St. i3t mrnmm^MA^M
nkr*
"u, v
RMlto
PoMoiizaa Številka 20 cent.
Letnik XLIX
ituf«. ifvsen« poodcljek.
A 20, L nadstropje.

zjutraj Uredatfltvoi vUc saj m po*il)&Jo _ r-, '
~*mM m m ■prejemajo,	vnćato. Izdaja *
^ n ton O ttibse. — Lastnik t* V^P^Jfnost. Tlak Uskaraa EdiooM. Naro£(Uue i.ieti xa mesec L 7.—. 3 meseca	pol leta L 33.— In celo leto L 60.—
Zs inozemstvo mesečno 5 Ur vai. — Telefon uredništva In uprave fit 11-57'
EDINOST
številka v Trstu la okoild po 30 ocat — Oglasi se ra&tnajo v ttfohoafti caa koioM (73 mm.) — Oglasi trgovcev la obrtnikov mm po 40 ceot —larlnira. sahvak, poslanice In vabila po L 1.—» oglasi denarnih lavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo Izključno uprav* Edinosti, v Trst«, ulica sv. FrančiSka Aaiškega Stev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in oprav« 11-67.
Doba šepavih
parlamentov
3urne seje, s katerimi je bila otvorjena nemška državna zbornica, nam dokazujejo, aa »o imeli prav oni, ki so pesimistično presojali izid volitev v Nemčiji.
Ni nofcenega dvoma, da bo imela sedanja zbornica prestajati hude čase. Leva in d; na skrajna struja ji strežela po živ-1 >3nju. Komunisti, ki so po številu precej ri >ćni, so že pokazali, da jim ni mar, če V ornica deluje ali ne. Njim gre za to, da i j^ijo sedanji položaj v ta namen, da inoma diskreditirajo parlament in de-- -kratično ustavo. Kdor je za diktaturo oietarijata, ne mote drugače. Nemški komunisti so pristni čuvarji ruskeg^ komunizma in začeli so takoj ob otvoritvi z intransigentno taktiko. Vendar pa je težko reči, aii bodo vztrajali pri tej svoji taktiki. Ne more biti namreč v interesu komunistov, da s svojim postopanjem one-Diogocifo vsako delovanje sedanje nemške zbornice. Zakaj utegni! bi slediti razpust in kar bi sledilo, bi bila bržkone diktatura, toda diktatura desnice. In diktatura desnice ne more biti po godu sedanjim komunističnim voditeljem v Nem-
NTa drugi strani imamo sicer maloštevilne ljudovce z Ludendorffom, toda ti imajo več moči zunaj parlamenta, kakor pa komunisti. Zatorej morajo komunisti v p-iriamentu bolj čvrsto nastopiti kakor njihovi desni nasprotniki; toda zunaj parlamenta : 2 ne morejo še meriti z nemškimi
•	fašisti*.
Poleg tega imajo nemški nacijonalci, ki so največja stranka v parlamentu, velike obzire do svojih skrajnih somišljenikov in ob priliki bi se obe struji stopili. Nemški nacijcMiaici predstavljajo torej nekoliko umerjeno desno strujo, ker se zavedajo ne varnosti položaja. Če bi se imeli ozirati ; d m o na notranje politične dogodke, bi se ianalu polastili ofclasti in vzpostavili dikta-t- ro desnice. Tudi bi takoj odpravili se-: njo ustavo in celo državno obliko ter i klicali na prestol enega Hohenzollerca, c tem ne more biti dvoma.
Tudi francoski parlament, ki se sestane danes, se bo bržkone otvoril v viharnem razpoloženju. Tudi v Parizu bomo priso-v ovali ostrejšim parlamentarnim bojem, da za enkrat je gotovo, da se ustava ^.i bo ne izpreminjala, ne kršila. Poraz anarhistov in zmaga socijalne demokrate je zadosino jamstvo za sedanjo republiko.
V Italiji je bila otvoritev zbornice manj t-umna. Slavnostni dan 24. maja je bil na-nenoma izbran. Fašizem je hotel pokazati, da je nova zbornica izraz volje naroda, ki se zaveda zmage in jo hoče tudi izrabiti, če ee je izvršila svečana otvoritev da-
•	lojno in mirno, se ne more to trditi o pr-v h sejah. Med opozicijo in večino je pri-Š'o do ostrih spopadov. Fašistovski zastopniki so zares čudni. Imajo večino, taka večino, da jim ne more vsa opozicija prav nič, tudi če bi združena nastopila, in v .ndar so izzvali incidente, ki niso častni za, tako nadmoćno večino.
Načelnik fašizma in vlade Mussolini je dal tudi sedanji zbornici razumeti, da jo pošlje domov, če se ne bo pokorila njegovim ukazom. To naj bi bil zadnji poskus s parlamentarizmom v Italiji, Če se obnese je prav, če ne tudi. S parlamentom ali brez parlamenta, za vlado ni to nikako načelno vprašanje.
Na zadnji seji tega tedna, ki se je vršila pretekli petek, so se incidenti med večino opozicijo ne samo ponovili, temveč so zavzeli obliko pravega pravcatega prelepa, ki je trajal več minut. Predsednik fvocco ni mofgel vzpostaviti reda, temveč je moral sejo prekiniti. To je bil sicer prvi incident večje resnosti, toda kdo more jamčiti, da je bil zadnji in da ne pride še do večjih in hujših spopadov? Večina se hitro in pri vsaki priliki razjari, a opozicija je zopet nepričakovano bojevita. Nepričakovano, zakaj njeno sedanje zadržanje se ne da niti primerjati z ono potrpežljivo pohlevnostjo, ki so jo kazale iste r Iranke v prejšnji zakonodajni dobi. Na drugi strani pa se tudi opaža, da! je opozicija parlamentarno močnejša, t, j. bolj izkušena nego vladna večina. Zato ji ni težko izrabljati to svojo nadmočnost in spravljati veČino v položaj zadrege in smešnosti. To pa bo rodilo med večino in manjšino stalno napetost in vednoi večjo nevarnost čedalje hujših incidentov in spo padov.
Dosedanji razvoj parlamentarnega življenja ne more torej Mussolini ja nikakor : .dovoljiti. Njegov vztrajni molk, s katerim prisostvuje prizorom v zbornici, je značilen. Ali ne pomeni morda ta tišina, da se pripravlja v njem nevihta novega nastopa proti zbornici? Vsled tega se pričakuje z veliko radovednostjo njegov prvi govor pred novo zbornico. Ni dvoma, da bo Mussolini znal ukrotiti opozicijo in če bo treba tudi svojo lastno večino. Vendar pa ima sedaj opozicija večji interes in la^>šo priliko nego prej, da gre do skrajnosti in prisili tudi Mussolinija, da se zateče k skrajnim meram. Zato bo vodja fašizma sedanjo zbornico težje obvladoval netfo prejšnjo.
V največjih državah v Evropi je torej parlamentarizem v krizi in demokracija v nevarnosti. Beneševo prerokovanje, da bo 1- 1924. leto krize režimov se uresnićuie
već aH manj povsod. Parlament m demokracija sta med seboj nerazdružno zvezana demokracija in diktatura so izključujeta že po svojem, bistvu. Naša doba krize demokratičnega režima pa mor« roditi le šepave parlamente, ki s svofo šepavostjo le še bolj poostrujejo politični položaj in ga delajo naravnost absurdnega. Vsi sedanji parlamenti šepa jo na obe nogi. Najabsurdnejši pa je položaj ravno pri nas v Italiji, kjer se hoče združevati, kar je nezdružljivo — namreč demokratični parlamentarizem in fašistovsko diktaturo.
Tu je najslabša točka Mussolinijeve diktature in bo sploh vseh diktatorskih
poskusov v Evropi. Vidi 6e jim, da so klfub vsemu svojemu preziranju do parlamenta-rizma še prav zelo neodločni. Narodi, katerih večina odklanja sovjetski režim, ne morejo namreč rešiti usodnega vprašanja, kaj bi postavili na mesto odpravljenega parlamenta! V tem pa je najmočnejša stran sedanjega šepavega parlamentarizma. To ga tudi dela kljub njegovi hudi krizi skoraj nepremagljivega. In ta okornost bo parla>-mentarizmu skoraj gotovo pomagala, da se srečno prešepa skozi sedanje režimske j krize, po katerih sine narodom nova prečiščena in bolj vzvišena demokracija, nego je bila dosedanja, .
Mnsle med Posten in MbKevtien
Reoi ganizaci ja racfikalske stranke — Radikali in proglasi opozicije
BEOGRAD, 31. (Izv.). Nocoj se je vršila plenarna seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali izključno o programu vlade med narodom proti opozicijonalne-mu bloku.
Dasiravno je nacijonalni blok glede glavnih političnih smernic složen, je vendar nekaj vprašanj, v katerih se Pašič in Pribičević ne strinjata. Tako n. pr, se ni posrečilo Pribičeviču zamenjati velikega župana v Sloveniji in zagrebškega velikega župana, dasi mu je bilo mnogo ležeče na tem. Opozicija pričakuje, da pride vsfed tega do spora med radikali in samostojnimi demokrati. Umevno je, da vlada te vesti zanika ter pričakuje, da se radikali in samo stofni demokrati na željo krone sporazumejo, V vladnih krogih namreč previa«-duje mnenje, da je ta nesporazum le po-daijšanje stanja pred krizo.
Na seji je bilo dalje sklenjeno, da se jutri zopet sestane ministrski svet, da se posvetuje o političnem položaju.
V prostorih radikalnega k^uba so se pričele stalne seje glavnega odbora radikal ske stranke. Dosedanjim sejam je prisostvoval tudi vodja ^tranke Mko4a Pašič, ki se bo udeležil tudi prihodnjih sej. Na seji je bilo zopet sklenjeno, da se stranka reorganizira in da se ustanovijo radikai-
ske organizacije, kjer jih do sedaj še ni bilo. V smislu sklepa odborove seje se bodo zamenjali nekateri člani glavnega odbora in nadomestili z drugimi. Vprašanje Nastaza Petroviča je ostalo odprto. Sicer pa prevladuje mnenje, da ga bo zadela ista usoda kakor Siojana Protiča.
Končno je bil izvoljen odbor, ki bo vršil vse upravne posle. V bistvu je to izvršilni odbor. Za predsednika je bil izvoljen Ljuba Jovanović, ostali člani so: dr. Mar-ković, Jankovi č, Maksimovič, Ivković in Dušan Grgin.
Na seji je bilo sestavljeno tudi besedilo navodil za reorganizacijo stranke, ki se bodo razposlala posameznim organizacijam.
Proti zaključku so razpravljali tudi o proglasu na narod; odbor se je sporazumel, da zaenkrat počaka s proglasom, dokler ne izidejo proglasi vseh opozicrijonalnih strank, da bodo radikali lahko videli, kakšen vtis bodo napravili proglasi na narod, Šele nato bodo radikali izdali svoj proglas.
Radić ostane na svojem mestu
BEOGRAD, 31. (Izv.), « Novosti* zani-kujejo vest o ostavki Radića na predsedstvo HRSS, češ da je ta vest samo plod političnih intrig.
Bdssscr no KronsKl sooor odobren
RIM, 31. Pod predsedstvom on. Rocco se je sestala komisija za sestavitev odgovora na kronski govor.
On. Salandra je prebral navzočnim besedilo odgovora, ki ga je sam sestavil. Socijalist on. Casalini je predložil k temu odgovoru nekatere pripombe glede notra-nje-političnega položaja, poslanec ljudske stranke on, Merlin je podal izjavo, s katero je utemeljil svoj glas proti odgovoru.
Nato je bil odgovor odobren s 4 glasovi proti 2.	_
Seja senata
Sen« Tittoni imenovan za predsednika senata
RIM, 31. Na današnji seji senata je začasni predsednik »en. Melodia prebral kr. ukaz, s katerim je bil imenovan za novega predsednika senata sen, Totmmaso Tittoni in za podpredsednike senatorji Melodia, Zupelli, Perla in Mariotti. Na pon-deljkovi seji se bo ustoličilo predsedstvo. Prebrana sta bila kr. ukaza, s katerima sta bila imenovana za nova senatorja kraljevine Mariano D'Amelio in Cesare De Vecchi.	_
Otvoritev francoske zbornice
PARIZ, 31. Jutri, 1. junija se otvori zbornica, ki je bila izvoljena 11. maja. V letih 1902. in 1914. je bila otvorjena tudi 1. junija. Prejšnja zbornica, ki je izšla iz volitev v 1. 1919, neha v smislu ustave obstojati z današnjim dnem.
Otvoritev bo čisto priprosta in se bo vršila po običajnih formalnostih. Najstarejši poslanec, ki je profesor zdravilstva Pinard, star 80 let, bo imel kratek nagovor. Asistiralo mu bo 6 -najmlajših poslancev, med njimi socijalist odvetnik Calmon (vojni pohabljenec brez noge) ter komunist Do-riot, oba stara komaj 26 let.
