Domoljub _. «—• " ——^ Celo 53 . Šiev.G V Cjubltanl, 7. februarja 1940 Za mir na Balkanu V začetku februarja so se v naši prestolnici, v Belgradu sestali Štirje zunanji ministri balkanskih držav, in sicer Turčije, Grčije, Romunije in Jugoslavije, ki sestavljajo tako zvano Balkansko zvezo. Posveti in slovesnosti so trajale tri dni, in sicer 2., 3. in 4. februarja. Ves svet je beograjsko zasedanje Balkanske zveze silno poaorno opremljal, vsa balkanski narodi pa so sestankom gotovo želeli samo eno: ohranite nam mir v tem delu Evrope in obvarujte nas šibe, ki tepe z vojno med Nemčijo ter Francijo in Anglijo že dve tretjini sveta. Po zadnji seji dne 4. februarja je bilo objavljeno uradno poročilo, ki pravi, da so štiri balkanske države popolnoma soglasne v tem, da morajo ohraniti mir v tem delu Evrope. Gojile bodo prijateljske stike z vsemi sosedi, da bi se tako mk še bolj utrdil in pospešilo medsebojno razumevanje in gospodarsko sodelovanje. Pogodba, ki veže te štiri balkanske države med seboj, se podaljšuje za nadaljnjih sedem let, in sicer do leta 1948 po-čenši od 9. februarja 1941. Vsa poročila iz naše prestolnice poudarjajo, da so bili vsi sklepi zasedanja sprejeti v popolnem razumevanju medsebojnih zadev, prav tako pa je ves čas zasedanja prevladovala globoka vera, da se bo Balkan znal obvarovati najhujšega. L Ce pogledamo nekoliko bližje na vse te sklepe, vidimo, da je v njih polno lepih temeljev za res srečen in koristen razvoj vsega Balkana v bližnjih letih. Vsekakor je najvažnejša ugotovitev, ki se nam vsiljuje ob vseh današnjih dogodkih, pač ta, da je tokrat Balkan iisti, ki je najbolj oddaljen od vojne nesreče in da vsaj ni mogoče opaziti nikakih znakov zato, da bi skušal kdo °d zunaj motiti to mirno življenje. To dejstvo je zelo važno že zaradi tega, iker j« še do zadnjega veljala resnica, češ d* je Balkan smodnišnica Evrope in da se vse večje svetovne nesreče skuhajo na Balkanu. Zadnja svetovna vojna od 1914 do 1918 leta je odšla v zgodovino z utemeljitvijo, da je bil zadnji povod za njen izbruh dogodek »a Balkanu. Za novo svetovno vojno, ki se počasi razvija, to več ne velja; vojna vihra trenutno samo tairt daleč na severu, ko bolj-seviki skušajo zasužnjiti malo Finsko. Na zahodnem bojišču orožje Se počiva, v velikih skrbeh pa bo skandinavske države, ki ie že »ad sto let niso več vojskovale. Balkan je čvrsto odločen, da ostane miren; to voljo za roiren razvoj priznavajo celo v tujini in listi 6» zadnji čas pisaili, da je tudi sv. stolica po svojih diplomatskih zastopnikih v balkanskih državah sporočila članom Balkanske zveze, da želi mirnemu razvoju na Balkanu ves možni uspeh, II. Balkanske države so z Balkansko zvezo povezane v močno skupino, ki jo mora vsakdo upoštevala. To se »i prvič zgodilo, da so se razne balkanske države povezale med seboj, da bi lažje uresničile svoje namene. Najvažnejše in najpommembnejše zveze med balkanskimi državami so se sklepale v prejšnjem in v začetku našega stoletja tedaj, ko m se krščanske balkanske države borile za svojo narodno neodvisnost Tedaj je začelo razpadati mogočno turško cesarstvo, ki se je raztezalo nad vsem Balkanom. Mali balkanski narodi so se vezali med seboj, da so se lažje osvobodili. Danes so na Balkanu velike in močne balkanske države, ki se jim m treba več več boriti za svojo narodno in versko mro-bodo. Ce so te države povezane med seboj v Balkansko zvezo, tedaj hočejo s tem poudariti samo to, da so do skrajnosti odločene braniti samo svoje, nikomur pa nočejo ničesar odvzeti. Nova Balkanska zveza hoče torej položaj na Balkanu samo utrditi in ustaliti in zato je odločno za mir, ki ji naj bo prihranjen še za dolgo dobo. III. Na Balkanu pa so še države, ki niso članice Balkanske zveze. Mislimo pri tem predvsem na Bolgarijo, lri se dosedaj še ni mogla priključiti k Balkanski zvezi, ker ima svoje zahteve proti nekaterim balkanskim sosedam. Tik pred začetkom zasedanja belgrajske konference pa je predsednik bolgarske vlade Kjoseivanov poudaril, da si želi Bolgarija samo mir, in to, da bi ostala nevtralna do skrajnih meja možtiosti. Bolgarijo veže s našo državo pogodba o večnem prijateljstvu, stiki med Jugoslavijo m Bolgarijo pa so bili posebno v zadnjih letih silno dobri. Na poti v Belgrad se je turški zunanji minister S»a radzoglu ustavil v Sofiji in se sestal z bolgarskima državniki in listi so vedeli poročati, da se je volja Bolgarije za mir in nevtralnost v zadnjem ča^ti še okrepila. Druga balkanska država, ki ni v sklopu Balkanske zveze, je v zadnjem letu postala, tudi Italija. Pa tudi Italijo vežejo z Jugoslavijo pogodbe o prisrčnem prijateljstvu, okrepilo pa se je tudi prijateljstvo med Italijo in Grdijo. Po belgrajski konferenci se torej lahko mirno reče, da je Balkan na vse strani dovolj zavarovan in da bo lahko uspešno nadaljeval s politiko miru in nevtralnosti v sedanji vojni, ki pustoši ostale dele sveta. Naša šola in naše učiteijstvo (Dalje.) Naša šola v primeri z velikimi stroški, ki jih od ljudstva zahteva, nikaikor ne rodi potrebnih sadov. Zakaj ne? Zato, ker najboljšega sredstva vzgoje noče, vsaj noče v zadostni meri. Noče verske vzgoje. Tega se morale dobro zavedati in zato s sedanjo šolo ne smete biti zadovoljili! Dve uri veronauka na teden med dvajsetimi ali tridesetimi urami — kaj je to? Pri vseh drugih predmetih pa otrok ne sliši nič, da je ustvarjen za kaj višjega kakor za to ubogo zemljo. Verski pouk je od drugih zgolj svetnih šolskih predmetov skoraj ubit, zadušen. Ni čudno, če po končani šoli mnogi mladi ljudje tako nanj pozabijo! Ni čudno, 6e je med ljudmi toliko verske nevednosti, nevednosti o najvažnejših vprašanjih življenja. Vse mogoče človek ve, samo tega ne ve, zakaj je na svetu. In to je vprašanje vseh vprašanj. Kdor tega ne ve, ne ve nič! Tava po svetu kakor božji volek, ne vedo«, ne kod, ne kam. Naša šola .— raze« dveh ur na teden — ne ve in noče o teon/nič vedeti, nič otrokom povedati, da »o ustvarjeni ne samo za nekaj ur tukaj na svetu, marveč za' brezkončno večnost. Nič ne pove otrokom, kako morajo ravnati, da bodo večno srečni. Zadosti ji je teh nekaj ur, dalje ne vidi. Slepci taki, da se jih Bog usmili! Vsi, ki vidijo pred seboj le nekaj pedi zemeljskega življenja, naprej jim pa duševna megla zapira pogled! Za življenje po smrti — kjer bo šele pravo življenje — nimajo nobenega smisla, nobenega umevanja. Prosvetljenci hočejo biti, pa so le zaslepljene!. Ko bi vendar znali preračunati ti učenjaki, koliko je 70, 80 let proti brezkončni večnosti I To jim pove matematika, a te matematike prav nič ne znajo. Njih znanje je popolnoina nezadostno. Zasluži v spričevalu 1. O tem govori tudi letošnji pastirski list ljubljanskega škofa: Kako je z versko vzgojo v šoli pri nas? Vera je eden izmed učuh predmetov z dvema urama na teden, kakor na primer zgodovina, zestljepia ali prirodo-. pis. V drugih predmetih se o Bogu ne go- (»adalle rftodnji strani spodaj.) I* Kar je Bog združil Vsakemu katoliškemu kristjanu, ki je poučen o krščanskih resnicah, je znano, da je zakon zakrament in neporušljiva zveza med možem in ženo, tako neporušljiva, da veljavno sklenjen katoliški zakon more razdru-žiti samo smrt enega izmed zakoncev. Na tem Cerkev ne more nič izpremeniti, ker neraz-družnost zakona tako bistveno spada k njenemu nauku kot ves ostali božji nauk, ki ga je sprejela od svojega ustanovitelja. Pa ne le Cerkev, tudi države vseh časov v svojih zakonikih odločajo zakonu prav posebno poglavje, ker tudi njej ne more biti vseeno, kakšno bodi razmerje v družini med možem in ženo ter otroci, ki slede iz zakonov. 2e znameniti rimski pravniki — pogani — so imeli o zakonski zvezi visok pojem. O zakonu so dejali, da je neka skupnost božjega in človeškega prava. Vedeli so, da tisti, ki ruši zakonsko vez pomaga rušiti temelje države. V novejšem času pa se širi med nami, po mestih in tudi že po deželi, neko bolno mnenje, ki skuša to pradavno veličino zakona poplitviti in iz njega napraviti zgolj svetno zadevo. Ljudje, ki mislijo da se razumejo na postave, hočejo dokazati, da sedaj veljavno sklenjen katoliški zakon ni več tako neraz-družljiv kakor je bil. Da bi torej obšli, kakor pravijo, vse postave, ki so jim napoti, se dajo najprej postavno ločiti od mize in postelje. Po cerkveni in svetni postavi se v gotovih okoliščinah res more izvesti ločitev, a ta ločitev je samo zunanja: glede stanovanja, hrane, zakonskih dolžnosti in pravic. Toda kljub tej ločitvi ostaneta še oba zakonca veljavno poročena in se pod nobenim pogojem ne moreta več poročiti vse dotlej, dokler eden izmed zakoncev ne umrje. Mnogokrat pa je, žal, taka ločitev le prvi korak - do druge zveze, ki naj bi nadomestila prvo, še vedno trajajočo vez. Ta drugi korak pa po besedah Gospodovih ni nič drugega kot navadno prešuštvo. Da bi pa ta druga zveza dobila vsaj pred svetno postavo videz veljavnosti, taki ločenci navadno prestopijo v starokatoliško cerkev, kjer si dajo prvi ločeni zakon razveljaviti, povsem uničiti, kakor da ga ni nikdar bilo in nato v starokatoliški cerkvi sklenejo nov zakon. Tako je bilo v dobi od aprila 1931, ko so starokatoličani začeli delovati v Ljubljani, pa do julija 1989 na področju dravske banovine sklenjenih 385 lakih zakonov. Vprav zadnji čas pa so ti »zakoni« doživeli razočaranje, zakaj vsi ti zakoni so po našem pravosodju tudi pred državo neveljavni in 40 od teh so jih sodišča že razveljavila in s tem proglasila za priležništvo, ostali pa so na isti poti. Da bi starokatoliška cerkev mogla razveljaviti veljaven katoliški zakon, je velika zmota in nevednost, pa čeprav sta zakonca stopila iz katoliške cerkve in prestopila v starokato-lištvo. Starokatoliška cerkev se je pri sklepanju takih zakonov tudi zavedala tegu, da tak zakon pred državo ni veljaven in je prejšnji zakon razveljavila le »za forum staroka-toliške cerkve«. Seveda prizadeti niso vedeli, kaj je to »forum« in so se z neki listino, ki so jo dobili v roke zadovoljili, misleč, da so sedaj v drugič veljavno poročeni. Lahkover-nežil Njih drugi zakon, sklenjen pred staro-katoliškim župnikom, je pred državo navadno priležništvo, njih druga žena ne sme nositi moževega imena, nima pravice do njegove pokojnine in vzdrževanja, otroci so nezakonski itd. — To je tisto gorje, v katero so padli, ker so namesto katoliške cerkve poslušali zmotne »pravne« svetovalce. Kdo in na kak način jim bo to sedaj popravil? — Nemogoče I flori, kakor da v prirodi in zemlji, v zgodovini in narodnem življenju nikjer ni najti Bledov božjega delovanja. To ni pravi Vera iv Boga ni le neko znanje kakor znanje zgodovine ali jezika. Vera je za duhovno Življenje to, kar je kri za telo, kar je zrak, brez katerega ni življenja. Vera je luč, ki naj sveti vsakemu človeku na polu življenja-Je gonilna sila vsega življenja; je temeljni zakon, k! mora urejevati vse delovanje in nehanje, vsako uro življenja, vsako delo, raz-vedrilo in počitek. Vera mora biti kvas, ki ssvojo nadnaravno mo^o prekvasi človeka popolnoma. Potem takem ni dosti in ni pralno, če šola samo dve uri govori o Bogu, t TZ nDa knjiga ° DJ'em Pr'P°veduje, Zn JlS njem Sola ne zadosti evoji nalogi, če spomin otrokov napolni z neko mero znanja; šola mora oblikovni™ Pa ne samo za oni svet ln a t. « tudi za tega. Brezvere