teto lf.v štev. 255
pgttmnii nitvMilrtnaii
V Liuntjant, petek «me 28. oktobra 1921
Posamezna štev. 50 HJOf • 2 K
(tHi|« •«> * »JutrmJ.
Stane celoletno . . 140 K
mesečno ...... 20 .
zt nued ozemlje 380 , it Inozemstvo , . (S00 .
Oglagi t> »eah mm vtitns stolpca (68 mm) . I K iS8.ll oglasi do 80 mm «tolpe» (58 mm) . 1 »
CP U JL
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto tn politiko.
Urednlttvoi MDrloMeva oMtt ft. IS/l TatafM U tt
Upravnlitvot «Ma au t
k m
tatokf.pofc.tak ara*
itaTnio.
Ljubljana, 27. oktobra. Vedno smo bili optimisti. Težke so preizkušnje in ogromne so težave, v katerih se vrši konsolidacija Jugoslavije. Kdor pa ni slep, mora videti, kako ta država vidno vstaja iz ruševin velike vojne, kako pridobiva na moči in enotnosti in kako naš mladi narod, ki ie brez veliko politične izkušnje, brez gospodarske tradicije in brez Ust« notranje discipline, ki jo daje stoletna samostojnost, srečnejšim sosedom, vedno strumnejše zbira svoje moči in jih uveljavlja, res z mnogimi pogreški in po mnogih stran pot ih, v eno veliko nacionalno smer. Vedno smo bili prepri-iini. da pod pepelom kresov, s katerimi smo proslavljali naivno brezbrižni n-nje osvobojenje in ujedinjenje. ni ugasnil ogenj one velike ljubezni do domovine, ki nas je preko neizrecnih žrtev združila, v svobodno našo narodno državo..
Moč in notranja sila te naše velike dac.ijonalne državo se ni mogla jasnejše dokumentirati, nego se je to zgodilo te dni o priliki prve velike opasno-•tj, ki je prožila naši nacijonalni in državni eksistenci. Mnogi odkriti in tajni sovražniki našega naroda so s komaj pritajeno nestrpnostjo pričakovali, ka-ko se bo v preizkušnji habsburške '•pasnosti pokazala trhljivost Jugoslavije in kako bo ta država pred celim vetom pokazala, da je tvorevina, ki ne more živeti. Zdelo se jim je, da bo v momentu, ko se prikaže na obzorju podoba obnovljenega habsburškega imperija izbruhnila na Hrvatskem revolucija in v Sloveniji da bo planil sepa-raiizem. Presojali so naš narod po de-roagogičnib frazah Badičevega plemenskega fanatizma in brezvestnih bese-dah gotovega časopisja, ki je baš zadnji mesec, kakor bi hotelo pripravljati -vet na pogin Jugoslavije, vodilo strahovito herostratično kampanjo proti lastni državi, govoreč, da je Jugoslavija »kakor dom kvartopirca in pijanca*, »vse narobe, vse narazen*, »blagajne suhe in prazne, kredita nikjer», h je »temno in črno obzorje:. in da n »država nahaja na robu propada.«
Kako so se varali! Trenutek resnejše opasnosti je bil dovolj, da se jugoslovanski narod, vsa njegova plemena. strnejo v mogočno enoto, ki je porabila vse notranje spore ter so kakor tn mož obrnila proti zunanjemu sovražniku v obrambo svoje svobodo in oržavne neodvisnosti. Tako ogromen je pritisk te velike nacijonalne volje, •ia se mora celo Radič odločiti k pro-Mamaciji. ki energično odklanja vse unanje špekulacije na njegovo politiko, Od skralne desnice do skrajne levice se družijo vse stranke v zahtevi, da jugoslovanska vlada stori vse, kar je potrebno za obrambo naše nacijonalne države in Slovenec prekaša Srba. Hrvat Slovenca v disciplini in požrtvovalnosti napram domovini. Vojka hiti na granice, v notranjosti pa ylada vzoren red. Nič nam ni t.rcba izjemnega stanja, internacij in konfina-<i.j. nič ni sumljivih elementov, nikjer 'iriib varnostnih odredb, ki smo jih bili •nieni, kadar je Avstrija podžigala pa-'rijofizem svojih podanikov. Če je kje prikritih notraniih sovražnikov našega naroda, umakniti so se morali v zatiš-da jih" nacijonalni srd ne raztrga, -'šjajno funkcijonira naša vojna upra-' a, Neopaženo skoraj se vršijo vojaSke priprave in vojaški duh naših čet, njih disciplina in razpoloženje so vzvišeni nad vsako hvalo.
Nedvomno so temne sile. ki so uprizorile habsburški restavracijski poskus, računale tudi s tem, da bodo v Jugoslaviji našle mnogo podpore. Skoraj :'m smemo biti hvaležni, da so nas pripeljale v to težko preizkušnjo. Ba" • dneh. ko se tretjič ponavlia dan na-osvoboditve, smo tiokazali. da sme '■obode vredni in da smo odločeni rn sposobni si jo ohraniti za vsako ceno. Podobno kakor mi afirmira ftvb' naš bratski zaveznik, češkoslovaški Mrod, v teh dneh svo^ svobodoliubi" in svojo naeiionalno silo. S posebno bnberniin hitiio danes naše misli v obnavHat na dan svobode stare 'risepo zvestobe, ki je zopet enkrat pokazala svojo snasonostio moč za ''sodo obeh narodov.
Potek habsburške afere pomenja, za !|«š in za češki narod OTomno.mora-''"io pridobitev na zunaj in na znotraj.
Danes začetek naše akcife?
ODLOČNOST ČEŠKOSLOVAŠKE IN .JUGOSLAVIJE. — STALIŠČE RUMUNIJE. - SUMLJIVI ITALIJANSKI NAZORI. -ZADNJE SVARILO VELIKE ANTANTE MADŽARSKI.
KRALJEVO ZDRAVJE.
Beocrad, 27 oktobra, rtzv.) Na včeraj-5!1*i reji min. sveta je bilo prečitano poučilo zdravnika dr. Pnbotiča, katerega noslala vlada v Pariz, . da poroča o •jreltovem zdravju. Dr. Subotlč naznanja, 1,3 kraljevo »kravja dobro napreduje.
Dunaj, 27. oktobra. (Izv.) Po poročilih, ki so prispela sc—unj iz Beograda in Prage, se pričakuje pohod jugoslovanskih in češkoslovaških čet na Madžarsko jutri dopoldne: Češkoslovaški sunek bo naperjen preko Raaba proti Budimpešti. Na ta način se bo poizkušalo madžarske tolpe v Burgenlandu popolnoma odrezati od Madžarske in jih napraviti neškodljive.
Beograd, 27. oktobra. (Izv.) Danes sa se v ministrskem predsedništvu opetovano vršile konference o na-daljnem postopanju Male antante. Zunanje ministrstvo je v neprestanem stiku s Prago in Bukarešto. Vojaške priprave se po načrtu nadaljujejo. Koncentracija naših čet je končana. Vojaštvo vseh treh plemen je pokazalo najvzornejšo disciplino in sijajno razpoloženje. Energično postopanje naše države je zelo dvignilo naš ugled, sprovedba naših ukrepov pa je pokazala, kako močna je državna in nacijonalna misel v vseh delih ruiše domovine.
Dunaj, 27. oktobra-. (Izv.) V dobro informiranih krogih ee zatrjuje, da jo ministrski predsednik dr. BeneS ponovno in kategorično naznanil svoj sklep, da se morata Horthy in njegova vlada na vsak način odstraniti. Češkoslovaška vztraja z vso odločnostjo na tem, da se vzpostavi na, Madžarskem demokratski režim.
Beograd, 27. oktobra. (Izv.) V dlplo-matlčnl akciji proti Madžarski se danes nI nič posebnega dogodilo. Glavno težišče postopanja naše vlade je sedaj, da pridobi tudi Rumunijo za energične korake Jugoslavije In češkoslovaške. Težja le situacija z Italijo zaradi beneškega sporazuma. Italija želi revizijo trianonske pogodbe, medtem ko Jugoslavija zahteva nje Izpolnitev,
Budimpešta, 27. oktobra. Tukajšnji zastopnik! antante so izročili zunanjemu ministru nastopno noto poslaniške konference:
Zavezniške vlade so opozorile madžarsko vlado na sklep poslaniške konference z dne 27 aprila, s katerim velesile Izjavljajo, da ne bodo dopustile restavracije llabsburgovcev na madžarskem prestolu. Zavezniške vlade pa ugotavljajo, da bivši vladar še vztraja prt svoji zahtevi po vpostavitvl, kar bi lahko imelo najhujše posledice za srednjeevropski mir. Zato zahtevalo zastopniki velesil:
1.)	da Madžarska takoj proklamira prepoved zasedbe prestola po Hcbsbur-govcih;
2.)	da madžarska vlada spravi osebo kralja Karla na varno.
Velesile polagalo mnogo važnosti na to, da izjavijo, da bodo odklonile vsako odgovornost, če bi sosednje države ukre-| nlle v tej zadevi kake korake, če bi ne hotela Madžarska izpolniti teh pogojev.
Noto so podpisali Castagnetta, Ho!!er in Fouchet.
Pariz, 27. oktobra. (Izv.) »Petit Jour-naiv poroča, da sta izjavila Horthy In ministrski predsednik Bethlen, da madžarska ustava ne dopušča izročitve Karla Habsburga katerikoli sili velike alf male antante.
Beograd, 27. oktobra. Stališče, ki ga je rumunska vlada sporočila v Beogradu za sestavo ultimata Madžarski se glasi: 1. Velika antanta zahteva, naj se raz-kralj Kari izžene iz Madžarske. Rumunija pa zahteva, da se kralj internira na kakem otoku. 2. Antanta, zahteva, da Madžarska odreče kralju pravico do prestola. Rumunija pa zahteva, da se raztegne ta prepoved tudi na vso rodbino Habs burgov, kar naj Horthyjeva vlada objavi v obliki proklamacije. Ce bi madžarska vlada tega ne hotela storiti, bi mala antanta okupirala vse madžarsko o-zemlje. S. Zahteva se razoroženje Madžarske in da pošlje Rumunska že v sedanjo reparacijsko komisijo svoje zastopnike. i. Rumunska nima nič proti beneškemu sporazumu 5. Rumunija ne zahteva sicer odškodnine, toda, podpirala bo pravice in zahteve Jugoslavije in Češkoslovaške, če bi zahtevali odškodnino za mobilizacijo.
Beograd, 27. oktobra. (Izv.) V romunskem poslaništvu je dal poslanik Emandi Vašemu dopisniku sledeče informacijo: Dane? smo na potu skorajšnjega svršetka dogodkov na Madžar-
češkoslovaško odredile potrebne korake. Romunija je bila takoj pripravljena za sodelovanje pri akciji Male antante. Tudi Italija je izjavila svojo solidarnost z nami in pripravljenost, nas pri akciji proti Karlu Habsburgu podpirati. Prepričan sem, da bodo naše zahteve sprejete. Ako pa se naši zahtevi glede Karla ne bi ugodilo, smo pripravljeni, prekoračiti madžarsko mejo in jo okupirati. Mislim pa, da do tega ne bo prišlo.
Vprašanje odškodnine, ki jo naj plača Madžarska* je zelo delikatno. Mi v tem pogledu ne, bomo zahtevali ničesar, ker nismo mobilizirali.
Vlada v Bukarešti je solidarno s Češkoslovaško. Jugoslavijo in Italijo trdno odločena obraniti mir za vsako ceno.
Na vprašanje, da li bo Horthy ostal na svojem položaju tudi se v naprej, je, odgovoril g. Emandi, da se Romunija ne namerava vmešavati v notranje zadeve Madžarske. Mala antanta ni bila nikdar agresivna in tudi sedaj no bo. čim je Karel Habsburg interniran, je zadeva končana.
Beograd, 27. oktobra. (Izv.) Na italijanskem poslaništvu pričakujejo povratek italijanskega poslanika gosp. Manzonija, ki se nahaja v Rimu. Odpravnik poslov na italijanskem poslaništvu je sprejel danes Vašega dopisnika iu mu izjavil sledeče: Dogodki, kl se nanašajo r.a Karlovo avanturo, so končani. Italija je od prvega dne stala na stališču Male antante in tega stališča ni nikdar zapustila. Italija je hvaležna Mali antanti, da je onemogočila povratek llabsburgovcev na. madžarski prestol. Konferenca ambasadorjev je medtem gotovo že določila krai. kjer bo Karel Habsburg Interniran. S tem je v glavnem končan posel ua Madžarskem, Medtem pa je tudi že pričela, konferenca v Portorose z delom.
MALA ANTANTA OSTANE NAPRAM AVSTRIJI NEVTRALNA.
