!*• pošti oraltman:
u
«•lo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 „ — , ietrt , , 6,60, mesec , 2,20,
¥xpravaiitvu prejem««: ta
eclo leto naprej 20 K — h pol leta , 10 , — , detrt , , 6 , - , „mesec , 1,70,
'La pošiljanje na dom 20 b na mesec.
Političen list za slovenski narod,
Naročam« in Intarat«
sprejema apravBiitvs v K atol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice it. 8.
Rokopisi se do vračajo, nefrankovana pisma ne
vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-
niakih ulicah it 8.1., 17
izha|a vsak dan, uviem»
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 290.
V Ljubljani, v torek 17. decembra 1901.
Letnik XXIX.
Marschroute.
Poročali smo v soboto o govoru dr. Treota v bežani, ki sičer nima druzega pomena, kakor da se iz njega razvidi mišljenje goriških liberalcev. Povdarjali smo zlasti, da je rekel, da bi bila zveza z Italijani »slepljenje naroda« in »popolna prodaja narodnogospodarskih interesov«. Ta beseda je globoko spekla »Narod«, ker so si kranjski libdralci svesti svoje krivde. Zato je pa dr. Tavčar takoj dal nezanesljivim Goričanom pouk, kako se dela prav po liberalno. Ce bi bila »Edinost« napisala kaj takega, kar je rekel dr. Treo, bi jo bil »Narod« enostavno obrcal in ozmrjal, pa bi bilo dobro, a »Soča« je zadnji čas »Narod« včasih celo prekosila v surovosti, in to ljubljanskim liberalcem tako imponira, da je pouk postal uprav očetovsko mil in prizanesljiv. »Proti klerikalcem! tudi v deželnem zboru!« to je »Narodovo« geslo. »Poslanci naprednega mišljenja bo potom boja prišli v dež. zbor in je torej njihova dolžnost, da tudi v deželnem zboru energično in neustrašeno zastopajo tista načela, katerih zmago pomeni njihova izvolitev«.
Zvežite se z liberalnimi Italijani proti svojim slovenskim bratvom, kakor smo se mi kranjski liberalci, zatajivši stari narodni slovenski program, zvezali z Nemci! tega se ne upa reči naravnost, ker obmejni Slovenci za kaj takega še niso tako zreli, kakor kranjski liberalci. Zato pa hodi po ovinkih in piše:
»V deželnem zboru se pojavljajo včasih vprašanja, pri katerih resnično napredni poslanci ne morejo soglašati s klerikalci, ker spadajo v kompetenco dež. zbora tudi stvari, pri katerih imajo klerikalci svoje posebne interese. V tem oziru pa govor dr. Treota ne daje nobenega pojasnila. Po naši sodbi bodo napredni poslanci pri tacih zadevah morali na vsak način samostojno nastopati. To nikakor ne izključuje soglasnega postopanja v narodnih in gospodarskih vprašanjih, ako bo to s klerikalci sploh mogoče, kar z ozirom na postopanje dr. Gregorčiča v bivšem dež. zboru še ni prav gotovo. Ako pa mislijo napredni poslanci, kar se da tudi sklepati iz besed dr. Treota, na popolno zjedinjenje s klerikalci, ako si mislijo delovanje v dež. zboru tako, da bodo zatajevali vsa tista načela, zaradi katerih je nastal boj, potem se bo pač vsa javnost morala vprašati : čemu se jevodil ves boj, čemu je bilo treba toliko težkih žrtev, če se potem — kapitulira«.
Vsakdo, ki pozna dr. Tavčarjevo geslo: Moje ime je moj program : Boj proti kleri-kalizmu; kedor je zasledoval zadnje delovanje liberalcev, ki je popolnoma odstranilo narodno gospodarske interese in je naperjeno edino le proti nasprotnim si slovenskim bratom, kdor pozna ono točko liberalnega bojnega načrta, ki pravi: Zapostaviti je treba narodna vprašanja za boj proti klerikalizmu — vsak tak razsoden politik ve, da ta migljaj ne pomeni nič druzega, nego priporočilo liberalne zveze med Slovenci in Italijani na Goriškem po vzorcu sloven-sko-nemške liberalne zveze na Kranjskem.
Goričani si naj dobro zapomnijo to, in Be naj po tem tudi ravnajo !
Kmetijske zadruge.
(Govor posl. P o v š e t a.)
(Dalje.)
Eno je gotovo, gospoda moja: Kmečki stan bo še le tedaj rešen, kadar se nam bo
iA )
posrečilo, rešiti tudi vprašanje razdolžitve
tega stanu. (Pritrjevanje.)
Sedanji načrt v primeri s prejšnjimi.
Posvetovati se imate, gospoda moja, o zakonski prediogi, o kateri moramo odkrito priznati, da je nastala po kompromisu. Ozir se je jemal na vse mogoče ugovore. To, v čemer je prva predloga šla morda res predaleč — zdaj se že šestič vlaga predloga — se je zdaj v zadnji predlogi izpustilo.
Bistveni moment je ta, da se je uveljavilo popolnoma avtonomistično načelo.
Jaz ne spadam med politike, kateri se z vso silo potegujejo za avtonomijo, že zaradi razmer v svoji domovini in v drugih krajih, v katerih prebivajo moji rojaki. A priznati moram po pravici, da nas opravičujejo deželnokulturne razmere sedemnajstih avstrijskih kronovin, da se oprimemo v tej predlogi avtonomistiškega in deželnega načela. (Pritrjevanje.)
V tej predlogi pa imate, gospoda, tudi vse garancije zato, da morete ta drž. okvirni zakon tako izdelati, kakor odgovarja najbolje deželnokulturnim razmeram vaše kre-novine.
Ves zakon je osnovan na načelu o b -veznega združevanja. Ko smo se posvetovali o prvi predlogi, smo dolgo debatirali sem in tje v poljedelskem odseku, ali naj bo pristop prostovoljen ali naj se vsak poljedelec prisili, da vstopi v to organizacijo.
Ce določujemo pojem zakona kot: »stanovska organizacija avstrijskih poljedelcev«, moramo se izreči za obvezni pristop, ker le tedaj je mogoče govoriti o organiziranju avstrijskih poljedelcev. Če se to načelo postavi in pojasni, pa dam prav onim gospodom, kateri zahtevajo, naj se iz zakona odpravijo VBe one določbe, ki zahtevajo od stanovske organizacije takih nalog, katere so same na sebi riskantne, kakor n. pr. ustanovitev podjetij. Tako se je v prvi predlogi omenjala tudi ustanovitev skladišč, magacinov, klavnic itd., katere so se vse prištevale v področje stanovske organizacije.
Ce naj bo vsak poljedelec prisiljen, da pristopi k organizaciji, moramo pa skrbeti za to, da se mu ne naloži množica dolžnosti, katerih ne more biti dolžan sprejeti, ki bi ga mogle mnogokrat zadeti po mnenju slučajne večine.
Naglašam še enkrat, da smo se pri tej zakonski predlogi ozirali na vse mogoče ugovore, morda bolj — odpustite, da kot vnet prijatelj te predloge to izrečem — morda bolj, kakor jo v soglaBju z mojimi idealnejšimi nazori. A kot poljedelec sem preveč resen v svoji sodbi, da ne bi znal računati s praktičnimi vprašanji in težnjami, ker mi je pred vsem ležeče na tem, da se vendar enkrat približa čas, ko bodo avstrijski poljedelci organizirani.
Ne rečem, da bo ta organizacija sama že rešila poljedelstvo, a ž njo se ustvari temelj za nadaljne zgradbe agrarne reforme, reforme avstrijskega poljedelstva. (Pritrjevanje.)
Denarna sredstva.
Bistveno se je ugovarjalo prvi predlogi glede odmerjenja doklad. In jaz tudi sam priznavam, da so poljedelci že siti raznih doklad, za katere jo že komaj moči najti imen, da bi jih naštel. A če se zakonito določi: Ti moraš za to in ono, za ceste, za zdravstvene namene itd. plačati svojih 4 od-
stotkov, 5 odstotkov, tedaj moram jaz kot prijatelj kmečkega stanu reči: Poljedelec bo morda prvi hip ugovarjal, a tu je popolnoma opravičeno, da se naloži majhen znesek, ker brez denarnih sredstev ne bodo mogle delovati stanovske poljedelske zadruge. Z veseljem bomo pa tudi pozdravljali, če se posreči — kot sem slišal — doseči, da dajo država in dežele zneske za stroške, ki jih bo provzročila stanovska organizacija. btvar vlade je, da se za to potegne.