Verifikacija mandatov
Otvoritveni seji bo zbornica bržkone določila torek, 3. junija za prihodnjo sejo, na kateri se bodo verificirali mandati Z verifikacijo se bavi enajst uradov, tako da bo vsak urad pregledal okoli 50 mandatov. V torek bo prinesel «Journal offi-cieU (uradni list) poročila volilnih uradov. Popoldne bo zbornica pričela z verificiranjem in sicer po posameznih listah. Kakor hitro bo verificiranih nad polovico mandatov, bo zbornica lahko prešla k vo-litvi predsednika, 4 podpredsednikov, 8 tajnikov in 3 kvestorjev. (Ravno tako je urejen predsedniški urad v Italiji. Prip. ur,). Socijalistični republikanci in radikali bodo predlagali za predsednika Pain-leve-ja, ki bo gotovo izvoljen.
Sestava vlade
Katerega dne bo sestavljena nova vlada, ni še mogoče reči, ker zavisi sestava vlade od izvolitve novega predsednika zbornice. Po dotsedanjih običajih se mora namreč predsednik republike posvetovati s predsednikom senata in s predsednikom zbornice, predno poveri mandat asa sestavo vlade kakemu parlamentarcu. Zdi se, da bo predsednik zbornice izvoljen v četrtek, 5. junija; potemtakem bodo pričela uradna pogajanja za sestavo nove vlade že takoi istega dne.
Reforma pravilnika
Nova zbornica se bo pečala na eni izmed prvih sej z reformo pravilnika zbornice. V parlamentarnih krogih prevladuje mnenje, da je treba odpraviti stalne parlamentarne komisije ic>r vpeljati na njihovo mesto začasne, t. j. komisije, ki bi se izvolile sproti, kakor bi bilo treba rešiti kako vprašanje.
Ustanovitev novega parlamentarnega kluba
Poslanci zadnje zbornice so bili organizirani v 10 klubih. Med poslanci seaanje zbornice se je pojavilo gibanje, da bi se število parlamentarnih klub crv skrčilo. In res, včeraj se je ustanovil nov klub, ki se bo nazival «Demokratsko - republikanska levica*. V ta klub bo pristopila večina narodnih radikalcev, levih republikancev in levih demokratov. Poslanec Flandin je dobil nalog, da zbere poslance, ki bi biH pripravljeni vstopiti v klub. Do sedaj se je priglasilo 40 poslancev, med njimi Magi-not, Letroquer, Capua, Fabry, Sandry, Berard, Reigel i, dr.
Člani nove zbornice
Izvoljenih je 562 poslancev, manjkata torej še dva, da bi bila zbornica popolna; en mandat v kolonijah je namreč še vedno sporen, drugi mandat je vsled smrti poslanca Plancne-a prost. Za ta mandat se bodo vritie v avgustu nadomestne volitve.
Izmed 582 poslancev je 314 takih, ki so bili že v zadnji zbornici, 268 je novoizvoljenih; ismed teh 268 je 35 poslancev zavzemalo mesto v prejšnjih zbornicah, 233 poslancev je torej popolnoma novih.
Po dokončanih ožjih volitvah so poslanci tako-le razdeljeni;
Konservativci	-	15
nacionalisti	'	- 183
republikanci	12
Skupno (desnica) Republikanci «nuance» Briand levi republikanci, radikalci, neodvisni socijalisti, izvoljeni na listah Herriot-Bhim
Eravi socijalisti
omunistični socrjalci « " ~ komunisti
210 49
191 103 5 25
Po eksploziji v Bukarešto
Skoda ni Še ugotovljena
BUKAREST, 31. Dosedaj se še ni moglo dobiti točnih podrobnosti p katastrofi, ker ni mogoče stopiti na mesto eksplozije, katerega so v širokem obsegu zaprli vojaški kordoni. Radi tega ni še znano nifti točno število žrtev, niti višina škode, povzročene po eksplozijah.
Tisoč vagonov municije je zletelo v zrak. Četrtina te municije je obstojala iz ročnih granat z veliko močjo. Dober del ostale municije so pa predstavljale granate starega tipa. Razen tega je eksplodiralo 15 miKjonov puškinih nabojev. Del pirotehničnih delavnic je dobesedno izginil.
Uradna zanikanja pretiranih poročil
BUKAREST, 31. Agencija «Rador» poroča: «Prve vesti o eksploziji municijskih zalog v Bulcareštu so bile nad vse pretirane. Preiskava je dognala, da je eksplodirala le stara municija, ki se je imela itak uničiti. Vojska smodnišnica ni pri tem trpela nikake škode in bo že te dni začela zopet poslovati-
Ampak na zunaj ne more vsega tega pripoznati niti Radič in niti opozicijonalni blok, zakaj treba je prikriti poraz, ki je s odgoditvijo skupščine neutajljiv. Odtod to kričanje o kršitvi ustave, o obsolutizmu, o postavolorastvu, ki ga čitamo uro za uro v opozicijonalnem tisku. In vendar je vse to kričanje v resnici zelo votlo in neresno.
Treba je priznati, da ne pomeni od^o-ditev skupščine nobene idealne rešitve. Toda dobra rešitev je bila sploh nemogoča in sicer ne brez težke sokrivde opoziciio-nalnega bloka, 0 koncentracijski vladi, ki biNbila brez dvoma najboljša rešitev, ni hotel vedeti ničesar opozicij o na 1 ni blok pa čeprav je izvedel na dvoru vse argumente, ki govore prepričujoče za tako vlado. In enako ni hotel opozicijonalni blok ničesar slišati o nevtralni vladi, pa čeprav je bilo evidentno, da bi mogla nevtralna vlada najuspešnejše pobiti korupcijo, zaradi katere se je ravno opozicijonalni blok tako ešofiral. Trmoglavo je vztrajal opozicijonalni blok na svojem stališču, da edino njemu pripada vlada, pa čeprav je pregrešil vodja opozicijonalnega bloka tudi tc napako, da je pošiljal poverilnice Radičev-
Tudi ni res, da so se zrušili celi deli}cev v obrokih, mesto vse naenkrat in bi. mesta, da je bila kraljevska palača oško- tako s samo 20 Radičevimi poslanci slabej-dovana, borza porušena, da je prebivalstvo
brez strehe in število žrtev sicer Še neugo-tovljeno, ampak znatno. Resnica je vsa drugačna. Tri oisebe so v nesreči prišle ob življenje, nekoliko jtb je bilo ranjenih. V mestu obstoja vsa škoda v kaki razbiti šipi.
Sožalje italijanskega kralja
RIM, 31. Komaj se je kralj povrnil iz Londona, je poslal romunskemu kralju so-žalno brzojavko radi težke katastrofe v Buk ar eš tu.__
Kitajska priznala Rusifo
PEKING, 31. Kitajska je priznala «de jure» vlado sovjetskih socjialističnih republik.	_
Pred koncem stavke v Porurju
BERLIN, 31. Wolfov dopisni urad poroča iz Hessena, da so vsled pravoreka ministrstva za delo štiri glavna udruženja rudarjev izdala skupen proglas za povra-tek stavkujočih rudarjev na delo. Smatra se, da se bo stavka vsak čas končala.
Nova finska vlada.
HELSdNGFORS, 31. Sestavljena je bila nova vlada. Predsedstvo je bilo poverjeno Ingman-ou, zunanje zadeve pa je prevzel Procope.
OLIMPIJSKE IGRE Švica premagala Čehoslovaško 1 s 0
PARIZ, 31. Na današnji nogometni tekmi je Švica premagala Cehoslovaško z 1 : 0. Vsled takega izida bo stopila v pondeljek italijanska skupina proti švicarski na stadiju Bergeyre.
Skupno (levica) 374 Plače poslancev Vsak ^poslanec dobiva 15.000 frankov letnih; od 1. 1920. dobiva Se letno doklado 12.000 frankov. Ako plačuje poslanec mesečno 26 frankov, ima prosto vožnjo na vseh francoskih železnicah. Poslanec se lahko zavaruje in sicer od 55 leta dalje; ako plačuje za penzijo 50 frankov! mesečno, vfival pokojnino 1.800 fr.; ako pa plača 100 fr., dobi pokojnino 3,600 fr.
Hmm«H mcUomIIm vztrajajo
Mani ae bo odkhsfl
BERLIN, 31. Skupina nemških nacijo-nalcev je sklenila, da ne bo capustMa svojih smernic toliko glede notranje politike, kolikor glede zunanje. V parlamentarnih krogih prevladuje mnenje, oa ne bo Marx odklonil poverjenega mu mandata za sestavo nove vlade, tn to kljub tem«, da so se nemški nacijonalci izrekli proti vstopu v novo vlado.
Pfsm§ is JygosIaylse
LJUBLJANA, 29. maja 1924.
Abstinenca hrvaških poslancev je končana in v torek je priseglo zadnjih 35 Ra-dičevih poslancev po verifikaciji njihovih mandatov zvestobo kralju in ustavi. Končano je s tem mučno poglavje hrvatske pasivnosti in beograjska skupščina je postala zopet najvišja in edina pravo vel javna raprezentanca vsega jugoslovenskega naroda.
Temu veselemu dejstvu pa je seveda primešanih še dosti trpkih stvari, zakaj le počasi napreduje konsolidacija Jugoslavije tn nemogoče je pričakovati, da bi Radičev-ci takoj popolnoma zavrgli vse svoje zgrešene nazore. Zato se ne smemo čuditi, če zatrjujejo Radičevci, da njihova prisiega ne velja, da je samo prazna formalnost in da z njo niso priznali edinstva Jugoslavije. Enako ni presenetljivo, če se je 8 Radi-čevcev izmuznilo prisegi in Če še ni sam Radič poslal niti po<veriInic za svoje tri mandate. Toda kakor so žalostna ta dejstva, tako močna vendar niso, da bi izbrisala fakt, da so Radičevci prisegli, jda. so pričeli sodelovati v skupščini in da so s tem dejansko, pa čeprav s figo v žepu, priznali edinstvo države. Prvi korak k pozitivnemu delu je storjen in niti Radičevci, mojstri demagogije, ne morejo več nazaj.
Zalibog se resničnost te trditve ne more takoj prepričujoče izkazati,-zakaj skupščina je odgodena do dne 20. oktobra in tako so Radičevci zaenkrat še rešeni preizkušnje, ki bi jo morali prestati delujoči skupščini. Ta preizkušnja za Radičevce nikakor ne bi bila lahka, zakaj kljub vsej svoji kri-čavosti bi morali ugrizniti v kislo jabolko in naložiti davkoplačevalcem tudi nova bremena ali pa ne bi mogli rešiti invalidskega zakona. In tudi ne bi mogli odpraviti vojske in žandarjev, temveč vse življenje bi teklo ravna tako naprej, ko preje, ko je Še Radič obljubljal, kaj da bo vse zboljšal.
Vsled tega ni radićevski ogorčenosti zaradi odgoditve skupščine dosti verjeti, temveč vse bolj verjetno je, da ni nihče odgoditve skupščine tako vesel ko g. Radić. Pomislimo samo, da bi Radičevci pod vplivom svojih volivnih špekulacij razgrnili v skupščini macedonsko ali pa črnogorsko vprašanje. Nobenega dvoma ni, da bi tedaj velik del demokratov nastopil proti Radi-ćevcem in posledica tega bi bila, da bi imela vlada trdno večino, Radić pa bi se moral opravičevati pred svojimi verniki, kako to da Pašič ni padel, pa čeprav so prišli Radičevci v Beograd. Tedaj pa bi pričelo ljudstvo sumiti o edinoizveličavno-sti Radića in njegova gjkniola hrvatskega junaka bi vidno otemnela.
Ši od radikalov. Pri tem pa je še Radič i vedno bolj nemogočimi izjavami stalne slabil ugled opozicijonalnega bloka in končno dokazal, da se ne more kralj razpreti z monarhisti na ljubo republikancev. Kralj je moral vztrajati na sedanji črti in da je ostal njej zvest do konca, je dokazal ravno z odgoditvijo skupščine in v tem je njegova velika zasluga.
Odgoditev skupščine je bila namreč vezana na verifikacijo vseh Radićevih mandatov in tako ni vladna kriza končno rešena, temveč samo odgodena. S tem pa je pridobljen dragocen čas, da se morejo strasti umiriti in da se more ustvariti podlaga za potreben sporazum.
Opozicijcnalnemu bloku pa je s tem še posebej dana prilika, da se rehabilitira v državnem zmislu in da dokaže svojo sposobnost prevzeti vladno krmilo v svoje roke. Končno vendarle ni vladanje tako priprosta stvar, da bi se moglo Čisto navadno aritmetično ugotoviti, komu pripada pravica vlade. Treba je tudi pogledati kakšen je tisti, ki je reflektant na vlado, in ne samo, koliko glasov ima za seboj. V na^ih razmerah je to posebno jasno in zato vidimo, da tudi g. Davidovič odklanja Radića kot ministrskega predsednika, pa če bi ta imel tudi 157 poslancev.
Vse pa kaže, da opozicijonalni blok ne bo porabil prostega časa do 20. oktobra na najboljši način. Vsaj agitacija opozicijo-nalnih strank to dokazuje. Še belj pa potr jujeo ta vesti, ki prihajajo iz Radičcvega tabora.
Tu se je namreč pojavil odkrit razkol in odsotnost Radića, delovanje frankovcev in pritisk Pucke stranke so pričeli delovati. Na eni strani uvide vajo kmetje da je toliko obljubljana republika danes še vedno tako daleč kakor je bila preje. Na drugi strani pa raste spoznanje, da je zgrešil tudi Radič napake in da ni več tisti odločni voditelj, kakor je bil, zakaj pričel se je vezati z monarhisti. In tako smo prišli do tega, da dobi Radičev «SIobodni dom« svojega konkurenta in dne 15. junija prične v Zagrebu izhajati cHrvatski dom».