Dunaj, 27. oktobra. (Izv.) Po informacijah iz diplomatičnlh krogov Male antante je Avstriji za slučaj vojnih operacij proti Madžarski zagotovljeno priznanje stroge nevtralnosti. Niti jugoslovanske niti češkoslovaške čete ne bodo vkorakale v Burgenland niti v Sopronl, ker se pričakuje, da bodo avstrijski oddelki sami napravili konec pustolovščinam madžarskih tolp, in da se senžermenska mirovna pogodba Izvede sedaj dobesedno tudi kar se tiče Burgenlanda.
Današnji večerni listi potrjujejo vest, da Je Mala antanta obljubila Avstriji, da bo varovala njeno nevtralnost. »Neue Freie Presse» Javlja, da Je Mala antanta v tem oziru takorekoč prehitela Veliko antanto.
Tudi iz Rumunije prihajajo poročila, da se tamkal vojaške priprave nadaljujejo z mrzlično naglostio.
STRANKE ODOBRAVAJO POLITIKO VLADE.
Beograd, 27. oktobra. (Izv.) Danes popoldne se je vršila seja vlade skun-no s šefi parlamentarnih grup. Vlada jih je obvestila o vseh vprašanjih politične situacije ln so se vse grupe Izjavile soglasno solidarne z vlado.
KREDIT ZA VOTNE PRIPRAVE PROTI MAD*,T^KI.
Beograd, 27. oktobra. (Izv.) Na sobotni seji skupščine bo predložena uredba o odobritvi kredita 50 milijonov dinarjev za vojne priprave povodom dogodkov na Madžarskem.
PRVO MADŽARSKO POROČILO O POLOŽAJU.
Budimpešta, 27. oktobra. Na mejah proti Jugoslaviji In Češkoslovaški vlada mir. Ves železniški promet je popolnoma ustavljen.
i PRAVILNA ANGLEŠKA OCENA SITUACIJE.
London, 26. oktobra. Vse časopisje obsoja podjetje kralja Karla. Iz izvajanj listov je razvidno, da se mora ureditev situacije Izvršiti po mali antanti. Pomembno je, da se v nekaterih listih najdejo namigavanja o podpori, katero jo madžarska, vlada našla, v
Ofenziva proti Albaniji
NAŠE ČETE POD GEN. SMILJANIČEM PREŠLE V NAPAD.
Beograd, 27. oktobra. (Izv.) Danes se Je pričela ofenziva naše vojske na albanski meji. Po močnem artilerijskem ognju so prekoračile naše čete mejo, kjer je njih naloga, da zavzamejo one strateglčne pozicije, ki bodo onemogočale neprestane vpade arnavtskih band na naše ozemlje, kar se jim pri sedanji demarkacljski črti n! moglo
ubraniti. Našim četam poveljuje general Krsta Smiljanič Pričakuje pa se tudi, da bodo imela pogajanja ministrskega predsednika Pašiča v Parizu ta uspeh, da se bo rektlficirala naša meja proti Albaniji tako, da bo uspe. šna obramb« naše granice omogočena. Iz Pariza prihajajo tozadevno ugodne vesti.
kem. Mala, antanta je s svojo solida.r-1 opnfšanju Burgenlanda in razorožitve nostjo uspela v stvari. Takoj, čim smo I in po kateri se da razlošitj njeno sa-zaznali za Karlov povratek na Madžar-1 mozavestno zadržanje, sko, »o Vaša in nafe, vlada skupno s	----
Preki sod na SSova- ! Skem in Podkarpat-skem
Praga, 27. oktobra. Razglas ministrstva za narodno obrambo naznanja, da se na Slovaškem In v Podkarpatski Rusiji proglasi preki sod proti vsem osebam, ki so podvržene vojaškemu sodstvu, in sicer zaradi zločinov kršitve sub-ordinacije, upora, vstajo, desertacije, strahopetnosti, nedovoljnega nabiranja čet, zapeljavanja ali pomoči pri krSityi zaprisežene vojaške dolžnosti, spionažo in plenitve. Osebe, ki krši jo to naredbe, se obesijo ali nstrele.
KAREL NA ČRRNEM MORJU.
Pariz, 27. oktobra. Poslaniška konte- j renca je na današnji dopoldanski seji1 sklenila, da se mora razkralj Karel vkrcati na topniško ladjo, ki je usi-draiui pred Budimpešto. Na tej ladji bo počakal na odločitev velesil glede kraja svoje internacije. Topniška ladja odpluje v Galati, kjer bo z razkra-ijera čakala na odločitev velesil.
Budimpešta, 27. oktobra. Posebni vlak, s katerim sta razkralj Karel in njegova soproga Žita odpotovala, iz Totisa, je v sredo ob 1 -25 popoldne dospel v Tibany. Razkralj in njegova soproga sta nastanjena v benediktinskem samostanu. I?akowszky. Andras-sy in dr. Gratž, ki so potovali v istem vlaku, so nastanjeni pod varstvom v vili He,vesy. Polotok Tihany je zastražen po vojaškem kordonu. Na Blatnem jezeru križarijo patrolne ladje.
Budimpešta, 27. oktobra. Samostan Tl-hany stražijo najstrožje motorni čolni in čete. Pooblaščeni minister Kanla ie dospel v Tihany, da se pogaja o modallte-tah odpovedi.
Dunaj, 27. oktobra. (Izv.) V grad Ti-hany so prispeli po en angleški, francoski In italijanski oficir, ki so prevzeli medzavezniško stražno službo.
KARLOVI POMOČNIKI PRED PREKIM SODIŠČEM.
Dunaj, 27. oktobra. (Izv.) »Pester Lloyd» Javlja, da se bo kazensko postopanje proti grofu Juliju Andrassyju, Ra-kovskemu in dr. Gratzu, ki so bili danes izročeni sodišču, vršilo po določilih pre-kega soda. Vsi trije so obtoženi velc-izdaje. Jutri jih bo znani višji državni pravnik Szi!yaszy že zaslišal.
Praga, 2(5. oktobra. »Pravo Lidu» poroča, da je ministrski svet sklenil, predložiti narodni skupščini zakonski načrt., po katerem naj bi se velepose-stv^ karlističnega plemstva na Slovaškem nemudoma zaplenila.
Praga, 27. oktobra, »Prager Presso poroča iz Bratislave, da so včeraj tamkaj legijoriarji razbili spomenik Marije Terezije.
VVINDISČHGRAETZ ARETIRAN.
Praga, 27. oktobra. (Izv.) Kakor Javlja »Češke Slovo«, le bil karlistlčnl vodja, princ Ludovik Windischgraetz, na češkoslovaški meji aretiran In prepeljan v Prago.
KARL JE ŽE SAM MISLIL NA AMERIKO.
Pariz, 26. oktobra. »Journa!» objavlja brzojavko, k! opozarja, da je pred najmanj 15 dnevi brzojavka Iz Argcntlnije javila prihod Karlovega zaupnika, ki Je nameraval kupiti tam posestvo. Vpraša-J nje je, če je poslednji Habsburžan priča-■ koval svoj neuspeh, i
HABSBURG BANKROTER.
Pariz, 27, oktobra. (Izv.) »Matin« poroča iz Ženeve, da ie ostavl! Kari Habsburg svoj »dvor« popolnoma brez sredstev In da se nahajajo sedaj t! ljudje v največji denarni stiski. On sam pa le zastavil vse kronske dragulje ln razven tega zapustil v Švici dva milijona fran-* kov dolga, kolikor je približno vsako leto Izdal v Švici.
Tri vaine predlogo
BEOGRAD, 27. oktobra. (Izv.) Na sobotni seji zakonodajne skupščine bodo predložene 3 zakonske osnuve lu sicer: n razdelitvi zemlje, o ustrojstvu oblasti in centralni upravi. Vlada Je Izjavila, da dc lio iz zakona o razdelitvi zemlje v % oblasti napravila vprašanja zaradi razmejitve, temveč to prepušča popolnoma zakonodajni skupščini. Ako pa skupščina tekom dveh meseccv to vprašanje ne bi rešila, pride zakon pred zakonodajni odbor. —
HRVATSKI BLOK IN STOJAN PROT K,
Zagreb, 27. oktobra- 27. In 38. oktobr-so postane v Zagrebu predsedništvo br-val skega bloka. Seje se udeležita tndi Stojan Proti* in dr. Momčilo Ivanič.
LAŽNE ITALIJANSKE VESTI.
Beograd, 27. oktobra. (Izv.) Vesti, ki jih razširja italijansko časopisje, da je ministrski predsednik Pašič -klonil i italijansko vlado sporazum glede luke Baroš, so Izmišljene. V tem vpra.5aayt> sploh ne moro biti govora o kakem sporazumu na škodo naših ,ia»nih pravic.
KONFERENCA V PORTOROSE.
Portorose, 27. oktobra. Danes se >a formalno otvorila konferenca v portorose. Zadetek razprave se je zaradi odsotnosti raznih delegacij odgodil na. sobota.
ZAUPNICA BRIANDU.
Pariz, 27. oktobra. (Izv.) Senat Je Izrekel vladi zaupnico s .Vil proti 9 glasim,
BENEŠKI SPORAZUM OD ANTANTF.
ODOBREN.
Pariz, 27. oktobra. (Izv.) Veleposlaniška konferenca jo danes dopoldne odobrila v beneškem protokolu določeni sporazum med Avstrijo in Madžarsko glede Burgenlanda.
NEMČIJA SE POKORAVA GLEDE GORNJE ŠLEZIJE.
Berlin, 27. oktobra, flzv.) Pariški nemški poslanik je izročil dane« velepoela« niški konferenci noto nemške vlade, kl izraža razočaranje nemškega naroda nad sklepom vrhovnega sveta glede razdelitve Gornje šlezije, proglaša ta sklep za krivico in kršitev versaillske pogodbe, izjavlja pa končno, da je Nemčija prisiljena, ga vzeti na znanje.
ANGLIJA IN EGIPT.
London, 27. oktobra. (Izv.) Angleška, vla/la je predložila egiptskim delegatom pogodbo, t kateri se odreka protektnra-ta nad Egiptom, ki naj ee spremeni v večno zvezo Egipta z Anglijo.
KRALJ KONSTANTIN ODSTOPI,
Rim, 27. oktobra. Švicarski Usti javljajo, da se jo grški ministrski predsednik Gunaris v Franciji zavezal, da ee bo kralj Konstantin v kratkem odpovedal prestolu.
PREPOVED UVOZA LUKSUZNEGA BLAGA.
Beograd. 27. oktobra. (Izv.) Ekonom-sko-financijski komite ministrov je sklenil prepoved uvoza luksuznega blaga.
RAZNE VESTI.
Rim, 27. oktobra. (Izv.) Vlak Napolj-Rlm, s katerim se je peljal tudi poštn? minister Gulffrida, je padel z mosta v reko Amate. Par potnikov Je bilo ubitih, mnogo ranjenih. Minister nI bil poškodovan.
Berlin, 27. oktobra. (Izv.) Boljševiškt »čezvičajkat strahovito gospodari v Po-dolljl. kjer je razkrila veliko protiboljše-vlško organizacijo. Mnogo sto članov to organizlalje je bilo aretiranih In ustreljenih
BudlmpeSta, 27. oktobra, ;Radio Grič.) Preteklo noč je skupina, mladih ljudi domollrala tiskarno »Athenottm^. Škoda znaSa v?č milijonov.
Slab začetek
f. REDNA SEJA LJUBLJANSKEGA OBCINSKEOA SVETA.
Ljubljana, 87. oktobra.
ja in drja. Trillcrja postavila aosDoda Poriča in Juga .., Slab začetek.
Točno ob peti url ie otvoril sejo nove-
Danes se je vrgila prva rodna Seja »vera občinskega sveta. Utis t« sejo d dober. Črno - modro - rdeča koali-'Ija, ki je toliko vedela pripovedovati, ako bo treba naglpga in globokega 'ela in kateri je novi župan v svojem astopnem govoru skušal dati eelo wkako programatifno skupno oenovo r namen ju socijalizma, je pri tej prvi riliki, pri kateri jo Slo v glavnem le a formalnosti, že pokazala mnogo nepodobnosti in uctranje neenotnosti, »beinski svet ni mogel dovrSitl niti vojega konstituiranja, ker so prišli oaliranci na sejo poginoma nepripravljeni, niso imeli postavljenih še sndidatav. na konec se pa glede redsedniških in podpredsedniških 3est za posamezne odseke niso mogli ediniti. Naznanili jih bodo šele jutri )lp3DU	skesa vollnega reda odlaga podžupansko
Drugi* 'karakteristikon je, da m je C"5«- Zat0 le P°lrol,na nova voli,ev-'elovanjo občinskega sveta pričelo v	Volitev podžupana.
nam en ju nelojalnosti proti JDS. Vče-' pr| volltvl za podžupana le bilo odda-
•*j so se načelniki vseh klubov na n||, 39 glasov, 17 (JDS) glasovnic |e bilo nično dogovorili o ključu za poedine praznili. 22 glasov (modrordečečrni blok) dseke. Ti dogovori so parlamentari-j je dobil kandidat NSS Riko Jug, kl le bil en predpogoj za gladko delovanje; s tcm |ZVol|cn. Zavzel le tako) svoie me-''činskega sveta, in stranke, ki so na st0 poleg župana drja. Perlča. •je pristale, so a svojo častjo obveza-!	Določitev časa rednih sel.
