
Savinjske novice št. 24, 15. junij 2018
2
Oglasi
Tema tedna:    
Potrošniki smo dolžni razmišljati 
o zmanjševanju odpadkov  ....................................... 4
Okrožno sodišče v Celju: 
Glavna obravnava glede 
Podhoma še brez zaključkov  .................................. 8
Fotograf Filip Eremita: 
Razstavljal na največji 
fotografski razstavi na Kitajskem  ....................... 12
Jadranski udar 2018: 
Preleti helikopterjev in letal 
tudi nad Lučami in Korošico  ................................. 15
Planinsko društvo Solčava: 
Matkov škaf privabil številne obiskovalce  .. 20
DP osnovnih šol v namiznem tenisu:
Lučanka Pia Funtek postala 
državna podprvakinja  ................................................ 21
Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3 Savinjske novice št. 19, 12. maj 2017 3
Tretja stran
Iz vsebine:
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, 
Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šuka-
lo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. 
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podla-
gi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vred-
nost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in 
oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
ISSN 0351-8140, leto L, št. 24, 15. junij 2018. Izhaja vsak petek. 
Ustanovitelj:  Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske no-
vice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in od-
govorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. 
Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Na-
zarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-
šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.
com. Cena za izvod: 1.80 EUR, za naročnike: 1.62 EUR. Tisk: Gra-
fika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 24, 15. junij 2018 3
Glavni in odgovorni urednik
mag. Franci Kotnik
Plastično življenje je treba spremeniti
V prejšnjem stoletju je plastika veljala za ma-
terial prihodnosti, danes pa predstavlja vse večji 
okoljski problem. Vsako leto več kot šest milijonov 
ton plastike nenadzorovano pristane v okolju, nje-
ni delci pa ne vdirajo samo v živalske, ampak tudi 
v naše organizme.
Plastika nas spremlja že na skoraj vsakem ko-
raku. Stvari prinesemo domov in jih odnesemo 
od doma v plastičnih vrečkah, plastične so igra-
če, plastično je pohištvo, plastična je tako rekoč 
vsa embalaža … Material, ki je v prejšnjem stole-
tju, vzporedno z razvojem potrošništva, doživel iz-
jemno zmagoslavje, je postal »nepogrešljiv« se-
stavni del našega vsakdana. 
Običajna plastika, ki ni biološko razgradljiva, se 
razkraja zelo dolgo. Plastenka, katere vsebino v vro-
čem dnevu popijemo v nekaj urah ali celo prej, na 
mikrodelce razpada 450 let. Plenice za enkratno 
uporabo razpadajo enako dolgo, aluminijasta ploče-
vinka 200 let, pločevinka 50 let, plastični obročki za 
pločevinke pa 400 let. Plastična vrečka se razkraja 
deset do dvajset let, ribiška vrvica pa 600 let. 
Številne živali kose plastike v naravi zamenja-
jo za hrano. Ptice, na primer, jedo plastične po-
krovčke plastenk. Živali glede na obliko in način 
uporabe svojega požiralnika in želodca nepreba-
vljivih kosov ne morejo več izločiti, zato stradajo 
pri polnem želodcu, se zadušijo ali dobijo notra-
nje poškodbe, kot je, na primer, prerezana želod-
čna stena.
Koščki plastike, predvsem mikrodelci, prek ži-
valskega vodnega sveta vstopajo tudi v človeško 
prehranjevalno verigo. Organizmi, ki se prehra-
njujejo s planktonom, poleg svoje naravne hra-
ne pojedo tudi majhne delce plastike. Raziska-
ve vzorcev iz Tihega oceana so pokazale, da je v 
zgornjih plasteh morja ponekod 40-krat več pla-
stike kot planktona ... 
Seveda ni dovolj, da se vse bolj zavedamo re-
snosti tega problema, potrebne so ustrezne rešit-
ve, ki gredo v smeri zmanjšanja uporabe plastike, 
recikliranja in konceptov, kot sta »od zibelke do zi-
belke« in »nič odpadkov«. 
Pri recikliranju imamo dve možnosti: upcycling 
in downcycling. Upcycling pomeni izdelavo nove-
ga, dragocenejšega izdelka iz starih stvari, pri če-
mer ne gre za industrijsko predelavo, temveč kre-
ativni pristop. Tako, na primer, iz ponjav tovornja-
ka nastanejo modne torbice. Downcycling je način 
recikliranja, ko pri predelavi, predvsem umetnih 
snovi, dobimo izdelke nižje kakovosti. V teh prime-
rih gre velikokrat tudi za mešanje z drugimi snov-
mi. Hitro napreduje tudi razvoj reciklirane plastike.
Načelo »od zibelke do zibelke« temelji na zaprtih 
krogotokih predmetov. Izdelki morajo biti oblikova-
ni tako, da ne postanejo odpadki, temveč uporabna 
snov za nove stvari. Koncept Zero Waste (nič odpad-
kov) pomeni sistematično preprečevanje nastajanja 
odpadkov in poudarja pomen spremembe celotne-
ga družbenega vrednostnega sistema.
(RR)
(FA)
Savinjske novice št. 24, 15. junij 2018
4
Naša anketa
Tema tedna, Anketa
Koliko smo osveščeni o vplivu nosilnih plastičnih 
vrečk na okolje?
Ekologi so mnenja, da si moramo ljudje prizadevati za povečanje 
ozaveščenosti o vplivu plastičnih nosilnih vrečk na okolje in spre-
meniti sedanje dojemanje plastike kot neškodljivega in poceni bla-
ga. Spremeniti moramo predvsem svoje potrošne navade. Smete-
nje s plastičnimi vrečkami namreč onesnažuje okolje in povečuje 
ogroženost vodnih ekosistemov po vsem svetu. Negativno vpliva 
tudi na nekatere gospodarske dejavnosti, kot je turizem. So enake-
ga mnenja tudi naši sogovorniki?
Marjan Goličnik, Šmihel
Plastične vrečke so še kako dobrodošle pri 
shranjevanju živil v zmrzovalnik. Kar se nosilnih 
vrečk tiče, je prav, da jih trgovine ukinjajo. Bo-
mo pač v prihodnje poleg žetona za voziček vze-
li doma svojo vrečko ali kakšno drugo embala-
žo in v njo dali kupljeno blago. O ločevanju od-
padkov ne razmišljam, za to pri nas skrbi žena. 
Sicer v Šmihelu še nimamo ekoloških otokov, kamor bi lahko odvrgli 
plastično embalažo.
Olga Berložnik, Varpolje
Vedno sem bila proti plastični embalaži. Ta se 
ne razgradi in onesnažuje naš planet. Ko hodim 
po hribih, opažam, da so ljudje vse bolj osveš-
čeni in je odpadkov bistveno manj. Tudi v trgovi-
ni ne vzamem plastične vrečke, temveč uporab-
ljam vrečke iz razgradljivih materialov. Ukrep pre-
povedi vrečk v trgovinah bo spremenil vedenjske 
vzorce potrošnikov, saj bodo ti primorani uporabljati drugačno embala-
žo za kupljeno blago. 
Duška Di Grazia, Okonina
Sem proti plastični embalaži. Prav tako ne 
odobravam plastičnih izdelkov za enkratno upo-
rabo, kot so jedilni pribor, krožniki, slamice. Ved-
no se lahko najde razgradljiva alternativa. S pre-
povedjo nosilnih vrečk v trgovinah dvomim, da 
se bodo spremenile potrošniške navade ljudi in 
zmanjšalo onesnaževanje. Slednjega bi lahko 
zmanjšali tudi z zmanjševanjem distribucije reklamnih letakov. V kraju 
imamo urejeno ločevanje odpadkov, a me moti, da se plastična embala-
ža odvaža tako poredko. 
Martin Slapnik, Solčava
Plastične vrečke uporabljam le za pakiranje v 
zmrzovalnik. Drugače doma uporabljamo izdelke 
iz lesa in drugih razgradljivih materialov. V Solča-
vi sami sicer ločujemo odpadke, a problem so 
koši za smeti po sprehajalnih poteh, kamor sme-
ti odlagajo turisti. Kaj pomaga, če ti ločuješ, pride 
pa množica ljudi, ki vse vrže v en koš, komunala 
to pobere, ne da bi poskrbela za ločevanje.
Marija Krivec, Luče
Sama sem pristaš embalaž iz razgradljivih ma-
terialov. Zdi se mi, da se bodo z ukinjanjem no-
silnih plastičnih vrečk spremenili vedenjski vzor-
ci potrošnikov. Bomo pa tako kot že v preteklosti 
uporabljali vrečke iz blaga in papirja. V občini ze-
lo dobro skrbijo za ločevanje odpadkov z ekolo-
škimi otoki. A se še vedno najde kdo, ki ne poskr-
bi za ločevanje. 
Pripravila in fotografirala Marija Šukalo
PREDLOG EVROPSKE KOMISIJE ZA ZMANJŠEVANJE KOLIČINE PLASTIČNIH ODPADKOV 
Potrošniki smo dolžni razmišljati o zmanjševanju odpadkov
V minulem tednu, 5. junija, smo 
obeležili svetovni dan varstva oko-
lja. Letos se vsa Evropa pogovarja 
o novem predlogu za zmanjševanje 
količine plastičnih odpadkov, s ka-
terim bi prepovedali največkrat od-
vržene izdelke za enkratno uporabo, 
ki ga je v maju predstavila Evropska 
komisija (EK). Prizadevanja EK za 
zmanjševanje količin plastičnih od-
padkov so del širše strategije kro-
žnega gospodarstva, ki med drugim 
predvideva naložbe v razvoj plasti-
ke z lastnostjo lažje reciklaže. 
Brez ukrepanja bo leta 2050 v 
morju več plastike kot rib, opozar-
ja EK, saj plastični odpadki pred-
stavljajo kar 85 odstotkov vseh od-
padkov v morjih na svetovni ravni. 
Pri tem evropska plastika konča v 
veliki meri tudi v Sredozemskem 
morju, saj je količina plastike v 
njem že primerljiva z deli oceanov 
z njeno največjo gostoto. Prav ta-
ko zaskrbljujoč je problem mikrop-
lastike, ki se nahaja v zraku, vodi 
in hrani, njeni učinki na zdravje pa 
zagotovo niso pozitivni. 
SLOVO OD ŠTEVILNIH 
PLASTIČNIH IZDELKOV ZA 
ENKRATNO UPORABO
Med najbolj okolju obremenju-
jočimi plastičnimi proizvodi so se 
znašle plastične vatirane palčke, 
plastični pribor, plastični krožniki 
in slamice. Ti izdelki bodo, če bodo 
na voljo cenovno dostopni alterna-
tivni proizvodi, povsem prepove-
dani. Članice EU pa bodo morale 
poskrbeti tudi za ukrepe za zmanj-
šanje drugih plastičnih izdelkov za 
enkratno uporabo, kot so plastične 
posode za živila ali lončki za pijače. 
Po predlogu bo obvezno tudi zbira-
nje uporabljenih plastenk za pija-
če, kar naj bi države članice doseg-
le z uvedbo kavcij. 
Predlog predvideva, da bodo dr-
žave članice do leta 2025 zavezane 
zbrati vsaj 90 odstotkov uporablje-
nih plastenk. Pri novih pravilih ne 
gre le za omejevanje plastičnih iz-
delkov, ampak tudi za uvedbo ob-
veznosti za proizvajalce, ki bodo 
morali prispevati h kritju stroškov 
ravnanja z odpadki in njihovega 
odstranjevanja. 
USTVARIMO MANJ ODPADKOV OD 
SLOVENSKEGA POVPREČJA
V Sloveniji s sedanjimi količina-
mi odloženih odpadkov že dosega-
mo cilje evropske direktive za le-
to 2025. Med cilji okoljskih priza-
devanj pa je kakovostno ločevanje 
že na izvoru, torej v gospodinjstvih.
Urša Zgojznik, predsednica oko- 
ljske nevladne organizacije Ekolo-
gi brez meja, ima glede ustvarjanja 
odpadkov v naši dolini pozitivne 
novice. Kot pravi, v zgornjesavinj-
skih občinah ustvarimo v povpre-
čju manj odpadkov, kot je povpre-
čje v Sloveniji. 
To po podatkih SURS-a iz le-
ta 2016 to znaša 476 kilogramov 
na prebivalca Slovenije. Najmanj 
Savinjske novice št. 24, 15. junij 2018 5
Tema tedna, Aktualno
odpadkov (307 kg) so v letu 2016 
ustvarili na Ljubnem ob Savinji, ki 
sicer ni najmanjša občina po števi-
lu prebivalcev, največ pa v Nazar-
jah (519 kg), ki prav tako nima naj-
več prebivalcev med našimi obči-
nami, poleg tega je s tem edina na-
ša občina, ki je presegla slovensko 
povprečje v omenjenem letu. 
»Pri ravnanju nobena občina 
posebej ne izstopa, tudi delež lo-
čeno zbranih odpadkov je okrog ali 
celo pod slovenskim povprečjem 
(67 ,2 odstotka), kar pomeni, da se s 
tem posebej ne ukvarjamo, bolj iz-
polnjujemo dolžnosti,« pravi Zgoj-
znikova. Pri tem dodaja, da je »tako 
kot po celotni Sloveniji spet opaziti 
povečano število divjih odlagališč, 
pojav smetenja oziroma prostega 
odmetavanja smeti, slabše ločeva-
nje v večstanovanjskih stavbah, o 
preprečevanju novih odpadkov pa 
se še ne pogovarjamo«.
PREMALO ODPADKOV 
RECIKLIRANIH, POTREBNA 
STROŽJA PRAVILA
Upoštevanje predlogov EK bi do 
leta 2030 preprečilo okoljsko ško-
do v višini 22 milijard evrov, s tem 
bi potrošniki prihranili 6,5 milijar-
de evrov. V EU vsako leto nasta-
ne 26 milijonov ton plastičnih od-
padkov, manj kot tretjina jih je reci-
kliranih. Zato so v EK predlagali še 
posebno dajatev za države članice, 
iz katere bi se sofinanciral prora-
čun EU. Država članica bi po tej da-
jatvi za vsak nerecikliran kilogram 
plastičnih odpadkov morala plača-
ti 80 centov. 
Nekatera slovenska podjetja pri 
tem opozarjajo, da prepovedi ni-
so prava rešitev, upravljalci zako-
nodaje naj se raje osredotočijo na 
prizadevanja za boljše upravlja-
nje odpadkov. S tem se strinja tu-
di stroka, v kateri menijo, da je tre-
ba imeti stališče in cilje za vsak tok 
odpadkov in predvsem postaviti tr-
dna pravila. 
NA DVORIŠČIH KOMUNALNIH 
PODJETIJ SE KOPIČI ODPADNA 
EMBALAŽA
Dodatno težavo z odpadno em-
balažo v tem času povzroča odlo-
čitev družb za ravnanje z odpadno 
embalažo, ki so le-to nehale prev-
zemati. Prav 5. junija, na svetovni 
dan varovanja okolja, je Zbornica 
Ustvarjeni odpadki na prebivalca v kilogramih v letu 2016 (vir: SURS)
Gornji Grad 348 
Ljubno 307 
Luče 318
Mozirje 400
Nazarje 519
Rečica ob Savinji 377
Solčava 390
Povprečje vseh občin 379,86
Urša Zgojznik, 
predsednica okoljske nevladne 
organizacije Ekologi brez meja:
»Predlog, ki ga je pred kratkim 
podala Evropska komisija, ima lah-
ko izreden vpliv na prihodnje odlo-
čanje na področju ravnanja odpad-
kov, saj divja na tem področju ved-
no večji kaos. Prav vse kaže na to, 
da kot človeštvo ustvarimo enormno 
količino odpadkov, ki po tem, ko jih 
odvržemo v vedno večji koš za sme-
ti, kakšno jamo ali pa preprosto za-
kurimo, vedno nekje ostanejo – v dr-
žavah tretjega sveta, v vodi ali zraku. 
