Ljubljana, četrtek, 29. septembra 1955
Leto XXI
Stev. 229
OLAVN1 IM ODGOVORNI UREDNIK (VAM ŠINKOVEC
OREJA UREDN18KJ ODBOB
L-M Izhaja vsak dan razen Detlca. * Cena 10 dinarje«
PROLETARCI VSEH DEŽEL. ZDRUŽITE SE1
ra 1999	^	0
cC/ucufacu
PRAVICA
1. IZDAJA
•L. t O D S tt * fHAViCA*
USTAMOVUI&MA ». OKTOBRA UM « MED NARODNOOSVO aODtL-NO UORBO n lZUA-
I AI.A KOT It-ONEVNIK {K
r ED NI K OD OSVOBODITVI DO L JUL Ud KOT DNEV SfTK NATO PA KOT TEDNIK « OD L JUNIJA 1S8J IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI Z .BORBO«
Novi zahodnonemški veleposlanik pri Mičunoviču
Beograd, 28. sept. (Tanjug). Novi zahodnonemški veleposlanik R. dr. K. G- Pfleiderer je dopoldne obiskal državnega podtajnika za zunanje zadeve Veljka Mičunoviča, ki zastopa odsotnega državnega tajnika, in mu izročil kopije svojih akreditivu iti pisem.
Sovjetski veleposlanik pri podtajniku Priči
DELO GENERALNE SKUPŠČINE OZN
Upi in težave v zvezi s sprejemom novih članov
✓
Včeraj se je nadaljevala generalna debata
(OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA)
Nevo York, 28. sept. — Vodilne	so opustile to stališče, medtem
osebnosti v OZN sodijo, da bi	ko je SZ ubrala ravno nasprotno
_ i oo	it%	•	\	sprejem novih držav v to orga- pot. Ena velesila je odklanjala
ueograa,	sept. (lanjug).	niaacijo ustrezal ženevskemu du-	kandidate druge in obratno, in
Državni podtajnik	za	zunanje za-	hu jn ^il dober začetek bodočih	tako je problem prišel v zagato,
deve Srdjan	Pnca	je	sprejel danes	sporazumov. Jugoslovanska dele-
opoldne novega sovjetskega velepo- gač‘ija“na X Usedanju Generale	1“	ČrazU
slanika g. Furjubma na protokolni skuDŠčine OZN ie zelo aktivno	optimizmu,	ki ga je izrazil
1	o°rNJe	,	T	Duljes	v	svojem	govoru	v	splošni
obisk.	! rainferesirflna na nn+eh ki hi ^uucs v »vujmii 6uvuiu v
Veleposlanik Finibin je zatem	omo-očUe uredHev teea 'voraša-	debati	glede	,ureditve	vprašanja
napravil protokolarni obisk tudi pri	nja. Državni tajnik Koča Popo-	Clanstva	m	kljub	podobnemu pre-
pooblaščenem ministru I). Djuriču,	vič je večkrat poudaril, da je po-
načelniku Državnega tajništva za	i0žaj bolj dozorel, kakor kdajkoli
zunanje zadeve.	poprej za sprejem novih članov
Britanski veleposlanik v Splitu
Split, 28. sept. (Tanjug) Britanski veleposlaTiiiik v Beogradu Frank Roberts, ki je včeraj prispel v Split, je danes obiskal predsednika splitskega okraja Iva Senjanoviča, zatem pa še predsednika občinskega ljudskega odbora Rada Duima.noviča. Danes si je ogledal nekatera industrijska podjetja v Špiritu, muzej in Me-štrovičevo galerijo.
pričanju Molotova nejasnosti glede stališča Američanov in Sovjetov še nadalje velike. Toda upanje, da bo zanimanje, ki ga
in za to, da bi se približali cilju -^delegacije- kakor Jugo-OZ.N. - univerzalnosti. Takšne ^	Kanada	-	kažejo,	pri-
priložnosti ne smemo zamuditi, ^	bodQ	naSli
je poudaril Popovič.	. 'h . .	, mn*no
Kolikor je	moč zvedeti o de-	’ ■*	*
javnosti diplomatov v tej smeri, <--e vodo ti napori obrodili saje videti, da Kanado in Jugosla- “°Ye> bodo v OZN bržkone spre-vijo smatrajo	za najprimernejše	Avstrijo, Albanijo, Bolga-
posredovalce med še vedno na- r^°' Ceylon, Finsko, Italijo, Irsko, sprotnimi pogledi na metode, ki Jordanijo, Kambodžo, Laos, Libi-bi jih bilo treba uveljaviti pri Madžarsko, Nepal, Portugal-obravnavanju	prošenj raznih dr-	in Romunijo, morebiti pa
žav za sprejem v OZN.	tudl Zunanjo Mongolijo m Japon-
ZDA, ki so prej zagovarjale s^°'
splošno pogodbo o vseh prošnjah,
ČSR bo pošiljala Egiptu orožje
Sporazum je trgovinskega značaja
Kairo, 28. sept. (AFP). >Potem ko je zaman skušal dobiti orožje od raznih dežel brez političnih pogojev, je Egipt dobil ugoden odgovor Češkoslovaške,« je sinoči sporočil egiptovski ministrski predsednik Naser v govoru, ki g» je imel ob otvoritvi »vojaške razstave« v Kairu. »Egipt je minuli teden podpisal sporazum o izmenjavi s češkoslovaško vlado, s katerim se je CSR zavezala, da bo Egiptu poslala težko orožje v zamenjavo za bombaž in riž,« je pripmnil ministrski pred-
sednik Naser, poudarjajoč, da s
Ncw York, 28. sept. (AFP). — Na Generalni skupščini OZN se je danes nadaljevala generalna debata. Govorili so predstavniki Ukrajine, Burme, Formoze, Danske, Indonezije, Belorusije, Liberije in Urugvaja. Francoski zunanji minister Pinay bo govoril
tem sporazumom Egipt ni postal jutri, angleški zunanji minister odvisen od držav sovjetskega bloka- Macmillan pa v petek.
»Ta sporazum je čisto trgovin- Jutri	^	skupščina
skenga značaja m sklenjen je bi skIepaia 0 temj ali w vklju_ samo v našo korist,« je nadaljeval effl v dnevni rod tudi vprašanje Naser ter pripomnil, da je od prve- Alžira Vsa vierajšnja scja sktlp. ga dne revolucije julija I9o0 egip- mne p^ečena temu vprašanju, a v'a skušala dobiti orožje	zadostovala, da bi izčrpala se-
od raznih tujih držav, posebno še znam govornikov. Govorili naj bi od zahodnih velesi'!. »Toda te so §e predstavniki Indonezije, Sia-postnvile pogoje, katerih cilj je bil,	Costarice,	Velike	Britanije in
omejiti suverenost Egipta in nje- Sovjetske zveze. Morda bodo do
stališča nekaterih delegacij, zlasti latinskoameriških, ki se še niso odločile. Danes popoldne je bila na sedežu Združenih narodov nova seja pododbora OZN za razorožitev.
Nemčija bo prosila za sprejem v OZN šele po združitvi
New York, 28. sept. (AFP.) Za-hodnonemški zunanji minister von Brentano jc po obisku pri generalnem tajniku OZN izjavil, da »bo Nemčija prosila za sprejem v OZN šele ttedaj, ko bo ponovno združena in prepričana, da s tem soglašajo vse v OZN včlanjene države«.
PLENARNA SEJA GENERALNE SKUPŠČINE
PRIZADEVANJA ARABSKIH DEŽEL
da bi vključili alžirsko vprašanje na dnevni red
New Kork, 28. sept. (AFP — j čitev tega vprašaji ja v dnevni AP) Delegacije arabskih dežel so ; red. Pridružil se mu je tudi pasi na včerajšnji popoldanski ple- | kistanski delegat Mohamed Ali, nami seji Generalne skupščine j prav tako pa tudi iraški delegat še nadalje prizadevale, da bi Fadil el Djamali, ki je zahteval vključili alžirsko vprašanje v od Skupščine, »naj ne dovdli, da dnevni red zasedanja v žlic ne- | bi bila spričo politike velesil od
gativnemu priporočilu generalnega komiteja, o katerem mora Skupščina sprejeti sklep.
Egiptovski zunanji, minister Mahmud Fav/.i je poudaril pravico Skupščine, da obravnava položaj v Alžiru in zavrnili francoski argument, da gre za notranje vprašan je. »Po 125 letih se alžirski.narod še vedno bori za svojo svobodo: mar je moč reči, da OZN, ki se mora borita za spoštovanje človeških pravic in pravic narodov na samoodločbo, lahko prezre ta boj?« je vprašal egiptovski minister.
Sirski predstavnik Rafik Aša se je prav taiko zavzel za vklju-
vrnjena od pravične stvari, kakor je alžirska, ki jo mora OZN braniti«.
Tudi delegat Saudove Arabije je bil za vključitev vprašanja v dnevni red.
Norveški delegat Hans Engen je nasprotoval obravnavanju alžirskega vprašanja na terni zasedanj n, češ da OZN ni pristojna obravnavati tega problema. Tudi kolumbijski delegat je bil proti, češ da OZN »nima pravice vmešavati se v francoske notranje z-aldtve«.
Debato o Alžiru bodo nadaljevali v četrtek popoldne.
POSVETOVANJA ZUNANJIH MINISTROV ZDA, VELIKE BRITANIJE IN FRANCIJE
POPOLNO SOGLASJE
o vprašanju razorožitve in nadaljnjega razvoja odnosov med Vzhodom in Zahodom — Molotov sprejel predlog treh zunanjih minisi^ov o dnevnem redu v Ženevi
gove značilnosti arabske dežele.«
Zaskrbljenost Londona
spričo sovjetskih pošiljk orožja Egiptu
četrtka popoldne vključili v seznam govornikov še nekatere delegate, med njimi tudi indijskega delegata Menona, na koncu debate pa bo v imenu Francije govoril Herve Alphand.
Vse kaže, da bo izid debate o
New Tork, 28. sept. (Tanjug). Zunanji ministri ZDA, Velike Britanije in Francije bodo danes zaključili posvetovanja, ki so se začela včeraj v hoteliu »Waldorf Astoria«. Čeprav so bila za tisk naplenjena poročila z včerajšnjega sestanka zelo pičla, je javnost vendar zvedela, da so ministri obravnavali vprašanje razorožitve in nadaljnjega razvoja stikov med Vzhodom in Zahodom. Newyorški časniki poročajo, da je bilo doseženo »popolno soglasje« o teh dveh vprašanjih in da se je zahodnim ministrom posrečilo najti skupno platformo za razgovore z Molotovom, ki naj bi se začeli konec prihodnjega meseca v Ženevi. Razen tega so se zunanji ministri sporazumeli, da bodo trajali razgovori v Ženevi »znatno dlje« kakor razgovori med predsedniki vlad štirih velesil v
London, 28. sept. (Tanjug). — Huda zaskrbljenost, ki jo izražajo uradni britanski krogi spričo novega položaja na Srednjem Vzhodu, ki je nastal po sporazumu Egipta s SZ in Čehoslovaško o pošiljkah orožja, se zrcali tudi v komentarjih današnjega tiska. »Times« trdi, da bo egiptovska vojska dobila velike količine sovjetskega orožja, ne samo moderna sovjetska reaktivna letala, temveč tudi težko orožje in manjše enote vojnega ladjevja. Časnik sodi, da pomenijo ti sporazumi »veliko zmago ruske diplomacije na Srednjem Vzhodu«, ki bi utegnila občutno vplivati na strateški položaj tega področja in na notranji razvoj. Časnik sodi, da bodo pošiljke orožja Egiptu povečale nevarnost spopada v Palestini. Sodi tudi, da ni nič manj pomembno, da se bo s temi pošiljkami okrepil ruski vpliv v Egiptu in med arabskimi deželami, »ker je zelo možno, da bodo hkrati z orodjem prišli tudi tehnični strokovnjaki in svetovalci.« Podobno gledišče izraža tudi konservativni »Dailv Telegraph«.
Predstavnik britanskega ministrstva je danes izjavil, da še nadalje velja politika Velike Britanije, ZDA in % Francije, izražena v tristranski deklaraciji iz
Mikojan je obiskal Dubrovnik in čmo goro
Dubrovnik, 28. sept. (Tanjug) Podpredsednik sovjetske vlade Mikojan je prispel v Dubrovnik z jahto jugoslovanske vojne mornarice »Jadranko«. V Dubrovnik je prispel v spremstvu podpredsednika Sabora LR Hrvatske Karla Mrazoviča. Mikojan se je zatem odpeljal z avtomobilom v Crno goro. k jer si je ogledal letovišče Miločer.
Vremenska napoved
za četrtek, 29. septembra
Zmerna oblačnost, vendar suho vreme. Se hladno. Temperatura ponoči med 2 do 7, čez dan 12 do 17 stopinj C.
1950. Posvetovanja, ki so se začela sinoči v New Yorku med Dullesom, Macmillanom in Pina-yem. bodo nadaljevali.
V britanskih diplomatskih krogih menijo, da bodo tri velesile storile korake pri sovjetski vladi, da bi le-ta privolila v politiko, ki bi težila za ohranitvijo ravnotežja sil. Zahodni zavezniki bi namreč izrekli pripombe, da je zaostritev odnosov med Izraelom ir. Arabskimi deželami v nasprotju z duhom ženevske konference. Domnevajo tudi, da se bo britanski zunanji minister ta teden o tem uradno razgovarjal z Molotovom.
V egiptovskih krogih v Londonu izražajo začudenje spričo vznemirjenosti britanske vlade. Egiptovski funkcionarji izjavljajo, da je Egipt suverena država, ki ima pravico sklepati pogodbe s sleherno deželo o kateremkoli vprašanju.
Trgovinski sporazum Avstrija - SZ
alžiirskem vprašanju odvisen od juliju, vendar pa ne tako dolgo
kakor sestanek ministrov v Berlinu, ki je trajal šest tednov.
Zahodnonemški zunanji minister von Brentano se včerajšnjega sestanka ni udeležil. Zato so obravnavali vprašanje združitve Nemčije in evropske varnosti na današnjem sestanku, ki ee ga je udeležil tudi Brentano. V komentiranju tega sestanka »New York Times« piše, da ZDA menijo, da Sovjetska zveza ne bo tako kmalu privolila v združitev Nemčije, niti v razorožitev in da je svojo aktivno vojsko dkrčila zato, ker potrebuje delovno silo v kmetijstvu.
New York, 28. sept. (AFP). — Sovjetski zunanji minister Molotov je sprejel pobude zunanjih ministrov treh aahodnih držav o proceduralnih vprašanjih, nanašajočih ee na konferenco v Ženevi. Sovjetski zunanji minister je pri-
SPRlCO NEREŠENEGA MAROŠKEGA VPRAŠANJA IN KRIZE V AL2IRU
Nestabilnost Faurove vlade
Neenotnost vlade pri reševanju severnoafriškega vprašanja
Pariz, 28. sept. (Tanjug.) Nestabilnost Faurove vlade spričo nerešenega maroškega vprašanja je danes še boli prišla do izraza spričo odkrite krize v Alžiru in »upora alžirskih poslancev«. To je mnenje, ki ga izražajo dnnes V Parizu po vznemirljivih vesteh, da so odgodili izredno zasedanje alžirske skupščine, ker predstavniki ondotnega prebivalstva nasprotujejo načrtom Faurove vlade o integraciji tega področja.
Spričo bližnjega pričetka jesenskega zasedanja francoskega parlamenta v pariških političnih
manjšino. Več poslancev je že zahtevalo skupščinsko debato o severnoafriških vprašanjih. Sodijo, da se Fauru ne bo posrečilo, da bi preprečil splošno debato o teh vprašanjih ob začetku jesenskega zasedanja. Do te debate bi utegnilo priti pred 14. oktobrom, ko bi morala rau-re in Pinav odpotovati v Moskvo. Tukajšnji politični opazovalci predvidevajo negativen izid glasovanja v Zbornici, če bi ministrski predsednik Faure v zvezi s temi problemi sprožil vprašanje zaupnice.
V tem zelo delikatnem položaju skuša Faure doseči, da bi
krogih čedalje bolj govore o
možnosti, da bi	sedanja vlada	v’lada	ostala	še	na krmilu.	C.lavni
Dunaj, 28. sept. (AP) Avstrija Pa,d'a- P« tem	opozarjajo na ,	argumenti	predsednika	Faura	v
J’	J	i-i- J— -----------1— ----------1-	prid zaupnici vladi slone na
mednarodnih vprašanjih. Začetek
tega, kako bi bilo treba rešiti severnoafriška vprašanja. Nekateri ministri, predstavniki dego-lovcev in zmernih, odkrito nasprotujejo predsedniku Fauru.
1 rdijo celo, da si obrambni minister general Konig in minister za zadeve bivših	borcev Triboul-
let, ki pripadata	degolovski sku-
pini, prizadevata, da bi onemogočila izvedbo programa ministrskega predsednika glede Ma-
L/uituj, 40» acjjt.	/•	iivan ijo	.	,	.
in Sovejtska zveza sta sklenili ‘,,'e c'va pomembna momenta trgovinski sporazum v vrednosti Prvič,_ vlada ni enotna glede 00 milijonov dolarjev za dobo petih let.
Avstrija bo izvažala razne vrste strijev, jeklarske izdelke, električne aparate in volnene izdelke, uvažala pa sovjetsko žito, premog, težke stroje, vozila, rude in živila.
Delegacija SZDLJ pojde v Libanon in Sirijo
V začetku oktobra bo odpotovala na dva tedna trajajoči obisk v Libanon in Sirijo štiričlanska delegacija SZDL Jugoslavije. Vodil jo bo član zveznega odbora SZDLJ Avdo Humo.
Predstavniki Socialistične zveze vračajo s tem obisk delegacije libanonske socialistične stranke, ki se je leta 1952 mudila v Jugoslaviji. V Siriji bodo jugoslovanski delegati gostje sirske socialistične stranke.
intenzivne diplomatske dejavnosti, obisk francoskih državnikov v Moskvi in »mala ženevska konferenca« znatno vežejo roke vladni opoziciji, in sicer zavoljo morebitnih posledic, ki bi jih
Osemnajsta seja razgovorov Kitajska-ZDA
ženeva, 28. sept. (AFP). Vele-roka. Hkrati Ijudskorepublikan- poslanika ZDA in Kitajske Alexis ska ministra Schuman in Ted- .lohnston in Vang Ping Nan sla se gean grozita, da bosta odstopila, sestala davi na XVIII sejo, ki je ker sta nezadovoljna z neodloč- trajala 75 minut. V skupnem ko-nostjo ministrskega predsedniku munikeju, objavljenem po seji, iz-pri izvajanju vladnega programa, javljata predstavnika Kitajske in Drugič, v vrstah vladne ve- ZDA, da sla nadaljevala izmenjavo
čine so najbolj ogorčeni Faurbvi nasprotniki, ki nikakor nočejo sprejeti njegovega načrta glede Maroka in Alžira. V Parizu zdaj brez omahovanja trdijo, da se je vladna večina v poslanski zbornici zdaj dejansko spremenila v
informacij o uveljavljenju sporazuma glede repatriacije civilistov iz obeh dežel. Izmenjala sta gledišča tudi o drugi točki dnevnega reda — 'drugih odprtih vprašanjih med obema deželama*. Prihodnja seja bo 5. oktobra.
volil, da bodo tajništvo konference zunanjih ministrov v Ženevi zaupali predstavniku ZSSR. Tri zahodne države to predlagala to 26. avgusta. Hkrati je Molotov sprejel predlog zahodnih ministrov, da bi vzeli za dnevni red konference napotke, ki so jih pripravili predsedniki štirih vlad: 1. združitev Nemčije in evropska varnost, 2. razorožitev, 3. odno-šaji med Vzhodom in Zahodom.
Vendar pa je Molotov poudaril, naj bi ta dnevni red ne motil zunanjih ministrov, »da bi govorili tudi o drugih vprašanjih«. Sklenili so tudi, da bodo konferenci v Ženevi izmenoma predsedovali vsi štirje zunanji ministri. Prvi seji bo predsedoval francoski zunanji miniister Pinay. Štirje zunanji ministri so izmenjali tudi gledišča o trajanju konference. Molotov je izrazil mnenje, da bi lahko trajala 15 dni do treh tednov. Vse kaže, da se zahodni ministri strinjajo z njim.
Te sklepe o bližnji konferenci v Ženevi so sprejeli med razgovori, ki so jih imeli Dulles, Macmillan, Pinay in Molotov sinoči po večerji v hotelu »Wal-dorf Astoria«. Ko so uredili proceduralna vprašanja konference, je Macmillan pojasnil Molotovu gledišče zahodnih držav o vprašanju dobave orožja deželam Srednjeva vzhoda in vprašanje ravnotežja oboroženih sil v tem delu sveta. Molotov je na to izjavil, da bo obvestil sovjetsko
vladna kriza utegnila imeti v trenutku, ko bi morala Francija na svetovnem političnem prizorišču igrati vlogo velesile. Čeprav utegne že to dejstvo simo preprečiti novo vladno krizo v Franciji, pa si ministrski predsednik Faure prizadeva, na bi tudi na notranjem področju s pogajanji o morebitni razširitvi vlade z vstopom predstavnikov še nekaterih političnih struj spet dobil v parlamentu večino, ki jo j vlado o stališču zahodnih držav je izgubil.	I	o teh vprašanjih.
Stavkovni val se ni polegel
Pariz, 28. sept. (Tanjug). — i toval s ministrom za pravosodje Okrog 30.000 kovinarjev v Nan- 1 Robertom Schumanom in notra-tesu stavka že sedmi teden, njim ministrom Maurice Bourges-Hkrati nadaljuje stavko nad Maunouryem o tem, ali sodi Pou-100.000 delavcev v rudarskih re- jadovo gibanje pod določbe zako-virjih Pas-de-Calaisa in Norda, na proti »uporniškim skupinam«, dalje v Lyonu, Belfortu, Hav- Poujade se bo bržčas čez nekaj
ru, Lorientu, Marseillu in še nekaterih mestih. Napovedi, da se bo stavkovni val polegel, ker se je položaj v Parizu pomiril in se je okrog 50.000 delavcev vrnilo na delo, se niso uresničile. Nasprotno, kovinarji s pariškega področja so danes ponovno zagrozili s stavko. Zvišanje plač za 10 % zahtevajo in tritedenski plačani letni dopust. Takšne zahteve so nedavno izbojevali delavci tovarne »Renault«.
Razpustitev Pou«'adovega gibanja
Pariz, 28. sept. (Reuter). Francoska vlada baje namerava razpustiti Pierre Poujadovo gibanje proti davkom. Ministrski predsednik Edgar Faure se je posve-
dni zagovarjal pred preiskovalnim sodnikom.
Eisenhower se počuti bolje
Denver, 28. sept. (AFP.) Predsednik ZDA Eisenhovver se je včeraj počutil dobro. Poročajo, da niso nastale nobene komplikacije in da se njegovo zdravstveno stanje izboljšuje. Uradnih obiskov pa ne bo imel vsaj še petnajst dni.
Podpredsednik ZDA Nixon je imel včeraj v Pentagonu konferenco z ameriškimi vojaškimi voditelji. Izjavil je, da so na sestanku razpravljali o »vprašanjih. ki jih redno obrovnavnjr na dnevnem redu Sveta za nacionalno varnost«.
PRED »TEDNOM OTROKA«
ŠOLE ZA STARŠE
Ljubljana, 28. sept. — Ljudska univerza v Ljubljani Je organizirala lani poseben štirimesečni tečaj, v katerem so se udeleženci seznanili s pedagoškimi nalogami staršev, s psihologijo detinstva in socialno zaščito družine. Tečaj je bil namenjen predvsem staršem, ki so se hoteli kar najbolje usposobiti za vzgojo svojih otrok. Zato so ga imenovali
»šola za starše«.