Ker je že enajst let preteklo, kar se je napovedal ta organizacijski predlog, mislim, da bo pač zbornica dobrohotno sprejela ves zakonski predlog, da se izpolnijo želje avstrijskih poljedelcev.
Resna izvršitev.
A zakon na papirju še ne pomaga nič. Tu bo dolžnost onega moža. kateremu je krona poverila skrb za interese kmetijstva, da oživi mrtvo črko postave. In jaz mislim, da je bilo samo do tega poljedelskemu mi-nisterstvu, ko je opetovano spravilo predlog pred zbornico, in da ni hotelo ustvariti le zakona na papirju, ampak zakon, ki krepko živi in deluje; jaz mislim, da bo znal poljedelski minister svoj vpliv tudi uporabiti v vseh kronovinah in deželnih zborih, in da se bo tudi v resnici izvrševal.
A nj. ekscelenca naj nikar ne pozabi, da brez denarnih sredstev ne bo mogoče izvesti to veliko reformatorično delo v korist avstrijskemu poljedelstvu, in jaz bi ga že zdaj opozoril na obljubo, ki jo je dal svoj čas poljedelski minister groi Ladebur skupno s finančnim ministrom tedaj v zbornici, ko je rekel, da ima pripravljen predlog investicijskega posojila za poljedelske namene. To posojilo naj bi se dalo zadrugam — po ministrovih besedah — brezobrestno za pet let ali dalj, da bi mogle vspešno začeti svojo visoko nalogo.
Ce bo delal finančni minister težave, recite mu, da se gre tu za rešitev največjega, delavnega stanu (Tako je !), recite mu, da če se najdejo stotine milijonov za topove, trdnjave in orožjo, se mora najti nekaj milijonov tudi za poljedelstvo. Recite mu, da se gre tudi tu za zgradbo trdnjav, v katerih naj avstrijski poljedelec najde brambe in zavetja.
Politični pregled.
V Ljubljani, 17. decembra.
Razprava o kmetijskih zadrugah v zbornici prav dobro napreduje, le žal, da obveljajo nekateri preminjcvalni predlogi, ki dobri stvari in namenu, kateremu ima služiti zakon, več škodijo nego koristijo. V včerajšnji seji, ki je trajala do 9. ure zvečer, je zbornica sprejela § 12 in pričela razpravo o §§ 13, 14 in 15 (doneski zadrug). Izmej slovenskih poslancev sta poleg poročevalca Povšeta govorila poslanca Berks in dr. Žitn i k. Razprava se nadaljuje v današnji seji in bržkone tudi zaključi. — Pred pričetkom razprave je ministerski predsednik odgovoril na interpelacijo Bareu-therja in Schalka glede zistiranja ustavo na podlagi raznih časniških poročil. Dr. Koerber se je skliceval na svoje zadnje pojasnilo v tej zadevi.
F poljskem klubu je navstal te dni mal razpor, fegar posledica je izstop posl. viteza Kozlo\vskega iz parlamentarne komisije tega kluba. Ta mož načeluje oni skupini v poljskem klubu, ki
je prijazna takozvani energični postulatn> politiki in želi ožje zveze s Cehi. Ker pa se pri taki politiki hote ali nehote mora zadeti na stvari, ki pogosto niso všeč osrednji vladi, in ker se v kaj takega ne spušča vitez Ja-worski s svojimi zvestimi kimovci, je umevno samo ob sebi, da se je Kozlowaki, ki noče spadati med ponižne sluge Jaworskega, raje umaknil.
Klo/ač v stiski.
Češkemu socialistiškemu poslancu Klo-faču se silno Blabo godi. Njegov list »Ceska demokratie« mu povzroča velike preglavice. Enkrat je že moral plačati 2000 K, oziroma so mu zarubili dijete, sedaj so je pa zopet nabralo toliko dolga, da ga mož nikakor ne zmore. In naravna posledica tega nevarnega položaja je ta, da list preneha z novim letom. In s tem tudi ugasne Klofačeva slava, ker je nihče ne bo zagovarjal.
Szell in Angleii.
V	ogerski poslanski zbornici se je minuli teden vršila zanimiva razprava o nakupovanju ogerskih konj za Angleže. Opozici-onalni poslanci, posebno pa zastopnik se-dmograških Nemcev, bo vlado trdo prijeli radi kršenja nevtralitete. bzell je nato odgovoril, da ni na Ogerskem v veljavi nikaka prepoved proti nakupovanju konj in jih torej dotlej sme vsak kupovati; Angležem je pa naravnost izrazil vse svoje simpatije in jim izrazil svojo zahvalo za naklonjenost, ki so jo izkazovali napram Mažarom. — Szell si je s tem stekel nevenljivih zaslug v očeh angleških državnikov. »Times« ga kujejo v zvezde kot »prvega evropskega državnika, ki je imel pogum, ustaviti se Angležem sovražnemu gibanju«. Omenjeni list dostavlja, da bo angleški narod znal ceniti simpatije ogerskega naroda. Radovedni smo, kako se to zgodi.
Pruski deželni zbor je sklican na 8. januvarja. Snideta se ta dan obe zbornici, gosposka in poslanska. Na dnevnem redu bo poleg rednih deželnih zadev tudi carinski tarif, kanalska predloga in pa brezdvomno tudi zadnja vrešenska obsodba.
Angleški častnik za Bure.
V	Londonu je izšla to dni zanimiva knjižica z naslovom »With Rimington«, ki jo je izdal angleški stotnik Philipps. S to knjigo angleškega aktivnega častnika Chamberlain in njegovi trabantje gotovo ne bodo zadovoljni, kajti tako črno dosedaj še noben burski prijatelj ni slikal razmer v Južni Afriki. Z občudovanja vrednim pogumom biča ta mož angleške stratege in obsoja njih vojskovanje. Iz njegovega spisa se razvidi, da je trdno prepričan, da Anglija nikakor ne bo mogla zlomili odločnega odpora Bu-rov in da bo popolnoma zaman ves njen trud.
Umrljivost burskth vjetnikov.
Londonska vlada je objavila to dni ta-kozvano »višnjevo knjigo«, v kateri so nahajajo pisma nadkomisarja jMilnerja in kolonijelnaga ministra Chamb?rlaina v zadevi zmanjšanja števila ubeglikov v velikih koncentracijskih taborih in glede osnove manjših taborov. Pri tej priliki se pa Milner in sicer oficielno pritožuje nad veliko umrljivostjo mej ujetimi Buri. V angleških taborih je v oktobru umrlo 3156 belih, v novembru pa 2807 oseb. Mej temi je bilo 4904 otrok. Od junija do konca novembra je umrlo skupno 12.441 Burov, mej temi 10.113 otrok. Vseh Burov jo sedaj v angleških
taborih do 117.964. Številke pač jasno govore, kako »človekoljubno« ravnajo Angleži z ujetimi Buri.
»opisi.
Iz domžalske okolice. Liberalna zavijanja. Naši liberalci so res izšolani la-žnjivci. Lagati znajo, kot bi smodil, in ravnajo so pri tem do pičice po »Narodovem programu«: Laži kar moreš, nekaj bo že ostalo. Tudi po deželi so se liberaloi popri-jeli tega gesla, in reči 3e mora, da prav dobro napredujejo v lažeh. To jim gre že kar mojstersko. Priznati se jim mora, da imajo talent za to. Mi smo zadnjič v olovencu dokazali, da dotični človek, ki je v Stobu skrunil nedolžne deklice, ni klerikalec, in to trdimo še danes, in to trdi cela občina ra-zun liberalcev.