tudi na tem rr^U, a£V'V1L Dva v Ameriki ~T teS* Predavanja sta objavila v li«*.. >Evening News«. Dognala sla, da od 20S J™"" 5 ve&n« vsaj pet let ni videla cerkve. Od mladostnih zločincev pod 25 leti 68 odstotkov sploh nikoli ni obiskovalo nobene cerkve. Zanimivo je tudi razmerje mladostnih zločincev, ki so bili iz ločenih zakonov, v primeri z onimi, ki so bili z rednih družin Prvih je bilo šestkrat več kakor pa zadnjih. ' Vladajoči možje so v tem oziru g slepoto udarjeni. Vidijo, kake sadove rodi brez-verska vzgoja; vidijo, koliko nešteto se do-gaja zločinov, ln celo sami so večkrat žrtev teh zločinov in zločincev - a trpe tako vzgojo m nočejo verske, ki zločine in prevrate prepoveduje in zabranjuje! Ali mislite, da bo šel kralja streljat kak dober kristjan, ki hoda k pridigam, spovedi in obhajilu?! Kdor Po ven m ne more kaj takega stori« Brez strahu pred grehom in božjo kaznijo s^ pa odprla hudobija«, vsa vrata. LmotoZ licajem in žandarjem uidem, si Ti si i ™ kazent° ** ^ * bcS W jih imate zan*T ' ^g™}* Sovjeti mečejo bombe na bolnišnice Na lahodnih bojiščih je ostala slika tudi v preteklem tednu nespremenjena. Na suhem ni bilo nobenih dogodkov. V zraku pa smo bili priča napada večjega obsega nem- škib bombnikov ua angileško obalo in na trgovske ladje. Potopili »o Angležem pri tej priložnosti 9 trgovskih ladij, a sami so izgubili eno podmornico. Na finskih bojiščih traja pritisk Sov je tov dalje. Medlem ko se Fenei hrabro upirajo v sredini vzhodne fronte, so Sovjeti alej začeli velik naval na Mannerhaiinovo fcrto na jugu. Sovjetski bombniki so barbarsko divjali nad finskimi mesti. Zmetali so spet veliko tisoč bomb na nezavarovana mesta, kjer so zadeli bolnišnice, šole in zasebne hiše. Pomoč ii tujine le počasi prihaja, vendar je treba pristaviti, da so se zadnjih finskih letalskih napadov na sovjetska pristanišča Baltiški in Kronstadt udeležili že italijanski, angleški in ameriški bombniki. Finci so ruskim tankom kos Angleško časopisje objavlja poročilo svojega posebnega dopisnika iz mesta Ulu v srednji Finski. Ta dopisnik poudarja, da je sovjetska vojska pred ogromno nalogo, da zlomi odpor Fincev v srednji in severni Finski. Moderna sredstva mehaniziranja vojne se ne morejo uporabiti v teh zaledenelih in gozdnih pokrajinah. Tanki ne morejo prodreti skozi puste jelove gozdove, ki se razprostirajo kilometre in kilometre daleč ter jih ločijo tarna zamrznjena jezera. V teh pragozdovih leže ogromna drevesa na vse strani in do zdaj niti en tank ali avtomobil ni mogel priti skozi ta pragozd. Tudi sovjetske čete to prisiljene posluževati se cest in poti, ki jih je zelo malo in ki jih Finci budno stražijo in t skrajno «>dloč-nostjo branijo. Vsi poskusi sovjetskih oddcl-kov, da bi si utrli nove poti skozi te pokrajine, so tudi ostali brez uspeha zaradi ognja finskih smučarskih patrol, ki stalno napadajo sovjetske delavce. Finski strokovnjaki pravijo, da je Rusija takoj v začetku vojne imela v svojih rokah vse najboljše karte, zanemarila pa je priliko, da bi izkoristila ugodno vreme. Zdaj sta mraz in led, ki ovirata vse prevoze, naj-botjša finska zaveznika. Tudi spomlad ne bo ugodnejša za sovjetske čete, Namesto ledu bo prišlo neprehodno blato in razmočen svet, ki bo oviral vsako napredovanje večjih vojaških oddelkov. Dopisnik pripominja, da kažejo finski častniki kakor tudi vojaki na severnem in srednjem finskem bojišču odlično moralo in skrajno odločnost braniti svojo domovino do zadnje kaplje krvi. Finski častniki in vojaki opravljajo svojo dolžnost, pri čemer jim pomaga izredna usposobljenost in dobra oprema. Bcoviiub najboljši in najlepfie opremljeni nabožni mesečnik v naši državi. Ima vedno lepe slike v bakro-tisku. Pišite, da ga Vam pošljejo na ogled. Naslovi »Bogoljub«, Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. KAJ JE NOVEGA DOMAČE NOVICE d Ob obletnici smrti ikola dr. Gnidovta Dne 3. februarja je minulo leto, odkar je umrl svetniški škof dr. Gnidovec. Slava njegovemu spominu! d Seja Škofovskega odbora. Dne 30. in 81. januarja je bila v Zagrebu pod predsedstvom nadškofa dr. Stepinca seja škofovskega odbora, ki se je posvetoval o Ura, kako izvršiti sklepe škofovskih konferenc.. Iz Slovenije je prišel na sejo ljubljanski škof dr. Rož-man. d Izšla je 2. številka »Orača« z zelo važno in zanimivo vsebino. Priporočamo! d Za tiste, ki imajo stare 50 dinarske kovance. Po odloku finančnega ministra se je odtegoval prometu dosedanji srebrni denar po 50 din (veliki komadi) v šestih mesecih počenši s 16. avgustom, torej do 16. februarja 1940. Po preteku tega roka, torej dne 16. februarja 1940 preneha biti ta vrsta denarja zakonito plačilno sredstvo in se more še v naknadnem roku 6 mesecev zamenjati brez odbitka z novo nakovanim denarjem samo še pri blagajnah Narodne banke in državnih finančnih zavodih. — Ob tej priliki opozarjamo, da poteče veljavnost starega srebrnega denarja po 20 din in kovinskega drobiža po 2 din in 0.50 din dne 16. avgusta, ko preneha tudi ta stari kovani denar biti zakonito plačilno sredstvo. Do vštevši 14. februarja bodo stare 50 dinarske kovance sprejemale vse ljubljanske pošte. d Za 100% so se dvignile cene zemlji v nekaterih krajih ljubljanske okolice. d Slovensko rudno bogastvo in njegov pomen. V belgrajski »Pravdi« je priobčil njen ljubljanski dopisnik Milan Rakočevič članke o slovenskih gospodarskih razmerah. V štev. 12.656 z dne 27. jan. 1940 je izšel članek o slovenskem rudnem bogastvu ter njegovem pomenu. Članek vsebuje le pregled slovenskega rudarstva z mnogimi podatki in priča o trudu pisatelja nepristransko orisati razmere v našem gospodarstvu. d Banski svet dravske banovine se bo sešel 12. februarja 1940 ob 10 dopoldne v Ljubljani. Predmet zasedanja bo: obravnavanje banovinskega preračuna za leto 1940-41 s pripadajočimi pravilniki. obljubil uradnikom v Zagrebu, da bo vlada 1 najkrajšem času uredila vprašanje povišanji uradniških plač. d 70 letnico obstoja praznuje letos pr» stovoljska gasilska ustanova v Ljubljani. d Meide je svojim delavcem povišala iar grebška občina. Poverjeniki v Hrvaški delavski zvezi včlanjenih delavcev mestne občine so sicer zahtevali, da jim občina zaradi draginje poviša mezde v temle redu: za dnevno mezdo 35 din 35% poviška, za mezdo od 35 do 45 din 25% poviška, za mezdo od 45 di nadalje pa 20% poviška. Mestni župan Starčevič pa je odredil, da se vsem delavcem d Vlada se resno bavi * vprašanjem, da bi povišala plače uradništva. Predvsem gre tu za nižje uradnike in tiste, ki imajo več otrok in jih .'o draginja tudi najbolj udarila. Na zadnji seji ministrskega odbora so o tem vprašanju govorili !e nafelno in so s tem v zvezi {»živili spet razpravo o uredbi za maksimiranje cen življenjskim potrebščinam. kajti vsako povišanje plač uradništvu bi bilo brez liaska, če se ne bi zajezilo stalno podraževanje živil. Kakor smo že poročali, je tudi predsednik vlade Dragiša CvetkoviČ Nov votivni red Ministrski svet v Belgradu je končno-veljavno sprejel načrt novega volivnega reda. Poučeni krogi zatrjujejo, da bo novi volivni zakon že prihodnje dni objavljen. Ministrski svet je razpravljal tudi o nekaterih spremembah pri razdelitvi države v volivna okrožja. V Sloveniji teh sprememb ne bo. Slovenija bo ostala razdeljena na šest volivnih okrožij, kakor smo svoječasno že poročali. Zaradi določbe novega volivnega reda, da pride en poslanec na vsakih 40.000 prebivalcev ir bo volivno okrožje dobilo še enega poslanca, če znaša višek od 40.000 najmanj 25.000, pokaže račun, da bo Slovenija tudi v bodoče imela enako število poslancev kakor doslej, to je 29. Od tega števila bo dobilo mandat šest nosilcev okrožnih list, drugi pa bodo izvoljeni kot okrajni kandidati. Ljubljansko volivno okrožje (Gorenjsko) ima pet volivnih okrajev in bo izvoljenih pet poslancev. Novomeško volivno okrožje ima prav tako pet okrajev ter bo izvoljeno enako število poslancev. Celjsko volivno okrožje ima pet okrajev, izvoljenih pa bo šest poslancev. Zato se bo moral en okraj razdeliti. Verjetno bo to celjski administrativni okraj, ki je v tem okrožju največji, ter se bosta iz tega napravila dva volivna okraja. Mariborsko volivno okrožje ima pet okrajev, izvoljeni pa bodo štirje poslanci.. Murskosoboško okrožje obsega pet okrajev, izvoljenih pa bo sedem poslancev. Ker sta največja administrativna okraja v tem okrožju Maribor-levi breg in Ptuj, bosta najbrž ta dva okraja razdeljena vsak na dva volivna okraja. Mesto Ljubljana voli dva poslanca. Ministrski svet je razpravljal o novem zborovalnem in združevalnem zakonu. Načrt za ta zakon ni izdelan, Člani vlade so o njem razpravljali čisto načelno. Po zatrjevanju vladnih krogov bo novi združevalni in zboro-valni zakon zelo liberalen ter bo v polni meri popolnoma omogočil demokratizacijo našega notranjepolitičnega življenja. povišajo urne mezde za 55 par. Povišanj« velja od začetka novega leta, torej za nazaj. d Pri težki stolici, napetosti, glavobolu zaradi zaprtja, očisti ena do dve čaši naravne »Franz-Josefove« grenke vode prebavne organe* »Franz-Josefovo« vodo lahko jemljejo tudi bok niki, ki leže in jo imajo za dobro OgL res. a br. smm/j1 d Novo otroško zavetišče v Ljubljani so blagoslovili. Dne 1. februarja popoldne ob 16 je bilo novo najlepše ljubljansko zavetišče V Trnovem za mladino blagoslovljeno. V lepo novo moderno poslopje se je danes zbrala cela vrsta odličnih zastopnikov, prihitela pa je tudi mladina, da se ob ostali mladini veseli nove pridobitve. Na prvo svečano prireditev v zavetišču so prihiteli mestni župan dr. Jure Adlešič s soprogo, poveljnik dravske divizijske oblasti in poveljnik mesta Ljubljane divizijski general Stefanovič, bana dravske banovine je zastopal načelnik Kosi prosvetni oddelek banske uprave inšpektor Silvo Kranjec, ravnatelj mestnih uradov Jan* čigaj z načelnikom tehničnega oddelka inž, Poženelom.' Občinski svet je zastopala cela vrsta mestnih svetnikov, odbor Vincencijev« konference pa sta zastopala minister dr. Leo> nid Pitamic in dr. Levičnik. Po lepi pozdravni pesmi, ki jo je zapel dekliški zbor šent< Jakobske ljudske šole, je sledilo več otroških dekla mafij, nato pa je župan dr Adlešič nagovoril vse in očrtal pomen Rovesja zavetišča. V svojem govoru se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri pripravah za novi otroški dom in odločilno podprli vse delo. Po nj<* govem govoru je arhidinkon in občinski svet. nik stolni župnik dr. Klinar novo zavetišč« blagoslovil. V imenu varovancev in tistih, kk (Nadaljevanje na 4. strani.) o* ftiSK t - rw »»■; — --ti Zc&em - mravdfni^t .. mina- «.mft J«. «*••«»■§ — m r sauej •"»> — OBt. j« i«;.-.* "nali i»i,w« vtmM. a urx. l f i«* tr-il j*f- .»s jr «mi* »orf-rt 8i9mc ji |i'iijhb Z&pAzh. » v h&td jj-mmi. « «* rtafcjs pr*-'.t »m. ju* -^i^rr s«u.«m-j,»» jr—•»•t* m: » »""a j* JJ- vnf« j*<«tta. ftiAVSi. OMfl. t ID t,. tn»- j« uck*«^ fa-fcsa^ ja j« vja*: eM4nu«s> «MM »i jx?ta*±/— mn^. J"®.-«! 13* MpSMU MMMUM. >—<"«» fe«««*!* f- a-« pnfma- fc> yw)MtW «_ ,». truvmmm it f^rt«» • C-j-t«. > ; C«g** f xy i. a i.1.1 »< tufcr* M KiS«*-*. 1.1,t U M> { ii a«< « M«km. tt .m -U fvp tj&uei. ker imst prvi ««•/« *»*«Ki». j« a* a- >>»«- tsgaia: W> j«5 *jrj *** trn *■*•«»• few«««fc» :* vrz-mz tbuutm. ia. mt^Mut^m ipmsenasji >4. »a, M->«r«M* • l U ai pt tun atpmttiS i>M n * e**»r S'*fymut#' *» t tei numd m- 4/ vti} 'Vrt •«."»'