9tev. 180.
V Ljublfani, petek 26. msfa 1939.
Nemški inltali|anski odgovor na vofasko zvezo Anglije in Francije z Rusijo:
Vojaška zveza med Italijo,
Nemčijo in - Japonsko?
Rim, 26. maja. m. Italijansko časopisje ostro razpravlja o trojni zvezi med Francijo, Anglijo in Rusijo, ki bo v kratkem sklenjena. Pri pregleda pogajanj med Londonom in Moskvo italijanski listi poudarjajo, da bodo ta pogajanja dejansko končana s porazom Velike Britanije. Po izjavi predsednika Chamberlaina v spodnji zbornici, menijo italijanski krogi, da je sporazum med Londonom in Moskvo gotova stvar. Toda v Italiji že zdaj napovedujejo, da bo odgovor osi Rim—Berlin odločen. Omenjajo svoječasno izjavo Japonske, da ta ne bo ostala brezbrižna ob morebitni angleško-ruski zvezi, tudi tedaj ne, če bi se ta zveza nanašala samo na Evropo. Zato smatrajo za verjetno, da bosta Italija in Nemčija, če pride do francosko-rusko-angleške zveze, razširili medsebojno vojaški pakt tudi na Japonsko in na druge prijateljske države. Tako bi se dosedanji blok 150 milijonov ljudi povečal v blok 800 milijonov ljudi.
V	nemških političnih krogm razlagajo izjave, ki sta jih podala angleški in francoski zunanji minister v Ženevi o angleško-francoskih prizadevanjih, da pride do sklenitve pogodbe s Sovjetsko Rusijo. Pravijo, da je bilo s tem odklonjeno še zadnje vabilo držav osi Rim—Berlin demokratičnim državam za skupno rešitev evropskih vprašanj. Takšno postopanje Francije in Anglije smatrajo tu za nadaljevanje politike obkoljevanja. Z
Velike podmorniške nesreče od leta 1905 do danes
Potop ameriške podmornice »Squalus«, ki je obležala blizu pristanišča Portsmoutha, severno od Newyorka, je zahteval 26 smrtnih žrtev. 33 mornarjev so po dvodnevnih naporih rešili iz podmornice.
Ta podmorniška nesreča, ki je priklicala v 6pomin, kako je to strašno orožje nevarno tudi za tiste, ki ga uporabljajo, spada med velike nesreče te vrste v zgodovini podmornic. Statistika kaže, da so pri 25 potopih samo enkrat rešili vso posadko: leta 1921. ko se je pogreznila angleška podmornica »K-15«.
Glavne nesreče so bile naslednje*
Francoske podmornice:
»Farfadet« 6. julija 1905, Bizerta, 14 mrtvih.
»Lutin« 16. oktobra 1906, Bizerta, 16 mrtvih.
»Pluviose« 26. maja 1910, Calas, 27 mrtvih.
»Vendemiaire« 8. junija 1912, Cherbourg, 24 mrtvih.
»Ondine« 3. oktobra 1928, Vigo, 43 mrtvih.
»Prometheec 7. julija 1932, Cherbourg, 62 mrtvih.
Angleške podmornice:
»A-8«, Devonport 8. junija 1905,	14
žrtev.
»G-ll«, 15. julija 1909, 13 mrtvih.
»A-3« 9. februarja 1912, 14 mrtvih.
»Kap-15« 1921, vsa posadka rešena.
»K-5« 1921, 57 mrtvih.
,	»H-42«	Gibraltar	1922,	26 mrtvih.
»L-24« 1924, 43 mrtvih.
»M-l« 1925, 68 mrtvih.
»H-29« 1926, 6 mrtvih.
»H-47«, ki se je zadela v »L-12-, 6 in 24 mrtvih.
»Poseidon« 1931, 20 mrtvih.
Podmornice raznih držav;
»Kampbala« (ruska) 12. junija 1909, 20 mrtvih.
»6« (japonska) 16. apr. 1910, 14 mrtvih.
»U« (nemška), Kiel, 17. januarja 1911, trije mrtvi.
»R-6« (ameriška), 27. septembra 1921, 10 mrtvih.
»42« (japonska), 19, marca 1924,	18
mrtvih.
»S-4« (ameriška), 17. decembra 1927, 40 mrtvih.
»F-14« (italijanska), 8, avgusta 1928, 27 mrtvih.
»B-13« (sovjetska), 25. julija 1935, 55 mrtvih.
Portsmouth, 26. maja. Rešeni pomožni mehanik Mans, ki je zaprl železna vrata v podmornici ter rešil s tem življenje 33 članov posadke, pripoveduje o tem dogodku takole:
»Vrata sem že skoraj popolnoma zaprr, ko sem slišal krike svojih tovarišev. Popustil sem še enkrat ter omogočil, da se je skozi vrata rešilo, še pet tovarišev. Toda voda je vdirala stalno hitreje. Zavedajoč se, da zavisi življenje večine tovarišev od tega, da zaprem vrata, sem jih hitro zaprl, čeprav sem vedel, da bodo našli tovariši, ki so ostali na drugi strani vrat, gotovo smrt.
Poveljnik »Squalusa«, poročnik Naqucn, se je izrazil nad vse pohvalno o vedenju posadke, češ da je bilo vzorno. Dodal je, da je moralo onih 26 mož, ki so bili v drugem delu podmornice, najti takoj smrt pod ledenim pritiskom vode. Ker se je podmornica nagnila za 30 stopinj, je to dokaz, da je morala drugi del podmornice napolniti takoj voda.
ozirom na to je treba ugotoviti, da zahodne evropske države ne mardjo sodelovati pri delu za evropski mir in reševati pereča vprašanja, od katerih zavisi evropski mir. Zaradi takšnega stališča zahodnih velesil se evropski položaj še dalje poslabšuje. Totalitarne države bodo znale zavzeti stališče tudi proti tej novi akciji obkoljevanja.
London, 26. maja. o. Reuterjev urad je snoči izdal poročilo, v katerem razpravlja o nemških poluradnih ugotovitvah glede sporazuma med Anglijo in Rusijo. Te ugotovitve napovedujejo odločen odgovor Italije in Nemčije. Angleško pol-
uradno poročilo Se enkrat poudarja, da so vse obveznosti, ki jih je Anglija sprejela ali jih bo sprejela, samo obrambnega značaja, niso naperjene proti nikomur in bi začele veljati samo v primeru neupravičenega napada na Anglijo ali njene zaveznice. Zaradi tega pri angleških zvezah ne more biti govora o kakih obkoljevalnih načrtih; nasprotno, angleška vlada neprenehoma poudarja, da je nujno treba nekatera važna vprašanja na svetu rešiti mirno, s posvetovanji ter je vedno pripravljena sprejeti glede tega sodelovanja vseh prizadetih držav.
Nemški tisk ostro graja Poljake in jih spominja na češkoslovaški zgled
Berlin, 26. maja. o. Vse ostrejše pisanje nemških listov zaradi neljubih dogodkov ob poljsko nemški meji, postaja zelo podobno nastopanju nemškega tiska ob lanskih septembrskih dogodkih pred prvo delitvijo češkoslovaške. Listi tudi sami omenjajo, da je sedanje razmerje med Nemčijo in med Poljsko podobno septembrski krizi. Pod naslovom »Nevarna primerjava« piše neki današnji veliki berlinski dnevnik, da bi bilo za Poljsko zelo nevarno, če bi se hotela dati porabiti kot sedlo, s katerega bi zahodne velesile napadle Nemčijo, kakor je to storila Češkoslovaška. Naj se Poljska ne da zapeljati po raznih vojaških zvezah in obljubah glede pomoči in naj ne izziva Nemčije z vojaškimi demonstracijami ter s_ preganjanjem Nemcev na Poljskem. List zaključuje svoj članek z ugotovitvijo, da bi primera med Polj-
sko in Češkoslovaško za zdaj še ne bila umestna, ker govori pet let dobrega prijateljstva z Nemčijo, mora se pa Poljska varovati, da ne bi te nevarne primerjave ustvarila soma z umetnimi sredstvi.
Katovice, 26. maja. AA. Nemški poročevalski urad javlja: Pripadniki nemške nacionalne skupine v Zgornji Slezi ji so postali ponovno predmet preganjanj s strani Poljakov. Iz Kolhovic poročajo, da so Poljaki napadli Nemce v štirih hišah, jih pretepli ter razbili pohištvo. Eichendorfsko gimnazijo v mestu K5nigshutte so že petič napadli Poljaki s kamenjem ter razbili 21 šip. Neupravičene aretacije so na dnevnem redu. Predvsem so bili aretirani naročniki nemških listov. Z motenjem službe božje Nemcev se nadaljuje. V več cerkvah v,Zgornji Šleziji 60 morali ustaviti za nekaj časa službo božjo.
Knez namestnik Pavle govori konjenikom kraljeve garde
Belgrad, 26. maja. Konjeniška brigada kraljeve garde je včeraj imela svojo slavo. Slovesnosti se je udeležil tudi Nj. Vel. kralj Peter II, knez namestnik Pavle, namestnik dr. Sankovič in Perovič, predsednik vlade Cvetkovič, predsednik senata dr. Korošec, predsednik skupščine Simonovič ter skoraj vsi ministri. Kralj Peter je čestital brigadi k slavi. Knez namestnik Pavle se je udeležil slovesnega kosila in iinel pri kosilu naslednji nagovor:
>Vesel sem, da ml je bilo tudi letos mogoče ta slovesni dan preživeti z vami. Konjeniška brigada je najstarejša edinica naše vojske in obstoji že več ko 100 let. Redkokatera vojska se je pr<> slavila tako zelo v tem kratkem času. Se redkejši primer v svetovni zgodovini pa je, da kaka država svoji vojski toliko dolguje kot Jugoslavija, ki bi je brez nje niti ne bilo. Naša vojska ni zaspala na svojih lavorikah. Se dalje bdi nad to državo in bo znala ohraniti, kar si je pridobila. Dvigam to čabO na vaše zdravje. Živeli!«
Velike spremembe v politični ureditvi Turčije
Carigrad. 26. maja. o. Dnevnik »Son Posta« prinaša zanimive podatke o važnih spremembah v turški notranji politiki in v ureditvi države. Načrti za te spremembe bodo sprejeti na letnem zboru turške republikanske ljudske stranke, ki je edina stranka v državi. Kongres se t>o začel 29. maja v Ankari. Spremembe kakor jih napoveduje list, kažejo na novo politično ureditev Turčije v dokaj fašistovsko avtoritarnem smislu. Glavni tajnik stranke bo odslej član vlade z naslovom ministra. Veliki svet stranke bo imenoval 20 poslancev, ki bodo odslej tvorili neodvisno skupino v zbornici. Vodja te skupine in vsi člani bodo med sejami v zbornici prosti vseh dolžnosti, ki jih sicer nalaga poslancem strankarska disciplina in bodo lahko svobodno govorili in presojali delo stranke ter vlade. Vsem ostalim poslancem bo kritika v parlamentu prepovedana. Važni sklepi bodo sprejeti glede preureditve v organizaciji stranke in glede mladinske vzgoje.
Poljska in Slovaška sta včeraj podpisali sporazum o tujskem prometu.
Sovjetski volni preračun -40 milijard rubljev
Moskva, 36. maja. o. Ljudski koffiisarijat za finančne zadeve je izdelal načrt preračuna za leto 1939/1940. Načrt je predložen sovjetski zbornici v odobritev na sedanjem zasedanju. Državni dohodki Sovjetske Rusije so preračunani za to leto na 155,607 milijonov rubljev, izdatki pa na 154.957 milijonov rubljev. Preračunski prebitek naj bi znašal 650 milijonov rubljev. Posebno pozornost vzbujajo izdatki za obrambo, ki znašajo letos 40 milijard 885 milijonov rubljev, dočiin so lani znašali samo 27 milijard rubljev.
Prodaja nemških knjig in listov na Poljskem -prepovedano
Berlin, 26. maja. o. Nemški tisk je danes spet začel veliko poročati o raznih neljubih dogodkih na meji med Poljsko in med Gdanskom. Listi veliko pišejo tudi o ukrepih proti Nemcem, ki jih izvajajo na Poljskem. S posebnim poudarkom prinašajo vest, da so včeraj vse knjigarne v poljski prestolnici vzele iz prodaje in iz izložb nemške knjige. Prodajanje nemških časopisov in revij ter kazanje nemških filmov je pa že več časa prepovedano po vsem Poljskem. Ravno tako ne smejo kavarne imeti nemških listov in nemških ilustracij. Te prepovedi so hudo zadele. Nemce ne le politično, marveč tudi gospodarsko, ker je prejšnje čase prihajalo na Poljsko ogromno nemških knjig, listov in tiskovin.