To je spravilo seveda Radića iz ravnotežja in zadnjr «Slobodni dom* prinaša Ra-dičevo izjavo, da zahteva odslej najprej iz-premembo državne oblike in da bo v bodoče sklepal dogovore samo s strankami, ki so odločno republikanske. S tem je pa opozicijonalni blok de facto pokopan, zakaj Davidovič je monarhist in njegova stranka je med Srbi razbita, če bi zavoljo Radića zavrgla monarhizem. Pa tudi za našo SLS. bo sila težko stopiti popolnoma v tabor republikancev. Sicer bi ljudske mase to morebiti še precej odobravale, toda gospodarski oziri in ne na koncu tudi priljubljenost kralja silijo k previdnosti.
Če pa je razbit opozicijonalni blok, potem pa je ustvarjen tudi čisto nov položaj in možnost koncentracijske vlade stopa zopet v ospredje. S tem pa je zopet dokazano, da ne bi bila nobena rešitev tako napačna in tako nesrečna ko tista, ki bi povzročila nove volitve. Zakaj volitve ne bi mogle biti drugo ko novo užiganje ljudskih strasti in nasprotje med obema ekstremnima stališčema bi rastlo tako zelo, da bi moglo priti do najhujšega.
Tako pa bo volivna agitacija počivala, zato pa tem bolj delovalo drugo pozitivno gospodarsko delo. To, pa mora nujno povzročiti gospodarski napredek države in s tem pomanjsanje ljudske bede. Avtomatično pa sledi temu padanje ljudske nejevolje in glavni adut Radića bo izgubil svojo veljavo.
Tako gre razvoj Jugoslavije po stalno dvigajoči se črti navzgor in končna zmaga pripade tistim, ki so z dejanji zgradili to črto, ne pa tistim, ki so hoteli z govorjenjem proces konsolidacije onemoogčiti. Ob sedanji vladni krizi se je vse to jasno pokazalo. Pokazalo pa se je tudi to, da bo izhod iz krize v resnici dober, zakaj kralj je na mestu in močan dovolj, da kljubuje skrajnežem. To pa je glavno!
O- P.
Naročajte in Sirite „EDINOST"
Pot do zbllianla
Povodom koncerta ThietTy-KjLv£nikove Iđ Betetta v Trstu so nekateri tržaški listi Izvabljali iz strun svoje politične kitare gvoke, ki so nam zveneli nekam čudno. Kaše uho ni bilo navajeno doslej poslušati take zvoke od strani tržaškega časnikarskega koncerta. Pripovedovali so, kako da fe občinstvo burno pozdravljalo odlična slovenska umetnika. Toda to priznavanje da je imelo še svoj poseben pomen. Ni veljalo samo umetnosti obeh gostov. «Picco-Io» je na pr. nagla šal, kako da sta umetnika od onstran meje mogla *f italijanskem Trstu prirediti svoj koncert ne le nemoteno. ampak tudi ob splošni pohvali. To zbliževanje na polju umetnosti naj bi bilo ▼ pTičetek tudi političnega in gospodarskega zbliževanja med obema državama!
Pa da niso biii to nenavadni zvoki iz strun kitare italijanskega tiska! Saj še ni dolgo za nami čas, ko srno morali dan za dnem poslušati drugačno pesem: Slovenci da so le nekako gorsko ljudstvo, pastirji, brez vseh obtleiij, ki tvorijo pojm naroda. Njihov jezik da je k večjemu za rabo pri ogniišču borne kmetske hiše, popolnoma nesposoben za kako slovstveno ali umetniško snovanje. Slovenci da so narod brez vsake kulture, torej tudi brez umetnosti. N cd os taja da jim vsako sredstvo za umetniško udejstvovanje.
Tak'' so bili Slovenci še nedavno v opisih italijanskega tiska. Sedaj pa naenkrat presenetljivo veselje na umetniškem zbliževa-niu Slovencev in Italijanov! Od kod neki ta čudež? Mari so Slovenci v kratki dobi, recimo enega ali dveh let, izvršili tolik fenomena i en napredek, da so postali tvo-rilen element celo na umetniškem polju, ki mu morajo izreki ti priznajaje ludi velekul-tuini Italijani, ki se ponašajo kot prvaki na polju umetniškega ustvarjanja?! Nu, takega čudeža ne pozna zgodovina kulturnega snovanja narodov, in tudi Slovenci ga niso izvršili. Resnica je pač ta, da poprej italijanski tisk ni govoril resnice o duševnih svojstvih in sposobnostih našega naroda! Mislili so, da ni treba drugega, nego potajevati naš kulturni napredek in potem da kulture Slovencev ni! In na italijanski sirani so jim verjeli. V lern je eden glavnih iz\orov sedanjih političnih in narodnih razmer v naši pokrajini!
Tu bi mogli sicer pripomniti, da je pač vse prav in lepo, kelikor je «Piccolo>» govoril v priznanje slovenskima umetnikoma. Ni pa govoril vse in poine resnice. To bi bil zares razveseljiv znak o umetniškem zbliževanju, če bi bilo res, da je italijansko občinstvo slavilo slovenska umetnika t in jima izkazovalo svoje simpatije. Resnica pa je ta, da najmanje 90 odstotkov občinstva so bili — Slovenci! Če pa naj bi bil razveseljiv znak- že v tem, da niso drugo-rodci nasilno metili tega koncerta, potem pa moramo ugotoviti z obžalovanjem, da smo še precej oddaljeni od pravega razpoloženja za kulturno zbliževanje in pravilno upoštevanje slovanske kulture. Pa tudi da je bila na koncertu veČina občinstva italijanska, ne bi bil še to «znak» v tistem zmislu, ki ga podčrtuje «Piccolo». Tega italijanskega občinstva pa ni bilo. Edino torej, kar moremo priznati kot znak nekega preobrata, bi bilo v tem, da reče-nega koncerta — niso motili! To pa še ne kaže — kakor rečeno — na resnično kulturno zbliževanje, ki naj bi bilo — kakor govori <-PiccoIo» — v začetek tudi političnega in gospodarskega zbliževanja med obema narodoma!!
Za tako zbliževanje bo trebalo preobrata in izpremeirfbe še v mnogih drugih pogledih. Mnogo, mnogo se bo moralo še spremeniti v sodbi na iialijanski strani o duševnih darovih in drugih svojstvih našega naroda, da se res na široko odpre in ugladi pot do pravega političnega zbliževanja. Svoje politično raz po! oženje napram Slovencem morajo temeljito spremeniti na italijanski strani. O tem jim govori z najblaijo voljo, globokim razumevanjem in najčistejšimi nameni njihov človek, odličen italijanski človek — general Domenico Guerrini.
Govori jim, naj se ne dotikajo jezika, kulture in običajev" drugih, ker je na to stran vsak narod najobčutljivejši! Zato priporoča Italijanom največjo obzirnost napram drugorodcem v državi, če hočejo zahtevati od njih zvestobo in udanost do držaje. Opozarja jih. da zgodovina ne pozna primera, ko bi nasilno narinjevanje drugega jezika kakemu ljudstvu pridobivale to ljudstvo za državo! Navaja jim zglede iz zgodovine Italije same, kako da morejo drugorodci, če so jim zagotovljene narodne, kulturne in politične pravice, postati najboljši državljani. Posebno jim priporoča, no.j nikar ne vidijo znaka kakega iredentizma. upornosti proti državi, v tem, da hoče biti kako drugorodno ljudstvo zvesto svojemu narodnemu bistvu, če si hoče ohraniti svoj jezik, svojo kulturo in svoje običaje! Poučuje jih, da je pri ljudstvu, ki ga nacijonalna ideja spaja v skupnost, ta nerazdružnost nezlomljiva, da se tudi tako ljudstvo, četudi tesno strnjeno v zvestobi do svojega naroda, more s pravičnim in svobodoljubnim postopanjem pridobivati tudi za državo! Naj ponovimo tu zaključne besede generala Guerrinija v njegovem zadnjem članku:
< Če se narodne manjšine tie bodo mučile, če se jim ne bo kljubovalo, če ne bodo prikrajšani v svoji pravni posesti, v podedovanem jeziku, kulturi in običajih, potem je opravičena nada, da postanejo polagoma A ostanci! To je: iskreno udani državi.
Tako kaže general Domenico Guerrini Italijanom pot pametne manjšinske politike, ki edina more ckvvesti do cilja: do resničnega umetniškega in političnega zbliževanja med večinskim narodom m drugo-rodnimi manjšinami v državi! In vsled tega 4udi do cilja, po katerem stremi sedanja italijanska vlada: do res solidnega, iskrenega \ in trajnega sporazuma med Italijo in
jugoslavenskim plemenom onkraj državne meje!
Ni torej do*ol), da italijanskih tisk — le iz previdnosti, ki jo nalaga trenutek — izreka par prijaznih besed povodom kakega slovenskega koncerta v Trstu, ali pa celo, da se ta prireditev ni nasilno motila. Vprašanje kulturnega in političnega zbliževanja treba presojati z veliko višjih vidikov, treba to vprašanje zajeti do globine in v vsej njega razpetosti! Treba odstranjati prav vse, kar kali razmerje med obema plemenoma, posebno pm strah na tisti stra-ai, ki so ji ogroženi nerodni obstanek, kulturni napredek in vsled tega tudi gospodarski položaji Kjer vlada strah za najvišje dobrine, ne more biti zadovoljstvo. Zadovoljstvo tn čut popolne varnosti v vsakem pogledu pa je tisti most, ki dovaja do zbliževanja med dvema plemenoma. Na kratko povedano: na italijanski strani morajo temeljito spremeniti svoje razpoloženje, vso rmojo poKtiko napram narodnim manjšinam v vseh pogledih! Potem še le morejo priti j resnično medsebojno spoznavanje, kulturna vzajemnost, pravilno vzajemno ocenje-1
vanje umetniškega snovanja in tudi politično in gospodarsko zbliževanje, koristno in plodonosno za obe strani. Naj se že enkrat povzdignejo iz zmote, ki jo je tržaški italijanski tisk oćitoval povodom koncerta Thierry-Kavčnikove in Betetta, zmote namreč, da mora tisti, ki je bil vedno tepen po vsem telesu, že pozabiti na vse bolečine, če si ga enkrat nekoliko dobrohotnejše pogladi! — z lepo prikrojeno besedo! Izle-čiti se morajo vse rane, ki jih je vsekala dosedanjost našemu narodnemu telesu. Le tedaj, če se združujeta dva zdrava in čvrsta organizma, more taka spojitev donašati dober plod. Naši sodržavljani italijanske narodnosti naj poslušajo nauke in nasvete generala Guerrinija in naj jih tudi praktično izvajajo, napram naši narodni manjšini, pa bodo tudi slovenske umetniške prireditve v Trstu in italijanske v Jugoslaviji res slavja tistega medsebojnega upoštevanja in razumevanja, o katerem je rekel «Piccolo», da ga želijo vsi tisti, ki razumejo pomembnost političnega in gospodarskega zbliževanja med Italijo in narodom Jugo-slovenov!
DNEVNE VESTI
Mltei ztomKe h inSa postane«
Preteklo nedeljo smo zabeležili na tem mestu golo dejstvo, da se je od naših poslancev udeležil svečane otvoritvene seje rimskega parlamenta le dr. Wilfan, medtem ko poslanca dr. Besednjaka ni bilo pri otvoritveni seji.
Z ozirom na razne tendencijozne razlage, ki so jih objavili nekateri listi povodom takega postopanja nažih poslancev, smo pooblaščeni izjaviti, da sta bila na dan otvoritve parlamenta oba naša poslanca v Rimu ter da sta se med seboj sporazumela, da se otvoritve udeleži samo dr. Wiifan. Naša poslanca sta torej dogovorno tako postopala.
„H Pcgolo d! Trleste" In ns!s lojalnost
«11 Popolo di Trieste« reagira na našo notico, s katero smo odklonili za naše ljudstvo dosedanjo usodo beneških Slovencev, na način, ki dokazuje vnorvič, da je njegova stvar tako slaba, da se absolutno ne da dobro braniti.
Ponavlja zopet svojo večno ponavljano trditev, da se «politikanti* pri «Edinosti» še ne zavedajo spremembe, ki je nastopila s« priključitvijo te pokrajine k Italiji. Še vedno da trdimo mi, da se ne uveljavlja enakopravnost vseh državljanov Italije brez razlike, kateri jezik da govorijo.
Odgovarjamo, da se ravno mi v polni meri zavedamo te spremembe. Ne zavedajo se pa gospodje pri «Popolu» spremembe, ki ie nastopila za državno življenje Italije s priključitvijo drugorodnih manjšin; ne zavedajo se nalog in dolžnosti, ki jih ta sprememba nalaga državi v postopanju z drugorodnimi državljani! Mi smo se znali povzpeti na višino nove dobe, gospodje pri «Popolu» pa ne!