..ai J; i » ■ a 1 i i Jisr-fm o"!. .' ta -Bk f js» -A Mste. . r D y .. »r- -r-22. t""- jf-!!^-". :.-.„, j^iv "»»ti* »»'»- ji — ' . ' it l-MitL J~- * ■ ■ ■ l^r-i c«r»a t,; « j* »gito - 3**i,4'.-. J^ li. jt; J 2'^u.i i - ti«.,;-.■-' -jsl |jt ta« x »tf* ta."_ ;u- U o jr ie*-. J 'jv-fH- L.Jtr M 'JV-ji l* rta '■■Silip ..«1 .* t ftifT ' H: lit «■» SKT IT-1 Z u.n t w i u 4 }«i «'. JT>WŠi 1» »Hir š * > .i.?-.-t- za as** ^ ^ ^ » i;^/ tm^tii ofcfaj JMSS.-.3 ^»/niii fcife^ «i •,»:.] » ^ '»Si.* Jft-Vjiiui »mej .»♦ n v, . T • * V/j * T »•>' ..... J\ V* . r,, '4„t s> T v,..^ < tjfrnm. T% ^ T r>. 1» vl-^Vi ' ,* • r. . i V^-^ ^v-'-"- 1*mi ni u, ___ ' '.^r f ^ si^ii aS prf ntijd * H ' »Ksa;iju -i., ta ies5* jsasatsti - f S« Mfl.SSf? &t a r""1»i» Vi ■&e«« i. orta-taaveete c Ji-ife. i Ztsfsaiir*« " itiSc.' ".t t at»i faaiftii JI i««:.«. < istffif^a. Zt i%-r *3. iasrTn jt-jo •ol-^v . T ■'> -ih uit; a ii-; t ".-e: j;rt;js ".'.■'.>'.»'. K- jjafcju _i i Ejatcj. iMaeešk. » »š>» aa. • ^ aaaeL; it ss pita. fa«? I««- •-«» ie Mto. Ss|-j: ie iri ga ijajo r-^-r.zis t mcl T« 4«i>> rrte t ^»r// V/r i'- pota. kalera T'..lk<«1 praijr« r rf»i Sk»» fa»i sj »j aa£a : f/ijs/sT. tedt za.-cdi ^ ' jaM« k« Tri* t 4 Za m a»ifii»MT šari«* |»k»- ^ ž^io s»o€-;Js drtis-ae- fc. t -icma/ft ionmtk. V t»-«i i.j .:. .t lut w.> t * j,- : • .; >.,1 f vin* f^muMii fmm*-; s. n««5" ■ V ' vprt■ 1 }3t .-; ^ nunMi- 1 J.tr-.^jeiafceai fciec.^^, m> r euMKBka a n^on^ v,- arvflBcik. xt.?iciKi!i za fen«« ■•■up T Tj laSo J» e!K-K!-"S!VO žt t""'1 - fii&tr»T n •> n i?! axr«QSt v.-ir«^ t rzsprčCjt wan£an S"' ."rr.->- c S«p« j-iaarr. S» bfcs&vim&j od r.i jri-Zim prt prot Ločiti, f '••»■n l*ds» 1 tse1» J*« mt&zib .. ^ K- » rr*S ZCB-4.-3® ' ttr^sja. i? Tra&erj*, PSoorf » Jtfri,*«- Mateissiee zsmS latBoris- »» r»4i t» p»'w>ft a -eiaj Bsiok st ssfcstera Krstih pt»p:-' -ic«a zz>-aD. rs,:-«s Aeur j? »oda is t» pnije. Z* čis- pr-jtEjc- ndaet>* pnmim* je r« f/Amin*. prtsti&tfjemi, » 5j»-i»T«»Tr. di bai« fim fc^re^s od rok. »roški «0 prvini pri-blfe» sa 8 tO tirof dSa T&di «dse% ia-eessže prt*j fej«. jtrads Je tako no za*«t t R^Tsšssj m »»ti aa Cmivni. Efrkaj dri. pnsdea bwte ^atneti oiMrtafKtL frar« Mir je Mf«f f, 1*4» 4ritTi siki 10 driarijisi »p*»i*rali križanka bm. raiaa aateia. i- Marko Kai^es je podpi«] «h-c T tis,, o»ooakapolitič«^ p^ Karaič*^, t-j^ fir^ka rtrofk.ov za t poročila, da » dtla«ke or- ™ izprmtebo dob- aezdai. Nasede aezie «> b:!e cb-Avc^e t lete 1927. ko »o feue firfe-Ike ^^ —mezda " T T P« je bila -- * po krajih « lku. STj^m 3 » ^ - velikem V.XJJ 1 JiOTC- -'®<2>o bana dr - «-vi ZT-.iace sieHe j.,, - vurot« r^Ts ei v S -(de' a 2.25 « 2.75 dSijT^75 od re&i. KooiiM ™ -jpj^ « T prvotni od- f^? t ,rdva ddav« F^i a| od 2 na 2 50 - ."liana v 2.75. T od 2.25 na Zdson/e mezd »*BI rAvunZZ* ^ .O^^ri • zeio neurejene ®ezdae razmere. Ta d, p^-miko o^Ke ie uredao različno pia^o « *> bili posle-aajaici, ki »o smatrali prav to vrsto oseba za ono. ki preaese tudi n»jmrje rarjde. Nered-« «0 bili primeri sramoteč nizkih mezd trgovskih pomočnikov in pomočnic ter pitamiške|a o^bja, čeprav moramo reči. da i« ogromna večina nas:h poslodajaicev vtdeU za tvojo socialno doiinost m primerno piaiavaia svoie o«b,e. Priti je morala vrne* obbut in prisiliti Prevali neprimerno majhne mz-za«. Ki jih bodo morali povišati na viiino, ki ustreza življenjskim stroikom in ki omogoča uslužbencu v,aj kolikor toliko znosno Sivl,ente, da ne bodo zlasti ienske nameičea-T. !2ko"s«ne pri mezdah od »vojih poslo-dajalcev, kar ima lahko kvarne tociake in moralne posledice, katerih noče imeti sodobna soc a na politika in družba. Viiina mezde je nastala na osnovi kompromisa, ker je banska "Prava zashJala i delavske i poelodajalske or- gan,zaci)c ,e potem nj osnoy. na, upoitevajofi vse ok^.noati, ugotovila mi- - mal.no mezdo « trgovske j>omočnike na 900 hv ZV'?* PT°in0 ^i* P« »»O dinar-jev mesefn Noya ured.teT o {udi T korist poslodajalcev, ker bodo tudi nesocialno IZ*" POd|E,n,ki Posiljeni plačevati vsaj pri-podie«a°ne melde' ki »h plačevala druga rist f n !Ve h raven »ezd IzonačU. v ko- nst 1 Poslodajalcev i osebja. Za sipke sloje Ob obletnici nastopa svoje vlade 5. februarja ie ministrski predsednik Dragiša Cvet-kovič izjavil, da bo sporazum med Srbi, Hrvata in Slovenci izveden do kraja. Na koncu je povedal tudi sledeče: Kaj naj rečemo sedaj o naših pridobljenih izkušnjah in o tem, kar ni dobro in kar je treba popraviti, da bi bilo naše življenje srečnejše in boljše? V politiki narodnega življenja je treba po mojem mnenju popravljati vse ono, kar je doslej bilo v materialnem življenju negativno. Več pravice, več življenja, več razumevanja za najšibkejše razrede našega naroda, to morajo biti osnove naše gospodarske in finančne politike. Kmečka zemlja, kakršna je naša, mora voditi pravo in resnično kmečko politiko. Vse ustanove, ki d 80 letnico svojega življenja je obhajala v Laškem Marija Krener. d Najstarejši mariborski fant je Blaž Sa-fošnik, ki je te dni obhajal svojo osemdesetletnico. Živijo! d Nad 62 milijonov din znaša načrt mariborskega preračuna za 1940/41. d Zaradi poneverbe uradnega denarja je bil pred sodiščem v Murski Soboti obsojen na 12 let težke ječe in trajno izgubo častnih pravic sodni oficial Štefan Friedrich. d Elektrifikacija Kasaz pri Petrovčah. Posestniki v Kasazah pri Petrovčah, 23 po številu, so sklenili napeljati električni vod v Kasaze. Tok bi šel od transformatorja pri keramični tovarni. Pogajanja so že v teku. d Gostilničarska pivovarna v Laškem je svojim delavcem priznala posebne draginjske doklade in sicer vsakemu delavcu po 4 din . dnevno in za vsakega otroka po 1, din dnevno. d Iz delavskih vrst, V potjjetju bratov Piatnik v Radečah je mezdno gibanje končana. Podjetje ie zvišalo urne mezde, pa tudi akorde samskim dclavcem za 0,69, poročenim pa 70 par na uro. Najnižja urna plača za moške znaša 4 din, za ženske 3.75 din. Nedeljsko in praznično delo se bo plačevalo po zakonih, to je s 50% pribitkoin. d Sredstvo proti slinavki in parkljevki. Iz Curiha poročajo, da se je nekemu švicarskemu kmetovalcu posrečilo po dolgotrajnih poizkusih napraviti sredstvo, ki povzroči ozdravitev bolne živine navadno že v 5 dneh. Drugega ali tretjega dne izginejo po preizkušnjah sline v gobcu in izpuščaji na parkljih, živina dobi zopet veselje do hrane in pri kravah mlekaricah se lahko računa že po petih dneh na normalno dajanje mleka. Cena preparata je nižja kot cena seruma. Pod kontrolo veterinarskih oblasti je bilo izvršenih poizkusov v Švici že pri 700 glavah živine in tudi v Franciji so s tem zdravilom rešili okoli 3000 krav. Če se bo zdravilo obneslo, potem je pričakovati, da se bo ogromna narodna gospodarska škoda, ki jo ^povzi očata slinavka in parkljevka, občutno zmanjšala. vam nudi Centralna nama. L|ub!|ana. v svoji posodi najugodneje. d Ostrešje na hiši je zgorelo posestnici Mariji Pauman v Račah pri Mariboru. d Par nezgod. Pri spravljanju drv je padel hlod na levo nogo 66 letnemu občinskemu revežu Jožefu Šoštariču na Gomilskem in mu naj služijo kmečkemu narodu, morajo posredovati vse tisto, kar je za narod predaleč in zanj nepristopno. Ljudje, ki vodijo te ustanove, morajo spremeniti svojo miselnost ta jo spraviti v sklad s koristmi širokih kmečkih plasti. Naš kmet pa zahteva samo eno, da bi mu dostojno plačali njegov trud in da se mu omogoči skromno živeti. Naša industrija ne more cveteti in ne bo činitelj blagostanja, če pri svojem delu ne bo hodila roko v roki s pravičnimi delavskimi zahtevami. Trudil se bom, da iz pridobljenih izkušenj potegnem zase in za ljudstvo koristne in dobre nauke. To je pretres mojega enoletnega dela in javnost je tu, da oceni vse, kar je v njem dobrega in slabega. jo zlomil v stopalu. — Franc Komplet, 32 letni posestnik v Hrenovi pri Novi cerkvi si je pri padcu zlomil levo roko. — V Mozirju se je ponesrečil pri smučanju 9 letni sin posestnika Tonček Celinšek. Pri smučanju je tako nesrečno padel, da si je s smučmi predrl trebuh in črevo. d Mrtvega so našli v borovju na šikolski cesti 80 letnega Ludvika Škrlbeja, prevžitkar-ja iz Strgoncev pri Cirkovcah. Starček je na potu iz Ptuja v visokem snegu in mrazu omagal. d Snežni plaz — vzrok smrti. Snežni plazovi povzročajo letos smrtne nesreče tudi v krajih, kjer ljudje kaj takega nikoli ne pomnijo. Celo v Halozah se je pripetila nesreča, ki je zahtevala življenje vtaičarke Terezije Bratuša v Korenjaku pri Zavrču. Viničarka je šla delat gaz od svoje hišice čez strmo pobočje. Naenkrat pa se je sneg vdrl ter zdrvel v plazu v dolino. Iskali so jo tri dni v dolini pod snegom, preden so jo našli mrtvo. d Hlod ubil 10 letnega dečka. O žalostnem dogodku blizu Luč- kjer je pri spravljanju lesa ubil hlod, ki je pridrsel na cesto, 10 letnega Valentina Goloba, smo že poročali, O tej zadevi je obravnavalo celjsko sodišče, pred katerim se je moral zagovarjati drvar in delovodja v Lučah Klemen Planinšek. Obtožnica mu je očitala, da bi moral kot delovodja prfa/t/Z lahko vzamete 1-2 ASPIRIN tablete 'Jii drugega zdravila po imemf? „ A s p i r i n "j^femveč, ed i no - IW ■§J fJM&fi A»f irinJ W •tNIt'. «9» ml paziti pri spravljanju lesa na delavce ta jih opozoriti na nevarnost drsenja hlodov na cesto. Sodišče se je postavilo na stališče, da pade krivda na Planinska ta ga je obsodilo na 1 mesec in 15 dni strogega zapora. d Streljali so skozi okno. Na posestnika Franca Omika v Zg. Koreni je bil izvršen divjaški napad, pri čemer so napadalci stre-, ljali skozi okno v hišo ter .se je več strelov zarilo v sobi v peč in v steno. V hiši je ležala njegova žena na porodu ter se je zaradi napada tako prestrašila, da bo imela od tega še hude posledice. Orožniki pri Sv. Barbari so štiri napadalce izsledili. d Smrtna nesreča dveh delavcev v opekarni na Zg. Ložnici, V opekarni na Zg. Lož-nici pri 2alcu se je zemlja vsula pri delu v opekarni ta pokopala pod seboj opekarniška delavca Franca Verdeva s Plevne pri Žalcu in Pavla Malokrava s Polzele. Podkopavala sta zemljo v dolžini 6 m. Nad njima je bila Viničarske družine v stiski Pod ravnokar navedenim naslovom čitamo v »Slov. delavcu« tudi sledeče: Med najbolj prizadetimi delavskimi sloji — zaradi dolgotrajne in ostre zime — so brez dvoma viničarji in njih družine. V prejšnjih zimah »o še posamezni viničarji tudi v tem času ujeli kak dinar zaslužka, a sedaj pa že čez mesec dni ničesar. Precej vinogradnikov je to zimo nameravalo nuditi zaslužek s prekopavanjem, toda do sedaj jim tega ni kazalo. Zemlja je namreč do 50 cm globoko zmrznila, zaradi česar bi bili stroški prekopavanja previsoki, ako bi se to delo kljub temu vršilo. Cez 00% viničarskih družin je do danes že popolnoma porabilo pridelke s svoje zemlje, krompir in koruzo, zaslužka nič, draginja pa vsak dan stopnjuje višje. Revnejši šoloobvezni otroci viničarjev žimda-lje v večjem številu opuščajo šolski pouk zaradi slabe obleke in obutve. Sicer pa sami, kakor tudi njih mlajši in starejši bratci in sestre s starši vred niso tako nič na boljšem, ko mnogi tudi doma po izbah prezebajo in mislijo na — kruh... Tudi viničarskemu delavstvu je že potrebno in to čimprej na nekak način