Občinski svetnik Kocmur (JSDS) pred-
( enega zastopniku, JSDS /. itipanom ! dva! Apelira na lojalnost JSDS, da prepusti svole mesto demokratom, ker župan itak pripada socialističnemu klubu.
V Imenu socljaluih demokratov se Kocmur protlvl In odbila dr. Trlllerlev apel. Dr. Trlllcr apelira še enkrat na lo-lalnost sodlalnodemokratskega kluba ter opozarja, da Ima JDS pravico se poslu-žltl § 55. občinskega pravilnika, po katerem socljalno-demokratskl klub, sploli v nohtnem odseku ne more biti zastopan.
se jih držati. Klerikalci so dane« vršili poskus, da porušijo tudi to In-
ga občinskega sveta župan dr. LJudcvit | ker ne reprezentlra najmanj ene devetine Perič, kl Je povabil občinski svet k slož- občinskega sveta. To končno učinkuje ln nemu ln skupnemu delu v prid Ijubljan-! občinski svetnik Kocinur Izjavi, da soškega prebivalstva. Program, kl ga |e cljalno-dcmokratskl klub prepušča demo-Izrekel povodom Instalacije, nI županski kratom svoje mesto v doliodarstvenem program, ampak program ljubljanskega odseku.
mesta. Nato preide takoi k dnevnemu i oiede samih volitev se sklene, da naj redu, In sicer k prvi točki	j vsaka stranka po ključa nomlnlra svoje
naznanila predsedstva.	zastopnike v posamezne odseke, kl se
Prvo poročilo se tiče ostavke občin- bodo s tem smatrali za Izvoljene, skega svetnika Karla Urbančiča, katere- V Imenu JDS Izjavi dr. Trlllcr, da boga mesto je zavzel Riko Jug; v drugem če njegova stranka vršiti v občinskem poročilu izjavlja zndnllč izvoljeni župan svetu predvsem kontrolo, zato odklanja Ambrožič, da z ozirom na določbe občin- vsake tunkclje v odsekih, predvsem torej predsedniška In podpredsedniška mesta.
Nato preide občinski svet k noinlnlra-nju zastopnikov o posameznih klubov v odseke. Izvoljeni so:
v magistralni odsek: JDS dr. Tilller, dr. Ravnihar, dr. Puc In Pranchettl; SI.S dr. Stanovnlk, Kremžar, NSS Ivan Tavčar In Riko Jug, JSDS Kocmur.
Personalni odsek: JDS dr. Triller, prol. Breznik, dr. Puc, dr. Ravnihar; SLS dr.
tituetjo lojalnosti, ki tvori vezo med I <|? " vrše z ozirom na ogromno Stanovnlk Jeglič: NSS dr. Jamar, Tav-
eelno in opozicijo. Isti dr. Stanovnik,!dc o- *'Caka ot":lniskl v'sf r,ed"%C"' ^ K"cm„ur- mc . ; " r>ri seji klubovih načelnikov odo- scle oh£lnskcsa sveta vsak prvi ln tretji Finančni odsek: JDS dr. Pestotnik, rit <Wnv,\rinni Hiiie ti r*i oko ie 'cek (ako pade na ta dan praznik, dru- Rozman, Preilh, dr. Triller; SLS Pire, "ne« naatopil proti "orazumu in : *">) oh P««" popoldne. (Sprejeto.) j Orehek: NSS Jug, Ambrožič, JSDS Koc-
jodlagnl pomnožitev števila klerikal i!> zasronnikov. To je bilo gladko iz-ivnnjn JDS. ki je v svoji lojalnosti "raj privolila, da so v odsekih za-iopani tudi socijalni demokrati, kate-i t v, S 55. občinskega roda nimajo no-
Volitev odsekov.
Prvi se-oglasi k besedi občinski svetnik UhS'"vbn'odse^ PJ"« n T* p" T" dr. Stanovnik SLS), kl v Imenu svojega "hJ d A J"*'15Str£*r£n' "d'r: k.uba Izjavi, da ni. zadovoljen s sog,as- | « Babnlk; ^^
nlm sklepom načelnikov klubov, da se
volitev v odseke Izvrši po dogovorjenem j »««»• ^	'll S!?"
novnik. Jeglič; NSS Ambrožič, dr. Ja-
"150 pravice na to zastopstvo, ker ne kiluču: JDb 4, Jt>ub I, Ni>b 2 In SLb 2 | . jsns K I
vrvojen tirajo niti ene devetino ob- zastopnika, ker bl bila po tem klluču im	. !a_ _ .... _ „
nekega sveta. 3e drug dogo<lek je i SLS stranka prlkralšana. zato predlaga, , °b'M ortefc: JDS Franehettl. Bajžel, viMJon za slavno koalicijo. Občina da se voli v magistralni, stavbni, šolski, L^.41"' UcnkovIC; :SLS Oigrln, Srebot, ■«:< poleg župana štiri zastopnike : ; finančni In upravo vodovoda In elekrar- j N=®	»P.? IL0CJ™-
•■'hodarstvenem uradu. Od teh petih ne namesto devet deset članov, da dobi
i, -i vz.di socijalni demokrati dva, potem SLS tri zastopnike.	kiče •»"«.".....ii "«T icr,c"i>''
■ mokratom so dali enega. Zmernemu Obč. svetn. dr.Triller se odločno pro- D „ ' Rl^nlk',JS,S Koc™r-_ .....,_________-,-„ ... _______ _.._„__. r, . , . ., ',.„. Poltcilsko • zdravstveni odsek:
Uboinl odsek: JDS Marn, Frellh, Dcž-man, Rozman; SLS Kremžar, Burkelc;
n prepričevalnpmu nastopu drja. Trii-. tlvi temu predlogu. Pri nekaterih odsekih ■rja in ostalih demokratskih govor- je nemogoče povečati število članov, kl ikov se je posrečilo, koalicijo odvr-1 jo določeno po pravilniku. Na seji klubo-iti od opasne poti, na katero se je ■ vlit načelnikov Je bil določen ključ, zato :!a podala. Pokazalo pa se je, da mo j Jo čudno, da se hočo sedal v plenumu /jo demokrati biti napram tej večini zavreči medstrankarski dogovor. ;lno previdni, ker je očividno odloče-1 Obč. svetn. dr. Stanovnik umika svoj .i. tie posluževati proti njim vseh j predlog glede magistralnega gremlla, redstev.	i vztraia pa pri ostalih odsekih.
7^»č«tek seje Jn bil posvečen korek- Obč. svetn. dr. Triller opozarja na ne-nrf Specljalne narodno - socijalne bla-j varnost poizkusa, da bl se izigravali tale. NSS je, kakor znano, si dala iz- sklepi načelnikov klubov. Tako postopa-oliti prvotno učitelja Ambrožiča za i n|e it nelojalno in bl bil klub JDS v tem ««lžupana. Pri tem je prezrla, da je j slučaju primoran izvajati posledice, ako Ambrožič kot državni uradnik od ' se prelomi že prvi dogovor. V ostalem funkcije izključen. Danes je občin-1 naj se SLS obrne na svojo zaveznico k; svet izvolil mesto g. Ambrožiča g.. NSS, kl Jc dobila preveč. Dodatno pred-■ikarda Juga- neizkušenega mlade-1 laga, da so ukine upravni odbor doho-iiča, s katerega reprezentacijo jo NSS i darstvenega urada In se nJega agendc ukazala, kako malo se zaveda resno- j prepuste finančnemu odseku, 'i in odgovornosti svoje nalogo v ko-' Obč. svetn. dr.Stanovnlk ponovno !z-hunalni politiki.	javlja, da vztraja na svojem predlogu,
V ostalem se je ta stranka danes ker sklepi seje klubovih načelnikov niso noviS blamirala. Dala je izvoliti v: obvezni za posamezne klube, i.igistrflt.ni grem i j gospoda Tavčarja. | Občinski svetniki JDS ugovarjajo, ker ; kot državni uradnik po zakonu ne je moral biti klubov načelnik SLS, dr. r.re biti član tega odbora,.	Stanovnik sam, pooblaščen od kluba za
Demokrati so nastopili v današnji. pogajanja. Vname se daljša debata, v I -ji kot trezna in preudarni opozieiia. \ kalero posežejo dr. Puc, Kremžar, Ogrin,:
zeli plodonosno sodelovati s svojo ilijektivno kontrolo in pozitivno kriti-
10,	ki pa seveda prepušča odgovornost Istim, ki ?o menili, da je dovolj, če
i županski volitvi in razdelitvi časti ii funkcij adirajo svoje glasove. Do-
11.dni	svoji taktiki so demokrati se :.i>'pkli vsem funkcijam v odsekih in nI borih.
Pogled na naš novi občinski svet ni ,i »eseljiv. V prezidini dva mladeni-neizkušena. funkcijonarja iz z:i-Irige, na klopeh večine, ki pri v?aki rilild pokaže, kako malo se zaveda ^■'vzetih velikih dolžnosti in odpnvor-' sti in t:i misli, da je glavno delo i? ' r'-'i!a. ker je na mesto drla. Tavčar-
Kocmur predlaga, da se prekine seja za pet minut, da se med klubovlmi načelniki doseže sporazum. To sc sprejme.
Ko župan znova otvori sejo, Izjavi občinski svetn. dr. Stanovnlk, da umika svoj predlog, ker le v policijsko-zdrav-stvenem odseku NSS odstopila SLS enega zastopnika.
Proti dr. Trillerlcvem predlogu, da se uklno mestni doliodarstvcni urad, se izjavita v menu SLS Kremžar in v Imenu JSDS Kocmur, nakar je bil dr. Trlllcrjev predi,ig z glasovi črnomodrordečega bloka odklonjen.
Dr. I riller ugotavlja, da voli občinski svet v doliodarstveni urad štiri zastopnike pod predsedstvom župana. JDS ima
Policilsko - zdravstveni odsek: JDS Marn, Turk, dr. Tičar, Rozman; SLS Pezdir, Adamič, Rozman; NSS Rupnlk; JSDS Koclan.
Mestna zastavljalnica: JDS Pranchetti, Rozman, SLS Adamič; NSS Ambrožič, JSDS Kralj.
Mestni doliodarstvcni urad: JDS dr. Pestotnik, Praprotnlk; SLS Jeglič; NSS Ambrožič.
Pogrebni zavod: JDS Praprotnlk, Pranchetti; SLS Adamič, NSS Malgaj, JSDS Kanac.
Disciplinarni odsek: JDS dr. Puc, dr. Pestotnik: SLS dr. Stanovnlk; NSS Jug; JSDS Kocmur.
Aprovlzacijskt odsek: JDS Jelačln, Rozman, Benkovlč, Bajželj; SLS Kremžar, Orehek; NSS Tavčar, Rupnlk; JSDS Kralj.
Upravni odbor vodovoda in elektrarne: JDS Inž. Turnšck. dr. Pestotnik, dr. Triller, Bal želj; SLS Ogrln, Orelick; NSS Rupntk, Babnik; JSDS Koclan.
Odsek za mestne vožnje: JDS Rozman, Marn, Dežman, Turk; SLS Pire, Srebot; NSS Jug, Zorko; JSDS Kanac.
Uprava mestne klavnice: JDS dr. Tičar; SLS Srebot; NSS Malgal.
Kot člana kvalifikacijske komisije, v katero voli občinski svet enega zastopnika, pruklamlra modročrnordečl blok občinskega svetn. Tavčarja (NSS). 2upan dr. Perič prosi, da se odseki takoj konstituiralo, da bl mogel istim nakazati delo.
. Koalicija tega ni mogla storiti. Klubovi načelniki SLS, NSS In JSDS so odšli na posvetovanje, pa se tudi tam niso mogli zediniti. Zato so se vrnili v dvorano z naznanilom, da bodo Jutri naznanili županu gospode načelnike In podnačelnike odsekov...
S tem mučnim prizorom Je bil dnevni red končan In župan ie zaključil prvo sejo občinskega sveta.