Mi poznamo tega nesrečnegi človeka že od mladosti, lažnjivi »Narodov« dopisnik ga osebno še ne pozna ne. Ta človek nadalje trdi, da je oni nesrečnež hodil redno k izpovedi, k procesijam in na božja pota. Ni res, to je grda laž, to mi lahko trdimo, ne pa »Narodov« dopisnik, ki v tem oziru ni prav nič boljši. Ta skrunitelj je popred tulil z domžalskimi liberalci, ko so pa so-cijalni demokratje imeli v Domžalah svoje shode in svojim pristašem obetali denar, je prestopil k njim in željno pričakoval denarja, a čakal je zaman. Zdaj pa, ko je mož pod ključem, kričijo liberalci: Ne poznamo tega človeka! in tebi nič meni nič vrgli so ga klerikalcem na hrbet. Ali niso res to iznajdljivi mojstri?
»Narod« tudi piše: »Mož je bil klerikalec, kakor so vsi možje v Stobu, kamor ne hodi noben napreden list, in kjer za napredno stranko še nikdar ni bil oddan noben glas«. Mi odločno odklanjamo to laskavo pohvalo, deloma ker ne maramo od njega pohvale, deloma ker ni povsem resnična. Sicer je resnica, da je Stob poštena in ka-. toliška vas, ki ne pusti k sebi nobenega la-žnjivega liberalnega lista, pač pa roma v njo vsakih štirnajst dni 25 »Domoljubov« in nekaj »Slovencev«.
V tej luknji tiči zajec. To najbolj bode »N.« dopisnika, da Stobljani ne sprejmejo nobenega liberalnega lista in da so po veliki večini res klerikalci. Ker so drugi Stobljani klerikalci, torej mora biti tudi ta ne-sramnež klerikalec. To je liberalna logika! Tudi besede »kjer za napredno stranko še nikdar ni bil oddan noben glas«, niso prav resnične.
Res je, da Stob odločuje pri vsaki vo-litvi, a vendar jih je nekaj, recimo 8, ki volijo z liberalno stranko, in ravno ti liberalci so jako vznemirjeni, ker trdi »N.« dopisnik, da je cel Stob klerikalen.
»Narod « trdi tudi, da je ta ne-sramnež že moral biti vsled tega klerikalec, ker je hodil v cerkev in k spovedi. Kaj sledi iz tega? Da je vsak klerikalec, kedor hodi v cerkev in k spovedi. Pa kaj sledi še iz tega ? Kdor hoče biti pristen liberalec, ne sme hoditi v cerkev. Konečno sledi iz tega, da vsak liberalec mora biti brezverec, ali recimo, vsaj slab kristjan. V tem oziru ima pa prav, in po tem se poznajo pravi liberalci.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 17. decembra.
»Narod« in dr. Šusteršičev shod.
Cim sijajnejši je kak pojav na naši strani, tem »revnejši« se »Narodu« zdi. Tako »Narod« piše, da je bila pri dr. ousteršičevem shodu v nedeljo dvorana »Katoliškega Doma« »še vedno prevelika« in jo bilo na shodu samo »dobro računjeno, kacih 250 poslušalcev«. Tako oslepi »Narod« — jeza. Samo jeza, da a svojo gonjo ni dr. ousteršiču odvzel niti enega volivca, more »Narod« tako oslepiti, da hoče utajiti to, kar je v »Katoliškem Domu« videlo nad 400 mož, mej njimi tudi nekaj liberalnih pristašev. Mi privoščimo »Narodu« to — zadnjo tolažbo, vsaj se ž njo pri vseh, ki so videli nedeljski shod, neusmiljeno blamira. V dvorano je rediteljstvo pripuščalo tudi došle socijalne demokrate in došle liberalne pristaše razven enega, katerega obnašanje jo Bplošno znano. Shod torej n i b i 1 o m e -en na — redne ljudi. Dvorana
jebila tako polna, da ljudje niti v dvorano niso več mogli. Celo z odra so se morale odstraniti kulise, da so volivci dobili tudi na odru prostora, a še ni bilo dovolj, stati so morali volivci celo v sosednjih sobah! Meščanstvo je bilo na shodu častno zastopano. Prišli so možje, ki odvagajo s svojo poštenostjo in uplivom 100 liberalnih kri-čačev. Prišlo je na shod tudi nekaj krščanskih socijalk, ki so kot članice kršč. soc. organizacije, ki je sklicala shod, želele slišati govor drž. poslanca. Dobile so prostor na galeriji. In kako jih fini »Narod« titu-lira! Pravi jim »sedem bab«. Mi liberalk nismo nikdar z »babami« nažgali. List, ki se je zgražal nad nami, psuje ženstvo, ki ne trobi v njegov rog, na tak način. Končno pa naj še nekaj popravimo. »Narod« pravi, da je dr. šusteršič dejal, da uganja narodnonapredna stranka oslarije, dr. Tavčar jo vodja narodnonapredne stranke, torej jo dr. Tavčar »hauptosel«. Dr. Šusteršič je pa dejal, da je dr. Tavčar rekel v Zagorju sam, da je storila »napredna« stranka mnogo oslarij; oslarijo delajo pač osli; dr. Tavčar je pa voditelj »napred-njakov«, torej —.
Nadvojvoda Fran Ferdinand — podružnici družbe sv. Cirila in Metoda. Na udanostno izjavo podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Prevaljah se je nadvojvoda Fran Ferdinand podružnici kot »katoliškemu šolskemu društvu Cirila in Metoda za spodnjekoroške Slovence« zahvalil ter se je izrekel, da je izjavo z zadovoljstvom sprejel.
Za slovensko vseučilišče so odposlale prošnje občine Borovnica, P r e -serje in Gojzd. Peticijo za vseučilišče v Ljubljani je odposlala tudi »Hranilnica in posojilnica« v Gojzdu«. — Potem mestnega magistrata so poslale peticije na ministerstvo občine: Bojsno, Gradišče iz Vrhe pri Slovenjem gradcu ter ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Trbovljah.
Čehi za vseučilišče v Ljubljani. Poročali smo, da je v starašinstvu stolnega mesta Prage, v seji, ki se je vršila prve dni t. m , dr. Groš vložil predlog glede univerze v Ljubljani. Zanimalo bo naše čita-telje, ako dotični predlog podamo dobesedno. Predlog se glasi: »Med tem, ko zahtevamo kulturno potrebo za svoj narod, vseučilišče v Brnu, ne moremo drugačo, kakor da povzdignemo svoj glas na korist enake kulturne zadeve, za katero delujejo naši jugoslovanski bratje — Slovenci. Nagibi prava, spodobnosti in koristi nas silijo, da tudi drugi narodi slovanski v tej državi, zlasti da slovenski narod dobi samostojno slovensko univerzo v Ljubljani, na kateri bi se odgojevala v narodnem jeziku inteligenca, ki bi zamogla delovati za kulturno povzdigo ne le lastnega, po cela stoletja krivično pre-ziranega naroda, ampak tudi v korist drugih jugoslovanskih narodov. Z napravo slovenske univerzo v Ljubljani z učnim slovenskim jezikom izpolni država le svojo dolžnost do zvestih in požrtovalnih občanov in tej dolžnosti se ne sme izogniti iz kakih malenkostnih ozirov. Občinsko starašinstvo z žalostjo in nejevoljo gleda rastočo vsenemško agitacijo proti vsakemu, še tako pravičnemu postulatu češkega naroda in drugih slov. narodov, ki hočejo živeti kot enaki med enakimi in branijo le, kar je njih lastnina in prepuščajo tudi drugim, kar jim gre ; le agitacija, ki stoji na stališču barbarskega pestnega prava in ki sistematično goji le narodno sovraštvo, ne kaže v svojih pojavih nič druzega kot pomanjkanje smisla za pravo in za pravičnost. Občansko starašinstvo so pridružuje vsem protestom proti težnjam , ki hočejo porušiti v zakonu za|amčeno enakopravnost narodov v tej državi, in pričakuje, da v zadevi višjih šo slovanskih odločijo poklicani faktorji tako, kakor to zahteva korist države in narodov, ki v tej državi iščejo oporo svojemu kulturnemu razvoju«.