Če se danes pogovarjamo o recikliranju, krožnem gospodarstvu, je na-
slednja stvar pogovor o tem, kako bomo zmanjšali količine odpadkov in 
njihovo toksičnost. Predvsem plastični izdelki za enkratno rabo so tisti, ki 
jim moramo v prihodnje posvetiti posebno pozornost, vpliv mikroplastike 
na zdravje je skoraj povsem neraziskan. 
Trditev, da posamezniki nismo dolžni o tem razmišljati, je povsem brez 
podlage, saj trenutno celoten svet bazira na potrošništvu. To, da v trgovi-
ni zavrnemo oziroma ne kupimo plastične vrečke, da izbiramo izdelke za 
večkratno rabo in spijemo raje vodo iz pipe, ima pomnoženo z mnogokra-
tnikom pozitiven vpliv tako na okolje kot na gospodarstvo, ki bo tako lažje 
iskalo trajnejše in bolj vzdržne rešitve.«
komunalnega gospodarstva jav-
nosti sporočila, da se je na dvori-
ščih komunalnih podjetij nabralo 
že za 6 tisoč ton odpadne embala-
že, ki čaka na prevzem. 
Do zastajanja prevzema je priš-
lo, ker družbe menijo, da niso več 
obvezane poskrbeti za delež em-
balaže na trgu, ki je večji od vnap-
rej določene količine, za katero je 
bila plačana embalažnina. Ministr-
stvo za okolje in prostor sicer pri-
trjuje mnenju zbornice, da je me-
ja za plačevanje embalažnine pre-
visoka, vendar možne spremembe 
zakonodaje obljubljajo šele za pri-
hodnje leto. Takrat naj bi se spreje-
mal zakon o varstvu okolja, z novi-
mi direktivami pa se obetajo strož-
ji pogoji za ravnanje s plastiko za 
enkratno uporabo. Do takrat pa …
Tatiana Golob
Nova prostorsko-gradbena zakonodaja 
Z junijem je v uporabo stopila prenovljena prostorsko-gradbena 
zakonodaja. Posodobljeni so zakoni s področja prostorskega načr-
tovanja in graditve objektov – zakon o urejanju prostora, gradbeni 
zakon ter zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti. Ti naj bi pri-
nesli racionalnejše in krajše postopke, učinkovitejši nadzor ter več-
jo pravno varnost vlagateljev. 
Gradbeni zakon med drugim prinaša možnost legalizacije nepro-
blematičnih nedovoljenih gradenj. Novost zakona o urejanju pros-
tora je enoten postopek načrtovanja in dovoljevanja objektov in 
ureditev državnega pomena, zakon o arhitekturni in inženirski de-
javnosti pa opredeljuje štiri regulirane poklice in ureja področje po-
gojev za opravljanje dejavnosti na tem področju.
TG
Akcija Očistimo Slovenijo 2018 naj bi bila začetek za vedno čisto 
Slovenijo, ki jo bomo dosegli z zmanjševanjem, ločenim zbiranjem 
in ponovno uporabo odpadkov.
Savinjske novice št. 24, 15. junij 2018
6
Gospodarstvo, Iz občin
PODELILI PRIZNANJA ZA NAJBOLJŠE INOVACIJE V REGIJI
Štiri zlata priznanja za zgornjesavinjske 
inovatorje
Zasebni raziskovalec Srečko Pisnik je 
v kategoriji inovacij brez profesionalne 
podpore prejel zlato priznanje za EASEBelt 
– pas za razbremenitev hrbtenice in 
ergonomsko sedenje.
Inovatorji iz podjetja Podkrižnik d. o. o. Ljubno ob Savinji so prejeli zlato priznanje za 
inteligentni pogon za avtomatizirano manipulacijo senčil. 
Že 19. leto zapored je Savinjsko-šaleška go-
spodarska zbornica (SŠGZ) podelila priznanja 
za najboljše inovacije v regiji. Letošnja bera ino-
vacij je bila številčno višja od lanske, zaostaja-
la pa ni niti po kakovosti prijavljenih predlogov. 
Med nagrajenci so tudi zgornjesavinjski inova-
torji in njihovi projekti.
INOVACIJE – PRISPEVEK K VIŠJI 
KONKURENČNOSTI 
Zbrane na slovesni podelitvi je nagovoril 
podpredsednik upravnega odbora Gospodarske 
zbornice Slovenije in predsednik SŠGZ dr. Blaž 
Nardin in podčrtal pomen inovativnosti za iz-
boljšanje konkurenčnosti. Pohvalno se je izrazil 
o uspešnosti inovatorjev v SAŠA regiji in izrekel 
mnenje, da se bodo najboljši trije projekti goto-
vo ponovno potegovali za najvidnejša priznanja 
tudi na nacionalni ravni. 
VIŠJE ŠTEVILO PREDLOGOV IN INOVATORJEV
Komisija za ocenjevanje inovacij pri SŠGZ, 
ki jo je vodil dr. Marko Uplaznik, je izbirala med 
15 prijavami iz 11 podjetij s skupno 133 inovator-
OBČINSKI SVET NAZARJE 
V načrtu več infrastrukturnih investicij 
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehno-
logijo bo glede na lansko leto zagotovilo viš-
ji znesek nepovratnih sredstev za izvajanje ob-
činskih investicij po 23. členu zakona o financi-
ranju občin. Da bi bili izpolnjeni pogoji in mož-
nost koriščenja teh sredstev, je nazarski občin-
ski svet sprejel drugi rebalans letošnjega prora-
čuna, zneski in posamezne postavke pa so po-
sodobljene glede na aktualne podatke.
VEČ DRŽAVNEGA DENARJA ZA OBČINSKE 
INVESTICIJE 
Kot je na seji občinskega sveta pojasnil žu-
pan Matej Pečovnik, bo popravljen proračun 
omogočil koriščenje tako nepovratnih kot po-
vratnih sredstev države za izvajanje občinskih 
investicij. Ob tem so v eni naslednjih točk sve-
tniki potrdili še dokument identifikacije investi-
cijskega projekta (DIIP) za letošnje investicije, ki 
je prav tako pogoj za pridobitev denarja od mi-
nistrstva. 
NEKATERI ODHODKI VIŠJI, …
Prihodki se v drugem rebalansu glede na 
prvega niso spremenili. Razlika pa je nastala na 
strani odhodkov, ki so nižji za nekaj več kot 25 
tisoč evrov. Nekatere spremembe so nastale pri 
prerazporeditvah med posameznimi postavka-
mi proračuna. Višji bodo med drugim odhodki 
za izvedbo investicij v ureditev občinskih cest, 
za ureditev javnih površin v občini, za parkirišče 
pri podružnični osnovni šoli v Šmartnem in za-
varovanje objektov v Športnem centru Laze, 
umeščene pa so še nekatere manjše postavke. 
… DRUGI NIŽJI
Proračunski odhodki se po rebalansu znižu-
jejo pri dveh prvotno načrtovanih projektih, ki 
sta bila predvidena za letos, a se bosta zaradi 
objektivnih okoliščin izvajala v prihodnjem le-
tu. To sta projekt poplavne varnosti in izgradnja 
mostu v IOC Prihova ter projekt Lesna mreža, na 
katerega se je občina letos uspešno prijavila. 
Projekt bo omogočal povezovanje malih in mi-
kro podjetij s področja lesarstva, izvajal pa se 
bo v letu 2019.
Svetniki glede novega rebalansa niso ime-
li vprašanj ali pripomb. Soglasno so spreje-
li sklep o potrditvi odloka drugega popravka 
proračuna.
Marija Lebar
Zlato priznanje je osvojila inovacija 
zasebnega raziskovalca Srečka Pisnika 
EASEBelt – pas za razbremenitev 
hrbtenice in ergonomsko sedenje. 
Zlato sta osvojila tudi dva predloga 
družbe BSH Hišni aparati Nazarje in 
eno podjetje Podkrižnik z Ljubnega 
ob Savinji. 
Savinjske novice št. 24, 15. junij 2018 7
Gospodarstvo, Politika
Inovatorji iz podjetja BSH Hišni aparati d. o. o. Nazarje so prejeli zlato priznanje za InBox 
programiranje pametnih aparatov. 
Najbolje ocenjena inovacija tokratnega natečaja – popolnoma avtomatski kavni aparat EQ.3 
– avtorjev iz BSH Hišnih aparatov se bo potegovala za priznanje tudi na nacionalnem nivoju. 
ji, medtem ko je bilo lani 12 prijav s 114 sodelu-
jočimi inovatorji. Komisija je odločila, da pode-
li eno zlato priznanje v kategoriji inovacij brez 
profesionalne podpore in 6 zlatih ter 8 srebrnih 
priznanj v kategoriji profesionalno podprtih ino-
vacij.
SEDEM ZLATIH IN OSEM SREBRNIH PRIZNANJ
Zlato priznanje je osvojila inovacija brez pro-
fesionalne podpore zasebnega raziskovalca iz 
Bočne Srečka Pisnika EASEBelt – pas za raz-
bremenitev hrbtenice in ergonomsko sedenje. V 
naboru profesionalno podprtih inovacij sta zlato 
osvojila dva predloga družbe BSH Hišni apara-
ti Nazarje. Med letošnjimi prejemniki zlatih pri-
znanj je tudi podjetje Podkrižnik z Ljubnega ob 
Savinji. Dve zlati priznanji sta šli v Gorenje d. d., 
eno pa Veplasu iz Velenja. 
NAJBOLJŠI TRIJE PREDLOGI NA »DRŽAVNO 
TEKMOVANJE«
Tri najbolje ocenjene zlate inovacije se bodo 
uvrstile na nacionalno ocenjevanje. To so po-
polnoma avtomatski kavni aparat EQ3 podjetja 
BSH Hišni aparati Nazarje, Gorenje pa je uspelo 
z dvema inovacijama – novo generacijo premij-
skih pralnih in sušilnih strojem ASKO ter novo 
generacijo samostojnih štedilnikov FS16. 
PODJETNIŠKE IZKUŠNJE PRI SPODBUJANJU 
INOVATIVNOSTI 
Za uspešno uvajanje inovativnih idej na vseh 
področjih poslovanja je potrebno tudi naklonje-
no poslovno okolje. O tej temi je govoril osrednji 
gost slovesnosti, pomočnik direktorja TPV d.o.o. 
iz Novega mesta dr. Tomaž Savšek. Lani so za-
posleni v tem podjetju oddali okoli tri tisoč ino-
vacijskih predlogov, to je, gledano v povpre-
čju, skoraj tri predloge na zaposlenega. Savšek 
je povedal, da se predlogi dotikajo predvsem 
zmanjševanja onesnaževanja okolja, izboljšanja 
varnosti in zniževanja stroškov. 
Marija Lebar, foto: Mateja Klinc
SAVINJSKO-ŠALEŠKA KOORDINACIJA SLOVENSKE DEMOKRATSKE STRANKE V MOZIRJU
Nada Brinovšek ostala zgornjesavinjska poslanka
Regijskemu sestanku sta prisostvovala izvoljena poslanca Nada Brinovšek (druga z leve) in 
Franc Rosec (tretji z leve). (Foto: Marija Šukalo)
V Mozirju so se v sredo, 6. junija, sesta-
li člani Savinjsko-šaleške koordinacije Slo-
venske demokratske stranke. Pozdravne be-
sede jim je namenil predsednik koordinacije 
Jožef Jelen. Predstavniki občinskih odborov so 
predstavili aktivnosti, ki so potekale v času vo-
lilne kampanje. 
V analizi volitev v državni zbor so se ude-
leženci strinjali z ugotovitvijo Jelena, da je bi-
la stranka v peti volilni enoti s sedežem v Ce-
lju zelo uspešna. Izvoljeni so namreč trije po-
slanci. V savinjsko-šaleškem območju bosta 
stranko zastopala Franc Rosec s prvim man-
datom in Nada Brinovšek, ki se je s svojim de-
lom kot poslanka že izkazala, zato ji tudi ana-
liza trenutnih dogajanj na političnem parke-
tu ni tuja. Brinovškova je ob tem poudarila, da 
bo Slovenska demokratska stranka delala za 
dobro Slovenije in slovenskega človeka. 
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 24, 15. junij 2018
8
Iz občin, Gospodarstvo
GLAVNA OBRAVNAVA GLEDE PODHOMA NA SODIŠČU ŠE BREZ ZAKLJUČKOV
Odvetnik župana toženih občin povprašal, ali so svoje smeti 
odpeljali 
Odlagališče v Podhomu odpad-
kov že dolgo ne sprejema več, še 
vedno pa ni jasno, kdo in v kolikšni 
meri bo plačal stroške zapiranja 
odlagališča in 30-letnega monito-
ringa, ki ga je po zaprtju treba izva-
jati. Občina Gornji Grad je zato toži-
la občini Mozirje in Rečica ob Sa-
vinji, ki svojega dela stroškov nis-
ta želeli poravnati. Gre za 26 tisoč 
evrov, ki jih je gornjegrajska obči-
na plačala iz svojega proračuna. 
Okrožno sodišče v Celju je vplete-
nim stranem dalo možnost porav-
nave, ker pa dogovora ni bilo, se je 
pred kratkim začela glavna obrav-
nava, je poročal Novi tednik. 
IZOGIBANJE PLAČILU
Na nekdaj skupno odlagališče 
odpadkov vseh sedmih sedanjih 
zgornjesavinjskih občin so se od-
padki začeli odlagati leta 1967. Ob-
čini Mozirje in Rečica sta leta 1997 
prenehali z odlaganjem odpadkov 
na tej lokaciji, pet občin je to po-
čelo do leta 2010. Odlagališče je od 
letos zaprto tudi uradno, stroške 
zapiranja in monitoringa nadalj-
njih trideset let pa bi morale pla-
čevati vse občine po ključu števila 
prebivalcev in letih odlaganja od-
padkov. S tem pa se občini Mozir-
je in Rečica ne strinjata, saj sta od-
padke v Podhomu prenehali odla-
gati že leta 1997 . 
TOŽENI OBČINI S SVOJIMI 
ARGUMENTI
Z argumenti obeh občin se ni 
strinjal odvetnik tožeče stranke, 
Občine Gornji Grad, ki je oba župa-
na Ivana Suhoveršnika in Vinka 
Jeraja na glavni obravnavi povpra-
šal, ali sta občini potem svoje od-
padke tudi odpeljali ali so še v Pod-
homu. Suhoveršnik je na sodišču 
povedal, da je Občina Mozirje do-
bila prepoved odlaganja odpadkov 
v Podhomu in so jih potem vozili 
drugam, obveznosti, ki so jih imeli 
do odlagališča, pa so poravnali. Je-
raj je povedal, da so tovornjaki, ki 
so vozili odpadke v Podhom, uni-
čevali njihove ceste in povzročali 
jezo med občani. 