'' Sekaj nepolitičnih pripomb <t op">tnici osvobojen ja).
Dne 28. oktobra 1. 1018. smo postali iz avstrijskih podanikov svobodni jugoslovanski državljani Sicer smo bili tudi v Avstriji že od L 18-18. »državljani«, toda le na papirju, v resnici niso mislili na to državljanstvo niti na Dunaju — niti pri nas. Čutili smo, da smo podložniki — in sicer ne samo države, ampak tudi Ncmcov — in tudi na Dunaju so tako mislili. Zvršila se je torej t nami l. 11)18. velika izpremcpiba, žal da bolj na zunaj, nego na znotraj, to se pravi, da smo postali svobodni državljani svobodne Bvoje lastne države, v svojih dušah pa se nismo še popolnoma osvobodili starega nazora na državo ln je v nas ostal, da rab.m besedo, podaniški <mentalitet>. Stari Grki in Rimljani so Imeli glede sužnjev svoj nazor in so jih smatrali duševno nižje od svobodnih ljudi: mislili so, da ima suženj vodno pokvarjen značaj; in celo to so trdili, da suženj tudi v svobodi ohrani Bvoje dušovne napake. Mi bi sodili, da so ti nazori krivični, ker so vsi l.iudjo enaki in že v starem veku ne manjka protidokazov. In vendar je bilo na tem nekaj resnice, kajti Buženj, ki ee zaveda sužnjosti, se poslužuje vseh sredstev, da Be osvobodi: izdaje, prevare, tatvine, laži, hinavSčine itd. Njegov glavni namon je škodovati gospodarju. Taki smo bili mi v Avstriji, kor smo bili Bužnji — podaniki. A kakšni smo zdaj kot Bvobodni državljani. Stopimo danes po treh lotih pred zrcalo in poglejmo si v obraz ln dušo. Kot svobodni državljani smo dohiti vse svoje pravice — ali smo storili tudi svojo dolžnost? — Svoboda namreč ni s tem, da dola vsak, kar hoče — to jo anarhija. Absolutne svobode nI, — svoboda je le v rpdu, ki ga določa enaka razdelitev pravic in dolžnosti. Pravice smo torej vzeli, nekatori so celo mislili, da Imajo pravico delati vse, kar hočejo. Kaj pa dolžnosti? Te smo prepustili državi. Mislili smo, da je lastna država zato tu, da poskrbi za vse. Pri tem smo pozabili, da smo mi država. Pa ne 1e to, da smo vsega takoj hoteli od države — mislili smo celo, da državi ni treba ničesar da ti, in smo gledali državo kot nokaj vso-gamogočnega. Tako so stari nazori prišli z nami v novo življenje. Mesto svobod-noga državljanskega ponosa, se je razvijal v nas podaniški odpor proti — lastni državi.
Pri tem nismo pozabili to državo izrabljati in Jo varati, če je bilo mogoče: danes so sliši največ junaštev n. pr., kako je kdo srečno kaj vtihotapil čez mejo. Kaj nam mar, da mora delava imeti svoje dohodke, ker ima svojo Izdatke: pravi državljan bo storil torej svojo dolžnost in plačal, kar je dolžan, Blah državljan skuša prevariti carino in vtihotapiti blago čez mejo. In potem se še pobaha... In koliko »državljanov« od visokih »milostivih* do navadnih tihotapcev je tu pokazalo svojo državljansko zavest... Ako bi vi stali n. pr. na belgijski granici in bi videli, kako skušajo vsi belgiiski državPanl ogoljufati svoVi lastno državo za eolnino, to bi si mislili no. slabi državljani, uboga država. .. Mi pa delamo to dan na dan pred očmi celega sveta. Od verižnika ln valutenšibarja (ta nima niti poštenega ingoslovanskeira imena, dasi bo pri nas kmalu tvoril že svoj stan!) pa do Hrt. uradnika in uslužbonca. In povejte, kaj bi vi sodili o državljanih, ki imajo rajši tuj denar nego svoj? In kdo pri nas ne Išče lir, frankov, mark. dolarev in pomaga s tem tujcem do bogastva — nihče pa se ne potrudi, da hi pridobil dinarju veljavo! In potem zdlhujemo, da denar pada!
Rekli boste, to je stvar vlade in finančnega ministra: v resnici pa je to stvar dobrih državljanov, če imajo kaj smisla za državo. Ako skušajo državo vsi goljufati in vsi hrepene samo po tu-iih valutah, potem tudi fin. minister ne more vleči domače valute navzgor. Mi se radi jezimo na Žide. v resnici pa je jugoslovanskih krščenih »Zidov* še mnogo več — in ti so slabi državljani. Kje
. najdete pri na« drfavllana, M M p«
trpel, če nima vsega dovolj ln bi vpo. šleval razmere: ne, država naj plača, zato jo tu.
Pred prevratom smo vpili, da bi dali vse za Jugoslavijo, ko je bila treba po<l. pi8ovati državno poso,.ilo, je bilo treba člankov, reklame, bubnanja, obljub tbj„ da se je podpisalo posojilo, namenjeno v prometne svrhe. Koliko zabavljanja je zaradi davkov, brez katerih država nfl more živeti, dobor državljan da državi kar je njenega. Jugoslovanski državija,/ ki je v Jugoslaviji obogatel, skriva tvoj denar pred državo — zato pa bi se nai-rajše zastonj vozil po železnici in imPi še druge ugodnosti. Vojak, ki bi moral biti ponosen, da služi obrambi svoje dt. žave, se jezi, ko mora nastopiti svojo dolžnost. Pomislimo, kako bi izgledali hita, za katero ne bi hotel nibče delati in vsak od nje živeti! — Pogosto slišimo, da Imamo slabo državo — celo tujcem to radi pripovedujemo, mi, dr žav!,'ani brez ponosa — pri tem pa ne po. mislimo, ali smo mi — dobri državljani. Zabavljamo na vlado, stranke, ministru politike, začeti pa bi morali pred vteui — pri sebi:
Iz slabih državljanov je težko ustvi riti dobro državo — kvečjemu s »trdo roko«. Te se branimo, ker hočemo biti svobodni »državljani*. — Svobodo pa zlorabljamo in mislimo, da naj državo rešujejo ministri. Država mora postati del svobodnega .državljana in državljan so mora vedno zavedati, da je del državo. Šele Iz tega doraste državljanski ponos, ki ga je pri nas tako malo. ZaM hi bilo dobro, da se vsaj ob takih jnbl-lejih stopimo pred zrcalo... Ml še nimamo državljanske vesti, ker se premaln zavedamo svojega državljanstva. Mi smo se vedno borili za narodnost in proti državi — in to nam j« ostalo. Na-rodnega ponosa je te nekaj — dasi, če je treba, prav radi govorimo nemško in italijansko, brez ozira na to, kako je v Gradcu in Trstn — državljanskega pa jc prav malo, in po tem nas sodi svet. Kdo nas bo spoštoval, ie ee ne spoštujemo sami, kdo bo ijubil našo države, če je ne ljubimo sami! »Kdor ponižuje se sam. podlaga je tujčevi peti!*...
Države proglafajo geslo: delati iti štediti. To bodi geslo državliana. V tem je rešitev države in državljanov. Preži-rajmo pod a nI štvo, bodimo ponosni m svoje državljanstvo ln na svojo države, kl se navzlic vsem težkočam lepo razvija in postaja vedno krepkejša u) močnejša.
-f Za odpuščene železničarje je v.
počel posl. Gostinčar pri ministrstvu intervencijo, da bi državna železnic.-' zopet sprejela nazaj vse železničarje. k| so ob lanskem štrajku bili odpuščeni iz službe. Vsega skupaj Je bile pri državni železnici odpuščenih 74" uslužbencev. Odpuščeni so bili n« ukaz tedanjega ministra dr. Antoni Korošca. Sedanji minister eaobračaja Uzunovič se je postavil na stališče, da naj odpuščeni železničarji vsa!; zase pri svoji direkciji vlože prošni' za sprejem, ki so bodo po možnost upoštevale. Zanimivo je, da ae sedai Gostinčar zavzema za železničarje, ki jih je odpustil šef njegove stranke in njegov prijatelj dr. Korošec. Klerikalcem se morda res vzbuja kes v. greh. »Novi Cas* pravi, da je bilo mnogo železničarjov odpuščenih, *if da bi bili sploh zakrivili kaj kaznji vega, mnogi pa so bili zapeljani. Za kaj je dr. Korošec odpuščal ljudi, č( so bili nedolžni? Zakaj .je dr. Koroše> in njegova stranka ki je najbolje ve dela za to krivico, tako dolgo mirni gledala glad in pomanjkanje tolikeg: ištevila nedolžnih železničarjev in nji liovih še bolj nedolžnih rodbin? Ni vse zadnje se bodo klerikalci še pred stavljali železničarjem kot 'odreSenik: dasi je morala priti Sele demokratsko radikalska vlada, da vrne nedolžni! rodbinam vsakdani! kruh, kl ga jir je poglavar klerikalcev tako brez vestno odtegnil.
Prosveta
EV ANGELINIH.
Kienzj je znan kot kompozitor in kot nuzikalni estetik. Zahteva, da se porodi klanje Iz muzikalne misli ln je zastopal ^ vrste nazore že davno pred Schrekcr-:i:m in Schonbergom. Klenzlov oEvangclj-:'•;■> je bil prvič uprizorjen leta 1895. v . :'!!nu, leta 1916. so dali na Dunaju nje-;-'v »Testament- ln šele pred kratkim • istotam vprizorill na novo njegov r'uhreigen>. o kateri operi pravi Korn-[■•'ld, da je nekak »Trompctcr von Siik-.;ngen», ki le videl Puccinija. Klenzlova ■ ?dba očituje predvsem VVagnerjev vpliv KienzI Je bil dalj časa pri NVagtierJu v evreuthu), kantllene so pa prcsenetlji-i italiianske ln so prenesene na pevski >jrt. Da bl bil moderen, sc Kicnzlu ne ore očitati. On le že vedno tam, kjer : Hla domača, ljudska, formalno ncka-i kompromisna opera v sedemdesetih Vi osemdesetih letih preeklega • toleth. Njegova muzika je mestoma dobra, so-idna. svoje čase bl bila morda cclo In-eresantna. Poleg vseh dobrih lastnosti mere, h kateri »teletu tudi psihološko liomeljenost dejanja (Kienzl je s.vrn ?pi-iul llbretto za »EvangelJnikaO pa smo časih čuii odlomke, ki bi sc brez skrb!
lahko «modu1ira!i» v komično opero In ki tupatam niso prav nič zaostajali za poletnimi tivolskimi milimi zvoki. Notranje le Kienzl stara, ganljiva, domoljubna gornještajerska duša, posebna Roseg-gerjn ali lieyse|u ali drugim karakterističnim fenomenom svoje dobe, ki so pisali povesti, imeli v žepu rdeč robec In tobakiro, ljubi otroke in mačke in zapisali na koncu vsake povesti: »Vidiš, preljubi bralcc, tako-le le, če...» Ta nemška sentimentalna ljubeznivost nekako kore-spondlra z okusom neke vrste Čajnega peciva, kl je v čokoladi tako otožno sladko ... Potem tista vsiljiva pestrost dvlgajočlh se lun, po eni nogi Laendler plešočih Joklnov, kegljev In ballnov, mladih vojakov z meči, milili septakordov, gorečih kozolcev in navzgor obrnjenih oči — teta hI Štajerci v preteklem stoletju morda ne mogli pogrešati, za nas pa take reči niso več. »Evangeljnlk* Je opera, kateri sc ne da dosti očitati, kakor se ne. di kritizirati stare novele, ki Ima ponižno moralno trobento v sebi --- toda te opere ima danes vsak, kl jo le enkrat videl, dosti. Izvzemšl morda stare ljudi, kl ne morejo pozabiti »dobrega, starega časa*.
i.Jubllansks vprltorltev |» pr»v dobra. Oospod dirigent B a U t k a se Je Izkazal
za temeljitega glasbenika. Niti ene glasbene misli ni pusti! muzlkalično neobde-
lane, izrabil )e vsako najmanjšo figurico In JI dal polno pestrega življenja. Mlademu dlrlRentu bo treba posvečati vso paž-njo. Sposoben Je Izpolniti mnogo nad... — Tudi režija In scenerija Je bila dobra, skupinske scene dobro naštudlrane. Sodobne opreme sijajne. — G S o v i I s k I Je prvovrsten umetnik z resnično glasbe no kulturo In redko lastnostjo, da so kretnje in sploh vedenje pri njem čisto naraven korelat petja, da je oboje naravna organlčna celota. V drugem dejanju, v tisti pol ure dolgi povesti Je pokazal, da sc ne utrudi zlepa. — O. Ro-m a n o w s k I le bil pevsko in Igralsko sijajen, g. Zupan sc Je izkazal in g. Trbu-hovič Je dohro podal svojo krojaško.hu-moristlčno šti Igalico. — Gospa L e w a n-d o w s k a Je vseskozi muzlkallčen natu-rel, kl čisto Izgine v svoji umetnosti, da ostane samo še njen glas, kl podrhteva
v zadržanem čustvu kakor dobra violina. Uprava si lahko čestita na tel pridobitvi. Gna. S t e r k o v a naj bl ne Imela za vsa razpoloženja In za vse prilike Iste poze: glavo obupno sklonjeno, roke proseče stegnjene.