Zahteve fugoslovanske industrije
Belgrad, 26. maja m. Na zadnjem sestanku Centrale industrijskih korporacij so bile sprejete tudi resolucije, ki jih bodo izročili vladi. V resoluciji se jugoslovanski industrijalci zavzemajo za pravočasno preskrbo industrije s surovinami, nastopajo proti pretiranemu podržavljanju industrije, zavzemajo se za kreditiranje industrije, za enakomerno in neposredno razdeljevanje državnih naročil, za znosno obremenitev industrije z javnimi dajatvami, za socialno zavarovanje, za združitev statistične službe in za to, da bi pri izdelovanju zakonov, ki 6e nanašajo na domačo industrijo, sodelovali tudi industrijalci.
Srbski kulturni klub za popolen sporazum med Srbi, Hrvati in Slovenci
Belgrad, 26. maja. m. Včeraj je bil v Belgradu občni zbor srbskega kulturnega kluba. Vodil ga je predsednik Slobodan Jovanovič. Poročilo o poslovanju Srbskega kulturnega kluba v preteklem letu je podal Cubrilovič. Iz njega je razvidno, da ima klub zdaj 5000 članov. Na pobudo Srbskega kulturnega kluba je bila lansko leto ustanovljena Zveza BrDskih kulturnih društev. Klub je dalje posvetil posebno pozornost izobrazbi mladine, ki ji je izkazoval svoje podpore. Živahno je deloval tudi gospodarski odsek.
Občni zbor je trajal samo četrt ure ter je bil znova soglasno izvoljen dosedanji odbor.
Na občnem zboru je bila prehrana tudi tale izjava:
>Po pravilih našega kluba mora biti za vsakogar jasno, da smo daleč od vsake strankarske politike. V našem klubu so ljudje iz različnih političnih skupin, ki jih je združil k delu za skupni cilj:
inočno srbstvo v močni Jugoslaviji. Naše prvo geslo je delati za združenje sedanjih srbskih društev. To se nam je zdelo mnogo bolj praktično kot pa ustanavljati nove organizacije. Zveza srbskih kulturnih društev lahko služi za dokaz, da smo bili na dobri poti. Prav tako bi se izvedla tudi združitev naših gospodarskih krogov.
Krepitev narodnega duha je glavna naloga sedanjosti. Zvesti svojemu programu: inočno srbstvo v močni Jugoslaviji, smo vedno želeli čim popolnejšega sodelovanja »Srbov, Hrvatov in Slovencev v korist naše skupne države, skupnih vzorov in skupnih koristi. Takšno sodelovanje pomeni popolen sporazum Srbov, Hrvatov in Slovencev, sporazum, ki se v sedanjem času ne more izvesti brez poprejšnega organiziranja vseh teh. Zato smo prepričani, da je zbiranje srbskih narodnih in kulturnih moči najboljši način, da pridemo do rešitve vprašanja o državni ureditvi, ki bi zadovoljila vse Jugoslovane.
Vesti 26. maja
Napovedi ob bližnjem sporazumu med Anglijo, Francijo in Rusijo so naletele na zelo ugoden sprejem v Ameriki. Tam pravijo, da je s tem vojna nevarnost v Evropi odpravljena. Potopljeno ameriško podmornico »Squalus< bodo po vsestranskem pregledu prihodnji teden začeli dvigati.
Ameriške oblasti so danes prijele voditelja tamoš-njih Nemcev Fritza Kuhna zaradi nedovolje-nea političnega delovanja.
Z nemškimi prostovoljci so odpotovali iz Španije tudi generali Jague, Solchaga, Valino, Alonzo in Martinez. V Nemčijo jih je povabila berlinska vlada.
0 obisku holandske kraljice v Belgiji piše glasilo nemškega zunanjega ministrstva, da ta^ obisk priča o odkritosrčnem trudu teh držav za ohranitev nevtralnosti. Nemčija njuno neodvisnost brez pridržka spoštuje. Vse vesti o kakih nemških napadih na Belgijo ali Holandijo so izmišljene in bi rade ti državi spravile v protinemško fronto.
Novi sovjetski zunanji minister Molotov bo na sedanjem zasedanju rdeče zbornice imel najbrž pomemben govor o sovjetski zunanji politiki.
Novi ruski poslanik Koranov je včeraj dopotoval v Varšavo in bil takoj po prihodu sprejet pri poljskem zunanjem ministru Becku. Voditelj čeških fašistov general Gayda je od predsednika republike dr. Hacha zahteval, da mora to vlado spremeniti in njemu dati zunanje ministrstvo.
Angleško vojaško odposlanstvo je dopotovalo na Poljsko in bo imelo z vodstvom poljske armade posvetovanja o sodelovanju obeh armad. Angleški poslanec James je včeraj poslanski zbornici predložil načrt za zakonski odlok, po katerem naj bi vlada zapovedala obvezen zdravniški pregled za vse visoke častnike v vojni mornarici. Zadnja tri leta so namreč trije admirali umrli v službi, šest drugih pa je moralo iti prezgodaj v pokoj zaradi slabega zdravja. V bodoče naj bi napredovali samo popolnoma zdravi častniki.
Predsednik Roosevelt je jetnik raznih skrajnežov ki bi radi Združene države pognali v vojno diktaturo ter inflacijo. Predsednik, ki obsoja vso diktature, bi ne smel odnehavati takim slabim vplivom. Tako je izjavil predsednik mogočnega ameri kanskega jeklarskega trusta Girdler, ko je včeraj govoril o gospodarski politiki vlade.
V	Moskvi so zaprli znanega švicarskega komunista Fritza Plnltena, ki je bil zaupni prijatelj in pomočnik pokojnega Lenina, ko je ta živel v Švici.
Angleški kralj in kraljica sta se včeraj udeležila velikih ljudskih slavnosti v mestu Moosejaws. Pri slavnosti so nastopili tudi zastopniki slovanskih narodov, bivajočih v Kanadi, v svojih narodnih nošah.
Bojni pas, ki je tekel čez vseučiliško mesto v Madridu in kjer so bili rdeči ter nacionalisti oddaljeni ponekod samo 10 m, so včeraj proglasili za narodni spomenik.
Poldrag milijon mož se je priglasilo v plačano prostovoljsko vojaško službo na Angleškem, odkar je bil sprejet zakon o obvezni vojaški službi.
Važne spremembe glede notranje politike se
pripravljajo v Turčiji. Sklepi glede sprememb ImkIo sprejeti na kongresu republikanske ljudske — edine državne in dovoljene stranke, ki se 1)0 začel 29. maja. Na kongresu bo imel predsednik republike Izmet Ineni govor o turški politiki.
Nemške oblasti zavračajo poročila tujih listov, da bi bila narasla voda iz Rena ob poplavi zalila skladišča živeža in streliva v utrjenem pasu ob zahodni meji.
Angleška poslauska zbornica je včeraj potrdila zakon o ustanovitvi ministrstva za vojno preskrbo Anglije.
Nemški izvoz v mesecu aprilu je znašal 4S7 milijonov mark in je presegal uvoz za 35 milijonov mark. V marcu je prebitek znašal 192 milij. mark. Izvoz je padel zaradi tega, ker veliko evropskih držav zadnje čase ne kupuje toliko nemškega blaga kakor prej. Izvoz v Afriko in Ameriko se ni zmanjšal.
Naš trgovinski minister Tomič si je včeraj ogledal razne francoske industrijske naprave v okolici Pariza, med drugim veliko avtomobilsko tovarno Renauld. Zvečer se je udeležil slovesne predstave v pariški operi. Nemški jadralec Schmidt je dosegel nov svetovni rekord s tem, da je preletel z brezmolornim letalom 500 km.
Italijanski zunanji minister grof Ciano je predsedniku vlade Mussoliniju izročil izvirnik vojaške pogodbe, ki sta jo Nemčija in Italija podpisali v Berlini>
Odpor proti laponskemu sodelovanju z Italijo in Nemči'0
London, 26. maja. o. Angleški listi razpravljajo o položaju na Daljnem vzhodu in navajajo stvarne dokaze za to, da imajo Japonci na Kitajskem vedno več težav. Zunanje težkoče stopnjujejo razcepljenost v japonskih vodilnih krogih glede vojaške in zunanje politike. Tesnejšo zvezo z Italijo in Nemčijo proti Angliji in Franciji ter Ameriki zagovarja samo vodstvo kopne vojske; mornarica ter trgovski, industrijski in finančni krogi pa nasprotujejo sodelovanju s tema državama. Ti opirajo evp-je stališče na dejstvo, da dajeta Amerika in Anglija japonski industriji 60% vseh surovin. Če bi se te dobave ustavile — kar bi se ob resni napetosti takoj zgodilo — je japonsko gospodarstvo in z njim tudi vsa moč japonske države na tleh. Omenjeni krogi so prepričani, da se s popustljivostjo Anglije, Francije in Amerike ne gre igrati. To se je pokazalo pri odločnem nastopu teh držav ob japonski zasedbi otoka Kulangsuja, ko so Anglija, Francija in Amerika na zasedbo takoj odgovorile z vojaškimi ukrepi. Japonska mora torej gledati na svoje koristi, ne pa se žrtvovati zaradi sporov, ki jih bodo obravnavale med sabo evropske veletil«.
Ljubljana od včeraj do danes
Kako sveže in prijetno je bilo včerajšnje dopoldne! Sonce je veselo sijalo, na severu so bleščalo še močno zasnežene gore, imenitno vreme je vse ljudi napeljalo k dobri volji in podjetnosti. Tudi popoldne je bilo še prav lepo, čeprav so se tu pa tam začeli kazati spet oblaki. Proti večeru pa se je nebo ponialem zamrenilo in v zgodnjih nočnih urah je bilo že kar dodobra oblačno. Marsikdo je zaspal z mislijo, da se bo zjutraj spet zbudil v meglen, deževen dan. To se sicer ni zgodilo, todu jutro tudi kljub temu ni bilo prav nič veselo. Klavrno je posijalo sonce na zamrenjenem, čada-etem nebu, kjer se drobna plast oblakov niza k drugi in tretji v gost zastor, ki nam bo verjetno spet pokvaril praznike. O Binkoštih se sploh rado zgodi, da je en dan lep, drugi pa pust in deževen. Menili smo, da bo o letošnjih binkoštnih praznikih kaj drugače: ves mesec je bilo dežja več ko dovolj, včeraj pa se je po dolgih, dolgih nevšečnih dneh končno zvedrilo. Mnogo obetajočo napoved lepega vremena za praznike smo že gledali v tej nenadni sprevedritvi. Pa ne vemo kako bo: danes vsekakor prav nič ne kaže, da bi bili prazniki lepi.
Težka prometna nesreča
Včeraj nekaj minut pred enajsto uro dopoldne so se reševalci izpred Mestnega doma odpeljali pred Hipotekarno banko. Velika množica radovednega občinstva se je tam nabrala okrog kraja, kjer se je zgodila huda prometna nesreča. Na asfaltu je ležal mlad fant v mlaki krvi. Bitnje nezavesten. Reševalci so ljudi nemudoma razgrnili ter ponesrečenca naložili na avtomobil in ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
Približno ob tričetrt na enajst se je po Dalmatinovi ulici z veliko naglico pripeljal od hotela štrukelj navzgor petindvajsetletni mizarski pomočnik Albin Jamnikar, ki stanuje na Sv. Petra cesti št. 49 ter je uslužben pri podjetju Dragotina Hribarja na Zaloški cesti. Od frančiškanske cerkve navzgor pa je privozil s svojim avtomobilom inž. Ivan Salazs iz Krškega. Na križišču, prav pred Hipotekarno banko, se je Jamnikar e svojim kolesom z vso silo zaletel v Salazsov avtomobil. Sunek ga je vrgel s sedla; priletel je z glavo z vso silo na rob pločnika, kjer je obležal nezavesten v krvi.
Nemudoma so prihiteli ljudje, ki so ga dvignil! ter mu nudili prvo pomoč. Takoj pa je pripeljal tudi reševalni avtomobil reševalce, ki so Jamnikarja prepeljali v bolnišnico. Tam so zdrav-
niki ugotovili, da Je pri padcu dobil težke poškodbe na glavi in pretres možganov.
Zdi se, da je to težko nesrečo zakrivilo nerodno naključje, Na križiščih, ki so tako kočljiva kakor jo to, je potrebna zlasti ob času živahnejšega prometa izredna previdnost, sicer je nesreča takoj tu.
Zdravniki upajo, da bodo Jamnikarju rešili življenje.
Reševalci so včeraj vsega skupaj opravili devet voženj. Med drugim so z glavnega kolodvora odpeljali v bolnišnico delavčevo ženo Alojzijo Šuš-
melj, ki si je bila zlomila nogo. Pripeljala se je na ljubljansko postajo iz Logatca.
V bolnišnico pa so iz Trdinove ulice odpeljali tudi laborantko Emo Bratkovičevo, ki stanuje v Slomškovi ulici. Bratkovičeva se je po nesreči zaletela s kolesom, padla in se poškodovala na nogi.
Precej obiska v bolnišnici
V ljubljansko bolnišnico so včeraj pripeljali nekaj novih poškodovancev:
Miklavčič Marija, zasebnica iz Škofje Loke, je padla in 6i zlomila roko.
Hči delavca z Brda (tam, kjer je opekarna), Škopec Jožefa, je padla z lestve in si zlomila roko.