POMEMBNA BO ODLOČBA IZ 
LETA 1997
Kot priča je nastopil tudi Zden-
ko Purnat, direktor gornjegrajske 
Komunale, ki je od leta 1994 uprav-
ljavec odlagališča. Povedal je, da 
so na odlagališču po zaprtju opra-
vili najnujnejše dela, ter potrdil, da 
so odpadke odlagali tudi drugi, kar 
je zabeleženo. Odvetnik obeh to-
ženih občin je bil mnenja, da gle-
de na to, da je okoljsko ministrstvo 
šele letos izdalo okoljevarstveno 
dovoljenje, Občina Gornji Grad ni-
ma pravne osnove za zaračuna-
vanje stroškov. Sodnica je na kon-
cu odločila, da mora tožeča stran-
ka v osmih dneh predložiti odločbo 
Upravne enote iz leta 1997, kjer so 
omenjena vzdrževalna in predsa-
nacijska dela na odlagališču. Ome-
njena odločba bo po mnenju sod-
nice razjasnila pomembna dejstva. 
ŠMS
Na odlagališču odpadkov v Podhomu bo potrebno še 30 let nadzirati 
posledice odlaganja. (Foto: Primož Vajdl)
OBČINSKI SVET GORNJI GRAD
Nižje nadomestilo za nezazidana stavbna 
zemljišča
Gornjegrajski svetniki so spreje-
li spremembo odloka o nadomesti-
lu za uporabo stavbnega zemljiš-
ča v prvi obravnavi. Sprememba 
se je nanašala na člen, kjer je do-
ločen faktor za izračun višine na-
domestila za nezazidana stavbna 
zemljišča. Ob sprejemu odloka je 
bil faktor 0,3, na predlog občinske 
uprave se je le-ta zmanjšal na viši-
no 0,05. Proti so bili vsi trije svetni-
ki iz Nove Štifte, ki so si prizadevali 
za višji faktor.
VEČ KOT STO PRITOŽB
Občinska urbanistka Lucija Po-
ličnik je svetnikom predstavila ne-
kaj konkretnih izračunov o viši-
ni nadomestila, kakršnega so pre-
jeli občani. Ker so bili pri nekate-
rih precej visoki zneski, je občin-
ska uprava pripravila več primerov 
z manjšim faktorjem. Župan Stan-
ko Ogradi in direktorica občinske 
uprave Jožica Rihter sta poveda-
la, da je na izračun prišlo okrog sto 
pritožb. Doslej se za nezazidana 
stavbna zemljišča nadomestilo ni 
zaračunavalo, zato so zneski mar-
sikoga presenetili.
ZAPOLNITEV ZEMLJIŠČ NA 
POZIDANIH OBMOČJIH
Župan je svetnikom obrazložil, 
da je to posledica sprejetega ob-
činskega prostorskega načrta. Do-
ločena zemljišča, ki so v naseljih 
ali na območjih kmetij, so posta-
la zazidalna, saj je težnja kmetij-
skega ministrstva, da se zapolni-
jo zemljišča v naseljih ali na obmo-
čjih, ki so že pozidana in se pozi-
davi ne namenjajo kmetijske povr-
šine. Tako se je marsikje brez ved-
nosti lastnikov zemljišče spreme-
nilo v zazidalno. Omenjen je bil pri-
mer mlina in še dveh objektov na 
kmetiji, ki sta stala pred sto leti in 
zemljišče teh neobstoječih objek-
tov je postalo zazidalno.
MOŽNOST SPREMEMBE 
NAMEMBNOSTI
Številni, ki so prišli po informa-
cije na občinsko upravo, so takoj 
dali predlog za spremembo na-
membnosti, kar pa za sabo prina-
ša spremembe občinskega pro-
storskega načrta takoj, ko bo po-
bud dovolj za pripravo. Podžu-
pan Peter Letonja je podprl zni-
žanje faktorja, saj meni, da mno-
gi lastniki niso krivi, da je kakšna 
od parcel pristala med zazidalni-
mi. Razmišljanje o tem, da bi za-
radi tega začeli prodajati parcele, 
se mu ni zdelo pravo, bolj pošteno 
se mu je zdelo, da se faktor zni-
ža, ljudje pa se potem sami odlo-
čijo o tem, ali bodo spremenili na-
membnost zemljišč.
ŠMS
Savinjske novice št. 24, 15. junij 2018 9
Iz občin, Organizacije, Gospodarstvo
OTVORITEV CESTE HOMEC IN VODOVODA GRUŠOVLJE
Zemeljska dela opravili krajani sami
Slavnostni trak so prerezali (z leve): Franc Bastl, župan Vinko Jeraj 
in Štefan Farkaš. (Foto: Marija Šukalo)
V petek, 8. junija, so svojemu na-
menu predali obnovljeni vodovod 
Grušovlje in cesto proti Homcu. Po 
besedah župana občine Rečica ob 
Savinji Vinka Jeraja je obnovljenih 
skoraj 400 metrov lokalne ceste, 
kjer so zemeljska dela opravili kra-
jani sami, občina pa je prispevala 
asfaltno prevleko. Ob modernizi-
ranem odseku ceste so uredili od-
vodnjavanje, ekološki otok in javno 
razsvetljavo.
DOGRADILI SKORAJ TRI 
KILOMETRE VODOVODNEGA 
OMREŽJA
Na desnem bregu Savinje so ob-
novili skoraj 400 metrov vodovo-
soč evrov, bo pokrila občina, izva-
jalec gradbenih del pa sta bila VOC 
Celje in mozirska Komunala. 
OTVORITEV OB OBČINSKEM 
PRAZNIKU
Za blagoslov pridobitev je pos-
krbel diakon Stanko Čeplak, prerez 
traku pa je pripadel županu Vinku 
Jeraju ter Francu Bastlu in Štefanu 
Farkašu. Dogodek, ki sodi v sklop 
prireditev ob občinskem prazniku, 
so s kulturnim programom oboga-
tili vokalna skupina Sestre Lam-
prečnik, harmonikar Primož Zvir 
in najmlajši krajani Grušovelj in 
Homc, ki so zaplesali. 
Marija Šukalo
dnega omrežja in izvedli podzem-
ni jašek. Na levem bregu Savinje 
pa so dogradili skoraj tri kilome-
tre javnega vodovodnega omrežja, 
vključno s hišnimi priključki. Inve-
sticiji, vredni nekaj več kot 135 ti-
GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Nesebična pomoč gasilcev ob neurju v črnomaljski občini 
Iz zgornjesavinjske gasilske zveze je na pomoč priskočilo dvanajst 
gasilcev. (Foto: Robert Slapnik)
Neurje, ki je pretekli teden pus-
tošilo na jugu naše države, je 
povzročilo velikansko škodo zlas-
gasilskima voziloma. Koordinacija 
akcije je bila poverjena Borisu Go-
ličniku, članu PGD Šoštanj, zgornje-
savinjske gasilce pa je vodil Jože Že-
rak iz PGD Grušovlje. Z delom so ga-
silci zaključili šele ob 19. uri in se do-
mov vrnili okoli 22. ure. 
Gasilce je zjutraj ob 5. uri v Mo-
zirju pozdravil tudi poveljnik naše 
zveze Miro Brezovnik. Po uspeš-
no izvedeni pomoči je povedal: 
»Vsem gasilcem velja za njihovo 
odzivnost in pripravljenost poma-
gati ob tej veliki naravni katastro-
fi iskrena hvala.«
Marija Lebar
V BOČNI POJAV HUDE GNILOBE ČEBELJE ZALEGE
Zaradi odkrite bolezni prepoved premikov in prometa s čebelami 
Celjski območni urad inšpekci-
je za varno hrano, veterinarstvo in 
varstvo rastlin je v četrtek, 7 . junija, 
izdal odločbo, s katero je prepove-
dan vsak premik čebelnjakov ozi-
roma čebeljih družin iz območja, 
ki obsega več katastrskih občin v 
okolici Bočne. Z odločbo so okoliš-
kim čebelarjem naložene nekatere 
aktivnosti, saj je bila na bližnji lo-
kaciji odkrita huda čebelja bolezen 
– gniloba čebelje zalege. 
stojišču, last čebelarja od dru-
god. Ta je čebele v Bočno pripe-
ljal na pašo.
Veterinarska inšpekcija je ta te-
den izvajala preglede čebelnjakov 
v 3-kilometrskem polmeru od oku-
ženega stojišča. Gre za več kot 40 
čebelarstev ali 450 čebeljih družin 
na območju občin Gornji Grad in 
Ljubno. Izdana določila bodo velja-
la do preklica. 
Marija Lebar
Veterinarski inštitut je s pre-
gledom in analizo ugotovil, da 
je v čebeljih družinah, ki so bi-
le nameščene na začasnem sto-
jišču v Bočni, prisotna huda gni-
loba čebelje zalege. Ker je bole-
zen zelo kužna, so potrebni stro-
gi varnostni ukrepi. Kot je pove-
dal predsednik Čebelarske dru-
žine Gornji Grad Janez Fale, so 
bile čebelje družine, namešče-
ne na omenjenem začasnem 
ti na širšem območju črnomaljske 
in sosednjih občin. Zrna toče v veli-
kosti jabolk so uničila številne stre-
he, na pomoč prebivalcem pa so 
prvi prihiteli gasilci. Odpravljanje 
posledic bo dolgotrajno, zato so to 
nedeljo, 10. junija, s svojim delom 
tamkajšnjim gasilcem in domači-
nom priskočili na pomoč tudi zgor-
njesavinjski gasilci.
Akcija tokratne pomoči je pote-
kala v okviru savinjsko-šaleške ga-
silske regije. Na pot se je iz naše re-
gije podalo okoli 50 gasilcev, med 
njimi dvanajst iz zgornjesavinjske 
gasilske zveze. Iz PGD Mozirje je bi-
lo pet članov, iz PGD Grušovlje štir-
je, dva iz PGD Gornji Grad in en član 
iz PGD Okonina, vsi skupaj z dvema 
Savinjske novice št. 24, 15. junij 2018
10
Gospodarstvo
PREDAVANJE PROF. DR. FRANCA POHLEVNA SVET ZA LES V SOLČAVI
Za zmanjševanje toplogrednih plinov predelava hlodov v izdelke
Prof. dr. Franc Pohleven (desno): »Za človeštvo v prihodnosti ne bo pomembno, kako 
proizvesti čim manj energije, temveč kako z manj energije proizvesti čim več izdelkov.« 
(Foto: Marija Šukalo)
V okviru 6. Dnevov gorkega lesa v Solčavi sta 
na okrogli mizi o lesu spregovorila biolog prof. 
dr. Franc Pohleven in predstavnik Zavoda za 
gozdove Slovenije, domačin Alojz Lipnik. Pohle-
ven je spregovoril o pomenu predelave lesa za 
trajnostni razvoj, Lipnik pa je predstavil prizade-
vanja za popularizacijo lesa iz domače občine. 
DA NE BO CENJENA LE HLODOVINA
Pohleven je prepričan, da je prav les tisti, ki 
Slovence bogati. »Naš namen je ozaveščati tako 
ljudi kot politike. Les je pomemben, ker je iz CO2. 
Če iz lesa naredimo uporaben izdelek, skladišči-
mo CO2 in ga tako znižamo v zraku. Zato upa-
mo, da bo naša prizadevanja podprla tudi vlada 
in s tem pripomogla k dejstvu, da ne bo cenje-
na le hlodovina, temveč tudi izdelki iz te naravne 
surovine. /…/ Za človeštvo v prihodnosti ne bo 
pomembno, kako proizvesti čim manj energije, 
temveč kako z manj energije proizvesti čim več 
izdelkov,« je dejal in poudaril, da tudi gorski les 
iz naše doline še nima prave veljave.
ZA POPULARIZACIJO GORSKEGA LESA 
Po mnenju Alojza Lipnika je gorski les bistve-
no boljši od lesa, ki zraste v dolini, zato mu mo-
rajo prav na Solčavskem vrniti veljavo preko 
predelave v končne izdelke. Do sedaj se gorski 
les ni vrednotil, temveč se je izvažal v tujino po 
neki povprečni ceni. 
»Da bi povečali popularizacijo omenjene 
dobrine smo pričeli z Dnevi gorskega lesa in 
uporabo našega lesa v projektih, ki smo jih izva-
jali v naši občini. Mednje vsekakor sodita izgra-
dnja Centa Rinke in ureditev panoramske ceste. 
Sedaj bi morali naš les tudi certificirati, kjer bi 
bila razvidna pot od drevesa do končnega izdel-
ka. Prav tako bi morali vključiti znanost, ki bi do-
kazala, da je naš gorski les boljše kakovosti kot  
tisti v nižinah,« je med drugim povedal Lipnik.
Marija Šukalo
DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ PTUJ 2018
Znak kakovosti in številna priznanja za dobrote iz 
zgornjesavinjskih kmetij 
V minoritskem samostanu na Ptuju je poteka-
lo 29. ocenjevanje dobrot slovenskih kmetij. Prire-
ditev ima namen nenehno spodbujati rast kako-
vosti izdelkov, ki jih naše kmetije ponujajo svojih 
gostom v okviru dopolnilnih dejavnosti. Že po tra-
diciji se dogajanja in ocenjevanj udeležujejo šte-
vilne kmetije in posamezniki iz naše doline in tudi 
letos so posegli po visokih priznanjih. 
ZNAK KAKOVOSTI
Znak kakovosti prejme izdelovalec, ki je tri le-
ta zapovrstjo v posamezni kategoriji osvojil dovolj 
točk za zlato priznanje. T o je uspelo Reziki Pahovnik 
iz Krnice z njeno skuto. Tako kot v letu 2016 in 2017 
je bil tudi letos ta izdelek ocenjen z zlatom in je zato 
na slovesni razglasitvi prejela znak kakovosti.
PRIZNANJA ZA MESNE IZDELKE
Marija Ermenc (izletniška kmetija Štorgelj, 
Florjan) je s savinjskim želodcem osvojila zla-
to. Za savinjski želodec je Edi Jurjevec (ekološka 
kmetija Prodnik, Juvanje) prejel srebrno prizna-
nje, bron pa Tomaž Špeh (kmetija Špeh, Krnica) 
in Mihael Fajfar (Slatina). Fajfar je prejel še bro-
nasto priznanje za kulen, sušen v mehurju.
ČAJI, SOKOVI IN VINA TER MARMELADE
V kategoriji čajev je Anica Bider (kmetija 
Trenkl – Bider, Žlabor) osvojila dve srebrni pri-
znanji, in sicer za vrboški zeliščni čaj in samo-
stanski zeliščni čaj. Prav tako je komisija s sreb-
rom nagradila njen nektar iz jabolk, rabarbare in 
črnega bezga. Med sokovi je bil dobro ocenjen 
še gosti jagodni sok, ki ga je izdelala Jožica Len-
ko iz Tera in zanj prejela srebro.
Mihael Fajfar se je ponovno poskusil v kate-
goriji mirnih polsladkih vin in za dišeči traminec 
pozne trgatve osvojil zlato.