Mislim, da bl t našimi močmi čisto lahko začeli t Wagnerie n In da bi ne bili v zadregi z »Mojstrskimi pevci* In •Lohengrlnnom«. Skoda truda iu moči za •Evatieelinlke*!	S- V.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
drama.
Petek, 28. okt.: cOče*. B.
Sobota, 29. okt.: »Kozarec vode*. B.
Ncdclia, 30. okt.: »Ljubezen*. Izven.
Ponedeljek, 31. okt.: Zaprto.
Torek, l.nov.: »Oolgota*. Izven.
Sreda, 2. nov.: »Oče*. E.
Četrtek, 3. nov.: »Požar strasti*. Izven.
Petek, 4. nov.: »Ljubezen*. D.
OPERA.
Petek, 28. okt: Proslava 28. oktobra, dneva osvobojenja češkoslovaškega naroda. Izven.
Sobota, 29. okt.: »Boris Godunov*. E.
Nedelja, 30. okt.: »Dallbor*. A.
Ponedeljek, 31. okt.: Zaprto.
Torek, l.nov.: »Evangelinlk, Izven,
Sreda, 2. nov.: »Boris Godunov*. C.
Četrtek, 3. nov.: »Vaška 5ola» »Šeherezada*. D.
Petek, 4. nov.: Zaprto.
Predavanje g. Bourgomu. napovedano za dne 28, t. m., se ne vrši, ker odpotuje g. Bourgoln naravnost v Pariz.
«Preporod• na Viču. Dramska sekcija srednješolske dijaške organizacije »Preporod* je vprlzorlla v nedeljo v Sokol*
skem domu na Viču P. Petrovičevo dra mo »Mrak*. Mladi igralci so se prav le po potrudili In Izvršili hvalevredno svoj na'ogo.
Predavanje o kongresa ruskih učenja kov v Pragi. Ljubljanska vseučilišča profesorja A. Bilimovlč In M. Jasinsl priredita v nedeljo dne 30. t. m. ob pi 3. url popoldne na univerzi (soba št. 71 lavno predavanje o kongresu ruskih uči njakov v Pragi (10. do 17. oktobra 1921. Predavanje, kl se vrši v ruskem Jezik priredi ljubljanski odsek društva ruski učenjakov v kraljevini Srbov, Hrvatov i Slovencev. Vstopnina 2 dinarja, dlja! polovico. Ves dobiček Je namenjen ' podporo ruskih dijakov v Sloveniji.
Jugoslovanski tečaji na univerzi Newyorku. Veliko newyorško vseučlllši »Columbla unlverslty» Je izdalo učni pn gram svojega slovanskega odseka ' šolsko leto 1921/22. Slovanski odsi (Slavonlc departement) ie bil do sed pod upravo slovitega slavista prof, Jc' D. Prince, kl Je bil nedavno Imenovi za ameriškega poslanika v Kodanlu. J goslovanske predmete predava sed prof. dr. MilivoJ Stanolevlč. TI predtrn so: dva tečala za srbsko-hrvatskl Jez Iti predavani* o modemi Jugoslovani kulturi
Domače vesti
♦	Za ccnlone naročnike «Jutra»
prilagamo današnji številki položnice s prošnjo, da blagovolilo še pred /. novembrom obnoviti naročnino, odnosno poravnali zneske, ki nam jih dolgujejo za naročnino. Eventuel-nim zamudnikom sporočamo, da se mora po 1. novembru nakazali tudi po položnicah samo v dinarjih in ne več v kronah (mesečna naročnina 20 kron 5 dinarjev). Uprava *Jutra», Ljubljana, Prešernova ulica 54 (nasproti Glavne pošle).
*	Uprava «Jutra» se trudi, da se Ust pošilja in dostavlja redno vsem gg. naročnikom. Ce bi pa kdo vkljub temu imel event. kakšno pritožbo, n. pr. zaradi preselitve, ali zaradi pomanjkljivoga poslovanja pošte, ali zaradi dostavljalcev, ali kakor sicer, naj blagovoli upravo takoj po dopisnici ali telefonično (št. 86) obvestiti o svoji želji, da jej more uprava takoj ugoditil
StUrgka, da jo takrat pisal »Slovenec« z velikimi črkami o zavratnem morilcu, o izvržku človeštva, o socialnih izrastkih telesu človeštva... Ako bi človek vprašal po vzrokih tako različne pisavo, tedaj bi našel odgovor samo v sledečem: Grof StUrgk je bil c. kr. avstrijski ministrski predsednik, Draškovič je bil pa le jugoslovanski minister!
«tl dobiček Je namenjen za nakup knjig v ljudski knjižnici. V nedeljo dne 80. oktobra se igro ponove. Začetek ob 8. url popoldne. Vstopnina ista Ce se hočete enkrat od srca nasmejati, ne zamudite priti pogledat teb predstavi — Odbor. * Zaradi renovlrunja mariborske bolnlš-
Gospodarstvo
ALI. STOJIMO PRED IZBOLJ-
šanjem naše valute.
Po dulgt-ui stalnem padanju naše valute na curiški borzi izgleda, da hoče
nlce se bo od nedelje naprej oinojil spre- j hafl d(jnar (lanes kronjt, na boijSa pota. jem samo na najiiujnnlše slučaje.	\ v„i„i»ii i,,-. ki m, in kd»i doselila nit
Najnižji kurz, ki ga je kdaj dosegla nar
'	.	_ ~ .	tiujiuiiji nui<<| i\ i f,<»	—---o — ---
• lz neodrešene domovine. Iz Gorice Sa kr0,la r Curi|,ui „iata) 1.75 švio. poročajo: Komisanat za samoupravne franko, za 10,i Uron. Vsi vemo, da tako
posle v Gorici Je zvezo slovenskih župan »tov obvestil, da je rok za priglašanje
* Nekaj za gospode uradnike. Državni vojne odškodnine podaljšan do konca le uradnik nam p.še; Pod tem naslovom tošnjega leta.
* Odhod na kongres JDS v Beogradu je za udeležnike, kl vstopijo v vlak v Ljubljani, danes v petek dne K. oktobra popoldne. Priti morajo na glavni kolodvor v Ljubljani ob 3. popoldne točno In se Javiti, predno kupijo vozni listek, pri voditelju potovanja gosp: Josipu Turku ali pa pri gosp. Ivanu Zupanu pred blagajno kjer se izdajajo vozni listi, da dobe vsa potrebna pojasnila in nakazilo
litijska zadnja številka «Avtonomista» državno uradništvo. Ne bi ae pečali s tem konfuznim pisanjem, da bi ne bilo zlobno zavito in da bi ne slonelo na
• Klrurgiška klinika v Zagrebu. V Za-
grobu je bila v pondeliek na svečan način otvorjena klrurgiška klinika zagrebško univerze, pri tej priliki je imel pred-
ostudni laži. »Avionomist« se zgraža, da stojnik klinike prof. dr. Budisavljevič je bil odpuščen iz službe g. Matko Kosi pri »Zaščiti dece in mladeži« na nezakonit način In neoziraje se na določbe službene pragmatike. Clankar pa ne pove, j sodiščem. Včeraj se jo v Zagrebu pred da za Kosija službena pragmatika sploh j senatom pričela razprava proti selja-
m > Inln l.na ut Kil iflb AVVHnl <lll'17nlt I___ J__ ri — 1___f A..	ina.n	*m]i
svoje nastopno predavanje »o razvoju kirurgije v poslednjih decenijah«. * Blejski ponarejevalci denarja pred
ni veljala, ker je bil lakozvani »ukazni« uradnik ministrstva, za katerega se je v danem slučaju smil in mogel porabiti § 72. zakona, veljavnega za srbsko uradništvo. Zakaj Je bil Kosi odpuščen je pametnejše, da se v časopisju ne razpravlja. Taka deb-ita bi gotovo ne bila za
ku Vidu Galoviču in tovarišem radi ponarejanja denarja. Po prečitanju obtožnice je podal Galovič interesant-no izjavo o tem, kako je prišel do ponarejanja denarja. Idejo jo dobil v , Pragi za časa jubileja Narodnega di-vadla v svetovni vojni. Takrat se jc
g. Kosija koristna. Ako meni g. Matko namreč v Pragi naglašnla potreba, da
Kosi, da se mu je storila krivica, ve. katero pot mu je ubrati. Cisto gotovo je pa pogrošno, ako je šel k »Avtonomi-<tu«. Z lažmi hujskatl državno uradništvo sc tudi za bivšega državnega urad-
treba delovati destinktivno proti avstro - ogrski monarhiji tudi s spravljanjem ponarejenih bankovcev na trg. Toda še pred prevratom je prispela k njemu neka gospodična iz Prage, ki mu je naznanila, da to delo ne bo po-
nika no spodobi.
* Poljskim državljanom. Poljski kon-	trebno, ker bo monarhija tako kmalu
prostora v vozu. — Brzovlak med jUi;Lt v Zagrebu objavlja: Po naredbl zu-	razpadla. Jutri se nadaljuje zasliševa-
postajama Ljubljana ln Zidani most I nanjega ministrstva v Beogradu si mora	nje Galoviča in ostalih obtožencev.
nizek kure našega denarja nikakor ne odgovarja naši gospodarski moči. Naš državni proračun izkazuje sicer primanjkljaj, ali še večjega imajo druge državo, n. pr. Francija in Italija. Naša zunanja trgovina jo re« pasivna, a 60 večjo pasivnost imajo drugi z boljšo valuto. Državni proračun ln trgovinska, oziroma plačilna bilanca sta važna faktorja, kl določujeta vrednost valute. Ta dva faktorja sta pri nas sicer pasivna, vendar pa njih pasivnost ni mogla nikdar takorekoč upropastiti naš denar. Gotovo je, da tudi igrajo tukaj tuje, naši državi sovražne roke svojo vlogo. Nekatere zapadno države imajo interes, da jo naša valuta čim nižja, ker pridejo na ta način po nizki ceni do naše robo. Nekatere druge države skušajo iz političnih razlogov prizadeti naši državi čim občutnej-še gospodarske udarce, da poslabšaj naš mednarodni položaj. Proti tom silam političnega in ekonomskega značaja so faktorji, ki bi morali ščititi vrednost našega denarja, ostali le preveč v resorvl. Ce hočemo trajno izboljšati našo valuto, je treba temeljitih izprememb v naših ;ospodarskih odnošajih.
ne ustavi. Udeležnlkj iz Štajerske vstopijo v Zidanem mostu, odkoder odhaja brzovlak popoldne ob 5. V Zidanem mostu vstopijo tudi udele.ž-niki iz krajev med Ljubljano in Zidanim mostom. Delegati iz Ljubljane in oni. ki vstopijo v Ljubljani, naj se vsekakor javijo poprej tudi v tajništvu (Narodid dom). — Tajništvo JDS.
*	Poslanik In polnomočnl minister republike Venezuelo v Atenah jo prispol v posebni misiji včeraj v Beograd.
*	imenovanja v državni službi. Imenovani so pri knjigovodstvu pokrajinske uprave za Slovenijo: za računske revi-dente računski oficiali Anton Medved, Pnfun P o d g o r n i k, Vojteh Galovič In Fran S t r n k o 1 j; za računske oficla-Ic računski asistenti Josip C e b a r, Fran Žitnik, Josip Mavrič, Josip Lan-gus in Leopold Koman; za začasnega računskega oficiala računski asistent Miroslav Osa na; za računska asistenta : ičunska praktikar.ta Ivan L a z n i k in >tanlslav Komar — vsi na dosedanjih službenih mestih. — Minister za kmetij-,'tvn in vode je dipl. agronoma Alojzija Tamnika sprejel v državno službo ter tra imenoval za referenta za stanovsko organizaoijo kmetijstva pri oddolku za kmetijstvo pokrajinsko uprave za Slovenijo v VII. činovnem razredu državnih
radnikov. —• Pisarniški oficianti Rudolf S c h e i n v Mariboru, Jakoh K r e s n i k
*	Celju in Albin I s t i n i č v Ljubljani ;o imenovani za kancliste preko sistemi-ziranega stanja in brez določenega službenega mosta.