Čeprav je bila to samo poskusna šola, je že prvo leto dosegla zelo lepe uspehe. V 48 predavanjih, ki so jih poslušali dvakrat tedensko, so si starši pridobili temeljne pojme o vzgojnih metodah. Z njimi so jih seznanjali ugledni pedagoški, zdravstveni in socialni delavci. Obiskovalci tečaja so bili z delom šole zelo zadovoljni in že lani so-priha jale iz raznih krajev Slovenije prošnje, da bi podobne šole organizirali tudi pri njih.
Letos bo imela Ljubljana tri takšne šole. Eto jih ne bodo dobila tudi druga mesta, je edina težava v tem, da zanje ni dovolj predavateljev. Sole za starše bodo delovale letos po nekoliko spremenjenem programu, sestavljenem na podlagi izkušenj iz lanskega leta. Tečaji bodo v prihodnje trajali štiri mesece in predavatelji bodo predavali na njih o družinski vzgoji, psihologiji, duševni higieni, preventivni medicini, družinski higieni, prehrani In gospodinjstvu.
Izbira tem se je znatno razširila in z njimi so zajeta vsa področja, važna za razvoj družine. Starši se zelo zanimajo za te šole. To dokazuje, da jim je res treba pomagati, če naj bodo v celoti kos svojim težavnim nalogam v družini.
V prizadevanju, da bi družin-
ZA BOLJŠO PRESKRBO MEST S SADJEM IN ZELENJAVO
Pot od prodajalca do kupca izredno draga
Po kalkulaciji Trgovinske zbornice se podraži sadje zaradi prevoznih in manipulacijskih stroškov za nad 100 #/o
Glede na slabosti, ki se kažejo pri preskrbi naših mest in potrošniških središč s sadjem in sko vzgojo kar moč zboljšali, so zelenjavo navzlic dobri letini, je
v nekaterih krajih Slovenije or ganizirali tako imenovane vzgojne posvetovalnice. Takšne posvetovalnice imajo v Celju, Mariboru in Trbovljah, ustanoviti pa jo nameravajo tudi v Ljubljani. V posvetovalnicah dobivajo starši vse napotke za vzgojo otrok. Razen tega jim dajejo nasvete glede raznih socialnih in zdravstvenih vprašanj. Vzgojna posvetovalnica v Celju je odprta enkrat tedensko. Ljudje že tako radi prihajajo v njo, da je zmeraj polna obiskovalcev. V posvetovalnici lahko starši govore s pedagogom, zdravnikom, pravnikom in sestro patronažne službe o vseh vzgojo otrok zadevajočih vprašanjih.
Priprave na letošnji »Teden otroka« kažejo, da bo ta akcija zajela tudi druge predloge o raznih drugih oblikah, v katerih bi lahko pomagali staršem. Predvidenih je mnogo predavanj. Na roditeljskih sestankih v šolah bodo obravnavali nekatera vzgojna vprašanja, kakor vprašanje otroka, preden začne hoditi v šolo, prehod z igre na učenje in delo, vprašanje otroka v osnovni šoli itd. Pozimi bodo v krajih, kjer imajo tečaje, priredili za starše ciklus predavanj o družinski vzgoji.
G. G.
Trgovinska zbornica za Slovenijo sklicala sestanek predstavnikov področnih zbornic in preskrbovalnih podjetij, na katerem so podrobno proučili položaj. Sestavili so predloge za izboljšanje, ki t>odo predloženi podobni konferenci v zveznem merilu, ki bo prihodnji teden pri Zvezi trgovinskih zbornic FLRJ v Beo-
jabollca, odkupljena pri kmetu v ptujskem okolišu po 12 din, podraže do potrošnika na 24,40 din
ali za nad sto odstotkov, upoštevajoč da znaša marža kmetijske zadruge 2 din, prevoz do Ljubljane 1,70 din, stroški dostave 1 din, poraba embalaže 2 din, 3% kalo 0,38 din, obvezna cianizacija okuženih jabolk 1,68 din, marža grosista za manipulacijo in zaslužek pa 12 % in zaslužek detajli-sta 10 %. Jabolka kupljena po 6 din pa se tako podraže na 18
PO ENEM LETU DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA FAKULTETE ZA AGRONOMIJO, GOZDARSTVO IN VETERINARSTVO V LJUBLJANI
Brez poglobljenega znanstvenega dela ni napredka v praktičnem delu
Ljubljana, 28. septembra. — Danes je bila v Ljubljani v prostorih agronomske fakultete prva javna skupščina Fakultete za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo, ki jo je začel njen dekan prof. Ivan Jelačin. Skupščine se je udeležil tudi rektor ljubljanske univerze dr. Kuhelj, dekan Medicinske visoke šole dr. Milčinski, dekan Tehnične visoke šole dr. Čopič, vsi fakultetni predavatelji in asistenti in nekateri gostje iz ostalih fakultet. Omenjena javna fakultetna skupščina je prva te vrste in ima namen seznaniti široko javnost z delom te najvišje pedagoške in strokovne ustanove na področju kmetijstva, gozdarstva in veterinarstva v Sloveniji. '
Ljubljanska fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo opravlja vrsto znanstveno raziskovalnih strokovnih del, ki koristijo napredku kmetijstva in gozdarstva. In ko sta se oblikovali tudi samostojni ustanovi Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo ter Kmetijski inštitut Slovenije, je pokazala praksa, kako koristno je to delovanje fakultete s tema ustanovama, ki imata tesen kontakt z operativo, s čimer je omogočeno hitro zaslediti ključne probleme v proizvodnji, ki zahtevajo znanstvene osvetlitve in pomoči. Veterinarski oddelek je še v formiranju in če ne bo posebnih zaprek, se bodo že prihodnje leto vpisali prvi slušatelji.
Strokovnjaki na omenjeni fakulteti budno spremljajo kmetijsko proizvodnjo, vse uspehe in neuspehe in niso le vzgojitelji bodočih inženirjev, ampak sodelujejo v sami proizvodnji. Tudi študentje se ne učijo samo iz knjig, kajti sama teorija bi bilo kaj slabo znanje za življenje. Zlasti je potrebna tudi praksa kmetijskim in gozdarskim inženirjem. Za praktično proučevanje znanstvenih problemov ima ljubljanska agronomsko-gozdarska fakulteta na razpolago kmetijsko posestvo Pšata, »Arboretum« v Volčjem potoku, gozdno in lesno gospodarstvo »Silva« v Kamniški Bistrici, Oblakov gozd na Brezovici in vrt v Ljubljani. Precej dela in vaj pa opravijo predavatelji in študentje tudi v dobro opremljenih laboratorijih na fakulteti. Lahko trdimo, da je agronomska fakulteta z obema inštitutoma žarišče napredka za naše kmetijstvo in gozdarstvo, in za lažjo predstavo, s kako važnimi in obširnimi znanstvenimi raziskovanji se ukvarjajo: na primer s krompirjem. Okoli njega so bila opravljena že naslednja raziskovanja:
Študij bioloških lastnosti s 189 krompirjevih sort svetovne ko-
lekcije, dinamika rasti 15 krompirjevih sort, ki so razširjene v Sloveniji; raziskovanje dobe mirovanja posameznih krompirjevih sort; selekcija krompirja s križanjem in vzgojo sejancev; poskus poletne saditve; poskus jaroviza-cije; poskus zarezavanja krompirjevih gomoljev; poskus praše-nja krompirjevih gomoljev z »Belvitanom K«; poskus ranega izkopa; učinek fotoperiodizma na krompirjeve sorte; ugotavljanje genetske sestave sorte »pozni rožnik«; ugotavljanje plodnosti cvetnega prahu pri 12 sortah; ugotavljanje gospodarske vrednosti sorte »pozni rožnik«; zbiranje in vzdrževanje avtohtonega in udomačenega materiala za žlahtnenje 25 sortnih vrst itd.
Vse te teme so zahtevale obširnega in temeljitega dela ne le
gradu ob navzočnosti nekaterih dinarjev. Drug primoer jabolk s članov Zveznega sveta.	|	področja Ilirske Bistrice	nam po-
Na posvetovanju v Ljubljani • kaže, da se cena od proizvajalca je bilo najprej ugotovljeno, da do potrošnika poveča od 14 na je preskrba naših mest in po- skoraj 30 din, čeprav ta jabolka trošniških središč s sadjem in ™ treba cianizirati, ker niso oku-zelenjavo v zadnjem času pred- žena, je pa prevoz s kamionom met stalne kritike zlasti v vrstah toliko dražji in doseže 7 din pri •potrošnikov. Naša letošnja letina kilogramu. Precejšen strošek je dobra, letina jabolk pa izred- predstavlja embalaža, to pa za-no obilna. Mestna in potrošni- radi visoke cene, ker stane da-ška središča pa navzlic temu ni- ries gajbica za sadje okrog 250 so založena tako, kakor bi bilo dinarjev, taka gajbica pa se uni-pričakovati in tudi cene so v ži povprečno po petkratni upo-primeri z odkupnimi cenami vi- ra'oi.
soke.	|	Krompir, odkupljen	po 9 din
Glede na kritiko velikega raz- Pridelovalca, se podraži z vse-pona med odkupnimi in prodaj- 51? stroški do potrošnika v Ljub-nimi cenami ’je Trgovinska zbor- ij4101 na 16,55 din, paradižnik iz nica za Slovenijo sestavila vrsto ^°P.ra’ odkupljen po 14 din, pa na preverjenih kalkulacij, ki so po- 2, ,m ® potrošnika. Grozdje iz kazale, da sedanji stroški preko- ^rd, odkupljeno po 40 din, ne merno podraže blago na poti od [nore priti do potrošnika ceneje pridelovalca do potrošnika. Pred- , , r, P°,	^*n' Navedene kal-
loženih je bilo več takih kalku- k,ulacije bi se morda dale pri lacij za jabolka, krompir, groz- ^rajnem varčevanju za malen-dje in paradižnik. Tako se n. pr. kost znižati, vendar glavnih postavk trgovina ne more spremeniti. Dovoz sadja in zelenjave iz področja Kopra in Gorice zlasti obremenjuje izredno drag kamionski prevoz. V mnogih primerih se morajo podjetja posluževati dragega kamionskega prevoza, ker je prevoz po železnici skrajno tvegan. Prevoz	po železnici traja včasih tudi	pet. šest
in sedem dni. V tem času pa se blago pokvari. Prevoz po železnici povzroča tudi nerednosti v preskrbi. Ce preskrbovalno podjetje sklene pogodbo za po-enega strokovnjaka, ampak tudi stopno dobavo blaga, n. pr. vsak večje skupine in sodelovanja več dan po en vagon, se neredko specialistov. Gornje je samo pri- , dogaja, da več dni ne pride no-mer znanstvenega dela s krom- ben vagon, potem pa hkrati-štir-
pirjem, toda v Sloveniji imamo še druge najrazličnejše vrste kultur, katerih problematika je prav tako potrebna obdelave. Samo v minulem študijskem letu so strokovnjaki na fakulteti in v obeh inštitutih obdelali prek 170 določnih znanstvenih in strokovnih tem, katerih zaključki so v praksi koristili kmetovalcem' in gozdarjem.
Prava vrednost pomena in dela naše agronomsko-gozdarske
je. Pri takem nerednem dovozu trg ne more biti pravilno preskrbljen, blago, ki je bilo dolgo na poti, pa se pokvari.
Ko smo letos spoznali, da bo pridelek jabolk v Sloveniji izredno obilen, so bila opozorjena vsa potrošniška središča v državi, da si lahko nabavijo poceni blago v Sloveniji. Vendar so v nekaterih velikih mestih naprej držali pretirano visoke cene. Tako so n. pr. v času, ko je bila
fakultete pa je v proizvodnji vid- odkupna cena jabolk v Sloveniji na s tem, da stalno prihajajo na okrog 10 din, prodajali jabolka teren mladi strokovnjaki. Dose- v Skopl ju po 80 din. daj je bilo na Fakulteti 336 ab- Drugo je seveda vprašanje solventov; od teh jih je diplo- kvalitete sadja in zelenjave, na-miralo že 81 — 69 agronomov in čina prodaje in postrežbe. Tu so 12 gozdarjev. Res pa je, da reden pritožbe potrošnikov v resnici študij na fakulteti hromi slab upravičene. Zlasti v Ljubljani je materialni položaj študentov, saj stanje tako, da nujno terja re-jih je samo iz te fakultete 342 šitev. Prodajnih mest je odločno navezanih izključno na štipen- premalo, zlasti v času velikega dije, ki znašajo povprečno 3635 prometa. Čeprav je blaga dovolj, dinarjev, s čimer si študentje se kupci drenjajo, oziroma se na-ne morejo kriti niti osnovnih po- stavljajo v vrste. Prodajalke so treb. Zlasti ljudski odbori in pod- neprijazne in nočejo ustreči kup-jetja, ki bodo imela od mladih cu, ki mora kupiti vselej nesorti-kadrov največjo korist, dajejo rano, se pravi mešano blago, do-premalo sredstev za njihovo šo- bro in nagnito, zelene in rdeče lanje.	s	L. J. paradižnike itd. Na trgu pač ni
konkurence, ki bi izsilila kultur-nejšo postrežbo.
V obsežni razpravi je bilo ugotovljeno, da bi Ljubljana potrebovala vsaj 20 novih prodajnih mest za sadje in zelenjavo. Podobno je tudi v drugih velikih mestih. Urediti bi bilo treba trgovine, ki bi prodajale sortirano in kvalitetno blago. Seveda bi morale imeti take trgovine zaradi rentabilnosti tudi določen asor-timan drugega blaga, preskrbeti bi bilo treba tudi sredstva za ustanovitev takih trgovin. Po zatrdilu predstavnikov preskrbovalnih podjetij ni mogoča na stojnicah prodaja blaga, sortiranega po kvaliteti, ker bi v tem primeru prišlo do manipulacij z blagom na škodo potrošnika. Razen tega je velika težava s prodajalkami. Podjetja pri plači 7200 do 7800 din mesečno spričo težkih delovnih pogojev (ob dežju, mrazu, pripeki) ne morejo dobiti novih kadrov, še manj pa vajeniški naraščaj (vsa sadna trgovina v Ljubljani ima komaj 3 vajenke). Naša mesta pač nimajo dovolj pokritih tržnic, podjetja pa nimajo sredstev za investicije niti za nabavo majhnih kamionov, s katerimi bi dovažala blago do prodajnih mest.
Sproženo je bilo tudi vprašanje intervencijskih prodajaln grosističnih podjetij, ki bi lahko vplivale na prodajno ceno in na zboljšanje načina postrežbe. Sploh bi kazalo, da bi tudi grosistična podjetja imela svojo maloprodajno mrežo. Grosistom je treba omogočiti, da bi v primeru, kadar imajo preveč blaga, lahko prodajali blago na trgih neposredno potrošnikom brez posebnih administrativnih formalnosti.
K zboljšanju pa bi gotovo pripomogle tudi trgovine s pavšalnim obračunom (zakupne trgovine). Taki pavšalisti bi sami skrbeli za to, da ustrežejo kupcu in mu nudijo blago, kakršno si želi. Zato ne kaže izključevati uvedbe trgovin s pavšalnim obračunom, če s tem pripomoremo k zboljšanju preskrbe. V diskusiji je bilo zastopano tudi mnenje, da bi isto dosegli, če bi v poslovalnicth trgovskih podjetij uvedli enak režim obračuna, kakor je določen za pavšaliste. Naposled naj bi tudi kmetijske zadruge začele neposredno prodajati potrošnikom na trgu. Tako bi se ustvarila večja konkurenca, brez katere ni boljše preskrbe in kulturnejše postrežbe.
F. S.
PRVA SKUPŠČINA ZVEZE DRUŠTEV SREDNJIH MEDICINSKIH DELAVCEV
Še vedno stari problem - kadri
Skupščina bo pod pokroviteljstvom predsednika Tita
Pod pokroviteljstvom predsednika republike Josipa Broza-Tita bo od 13. do 15. oktobra v Sarajevu prva skupščina Zveze društev srednjih medicinskih delavcev Jugoslavije. Na dnevnem redu bo vprašanje strokovnih kadrov, posebrrb še srednjih, ki je tudi zdaj težavno in še nerešeno vprašanje naše zdravstvene službe.
Kadrov ni dovolj. In čeprav je
Zakaj? Predvsem je šo! malo, po drugi strani pa je še vrsta odprtih vprašanj, o katerih že dolgo razpravljajo, a niso ničesar drugega ukrenili. Pogoji za sprejem v šole so namreč zelo različni. Ponekod sprejemajo dijake s štirimi, drugod s šestimi, v posameznih šolah pa celo z osmimi razredi gimnazije. Gledišča v tem oziru še niso izenačena. Tudi glede pouka še ni
videti čudno, je stanje takšno, da vse jasno. Medtem ko nekateri pri" nam ne primanjkuje toliko zdrav- pisujejo večji pomen teoretičnemu nikov, kolikor medicinskih sester in kakor praktičnemu pouku, pa ve-drugih srednjih medicinskih delav- , čina sodi, da bi se moral ta kader cev. Namesto da bi na dva zdrav- šolati predvsem v zdravstvenih nika prišli vsaj trije srednje me- ustanovah, ne pa v učilnicah. Pro-
dicinski delavci, je v nekaterih naših republikah položaj ravno Obraten — z dvema zdravnikoma dela samo ena medicinska sestra.
DNEVNA KRONIKA
Seja upravnega odbora Zvezne zunanjetrgovinske zbornice
Upravni odbor Zveze zunanjetrgovinske zbornice je na včerajšnji seji v Novem Sadu razpravljali o delu odbora, o pristojnostih zbornic in o osnutku pravilnika Inštituta za zunanjo trgovino.
Generalni tajnik zbornice Ivan Barhalič je med drugim poudaril, da je bil načrt jugoslovanskega izvoza za minulih osem mesecev izpolnjen 58.4%, medtem ko je bil v istem obdobju lanskega leta izvoz za okrog 3 % večji.
Skrb zn otroke padlih borcev
Na sestanku zvezne komisije za otroke padlih borcev je bilo ugotovljeno, da so v posameznih republikah še vedno nepismeni in nepreskrbljeni otroci padlih borcev. Tako je na primer v Bosni in Hercegovini, kjer je 41.000 otrok padlih borcev, okrog 3500 otrok do 18 let starosti nepreskrbljenih, znatno število otrok pa je nepreskrbljenih tudi, čeprav so že dopolnili 18 let.
Komisija je sklenila, da naj epubliške komisije do 20. oktobra letos urede podatke in prouče stanje nepismenih otrok in otrok, ki so odrasli šolanju, kakor tudi ia'proslavo ixTs"nob vrsto drugih vprašanj. Ko bo to
VSEM BORCEM IX. BRIGADE XVIII. DIVIZIJE
Vse borce, ki so se prijavil) za zbor brigade v Kočevju ln ki potujejo skozi Ljubljano, oziroma stanujejo v Ljubljani, ponovno opozarjamo, da je odhod iz Ljubljane v soboto, dne 1 oktobra 1955 točno ob 15 popoldne Izpred univerze
Zaželene so partizanske oziroma oficirske uniforme z odlikovanji.
Na veselo svidenje!
Pripravljalni odbor
delo opravljeno, bodo storili ukrepe, da bi stanje otrok padlih borcev uredili v duhu sklepov, sprejetih na ljubljanskem kongresu Zveze borcev Jugoslavije.
Premogovniki na Hrvatskem so izpolnili plan z 98 odstotki
V prvih treh četrtletjih letošnjega leta so premogovniki Hr-vatske izpolnili plan okrog 98 odstotno. Kaže, da bodo do konca leta rudniki te republike dali gospodarstvu ln gospodinjstvom okrog 2,250.000 ton premoga, kolikor predvideva plan za 1955. V republiškem Združenju premogovnikov izjavljajo, da bi prihodnje leto utegnili nakopati okrog 2,500.000 ton premoga.
Plenum gostincev Jugoslavije
V Jošencih pri Sarajevu se je včeraj začel razširjeni plenum upravnega odbora Zveze gostinskih zbornic Jugoslavije. Na njem so razpravljali o cenah gostinskih storitev v prihodnjem letu. Podpredsednik Zveze Stane Renko je poudaril, da je to vprašanje zelo zapleteno, ker so cene v gostinstvu povezane s tržnimi cenami. Renko se je zavzemal za to, da bi uvedli takšen sistem formiranja cen, v katerem bi bila gostinska podjetja in ostale gospo-
darske organizacije v istem položaju.
Plenum nadaljuje delo.
Sovjetski novinarji v zeniški železarni
Včeraj je v Zenico prispela sovjetska novinarska delegacija. Spremljali in pozdravili so jo direktor sarajevskega »Oslobodje-nja« Radovan Papič, predsednik Društva novinarjev BiH Radivoj Papič ter skupina novinarjev iz Zenice.
Člani sovjetske novinarske de-
zaposlitev upokojenega vojaškega osebja, se je v Srbiji prijavilo nekaj sto upokojenih častnikov in vo. jaških uslužbencev — znatno več kakor v drugih republikah. Komisije se v glavnem ukvarjajo z zaposlitvijo in prekvalifikacijo teh ljudi, kakor tudi z reševanjem njihovih stanovanjskih vprašanj. Kar zadeva zaposlitev doslej ni bilo težav. Tudi glede prekvalifikacij in šolanja lahko komisije ustrežejo zahtevam. Znatno število upokojenega vojaškega osebja so poslali v
gotovljeno stanovanje.
1 v celoti neprodani.
Novi kmetijski stroji
na mednarodnem velesejmu v Novem Sadu
blem so tudi bolničarji in ostalo
nižje medicinsko osebje. Doslej so
se ti delavci pripravljali za svoj
poklic samo na tečajih.
S tem v zvezi je tudi vprašanje
Prevedba unokoieneaa vzdrževanja dijakov med šolanjem. rreveUDU UpOKOjenega Nnmest0 štjpendirnnja predlagajo
vojaškega osebja V Srbiji ustanovitev sklada za kadre, v ka-lieogrud, 28. sept. (Tanjug)I ! ,ercf?a b'' vse zdravstvene ustanove Okrajnim komisijam, ki skrbc za vplačevale prispevke. Ti prispevki
bi bili dejansko nagrada di jakom za delo v zdravstveni ustanovi, le da nagfade ne bi dajali njim, temveč bi jih vplačevali v sklad z* njihovo šolanje.
O vseh teh problemih bodo razpravljali na skupščini v Sarajevu.
R. L.
Devizni tečaji
Na rednem sestanka so bili dne 27. septembra 1955 zaključki po naslednjih tečajih;
USA dolar 2945, 2971, 2991.09. Lstg —. 8250, 8195.18. D M 74.380 , 74.000,
pednje strokovne šole, medtem ko 72!s41.K6, ’ Ilfrs —.' 5300 , 5300, Ffrs 815, je manjše število dobilo štipendije, 810.21, 815.24, Sfrs 64.800, 64.700. 64 704.30, da bi zaključili začeto šolan le in ,'lt 50J' m 5"9-43' Lit. STT 475.
aa di zaključili začeto šolanje in 45„ j )t finr _ jj, Hr, 7,999,
nadaljevali študij.	—, 74.999.41, Sv. kr. —, 56 009 . 56.441.92,
Vprašanje stanovanj, poudarjajo Otir. dolar Avstr. 2871. 2860. 2864.01,
v republiški komisiji, je težavnejše	dola^Grč^-,	^
spneo splošnega položaja glede sta- \m. 1252.53, Obr. dolar Braz. —, 1SVI»
novanj v naši državi. Okrajne ko- 1390 56 Obr. dolar ČSR —, 2600, 2553,57»
misije si prizadevajo, kjerkoli je to 7511s,jtnaclJa; Promet na (lanaSn1em
možno, zagotoviti kredite za zidavo rednem sestanku je bil pod vplivom
in nakup hiš ter stanovanj. A re- znižanih tečajev In se ni razvijal
nnhličkj knmisiii sruiiin ,)■. hi se tako- kot b' Pcodajatet deviz želeti-publiški komisiji sodijo, da Dl se Klip(.] R0 hm I0|n rezervirani in J®
mnogi iz vrst upokojenega voja- hllo le zn nemško marko nekaj več
škega osebja lahko začasno zapo- zanimanja toda tudi ta le ostala del-
slili v kraiih kier imain zdai za- nn nen-edana. Anirlcškl funti, danski sn i v krajin, kjer imajo zaaj za |f) tHrSk) ohraaunqkl doiarJ1 ao os<ail
Novi Sad, 27. sept. (Tafljug).