Milena Marolt iz Podveže je prejela zlato pri-
znanje za slivovo marmelado in srebro za ma-
linovo.
IZDELKI IZ MLEKA
Pretežna kmetijska dejavnost na našem ob-
močju je živinoreja in pridelava mleka, zato ni 
čudno, da je bilo našim razstavljavcem prav v 
tej kategoriji podeljenih največ priznanj. Ur-
ška Kočnar (kmetija pri Tonkovih, Delce) je bi-
la za izdelek z imenom tonkec vanilija med fer-
mentiranimi mlečnimi izdelki nagrajena z zla-
tim priznanjem. Kmetija Petek (Tirosek) je z 
navadnim jogurtom posegla po srebru, Mar-
tina Pečnik Herlah (kmetija Pri Jeršetu, Rade-
gunda) pa je za Jeršetov jogurt prejela bronas-
to priznanje.
Z zlatom se ponaša domači sir za žar z grško 
mešanico, ki so ga izdelali na kmetiji Petek. Prav 
tako zlatega priznanja je bil deležen njihov pol-
trdi sir s kamutko. Za mehki sir z orehi je Marti-
na Herlah Pečnik dobila srebrno priznanje, Ja-
nez Rosc (kmetija Spodnji Strmčnik, Strmec) pa 
je dobil bron za mladi sir.
IZDELKI IZ ŽIT
Srebrno priznanje je za polbeli kruh osvojila 
Ivica Pustoslemšek (Florjan). Marija Ermenc (iz-
letniška kmetija Štorgelj, Florjan) je dobila bro-
nasto priznanje za Evitin kruh. 
Ocenjevalno komisijo je povsem prepričala 
orehova potica izdelovalke Marije Ugovšek (Spo-
dnje jame, Florjan), ki ji je prisodila zlato prizna-
nje. Ponovo pa je šlo zlato priznanje tudi izdelo-
valki medenjakov Antoniji Govek iz Okonine. 
Marija Lebar
Savinjske novice št. 24, 15. junij 2018 11
Organizacije
PREDAJA OSEBNE ZAŠČITNE OPREME GASILCEM V REČIŠKI OBČINI 
V današnjem času intervencije niso le požari
Gasilci rečiške občine so bogatejši za osebno zaščitno opremo v 
vrednosti nekaj manj kot sedem tisoč evrov. (Foto: Marija Šukalo)
Na poligonu Prostovoljnega gasil-
skega društva Grušovlje so gasilska 
društva rečiške občine prejela novo 
osebno zaščitno opremo. To jim jo je 
v petek, 1. junija, izročil župan Vinko 
Jeraj in se jim zahvalil za sodelovanje 
ter pomoč pri intervencijah. 
NAJ BO OPREMA LE ZA VAJE IN 
TEKMOVANJA
Intervencije po Jerajevih bese-
dah v današnjem času niso pot-
rebne le ob požarih, temveč tudi 
pri poplavah, vetrolomih, žledo-
lomih, pomoči pri reševanju živa-
li in ljudi. Obenem jim je želel, da 
jim naj sodobna oprema služi le 
za vaje in tekmovanja. 
Enakega mnenja je bil predse-
dnik Gasilske zveze Zgornje Sa-
vinjske doline Janko Žuntar, ki je 
dejal, da današnje klimatske raz-
mere terjajo drugačno znanje ga-
silcev kot v preteklosti. 
OSEBNA ZAŠČITNA OPREMA 
VREDNA VEČ KOT 6.700 EVROV
Opremo v vrednosti nekaj več 
kot 6.700 evrov so društva prejela 
po ključu, ki je določen s pogodbo 
o financiranju. Dogodek je sodil v 
sklop prireditev ob prazniku obči-
ne Rečica ob Savinji.
Marija Šukalo
ZAVOD RUJ NAZARJE
Predstavili programe in aktivnosti
Zaposleni v Zavodu Ruj, cen-
tru za izobraževanje, usposablja-
nje in rehabilitacijo, ki domuje na 
Obrtniški ulici v Nazarjah, so 29. 
maja v goste povabili vse, ki so že-
leli spoznati njihovo delo. Na dne-
vu odprtih vrat so obiskovalce po-
peljali skozi svoje prostore in jim 
predstavili projekte, ki jih izvajajo. 
Proces socialne vključenosti, za-
poslitvena rehabilitacija in prehod 
mladih so trije projekti, ki jih izva-
jajo v okviru zavoda. Poleg tega na 
tem mestu deluje še njihov hčerin-
ski zavod Zaposlitveni center.
UPORABNIKI SE NAJPREJ 
SREČAJO Z ZAPOSLITVENO 
REHABILITACIJO
Prva točka, s katero se srečajo 
njihovi uporabniki, je zaposlitvena 
rehabilitacija. K njim pridejo osebe, 
ki so prijavljene na zavodu za za-
poslovanje, imajo zdravstvene te-
žave oziroma kakšne druge ovire 
pri iskanju zaposlitve. Letno gre za 
med 50 in 60 oseb. 
Rehabilitacijski tim v Zavodu 
Ruj sestavlja pet strokovnih delav-
cev, socialna delavka, delovna te-
rapevtka, psihologinja, tehnologi-
nja in zdravnica. Po testiranjih in 
skozi poglobljeno obravnavo poda-
jo oceno njihovega stanja. Rezulta-
te predstavijo pred rehabilitacijsko 
komisijo, da pridobijo status invali-
da po zakonu o zaposlitveni reha-
bilitaciji in zaposlovanju invalidov. 
Tem osebam predlagajo osta-
le njihove storitve, preko katerih 
se jim pomaga iskati zaposlitev. 
Ob tem jim pomagajo s podporni-
mi psiho socialnimi vsebinami, za 
katere se oceni, da jih potrebujejo. 
INDIVIDUALNA OBRAVNAVA 
OSEB
Z rehabilitantom pripravijo in-
dividualni načrt za vsakega posa-
meznika posebej. V njem določijo 
kratko in dolgoročne cilje ter ak-
tivnosti, ki jih bodo izvajali. Vse to 
stalno spremljajo in preverjajo. Re-
habilitacija traja praviloma od treh 
mesecev do enega leta, po potrebi 
pa jo podaljšajo. 
Po končanem programu se oko-
li 40 odstotkov oseb zaposli, na za-
četku lahko morda kar v njihovem 
zaposlitvenem centru, ki deluje v 
istih prostorih kot Zavod Ruj. Ne-
kateri vmes prekinejo zaradi zdra-
vstvenih težav ali morda upada 
motivacije. Za nekatere pa se ugo-
tovi, da so njihove ovire tako veli-
ke, da niso konkurenčni za trg de-
la. Taki prejmejo odločbo o neza-
posljivosti. Lahko pa se vključijo 
v naslednji program, ki ga izvaja-
jo, torej program socialne vključe-
nosti. V njem je trenutno 32 oseb.
NOV PROJEKT JE PREHOD 
MLADIH
Razvoj in izvajanje prehoda mla-
dih s posebnimi potrebami na trg de-
la je nov program, ki ga je začelo iz-
vajati nacionalno projektno partner-
stvo. Zavod Ruj je projektni partner, 
kjer se projekt, ki ga sofinancirata 
Republika Slovenija in EU iz evrop-
skega socialnega sklada, tudi izvaja. 
Strokovni sodelavec se z novim 
projektom seznanja in počasi vanj 
vključuje prve osebe, torej mlade, 
ki potrebujejo določeno pomoč. 
Namen projekta je podpora in po-
moč mladim s posebnimi potreba-
mi pri prehodu iz šole na trg dela. 
Vanj vključujejo že šolarje zadnje 
triade in starejše, pomoč pa naj bi 
jim nudili do 29. leta starosti. 
Benjamin Kanjir
Z rehabilitantom pripravijo individualni načrt za vsakega 
posameznika posebej. Vse aktivnosti stalno spremljajo in 
preverjajo. Rehabilitacija traja praviloma od treh mesecev 
do enega leta, po potrebi pa jo podaljšajo.
Obiskovalci dneva odprtih vrat so se seznanili s programi, ki jih 
izvajajo v Zavodu Ruj. (Foto: Benjamin Kanjir)
Savinjske novice št. 24, 15. junij 2018
12
Kultura, Organizacije
39. OD LIPE DO PRANGERJA NA REČICI OB SAVINJI
Od razstav preko iger do zabave pod trško lipo
V Turističnem društvu Rečica ob Savinji že več 
desetletij pripravljajo tradicionalno turistično pri-
reditev Od lipe do prangerja. Sklop večdnevnih 
dogajanj bodo pričeli v osnovni šoli z otvoritvi-
jo različnih razstav pod skupnim naslovom Okus 
po želodcu. Obiskovalcem se bodo s svojimi de-
li predstavili likovni ustvarjalci društva Gal, z roč-
nimi umetninami vezilje društva upokojencev, 
osnovnošolci z likovnimi in literarnimi izdelki ter 
turistično društvo z etnografsko razstavo, na ka-
teri bodo pokazali izdelavo zgornjesavinjske su-
homesnate specialitete. 
Na dan državnosti organizatorji obljubljajo na-
pete boje na igrišču v igri med dvema ognjema. 
T eden dni pozneje bo s šaljivimi igrami med nase-
lji poskrbljeno za obilico smeha in zabave. Doda-
ten kamenček v mozaik dogajanj bo dodal humo-
rist in moderator Franci Podbrežnik – Solčavski. 
Sklop dogajanj bodo v turističnem društvu 
zaključili v soboto, 7. julija, z Večerom pod trško 
lipo, kjer bo za zabavo poskrbel ansambel Do-
načka, predstavile pa se bodo tudi sestre Lam-
prečnik. 
Marija Šukalo
FOTOGRAF FILIP EREMITA RAZSTAVLJAL NA KITAJSKEM
Na največji fotografski razstavi v deželi Daljnega vzhoda tudi 
12 fotografij naše doline
V Zgornji Savinjski dolini imamo kar nekaj na-
darjenih fotografov, ki s svojimi deli izstopajo iz 
povprečja. Med njimi je tudi Filip Eremita, živeč na 
Rečici ob Savinji, ki se je domačinom že predsta-
vil na treh samostojnih fotografskih razstavah. Iz-
stopajoče so predvsem njegove fotografije nara-
ve, živali, vremenskih pojavov in gob, zanimivo pa 
je, da so njegove fotografije navdušile tudi pozna-
valce z druge strani sveta. Povabili so ga namreč 
k sodelovanju na največji Kitajski fotografski raz-
stavi z mednarodno udeležbo – Chinese Internatio-
nal Photography Art Festival and Exibition (CIPAE).
RAZSTAVE SE JE UDELEŽIL KOT POVABLJEN 
FOTOGRAF
Eremitove fotografije je na spletu opazil Be-
ograjčan Andrej Vasilijev Andelejev, ki je fo-
tografijo študiral na Kitajskem. Andelejev na-
mreč Združenju kitajskih fotografov (CPA), orga-
nizatorju CIPAE, pomaga pri izbiranju izstopajo-
čih tujih fotografov za sodelovanje na razstavi. 
Z Eremitom je vzpostavil kontakt in ga vprašal, 
če bi ga sodelovanje na razstavi zanimalo. Filip 
takšne priložnosti ni želel izpustiti in nekaj me-
secev po začetnih pogovorih je iz Kitajske priš-
lo tudi uradno povabilo k sodelovanju. In ne le 
to, organizator razstave je kril stroške celotne-
ga potovanja in nastanitve v njihovi državi. Ta-
ko se je v maju udeležil otvoritve razstave, ki se 
je odvijala v mestu Zhenghzou v provinci Henan.
Danes je to največja fotografska razstava na 
Kitajskem, z najdaljšo zgodovino in največjim 
mednarodnim vplivom. Namen letošnje je sko-
zi več sto del fotografov iz celega sveta prikaza-
ti dosežke kitajske reforme in njenega odpiranja 
meja svetu v zadnjih štiridesetih letih.
Fotografi so se lahko prijavili k sodelovanju v 
treh kategorijah, četrta kategorija poimenovana 
»Belt and Road« pa je bila namenjena zgolj po-
vabljenim fotografom, med katere spada Eremi-
ta. Gre za kategorijo, ki je povezana s trenutno 
največjim tržno in infrastrukturno usmerjenim 
kitajskim projektom, katerega cilj je Kitajsko ta-
ko fizično kot finančno povezati s številnimi go-
spodarstvi po Aziji, Evropi, Afriki in Oceaniji.
POSKRBEL ZA IZREDNO PROMOCIJO NAŠE 
DOLINE IN SLOVENIJE
Kot je povedal Eremita, je na izbor na Kitajsko 
poslal 25 fotografij, »za samo razstavo jih je or-
ganizator nato izbral dvanajst. Ker fotografiram 
predvsem na domačem terenu, po Zgornji Sa-
vinjski dolini, sem Slovenijo predstavljal s foto-
grafijami naše lepe doline. To so bile med dru-
gim tudi fotografije vasi Radegunde, slikane iz 
Borseke, Logarske doline s slapom Rinka, Jugo-
vih travnikov nad Rečico.«
V mestu smo gostujoči fotografi naredili tu-
di serijo fotografij samega mesta in njegovega 
utripa, ki bodo razstavljene na naslednji razstavi 
CIPAE. Fotografiranje tam mi je bilo izredno za-
nimivo, saj je obisk Kitajske zame predstavljal 
pravi kulturni šok, s tem pa je bila ta fotografska 
izkušnja še toliko več vredna.«
Razstava poteka zunaj, na širokem mestnem 
trgu, še vse do 18. junija, vsak fotograf pa se 
predstavlja na svojem panoju.
RAZSTAVLJANJE NA KITAJSKEM ŠE EN KAMEN 
V MOZAIKU PRIZNANJ
Filip se s fotografijo ukvarja okoli šest let in 
je čisti samouk. Takšen uspeh, kot je povabilo 
na Kitajsko, zagotovo mlademu fotografu prina-
ša veliko zadovoljstva. Ni pa to prvo hvalevred-
no fotografsko povabilo, ki ga je dobil. K sode-
lovanju je bil povabljen tudi s strani urednika 
poljske revije National Geographic, lepe uspe-
he pa je požel tudi na mednarodnem natečaju 
Narava Contest.si. Tam je s fotografijo dreves v 
megli, izmed 4.700 fotografij in 468 fotografov 
iz 59 držav dosegel »FD Grča Honourable men-
tion«. Na 8. mednarodnem natečaju »Živali in 
ljudje« pa je prejel bronasto medaljo Fotograf-
ske zveze Slovenije.
Eremita je velik ljubitelj narave in živali, kar 
je tudi razvidno iz njegovih fotografij. A kot pra-
vi sam, mu je v zadnjem času v vedno večji izziv 
in veselje fotografiranje ljudi, posveča pa se tu-
di poročni fotografiji.
Tatiana Golob, 
fotodokumentacija Filipa Eremite
Filip Eremita se je udeležil otvoritve razstave v mestu Zhenghzou v provinci Henan, na kateri 
je Slovenijo predstavljal s fotografijami naše doline.