«11 Popolo» trdi, da mi gledamo na beneške Sfovence z nekakim pomilovanjem, češ da so nezrelo, nekulturna ljudstvo brez narodne zavesti. Tu nam je «Popolo» nekaj podtaknil, kar nismo rekli. Mi smo le ugotovili, v kakem pcSitičnem, kulturnem in narodnem sestavu so bili beneški Slovenci tedaj, ko so bili priključeni k Italiji, torej pred blizu pol stoletja.
Potem govori «Pcpolo» o pretvezni propagandi, ki da jo delajo slovanski politikanti tostran reke Idrije s širjenjem knjig in brošur svojih Matic, družbe sv. Cirila in Metoda in družbe — sv. Mohorja! Narodne zavesti beneških Slovencev da ni treba še le sedaj vzbujati, ker so že davno na to mislili tukajšnji slovenski propagandisti. Na to ugotavljamo zgodovinsko dejstvo, da se je pravo nacijonalno gibanje med Slovani tostran prejšnje državne meje začelo še le proti koncu šestdesetih let, torej po priključitvi beneških Slovencev k Itslifi! Trditev torej, da se je od tu vodila slovanska propaganda preko prejšnje državne meje, je le napad na resnico. «Popolo* se roga, da so se beneški Slovenci kljub tej propagandi junaško borili za Italijo, kar da kaže, da jim je bila italijanska civilizacija bolj vabljiva, nego pa vaba «dell'alma Lubiana» — matere Ljubljane. Tako roganje je naravnost nemoralno. Žaljivo je, če se kakemu narodu podtika, da daja civilizaciji drugega naroda prednost pred ono svojega naroda, če je namreč onemu narodu ta poslednja civilizacija — pristopna! Tu bi pa mogli mi načeti poglavje o... svobodi, ki jo uživajo beneški Slovenci! Postalo bi jasno vsakomur, kako upravičeno odklanjamo mi usodo beneških Slovencev! Ali pa more «Popolo» navesti le en sam primer, ko bi bili mi hujskali beneške Slovence, naj se ne borijo za svojo državo?! Kar bi želeli, je le, da naj bi beneški Slovenci, ker tvorijo z nami isto etniško skupino, z nami vred z zvestobo do države ohranjali tudi zvestobo do svoje narodnosti, svojega jezika in naše skupne kulture! Če je ta naša želja dokaz nelojalnosti napram državi, potem pomenijo obtožbe v «Po-polu» zahtevo, naj italijanska država izreče svoj anathema nad — nacijonalno idejo in nje blagotvorno in VEfojno moralno silo! Genij kulturnega italijanskega naroda pa tega noče — ne zahteva, da bi se drugorodci izneverili svojemu rojstvu in svoji narodni kulturi! Saj je ena najslavnejših njegovih lastnosti, ki ga diči jo pred svetom, ravno njegova ljubezen do svoje narodnosti. On zahteva le, naj bodo drugorodci lojalni državljani, ne da bi se izneverili — sebi in svojemu rojstvu!
Tudi zaključek «Popo4ove» polemik? radi našega odziva na govor generala Balbo v Sežani ne odgovarja duhu kulturnega in svobodoljubnega itaKmnskrtfa na-
roda. Pravi namreč, da je ta nai odgovor prikrojen za — «rabo onkraj meje*. To pa je poizkus denuncijacije brez navedbe kakega konkretnega dejstvaI No, na take poizkuse smo že navajeni — saj se ponavljajo dan na dan! «Popolo» naj nam pa veruje, da nas puščajo povsem hladne. Mi ostanemo isti «politikanti* kakor smo bili doslej, ne da hi bili rad tega — nelojalni nanram državi!
isArgumanf1 smeSenfa
-Tržaški laiki listi se tega »argumenta* kaj I radi poslužujejo proti nam. Ni čudno, zakaj naša stvar in naša borba zanjo je tako vsestransko pravična* da ni resnega in veljavnega argumenta, ki bi ga mogli ti listi z uspehom zavih te ti proti nam. S kakimi resnimi argumenti naj se ovrže in irpodbije n. pr. utemeljenost našega poziva na jugoslovenske trgovce, naj piiejo v Trrt v svojem jezik«? Ni takih argumentov in zato segajo naši laiki tovariši po smešenja, po «efektih vročine« itd. Ne zavedajo pa se, da je efekt takih ^argumentov* fc hipen in da na koncu koncev ne dosegajo cilja, na katerega meri taka «polemika».
Razprava o resnih vprašanjih zahteva resne argumente, a obramba gospodarskih koristi svojega naroda in dostojanstva njegovega jezika — so vendar le krvavo resne stvari.
So to stvari, o katerih more imeti vsakdo odvojeno svoje mnenje in jih tudi pobijati; vsa-kako pa so lesne stvari, o katerih je treba resno razpravljati. Drugače se pri drugih, ki so : jim tc stvari svete, zadeva bolestno na najobčutljivejše strani. S smešenjem se ne prepriču-| je, se ne boljšajo razpoloženja, marveč se du-! hovi žalijo in grenijo.
I Slično smešenje t«to šaJostnik in zalo vele-! resnih dogodkov so zagrešili nekateri listi — veleresnih tudi z vidika *n tereta države, njene uprave in njenega ugleda. Mislimo na nedavne dogodke v nesrečni občini mareziski povodom tiste znane kazenske ekspedicije iz Kopra. Bili so to dnevi strahu in trepeta za ' prebivalstvo one občine. Naj i« fte bila krivda j na onih dogodkih na tej aH <ai strani — to ' ugotovi oblastvo, če bo preiskava res objek-i tivna — na vsak način so bili teko žalostni in : veleresni, da mora vsakdo, ki žeti da bi se v j naše medsebojno življenje povrnili mirni in ; zdravi odnoš&ji, Ie želeti, da bi se taki dogodki , ne ponovili nikdar več, da b« se razburjeni duhovi pomirili! Na naša poročila, ki so verno izražala bol onega izmučenega prebivalstva, pa 6o tisti listi smeSili to prebivalstvo, češ, da je bežalo kakor kaki plahi zajci in se skrivalo. Vraga da ne bi bežalo in se Skrivalo pred man-ganelom in grozečimi batinauni? I In bežali in skrivali so se vsi — tudi nedolžni, ki niso nič zakrivili, ki niso bili nič udeleženi, ne kakor pretvezni krivci, ne drugače. Bežali so v skrbi za svojo kožo, za svoje zdravje in ▼ strahu pred drugimi hudimi posledicami, ki bi jih mogle zadeti ob današnjih razmerah. Ti nedolžni ljudje so bi& vredni usmiljenja, ne pa zasmehovanja. In kar j« posebno Žalostno: mari tako 6mešenje preganjanih ne pomeni za preganjalce vzpodbujanje k nadaljevanju? Kako naj se potem globoko užaljeni in skrajno razburjeni ljudje pomirijo?! Kako naj se uresniči beseda ministrskega predsednika Massolinija o redu in zakonitosti, ki dajata ie le državi značaj in sloves redne pravne in pravične.
Hooo užKfiifisKG trta tn noši kmeMd
Vzorci za garancijske izjave (Atto di garan-zia) se dobivajo pri upravi užitninskega davka (ul. Madonna del Mare št. 13) in stanejo po 20 st. komad. Rok za sestavo garancijskih izjav je
določen do 10. t. m. Vsak posestnik mora napraviti izjavo v dveh enakih izvodih. En izvod se kolkuje s kolkom 3 lir, drugi pa s kolkom 2 lir. Na izjavah mora biti popisana goveja živina, praiiči in koze. Garencijsko izjavo podpišejo lastnik živine in dva poroka, in sicer vpričo okrajnega načelnika (Capodisiret-to), ki potrdi istovetnost podpisov in izroči garancijske izjave municipiju. Se preden se gre k okrajnemu načelniku, pa je treba nesti garancijske pole na registrski urad (Ufficio del boHo), kateri kolke prepečati.
Opozarjamo nadalje kmetovalce, da se mora odslej dalje javiti vsaka sprememba na posesti živine upravi užitninikega davka (ul. Madonna dsl Mare št. 13), ia oe več v klavnico. .Knjižica za kontrolo živine stene 1.20in se izda po podpisu garancijske izjave za dobo enega leta.
Opozarjamo končno nafte kmetovalce, da je municipij priporočil upravi užituinskega davka, naj postopa obzirno in naj se zadovolji s tisto najmanjšo garancijo, ki je potrebna da se obvaruje davčna uprava pred zgubo. Ker pa gre v našem slučaju aa po«irfnilre, ia sicer bofjše posestnike (k« manj presaoim sploh nimajo živine), se nam zdi. da hi morala uprava užitninskega davka v smislu gornjih odredb tržaškega municipij* smatrati, da je užifcninski davek dovolj garantiran, da as preti nobena zguba ia vsled tega ss zadovoljiti a samo prijavo živine. Opozarjamo posebno ie, da se ima plačati kavcijo a& dati garancijo le za tako živino, ki se je uvedla v užitntasko črto začasno tn ki se ima v kratkem ali zopet odvesti čez črto aH pa v črti zaklati ia porabiti Živina naSih kmetov pa ee nahaja tukaj stalno in ni namenjena oorabi razen oraličev za katere pa
»e plafia taft o malenkosten davek, da se ne izplačajo garancijske izjave.
Rincerf pevskega zbora Ittltejjski Zveze
Kakor Že včeraj javljeno, na stepi Zvezin zbor za BinkoSti v Trstu s programom, ki ga je izvajal lani v septembru v Benetkah in Bolonji. Kako se zbor presoja v glasbenih krogih, je razvidno iz ocene, ki jo je 23. sept. 1923. objavil bolonjski dnevnik «L'Awenire d'Italia*. Piše med drugim:
♦ Sinoči je prisostvovalo vokalnemu koncertu v „Liceo Rossani" malo — četudi najbolj izobraženo — število občinstva. Ne mečemo krivde na mnoge Bolonjčane, ki so bili odsotni; ako bi vedeli, za kaj gre in kolik duševen užitek jih je čakal, bi gotovo ne dovotili, da jim zbeži redka prilika slišati novo, najoriginalnejšo in moderno glasbo v najlepšem pomenu besede, koncert o katerem bi rekel Giusti ,,da se je pel, kakor se mora peti!" In to je mnogo.
Zbor je sestavljen — kakor smo Že j včeraj poročali, iz 31 učiteljev in 23 uči- j teljic — Slovencev iz Julijske Krajine.; Prišli so, da spoznajo svojo novo domovino in nove brate, prišli so, da jih spoznamo in — ker gre za učitelje — da nas nečesa nauče, nas, ki imamo toliko lepega glasov- j nega materiala, tako zelo razvito uho in j okus, pa se nikoli resno ne potrudimo, da bi naučili svoje učitelje in svojo mladino spoznavati in proizvajati resnično, pravo vokalno glasbo, ki ni najmočnejša stran naše glasbe, a bi se lahko postavila v mednarodno vrsto.
Vrnimo se k zboru. Pel je sinoči izvrstno, premagujoč težkoče, ki bi oplašile kakršnoKoli pevsko društvo profesionistov. Imamo v Bologni ravno te dni grozni primer kubanskih kozakov, ki ga — tako izgleda vsaj — boionjsko občinstvo ceni in proučuje. Seveda tu ni mogoče delati paralel: konstatiramo samo, da je glasba slovenskega zbora v splošnem težja in ne-
Erimerno bolj izdelana od kozaške — in
er večje umetniške vrednosti tudi manjšega teatralnega efekta. A kljub težkoči se pesmi uživajo in občudujejo, kakor se mora občudovati mlad učitelj Srečko Kumar, ki ima vos zbor v svoji pesti, da ga vodi preko uijtežjih akordov do drznih fug z živim ognjem in umirjeno gotovostjo*.
Paziosko hrv. učitelj, društvo držati će svoju glavnu skupštinu u Lupoglavu 15. junija u 9 sati s ovim dnevnim redom: 1. Predsednikov •pozdrav; 2. izvešće tajniško, blagajniško i revizijsko; 3. izbor društv. odbora i revizora; 4. Izbor delegata za Zvezino zborovanje; 5. Gen-tilijeva školska reforma; izvešćuje kol. Doganj 6. razgovor o društvenim ustanovama: o Samopomoči; o pevačkom zboru, o socijalnom tečaju, te o Učit. Listu. 7. Slučajnosti, 8. Pobiranje članarine. — Odbor.
Pozdrav vojakov. Mnogo pozdravov pošiljajo v domovino iz daljne Bologne vojaki: Mozetič Albert, Marc Ignacij, Kokorovec Mari}, Kraij Edvard, Štok in Petelin.
Druiftvena vesti
•Kolo*. Danes ob 10. uri dopoldne pevska vaja. Prihodnjo nedeljo nastop, zato naj nihče ae manjka!
Kontovels Na binkoštno nedeljo 8. t. m. prirede domači diletanti Jurčičevo naroHno -'?ro s petjem v petih dejanjih »Domen*. Predpro-daja vstopnic od II h predpoldne v d.orani.
Nova igra- Slov. dekliška Marijina družba v Rojanu (Vicolo delle Rose 13) vprizori danes popoldne ob 6 uri novo tridejansko žaloigro dr^'a Gapp: «Rlomena» s petjem in z živo
sliko. Prireditev »e vrši v prid prvoobhajon-cev slov. ljudske šole v Rojanu.
