I. letni tečaj število : 49.
1914. december 6.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
CENA NOVIN JE:
Za domáče, če jih več
vküp bodi .  ..............2 K,
ne samo edne...............3 K.
Za amerikance, če jih več
vküp bodi..............4 K 20 f.
če samo edne . . . . 5 K 40 f
Cena vsakoga falata doma je 4 filere; v Ameriki 10 filerov.
Dobijo se
v Čerensovcih pri KLEKL JOŽEFI plebanoš! v pokoji. Cserföld, Zalamegje.
Na té naslov se naj pošilajo t naroč nina, glási i dári za Novine. Vsak pa naj podpiše avoje imé, ki kaj novi-nam naznánja.
„Ka ste šli vö v püstino glédat?
— Mát. XI. —
Té reči, z šterimi je Jezuš vnožino opitao, bi dnesdén tüdi slobodno pitao od denéšnje vnožine, či jo vidi odked iti. Pa ka bi dobo za odgovor?
Komedjo smo hoditi glédat, muzika je bila, na plesi smo bili, kaj novoga smo šteli viditi, kaj takšega, koga smo šče ne vidili nikdár.
Ar dnesdén vnožina to žele. Za-bávlanje, razveseljávanje, kaj novoga vsaki dén, naj bo te že dopüščeno, ali prepovedano.
Ka bi što šo kam kaj plemenitoga iskat, od šteroga bi se te kaj navčiti meo priliko, se znám nanč ne bi dostájalalo. Ar v denéšnji časaj vsaki vse zná, včiti se ne dá, ide po svojoj glávi pa ne čüda, ka celi svet od toga betega tak grozno trpi.
Samo edno priliko povem, pa mi vsaki istino more dati: Vsaka hiža má denéšnji dén névolo z velkov decov, ár vsaki več zná, kak starišje, ne nikoga, ki bi bogao, eden ovomi zapovedávajo pa je vsaki čedneši od drügoga.
Jeli, ka istino mam, ka dnesdén največ lüdih na noriji má pamet, pos-Iühnoti nešče nikoga pa či kakše resno opravilo má, te pa po svojoj glávi ide ino poleg nevučenosti vu velike hibe spádne.
Pa ka je tomi vsemi zrok ? Nepre-mišlenost. „Ne nikoga, ki bi si pre-mišlávao v srci“, právi na takše okol-ščine sv. pismo.
Širijo se med nami božne návade pa se jih što i što lüdih privádi prle, kak vpamet vzeme, ka je ta návada božna. Kelko lüdih je, ki ne ve jo poštü-vati svoje domačije: Sram je jé, ka so siromacje, sramüjejo se za to, ka nemajo zidane hiže, srám je jé, ka so z
mále občine domá, srám je jé, ka ne vejo desét jezikov, z ednov rečjov, vse, ka je lücko, obzijajo, kak tele nova vráta, pa se njim vidi /za lepo, za veliko i glasovitno, njihovo domáče je pa nevolno, nikaj vredno' prednjim. Za lüdskira beži, domáča zametava. Pa Zakaj ? Ár ne koga, ki bi si premišlávao v srci.
Pa glejmo sv. Ivana krstitela, od koga je v denéšnjem evangeliumi guč. Moški je bio, celi moški. Domačija njemi je bila lübezniva.	Domáče
dobre starinske uávadrTfB' - poštüvao više vsega. Siromaštvo svoje je tak lübo, ka si je ešče vékše rédo, kak njemi je sila bila, ár je zadovolen bio z tistim, ka njemi okolica domáča mogla dati: Ne je odbežao od svojega lüstva v tüjinske kraje, nego si je med svojim národom poiskao tiho mesto, v šterom se je priprávlao na to, ka bi svoje lüstvo goripodigno do zarazmenja pri-hájajočega Zveličitela.
Pa kak je doségno to, ka je grá-tao z njega človek, na šteroga Zveli-čiteo tak káže, kak na úasledüvánja vreden zgléd ?
Tak, ka si je dao čas v svojih mládih letaj, prle, kak je stopo v živlenje odraščenih lüdih ino si je dosta premišlávao v srci.
Ki je vsikdár med lüdmi, šteri človek bi rad vseširom krédi bio, či je tam potreben, ali ne; ki vsikdár za novicami beži, šteri človek bi rad vsem pokázao, ka on zná, takši nema časa nikdár za premišlávanje, takši človek vsikdár tisto dela i guči, ka njemi v tistoj minoti na pamet pride pa záto rávno nema tüdi nikše stálnosti v sebi, nego se z vsakim vetrom inan obráča.