Osebne vesti. Naš rojak znani slovenski pesnik gospod Franjo Neubauer, duhovnik djakovske škofije, je nameščen kot katehet na kr. realni gimnaziji v Zemunu v Slavoniji. Prej je bil kaplan v Putincih. — Koroški deželni odbornik baron Leopolc Aichelburg-Labia v Celovcu je od
cesarja odlikovan z redom železne krone III. vrste.
Petindvajsetletnico kot okr. šolski nadzornik praznuje dne ¡32. grudna t. 1. v Postojni gospod Janez T h u m a. Logaško in postojinsko učiteljstvo mu priredi ta dan »častni večer« s sodelovanjem postojinskega salonskega orkestra.
Obrambno društvo se je včeraj ustanovilo. V »Katoliški Dom« je prihitelo včeraj ob 2. uri popoldne veliko število katoliško-narodnih somišljenikov, ki čutijo vsi, da je v naših sedanjih žalostnih razmerah neobhodno potrebno tako društvo. Predsedoval je vč. g. Kolar. G. dr. Lampe je v glavnih obrisih opisal potrebo tako organizacije z ozirom na izkušnje zadnjega časa in delokrog, ki ga bo imela. Osnovala se bo v kratkem društvena pisarna, iz katere bodo dobili člani pojasnila. V odbor so voljeni gg. dr. Karlin, dr. Brejc, dr. Schweitzer, Smolnikar in dr. Lampe. Ker so liberalci tako silno radovedni, kaj da bo s tem društvom, jim povemo, da je to društvo zveza poštenih državljanov, ki se zavedajo svojih dolžnosti in svojih pravic v avstrijski državi, v varstvo zakona proti — morebitnim zlorabam ali pogreškom! Capito ?
Vspored občnega zbora „Slomškove zveze". Dne 29. decembra (nedelja) : Zabavni večer v veliki dvorani »Katol. Doma« s sodelovanjem oddelka ljubljanske meščanske godbe. Začetek ob 8. uri zvečer. — Dne 30. decembra (ponedeljek): Ob 8. uri sv. maša v kapeli očetov jezuitov. (Eli-zabetna cesta.) Ob 9. uri glavno zborovanje v veliki dvorani »Katol. Doma« : 1. Nagovor predsednikov. 2. Govor poslanca dr. Ign. Žitnika o šolskih in učiteljskih zadevah v državnem in deželnem zboru. 3. Govor g. Antona Doklerja, gimnazijskega profesorja: »Kako voditi čitanje?« 4. Poročilo gdčne. Antonije Štupca: »Kakšno bodi delovanje udov Slomškove Zveze?« 5. Poročilo g. J u 1 i j a S 1 a p š a k a. 6. Poročilo odborovo. 7. Slučajnosti. 8. Volitev novega odbora in sklepni govor. — Prijave in vprašanja je treba pošiljati predsedniku »Slomšk. Zveze« Franu Jakliču, učitelju v Do-brepoljah (pošta Videm) ali pa pod naslovom Uredništvo Slove n. Učitelja v Ljubljani.
K vprašanju „Čebelic" nam je poslal prijatelj ljudske organizacije sledeči nasvet ¡Najprimernejše je nalagati denar «Čebelic« v posojilnicah, ki naj za tako ulogo določijo najvišjo obrestno mero, vsaj pa po 4'/,%. Kjer so že večje in trdnejše posojilnice, te lahko prispevajo „Čebelici« vprvi sili za tiskovino, troški itak niso veliki in za vsako posojilnico prava ba-gatela, dobra stvar se pa vendar podpre. v Proti zapravljanju, nečimnosti in razkošnosti, moramo nastopati že pri mladini. Mladina naj se uči štediti, da bo znala odrasla denar prav obračati. Misel o »Lebelicah« naj se goji tudi, ako le mogoče — po drugih društvih za odraslejše, ne samo v kongregacijah. Bralna društva, pevska društva i. dr. slična lahko mnogo store. Vse imajo lahko v sebi »štedilne krožke«. — Kot organizatorji so poklicani v prvi vrsti duhovniki in učitelji, ki si bodo pa kmalu vzgojili dovolj zmožnih in zanesljivih sotrudnikov, ki bodo pod vodstvom in nadzorstvom radi in dobro opravljali naloženo delo. — Jaz mislim, da bi v ženskih kongregacijah lahko mnogo storila učiteljica, seveda prava krščanska učiteljica in vzgojiteljica naroda. V šoli začeto delo bi nadaljevala vspešno pri šoli odrasli mladini, vez med učiteljico in slovensko ženo bi ne prenehala, kakor po navadi sedaj. — Seveda je nekaj truda. Ako pa pomislimo, da samo nekaj »čebelic« lahko privarčuje na leto tisoče narodnega premoženja, ki bi sicer šli gotovo za sladkarije, lišp, žganje itd. toraj neposredno v judovski žakelj, mora nas ta zavest oškodovati za ves mali trud. Na delo, bratje, saj »zrno do zrna pogača«.
Novo društvo. V Ustji se je osnovalo »Katoliško izobraževalno društvo«.
V bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu se je sprejelo meseca novembra 96 bolnikov, koncem
oktobra jih je ostalo 75, skupaj 171. Od teh se jih je ozdravilo 84, zboljšalo 11, ne-ozdravljeni bili so 3. Umrl je 1, in sicer vsled krvavenja v možgane. V oskrbovanju ostalo jih je 72. Oskrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklega meseca 2221.
Napadel je 8. t m. Jak. Kunstel iz Hrušice baje brez vsakega povoda na cesti iz Hrušice proti Jesenicam z odprtim nožem hraniln. uradnika Jurija Depoli iz Kranja, ko se je s trgovcem Edm. Roossom peljal na Jesenice. Udarcu se je Depoli pravočasno umaknil. Napadovalca so prijeli. — V gozdu pri Mošnjah je 13. t. m. popoldne ob 3. uri neznan človek s kamenjem napadel 501etno kočarico Marijo Mulaj z Brezja, katero je dalje časa spremljal po gozdu, ter ji uropal nad 8 K denarja.
V tujini zblaznel. Na Vestfalskem je zblaznel rudar Anton Slak, doma iz litijskega okraja. Prepeljali ga bodo v domovino.
Božičnica I. in II. mest. slov. otr. vrtca vrši so v četrtek 19. t. m. ob 4. uri popoludne, v veliki dvorani »Mestnega doma«. Vodstvo obeh zavodov vabi tem potom naj-uljudnejše vsa dobrotnike in prijatelje otrok, zlasti učiteljstvo k tej slavnosti.
Ljubljanske novice. Napad pod Tivoli. Danes je bil pekovski pomočnik Jož. Glogovšek pod Tivoli napaden. Pekovski pomočnik Štrukelj ga je z nekim orodjem znatno ranil po glavi, štrukelj je zbežal. — Nov poštni nabiralnik je dobila vojašnica dež. brambe. — Več luči! Prebivalci ob »Cesti na Loko«, Korunovi cesti in cesti v mestni log, se pritožujejo, da so že par večerov pogrešali razsvetljave. Prižgalo se jim je eloktrisko razsvetljavo še le tedaj, ko so že šli k počitku. Takrat luči ne potrebujejo več, pač pa žele, da se jim razsvetljava da takoj ob večernih urah. — Ljubljanica je narastla 1*20 m nad normalom. Sava pri Zalogu je narastla za
0	80 m nad normalno višino.
Vojaške vesti. Naš rojak, višji štabni zdravnik v Petrovaradinu g. dr. Fr. Vrečer je stopil v pokoj ter se naselil v Gradcu. — Vojaško-duhovni profesor II. razreda v mariborski kadetni šoli g. Tajek je postal profesor I. razreda.
Mariborski obč. svet bode imel prihodnjo sredo sejo, v kateri bodo razpravljal o novem posojilu 1,100.000 K in o prošnji društva nemških učiteljev za ustanovitev nemskegaženskegauči-teljišča v Mariboru.
„V znamenju križa". To krasno dramatično zgodovinsko sliko Wilsona Bar-reta v 5 dejanjih, ki se je v nemški prestavi na Dunaju nad 50krat predstavljala pri popolnoma razprodanem gledališču, predstavljajo sedaj tudi v Gradcu z -velikanskim vspehom v mestnem gledališču. Ali bi slovensko »Dramatično društvo« ne moglo dobiti tudi dobrega slovenskega prevoda?