M, D. P. — Sv. Jakob. Jutri, v pondeijefc običajni društveni eestanek ob 20.30 ari. —-Odbor.	_
Bz tržaškega iivljenla
Strašna smrt otroka. — Padel po nesreči pod voz ter obležal z zmečkano glavo.
Včeraj popoldne se je pripetila pri Sv. Ja» kobu grozna nesreča, ki je vzbudila med tamošnjim prebivalstvom zelo mučen utis. Pomej 4-letni deček je bil žrtev svoje otročje neprevidnosti ter prišel na strašen način ob življenje.
Okoli 15.30 se je v ulici S. Marco igrala gruča 5—6-letnih otrok, med katerimi se j« nahajal 4-letni Rok Gazzella, stanujoč v hiJB št. 31 omenjene ulice; v odsotnosti matere g« je nadzorovala njegova 10-letna sestra Marija. Zdi se, da deklica ni zadostilo pazila na h? jlem, kajti ta se je pri igri s svojimi sovrstniki sp ;st3 za vozom tramvajske uprave, ki služi pri popravljanju električnih napeljav. Voz se je premikal počasi naprej in mali Rok ga je kmalu dohitel. V bližini ulice Navali, na mestu, kjer je napeJjan preko ulice železniški tir, sc je dečko v srvoji otročji razposajenosti obelil na zadnji del voza. To je zapazi! nek mimoidoči mladenič; uvidevši nevarnost, kateri je bil deček izpostavljen, je takoj zavpil vozniku, ki ni zapazil dečkovega početja, naj ustavi. A bilo je prepozno. V istem hipu je deček padci pod voz in kolo mu je šlo preko glave. Voznik in mladenič sta takoj priskočila k otroku, ki je ležal v luži krvi; nudil se jima je pretresljiv prizor; revček je imel glavo popolnoma zmečkano. Četudi je bilo očividno, da ie za nesrečnega otroka vsaka človeška pomoč zaman, je nekdo izmed navzočnih liudi obvestil o dogodku rešilno postajo. Na lice mesta prihiteli zdravnik je mogel naravno samo ugotoviti smrt, ki je bila hipna.
Orožniki, ki so prihiteli na mesto nesreče, so odvedli voznika, Mihaela Čuček, starega 50 let, stanujočega na Vrdeli — Sco^lietto št. 109, na orožniško postajo v ulici P. Revoltella. Ker se je pa izkazalo, da mož ni bil kriv nesreč«, je bil po zaslišanju zopet izpuščen.
Po oblastvenem izvidu je bilo trupelce ubogega otroka prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice.	_
Izjalovljeno tatinsko podjetje. Pred par dnevi so se tržaški svedrovci lotili velikopoteznega «podjetja>, ki bi se jim bilo — če bi sc obneslo — gotovo imenitno izplačalo. To pet so zlikovci posvetili svojo pozornost zlatarnici Jancsich. ki se nahaja na Passo di Pia7za Št. 1. Na dosedaj še nepojasnjen način so sc vtihotapili v neko shrambo hotela *Ad a , ki se nahaja v istem poslopju. Tam so skušali prevrtati zid, ki loči shrambo od zlatarne. Toda bodisi, da niso razpolagali s potrebnim orodjem, bodisi, da jih je preplašil kak šum, morali so opustiti žc napol dovršeno delo te." zbežati. Na licu mesta so pustili nekoliko vlomilskega orodja.
Varnostno oblastvo jc aretiralo dva težaka, uslužbena pri omenjenem hotelu, ker pada na niiju sum, da sta pomagala zlikovcem s tem, da sta jim omogočila dostop v shrambo.
Kolesarjev« nezgoda. Na Katinari se je včeraj popoldne ponesrečil nameščenec užitnin-skega urada Anton Delli Ponti, star 29 let. V bližini tamošnje užitninske črte je padel s k«- ( lesa tako nesrečno, da si ie hudo poškodoval desno nogo. Dobil je prvo pomoč od zdravnika rešrlne postaje, ki je bil poklican na lice mesta; nato je bil prepeljan v mestno bolnišnico.
Po roki se le porezal. Včeraj popoldne okoli 17. ure se je zatekel v mestno bolnišnico 20-letni urar Ramiro Cappelletti, stanujoč v ulici G. Vasari št. 17. Mladenič, ki je imel dlan leve roke hudo razmesarjeno, je povedal, da je v uJici Giuliani padel s steklenico v roki ter se pri tem ranil. Zdravnik mu je moral rano na več mestih zašiti. Mladenič sc bo moral zdraviti 15 dni.
dfiS
& E3 tyyy
PromeiiMle sodnikov
Že dolgo pred veliko nočjo je bil objavljen seznam sodnikov, ki bodo premeščeni iz Goriškega v druge pokrajine Italije. V tesna seznamu so bili navedeni vsi slovenski sodniki iz Goriškega, razven tenega, ki so premeščeni deloma v tržaško, deloma v istrsko pokrajino, nekateri celo na Jožnoi TiroJsko. Na njih mesta imajo priti pesniki m italijanski sodniki iz omenjenih pokrajin.
Te dni so prejeli ti sodniki ukaz, da morajo biti do 8. junija na svojih mestih. "Potemtakem ostane po binkoštnih praznikih, po praznikih sv. Duha, na celem Goriškem samo en sodnik, ki bo razumel jezik slovenskega ljudstva. Na goriškem tri-j bunalu je sicer še nekaj italijanskih sodnikov, ki zslovenščino, pa kaj, ko je ne morejo ra^meti, četudi bi hoteli. O, ko bi sv. Duh razsvetlil odločujoče kroge!
Blagopokojni Anici Sardoč v slovo. Neizprosni zakon usode veleva, da moramo prerano izgubiti ono. kar nam je bilo najdražje....
Bulnozeleni maj v vsej «vo-ji krasoti, mogočnosti in dr&žesti, je hotel, da ovene cvetka v pomladi svoje dobe — sklenil je, da naj bi cvetela v neminljivem sijaiju, v kraljestvu večne lepote...
tMaraikdo ie spoznal to dragoceno bitje, ko je njen srebmočisti glas v svetišču plaval proti prestolu Najvišjega v očanijoči, veličastni pesmi« do Onega, od katerega ie bila tak6 bogato obdarjena in ki <m* je v najljutejsih vihrah ostala zvesta dekla do poslednjega diha....
Marsikdo je vzljubil ta neprecenljivi biser, ko »o ga njene vrline navajale k višjim ciljem in vzorom od onih, ki se jim ' *' n;'a vsakdanji zemljan. Tedaj «i imel priliko diviti se neizčrpni zakladnici njenega duha. Spoštovali in cenili smo jo visoko, toda vedno še premalo...
In ko so viharji poneh&vali in si je ob strani ljubečega družnika spletla gnezdeče v svetem družinskem krogu, |e prišumljala bela žena in |o odvedla v kraljestvo višje sreče, zadovolj-softi, blaženosti...
Grobovi tulijo, kaj hočejo od nas, — Mo-gočno bodo ie nadalje donele orgije v hiši Gospodari, visoko se bo razlegala naia pesem v hramu umetnosti — lepote, a njen glas ostane nem za vedno...
Izčrpani bomo nadaljevali trnje vo pot proti Kalvarifi, jad nam bo ie nadalje razjedal izmučene duie, a nje ne bo več, da bi nam prili-Ttlt toti potrebnega laka in blagodejne utehe, da H nai mali čofaiič čfcnpref prijadral v pristan Vstajenja...
Nemo bodo tavali nieni dratfi po ostrih ster
zah življenja, toda ona bo daleč, daleč proč od doline solzd, trpljenja in prevar, njena jasna zvezda pa bo razsvetljevala poti mučenikov dolgo, dolgo...
tJmrla je mučenica, da se prebudi v tem večji slavi...
Na bajnem goriškem polju, ki ga je takč ljubila, bodo čakali njeni mladostni poze niski ostanki večnej$a vstajenja. Krasen sen bo snivala nepozabna Anica in mi ji ga bomo zavidali...
V boli povesite glavice, mladostne cvetke, zakaj ovenela je vaša kraljica!...
Plakaj, slavček, v božanstvu čarobnega maja, zakaj utihnila je z*l vedno ena struna tvoje milodoneče lire...	Dr. T.
Tolmin. Tolminsko olepševalno društvo ie pričelo da.jati zadovoljive znake življenja in razmaha. Uredilo je že skoraj vrt pred pošto m dokončalo že dokaj postranskih del. — To je vse lepo in hvalevredno. Opaža s« pa. da se članarina nič kaj pridno ne pobira. Če ie društvo nima drugih virov, in kot povojni obnovljeno tudi ne zalog, bi bilo jako priporočljivo vsajredno pobiranje članarine.
Najlepši sprehod v Tolminu in okolici je drevored proti gradu. Sedaj je seveda le senca tega, kar bi moral biti, ker je na levi in desni nakopičeno polno gramoza, kamenja ir «peska čez meter na visoko. Zdi se, kakor dv bi bila gotova priseljene, stavbinska podjetja privilegirana od tolminske občine, da lahko zastavijo občinske in deželne ceste s stavbnim materijalom. Ako pa kot tolminski občinar postaviš ob strani ceste hlod, tudi če ne ovira popolnoma nič cestnega prometa, ne bo} se, da ne dobiš tekom tedna plačilni nalog za filo-bo plačljivo tekom osmih dni. — Svetovati bi bilo olepševalnemu društvu v interesu občine same, — če ima v tem oziru kaj vpliva, — da poskrbi za odstranitev tega materijala pred nadaljevanjem drugih -olepšav.
«Pro Gorizia» — *Hiri)a» (2-2). V Četrtek se je odigrala v Gorici napovedana nogometna tekma med goriško *Pro Gorizia» in ljubljansko *Ilirijo», tekma, za katero je vladalo tako v mestu kakor po deželi veliko zanimanje, kar <je tudi pričal za goriške razmere naravno«! ogromen obisk pri tekmi. Tekme se ni udeležila samo Gorica in okolica, ampak zastopani so bili tudi oddaljeni kraji dežele, tako so pri-ili n. pr. Ajdovci kar z lastno avtokorljero. Tekmi je prisostvovalo okoli 3000 gledale« v
Ob 5.15, po običajni poklonitvi buketa ro/. ljubljanskim gostom in po običajnem medsebojnem izmenjanju pozdravov, je dal sodnik znamenje k pričetku. V prvi polovici igre je viadslo med nasprotniki gotove vrste ravnovesje, ioga te je sukala sedaj v goriškem sedaj zopet v ljubljanskem sektorju. Prva od-očitev je padla z golom «Pro Gorizie» proti
Iliriji, kateri ae je v 43' poere&lo doseči uravnavo, nakar je kmalu sodnik dal znamenje konca prve polovic«.
V drugi polovici pa je prešla inicijativa več manj v roke (pravzaprav noge) Goričanov.
Sicer se je * Iliriji* le ofc 18' druge polovice posrečilo zabiti Gocičanom nov, lep gol, kar je Goričane £e bolj razvnelo, da so napeli vse sile v dosego izenačenja, kar so tudi dosegli v 35). Ko so to dosegli, so napenjali vse sile, da bi odnesli tudi zmago, toda vsi njihovi napadi so te razbili ob dobri obrambi »Ilirije* in njenega izvrstnega vratarja, ki je večkrat zagnal #ovražnika izpred samih vrat in oČuval «Uiri-fo poraza. Tako se je v veliki napetosti polagoma približala 45 druge polovice, ko je sodnik dal znamenje b koncu. Ni bilo ne zmagovalcev ne poraženih.
Glede igre same moramo priznati, da je »Ilirija kot cclota mnogo bolje igrala nego «Pro Gorizia». Na strani «Ilirije» smo videli večkrat prav lepe kombinacije in izvrstno podajanje, česar ]e Goričanom v veliki meri manjkalo. Tam je bila igra celote, pri Goričanih pa, ki so jako vztrajni, hitri in dobri strelci, jc bila p eveč individualna; Goričani so igrali visoko, tii iančno, Ilirijam pa nizko, prizemno igro, dokler se tudi nekateri iz njih niso pustili zapeljati od Goričanov k visoki igri. Če se bo moštvo «Pro Gorizia» podvrglo disciplinirani, kombinirani igri, utegne s svojim dobrim materialom postati nevaren tekmec prav dobrim nogometnim klubom. Igra je bila precej fair. Sodnik ni bil na višku svoje naloge in tudi ne vedno nepristranski.
Morilec se javi sam orožnikom. Vsem je še v živem spominu umor na goriškem gradu, kn jc pred par tedni bivši stotnik Bevilacqua radi neke ženske ustrelil Ivana Potenzo. Kakor poročajo, se je Bevilacqua, ki je po zločinu izginil neznano kam, sedaj javil v svojem ; Mnem kraju S. Chilico Roparo di Potenza < rožnikom. V svrno preiskave prepeljejo v rcrkrajsem času morilca v Gorico.
Zakonska ljubezen. V torek Je udaril njen dobri soprog 27-letno Karmelo Pausig iz Via Saicano št. 34 tako nežno po glavi, da so jo morali prepeljati v bolnico. Zgodilo se je to vred prepirom, kateremu je dala povod ljubo-mmoost mlade žene.
Brje. Bralno pevsko društvo iz Br,ji se tem r tom najtopleje zahvaljuje vsem g. trgovcem z Gorice, Ajdovščine in okolice za prispevke darovane k srečkanju pri veselici dne 25. t. m, Bog stotero povrni!