pomagati, posebno družinam z več malimi otroci. V časopisju najdemo poročila, da se mora in da se je že tu in tain pomagalo prebivalstvu v revnejših krajih države. Ugotavljamo, da so tudi pretežno viničarski in vinorodni kraji vedno več ali manj revni, to predvsem za viničarje. Najbolj vinorodni kraji so tudi med najbolj hribovitimi, kjer pa je vsak boljši kos zemlje že zasajen s trtami, dočim so depu-tatne zemlje v teh krajih prečesto silno skromne, kakor po svojem obsegu, tako ali še bolj po kakovosti. Tako od pridelkov te zemlje pač ne morejo po človeško živeti — v teh krajih prav številne viničarske družine, ki so še v pogostih primerih oblagodarjene s številnim naraščajem —, po tri mesece delne in še tri mesece popolne nezaposlenosti. Ob milejših zimah se te, četudi z velikimi težavami prerijejo skozi ta čas, toda ob izrednih zimah, kakršna je letos, pa je posebno hudo. V vedno hujši stiski se nahajajoči, si dovoljujemo prizadeti viničarji opozoriti javnost in vse, za ljudsko blaginjo vpoštev prihajajoče činitelje, da naj čimprej skušajo najti sredstva v pomoč viničarskemu delavstvu s prehrano do časa, ko nam I bo narava dopustila delati in s tcin dobiti zaslužek, 6» Banovinshi preračun Rednemu zasedan'u banskega sveta dne 12. februarja bo predložen banovinski prera-čunski predlog za leto 1940-41. Nori preračun nima posebnih sprememb. Najavljen je T višini 139,835.260 din. Zvišan je v primeri I letom 1939-40 za 2,8 milij. din. Banorinaki izdatki ao preračunani ca 139 milijonov 631.260 din ter se razdele aa posamezne oddelke takole: obči oddelek m glavna pisarna 7.152.280 dia, upravni oddelek 1 milijon 758.200 din. kmetijski oddelek 10,273.420 dinarjev, prosv, oddelek 26,364.700 din. tehnični oddelek 39,988.070 din, oddelek za socialno politiko ia ljudsko zdravje 12,938.000 dinarjev, finančni oddelek 18,035.620 din. oddelek za trgovino, obrt in industrijo 3,956.170 dinarjev, prispevek k banovinskim zavodom 16,364.740 din in preračtinski kredit 3,600.000 dinarjev. Stavilo uradništva se je zaradi stalno rastočih slnžbenih potreb zvišalo ter bo po potrebah enakomerno porazdeljeno po posameznih oddelkih. — Stvarni izdatki so ostali v dosedanjih mejah zaradi potreb v banovini ter v en en: območja s potrebnimi izpremembami v primeri z dosedanjim preračunom. Preračun je sestavljen zelo skrbno, natančno ter dejanskim potrebam ustrezajoče za vse oddelke. Naše bralce pa bodo nemara podrobnejše zanimali nekateri podatki iz preračuna za kmetijski oddelek. Ta oddelek izkazuje v glavnem iste postavke kakor lani. Odpadla je postavka »gospodarstvo z gnojen!«, in sicer prispevki za ureditev gnojišč znesku 250.000 dinarjev ter prispevki za nabavo sesalk v višini 50.000 din. Na 315.000 din so bili od 200 tisoč dinarjev povečani izdatki za mlekarstvo. Znatno je biLa povečana podpora za pospeševanje kmečkega ter delavskega vrtnarstva, in sicer od 10.000 na 100.000 din. Za 50.000 din bodo povečane podpore zadružnim organizacijam. Med izrednimi izdatki je postavka 150 tisoč dinarjev kot povračilo Pokojninskemu skladu banovinikin uslužbencev za preduj-movna izplačila in prispevek za zgradbo stanovanjskega poslopja »Kmetijske poskusne in kontrolne postaje«. Tudi postavka 100.000 din kot prispevek za ureditev banovinske kleti y Ljubljani je nova. Nekoliko povečani so bili v novem preračunu izdatki za veterinarstvo, in tako tudi za gozdarstvo, za urejanje hudourii-kov m za komisijo za agrarne operacije. Pri tej je nova postavka 30.000 din, in sicer podpore za kultiviranje belokrajinskih steljnikov. V celem so bili izdatki kmetijskega oddelka brez zavodov zvišani od 9.84 milij. na 10.27 milijona. Med dohodki so na prvem mestu doklade, katerih donos je preračunan malo višje zaradi zadnje reforme neposrednega davka, in sicer na 69,717.000 dinarjev, na drugem mestu pa je trošarina, ki ostane skoraj neizpremenjena, saj se je povišala razmeroma prav malo, od 40 milijonov na 40.05 milijona dia. poldrugi meter debela plast zemlje. Delavci so po enotirnem delu odkopali nesrečneža, ki pa sta bila že mrtva. d Lokomotiva ga je podrla na tla. Dne I. febraarja dopoldne se je pripetila na mariborskem glavnem kolodvoru strašna smrtna nesreča, ki je ugonobila 30 letnega kretničar-ja Antona DeuUchmana iz Pragerskega, očeta treh malih otrok. Deulschman je bil zaposlen pri čiščenju kretnice. Na kolodvoru so s«M veiiki kupi snega med tiri, da prihoda vlakov skoraj ni mogoče slišati, prav tako pa je oviran razgled. V trenutku, ko je železničar čislti kretnico, je privozil v postajo gra-°*ebni vlak i" pridrvel naravnost po tiru, Ba katerem je nesrečnež stal. Lokomotiva je Ueutschmana podrla na tla in mu teio trikrat ovila okrog prednje osi na kolesih. Bil je v trenutku mrtev. Truplo »o z veliko težavo dobili z osi. „..d Ari? fe,«10 *«»« povoza na državni eest, pr, Sv. Jožefu nad Slovensko Bistrici Terezijo Berger, ženo delavca iz Slov. Bistrice. stanovanjske hiše m gospodarskega poslopja posestnika in kovača Franca Peršuha v R* pn Manb°™. Skoda znaša 7000 din. IZ DOMAČE POLITIKE ^-estnik Pavle. Tako^še^S P >Trgovski list« piše, da je Slovenija dobila od V8ega državnega izdatka » c^ e 5%. za zgradbe pa 2.6», Od vseh 2771 mii- «» dasi prispevamo Slovenci k skup- | nim državnim izdatkom najmanj 13%. To so še vedno zle posledice tistega centralizma, ki so ga pomagale ustvariti v Belgradu vse slovenske stranke iz ožjih strankarskih pogledov razen naše Slovenske ljudske stranke z dr. Korošcem na čelu. Obenem pa so tudi te številke dokaz, da se bo samoupravna Slovenija lahko prav dobro vzdrževala. p Pogajanja za združitev vseh radikalov v Srbiji so vzbudila med radikali veliko zadovoljstvo. Srbsko politično Življenje je imelo zadnja leta prav to veliko hibo, da ni nobena od nekdanjih strank mogla urediti svojih vrst, da bi mogla z večjo upravičenostjo zahtevati zase tudi del odgovornosti za vladne posle. Nikjer niso diktatorski časi tako razdvojili in razbili strank kakor v Srbiji Cim pa je prišel sporazum, je postalo nujno potrebno, da solidne politične stranke v Srbiji spet prevzamejo svojo vlogo. Zdi se da imajo radikali še vedno največ pristašev v Srbiji. Toda prav med radikalnimi prvaki je bilo najmanj sloge in sodelovanja. Kakor pa kaze,o obiski Mige Trifunoviča v Nišu pri Aci Stanojeviču in posveti Trifunoviča s predsednikom vlade Cvetkovičem ter izjave, ki so bile pri tem dane, bo prišlo zelo kmalu sporazuma in do formiranja močne stranka Kakšna bo oblika, na podlagi katere se bodo radikal, vseh s'ruj združili, pa še ni nič gotovega. Predsednik vlade Cvetkovič je potresa™' **** 8edaj v Slavner" pre- j!? C dni v Ljubljani pod predsed- rlTl 2*?-,P°S,anCa Mašifa PavIa' zbor je počastil s svojo navzočnostjo tudi mi- . nllf je ime' "a lep nagovor. Klub šteje 2822 članov in 28 pover-1 Jeništev. Na kopcu je zbor soglasno sprejel razne, za železničarje važne zadeve, kalere bom priobčili v prihodnji številki. p Nekaj, kar se lahko izvrši pred volit-vami. »Hrvatski Dnevnik« prinaša obširno izjavo sarajevskega nadškofa dr. žiariča, ki med drugim naglasa, da Hrvati ž« od nekdaj prebivajo v Saraj-r u, odkoder »e ne bodo umaknili. Ako bi t » država preuredila ter bi se ustanovile tri enote, zahteva nadškof dr. Šarič, naj bi se okraji, kjer so Hrvati v večini (okraji Visoko, Zenica, 2ebče) vrnili v banovino Hrvatsko. Nadškof računa na to, da bo dr. Maček rešil, kar se da, ter naglaša, da je v korist države, da se Hrvatje zadovo-lje s tem, da dobe vse svoje naravno ozemlje. Obenem naglasa nadškof svoje prijateljstvo z muslimanskim življem, ki njegovo kulturo visoko ceni. p Hrvati ia volitve. Glasilo dr. Vladka Mačka »Hrvatski dnevnik« zopet piše, da se mora preureditev celokupne države izvesti še pred skupščinskimi volitvami »Hrvatskemu dnevniku« so posebno napoti tehtni razlogi, ki jih je navedel za to belgrajski i.\'a-pred«. Skuša jih obširno pobijati, toda to se mu gotovo ni posrečilo, da bi bila stvar jasna v tem smislu, kakor to trdi to glasilo. »Hrvatski dnevnik« med drugim pravi: »Hrvatsko stališče za časa razgovorov lanskega leta je bilo, da bi se morala razveljaviti sedanja ustava in razpisati volitve za nstvoivoruo skupščino. Ker to stališče ni bilo sprejeto, pomeni sporazum od 26. avgusta kompromis. Hrvati so pristali na kompromis, toda vprašanje se bo moralo rešiti v celoti, ko bo sporazum končnoveljaven. Taka rešitev pa ni mogoča, če se izvede ravno to, česar Hrvati niso hoteli, to je, da bi Hrvatska ostala taka, kakor je sedaj v svoji še ne končni obliki«. — Doslednosti v tem ni, ker preureditev države še pred občinskimi volitvami nikakor ne pomeni, da bi Hrvatska morala ostati taka, kakor je. Če je bil mojroč sporazum \ drugih vprašanjih, bo pač mogoč tudi v tem. Sovraštvo I'oberi se vendar it vražja pošast, ki srečne dražine rardiraš; dežele in narode tiraš v propast, jim brezno pogube odpiraš. Umakni se ti, ki psrzrafa« nemir, v pravica se besno zaganjaš; boriš se s resnice in se ješ prepir, ljubezen srdito preganjaš. Le beli, hinavec, ki brata lev« s lainivo savito beseda; sa plotom se skrivaš, na irtve prežiš, izvabljaš jih v zanko in > zmedo. Izgini, dovolj nam je tvejih nakan, ledene so tvoj« cvetice; dovolj ie zadalo ai bridkih nam ran, dovolj aam je tvoje kriviee. Odstrani se daleč «d naših domov. Kjer sroa prebivajo »vesta; nazaj spet povrni v peklenski se rov, arngod nimaš pravega mesta.' Limbarski. Kdar svoj materni jezik rnvrfe ter ga pozabi in zapusti, je zmedenemn pijanca podoben, ki zlato t prah potepia ia ne ve. koliko škode si dela. SCHICHTOV RAD IONA RAZGLED PO SVETU Hitler: Nemčija ne bo propadla Za sedemletnico narodno-socialistične vlade v Nemčiji je bilo te dni v berlinski Športni palači veliko manifestacijsko zborovanje, ki so se ga udeležili vsi nemški strankarski in politični voditelji. Kancler Hitler je imel nad uro dolg govor, v katerem je izjavil »Nemčija se mora danes boriti proti tistim nasprotnikom kakor nekdaj. Narodni socializem se je na ta boj pripravil politično z oborožitvijo ter z zasedbo Porenja, Avstrije in Sudetov. Kar je narodni socializem storil po prevzemu oblasti, je bilo samo sredstvo za popolno osvoboditev Nemcev. Nemčija je že leta 1938 spoznala, da bo prišlo do vojne, katero so hoteli Angleži in Francozi, Nemčija je boj sprejela. Prvo razdobje v tej vojni je bilo politično, da so si Nemci po sporazumu z Italijo in Sovjeti zavarovali hrbet. Če je Nemčija 1000 let živela z Rusijo v miru, zakaj ne bi zdaj. Nemška vojska je potem v 18 dneh zbrisala Poljsko z zemljevida. Sedanjo vojno vodijo Judje, ki se že 1000 let od Makabejcev niso vojskovali. Toda Nemčija bo njihovo propagando uničila. Nemčija je danes največja svetovna sila, to bosta Anglija in Francija morda že v kratkem spoznali, zakaj nemški narod je ves vzgojen v narodno-socialističnem duhu. NernSki narod in Hitler sta popolnoma združena. Nemčija ne bo nikdar propadla, marveč bo zmagala.