Lojze Pogačar, sin železničarja iz Ljubljane, je po nesreči bos stopil na črepinje ter se porezal po nogah.
Ključavničarskemu pomočniku v Tržiški predilnici Kristijanu Perku je pri delu padel drobec železa v oko.
Pri gašenju požara se je opekla hči posestnika Albiča v Potoku v Tuhinjski dolini Ivanka.
Prav tako se je pri gašenju požara opekla tudi Vrtačič Cecilija iz Perovega.
Dijak Srednje tehnične šole v Ljubljani Rmavc Franc je padel ter si zlomil roko.
Zgodaj zjutraj te začenjajo delati
delavci, ki odlagajo svoja kolesa večinoma tam na Galusovem nabrežju. Brž oživi Mestni in Stari trg. Naglo gre delo izpod rok. Grušč je že pokrit s peskom, dobro je stisnjen. Zdaj leže na prizorišču kupi peska in drobnih granitnih kock. Vedno nove vlagajo pridnfe roke; kladivo poje, vedno bolj raste granitni pas po ulici od magistrata navzdol. Višina že dosega lego tračnic, po kateri bodo kmalu spet zdrdrali električni vozovi.
MisUmo več na vzgojo naše delavske mladine!
Kranj, 2'V. maja.
Človek, ki živi v sedanjem času v večjem industrijskem kraju in ki ne hodi z zaprtimi očmi po svetu, mora uvideti, da javnost pač vse premalo misli na vzgojo naše delavske mladine. — Mnogi se sicer zavedajo dejstva, da je današnja mladina hudo pokvarjena, toda mnenja so, da bo treba prej rešiti druga važnejša delavska vprašanja, ki se tičejo življenjskega obstoja. — Resnica je, da mnogi starši, ki žive v bedi in pomanjkanju, izgubijo čut za čast in poštenje in se ne trudijo, da bi dali dobro vzgojo svojim otrokom; njih glavni cilj je, da se najedo in da imajo streho. — Toda na splošno se to ne more trditi. V zadnjih letih se je mnogo storilo za zboljšanje delavskega položaja, naša mladina pa kaže iz leta v loto manj srčne izobrazbe in kulture.
V naslednjih vrsticah naj navedem nekaj žalostnih primerov, da se bomo vsaj nekoliko zavedali, kako silno pomanjkljiva je vzgoja naše mladine.
Pred meseci, ko je pokrival Gorenjsko še sneg, se je urno peljal po prometni cesti s smučkami okrog 13 let star dečko. Kjer se je cesta nagnila navzdol, je kričal nad ljudmi, naj se mu izognejo, da se bo lahko z naglico brez ozira na levo dn desno, peljal navzdol. Kaj bi rekel tujec, ko bi videl tako breobzirno početje?
Mlekarica z dežele je v zgodnjih jutranjih lirah pripeljala v mesto s kolesom mleko. MJado dekle je nagovoril okrog 16 let star fant. Dekle je ne meneč se za njegove besede prislonila kolo ob zid in brez besede odšla v hišo. Fant je kratiko-malo potegnil iz žepa nož in razrezal gumo na kolesu ter odhitel dalje ...
Nekaj mesecev je že minulo od tega, kar so ljudje rešili okrog 14 let starega fanta, ki je hotel storiti samounior. Sosedje so pripovedovali, da so temu krivi domači, ki ob vsaki neprijetnosti govore o samoumoru!
V noči med sredo in četrtkom je kranjska policija dobila tri 14—15 let stare fante, ki so pravkar vlamljali skozi streho v hišo posestnika g. Slrupija na Rupi pri Kranju. Vsi trije Jožeti so doma iz okolice Kranja in so imeli za vlom prav skrbno pripravljen načrt, ki bi se jim gotovo posrečil, ako ne bi bilo v bližini službujočega stražnika. Cim so fantje videli stražnika, so hoteli bežati. Dva izmed njih je prestregel stražnik, tretji pa je zbežal. Na policiji je eden od te triperesne deteljice na vso moč trdil, da ni hotel vlomiti in krasti. Ko je njegov tovariš vse od-
krito priznal, kako so mislili piriti do hišne blagajne, je tudi prvi priznal svojo krivdo. Povedal je, da sta se aretirana Jožeta udeležila vloma na prigovarjanje onega Jožeta, ki je ubežal. Na vprašanje, kaj bo storil dotičnemu Jožetu, ko ga bo srečal, je odgovoril, da ga bo ubil s kolom...
še mnogo podobnih, vsega obžalovanja vrednih primerov, bi lahko zapisali iz kronike zadnjega časa. Mislimo pa, da so ti primeri tako kričeči in da bi so od njih morsl zganiti vsak, ki mu je količkaj mair dobro ime našega naroda. Ne trdimo, da ni v tem oziru nič storjenega. Nekatere organizacije so se z velikim idealizmom vrgle na delo za dobro vzgojo naše mladine. Posebej moramo omeniti velik trud, ki ga na to polje vlaga Vincencijeva konferenca tako v Kranju kakor v Tržiču. Najbolj zapuščenim otrokom daje ta dobrodelna ustanova kruh in najboljšo vzgojo in stori s tem tako veliko poslanstvo, da ga nikoli ne bomo mogli prav ceniti, le žal da so njena denarna sredstva z ozirom na tako velik delokrog premajhna.
Največ kriminalnih tipov dajejo razne družine, ki zmlada puščajo svoje otroke v e vet in neizprosno zahtevajo od njih, da jim morajo prinesti denarja. Starši nočejo oddati otrok v kak zavod, ker hočejo, da bi jih otroci preživljali. Na take otroke bi morali biti v šoli mnogo bolj pozorni in jim posvečati vso skrb. Zavedati bi se morali, kako veliko breme posameznikov in države so slabo vzgojeni otroci. Javna oblasftva bodo v prihodnje morala misliti na to, da je cenejše dajat iotrokom, ki doraščajo brez vzgoje in se ob starših celo pohujšujejo, nekaj let oskrbovanja v zavodih, kakor pa imeti s takimi ljudmi večno nadlogo in stroške.
Samarijanski odsek Rdečega križa poziva vse bolničarje in bolničarke na slogo obvezni sestanek, ki bo v petek 26. maja ob 19.15 na liceju na Blei-vveisovi cesti. — Načelstva
Kopališko zdravljenje vojnih invalidov sC bo letos vršilo v Dolenjskih toplicah pri Novem mestu. Zdravljenje se bo pričelo v začetku meseca julija letos. Prošnje je vložiti čim preje. Navodila in pojasnila prejmejo vojni invalidi v občinskih uradih, pri okrajnih glavarstvih, mestnih poglavar-stvih in pri oddelku za socialno politiko in narodno zdrav|e kraljevske banske uprave.
Davi je umrl v Zapogah župnik g. Ivan Franke.
R, I. P.
Naše železnice in železniško osebje
Nafvečji dohodki v ljubljanski direkciji, ki ima zato najmanj osebja
Ljubljana, 12. maja.
Gospodarsko stanje železnic se najbolj izraža v številkah. Da bi podala čim jasnejši pregled naših železnic v državi, je uprava Združenja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev v Ljubljani izdala brošuro: '»Jugoslovanske železnice v sliki, številki in besedi«. Na podlagi te brošure si lahko ustvarimo jasno sliko razmerja železniškega omrežja, prometa, osebja in stvarnih potreb na pdročju naše ljubljanske direkcije ter na področjih ostalih direkcij v državi.
Železniški promet raste od juga in jugovzhoda proti severu in severozapadu. Po tem se da zaključiti, da je obseg prometa največji v stiku z Osrednjo Evropo, to je ob mejah sosednih držav; Italije, Nemčije in Madžarske, dočim je iz države proti morju in nasprotno manjši. Zgoščevanje prometa proti severazapdu je pripisati sledečim dejstvom:
1. gospodarsko življenje je v severozapadnih krajih bolj razvito nego v južnih in jugovzhodnih pokrajinah in
2. izvoz iz vse države je usmerjen v glavnem proti severozapadu, to je v stneri pro.ti Osrednji Evropi (Italija, Švica, Francija, Nemčija).
Izvozu, uvozu in notranjemu prometu Jugoslavije se pridruži še tranzitni promet Osrednje Evrope z ostalimi balkanskimi državami. More se reči, da prevladuje v Jugoslaviji suhozemni promet in da je manjši del vezan na morje. Nerazvitost pomorskega prometa je pripisati:
1. nerazvitost morske plovbe,
2. neugodnim prometnim zvezam med pristanišči in industrijskimi pokrajinami,
3. mladosti obstoječih železniških zvez z mor-
3	4. nerazviti izmenjavi gospodarskih dobrin s
prekomorskimi deželami in
5.	razmeroma primitivnemu gospodarstvu v večini pokrajin Jugoslavije.
Pregled obremnitve in storilnost i prog in osebja nam pokaže, da je po številu uslužbencev najmočnejša belgrajska direkcija (15.605 uslužbencev), a najšibkejša ljubljanska direkcija (9.578 uslužbencev), ostale direkcije pa med obema skrajnostima. Iz tega bi se dalo sklepati, da je belgrajska direkcija po storilnosti najizdatnejša, ljubljanska pa najslabša. Tak sklep pa je seveda enostranski in krivičen. Po številu uslužbencev na 1 km proge je ljubljanska direkcija na prvem mestu (8.5), subotiška na zadnjem (4.8), belgrajska (6.7), zagrebška (6.7). Zdi se, kakor da ima ljubljanska direkcija preveč uslužbencev, druge pa premalo. Iz državne povprečnosti 6.5 uslužbencev na 1 km se napačna sklepa, da imajo vse direkcije, razen subotiške, preveč osebja. Imeti pa moramo pred očmi, da se mora število uslužbencev ravnati po obsegu specifičnega prometa in donosne storilnosti, Specifična dotacija osebja je odvisna od gostote in značaja prometa. Proge z izdatnim prometom morajo imeti sorazmerna večje število osebja na 1 km, kakor pa malofrekventi-rane proge v gospodarsko nerazvitih in zemljepisno manj izpostavljenih pokrajinah.
Število potnikov je prvi dokaz o visoki aktivnosti prog ljubljanske direkcije. Čeprav je dolžina prog te direkcije najmanjša, je število odpravljenih potnikov največje, kar pomeni visoko gospodarsko aktivnost. V ljubljanski direkciji znaša število potnikov 12,680.440 na leto, na 1 km 11.050 potnikov in na enega uslužbenca 1325 potnikov, dolžina proge te direkcije je 1146 km. Iz tega vidimo ogromno preobremenjenost, zlasti uslužbencev. Po drugih direkcijah je stanje sledeče: Bel-grad 9,239.390 potnikov, na 1 km 3.980, na uslužbenca 592, dolž. prog 2318 km, Zagreb 12,616.930, 5720. 854, dolž. prog 2212 km, Subotica 12,314.990, 5.480, 1.118, prog 2292 km. Sarajevska direkcija daleč zaostaja. Vidimo, da Slovenija daleč prekaša vse ostale pokrajine. Potovanj na enega prebivalca pride v Sloveniji 10.5, Zagreb 2.5, Belgrad 3.3, Subotica 6i2, Sarajevo 2.4. Pripomniti je še, da je v Sloveniji še mnogo pokrajin, ki nimajo nobenih železniških zvez, a bi jih zelo potrebovale. To sa predvsem Krško polje, Bizeljsko, Tuhinjska dolina in več drugih. Proge v vseb teh pokrajinah bi bile najmanj toliko izkoriščane, da bi dosegle najmanj državno povprečnost, to je okoli
5.000	potnikav na 1 km v enem letu.
Iz primerjave številk za posamezne direkcije med seboj, kakor tudi napram državni povprečnosti (6.5 uslužbencev na 1 km) se vidi, kako visoko je izkoriščen aparat v ljubljanski direkciji in da so železničarji te direkcije veliko bolj obremenjeni kot drugod. Posebno nizko so obremenjeni uslužbenci v sarajevski in belgrajski direkciji. Jasno je, da so vse pritožbe glede preobremenitve osebja močno upravičene in skrajno stvarne, ter da je treba v ljubljanski direkciji število uslužbencev povišati, ker osebje si od 6amih pohval in priznanj, ki jih za svojo velika delavnost brez dvoma zasluži, ne zna več pomagati.
Koliko potujejo
V	ljubljanski oblasti potujejo potniki na razmeroma kratke razdalje, v vseh drugih oblasteh na mno,go večje. Iz tega se da sklepati, da je vse življenje ljudstva v ljubljanski oblasti močno osre-
dotočeno na mnoga središča, ki so razmeroma gosta po posameznih krajih. V ostalih pakrajinah države, posebno v malo obljudenih in gospodarsko nerazvitih predelih so pa življenjska središča redka in zaradi tega tudi posamezna potovanja daljša. Največ se po.tuje v Vojvodini in Sloveniji.