Neprostovoljna kopel. V soboto zvečer se je v Mariboru vsled silnega pritiska odprl hidrant novega vodovoda, ki je vendar že toliko dovršen, da se ga stranke poslužujejo. Vsa Dravska ulica je bila skoro pod vodo, posebno v hišo št. 10 je prldrlo veliko vode. V odprtino, ki se je pri hidrantu v zemljo napravila, je padel neki deček in bil je v hipu do vratu v vodi. Ljudem se je posrečilo ga rešiti iz neprostovoljne kopeli.
„Edinost" prinaša sledečo vest: »Prost Pesante v Poreču, zastopajoči kapitelj po-reški in škofa Flappa; dr. Ueva, deželni odbornik istrski v imenu istega deželnega odbora ; kanonik Buttignoni, zastopajoči kapitelj in kapitularnega vikarja Petronio v Trstu ; ter slednjič prof. Benussi, zastopajoči tržaški magistrat, so se zbrali v de-putacijo, ki imate dni odpotovati v R i m ter odnesti seboj pred sv. očeta papeža zahtevo primorskih neodre-šenih Italijanov, da se v teh dveh škofijah korenito odpravi vsaka sled slovenskega jezika v rimsko-katoliških cerkvah ter da se uloži odločen protest proti naši stari pravici: slovenski glagoljski maši«. — Koliko je na toj vesti resnico, ne vemo, vsekakor smo pa prepričani, če jo vest resnična, da bo sv. oče znal braniti pravice Slovanov.
Lahonske spletke in nova železnica. Kakor je znano, se ima po takozva-
1	nem investicijskem zakonu zidati skozi Bo-t hinj v Trst železnica, katere zadnji kos vodi
iz Gorice preko Rihenberka, Štanjela, Du-tovelj, OpČin v tržaško okolioo, mimo Lon-jerja, Rocola v Žaveljski zaliv. Proti temu načrtu bo delali svoječasno različni faktorji, zahtevajo, naj se Gcrica združi b Trstom, ne preko Krasa, temveč preko furlanske ravnine (takozvani Val-Ione). Zmagala je črta preko Krasa, deloma iz strategičnih ozirov, ker tako važne železnice nočejo imeti preblizu morja, deloma tudi iz ozirov na vipavsko dolino in Kras, ki Bta bila od države do sedaj v gospodarskem cziru popolnoma zanemarjena. Dasi je ta proga že sankcijonirana, izvestni krogi vendar že ne mirujejo. Društvo inženirjev in arhitektov v Trstu je po inicijativi most nega svetovalca Gairingerja seBtavilo spomenico, v kateri zopet zahteva, naj se dotični načrt, torej tudi zakon, spremeni v smislu zveze skozi furlansko ravnino! S to spomenico se je bavil v zadnji svoji seji občinski svet tržaški, a je ni vsprejel, ker so boji, da bi vlada, ako bi se ji zopet delale sitnosti, vsega dela ne ustavila in si prihranila velike stroške. A v isti seji je izjavil Gairinger, da pristaši zveze skozi Furlanijo ne bodo mirovali, temveč da predložijo spomenico tudi državnemu zboru in ministerstvu ter da pošljejo c e 1 o d e p u t a c i j o pred cesarja. Vsekakor naj bodo prizadeti krogi jako pozorni na te laško namere.
Občni zbor zaveze okrajnih bolniških blagajn vršil se je v nedeljo ob 11. uri dopoludne v Trstu. Prišlo je 18 slovenskih in 9 laških delegatov. Zapisnik zadnjega občnega zbora kakor tudi računski zaključek sta se odobrila. Ker rezervni zaklad še ni dosegel postavno določene svote, sklenilo se je, da blagajne prispevajo rezervnemu zakladu zaveze z najnižjo postavko, katero zakon določa, to je 10 odstotkov. Resolucija, s katero se vlada poživlja, naj izdela načrt zakona za zavarovanje proti starosti in onemoglosti in predloži v nakrajšem času državni zbornici, se odobri. — Laska okrajna bolniška blagajna T r-ižič (Monfalcone) je prosila Zavezo, naj ji dovoli 4000 kron posojila. Princip slovenskih delegatov je bil v zadnjih letih, kolikor mogoče previdno postopati pri posojilih, postbno radi tega, ker vsako leto prosi kaka 1 ašk a b1 a g a jna posojila. Slovenske blagajne so aktivne, dočim ima več laških blagajn zavezino posojilo. čudno gospodarstvo je dovedlo do tega, da ima blagajna v Tržiču (Monfalcone) 8000 kron dolga. Komaj se je prošnja prebrala, vzdigne se delegat iz Kranja Kokalj in predlaga, naj se dovoli posojilo, in sicer brezobrestno. Predlog je bil sprejet. To je bilo prvikrat, da se je dovolilo brezobrestno posojilo. Značilno je, da se je od slovenske strani predlagala podpora laški blagajni. Gospod Kokalj je že lansko leto predlagal, da se laški odbor pooblasti, ako uvidi, da je laška blagajna v Pulju potrebna, katera je prosila 8000 kron posojila, a se je dovolila samo polovica, in to proti obrestim, da sme še tudi drugo polovico naprošenega kredita dati, ako uvidi potrebo te laške blagajne. Ako bi bil ta predlog lani obveljal, skoraj gotovo bi blagajna v Pulju takoj do bila vse, kar je prosila. A predlog je ostal lani v manjšini. Žal, da je letos glasovalo tudi nekaj slovenskih delegatov za Kokaljev predlog in tako so dobili Lahi za svojo blagajno večino. Zahtevalo se jo od navzočega delegata, da pojasni razmere v tej blagajni. Navedel je, da se je slabo gospodarilo in da so dolžni zdravnikom, katerih so imeli sodem nastavljenih, in pa lekarni. Ta izgovor doseže vse pri vsaki laški blagajni, katera prosi posojila. Dolžnost slovenskih delegatov mora biti ta, da se bore proti čudnemu postopanju laškega zavozinega odbora, kateri je ob enem tudi upravni odbor pri zavarovalnici proti nezgodam. Znano je, s kako mero se meri, kadar se kakemu slovenskemu delavcu pripeti nezgoda, a tudi, kako se meri Italijanom. Eden slovenskih delegatov je stavil protipredlog, naj se dovoli samo 2000 kron, ali proti obrestim. Ta predlog je ostal v manjšini. Posledica so je takoj pokazala. Laški delegat iz Pulja je rekel :
»Ako se je blagajni v Tržiču dovolilo brezobrestno posojilo, zakaj bi morala blagajna v Pulju plačevati obresti?« in je zahteval, naj se obresti črtajo, s tem predlogom je gospod Kokalj pomagal laški blagajni do podpore, menda ne na korist slovenskih. — Rezervni zaklad še ni dosegel določene vi-sočine. Ako so bo dajalo brezobrestno posojilo, bodo imela zaveza manj dohodkov, torej se ne bo rezervni zaklad tako naglo množil in slovenske blagajne bodo morale prispevati. V prihodnje je bolje, da taki slovenski delegatje doma ostanejo, ker veliko bolje je, da bo doma, kakor da hodijo na občni zbor v korist laškim blagajnam.