Jugoslovanska industrija kmetijskih
.	strojev je razstavila na mednarod-
legacije so se razgovarjal z go- nem vclcaejmu v Novcm Sadu nad
najnovejših izdeikov, ki jih
tel ji Železarne, zatem pa so si ogledali novo valjarno, novo koksarno in kovačnico.
Sovjetska novinarska delegacija je popoldne nadaljevala pot v Sarajevo, kjer bo ostala dva dni.
II. kongres otroških zdravnikov Jugoslavije zaključil delo
II. kongres otroških zdravnikov Jugoslavije je včeraj v Ohridu zaključil delo. Sklenili so, da bodo namesto dosedanjega zveznega odbora pediatrov ustanovili združenje pediatrov Jugoslavije. Na kongresu so izvolili devetčlanski upravni odbor. Za predsednika je bil izvoljen prof. Skriva-neli, za tajnika pa dr. Vukovič.
bodo uporabljali kmetje ter s tem znatno olajšali in pospešili celo najtežavnejša dela v kmetijstvu.
Večina domačih tovarn je zače'a v serijah izdelovati tiste kmetijske stroje, po katerih kmetje in zadruge spričo široke uporabe umetnih gnojil in preusmeritve dosedanjega načina prehrane živine najbolj povprašujejo. Tovarna »Zmaj« iz Zemuna pripravlja izdelovanje 50 manjših strojev za pripravljanje živinske krme. Zmogljivost strojev znaša kakih 2500 kg živinske krme na uro. Za te stroje se zlasti zanimajo kmetijska posestva in večje zadruge. Kmetijska zbornica v Novem Sadu je že odkupila vso pro-
vatorjev za živinsko krmo. Stroji za koruzo porežejo in povežejo v osmih urah koruznico približno 5 treh hektarov, vtem ko elevator za živinsko krmo v eni uri iztovori in premeče 10 metrov visoko 10.000 kg živinske repe ali koruze.
Tovarne kmetijskih strojev v Novem Sadu, Osijeku in Somborti so razstavile stroje za trošenje hlevskega in umetnega gnojila. Novosadska tovarna »Pobeda« pa j® izdelala prototip stroja za avtomatično stresanje žita v vreče. Tovarna • Partizanka* je izdelala stroj, ki v desetih urah pobere in poveže v snope žilo s površine 10 ha. Industrija motorjev v Rakovici je izdelala nov traktor »Zadrugar — Diesel*, ki je ekonomičen in zelo nri-praven za kmetijstvo in prevoz Približno tisoč takšnih traktorjev bo dobilo naše kmetijstvo v prihodnjem letu, pozneie pa se bo nj hova
izvodnjo za prihodnje leto. Važna novost je tudi začetek izdelovanja proizvodnja znatno povečala, strojev, ki vežejo koruznico ter ele-
London o imenovanju feldmaršala Hardinga za guvernerja Cipra
Po vesteh s Cipra napetost na otoku ne popušča
(Od našega stalnega dopisnika.) London. 28. sept. Imenovanje
otoku ne pomeni »nobenega namena, da bi Angleži intervenirali dosedanjega šefa imperialnega Z notranjih zadevah Greneč, generalštaba feldmaršala Johna & °S* Z& lmell0.varMe s.lra Johna
Hardinga za guvernerja Cipra je sprožilo v Londonu mnogo ugi-
Hardinga so pojasnjeni v poročilu z dne 26. septembra.
banj. Ciper je majhna kolonija,1 ?ovi guverner Cipra je pri-
*	-	c	nnl	mora	»	«T	l\omni	ta	ir	I	rv,JQOU
juliji	x	ivi 111 a i iiiia	ivifium u,	i	v	xt v* •	t	i
pa naj mu	pripisujejo Angleži,	fEfJ Jče£aj £
še tolikšen	pomen, in	zato se
angleška javnost zelo zanima za imenovanje šefa imperialnega generalštaba za guvernerja in poveljnika angleških sil na tem otoku.
I Rekel je, da bo njegova prva dolžnost na novem položaju »upostaviti varnost in stabilnost na otoku«. Rekel je tudi. da izkušnje iz Kenije in Malaje, angleških kolonij, v katerih se
,r T .	i	,	.	i	še bije boj, kažejo, da zahteva
V Londonu prevladuje mne-jvarnost tesno s(^elovanjc med
nje, da je imenovanje *ako civilno administracijo, policijo, uglednega angleškega vojaškega obveščevalno službo in oborože-dostojanstvemka za guvernerja imj silami Fc]dmaršal Rarding predvsem izraz želje da bi čim-, ]e jzjavili d„ si bo prizadeval bolj poudarili strateški pomen zbo]jšati sodelovanje na tem to-tega otoka za Veliko Britanijo in sile Atlantskega pakta, s tem pa v sedanji kritični fazi spora za Ciper potisnili v ozadje politično stran tega problema ali zahteve po samoodločbi. Razen tega si imenovanje feldmaršala Hardinga
Sodeč po vesteh s Cipra je očitno, da napetost na otoku ne popušča. Za jutri je napovedana splošna stavka. Razen tega po-ročajo, da nadškof Makarios razlagajo tudi kot izraz namena Pr'dno organizira pasivni odpor, angleške vlade, da bi z odločni-
v tej
ki bi med drugim zajel tudi odstop vseh predsednikov mestnih in vaških občin na otoku.
Odpor grškega prebivalstvu proti kolonialnim oblastem na Cipru je dal povod, da v Londonu opozarjajo na možnost, da bi izdali odlok o izgonu kakih 50 voditeljev, o katerih domnevajo, da vodijo gibanje za samoodločbo. Razvoj dogodkov na Cipru lahko po mnenju >Daily Telegrapha« potisne v ospredje tudi vprašanje izgona nadškofa Makariosa.
Demonstracije na Cipru
Famagusta, 28. sept. (Reuter) Sinoči je 3000 Grkov demomstri-ralo proti policiji im britanskim četam v Famagusti.
V Limascilu je bil nekii deček smrtno ranjen v hipu, ko so britanske čete streljale na demonstrante, da bi jih razgnale. Demonstrirali so proti uvedibi policijskega časa.
Britanske čete na Cipru
Egipt bo izpraznil El Audžo
Gaza, 28. sept. (Reuter). V dobro poučenih krogih izjavljajo, da je Egipt sprejel prošnjo vodje komisije OZN za nadzorstvo nad premirjem v Palestini generala Burnsa, naj umakne svoje sile iz El Audže. Toda Egipt je v to privolil »z nekaterimi pridržki«.
mi ukrepi »ohranila red« nemirni Koloniji.
Zanimivo je, da so danes v zvezi s pisanjem o nagibih za imenovanje feldmaršala Hardinga na novi položaj na tiskovni konferenci v Foreign Officeu
zanikali trditev v nekem poro-	_	,	.	.
Čilu konservativnega >Daily Te-	ew Yorkt 28. sept- Štiri dni po ^	uradnega poročila. V mrzličnem no*
legrapha«. Ta časnik je namreč	sr&nem napadu preusednika fc-isen-	tranjem vrenju	raznih političnih sil
poročal, da sloni imenovanje	howerja m politiki, diplomati in	je dalo vse	to povod, da	so	se raz-
feldmaršala Hardinga za guver- j	komentatorji se zmeraj niso na jas-	sirile	vesti,	da	so izražali	pesimi-
nerja in pošiljanje okrepitev na '	nenl> kakšne bodo posledice nje-	zem glede	Einsenhovverjevega okre-
Ciper na angleških načrtih, ki	gove bolezni za nadaljnji razvoj no-	vanja	eni,	drugi	krogi pa	so	sugeri.
med drugim predvidevajo »vo-	tranjih in zunanjih odnošajev Ame-
jaško akcijo v Grčiji, če bo to	Pike. Zato razlagajo vest o sklepu (
potrebno, da bi nudili podporo	ožje vlade, da se vprašanje prenosa
grški ustavi v primeru, če bi se-	odgovornosti predsednika ZDA na
dania vlada na vprašanju Cipra	Kicharda Nixona kot prvega Eisen-
padla«.	(	howerjevega namestnika odgodi, v
Uradni predstavnik Foreign glavnem na dva načina.
Officea je v svoji izjavi rekel.	Znani anahzotor Lippman poda to poročilo konservativnega	vzema mnenje tistih, ki so že prc-
»Dailv Telegrapha« ne ustreza	pričam, da Eisenhower ne bo mogel
resnici. Poudaril je, da se mude	voditi državnih poslov do konca
angleške čete na Cipru zato, ker	svojega mandata m da prihodnje
je ta otok »strateško središče, iz	*el° ne bo kandidiral. Takšna per-
katerega morajo biti angleške	spektiva pomeni za Republikansko
obveznosti na Srednjem vzhodu	stranko težaven položaj ki malone
izpolnjene«. Razen tega izpolnju-	razsulo. Einsenhower je tudi sam
jejo angleške sile v sedanjih	nedavno opozoril republikanske po-
razmerah »dolžnost, da skrbe za litike, da je njihova ........... *
notranjo varnost na Cipru«. Predstavnik Foreign Officea je rekel, da njihova navzočnost na
Ču En Loj sprejel burmansko vojaško misijo
Peking, 28. sept. (Nova Kitajska). Predsednik kitajske vlade in zunanji minister Ču En Laj ter obrambni minister maršal Peng Te Huaj sita sprejela burmansko vojaško misijo dobre volje. Misijo vodi vrhovni povelj-nih burmanskih oboroženih sil
EISENHOWERJEVA BOLEZEN
povečala trenja v Republikanski stranki
OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA	, . _
vpliv v stranki. K negotovosti so
pripomogle tudi prejšnje izkušnje,
ko sta VVillsonova in Garfieldova
bolezen dvakrat malone povzročili
razpad nujnih administracij.
Večina komentatorjev pa se strinja v mnenju, da se v Eisenhovver-jevem primeru posli Bele hiše že od začetka niso naslanjali izključno na njegovo osebnost. Eisenhower je razdelil odgovornosti na svojo okolico toliko, kolikor je dopustno, da se državni posli v njegovi odsotnosti razvijajo brez ovir in zastoja. To bo znatno otežkoSilo napore nasprotnikov predsednikove zmerne smeri, da bi izkoristili medvladje za svoje cilje. Vendar pa je vprašanje, kako dolgo bo lahko kontinuiteta EisenhoWerjevega liberalizma kljubovala nasprotnim tokovom.	!•	Levi
Brzojavka maršala 2ukova Eisenhowerju
Moskva, 28. sept. Moskovski radio je objavil brzojavko, v kateri maršal- Zuikov izraža željo, da b>i predsednik ZDA Eisenho-wer čimprej okreval. »Ker sem na oddihu in daleč od Moskve, sem bil šele sedaj obveščen o Vaši bolezni,« je rečeno v brzojavki. »Moja družina in jaz Vam želimo hitro okrevanje in dolgo življenje.«
»usmeritev na enega človeka« napačna. S tem, da so se zanašali zgolj na priljubljenost sedanjega predsednika, so pozabili poiskati alternative. In zdaj so čedalje očitnejši znaki, da se bo republikanska konferenca vršila v znamenju boja levice in desnice okrog kandidature Ninona kot osebnosti srednje poti. Od tod mnenje,j da si republikanci prizadevajo, da
rali njegovim zdravnikom optimi-
Nixonovo upravo.
Drugo razlago objavlja vplivni komentator Drummond v »Herald Tribune«. Drummond meni, da je , „	o i	l	»nekdo	preveč pohitel« z zahtevo,
general Ne Vin. Sestanka so »e (ja ^ <jali predsednikove preroga-
Zaio izraža izredni padec teča-bi zmanjšati nevarnost Einsenho-! jev na newyorški borzi predvsem \verjeve bolezni, ko pravijo, da bo opreznost poslovnih krogov, ki ča-, njegovo »moštvo« nemoteno nada- akjo, kakšen bo izid tega boja za Ijevalo rutinske posle pod začasno i
POLOŽAJ V GRČIJI
Opozicijske stranke
zahtevajo odstop vlade
Atene, 28. sept (Tanjug.) Grške , na, na katero se vlada sklieuie, opozicijske stranke so začele ne ustreza resničnemu razpolo-znova napadati vlado t*r zahte- ženju volivcev. Vodja liberalne vajo njen odstop in hkrati raz- demokratske unije Venizelos je pust parlamenta.	izjavil, da se bo s skupino svojih
Voditelji teh strank menijo, poslancev odrekel poslanskemu da sedanja parlamentarna veči- 1 mandatu in prisilil vlado, da razpiše dopolnilne volitve, ki bodo potrdile gledišče opozicije. Ostale opozicijske stranke so z odobravanjem sprejele zamisel o delnih volitvah. Ce bo najmanj 13 poslancev res odstopilo, bo parlament prisiljen razpisati dopolnilne volitve.
SZ ponudila orožje Saudovi Arabiji
Kairo, 28. sept. (AP). Časnik »Al Ahram« piše, da je SZ ponudila Saudovi Arabiji orožje. Časnik trdi, da je predsednik sovjetske vlade BuLganin poslal kralju Saudu poslanico, v kateri izraža pripravljenost sovjetske vlade, da pomaga Saudovi Arabiji pri preskrbi z orožjem. »Al Ahram« tudi pripominja, da je ta dežela lani odklonila ameriško ponudbo o omejeni vojaški pomoči ter zahtevala od ZDA, naj ustavi gospodarsko pomoč.
Tajnik indijskega ministrstva v Beogradu
Beograd, 28. sept. (Tanjug) — Tajnik indijskega ministrstva za proizvodnjo Khera je po večdnevnem bivanju v Zagreibu in na Reka prispel v Beograd. Khera je 'vodja neke indijske gos.po-dairske delegacije, 1 i bo z jugoslovanskimi predstavniki proučevala možnost za razširitev gospo-darskga sodelovanja, zlasti v industriji in graditvi ladij. Indijski gospodarstveniki se bodo pri nas seznanili tudi z deflom delavskih svetov.
Pred predsedniškimi volitvami v Braziliji
Rio de Janeiro, 28. sept. (Tanjug). Tu pričakujejo, da bo vsaj 10 izmed 15 milijonov volilnih upravičencev 3. oktobra sodelovalo na volitvah za predsednika Rrazilije. Razne politične skupine in stranke so kandidirale štiri osebnosti. Tisk ne daje nobenih napovedi glede izida volitev. Končni rezultati bodo znani šele nekaj tednov po volitvah.
Čeprav je izvedba svobodnih predsedniških volitev v Braziliji zagotovljena, izražajo mnogi časniki zaskrbljenost spričo morebitnih dogodkov, do katerih bi utegnilo priti takoj po volitvah. Pri tem pišejo, da ni gotovo, ali se bo konservativna stranka sprijaznila z morebitnim porazom svojega kandidata generala Juareza Tavore. Tj zaskrbljenost povzroča zlasti stališče tistega dela te stranke, ki je vodil gonjo za odpoved volitev in uvedbo vojaške diktature.
Vojaška počastitev grške zastave v Carigradu in Smirni
Atene, 28. sept. (AFP) Turška vlada je po svojem veleposlaniku v Grčiji obvestila grško vlado, da bodo vojaško počastili grško zastavo v Carigradu iti Smiir-ni, da bi bila talko izbrisana žalitev, iki so jo prizadejali grški zastavi med protigrškimi demonstracijami v Turčiji.
Grška vlada je postavila takšno zahtevo kot prvi pogoj za obnavljanje grško-turškega sodelovanja.
V Turčiji so večino glasov dobili demokrati
Ankara, 28. sept (Tanjug). V zadnjih poročilih o izidih volitev splošnih občinskih svetov, ki so bile 25. septembra po vsej Turčiji, je poudarjeno, da so večino glasov dobili demokrati. Udeležba volivcev je bila zelo pičla, in sicer 10 do 15 % v mestih in 40 do 70 % na podeželju. Volitev se ni udeležila republikanska stranka, pač pa sta se jih udeležili samo demokratska in kmečka stranka.
Glasilo demokratske stranke »Zafera« piše, da se je volitev udeležilo v vsej deželi 39,7 % vseh volilnih upravičencev. Demokratska stranka je dobila 3,3 milijona glasov, vtem ko je leta 1950 dobila 2,4 milijone glasov.
Odhod belgijske parlamentarne delegacije
Moskva, 28. sept. TASS spo. roča, da je danes iz - Moskve odpotovala v Belgijo parlamentarna de. legacija pod vodstvom predsednika Predstavniškega doma Huysmansa-Belgijska delegacija se je mudila v SZ mesec dni in je kot gost Vrhovnega sovjeta ZSSR obiskala Moskvo, Rigo, Leningrad, Gorki in druga mesta.
udeležili tudi številni kitajski predstavniki in burmanski veleposlanik na Kitajskem.
Hotojama ni sprejel povabila za Moskvo
Tokio, 28. sept. (AFP)) Japonski ministrski predsednik Hatojama ni sprejel povabila, naj obišče Moskvo. Ta sklep je bil sporočen na včerajšnji vladni seji, davi pa je to vest objavil generalni tajnik predsedstva vlade Nemoto. Dejal je, da jc Hatojama izjavil: »Nikakor nimam namena obiskati sovjetskega glavnega mesta.«
Davišnji tisk sodi, da je delna ohromelost predsednika vlade glavni razlog, da je povabilo odklonil.
tive drugemu. Kdo je bil to in kakšne sile se skrivajo za to zahtevo, po Drummondovem mnenju ni moč ugotoviti. Panika, ki jo je sprožila Eisenhowerjeva bolezen, je po Drummondovem mnenju bolj posledica tega, da republikanci niso bili pripravljeni na tragično prese-
SKRIVNOST IZGINULIH ANGLEŠKIH DIPLOMATOV MACLEANA IN BURGESSA
»Vohunska afera« v Foreign Officeu po štirih letih molka
Z VSEH STRANI SVETA
sledu in povzročila eno največjih družbenih in političnih afer v povojnem življenju Velike Britanije.
London, septembra
Maja 1951 sta skrivnostno izginila iz Londona in Velike Britanije dva angleška diplomata. Maclean, šef ameriškega oddelka Foreign Officea, in Burgess, drugi tajnik angleškega veleposlaništva v Washingtonu, prvi sin prvaka	Liberalne stranke,	drugi pa po-
nečenje, kakor sad	notranjih bojev	morskega oficirja, oba izšolana	v Cambridgeu sta	izginila brez
za prevzem oblasti	od Eisenhower-
ja in obnovo vpliva ekstremistov z desnice.
Resničnega položaja ne pojasni niti to, da so pravosodnega ministra že v nedeljo, en dan po Enisen-howerjevem obolenju, poklicali, naj se vrne s počitnic v Španiji, da bi odločil o pravdnih procedurah prenosa oblasti, niti to, da so prvotno trdili, da je srčni napad lahek, potem pa so besedo »lahek« črtali iz
obiska britanskih in sovjetskih vojnih ladij. Od 12. do 17. oktobra bo obiskala Leningrad neka britanska flotllja, sestavljena ti ene letalonosll-1 dali ali »niso bili dopuščeni« ali
V praihu, ki ga je dvignila skrivnostna usoda dveh diplomatov, sta v analih angleške diplomacije edinstveni dogodek, v poplavi domnev o nagibih »pobega« ali morda »ugrabitve«, o kraju, kjer se mudita (kot možnosti so omenjali tudi »Osamljeni otok« in prostore za »železno zaveso«), v dnevih, ko je angleško obveščevalno omrežje stikalo po vseh dostopnih kotičkih Evrope In sveta, je Foreign Office vztrajno molčal.
Zadeva je bila neprijetna, edinstvena in nasprotovala je vsem tradicijam angleške diplomacije, ki v njenih vrstah škan-
ITALiIJA »SCALA« POVABLJENA
V MOSKVO	      „„
Rim, 28. sept. (AFP). Sovjetsko £f:,*neJ£rati1^'bo neka sovjetska P3 javnost zanje ni zvedela, če veleposlaništvo v Moskvi je ‘"o^llo fiotiija, v kateri bodo tri križarke Ln SO se Že dogajali. Vendar pa je
Štiri topnjače, mudila v Portsmouthu, i bilo v juniju 1951 objavljeno po-
ltalijanskemu	  —
Gaetanu Martinu povabilo, naslovljeno na ' milansko opero »Scala«. naj pride gostovat v Moskvo. Nastopil bi pevci, orkester in balet. SZ pa bi poslala v Italijo balet moskovske državne opere.
GRČIJA
GRČIJA SE NE BO UDELE2ILA MANEVROV ATLANTSKE ZVEZE
Atene, 2*. sept. (Reuter). Urad-
CILE
ARETACIJE SOVJETSKIH AGITATORJEV
S a n 11 a g o , 2S. sept. (AP). Čilska vlada je sinoči objavila, da je Izdala nalog za aretacijo IS v Moskvi lzvežbanih sovjetskih agitatorjev, ki so jih pozneje poslali v Cile pod lažnimi imeni in z lažnimi »tujimi« potnimi listi. Čilski notranji minister
ročilo, da so »Macleana in Burgessa suspendirali, ker sta brez dovoljenja zapustila službo«. In to je bilo vse.
IZGINITEV GOSPE MACLEAN IN SKRIVNOSTNA PISMA — IZ LONDONA Na izginitev Macleana in Bur-
---------,	.	pravi	v	poročilu,	da	Je vlada objavila gessa bi bil svet sčasoma najbrž
no je bilo objavljeno, da se Grčija obsedno stanje v petih pokrajinah, no-Mihil da nrvi skrivnosti niso ne bo udeležila skupnih manevrov ,sprieo nezakonite dejavnosti za iz- tf2??11’,	•	-	.7?
ne ho Udeležila SKupnin manevrov ,sprie0 nezakonite dejavnosti oboroženih sil Atlantske zveze v Sre- podkopavanje ustavne ureditve« dozemlju, ki naj bi se začeli v soboto. Grški odpravnik poslov v Wa-shingtonu Kavalierato je že 9. septembra izjavil, da Je glavni vzrok temu varnost grškega osebja na turskem ozemlju. Zadnji manevri bi namreč bili v Smirni (Turčija).
VELIKA BRITANIJA
MEDSEBOJNI OBISKI VOJNIH LADIJ London, 2S. sept. (AFP). Britanska admlrallteta Ju objavila, da bo v oktobru priSlo do medsebojnega
HONG KONG NAPAD NA NORVEŠKO TRGOVSKO LADJO Hong Kong, 2*. sept. (AFP).
sledile še druge. Po nekaj izjavah Foreign Officea, češ da »ničesar ne ve o tem, kje se mudita Maclean in Burgess«, je skrivnost izginulih diplomatov« znova stopila v ospredje spotikljivih rubrik v
Norveški konzulat v Hong Kongu je angleškem tisku. V septembru Potrdil, da Je bila v bližini Svatova 1953 je žena Donalda Macleana napadena norveška trgovska ladja	„ . .	.	..	■ .
»Hojhou«. Napadla jo je baje kuo- Melinca skupaj s tremi otroki mintanška vojna ladja in ne lovska tudi skrivnostno izginila. Izginila letala, kakor Je bilo poprej objav- je jz zeneve, kjer je bila na po-ljeno. Ob napadu sta bila ubita dva t v, mornarja, šest članov posadke pa Je ; ciimcan.
bilo ranjenih.	Prepričanje	javnosti,	da	se	je
Melinda Maclean z otroki pridružila svojemu možu, da sta to-
I V nedeljo 18. septembra je Foreign Office na tiskovni konferenci opustil svoje prejšnje rezervirano stališče. Tisto jutro je izšel v časniku »People« članek sovjetskega delegata Petrova. V njem je Petrov napisal tudi tole: »Zdaj lahko povem, da sta ta dva moža (Maclean in Burgess) nedvomno zalagala Kremelj z vsemi informacijami, ki sta jih imela
Vprašanje: Ali je Moskva pripravila njun pobeg?