Nadalje se prisrčno zahvaljuje pevskemu zboru kršč. soc. izobr. društva iz Rihenberka za blagohotno sodelovanje, tamb. zboru iz Sela ter vsemu slav. občinstvu, ki je velikoduš-r izkazalo svojo zavednost pri nabiranju prostih darov.
klasu 1>olji od !oarwe«d» & K. Bakra, kod kojeg ae poeebno i t* a ki« hatfKaia.
Na Duhove polaze OpaAijke ponovno u Bakar, na pokalni turnir, kojeg nriredjuje S. K. Bakar uz eudelovanje Hazena »Vesne* i »Viktorije* iz Zagreba. O jakosti navedenih zagrebačkih družina ne treba da se spominje, budući se Vesna pJackala na drugom mestu prvenstva grada Zagreba, te joj uspelo nedavno potaći Hazenu »Haška* sa priličnim seorom.
Nadamo ee, da će naše hazenašice iz Opatije znati dostojno se izvući iz tih prilično teških utakmica.
Lepi uspesi te mlade Hazena družine neka budu pobud om sestrama u Trstu i diljem cele Julijske Krajine, da «e oduševe za taj lepi
slavenski šport.
Gospodarstvo.
Tržaška kmetijska družba v Trstu ima v zalogi sledeče gospodarske potrebščine;
Žveplo dvakrat rafinirano in ventilirano, preizkušeno po kemičnem laboratoriju in zajamčeno 99.57 % čistosti, najfinejšo angleško modro galico v sodih, škropilnice originalne «Vermorel» in istrske, žveplal-nike ročne in nahrbtne, rafijo ««Chajunga extra», lesene tfrablje, kose «Merkur» in «St. Florijan», kosišča, zalivalnike, umetna gnojila, vrtna, poljska in cvetlična semena, «Bisu!in» zdravilo za na spolovilih obolelo živino, klajno apno in razne druge gospodarske potrebščine.
Opozarjamo vinogradnike posebno na žveplo, kateremu je odbor ob naročitvi obrnil posebno pažnjo, naročil najboljše vrste blaga ter ga dal ob prihodu analizi-Irati. Ravnotako se je naroČilo najfinejšo angleško modro galico.
Za oboje vrste blaga jamči
Tržaška kmetijska družba v Trstu, ulica Raffineria št. 7.
Natalija pl. Reya Avgust Gabrijelčič
poročena Kozana-Ložice, 28. maja 1924.
Vest! iz isSf@
Iz Boršta. Kakor že javljeno v časopisih, pi redi zavarovalnica goveje živine ob priliki svoje 20-letnice na binkoštno nedeljo 8. junija : 1 veliko vrtno veselico, na kateri nastopijo rno^a pevska društva. Dalje razni strokov-ti aki, živinozdravnik in razni prijatelji našega eru^iva, ki je za kmeta neobhodno potrebio. Odbor prosi društva za zavarovanje goveje živine iz drugih vasi in sploh vse sosede, da se udeležijo te prireditve v obilnem številu- Ve-ft ica se bo vršila v borštanskem gradu Moko. Z rtrada se nudi lep razgled. Vsakdo si bo lah-- tudi egiedal še ohranjene podzemske kle-kamor so Se pred sto leti zapirali naše pra-l ie m jih tam mučili. Preskrbljeno bo tudi z našo bržanko.	Odhor.
Vrtna veselica v Klancu. Izobraževalno dru-:: ,o « Slavnik» v Klancu opozarja vsa bratska !r ;štva, da bo priredilo 29. junija na dan sv. Petra in Pavla veliko vrtno veselico v Klancu. Sodelovala bodo bratska društva iz sosednih krajev. Na sporedu bo petje, igra in srečoiov.
>to?i tudi telovadni odsek društva «Slav-aik z moškimi in ženskimi prostimi vajami ter s skupnimi redovnimi vaiami. Po veselici prosta zabava za staro in mlado. Natančnejši spored se pravočasio objavi v časopisih.
Gp&tiia. (Zmaga Hazene Š. K. *01ymp» z Opatije nad Kazeno S. K. «Bakar.) U nedelju ene 25. 5. odigrala }e u Bakru Hazena družina S. K. «01ympa» iz Opatije revanehe utakmicu, 5.2 tamoSnjom Hazenom Š. K + Bakar».
Sa velikom znatižel^nošču iščekivana utak-niea izmediu glavnih takmečih se družina za rrvenstvo Primorja, svršila je sa zasluženom t obedom hazenašica iz Opatije, sa rezulta-
°Uočivši, da je prošle nedelje polučila su-C4-:a raprezcntacija protiv hazeni S. K. Kak ar, t k neodlučni rezultat 2:2, to uspeh Ollm-pijafica tim znatniji.
S^.ma igra započima u prilično laganom 'e-nou, no pehičivši Olimpijašice već u 10. min. odstvo, postaje igra sve to življa i življa. h no se opažala nadmoć njihovog foarwerda, t-'oii ie svojim krasnim kombinacijama neprestano u^ro^avao protivnička vrata, te mu unatoč izvrstne hali'linie S. K. Bakra uspije još jednom,
da scorla.	•_
Poluvreme svršava 2 : 0 za S. K., Utymp. Početkom drugog poluvremena poluče Balonske uz veliki aplaus publike svoj prvi i jedini goal. Igra s^ nastavlja dalje u silnoj napetosti sve do koi.-a. ^	. „ Posebno valja istaći izvrstnu vrataricu S. IV. Ol\rrr,oa, koia je mnogi sigurni goal obranila u l-rasnoj formi, te sam foarwerd koji je bio za

Družba Blocchisti Milanesi, ki namerava odpreti v kratkem novo prodajalno na Corsu Garibaldi, da zamore tako nuditi občinstvu priliko za nakup po konku-j renčnih cenah, je naletela na odpor velikih ! prodajalcev tega okraja, ki se bojijo, da ne bi mogli v bodoče nadaljevati svojega dobička nosnega dela.
Ali smo pripravljeni odstopiti od tega namena, ako se omenjeni prodajalci obvežejo položiti na kako tukajšnjo banko znesek L 100.000, ki bi se razdelil v dobrodelne namene, in sicer tako-le:
L 50.000 «Mestni ubožnici*;
L 10.000 «Rešilni postaji*;
L 10,000 «Zelenemu križu»;
L 10.000 županu za mestne uboge;
L 10.000 -»Morskemu zdravilišču v Val d'01tra»;
L 10.000 «Hiši materinstva® v ulici Ales-sandro Manzoni.
SOCIETA* BLOCCHISTI MILANESI, __Trst, Corso Vitt. Em. št 25.
') Za člaak« pod tem naslovom odgovarja nilhe 1« toHko kolikor mu zekeo vdava.
oglas!
UČITELJ, službujoč na Goriškem, z večletno prakso, z najboljšimi spričevali, vešč slovenskega in italijanskega jezika, išče službo tajnika ali občinskega uradnika. Nastop shižbe z julijem. Pisati na Družino št. 27 Nemški-rut, Grahovo - Serravalle.
POHIŠTVO, spalne sobe, kuhinje, omara, postelje, vzmeti, zimnice, stolice, obešala itd. se prodajo. Vce po najnižjih cenah. Via Ar-cata 1.	695
KROGLE vsake velikosti prodaja strugar Ce-
bu, Via Ruggero Timeus 7.	688
POROČNA SOBA masivna, zajamčeno suha, z veliko psiho in umivalnikom, se proda za tovarniško ceno. Turk, San Lazzaro 10. Primerjajte cene in kakovost.	689
DEKLE, poštena, išče službo pri boljši majhni
družini. Via Cotogna 13/111, vrata 13. 690
5 ČEVLJARSKIH pomočnikov iščem. Via Ar-cata 19, Pahor.	691
15-LETNO dekle išče primerno službo. Via S. Francesco 23/IV.	694
PLANKACE, sekire zajamčene od Poljaaška Ziri, ima v Zalogi tvrdke Feido Spilar, Št. Peter na Krasu.
■J. IX«« '»
«TRGOVSKA POMOČNICA, veiča v vseh strokah trgovine, pridna in poštena, išče
službe.	696
PIANINO ali glasovir v vsakem stanju, kupi uglaševaleč Andrej Pečar, Trst, Via Moliso a vapore 3, II. Sprejema vsa popravila in uglaševanje po zmernih cenah.	6
G. DOLLINAR, Trst, Via Ugo Polonio št. S (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka.	30
ZLATO, srebro, briljante, plača po najvišjih cenah, Pertot. Via S. Francesco 15, D.
26
BABICA avtorizirana sprejema noseče. Nizke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slovensko. Tajnost zajamčena. Slavec. ViaJjiu-lia 29.	542
KRONE zlato in srebro plačujem 5 cent. več kot drugi. Via Pondares št. 6/1 desno. 20
MLADENIČ, z dveletno prakso v trgovini jest-vin, z dobrimi spričevali, zmožen računstva, išče službe v mestu. Pisati via Luigi Ricci št. 5/1 Leghissa.	672
DEČEP, 15-leten, želi vstopiti kot učenec v kakršnokoli trgovino, najraje aa deželi. Gor-jansko 71, p. Komen.	676
ZA 10.000 LIR v Jugoslaviji prav blizu Bleda in postaje Lesce je na prodaj mala kmečka hiša z električno razsvetljavo, sadnim vrtom, hlevom« travnikom in dvema njivama. Ponudbe tekom enega tedna na: «Eppich, Jesenice, Slovenija.»	677
TAPETOVANJE, izdelovanje žimnic. Sprejemajo se dela doma in zunaj. Via Solitario
i l/L	680
PRODAJALNA zelenjave se proda radi od: potovanja. Via Molino a vento 70.	686
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili k večnemu počitku našega ljubega očeta in svaka
• v
osica
posebno pa vsem onim, ki so v malih dneh njegove bolezni lajšali njegove bolečine izrekamo tem potom najsrčnejšo zahvalo. OPČINE, 31. maja 1924.	(384)
Družina Sosi? in sorodniki VEdatr-
NaSa zavarovalnica
„UNION"
is ndtfcSa svetovna zmiroalnfca
Delniški kapital Fr. 20 Milionov, aav. kapitali v veljavi čez 70 Miljardov Fr.
Ustanovljena 1828.
Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA
Corso V, E. 28, L
— Zastopniki se še sprejemajo. —
Kmečko hranilnica lo posojilnico
¥ Ntrpoljah
bo imela svoj redni občni zbor dne 8. junija t 1., ob 14. uri, v uradni sobi v Herpeljah z običajnim dnevnim redom.
386
Načelništvo.
Stiskalnice za grozdje. Ročni mlini za jabolka, mlatilnice, ventilatorji, brane in vsak drugi poljedelski stroj, vse prvovrstnih znamk.
Takojšen odgovor na vsako informacijo, olajšano plačevanje. 382
IH9. RIGHI & VIDOM
Trsi (8) Via Saoitft I (vogal porporella)
P O D L 1 S TE
W. Collinž
£KEZ IMENA
(41)
Roman.
Bila pa je tako žalostna in zmedena, da ni mogla tako jasno misliti in soditi kakor navadno. Pohitela je v predsobo bolniške sobe in sporočila zdravnikom odvetnikovo prošnjo. Oba sta odgovorila, da je sedanji položaj go-*pe Vanstone takšen, da je razgovor z njo nemogoč. Kakor hitro bi nastopila kakšna tre-notna olajšava, bosta takoj obvestila gospodično Garth.
Gospodična Garth jama je povedala svoje pomisleke zaradi oporoke. Toda onadva sta ji zagotavljala, da četudi ne bi gospod Van-•iooe os ta vil nobene oporoke, je gospa Vanstone zakonita dedinja svojega moža, in Če bi še ona umrla, bi otroka podedovala po ojej, o tem ne more biti dvoma, zlasti ker se Premoženje sestoji v gotovini ne pa v zemlji.
Sporočila je to odvetniku, omenila tudi mnenje zdravnikov glecIt dedščine, da bi na ta Dačin zvedela za vzrok Pendrilove zahteve.
Odgovor je bil zelo rezervirati in je odvetnik * n^im izgubil dobro mnenje pri gospodični Oarth. V splošnem je potrdil razlago zdravnikov, izrekel je upanje, da bo še nadalje ča-kal pri gospodu Clareju, da se gospa Vanstone
opomore in zaključil je, ne da bi najmanje pojasnil zadevo, ne da bi niti z 'besedico omenil, ali eksistira kakšna oporoka ali ne.
Očitna previdnost v odgovoru gospoda Pendrila je silno vznemirila gospodično Garth. Zvečer je prišel londonskki zdravnik, ostal je dolgo časa pri bolnici, ie dalje se je mudil pri posvetovanju s svojima tovarišema, šel nato zopet notri, in ko je končno drugič prišel ven, se je vsedel poleg gospodične Garth in njegov izraz je prepodil slednje upanje, še predno je usta odprl, da bi govoril.
«Moram povedati neusmiljeno resnico,» je rekel, <kar je bilo sploh mogoče, smo napravili. Najpozneje v štiriindvajsetih urah bo konec vaše negotovosti. Će si v tem času narava sama ne pomaga, teda^ morate hiti —-zelo me boli, da vam moram to reči — pripravljeni na najhujše.»