Glede obremenitve in izkoriščenosti osebja z brutotonskim prometom je na prvem mestu zagrebška direkcija 306—1000 brttkm na enega uslužbenca, takoj za njo z malo razlika ljubljanska, subotiška in ostale. Zopet ista pesem: preobremenjenost, dočim sta belgrajska in sarajevska oblast pod povprečnostjo, iz česar sledi, da uslužbenci nisa enakomerno obremenjeni in ne enako izkoriščani. Osebni in tovorni promet sta najmočnejša na železnicah ljubljanske direkcije, računajoč specifično izkoriščenost posameznih kilometrov prog. Prav bi torej bila da se obremenitev uslužbencev izenači.
Dohodki v številkah
Najpopolnejša sliko o aktivnosti ljubljanske direkcije si ustvarimo tukaj, ker to je — denar, torej absolutna pridobitnost. Državna povprečnost na 1 km znaša 210.000 din dohodkov. Ljubljana ima 350.000 din ali 66.7% več dohodkov na 1 km, Zagreb 21.4%, vse ostale proge pa so pasivne in to najbolj v belgrajski oblasti (—29.5%). Državna povprečnost vseh transportnih dohodkov znaša
32.000	din na enega uslužbenca. Razlika napram temu pa znaša v ljubljanski oblasti 31.2% več, to je, na uslužbenca odpade 424)00 din dohodkov. Za isto številko, ko ie Ljubljana aktivna, je Belgrad pasiven. Sarajevo je tudi pasivno, ostali oblasti sta aktivni. V Ljubljani je 31.5% premalo uslužbencev, v Belgradu pa toliko preTeč in Sarajevu tudi za 21.7% preveč.
Končno še to: aktivne proge podpirajo iz svojih dohodkov pasivne. Je to delno pravilno. Vendar pa smo mnenja, da se tistemu, ki dela in gara, podeli tisto, kar zasluži in mu po delavnosti gre.
8S letni starček skočil v Savinjo Tovariš, ki ga ie hotel rešiti, utonit z njim vred
Celje, dne 25. maja 1939. Danes okrog pol treh popoldne je Petrovče vznemirila vest o samomoru 85 letnega železniškega upokojenca Oblaka Edmunda iz Petrovč. Oblak je živel s svojo ženo v prijazni hišici ob skromni pokojnini, vendar 6rečno in zadovoljen. Zaradi starosti pa je duševno in telesno oslabel in postal živčno precej razrvan. Zadnji čas je moral ostati v bolniški postelji. Danes popoldne pa je izrabil priliko, ko je bil nekaj časa sam, da je vstal, se oblekel in se splazil iz hiše k Savinji ter se v obupu in najbrž v duševni zmedenosti pognal s petrovskega mostu v valove narastle Savinje. Klobuk in suknjič je odložil na mostu. Ob Savinji se je med tem časom sprehajal njegov tovariš 60 letni Melhijor Fabjan, prav tako železniški upokojenec. Ko je videl obupno dejanje, se je pognal za Oblakom v Savinjo in ga skušal rešiti. Ker pa je Savinja zaradi zadnjega dežja precej velika in deroča, je starček omagal in utonil. Truplo Oblaka Edmunda so že v Petrovčah potegnili iz vode, Fabjanovo truplo pa je Savinja odnesla naprej jn ga doslej še niso našli.
Smrtna nesreča na Šmarski cesti
Ljubljana, 26. maja.
Danes zjutraj ob 8 se je na Šmarski cesti zgodila smrtna nesreča. Čez cesto je šla 79-letna preužitkarica Marn Marija, ki etanuje v Jaršah ob Savi št. 16, mimo pa je prav v tem trenutku privozil Zornov avtomobil iz šiške. Voznik je sicer dajal znamenja, zdi se pa, da je bila ženica nekoliko naglušna, in je znamenja preslišala. Avtomobil jo Marnovo podrl in povozil ter je bila, ko so na kraj sam prispeli reševalci ljubljanske reševalne postaje, že mrtva.
Šport v zadnji minuti
Henri/ Armstrong je snoči v Haringayski areni v Londonu premagal po izredno lepi borbi v boju za naslov svetovnega boksarskega prvaka v kategoriji \velter Angleža Rodericka. Armstrong je bil pri tehtanju težak 135.5 funtov, Roderick pa 145 funtov, zato je Armstrongova zmaga še pomembnejša, kajti dobil jo je proti težjemu nasprotniku.
Do velike senzacije je prišlo v newyorškem Madison Sijuare Gardenu, kjer je Davey Day pred
12.000	gledalci s knockoutom v osmi rundi premagal v Ameriki izredno popularnega Pedra Mon-taneza. V tej tekmi je veljal Montanez za velikega favorita ter 60 se tudi stave v ogromni večini glasile nanj.
V	Neui/orku je Roy Lazer v desetih rundah po točkah premagal črnca Leroyja Haynesa.
Herwey Alleni
181
Antonio Adverso, cesarjev pustolovec
Medved je bil do obeh tako dober, kakor je le mogel. Toda sam sebi se je moral smejati, ko je videl s kakšno težavo lahko posnema primer ponižnosti brata FranQoisa.
Starki sta med tem postali spet debeli in veseli. Zdelo se je, da lahko živita še sto let. Pomladi sta hodili nabirat koreninice in jagode. To je bilo zanje in zn njunega gospoda medveda velika živ-ijenska izprememba. Kajti na nesrečo je bila še vedno neka zveza med večnimi lovišči in med zemeljskimi lovišči zunaj v ravnini.
In tako se je zgodilo nekega dne v mesecu maju, da je videl vrač medvedjega rodu duh svoje prababice, ki jo na gorskem pobočju iskalu kosti. Izrazil je razumljiv dvom o njeni smrti in o zgodbi z medvedom. Vrnil se je k svojemu rodu in vprašal duhove za svet. Posledica tega je bila dokončna smrt obeli starih žensk in ujetje medveda.
Samo Simba je ušel. Od daleč je sledil Antoniu. Indijanske pse, ki so ga ponoči zavohali na preriji, je obgrizel do smrti. Bil je ranjen in se je moral hraniti z odpadki.
Antoniu samemu ni bito mnogo bolje. Samo v božji podobi lahko pade človek tako globoko.
Antonia so v njegovi medvedji obleki tako kakor je bil ujet, kot dol)rega duha medvedjega rodu, zaprli v najboljši šotor. Vsak predmet iz njegove votline so skrbno vzeli s seboj vse, razen obeh starih žensk, ki so jih ubili in pustili ležati na tleh. Ko je odšel ves rod naprej, dn bi zasledoval bivole, kar se jo zgodilo vsakih nekaj dni, so vso vsebino šotora, ki je predstavljal svetišče, naložili na ponija in na neke vrsto nosilnico, ki jo je poni vlekel za seboj. Za nosilnico je šel dobri duh na povodcu iz konjske žime. To je trajalo tri mesece. Končno so prišli do divje stepe Kali, kjer je izviralo več rek, ki so se stekale v Rio Grande. Bivoli so odšli še dalje proti jugu do bogatih pašnikov, kjer so jih pa na drugi strani zasledovali Indijanci na konjih.
Prodiranje Indijancev proti jugu je na nekem določenem kraju puščave Kali vzbudilo veliko zanimanje za španske vojaške oblasti v novi Španiji. Te niso prav nič nasprotovale, da bi divji rodovi lovili divje bivole, toda njihovi konjeniški polk so jim nudili prav občuten odpor, ko so začeli prodirati proti Texasu in začeli dražiti na velikih posestvih in v vaseh okoli misijonske postaje dobro oskrl>ovane črede goveje živine.
In tako so je zgodilo, da je bil medvedji rod zaradi važnega sporočila njihovega mogočnega očeta — španskega kralja — na svojem pohodu na severni strani ^Grenke rekec zaustavljen. Sporočilo je bilo krntko in jedrnato in je vseb‘ovalo samo dve točki. Prva je bila klopotača polna strelnega smodnika in druga zopet klopotača, ki je poginila zaradi svinčenk. To sporočilo je prinesel nek vitez in položil obe kači glavarju v naročje.
Nato se jo zopet vrnil v svoje taborišče na drugi strani reke, kjer so ga smatrali za norca, ker je zatrjeval, da je v indijanskem talmrišču medved, ki ga je nagovoril špansko in, ki je trdil, da je kristijan.
Antonio je imel skozi razpoko dobro zadrgnjenih vrat svojega šotora pregled na taboriščno ulico Indijancev, kjer so imeli posvet 0 klopotačah. Nekateri mlajši so bili mnenja, naj se za sporočilo sploh ne menijo, drugi starejši pa so vztrajali pri tem, da se obrnejo in vrnejo nazaj v severne prerije. Nato je vrač začel plesati in se tako pripravljal na pogovor z medvedom. Ples je trajal ure dolgo. Ljudem, ki so stali naokoli in ploskali, sta se pridružili tudi obe ženski, ki sta sicer stražili Antonia.
Vročina v šotoru je bila neznosna. Antonio se je brezmejno polil, zašit v svojo medvedjo kožo in je bil ves obgrizen od bolh. Pozno popoldne je nenadoma zaslišal Simbov lovski lajež. Glas je prihajal od one strani reke in je bil jasen, ter čist kakor nekoč v starih dneh. Pes je gotovo našel kako staro sled. Njegov lajež je odmeval, kakor da je zavohal leva. Na taboriščni ulici so še vedno plesali.
Antonio se je dvignil, vzel sekiro, preklal medvedjo kožo od vratu do trebuha in stopil iz kože. Nato si je privezal svojo kožno vrečico okoli vratu, se stisnil pri zadnjem delu šotora ven in sc splazil po pol milje dolgi strmini, ki se je spuščala do reke.
V	posušenem rečnem rokavu se je skril in šel nekaj časa po
njem naprej. Simba je še vedno lajal pri svoji sledi. Sedaj k njemu! Se enkrat loviti in lnti prost! Se nekaj minut, da bi ga nekdo videl. Prisluškoval je v nekem trnjevem grmičju; zgoraj so še vedno plesali. Pred seboj je lahko videl španske straže na drugi strani reke.
Kam naj gre? V divjino? Nazaj v Španijo? '
Nenadoma se je pasji glas izpremenil v divje lajanje. Zdelo se je, da je Simba udrl v španski tabor. Straže so streljale. Antonio je skočil pokonci in stekel. Ko je planil v reko, je zaslišal zgoraj pri šotorih strahovito kričanje. Bog je izginil! Mož v reki je plaval kakor blazen proti španskemu taboru, ki je bil tik pred njim. Voda je izplnkniln iz njegovega telesa umazanost večmesečnega božanstva. Antonio se je čutil kakor prerojen. Njegovi dolgi zlati lasje so vihrali v vetru, ko je plezal po bregu navzgor,
Simba je z leti že skoraj čislo oslepel. Podnevi se je skrival, ponoči pa je sledil Antonijevi sledi. V indijansko taborišče si ni upal. Od časa do časa se jo raziegal njegov glas v divjini. Prehranjeval se je slabo s plenom, ki ga je nalovil. Bil je izčrpan; z njim je Šlo proti koncu. Sestradan in ves zmeden od obupa je sledil samo še znanemu vonju svojega gospodarja. To je bilo edino, kar ga je še gnalo naprej. Ta vonj je bil sled njegovega boga, ki ga ni mogel zgrešiti, pa tudi če bi vodila v revščino. Njegovega glasu ni slišal več.
Spomin tega ogromnega psa so bili samo vonji devetnajstih let. Ko mu je opešul vid in je šum slišal le slabo, je živel samo s svojini nosom. Ta ga ni varal nikdar in nobeno njegovo sporočilo ga ni presenetilo. Karkoli bi se morda ljudem zdelo neverjetno; toda, kar je Simba zavohal, je spoznal in vedel, da je pravilno.
Zanj tudi ni bilo presenečenja, ko je nenadoma sredi popoldneva nekje v ameriški preriji _ zavohal sled, ki jo je pred leti izgubil v Španiji. Njegov nos jo je enostavno zaznal; sled je vodila naprej. Bila jo sled malega moža, ki mu je nekdaj pred madridskimi vrati padel na tla njegov klobuk — na klobuku je bila Juanova kri. Simba je takoj nadaljeval z lovom, ki ga je moral takrat prekiniti.
Ko je Antonio priplezal na breg, je bil lov že proti konca glasnim tulenjem je Simba planil v taborišče. Na koncu taboriščne ulice je sedet v senci zračnega šotorskega krilu »maček«, ki ga ie slišal in planil pokonci. Njegova brada se je naježila od grozo.
Od tu in tam
Predsednik HSS dr. Vladko Maček se že od ponedeljka nahaja na zdravljenju v Rogaški Slatini,
kjer je reden vsakoleten, gost. Po napovedih časopisja bo ostal dr. Maček v Rogaški Slatini tri tedne. Skoraj V6ak dan ga obiskujejo njegovi politični sodelavci in drugi. Včeraj 6e je pri njem zglasil poslanec zemljnradniške stranke dr. Čubri-lovič. Dr. Čubrilovič je iz Rogaške Slatine odpotoval naravnost v Belgrad.