Odgovor: Menimo, da je to res.
rej izginula diplomata živa in da Pri rokah kot zaupna uslužbenca se »nekje mudita«, najbrž »za že- Foreign Officea.« To trditev je lezno zaveso«, se je utrdilo z bo- Petrov naslanjal na »razgovor«, žičnim voščilom, ki ga je prejela ^ ga je imel z uslužbencem^ so-Burgessova mati od svojega sina vjetskega veleposlaništva v Ix>n-decembra 1953. Avgusta 1954 je ! ?onu Kilicinom. »Mister K «, ka-Melinda Maclean pisala svoji ma- f !m,enu^ tu Kilicina, ki je od-teri. »Meni in otrokom se godi Potoval iz Londona leta 1948, je
baje povedal Petrovu vse o svojih »stikih« z Macleanom in Burgessom.
Na podlagi tega pripovedovanja so na nedeljski tiskovni konferenci v Foreign Officeu izmenjali naslednja vprašanja in odgovore:
Vprašanje: Ali je resnična izjava, da sta bila oba moža pravzaprav dolga leta sovjetska agenta?
Odgovor: Tako je rekel gospod Petrov in mi nimamo razlogov, da bi dvomili o tem.
Vprašanje: Ali je res, da je bil Maclean v času, ko je pobegnil, v preiskavi angleških nostnih organov?
zelo dobro,« je bilo rečeno v pismu. Decembra istega leta se je Burgess znova javil svoji materi, tokrat s pismom. Skrivnost te korespondence je bila tem večja, ker so ležala vsa pisma v poštnih nabiralnikih v Londonu in ker je bil na njih londonski poštni ži'g.
»BILA STA VOHUNA«
Preokret v aferi Macleana in Burgessa, kakor tudi v vedenju predstavnikov Foreign Officea je nastal v minulem tednu. Razplet skrivnosti, ki je dobra štiri leta spremljala molk Foreign Officea in pomisleke uradnih angleških krogov, da bi povezali neznano usodo teh dveh diplomatov s kako tujo državo, je sledil iz izjav, ki jih je dal preiskovalnim organom v Avstraliji pobegli sovjetski diplomatski uslužbenec Vladimir Petrov. Zanimivo je, da so sprejeli v Londonu s precejšnjo rezerviranostjo prejšnje poizkuse Petrova, da bi neznano usodo Macleana in Burgessa povezal s svojimi obdolžitvami, naperjenimi proti lastni domovini, ki jo je zapustil. Aprila 1954 je dal Foreign Office naslednjo izjavo: »Vladimir Petrov nima zanesljivih vesti o Burgessu in Macleanu. Zato je treba njegove izjave obravnavati s pridržkom.«
POLITIČNI VIHAR NA VIDIKU Ti odgovori predstavnika Foreign Officea so povzročili v angleškem tisku in javnosti pravi preplah. Trditev, da sta bila Maclean in Burgess tuja vohuna, da so ju »snubili« pred 20 leti, še kot študenta v Cambridgeu, je sprožila vrsto vprašanj, na katera vztrajno iščejo odgovore. Ce je bil Maclean sumljiv in pod nadzorstvom že ko je bil šef ameriškega oddelka Foreign Officea, zakaj je Foreign Office molčal o tem cela štiri leta? Kako so mogli dopustiti, da je ostal na svojem položaju? Kako sta se mogla Maclean in Burgess prebiti skozi mrežo varnostnih organov, ko so ju nadzorovali? Kdo je »tretji mož« v Macleanovi skrivnosti, ki je osumljenca posvaril? In tako dalje.
»Priznanja,« ki jilv je dal v nedeljo Foreign Office niso samo »bolestna«, marveč tudi dokaj neprijetna glede na cela štiri leta molka in odklonilno stališče, da bi povedali karkoli o nagibih skrivnostne izginitve dveh diplomatov. Spodnji dom in javno var- J mnenje lahko nastopita s hudimi ' očitki, da so ju ves ta čas vodili
Odgovor: Res je, da je bil za nos. Razen že sproženih pa bi
Maclean v aktivni preiskavi var-nostnih organov. Ti organi so tudi preiskovali, ali je Burgess primeren, da bi nadaljeval svojo di-
utegnil Foreign Office naleteti še na nekatera druga vprašanja. Ni še pojasnjeno, kako so izjave Vladimii-a Petrova, prej obravna-
plomatsko službo. Takrat je bil vane kot nezadostna podlaga za
že odpoklican iz Washingtona. Ni pa bilo dovolj dokazov, da bi odobrili Macleanovo aretacijo, niti možnosti, da bi preprečili vsaj enemu izmed njih odpotovati iz dežele.
Vprašanje: Ali sta ta dva človeka opazila, da sta pod nadzorstvom in ali sta o tem obvestila Sovjetsko zvezo?
Odgovor: Po našem mnenju to drži.
uradna poročila, zdaj postale podlaga javne obdolžitve vlade, ker Petrov zdaj ni mogel po\»»dati nič več kakor je izjavil že prej. In kako to, da so šele zdaj, 4. septembra 1955, objavili obdolžitev, če je bila utemeljena že več let in potrjena z izjavami dezerterja iz diplomatske službe v Avstralskem veleposlaništvu, danimi v začetku leta 1954?
Dušan Blagojevlč
Zrna iz našega kmetijstva
ob razpravah o jesenski intervenciji na trgu kmetijskih pridelkov
Ne s konjunkturnim lovom, ampak le z dobro
organiziranim odkupom
bo moč izboljšati preskrbo prebivalstva
Sprilo razmeroma obilne letine tadja in povrtnin se v štajerskih vaseh in mestih suče pogovor predvsem o tem, kako najhitreje in najbolj ugodno spraviti pridelek na trg. Skrbi tarejo tako kmctovalce kakor potrošnike v mestih in industrijskih središčih. Prvi se boje, da bi jim del plodov ostal doma in se-gnil, drugi si žele ozimSčine po primernih cenah. Da bi oboje nekako uskladili, so mnogokje živahno razpravljali tudi na skupnih sejah zastopnikov kmetijskih zadrug in mestnih potrošnikov ter skoraj povsod ugotovili, da kaže stopnjevati boj proti konjunkturizmu nekaterih zadružnih organizacij pa tudi proti pičlemu naprezanju Številnih trgovskih podjetij za oskrbo prebivalstva mest in industrijskih središč s kmetijskimi pridelki po cenah brez pretiranih pribitkov.
Tako so ponekod opozorili na težnje Številnih kmetijskih zadrug, da bi postale predvsem velika trgovska podjetja. Člani njihovih vodstev si namreč često belijo glave, kako bi najučinkoviteje posegli tudi na področja sosednih in oddalje-
nejših zadrug. Pri vsem tem je verjetno najnevarnejša njihova očitna želja po odkupu zgolj interesantnih artiklov. To pa pomeni, da bi sčasoma utegnili hudo zanemariti zajemanje viškov manj vabljivih pridelkov. Med te sodijo na primer jajca in fižol. Gre torej za artikle, ki spričo razmeroma skromnih viškov ne omogočajo velikih kupčij. Vendar til sta kmet in potrošnik, ki upravičeno zahtevata, da zadruga odkupi vse, kar se odkupiti da. Le tako bo pridelovalcu poplačan trud, a na trgu prej ali slej uveljavljena čim nižja cena. Konjunkturni lov je pač treba pričeti odločneje brisati z dnevnega reda.
V korak s pravkar navedenim sodi reševanje vprašanja uspešnejše intervencije na trgu. Cemu na vasi posamezne vrste sadja in povrtnine često propadajo, ko pa jih v mestih ponujajo enkrat ali celo dvakrat dražje, kot so naprodaj pri pridelovalcu? Ce se nekatera mestna trgovska podjetja ne potrudijo ponje, naj jih zadruge same postavijo na trg. To velja predvsem za vasi v neposredni bližini industrijskih središč, mest in mestec. Ondotnim zadrugam prevoz prav gotovo ne bo povzročal posebnih težav, ozimna jabolka, zelje, krompir pa bodo le šli hitreje v denar. Seveda bodo v mestih o ta namen morali poskrbeti za prodajne prostore in morda celo za skladišča.
Mnogi menijo, da bi prav tako
Razstava goveje živine v Godiču
Prva Živinorejska razstava v kam-, niškem okolišu Je biila to nedeljo v Godiču, kjer kmetijska zadruga vlaga velike napore za izboljšanje živinoreje. Zadruga ima v Kamniških pla-ninah, v Dolu m pod Mokrico nad ,,e bilo' napak, če bi se vodstva 300 ha planinskih pašnikov, v Godiču I pa dovolj zemljišča in prostoren hlev za vzgojo plemenske živine. Na razstavi Je biilo 48 izbranih goved, ki Jih Je strokovnna komisija oceniila in podelila najboljšim živinorejcem diplom« ter nagrade za razstavljeno živino. Ker je bila to prva podobna razstava v planinskem delu kamniškega okoliša, je imela seveda velik uspeh.
sindikalnih organizacij podjetij in ustanov pozanimala za potrebe svojih članov po ozimSčini, potem pa organizirala prevoz v mesto. Z drugimi besedami: sindikalne organizacije naj potrebe svojega članstva zadrugam le posredujejo, vendar naj nikakor ne sprožijo samovoljne
Kaj
r moramo vedeti ob jesenski setvi
Ko smo zadnjič pisali o Tho-masovi žlindri, se je nehote pojavilo vprašanje: kdaj in kako uporabljamo superfosfat ob jesenski setvi?
Ker letos pozno dozorevajo kmetijske kulture, bo jesenska setev zakasnela. Zaradi tega je gnojenje z umetnimi gnojili v tem trenutku gotovo odločilno.
Ce je bil predsadež gnojen s hlevskim gnojem (koruza, krom-
b'^ I l^er (Nitromonkal ali Kalkamon-
Snn	salpeter), za zemljo, ki ima dovolj
potrebno manj dušičnih gnojil, a J'
Delovanje umetnih gnojil je odvisno od pravilne izbire glede na zemljo, ki jo mislimo pognojiti. Za izprano zemljo (podzol) in vlažno klimo je izredno dobra Thomasova žlindra. Tam pa, kjer je v zemlji dovolj aipna in je klima sušna, zadostuje supcrfosfat, ki je v tem primeru boljši.
Kalijeve soli uporabljamo za vse zemlje. Za kislo zemljo potrebujemo apneni amondjski so-
pač pa bo zelo umestna zadostna uporaba fosfornih in kalijevih gnojil.
Fosforna in kalijeva gnojila trosimo pred setvijo. V primeru, da je bila zemlja spomladi obilno gnojena z dušičnatimi gnojili, bomo gnojili rastlinam s fosfornimi gnojili še v rastni dobi.
Fosforna ta kalijeva gnojila trosimo po površini zemlje in jih nato zaorjemo na globino setvenega oranja. Zelo dobro bi bilo, če bi trosili pred samo setvijo površinsko */« do lU celotne količine fosfornih gnojil in jih nato zabranali. Na ta način dobivajo ozimne raslfline takoj potreben fosfor. Kalijeva gnojila ne smejo priti v neposreden dotik s semenom. Dušičnata gnojila trosimo in jih zabranamo pred setvijo samo J/s do V«, ostalo pa moramo dodajati spomladi — na slabi zemlji več, na rodovitni manj.
apna, pa amonijski sulfat
Najbolje bi bilo, če bi dali zemljo predhodno preizkati pri Kmetijskem inštitutu Slovenije v Ljubljani, da bi vedeli, kakšne količine umetnih gnojil moramo v posameznem primeru uporabljati.
Pri uporabi umetnih gnojil ni posebnih receptov. Da bi se pa vseeno znali ravnati, dajemo le okvirno navodilo, ki služi le tedaj, če je bil predsadež gnojen s hlevskim gnojem. Običajno uporabljamo 400 do 500 kg Thoma-sove žlindre, 300 do 400 kg super-fosfata, 200 do 300 kg apneno amonijskega solitra ali prav toliko amonijskega sulfata in 150 do 200 kg kalijeve soli na ha. Na Peščeni zemlji moramo povečati količino kalijeve soli. V primeru, da predsadež ni bil gnojen s hlevskim gnojem, moramo navedene količine povečati.
Jer.
>hajke< za blagom po terenu, kajti v tem primeru bi kljub velikim viškom krompirja in jabolk utegnile povzročiti umetno deficitarnost in neupravičeno navijanje cen. Morda pa bi sploh bilo najbolje seči po predlogu vodstva sindikalne organizacije nekega velikega industrijskega podjetja: uredimo sosednji zadrugi prodajne prostore v neposredni bližini tovarne, pomagajmo ji pripeljati pridelke, a zadruga naj nam omogoči nakup ozimščine po solidnih cenah.
Končno so tu Se trgovska podjetja s kmetijskimi pridelki na debelo. Nekatera med njimi Se vedno niso organizirala svoje maloprodajne mreže v mestih in industrijskih središčih, katerih prebivalstvo je tako hočeš noieS dalje prepuščeno početju hladnih računarjev monopolističnih maloprodajnih trgovskih podjetij. Prav grosisti so namret tisti, ki bi lahko omogočili stalno intervencijo na trgu skozi vse leto. Ker imajo razpredeno odkupno mrežo, boljša ali slabša motorna vozila, ponekod pa tudi bolj ali manj primerna skladišča, bi najlaže organizirali dovoz večjih količin viškov iz oddaljenejših krajev in tako občutno prispevali k pocenitvi ozimščine.
Vj. K.
Kako bomo uporabljali umetna gnojila
Iz poročil Kmetijske zbornice Slovenije posnemamo, da »o zagotovljene zadostne količine umetnih gnojil — apnenčevega amonijevega solitra (Nitromonkal), kalijeve soli, Thomasove žlindre, superfosfata, apnenega dušika, Nltrofoskala — za kritje potreb Jesensko setve. Zato ne bo odveč, če so seznanimo z lastnostmi posameznih gnojil.
Nitromonkal (apnenčev amonijev soliter) vsebuje poleg dušika še apno. Pride v poštev skoraj za vse vrste naše zemlje, posebno za zaklsane. Lahko ga trosimo tudi še, ko je rast. lina v rasti.
Kalijevo sol lahko trosimo vsem rastlinam. Največ je potrebujejo go-moljnlce ln korenovke (krompir, krmna pesa, korenje) ter detelje. S pridom ga lahko uporabljamo tudi za druge kmetijsko kulture. Hkrati s fosfatnimi gnojili je kalijevo gnojilo — kalijeva sol — osnovno gnojilo za vse rastline. Sele ko Ima zefnlja dovolj fosforja in kalija, se dobro poplača tudi gnojenje z dušikom.
Thomasova žlindra vsebuje fosforno kislino ln apno; uporabljamo jo na zaklsanlh zemljah, predvsem za večletne rastline, na travnikih ln pašnikih, v sadovnjakih, vinogradih, za detelje in sploh večletne krmne rastline na njivah ter za hmeljnike. Z njo z uspehom gnojimo tudi vsem ostalim rastlinam.
Supcrfosfat vsebuje lahkotopno fosforno kislino. Uporabljamo ga na dobrih zemljah, ki niso potrebne apnenja.
Apneni duSlk deluje počasi; trosimo ga spomladi 14 dni, poleti pa vsaj 10 dni pred setvijo, ker bi sicer škodoval mladim rastlinam oz. semenu. Apneni dušik lahko uporabljamo hkrati tudi za zatiranje plevela In razkuževanje zemlje ter za uničevanje škodljivcev (rdeči pajek).
Nltrofoskal kot mešano gnojilo vsebuje apneni dušik, supcrfosfat In kalijevo sol, t. j. vse tri najpotrebnejše hranilne snovi za mstlino.
Kdor no ve, koliko posameznih gnojil (dušikovih, fosfatnih ln kalijevih) naj trosi določenim posevkom, stori najbolje, če gnoji z Nltrofoska-lom (400 do 500 kg na ha).
Ing. L. J.
S KMETIJSKEGA POSESTVA KOČEVJE
i' :
Na več tisoč ha zemlje, ki so Jo zapustili kočevski Nemci, se Je v prvih povojnih letih osnovalo največje državno posestvo v Sloveniji. V prvih letih njegovega obstoja je posestvo večidel samo životarilo, manjkalo Je orodja, živine in vsega, kar je potrebno za gospodarjenje na tako velikem zemljišču. Osnovna naloga posestva Je bila ustvariti na Kočevskem vir plemenske živine. Iz inozemstva so uvozili večje število plemenske živine, predvsem plemenskih bikov. Po nekaj letih so se pokazali prvi vidni uspehi; iz domače sivorjave pasme in uvoženih bikov so vzredili pasmo goveje živine. Tudi s prašičerejo so dobro uspeli in odnesli nekaj prvih nagrad na zadnji živinorejski razstavi.
S SKUPNE SEJE UPRAVNIH ODBOROV TRGOVINSKIH ZBORNIC KRANJ IN RADOVLJICA
NA GORENJSKEM
ne bo večjih sprememb
pri vskladitvi poslovanja z novo uredbo o trgovskih podjetjih
Kranj, 28. sept. Včeraj je bila v Kranju skupna seja obeh upravnih odborov trgovinskih zbornic v Kranju in Radovljici. Razpravljali so o nekaterih tekočih organizacijskih in upravnih vprašanjih.
Ugotovili so, da v zvezi z vskla-ditvijo poslovanja z novo uredbo o trgovinskih podjetjih na področju Gorenjske nj bo prišlo do bistvenejših sprememb, razen v Škofji Loki, tam so šli namreč z lanskoletno reorganizacijo trgovine nekoliko preveč na široko.
Tudi o skladu za napredek kmetijstva, v katerega plačujejo trgovska podjetja in ga odvajajo okraju,
so razpravljali. Ugotovili so, da le-ta pravzaprav pripada trgovini za pospeševanje blagovnega prometa s kmetijskimi pridelki. V t., namen bo trgovinska zbornica pripravila tudi ustrezne predloge ..a uporabo teh skladov.
Glede na novo teritorialno reorganizacijo se bo s 1. oktobrom tudi trgovinska zbornica Radovljice pridružila h kranjski zbornica. Na Jesenicah bo pododbor in podruž' nica okrajne zbornice. Do skupščine trgovinske zbornice, ki bo jantv-arja, bo predsednik upravnega odbora združenih zbornic Joško Vo-lovšek, direktor trgovskega podjetja »Kokra« iz Kranja.	A.
B R A L C I NAM P I 5 E J O
Ne bi bilo moč ljudem ustreči?
To pot nekaj besed o delu avto-podjetja »Kočevje« na progi Kočevje—Trava. Avtopodjetje Je sestavilo čuden voznt red, pri katerem so najbolj prizadeti kraji, oddaljeni do Trave. Tl prebivalci bi lahko potovali v Ljubljano po dveh poteh. SAP Ljubljana ima direktno zvezo za Loški potok—Ljubljana preko Blok. Avtopodjetje Kočevje pa ima na progi Trava—Kočevje zvezo na avtobus Brod—Ljubljana; potniki pa prestopijo v Žlebiču. Direktni avtobus Loški potok—Ljubljana odpelje ob 5.1» zjutraj, kočevski pa nekaj minut kasneje Iz Loškega potoka. Zvečer pa pride v Loški potok kočevski avtobus nekaj minut prej kakor direktni lz Ljubljane. Tako se večkrat zgodi, da pridejo potniki za Drago, 12 km od Loškega potoka, z direktnim avtobusom iz Ljubljane, avtobus Kočevje—Trava Jim Je pa pred nosom odpeljal.
Prav te dni Je potovala z ljubljanskim avtobusom bolna ženska z majhnimi otroki. Iz Velikih Lašč Je telefon i^no prosila poStnl ut n d v Loškem potoku, naj obveste službujočega na avtobusu, naj nekaj minut počakajo, sicer ne bo mogla nadaljevati vožnje. Ko Je pa poštni uradnik o tem obvestil uslužbenca avtobusa,
ZGRADITEV
265 silosov in gnojišč
podpira Sklad za pospeševanje kmetijstva v Murski Soboti
Sklad za pospeševanje kmetijstva v novem murskosoboškem okraju je letos že razpisal 6,5 milijonov din za podpore kmetovalcem, ki bodo gradili silose in gnojišča. Na levem bregu Mure — bivši murskosoboški okraj — bo z 2,5 milijona din podprl člane kmetijskih zadrug, ki bodo zgradili 24 silosov in 68 gnojišč z ustreznimi greznicami, in kmetijska gospodarstva v Lendavi, Te-šanovciih tn Cepincih, ki bodo zgradila 183 prostominskih metrov 'silosov in 440 kvadratnih metrov gnojišč. Priglasilo se je toliko prosilcev, da niso mogli ugoditi vsem. Sredstva so razdelili, kolikor je bilo možno enakomerno po vsem okraju, tako da so dobili pri eni kmetijski za-
drugi podporo največ štirje člani
Mnogo več sredstev za gradnjo silosov in gnojišč imajo na desnem bregu Mure. S 4 milijoni din bodo podprli zgraditev 170 silosov in gnojišč z greznicami. Ta sredstva bodo razdeljena na mnogo manjšem področju kot na levem bregu Mure. Zato člani Kmetijske zadruge Veržej gradijo ali so letos že zgradili 32 silosov in gnojišč, člani zadruge Cven 16, v Stročji vasi 9 itd. Samo na področju bivše križevske občine gradijo 43 silosov in gnojišč.
Kmetovalci na obreh bregovih Mure radi gradijo gospodarske objekte, ker so se že prepričali o vrednosti silirane krme in potrebi boljšega gnojenja svojih .polj in travnikov.	J.
Šestmesečni izobraževalni tečaj v Velenju
V prvi polovici oktobra se bo začel v Velenju splošno izobraževalni tečaj. Trajal bo 6 mesecev. Noben delavec ne bo več mogel s pomanjkljivo osnovnošolsko izobrazbo obiskovati kakega tečaja za viž jo kvalifikacijo, če ne bo absolviral prej tega tečaja.
V tečaju se bodo udeleženci učili razen splošno Izobraževalnih predmetov tudi moralne vzgoje s posebnim pogilavjem o spolni vzgoji, o kultur-no-prosvetni dejavnosti, o gospodarstvu v FLRJ Itd. Učni načrt bo čimbolj prilagojen zanimanju ln potrebam mladine.
*
V Velenju so že v polnem teku priprave za proslavo 29. novembra. Glasbena sekcija društva »Svoboda« bo Izvedla Gobčevo »Kantato«, dramska pa bo uprizorila četrto dejanje lz »Velike puntartje«.	S.
IZPRED SODISCA V NOVEM MESTU
NA RAČUN SKUPNOSTI JE LAHKO »USPEŠNO VODITI PODJETJE«
No^o mesto, 28. sept.
Včeraj se je nadaljevalo zasliševanje prič v Bastarjevem procesu, medtem ko so zadnji obtoženci bili zaslišani že v soboto dopoldne. Poročali smo že, da Je obtoženi Albert Kolar večino dejanj priznal ln napravil videz, da mu Je žal. Drugače se je vedol pred senatom avtomehanik Alojz Kovač, ki Je večino očitanih deliktov zanikal. Proti Kovaču Je Javni tožiilec že v začetku procesa razširil obtožnico zaradi ogrožanja Javne varnosti v prometu. Kovač sl je namreč privoščili z avtomobilom podjetja izlet na Štajersko, ko pa Je zvedel, da igra v Dobrni znana ciganska kapela, Je zavil z družbo tja. Zaradi nesramnega vedenja in razbijanja v gostišču Je bil kaznovan od sodnika za prekrške z 20 dnevi zapora, pri vožnji nazaj pa Je zavozil v ograjo cestnega mostu, čeprav se je izgovarjal, da je »bil to le obcestni štor«. Kovač Je v glavnem tajil, da bi kradol v podjetju razne dele in jih prodajal.