« Kaj pa pravi Daladier Predsednik francoske vlade Daladier je oni večer imel po radiu govor, v katerem je dejal med drugim: Nemčija hoče vladati nad svetom v taki obliki, kakor tega do zdaj ne pomnimo. Nemci po načrtu do zadnjega uničujejo premagance. Njihovo ozemlje smatrajo za prazno, nad katerim imajo oni vso pravico. Premaganci so za Hitlerja čreda, za katero določa pobijanje in preseljevanje. Z znanstvenim orodjem uničujejo njihovo telesno in moralno moč. Njihova usoda je ta, da morajo biti sužnji nemškemu gospodarju, kakor sta nemiki kmet in delavec sužnja narodnega socializma. Da prihranita tako usodo sebi in drugim narodom, se Francija iff Anglija borita. Da ni Francije Se zadela usoda Poljske, je to zaradi tega, ker so se Nemci znašli pred nepremagljivim obrambnim zidom in pred francosko vojsko. Požrtvovalnost te vojske zahteva, da mora biti danes vsak Francoz tudi v zaledju vojak in mora z žrtvami spremeniti svoje življenje ter ga po- staviti v službo francoske skupnosti. Če hoče Francija zmagati, mora imeti ogromne zaloge. Njeni ljudje, zemlja in delo morajo pomagati k zmagi, tako da bodo vojaki na bojiščih lahko spoštovali tiste, ki so v zaledju, kot sebi enake. Sovražnik upa, da bo imel za seboj tiste, ki so prisegali na komunizem, toda narodni socializem in komunizem sta se ob napadu na Poljsko združila za iste nasilniške cilje. Francoska vlada bo nastopila proti sovjetskim in hitlerjevskim agentom, zakaj poslušati danes povelja iz Berlina ali iz Moskve je zločin nad domovino, Z uničenjem tuje propagande mora Francija moralno premagati Nemčijo, potem pa jo streti že tvarno. Zato morajo biti vsi Francozi pripravljeni. To pot bo zmaga taka, da bo daleč presegala navadno vojažko ".mago, Oni, ki vladajo v Berlinu, mislijo ustvariti svet gospodarjev in sužnjev, naloga Francije pa je. rešiti svobodo in dostojanstvo človeških bi' ITALIJA a Kaj je videl italijanski major ob slovenski Soči, Italijanski major Dadioni je napisal v knjigi »Sui ca-mpi di battaglia« (Na bojiščih) zanimiv članek o kulturi prebivalstva, ki živi ob Soči, torej o kulturi Slovencev. Članek je toliko bolj zanimiv, ker ga je napisal za Slovence tako laskavo tujec. V njem beremo med drugim tudi tole:: Slovenci so miren, delaven, gostoljuben, ljubezniv in globoko veren, zdrav in razumen narod. Njihova kulturna stopnja je precej visoka. Nepismenost je izginila že pred mnogimi leti. Ni hiše, v katero ne bi prihajal časopis. Po večjih vaseh so čitalnice, prosvetni domovi, telovadne organizacije, ki jih vodijo učitelji in duhovniki. Slovenci imajo zelo radi glasbo in petje. V dolgih zimskih večerih se zbirajo stan in mladi ter ae z ljubeznijo uče pesmi svojih najpri-ljubljenejših pesniftov. — To je vsekakor odlično priznanje, ki ga je izkazal italijanski častnik Slovencem na 22 let zasedenem ozemlju f [ FRANCIJA a Redovnica živa zgorela. Kakor poročajo francoski listi, je dala katoliška redovnica Ignace-Andrč, rojena Katarina Werner, hraber zgled hladnokrvnega junaštva in iskrene požrtvovalnosti. Ko so pri Pappevillu francoski protiletalski topovi streljali na sovražno letalo, ki je goreče strmoglavilo blizu otroškega zavetišča, je junaška redovnica s. Igna-ce-A-ndrž najprej spravila prestrašene otroke na varno. Ona sama je stekla nazaj, da bi pomagala ranjencem. Ker pa je goreče letalo tudi še eksplodiralo, se je njena obleka vnela. Preden je mogel kdo pomagati, je hrabra sestra živa zgorela." DROBNE NOVICE ................... «■ ............. ' - Pri poslanskih volitvah v Bolgariji je dobila vlada 140, opozicija 20 poslancev. 200 ameriških letal za Fince je prišlo v norveško luko Bergen. Vsi nemški podčastniki bodo v 10 letih službe povišane v častnike, ki jih Nemčiji primanjkuje. MILO! tfobro, blago Schichtovo milo, ki med kuhanjem stroji skupaj « kisikovimi mehurčki skozi tkanin* in odpravi vso nesnago. Po-rilo sm kar sveti »ako je čisto in kolo. RADIOM BELINA! Schicht" f*ll Molitve za zmago Fincev so bile v Ioni donski protestantski stolnici sv. Pavla. Angleška zbornica je sprejela zakon al denarni pomoči za. češkoslovaški narodni od« bor. Nemški poslsnik pri Sv. stolici je pro« testiral, ker je radio poročal o preganjanju! Cerkve v zasedenih poljskih krajih. Blizu pet milijonov mož bo imela Nemčija! do spomladi pod orožjem. Na vsakih 1000 zakonov pride v Sovjetiji 220 ločitev. O novih uporih v Ljeningradu in Moskvi vedo povedati ujeti sovjetski vojaki na Fin* skem. 9 angleških trgovskih 4adij so potopili t enem dnevu nemški bombniki. Skoraj četrt milijona vojakov so izgubili doslej Sovjeti na Finskem. Zaklonišča za 90.000 oseb so zgradili t danskem glavnem mestu Kodanju. 50 vojakov je zasul velik snežen plaz t severni Italiji. Novo vrsto cenenega kruha so uvedli celo; v žitorodni Madžarski. Nemci pripravljajo topove, s katerim! bodo baje iz Belgije lahko streljali na Lon iotm V Nemčiji proučujejo načrte, kako z;ira« diti letala iz lesa, Švicarski listi pišejo, da bo letos odž o U Nemčijo na prisilno delo en milijon Polja!:ov« Zračni promet med sovjetsko Moskvo i« bolgarsko Sofijo bo kmalu začeli V koncentracijskem taborišču v nemf.en* Dachhausenu je umrl poljski učenjak SLJle« sky. Reka Tesasa pred Londonom je zar.vrz« nila, kar se ni zgodilo že od leta 1814. 220.000 bomb so zmetali doslej Sovjeti n* Finsko. 300 milijonov dolarjev za ameriško mornarico zahteva mornariški minister Edison« f 6 seje aa balkanski konferenci. Sede od iere na de-.no: Saradiogl«, Ciaear Markorif, Melaksas ia Gafentu. Poslopje iunanjeea ministrstva, kjer je aased.ila balkanska konferenca. W Sr f'e5"!co ob 10 zvečer je izdihnil m°er Ta Prosti K"5 150 d0l«0,faini IJoleznf v 68 ietii O&fSPMini "■"M. ' — —"M. » T™,™. V vsako hišo Domoljuba? žtev- 6-___■»DOMOLJUB«, dne 7. februarja 1940. 61 ran 9. Francoski vojak s izučenimi psi aa izvidniiki straži. — Slavni poljski klavirski virtuoz in politik Teiki topovi francoske armade Izšel je Draga številka najcenejšega, toda najlepšega slovenskega ilustriranega mesečnika Vas bo presenetila po obilju zanimivih slik, razpisu lepih nagrad in druge pisane vsebine. Naročite »Obisk« prt upravi! Ljubljana, trgovina Ničman. Po daljšem potovanju sta novoporočenca dospela v hotel. »Končno sva v resnici eno,« je vzdihnii presrečni ženin. »Da, res je, da sva,« pravi nevesta, »toda ii praktičnega stališča pa bi bilo vendar 1» prav, če bi naročil kosilo za dva.c Postojanka strojnic pred Magiuotovo črto. — Izvidniška patrulja v gozdičku. Nova mestno zavetišče v Trnovem PO DOMOVINI f V spomin Jošhotu Sabotiča Ob koncu preteklega leta smo utrpeli bridko izgubo Nemila usoda je iztrgala iz naše srede Joškota Sabotiča, ki je bil ča^tnik-pilot. Padel je pri izvrševanju poklica. Doma je bil iz Šmarje-Sapa. Žalostnih src so ga pričakovali ožji rojaki, ko ie vlak pripeljal krsto domov. Častna četa gasilcev je stala _ na šmarski pOataji, Nato so odprli vagon in Dvignili krsto na nosila in jo odnesli z mnogimi venci v dvorano Gasilskega doma, kjer so jo položili na lepo okrašen mrtvaški oder. Žalostno »o zvonili zvonovi. Ko se je približala ura pogreba, se je začel pomikali dolg sprevod za križem. Ob krsti je 6topala vojaška častna straža. Ob žalostinki in poslovilnem govoru je začela mladega pokojnika zagrinjati črna zemlja. Pre-bridka misel, koliko svetlih nad so roiaki pokopali z Joškom Sabotičem, je vsem zasolzila oči in vsi pogrebci so kakor ostala slovenska javnost sočustvovali z materjo tntadega pokojnika in ostalimi njegovimi najdražjimi. Joškolu Sabotiču naj bo med nami kot junaki sinjih višav ohranjen najlepši spomini Iz raznih krajev f'rni vrh. V »Domoljubu'. 7. dne 24. |an. t. 1. je bil dopis iz Rake pri Krškem, naj bi se v vsaki občini nastavili živinozdravniški pomočniki, lo edino bi bilo v veliko korist kmetu. Koliko krav pogine ob porodu. Najbolj pametno bi bilo, posebno v hribovskih krajih, da bi vsako leto pnsel kak živinozdravnik za kak leden poučevat kmete, da bi si sami znali pomagati. Saj so pov- sod zdaj šole in v laki šoli naj bi poučevali. Seveda v zimskem času, ko ima kmet več časa. lako bi se vsak posestnik sam poučil, da bi si v stiskah pri živini znal pomagati. - Kmet iz hribov. Ambrus. Snega imamo več kot preveč. Zima pritiska čedalje liuje. Reveži so posebno tisti, ki nimajo pripravljenih drv, da bi si ogrevali" borna stanovanja. — Poleti je hudo, ko zmanjka vodo v kapnicah ^Vi je treba iti ponjo v vaške luže ali pa v Krko. Se dvakrat huje pa je za vodo zdajle, ko je huda zima. Kapnice so prazne in treba je iti v Krko ali pa topiti sneg. Vodovod se sicer že dela. ampak kdaj bomo mogli reči: voda je tu, preskrbljeni smo? Dal Bog, da bi tista doba zares kmalu prišla. Zato pa prosimo nierodajne oblasti, naj čimbolj pospešijo z delom za gradnjo našega zares prepotrebnega suhokrajinskega vodovoda ! Velesovo. Na sv. Blaža dan smo pokopali Franceta Škrjanca, bivšega občinskega odbornika in odbornika JRZ iz Adrgasa v starosti 57 let. Bil je globoko veren mož, res prava gorenjska korenina, takih v današnjem času potrebujemo. Držal se je vedno katoliških načel. Bil ie vedno pristaš SLS tudi takrat, ko so najbolj vinarji butali. Pogreba se je udeležil tudi g. župan Umnik z odborniki in prijatelji pokojnega. Naj mu sveti večna luč. 2eni in sinovoma naše sožalje. Ovsiše, Kvaterno sredo, dne 14. februarja 1940; na dan sv. Valentina, bo na Ovsišah vsakoletni cerkveni shod. Prva sv. maša bo zjutraj ob 7. Ob 9.30 pridiga, nato druga sv. maša; nazadnje pa cerkveno darovanje. Cerklje pri Kranju. Stare cerkvene orgle so doslužile. Pretekli teden so jih razdrli in še uporabljive dele odpeljali v St. Vid, kjer mojster Jenko že gradi nove, ki bodo do maja meseca gotove. Stare orgle je naredil leta 1822 Rumpel za ceno 1600 goldinarjev. Leta 1874 jih je pa prenovil in pomnožil Malehovsky za 1200 goldinarjev. Orgle so imele dva manuala in 26 spremenov. Svojemu namenu so služile 118 let. — Letošnji predpust je bilo oklicanih in poročenih 9 parov. — Občni zbor krajevne organizacije JRZ bo v četrtek, 15. februarja ob 7 zvečer. Govornik pride iz Ljubljane. _ Oasilska četa je 28. januarja podala račun dela ki ga jc opravila v 40 jubilejnem letu. Občni zbor je bil dobro obiskan, lzvollen je bil stari odbor Sprejet je bil predlog, naj bi sc nabavila še mala motorna brizgalna in dovolj cevi, kar bi se v skupnem delu Članstva io z razumevanjem prebj. valslva doseglo. Crnomell. Na praznik sv Štefana *,„„ pokopali 0O-letnega Matijo Banovca iz Jeu ševnlka. Bil je pravi katoliški mož. V viso-ki starosti jo hodil T eno uro oddaljeno župno cerkev vsako nedeljo k sv. maši. Zadnjo jesen, ko nI iiiogel več tako dalei hoditi, je prosil sorodnika. da ga je vsako prvo nedeljo peljal v župno cerkev z vozom. Mnogo zanimivega je vedel povedati iz svojega življenja. Bil je trikrat v Ameriki. Videl in poznal je škofa Ha-rago. Krošnjaril e še prav mlad po indijskih revnih naselbinah. Cez nekaj časa ie jjonolnoma obvladal angleški jezik. Tudi s škofom Vrlinom, drugim Baragovim naslednikom se je poznal in z njegovim očetom. Saj sta bila iz naše župnije doma, rojena v Dobličah. Tako so so naši rojaki poznali v Daljni Ameriki pred dolgimi desetletji. Počivajte v miru. Kovačev oče! Mokronog. Smrt pobira samo može. V januarju je umrlo 5 mož: Kocjan Janez, Okorn Franc, Umek Franc, Pavšič Simor, Lokar Franc — v skupni slarosli 385 let. Kocjan Janez, najstarejši faran, je dočakal 90 let. Okrog 60 let je bil ključar pri cerkvi sv. Jošta v Gor. Lakencu, 45 let je z velikim spoštovanjem nosil na vel. petek sv. olje iz Trebnjega na Trebelno, kamor je preje spadal Lakenc. Bil je mož globoke vere, ki je živel s cerkvijo. Ne mraz, ne vročina ga ob nedeljah nista zadržala, da ne bi prišel tudi k krščanskem nauku. Ko je že te/ko hodil, je po 10 sv. maši čakal krši. nauka. Pravtako ni nikoli zamudil majniške poboinosti in zornic v adventu. — Naj jim sveti večna luči Raka pri Krškem. Na Vrhu je v polni moški dobi 44 let odšel v boljše življenje Matija Lekše. Vedno zelo varčen, si je v inozemstvu s težko pri- Besede (Povest) Spisal H. Velikonja, ilustriral akad. »likaj L. SušmelJ Sliko b tromeeečne kronike • naših krajih. •trdili0* Pk8, D®!