Proti gojenju trte šmarnice se je začela borba v hrvaških krajih. Strokovnjaki so ugotovili, da pitje vina, v katerem je tudi šmarnica, povzroča pri ljudeh besnenje, kar ima za posledico veliko spopadov in pobojev. Ugotovljeno je bilo, da odpade na kraje, kjer ljudje pijo šmarnico, okrog 70% vseh pobojev in krvavih zločinov. Zadnja leta so taka vina sicer izginila iz gostilen in pivnic, ker je nadzorstvo možno, pač pa se na debelo pije
V	zidanicah in pri vinogradniških družinah doma.
Krasen uspeh je imela na belgrajskcm festivalu s svojimi narodnimi plesi in igrami tudi skupina fantov in deklet iz Metlike. Metličani so nastopili v sredo zvečer. Skupina deklet in fantov je zaplesala metliško kolo, trden most in rešetca, a skupina fantov eama je pokazala »Kurji boj« in »Stolp«. Publika je nastopajoče nagradila z navdušenim ploskanjem. Belgrajsko časopisje poudarja v zvezi s tem nastopom, da je ena izmed Metličank nosila narodno nošo, v kateri je njena stšra mati pred 60 leti bila sprejeta na dunajskem cesarskem dvoru.
Pol milijona državne podpore, ki se bo vsako leto povečala za 100.000 dinarjev, je podelila vlada belgrajskemu zavodu Nikole Tesle. Zavod je bil ustanovljen že pred leti z nalogo, da bo organiziral v naši državi obširnejše znanstveno delo in raziskavanje na polju elektrike ter nadziral obenem tudi električni in radio material v naši državi. Prvih dvajset rednih članov instituta bo imenoval prosvetni minister iz vrst najbolj znanih strokovnjakov za elektrotehniko. Zavod bo izdajal tudi svoj znanstveni časopis. Vsako drugo leto bo zavod podelil zlato kolajno Nikole Tesle kakemu domačemu ali tujemu strokovnjaku za elektrotehniko. Končno so člani zavoda sprožili predlog, da bi se vse jugoslovanske radijske postaje imenovale po velikem izumitelju Tesli.
Samico morskega psa sta ujela v mreže dva 'dubrovniška ribiča na odprtem morju. Ko sta hotela potegniti nastavljene mreže, sta začutila, da se v njih nahaja nekaj izredno težkega. Kmalu pa sta opazila, da je v mreži morski pes. Zaradi prevelike teže si ga nista upala potegniti na ladjico, zato sta ga pa začela tolči po glavi z vesli. Dve uri sta tolkla, preden sta žival ubila. Toda med tem je samica že vrgla 36 mrtvih mladičev, ki sta jih ribiča vse pobrala in prepeljala v Dubrovnik, da so jih občudovali letoviščarji.
Zaradi mladega fanta sta si skočili v lase že 55-letna Ruža Jovanovič ter 30-letna Draginja Stojanovič iz Smedereva. Delavec Radojkovič je stanoval pri vdovi Ruži, pa je kmalu opazil, da se je žena vanj zaljubila. Zmerom ga je zasledovala in oprezovala za njim. Ko pa je Radojkoviča dobila v družbi 30-letu e Draginje na, ulici, je skočila nadnjo in jo zgrabila za lase. Vnel se je pravi boj. Druga drugi sta si razpraskali obraz in se ogrizli, in morda bi bilo še kaj hujšega, če ne bi neki 12-letni deček pritekel s palico in razdvojil srditi Amaconki.
Lastniki gostinskih podjetij, ki so zborovali v Nišu, so se zavzeli za uveljavljenje uredbe, po kateri bodo dobila gostinska podjetja denarna posojila brez obresti, ali pa le z malimi obrestmi. Ta uredba se baje že nahaja v preučavanju v vladi. Odločno pa so se izrekli proti nameri, da bi se izdala uredba za določitev najvišjih cen v gostinskih obratih. Dalje so predlagali, da bi 6e ustanovila posebna gostinska zbornica.
Gosenična nadloga se je pojavila v okolici Vin-kovcev ter v mnogih slavonskih krajih. Koder se gosenice pojavijo, ostane za njimi vse opustošeno. Sadno drevje je večinoma že uničeno. Občine so zaradi tega organizirale akcijo za pokončevanje in vpregle v to delo v prvi vrsti šolsko mladino. Da bi bilo kaj uspeha, so razpisale tudi denarne nagrade. Tako dobe otroci za vsakih 100 gosenic po
4	dinarje.
Nevarnega razbojnika Idriia Aiiroviča so ubili orožttiki v okolici Prištine. Idriz je skoro dve leti strahoval ljudi po Kosovem polju In v Metohiji, njegov ugled med prebivalstvom je zrastel in kmalu je štela njegova tolpa deset članov. Zločine so izvrševali zdaj tu zdaj tam, da jim ni bilo mogoče priti na sled. Prav slučajno pa se je orožniška pa-trola srečala z njimi pred dvema dnevoma ponoči. Pri streljanju je bil ubit Idriz, ostali razbojniki pa so pobegnili.
Svoj dom so si v Daruvarju postavili Čehi in Slovaki. 4. junija bo slovesna blagoslovitev, katero bo izvršil zagrebški nadškof dr. Stcpinec. Na ta dan se bo v Daruvarju zbralo veliko število Čehov in Slovakov, ki žive 6talno v naši državi. Obenem praznuje 30 letnico svojega obstoja češka čitalnica v Daruvarju, ki nosi svoje ime po slavnem Janu Komenskem. Da bo proslava še bolj veličastna, je pripravljalni odbor povabil tudi k sodelovanju hrvaška kmečka društva in organizacije.
Številne poplave so dale prijateljem gozdov
spet priliko, da so povzdignile svoj glas proti brezobzirni 6cčnji gozdov. Zadnje poplave so 6c dogodile prav v predelih, kjer je bil še do nedavnega poln gozd, ki zadržuje naval vo,de in s tem preprečuje katastrofe. Koder ljudje izsekavajo gozd, tam odstranijo s tem tudi jezove proti poplavam in velikanski škodi, ki jo voda naredi v njihovih naseljih, Zadnji čas je že, da ljudje uvidijo korist gozda in da se drže navodil oblasti, ki svetujejo bolj pametno sečnjo gozdov.
Včeraj popoldne je skupina prijateljev Ace Stanojeviča imela v hotelu »Pariz« konferenco, na kateri je poročal dr. Laza Markovič, ki se je te dni vrnil iz Zagreba. Tega sestanka so se udeležili tudi Momčilo Ninčič, Stojan Spadijer, Dušan Beleš, Krsta Miletič, Miloš Bobič in Dušan Bogdanovič. Razpravljali 6o o hrvaškem vprašanju.
Kmetijska zbornica donavske banovine je
imela včeraj plenarno sejo, na kateri so razpravljali o letošnji žetvi in o cenah žita. Sklenili eo zahtevati, da se za novo pšenico določi odkupna cena 180 dinarjev. Dosedanji predsednik kmetijske zbornice za donavsko banovino Vujič je podal ostavko. Predsedniško dolžnost bo začasno opravljal dr. Milan Badžak.
Zahtevajte povsod naš list!
Ljubljanska filharmonija in letošnja glasbena sezona
Ljubljana, 26. maja.
Ce se prej vsaj kolikor toliko pazljivi zasledovalec prireditev v letošnji glasbeni sezoni ni utegnil zamisliti, se je moral vsaj ob dveh dejstvih: letos, dne 5. maja, bi bil moral v Ljubljani dirigirati koncert angleške filharmonije angleški dirigent g. Cooper z Nottinghama. Poučeni krogi zatrjujejo, da je bilo vse že dogovorjeno in da je bil tudi datum s sporedom že natančno fiksiran. Program naj bi v enem delu obsegal kompozicijo angleških skladateljev, v drugem pa Koporcev »Epilog« ter A. Lavrinovo »Ouverturo«. Obe deli sta v Nottinghamu doživeli pod taktirko istega dirigenta velik uspeh. Tik pred koncertom, dne
27.	aprila, pa je bil koncert od strani ljubljanske filharmonije odpovedan. Razlogov za to odpoved še ni bilo mogoče izvedeti, zde se pa vsekakor na vso moč »mistične« prirode in »tehtni«, kajti javnosti je treba vedeti, da je g. Cooper sam že oskrbel ves notni material in da je bil pripravljen gostovati brezplačno (po zaslugi g. prof. Lavrina). To slednje dejstvo je z ozirom na finančno stanje naši Filharmonije izredno pomembno. Tu pa nastopi »novost«, ki doslej pri nas še ni bila prakticirana: kljub datumu, ki je bil že dogovorjen in določen, ni izšla v časopisih niti ena notica; v podobnih primerih je pri nas časopisje že zdavnaj prej kar zasuto z obvestili o koncertu. Angleško časopisje pa je že pisalo o tem »bodočem« angleškem koncertu v Ljubljani, o njem pa sta poročala tudi že londonska in nottingiiamska radijska postaja. Potem pa nenadna odpoved tik pred koncertom! Kakšno bo neki ozadje te nepričakovane »potege«,_se je moral vprašati domači opazovalec, ki je slučajno izvedel o nameravani prireditvi, in sin ponosnega Albiona je moral dobiti lepo mnenje o glasbenih in bontonskih manirah, ki vladajo pri nas. Prav gotovo je angleško mnenje o nas zelo visoko.
Druga nevšečnost pa se je zgodila nam in francoskemu dirigentu Reneju Batkonu, ki ga vsi visoko cenimo od njegovega zadnjega gostovanja in ki smo v časopisju že brali nekaj omembe o njegovem bližnjem novem gostovanju v Ljubljani. Rene Baitlion je ponudil ljubljanski Filharmoniji svoje letošnje gostovanje za prav zares izjemno nizek honorar. Ba’ thon je prierdil turnejo po Jugoslaviji in je naknadno dirigiral v Zagrebu in v Belgradu. Ljubljanska javnost ie bilo o njegovem gostovanju že obveščena: kaj je ležalo bolj pri roki kakor z veseljem sprejeti njegovo gostovanje! Toda ne! Njegova ponudba je bila iz bogve kakšnih vzrokov zavrnjena!
To sta dve, res tudi že na ven vsekakor zelo značilni dejstvi, ki morata imeti svoje globlje ozadje!
Povsem na mestu je vprašanje, kaj nam je prav za prav v letošnji glasbeni sezoni sploh dala ljubljanska Filharmonija, ki je pred vojno brez zadostnega opernega orkestra, brez konservatorija,
z amaterji vendar opravila pod vodstvom Vaclava Talicha (takrat je k nam prišel še kot neznan človek!) letno lepe in številne simfonične ter ora-torijske koncerte. — Po vojni smo dobili stalen operni kader, imamo tudi konservatorij, ki je vzgojil prav mnogo dobrih reproduktivnih umetnikov — in vendar se nam dogaja, da mine leto, ko prav za prav od zato poklicanih faktorjev ni bil prirejen noben koncert! Ljubljanska Filharmonija je bila kot posebno kulturno društvo ustanovljena ponajveč prav iz razloga, ker so bili člani v »Podsavezu muzi čara« izrabljani svojčas pri nas po nekaterih društvih; na ta način so bili zavarovani pred izrabljanjem. Zdi pa se, da je dandanašnji Filharmonija zašla v drugo skrajnost: opazovalec se ne more iznebiti dojma, da poskuša prav zares pretirano izrabiti svoj ugodni, zavarovani položaj. Zgodilo se je, da v letošnji sezoni sama po lastni iniciativi ni priredila nobenega koncerta. Oba letošnja simfonična koncerta v novembru sta bila organizirana po Glasbeni Matici ter po g. Arniču. Koncerta sta oba nad vse pričakovanje gmotno dobro uspela. Po teh dveh koncertih bi vsak upravičeno pričakoval, da bo Filharmonija, tako vzpodbujena, vendar že tudi sama priredila simfonični koncert s programom, ki bo pri občinstvu tudi našel odličen sprejem. Prišli pa smo do konca glasbene sezone in doživeli, da nam je Filharmonija kot kulturno društvo v letošnjem letu brez dvoma ostala dolžna marsičesa. Prisiljeni smo tedaj vprašali, ali je ljubljanska Filharmonija še kulturno društvo, ali pa morda po svojih statutih prvenstveno zasleduje kakšne druge, ne dovolj opravičljive cilje. Društvo, ki si Zeli in tudi pričakuje podpore za delo tako od številnega občinstva na koncertu kakor tudi od merodajnih, kulturno delo podpirajočih mest, mora za upravičenost svojega pričakovanja in svoje želje pokazati tudi spričevalo, najzgovornejše in najtehtnejše: njegovo delo mora biti vsaj v zadovoljujoči meri idealno in kulturno!
Smer in način udejstvovanja po društvih brez dvoma začrtava v poglavitni meri vsakokratni ožji odbor; prav gotovo je stvar ista tudi v naši Filharmoniji! Odbor, sedanji odbor, odgovarja za mrtvilo, ki je prevzelo društvo, nanj pada težina odgovornosti — zato menimo, da ne bi bilo prav nič škode, marveč le za društvo, še bolj pa za poživljeno glasbeno reproduktivno tvornost pri nas, zelo koristno, če bi se osebnosti, ki so ovira pravemu delovanju naše Filharmonije, nesebično umaknile požrtvovalnejšim in sposobnim močem, katere bodo Filharmonijo pojmovale kot eminentno kulturno ustanovo. In teh moči je nekaj!