Ostali obtoženci, ki se zagovarjajo v prostosti, so dejanja več ali manj priznali. Nekateri so skušali zmanjšati pomen storjenih deliktov z raznimi izgovori in zavijanjem dejstev v lepe besede, nekateri pa so manjše prestopke in ostala kazniva dejanja, k: so Jih storili posamič ali v družbi ostalih, priznali. Čudno luč meče na glavne obtožence dodatna obtožba Javnega tožilca zaradi izplačila trinajste plače kolektivu. S cirkular-nim pismom so dvignili v Karlovcu ln Zagrebu decembra IM* 1,500.000 din ln nato izplačali za 1,200.000 din plač, knjižili pa so Jih na materialne stroške, pri čemer so oškodovali soc. zavarovanje za več kakor pol milijona dinarjev. 300.000 din pa so hranili v posebni kuverti Izven blagajne podjetja. »Kritje« za nedovoljeno izplačilo Je podjetje našlo v »plačilu ra-> čuna tovarni gum« v Zagrebu. Pojedina ob neki slovesnosti v podietlu ie stala 52.000 din: hoteli so jo knjižiti na račun investicij, za kar je podjetje »Vino Koper« v Kočevju izstavilo »Avtu« račun za »prodane 4 rabljene sode«. Trije vodilni uslužbenci podjetja so sl pred rokom pu-
sta ta dva posmehljivo odgovorila, da Ju ne bo nihče »komandiral« la sta jo nenavadno hitro popihala. Podobno sta blila uslužbenca v avtobusu Kočevje—Trava obveščena za prevoz spominske plašče padlim borcem in talcem občine Draga; toda tudi takrat Ju ni smel nihče »komandirati«.
Vozni red Je nekaj ustaljenega 1® ga ni moč samovoljno spreminjati. Vendar pa je z dobro voljo moč ljudem v sili ustreči, posebno še, če gre le za kako minuto.	Prizadeti
Mladina Idrije se pripravlja na mladinski dan
Ob&LnAki komite LMS Idrija »o del j ftaoa pripravlja na mladtimsk1 dan, ki bo oktobra. Razen mJadin skega zborovanja bodo na pred vofter tudi razna fiakultuma, strefl-ska, Šahovska in druga tekmovanja« V tem dnevu bi nastopili a mlad in* vseh mladinskih aktivov v obftini ter mladina Cerknega. Ta izvedbo mladinskega dne jo občinski komate p-vf sil podjetja v mestu za pomoč, tod* do danes s« je odzvalo lo remontno podjetje. Mislimo, da bi tud«i os>tail* podjetja lahko nekaj prispevala ter tako dala priznanje mladini, ki Je zadnja leta mnogo prispevala k gradnji na&e domovine.
Iz Kamnika
Mladinski aktivi v Kamniku 1J okolici so začeli živahno delati v novi sezoni. Povsod so v teku letne konference z volttvljo novega vodstva. Na gimnaziji bo v kratkem pričela delovati mladinske univerza, ki s: Je zastavila obširen program dela.
*
Ideološki in administrativni tečaj bo organizirala kultumo-ozobraževal-na sekcija »Solidarnosti«. Pripravlja tudi tečaje lz slovenskega, angleškega in nemškega Jezika.
IZPRED SODISCA V LJUBLJANI
»Priznavam, da sem zanemaril poslovanje ...«
Tako začenja svojo zgodbo pred sodniki Nlkoila Harapln, tridesetletni natakar, doma nekje lz Cazme na Hrvatskem. Harapin je bil pred aretacijo zaposlen kot poslovodja gostišča »Otok Vis« na Jesenicah.
Slrokogrudnost, pretirana samozavest in tudi družinske razmere so biile krive, da odgovarja za nad 350.000 dinarjev primanjkljaja v gostišču »Otok Vis«.
Da Je nastal tako visok primanjkljaj, pa se m čuditi, saj Je svojo službo opravljal tako očitno nemarno, da je kar neverjetno, kako da se ni še več nabralo, čeprav v kratkem razdobju treh mesecev. Vodenje kakršnekoli blagovne ln finančne evidence mu je bilo odveč, saj še z natakarji, ki so mu bUi podrejeni, ni dnevno obračunaval.
Kakor povsod je bil širokopotezen tudi pri podpisovanju potrdil o pla* čilih denarja, čeprav Je vedel, da sp bili v potrdilih navedem nižji zneski, kakor pa Jih Je dejansko prejel od
stili izplačati tudi (baje neizkoriščeni) letni dopust; da so obšli predpise, so sestavili lažen obračun terenskih doklad 11 šoferjev, denar pa razdeliili.
Glavni obtoženec Bastar je tudi v preteklih dnevih še nadalje razlagal svojo nedolžnost in skušal dokazovati poštenost svojih početij.
Skliceval se Je med drugim tudi na nK'*viue »i uauea ujavas iuui i * :r,—	   —	-
Goriški sporazum In predlagal, naj	vodilna uslužbenca te trgovine, da Je	blago, ki	ga	Je v precejšnjih kolicj'
bi bil del razprave tajen, ker bo	»bil to pri njih stalen postopek« in	j nah kupoval	tn prodajal	v	gostiln
»morail povedati nekaj, kar ni za Jav-	da imajo v kontnem planu postavko	\ m'rno ,r	!]e®a,_P0.s'01vani®'„
za »tranzitne posle«. Take kupčije,	I
Medič prodal nazaj lastnemu podjetju za 138.600	din doma ukradenih ne-
evldentiranlh avtomobilskih delov. Za blago, ki	ga komisijska trgovina
sploh ni videla, Je Izdala račun, lz- : natakarjev. V teh primerih Je po* plačala tatu s pomočjo posrednika narejal tudi podpise na teh potrdili**-denar in	sama dobila znesek od	Vse te nedovoljene dohodke skup-
»Avta«. Poleg obtoženke iz komisij- no s plačo, ki tudi n) bila nizka, P ske trgovine sta danes izjavila tudi le Harapin povečal še z Izkupički z
nost«. V ponedeljek je Bastar znova protestiral proti poročanju časopisov o procesu, kar samo potrjuje dejstvo, da mu razlaganje nečednih dejanj ni ljubo.
V preteklih dneh Je bilo zaslišanih precej prič, ki so delno potrdile izpovedi zaslišanj v preiskavi, nekaterih stvari pa se niso spominjale ali pa so jih povedale na novo. Tako je n. pr. priča, ki je sodelovala pri ocenjevanju starih mehaničnih strojev, ki Jih Je »Avto« kupil od Ju-vanca, povedala, da so stroje ocenili na 730.000 din. kasneje pa je dobil privatnik zanje 1,022.000 din (in kmalu nato pobegnil v inozemstvo!). Bastar, ki rad sega v tek razprave z dodatnimi pojasnjevanji, je za ta primer dejal, da je imel »naročeno od OLO v Kočevju, da kupuje in zbira stroje za nove delavnice v podjetju«. Čeprav Je priča sodelovala pri ocenjevanju gornjih strojev, pa cenilnega zapisnika ni videla, ne podpisala.
Poslušanje nekaterih prič je v resnem poslušalcu moralo ustvariti vtis, da si nekateri posamezniki precej prizadevajo, da bi omilili obtožbe. za katere odgovarja Bastar. Nekateri se važnih posameznosti niso več spominjal!. drugi spet so hvalili glavnega obtoženca, da trna velike zasluge za podjetje. Morda bo to deloma tudi držalo, vendar pa razvoj podjetja na more oprati njegovega direktorja za kršitve zakonov in socialistične morale. Lahko Je »uspešno voditi podletje«, če ti samo ena kupčija vrže 4 milijone »dobička«, ki Je bil n. pr. dosežen s preprodajo avtomobilskega motorja z menjalnikom.
Razprava Je osvetlila tudi čudno poslovanje komisijske trgovine v Ljubljani, preko katere Je obtoženi
 ________________  t____ Tako Je lezel lz dneva v dan
pri katerih trgovina blaga sploh ne globlje v prepad nepoštenosti, vidi, so same po sebi dostikrat sum- | Čeprav o vsem tem ni nič kaj ra ljive. Kaže, da smo imeli — zdaj j. razmišljal, pa ga je le začelo skrbeti, baje tako več ne delajo — nekatere kako se bo vsa stvar iztekla, komisijske trgovine samo zato, da so Oprijel se je se zadnje bilke. ' posamezniki preko njih lahko obšli sodov v kleti Je izpustili kar okrog zakonite predpise in kupovaili za	litrov vina. nato pa podal n
državna podjetja blago od zasebnikov, i notranji uPrav’ prijavo, da so m Jutri bo zaslišan zastopnik carine, neznani vlomilci povzročili ogrornn na procesu pa sta ves čas navzoča škodo, ker Je Izteklo 1037 litrov dobr tudi strokovnjaka za knjigovodstvo kapljice.
In avtomobilska podjetja. Kakor ka- Sodišče ga Je obsodilo na 2 len že, bo proces zaključen proti koncu zapora.	ak
tedna.	  Tg.
Avtomobilska nesreča na Titovi cesti
Dne 27. septembra dopoldne sta po Titovi cesti v Ljubljani voziila drug za drugim tovorni avtomobil, last Trgovskega podjetja »Gorenje« iz Radovljice, ki ga Je opravljal voznik Franc Kosel, in osebni avtomobil, last avtoprevoznika Repanška lz Domžal, ki ga Je vozlii Srečko Blatnik. Na krlžiSču Titove in Dimičeve ulice je tovorni avto zavil v Dimičevo ulico in pri tem pravilno s smerokazom nakazal spremembo smeri. Vozniik osebnega avtomobila je verjetno prezrl smerokaz, ki je nakazal soremembo smeri in se Je zato pri prehitevanju zaletel v tovorni avtomobil. Prt tem Je bil osebni avtomobil hudo poškodovan: odlomilo se mu je desno sprednje kolo in zelo Je poškodovana karoserija. Skoda 1e ocenjena na približno 150.ooo din. Za tem se Je osebni avtomobil za-letel v obcestno ograjo v Dimičevi ulici. Telesno poSkodovan k sreči ni bil nihče.	-o
Črni oblaki so se razpršil*
Kakor smo poročali že v sobotni številki, se Je morala zagovarjati pred sodniki Slavka Kastelic zaradi poskusa uboja P. F., ki Je ie devet let živel z njo v skupnem go* spodlnjstvu.
Vse do zaslišanja P. F. na glavni obravnavi je kazalo, da so bili njeni nameni res namerjeni na to, da bi ga umorila. Sama sicer tega ves čas n» hotela priznati in je trdila, da ga Je hotela le zastrašltl, toda razne okol-nost! so to mnenje krepko podpirale. Predvsem so govorile za to tri rane. ki Jih Je zadala P. F. s kuhinjskim nožem.
Sodišču pa se Je zdelo vse to le nekoliko sumljivo. Zato sl Je rane ogledalo in ugotovilo, da so nastale od enega samega udarca. Ugotovilo pa je tudi, da Je takoj po dejanju oreoadeno vprašala P. F., če ga .1e hudo zabodla, in dejstvo, da Je šla takoj klicat tudi rešilni avto. Tako se 1e smer trasedMe vse bolj obračala njel v prid. Sodišče 1o Je zato obsodilo le zaradi lahke telesne poškodbe na štiri mesece zapora. -ak
To je bilo tisto leto in ne orno, kot bi rad to povedal Smehov Nacek, ki itak ne loči laži od resnice.
Je bil Tuinek lovec, kar smo nekje že povedali. Povsod ga je bilo dosti in je nekoč zašel v nekakšno deželo, ki je še ni srečal v svojem življenju. Prav zabavno se je razgledoval okoli Levov in medvedov je bilo na pretek in je imeli nič koliiiko P°" sla s to krvoločno golaznijo. Cev njegove puške je že kar žarela in jo je moral Tanek neprestano ravnati, saj je postala mehka kot testo ali pa vsaj kot sveča, ki se cmari na soncu. Tako hitro je naimireč poganjal kroglo za kroglo med levja bddresa in medvedje batiče.
No, in kdo se ne bi naveličal takega posla! Vsa zverjad se je spoštljivo umaknila pred Tuine-kovo pakšo v goščavo, in on, uedo bi mu zameril, je malce legel, kajti huda dremavica se ga je pričela lotevati. Prav košato drevo je poiskal, obesil kapo na prvo najnižjo vejo, pukšo položil poleg sebe, kajti nič se ni vedelo, če ga ne bi divjad kar takole meni nič tebi nič napadlo, ko bi dremucal v debeli senci.
Tu n ek je legel v mehko travo, gledal v vejevje košatega dre-
Sredi gozda sreča tiger lisico. Strašansko zatuli, skoči proti lisici, da bi jo raztrgal in požrl. Toda lisica se prav nič ne ustraši, marveč ga ošabno nagovori:
»Gospodar, nikar si ne domi-51 ju j, da si najmočnejši med vsemi zvermi, kar nas je v gozdu. Sicer je res, da sem manjša od tebe, vendar se me ljudje ne boje nič manj kakor tebe. To ti lahko takoj dokažem. Kar pojdiva iz gozda na cesto, po kateri hodijo ljudje. Jaz grem naprej, ti pa pojdi za mano. Videl boš, kako sc bodo ustrašili, ko me bodo zagledali in kako jadrno bodo pobegnili. Ce sc ne zgodi tako, kot sem ti povedala, me lahko potem na mestu raztrgaš na drobne kosce. <
Tiger je bil zadovoljen s predlogom in odide za lisico na cesto. Kmalu jima pride nasproti skupina mladih popotnikov. Ko zagledajo lisico in za njo tigra, zbežijo in se poskrijejo.
»No, ali mi zdaj verjameš, da se me zares boje?« vpraša Hsica tigra. »Komaj so me zagledali, že so jo ubrali na vse strani.«
Nespametni tiger ni mogel priti do besede. P odvil je rep med noge in zbežal v gozd. Verjel je, da je lisica zaTes strašna zver.
zadeva ga vznemirja. Saj mora biti nekje blizu, morda tik pred nosom! In on ničesar ne vidi. Tam pri tleh, med travo? Da
Bratec in sestrica na stopnicah pred domačijo
Šivanka in bucika
TONE PAVČEK:
Cicibanske solze
Dež, dež, jesenski dež rosi na poljč.
Kaplje po strehi škrebljajo, tako govore:
»Me smo samo solzč, vseh cicibanov zemljč, naj se ne jočejo, če zares hočejo, grozdje da dozori, ajda da počrni, bukev se obleti — objokane! ti!
»Dež, dež, dobri prijatelj moj,
počakaj, postoj,
grozdje da dozori,
ajda da počrni,
bukev se obleti
v sončne in jasne dni«
SIN JE REŠIL OČETA
»Kača ga je pičila!«
»To ni mogoče,« se zasmeje mandarin. »Kako bi ga pičila kača zdaj, sredi zime.«
»Nocoj, ko je hodil po gozdu in nabiral jagode zate, ga je pičila velika kača.«
»Rekel sem ti že, da to ni mogoče, saj kač ni sredi zime.«
»Ce tako zatrdno veš, da pozimi ni kač, moraš vedeti še to, da pozimi tudii jagod ni. Zakaj si potem ukazal mojemu očetu, da ti jih mora prinesti polno košarico.«
Mandarin je bil presenečen nad dečkovo modrostjo, povedel ga je s saiho v dvor in ga bogato
(Korejska pripovedka)
govoril, da zanj ni nič nemogoče, da se mora uresničiti vse, kar si on izmisli.
Dvorjan je prišel domov žalosten in zaskrbljen. Ni mu bilo do jedi. Se sinček, s katerim se je vsak večer rad poigral, mu ni mogel vrniti veselja.
Nekoč je živel silno ošaben mandarin. Za najmanjšo krivico, pa tudi brez krivice, je dal pretepati ljudi.
Na dvoru so živeli v neprestanem strahu pred njim. Nihče ni bil gotov, da ga ne bo na vsem lepem zalotila nesreča.
Nekoga večera, sredi zime, je bil mandarin zelo slabe volje. V svoji objestnosti je ukazal prvemu dvorjanu, naj mu prinese košarico jagod, Dvorjan si ni upal ugovarjati, le poklonil se je in odšel. Ce bi le rekel, da jagod vendar ne more nabrati sretdi zime, bi se mandarin silno razjezil, dal bi ga pretepsti, ali pa hi miu celo odrobil glavo. Saj je mandarin vedno
vadna bucika. Zelo pa je bila jezna, ko je teta Greta kupila tudi šivanko.
Doma je bucika prišla na klobuk, šivanka pa v temno škatlo. Ej, to je pač privoščila šivanki, pa še kako privoščilal
Teta Greta pa sc je kmalu naveličala klobuka in tudi bucike. Kupila si je nov klobuk, starega ni pogledaia več, bucike pa tudi ne.
O šivanko pač, šivankot Njo Greta ni pozabila. Z njo je naredila Andrejku srajco, sešila Binci obleko, Tinčku hlače, pa tudi Radotu, in Ireni seveda lepo pentljo... In še zdaj šiva z njo, če jo prsti še ubogajo...
šivanka pa ne. Kadar je vstopil kakšen kupec, se je bucika na vso moč iztegovala iz škatle in se po-
Tožljivka
Dve muci, »Črnka« in^ »Rjavka«, sta se močno sovražili, četudi sta bivali obe v isti hiši. Ko jima je gospodinja neko jutro nalivala v posodico sladkega miekca, začne škodoželjno Crn-ka:
»Cuj, gospodinja I Rjavka se je ponoči splazila v čumnato in lizala sladko smetano.«
Gospodinja vzame šibo in trdo vpraša:
»Črnka, ali je pa ,udl kar si rekla? Povej po pravici! Ce lažeš, bom premila tila tebe!«
»Res je. res,« pogumno pribije Črnka.
»Kako si jo mogla videti, če je bila Rjavka v čumnati?« poizveduje gospodinja dalje.
Črnka se prestraši in odvrne bojG^B!
»Tudi jaz sem bila v čumnati.«
»Tako? Pa kaj si ti počela v čumnati?« hoče vedeti gospodi-nja.
»Mimogrede sem odtrgala košček slanine,« zajavka Črnka.
»A tako,« zarobanti gospodinja. »S svojo škodoželjnostjo si zdaj izdala tudi sebe. 2e pravi«
In gospodinja je poštenoošvr-kala obe.	Manica
to kesanje je zastokal:
»Nisem pes več, temveč — ost da zamenjal sem svoj poselit -Grešnika sta se skesala, ko sta vnovič se sestala.
Spet predlagal psu je osel:
> Dajva, menjajva svoj poselit -In bilo je spet storjeno, kot bilo je zgovorjeno: pes je spet za zajci stekel, osel — vreče nase zvlekel..
Danilo Gorinšek.
OSEL IN PES
To predlagal psu je osel: Dajva, menjajva svoj posel! Pes vnaprej naj nosi vreče, osel naj za zajci steče.
Kaj bi osel nejevoljen vedno bil nezadovoljen, kaj bi pes peti le brusil, dela drugega ne okusil? —
In bilo je te storjeno, kot bilo je zgovorjeno — pes je vreče nase zvlekel, osel je za zajci stekel.
Zajec davno te jo ucvrl je, osel komaj ga — uzrl je. Zajec pridirjal v drugo vas je, osel komaj — dvignil glas je, bojevito je zarigal, prav počasi se je zmigal, prav nerodno se zapletel, z glavo se v drevo zaletel, se krvav po tleh je zlčiil, to sam sebi je pototil: tOsel, ti zares sl,— osel, da zamenjal si svoj poselit — Pes-težak je nosil vreče,
— joj, to breme je težečel — vedno tele ga je vlačil, vedno bolj je tovor tlačil. Končno se je preutrudil, strt pod pezo se je zgrudil, ves upehan je zajokal,
V GORICAH
Zdaj je smeh razlit v goricah, brajde z zlatom so pretkane, bele ajde so kot rožni prti razprostrti čez poljane.
Zdaj gorice so neveste, škorci svatje so veseli, to po grabicah je petja, vriska tam po brajdi zreli!
Brat in sestra
Deklica Maša ee je Igrala z bratovo igračko in jo je nehote zlomila.
»Za to te bom udaril,« je kriknil brat Peter. Stisnil je pest in jo hotel udariti.
»Jaz bom pa tebe poljubila,« je dejala sestra bratu.
Petru so se tedaj od sramu pobesile roke, pa je rekel:
»Tudi jaz bom tebe poljubil.« In Peter je krepko objel sestrico in jo poljubil.
UGANKI
Ne rezgeče, miiti riga, če vesel je, z repom .. lajati zna prav zaires, temu pravimo mi ...
In klopotci so na vrhu se gorice zavrteli — v svetli noči drobni črički pesem trtam so zapeli.
Zdaj gorice so vse žlate, brajde polne so grozdičev. Svetlo sonce, žarko sonce se smehlja prek sončnih gričevl
G. M.
štiri noge jaz imam, a hoditi sploh ne znam; poleg mize tih stojim in nikoli ne sedam.
(Stol)
C
KULTURNI OBZORNIK
~>
Založba z velikimi nalogami in majhno zmogljivostjo
»Kmečka knjiga« si vztrajno utira pot do kmečkega človeka. Pomanjkanje in iskanje slovenskih tekstov! Razgovor s predstavnikom založbe — književnikom Ignacem Koprivcem
Vala založba je sorazmerno in da bomo dobili leposlovne zelo mlada in malo znana. Zaradi tekste, vredne velikega časa iz kultumo-prosvetnega namena in antifašistične vojne in iz povoj-poslanstva založbe, ki jo ali bi jo nih let. Kot založniki bomo ostali morala vršiti na vasi, bi bilo zvesti svoji dosedanji poti: dajali dobro, da nam kaj več poveste o bomo svojim bralcem dobra re-svoji dejavnosti.	j	alistična leposlovna dela domačih
»O naši založbi poroča čašo- pisateljev, pa čeprav se zdi to pisje bolj poredko in, rekel bi, komu staromodno. Menimo, da z neko porcijo sramežljivosti, če- je naša dolžnost prosveti j e vati
prav bi zavoljo svoje velike naloge, pa tudi zavoljo obsežnega založniškega programa zaslužila večjo podporo tiska.
Založniška dejavnost je razdeljena v Kmečki knjigi na dva sektorja. Prvi obsega strokovno kmetijska dela in revije, drugi pa leposlovje in poučno literaturo, poverjeno mu je pa tudi izdajanje množične vsakoletne knjižne zbirke. Vas zanima naj-brže predvsem drugi sektor, zato bom govoril o njem.
Ker sloni programska politika vsake založbe na nekih estetskih, političnih in moralnih načelih, bi bilo bržkone v tem najinem razgovoru treba govoriti o tem. Toda raje vam bom povedal nekaj svojih misli in občutkov, ki se uredniku takšne založbe, kakršna je naša, vsiljujejo, in ki do neke mere tudi odražajo osnovna načela, po katerih založba dela.
Ko naši meščanski literarni teoretiki in nekateri vase zagledani literati mečejo blato na kmečki karakter naše književnosti in začenjajo smešiti tiste, ki zajemajo snov za svoja dela iz kmečkega življenja, se pri naši založbi postavlja vprašanje, kako zadovoljiti povpraševanje ljubiteljev knjig, ki žele prav takšnih del. Kmečki človek zahteva dobro realistično povest, ki obravnava njegovo življenje v danih
slovenskega kmečkega človeka, ga navajati k plemenitosti in človekoljubju. Pri takšnem delu pa so nam potrebna zanesljiva pomagala. Prepričani pa smo tudi, da nam samo umetniki realisti lahko ustvarijo veliki tekst, kjer
Pisatelj Ignac Koprivec
bo pravilno prikazana podoba našega človeka iz bližnje preteklosti.«
Upam, da ste te smernice in
zgodovinskih in družbenih pogo- načela upoštevali tudi pri sestav-jih, nima pa rad spekulativnih1 Ijanju letošnjega programa.
i*	1U?0	^UltUTOO PTOSVetnO vlogo
iz narodnoosvobodilne vojne. To pa je tedaj nasprotno tistemu, kar trdi nekaj ljudi, ki pišejo literarne kritike, da je namreč slovenski človek proti takšnim tekstom.
