ILUSTRIRANI SLOVENEC
TEDENSKA PRILOGA SLOVENCA
LETO VII 20. SEPTEMBRA 1931 ST. 38
PRED NEVIHTO
KOCJANČIČ
302
Spodaj: Ivan Hribar, minister n. r., dolgoletni ljubljanski župan in deželni in drž. poslanec m bivši pokrajinski namestnik za Slovenijo, ki je obhajal včeraj 80-letnico svojega rojstva (roj. je bil 19. IX. 1851. v Trzinu). V mladosti se je uveljavljal na leposlovnem polju, svojo moško dobo je pa posvetil političnemu delu ter bil dolga leta poleg dr. I. Tavčarja voditelj nekdanje »Nar. napr. straiike«. Nepozabne ostanejo njfegove velike zasluge v borbi za slovensko univerzo in njegovo veliko razumevanje za naše kulturne ustanove (Nar. galerijo!), ki ga bodo vedno prištevale med svoje najzaslužnejše dobrotnike.
Triumf slovenske pesmi lali-ko imenujemo 8. september, ko je nastopilo v Ljubljani 2450 pevcev združendli v naši »Pevski zvezi« in ki so peli vzoren slovenski glasbeni program pred samo kraljico Marijo in 15.000 drugimi poslušalci. Zgornja slika nam kaže pogled na ogromni zbor, slika na levi pa pogled na množico poslušalcev.
Pisatelju Deteli
odkrijejo danes v njegovi rojstni vasi Nloravče spominsko ploščo s kipom (delo akad. kiparja Kosa). S tem činom pokažejo njegovi rojaki, da znajo ceniti velike može, ki so izšli iz njih srede. Kdo namreč ne pozna mnogoštevilnih romanov, ki jih je napisal ta mož, kakor n. pr. Mali ljudje. Pegam in Lam-bergar. Tujski promet. Veliki grof, itd. in ki jih še danes rado Bere staro in mlado. Rojen je bil pokojni pisatelj 1. 1850. v Moravčah, služboval je kot profesor po raznih krajih, nazadnje je bil pa gimnazijski ravnatelj v Novem mestu, a umrl je 1. 1926. v Ljubljani.
Pogled na glavni trg v Moravčah, rojstni kraj pisatelja Fr. Detela. Rojstno hišo (X) je videti na levo od cerkve, pred cerkvijo pa stoji spomenik ondotnega rojaka Vege in piramida, postavljena v spomin padlim vojakom.
(Foto Kune.)
Na levi: Ob kamniti nuzi pred Detelovo rojstno hjšo; na desni sedi pisatelj, za njim njegova hčerka, ostala dva neduhovmka sta pa pisateljeva brata.
Na desni: Pisatelj Detela kot mlad suplent v Dunajskem Novem mestu.

303
Spodaj: Smrtna maska slikarke Iv. Kobilce, ki jo je izdelala tvrdka Remigar - Smerkolj iz Ljubljane. Maska je tolčena v bakreni pločevini; ta tehnika je bila doslej pri nas skoro neznana.
Tudi kmetiška mladina je vzljubila naše planine in jih vedno raj.ši obiskuje-. Zgornja slika nam kaže zibiškc fante in dekleta pri koči na Boču.
^|)0(laj: Slovenska kolonija na Ce-tinju t Črni gori. Slovenski orožniki s svojimi rodbinami in priljubljenim župn. [gn. Marušičem v sredini.
Na levi: Pozdrav »Ilustr. Slovencu« iz Argentinije (Juž. Amerika) pošiljajo slovenski fantje, ki si služijo svoj kruh v cementni tovarni v I.orno Negri.
Nova umetnina prof. Plečnika: Srebrn kelih za novomašnika S. Hu-tha, ki ga je po načrtih arhitekta Plečnika izdelala tvrdka I. Kregarja v Ljubljani.