Prepričani smo, da potem, ko se bo to zgodilo, koncerti pod tako ugodnimi pogoji, kakor bi bili letošnji, ne bodo več odpovedovani in da trenja ne bodo za neke ljudi zahtevala šele tako poraznega povoda za izmodritev kakor v nekem, od nas ne preveč oddaljenem glasbenem centru.
Vedno ista pesem •..
Vedno ista pesem! KakoV
Res, vedno in vedno prosimo in moledujemo: Prispevajte po svojih skromnih močeh za kongres Kristusa Kralja!
Mnogi so se že naveličali te pesmi. Pa je še vedno nova. Kongres, ki se nam bliža z veliko naglico, bo velika prireditev, ena največjih v zadnjih letih. Toda, to ie šele beseda. Treba pa je žrtev; za velika dela je potreba veliko denarja. Tudi kongres potrebuje denarja. Odkod naj ga vzamemo za vso propagando po svetu, odkod za sijaj, ki naj tudi na zunaj pokaže, da je Ljubljana svojemu naj višjemu kralju zvesta in vdana? Od nas samih! Zato vedno te prošnje: darujte za kongres! Mnoge odlične osebe so že prispevale za kongres, vsa čast jim, toda kako mnogoštevilni pa so tisti, ki še niso ničesar prispevali? Koliko je takih, ki bi lahko dali, pa ne dajo, ker mislijo, da kongres ni potreben!
Proč s takim mišljenjem. Borbeni postanimo, ne le v besedi, tudi v dejanju. Če nasprotniki mečejo težke denarje v svojo propagando proti Bogu, proti Cerkvi, koliko bolj moramo tudi katoličani prispevati vse, kar je v naši moči, da postane Kristus Kralj zopet Kralj sveta. Ne mislimo, saj nas je premalo! Ni res! Nasprotnikov je mnogo manj! Le močnejše so organizirali. Pokažimo svoje katolištvo tudi v dejanju in ne odtegnimo roke takrat, ko je treba dati kakšno malenkost v slavo božjo. Če imamo denar za vse, imejmo denar tudi za našo versko čast in ponos. Ne pokažimo 6vetu, da se še sedaj nismo otresli suženjstva, izpričajmo rajši, da dajemo prostovoljno, z ljubeznijo za veliko stvar, ki se nam približuje. Vsak zaveden katoličan bo za to prispeval, četudi le neznaten znesek kot svojo žrtev kongresu Kristusa Kralja. Nebeški Kralj nam bo vsako žrtev tisočera povrnil!
Športne vesti
Tretje kolo tekem za Davisov pokal.
V	tretjem kolu tekem za Davisov pokal je naš nasprotnik Italija. Nasprotniki iz prvih dveh kol Irci in Madžari niso bili preveč nevarni; naši re-prezentativci so jih odpravili z lahkoto. Tretje kolo je težje in Italijani bodo za vsako ceno skušali našim odvzeti zmago. Italijani so svojo postavo sestavili iz svojih najboljših teniških igralcev, med katerimi je najmočnejši de Stefani. De Štefanija naši igralci dobro poznajo in so čutili njegovo izurjenost tudi že na lastni koži. Na letošnjih pomladnih turnirjih na francoski rivijeri jo de Stefani premagal oba naša zastopnika v tretjem kolu. Prepričani pa smo. da sc bosta oba naša igralca Mitič in Punčec držala dobro in da ne bosta dovolilf de Stefaniju, da bi ponovil svoji zmagi.
Za srečanje naših in italijanskih tenismanov vlada v Italiji veliko zanimanje. Vsi časopisi poudarjajo, da so naši igralci sijajni in da bi so Italijanom le s težavo posrečilo zmagati v tretjem kolu. Danes popoldne pride iz Rima v Milano predsednik italijanske teniške zveze Atiglia Fontano in še nekaj drugih funkcionarjev, ki bodo prisostvovali tridnevnim borbam naših in italijanskih teniških igralcev.
Vodstvo tekmovanja je sporazumno z našim vodstvom določilo, da se tekme začno danes popoldne ob pol treh in da lahko trajajo do pol osmih zvečer. Za slučaj, da bi se tekme ob pol osmih še ne končale, imata oba kapitana možnost, da igro prekineta in jo preložita na naslednji dan ali pa tudi soglasno vztrajata na nadaljevanju.
Pri žrebanju je bilo določeno, da nastopita danes popoldne kot prvi par Mitič : Canapela, nato pa Punčec : de Stefani. Igra v dvoje se začne jutri popoldne ob pol štirih, v nedeljo sta pa na sporedu še obe posamični igri med Mitičem in de Ste-fanijem in Punčecom tor Canapelo.
Naši igralci so v Milanu že od ponedeljka zvečer in so izrabili zadnje dneve za lahek trening
pod vodstvom svojega trenerja Vissaulta. Izid obeh današnjih posamičnih iger nam bo že nakazal, kakšen bo tudi končni rezultat.
ZA MEDNARODNO NOGOMETNO TEKMO
Z ITALIJANI, ki bo dne 4. junija v Belgradu, je na sinočni seji tehnični odbor jugoslovanske nogometne zveze, v katerem so Simonovič, dr. Andrejevič in Popovič, sestavil moštvo, ki bo nastopilo proti Italijanom. Moštvo je ostalo isto, kot je bilo pri tekmi z Angleži. V njem so Lovrič, Požega, Dubac, Mandla, Dragičevič, Lehner, Glišovič, VujadinoviČ, Petrovič, Matošič II., Perlič.
Zvezni kapitan g. Boško Simonovič je zahteval, da nobeden od igralcev, ki bodo nastopili proti Italiji, o Binkoštih ne sme igrati v svojih moštvih. Ta njegova zahteva pa ni bila sprejeta.
Kolesarske cHrke križem SrbH«
Včeraj sot imeli dirkači proet dan in so počivali. Skopljanci so dirkače ob prihodu sprejeli z velikanskim navdušenjem. Na cilju ob cesti, kjer so vozili, je bilo 10.000 gledalcev. Skopljanska občina je dirkačem včeraj priredila slavnostni banket, ki so se ga poleg dirkačev udeležili tudi drugi odličniki iz Skoplja. Dirkači so bili včeraj 6ploh predmet posebne pozornoeti skopljanskih meščanov.
Davi ob sedmih pa so dirkači startali za četrto etapo, ki vodi iz Skoplja preko Vranja v Niš. Proga je dolga 201 km. Skupni rezultati prvih treh etap so naslednji:
1. Prosenik Avgust (Zagreb) 17:46:42.
2. Konstantin Tudoee (Romunija) 18:01.
3. Stjepan Grgac (Zagreb) 18:01:13.
4. Karel Lavrih (Belgrad) 18:08:13.
5. Josip Pokupec (Zagreb) 18:12:31.
6. Georgi Kapčuh (Romunija) 18:16:31.
7. Nikolaj Jonkapu (Romunija) 18:16:31.
8. Danilo Erdelji (Borovi) 18:17:41.
9. Jonel Christea (Romunija) 18:16:50,
10. Dimitru Hrenčup (Romunija) 18:19:26,
Slinavka in parkljevka v Mostah. V tem tednu je bila v Mostah uradno ugotovljena v dveh dvoriščih slinavka in parkljevka. Da se kuga ne razširi in da se čimpreje zatre, odreja mestno poglavarstvo v Ljubljani v smislu Min. uredbe o zatiranju slinavke in parkljevke štev. 50.500-IV. iz leta 1933 za teritorij bivše občine Moste sledeče:
1. Živinorejcem v tem področju je prepovedano voditi parkljarje (goveda, ovce, koze in svinje) na živinske sejme. 2. Prepovedana je svobodna trgo-, vina parkljarjev, dovoljena je le prodaja živine za klanje v mestni klavnici po predhodnem dovoljenju mestnega poglvaarstva. 3. Nakup plemenske Živine (parkljarjev) na področju mestne občine dovoljuje mestno poglavarstvo izven občine ljubljanske pa kr. banska uprava v Ljubljani. 4. Prepovedana jo peš gonja parkljarjev in vožnja z govejo vprego skozi Moste. Mestno poglavarstvo v Ljubljani poziva vse živinorejce, živinske trgovce in mesarje, da se točno ravnajo po prednjih odredbah, ker bodo za vsak prestopek strogo kaznovani po zakonu.
Praktični učiteljski izpiti bodo v šolskem letu 1939-40 od L oktobra do 15. maja. Učitelji pripravniki, ki so namenjeni v tej dobi opravljati izpit, naj do 15. junija t. 1 po dopisnici javijo izpitnemu odboru naslednje podatke: priimek in ime, službeni kraj in okraj ter mesec, v katerem žele delati izpit, da jih more izpitni odbor razdeliti na skupine. Ko pa izpolnijo pogoje za opravljanje izpita, morajo po službeni poti, tj. j. preko okrajnega načelstva in prosvetnega oddelka kr. banske uprave poslati izpitnemu odboru prijavo, ki jo je treba kolkovati s kolkom za 10 in 20 din ter ji priložiti v izvirniku diplomsko izpričevalo in držuvljansko izkaznico, kratek življenjepis, kolkovan s 4 din ter izvod iz uslužbenskega lista. Predsednik izpitnega odbora: I. Prijatelj.
Vremensko poreklo »Slovenskega doma«
Kraj	Barometer sko stanje	Temperatura v C1		Relativna 1 vlasa v % J	v-» r. O a ►O c sj oe	Veter	Pada- vine	
		. « Bg	ca • *® a*s			(amer. jakost)	E E	jvrsta
Ljubljana	762-5	21-0	13-0	67	9	Sl		_
Maribor	760-4	19-9	90	80	6	NN,	—	—
Zagreb	759-9	21*0	5-0	70	0	ssw,			
Belgrad	760-0	16-0	10-0	80	10	W,	11*0	dež
Sarajevo	761*	19-0	7-1	90	7	N,	4*0	dež
Vis	761*	16-0	10-C	50	6	NNW,	0-4	dež
Split	761-6	18-0	13-L	60	5	0	_	
Kumbor	7593	19-0	15-t	60	7	NW>	—	—
Rab	762-2	19-0	11-0	50	10	0			.
OBbravniit	759-6	24-6	14-0	60	7	NE,	-	f-t
Vremenska napoved: Deloma oblačno in spremenljivo vreme. Toplota zraka se ne bo mnogo spremenila.
Koledar
Danes, petek, 26. a ja: Filip, Neri.
bohota, 27. maja: Janez I.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: dr. Pieeoli, Tyr-šeta cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste, Zaloška cesta.
Ogled najnovejših umetnin Franceta Kralja na^ razstavi v Jakopičevem paviljonu toplo priporočamo. Lepo ilustriran katalog se dobi pri blagajni. Shranite vstopnice.
Uprava električne cestne šelezniee sporoča, da bodo na progi Ljubljana-Št. Vid, dne 28. in 29. t. m. vozili vozovi samo do kavarne Evrope. — Dalje sporoča, da se prične redni promet vsako nedeljo in praznik že ob 4. uri 30 min. zjutraj, tako da imajo potniki redno zvezo k vsem jutranjim vlakom od vseh smeri.
Dobitki za obiskovalce Ljubljanskega velesejma is tuzemstva. Vsakemu obiskovalcu letošnjega Ljubljanskega velesejma od 3. do 12. jun. se ponuja sreča, da mu bo žreb naklonil kak dobitek. Vstopnice eo opremljene s kuponom, na katerem bo obiskovalec napisal svoje ime, ga odtrgal in vrgel v zapečateno žaro ob glavnem vhodu, vstopnico pa naj shrani. Od žrebanja so izvzele ljubljanske legitimacije, razstavljavke, usluzbenske in inozemske, ki nimajo teh kuponov. Dobitki so: orehova spalnica, motorno kolo Phanomen, šivalni stroj Pfaff, kolo Pannx, mo-torno kolo Bismarck, 5-cevni radio-aparat Siera, kuhinjska oprema, klavirska harmonika, pralni stroj Viktoria, zložljiv šotor za 4 osebe, kolo Axo, kolo Diktator, kolo Tribuna, peč Lutz, dvo pre-provi 2 vrtni garnituri, 50 steklenic piva Union, ]“ buteljk vina Moser, manicura, zaboj Kneippove kave, 2 zaboja Rogaške slatine, 1 pletena zibelka, kaseta kozmetičnih predmetov, 20 ročk po 1 kg maslinovega olja, 2 brezplačni vožnji e parnikom I. razreda Sušak—Kotor in nazaj, 21-dnevne počitnice v Niški Banji, 21-dnevne počitnice v Brestovački Banji, 10-dnevne počitnice v blatim Radencih, 10-dnevne počitnice v Dobrni, 10-dnevne počitnice v Catežkih Toplicah, osemdnevne počitnice na Omišlju (Hotel Učka), sedemdnevne počitnice v Novem Vinodolu (Palače Hotel), sedemdnevne počitnice v Krapinskih toplicah, sedemdnevne počitnice v Mediji-Izlakah, 5-dnevne počitnice v Rogaški Slatini, 5-dnevne po-čitnice v kopališču Palič, 2-dnevne počitnice na Bledu (Hotel Union). Dan obiska je poljuben od o.—i2. junija. Komisionelno žrebanje bo 12. jun.