Gibanje modernističnih literarnih tokov ima tudi na vasi svoj odsev. Povedal vam bom nekaj iz svoje uredniške prakse, kar me vznemirja. V nekako poldrugem letu je dobila naša založba v pregled tudi iz vasi mnogo leposlovnih del. Toda mlajši rod, ki nam pošilja svoje stvaritve, se ukvarja z bolnimi erotičnimi in spolnimi vprašanji, z nekakšno duševno ekvilibristiko in nezdravimi vizijami. Večinoma gredo ti ljudje mimo resničnega življenja svoje okolice in sebe ter se predajajo nezdravemu sanjarjenju. Ker je ta pojav v mestih še očitnejši, se mi zdi, da je vreden premisleka. Mladina išče novih poti, mnogi so se obesili kakor lapuh na pasji rep na tisto, kar se je pod pojmom »moderno«
naše vsakoletne knjižne zbirke. Za marsikatero kmečko družino predstavlja ta zbirka edine knjige, ki jih bero. Vsako leto izidejo v tej zbirki štiri dela: Koledar, ki je obsežen in urejen tako, da najde kmečki bralec v njem približno vse, kar ga zanima in kar mu širi obzorje. Zbirka prinaša vsako leto tudi domače leposlovno delo; kot tretja knjiga izhaja poučno znanstveo delo in kot četrta kmetijsko strokovno delo. Zbirka izhaja v nakladi 15.000 izvodov. To se pravi, da pošlje naša založba samo z zbirko vsako leto 60.000 dobrih knjih na vas. V prihodnjem letu želimo naklado dvigniti vsaj na 25.000 izvodov. Po dopisih in izjavah naročnikov in poverjenikov vidimo, da je naša knjižna zbirka v slovenskih vaseh zelo priljubljena, zato se nam zdi dvig naročnikov na 25.000 realen. Knjige naše knjižne zbirke gredo po vaseh iz rok v roke in jih v resnici bere desetkrat več ljudi, kakor imamo
SEJT STT!E.„k ££ ■»"***-• TO « pravi, da Je demokracija to dopušča. Neverjetno in nerazumljivo pa je, da smo do vsega tega brez moči, da j javno ne upamo zavzeti do tega j svojega stališča. Zdi se mi, da se 1
zbirka na vasi velik vzgojni čini-telj. Zato se tembolj čudimo, da jo je časopisje ob novoletnih knjižnih poročilih domala prezrlo.
Leposlovne knjige izdaja založba v svoji Leposlovni knjižni' ci. Poleg Slovenskih balad in romanc, ki so žele priznanje in odobravanje, smo izdali to leto še Ivana Bibiča, zbirko novel Gozdovi so mi povedali, Iva Zormana novelistično zbirko Trije Bor-janovi. V tisku je Jurčičev Deseti brat, ki ga je odlično ilustriral slikar Gvido Birolla, na kraju jeseni bo pa slovenski mladini na razpolago prekrasna pravljica Alekseja Tolstoja »Zlati ključek«. Program za naslednje leto šele izdelujemo. Povem lahko le, da bomo ponatisnili Jamnico Prežihovega Voranca. S tem bomo ustregli kmečkim ljudem, do katerih dela tega pisatelja niso mogla priti Menim, da ne bom izdal nikakršne tajnosti, ako povem, da iščemo tekste. Nimamo jih. Manjka nam povest za zbirko, manjka nam dobrih romanov.
Rad bi še opozoril na Poučno knjižnico Kmečke knjige, ki je začela letos izhajati. Na trgu so že štiri knjižice te zbirke: Nebo nad nami, Tibet, streha sveta, Domače živali in Živali, ki so izumrle. Nameravali smo dati kmečkim bralcem tisto, kar jim je najbolj potrebno za razširitev splošne izobrazbe in to po nizki ceni. No, sami pa veste, kako je s cenami knjig. Nas same so cene teh knjižic presenetile. Čeprav bi kmečki bralec te knjige — kakor se reče — požiral, bo imela cena usodno vlogo pri razširjevanju. To je vprašanje, ki že dalj časa skrbi vse, na napredku vasi zainteresirane ljudi.
V knjižni zbirki, ki bo oktobra dcrtiskana, izidejo letos naslednje knjige: Koledar Kmečke knjige za leto 1956. Janko Kersnik: Kmečke slike in povesti, univ. prof. dr. Bogo Grafenauer: Zgodovina slovenskega naroda II. del ter ing. Ločniškar-Vrečko: Perutninarstvo. Vse te knjige, ki so obsežne, razen Kmečkih slik in povesti pa še opremljene z bogatimi ilustracijami, dobe naši naročniki za 300 dinarjev.«
Vam knjige leže? Kako vam je uspelo organizirati prodajno mrežo? Ali kmečko prebivalstvo sega po vaših knjigah ali sta ji ljubši Prešernova in Mohorjeva družba?
»Knjige se na vasi težko razpečavajo. Kader, ki je po zadružnih prodajalnah v vaških zadrugah, je knjigi nenaklonjen, čeprav bi morale biti zadruge na vasi naše poglavitne postojanke. Program Prešernove družbe kmečkemu človeku še ne ustreza. Mohorjeva družba pa je svoje pozicije na vasi skorajda izgubila. Zato pa čakajo v tem pogledu Kmečko knjigo še velike naloge.
Top
Posvetovanje založnikov Jugoslavije
28. oktobra. Danes dopoldne se
pod firmo »modernizem« vnaša k ^veThTn iuiSSSh
nam marsikaj socializmu tujega svetovanje Jugoslovanskih založnikov.
in škodljivega. To je nekak tro-	v dneh-	ko	ie vedno govorimo	in
lanski koni nam na sp -tM tal™	P!“emo o	IV.	kongresu književnikov
jansKi Konj, nam pa se zdi tako	v Ohridu	in	o problematiki, ki	Je
velik, lep in moderen. Nekaterim btia tam sprožena, so se zbrali k po-gre bolj za tekmovalno vrednost1 svetovanju tudi založniki, ki z istega našega leDOslovia kakr.r rva 7st 1 7'orneKa kota skufiajo presoditi deset-J ’	P3 f 1	napore v svoji založniški dejav-
njegovo kulturno vzgojno vred-	nostl. Tretje	redno posvetovanje	Je
nost. Pri nas leposlovje ne bi posvečeno kritičnemu pretresu zailož-smelo postati last samo ozkega l^jiJeSSSS?0*11 na podro6JU doma6e kroga od ljudstva oddvojenih lju- Posvetovanje Je za&ei predsednik di, marveč bi moralo ostati naše, Zveze založnikov tovartS Ivan Bratko, vseh in razumljivo vsem sai ie P,8a**'j Janez Potrč Pa ,1e posveto-1 j ,. v .	1	’	vanje pozdravil v imenu Zveze knjl-
nujno, da bi bilo treba prosvetliti ževnikov
tisti del ljudi, ki še ni mogel do- Referat o že omenjeni temi »De-hiteti Časa	set let 7-aložnlSke dejavno«« na pod-
ročju Jugoslovanske književnosti« Je Hvalevredno je, da je malo jmel Enver Redžlč, ki se Je omejil v pomembnejših slovenskih pisa- davnem na statistične pregtlede in teljev zakrmarilo v to smer, če- ugotovitve o dosedanji dejavnosti Ju-
nrav bi iim io narekovala nri- *?",0™nskih založb, v prvem delu p 01 jim jo narcKOvaia pri diskusije so posamezni delegati s kri-
zanesljivost meščanske literarne tlčnejilmi pripombami referat dopoi-
kritike in »razumne analize« me- n:lt iT1 nakazali nekaj splošnih pro-
ščan«d*ih literarnih tiinrMilrnu blemov. ki naj bi Jih posvetovanje
teoretikov. regB<Ji alt ^ z njlml vsaj u)cvaTjajlo. Pri nas v založbi smo prepričani, Podobno kot na kongresu književ-da bo trenutna zmeda in nejas-1 ™kov, Je bilo tudi tu dokaj poudarka nost, ki je marsikomu zameglila [
  . ,________ .	,	?	med založbami, ki naj bi bolj siste-
pogled naprej, kmalu prebrodena I matično in morda v večji meri prl-
naSaile — v prevodih — dela Jugoslovanskih pisateljev.
Posvetovanje bo nadaljevalo z delom še ves jutrišnji dan.
KONČANO JE ZBOROVANJE ZGODOVINARJEV
Včeraj popoldn« je zaključil delo IX. kongres slovenskih zgodovinarjev. Profesor .Jože H-alno je govoril! o učnih načrtih za zgodovino in poudaril, da »o dosegi! delno zmanjšanje natrpanosti materiala ter da se jo težlSče učnih načrtov pomaknilo predvsem na vprašanje vzgoje; z«o<lovina ima važno vlogo pri oblikovanju so-pioilistične zavesti dijakov. Ob zaključku je omenil, da otežkoča pouk pomanjkanje zgodovinskih atlasov, učbenikov in drugih pripomočkov.
Nato je govoril Pavel Blaznik o potrebi zbiranja materiala krajevne zgodovine. V zvezi s tem je priporočal srednješolskim profesorjem, naj h| zainteresirali srednješolsko mladino za zbiranje rodbinskih in drugih imen, raznih starinskih hifinih predmetov, starinskega kmetijskega orodja in dokumentov iz NOB za sestavljanje krajevralh monografij.
ftPOBT IN TELESNA VZGOJA
D
PETO KOLO ZVEZNE NOGOMETNE LIGE
GRVENA ZVEZDA PREKINILA TRADICIJO
Prvič ji je uspelo v Splitu premagati Hajduka. — Na lestvici vodi še vedno Dinamo. — Novinec Velež na tretjem mestu
Peto kolo zvezne nogometne lige je prineslo nekaj presenečenj. »Crvenl zvezdi« se je naposled posrečilo prekiniti tradicijo v Splitu in visoko poraziti »mojstre z morja« na njegovem igrišču. Beograjski »plavi« so premagali Novosadčane — moštvo, ki ima štiri reprezentante, in ki je po tem kolu trdno na zadnjem mestu lestvice.
Mostarčani še naprej nezadržno napredujejo k vrhu lestvice. Po tem kolu so se znašli na tretjem mestu pred Partizanom. Tekma v Subotici med Spartakom in Partizanom je vsekakor velik uspeh za domače moštvo, saj 90 Beograjčanom pobrali eno točko, s katero niso računali.
Radničkega je na njegovem igrišču premagalo »Sarajevo«, Titograjčani pa so v tekmi z Železničarjem zaznamovali svojo drugo zmago.
Na lestvici še zmeraj vodi zagrebški Dinamo točko pred Crveno zvezdo.
Zanesljivo in brez ugovora
HAJDUK : CRVENA ZVEZDA 0:3
Vučkovič v 10. in 52. minuti ter Radonjič v 63. minuti za Budučnost, Pašič v 47. minuti    	(tz 11-metrovke) za 2eleznlčar-
bllaPv Spntu^Sgometaa	^	«odnlk Rakovli Bc<"
med Hajdukom in Crveno zvez-	*
do, ki je bUa končana z zmago Mlado moštvo Budučnostl iz Ttto-Crvene zvezde 3:0 (1:0) Strelci: grada je ugodno presenetilo sarajev-2ivanovič v 15., Sekularac v 51. sko občinstvo. Njegovi igralci so da-in Coklč v «8. minuti. Sodnik nes zelo lepo Igrali: s preprostimi Epert ir. Zagreba. Gledalcev akcijami In dolgimi pasovi so prek  	hitrih krti in hitrega srednjega na-
padalca zlahka vladali na Igrišču in
12.000.
pogosto ogrožali nasprotnikova vragi Crvene zvezde je bila to večidel tarja 2e v 1# minu£ „	na_
pake branilca Abramoviča prižli v vodstvo.
slaba in nezanimiva igra, ni bilo opaziti že znane požrtvoval nostl. ki so Jo v prejšnjih tekmah pokazali igralci obeh moštev. Bido Je mnogo napak, zlasti v prvem polčasu. Crvena zvezda Je bila boljša zlasti
V drugem polčasu je Železničar v 47. minuti izenačil z ll-metrovko. Le peft minut pozneje Je Vučkovič streljal z oddaljenosti 95 m na vrata.
P°lia8U’ ^ JC dOC°la ^ NraanesMvl vratar ra* pa je žogo
Hajduka.
V prvih 15. minutah 12.000 gledalcev ni videlo ničesar, kar bi jih spominjalo na to, da Je to najpomemb-
izpustil te rok In le-ta se Je znašla v mreii — 2:1 za Budučnost.
Goste Je še bolj vzpodbudilo in
nejša tekma V. kola zvezne lige. Sele so nadaljevani še z večjim poletom in po 2lvanovičevem goAu, ki je bil do- pozrtvovanjem. Ze v 63. minuti je sežen v 15. minuti te navidez nene- Radonjič dosegel tretji gol
varnega položaja, so igralci Crvene zvezde zaiigrall nekoliko bolje od domačih, ki so še naprej delali napake.
Drugi polčas pa se je začel s Hajdukovo ofenzivo. Splitčani so ostro napadali. Po nekem napadu Je mladi Popovič v 50. mlnuiti v svojem kazenskem prostoru nedovoljeno napravil prekršek nad Vidoševlčem in sodnik je prisodil 11-metrovko, ki je pa Vidoševič ni Izkoristil. Nato je Crvena zvezda oživela, zaigral« Je
Budučnost sl Je Izvod evala zmago povsem zasluženo.
Ostro
SARAJEVO : RADNICKI 2:1
Stadion Crvene zvezde. Gledalcev približno 5000. Sodnik A. Petrovski (Skoplje). Strelci: Jerkič v 35. minuti (1:0), Novo v 65. (1:1) ln Disklč (avtogol) v 71. minuti (2:1).
mnogo bolje ln te trenutke Je moč
smatrati	za	edino	lepe	v vsej tekmi.	I	Radntčki Je zamudil priložnost da
Namesto	da	bi	teenaMa, Je Hajduk	osvoji dve dragoceni točki. Po vod-
1	stvu 1:0 Je ime)o domače moštvo vrsto
, bi. ako viti	ugodnih priložnosti, da dobi točki.
nnr.aJla.kr, „el}| J0	^3	I Vendar nespretni napadalci niso
t	I	i^orlstdJil. Najtepšo priložnost Je imel
usmeril Petafkovlč sredi drugega polčasa, ko
Mej š“j ^rJal^P^olno™ Je ^ nemoten 2 nek* metTOV zagospodoval^ na Igrišču, dasiravno njeni igraJd tudi takrat niso pokazan igre, ki so jo Spflitčatnl navajeni vtdetl piri Beograd čarnih.
V «1. minuti Je Cokjč z ntzkton
strelom postavil končni rezultat — 3:0.
Tekma, ki gre hitro v pozabo
DINAMO : »ZAGREB« 2 rt)
Zagreb, 2*. sept. Derby tekma v Zagrebu je bila končana z zmago Dinama 2:0 (1:0). Gole sta dosegla Upošinovlč v 32. minuti In MatuS v 53. minuti.
Gledalcev približno 6000. moštvu Zagreba Je prvikrat igral mladi vratar Vučer, ki Je z dvema začetniškima napakama omogočil Dinamu lahko zmago.
Sicer pa sodi današnja derby tekma med tiste tekme, ki Jih ljudje kaj hitro pozabijo. To je bil nogomet brez slehernih kombinacij, poln	oddaljenosti od vrat streljal	mimo
napak. V danaSnji tekmi se ni	nihče	le-teh.
odlikoval, niti reprezentanti, pri ka- »Sarajevo« se je borilo zelo srčno, terih Je bilo opaziti utrujenost	z ne-	v prvem	polčasu	Je vzdržato	pritisk
deljskih tekem.	domačega	moštva,	potlej pa je	pola-
goma prevzemalo pobudo v svoje ro-
Izenačenje iz 11-metrovke	v	«•	minuti	novo	.n^ane-
vCerajSnji rezultati
Radnički - »Sarajevo« 1:2 (1:0)
BSK - »Vojvodina«
5:2 (2:1)
Dinamo - »Zagreb«
2:0 (1:0)
Hajduk - Crvena zvezda 0:3 (0:1)
Železničar - Budučnost 1:3 (0:1)
Spartak - Partizan 1:1 (1:0)
SPARTAK : PARTIZAN 1:1
om v levi zgornji kot z od daljenosti približno 16 m izenačil rezultat, Je celotno moštvo prešlo v na-Subotlca, 2*. sept. — Sta-	pa<j	Radnički se	Je	krčevito	branil,
dion Spartaka. Gledalcev 7000,	vendar Je moral	v 71.	minuti	še	en-
sodnlk Isallovlč Iz Osijeka,	krat	začeti s centra.
Strelci: Ognjanov v 27. minuti 68.
Tekma »Sarajevo« : Radnički ni
minuti (11-metrovka) za Par-	KrS&^M?
za Spartak, Mihailovič minut
ir U	,	... val.1. Čeprav Je bilo igrišče 'izredno
Vzlic deževju in blatnemu igrišču težavno, sta igrali zelo i'-ahno In sta obe moštvi pokazali lepo in hitro naglo
Igro. Skraja je imel Partizan nekaj	______ m	u
več pobude. Dobrih 20 minut Je na- - Y moštvu »Sarajeva« je bil najbolj-padal s sedmimi igr izmed njih ni imel vedel svole moštvo v vodstvo. To ni
uspelo niti Borozanu v 15. minuti,	ITI luk
ko je silovito streljal v Glončaka.	IVIJUIJ	Slirilfl
v 27. minuti je ognjanov dosegel reprezentaHtom — neuspeh pa Je Spartak ure-	*
zentanti: Krstič n., Boškov, Rajkov in Veselinovič, še vedno zadnja na lestvici. Igra Novosadčanov je bila tudi danes na oko lepa, vendar so bili napadalci »Vojvodine« pred nasprotnikovimi vrati neodločni: mnogo so zadrževali žogo in sploh igro zavlačevali. V tem sta piednjačiDa Veselinovič in Rajkov, ki sta imela ndč koliko priložnosti, da potreseta rftrežo Cvetkovlčevega »svetišča«. Vendar tega nista storila ravno spričo takšne svoje igre.
V zmagovitem moštvu se Je odlikoval zlasti novinec srednji napadalec Josič. Po daljšem premoru Je v moštvu BSK igral Davtdovtč na mestu desnega krilca.
Izvedena sta bila dva kazenska strela, ln sicer prvi v 54. minuti, ko je Krstič n. zagrešil prekršek nad Jelilsavičem, drugi pa v 55. minuti, ko Je Milovanov potresel mrežo BSK in Izenačil na 2:2. Kazenski strel Je zakrivil Juričko, ki Je nepravilno zaustavil Rajkova.
LESTVICA
Dinamo	5	4	1	0	11: 3	9
Crvena zvezda	5	3	2	0	10: 4	8
Velež	5	2	3	0	9: 6	7
Partizan	5	3	1	1	7: 5	7
»Sarajevo«	5	3	0	2	11:12	6
Radnički	5	1	3	1	9: 9	5
Spartaik	5	2	1	2	10:12	5
Hajduk	5	2	0	3	12: 8	4
BSK	5	1	2	2	10 9	4
»Zagreb«	5	2	0	3	7: 8	4
Budučnost	5	2	0	3	10:13	4
Proleter	5	1	1	3	8:14	3
Železničar	5	1	0	4	5:10	2
»Vojvodina«	5	0	2	3	3:11	2
Ne samo rezultati in rekordi...
Reklama za cockto, ali kaj? Na nedeljski tekmi med Nemčijo ln Jugoslavijo v Ljubljani so nenadoma začele leteti na igrišče prazne steklenice cockte. Metali so Jih »navdušeni« navijači ter s tem »pozdravljali« uspešno igro naše reprezentance. Nič nimamo proti navdušenju, saj so ga bili naši nogometaši vredni, toda zaenkrat še nismo v Južni Ameriki. Na ta način dati dnška svojemu temperamentu ni športno. Se več, nevarno Je ln kvarno za naprave na Igrišču. Pomislite samo na to, da se je ta ali ona steklenica tudi razbila. Črepinje so se razletele po atletski stezi. Tam trenirajo vsak dan atleti. V nevarnosti so, da se poškodujejo. Zatorej proč s takimi navadami ...
*
»Oo 4:0 je blLa tekma še do neke mere zanimiva, potem smo se pa dolgočasili,« ugotavljajo sedaj nekateri gledalci nedeljskega srečanja med ti reprezentancama Jugoslavije ln Nemčije. Vsak objektiven gledalec pa Je še danes mnenja, da Je bila tu ve. Uka igra mladega Jugoslovanskega moštva in odnesli smo z nje najlepse vtise.
l’rav zares se lahko vprašamo, kakšen »cirkus« sl še želi naše nogometno občinstvo, da bo zadovoljilo svoje težnje. Ali je razvajenost gledalcev prldla te tako daleč, da jim ne bo nobena tekma vec vseč. Ce bi ue torej ravnali po željah razvajencev, bi bilo pač najbolje, da bi enostavno prenehali z nogometom ..,
•
»Dobra organizacija, skromna udeležbo« — pon tem naslovom je bilo komentirano repobllško prvenstvo »1'arlizana« v odoojki, ki je bilo minulo nedeljo T Mariboru. Medtem ko je bita udeležba med člani ln članicami v obeh razredih dokaj zadovoljiva — nastopilo Je skupaj 14 vrst — je bila udeležba pri mladincih in mladinkah porazno nizka. Med mladinci so nastopile tri vrste, med mladinkami pa dve.
kot vemo, bi moralo nastopiti vsega skupaj 2« vrst, tako pa Jih je tekmovalo le 19. Napačno bi blio, če bi po tem merilu presojali delo organizacije »1‘arttzan«. Grajati pa Je treba društva, ki niso poslala na tekmovanje svojih mladinskih vrst. Ce že pohvalimo organizacijo, se mo. ramo zamisliti ob tem. Ali bodo od-
iffraiH	si	Stlplč.	v	domačem	pa	Rl3tič.	Sod-! slej dalje Igrali odbojko samo stari
nik Petrovski je napravil precej na- ljudje ali pa je to šport mladine. P«*-	In kje je torej bodočnost odbojkar-
BSK : »VOJVODINA« 5:2
prvi gol. Tedaj
diil svoje vrste in čedalje' boij ogrožal vrata gostov. V 30 min. je Brani-	npnirrai! 9* a»nt —	io	Hnnoe
savljevlč zadel desno vratnico, če- 'pred približno' 5000 'gledalci premagal oh v™™	P4	*Va'	na stadionu Crvene zvezde »vojvc&i-
T no* s 5:2	Gole	s° dosegli: Antič
w	♦	priložnosti, da	v 21 minuti. Jelisavčič v 31. Veselt-
~	;	„„X„,	. ,. ,	.	novlč v 40., Milovanov v 55.. Jelisavčič
in	Hitriml	v Sijačič v 74., Jelisavčič v 82. mi-
i	h i	nuti. Tekmo je sodil Stamenčlč iz Sa-
stev.	Partizan	Je bil	v tem	delu tek-	rA<~Vo
me znatno boljSe moštvo. V 58. mi-'	,	■	,
nuti je Joci£ streliail s stranske črte I#ra ni bila lepa — oba nasprotnika in	zadel	vratnico.	2opa se	je odbila	sta napravila veliko napak — vendar
in zvalifla v mrežo. Pomožni sodndik j	^1?®	napeta in zanimiva spričo
ali onei?a športa — kot pa da iz dneva
Je reklamiral, črt” da” je ~bila””žoga ■ nenadnih sprememb na IgriSču. BSK v dan zunaj ln sodnik gola ril priznal. V nl bll° bolJS« moštvo, na blatnem
minuti Je sodnik prlsodM 11-met- 1RriMu P® le 'Bral koristneje, zlasti
rovko. Mihajilovlč jo Je realiziral.