Proti tomi betegi, toj lehkomišle-nosti naših časov ne drüge pomoči, kak nasledüvati sv. Ivana krstitela. Idti malo na strán od lüdih ino si
premišlávati svoj žitek, svoj prihod i odhod, svoja djánja, svoje okolščine.
Zdaj v zimskom vremeni vsaki človek má telko časa, ka si lehko malo v samoti doliséde po zgledi sv. Ivana, pa vöskopa z globočine svojega srcá svoja dobra mišlenja, svoja práva krš-čanska nakanenja ino svoje dozdajšnje živlenje preglédne i presodi. Pa de te vnogi-vnogi vido, ka je pot, po šteroj bodi, nej práva. Ka so vnoge misli i reči, štere je meo, ne njegove, nego lüdske; te spozna,. ka je dozdaj ne po-znao prav samoga sebé, ka ga je svet-oslepo ino njemi ne dao časa, ka bi sebé najšeo.
Pa po takšem premišlávanji resen-gráta človek, lüdske lepote se porüšijo pred njegovimi očmi pa nezáj polübi ona, štera so práva njegova, starinska njemi od Bogá za té zemelski žitek darüvana.
Pobožnost ob deset letnim Marijinoga lista i za zihágo naše vojske v Čerensovcih.
Pred desetimi leti smo dobili mi vogrski Slovenci po posebnoj Marijinoj dobroti do rok mesečen list „ Marijin list; Nevtepeno Poprijeta Devica Marija, Zmožna Gospa Vogrska,* šteri je v preminolom, desét letji nedopovedlive düševne haske prinašao jezerim ino je-zerim düšam. Za to veliko dobroto ne-beske Mataré bo v Čerensovcih, kje je prvi list na svetlo dáni, od 8-ga do 15-ga decembra zahvalna pobožnost, v štero se prikapči mila prošnja za zmágo naše vojske.
Pobožnost se začne 8-ga ob de-seti z predgov i se bo vršila v sledéčem rédi:
1. Delaven dén bo zorjanska sv. mesa pred Nájsvetejšim pri Marijinom oltári za letošnje naročnika, pisatele,
s.
NOVINE
1914. december 6.
širitele Marijinoga lista. Po meši se bode molilo za naročnike i za zmágo naše vojske.
2. Vsaki dén zaodvečara ob petih bo bredga; po predgi pa pred Naj-svetejšim oltárskim Svestvom Marijanske litanije, po šterih se bo molilo za raz-širjavanje Marijine časti po dobrih spisi i za zmágo naše vojske.
3. 8-ga po predgi bo velika svéta meša za žive i pokojne pisatele, širitele i naročnike Marijinoga lista, vseh deset let.
4. 13-ga, v nedelo, po predgi bo velika svéta meša za vse naročnike i širitele Marijinoga lista, ki so v boji i za zmágo naše vojske.
5. Vceloj osmini se skelenejo v 8 tihih svetih meš tüdi vsi naročniki i vsi naši vojáki.
6. 8-ga, to je na prvi dén po-božnosti bo zaodvečara ob petih na-vuk, po navuki pa procesija z Mari-jinov podobov za zmágo naše vojske. Naročniki Marijinoga lista iz vseh fár naj se zgorečimi svečami toj procesiji pridrüžijo.
7. 15-ga, to je na slednji dén po-božnosti bo zaodvečara ob treh predga, po predgi se vöpostávi Najsvetejše ol-társko Svestvo, štero bodo vsi nažoči dühovniki z verniki vréd opravili i po šterov se ž njimi vred darüjejo popolnoma Bi. Devici Mariji po molitvi, štera se nahaja v knižici ,Skrovnost Marijina" na 38-oj stráni. (To knižico so láni dobili naročniki z listom.) Po darüvánji litanije i končno Te Deum. Po blagoslovi z Najsvetejšim jepobož-nost dokončana v cérkvi. — Zvünaj cerkvi pa za volo žalostnoga bojnoga časa ne bomo meli nikše slovesnosti. To nehámo na mirnejše i veselejše čase.
8. Sveto obhajilo se bo darüvalo v celoj osmini za vse verne düše v vicah, naj oni molijo za naročnike Marijinoga lista i za zmágo naše vojske.