Savinjske novice št. 24, 15. junij 2018 13
Zgodovina in narodopisje
Iz zapisov 
Aleksandra Videčnika
Kako je Celjska legija branila severno 
mejo (1)
V prejšnjih treh številkah Savinj-
skih novic smo opisali vlogo gene-
rala Rudolfa Maistra v bojih za se-
verno slovensko mejo v času po 
prvi svetovni vojni in ugotovili, da 
bi brez njegove hrabrosti in odloč-
nosti Maribor ter del Koroške os-
tala v tujih rokah. V nadaljevanju 
bomo nekoliko podrobneje opisa-
li dogajanje v tistem času na ob-
močju naše doline in v njeni širši 
okolici.  
ZASEDBA SLOVENSKIH MEJA
Spomnimo, da je general Mais-
ter v začetku novembra 1918 z oko-
li tri tisoč vojaki zavzel črto Ti-
nje-Srednje Trušnje-Vovbre-
-Grebinj in slovenski del La-
botske doline do Špilja in 
Radgone. Nadporočnik Fra-
njo Malgaj je medtem s pro-
stovoljci iz celjskega okraja 
zasedel Mežiško dolino, nato 
pa še Pliberk in Velikovec. Na 
zahodni koroški fronti je sto-
tnik Alfred Lavrič v Borovljah 
dosegel premirje na demar-
kacijski črti po Zilji in Dra-
vi do breze pred Velikovcem. 
Karel Šefman je pri Podkore-
nu s prostovoljci ubranil Gor-
njesavsko dolino, Podrožco 
in Podklošter pa so zasedli prosto-
voljci pod vodstvom stotnika Miro-
slava Martinčiča.
CELJANI PRISLUHNILI KLICU 
NOVE DOMOVINE
V Celju so 1. novembra 1918 pred 
Narodnim domom prisegli vojaki in 
častniki, ki so se odločili, da bodo 
poslušali le še ukaze Narodnega 
sveta. Dva dni kasneje se je na po-
ziv, naj se javijo vsi, ki želijo sode-
lovati pri varovanju reda in miru v 
novi domovini, javilo veliko borcev, 
ki so se vrnili z raznih front kot av-
strijski vojaki. 6. novembra je proti 
Ravnam na Koroškem krenila Mal-
gajeva četa, 10. novembra pa je bi-
lo 200 vojakov napotenih pod Ma-
istrovo poveljstvo v Mariboru.
RAZPUST CELJSKEGA POLKA
V tem času se je s Soške fronte 
vračal 87. Celjski polk s polno obo-
rožitvijo. Enoto, ki je štela 2.500 
mož, so v Ljubljani ustavili in raz-
pustili, v Celje se je vrnil le poroč-
nik Šestan z ostankom polka. Raz-
pust te enote se je kasneje izkazal 
kot velika napaka ljubljanskih ob-
lasti.
AVSTRIJSKE ENOTE NA NAŠEM 
PRAGU
Po premirju, ki je bilo sklenje-
no sredi januarja 1919, so avstrijske 
enote večkrat vpadle na slovensko 
ozemlje, 28. aprila pa je slovenska 
stran začela z ofenzivo, katere cilj 
je bil  zasesti celotno ozemlje, ki ga 
je na mirovni konferenci zahtevala 
Država SHS. Avstrijci so napad od-
bili in v naslednjih dneh pregnali 
naše borce do bivše štajersko-ko-
roško-kranjske meje. Čete avstrij-
ske koroške vlade so se preko Dra-
vograda prebile do Slovenj Gradca, 
se približale Šoštanju in ogrožale 
celo Celje.
USTANOVLJENA CELJSKA LEGIJA
Sledila so pogajanja, ki niso pri-
nesla dogovora, zato so se na slo-
venski strani začele priprave na 
protiofenzivo. Medtem je na Celj-
skem odmevala žalostna novica, 
da je v bojih na Koroškem padel 
nadporočnik Franjo Malgaj. Naro-
dni svet je 7. maja sklical zbor, na 
katerem so pozvali prostovoljce v 
boj za domovino. Dva dni kasneje 
je že bila ustanovljena četa prosto-
voljcev, imenovana Celjska legija, 
ki so jo sestavljali bivši vojaki, re-
zervisti in dijaki celjske gimnazi-
je. Organizator in poveljnik enote 
je bil rezervni kapetan Ignac Za-
ložnik, operativno poveljstvo pa je 
prevzel nadporočnik Maks Detiček.
IZ CELJA NA LJUBNO
11. maja je iz Celja krenilo 26 vo-
jakov, katerim se je tri dni kasne-
je pridružilo devet prostovoljcev, 
enoti pa so dodelili še 54 vojaških 
obveznikov z Rečice ob Savinji, 
Ljubnega ob Savinji, Luč in Solča-
ve, ki si bili v tistem času na vo-
jaških vajah v 87. celjskem peho-
tnem polku. Skupaj je tako Celjska 
legija štela 89 oboroženih mož in 
tri civiliste, ki so skrbeli za njiho-
vo oskrbo.
Iz Celja do Šmartnega ob Paki 
so se pripadniki Celjske legije pri-
peljali z vlakom, nato pa so pot na-
daljevali peš. Na Ljubnem ob Savi-
nji so se namestili kot odsek Ljub-
no pod poveljstvom Koroškega od-
reda s sedežem v Šoštanju. Nalo-
ga odseka Ljubno je bila varova-
nje koroško-štajerske meje na li-
niji med Staknečim vrhom (seve-
rovzhodno od Šoštanja) in Sleme-
nom nad Solčavo.
VAROVANJE MEJE
Do 17 . maja so varovanje meje iz-
vajali s patruljami z Ljubnega, na-
to pa so na štirih lokacijah postavi-
li straže, ki so jih oskrbovali z Ljub-
nega in iz Luč. Zavetje so jim nu-
dile kmetije Ramšak, Trate, Pre-
padnik in Štiftar. Poveljnik ene od 
teh straž je bil dr. Ervin Mejak, ka-
terega spomine bomo objavili v 
eni od prihodnjih številk Savinj-
skih novic.
Avstrijske enote so zaradi sla-
be zaledne oskrbe ropale po slo-
venskih kmetijah. Ko so Avstrijci iz-
vedeli za navzočnost Celjske legije, 
so se potuhnili in se niso več veliko 
oddaljevali od Črne na Koroškem, 
kjer so imeli glavni stan.
SPOPAD PRI CVELBARJU
Do 21. maja se na tem območju 
ni zgodilo nič posebnega, tega dne 
pa je prišlo do spopada dveh naših 
straž z Avstrijci pri Cvelbarju pred 
Črno. Celjski legionarji bi nasprot-
nike premagali, če slednjim ne bi 
priskočilo na pomoč 150 vojakov 
iz Črne, ki so nato legionarje 
pregnali daleč v hribe.
OFENZIVA NA KOROŠKO
27. maja 1919 je bilo izdano 
povelje za napad na vsej črti 
od Podrožce do Dravograda. 
Celjska legija je bila na le-
vem krilu 87. celjskega peho-
tnega polka v sestavi Koro-
škega odreda, ki je prodiral 
na črti Guštanj-Črna-Pliberk-
-Velikovec-Gosposvetsko po-
lje. Ofenziva se je začela 28. 
maja ob pol štirih zjutraj. Od 
29. do 31. maja so celjski legi-
onarji delovali na črti Pliberk-
-Sinča vas, 1. junija pa so pris-
peli v Apače ob Dravi in nato ščitili 
črto Treblje-Šmarjeta-Kočuha-Zdo-
vlje. Od tega dne dalje je bila Celj-
ska legija podrejena poveljstvu le-
vega odseka Jezerske kolone.
4. junija so legionarji prečkali 
Dravo in iz Medgorja krenili preko 
Radiš, Lipic in Žrelca na Celovec. 6. 
junija zvečer so pred sabo že zag-
ledali luči Celovca, a v mesto niso 
smeli. Utaborili so se v Vetrinju, na-
kar so bili premeščeni v Krivo Vrbo 
ob Vrbskem jezeru. Od 89 mož, ko-
likor jih je krenilo z Ljubnega, jih je 
enota štela še 84. 
Nadaljevanje prihodnjič.
Del Celjske legije po napadu na Črno 28. maja 1919
Savinjske novice št. 24, 15. junij 2018
14
Kultura, Organizacije
2. DALMATINSKI VEČER V BOČNI
Skupine z dalmatinskim melosom pričarale poletje
Kamelije so ustvarile prijetno vzdušje med 
obiskovalci. (Foto: ŠMS)
Na začetku junija so v Kulturnem društvu 
Bočna pripravili 2. Dalmatinski večer, na kate-
rem so gostili štiri glasbene zasedbe, ki so obi-
skovalce v kulturnem domu popeljali v poletni 
čas. Nastopili so Lučka klapa, Fantje treh vasi, 
Ženska vokalna skupina Kamelije in Moška vo-
kalna skupina Lipa. Vse štiri zasedbe so odpe-
le po nekaj dalmatinskih skladb, med njimi tudi 
vsem znane uspešnice, ki so jih z njimi prepeva-
li tudi obiskovalci.
ŠMS
4. KRESNA NOČ V LUČAH
V goste povabili vrhunski dalmatinski 
klapi
Tudi člani Okteta Žetev so v svoj program uvrstili nekaj dalmatinskih pesmi. 
(Foto: Marija Šukalo)
Oktet Žetev v sodelovanju s KUD Tone Mlačnik 
in Občino Luče pripravlja Kresno noč. Rdeča nit 
prireditve, ki bo v nedeljo, 24. junija, v Lučah, bo 
morje in dalmatinska pesem. Fantje sporočajo, 
da jo bodo pričarali v objemu savinjskih planin.
VEČER V ZNAMENJU DALMATINSKIH MELODIJ
Pevci Okteta Žetev verjamejo, da pristna dal-
matinska pesem lahko zveni le iz grl pravih Dal-
matincev, zato so v goste povabili vrhunski kla-
pi, žensko Luka in moško Cambi. Vokalna sesta-
va, ki sta za svoje izvajanje prejela številna pri-
znanja doma in v tujini, bosta v Lučah s svojim 
programom pričarala vonj morja, šepetanje va-
lov in obiskovalce v mislih popeljala v mirne do-
pustniške večere ob morju.
Kljub temu da Oktet Žetev prisega na pro-
gram slovenskih umetnikov, bodo naredili ne-
kaj izjem. Tudi sami bodo občinstvu v doma-
čem kraju pokazali, kako oni doživljajo morje in 
dalmatinski melos. V svoj program so namreč 
uvrstili tudi nekaj dalmatinske melodike. 
Takšne melodije bo moč slišati tudi po ura-
dnem delu koncerta, saj bo občinstvo zabavala 
klapa Cambi s svojim spremljevalnim bendom 
in njihovimi vsem znanimi uspešnicami.
KONCERT ŠE VEDNO BREZPLAČEN
Ne glede na to, da vsakič znova na kresno noč 
v Luče prihajajo vrhunski glasbeniki, se fantje 
okteta držijo načela, da je vstop brezplačen in 
tako bo tudi letos. Zatorej vabljeni, naj zadoni 
dalmatinska pesem v objemu savinjskih planin. 
Marija Šukalo
700-LETNICA PODELITVE TRŠKIH PRAVIC 
MOZIRJU
Dan zelišč, domačih 
obrti in zabave
Mozirje bo z dvema večjima prireditvama 
obeležilo zgodovinski mejnik kraja, ko je trg pre-
jel listino trških pravic. Kar 700 let je od takrat, 
zato različni organizatorji ob tem jubileju prip-
ravljajo pestro dogajanje. Prvi dogodek bo v so-
boto, 23. junija.
Dogajanje se bo pričelo od 9. uri dopoldan. Tr-
ško jedro oziroma tam postavljene stojnice bodo 
zasedli domači obrtniki, ki bodo ponujali svoje iz-
delke. Tu se bo zaključil tudi Festival zelišč Zgor-
nje Savinjske in Šaleške doline, ki ga organizira 
Zavod Savinja z Ljubnega. Od cerkve do trškega 
jedra bo ulično gledališče z velikim številom na-
stopajočih pripravilo prikaz življenja v preteklosti. 
Predstavo so poimenovali Trške zgodbe. V ta na-
men bodo obudili vrsto likov vidnejših tržanov in 
obiskovalcev Mozirja, ki se bodo tako po dolgih 
stoletjih znova sprehodili skozi svoj kraj. Obisko-
valci bodo lahko prisluhnili zgodbam iz starih tr-
ških hiš in se srečali s preteklostjo. Na brezplačne 
uro in pol dolge predstave, ki bodo ob 9., 11. in 16. 
uri, se je potrebno prej prijaviti.
Ob 21. uri bo na trgu pred Grabnerjevo hišo 
podelitev trških pravic in koncert Godbe Zgor-
nje Savinjske doline ter ansambla Štajerskih 7. 
Zlitje obojih bo gotovo napolnilo sleherni koti-
ček Mozirja.
Druga prireditev ob praznovanju jubileja po-
delitve trških pravic pa bo 21. septembra. V 
Športni dvorani Mozirje bo velik koncert doma-
čih glasbenikov z gosti.
Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 24, 15. junij 2018 15
Organizacije, Ljudje in dogodki, Oglasi
6. FESTIVAL KIPARJEV Z MOTORNO ŽAGO
Brgles z leseno zlato ribico državni prvak, Verbuč podprvak 
Tadej Brgles (levo) je postal državni prvak z leseno zlato ribico, 
Jernej Verbuč pa je naredil štorkljo z dojenčkom in se uvrstil na 
drugo mesto. (Fotodokumentacija TB)
Na prvi veliki tekmi v hitro-
stnem kiparjenju, ki je bilo v so-
boto, 9. junija, v okviru tridnevne-
ga 6. festivala kiparjev z motorno 
žago v Gradišču nad Stično, se je 
spet smejalo prijateljema in riva-
loma iz Zgornje Savinjske doline. 
Za tretjeuvrščenim Gregorjem Tr-
šarjem iz Logatca si je drugo mes-
to nažagal in nastrgal Jernej Ver-
buč iz Šmihela nad Mozirjem, pr-
vak pa je med 12 tekmovalci z 
»zlato ribico« iz orehovine postal 
Tadej Brgles iz Savine.
Prireditev, ki jo je postavil pred 
šestimi leti na noge v svojem roj-
stnem kraju Gradišču pri Stič-
ni Velenjčan Vlado Cencelj, eden 
prvih in najuspešnejših umetni-
kov kiparstva v lesu z motorko pri 
nas, je Brglesu prinesla že dru-
gi naziv državnega prvaka. Ne le 
z izborom izdelka, z idejo, s finim 
oblikovanjem in odličnim časom 
(največ 1 ura) je dosegel najvišjo 
možno oceno. 
Verbuč pa je pod vtisom dogod-
ka v družini, saj jim je štorklja pri-
nesla malega sinka Nejca le tri te-
dne pred tekmovanjem, naredil 
štorkljo z dojenčkom. 
Jože Miklavc
MEDNARODNA VAJA JADRANSKI UDAR 2018 
Preleti helikopterjev in letal tudi nad Lučami in Korošico 
Mladi obiskovalci so se pobližje seznanili z vojaškim helikopterjem. 
(Foto: Rajko Rudnik) 
Prejšnji teden je na več lokaci-
jah v Sloveniji potekala mednaro-
dna vojaška vaja Jadranski udar 
(Adriatic strike). Del vaje je pote-
kal tudi na območju občine Luče 
oziroma nad Korošico, kjer so iz-
vajali prelete vojaških helikopter-
jev in letal.