Druga zmaga novinca
BUDUČNOST : ŽELEZNIČAR 3:1
skega športa .
Stopil Je k novinarju nek sodnfk, ali nogometni ali kateri drugi, nl važno. Dejal mu Je: »Tl, čemu me pa nisi pohvalil zadnjič, ko sem dobro sodil? Saj, če bi Imel slab dan, bi ■ne prav gotovo raztrgal. Koliko tl pa dajo drugi, ko jih pohvališ?«
To je samo majhen utrinek lz zakulisne borbe med odgovornimi člnl-toljl našega športa, ki pa dokazuje, kolikšna zavist vlada med njlml. Toda ta sodnik je menda pozabil, da je več vredno, če z dobrim sojenjem doprinese svoj delež k uspehu tekmovanja — hkrati s tem tudi k napredku tega ali onega športa — kot pa v dan hrepeni po tem, kdaj se bo po-v časopisju njegovo Ime, se. veda s primerno hvalo. AH je komentar še potreben?
Bilo Je Izza naših meja, vendar ne daleč. Kolesarji so tekmovali. Z majhno skupinico kolesarjev je odšla na pot po številu skoraj enaka skupina funkcionarjev. Prepričani smo bili. da bodo tl funkcionarji moralno
KOMUNALNO USLUZNOSTNO PODJETJE V IZOLI »prejme v stalno zaposlitev:
KVALIFICIRANEGA V0D0INSTALATERJA, KVALIFICIRANEGA KLEPARJA
Plača po tarifnem pravilniku ali po dogovoru. — Nastop najkasneje 1. oktobra 1955. Ce potrebno, preskrbljeno stanovanje.
Komunalno uslužnostno podjetje, Izola
Drevored I. Cankarja št. 19
3310
Trgovsko podjetje
pred nasprotnikovimi vrati. Njegovi igralci so streljali malone lz vsakega ugodnega položaja. Zlasti danes Je bilo zelo pomembno to, da so bili Beograjčani pred vrati gostujočega moštva odločnejši in ostrejši, kar Jim Sarajevo, 28. sept. — Igrišče j te tudi prineslo zmago.
Grbavica, vreme deževno, gle-	Paradoksno je, da Je »Vojvodina«,	1 "“ečej” podorll* Mo^dlHt^^Tnrt*
dalcev približno 700«. Strelci: ! v kateri igrajo štirje državni repre-	njih	so se odpravili po
raznih »športnih« opravkih. Fantje pa so ostali sami. Dirkač nekega kluba je bil tako »srečen«, da sta ga spremljala eelo dva njegova klubska funkcionarja. Ko pa se Je odpravil na start pa več kilometrov dolgo pot, mu Je eden od njegovih f’-''-lonarjev dal za hrano med pntjn '	-'-e suhi
žemlji. Fant je hi] flho. r- -II progo, bil borben In se Jr Sr dokaj dobro Izkazal, Kdo Je tore' več vre. den:	borbeni	dirkači	alt »skrbni«
funkcionarji?
»J - «
LJUBLJANA, Cankarjeva 5/n.
Obveščamo vse cenjene odjemalce, da zaradi inventure ne bomo izdajali blaga dne 3. oktobra tega leta na naših skladiščih v ZALOGU, CELJU in MARIBORU. Vsa ostala naša skladišča, kakor tudi servisi in črpalke, pa bodo redno poslovali.
3332	PETROL,	LJUBLJANA
VESTI IZ KRANJA
PRE9ERNOVO GLEDALIŠČE
Četrtek. 29 sept. ob 18: Bratko Kreft: »Celjski grofje«. Red C ln Izven. Vstopnice še v prodaji.
Nedelja, 2. okt. ob 16: Bratko Kreft: »Celjski grofje«. Izven in za podeželje.
DNEVNE NOVICE
ZAHVALA
Uprava Ln delovni kolektiv Plinarne Piran izreka zalivaio upravi in kolektivu Ladjedeln.ee Piran.
Ladjedelnica Piran nam Je z veliko uvidevnostjo in razumevanjem dovoliila, da priključimo naš industrijski tok na njenega in s tem omogočimo našemu podjetju, da lahko nje-fiov novi obrat za izdelavo bitumenske emulzije nemoteno obratuje.
To naj bo zgled vsem podjetjem, ki naj tovariško drug drugemu pomagajo.	Plinarna	Piran
Javno tožilstvo LRS, Ljubljana, Marxov trg št. 1, razpisuje na podlagi Temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ št. 32-55) 5 štipendij za študij na pravnem oddelku Pravno - ekonomske fakultete v Ljubljani. — Štipendije bodo podeljene v višini, kot jih predvideva Temeljni zakon o Štipendijah in Odlok o višini štipendij. Interesenti naj priložijo prošnji življenjepis, podatke o dosedanjem študiju, potrdiilo o premoženjskem staniu ln ootrdllo o prejemanju otroških doklad.
Fakulteta za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo v Ljubljani- objavlja, da bo pričetek predavanj v ponedeljek, dne 17. oktobra 1955 in ne 10. oktobra 1955. Svečana ianatrlku- I lacija bo isti dan ob 10. Urnik predavanj bo objavljen na deski. — Dekan.
Dekanat Pravno-ekonomske fakultete Javlja, da je na podlagi čl. 56 Splošnega zakona o univerza^ sklicana javna fakultetna skupščina na dan 30. septembra ob 10 v zbornični dvorani na Univerzi.
Enoletni administrativni, višji administrativni in stcnodafctilografski tečaj pri Administrativni šoli v Ljubljani. Vpisovanje, Informacije v tajništvu šole, Roška 15 od 10—13 in od 16—19 dnevno, razen sobote popoldne. Telefon 30-917. Pouk se začne v začetku oktobra. Specialni tečali tudi za stenografijo, strojepis in korespondenco.
Obveščamo vse cenjene odjemalce, da bodo naša skladišča dne 1. oktobra 1955 zaradi letne inventure zaprta. »Mercator«, veletrgovina špecerijskega ln kolonialnega blaga. Ljubljana, Titova 31.
Imaš »težke« noge? Dodaj kopeli »JELA« sol *in občutek mladosti ti bo sladil živilenle!
Gnitje kromnlrja preprečuje KRO-SAN! Da zaščitiš 300 kg krompirla, tl Je dovoli 1 kg KROSANA. Dobiš ga v zadrugi, semenarni, drogeriji.
predavanja
Danes v četrtek 29. septembra ob
20. uri bo v Mestnem gledališču predaval g. p. D. Thompson, angleški konzul v Zasrebu, o temi: Izvedba Shakespearovih del v Angliji.
GLEDALIŠČA
SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE
Opera
Začetek sezone 1955-56
Sobota, 1. oktobra ob 19.30: R. Strauss: »Kavalir z rožo«. Izven ln za podeželje.
Abonenti SNG, ki imajo za vpis že oddane prijave ali izkaznice deponirane, naj dvignejo izkaznice za novo sezono brezpogojno do sobote,
1.	oktobra. Poslovne ure za iadatfo
Umrli so v Ljubljani
Biserka Vellč, hči delavca. Pogreb bo danes ob 14.30 na Zalah.
Josip Wagner, upokojenec. Pogreb bo danes ob 15 na Zalah.
Ana Jeke, gospodinja. Pogreb bo danes ob 15.30 na Zalah.
Ivan Omerza, upokojenec. Pogreb bo danes ob 16.30 na Zalah.
Nenadoma nas Je zapustil naš
Ivan Omerza
upokojenec ECZ
Pogreb bo dne 29. septembra 1955 ob 18.30 z Zal, Andrejeva mrllika veilca, na pokopališče.
Žalujoči ostali
Slndtkailna podružnica ECZ sporoča žalostno vest, da Je umrl njen član
Ivan Omerza
Pogreb pokojnika bo v četrtek, dne 29. septembra 1955 ob 16.30 iz Andrejeve mrliške vežice na 2alah.
abonentskih izkaznic so te dni dopoldne od 9—12.30, Cankarjeva 11-1.
V soboto, 1. oktobra, se vpisovanje zaključi, ker se prihodnji teden prič-no že abonentske predstave v Operi.
V soboto, dne 8. oktobra, bo tudi Drama odprla svojo sezono 1955-56.
Dramsko gledališče potrebuje več moških in ženskih statistov. Interesenti naj se zglase v Drami v četrtek, 29. t. m. ob 8.30.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Sobota, 1. oktobra ob 20:	Cehov:
»Utva«. Izven.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom
Sobota, 1. oktobra ob 20: Konfino:
»V soboto se poročim«, veseloigra.
Izven.
Prodaja vstopnic od petka dalje pri blagajni v Mestnem domu. Rezerviranje tel. št. 32-860.
RADIO LJUBLJANA
5.00—6.20 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) - vmes ob 6.20 Naš predlog za vaš Jedilnik
— 6.25 Reklame — 6.35 Igrali vam bodo Veseli godci ln Kmečka godba — 7.10—7.30 Igrata orkestra Walter Fen-ske in Alfred Hause — 11.00 Radijski koledar — 11.05 Gospodinjski nasveti
— 11.15 Popotovanje v glasbi — 11.45 Mladinski zbori pojo slovenske narodne pesmi — 12.00 Opoldanski operni koncert — 12.30 Kmetijski nasveti: Vet. Franc Skušek: Napenjanje govedi — 12.40 Mladinski sekstet iz I Oblrske na Koroškem poje pesmi Valentina Polanška —	13.15 Zabavna
glasba, vmes reklame — 13.30 Spored popularne orkestralne glasbe — 14.25 Ljudsko-prosvetni obzornik —	14.35
Želeli ste — poslušajte! — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 Iz mladinske književnosti:	Matej Bor:	Basni — |
15.45 Pojte z nami (ponovitev) — 16.00 Gospodinjski omnibus — 16.10 Glas-1 bene uganke (Uganite Imena slavnih j pevcev) — 17.20 Zabavna in plesna I glasba, vmes reklame — 18.00 Domače i aktualnosti: Se o konferenci Turistične zveze Jugoslavije — 18.10 »Pesem skozi stoletja« (ciklus samospevov iz domače in tuje glasbene ustvarlaino-sti) — Gabriel Faure — 18.30 Radijska univerza: Prof, Mirko Battestin: Varnostne naprave in osebna zaščitna sredstva v naših obratih — 18.45 Igra orkester Andre Kostelanetz — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Mladinska oddaja — 20.20 »Četrtkov večer« domačih pesmi in napevov — sodelujejo ansambli in solisti — 21.00 Listi iz Verharenove lirike (ob 100-let-nlci rojstva) — 21.30 Bela Bartok: Godalni kvartet št. 2, op. 7 »The Jul-liard quartet« — 22.15—23.00 »Po svetu Jazza« Orkester Jimmyja Lunceforda
— 22.15—23.00 UKV program: Operni koncert — 23.00—24.00 Oddaja za tuM-no — na valu 327,1 m (Prenos lz Zagreba).
CELJSKE VESTI
»Avtobusni promet« Celje uvaja s 1. oktobrom letos na avtobusni progi Celje—Dobrna sledeči vozni red: Odhodi iz Celja: 7.30, 12.15, 17.30, prihodi v Celje: 6,55, 9 55, 14.35. Odhodi iz Dobrne: 6.00, 9.00, 13.40, prihodi: 8.25, 13.10, 18.25. Dne 1. novembra preneha voziti avtobus iz Celja ob 7.30 in iz Dobrne ob 9.00 uri.
MESTNO GLEDALIŠČE
Sobota, 1.	okt.	ob	20:	Shakespeare:
»Othello«. — Premiera. Premierski abonma in izven.
Nedelja, 2. okt. ob 15.30: Shakespeare: »Othello«. Nedeljski abonma in izven .
Torek, 4.	okt.	ob	20:	Shakespeare:
»Othello«. Torkov abonma in izven. Četrtek, 6. okt. ob 20: Shakespeare: »Othello«. Četrtkov abonma in izven.
Petek, 7.	okt.	ob	15:	Shakespeare:
»Othello«. I. šolski abonma.
Sobota, 8.	okt.	ob	20:	Shakespeare:
»Othello«. Sobotni abonma in izven. Pol ure pred premiero otvoritev razstave »Sodobne slovenske grafike« v foyeru gledališča. — Razstavljale!: Avgust Černigoj, Riko Debenjak, Božidar Jakac, Tone Kralj, Miha Maleš, France Mihelič, Veno Pilon, Mairij Pregelij, Maksim Sedej ln Lojze Spacal.
Ob otvoritvi kratek komorni koncert godalnega kvarteta »Ivan Cankar« pod vodstvom prof. Dušana Sancina.
VESTI IZ MARIBORA
DEŽURNA LEKARNA:
Četrtek. 29. sept. lekarna »Pri gradu«, Partizanska c. 1.
Petek, 30. sept. lekarna »Studenci«, Gorkega ul. 18.
Sobota, 1. okt. lekarna »Center«, Gosposka ul. 12.
Nedelja, 2. okt. lekarna »Tabor«, Trg Revolucije 3.
SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE
Sobota, 1. okt. ob 19.30: Camus: »Obsedno stanje« (Kuga). Otvoritev sezone. Premiera. Izven in za premierski abonma.
Nedelja, 2. okt. ob 19.30: Camus: »Obsedno stanje« (Kuga). Izven. Otvoritev gledališke sezone bo v soboto. 1. oktobra. V režiji Frana Žižka in Rijavčevi inscenaciji bo Drama uprizorila Camusovo »Obsedno stanje« (Kuga). Sodeluje ves dramski ansambel. Kostumograf je Roman Lavrač. Predprodaja vstopnic bo od četrtka, 29. sept. dalje. Gledališka blagajna posluje dnevno od 11—12.30 ter od 18 do 19.30, ob nedeljah od 10. do 12. ure. Rezerviranje vstopnic od 9—11 na tel. štev. 22-15.
DROBNI OGLASI
POLSTABILNT PARNI STROJ »Wolf« 1922, s kondenzatorjem, s predgrel-cem — kompon — Jakost 120 ks, proda Mlinsko preduzeče, Požare-vac. Cena ugodna.	2562
SGP »PIONIR«, Novo mesto, Tavčarjeva 12
razpisuje po določilih členov 7, 25 ln 29 temeljnega zakona o štipendijah naslednje
...	štipendije:
Ekonomska srednja šola, 3. In 4. letnik — 3,
Pravno-ckonomska fakulteta — 1,
Zidarsko delovodska šola: l. letnik 2, 2. letnik 2, 3. letnik 3 mesta.
Prosilici naj oddajo prošnje do 10. oktobra 1955 na direkcijo podjetja z navedbo osebnih in premoženjskih podatkov ter prošnji priložijo prepis zadnjega šolskega spričevala ali potrdiilo šofle. komisija za Štipendije sgp »pionir«, novo mesto
__________________________________________________________ N	101
RAZPIS
Na podlagi 7. 61. Temeljnega zakona o štipendijah (Ur. list FLRJ
št. 32/1955) razpisuje Komisija za štipendije okraja Maribor za študijsko leto 1955/56 sledeče štipendije:
37 štipendij za študente pravnike, 18 štipendij za študente ekonomiste, 30 štipendij za študente filozofske fakultete,
39 štipendij za študente medicinske fakultete,
2 štipendiji za študente farmacevtske fakultete,
30 štipendij za študente gradbenike tehniške fakultete,
4 štipendije za študente geodete tehniške fakultete,
1 štipendijo za študente elektrotehnike tehniške fakultete,
11 štipendij za študente veterinarske fakultete,
15 štipendij za študente agronomske fakultete,
8 štipendij za študente gozdarske fakultete,
5 štipendij za Študente akademije za Igralsko umetnostv
8 štipendij za študente Drž. Inštituta za fizkulturo v Beogradu, 8 štipendij za študente Inštituta za telesno vzgojo v Ljubljani,
10 štipendij za študente Višje pedagoške Šole,
8 štipendij za študente Višje šole za medicinske sestre 8 štipendij za dijake Sole za medicinske sestre,
8 štipendij za dijake Srednje vzgojiteljske šole,
12 štipendij za dijake Sole za sanitarne tehnike.
17	štipendij za dijake nižjih medicinskih šol,
40 štipendij za dijake učiteljišča,
5 štipendij za dijake Tehniške srednje šole,
25 štipendij za dijake Gradbenega tehnikuma,
6 štipendij za dijake Srednje kmetijske šole,
5 štipendij za dijake Srednje gozdarske šole,
25 štipendij za dijake Ekonomske srednje šole,
8 štipendij za dijake Sole za umetnostno obrt,
20 štipendij za dijake Administrativne šole,
3 štipendije za dljaike Vifije gospodinjske šole,
4 štipendije za dijake Višje šole za socialne delavce,
50 štipendij za dijake viSJlh razredov gimnazij,
14 visokošolskih štipendij nepredvidene stroke,
15 štipendij za strokovne In specialne šole nepredvidene stroke.
Prošnje je nasloviti na Komisijo za štipendije okraja Maribor (Tajništvo za prosveto in kulturo OLO Maribor), Heroja Staneta ul. 1, Maribor. Prosilci z visokih šol, ki še niso predložil prošenj, naj prošnje predložijo predhodno Mariborskemu akademskemu klubu, ki jih bo nato skupno oddal Komisiji za štipendije. Ostali prosilci naj predložijo prošnje preko šole. ki jo obiskujejo ali pa naj priložijo prošnji mnenje šolskega vodstva. V prošnji naj prosilci navedejo svoj življenjepis in izrecno izjavo, da ne prejemajo drugje kake štipendije.
Prošnja naj vsebuje sledeče priloge:
1. potrdiilo o vpisu na šolo ozir. fakulteto z navedbo letnika (semestra) in stroke (odseka),
2. Zadnje spričevalo oziroma potrdilo o uspešno opravljenih izpitih I v zadnjem letu.
3. Potrdio o imovinskem stanju.
4. Potrdilo podjetja, v katerem sta uslužbena oče ozir. mati, glede vlfilne plače in otroških dodatkov.
5. Prošnja mora biti kolikovana z 180 din državne ln 95 din mestne takse.
Prednost pn dodeljevanju štipendij bodo Imeli proslild s področja OLO Maribor. Prošnje z vsemi prilogami bodo morale biti dostavljene Komisiji za štipendije okraja Maribor do 15. oktobra 1955.
Izid žrebanja nagradne ankete
SADNO LIKERSKEGA KOMBINATA »FRUCTAL« AJDOVŠČINA
1. nagrada: 5000 din, Franc Kovačič, uslužbenec, Kozje 23.
2. nagrada: 2 zaboja & 10 kg marmelade, Lina Dorčec, Ilirska 21/1,
Ljubljana.
3. nagrada: 1 zaboj 10kg marmelade, Iva Paučnik, Leningrajska
ul. 27a. Maribor.
4. nagrada: 6 steklenic malinovca, Marijan Benčelj, Tržaška 1,
Ljubljana.
5. nagrada: 6 steklenic oranžade, Polda Zmajšek, Kotredež 7, Za-
gorje ob Savi.
6. nagrada: 6 steklenic mente Viktor Pokoren, Privoz 6, Ljubljana.
7. nagrada: 5 steklenic različnih likerjev, Jurij Panjan, Resljeva
cesta l/l., Ljubljana.
8. nagrada: 2 steklenici likerja, Vili Zagorc, Log 209, Hrastnik.
9. nagrada: 2 steklenici likerja, Martin Petrovič, Šmarje »ri Jel-
šah 6.
10. nagrada: 2 steklenici likerja, Ema Sepič, Bača 4, Most na Soči.
11. nagrada: 2 steklenici likerja, Vika Logar, Smartinska c. 20,
Ljubljana.
12. nagrada: 1 steklenica likerja, Ivan Rt>verc, Breg 23, Celje.
13. nagrada: 1 steklenica likerja, Dragica Tratnik, Slapničar jeva
ul. 12, Ljubljana.
14. nagrada: 1 steklenica likerja, Majda Mavrič, Kruplivnik 10, * Grad.
15. nagrada: 1 steklenica likerja, Darinka Jenkole, Škofljica 47.
16. nagrada: 1 steklenica likerja, Milka Mahnič, Tržaška cesta 61,
Ljubljana.
17. nagrada: 1 steklenica likerja, Stanko Fabjan, Cečevje 2, Ravne
na Koroškem.
18. nagrada: 1 steklenica likerja, Leopold Rosina, Cemšenik 26,
Trbovlje.
19. nagrada: 1 steklenica likerja, Margita Trtnik, Poljanski nasip
št.. 10, Ljubljana.
20. nagrada: 1 steklenica likerja, Peter Panjan, Sodovce 17, Stari
trg ob Kolpi.
21. nagrada: 1 steklenica likerja, Vera Jezernik, Podljubelj 84,
Tržič.
22. nagrada: 1 steklenica likerja, Štefka Količ, Rojska 38, Domžale.
23. nagrada: 1 steklenica likerja, Anton Minkuž, Hranilniška 10/1.,
Ljubljana.
24. nagrada: 1 steklenica likerja, Marija Slabe, Zavetiška ulica 3,
Ljubljana.
25. nagrada: 1 steklenica likerja, Ivan Demša, Kolodvorska ul. 3,
Ljubljana.
Srečnim dobitnikom bo nagrade poslala tovarna.
KINO »UNION«
AmerlSki barvni film
Meč in roža
Tednik: Filmske novosti št 39. — Predstave ob 15, 17, 19 in 21. — V glavni vlogi James Robertson ln Glynls Johns. Prodaja vstopnic od 9.30—11 in od 14 dalje.
RADI0-ELEKTR0-MEHANIČN0 PODJETJE
»REMPOD«-CERKNO
sprejme v službo:
ELEKTROTEHNIKA za vodstvo elektromonterskih in elektroinštalaterskih del;
ELEKTROTEHNIKA z večletno prakso za delovno mesto konstruktorja električnega materiala;
STROJNEGA TEHNIKA za delovno mesto obratovodje produktivnega oddelka.
STROJNEGA TEHNIKA za delovno mesto šefa priprave dela.
VISOKOKVALIFICIRANEGA ORODJARJA, sposobnega za delo na vseh obdelovalnih strojih.
Družinska ali samska stanovanja preskrbi podjetje. — Plača po tarifnem pravilniku ali dogovoru. — Pismene prošnje vložite na naš naslov s kratkim življenjepisom.
    	3329
KINO »TRIGLAV«
Italijanski film
»Slovo na postan«
Tednik. — V glavni vlogi: Jennifer Jones in Montgomery Clift. — Predstave ob 16., 18. in 20. uri. — Prodaja vstopnic od 15. ure dalje. Samo danes in jutri.
KINO »ŠIŠKA«
Italijanski film
»OBTOŽBA«
V glavni vlogi: Lea Padovani, Andrea Checchi. — Režija: Giacomo Gentilomo. — Predstave ob 16., 18. in 20. uri. — Prodaja vstopnic od 14. ure dalje, — Na sporedu samo danes in jutri.
KINO »KOMUNA«
Ameriški barvni fiilm
Poletno gostovanje
Tednik: Filmske novosti št. 39. — Predstave ob 16, 18.30. 21. — v Slavni vlogi Gene Kelly ln Judy Garland. Prodaja vstopnic od 9.30 do 11 ln od 14 dalje.
KINO »SLOGA«: Amer. tlim: »Ujeto mesto«. Tednik. Predstave ob 16, 18 ln 20. — Ob 10 matineja istega filma. V glavni vlogi John Forsythe ln Joan Camden.