Te besede so povedale vse. Bile so preroške.
Naslednji dan je gospa Vanstone še preživela in se prerila do pete ure. Ob tisti uri ji je vest o moževi smrti prizadejala smrtni udarec in ko se je ta ura vrnila, se je je Bog usmilil in jo vzel k sebi. Hčerki sta klečati pri njeni postelji, ko je njena duša odhitela, v srečni nezavesti ni občutila bolečin zadnjega slovesa.
Njen novorojeni otrok jo je preživel do večera. Ko je aolnce zašlo, j« ugasnila tudi ta slabotna lučea.
Smrtni angelj je izvršil svoje strašno delo in obe sestri sta ostali sami na svetu.
Dvanajsto poglavje.
Bolj zgodaj kot navadno se je pokazal naslednjega dne, v četrtek, gospod Clare pri vratih svoje hiše in se podal v svoj vrtič. Ko se je nekolikokrat gori in doli »prehodil, se mu je pridružil majhen, miren, osivel mož, katerega zunanjost ni kazala posebno izrazitega značaja, br£zizraxH obraz in priučeno mirno vedenje nista bila ae privlačna, ne odwatna. To je bil gospod Pendrn, mož, ki je vedel za bodočnost sirot v Combe-Raven.
«€as je,» je . rekel, «daia sva si sestanek z gospodično Garth ob enajstih — sedaj manjka še deset minut.»
«iAli boste samo z njo govorili?* je vprašal gospod Clare.
Odločitev o tem sem prepustil njej« ko sem ji sporočil, da je stvar, o kateri ji mislim govoriti, zeta resna. Povedala je sestrama vsebino mojega pisma. Starej&a ne mara razpravljati o svoji bodočnosti Se na bi ji to zamerili MftaJSa r nja, ampak sledi brc« volje avofi esstri, kolikor sem ute^iii razumeti. Pogovor ss bo vršil torej samo med menoj in gospodično Garth in to mi zelo otafiuje stvar.»
Zadnje besede js govoril boij živo in odločneje kakor je bila njegova navada. Gospod Clare se je ustavil in opazoval pozorno svojega gosta.	I «Vi ste približno tako star kakor jaz, je rs-1 kel; aH vas ni vaša odvetaiftka praksa ie po-1 polnoma utrdila?* 1
Id želijo kupiti
NAJLEPŠE BLAGO
NAJBOLJŠE BLAGO
NAJCENEJŠE BLAGO
NAJBOLJ IZBRANO BLAGO
je najdejo samo pri nas.
v v
VELIKA IZBERA POTREBŠČIN ZA BIRMO
M stsiMUAagiitti
registr. zadr. z neom. zavezo
vabi na V «1
ki se bo vršil
dne 8. junija L J., ob 14. ur», v rlh „Konsumnega društva" pri
prosto-Pobesi'.h.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načeiništva in prečitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročilo nadzomistva.
3.	Odobritev računskega zaključka in bilance za leto 1923.
4.	Volitev nadzomistva.
5.	Slučajnosti.
NB. Podpisano opozarja na določitev §§ 34 in 35 zadružnih pravil ter želi obilne udeležbe.	(383)
Načelništvo.
NaJboEJSi Šivalni stroji so
MMil materija!.
ZA
(359)
pszaiiig zlatarn
v Trstu, EPSazza Garibaldi it. a
izcera,
I. R. I.
Kfiivežje jnmsivo.
Brezplačen pouk v vezenju. Posebni stroji za šivanje In vezenje 1j 570.—, zaklopili z dvema predaloma L 720.—. Izbera inozemskih strojev po na j zmernejših cenah. Zaloga šivalnih strojev in potrebščin
Zavarovanja proti požaru, tatvini, proti nezgodam pri prevozu, proti nesrečam, proti škodi vsled civilne odgovornosti kakor tudi zavarovanja na življenje se sklepajo pod najugodnejšimi pogoji z zavarovalno družbo št
m Cervcillal, Trsi Via 6. fsniiicci 27
Na zahtevo se pošljejo ceniki.
Trst, Viole XX seftcsftrg 2, pritličje
Prodaja fotografičnih aparatov in potrebščin. — Odprto od 8 do 21. ure.
Ob priliki birme
izdeluje 6 razglednic in eno povečanje za L 10»—.	373
Inseriralte o „Edinosti"
52*
d&teiika druSba za iSpIcSno isvarovani«.
Glsvao zastopstvo v Trstu, ul. V. MMi 9.
Sprejme se tudi nekoliko krajevnih zastopnikov.
rmznnrilLO.
Podpisana naznanjata slav. občinstvu, da sta odprla dne 12. t. m. v Gorici, via Garibaldi št. 20 (prej v. Teatro) I. nadstropje
pr@¥§t@ pisarno
v administrativnih, nespornih, izvršilnih zadevah in onih tičočih se vojnih škod in posredovanja dobave posojil.
Vinko £uk,
bivši ravnatelj zemlj. knjige v Gorici
Anten Trampuž, ^
bivši sodni oficijal pri okrožni sodniji.
Via Mazzini štev. 36, vogal Via S. Caterina
■	stavi v	S
! LIKVIDACIJO |
S	vse sviienine, ki jih ima v zalogis	-
I I*' 251o
S popustom na zaznamovanih cenah. — Ob tej priliki bo prodajala I bombaževi no, perilo, Izdelke in blago na meter, pletenine, nogavice,
■	čipke, okraske Ud. po najnižjih cenah. (S^ NB. Popust na SVILENINAH se odbije pri blagajni.
-kih in kraških občin. Prcdno pa je bilo >če urediti s pravnega in tehničnega sta-
VarašaDie krhkega is vipankena ndmta
Vprašanje prečke bitve Krase z dobro pitno vodo j« najbrie tako »taro, kakor Kras tam.
Skoro isto velja tudi o vodni preskrbi občin
Vipavske doiioe.	pred vojno so
uaii i&siopjaiki j>o-rrdi^crr»Ji »voj glas v d»-j»xiamentK, r Jinuttdd in goniki de*
žcbii zbornici — ua ttMh v »testnem eiareiir»-stvu v Goiicri p* bilo »eiKe$okr*rt govora o tem
— da. i? Ireba priskrbeti Goriški dovolj pkne
vode. Vendar, kljub vaam resolucijam, vsem predlogom in vsem pritiskom, ni prišlo do c> - ;ivitve teh prepotrebnih in za neposredno
p zadete kra^e vel-ekoristaiih vodnih naprav.
Se ie vojna, ki ije drugače prinesla naši pokrajini nešteto gorja, je uresničila sanje naših
dedov.
Ko je pričela vojna vihra divjati na Krasu in ob Soči, so vojaške oblasti izpoznale takoj svojo zamudo iz mirnega časa. Hitele so z največjo naglico, da so priskrbele vojakom v najsprednaj?ih bojnih rovih dovolj pitne vode: in tako sta nastala skoro čez noč kraški in vipavski vodovod. Leta 1917. se je bojna Črta pomaknila bolj proti jugu, vodovoda nista imela ::a vojaštvo več tistega pomena kot prej m vojaška uprava je radi tega prepustila vodovoda z vsemi napravami krajevni civilni oblasti. Ta zopet ni imela pravega interesa na tem podjetju, zato ga je ponudila deželnemu odboru v Gorici v last, ki je ponudbo sprejel. Deželna uprava goriška <je napravila ta korak, zavedajoč se velikans£kega pomena, ki 4d Tia ta naprava za celo pokrajino. Prevzela je to breme nase v imenu prizadetih vi pa v mogo
Jisča upravo in lastnino teh r.aprav, je vojna končala, in državna pripadnost pokrajin se je izpremenila.
Italijanska vojaška oblastva in za njimi tudi civilna — so se postavila na stališče da sta vodovoda z vsemi napravami (cevje, stroji, dvigala, napeljave itd.) kot vojni plen last italijanske države. In pri tem vztrajala tudi. d:nes še. Sedanja politična in vojaška cblaitva niso prvotno pripisovala vodovodu tistega pomena, ki ga ima v resnici tudi s strategičnega stališča. Kajti drugače ne bi pripustila, da bi prišle te dragocene naprave v t od -očje dveh vodovodnih konsorcijev, ki nista ž; od vsega začetka imela prave živ-Ijenske možnosti v sebi. Goriška deželna uprava je sicer formalno podpirala prizadete občine in vodstvi vodovodnih konsorcijev, a s tisto odločnostjo, ki bi bila na mestu in ki bi jo lahko uveljavila, se vendar ni zavzemala ?a stvar. Temu 5e je pridružila še neodločnost od strani nekaterih občin nasprotovanje posameznih prizadetih podjetnikov in posestnikov vodnih izvirkov, krivo postopanje nekaterih orožniških krajnih postaj, pristransko in površno odločanje v zadevnih pritožbah od isk raLiega glavnega civilnega pedkomisari-iata v Gorici, in tako sta ti krasni L-n pomembni napravi propadali od dne do dne. Da bomo točni, moramo še omeniti, da je Vipav-s'- i vodovod tozadevno še na slabšem kot kraški V zadnjih dneh pa so se pripetili nekateri s'učaji, ki glasno pričajo, da bo kmalu nc^.ogiben kenec teh podjetij, ako se v tem iienotku nc ukrene kaj odločilnega v rešitev obeh vodnih naprav. Kakšna nepregledna škoda bi s tem zopet zadela naše kraje, ni treba še posebe-j povdarjati. Zato pa moramo vsi ki se zavedamo nevarnosti, stopiti na krr v in rešili, kar se še rešiti da.
Za osi knjižne trg je roman «Poslednji dnevi Pompejev* gotovo prijetna novost, ki bo «*-▼eseitia preproetegs in tudi rasvajenega bralca. Napeto, zanimivo dejanje, polno veličastnih, pretresljivo lepih prizorov, ostane človeka trajno v spornimi. Značaji so risani s veliko jasnostjo in s tako doslednostjo, ki nikjer ne popusti.
Prvem« del« sledi v kratkem času ie drugi deL Potem bo kapga občinstvu na raspolađo: broširan vsak del zase; vezana — vsak del zate in tudi oba dela skupaj vezana v eno
knjigo.
Pričujoča izdaja romana je opremljena ▼ IL
delu z obširnimi pojasnili; brez njih je uspešno branje tega dela oziroma vsaj pravilno ume-vanje marsikomu oteikočeno. S pomočjo pojasnil m opomb, ki so zbrane koncem drugega dela, pa bo omogočeno pravilno ume vanje tega krasnega umotvora tudi najpreprostejšemu bralcu.
Knjiga bo zlasti dobrodoila vsem knjižnicam, ki s« bodo i njo obogatile in privabile prav gotovo lepo vrsto navdušenih bralcev.
Oprema je ista, kakor pri ostalih zveskik < Splošne knjižnicecena pa za debelo kapgo izredno nizka.
Knjiga se naroča v «Zvezni tiskarni in knjigarni* v Ljubljani in po vseh drugih večjih knjigarnah.	.	_
Loterijske številke
izžrebane dne 31. maja 1924:
Bari	75	28	6	40	12
Firenze	53	23	26	31	39
Milano	14	49	45	64	88
Napoli	14	4	73	44	34
Palermo	48	15	78	32	87
Roma	90	75	59	14	2
Torino	47	21	30	86	73
Venezia	70	69	73	88	5
Bos-zna	poročila«				
V sotnčai IsgL kjer je zeml$a rodovitna in dobro obdelovana in kjer ni preveč vlage, raste grmič krasno in doseže dboti meter višine. Listi so debeli in svetli, kakor da bi bili prevlečeni s liia< Tem Če te ph satane v roki, dišijo po citronah. Razmnožuje se t semenom pa tudi t potakijend.
Rastlina je pokrita povsod s čudnimi, žlezam podobnimi fošmacijam, ki — zlasti v toplih dneh — Izločajo neko zelo vnetljivo olje. Ako pritaknemo gorečo vfigsBco pod grm nenavadne cvetlice, se vet grm vname in zagori z velikim in svetifan plamenom. Toda grm ne zgori nego samo olje na njem pogori in ko plamen ugasne, ostane rastlina prav taka kot prej in nikake osmojenoeti ni opaziti na njej.
Rastlina rasle v južni AMki in Avstralci in o njej je pital Liane, znameniti Švedski botanik, ie pred poldrugim stoletjem. — F. M.
DIJAKI STRADAJO. — SPOMINJAJTE SS POVSOD IN VEDNO DIJAŠKE MATICE!
i
velika izbera, Cene nizke.
Zlatarna ALBERT MUH
Trst, Via Mazzini št. 46 25
OM o .Edinosti' * •
mm
najboljši uspeh
A D ADI E
Hoj-Mm
Evo 1 Naposled st je vendar povrnil izborni cigaretni papir. Zahtevajte ga povsod. (5
MIRODILNICA
MARIO FERLIN
Sv. H. Mcgfl. zgornja Z Bivlo. Tel. 7J4
prodaja na debelo in drobno. 10 Barve, laki, čopiči, šipe, žeblji, cement,
sadra itd. Postrežba na dom. Bogata izbera slikar, vzorcev (štampov.)
Velika izbera cepilnih potrebščin.