*	Omejitev tovornega prometa Radi vojaških transportov je armadna upravi za 26. in 27. oktober prepovedala sprejemanje in od premija nje tovornega lilaga po železnicah. Vondar pa je lil radi izbornega funkeijoniranja službe deloma tudi že včeraj vzpostavljen tovorni promet, dočim je pričakovati, da bo danes promet, vzpostavljen že v celem obsegu. O kaki ustavitvi tovornega prometa za dalje časa torej ni govora.
*	Dopusti železničarjev so vsled zadnjih izrednih političnih dogodkov ustavljeni in se železničarji iz svojih službenih postaj ne smejo odstraniti zsl več kakor 12 ur.
*	K izključitvi jugoslovanskih dijakov z montanistične visoke šole v Ljubnu nam še poročajo: Izključitev se je izvršila na zahtevo nemških dijakov jugoslovanskih državljanov! Prizadeti so Srbi, Hrvati in Slovenci, včlanjeni v akademičnem društvu ■tSloga«. Kako prazen je izgovor, dn nodostaja stanovanj, je raz vi de ti iz dejstva, da so n. pr. vsi Bolgari smeli ostati v Ljubnu. Kakor čujomo, je vlada odločena storiti energično korake. da se popravi kulturno nnsilstvo. izvršeno na naših državljanih. Intervenirala bo pri merodajnih avstrijskih faktorjih ter posegla tudi po renrosa-lijah. Predvsem bo treba preiskati, v koliko so jugoslovanski državljani nemške narodnosti sokrivi na Škandalu. Proti njim se bo postopalo t vso brezobzirnostjo. Na temelhi obstoječili stanovanjskih predpisov se bo revidirala stanovanjska pravica njihovih rodbin. V kolikor so njihovi starši jugoslovanski državni ftmkciionarji, se ho preiskalo, kako je mogoče, da njihovi sinovi tako brezvestno grešijo prot.i nainrimitivnpjšim dolžnostim ter bodo tudi v tem oziru storjeni primerni ukrepi. Posebna deoutaeiia akademikov se je podala v Beograd, da pojasni ministrstvu prosveto in ministrstvu za šume in rude položaj.
•' Slovenčeva euflraiia. Včerajšnj' »Slovenec* poroča o razglašeni oh-srv-lhi nad morilci ministra Drn?'-o-viča pod zanimivim naslovom: Obhod ha napadalcev na ministra Dra-škovi*«. — Spominjamo se, ko je leta 1916, bil izvršen atentat, na ministra
vsak tuji državljan ▼ kraljevin) Srbov, Hrvatov in Slovencev v roku treh mesecev (od 6. oktobra 1921 dalje) nabaviti potni list pri svoji pristojni oblasti. Poljski generalni konzulat v Zagrebu poziv-lje tom potom vse poljske državljane v državi Srbov, Hrvatov bi Slovencev, naj si v predpisanem roku nabavijo pri svojem generalnem konzulatu potne liste, ker vsi ostali dokumenti (domovinski listi, izkaznice itd.) ne zadoščajo.
*	Shodi napredne omladlne proti Habs-biirgovcem. Po iniciativi napredne mladino so je vršil v Splitu volik shod proti povratku bivšega cesarja Karla na Madžarsko. Po shodu je množica priredila velike manifestacije pred češkoslovaškim konzulatom. — Tudi v Beogradu se je vršil lep shod omladino, ki je sprejela energičen protest proti karlistič-nim pustolovščinam.
*	Stavka krojoškl.i In čevljarskih pomočnikov v Ljunljanl jo končana. Kro jHfki pomočniki bo dosegli 83 odstotkov, čevljarski pomočniki pa <,0 odstotkov zvišanja prejomkov.
*	Vagon petroleja na glavnem kolodvoru v Ljubljani v oe;r.ju. Včeraj, okoli pol 13. ure sta dva strela z Grada naznanila požar nn glavnem kolodvoru v Ljubljani. Na tiru št. 8 se je v vlaku št. 820,538 vnel neki odprt vagon, ki je bil natovorjen s petrolejskimi sodi. Domneva se, da so ogenj zanetile iskre, padajočo iz enega odhajajočih vlakov. Vagon jo v trenotku objel mogočen plamen. Bila je velika nevarnost, da se bi ne vneli tudi sosednji vagoni, kar j>a so železničarji z veliko požrtvovalnostjo in junaštvom preprečili s tem, da so kljub nevarnosti voz takoj odpeli in ga dirigirali na prosto progo nasproti Kolin«ke tovarne. Prva reševalna dela je vodil postajenačelnik, gosp. višji nadzornik Ludwig osebno z veliko energijo. Z izoliranjem vagona je bila preprečena vsaka večja nevarnost in je bilo gasilcem delo znatno olajšano. Gasilna dela so trajala okoli tri ure, ker je dobival ogenj v raz-livajočcm se petroleju neprestano novo hrano. Vagon je zgorel popolnoma, vendar pa se je gasilcem posrečilo iz divjih plamenov rešiti par sodov petroleja. Vagon je bil vreden na pol milijona kron. Najmanj toliko škodo ima tudi lastnik netroHa. Zal da jo zahteval ogenj tudi svojo žrtev. Pri reševalnih delih se je namreč ponesrečil gasilec Ferdinand Podjogar. Padel je z vagona in mu je pri tem btišnil goreči petrolej v obraz. Prepeljali so ca tikoi v bolnišnico.
" * Poroka. Na Jesonlcah se je poročil g. Mirko S tebi h, orožnik, z gospodično Mariio Mencinger Iz zavedne narodne družine na Savi.
*	Gerentskl sosvet v Murski Scbotl. Za prisednika občlnskepa gerentaklga sosveta v Murski Soboti so imenovani: Janez Dobray, hotelir; Ivan Horvatli, mo-hanik; Janež Barharič, posestnik In trgovec; Josip Antauer, hišni posestnik; Ivan KoleSa, čevljar; Ferdo Prolog, davčni upravitelj; Anton Koder, notar dr. Ferdo Cerne, odvetnik: dr. Josip Glanč-nik, zdravnik; Anton ntipka, inženjer, Ludovik Brumen, trgovec — vsi v Murski Soboti.
*	Maribor brez električnega toka. Kakor smo že poročali, je zadnji vremenski prevrat In vsled tega nastali vihar podrl dva stebra električnega daljnovoda velike falske elektrarne, in sicer enega med Limhušom In Mariborom, drugega pa med Kamnico in Selnico. Maribor je bil vsled tega dva dni brez električnega toka. Ce la vrsta velikih podjetij, kl so že elektri-fic,Irana, je stala dva dni in eno noč. V torek je hil električni tok zopet urejen.
*	čitalnica v Ormožu uprizori sobo-to dne 29. oktobra tri veseloigre ln ni ccn »Brat. Sokol«, »Krojač Fips« in »V medenih tednih«. Začetek ob pol & uri zvečer. Vstopnina od 1 do 1 dinarje. 01-
*	Neverjetno postopanje z goriškimi begunci. Iz Prekmur.ia nam pišejo: Po izbruhu vojno z Italijo so morali prebivalci z doberdoliške okolice bežati in so jili spravili v barake na Češkem. Tam so pravilno ocenili te vrle ljudi in jim po prevratu ponujali državijanstvo ln zemljo. Kljub tem ugodnostim so se odločili naši ljudje za Jugoslavijo. Poslali so jih v taborišča v Strnišču ln v ljutomersko okolico. Dasi se jim ni dobro godilo, se je vondar dalo Živeti. Ko ro koncem maja 1921 opustili taborišča, prosilo jo 25 družin iz St.rnišča in ljutomerske okolice, da se jim dodeli v zakup nekaj zemlje, pod agrarno reformo sc nahajajočega veleposestva Estcrliazy
Prekmurju. Agrarna direkcija v Ljubljani jim jo obljubila nebesa na zemlji, (stanovanja, travnike, žo poso-jane njive, poznejšo pridclitev Istih do 5 ha na družino itd.), in pismeno izjavila, da se zamorejo begunci t a ■ ko j naseliti. Reveži so ros nasedli obljubam in prišli. Kako iznenadenje! Nekaj so jih zmašili v Dolnjo Lendavo, nekaj pa v PctoSovce pri Lendavi v lira j, kjer gravira logar in prostore, ki niso za človeška stanovanja. Pustili so jih skoro nago, v neizmerni bedi, brez podpore. O izročitvi njiv, dovolitvi travnikov, splol izpolnitvi obljub, nobene besede! Dela sploh nI dohiti in srečen je, kdor zasluži 20 K na dan ob svojem. Ir zdaj stoje ti zaupljivi siromaki prrt1 najhujšo zimo brez obleke, hrane stanovanja in kurjave! Vprašamr agrarno direkcijo in njene organe Kaj nameravate s temi reveži storiti' Citjemo. da se bo vršila anketa o sta nju agrarno reforme v Sloveniji. Pr' tej priliki naj sn razpravijo tudi tak-vprašanja. Pozor gospodje poslane'
*	Smrtna kosa. V sredo ponoči je umrl deželni bolnici delavec Jamnik
Franc, kl je pri nedeljskem požaru Goričanah dobil smttnoncvaino opekline na glavi. — V Mariboru je umrl v sredo urar in električar Alojzij 11 g e r.
Požar, Iz Maribora nain -oropajo: V sredo, okoli pol !8. ure sta prlčc;a go reti vlničarska hiša in lilov pnscB'n>ka inž. Harm.mna na tteljskem rt u nuspto ti Sv. Petra. Hišo je zažgal 151etnl po balin Lešnik, ki je t' ponovno grnzii s požigom. Živino in pohištvo se je pnsro čilo gasilcem spraviti na varno, dočiir je poslopje zaradi pomanjkanja vodo po pnlnoma zgorelo.
*	Kosti Je hotel polomiti 321otnl Josip Mendel iz Studencev natakarici v gostil nI na Tržaški cesti v Mariboru. Bil je aretiran in izročen wPW'i.
Mn!a kronika. Franc Marset, pos. sin lz Zadobrave, je hotel popraviti uzdo Ko io 7. nožem rozal jermen, mu je nož spodletel in se je pri tem sunil v levo oko. — Vinko Zaplotnik, sin delavca iz Zg. Kokre, .je v šolo grede prisedel na voz pos. hčere Alojzije Povšner iz Zg. Kokre. Nasproti jima je pripeljal nek drug voznik s polnim vozom hlodov. Ker je bila cesta na onem mestu zelo ozka, jo Povšinarjeva zavozila v stran. Pri tem pa se jej je voz prevrnil in Zaplotnik jc padel pod voz In mu je šlo kolo čez peto desne noge, da mu jo je odtrgalo. — Franc Jamnik je vsled za-dobljene poškodbe pri požaru v Goričanah podlegel zadobljenl rani na. glavi. Ležal je cel čas v nezavesti.
*	Na cesti zmrznlL V nedeljo zvečer se je 621etni zidar Albert Martelanc iz Barkovelj pri Trstu vračal proti domu. Na potu so mu opešale moči In zidar se je zgrudil na tla, kjer je zaspal. Drago jutro so ga našli ljudje mrtvega. Zdravnik je ugotovil, da je zidar v mrzli noči -mrznil.
*	Vsak kadilec, kateri dnevni uporablja »!TO» - p»<to ra čiščenje '.ob, je sigurno oproščen močneca duhu iz ust.
jajo, sklicuje trgovski gremij t Mariboru za danes dna 28. oktobra ib M. uri
v Gambrlnovo dvorano zborovanje.
= Cllskl sollter. Prejeli smo: Mnogi, ld so lotos napravili poizkuse « čilskim so-litrom, vprašujojo ako so čilski solitor zamore kupiti in kako ceno Ima. Uljudr no sporočam, da so isti sedaj šo ne prodaja pri nas zaradi visoke cene. 1 kg M stal franko Ljubljana kakih 10 do 12 K. Kadar bo ob iboljšani kupovalni vrednosti našega donarja uvoz solitra mogoč, ga bo gotovo oddajala Kmetijska družba Gospodarska Zveza 1. dr. Delegacija proizvajalcev čilskoga Bolitra za kraljestvo SHS se s prodajo istega ne peča, marveč doluje le strogo v kmetijsko znanstvenem oziru. — Dipl. agr. A. Jamnik, Ljubljana
■= Železnica Kočevje-Brod-Moravlce.