9. 16-ga sküpno sveto obhajilo tis-tih, ki so adventsko spoved opravili za razširjavanje Marijine časti med slovenskim lüdstvom.
Opomba. Vsaki naj v toj osmini pobožno prečte láni dobleno knižico ,Skrovnost Marijina" i če ne more v cérkev, naj domá daruvánje ž njé optávi.
Ki je mogoči, naj se vdeleži té pobožnosti! Vsaki naj bo v dühi z nami pri Mariji i Jezuš) i sveto obhajilo v devetih dnévah darüje v tisti na-men, kak se bo darüvalo v Čerensov-cih! V vsakoj cérkvi opravite ešče letos na više dáni namen edno krátko pobožnost.
Ponizno vas prosi na vse to
Vredništvo Marijinoga lista.
Vojska.
Na bojiščaj je nastopila velika zima. Sneg pokrivle na mestaj zemlo na meter visiko. Sirmacje vojacje, ki nam branijo državo, trpijo dosta zavolo mraza. Pa proti tomi se držijo vi-težko i idejo zmagovito naprej.
Na srbskom bojišči so naše ju-naške čete prestopile v zadnjih dne-vaj močvarnate nižine reke Kolubre pa se približavlejo mestam Užice, Gornji Milánovac i Arangjelovac. Z teh mest so spravile srbske oblasti že vse civil-no Prebivalstvo. Belgrad, glavno mesto Srbije, je naša armada že skoro od vseh strani zapasala, pa je vsaki hip čakati, kase prek da.
Tej boji proti srbom so pa jako srditi. Srbi se najmre vsepovsedi tro-dokorno branijo, zato ka njim je zna-no, ka je obstoj njuve države v velkoj nevarnosti. Poročila zadnjih dnevov tii-di pravijo, ka so v peminočem tjedni poslali srbom na pomoč rusi pa fran-cozi svoje vojake. Či so ta poročila istinska, potom je čakati ešče vekšega odpora na srbskoj strani.
Na ruskom bojišči so Zadnji tjeden dosegnole naše i nemške čete velke uspehe. Na Rusko-Polskom je armada, štero vodi general Makensen, zavzela 40.000 neranjenih rusov pa je zaple-nola 70 topoV, ,130 vozov 1 streliva i 140 strojnih pušk. To je jako velika zgübitev, štero rusi močno občütijo. S tem je pa šče bitka ne prišla do odlo-čitve, nego trpi dale, zato ka rusom prihajajo zmirom nove čete na pomoč.
Trdnjava Przemisl, štero so rusi znova okoli zapasali pa jo zdaj že več tjeden dni obstrelavlejo, se junaško farani. Sovražnikovo obstrelavanje je šče dozdaj skoro nej melo nikših us-pehov.
Tüdi v Karpataj na Vogrskom, kam so rusi žnova vdarili, so bili v županiji Ung zevsema pobiti pa stirani nazaj prek meje, v županiji Zemplin so se njim pa tüdi naše junaške čete dobro proti postavile pa je tirajo nazaj proti meji.
Na Francoskom bojišči, kak pravijo poročila, se je v zadnjem časi nej zgodila nikša posebna sprememba. Boji trpijo z ednakov srditostjov dale, pa ne morejo priti do odločitve. Nemcom se nikak ne more posrečiti, ka bi predrli sovražnikovo bojno črto pa prišli do Pariza. Tüdi boji, šteri se bijejo v bližini morskoga obrežja, gde bi nemci radi dosegnoli francosko ob-režje, so brezuspešni, čiravno ka se den za dnevom vršijo krvavi napadi i protinapadi. Tej boji bodo pa šče brščas dugo trpeli, zato ka tak nem-
com, kak tüdi njuvim sovražnikom zmirom prihajajo nova čete na pomoč.
Z türskoga bojišča Prihaja vnogo poročil. Ta poročila se glasijo za türke vugodno. Pravijo najmre, ka so dozdaj türki srečno napadali ruse v Kaukazi, to je na severnoj meji svoje države, pa so dosegnoli lepe uspehe. Na juž-nom türskom bojišči se pa praj dozdaj tüdi razvijajo boji za türke dobro. Edno zadnje poročilo celo pravi, ka so že türki zaseli Sueski prekop. Či je to istina, potom je dosegnola Anglijo velika nevarnost. Te Sueski prekop ali kanal, šteri loči Ažijo od Afrike pa veže Sredozemsko morje z Rdečim morjom, so najmre dozdaj angleži meli v svojoj oblasti i so tü meli najkra-čišo pot v Indijo. Či njim zato türki vzemejo te prekop, bo pomenilo to za angleže težek vdarce.