K« le»i: 2!-letnico mature so nedavno praznovali T Ljubljani bivši dijaki kranjske gimnazije s svojimi profesorji. In sicer sede od leve proti desni insp. J. Jenko, župnik A. Perenta, sodnik dr. J.Sta-lar, prof. dr. J. Debe-vec, odv. dr. J. Stanovnik, prof. dr. Zupan, ravnatelj Fr. Gogala, car. posr. A. Koimelj, konservator dr. Fr. Stele, prjf. E. Jarc, univ. prof. dr. A. Snoj, prof. .Ir. Fr. Perne, ravn. J. Oogala, ravn. A. Dokler in upravnik voj. bolnico dr. M. Justin.

304
305
Iz naše Slovenske krajine: Bogojina
Bogojina se je umaknila od ceste iz Sobote v Lendavo med vrtove, gori pod gorice in gozd. Prav pri cerkvi vstaja iz ravnine gričevje, ki valovi do Rabe na Madžarskem. Cerkev, ki ji nekateri deli segajo v XIV. «tol., je bi i\ večkrat pre-navljana in večana. Župnik Basa, vneti sodelavec narodnega prekmurskega bu-ditelja dr. Ivanocija, je kmalu po vojni začel z zidavo nove cerkve po načrtu arh. prof. Plečnika. Le-ta je srečno združil staro cerkev z novo. Ustvaril je čudovito svetišče. Notranjščina zaradi smrti graditelja župnika Baše (u. H. febr. 1931) še čaka dovršitve.
Tu gori se menjavajo gorice, njive in trate. Spodaj med sadovnjaki pa se skriva Bogojina. Nizke lesene hiše s slamnatimi strehami — ena petina jih je še — oživljajo vrste novih hiš. To je tipična prekmurska obcestna vas. Stara naselbina, ki jo omenja izročilo v zvezi s turškimi pohodi v te kraje, je morala biti na hribu, kjer je danes le še nekaj hiš. Prebivalstvo je poljedelsko in se bavi še z lončarstvom, nekoliko še s tkalstvom, toda pridelovanje lanu vedno bolj izumira. Nekdaj je živel tudi tukaj obrtniški ceh. ki je združeval lončarje, tkalce in soda rje — toda ostala so le pravila ceha, potrjena od Marije Terezije.
Kolikor je doslej ugotovljeno, se bogojanska župnija omenja v letih mi, 1586 in 1501. Po oli ranjenem zapisniku o vizitaciji 29. apr. 1669. posnemamo, da je cerkev pred kratkim prešla iz luteranskih rok v ka-
toliške, toda cerkev so krivoverci požgali. Do 1. nazaj segajo župnijske matične knjige — to so tedaj najstarejše matrike v prekmurskih župnijah. Naslednji zapisnik o vizitaciji dne 21. maja 1688. že poroča, da je patron cerkve knez Pavel Eszterhazy, čigar nasledniki so še danes patroni. Cerkev je bila opustošena, župnišče leseno, naselbina se imenuje trg (»oppidum«) in prebivalci so bili še večinoma krivoverci. L. 1690. je bilo le nekaj nad 100 katoličanov, 1. 1692. je bila cerkev blizu razpada, krivovercev je bilo le 50. Cerkev je bila posvečena sv. Trojici, danes Vnebohodu Crospodovemu.
Ker je spadala Bogojina z dolnje-prekmurskimi župnijami do ustanovitve somboteljske škofije 1. (777. pod zagrebško škofijo, arhidiakonat Bexin, so bili duhovniki Hrvatje (n. pr. Tuši-lovič, Slavic). Iz časov turških napadov se omenja, da so morali prebivalci večkrat zapustiti naselbino in se zateči v bližnje gozdove. Bližnja naselbina Obrančavci pa je tedaj popolnoma izginila, ohranilo se se je le še ime v nazivu gozda.
Bogojina je bila od nekdaj ena najčistej.ših narodnih vasi v Slovenski Krajini. Tujci se tukaj niso udomačili — slovenska pesem ter slovenski tisk sta bila tu doma. To pa je bil blagopokojni bogojanski župnik Ivan Basa, ki je 2'5 let vzgajal in čuval župnijo. Zbiral je fante in jih učil .slovenskih pesmi. S podrobnim delom je odvračal potuj-čevanje brez vseh organizacij. Živa beseda užiga in ustvarja čuda.