Iz Kočevja nam pišejo: Trasiranjo prog« ho za 14 dni končano in inženirji odidejo. Interesenti so povabili razno strokovnjake m. dr. g. podravnatelja inž. Klodiča In g. višjega komisarja inž. Horvata, da pridejo v prvem novemberskem tednu v Kočovjc, kjer bi se še enkrat pregledale vse tri traso in končno ve Ijavno dognalo, katera je najboljša,
«■ Novi avstrijski bankovci. »VVienor Zeitung« objavlja odredbo zvoznega finančnega ministrstva z dne 25. oktobra 1921 gledo na izdajo nove emisije avstrijskih žigosanih bankovcev po 10.000 kron. Avstro-ogrska banka jih bo začela izdajati dne 81. oktobra. | Povišanje nemških Izvoznih prlstoj-
mcrnva nemška vlada zvišati Izvozne takse.
— Zvišanje cen zlatu v Nemčiji. Nemška držuvna banka je zvišala ceno zlatnikov za 20 mark na 540 mark in ceno zlatnikov za 10 mark na 270 mark.
V nekaterih točkah more poseči drža- Vsled stalnega padanja marko na va polom svoje vlade tor odstraniti faktorje, kl neugodno vplivajo na našo valuto. Razen toga pa imamo mnogo faktorjev, kl so popolnoma neodvisni od vlade, ampak ki zavisijo od vseh produktivnih slojev našega naroda.
Vlada moro do gotove mere vplivati na Izvoz In uvoz. Vlada je dosedaj premalo storila, da bi se zmanjšat primanjkljaj v naši zunanji trgovini in s tem poboljšala naša valuta. Se vedno prihajajo luksuzne robe za ogromne milljono lz tujino. Res je, da nekateri preilmoti Be vtihotapijo, ako je njih uvoz prepovedan (zlati, srebrni predmeti, s.ilaitd.) drugi pa (e ne morejo tihotapiti v Izdatni meri (južno sadjo, šumeča vina Itd.). Naša vlada bi morala prepovedati ali vsaj znatno omejiti uvoz takšno robe. Ravno tako bi se moral onemogočiti ali vsaj omejiti uvoz vseh predmetov, kl se pri nas v dovoljni meri Izdelujejo. To se more zahtevati ne lo Iz valutarnih razlogov, ampak v prvi vrsti zaradi tega, da dvignemo domačo produkcijo, da bosta delavec in inteligenca imela primorcn zaslužek na domačih tleh. Sevoda je treba pri tem paziti na to. da ne bi domači producenti izrabili tak položaj v škodo vseh konzumontov.
Kar se tiče našega izvoza, Bmo že vče raj poročali, da je letos v prvem četrt let ju padel Izvoz lesa od 78 milijonov di narjov v prvih treh mesecih pretcčennga leta na 40 milijonov. Sicor se je celokup-to.il kvartalu dvignil od 228
Borza
Zagreb, devize: Borlin 178 — 181. Bukarešta 210 — 214, Milan 1150 — 1170 London 1170 -1175, Newyork čok 294.50 — 295.50, Pariz £050 — 2110, Praga 804 -- 305, Švica 5300, Dunaj 7.50 — 7.85, Budim) ešta 89.50 — 41, valute: dolarji 291 — 293.50, avstrijske krone 8 — 9.50, rubljl 14 — 15, marke 180 — 185. loji 205 — 206, liro 1140 — 1150. Bank« za Primorko 850 — 900. Trg. obilna banka 235 — 240. Ilrv. eskomptna banka 688 — 69f Biodska tanka 400 - 408. Jadranska banka 1650 — 1800. Jugosl iveiiKMt banka 190 — 495. "-'ub. k-rditna banka 880 — 895. Narodna banka 195 - 505. l isšteoiona 6220 — 5250. Itcči,a pi.čka baiika 445 — 450. š rpska banka 700 705. Oorarri 660. "utmnn 1500.
Mar. šumska industrij« 570 — 580.
Na»ička industrija drva 530. Slavonija C-70 — 68S.
Dubr. paroplovna družba 5000.
III I fjVVlft v vuui nroiuiiu ufi^im	'	'	1 1 vi GOA
na 569 milijonov dinarjev. Zalibog pa so Trbov. preme-ok. družba 830.
se izvažala v prvi vrsti živila: žito, moka, meso. živina itd. Skrboti bi se mora-io, da gredo v čim večji meri industrijski
Beograjska borza Je bila zaradi pra*
nika zaprta. Curih, devize: Berlin 3.25, Nowyoik
oridoiki iz deželo. Vlada bi morala tak 55^ London 21.60, Pariz 40.10, Milan izvoz z vsemi sredstvi podpirati. Naši j 21.60, Praga 5 65, Budimpešta 0.72, Za lesni trgovci trdijo, da ne morejo Izvažati	1.H15, ^Bukarešta 8.80, Varšava 0.12,
lesa, ker jo zunanji trg prenapolnjen in punaj o.27, avstr. žigosane krone 0.1?.
Dunajska borza zaprta. Berlin, d e " i z e: Rim 681.80—«88.2d London 681.30 - 682.70, Newyork 173.57
—	173.03, Pariz 1263.70 — 1266.30. Svi ca 3176.80 — 8183.20, Dunaj 8.08 — 8.12, Pratra 170.55 — 170.95, Budimpešta 22.47
—	22.52.
ker so našo ceno previsoke. Država more v tem vprašanki lo malo pomagati; j ona lahko podpira izvoz lo s tem, da d,i ! vagone na razpolasro, nadalje 7. refakci- , kuni. Pač pa .ie vprašanje izvoza lesa v | orvl vrsti odvisno od produkcijskih stro- i "kov. Ako hi se znižali stroški za sekanje, žaganje In draga dela, recimo za eno tretjino, bi mogli izvažati ogromne množine lesa ter na ta način podproti našo valuto.
Brezdvomno je, da je ena največjih ran našega gospodarstva premajhna produkcija. Na to okolnost smo svojčns 0-nozorili, ko je šlo za zvišanje cene trboveljskega premoga. Delavec ima sicer «edaj razmeroma manjšo plačo nego pred vojno, ali pronuktivnost njegovih rok ie še v večji meri padla. Tega problema no mori rešiti vlada, ampak na njem mora delovati ves narod. Nemci bo takoj po vojni izdali parolo, da mora v.iakdo mnogo več delati kakor pred vojno, da se s to pridnostjo zamašijo "rožne luknje, ki jih je prizadela vo.ina. Vsa nemška javnost so je havila in se *e bavi z organizacijo dela in s pospeševanjem produkcije. Pri nas pa So o tem molči. Draerin'a raste, valuta jo Btalno nadaln. Vsakdo pričakuje, da so ho to •do s kakim nadnaravnim sredstvom odstranilo. AH temeljno sredstvo za odstranitev draginje In zbolišanje valute Je po-večanje produkcije. Vsakdo naj več dela in produclra In Imeli bomo voč hlaga In s tem bodo izkopana tla draginji ter podprli našo valuto.
f Razglas o Izplačevanju ln podaljšanju šestodstot.ilh bonov v kronah In dinarjih prinaša «Uradnl Hst» za Slovenijo štev. 129.
=* Zvišanje agla na uvozno carino. F,-
knnomsko-flnančni komite jo povišal agio na uvozno carino za 200 odstotkov, ki bo torej znašal v bodočo šestkratno nominalno postavko.
Trgovanje z ilvllenskiml potrebščinami In dovoljen dobiček. Ker Je mariborsko občinske sodišče poslalo trgovcem in obrtnikom dopise, naj v 8 dnrh poročajo, kak hruftn.dobiček ".i prisva-
3zse!i@ni$ko vpraian!e
Beograd, 26. oktobra.
Tretji pododsek zakonodajnega odseka za socialno politiko In narodno zdrav'/-je razpravljal o naredbl o Izseljeniškem vprašanju. Načelnik ministrstva za sorl-,-dno politiko .io ohšiftio poročal o razlogih zakona. Naredha je bila ustvarjen;: ker jo velika množina naših Izseljencev v prekooceanskih krajih nujno zahtevni ureditev tega vprašanja. Prizadeti so r.a-ši narodni, socialni in gospodarski Interesi. Izsel.cncl bo izpostavljeni raznim neprilikam brezposelnosti in izrabljan ki pn agentih. Sedaj so mora zaradi omop-ve naseljevanja po Zodinienih držav; k pričeti 7 rešitvijo tega vprašanja. Naredila predvideva najprej ureditev izselje-niškepa odseka pri ministrstvu za soei.il no politiko, uvedbo posebnih njegovih tiomisarjev v pomorskih lukah in ager tov v onih krajih, kjer so že izseljenci in njihovo organizacije. Zatem jo govornik navajal kriteri'e, kdo more biti iz seljenec in pod kakimi pogoji ee more dovoliti izseljevanju. Nadalje je označil pogoje prevo7a In način podeljevan'.* kmceslj parobrodnim družbam. Uredi so tudi način vmkve v domovino. Zlorabe tozadevnih določil bodo kaznjlve.
Ra7.piav';alo sa Je tudi vprašanje m gfir.izcci.o Izseljenlških oblasti. Debata je bila obširna In stvarna, ITdeložill so s> je posl. Ojonovlč, Rad on i č, Wilder, d,. Žerjav, Kurbepovič In Cubrovi«. Predlagali so razne izpremembe v gotovih določilih to naredbe. Se*a je bila odgoden.t. ter so nadaljuje jutri ob 16. uri.
CLAUDE PARRERE:	16
Morski ropar
(Le nibustier des Mers.)
Roman.
•Hudiča!» rjuje Tomaž. «Ta dan, ko se kaj takega pripeti, zapalim prah in poženem raje svojo ladjo v zrak!>
«Dobro,» pritrdi Oudnolfi hladnokrvno. »Dalje torej, kakšna je tvoja volja glede delitve plena? Flibuste-jec se že bliža napetih jader in v naši smeri.«
Med zobmi pa pristavi: »Saj sem vedel, da nam jo ta pes še zagode.»
In se prekriža. Tomaž pa premišlja.
«Z delitvijo opravimo tako-le: Plen je naš, ker smo ga le mi sami pridobili. V ostalem je pa bil Rdečebra-dec naš vodja za to podjetje in zato mu tiče nagrada. Zato odločam: Tretjina tega srebra ostane za arma-torja viteza Danycana, tretjina pa za provijantnika, po odbitku vseh stroškov, ki smo jih imeli na Tortugi in drugod. Od zadnje tretjine, ki je naša in naših ljudi, pa darujem po odbitku najinega deleža vse Angležu in to prazno ladjo povrhu, da bo sit in da dobe tudi moji dečki zasluženo kazen za svojeglavnost poprej. Če hočejo kaj zaslužiti, naj se bore še enkrat.»
Tako Je tudi bilo. Na «Lepi podlasici* ga nisi našel, ki bi bil imel pogum mrmrati. Drugod pa se Je vse čudilo. Eduard Bonny, nazvan Rde-čebradec, je bil s svojim deležem prav zadovoljen in Je povsodi širil
najlepši sloves o Malonezlh in zlasti o njihovem zapovednlku in kapitanu. Vsa Flibustlja je izvedela zanj. S tem dnem pričenja veliki Tomažev sloves, kl se je hitro razširil po vseh Antilah.
8
V tem samem letu gospodovem tl-sočšeststosedemdeset in drugem je »Lepa podlasica« na svojem križanju po iztočno indijskem vodovju na svojo največjo korist zaplenila štiri holand-ske trgovske ladje, namreč »Krokodila«, ki je vozil kakao in prihajal z obale Cura?ao; »Moso«, polno čipk in drugega manufakturnega blaga, ko je ladja baš dospela iz Nizozemske; «Draak-a», ki se je vrnil iz Rotter-dama in ga .ie Tomaž srečal v bližini Portorika in ladjo »Marten Harpets-zoon Trop«, ki je morala v ognju Tomaževih kanonov spustiti svojo zastavo manj ko eno miljo blizu otoka Orube, ki je bil holandski in kjer hi bila gotovo dobila pomoč. Priznati se pa mora, da plen na zadnjeimeno-vanih ladjah ni bil posebno bogat. Večjo srečo je imela »Lepa podlasica«, ko je zaklenila pet španskih ladij, namreč »Ciudad de Cadiz«, ki je s sivo ambro in najboljšim tobakom napolnjena odrinila šele pred tremi dnevi iz San Francisca v CampSchi ter se namenila skozi floridsko ožino; potem »Dorado«, ki je bila sicer le j navadna tovorna barka, toda polna ikošenilje, dragocene robe, ki nI za-jhtevala preveč prostora; dalje »Ora-1 zia de Dlos«, ki je prihajala iz špan-I ske Malagc in prinašala najboljša ! vina in razne vrste drugega blaga za | Sv. Krištof na Havani; dalje »Espa-
do», ki je vozila dragocen les, pa tudi znatno množino srebra iz mehikan-sklh rudnikov; in končno najboljšo, »Armadilio«, fregato s štiriindvajsetimi kationi, straži.o ladjo za štirinajst dni ribičev dragulj. Tudi teh se je Tomaž polastil. Španci namreč uspešno nabirajo dragulje in se pri tem poslužujejo domačih ronilcev, sužnjev, potem pa vozijo nabrane dragulje v Kartagcno na Kubi. Nabiranje se vrši vsako leto od oktobra do marca, ker mirujejo v zimskem času vetrovi in se tudi obrežni tokovi poležejo. S prevdarkom ie zato Tomaž napadel »Armadilio« koncem fe-vali, da se nahajajo tam poleg doma<-Prldobil je zato znatno množino dragulj, več mernikov manjših in precej izredno lepih večjih, dovolj za veliko in lepo premoženje za vse skupaj. Ko se je »Lepa podlasica« kmalu po tem lovu vrnila na Tortugo, se ljudje niso mogli dovolj načuditl in namestnik, gospod de Ogeron, ni štedll s priznanjem. SIcer je pa neslo tudi njemu. Ker je opremil ladjo s svojim korzarskim pismom, je tudi nanj odpadel primeren delež. Nikdo ga pa tudi ni tako pošteno zaslužil, ker je bil poštenjak, zaljubljen v svoje dečke in vedno njihov dobrotnik, zaščitnik in pomočnik, kadar so ga potrebovali.