Na morji so se angležom pripetila zadnje dneve tüdi velike nesreče. Poto-pili sta se njim dve najvekša! bojnivi ladji. Edna ta ladja je prišla na mino pri severnozahodnom obrežji Irske pa se je potopilo 800 oseb, rešilo pa samo 12.
Važnejša poročila zadnjega tjedna so sledeča:
0bvüpani položaj na Lovčeni. Taljanska novine pišejo, ka je položaj na Lovčeni brezi vüpanja. Edna naša boj-na ladja je francoske topničare, ki so prišli čarnogorcom na pomoč, prisilila, ka so mogli s strelanjom henjati. Francoski težki topovi so potakšem čarao-gorcom malo od haska.
600 francoskih topničarov v Niši.
Tüdi srbom so poslali francozi vojake na pomoč. V Niš je prislo te dneve 600 francoskih topničarov s 30 težkimi topovi.
Zimska vojska proti Rusiji. Stot-nik Huber piše, ka je zima za vojsko najbole vugoden čas. Mraz pozroči sü-ha tla. Ceste postanejo trde, pa se lüdje i živina ne pogražajo več do ko-len v blato, kak se je to godilo v je-sen v Galiciji. Mraz zatere tüdi nevar-nost nasedlivih betegov. Zavolo zmrž-njene zemle se tüdi žmetno kopajo strelski jarki pa delajo utrdbe. — To vse bi bilo prav, da samo nebože vo-jacje ne bi pozeblavali na bojišči.
Zaplenjena ruska topničarka. Nemške čete so v zadnjih bojaj pred Varšavov zaplenole tüdi rusko topni-čarko na Visli. Ladjo so razstrelile, moštvo pa zavzele.
Prevažanje na saneh. Rusi zdaj zavolo snega ne morejo popraviti že-lezničkih cest, štere so njim nemci na Polskom razrüšili, zato so vpelali med Lodzom i Varšavov prevažanje na saneh.
Za edno miljardo vojnih Potreb-
1914. deceniber 6.
NOVINE
3
cin. Francozi, rusi i angleži so naročili v Zjedinjenih državaj v Ameriki za jezere milijon frankov vojne potrebčine. Francoski novinci se ne oglašajo.
Na Francoskom so pozvali novi letnik 1. 1915 k nabori. Mesto 150.000 mla-dencov, ki so podvrženi vojačkoj dužnost!, se je oglasilo samo 80.000. Potakšem bo malo regrútov, novincov.
Nova Zelandija pošle angležom ešče 50.000 V0jak0V. Ministerski predsednik Nova Zelandije je naznano ang-ležkoj vladi, ka lejko pošle na Ang-ležko ešče 50.000 vojakov.
Novaangležka topničarija. Zasebna poročila pravijo, ka angleži spravlajo svoje nova težke topove na bojišče.
Angleži pozročili porüšenje štiraj lepih cerkvi. Angleži so štiri lepe cerkvi v to porabili, ka so v Diksmuideni i okolici za njimi razvrstili strojne puške. Zavolo toga so bila cerkvi od sovraž-nika poriišene.
Vojakom v strelskih jarkaj sega V0da do kolen. Velki mraz pa mok-roča sta vojakom na francoskom bo-jišči čimduže bole neprijetniva. V neš-ternih strelskih jarkaj stojijo vojaki do kolen v vodi. Vsaki jarek se je spre-meno v mali potok ; na zamazanoj, s stravov obraščenoj zemli je tak šklisko, ka se vojacje poškalijo pri vsakom stopaji.
Nemški pionerje razdirajo fran-C0Ske železnice. Nemškim pionerom se je jposrečilo, ka so zevsema porüšili železničke zveze, štere vodijo v Vest-kapele. Po toj železnici so dozdaj vo-zili zavezniki čete v bojne črte. Nemci so zdaj to železničko cesto tak pokva-rili, ka se v kratkom časi ne da nazaj popraviti.
Nove angležke pomožne čete. Z Londona se poroča, ka je pripravleni *drügi kanadski zbor, šteri stoji z 30,000 vojakov. Australijo je ponüdila edno topničarsko brigado. Indijsko divizijo, •30,000 moštva, pa čakajo k božiči.