Shoil za italijansko vseučilišče v Trstu se ni obnesel veličastno, kakor so morda pričakovali prireditelji. Danes došli »Avanti« brije o njem neusmiljeno norce. Tudi po židovskem »Piccolo« sklepati, ki poroča jako mrzlo, niso voditelji zadovoljni. Trgovci niso zaprli prodajalnic, kakor so jih pozivali, in gledališče »Rossetti« ni bilo niti tako polno kakor o kakem slovenskem koncertu. Tudi demonstracije na ulicah po shodu so bile prav ponižne. Zaprli so samo eno osebo zaradi nekega klica (?) Nas najbolj zanimajo prikazni, ki so so pojavile na tern shodu in sa tičejo Slovencev. To so naslednja dejstva: Socijalisti so se ofi-cijelno udeležili shoda, in dva njihova sta govorila: Učekar in Domokos. Prvi je na-glašal, da bi vlada morala dati Italijanom vseučilišče z ozirom na logiko in iz taktičnih razlogov. Komur nalaga bremena, temu mora dati tudi pravic. Ako ne da Italijanom pravic, ki jim gredo, jo naravno, če se narod vzdiguje in protestira, kakor danes . . . Vlada krši ustavo, ako ne p o s t o pa z 11 a 1 i-jani tako, kakor z drugimi narodnostmi. Socijalisti priznavajo, da je izobrazba naroda v vseh stopinjah potrebna, da isti zamore napredovati in doseči najvišji ideal človeštva: mednarodno bratstvo. Socijalisti hočejo z današnjim manifestom povedati onim pangermanom, ki pravijo, da Italijani niso vredni vseučilišča, da je minil čas, ko je bila ljudska šola v Avstriji za nemško deco — mučeništro, ko so bile ljudske in srednje šole v rokah duhovnikov. Danes ima narod pravico do pouka vlastnem jeziku, to zahteva naravno pravo... V tem smislu se je izrekel tudi shod socijalistov v Brnu. — Domokos ni povedal nič posebnega ; želel je le, da bi vladajoči krogi omogočili delavstvu udeležitev na določanju uBode domovine. — Državni poslanec Malfatti se je opravičeval, zakaj da je italijanski klub glasoval proti nujnemu predlogu glede slov. univerze: zato baje, ker ne smo nobena druga visoka šola imeti prednosti pred italijansko. — Ostati govorniki so podali vsak po en kup več ali manj blestečih fraz, ki nas pa manj zanimajo. Konstatirati moramo, da so socijalisti vabili svoje somišljenike na shod z velikimi lepaki ter da so bili na shodu, kakor poroča »Avanti«, tudi slovenski železničarji. Zakaj pa na shod za slov. univerzo, ki so je vršil minolo nedeljo, ni bilo g. Kopačeve garde?
£akaj je odstopil dr. Venezian. In Trsta se najrazličneiše stvari poročajo o odstopu dr. Veneziana. »Avanti« piše, da je vlada sama prisilila dr. Veneziana, da odstopi radi nerodnosti v občinski upravi. Račun o liberalni občinski upravi. zaključuje z nezaslišanim deficitom več milijonov.
Laška poBurovelost. Poročali smo o grozni rodbinski tragediji med zakonskima Lagoj v Trstu. Te dni so umrlo ženo Lagoj nesli k počitku, kamor je že pred njo šel njen mož. Velika množica radovednih laških Tržačanov se je udeležila pogreba in ker je bila množica s svojimi simpatijami na strani pokojnega ubijalca, je ob njenem po grobu prirejala gnjusne demonstracije ter celo pljuvala na krsto pokojne Lagoj. Taki sadovi dozorevajo ob laški dvatisočletni kulturi.
Prva nesreča pri zgradbi vodovoda za Trst so je zgodila v bližini Pro-seka. Med mnogimi delavci, ki delajo na
I izvirku »Brojence«, je bil tudi 4-5letni delavec rudar Tullio Valzania iz Cesona (Ita , lija). Ta nesrečnik je prirejal v jarku mino,
kar se mu je ÏBta užgala in sprožila. Železni drog, ki ga je imel v rokah za vrtanje luknje, mu je vsled razstrelbe odletel iz roke in ga z vso siio zadel v čelo. Mož je kmaio potem izdihnil svojo dušo.
Aretirani vojaški begunec. V Trstu so aretirali 2(3-letnega begunca Ivana Mar vina iz Sežane. Marvin je pred časom pobegnil iz vojašnice v llojanu. Izročili so ga vojaškim oblastim.
Defravdiral je poštni uslužbenec Hie-ronim Vusio iz Bola v Dalmaciji večjo svoto poštnega denarja in potem pobegnil.
Važna pridobitev. Reški „Novi list" javlja, da je avstr. justični minister v principu priznal veljavnost izpitov na zagrebški univerzi tudi za tostransko držav, polovico. Ako bi se na zagrebškem vseučilišču ne ustanovila stolica za avstrijsko kazensko postopanje, bi kandidatje izkušnje iz te stroke polagali na kakem avstrijskem vseučilišču. Seve imamo tu opraviti doslej samo s časnikarsko vestjo, katera utegne biti vsak čas demontirana.
»Vienac«, leposloven list, katerega izdaja »Matca Hrvatska«, izhajal bode prihodnje leto s slikami.
Božičnico imajo učenci »Nar. šole« v St. Rupertu ob Velikovcu priHodnjo sredo dne 18. t. m. ob 2. uri popoludne. Na zelo bogato in primerno sestavljenem vsporedu so govori, deklamacije in igri : »Jeza nad petelinom« in »Želodček«.
Vlak obtičal v snegu. Včeraj zjutraj je osobni vlak št. 912 v Uavah na Koroškem radi prevelikega snega obtičal na progi in je mogel naprej šele po preteku dveh ur. Potovalci vsled tega niso mogli doseči zvezo z beljaškim vlakom.
Nesreča na železnici. Brzovlak jo dne 14. t. m. pri predoru v Št. Ilju na Štajerskem povozil ondotnega čuvaja in ga zelo nevarno ranil.
Povodom izrednega pomnoženega poštnega prometa o božičnem času se bodo od 21. do 24. dec. podaljšale uradne jre pri tukajšni predaji pošiljatev vožne pošte, in sicer tako, da se bodo od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer brez presledka vspre-jemale pošiljatve. Občinstvo se zaradi tega z ozirom na lastni prid, kakor tudi na to, da pošti omogoči njeno težavno nalogo lože in ugodnejše rešiti, nujno povablja, da prinese kolikor mogoče že v dopoludanskih urah ali vsaj kmalu popoludne pošiljatve na pošto, ako želi, da se takoj isti dan odpošljejo. Da gredo poštne manipulacije hiireje in lažjo od rok, se priporoča zavoje obsegu, teži in daljavi pota, katerega imajo narediti, primerno trdno in trpežno narediti in natančno in razločno nasloviti. Naslov sam naj se zapiše naravnost na papir, v platno ali v kar je blago zavito ; če bi pa to no bilo mogoče, naj se naslov na pošiljatev prišije ali pa tako prilepi, da se cel naslovni listek dobro in trdno drži, nikakor pa ne zadostuje, naslov samo s pečatnim voskom na-pečatiti. Zelo se priporoča tudi v pošiljatev prideti še drug taki naslov, ker jo potem, ako se je odpre, pošti mogoče, dostaviti jo tudi, če bi so zunanji naslov izgubil ali pa tako izbrisal, da ga ni mogoče več brati. Želeti je tudi, da stranke spremnice pravilno napišejo in vsebino natanko naznanijo, da se jim ne delajo ovire pri predaji. Da bodo mogoče dohajajoče pošiljatve hitreje dostavljati, se posamezne stianke kar najuljudneje prosijo, dostavljalca poštnih pošiljatev kolikor mogoče hitro in nemudno odpraviti, t. j. hitro podpisati oddajne listke in poravnati pristojbine, kajti vsako tudi najmanjše zadrževanje zavira občutno ves promet.
Zopet falirana mažarska banka Plemeniti Mažari imajo zdaj več finančnih talentov, kakor so imeli še pred kratkim roparjev. Senzacionalna bo obravnava zaradi najnovejšo »afere« v »Ogrski banki za obrt in trgovino« (A magyar Ipar - os Kercske-delmi bank). Ravnateljstvo je špekuliralo kar naprej, da se ni vedelo prav, kako gre ta stvar. Akcionarji so postali radovedni in so v seji dne 24 novembra 1901. izvolili iz med sebe odbor, kateri naj ravnateljstvu gleda na prste. Zahtevali so, da jim naj ravnateljstvo odpre knjige. Gre se za celih 3 7 milijonov kron, o katerih neče dati ravnateljstvo nikakega pojasnila. Odbor je razposlal zdaj oklic na akcionarje v vso časnike, v katerem pravi : »Odbor jc pri-
siljen naavetovati akcionarjem, da takoj skličejo izreden občni zbor, ker jo prepričan, da si more akcionar del svojega zaspeku-iiranega denarja nazaj prisvojiti le tedaj, ako te Se sedaj poslujoče ravnateljske sve-tovavce, kakor tudi one, ki so že pred petimi leti se odtegnili odgovornost', solida-rično pokličemo na odgovor in jih zako-nitim potom prisilimo, da povrnejo vsote, ki so jih zaspekulirali pod svojim bliščečim imenom, a na hrbtu akcijonarjev«. Kakor se kaže, pride kmalu do pojasnila. Le vprašanje je, kdo ga bo plačal.