Ureditev ljubljanskih cest in ulic. Že pred !?. ,1?,, m?s*n* tehnični oddelek pričel urejati tlak Vilharjeve ceste, da bo pri trajno lepem vremenu cesta popolnoma urejena in spet odprta vsaj do sv. Rešnjega Telesa. Marsikje je bilo treba tlak popraviti, sedaj pa brizgajo tlak z ostrim curkom vode, da izmed kock izpero ves prah in pesek. Špranje med kockami zalivajo z bitumenom, ki mu je primešanega malo pra-meksa m polovico apnene moke. Za to delo je potrebno popolnoma subo in toplo vreme, kakršno bomo potrebovali tudi pri katraniziranju cest
J7 hv~n)G samo t0 ceste 1)0 velJal<>
230.000	din. Tako bodo zalili tudi granitni tlak
pri skladiščih carinarnice ter na Šmartinski, Ma-
sarykovi, Resljevi, Gosposvetski, Bleiweisovi in
Celovški cesti do nekdanje gostilne pri Kmetu. Enako bodo zalite tudi drobne kocke v Stritar-u :lnen8*ieSa ulici, na Vidovdanski cesti in na Taboru ter na Mestnem in Starem trgu ter na Karlovškem mostu. Ko bodo dela na Karlovškem mostu in Mestnem ter Starem trgu končana, pride na vrsto tlakovanje Wolfove ulice. Upajmo, da bo pri lepem vremenu mogoče pričeti z urejanjem Wolfove ulice že čez mesec dni."
Trgovec, ki gre s tokom časa, gleda, da se vedno bolj izpopolnjuje, da zaznava vse, kar prinaša čas s seboj. Za to mu nudi lepo priložnost Ljubljanski velesejem, ki bo letos od 3. do 12 junija. Tu bo vse na pravem mestu in tako ure jeno, da so posamezni razstavni predmeti ko členi v veliki verigi proizvodov. Že v tem si more veliko naučiti, poleg tega pa vidi na vele sejmu mnogo izumov in novosti, ki bi mu sice ušle, ki pa jih bo sedaj s pridom uveljavil v svoj trgovini in seznanil z njimi konzumenta. Polei tega pa je velesejem tudi konkurenčni trg. Tt ima vsak dovolj prilike, da primerja blago blagom, da podrobneje preizkuša njegovo kake vost in razmišlja o cenah in modalitetah dobav«
\ sak trgovec bo na velesejmu dobil jasnejši prc gled in bo tudi v svoji trgovini napravil bolj.-razpored. Zaradi tega mora napredni trgovec pc svetiti velesejmom največjo pozornost, ker je t najvažnejša ustanova za izmenjavo dobrin.
Llubljansko gledališče
Drama: Začetek ob 20.
26. potek: Zaprto.
27. 6obota, »Žene na Niskavuoriju«, Izven. Glttboko znižane cene od 14 din navzdol.
28. nedelja: »Velika skuinjava«. Izven, Znižane cene od 20 din navzdol,
Opera: Začetek ob 20.
20. petek: Zaprto.
27. 6oboia: »Štirje grobjani«. ea« a.
28- nedelja, ob 15: »Pod to goro zeleno«. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdaj. — Ob 20: »Evgenij Onjegin«. Izven Znižane cene od 30 din navzdol.
Mariborsko gledališče
Petek, 26. maja: Zaprto.
Sobota, 27. maja ob 20: »Utopljenec«. Red 13.
mmm
»Kaj Hollisterja tudi?«
Hollisterjevo ime je zletelo od ust do ust. Piloti 60 sklopili glave, kakor da jih je udaril mrtvaški veter. Brand se je vgriznil v ustnice in spraševal dalje: »Hollister,,, Kako je umrl?«
Ranjenec je malo premišljal, kakor da ^če po spominu, potetm pa (e nadaljeval »Skušal je pomagati Thornellu. Toda von Richter ga je ujel. Vsega je prerešetal * strojnico. Letalo, se je Hollisterju vnelo...»	_
Vsi so molžali, dokler ni zavzdihnil Phipps:
»Ubožec Hollister ...«
Ko so si tako prizadevali okoli ranjenca, ki je 6pet padel v nezavest, se je nenadno spet zaslišalo rapotanje motorja nad glavami. Vsi so sc ozrli. Brandu se e razsvetlil obraz. Sreča ga torej ni Cisto zapustila. Še eno letalo se je vračalo. Glej ga, je že tu...
Letalo se )e z velike višine začelo v laglih zavojih spuščati na letališče. Ko e bilo za polovico nižje, so straže zapadle, da je to nemško letalo, ne pa ka-ero od njihovih, ki so bila davi poletela ia fronto.
Tisti trenutek so se že oglasile krog n krag letališča strojnice ter začele si-aaii jekleni dež na tuje letalo. Vsi letal
ci in vojaki so kakor na povelje polegli — gib, ki jih ga je neprestana nevarnost tako naučila, da so ga delali brez misli ob najmanjšem alarmu. Stisnili so se čisto k tlom in čakali, kdaj bo od tam gori začelo treskati...
Nemec je s silno naglico letel vse nižje. Ko je bil pa že čisto pri tleh, 6e je spet zravnal in planil navzgor, ne da bi bil enkrat samkrat ustrelil.
Nekaj je bilo padlo iz letala.
Bomba! je prešinilo misli vsem, ki «o videli. Trepetaje sq čakali strahotne eksplozije ...
Toda eksplozije ni bilo. Letalo je br-nelo zdaj že visoko nad njimi, strojnice so regljale za njim, toda umikal se jim je vse dalje in dalje ter nazadnje izginil proti fronti...
Ko ga ni bilo več slišati, je nekaj vojakov planilo in steklo proti kraju, kamor je bila padla reč iz letala Za njimi so začeli teči kmalu še vsi drugi.
Ko so prišli do kraja, je nekdo od vojakov izročil majorju Brandu par vojaških čevljev za pešce. Na čevljih je bil pripet listek z besedami:
»Angleški pilotje I Bolj varno bo za vas, če boste v prihodnje rajši ostali na tleh. Najpotrebnejšemu med vami pošiljam te
čevlje, da si še na tleh ne bo zvil nog. Von Richter.«
Vsa ta reč je bila strašna žalitev za angleške letalce. Ko blisk je to sporočilo letelo od ust do ust. Pilotje so stiskali pesti in mrmraje kleli. Najrajši bi bili vsi zdrveli k letalom ter se pognali za drznim Nemcem, da mu pokažejo, kako in kaj je z angleškimi letalci. Prisegali so mu maščevanje in začeli kovati načrte zanj.
Prav ta trenutek pa sta pribreščala na svojem motorju Courtney in Scott. Eden in drugi je držal v roki ogromen šop cvetja, kakor da prihajati s svatbe. Kdove kje sta ga bila pobrala!
Ko sta videla, da je: vsa družina zbrana na letališča, sta jo udarila s svojim ropotajočim vozilom kar k skupini pilotov, ki je stala sredi travnika in se ogorčena pogovarjala o žalitvi, katero si je bil dovolil Nemec. Videla sta, da mora biti nekaj posebnega, saj ju ni nihče sprejel s truščem, kakor sta pričakovala, zakaj v mestu so jima bili povedali, da so že obvestili letališča o njunem junačenju in o tem, kje sta prebila noč.
Ko so jima piloti povedali, kaj se jim je primerilo, sta se Scott in Courtney samo spogledala, potem pa stekla proti hangarju. Vsi so vedeli, kaj nameravata.
Toda major Brand jima je odločno zastavil pot:
^Gospodje! Nihče se ne sme vzdigniti brez mojega dovoljenja. Ta Richterjeva neslanost je izzivanje, na katero mi ne bomo odgovarjali. Ne smemo. Lahko je vse skupaj tudi past. Radi bi nas z žalitvijo zvabili, da bi se dvignili ter jim prišli v klešče.c
Courtney je majorja srdito pogledal ter toliko, da ni bleknil:
»Starec !c
Zakaj jim brani, da bi se maščevali tako, kakor taka žalitev zasluži? Saj ni šlo tu za kakega posameznika, šlo je vendar za vse angleško letalstvo, ki si ga drzne takle nemški sestradanec dovoliti.
Toda major je bil major, treba ga je bilo poslušati, če že ne zaradi drugega zato, ker sta s tem dajala vzgled novincem, ki so bili že tako in tako predrzni čez mero.
Ko so se letalci počasi razgubili po svoiih luknjah in v točilnico, sta ostala na letališču samo Courtney in Scott. Courtney je pomežiknil tovarišu ter ga vprašal: »Kaj pa tisti škarpi? Kaj ti misliš o tem?«
»He, he, zdi se mi, da se tebi zdi, da mislim tako, kakor misliš ti.«
Courtney ga je mahnil po rami:
»Ali right! Bova že videla, kako bo.. .< Mahnila sta jo tudi onadva v točilnico, kjer ju je družba sprejela z veselim vpitjem. Ta dan sta bila ona »junaka dneva*. Morala sta na dolgo in široko praviti, kje in kako sta krokala, kaj sta doživela in kaj naplela.
Proti poldnevu ju je major Brand poklical na raport, seveda samo zaradi lepšega. Sam jima ni nič zameril, če sta kolovratila in streljala neumnosti. Privoščil jima je, saj sta drugače bila najzaneslji-vejša in najbolj uporabna fanta na letališču. Ko jima je govoril uradno pridigo, so mu brke migljale, da je bilo videti, da ne misli nič resno. Ko je končal uradni del raporta, sta morala pa še njemu po-
vedati, kakor sta ga poganjala. Tako je pač bilo letalsko tovarištvo...
V.
Drugo jutro, ko je bila še trda noč, st* se dve senci oprezno plazili po škripajočih grajskih stopnicah od sob, k'<lr ^o spali letalci. Previdno sta lezli v p >.
Potem je bilo nekaj časa vse tiho. Če bi bil kdo gledal, bi bil videl, kako se je pri kljuki sobe, kjer je spal in uradoval major Brand, nenadno prikazala bela roka, nekaj časa tipala in božala kljuko, kakor da jo hoče pridobiti, da bi ne cvilila, potem pa so se tiho odprla vrata v Bran-dovo sobo. Čudna postava se je po vseh štirih splazila v sobo in drsala proti majorjevi postelji.
Tam pri zglavju Brandove postelje so na tleh stali čevlji, ki jih je bil včeraj vrgel Angležem von Richter s sramotilnim sporočilom.
Neznana roka se je previdno stegnila proti čevljem ter jih vzela, potem se je pa spet začelo drsanje proti vratom.
Major Brand je mirno spal. »Vlomilec« je svoj posel končal zelo dobro, kakor da se nanj razume. Spet je tiho odprl vrata, toda preden je (zginil iz sobe, je z roko zamahnil majorju Brandu v pozdrav, kakor da se hoče opravičiti zaradi nedostojnega dejanja...
čez nekaj trenutkov sta dve temni senci stekli proti hangerjem. Vojak na straži ju je najprej ustavil, pa ju takoj spet spustil naprej, ko jima je posvetil v obraz in videl, kdo sta.
Vrata pri hangarju so bila odprta. Letala so morala biti vedno pripravljena, , zato vrat niso zapirali, razen kadar je deževalo po vetru.
»Slovenski dom« Izhaja vsak delavnik ob 18. Meselna narofaina 12 din, ca Inozemstvo 25 din nrednlpvo: KopiUrjev. nlica^I®'6]""	^	4°°5‘	nPr8Ta!	Kopi,nrieT1*	u,,ra	8
Za Jugoslovansko tiskarno v Ejjubljaui: .Jože Kramarič. Iidajatelj ini. Joše Sodja. Urednik, Mirko Javornik.
Na svojem zadnjem nadzorstvenem potovanju po Gorenji Italiji je predsednik italijanske vlade Mussolini obiskal tudi najmlajše v mestu Pinerolo. Drugi voziček od leve je okrašen celo s kljukastim križem
venski radio programi. Pretekli mesec 6ta pri takem programu sodelovala slovenski cerkveni zbor župnije sv. Janeza Evangelista in srbska pevsko društvo »Stevan Šijački«. Poslušalci so bili z izva-ianji izredno zadovoljni in so v mnogih pismih in .dopisih izrazili svoje priznanje in zahvalo. Zlasti je ugajala slovenska narodna pesem. Za materinski dan, 14. maja, pa je bil slovenski radio-program posvečen slovenskim materam. Tudi tokrat je sodeloval pevski zbor župnije sv, Janeza in spored je bil sprejet z globokim zadovoljstvom in velikim priznanjem.