Potoplena türska ladja. Edna tür-ska parna ladja, po imeni »Nilufer«, se je pri Kiliji potopila.
Pred Dardanelami pa pred Malov Azij0V, Nemška poročila pravijo, ka križári francosko-angležko vojno bro-dovje pred Dardanelami, ka bi s tem strahüvalo türke. Eden del toga bro-dovja pa križari pred Malov Azijov.
Angleži V jaffi. Z Aten prihajajo glasi, ka so že praj angležje spravili nekelko svoje vojačije v Jaffo. — Jaffa je pristaniško mesto v Palestini, na svetoj zemli.
Upor V Egipti. Egiptske domáče čete so se v okolici Sueskoga prekopa vprle angležom pa so jih dosta spok-
lale. Pred štirami dnevi je prišlo v Kairo več vagonov ranjenih vojakov.
200,000 türkovjv Kaukazi. Z Cari-grada se poroča, ka so türki spravili v Kaukazi na bojišče 200,000 vojakov, ki se borijo proti rusom.
Tüdi Perzija šče meti vojsko. Z
Darigrada prihaja glas, ka se tüdi Perzija nakani zmešati v vojsko. Čaka pa šče praj par dnevov, pokeč türske armade ne zabranijo rusom, ka bi pošilale svoje čete v Perzijo. Perzija bo pomagala Türčiji.
Nove francoske uniforme. Skoz mesta Kalais so te dneve stopale fran-coske čete, štere so bile opravlene v nove vojačke obleke. Nova obleka je svetlomodre farbe. To novo obleko so vpelali zato, ka se njena farba ozdaleč ne da viditi, pa se tak vojaki ne moro zlejka opaziti, kak či so oblečeni v rdeČo ali pa v kakše drügo močno pofarbano obleko.
V Černovicaj zaprte vse krčme i rusi SO zn0Va tam. Mesto! povelnik je za časa prebiranja čarnovojnikov, to je pokeč bo prebiranje čarnovojnikov trpelo, prepovedao točiti 'opojne pijače pa je velo zapreti vse krčme v mesti i okolici. — Edno zadnje poročilo pa pravi, ka so naši mogli sprazniti Černo-vice pred rusi.
Vlak z ranjenci ponesrečo. Z ra-
njenci napunjeni vlak, šteri se je pelao. z* Belgrada v Nís, je vdaro v eden osebni vlak. Mrtvih je več kak 200 oseb.
Včenje veronavuka v materinom jeziki na Poznanjskom dovoljeno. Nemci so dozdaj nej dopüstili tistim polakom, ki živejo pod njuvov državnov oblastjov, ka bi se včili veronavuk v svojem materinom jeziki, nego so se mogli včiti v nemškom jeziki. Zdaj so njim dovolili, ka se deca v šolaj lejko včijo veronavuk v svojem materinom, to je v polskom jeziki. — Nemci se pač bojijo, či bi njim postali polaki nezvesti drža-vlani, pa so njim zato podelili to pravice. — Prinas je tüdi níšče nej dužen več küpiti vogrskoga katekizma, popolnoma v slovenskom jeziki se more včiti verenávuk ešče v državnih i pörgarskih šolat. V materinskom jeziki najmre, šteroga popolnoma zastopi dete, se lehžej navči na lübav do Bogá i domo-vine, kak v tüjem jeziki, právi naš minister.
Zmáge novo na Srbskom. Zevzéle so naše čete postojanke v Siljaki i prišla v Ušice. Zaplenila so 3 topove (štüke( i vlovile 900 srbov, med njimi * tüdi 16 let staroga vnüka Putnik vojvode.
Belgrad, glavaj varaš Srbije so naše čete v sredo osvojile. Ta imenitna zmaga je v celom našem orsagi navdušenost i veselje obüdila ; Srbom pa ta zgüba naznánja bližanji konec njihove moči.
Kda i kak smemo vojákom kaj pošilati?
Dovoljeno je od 5-ga do 15-ga decembra vsem vojákom zavitke pošilati.
Zapomniti po moremo, ka zavitek
1. ne sme biti od pét kil žmet-nejši;
2. nej šürši i dugši od 60 centi-metrov.
3. i správljeni more biti v leseno lado ali vu voščeno platno.