Pogled na Bogojino, od
zapada: nad njo gorice.
Na desni: Po sredi Bo-gojine.
Spodaj na desni: Pogled na bogojansko cerkev od zapada. Kakor znano je to cerkev pred par leti mojstersko prenovil naš Plečnik.
, Spodaj : Oče prekmurskega dijaštva, pokojni župnik Basa sredi svojih bogojanskih djnkov.
Uničevanje velikih Eszterhazijevih gozdar, čeprav jih ljudstvu
jako manjka.
Na levi: Pokojni župnik Basa, eden najpožrtvovalnejših prekmurskih narodnih delavcev. Na desni: Pogled v notranjščino prenovljene bogojanske župne
cerkve.
Pogled na Bogojino s cerkvenega stolpa proti jugu (Muri).
Na levi: Tipična prekmurska hiša s slamnato streho,     na     dimniku štorkljino gnezdo.
Spodaj na levi: Župnišče v Bogojini, dolgoletno shajališče zavednih Prekmurcev.
Spodaj: Mlačev v Slov. Krajini,  skoro  povsod delajo s stroji.
»Pazvačina« ali »zvaća«, ki vabita na svatbeno »gostiivanje«.
Na levi: Notranjščina prenovljene bogojanske cerkve.
Na desni: Bogojanska cerkev pred prenovitvijo.
306
Avstralija dežela bodočnosti
je naslov velezanimivi knjigi, ki jo je napisal W. Stiilting in ki jo je izdalo znano solidno nem. založništvo >Deu-tsche Buch-Gemeinschaft< v Berlinu. Literatura o Avstraliji je razmeroma pičla in celo velika večina izobražen-stva si predstavlja Avstralijo še vedno tako, kakršna je bila pred pol stoletjem. In vendar se je izvršil tam v zadnjih desetletjih preobrat in napredek, kakršnega moreta pokazati morda le Japonska in Amerika. Dočim je bila Avstralija še pred 150 leti skoro neznana in so Angleži šele 1. 1788. deportirali tja prvih 750 kaznjencev, je pa to danes ena najnaprednejših dežel sveta z ogromnimi bogastvi, kjer pride na 1 barvastega prebivalca že 266 belih. Če-jrav predstavlja velika večina Avstra-ije pravo puščavo, skoro brez vsakih jadavin, sta pa človekov razum in vo- : ja vendarle z umetnimi sredstvi ustvarila prava čuda in Avstralija postaja na eni strani prava žitnica za Anglijo, na drugi strani pa neizčrpano zakladnica najboljše volne. Kmetijstvo je razvito do najvišjih višin, delavec pa nima nikjer na svetu večjega blagostanja in bolj razvitega socij. skrbstva kot ravno tu. Skratka: ta prezanimiva knjiga nam nudi preleo in nazoren vpogled v docela nov svet, zato jo bo bral vsak z največjim užitkom.
Spodaj: Pogled na ulico Sydneya; dočim so stanovanjske hiše v avstralij-skih mestih po večini enonadstropne enodružinske vile, pa sežejo poslovne palače mestnih središč že do 10. in 14. nadstropja.
Pšenična žetev, stroj muli samo klasje, ga takoj omlati očisti in spravi v vreče, tako da gre žito z njive naravnost na kolodvor.
N'a levi: Središče živinorej. farme v notranji   Avstraliji.
Spodaj: V notranjosti    At-strali je.   m
Striženje ovc na postaji; v staji vladata neznosna vročina in smrad, tla se pa svetijo od volnene masti. Strižci ovc zaslužijo jako dobro in jih ostrižejo po več sto dnevno.
Na levi: Jedilni voz na avstralijski železnici, s slike že lahko posnamemo, kako komodne in elegantne so avstral. železnice.
307
Spodaj: Sovjetske nagrade delavcem. Da bi čim bolj pospešili izvedbo znane svoje gospodarske petletke, so ''jjrišli sovjeti na izvirno misel. Onim delavcem, ki so si stekli v tem pogledu največ zaslug, so obljubili brezplačno vožnjo okrog sveta, kar ima razen tega seveda tudi propaganden namen za inozemstvo. Spodnja slika nam kaže sovjetski par-nik »Ukraina« s prvimi 35 tako nagrajenimi delavci na krovu v londonski luki.