LJUBLJANSKA
J PODRUŽNICA V TRSTU 1
ibnta h mm Ubada tLOSUGS'- p
Telefon: 5—14» 23—99
CENTRALA V LJUBLJANI
Olama ia mm Binariei ia.COO.aaa-
Telefon: 5—18, 22—98
. 0.6250 ,0.©31!S .67 26 . 27.60 . 10.—
, 22 85 .117 — .405.—
ogrske krone ... avstrijske krone . češkoslovaške krone
dinarji .....
leji .......
marke......
dolarji......
fran:osk! franki . . Švicarski franki . .
angleški funti papirnati......9&.90
TečajiU
Adriatica........ •
Cosulich Daltnatia . • • Gerolimich • Libera Triestina Uoyd • • • • Lussino ••••••••
Marti noHcli ■»••••»•••••••••*
Ocean ia •
0*03 0.0325 67 75 28 —
10.50
23.05 118 — 408.— 99.15
• • • •
• • • • • *••••***»
. 250
•	776
•	329 . 1W5
. f>83 . 3CKX) . 9 >5 225 170
Tiipcovich	56-
Ampelea	563
Cement Dalr.iatia •••••••••■•«••	402
Cement Spalato	478
m ono
19____r________ „
Gorici sestanek vseh prizadetih občin, ki ga je sklicala uprava furlanske pokrajine. Na te>r: zborovanju so gg. Vidrig Ahilej, v imenu kr. komisije za upravljanie furlanske pokrajine in inženjer Dreossi Franc, načelnik po-i rajinskega tehničnega urada v Gorici, in bivši deželni uradnik Gorkič Franc obrazložila
Največja ura na svetu. V New Yorku (ali bolje v New Jerseyu, mestu, ki stoji na drugi strani reke Hudson) stoji velika tovarna Col-g-ate, v kateri izdelujejo znano zobno kremo Colgate». Ka njenem strešnem robu stoji pri-
J_______ _______________ _	trjeno velikansko kazalo največje ure na svetu,
adevno se je vršil v torek dne 27. maja kar bi <ne verjel človek, ki jo opazuje od v prostorih bivšega deželnega odbora v spodaj.
Premer kazala je 38 čevljev — nekaj nad dvanajst metrov. Od daleč je kazalo videti so-Bdno, resnično pa je sestavljeno iz povprečnih, šestpalčnih desk. ki so ločene tri palce druga od druge. To je vsled tega, da nudi kazalo vetru manj odpora. Kazalec, ki
—- ---------------- kaže ure, je dolg petnajst čevljev in na svojem
t zk položaj in nevarnost, ki preti vodovodu, najširšem mestu širok tri čevlje in deset pal-a> o se ne ukrenejo nemudoma odločni koraki cev Minutni kazalec je -dvajset čevljev dolg v niegovo rešitev. Državna uprava ima na^ien ^ ima na drugi strani osi protiutež. Oba kapo i eti vse naprave, izkopati vse cevi in j zaica tehtata 640 funtov — okoli tri kvintale. s^ioii uničiti ves vodovod, ako ne dajo priza- j Konica minutnega kazalca sc vsako minuto občine odločno izjavo. aH so za to, da ! pomakne naprej triindvajset palcev in prepo-ostane, ali ne. Če so za ohranitev tu;e ta.k0 vsaJc	okoli pol milje daljave.
Navzlic svoji velikosti je ura nenavadno natančna. Največja njena netočnost je znašala komaj trideset sekund v teku enega tedna. Gonilno silo doMva od uteži, ki tehtajo pol tone. Nihalo, ki jo regulira je dolgo samo osem čevljev, tehta pa štiristo funtov. — F. M.
Dobra beseda o kavi. Tehnološki zavod ameriške države Massachusetts je porabil štirideset tisoč dolarjev samo zato, da dožene, ali je kava kot pijača škodljiva človeku ali ne. Raziskovanje je trajalo tri leta in končni rezultat tega pravi, da kava ni škodljiva, temveč celo koristna, ker pomaga in ojača duševno in telesno delavnost ljudi.
Profesor Samuel C. Prescott, ki načeluje na omenjenem zavodu oddelku za biologijo in ljudsko zdravje in ki je vodil raziskovanje glede učinkov pitja kave, pravi, da slednja poveča moč mišic, olajšuje utrujenost in pomaga možnosti koncentriranja pri duševnih naporih.
«Kava ne škoduje Človeštvu*, pravi poročilo profesorja Prescotta. «Po vseh podatkih, ki smo jih dobili m po vsem proučavanju, ki smo £a izvršili, smo prišli do zaključka, da kava kot pijača, pravilno pripravljena in pravilno rabljena, daje ugodnost in inspiracijo, podžiga mentalno in fizično aktivnost in se lahko smatra za služabnico civilizacije, ne pa za njeno uničevalko.
Pitje pravilno pripravljene kave krepi človeka in mu blaži utrujenost. Oboje je pripisati kafeinu, ki ga vsebuje in ki deluje na centralni živčni sistem. Kava pomaga lahko srčnemu delovanju, poveča moč mišic in ker poveča tudi koncentriranje duševnih naporov, je najboljše krepčilo za ljudi, ki opravljajo težka duševna dela. Drugi stimulanti povzročijo po prvih podžigih možgansko topost in še večjo utrujenost, pri kavi pa tega ni. Kava ne ustvarja navade in človek jo lahko pije leta in leta in jo brez zlih posledic lahko opusti,
Obrestuje vloge na vložnih knjižicah po 4 % na tekočih računih po 4 %% vezane vloge po dogovoru. - Prejema DINARJE na tekoči račun in jih obre- j; stuje po dogovoru. — Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle..!
Podružnice:
GORICA, Brežice, Celi*, Černomelj, Kranj, Maribor
HaiprlKlađnelšg zveza z JižissMja
Blagajna je odprta od 91/,—I2l/a in od 147,-16
Podružnice:
Metković, Novi Sad, Ptuj, ::::::: Sarajevo, Split :::::::
Moške obleke po meri, dežni plaSCi, površniki, moško obuvalo, klobuki, blago iz pristne volne za moške in ženske obleke, velika izbera tailleurs, pla-ščev, promenadnih oblek, voile, gobastega blaga, perila itd. itd. 5Krojačnica L reda. Cene zmerne. Majhni tedenski ali mesečni obroki.
Maja na o tate ,Pro«vltienza'
Trs«, Via GlnnasUca št- 15/11.
Zobozdravnik
. Lo]z Kroisb
specialist za bolezni v ustih in na zobeh
jsrsjesa zi vsa it&ztaviUte s rofeetetefita spravila
v Gorici, na Travnika 29 (ftazza della fittona 20)
ed 9-12 in od 3-5.	<72
vodovod
vodov :da, potem morajo stvorili v zraislu ita-lijan-ke zakonodaje enoten konsorcij za oba vodovoda. Ta konsorcij bi potem dobil v last vse naprave, ki spadajo k podjetju, in bi imel na!^o, rešiti tudi vse še sporne točke glede l: s n tva zemljišča, koder je vodovod napela n, glede odškodnine za izvirke, glede iz-p<1niUc vodnega omrežja, itd. Konsorciju bi pristopila tudi furlanska pokrajina kot posredno interesirani činitelj in najbrže tudi trza i^a pokrajina. Iz pisma videmskega pre-fekia. ki je bilo na sestanku prečitano, se bi dalo sklepati, da bi država podpirala moralno in materijalno konsorcij z vsem povdarkom, ako pride do njega ustanovitve.
O vseh teh izjavah se je vnela živahia razprava, v katero so posegli: g. Kovač, župan ajdovski, g. Čibej, župan lokavski, dr. Požar, župnik v Koprivi, g. Gorkič. zastopnik občine Vrtojba, g. Vodopivec iz Dornberga, in drugi. Vsi so se brez izjeme strinjali v tem, da je treba za vsako ceno vodovod rešiti, da pa »nora biti našim občinam zagotovljena materijalna in moralna podpora od strani držve in pokrajine. Le v tem slučaju bo dosežen uspeh, ker naše po vojni tepene občine bi ne zmogle same hudega bremena, krog 2,000.000 lir, ki bi ga zahtevala popolna ureditev vodovoda. Merodajne osebe po posameznih občinah pa se morajo postaviti na socijalno pravično stališče, da je korist splošnosti večjega pomena kot interesi posameznika, in da se posameznik mora ukloniti, tudi če so njegove zasebne koristi prizadete, aT:o tako zahtevajo splošni oziri. Seveda mora po drugi strani ta splošnost dotičnika primerno oškodovati za njegovo žrtev.
Končno je bila na predlog g. Grazianija renskega komisarja, sprejeta resolucija, s katero se v prvi vrsti pozivata vlada in pokrajinska uprava furlanska, naj dasta na svoje stroškke čimprej po strokovnjakih izvršiti vse potrebne tiravnavne in izpopolnjevalne načrte in stroškovnike za končno in pravilno ureditev vodovodnih napeljav ter da naj ukreneta
vse, da se -------
naj tudi oni pristopita kot prava člana nemudoma ustanovi. Izvolil se je še odsek štirih članov: g. Kovača, g. 2igona, župana komen-skega, g. Gorkiča in g. Grazianija z nalogo, da posredujejo pri tržaškem in videmskem prefektu ter pri vseh državnih poslancih pokrajine za hitro in ugodno rešitev vprašanja obstanka vipavskega in kraškega vodovoda.
.1	kadarkoli hoče. Dalje tudi ne vzbuja pitje kave
Inih napeljav ter da naj ukreneta j hrepenenja po vedno večjih in močnejših koli-vodovodni konsorcij, h kateremu j č;naj^ Delovanje kafeina v telesnem ustroju
se lahko primerja delovanju lubrikantov (na pr. olju) za stroje, dasi analogija ni popolna.* Kavo torej lahko pijemo v primernih množinah brez bojazni, da bi nam škodila. — F. M.
Grm, ki gori m ne zgori. Nenavadna in zelo zanimiva je vrtna cvetlica, ki ima botanično ime »Dictamnus fraxine!la» in spada v rastlinsko družino «Rutacea». Cveti te rastline so popolnoma beli, imajo pa temnordeče proge po belih cvetnih listih. Cvetlica raste v velikih šopih ali grmičih in nikoli raztrešena okoli v posameznih steblih. Grmiči so ja-ko krasni. Angleži pravijo rastlini < gas-plant», ^ kar po-menja «pltnovo rastiino>> in to ime ni povsem naoačno.
(10)
W5a S. Cafterina 7, vo@@S Via Mazzini
naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel
Veliko izberotu- in inozemskega blaga
za moške in isnske o&Seke konHuren^šSt senah
Specijaliteta: ANGLEŠKO in ČEŠKO BLAGO
Središnjica v Pragi RodrUŽfliCa V TrStll ustanovljena I. 1868
Lastna palala: Ulica	1
Delniška glavnica Kč 208,000.009-- Kmm Kč 131,500.003'"
PODRUŽNICE KraJoTŽ, J Rardubice,
BLAGOVNI ODDELEK ^
IsvrSuie wse baitšne posla pod fiajboii!«™ pogoji. - Izdaja nakaafiiea (va^iia) Ba««a đ'iiaiia prosto provisljo.
B«oi«! ŽIVNOSTEN3K.A - Tri«t.	TELEFOrH : 1073. 1039. 2157. 4312.
SAFES
^Najstarejša trgovina obuvala j
1 i	
Cervn	smSTJJ-
V
Je
MILO previdne sospodinle
□ □□□□□□□□□ o n □ n o □
Piazza S. Rosario, pri cerkvi Sv. Petra | —------ «
Največja izbera vsakovrstnih čevljev za moške, ženske |
in otroke. — Velika izbera belih platnenih čevljev i
ZA BIRMO in sandalov ter telovadnffi čevljev. | m Mi'™1 —■■waai»nn—anmmumm
Književnost In umetnost
E. L. Bulwer: Poslednji dnevi Pompejev I. del. Splošna knjižnica št. 24 v Ljubljani 1924. Natisnila in založila ^Zvezna tiskarna in knjigarna*. Strani: 355. Bi o«. Din. 30.—. vez.
Din 36.—,
BANCA
□
O □
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
O
a a
a □
□ a a a o
davni
Ustanovljena leta 1905. Delnlika glavnica Lit. 15.000.000-- popolnoma vplačana.
Trst« Via S. Nicolb 9 (Lastna palača)* Podružnici: ABBAZ9 A, ZAR A.
Olajšuje vsako trgovsko operacijo s Jugoslavijo in z vzhodnimi deželami
Dale subvencije na blago« efekte in vrednosti
Ja.akrMlttlM sa
hlig! — Inkasi efektov in raiunov* Informacija. — Kupuj« In prods)s Jamstvena pisana In druge operacije po najugodnejših pogojih. « Urah na krenil no knjižico in Jih obrestuj« PO 4°/. letno netto, a vloge na tekotl ratna p, 41///, 1 vezano vlogo proti odpovedi obrestuje najbolja po dogovor*.
Sprejema vloge v Dinarjih ter jih obrestuje najbolje po dogovoru. Izvrtajo nakazila v Urah in dinarjih za Jugoslavijo
a a a □ a o o a p o a o n g □ a
□ □□□ □□□□ □□□„□□ □ □ d a □ n □ □ o a □ □ o
c □
□ □
ta. n'
□ ! □
□ □ □ □
j_
□ □
I
i °
□
!a
1 □
a □
□
a