Pošilali pa smemo zvün obleke tüdi povojeno (kajeno) meso i kolbási, čokolado, slačec, salámo, sir, smodke (cigáre), cigarete.
Na vozni list ne smemo pisali, ali oznotraj v zavitek lehko denemo pismo.
Plača se 60 filerov od toga zavitka. Naslov našega vojáka denimo notri v zavitek tüdi. Té zavitke ne dobimo mi nazaj, čerávno bi je naši nej do rok dobili, nego vsebina njihova, to je kaj je v njih, se razdeli med drüge vojáke.
Glási.
Nesreča na klántivanji. To je žé v návadi, da nočno klántivanje nesrečo radi. Preminočo nedelo vecér, v Slo-vénskoj vési na klántivánji, kak je tam že stálna návada, se je 0reovec Karol menjao s révolvov, štera je nabita bila ; tá je počila i zadela v právo koleno Žampar Jožefa 15 let staroga dečka. Dobro bo paziti na orožje i na deco tüdi.
Novi ranjenci. V Szombathely je prišlo 640 ranjencov, ki so se na se-vernom bojišči borili proti nepr¾ateli. D. Lendava je tüdi znova dobila niš-terne.
Siroti k e mi. Z Goričkoga nam glási-jo, ka so se tam v ednom seli žene, šterih moževje nezrečeno trpijo v tom strahšnom boji, z podporov po njih doblenov v krčmo spravile i tam tak močno kupicam do dna glédále, ka so se zapojile, v logi spokapale i zadre-male. Prebüdile so se samo te, kda njim je nikák ešče ostale peneze z rok strgao i ž njimi odišo. — Pa májo pravi co takše pijanke pravili „Mi sirote“ ? če ste sirote, ostanite domá, čuvajte dobleni krajcar za drüžino i ne jemljite poštenjá dobrim sirotam.
Kda ležijo naši ranjenci? Poleg poročil od ranjencov po snopičaj od 57-ga do 85-ga je sledéče najdeno: Ficko Janoš z Bradanovec, streljen v prst, v Prachatitz-i; Doma Št. 20. p. stotnija 3 streljen, v Ičini; Ros Franc z Štrigove, streljen v bedro, v Brünni; Raj Janoš 48 p. št. 7. streljen v bedro,
4
NOVINE
1914. deceirtber 6.
v Krakovi; Koštric Št., streljen, v Krakovi; Piša Štef. 48 p. stot 8., streljen, v Kéthely-i; Kovač Karol 48 p. stot. 14. streljen v levo bedro, v Reichenbergi; Litrop Matjaš od Lipe, sfreljen v právo bedro, v Linz-Urfahr-i'; Varga Franc 48 p. stot. 13. streljen v právi kazač, v Linz-Uhrfahr-i; Vuk Martin 48 p. stot. 10. obetežo, v Klos-terburgi; Trojnar Martin z Štrigove, streljen v pravo bedro, v Salzburg-i; Kovač Jurij z Gyertyános-a, obetežo, v Bischofsteinitz-i; Pintarič Matjaš 20 p. stot. 9. streljen v právi kazač, v Kassi; Litrop Martin, od Lipe, streljen v právo roko, v Bad-Kreuzen-i, Sarjaš Matjaš z Trnja, streljen v roko, v Budapesti, Flisar Franc z Ropoč, streljen v bedro, v Dobrzani; Kardos Jánoš z Andrejec v Benéschau-i; Kazai Ferenc z G. Si-nika, streljen v bedro, v Budapesti, Kádár Peter z Srdice, streljen v roko, v Weinbergi;. Gašparič Jožef z Sela, streljen v bedro, v Eger-i; Kováč Ko-loman z Prosenjakovec, streljen v nego, v Eger-i; Nemec Štefan z Tišine, streljen v kučet, v Eger-i; Sukič Štefan z Šülinec, streljen v nego, v Eger-i. Mechner Sigismund z Tišine, streljen, v Budapesti; Huber Anton z Kopnonika, streljen v ramo, v Kremisi, Potočnjek Ivan z Vadarec, streljen v prsi, v Bri-xeni; Lang Alojz z Pertoče streljen v roko, v Igló-i; Flisar Ferenc z Püco-nec, v Pilseni, Lajnščák Kard z áalo-vec, streljen v bedro, v Prági; Sedonja Ludovik z Vaneč, obetežo, v Pragi. Potrplivost njim daj Srce Jezušovo.