TABOR OBISKALI UČENCI OŠ 
LUČE
V Lučah ob Savinji je bil postav-
ljen vojaški tabor, ki si ga je lah-
ko skupaj s helikopterjem in opre-
mo ogledala tudi javnost. Voja-
ke so med drugim obiskali učen-
ci Osnovne šole Blaža Arniča iz Luč 
in si z zanimanjem ogledali tabor 
in notranjost helikopterja ter pris-
luhnili razlagam vojakov Sloven-
ske vojske.
SODELOVALO OKOLI 700 
UDELEŽENCEV
Vaja Jadranski udar je tokrat v 
Sloveniji potekala sedmo leto za-
pored in jo je Slovenska vojska iz-
vedla v sodelovanju z zavezniški-
mi državami. Ob podpori vojaške-
ga letalstva se ob tem izvaja uspo-
sabljanje usmerjevalcev združene-
ga ognja. V dogajanju je sodelova-
lo približno 700 udeležencev, od 
tega polovico pripadnikov oboro-
ženih sil iz tujine: Albanije, Avstrije, 
Belgije, Češke, Črne gore, Danske, 
Estonije, Francije, Hrvaške, Italije, 
Kanade, Latvije, Litve, Madžarske, 
Makedonije, Nemčije, Nizozemske, 
Poljske, Romunije, Slovaške, Špa-
nije in Združenih držav Amerike.
Marija Lebar
Savinjske novice št. 24, 15. junij 2018
16
Organizacije, Ljudje in dogodki
MOZIRSKI GAJ 
Otvoritev stalne postavitve čaker
Park cvetja je že četrto leto zapored gostil člane svetovnega gibanja 
Joga v vsakdanjem življenju.
Mozirski gaj je 20. maja že četr-
to leto zapored gostil člane svetov-
nega gibanja Joga v vsakdanjem 
življenju. Otvoritvi stalne postavi-
tve čaker, ki so bile letos preno-
vljene, je sledila vadba joge. Zbra-
ne v parku je poleg veleposlanika 
Indije v Sloveniji Paramjit Mann s 
svojim obiskom počastil duhovni 
učitelj, ustanovitelj sistema Joga 
v vsakdanjem življenju, Višvaguru 
Šri Mahamandalešvar Paramhan-
sa Svami Mahešvarananda.
LJUBITELJI JOGE PREPLAVILI 
PARK
Osem čaker na travniku pod 
razglednim stolpom je bilo v le-
tošnjem letu popolnoma obnov-
ja telesa, premalo pa za svojo du-
hovnost. Dan je označil za prazno-
vanje duhovne vezi med dvema 
kulturama. 
POMEN ČAKER
Paramjit Mann je izrazil svo-
je zadovoljstvo ob obisku parka 
cvetja in izpostavil prelepo okoli-
co. Pozdravil je Višvaguruja, ki je 
po njegovem ambasador pove-
zovanja kultur. Slednji je razložil 
pomen čaker, starodavnih sim-
bolov, ki predstavljajo hrbtenico 
človeka, kjer se skriva božanska 
energija. Izrazil je svoje zado-
voljstvo ob obisku Mozirskega 
gaja in Mozirja.
Benjamin Kanjir
ljenih in prenovljenih. Tudi to je v 
Gaj privabilo preštevilne ljubite-
lje joge. Slednje in osrednja gosta 
je uvodoma pozdravil mozirski žu-
pan Ivan Suhoveršnik. Poudaril je, 
da ljudje skrbijo predvsem za svo-
10. GOLAŽIJADA V MOZIRJU
Flosarji dokazali, da obvladajo kuhanje golaža
Ekipa Turistične kmetije Korošec je bila številčna in zelo dobre volje.
Člani zmagovalnih ekip z ocenjevalci in organizatorji prireditve
Na mozirskem sejmišču so čla-
ni pustne srenje na čelu z Markom 
Presečnikom organizirali že deseto 
tradicionalno tekmovanje v kuha-
nju golaža. Člani strokovne komisi-
je, ki jo je vodila Zdenka Tompa, so 
podelili lovoriki za najbolj urejeno 
stojnico in najboljši golaž. Oboje 
so tokrat domov odnesli člani eki-
pe ljubenskih flosarjev.
ISKANJE NAJBOLJŠIH SESTAVIN
Kuharske ekipe so s strani or-
ganizatorjev prejele goveji bočnik 
in čebulo v isti količini. Poleg te-
ga še košarico začimb, ki pa so bi-
le različno uporabljene. Paziti je bi-
lo potrebno na prave količine soli 
in pekočih začimb, da ni prišlo do 
premočnih okusov. To se je v pre-
teklosti že marsikomu zgodilo, nje-
gov izdelek pa bil zato izločen.
OCENJEVANJE STOJNIC
Člani komisije Zdenka Tompa, 
Vida Čretnik in Konrad Purgaj so 
ves čas kuhanja ocenjevali ekipe 
in njihove prostore. Štela je ureje-
nost in izvirnost kuhališča ter stoj-
nice, osebna urejenost kuharjev in 
splošen vtis prostora. Po zbranih 
točkah ocenjevalcev se je izkazalo, 
da so za najlepši prostor in izgled 
poskrbeli ljubenski flosarji.
GOLAŽI SO BILI ODLIČNI
Po dobrih treh urah so ekipe pri-
nesle izdelke na ocenjevanje. Vzor-
ci so šli ocenjevalcem dobro v tek. 
Kot je kasneje na razglasitvi deja-
la Zdenka Tompa, ni noben izstopal 
po kvaliteti navzdol. Po točkovanju 
pa so izluščili tri najboljše.
SKAVTI ZA LAS OB PONOVITEV 
LANSKE ZMAGE
Pokal za tretje mesto je preje-
la ekipa Vista. Na drugo mesto so 
se uvrstili lanski zmagovalci, člani 
ekipe mozirskih skavtov, ki so pre-
hodni pokal za leto dni predali v 
last ekipi ljubenskih flosarjev.
Tekst in foto: Benjamin Kanjir
Savinjske novice št. 24, 15. junij 2018 17
Organizacije, Ljudje in dogodki, Čestitke
JURČKOVA SEZONA PRESENETILA VSE, TUDI NAJVEČJE GOBOLJUBCE
V gozdovih se bohoti vse več gobjih vrst
Spomladanski jurčki že kličejo 
poletje. (Foto: Jože Miklavc)
Zdi se, da je ob obilni moči zgo-
dnja gobarska sezona presenetila 
še tako poučene, ki niso pričako-
vali obilne rasti spomladanskih go-
banov. Prvi val se je razširil že pred 
mesecem dni. Gobanu se je pridru-
žilo še nekaj drugih vrst gob. 
Morda še najbolj zamujajo lisič-
ke, pogojno užitne bisernice (Ama-
nita rubescens), tudi z imenom 
rdečkasta mušnica ali purešnica, 
pa so popestrile naše iglaste goz-
dove že kar rekordno. Najti je že 
nekaj golobic, medvedovih tačk, 
za nami je tudi že prvi val pšenične 
gobe (Rozites caperata), znane kot 
ciganček. Pohitele so tudi nekate-
re vrste mušnic, siva, panterjeva in 
citronasta. Glavna sezona gobarje-
nja pa seveda še pride.
Jože Miklavc
POBRATENJE MED OBČINAMA NAZARJE IN MIREN-KOSTANJEVICA OBETA DOBRO SODELOVANJE
Nazarski upokojenci obiskali upokojence v Mirnu
Člani Društva upokojencev Nazarje na prijateljskem obisku v občini Miren-Kostanjevica 
(fotodokumentacija DU Nazarje)
Po lanskoletnem podpisu pobratenja občin 
Miren-Kostanjevica in Nazarje so pričeli izvaja-
ti dogovor o srečanjih na medobčinski ravni in 
med skupinami občanov ene in druge občine. 
Tako so se 24. maja v tej lepi kraški pokrajini sre-
čali člani društev upokojencev Miren in Nazar-
je. Slednje sta vodila predsednica Vera Pečnik 
in podpredsednik Janez Štiglic.
SLOVESEN SPREJEM
Gostom iz nazarske občine so pripravili prije-
ten in slovesen sprejem. Pevski zbor Društva že-
na Miren-Orehovlje je zapel nekaj pesmi, posebej 
je izstopala njihova predstavitvena priredba »mi-
renske himne«. Za dobrodošlico so jim domačin-
ke ponudile domače pecivo ter značilno jed frtaljo.
PREDSTAVILI TUDI ČEVLJARSKI MUZEJ
Po pozdravnem nagovoru predsednika DU 
Miren Zdravka Staniča in podžupana občine Mi-
ren-Kostanjevica Stojana Cotiča sta se v imenu 
obiskovalcev zahvalila za sprejem župan obči-
ne Nazarje Matej Pečovnik in Vera Pečnik. Nato 
so gostitelji predstavili dnevni center za starej-
še Hišo dobre volje ter Čevljarski muzej (o tem 
je v svoji knjižici Primorski begunci v Zgornji Sa-
vinjski dolini pisal tudi Aleksander Videčnik), na 
Cerju pomnik braniteljem slovenske zemlje ter 
naravno kraško jamo Pečinko (znano iz Soške 
fronte) ter Borojevičev prestol.
DOGOVOR O OBISKU NAŠE DOLINE
Srečanje so zaključili pri Krčarju v Selah na 
Krasu, kjer je goste pozdravil še predstavnik DU 
Kostanjevica Polde Blažič, ki je tudi sam pove-
dal marsikaj zanimivega o Krasu in ladjedelnici 
v Miljah. Ob zaključku so se dogovorili, da bodo 
kolegi DU Miren in Kostanjevica obiskali Nazar-
je in okolico ob septembrskem občinskem pra-
zniku v Nazarjah.
Jože Miklavc
Savinjske novice št. 24, 15. junij 2018
18
Ljudje in dogodki, Prejeli smo
LETNI KONCERT ZBOROV OSNOVNE ŠOLE NAZARJE
Petje v zahvalo za vložen trud vsem sodelujočim
Na letnem koncertu zborov OŠ Nazarje se je poslovilo šest 
devetošolcev, ki so bili zboru zvesti vseh devet let. Na fotografiji z 
zborovodkinjo Katjo Gruber. (Foto: Barbara Rozoničnik)
Osnovna šola Nazarje je pozna-
na po pestri in uspešni zborovski 
dejavnosti, nad katero bdi zboro-
vodkinja Katja Gruber. V domu kul-
ture so pevci na letnem koncertu 
prepevali manj zahtevne pesmi in 
si tako oddahnili po napornem le-
tu, ki ga krasijo lepi uspehi. 
Obiskovalci so izvedeli marsikaj 
iz zakulisja zborovskega dogajanja, 
kjer morajo pridne roke poskrbeti, 
da pevci niso lačni, da so zborovska 
oblačila pripravljena ip. Ob večjih 
projektih pa celotna šola z ravna-
teljico Vesno Lešnik na čelu združi 
moči in zborom nudi dobre pogoje 
za delovanje. Tem nevidnim pomoč-
nikom, kot jih imenuje Gruberjeva, 
so se zahvaliti s koncertom. 
Šest devetošolcev, ki so bili zbo-
ru zvesti vseh devet let, se je na 
koncertu poslovilo. Ravnateljica 
Lešnikova se jim je zahvalila, da so 
dali šoli in kraju na razpolago svoj 
talent. Zahvala je bila namenje-
na tudi ostalim sodelavcem zbora 
in seveda neutrudni zborovodkinji 
Katji Gruber, ki se je podpisala tu-
di pod scenarij tokratne prireditve, 
skozi katero je poslušalce popeljal 
Bojan Štrukelj. 
Barbara Rozoničnik
OSNOVNA ŠOLA GORNJI GRAD
Ustvarjalne iskrice
Učenci uživajo na lončarskih delavnicah, kjer izdelujejo razne 
izdelke iz gline. (Foto: ŠMS)
Na gornjegrajski šoli so učenci 
v goste povabili starše, da si ogle-
dajo, kaj vse so v krožkih počeli te-
kom šolskega leta. Prireditev so 
poimenovali Ustvarjalne iskrice, 
ker so želeli prikazati delček njiho-
ve celoletne ustvarjalnosti in kre-
ativnosti.
PLES, PLES IN ŠE PLES
V uvodu so devetošolci odigra-
li igro Speči menih, ki je nastala 
v okviru turistične naloge v pro-
jektu Turizmu pomaga lastna gla-
va. Zapela sta otroški in mladin-
ski pevski zbor, s plesnima točka-
ma so se predstavili šolarji podru-
žnične šole iz Bočne, učenci iz No-
jev. Na odru ni manjkala niti mlaj-
ša folklorna skupina. 
STOJNICE SO VABILE
Ob slovesu je zbor odpel šol-
sko himno, ki so jo napisali sami, 
spregovorila je ravnateljica Blan-
ka Nerad. Kaj učenci počnejo v 
krožkih, pa so si obiskovalci lah-
ko ogledali po prostorih. Navdušili 
so kuharji, ki so napekli veliko pe-
civa. Krožek obiskuje preko tride-
set učencev. Svojo dejavnost so 
predstavili čebelarji, ekošola, fo-
tografi, lončarji, udeleženci likov-
ne kolonije in ustvarjalci animira-
nih filmov.
ŠMS
ve Štifte pa so pripravili sklop de-
klamacij. 
Tudi učenci, ki obiskujejo izbir-
ni predmet nemški jezik, so zaple-
sali, prav tako učenke višje stop-
nje, ki so odplesale ples zombi-
VRTEC LJUBNO
V skupini Ježkov smo spoznali tehniko filcanja
Otrokom in strokovnim delavkam 
ljubenskega vrtca je Justika Juvan 
predstavila tehniko filcanja.
Veliko lepih trenutkov smo do-
živeli v različnih oblikah druženja 
s starši, starimi starši in sokrajani. 
Eden izmed takih se je odvil v če-
trtek, 31. maja. 
V igralnico Ježkov je prišla Ju-
stika Juvan, Blaževa babica, in 
predstavila otrokom ter strokov-
nim delavkam tehniko filcanja. 
Nekaj otrok je že bilo sezna-
njeno s to tehniko, ostali pa so 
jo spoznali takrat. Material, ki je 
bil za delo potreben, je prines-
la s seboj in otroci so jo ob opa-
zovanju njenih spretnosti in uče-
nju te zahtevne tehnike z zanima-
njem gledali. 
Mojca Pikl, 
Vanda Atelšek 
Savinjske novice št. 24, 15. junij 2018 19
Ljudje in dogodki, Oglasi
PROJEKT STANDUPMARATONEC
Komik Tešky obiskal tudi našo dolino
Andrej Težak Tešky je obiskal Planinski dom na Menini, 
Mozirsko kočo na Golteh (na sliki) in Kočo na Loki pod Raduho. 
(Fotodokumentacija Golte d. o. o.)
Andrej Težak Tešky se je lotil 
projekta z naslovom StandUpMa-
ratonec. V 33 dneh bo s podpor-
niki obiskal 33 vrhov po Slove-
niji in na vsaki obiskani planin-
ski koči tudi nastopil. V stand-
-up nastopih so se mu pridruži-
li: Gašper Bergant, Uroš Kuzman, 
Perica Jerković, Boštjan Gorenc 
Pižama, Tin Vodopivec in številni 
drugi. Konec maja je obiskal Pla-
ninski dom na Menini, Mozirsko 
kočo na Golteh in Kočo na Loki 
pod Raduho. 