<,je rekel Vence!i' »Drugi dan si Se trdil, da so bila kolesa narezana !< »Da so drugi rekli, sem dejal! Jernej je rekel, da Vencelj je rekel, da se več ue spominja kdo I« aKtrprisopihai že hotel fhišT ^ J'e °jUnaČil VenCe* k0 * Povhov ne /viLff3'" 86 ]e ZaSn,ej'aL >Nisem Padel ne v vodo v oštarijo J hten ln odvažen- Zavil je idnS S' >Pa ^ Povedo- »Jernej mora nekaj reči, če pride k hiši!« prag Zi toSiSS.1? „,e, P°Vh0V St0pil na « se je prevrnil na ognjišču; mleko se je razlilo, kot bi kdo risal z ogromno roko r.a kamen, »Ce si!« je dejala mati. »Kdo si?« »Maks!« je dejala sestra. »Kdo pa drugi?« je rekel ter stopil iz mraka, ki je kakor črn plašč visel nad vhodom. »Ali res?« je rekla mati. !j »Res!« Potem se je ženica spustila od ognjišča ter pritisnila sina nase, česar ni ve« storila, od kar je smel nositi hlače na pas. Smel pa je imeti pas od devetega leta. »Da te pogledam!« je nato rekla ter strmela v njegovo lice, pogladila čelo ter potegnila z roko preko nosa. »Ali nisi padel v vodo?« »Nisem, kakor vidite!« desno'X* j6 VSa drgeta'a; Z raskavo roko ie obrnila »Saj si res Maks!« je dejala. »Za ušesom Imaš rdečo hso, ker s. si vrgel žarečo žico za vrat ko si beS mZZu 81 VeS.e" Zd8j Pa vem' d* ^ resic kr4a Jerne?i8one8;arnhIblnil:a,: * škripala črne trakove il ute ii robe™ P* 1° 8 8oboJ RAZNO Letalo is gumija, —t Poskusni zavod sovjetskega ljudskega poverje-ništva za težko Industrijo je izdelal načrte za letalo, ki bo v pretežni ve. čini iz gumija. Ob koncu aprila bodo takšna letala že v prometu. Novi aparat sličl v glavnem gumastemu jadralnemu letalu, ki so ga v Rusiji preizkusil! že lani. Trup, krila in propeler in nosilno ogrodje za motor so iz trdnejšega materiala. — Krila so razdeljena v oddelke, ki se avtomatično polnijo z zrakom. Letalo ima nosilnost 160 kg in brzino 120 km na uro z motorjem 20 ks. Brzina ob pristajanju znaša 33 kilometrov. Ves aparat, ki se da zložiti v nepre-velik zaboj, tehta 80 kg. Ta letala bodo v serijski izdelavi cenejša nega so-veljska Fordova letala. Stala bodo samo 1000 ruskih rubljev. Kako |o močan paleo na noji. Nemški raziskovalec dr. Jožef Hahn j* raziskoval moč prstov na človeški nogi. Zlasti i" ie zanimalo, Kako je močan palec na človeški nogi. In ie mož ugotovil, da slutenimi novci kupil domačijo, ter jo s svojo ieno preuredil v ličen dom. Tujina pa mu je vcepila kal bolezni, za katera je sedai podlegel. Večni mu miri — Kdor iz katerega koli vzroka morda še ni poravnal naročnine za »Domoljuba«, naj š poravnavo iste sedaj pohiti ter si tako zagotovi redno dostavo lista in pa pravico do požarne podpore in tako številnih nagrad. Rateče pri Skolji ' T9B Loki. - V ponedeljek, 29. jsn. je umrl cerkovnik župne cerkve, Mihael Jenko, v starosti 65 let. Pri vožnji opeke za novo hišo, ki jo gradi njegov sin, se mu je splašil konj in se je pri tem ranil na levo nogo. Spravili so ga takoj v bolnišnico, vendar je bila vsaka pomoč zaman. Po treh tednih hudega trpljenja je izdihnil zaradi zastrupljeni« krvi. Pokojni j« bil 35 let cerkovnik pri župni cerkvi sv. Janeza, katero je oskrboval z veliko ljubeznijo. Imel je zelo razvit čut do čistote in lepote v cerkvi. Bil- je kakor uradnik, vse na pravem mestu in ob pravem času. Bil je tudi član Katol. prosv. društva od ustanovitve, in nobene prireditve v domu ni zamudil. Pri obha-jilni mizi smo ga videli vsak mesec, in v njegovi hiši so bili vedno samo katoliški časopisi, predvsem »Domoljub«. V družbi je bil znan kot velika dobričina. Njegova prijaznost in šaljivost je bila znana vsem, ki so ga poznali in zato je bil splošno priljubljen. Poieg cerkvene službe je imel tudi nekaj zemlje in se ukvarjal tudi s pletarslvoin, tako da se je z družino skromno pretolkel »kozi življenje. Za dobrim mežnarjem žaluje vsa fara in velik krog prijateljev in znancev. Žalujoči ženi in otrokom izrekamo globoko sožaljel Njegovi duši naj da Vsemogočni večni miri Zaplana nad Vrhniko. V naši fari že od božiča nimamo dušnega pastirja. Ob nedeljah in praznikih hodijo v našo cerkev maševat gg. duhovniki iz Vrhnike. — Zdaj pred pustom sta bili samo dve »ohceti«. — V Sp. Zaplani se ie naročilo na »Domoljuba« 7 novin naročnikov. Le tako naprej. Saj tistih 36 din, katere daš za »Domoljuba« ni zgubljenih. Poleg možnosti dobiti kako lepo nagrado in požarne podpore, ti »Domoljub« prinese vsak teden najpotrebnejše čtivo v hišo. Obvešča te o vseh dogodkih doma in v tujini. Žalostno pa je tq, da nekateri še sedaj ne uvidijo potrebe dobrega časopisa. Čudno! Za liter vina se šc vedno dobi denar, za dober časopis ga pa ni. Bled. V nedeljo, dne 11. febr. ob 3 popoldne bo v našem Prosvetnem domu gostovala igralska družina Frančiškanske prosvetc iz Ljubljane. Predstavljala bo pravljično veseloigro »Krojaček — ju-naček«. Zaradi svoje mikavnosti in preproste ve-selosti je v Ljubljani lani šestkrat napolnila Frančiškansko dvorano, ki je trikrat večja kot naša. Igralci so prvovrstni, ker so delonia iz gledališke šole. Kdor hoče lepega užitka, naj ne zamudi ie predstave. Predstava bo popoldan, ne zvečer. Litija. Dne 29. januarja je bil v Litiji živinski sejem. Čeprav so bila zaradi novozapadlega snega j>ota slaba, so bližnji in daljni kmetje prignali na sejem okrog 200 glav živine. Prodanih je bilo okrog 35 glav živine, katero so pokupili poleg domačih največ ljubljanski mesarji. Voli I. vrste so bili po 6, H. po 5-5.50, III. po 4-5 din. — Fantovski odsek v Litiji bo priredil v četrtek, dne 8. februarja ob pol 8. zvečer v dvorani Ljudskega doma farni sestanek za može in fante iz cele litijske župnije. Ker so na sporedu zelo važna predavanja, vabimo prav vse može in lante! — V soboto, dne 3. febr. dopoldne je zaradi poledice padla pred svojo hišo v Litiji gospa Cernetova tako nesrečno, da si je zlomila desno robo. — Naročnikom »Domoljuba«. Uprava »Domoljuba« je na splošno željo Domoljubovih naročnikov podaljšala rok za plačilo naročnine do 12. februarja. Kdor ne bo poravnal naročnine za leto 1940 do 12. februarja, ne bo imel pravice do nagrad od-nosno žrebanja, ki se bo vršilo 26. februarja. Kdor pridobi 5 novih naročnikov, bo dobival »Domoljuba« celo leto brezplačno, poleg tega bo imel pravico do žrebanja in pravico požarne podpore 1000 din. Kdor želi »Domoljuba« na novo naročiti ali plačati članarino, to lahko vsak dan stori v trgovini Mahkovec v Litiji! Vavta vas. Pretekli teden se je j>oročil v žup-eerkvi prosvetni delavec, bivši predsednik Prosvetnega društva in FO, g. Jože Kulovec z gdč. Frančiško Marolt. Novoporočencema želimo na novi življenjski poti obilo božjega blagoslova. To nedeljo je polagala svoj letni obračun tukajšnja gasilska četa. Iz porpčit odbornikov je bilo razvidno o lepem napredku društva. Za častnega predsednika čete je bil izvoljen ustanovitelj čete in dolgoletni, nesebični delavec in predsednik g. Ivan Plantan. Iskreno čestitamo! — Tudi naša mlada jK>družuica Sadjarskega in vrtnarskega društva prav lepo napreduje. V nedeljo je imela svoj letni občni zbor, na katerem je predaval o zatiranju sadnih škodljivcev jiomočnik okr. kmet. referenta g. Franc Filipič, Izvoljen je bil stari odbor. Bačje pri Mokronogu. Posestnik I.okar Franc je umrl 4. jan. 1940 v moški bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiii pri Novem mestu. Njegovo truplo je bilo prepeljano v njegovo rojstno vas Krteljevo, obč. in žup. Mirna peč. Pogreb je bil ob navzočnosti velike udeležbe občinstva in njegovih sorodnikov ter prijateljev. Vrhu tega mu je pevski zbor Prosvetnega društva ir Trebelnega zapel žalostinke, ki so vse navzoče mirno ganile. Pokojni Lokar Franc je bil posestnik v Bačjem obč. Mokronog, ter je bil v najlepši moški dobi 47 let starosti. Bil je na daleč naokrog znan vzroren gospodar in vesten katoličan, ter ljudstvu priljubljen. Zapušča ženo Matildo in 3 nepreskrbljene sinove, kateri so še mladoletni. Studenec pri Sevnici. Letošnja zima nam kar nič ne prizanaša ne t mrazom ne s snegom. Kljub temu, da smo lansko leto pridelali jako malo krompirja, je sedaj še ta v več krajih zmrznil, tako da kar s strahom gledamo, kako se bomo na spomlad preživljali. Zelo prav bi nam prišlo, če bi se tudi pri nas malo pobrigali in nam preskrbeli kaj koruze po znižani ceni. Jesenice. Jeseniški FO je izgubil najboljšega člana, Jožeta Volčinja, v najlepši dobi življenja, še ne 33 let starega. Od otroških let naprej so bile njegove proste ure posvečene delu pri društvu. S svojo jekleno voljo se je povzpel do telovadca v mednarodni vrsti in je zastopal .večkrat naše narodne barve v tujini kot orodni prvak. Pa ne samo telovadec,, tudi kot športnik je posebno v smučanju pokazal lepe uspehe. Njegova smrt je velika izguba. Pogrešali ga bodo naraščaj, mladci, člani in dekliški krožki, ki jih je vodil, sestavljal je palec na nogi tako močan, da more pritis-katikati « silo 25.7 kg. Kajpada ne pritska a to «ilo takrat, kadar človek mirno stoji na tleh, marveč takrat, kadar človek hodi in delujejo vsi prsti na nogi. Kadar človek hodi, je pritisk palca na tla aH pod zelo velik. Včasih je njegova sila še večja kakor pa je zgoraj omenjeno. Moški palec včasih pritisne na tla celo s silo 35 kg, ženski pa 29.75 kg. Zanimivo pa i«, da pri moškem levi palec bolj pritiska kakor desni. Drugi prsti na človeški nogi pa so v primeri s palcem pravi slabiči. Tako na primer prst, ki ja zraven palca, »e Jjritisne več kakor 3.1 do 6.1 kg. Pri otrokih pa «o vsi prsti « palcem vred razmeroma precej močni. Iz tega moremo tudi razumeti, zakaj se otroci nauče tako lahko plesati po koncih prstov. On nI bil. Stric: »Kdo slikal okrog mojega »Kanja?« — Nečak: »Jaz ie ne.« _ Stric: »Prav "res ne?« _ Nečak: >«es ne! Steklenico ete Postavili tako visoko, da je nisem mogel doseči« »0, le naprej!« je dejal. Jein?j je lovil sapo kakor v najhujši burji. Nič se ni posladkal; samo brada mu je drgetala, ko je iskal besede. »Zmerom sem rekel, da še ni zanesljivo, da si utonil,« je nenadoma dejal. »Zmerom sem...« »Meni ne!« je dejala Justina. »Oh, ti moj Bog! Komu pa?« je dejal Jernej ter prisloni! krošnjo, »Zdaj pa kaj prav veselega!« je rekel. »Maks, vsaki lepo zidano ruto! Za veselje!« »Pa za kakšno! Poslušajte!« je izvlekel papirje. »Ferlutovo hišo sem kupil.« »Kako?« se je Jernej opotekel. »Od Pračke?« »Od Pračke!« »Da, Ferlutovo hišo pri kalu!« Tisti hip se je zdelo, da je v Jerneja vse upadlo. Lovil se je za čadasti visoki kotel ter kakor brez uma ponavljal. »Ferlutovo? Ali res Ferlutovo pri kalu?« »Res!« Jernej je molče oprtal krošnjo, ni rekel besedice ter omahnil skozi vrata; prijel se je za rozance, ker so se mu tresla kolena kakor otroku. Gledali so za njim ter ni nihče čl-hnil. Sele čez 5as se je Maks obrnil: »On jo je hotel kupiti ter jo je tudi podražil.