Zgübleno krüšno. Zver Ferenc je v Beltincih svoje imánje vnükeci s tem pogojem dao prek, ka ga té more do smrti hrániti. Láni je vnükec v Ameriko pobegno i tam ga je nesreča do-segla, za volo štere je mreti mogeo. Da je pa zavarüván bio, je njegová drüžina dobila 8600 K podpore. Stári Zver je pa krüšno zgubo poleg nik-šega lažlivoga pisma, štero je proti njemi bilo notri poslano i je na stáre dni poleg svoje dobrote v tužno siro-maštvo prišeo. — Jaj ogrizávajočim jezikom.
Naši vrli amerikanci. V Bridge-porti je do 800 naših slovencov, ki tam tüdi slovensko faro i dühovnika májo. Té dühovnik Golob Mihal, je eden go-reči mož. Nadigno je z domolübnim govorom srca svojih fámikov nateliko da so 622 K 21 fil. nadávali za sirote našega kraja, ki nastanejo zavolo boja. Pa kak sami pišejo, bi ešče več vküp spravili, samo ka več jih tüdi brez dela i plača je slaba. Srce Jezušovo njim povrni dühovniki i fárnikom.
Mrtev je Ružič Janoš z Prosečke Vésjvi Reči v bolnišDÍci i Lang Štefan z Pertoče.
Ranjenci domá. Z Prosečkévesi nam glasno, ka so tam sledéei vojáki doma: Fujs Štefan, Küplen Jožef, Ružič Štefan.
Na postáji je düšo püsto Fujs Jožef Hebar iz Prosečke vesi, kda so ga ranjenogá šteli na vlak spravili.
Šparavec je gorvtrgnjeni v Rad-goni v katoličansoj cerkvi i milodári so odnešeni.
Zgübe Kisečkoga 18-ga domóbranskoga pešpolka. Té polk (regement), v šterom slűži dosta naših slovensko mladoncov, je meo dozdaj 48 mrtvih i 540 ranjenih.
Mrtvi so z našega kraja: Gombóc Jttrij z Fükslinec, Hanžar Stevan z Pertoče, Kiselák Ferenc, KoIman Janoš z 10-te stotuije, Lon-čar Mikloš z Lehomerja, Ropoša Sandor, Skaper Jožef iz 12-te stotnije, Škaper Jožef z Doliča.
Ranjeni so‘pa: Baranyai Ignác z 6trtt-kovec, Barbarič Sandor, Bencik Franc z Mart-' jánec, Benko Štefan z Nuskove, Berger Ferenc z Vaneč, Botjak Peter, Ščavničar Imri z Ra-kičana, Cvórnjek Jožef, črpnják Štefan z Bo-donec, Contola Ferenc z Skakovec, Cár Mihál, Celec Jožef, Cigüt Štefan z Borejéc, Domiter Janoš, Drávec Andráš, Drávec Ferenc, Ficko Ferenc z Paosečkevési, Flisar Janoš, Fartel Jožef z Sela, Framen Ferenc z Bodonec, Ge-dér Imri, Gedér Alojz, Gjürec Janoš, z Ve-čéslavec, Hajbel Mihál z Martinje, Hegedüs Franc z Kroga, Hodošček Ludovik z Zenko-vee, Holec Adan z Šalovec, Idič Jožef z Gra-dišča, Janža Kalman z Sebeborec, Karas Matjaš, Karba Ferenc z Dankovec, Kardos Štefan, Krőmár Šándor z Fokovec, Keréc Jožef z Ottovec, Kiselák Jánoš, Korošec Ludovik z Šülinec, Košár Matjaš z Martinje, Kovačič Ferenc z Tropovec’, Kozár Ferenc z Martinje, Küzma Ferenc z Pužovec, Kuhar Jánoš z Nemčavec, Küronja Jožef, Lončár Štefan z Šalamenec, Lang Ferenc, Lehko Anton z Soboto, Lajšček Jožef z Tešanovec, Lovenják Jožef z Otkovec, Lucu Jožef z Gornjih Bobovec, Marič Leopold od Sv. Jürja, Matuš Šte-van, Meršiö Ferenc z Bákovec, Mikič Jožef, Mikola Ferenc z Tropovec, Mikola Janoš z Vaneč, Novák Števan z őrnec, Prkič Jožef, Prelec Mihál z Grlinec, Rác Števan z Morá-vec, Rátnik Ferenc z Vánčavósi, Récek Károl z D. Sláveč, Ružič Adolf z Peskovec, Sadi Janoš z Sotine, Sadi Jošef od Sv. Jürja, Štül Ferenc z Večéslavec, Špolar Ferenc, Štesel Henrik z Fükslinec, Sever Šandor, Skledar Štefan z Srdice, Smodič Sandor z Stanjovec, Sukič Janoš, Temlin Ferenc z Martjánec, Temlin Kálman, Turha Ferenc z Grlinec, Veren Šandor, Vindiš Jožef i M. Sela, Vlaj Ferenc z Bodonec, Vlaj Jožef, Vogrinec Deo* pold z Kroga, Vágner Károl od tiráda, Val-fart Ferenc z Grlinec, Závec Peter z Küsta-novec, Zrim Ferenc z Küzdoblana, Žökš Jánoš z Kovačovec, Žökš Jožef z Vidonec.