PROJEKT Z DOBRODELNO 
NOTO
Vsi ti obiski gorski vrhov pote-
kajo v sodelovanju z Zlatorogovo 
OBISKOVALCI 
SO SE NA VRHOVIH 
NASMEJALI
Andrej Težak Tešky je eden od ko-
mikov, ki je slovensko stand-up ko-
medijo postavljal na noge. Lani se 
je lotil podobnega projekta, kjer je 
pretekel preko 500 kilometrov, le-
tos pa se je osredotočil na vzpenja-
nje na hribe. Njegov namen je bil, da 
privabi čim več ljudi, ki jih na vrhu 
poti nagradi s stand-up nastopom 
skupaj z njegovimi kolegi. 
Predvsem pa je pomemben 
faktor tudi združitev ljudi in nji-
hova usmeritev v aktivno in zdra-
vo življenje. Med 26. in 29. ma-
jem je tako obiskal tudi našo do-
lino, kjer se mu je pridružilo lepo 
število ljudi. Poleg njega so obi-
skovalce na planinskih kočah za-
bavali Matic Iskra, Dejan Ikovic, 
Stefan Šumanac Šumi in Matic 
Kokošar.
Primož Vajdl
noto. Gre za projekt botrstva, kjer 
lahko vsakdo s poslanim sporoči-
lom donira pet evrov, večje zneske 
pa nakaže preko položnice. Do-
nacije so se zbirale tudi v poseb-
nih škatlah na slovenskih gorskih 
vrhovih. Vsa zbrana sredstva so 
namenjena za boljše življenje ot-
rok v Sloveniji.
4. MOTO PIKNIK LUČKIH BAJKERJEV
Odgovornost in spoštovanje 
drugih pogoj za varno vožnjo
Lučki župnik Viki Košec je opravil blagoslov. (Foto: Franjo Atelšek)
»Lučki bikerji«, kot se imenu-
jejo tamkajšnji ljubitelji motorjev 
in štirikolesnikov, so prvo junijsko 
soboto poskrbeli za tradicionalno 
srečanje v Strugah pred Lučami. 
Na pragu motoristične sezone se 
je dogodka udeležilo nekaj deset 
motorističnih zanesenjakov iz Luč 
in od drugod.
BLAGOSLOV MOTORJEV IN 
UDELEŽENCEV 
Blagoslov jeklenih konjičkov, nji-
hovih voznikov in sopotnikov je op-
ravil lučki župnik Viki Košec, ki je 
v nagovoru poudaril, da blagoslov 
kot tak nič ne pomaga, če se ude-
leženci v prometu ne obnašajo od-
govorno do sebe in do drugih, kar 
je osnovni pogoj za varno vožnjo. 
PANORAMSKA VOŽNJA V 
LOGARSKO DOLINO
Srečanje je zmotil dež. Ko je po-
nehal, so se motoristi podali na pa-
noramsko vožnjo do zadnjega de-
la Logarske doline, krožišča pod 
slapom Rinka, kjer so imeli kraj-
ši postanek. Po vrnitvi so nadalje-
vali veselo srečanje s piknikom v 
Strugah.
Franjo Atelšek
transverzalo ponosa in akcijo Gre-
mo v hribe ter imajo dobrodelno 
Savinjske novice št. 24, 15. junij 2018
20
Šport, Organizacije, Ljudje in dogodki
ROKOMET
»Mini« rokometašice RK Nazarje zaključile 
sezono z nasmejanimi obrazi
Rokometni klub Nazarje je organiziral turnir mini rokometa v domači športni dvorani.
Nazarski rokometni klub je v soboto, 26. maja, 
organiziral turnir mini rokometa v domači špor-
tni dvorani. Poleg omenjenega kluba so nastopi-
le ekipe OŠ Trnava in OŠ Prebold. Punce in fantje 
so pokazali staršem, ki so jih spodbujali s tribun, 
kaj so se naučili na treningih rokometa. 
Turnirja sta se udeležili tudi Patricija Pikl in 
Ema Žagar, igralke mladinske ekipe RK Nazarje, ki 
so teden pred tem osvojile naslov državnih pod-
prvakinj. Otroci so si z navdušenjem ogledali sre-
brni medalji, ki sta se jima svetile okoli vratu, in s 
tem dobili motivacijo za naslednjo sezono. S tem 
so mlajše rokometašice zaključile letošnjo sezo-
no z nasmehom na obrazu in se že veselijo nas-
lednje, ki se bo pričela septembra. 
RK
PLANINSKO DRUŠTVO SOLČAVA
Globok Matkov 
škaf letos privabil 
številne obiskovalce
Prvo junijsko nedeljo je številne pohodnike 
in planince pot zanesla v Matkov kot, točne-
je na tradicionalni pohod do Matkovega ška-
fa, katerega organizator je bilo Planinsko dru-
štvo Solčava. Že vrsto let namreč marsikate-
rega planinca na pragu poletja privabi ta na-
ravna znamenitost pod previsno steno mogoč-
ne Mrzle gore. 
DO ŠKAFA PREKO STO 
POHODNIKOV
Letošnji pohod je bil za vsakega od preko sto 
pohodnikov še toliko bolj zanimiv, saj je bilo za-
radi obilice snega, s katerim je bila radodarna 
zima, pričakovanje o globini tega ogromnega 
»škafa« še toliko večje. Že sama pot je dobršen 
del pred ciljem potekala po ogromni gmoti sne-
ga, s čimer je bila zahtevnost za udeležence še 
toliko večja. Med pohodniki so bile tudi družine 
z otroki, za katere je bilo to nedvomno pravo do-
živetje sprostitve v neokrnjeni naravi. 
TEMPERATURE GOR, ŠKAF DOL
Še večje pa je bilo zadovoljstvo na cilju pog-
led v – po oceni organizatorjev – 15 metrov glo-
boko luknjo v obliki lijaka, ki jo je narava izdol-
bla v obilico snega, »shranjenega« v zadnjem 
delu ledeniške doline Matkovega kota. Škaf je 
bil letos menda globok že preko 30 metrov, ven-
dar ga zob časa v obliki toplega poletja vztraj-
no niža. 
Franjo Atelšek
ŽUPNIJA MOZIRJE
Romarji tradicionalno od cerkve do cerkve
Pohodniki so se podali na romanje do vseh cerkva župnij Mozirje in Šmihel. 
(Foto: Benjamin Kanjir)
Na prvo junijsko nedeljo zjutraj so se pred 
mozirskim župniščem zbrali pohodniki, ki so se 
podali na tradicionalno romanje do vseh cerkva 
župnij Mozirje in Šmihel. Dan je bil vroč in sopa-
ren, dobra volja pa zagotovljena.
Od farne cerkve sv. Jurija so se podali navkre-
ber proti cerkvi sv. Radegunde, kjer je bila lepa 
nedelja. Tam so bili pri maši, na kateri so z doma-
čini prosili za lepo vreme in obilno letino. Pot jih 
je nato vodila navzdol proti Šmihelu. Vmes so se 
tu in tam na kakšni kmetiji ustavili. Na koncu so 
obiskali cerkev sv. Nikolaja v Ljubiji in se nato ob 
glavni cesti vrnili na izhodiščno mesto v Mozirje.
Benjamin Kanjir
Pogled v dolino z roba škafa, ki je letos 
globok 15 metrov. (Foto: Franjo Atelšek)
Savinjske novice št. 24, 15. junij 2018 21
Šport
ROKOMETNI KLUB NAZARJE
Mladinke pustile dušo in srce na igrišču  
Rokometašice RK Nazarje so se z zadnjo zmago proti Krimu v točkah izenačile z državnim 
prvakinjam, o lesku medalj je odločala razlika v golih. (Foto: Živa Kolar)
V nedeljo, 20. maja, je v Športni dvorani Na-
zarje potekala finalna tekma kategorije mladink 
državnega prvenstva. Nazarčanke so se v finalu 
pomerile z ekipo RK Krim Mercator, proti katerim 
so na prvi tekmi v Ljubljani izgubile z 22:30. Tok-
rat so dekleta pustile dušo, srce in zadnje atome 
energije na igrišču ter na koncu slavile zmago 
z rezultatom 26:25. Za osvojitev državnega pr-
venstva je bila razlika premajhna, vendar so se 
kljub temu veselile naslova podprvakinj. 
Najboljša strelka domače ekipe je bila Saša 
Golavšek s sedmimi zadetki, v ekipi Krima pa je 
Hana Vučko zadela šestkrat. Medalje in pokale 
je izročil trener ženske mladinske rokometne re-
prezentance Bojan Voglar. Za osvojitev izvrstne-
ga rezultata gredo zasluge tako igralkam kot 
trenerju Jerneju Rantahu.
RK
DRŽAVNO PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL V NAMIZNEM TENISU
Lučanka Pija Funtek je postala državna podprvakinja 
Pija Funtek je postala državna podprvakinja 
v konkurenci osnovnih šol v namiznem 
tenisu. (Fotodokumentacija OŠ Luče) 
V Murski Soboti je prejšnji ponedeljek potekal 
finalni turnir osnovnih šol v namiznem tenisu. V 
konkurenci najboljših igralk in igralcev so odlič-
no nastopili tudi učenci in učenke Osnovne šo-
le Blaža Arniča iz Luč in dosegli izvrstne rezul-
tate, najboljše v tej športni panogi v zgodovini 
šole. Nastope v državnem finalu so si priborili z 
odličnimi igrami na področnem tekmovanju ter 
na državnem četrtfinalu in polfinalu. 
IZJEMNI UČENCI – ČLANICE IN ČLANI NTK 
SAVINJA
Med posamezniki sta v finalu nastopila Aljaž 
Pančur pri fantih od 6. do 9. razreda in Pija Fun-
tek pri deklicah od 6. do 9. razreda. Slednja si je 
z odličnimi igrami priigrala naslov državne pod-
prvakinje, s čimer je dokazala talent, ki ga pri-
dno brusi na treningih v NTK Savinja Luče. Lučki 
klub je imel v finalu največ svojih predstavnikov, 
za kar imata veliko zaslug trenerja Patrik Rosc 
in Jaka Golavšek.
Tudi Aljaž Pančur je z nekaj odličnimi igrami 
opozoril nase, premagal je celo poznejšega dr-
žavnega prvaka in na koncu osvojil zelo dobro 
7 . mesto.
ODLIČNI TUDI V EKIPNI KONKURENCI
Lučki osnovnošolci so se uvrstili tudi v eki-
pni del finalnega državnega tekmovanja, kjer 
so prav tako dosegli svojo najboljšo uvrstitev 
doslej, saj so dosegli 4. mesto. 
Ekipa v postavi Matic Čopar, Aljaž Pančur, Pija 
Funtek in Anja Pančur je bila celo zelo blizu pre-
senečenja, saj so proti državnim prvakom iz Pu-
concev že vodili z 2:1, potem pa v napeti konč-
nici izgubili z 2:3. Z istim rezultatom so izgubili 
še v tekmi za 3. mesto, kljub temu so lahko več 
kot zadovoljni s prikazanim v tem šolskem letu.
IZJEMNA BERA NA TEKMOVANJIH 
DRŽAVNEGA NIVOJA
Kot je povedal športni pedagog Rajko Rudnik, 
si bodo v Lučah letošnje šolsko leto zapomnili 
kot eno izmed najuspešnejših doslej, kar se ti-
če šolskih športni tekmovanj. Kar sedem ekip in 
16 posameznikov si je uspelo zagotoviti nastope 
na državnem nivoju, kar je za tako majhno šolo 
že skoraj neverjetno. 
»Smučarji so že tretje leto zapored ekipni dr-
žavni prvaki, v namiznem tenisu smo dosegli 4. 
mesto, mlajše deklice si delijo odlično 7 . mesto v 
državi v košarki, starejši dečki si delijo 10. mes-
to v odbojki in prav tako 10. mesto v odbojki na 
mivki, v košarki si starejše deklice delijo 17 . mes-
to, mlajši dečki pa 20. Prvič se nam je uspelo 
uvrstiti v finale državnega prvenstva tudi v fan-
tovski štafeti 4x100 metrov in še bi lahko našte-
vali,« je razložil Rudnik.
Med posamezniki so poleg Pije Funtek in Alja-
ža Pančurja odlične rezultate dosegli še smučar-
ji, saj so se kar štirje uvrstili med najboljših deset. 
»Lucija Suhodolnik je bila 4., 5. mesto je osvojili 
Jan Dogaris, Blaž Kemenšek je bil 8. in Taja Špeh 
10,« je še dodal njihov športni pedagog. 
Marija Lebar
TEKMA Z MALOKALIBRSKO PUŠKO 
V vodstvu Ivan 
Rihter
Strelsko društvo Gornji Grad je zaključilo tek-
me s pištolo in v nedeljo organiziralo tekmo z 
malokalibrsko puško na strelišču Lovske druži-
ne Gornji Grad Zagradišče. To je bila prva od treh 
tekem z malokalibrsko puško leže brez naslona 
na 50 metrov po 5 nabojev v malokalibrsko tar-
čo za preizkus in 10 v tarčo za oceno. Zmagal je 
Ivan Rihter (82 krogov), drugi je bil Tomaž Trogar 
(74) in tretji Ivko Poličnik (67). Trenutni vrstni red 
za kombinacijo je: 1. Ivan Rihter (295 točk), 2. Bo-
ris Purnat (293) in 3. Tomaž Trogar (288).
Janez Kolar
Savinjske novice št. 24, 15. junij 2018
22
Oglasi
JAVNI RAZPIS 
ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV NA PODROČJU 
KULTURNE DEJAVNOSTI V OBČINI - 2018
 
Obveščamo vas, da je na spletnem portalu Občine Mozirje objavljen 
Javni razpis za sofinanciranje programov na področju kulturne dejav-
nosti v Občini Mozirje za leto 2018.
Razpisna dokumentacija vsebuje:
- javni razpis,
- vloga (priloga 1 in priloga 2)
- točkovnik za vrednotenje kulturnih dejavnosti.
Razpisno dokumentacijo izpolnite ter jo pošljite ali osebno dostavi-
te v zaprtih kuvertah s pripisom »ne odpiraj - razpis kultura 2018«, 
na naslov OBČINA MOZIRJE, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje, 
najpozneje do 2. 7 . 2018, in sicer do 15. ure.
Vse ostale informacije lahko dobite na telefonu 83 93 306, mag. Ivo 
Glušič.
ŽUPAN OBČINE MOZIRJE
Ivan SUHOVERŠNIK l.r.
OBČINA MOZIRJE
OBČINSKA UPRAVA
Šmihelska cesta 2, 3330 MOZIRJE
Savinjske novice št. 24, 15. junij 2018 23
Kronika, Oglasi
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
•	 VLOMILCU	IZ	BOČNE	ODVZELI	PROSTOST	V	PORTOROŽU
Portorož: 5. junija so policisti Policijske postaje Mozirje v Por-
torožu odvzeli prostost 32-letnemu Bočanu. Z zbiranjem obvestil 
so ga osumili storitve štirih vlomov na območju Bočne in Varpolj. 