Katoliški publicist v Walhalli. V bližini Regensburga stoji prekrasni marmornati hram, v katerem so postavljeni kipi najznamenitejših in najzaslužnejših Nemcev. Dne 5. m. je bil svečano postavljen v to vsenarodno nemško svetišče tudi kip slavnega nemškega katoliškega učenjaka, publicista, politika in rodoljuba Jos. Gorresa (1776—1848). Zgornja slika nam kaže to slovesnost, kj se je vršila v navzočnosti najodličnejših gostov.
Na levi: Iz politike orijenta. Iraški kralj Fejsal je ipred kratkim obiskal svojega soseda, predsednika turške republike, Kemal pašo. Prisrčni in navdušeni sprejem Fejsala v turški prestolnici je seveda še bolj utrdil že itak tesno politično in gospodarsko zvezo, ki obstoji že dlje časa med obema vzhodnima narodoma in ki gre za tem, da se bližnji vzhod čim bolj otrese evropskega jerobstva. Slika na Ifevi nam kaže iraškega kralja (1) in »gazija< Ke-mala (2) obdana od tur. ministrov.
Po verzajski mirovni pogodbi morajo Nemci porušiti večino svojih trdnjav. Letošnje poletje so razstreljevali glavni del trdnjave Kiistrin pri Berlinu. Na levi: K revoluciji na Kubi, ki se je nedavno vršila in je bila tudi kmalu zadušena: policija naskoči neko tovarno .pohištva T Havani, kjer so našli mnogo strojnih pušk in stresliva.
308
Uspehi umetnega gnojenja z Nitrofoskalom-Ruše
Jurkovičev travnik pod Kalvarijo pri Mariboru, po-
gnojen z 300 kg apu. dušika, 200 kg Tomaževe žlindre in 250 Kg 40% kalijeve soli, kjer se je 3. avg. t. 1. nakosilo 3900 kg sena in 2700 kg otave na 1 ha, dočim se je pridelalo na negnojenem delu parcele le 1900 kg sena in 1300 kg otave.
Njiva s krmno repo; na onem delu, (na desni), ki je bil gnojen z 800 kg nitrofoskala-Ruše na 1 ha se je pridelalo na negnojenem delu (na levi) le 70q na i ha.
'Nitrofoskal-Ruše je umetno gnojilo, ki ga z velikim uspehom uporamja naš kmet za vse gospodarske Inil-
..............................„.Nitrofoskal - Ruše je umetno gnojilo, ki ga z velikim uspehom uporablja naš kmet za vse gospodarske kulture.
Gnojnica (na levi) in negnojena (na desni) njiva koruze. Na njivi, ki je bila pognojeria s 500kg nitrofoskala-Ruše se je pridelalo 27 q koruze na Iha, na negnojeni pa 12 q.
Nitrofoskal-Ruše je umetno gnojilo, ki povzroča bogato žetev in kakovostno zrno.
Spodaj: Krasno žitno polje, bogat in dober klas: vpliv Nitrofoskala-Ruše.
Na gnojenem delu njive (na levi) se je pridelalo 21 q žita na 1 ha, na negnojenem (na desni) pa 13 q. Pognojena je bila njiva jeseni 1. 1930 pred setvijo s 500 kg Nitrofoskala-Ruše na 1 ha.
Neoljeni apneni dušik uničuje divjo repico in gorušico na travnikih in žitnih poljih. Letos so izvršili poskuse na 50 jutrih, kar je razvidno iz zgornjih dveh slik in sicer v Št. Janžu na Dravskem polju in na drž. posestvu na Bel ju. Bele proge na slikah nam kažejo neposipane dele travnika, kjer bohotno cvete divja repica, temni pasovi pa kažejo one dele travnikov, ki so bili posuti z neoljenim apnenim dušikom, ki je repico skoro popolnoma zadušil,
Bakrotisk Jugoslov. tiskarne v Ljubljani - ponatis posameznih slik dovojen le s privoljenjem uredništva