« Jernej pa je, kakdr bi ga bil kdo mahnil po glavi, stiskal pesti ter drvel po bregai Krošnja mu je tesno odskakovala in škripala na hrbtu. XLI. Kaj je dejal Rupar. Svetli in kakor v plamenu ožarjeni sončni dnevi so viseli nad plitvimi njivami, požganimi travniki in že od suše rumenečimi se gozdovi. Stara bukva za Ruparjevo hišo je sula na pot bodičasti žir in žolto listje, kakor bi bila klestila toča. Pelin na klancu je žehtel in venel, šopi trave so se obupani žgali po grivah. Nad. strehami, ki so bile krite s slamo, s sivimi skodljami ali eternitom, je trepetal vroči zrak, kakor bi vrel. Ose so se vse omo-čene zbirale okoli razlitih kapljic po kapnicah, muhe so trudne brenčale v senci. Groblje kraj njiv so ždele v svoji sivi bleščavi kakor onemogle živjli. Vsa pokrajina je bila kot suh pekoč jezik, ki se hoče od žeje prilepiti na nebo. Rupar in Rezka sta šla v Smrečje. Kosili so. Stopala sta po prašni od vozov zmleti cesti, ki je držala skozi goste smrekove nasade kakor skozi špalir. Rezka je nesla na glavi jerbas s kosilom, pot ji je lil, da je vsa žarela v obraz. Krenila sta že v rajdo. kjer se je začenjalo gosto malinčevje, ko sta zaslišala pred seboj korake. Siegl ju je srečal. »Da sem videl!« se je smejal. »Vašo travo mečemo! Ce počakamo še teden difl, bodo same suhe bilke,« je rekel Rupar. »Srečo!« se je klanjal SiegL Niso se mogli mnogo pogovarjati, samo gledali so se in posmihali; Rezka je privzdignila jerbas ter ga držala nad glavo, da se bo ohladila. Siegl je prodal Ruparju svojo travo, ki jo je imel za deputat. Rupar se ni nič več gnal, da bi bil župan. Nadaljevanje prihodnjič.) Zahtevajte v vseli lavnih lokalih najboljši dnevnik »SLOVENEC«! nje za akademije, pa ne samo za Jese»iee, pti pa ta vso okrožje. Po hudem trpljenju t* ««0 vdano umr'. Jeseniška mladina žaluje u svopm učiteljem, ki je bi! zaačzjea »loveaik: katoliški fant. Pogreb nepozabni ioiett >' b:! Jep- Pn mrtvaškem odru io ariali častno »iriio tiani tU t kroju in člani ASK >Goren>e«. Sad 35 veBfev, med drugimi krasen venec jeseniškega FO, Pro-sve*n*z» društva. FO in DK i Bleda, Dovjega. Koroške Bele. Pr; iai2»m 'prerodu K> nefti krito tlnu FO I kroju ic d lici ASK »Garefijec«. — Pri odprtem groba fe je fMJovil oi pokojiika predsednik Krekovega društva šivjašek. Vsi smo čutili teilo bol da «mo izgubili idealnega de-Isvca. a nj;*s«vo delo. a ga je v sadil v naša dr litin, 'm o»'jjo aro v AmU»\oii telovadni » športni mli-iiai ter bo ostal t neizbrisnem spominu rseb. ki so ga poznali. Poči raj v Bogu! Kaj pri -<. Jttit D-e 10. januarja je roria Ana TriJikaus, p. d. Poiokarjen aa-E!». Doiakala je skoraj &> let in zasluži, da se je ob njen; smrti spomni tudi »Domoljube. kateri — poleg drugih katoliških časopisov — ie več desetletij redno prihaja v njeno hišo. Pokojna p.ari je po smrti svojega moža skoraj 30 let sama vodila obširno gospodarstvo in I e po v krščanskem duhn vzgojila svoje otroke. B:la je zaradi svoie dobroti jivosti znana daleč naokoli. V njeno hišo so redno zahajali tudi ee- duhovniki, kateri so se čutili pod n;=r.o streho kakor doma; bila jim je druea mati. Značilna o tem ie njena večkratna izjava, da ji zaio nit ne manjka in da ji vse Bog plača. Naj bi r<-s v nebesih dobila plačilo za vsa svoja dobra dela. Gg. duhovnike pa prosimo, da se je spomnijo v svojih molitvah! St. Danijel pri Prenljah. Prirejamo tečaje in delamo načrte za bodočnost. — Poroke že nismo imeli celih šest mesecev, kakor da bi ne imeli dekht, čeprav jih je dosti. Imamo trimesečni banovinski kmetijski in gospodinjski tečaj. Za tečaj se je priglasilo toliko deklet od vseh strani, da vseh niti vzeti niso mogli, ker je zmanjkalo prostora. To «e bodo izvežbal« naJe bodoče joapo-icje — Imeli »ffio tudi »odnerm kmetij teta). Kmeti« imajo naročenih dosti itroiovnih listov, ki iaTprdno prebirajo in m po ojih ravnajo. '■-t Peter pri »rrm mest«. Nov občinski dom bomo dobili v SŠL Petru. V ta namen je kupila obč.na prusiovrno enanadstropno, do sedaj samo v surovem stanju zgrajeno hišo. Kupnina je primeroma nizka. Res "bo stavba stala še dokaj tisočakov res pa je tudi. da bo donašala občini letno lepe dohodke. V občinskem domu bo poleg lokalov, ki jih bo občina potrebovala zase, tudi več stanovanjskih prostorov. Občani so splošno zelo zadovoljni i nakupom, ki ima zanjo največ zaslug naš skrbni g. župan. Občini je le čestitati, da je napravila z nakupom na tako lepem prostoru stoječe stavbe tako srečno potezo. — Manj srečno potezo so napravili člani tukajšnje gasilske cele na občnem zboru dne 2& januarja. Položaj našega gasilnega društva ni zavidljiv. Gasilski dom kriči po temeljitih popravah, gasilsko orodje je zastarelo. društvena Magajna pa je spričo nujnih pred-stoječih popravil in nabav bolj slabo založena. Naš.m gasilcem je treba usmiljenih src domačega občinstva, pa tudi velikodušne naklonjenosti drugih višjih činilcev. Z izvolitvijo novega upravnega odbora pa si je naša gasilska četa sama zaprla vrsta pred prvimi in drugimi. Zares I ob takih prilikah ni na mestu zagrizena nestrpnost, temveč uvidevna stvarnost. Večkrat in od več oseb smo že čuli pritožbe, da se mude v uradnem prostoru tukajšnjega poštnega urada med uradnimi urami gotove osefce. Dobro vemo, da je to po obstoječih predpisih višje poštne uprave strogo prepovedano. kako to, da si naš g. poštar dovoljuje take sprejeme in obiske? Ali ima morda zanje od poštnega ravnateljstva izjemno dovoljenje*? Bukovštica nad Školio Loko. Preteklo leto je bilo v naši župniji rojenih 9, umrli so 4, jx>roka 1. Katoliško časopisje prihaja v obilnem številu k nam, vendar je še precej hiš, ki ga nimajo naročenega. — Pred več leti smo si z velikim trudom in žrtvami nabavili oder in kulise, a jih danes prepleta pajek. — Imamo ie 2 gostilni. Prošnja za 3. je že vložena. Ali je še tretja pri 400 dušah potrebna? Naj o tem razmišlja tudi oblast. Stranje. Letošnja zima je upihnila že nekaterim župljanom luč življenja. Tako je umrl pred kratkim bivši dolgoletni župan nekdanje občine stranjske, g. Gradišek Tomaž. Zelo ga je potrla svoj čas smrt sina Antona, dijaka škofijskega zavoda v št. Vidu, katerega so mu nerodni ljudje ubili. Ne bomo se dosti motili če zapiSemo, da tega udarca notri do svoi« smrti ni mogel popolnoma preboleti. Naj zdii združen s sinom premišlja, da je vse na svetu minljivo, le življenje v Bogu je večno _ Zadnje dni smo pa pokopali skoraj HO let stani .Nežo Spruk iz Praprotnega sv. Primo/a. Dn zadnjega leta je zahajala na planino s svojo ljubo živinico in če je le mogla, je rada pri-hitela k maši v naso planinsko kapelico. | častilcem sv. Primoža je bila Jerasčkova mati dobra znanka. Obetna večni pokoj in častit-Ijivo vstajenje! Sp. Slivnica pri Grosupljem. Dne 28 januarja je umrl fK, kratki bolezni v 95 letu starosti na Sp.' Slivnici pri Grosup. Ijem Lenič Anton ki je bil nad 6o let luvski in gozdni ču-vaj graščine Boštanj na pristavi Zavrli. Pokojni je bil naročnik »Domoljuba« ves čas, odkar izhaja. Veliko ve-elje je imel z rntnistri-ranjem in je že blizu 90 leten stremel pri sv. inaši. Vestnemu in zvestemu uslužbencu je pripravila graščina Boštanj nad vse lep pogreb. Bogato z zelenjem okrašene sani. na katerem je počivalo truplo jjokojnika v lepi hrastovi krsti, so drsele tiho |h> mehkem snega za dvema vrancetna v iepi opremi. Gospodar sam se je poslovil od rajnega z ginljivimi besedami. Po lovskem običaju so za«uli krsto v grobu s svežim zelenjem. Ko se je oglasil lovski rog in so odjeknili streli pušk zadnji pozdrav lovskih tovarišev, ni ostalo brez vil/e nobeno oko številne množice, ki je spremila pokojnika na zadnji poti. Naj sveti pokojniku večna luč, preostale pa naj tolaži Bog! Radovica. Po župniji Radovici so znani čini-telji začeli razširjati seveda skrivaj nov list -Nova ljudska pravica«, ki se tiska v Zagrebu. Ce bi list imel poštene namene, bi se širiteljem ne bilo trebi i skrivati in ga ponoči razdeljevati. List zahteva, da 1 se država nasloni na Sovjetijo. Torej prijatelji naj bi bili s komunisti in naj bi jim odprli našo Gospod Volodijovski In bilo je v njegovem glasu skoraj nekaj grozečega. Toda obe ženski sta bili že tako navajeni na to, da se mladi Lipek v vsem, kar govori in dela, popolnoma loči od drugih, da nista tega opazili Sicer Pa je jel Azija takoj priganjati, da b. šli dalje ker so bile pred Mohilovim strme višine, prehod cez nje je bil težaven in treba jih je bilo za dne prekoračiti. Nemudoma so se odpravili dalje. ie hotela* R„thitr0 pr.aT do ti,t,h višin- Tam se ]e hotela Basa presesti na konja, toda Tuhai- bejevic J0 Je pregovoril, da je okla Ev ci zi družbo v saneh, ki so jih vzeli na vrvi in z na? £ kTEKi P^ Azija e v£ razgovarja?n^ z bIšo^z SS^ftP dovednost vzbuiaioče 7» ■ b' ? ra" BF™^ ** rs tako spretno vodit* Zda it le ^ V 'ih je mela, kaj so vniaSki ^L^- : ,e Basa razu- terilne Lla tol koslSa ^1Lnilh !eŽave- 0 ka" padne in M'Ctae SMu^u'! pre" veselost. Gotovo bi se bila n L! ,1 Je,tudl nova hi ji ne bilo na tem . P e3edla,na k<>nia, ako Evice z njo razgovaHa.i ' Je a 8edc{ P«leg torej v zavitih 9o*eskah \ ^ 8lražili' Kadar so i avmn so.eskah spredaj gredoči oddelki Izginili izpred oči in se začeli klicati z divjimi glasovi, ki so zamolklo odmevali sredi previsnih pečin, se je Baška obrnila k Evici, jo prijela za roko in govorila: >0ho, razbojniki iz zakotij ali orda!c Toda Evica se je takoj pomirila, ko se je spomnila Azije, Tuhaj-bejevega sina. .„ ,.>N'?Sf spoštujejo in se ga boje razbojniki in tudi orda!< je odgovorila. na Jh^'6 PS 5e je sklonila k BaJi in 'i» r<*la z njimUUdi ' Bialogrod' feludi na Krim- da le _ Mesec je priplul že visoko na nebo, ko so kakor na* rln T*?J "e'edali ' ^ kakor na dnu prepada kup lučic. za bI^EvL^ DOgamU ie deial Deki na saneh. 661 ^ ^ ki stal vpraia^Blla^' ^ mC5,°' M dnU i« m„,>Da- ^iiine ga varujejo popolnoma nred mrzlim: vetrovi,< je pravil inpoCkniievoioirla je iuKdo pa živi tu?< »Žive Tatarji, ki imajo svoj lesen minaretek." ker je v ljudovladi vsakomur svobodno svojo vero izpovedovati. Žive Vlahi, Armenci in Grki.< »Grke sem videla nekoč v Kamencu.c je rekla Baša, »čeprav namreč bivajo daleč, jih najdeš vendar povsod, kjer gre za kupčijo.« »Mesto je tudi drugače zidano, kakor »o vsa Je rekel Az'ia- >Sem prihaja mnogo ra- i zlicnih ljudi po kupčijskih opravkih. Tista našel- 5 orna, ki smo jo od daleč videli ob strani, se imenuje Srbi.