Policisti so pridobili odredbo za hišno preiskavo, v kateri so našli 
predmete, ki so izvirali iz teh kaznivih dejanj. Ker gre za storilca, 
ki je bil že v preteklosti obravnavan za tovrstna kazniva dejanja, 
so ga policisti s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sod-
niku v Celju, ki je zoper njega odredil pripor in bo tam do sojenja.
•	 GROZIL	IN	RAZBIJAL
Mozirje: 8. junija je na številko 113 poklicala občanka iz Mozir-
ja in sporočila, da jo je sosed napadel, ji grozil, razbijal po vratih 
in razbil steklo na vhodnih vratih. Ob prihodu patrulje na kraj do-
godka kršitve več ni bilo, prav tako ne storilca. Oškodovanka je 
podala predlog za pregon kaznivega dejanja grožnje in poško-
dovanja tuje stvari. Sledi zbiranje obvestil in kazenska ovadba 
na pristojno državno tožilstvo.
•	 NAPADALEC	PO	STORITVI	DEJANJA	HUDO	POŠKODOVAN	V		
							PROMETNI	NESREČI
Juvanje: 8. junija je bila policijska patrulja PP Mozirje obveš-
čena o kršitvi javnega reda in miru v Juvanju. Storilec je prišel na 
dom oškodovanca, ga napadel in posprejal s solzivcem. Po sto-
ritvi se je s kraja odpeljal z mopedom in nato zaradi neprilagoje-
ne hitrosti padel po vozišču. Pri tem se je hudo telesno poškodo-
val. Zoper kršitelja sledi odločba o hitrem postopku zaradi kršit-
ve javnega reda in miru ter cestno prometnih predpisov.
•	 ZDRSNIL	15	METROV	V	GLOBINO	
Mrzla gora: 10. junija ob 10.46 sta v steni na Mrzli gori pleza-
la alpinista. Enemu se je pri tem zlomil oprimek, zaradi česar je 
zdrsnil 15 metrov v globino. Pri tem si je poškodoval nogo in ro-
ko. Posredovali so gorski reševalci GRS Celje in dežurna ekipa 
GRS z Brnika s helikopterjem Slovenske vojske. Poškodovanega 
alpinista so oskrbeli na kraju, ga pripravili za transport in odpe-
ljali v UKC Ljubljana.
OBVESTILO
V soboto, 16. junija, bo na območju občin Solčava in Luče na 
cesti potekala javna prireditev kolesarska Dirka po Sloveniji, za-
radi česar bo v času dirke popolna zapora regionalne ceste Pa-
vličevo sedlo-Luče-Kranjski Rak. Vozniki naj upoštevajo navodi-
la policistov in redarjev.
POLICIJA SVETUJE
Vlomilci niso na 
dopustu
Policisti opozarjajo na osnovne 
samozaščitne ukrepe pred odho-
dom na počitnice in poudarjajo, da 
vlomilci niso na dopustu. Opozori-
te sosede, da boste dlje časa od-
sotni. Vgradite sodobno ključavni-
co, prečno zaporo, alarmno napra-
vo, najemite sef ...
ZAVARUJTE SE PRED VLOMOM V 
STANOVANJE ALI HIŠO
Poleti se veliko ljudi odpravi na 
krajše ali daljše počitnice. Da bi 
oddih preživeli čimbolj prijetno 
in varno, policisti svetujejo, da še 
pred odhodom od doma poskrbite 
za nekaj osnovnih zaščitnih ukre-
pov.
PRED DALJŠO ODSOTNOSTJO 
Z DOMA:
• zaklenite vrata in zaprite okna,
• pred tem ne pozabite zapre-
ti plina in vode ter izklopiti elektri-
ke, predvsem na aparatih (da vam 
zaradi puščanja vode ali požara ne 
bo treba predčasno prekiniti do-
pusta),
• vklopite alarmno napravo,
• ključev ne puščajte na »skritih 
mestih«, kot so nabiralniki, pred-
pražniki, lončki za rože ipd.,
• ne puščajte doma dragocenos-
ti in denarja (med dopustom raje 
najemite sef),
• o svoji odsotnosti ne puščajte 
sporočil (na telefonskem odzivni-
ku, na listkih),
• poskrbite, da bo videti, kot da 
je nekdo vedno doma (naj vam pri-
jatelj ali sosed redno prazni poštni 
nabiralnik, dviguje rolete; vgradite 
časovna stikala za samodejno pri-
žiganje luči),
• doma parkirana vozila zakleni-
te ter varno shranite dokumente in 
ključe, tudi rezervne,
• ne puščajte orodja ali drugih 
priročnih sredstev v okolici hiše,
• z vidnih mest umaknite vred-
nejše predmete,
• povejte sosedom, kako ste do-
segljivi,
• preglejte zavarovalne police, 
kako je s kritjem škode pri vlomu,
• zapišite si serijske številke 
vrednejših predmetov ali jih celo 
fotografirajte, po možnosti pa tu-
di označite (umetniške slike, nakit, 
tehnične predmete idr.).
ČE OSTANETE DOMA: 
(zlasti to velja za starejše osebe 
in otroke)
• zaklepajte vrata,
• ne odpirajte vrat neznancem,
• varnostno verižico imejte ved-
no zataknjeno, še zlasti če ste sa-
mi,
• Uporabljajte domofone in vide-
odomofone ter kukala na vhodih.
Savinjske novice št. 24, 15. junij 2018
24
Za razvedrilo
VAJA DELA MOJSTRICO
Mozirska golažijada je nenačrtovano gostila dekliščino mičnih 
deklet v pinki barvah Hello Kitty. Urška Jelen se je namreč poslav-
ljala od samskega stanu, saj jo bo pred oltar v Mozirju popeljal slo-
venski rokometni reprezentant Vid Poteko. Zmagovalca letošnje go-
lažijade sta ji dovolila dvigniti zmagovalni pokal, da je dobila obču-
tek, ki ga je njen bodoči bolj vajen. Bo pa v zakonu skrbela za drage-
ga, mu po tekmah celila rane in dajala obkladke na modrice. Urška 
je namreč pediatrinja in zato zna delati z otroki. Torej enako z moški-
mi, ki ob boleznih postanejo kot otroci. 
PRINESLA GA JE LESENA ŠTORKLJA
Na državnem prvenstvu v hitrostnem kiparjenju z motorno ža-
go je le tri tedne star dojenček Nejc, sinček Anje in Jerneja Verbu-
ča iz Šmihela nad Mozirjem, prestal »krst« ob motorni žagi. Mama in 
ati, ki je z motorno žago izoblikoval za vrhunsko 2. mesto skulpturo 
štorklje z otrokom, sta se veselila uspeha in »lesenega krsta«, ki ga 
je obredno opravil priložnostni pooblaščenec Nejc Slapnik (desno), 
prvogovornik prireditve. No, pa imamo še enega novega motorkarja 
v slavni ekipi Zgornjesavinjčanov.
ČAS JE ZA NOVE KOSMATE ŠALE
Alojz Podbregar (v sredini), upokojenec in priložnostni vlcer: 
»Čuj, Jaka, kam boš dal to skorjevko?«
Jaka Matijovc (desno), prevoznik skorjevke: »Razmišljam, ali bi 
montirali na njo kolesa in jo uporabili kot mobilno hiško za turiste.«
Franc Robnik, upokojenec in priložnostni vlcer: »Pustita jo še ne-
kaj časa, da ob njej obujam spomine. Prav v takšni sem v mlados-
ti preživel veliko časa ob kuhanju repne župe in poslušanju kosma-
tih vlcerskih šal.«
(Foto: BK)
(Foto: MŠ)
Savinjske novice št. 24, 15. junij 2018 25
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 24. številki SN
2018
Ime in priimek:
Naslov: 
Vsebina oglasa (do 10 besed):
Križanka, Informacije
KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Connie Palmen: Ti si rekel
Roman nizozemske pisatelji-
ce pripoveduje tragično ljubezen-
sko zgodbo med ameriško pesni-
co in pisateljico Slyvio Plath (1932–
1963) ter angleškim pesnikom Te-
dom Hughesom (1930–1998). Bra-
lec v pripovedovanju, ki ga pisa-
teljica položila na usta pesnika 
Hughesa, prisluhne eni najbolj si-
lovitih, obenem tudi tragičnih inti-
mnih zgodb med dvema umetniko-
ma v 20. stoletju. 
Strastno in hkrati uničujočo lju-
bezen, ki jo slavna umetnika kro-
nata z zakonom, sklene Sylvijin sa-
momor, za katerega javnost okri-
vi Hughesa. Ta je o svoji zvezi s psi-
hično nestabilno in k samouničenju 
nagnjeno mlado umetnico molčal 
vse do svoje skorajšnje smrti, na-
to pa o Sylvijinem samomoru spre-
govoril tik pred smrtjo, ko je objavil 
Pisma za rojstni dan. V tisti čas je 
umeščen tudi roman, ki je prepoz-
nan kot ena najboljših romanesknih 
biografij zadnjega časa.
Savinjske novice št. 24, 15. junij 2018
26
Petek,
15. junij
ob 16.30. Center Rinka Solčava
Delavnica Zelišča v kulinariki
ob 19.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji
Komična predstava MAČ'K
ob 19.00. Gostišče in muzej Firšt v Logarski dolini
Otvoritveni dogodek Festivala zelišč
Sobota,
16. junij
ob 7 .30. ŠRC Račnek v Šmartnem ob Dreti
Ta veseli dan: Dobrodelni tek s kužki
ob 8.00. Planinski dom Farbanca na Čreti
5. spominski pohod k spomenikom na Čreti
ob 9.00. Solčava
2. mednarodni Ex filcore na temo zelišča
ob 12.00. ŠRC Račnek v Šmartnem ob Dreti
Ta veseli dan: zabavne igre
ob 17 .00. Zavod Stanislava Gornji Grad
Pevsko – likovno druženje z ljudskimi pevkami 
Pušeljc
ob 20.00. Gasilski dom Rečica ob Savinji
Gasilska veselica z nočnim gasilskim 
tekmovanjem
ob 20.00. ŠRC Račnek v Šmartnem ob Dreti
Ta veseli dan z ansamblom Žarek in Kingstoni
Nedelja,
17 . junij
ob 9.00. Parkirišče pred Mozirskim gajem
Otroški Bimbo tek
ob 10.00. Parkirišče pred Mozirskim gajem
Maraton Savinja
ob 15.00. Solčava
Otvoritev razstave Ex filcore Solčava
ob 18.00. Park ob katedrali v Gornjem Gradu
Čajanka
ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji
Slavnostna seja Občinskega sveta 
Rečica ob Savinji s podelitvijo priznanj
 Ponedeljek,
18. junij
ob 15.00. Sejmišče v Mozirju
S košarico po zdravilna zelišča
Torek,
19. junij
ob 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Dopoldanska čajanka 
ob 18.00. Park ob katedrali v Gornjem Gradu
Čajanka
Sreda,
20. junij
ob 10.00 in 16.00. Kmetija Bevšek, Robanov kot
Permakulturno načrtovanje prostora, raba listne 
zastirke pri vzgoji zelišč
ob 17 .00. Medgen borza Rečica ob Savinji
Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
Četrtek,
21. junij
ob 17 .00. Mozirski gaj
Maša in dražba Alojzijevega vina
ob 18.00. Kulturna dvorana Luče
Otvoritev Pohodniškega festivala v 
Kamniško-Savinjskih Alpah
ob 18.00. Park ob katedrali v Gornjem Gradu
Čajanka
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Napovednik dogodkov
◊	 KMETJE,	GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi 
vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. 
Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.      
◊	 Naročila	in	montaža	vseh	TELEMACH		in	
TOTAL	TV	paketov!		gsm:	041/688-094.	
Miro Prašnikar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. 
◊	 KVALITETNE	BARVE	ZA	LES	
Čistilne krpice Würth, kamp lučke, gasilniki, pl. jeklenke, 
šivalni stroji, ... tel. št. 03/839-48-01, 031/610-563.
Trgovina Zagožen; Slemešek s.p., Ljubija 121, Mozirje.
◊	 Javna	dražba	kmetijskih	strojev	in	živine	-	
19.	6.	2018;	več	na:	info@pks-od.si.
Javno dražbo razpisuje izvršitelj Iztok Pečoler iz Slovenj Gradca.
◊	 V	ALPSKI		VILI	V	MOZIRJU,	na	Gradišču,	
bosta januarja 2019 na voljo dva komfortna najemniška 
stanovanja in ena udobna mansardna garsonjera, pri-
merna za mlado družino. Inf.: 031/477-732, Mimoza d.o.o.
ŽIVALI – PRODAM
Prašiče, najboljše mesnate pasme za 
dopitanje na večjo težo, Fišar; gsm 
041/619-372.
Prodam teličko sivo-rjavo, staro 10 
dni; gsm 041/269-878.
Prodam dve telički, križani, čb-ls; 
gsm 041/318-442.
Prodam prašiče, domače vzreje, raz-
ličnih tež, možna dostava. Andrejeva 
kmetija; gsm 031/509-061.
Prodam zajklo modri dunajčan, sta-
ro 1 leto, težko 4 kg, Sp. Rečica; gsm 
070/870-321.
ŽIVALI – KUPIM
Kupim kravo, telico za zakol, do-
pitanje in teličke nad 100 kg; gsm 
031/533-745.
ŽIVALI-ODDAM
Oddam 3 mesece stare psičke me-
šance s kavkaškim ovčarjem; gsm 
051/318-577 ali 839-10-73.
DRUGO – PRODAM
Kosilnica dvotaktna, širina 1 m, lepo 
ohranjena, prodam za 160 eur; gsm 
040/738-485.
Gorski traktor reform 2002, s čelno 
strižno koso 2 m, prodam za 7.700 
eur; gsm 041/372-040.
DRUGO – ODDAM
Podarim dva jogija dormeo, 90x190, 
malo rabljena; gsm 031/461-830.
DRUGO – IŠČEM
Iščemo pomoč za nego na domu; 
gsm 031/353-607 .
VOZILA – PRODAM
Prodam vw passat karavan, l. 2014, 
dizel, 2,0, bmt, črne barve, krom. pa-
ket; gsm 041/318-644.
Ugodno prodam bel clio, letnik 1999; 
gsm 070/175-170.
Ugodno prodam citroen C3, čr-
ne barve, letnik 2007, prevoženih 
100.000 km, nove letne gume; gsm 
041/816-909.
Prodam VW passat 1.9 tdi, karavan 
letnik 2008; gsm 041/664-296.
DRUGO – KUPIM
Kupim traktor univerzal, zetor, štore, 
neoholand ter ostale traktorje; gsm 
030/419-790.
NEPREMIČNINE
V Varpoljah oddam opremljeno sta-
novanje z garažo; gsm 070/369-
886.
Travnik/njivo 5.500 m2 prodam; gsm 
041/650-151.
Stanovanje z lastnim vhodom v oko-
lici Mozirja oddam osebi ali dvema; 
gsm 051/230-764.
Prodam del hiše s svojim vhodom 
35 m2, v Ljubiji - Kolovrat, za 21.000 
eur in garsonjero na Ljubnem; gsm 
070/777-281.
Savinjske novice št. 24, 15. junij 2018 27
Oglasi
Ljudje in dogodki, Oglasi