Glavnim predsednikom katoliških rokodelskih društev v Nemčiji, Avstro-Ogerski in Švici, je imenovan rektor č. gospod Franc Schweitzer. Novi predsednik je bil rojen 6. septembra leta 1866 v Düsseldorfs
Mleka nočejo nositi v hiše. V Zagrebu so imeli donašalci mleka nek shod, na katerem so se pritoževali, da morajo zjutraj pri donašanju mleka predolgo ropotati na hišne duri, da se jim odpro, da porabijo preveč časa, predno zbude stranke, in so izvolili deputacijo, ki bode šla k mestnemu županu s prošnjo, naj so prepove do-našanje mleka v hiše. Napravi naj se pod kontrolo magistratovo v vsaki večji ulici nekaka prodajalnica za mleko, kamor naj stranko same hodijo po mleko.
Kotiček za liberalce. »Narod« je včeraj prinesel vest, da je v pruskem Star-gardu neki mesar, ki je »katoličan«, umoril dečka. Strašna tragedija za »kkrikalizem« ! A ta stvar postaja še gorostasnejša, če pomislimo, da je še zdaj po svojem krstnem listu »katoličan« neki žurnalist, ki je tat su-kenj in cerkvenega denarja. Še tega naj imenujejo liberalci, da bodo ugonobili »klerikalce« ! — »Narod« so je dal včeraj zapleniti, a tako previdno, da je takoj izšel v pripravljeni drugi izdaji. Zakaj ? Zaradi štajerskega liberalnega odvetnika, kije dal stvar v »Narod« . . . Priznavamo Štajercem njih upravičene pritožbe. A tem Štajercem, ki mislijo zaradi tega sedaj »Narod« proglasiti za naroden list, kličemo v spomin, da je »Narodova« stranka v zvezi z n e m -ško-liberalno stranko, ki Slovence na Štajerskem zatira, in da je isti »Narod« tako navodilo dal tudi goriškim liberalcem, naj postopajo z Italijani skupno proti slovenskim »klerikalcem«. Faunus za grmom !
STir Jutri -t£S2
javno predavanje
č. i A. Plečnika
v „Katoliškem Domu Začetek ob 7S8. uri zvečer. — Vstop prost.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 17. dec. Včeraj je predlagal dr. Žitnik, naj bi vlada dala iz državnih sredstev 4 milijone kron za ustanovitev kmetijskih zadrug. Pri raznih strankah je bil predlog simpatično vsprejet, vender je predlog padel, ker se je vlada izjavila {»roti. Govorila sta dalje poslanca Žičkar in Pfeifer. Poslanec Žičkar je predlagal, naj bi se deželne zadruge delile po narodnosti. Za so glasovali samo Slovenci, Hrvatje, češki agrarci in češka poslanca Hruban in Stojan.
Dunaj, 17. dec. (C. B.) Poslanska zbornica je d o v r š i 1 a drugo b r a n j e zakona o kmetijskih zadrugah. Živahno ploskanje v zbornici.
Dunaj, 17. decembra. Današnja seja je bila začetkoma jako burna. Zbornica je odklonila predlog Rareutherjev, naj se v prihodnji seji otvori razprava o včerajšnjem govoru ministerskega predsednika, z 208 proti 23 glasovom. Za so glasovali samo Vsenemci, ki so ostale nemške poslance psovali z izdajalci in bojazljivci. Zbornica je vsprejela zakon o "kmečkih zadrugah ter jo na to pričela razpravo o §§ 51». in 60. obrtnega reda. Že jutri utegne biti zadnja zbornična seja pred prazniki.
Dunaj, 17. decembra. (Jasni-k a rske vesti, da jo j u s t i č n i m i n i ste r v princi pu pri z n a 1 veljavnost izpitov zagrebškega vseučilišča tudi za tostransko državno polovico, so resnične. Sedaj se samo še vrše dogovori med justični m in naučnim mi-
nistrom, bi li bilo iz kakega predmeta treba še potrebne izkušnje v Avstriji.
Dunaj, 17. decembra. Rektorjem „Pazmaneja" v Rimu je imenovan studijski ravnatelj pri oo. avguštinih prel. dr. F i s o h e r • C o 1 b r i e mesto grofa Szechenyija, ki je imenovan škofom v Rabu. Novi rektor nastopi svoje mesto ob novem letu.
Dunaj, 17. decembra. Wolf je izjavil, da sprejme mandat, ako bode izvoljen. Pri zadnji deželnozborski volitvi v Wolfovem državnozborskem volivnem okraju je češki kandidat dobil 294 glasov. na kar je prišlo do ožje volitve mej Vsenemcem in liberalcem. Ako bodo Čehi podpirali Wolfovega protikandidata, utegne prvi pasti.
Zagreb, 17. dec. Tukaj grozni valoviti potres ob 3. uri 16 minut popoludne. Središče Pri laz in Fran-k op a n s k a ulica. Dimniki se rušijo, stropi padajo, ljudstvo beži iz ! hiš. Smer od juga proti severu. Strašno bobnenje. (Čutili so ga tudi v Rajhen-burgu.)
Lvov, 17. dec. „Slovo Polskie" javlja, da je vlada odločno nasprotna ustanovitvi laške univerze v Trstu, ker bi se s tem utegnil širiti iredentizem mej laško akademično mladino, pač pa je pripravljena utr akvizir a ti vseučilišče v Inomostu ter napraviti na tem vseučilišču nekaj stolic v laškem jeziku.
Lvov, 17. dec. Iz Rima povrni^ ši se metropolit grof Szeptycki je zatvoril grško-katoliško semenišče v Lvovu radi gibanja med rusinskim dijaštvom.
Rim, 17. dec. Novi avstro-ogerski poslanik pri Vatikanu grof Szecsen je pooblaščen delovati na to, da bi sv. oče avstrijskega cesarja sprejel po obisku laškega kralja.
Rim, 17. decembra. Včeraj se je vršil v prisotnosti kardinalov in papeževega dvora tajni konzistorij. Pri tej priliki je imel sveti oče nagovor, v katerem je obžaloval, da mora govoriti o žalostnih mesto o veselih dogodkih. Izrazil je svojo bolest nad načrtom zakona glede ločitve zakonskih zvez, ki , ga namerava odobriti italijanski parlament. Papež je pojasnil, da bi tak zakon nasprotoval nauku katoliške cerkve, ter pozval kardinale, naj molijo k Bogu, da obvaruje Italijo v tako hudih časih. — Potem so bili imenovani armensko-katoliški nadškof za Lvov The o dor ovio z, ter škofje Istvan Varossy in Szecheny, in naznanjeno imenovanje zadrskega nadškofa Dvornika.
Rim, 17. dec. Italijanska zbornica je včeraj izključila iz seje posl. Fer-rija, ker ni hotel preklicati v zadnji
seji izgovorjenih besed. Ker se pa Ferri ni hotel ukloniti sklepu zbornice, je moral predsednik zaključiti sejo. Vihar v zbornici je bil nepopisen.
Zofija. 17. dec. Ministerski predsednik je naznanil v seji sobranja, da je vlada u m a k n i 1 a predlogo glede najetja posojila in podala ostavko. Sobranje je prekinilo zasedanje do rešitve krize.
Berolin, 17. decembra. Wolffov urad javlja: Kitajski cesarski dvor je 14. t. m. odpotoval iz Kaifengfu v Pe-kin in dospe tje 7. januvarija.
New Tork, 17. dec. Argentinija se je izjavila, da hoče prepir z državico Čile poravnati prijateljskim potom.