Prišla so naslednja leta, 1673, 1674 in 1675, ki so bila enako rodovitna. Polagoma so izvedeli vsi armatorji in lastniki brodov v Holandlji in Španiji, kdo sta »Lepa podlasica« in njen kapitan. Kjerkoli so imeli posla z ameriško trgovino in z zadevami Zapadne Indije, so povsod pripovedo-
bruarja, ko se nabira 'je že končuje.
čih Flibustejcev tudi še neki opasni korzarji, kl so prišli iz Saint-Mal6 in ki stražijo po vsem antilskem morju od Vera-Cruza do Macaraiba in od Bahamskih otokov pa doli v Hondu-ras, tako da se nobena trgovska ladja ne upa več na slano lužo. Vsak kapitan je mislil, da vidi cele tucate korzarskih ladij, v resnici je pa to vedno bil le naš jedini Tomaž sam, ki je pa tudi razumel svojo obrt in se je pojavil v vsakem letnem času baš tam, kjer Je bil plen največii. Čeprav je imel samo eno fregato, je vendar opravil posla za šest drugih. Tako je na najboljši način opravičeval svoj grozni sloves in pa zaupanje, ki mu ga Je svoječasno izkazal njegov gospodar, gospod vitez de Danycan, ki je v tej svoji izberi kakor v mnogih drugih zadevah dokazal svoj bistri razum.
* * «
V teh štirih letih se je Tomažu večkrat nudila prilika, da se vrne domov v Saint-Mal6. In tla se vrne premožen, celo bogat. Toda Tomaž se ni poslužil nobene prilike. Ne da bi bil občutil vročega in strastnega nagnjenja za svoje sedanje življenje, kakor so na primer mnogi Flibustejci izvrševali svojo obrt iz strasti: Ko so okusili morje in borbe, opasnosti in plenjenje, se niso mogli nikdar več odreči lovu za trgovskimi in celo vojnimi ladjami in so ostali zvesti svojim navadam v sreči in smrti. Tomaž je bil sicer nič manj hraber in mnogo bolj podjeten, vendar sedaj še ni pripadal temu nemirnemu rodu in nikdar ni sanjal o takšnem koncu.
Rukor si ga misli zase vsak pošten Flibustejci.: Na nasilno smrt na polju slave, z ognjem in mečem ali pa, & se stvar polomi, s sovražno vrvjo krog vratu. Kakor Je bil Tomaž pravi Malonez v bitki, tako je bil tudi v drugih zadevah, in njegova želja je bila, zase, za poročnika in za vse moštvo, da se še kedaj vrnejo v do-movino, bogati in s slavo pokriti, in da jim bo nekoč dan miren kraj živ. ljenja, smrt pa v lastnih posteljah, na rjuhah Iz najtanjše lanene tkanine, v lastnih domovih, obdani morda z jo. kom cele kopice rodbinskih članov., Želel si je dalje, naj bi prišlo do vsega tega neizogibnega bogvekdaj po. zneje, ta čas pa naj bi on in vsi nje-govi imeli še časa dovolj, da se na-vžijejo zdravi in veseli vseh dobrot na zemlji in vseh pošteno pridobljenih sadov sedanjega krvavega in ne-mirnega poslovanja.
! Vkljub temu se je pa s to željo i pojavljala često tndi misel na daljno 'domovino in na povratek. Večkrat j si je predstavljal, kako bi bilo lepo, če bi pristal v »Dobri Iuki« in Izkrcal množine svojega blaga, zatrkljal včasih po hrastovih mizah tnaloneškfii oštarij v veseli družbi debele okrogle zlatnike, zaplenjene na gpanskih ladjah, in več drugih takšnih lepih domislekov. Vkjub temu se pa Tomaž ni vrnil in dolga njegova kampanja traja sedaj že četrto lete
(Dalje),
VSI NA DEIO, DA REŠIMO BRATE!
Preselitev.
Tiskovna zadrugavljubljani
vljudno naznanja, da je preselila svojo knjigarno in upravništvo „Ljubljanskega Zvona"
iz Sodne ulice
v Prešernovo ulico
nasproti glavne pošte.
Zamenja se stanovale V*£?d
Spod.
s
dvema svetlima sobama, kuhinjo iu pritik-linami, ia enako ▼ mestu. Ponudbe pod ,,StanovanJe" na upravo »Jutra«.
Kupim
vej vagonov bukovega oglja ta 400 le dobro ohranjenih vreč sa oglje. Ponudbe ua. J. Palj veo, Slomškova ulloa 31, Ljnbljana. 178«
Priporočamo domače tvrdke:
Mali trgovski in Mi oglasnik.
..t,
Izhaja poletno. Vlaka objava 4 K.
D?a sli
tamostaloa na pokučtvo, prima, odmah, 1
d, i R. Kabička i dr., Karlovac,
Mesto stalno.
177.5
Suho
manjše skladišče
se išče proti dobrimi plučilu v »redim mesta. Dopisi pod ,,Sk)adlič«'' na Aloma Oom-pany, anourna drutlia z o. z, Ljubljana.
kongresni trg 3.
Skladlfttac
Balkan, d. d., Dunajska c. 33. [d. p
Špedicija: Balkan, d. d„ Dunajska c. 33. jd. p.
Trgovine: L. Mikuš. izdelovanje dežnikov, Mostni trg 15
Oerenda Fran, konfekcija, inatinfak-tnra na debelo, najnižje cene. Emon-ska cesta 8.
Mehanična delavnlcai (d. p. Bar Franc, Cank. nabr. 5. Tel. 407
PnAkarJI: ttaiser F. K., Setenbnrgova ul. 6.
Pisalni stroji i	|d. p.i
Bar Franc, Cank. nabr. o. Tel. 407
Razmnoževalni aparati i Iti. p.,
Bar Franc, CanL nabr. 5. Tel. 407
M. Schubert, Kongresni trg.
Modistka Iva Siler, Kongresni trg 6
Kieparstvo:
T. Korn. Poljanska cesta 8.
Seliškar Ivan, urar, Ljubljana, Rožna dolina 10. Vsako popravilo izvršujem točno in ceno.
Brusovnlca: Vekoslav Vanino, Stari trg.
Ure, zlatnina in Brebroina, Ivan Pakiž, Stari trg 20.
Obleka, perilo, različna drobnarija, Fran Kraškovič, S ari trg st. 22.
Nizke cene.
Modna trgovina Peter Sterk, Stari trg 18. Nizke cena
Trgovina z mešanim blagom J. Lončar, Sv. Petra cesta 36.
F. Fajdiga sin, zaloga pohištva, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 7. Ustanovliena L 1879.	17
A. Fucha, trgovina z zlatnino, srebr-nino, urami itd. Selenburgova ulica.
Pozor! Ključavničarji in Hovači! Pozor!
Po nitki ceni ?e proda eč vrst želeta, in sicer: ploSnato, itlrloglato, kotno, -> »tonsko lelezo. klante, itčne vrvi. bodeča iloa la drago železo.
Fran o Tomažift & iv o.
trgovina % ieleznlno na debelo. Preieraova ulloa 48.
Prostovoljna dražba.
V soboto 29. t. m. ob eni popoldne vrši se prostovoljna dražba posestva vi. št. 270 k. o. Ribnica. Proda se na licu mesta hiša št. 107 na Mlaki pri Ribnici, pred par leti zidana, s hlevom in skednjem. Pri hiši je vrt. njiva in gozd. Posestvo je pripravno za obrtnika. Izklicna cena je 78.530 K. Draž-beni pogoji so na vpogled pri sodišču v Ribnici ter v pisarni odvetnika dr. Josipa Klepca, Janez Trdinova ulica 8.	1780
Krojači
.-samostojni, vcttui in natančai delavrl dobijo takoj trajno delo. Vpraša Be: Emon-■ka oesta 8, Ljnbljana.	16HW
SPED2C1J5KA TVRDKA
li ste že čitali novo
Jjive"?
Članki ta razprave: »Opozicija". — ,jfatcn JKahnič".
—	„Jtovl kazensko-pravdni rti". — »Verska pripadnost otrok ta verski pouk v loti". — „]faša železna industrija".
—	»Paragraf 129. b) avstr. in 206. srb. k. r." — listek: Dva soneta. Jagat pregled. Številka 15/16 ima 48 strani ta stane 20 X. Celoletna naročnina na ..Jfjivo" znala 120 X, za naročnike »jutra" le 60 X.
Naročajte dnevnik „ Jutro"!
NA RAKEKU
izvršuje na jhitreje vse v to stroko spadajoče posle, tndi ooarlajeaje. 1735
Ul
sprejme takoj
tf3|€ltlC3
s primerno šolsko izobrazbo.
Moško športno perilo, dokolenke, nahrbtniki, čepica itd. 1635
C. J. HAMANN
Mestni im 8.
/JUUJLLlLIZ1,1.1X,.11X1X1X1 lJCillI^XXIJ3
M RAVNIKAR
LJUBLJANA
\ zaloga imufaktitre na debelo.
Tlll X 3U lITT "ITTTT7TTTT7^TTTTXXXT> TTT TTTTTT
UI« masla	1777
kot pisarniška mož.
Naslov pove uprava „Jutra°.
Po nizki ceni! ie92 nova dvokolesa, otroški vozički, šivalni stroji,
tudi malo rabljeni.
F. BATJEL, LJubljana,
Stari trg št. 8. Karlorška cesta it. 4.
Silne mira paprike
alatke i ljute, nndi na veliko i malo
Aleksand. Mosorinacz,:
Stara Kaujiža, Vojvodina.

Naročajte in širite sledeče
leposlovne knjige:
O. FaJgelJ: Tik za fronto. Broš. 36 K, vez. 45 K, poštnina K 2-80.
A. NovaCaa: Veloja. Broš 23 K, vez 36 K, poštnina 2 K.
Anatale Franoe-Debel Jak: Pingvinski otok. Roman. Cena broš. 43 U, po poŠti pripor. 2 li 40 v več.
Dostojevski j-Levstlk: Besi Roman v IV. delih. Broš. 42 K, ve«. 54 K, po pošti broš. K 8'— več, voz. K 30'— več.
Ooaoourt-Pastuikln: Dekle Bliža. Roman. Broš. 16 K, vez. 21 K, po pošti broš. K 2'— več. vez. K 2*50 več.
Oervantes-Sorll: Tri novete. Krof. 10 K, ves. 18 K, po poŠti broš. K 2 — več vez. K 2'60 več.
Shakespeare-Zupančič: Sen kresne noči. Bro«, 22 K, ves. 28 K. po pošti broš. K 2 — več vez. K 2 50 več.
Utaobeth. Broš. 32 E, vez. 40 K, poštnina 2 E.
Aate Debel Jak: Solnce in sence. Broš. 10 K, ves. 16 K, po poiti broš. K 8' — več, vez. ii J'6 več.
Stritarjeva antologija. Uredil dr Iv. Prijatelj. Broš. 18 K, res. K 26-—, po pošti broš. 3'40 več, ven. K i'- več.
Josipa Jurčiča cbranl spisi. Druga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. 1. zver broš. 22 K, po pošti o K več, II. zvez. broš. 22 K, po pošti 4 K 60 v več.
Knjige ee naročajo pri saloSniStvu: Tiskovna sadruga v Ljubljani, Prešernova nlloa. nasproti glavne polt*.