Ménjša bo podpora za ostale sirote onih, ki koga v boji májo. To se ra-zumi samo od takših, ki zaistino ne potrebüjejo pomoči velike.
Podporo držávno pa dobijo ešče očini mačehe, nezakonska déca, pasterki, pasterke pa stariši od svojih skrmlen-kov, če so v boji. To zdaj najnovejša právda odloči.
Cena bo določena za živež. Vsaka županija določi to najvišjo ceno. Što više določene cene küpi, ma pravice ešče za pol leta nazaj prositi svoje peneze.
Do eden milijon koron podpore vsaki den razdeli vogrska država med sirote, štere svoje krüh slüžéče v boji majo. Naj se držávi olehša to bremen, od januára 1-ga bodo tisti že vojno dáčo plačüvali, ki na leto više dvajset! jezér koron dohodkov májo.
Huzárje 11-ga polka ido v boj. V pondelek so odišli z Szombathely-a naši novi huzárje na bojišče. Devica Marija naj je čuva tam i pripela z magovito nazaj.
Drüga zgüba 83-ga pešpolka. V Szombathely-i Iežéči 83. pešpolk je drügo zgübo dobo, poleg štere je mrtvih 49, ranjencih pa 239, Vnogi tüdi z našega krája. Iména objávimo prišestno nedelo.
Božičiio drevo za vojáke. Minister vojni srčno prosi, milodáre od mladine za vojake. K božiči bi se njim razdelila naj bi siromaki meli veseli den, kda se je Jezušek rodio. Mladenci, mesto, za potrošiti, dajte mraz trpéčim vojakom svoj penez.
Kak Hitro je dobili rane ? Z Čeren-sovec Ros Matjaš je okoli Vsihsvétcov odišo na bojišče i 17-ga je že streljen V lide pod lévo oko. Krugla njemi je nad šinjek prišla vün. Dočasno je v Oíoumuc správljen v bolnišúico.
Čiste pšenične mele ne več. Pre-povedano je Čisto pšenično melo tržitL Mešana more biti z drügov. Ali štera je pred tov prepovedjov prišla v tržtvo, se sme ztržiti. — Veliko pomenjkanje zna priti, na milijone vojske moremo Vsaki den hraniti, zato pa šparajmo, ne držiiho godov, pomagajmo bole strádajočim. Keliko prilike mámo zdaj pokazati svojo lübézen do bližnjega. Ki v tom težávnom časi sebé išče, ne lübi niti Boga, niti bližnjega.
Pošta.
Žalosten glás tužnoj mater! v Ameriko.. Jávimo vam z sočütnim srcom, da je vas sin, Svétec Ernest iz Slovenskevósi mrtev. Darü-vao je svoj mládi žitek za vero i domovino. Bog njemi obilno plača to žrtev i vam tüdi. Potolažite se.
SmodiS Jožef. Pertoča. Zdaj smo objá-vili zgübe kisečkoga 18-ga pešpolka i vašega nej med mrtvimi, niti ranjenimi. Če bi zevzéti bio, to pa lehko pozvedite 'v Reči po že dá-nom naslovi.
Amerikancom. Drági Amerikanci, če peneze pošilate domo, to včiniti ne po bankaj, nego po poštnoj izkaznici (utalvány). Kak se more ta napisati, vam vaši dühovniki pokažejo. Po toj poti je nájfalej i nájvarnej. Od što dolarov samo do en dolar poštnine pride.
Nyomatott az Egyházmegyei K5nyvnyomda körforgó gvorssajtőján Szombathelyen.