Listnica uredništva:
A. G.: Doslej brezbarven, ako tak ostane, ne vemo.
Umrli ho:
12. decembra. Štefanija Šuler, sprevodnika hči, 2 meseca, Bohoričeve ulice 16, črevesni katar.
Žitne cene
dnč 16. decembra 1901. (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 50 kilogramov.
Pšenica za pomlad 1902 .... K	8-83
Rž za pomlad 1902 .....„	7"59
Koruza za maj-junij 1902 . . . „	5 77
Oves za pomlad 1902 .....„	7-69
Na budimpeštanski borzi:
Pšenica za april 1902 .....K 8 60
Rž za april 1902 ......„ 731
Oves za april 1902....... 7 34
Koruza za maj 1902 .....„5 44
(Efektiv.)
Dunajski trg.
Pšenica banaška .......	K	8-45
južne žel.......„8 60
Rž	» .......,	7-40
Ječmen „ .......„	720
„ ob Tisi.........6-75
Koruza ogerska, stara.......5-70
„	„ nova.......5-35
Cinkvant „ stara . ...	a	6 80
„ „ nova . . . .	„	6-3)
Oves srednji..........7-6(1
Fižol.............7-75
do
8-84 7-60 5-78 770
do	8 61
.	7 32
.	7-35
„	5-45
do
915 900
7-60
8-60 7-75 5-80
5-45
7-20
6-60
8-75 10-75
Meteoroiogidno porodilo.
fifiina r.ad morjem BOB'Bra. srednji zračni ilak 736-0 ¡ax«
j	olaujO
Ca« n pa- j	baro*
UTUia ¡	metra
!	? mm.
Temperatura
po
Calxija
V'itr«ri
Nebo
17
16 9. zveč. | 733 8| 0 7 si. jzab. | oblak
7. zjutr. I 732-5 2. popol.j 731 4 Srednja včerajšnja trmperstura 0'5 normal*: —1 T
10 1-7
si. jug si. sever
megla
H =
-¿ " K
4« f
25 6
Kemične barve SkiK" ze-
Ultf/lMtf	za zidarje ima tvrdka
UIVIJUV UUI t/C BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice, v največji izberi v zalogi. — Cene so nizke.	228 14 11—5
Postranski zaslužek,
trajen ln rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljubnim in stalno naseljenim osebam s prevzetjem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. 413 35 Ponudbe pod „1.798", Gradec, poste restante.
Zalivala.
1204 1-1
O priliki bolezni in smrti mojega preljubega m nepozabnega soproga, gospoda
Julija Juliani
izrekam tem potoni najiskrenejo zahvalo vsem sorodnikom, milim prijateljem in N nancem za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu ter izražena sožalja.
Posebej izrekam svojo zahvalo prefast. duhovščini, nji na čelu prečast. gosp. dekanu M. Erjavcu, za poslednjo tolažbo in duhovniško vnemo čast. g. kapelanu J. Debevcu, blagorodnim go podom c. kr. uradnikom, častitim damam, gospodom pevcem, darovalcem kiasnih vencev, slovenskim časopisom, ki so se spominjali blagega rajnkega v svojih predalih, kakor tudi vsem drugim udeležni-kom, ki so spremiii nepozabnega rajnika k poslednjemu počitku
Bog vsem stotero povrni!
Žalujoča Josipina Juliani.
897 Priznano naravna 32 28
Istrska vina
pošiljata p o n i z k i ceni
ltebec & Za lazili k. Puli. Razpisana je
služba cerkovnika (organista
v Št. Juriju na Strmcu, pošta Vrba na Koroškem. Cerkovnik ima ob enem gostilno. 1197 3-2
Več povč cerkveno predstojništvo.
m čuta?,
pristno, zanesljivo blago,
priporoča po zmerni ceni
L. POKORNY,
s v e e a r 1180 8-2 v Oelji, Gledališke ulice št. 3.
Na prodaj je na Gorenjskem v jako prijetni vasi, kamor dohaja mnogo tujcev,
Iffi
z velikim sadnim vrtom.
Hiša obstoji iz lepega stanovanja, ima stope, kovačnico z dobro vodno močjo, katera se da vsled svoje krepke moči porabiti tudi za vsako drugo podjetje. Odda se pod ugodnimi pogoji tudi v najem.
Natančneje poizve se pri Vinko Hu-doverniku v Radovljici. 1133 3—3
Izredna priložnost za nakup!
Tovarna za plahte mi naroča, naj prodam ostanek za polovično ceno. Ponudim toraj jako fine, težke, nerazrušne
prve vrste zimske konjske plahte
izvrstnega dela. mehke, gorke, s pisanimi robovi, pripravne ludi za odejo na posteljo, v prav mrtev kup. Cene: Komad vrste A, 170X'-U0 cm, 4 K; vrste II., fineiše, 5 K; III. najfinejša vrsta C, za gospodo, Dublé, dvobarvne, 150X200 cm, ki celega konja pokrije, 7 K. Pošiljam le najboljše plahte, brezmadežne, mehke, debele, močne. Dobiva veliko naročil za graščinske hleve, posestva, zavode itd. Nevarnosti ni nobene, ker nazaj vzamem blago, ako ne ugaja.
Proti povzetju pošilja M. Rundbakln, Dunaj, IX., Berggasse 3.	1116 10-5
Zel božične in novoletne praznike
priporočam uljudno svojo največjo zalogo in najlepšo izbero
srebrnih in zlatih žepnih ur, stenskih ur, ter zlatnine in srebrnine, vse po najnižji ceni.
Najnovejši ceniki so franko in zastonj na razpolago.
božična darila
priporočata
Gričar &
IjuMjai&a,
Prešernove (Slonove) ulice 9.
196 6-3
O u n a j 8 k a borz

Dni 16. deoembra.
9kup»> državni dolg v notah , . ,
Skopni dltavni dolg v srebru.....
ftv.trijska zlata renta 4"/„......
Avstrijska kronska renta 4°/0 , 200 kron .
Ogerska zlata renta 4°/0.......
Ogerska kronska renta 4"/„, 200 .... Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . ,
Kreditne delnice, 160 gld......
London vista ...........
Msmfiki dri. bankovci sa 100 m. nem. drl. vel j
99-16 . 99 05 , 11870 . 95-95 . 118-70 94 15 , 1£94-— . 654 -239 27»/, 117-171;,
20 mark..........
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
Dn6 16. deoembra.
3-2°,državne srečke i. 1854, 250 gld.. . 6°/„ državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4"/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 800 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld......
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . .
23-44 19 05 93-70 11-32
190-172--
96-60 146-25 265--
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zeca.-kred.banke i°lc Prijoritetne obveznico državne železnice
>	» južne telezniee 3°0 » > južne železnice B"/,,
>	» dolenjskih železnic 4°/0 Kreditne srečke, 100 gld. ... • • 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega » , » 6 » Budimpešt. bazilika • srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld......
105-75 9460 4.34-— 319 M) 11840
40t — 500 -49-65 24-17-45 65 -
Sj8lo!ovu areilke, 40 gld................220 —
SI Gnmiis svečke, 40 fld........241 —
Waldste'uovo srečke, 20 gld.........
LjubljansKe j.-ečkc... . . . .	73 — Akcije anglo-avsurtjake b&nfce, 200 gld. . . 260 —
Akcije Ferdinandove ssv. telez., 1000 gl. «t. v. .	5510 —
Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........836 —
Akcije južne telezniee, 200 gld. sr. . . .	68 —
Splošna avstrijska »tavbinska družba . • .	138 —
Montanska družba avstr. plan............398 50
Trboveljska premogartka drutba, 70 gld.	420
Papirnih rubljev 100 ..................253-50
nakup ln prodaja
reakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za igube pri irebanjlh, pri izžrebanja najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulanlna i z v r i i t e v narodll na borzi.
tóenjarnicna delniška družba
„M E ft C
I., Nollzeili 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2.
éé
u&JT Pojasnila ▼ vseh gospodarskih in Antičnih «tvarofe,
potem o kursnih vrednostih vseh ipskulaaljskifc vr«dRg«Ulk papirje» m vestni sviti za dosego kolikor je mogočo visocoga obrestovanja pri popolni varnosti naloženih (ffttvnle.