•
Nova jugoslovanska revija v Ameriji. Izšla je druga številka mesečnika »American-Jugoslav Re-llector«. Revija izhaja v Gary, Ind, Njen namen je, da v jugoslovanski ameriški mladini budi narodno feavest. Zato jo seznanja z našo zgodovino, z našimi kraji in običaji. Obenem pa hoče tudi seznanjati angleško-ameriško javnost z lepotami in znamenitostmi Jugoslavije. Revija je lepo ilustrirana. Urejuje jo Luka Kristoforovič (Christopher, 810 Wa-shington St. Gary, Indiana),
*
Slovenec zmagal pri volitvah v West Alliis.
Pri zadnjih volitvah, ki so se vršile pretekli mesec, 60 Slovenci in ostali Jugoslovani izvojevali v West Alliis krasno zmago. Z 2183 glasovi večine je bil izvoljen za policijskega sodnika g. Nich Lukas, v Ameriki rojeni sin belokranjskih staršev, Zmaga je tem pomembnejša, ker je nasprotnik zavzemal to mesto že 17 let.
>
Koncert združenih mladinskih zborov. Razveseljiv pojav je, da raste med slovensko ameriško mladino zanimanje za slovensko pesem. Temu se imamo zahvaliti številnim mladinskim pevskim zborom. Tako imajo tudi v ameriški Sloveniji svoje »Slavčke« in to so združeni mladinski pevski zbori iz Clevelanda, ki bodo 28. maja nastopili na 6vo-tem koncertu v Pittsburghu. Kako pa je mladinsko pevsko življenje živahno, dokazujejo številni koncerti slovenskih mladinskih pevskih zborov. Tako je v Jugoslovanskem Delavskem domu v West-par-ku v Clevelandu pretekli me6ec nastopil na samostojnem koncertu mladinski pevski zbor »Zvončki«. 14. maja pa je bil koncert mladinskega pevskega zbora »Črički« v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti.	^
Slovenski zobni zdravnik dr. Frank Paulič je bil pretekli mesec imenovan za člana štaba raziskovalne ustanove katoliške univerze v Chicagu. Vsekakor častno priznanje za slovenskega znanstvenika v Ameriki.
*
Slovenski večer Kolumbovih vitezov v Clevelandu. 13. aprila so v Clevelandu Kolumbovi vitezi priredili slovenski večer. Prireditev je imela predvsem družabni značaj. Sodeloval je eden najznamenitejših zborov v organizaciji Kolumbovih vitezov »Nord Ea6t Council«. Razpoloženje je dvigala slovenska godba, gostom, katerih je bilo preko 200, pa so stregla slovenska dekleta v slovenskih na-narodnih nošah.
Velika slovenska slavnost v Barbetonu. Letos
praznujejo Zedinjene severno-ameriške države 150. obletnico ameriške ustave, ki je bila 17. septembra 1787 sprejeta v Filadelfiji ia ki je 4. marca 1789 stopila v veljavo. Slovesnega praznovanja spomina tega znamenitega dogodka se spontano udeležujejo tudi ameriški Slovenci. Tako je med drugim tudi podružnica Slovenske ženske zveze (SŽZ) v Bar-bertonu in z njo vsi tamojmji Slovenci pretekli mesec priredila veliko svečanost, s katero 60 pokazali svojo lojalnost do krušne domovine. Na sporedu je bila krasna igra iz življenja prvega predsednika USA Georgea Washingtona,
*
Novo slovensko godbeno društvo v Clevelandu.
Na pobudo župnika fare Sv, Vida, msgr. B. J. Ponikvarja 6e je organizirala v okrilju te župnije samostojna godba. Za 30. april je že pripravila samostojen koncert, pri katerem je sodelovala tudi godba župnije sv. Lovrenca. Pokroviteljstvo nad tem koncertom je prevzel kanonik Rev. J. Oman.
Slovenec z Metropolitan opero potuje po USA.
Metropolitan opera s svojim osebjem in najboljšimi pevci se že clelj časa mudi na turneji po Zedinjenih državah. Med njenimi solisti se nahaja tudi naš poznani baritonist g. Tone Šubelj.
(TORD.)
Programi Radio Ljubljana
Potek, 26. maja: 11 Šolska ura: Pokrajinska oddaja iz Tržiča. Izvajajo učenci osnovne šole, vodi g. Ivan Stopar — 12 Iz našili logov in gajev (plošče) — 13.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Slovanski spored Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Zenska ura: Vrtnarstvo (gdč. Ivozjka Blatnik) — 18.:’0 Poljske narodne (plošče) — 16.40 Francoščina (g. dr. St. Leben)
— '19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Medsebojni vpliv ljudske in cerkven© glasbe pri pravoslav. Srbih (Petar Konjovič, Bgd) — 19.15 O tehničnem nastopu gasilcev na Stadionu (g. Rupnik Jože) — 20 Plošče — 20.15 Prenos iz Londona: Beethoven: MaSa v D-duru. Solistka: Zinka Milanov-Kunčeva; zbor Britanske rad. družbe; dirigent: Artur Toscanini — 20 Napovedi, poročila — 22.20 Angleške plošče — 22.50 Esperantsko predavanje o kongresu Kristusa Kralja.
Drugi programi
Petek, 26. maja: Belgrad: 30 Narodne pesmi — Zagreb: 22.20 Komorni koncert — Bratislava: 21 Operna glasba BO — Praga: 21.10 Koncert zbora, orkestra in solistov — Sofija: 10.45 Berlioz: .Faustovo pogub-ljenje« — Varšava: 21 Haydn: .Poletje« - iz oratorija •Štirje letni Sasi« — Berlin: 20.15 Zabavni koncert BO
— Budimpešta: 22 Ciganski orkester — Bukarešta: 18.35 Prenos iz opere — Dunaj: 20.15 Operni prenos.
Sobota. 27. maja: Belgrad: 21 KoneeTt — Zagrebi 20 Preuos opere iz Narodnga gledališča — Praga: Koncert. zabavne glasbe — Sofija: 19.30 Pevski koncert
— Varšava: 21 Prenos z nogometne tekme med Belgijo in Poljsko - Berlini: 20.15 Pisan koncert RO to solistov — Budimpešta: 22 Plesna glasba — Dunaj: 22.30 Zabavni koucert — Pariz: 20.30 Koncert godalnega kvinteta godbe Eepublikanske garde.
Slovenci v novi domovini - Ameriki
N/ih vera, pridnost in podjetnost govori, da jim po žila pdlje
res slovenska kri
Vprašanje državljanstva naših izseljencev T Ameriki. Hude gospodarske in socialne stiske so tudi Združene ameriške države pripravile do tega, da so potegnile ostro mejo med državljani in ne-državljani. Ta ločitev ima za nedržavljane zelo težke gospodarske in eksistenčne posledice. Samo naših ljudi — nedržavljanov je preko 100.000. Izguba, ki so jo ti naši ljudje že dosedaj zaradi tega utrpeli na zaslužku, znaša vsak mesec po podatkih slovenskega ameriškega časopisja do 6 milijonov dolarjev. Sedaj pa jkn zaradi strogih postav proti nedržavljanom in vedno češčih redukcij gro,zi prava beda. Zgovorno nam to popisuje neki 65 letni starček, ki živi že nad 10 let v Ameriki. Ker pa ni ameriški državljan, je na stara leta naenkrat brez vseh sredstev, kajti podpora mu je bila zaradi tega, ker ni ameriški državljan, ustavljena. Piše pa, da ni samo on deležen te žalostne usode, temveč je zadela le preveč mlajših naših rojakov, ki so ali izgubili delo ali pa so iim ustavljene podpore. Da odpomore tej stiski in pomaga rojakom da pridobijo državljanstvo USA, se je pri slovenske mdemokratskem klubu v Eu-klid-u osnaval državljanski odbor.
•
Praznik slovenske pesmi v Ameriki. Slovenska pesem je vsekakor najmočnejša sila, ki ohranja v srcih naših ljudi v tujini zavest, da so slovenskega ooko.ljcnja in jih združuje v slovensko narodno občestvo. Zato tudi pomenja vsak koncert slovenske oesmi v tujini našim ljudem slavnosten dogodek. 16. aprila je slovensko cerkveno pevsko društvo Zarja« v So. Chicago, 111., priredilo velik vokalni koncert, kakršnega v tem kraju še ni bilo. Sodelovala so tudi druga društva: cerkveni pevski zbor »Adrija«, društvo »Slovan« iz Chicaga. Iz Jollieta pa je prišlo 50 pevcev, tako da je imel koncert velik obseg tudi po številu sodelujočih. Istega dne pa je bil v New Yorku drug pomemben koncert. Priredila sta ga oba pevska zbora slovenske fare Sv. Cirila v New Yorku in sicer v cerkveni dvorani, Kot solista sta nastopila poleg drugih tenorist Charles Guardia, pri klavirju pa gdč. Majcen, ki fje že ponovno nastopila v radiu.. Lepo sta zapeli slovenske narodne pesmi gdč. Arčul in Šubelj. —
V	Jollietu pa je bil v nedeljo 7. maja velik pevski festival. Poleg štirih domačih pevskih zborov so na tem festivalu slovenske pesmi gostovali še trije slovenski pevski zbori. Iz Čhicage »Adria«, iz Wau-kegana »Lira« in So. Chicage pa je prišel zbor »Zarja«. To je bil veličasten koncert. Mnogo let je preteklo od zadnjega koncerta v Jollietu in zato je hrepeneje po slovenski pesmi privabilo izredno število poslušalcev. Poleg Slovencev pa je bilo v dvorani lepo število tujerodnega občinstva. Saj je visoka pevska kultura slovenskih pevskih zborov naši pesmi pridobila mnogo iskrenega spoštovanja tujih narodov in priborila slovenskem” imenu *elo lep ugled-	^
Pozorno zasledovanje notranje ureditve Jugoslavije med našimi v Ameriki Notranja ureditev in konsolidacija naše države ne zanima 6amo nas tu doma. Slovensko izseljensko
polno najrazličnejšega pisanja, iz katerega je raz-vidnok, kako 6e ves ta čas, odkar 6e je pričelo resno delo za rešitev vseh naših notranje političnih problemov, naši izseljenci vedno silneje oklepajo upanja, da bo njihova domovinska država končno vendarle pravilno urejena. Ta njihovo naraščajoče zanimanje in razmišljanje pa dokazuje, kako so tudi oni trdno prepričani o nujnosti tega dela.
•
Velik premogovnik v Nokoanis 111. je ustavil obrat, pri čemer je izgubilo delo 400 rudarjev. Prizadetih je predvsem mnogo Slovencev.
*
Družba sv. Družine 6lavi letos 25 letnico svojega obstoja. V njeno okrilje spada 18 društev, ki štejejo skupno preko 1000 članov. Uradno glasilo Družbe je »Amerikanski Slovenec«.
*
Nov slovenski Narodni dom v Clevelandu. Klub slovenskih društev v zahodnem delu Clevelanda je kupil zemljišče z velikim vrtom in dvema lepima poslopjema. Vse te zgradbe bodo adaptirali in preuredili tako, da se bo v njih razvijalo plodno in živahno društveno življenje clevelandskih Slovencev. Te novice moramo vsekakor biti zelo veseli, saj sq slovenski narodni domovi širom Amerike žarišča, iz katerih črpajo naši ljudje v tujini vedno novih pobud, da 6redi ogromnih tujih morij ostajajo v zvestobi, zavesti in ljubezni do matere-do-movine in do izročil svojih prednikov. Novi domovi pa nam izpričujejo krepko in življenjsko silo ameriške Slovenije do samobitnega narodnega življenja. Na take žrtve in tako voljo da samoohranitve moramo biti tu v starem kraju ponosni!
•
Pri zadnjih občinskih volitvah na Willardu, ▼ državi Wisconsin, USA, je bil za župana ponovno izvoljen Slovenec g. Artur Klarič. Prav tako je sedem drugih Slovencev zavzela važna mesta v raznih občinskih odborih.
*
Otroška zbirka za dograditev slovenske cerkve T Newburghu. V Newburghu so 6e ameriški Slovenci odlačili, da dograde svojo slovensko cerkev. Čeprav žive v Ameriki, jim finančna stran uresničitve te prelepe zamisli povzroča zelo hude težave. Da pa v naših najmlajših še ni ugasnila zvestoba do naroda in vere očetov, nam je najlepši dokaz njihova plemenito dejanje. Sami od sebe so se odločili in tudi zbrali lepo vsoto 472 dolarjev za zgraditev te cerkve. Cerkev je delno že dograjena, kjer se že več let vrši služba božja.
*
Desetletnica pevskega zbora »Prešeren« 23.
aprila je moški pevski zbor »Prešeren« v Chicagu proslavil deseto obletnico svajega obstoja 6 slavnostnim koncertom v dvorani Slovenske narodne podporne jednote (SNPJ). Na koncertu sta nastopila tudi zbora »Slovan« in »Češka lira«.
•
Izrazi priznanja pevcem na radiu. V tnil!wau-ški radio-oddajni po*taji so redno na sporedu sla-
Hitler sl ogleduje utrdbe na nemško-Iraneoski meji