KINO »VIC«: Avstrijski flilm: »Ma-škerada«. V glavni vlogi Paoila Vessely, Adolf Wohlbr(lch, Hans Moser. Predstave ob 16, 18 ln 20. Predvaja Jugoslovanska kinoteka. Film Je podnaslovljen.
Prodala vstopnic v obeh kinematografih od 9.30—11 in od 14 dad.1e.
KINO »SOCA«: Ameriški film: »Ujeto mesto«. Tednik. Predstavi ob 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje.
JESENICE: »RADIO«: AmeriSki barvni ftlm: »Trojna ljubezen«. Predstavi ob 18 ln 20.
CELJE:	»UNION«:	AngleSkl film:
»Dalje od večnosti«. Predstavi ob
18	In 20.
»DOM«:	Italijanski film:	»On te
sanj«. Predstavi ob 18.15 tn 20.15.
KRANJ: »STORŽIČ«: AmerlSki barvni film: »Nežn^ pesem«. Predstave ob 16, 18 in 20.
Kjer je potrebna snaga —
|jlliiilllllllll^ll|||||llllllll|]|||lllll||l)|||IIINII|Jl|IIIIIIIU|JJ|llllll|)|jj|llllll||||llllllll||||j|lllll||||{||fl1lll]l|][|llllll|||UIIIIIII||jjjjJIII||
ČISTILNI PRA$EK
gotovo vam pomaga.
Jfofel 1 " v,ck'b*'>m
ymrrrm
269
Sir Kingsdale-Smith je pogledal ob tej pripombi mimo Kurta na sosednji konec mize, kjer je sedela Helen povešenih oči, ko da noče o vsej tej nesreči ničesar videti. Pod mizo je tiščala svoje stegno v Franka, ne da bi mogel ta dotik pomiriti njene čedalje bolj drgetajoče ude. Iznenada je Frank vstal, vrgel cigareto na tla, se naslonil z obema rokama na mizo in dejal:
»Oprostite, da vas prekinem, sir. Spregovoriti bi bil moral že zdavnaj. Russell ni bil bolan, ko se je vrnil. Bil je tako zdrav, da je malo manjkalo, da ni ubil svoje žene. Ker je nesreča hotela, da sem bil priča zakonskega prepira, sem Russella pobil na tla. Padel je in zadel z glavo ob rob mize. Vse kaže, da sem kriv njegove smrti. Počena lobanja ali nekaj podobnega. Brez pomena je, da bi vas pustil še nadalje tavati po napačnih sledovih, sir. Jaz sem to storil in jaz prevzamem odgovornost.«
Helen je ob teh besedah tiho, čudno zastokala. Frank se ni zmenil zanjo. V zadnji uri je bil položil medse in to ženo oceane in kontinente razdalje. Ko je izgovoril samoobtožbo, je stal, naslonjen z rokami na mizo, In čakal, kaj se bo zgodilo. Sir Kings-
dale-Smith, tako trdo ogovorjen, je bil podoben možu, ki mu je tik ušesa zabrnela budilka. Se preden pa je spregovoril, je planil doktor Hain pokonci in zaklical:
»Govoril sem z doktorjem Bradleyjem. Počena lobanja ali druga notranja ali zunanja poškodba je izključena, docela izključena, to je ugotovil dosedanji zdravniški pregled. Toliko gospod Tavlor ni z Russellovo smrtjo v nobeni zvezi, vsaj neposredno ne.« Spet je sedel, presenečen sam nad seboj. Da je sploh še posegal v človeške zapletljaje, da je še poskušal pomagati pravici, to se mu je zdelo zelo čudno. Prečuta noč in nesreča, ki jo je nosil v obliki zmečkanega pisma v žepu, sta ga zdaj zazibala v čudno stanje rahločutnosti in bistrega sluha. Da nista bila ne Kurt, ne kuli v nobeni zvezi z Russellovo smrtjo, o tem je bil prepričan. Toda šele v trenutku, ko je spregovoril Frank, mu je postalo jasno, da je žena sama umorila svojega moža. Sir Kingsdale-Smith še ni bil prišel tako daleč, nasprotno, njegove možgane je zastirala čedalje večja topost, čim bolj se je odmikala ura, ko je moral pokaditi svoji dve pipi. Sklonil se je daleč fcez mizo in dejal prijazno: »Vidite, gos — pod Taylor, vi niste zakrivili uboja, to je ugotovljeno. Ce je Russell res napadel svojo ženo in če ste jo branili — o čemer ne morem dvomiti — je bilo to povsem naravno in celo hvale vredno dejanje. Nihče izmed nas ne bi mirno gledal, kako nekdo pretepa ženo, ne da bi jo branil.«
»Hvala, sir,« je rekel Fnank in sedel. Iznenada je po silni napetosti vse v njem popustilo. Segel je po škatlici cigaret. Bila je prazna. Whisky mi je potreben, je pomislil. Zdaj so se začeli njegovi udje spet polniti in napenjati. Bil je že mrtev. Zdaj je spet zaživel. e
»Sicer pa bi rad vedel, kako to, da ste bili navzoči, ko se je
Russell vrnil?« je vprašal sir Kingsdale-Smith. Miza je postala zelo dolga in Kingsdale je sedel daleč nekje na drugem bregu široke reke. Obotavljal se je ie, ko je Helen odgovorila, ne da bi odvrnila pogled od svojih sklenjenih rok:
»Gospod Taylor se je prišel poslovit od naju, preden bi se odpeljala na ladjo. Hotel se je zahvaliti za poročno darilo, ki sva mu ga poslala. Danes je namreč njegov poročni dan.«
Frank ni razumel neobrzdanega, grenkega zmagoslavja v teh besedah. Sir Kingsdale-Smith je vljudno zamrmral: »Zal mi je, da motim vaš poročni dan. Izbrali ste si slab dan,« je pripomnil, kajti grmenje topov je rezalo zrak v čedalje krajših presledkih. Morda pa je le grmelo. Kdaj pa kdaj se je zabliskalo in vsi so hoteli verjeti, da samo grmi. Frank je spet vstal, rekoč: »Pravkar sem vas hotel prositi, da mi dovolite pogledati, kaj je z mojo nevesto, sir. Gotovo jo skrbi, kje sem. Stanuje tu v hotelu, ostanem torej v hiši, če bi me še potrebovali. Zmeraj sem vam na razpolago. Samo zdaj — če bi me mogli pogrešiti, sir —«
Frank je globoko dihnil. Požiral je velike dihljaje nevihtnega zraka, ki je pritiskal od zunaj. 2eljno je vdihaval ta zrak z okusom postanosti in pritiska, zrak, poln smradu po potu kitajskih kulijev in daljnih eksplozij. Izkopaval se je ko zasut človek, ko je spoznal, da z Russellovo smrtjo ni v nobeni zvezi. Sele zdaj je opazil, da so bile njegove roke in noge omrtvičene. Tedaj je začela kri spet krožiti po njih, peklo ga je in ščemelo, ko da je bil zmrznjen, pa se je spet odtajal in oživel. Miza se je še zmeraj raztezala, postajala je še tanjša in daljša, zdaj je bila že podobna tračnicam, po katerih se je sir Kingsdale odpeljal, bila je blazna senzacija. Potlej je bilo spet vse kakor običajno, in sir Kingsdale je sedel dovolj blizu, da je Frank lahko videl, kako se smehlja.
Ust izdaj« iasopisno ealožniško oodjetje »LjudsKa pravic«. L)-iD!)an« Kopltarlevn ulic* 8/IIL. telefon St 8U-181 - Notranjepolitično _ sospodarsk* ni&rtka telefon	«l-«i«	n	oiiMm« njonk*
teleton St 21-887 Nazorjeva ulica >0/T1 - Uprava Kopitar leva ulica l telefon S9-181 — Telefon za naročnino ln oglase 81-030 — Mesečna naročnina 250	ta	tullno	500	Ud	— Tekoči račun
60-KB-1-2-1393. - Poštni predal 42 - Tisk tiskarne .Ljudske pravice. - Poštnina plačan« » *otovtaj - Rokopisi se ne vračalo
LJUDSKA PRAVICA
ČETRTEK 29 SEPT
NOV P?ARAT ZA ANESTEZIJO
# Koristil bo kirurgom 9 v samotnih krajih,
9 kjer ni na razpolago ® dovolj medicinskih 0 ustanov
Strokovnjaki nekega angleškega podjetja so izumili aparat za lažje uspavanje bolnikov i etrom pri kirurških operacijah »na terenu«. Tvrdka je začela šele nedavno komercialno izdelovati takšne aparate in izvaža jih že v več dežel, med drugim v Švico, Kanado, ZDA, Indck. nezijo, Japonsko, Indijo in Nigerijo.
Po stari metodi »odprtega načina narkotiziranja« zdravnik tako-rekoč ni imel kontrole nad koncentratom, ki so ga dajali bolniku. Toploto bolnikovega telesa so morali uporabiti za izhlapevanje etra. Potrebna je bila precejšnja spretnost. da je ostal bolnik pod enakomerno ravnijo anestezije.
V drugi svetovni vojni je nastala nujna potreba po preprostem in
učinkovitem aparatu za anestezijo. Aparat je moral biti lahko prenosljiv, kar je pomenilo, da cilindri s plinom, kakršne imajo običajni aparati, raso ustrezali. Nuffieldov oddelek za anestetična sredstva v Osfordu se je odzval temu pozivu z »oxfordskim vapo-rizatorjem« in hitro izdelal več tisoč takšnih aparatov, ki jih je !ord Nuffield poklonil vojski in bol-
In zdaj so svoj cilj dosegli. Močno izpopolnjeni aparat iz vojnih časov je dobi! ime »EMO inhalator«. To sta začetnici imen dveh znanstvenikov, ki sta si pridobila za ta izum največ zaslug, namreč dr. Epsteinerja in prof. Ma-cintosha, črka »O« pa pomeni 0x-ford. Aparat je okrogel s premerom 27 cm, visok 19 cm in montiran na napravo za kontroliranje
Novo živilo v Indiji
V Indiji so sestavili novo živilo, ki je baje cenejše od riža, hranilno pa tako,da zadostuje dva in pol kilograma za prehrano odraslega človeka za teden dni. Novo živilo je mešanica zemeljskih oreščkov, semen sezama in soje. V njem so v zgoščeni obliki beljakovine, maščobe, ogljikovi hidrati, kalcij ter . vitamini A, D in B. Indijski znanstveni inštilut je naročil za zdaj nišnicam. Ta aparat je uporabljal dvajset stotov novega živila, ki ga toplo vodo kot vir toplote za va-bodo za poskušnjo brezplačno raz- poriziranje etra. Po vojni so hoteli delili med prebivalce. Novo živilo | strokovnjaki tega oddelka izpopol-spominja po sestavi na rusko halvo, j niti aparat, da bi deloval brez toki pa je zelo draga.	|	ple vode.
OXFORD POTREBUJE podzemeljsko železnico
da hi razbremenila gromet, ki ga mesto komaj še zmaguje
Operacija bo kmalu končana
Med angleškimi mesti, ki komaj Se zmagujejo promet, je tudi znano univerzitetno mesto Oxford. Na delu dveh glavnih ulic sreda mesta čakajo ob naijživahnejžem prometu skoraj kilometer dolge vrste motornih vozil. Nesreča je v tem, da so visoke šole že pred nekaj stoletji, preden so mogli načunarti s tako živahnim prometom, razširile svoja poslopja in parke na vse strani. Tako zdaj ne morejo presekati najživahnej-ših ulic, ne da bi uničili lepote mesta. Zato so nedavno sprožili predlog, da bi zgradili pod mestom predor, ker bi podzemeljska železnica promet zelo razbremenila. Predor bi morali skopati precej globoko, pod debelo plastjo vlažnega proda. Pod to plastjo pa je plast goste ilovice. Kopanje bi torej ne bilo drago in tudi vzdrževanje predora ne bi bilo združeno z velikimi stroški.
Ce ne bodo zgradili podzemeljske železnice, bodo morali eno glavr lh ulic sredi mesta presekati z novo široko cesto, kar bi
koncentrata. Njegovi kazalci se pomikajo po skali, ki kaže jakost omamne pare od 0 do 20°. Koncentrat omamne pare je zmeraj enak, neodvisen od spremembe temperature v prostoru. Njegov indikator je zmeraj točen, pa naj gre za odraslega bolnika ali za otroka. V aparat je vdelan avtomatičen termokompenzator, da zrak ne more prodirati skozi eter, da bi temperatura zaradi izhlapevanja padla. Inhalatorji EMO so edini aparati na svetu, ki kažejo natančno višino koncentrata. Ko je usmerjevalec koncentrata obrnjen na bližnji predmet, se delo aparata, v katerem je eter, avtomatično zapre, tako da se etrski hlapi ne morejo razpršiti po okolici. Njegov inhalator bo zlasti koristil kirurgom v samotnih krajih, kjer so količine medicinskih plinov zelo omejene.
Predsodek proti pritlikavcu
Poročni urad v Bristolu ni hotel dovolitj 19 letni prodajalki Sylvii Carter, da bi se poročila z 41 letnim pritlikavcem Gwy-nom Reesom, ki trdi o sebi, da je najmanjši človek na 6vetu. Urad je odklonil dovoljenje na predlog dekletovih staršev, ki nasprotujejo poroki 1.65 m visoke hčere z 1.05 m visokim pritlikavcem.
Nova smola za barve
Neka angleška tvrdka je izdelala na bazi kavčuka novo klori-nirano smolo, ki ima to prednost, da jo lahko takoj uporabimo. V njej so razen olja tudi druge milne snovi. Smola je povsem plasticirana in v njej je posebno pomožno sredstvo za kvašenje. Treba jo je samo raztopiti in ji dodati pigmente, pa lahko iz nje izdelujejo barve. Novo smolo izdelujejo v obliki suhega, negorljivega praška brez vonja in okusa. Ce jo pomešamo z barvo, je zelo odporna proti kislinam in slani vodi. Čeprav je pomešana z barvo zelo trda, je hkrati tudi elastična.
POZIV
na vdajo
Delavec na eni izmed številnih plantaž v Malaji je našel letak, s katerim oblasti pozivajo upornike na predajo. Kakor vemo, na Malaji že več let trajajo hudi boji z uporniki, ki se nočejo podrediti angleškim oblastem
Celih 18 tet je molčal
Tako se je kaznoval sam, ker je umoril svojo ženo in tri otroke
Celih 18 let morilec John Cane I prisl]uškoval njihovim pogovoru spregovorili niti besede, razen I rom. Na vse načine so ga skušali
tega pa se je delal gluhega. Star je že 61 let. To si je naložil sam za kaizen, ker je v jezi umoril svojo ženo in tri otroke. Zločin je storil leta 1934, ko mu je bilo 40 let, njegovi ženi Gracij pa 25. Morilec je prišel pred sodišče in ko ga je sodnik vprašal, ali priznava krivdo, je prikimal in odgovoril: >Da, gospod!« To sta bili njegovi zadnji besedi, potem pa je vseh 18 let molčal.
Sodišče ga je obsodilo na dosmrtno ječo. Ker se je delal gluhega in nemega, so ga odpeljali v jetn.iško bolnišnico. Tam so napenjali zdravniki vse sile, d« bi ugotovili, »li je res gluhonem ali pa gluhost saimo hišni, pa ;e ■bilo vse njihovo prizadevainje zaman. Zato so zapisali v njegovo knjižico, da ne zna govoriti in da je gluh. Zaprli so ga v celico skupaj z nekim drugim jetnikom, s katerim vsa leta ni spregovoril nobene besede.
Mnogi sojetniki mu niso za-upaili. Imeli so ga za policijskega ovaduha, misleč da ga je policija poslala v kaznilnico, da bi
bila velika škoda. Oxford ima v sredini krasne javne nasade in zelene livade, da se počuti človek v njem, kakor na podeželju. Se zdaj se paso na teh'livadah krave. Ob livadah teče reka Cher-well med drevjem v najlepšem parku S teh livad je videti naj-lepša poslopja Oxforda. Tako lahko človek nekaj časa občuduje krasna poslopja ali zgodovinske spomenike, potem pa se sprehaja po zelenih livadah. Poslopja v Oxfordu so zgradili najboljši arhitekti Velike Britanije. Malo je mest na svetu, ki bi imela toliko krasnih poslopij.
Težko si je misliti, da bi široka avtomobilska cesta preseka- | la ta slikoviti del Oxforda. Angleži priznavajo, da glede izgradnje predorov zacetajajo za Fran-oozd in Američani Če pa se bo promet tudi v prihodnje razvijal
moralitv Ceremonija v Covent Gardenu. Te dni ie biln odprta Jesenka vsakem večjem angleškem mestu sezona v kraljevski operi v Londonu. Nastopila je japonska zgraditi vsaj en predor za pod- igralska skupina. Ob strani vidite moža, ki jih spremlja z glas-zemelisko železnico.	j	bilom, po običaju pa je brez čevljev
pripraviti do tega, da bi spregovoril. Ko ga je neki kaznjenec nekoč na vso moč sunil v trebuh, ni ofti zastokal. Ob neki drugi priložnosti so mu vrgli sojetniki pod noge bengalično raketo, ki se je razpočila. Toda Cane nr*i z očesom ni trenil. Naposled so ga pustili pri miru. Imenovali so ga samo še »mutec«. In pot ;m so se v njegovi navzočnosti mirno pogovarjali o svojih zločinih.
Do 24. julija 1952 je Cane svojo zaobljubo držal, potem pa s«> ga predlagali za oprostitev. Ko je ?tal pred odborom za pomilostitev, je prvikrat spet odprl usta,
ni pa mogel spregovoriti. V dolgih letih je bil namreč pozabil govoriti. Odpeljali so ga nazaj v bolnišnico, kjer so ga počasi učili uporabljati jezik. Prve stavke je za silo izgovoril šele čez 8 tednov. Njegove prve besede so bile: >Biti smo vzorna družina. Sam ne vem, zakaj sem to storil. Nekaj me je prevzelo. Življenje mi je postalo pekel in sam pri sebi sem 'prisegel, da ne bom nikoli več govoril.« Uprava kaznilnice je morala med kaznjenci razširiti vest, da so Caueju z operacijo vrnili dar govora, ker se je bala, da bi ga sojetniki ne ubili, misleč, da je bil vendarle policijski ovaduh.
Vse angleške križarke v rezervi
To je prvi primer v novejši zgodovini angleške vojne mornarice
zemeljsko železnico.
^VvXXXXXXXXXXSXVXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\VX%NVXv
Prvikrat v novejši zgodovini angleške mornarice ta dežela nima več v službi nobene križarke. To je posledica srditega prerekanja med Churchillom in lordom Mount-battenom. Dne 15. septembra je angleška Admiraliteta umaknila z morja zadnjo veliko vojno ladjo, 45.000 tonsko »Vanguard« in jo dodelila rezervnemu ladjevju. Ta ladja bo zasidrana v nekem mirnem škotskem fjordu. Od mogočnih topovskih stolpov s topovi kalibra 38,1 cm do protiletalskih topov, anten in radarskih drogov, vse bodo polili s posebno tekočino, ki se na zraku takoj posuši. Tako nastane prozorna plast polivinilu podobne mase tako, da bo ladja kakor zavita v prozorno tančico mirno stala v fjordu in čakala na morebitno novo uporabo. Preden so sklenili dodeliti to deset !et staro vojno ladjo rezervnemu ladjevju, se je bil med Admi ralitelo in vlado srdit boj. Javnost je šele zdaj zvedela njegove podrobnosti.
»Nikoli ne smemo biti brez vojnih ladij«, je rekel Churchill na eni
trajalo tri dni, da bi ta vojna ladja lahko posegla v boj. Njena posadka pojde delno r.a najmodernejše ladje protipodmomiške obrambe, delno pa na »Girdle Ness«, posebne vrst*- ladjo, ki jo uporabljajo v pomorski vojni za dirigirane izstrelke, podrobnosti o tej ladji — javnosti niso znane.
SNUBAČ Vsa drhteta od razburjenja
sprejme dekle svojega izvoljenca, »Ali si zaprosil mojega očeta za mojo roko?•
Fani molte prikima.
• No in kaj ti je odgovoril?«
»Ničesar, objel me je in se
zjokal.«
KVPCUA
• Kaj, vi se hočete poročiti i
Pripoveduje: JANEZ KIEMFNCIC Mie: MARJAN AMAUETI
zadnjih sej vlade, ko je bil še mi- \ mojo hčerkot Ali imate ka] pre-nistrski predsednik. »To vojno ta- \ motenjat«
f djo potrebujemo že zalo, da bi na ^ njenih jamborih vihrala naša za-<; stava«. Churchillu je prav ta vojna ^ ladja zelo pri srcu, saj je v zadn/h ^ letih vojne nadzoroval njeno graji ditev do najmanjših podrobnosti. '■ Na morje so jo spustili leta 1945. V Admiraliteti in vladi so bila mnenja o vojni ladji deljena. Ena skupina se je zavzemala za to, da bi ostala ladja v aktivnem ladjevju. To skupino je vodil najprej Churchill, za njim pa Eden. Drugo skupino je vodil lord Mountbatten, ki je rekel, da si Velika Britanija ne more dovoliti toga razkošja. »Van-guard« je imela namreč posadko
»Oprostite, jaz se Senim, ne pa kupčujem.«
»Nobenih resnih namenov ni-
49. Na rob«i vasi Jo stala srednje velika hlia. SO. Zdaj Je bila not In lovec Blaion Je Ju- 51. »Samo zdelo te ml Je!« Je zaspano ugo-
...TV? m	1°T,ec„B^*on' k *° 9a,.po- n*lk.° *m,ial P°d od°J°- Metec Je gledal tovll Blaion In ti znova potegnil odejo let
znali daled naokoli. Kadar te Je napil, |e tkozi okno In medlo osvetljeval dvocevko, glavo. Sonce Je bilo ie vitoko ko te le
"elli,Pne	j°	kl )• vl,eln "■ *‘eni. In to noi je Roksi skobacal iz pottelje in pogledal tkozi okno.
streljal medvede, volkove In divje prailče. nenadoma skočil pokonci in divje zalajal. »Roksi!« je poklical. Nobenega odziva. Potluiali to ga radi, ker Je znal ilvo pri* Takoj nato Je bilo slišati hudobno renčanje »Roksi, mrha zaspana! Ti ie pokaiem!« Je povedovatl, verjel mu pa ni nihče. Zaradi In betno otepanje, potem pa Je zavladala zarobantil lovec in te nagnil tkozi okno. tega Je bil Blaion vedno uialjen. Duial te grobna tlilna. lovec Blaion Je nehal smrčati Roktlja ni bilo nikjer. Pomel si Je oči. Ne.
do pičice In prisluhnil. Sliiatl Je bilo samo tiktakanje ni se motil: z iice, ki Je bita napeljana
Je in prisegal, da |e bilo vse tako. kot Je povedal, ali pa ie bolj nevarno.
stare stenske ure.
pred hiio, )e bingljala veriga, na njej pa Roksij«v ovratnik. Psa nikjer.
1600 mož, ki jih po Mountbat- J mam. Samo knjige nerada nosim tenovem mnenju potrebujejo na ^ iz gole domov., drugih važnejših ladjah. Mount-battena je podprla državna zakladnica s tehtnimi argumenti. Stro-' ški za vzdrževanje te vojne ladje < in njene posadke so znaša., dnevno (
3000 funtšlerlingov.
Vtem ko se je več mesecev bil za zaprtimi vrati angleške vlade/ boj za ponosno vojno ladjo je staI »Vanguard« v doku v Devonportu, ( kjer so njegovo opremo in oboro-1 žitev obnovili. Gradbeni stroški za to ladjo so znašali preračunano v * naš denar 17 milijard. Za obnovo | njene opreme so morali plačati angleški davkoplačevalci težke mili-1 jone. Komaj pa so bila popravila | končana, je prišla vest, da pojde ta
velika vojna ladja v rezervo. Ce \	»Kar	pomij	lonce	In	krožnike,
bi Velika Britanija mobilizirala, bi (	vse	drugo	pa	opravim	jaz.«