« »Že gremo v mesto,c je rekla Baša. In res so stopali v mesto. V nos jim je udaril takoj ob vhodu čuden duh po kožah in čreslu. To je bil duh po salianu, s čigar izdelovanjem so se navili po malem vsi prebivalci v Mohilovu, zlasti < pa Armenci. Mesto je bilo, kakor je bil Azija ž» prej j>ovedal, popolnoma različno od drugih. Hiše, na azijatski način zidane, so imele okna zastrla i gosto leseno mrežo; pri mnogih sploh ni bilo oken na ulico in le z malih dvorišč je prihajal odsvit ognjišč. Ulice niso bile tlakovane, čeprav ni manjkalo kamenja v okolici. Sem ter tja so se dvigale čudno oblikovane zgradbe z mrežnatimi prozor- s mmi stenami. To so bile sušilnice, v katerih s» I je sveže grozdje spreminjalo v rozine. Duh po salianu je napolnjeval vse mesto. Gospod Gorzenjskl, poveljnik pehote, ki so R« um Ceremisi obvestili o prihodu gospe hreptjov- VPT,l,nika' i' i« Prijezdil naproti. Bil je Io starejši človek ki je jecljal in šušljal, ker mu j» , Krogla iz janičarske puške predrla obraz. Ko je , Fovoritl' zatikajoč se vsak trenutek, o 'ki, i« vzSla na mohilovskem nebu', - bi ■ ! !tmalu Pesnila v smeh. On pa jo je po-gOBti izbrano, kakor je le znal. V .fortaliciji' jo i je čakala večerja in zelo udobna postelja, v svežem < in Cistern puhu, ki so mu ga dali na razpolago naj- deželo, da bi delali propagando za revolucijo. Dalje kaže na bogastvo cerkve, zahteva neomejeno svo-b;xlo. Na prvi pogled se vidi, kam pes taco moli. Navduševal bi ruti ta listič naše ljudstvo za sovjetski raj. Ljudje, ne sprejemajte ga, zapodite agitatorje od hiše! Ali jih vidite kdaj v cerkvi? S temi ljudmi ne imejte opravka, kar vam dajo paj?!rja, v peč z njim! Zalilog pri Železnikih. Dne 3. januarja je umrla v 20 letu starosti po knatki in mučni bolezni gturin Marijanca. Bila je pridno dekle, zvesta članica Marijine družbe, Njen pogreb je bil zelo lep. Počivaj v miru blaga duša, svojcem pa naše so-žalje. Kal pri St. Janin. Starši šoloobveznih otrok prosimo šol. oblast, naj vendar kaj ukrene, da se bodo tudi naši otroci kai naučili. Mi imamo namreč lepo, trirazredno šolo, eno učno moč in zadnji čas nobenega pouka. Kaj bo z našo dcco, ne bo znala ne brati ne pisati. Prosimo takojšnje pomočil St. Peter pri Novem mestu. V letu 1939 je bilo rojenih 45 novih taranov, umrlo ie 31 tara-nov. Svetih obhajil v farni cerkvi je bilo v minulem lelu podeljenih nad 12.000. — Zimo smo imeli prejšnje tedne prav sibirsko. Krka in drugi potoki so bili popolnoma okovani z ledom. Po Krki jo bil 2 dni kar cel naraven most in promet. Ljudem je mraz poškodoval še tisti skromni pridelek. — Vina je še precej po naših zidanicah, toda ni in ni pravili kupcev. — »Domoljubu« in drugim našim listom smo ostali zvesti naročniki. £e precej novih naročnikov je. Kresnice. Kurji tat je s ponarejenim ključem odprl hlevna vrata pri železničarskem upokojencu Antonu Godcu v Kresnicah. Za enkrat si je preskrbel prav dobro pojedino, kajti pobasal je kar C kokoši. — Zime so se ljudje že kar pošteno naveličali, saj je tudi pomanjkanje drv kar občutno. — Naročniki »Domoljuba, pohitite z naročilom do 12. lebr., da boste deležni ene izmed lepih nagradi Vrh polje - fit. Jernej. Previdena s sv. zakramenti je te dni umrla v 80. letu starosti mati in stara mati Ana Grubar. Naj pokojnica uživa večni pokoj, njenim domačini pa naše sožalje. Črnomelj. Dne 31. januarja smo pokopali dobro, verno ženo Banovec Ano iz, Dcblič. Trttje-. redniki so jo z zastavo spremili na* zadnji poti. Bog ji daj večni miri — Letos nismo pričakovali tako hude in dolge zime. Mnogim primanjkuje bogatejši Armenci. Poleg tega je gospod Gorzenjski sicer jecljal, vendar pa je pred nočjo pripovedoval pri večerji tako zanimive stvari, da jih je bilo vredno poslušati. Po njegovem poročilu je nenadoma zavel od step naglo in nepričakovano ucki nemiren veter. Prišli »o glasovi, da je močan čambul krimske orde, ki stoji pri Dorošu, odrinil naglo proti Hajšinju" in više gori od tega mesta, obenem a Kambulom pa je šlo nekaj tisočev kozaško drhali. Razen tega se je pojavilo kar na lepem še mnogo drugih vznemirljivih veeti, vendar je bil gospod .Gorzenjski mnenja, da jim ni dosti verjeti. »Saj je zima,« je dejal, »in odkar je Gospod Bog svet ustvaril, so so Tatarji gibali vedno le na pomlad, ker nimajo taborov in hodijo trumoma; zato nikoli no jemljejo krme za konje s seboj in je ludi jemati ne morejo. Saj vemo vsi, da brzda vojno s turško silo edino le mraz in da bomo imeli po prvi travi goste. A da naj bi že sedaj kaj bilo, tega nikoli ne verjamemi« Baša je čakala dolgo in potrpežljivo, da gospod Gorzenjski svoje dopove, on pa je jecljai in Vsak trenutek migal z usti, kakor bi kaj jedel. »Kaj torej sodiš, gospod, o tistem pohodu orde proti Hajšinju?« »Sodim, da so konji tam, kjer so stali, najbrž že vso travo izgrebli izpod snega, zato hočejo na drugem mestu narediti koš (taborišče). Razen tega ie mogoče, da se orda, ki stoji v bližini Doroševih ljudi, z njimi prepira; vedno je bilo tako. Res »o si zavezniki in se skupno bojujejo, toda če le odmerijo prostor drug poleg drugega, se takoj zbi-jejo na pašnikih in na bazarčku.t »Gotovo je tako,< je rekel Azija. »Treba jo namreč tudi šc to upoštevati,« je govoril dalje gospod Gorzenjski, »da niso šle te vesli direete (naravnoGt) po Jetnikih, ampak so J'h prinesli deloma kmetje deloma eo pričeli kar " Mesto vzhodno od Braclava. drv. Letos jo pn toliko snega, da ni mogoče narediti pota v hribe. Tudi z vodo imajo naši hribovski ljudje velike težave. Po lužah ni vode, jc žo sani led. l'o vodnjakih je pa tudi že prazno. Kaj bi bilo, da pride požar! Koprivnica pri IUj-hcnhiirgu. - V torek, 30. jan. smo tukaj pokopali blago ln plemenito krščansko ženo, Marijo Maruša iz Velikega Kamna. Lep pogreb je pričal, kako spoštovana in priljubljena je bila pokojnica. Pred njeno hišo se jo ugleden domačin v ganljivih besedah prisrčno poslovil od pokojnice. V cerkvi se je spomnil ugledne žene tudi naš vrli župnik, ki je v lepih besedah naštel vrline umrle skrbne matere. Z globoko vero v srcu je v teku svoje življenjske dobe srečno prebrodila vse križe in težave, ki morejo človeka dohiteti. 2e v svojem 32. letu starosti je izgubila moža in postala vdova. Imela je 9 otrok, od katerih so ji štirje umrli. Najmlajši sin Henrik je padel na bojnem polju med svetovno vojno. Njega je najrajši iinela in je neprestano žalovala za njim. Po moževi smrti je skrbela sama za svoje male otroke in jih, ko so odrasli, vse prav lepo preskrbela. Sadovi njene dobre krščanske vzgoje zorijo dalje pri vseh njenih potomcih. Stara je bila 71 let. — Daj nam Bog mnogo takih krščanskih materi Naj počiva v miru! Svojcem naše sožalje! Kranj. — Pretekli teden se je zgodila na kranjskem kolodvoru strašnu železniška nesreča. Skupina delavk iz tovarne »Jugobrune« se je vračula z dela domov. Delavke so šle po progi. Bilo pa je že precej temno ter megleno. Medtem pa je privozil po progi iz Tržiča vlak, ki pride v Igranj ob 6.15. Nesreča je hotela, da je ta skupina delavk začela begati semtertja in da je prišla pod kolesa lokomotive 30 letna delavka Abič Milka iz Tržiča. Lokomotiva ji je odrezala obe nogi. Na kraj nesreče je prišel takoj zdravnik dr. 1'ajdiga, toda vsaka pomoč je bila zaman. Zaradi močne krvavitve je ne-srečnica kmalu izdihnila. Zdravnik je odredil takojšen prevoz v Tržič, kjer so jo ob veliki udeležbi domačinov pokopali. N. p, v m.l na lepem o tem govoriti tukajšnji Tatarji. Sele pred tremi dnevi je pripeljal gospod Jakubovič ujetnike s s'epe, ki so to potrdili. Zaradi tega je takoj odšla vsa konjenica.« »Ostal si torej edino le ti, gospod, s pehoto?« je vprašal Azija. • »Zalibog! Štirideset ljudi! Saj mi je komaj mogoče varovati fortalicijo in če bi se dvignili samo ti Tatarji, ki prebivajo tu v Mohilovu, ne vem, kako bi se ubranil.« »Toda ti so vendar ne bodo dvignili?« je vprašala Baša. »Ne bodo se dvignili, ker jim to ni mogoče. Mnogi izmed njih prebivajo stalno v ljudovladi z ženami in otroki in ti so naši, kar je pa tujih, bivajo tod zaradi kupčije, ne zaradi vojne. To je dobro ljudstvo.« »Jaz ti prepustim, gospod, petdeset konj mojih Lipkov,« je rekel Azija. »Bog plačaj I Zelo mi ustrežeš s tem, gospod, ker bom vsaj lahko poslal koga po vesti k naši konjenici. Ali pa jih tudi moreš pustiti?« »Moram. V Raškov pridejo oddelki ritiriojstrov, ki so svoj čas prestopili k sultanu, sedaj pa se hočejo vrniti in biti pokorni ljudovladi. Gotovo pride Kričinski s tri sto konji in morda tudi Adu-lovič, drugi pa pridejo pozneje. Po hetmanovem ukazu itnam jaz prevzeti poveljstvo nad vsemi in do pomladi se zbere vsa divizija.« Gospod Gorzenjski se je poklonil Aziji. Poznal ga je že prej, a ga je kot človeka negotovega pokolenja manj cenil. Zdaj je pa že vedel, da je to Tuhaj-bejevič, ker je prinesla vest o tem prva karavana, ta, s katero je potoval Naviragh. Zato je zdaj gospod Gorzenjski počastil v mladem Lip-ku kri velikega, čeprav sovražnega bojevnika, razen tega pa je počastil v njem tudi častnika, ki mu je poveril hetman tako imenitno nalogo. Azija pa je šel ven, da bi dal povelia. Poklical je stotnika Davida in mu rekel; Sv. Gregor. Mnogo upravičene nevolje vzbuja to, ker pristojna oblast ne poskrbi, da bi sc cestu Vel. Lašče—Sv. Gregor—Sotlražica pravočasno očistila snežnih žametov, ker je vsak promet nemogoč. Ali res nikakor ni mogofe utrpeli nekaj dinarjev v ta namen. Poročila še je predsednica Dekliškega krožku Anica Adamič iz Hojč, s trgovcem in gostilničarjem Matijem Intibarjem iz Karlovice. Zgledni prosvetsi delavki želimo obilo božjega blagoslova na novi življenjski poti. Na smuških tekmah ribniškega okrožja se je naš fantovski odsek n'ad vse častno odrezal. Odnesel je namreč prvo in četrto nagrado. Lansko leto pa je dobil veliko diplomo. To je najboljši dokaz, da se »Steiaen4i« nikakor ne dajo »posekati« v nobenem prtmert. Dno'20. febr. bo enodnevni kmetijski tečaj. Vabimo že sedaj k obilni udeležbi. Komenda. V četrtek, 1. febr. je mirno v Gospodu zaspal v 49. letu stprosli Mihael Jereb (Biirakarjev Miha), Dosestnik, trgovec in gostilničar na Gmajnici. Njdjjova hiša je bila prava krščanska hiša. Vsakemu je rad pomagal, ee je le jnojjel. Kako je bil pokojni pri* ljubljen, nam je izpričal njegov pogreb. Olira« nili ga bomo v trajnem Spominu, njegovi duši pa naj bo Bog milostljiv sodniki Skofja Loka. V uršulinskem samostanu je umrla znajia in spoštovana vzgojiteljica nase ženske mladine č. m. Ivana, ki je vzgojila veliko število naših deklet. Na zadnji poti jo je spremilo lepo število hvaležnih učenki -N. p. v m.! Litija. V nedeljo, 18. febr. bo v Litiji v Prosvetnem domu ob 9 dopoldne občni zbor okrajne kmečke zveze za litijski okraj. Obenem bo tudi večje zborovanje. Govoril bo načelnik osrednjega odbora g. Brodar. Vabljene so vse edinice KZ, da pošljejo svoje zastopnike. Tudi mladinski odseki so dolžni tega občnega zbora se udeležiti. Komenda. Na svečnico, 2. februarja se je vršila gasilska skupščina (občni zbor). Polagala je račun o svojem delu. Ker je potekla tudi funkcijska doba uprave, so bile nove volitve. Z vsemi glasovi je bil izvoljen dosedanji predsednik g. Frunc Skofic. V nedeljo se je v Domu v Komendi vršil sestanek JRZ. g. Strcin je govoril o zunanji ia notranji politiki. n Sadjarska in vrtnarska podružnica Šmartno v Tuhinju priredi filmsko predavanje o sadjarstvu dne 5. febr. t. I. ob 5 zvečer. »David, Skandrov sin, ti ostaneš s petdesetimi konji v Mohilovu in boš z očmi gledal in z ušesi poslušal, kaj se godi okoli tebe. In če bi Mali sokol poslal iz Hreptjova kakšna pisma za menoj, zadržiš poslanca, mu odvzameš pisma iu mi jih pošlješ po svojem človeku. Ostaneš pa tukaj, dokler jaz ne pošljem povelja, da se vrneš. Tedaj odideš, če ti poslanec pove, da je noč, tiho, če pa ti pove, da je dan blizu, zažgeš mesto, sam pa preideš na multanski breg in pojdeš, kamor ' ti velž .. .« »Rekel si, gospod!« je odgovorili David, «z očmi bom gledal, z ušesi poslušal. Poslance od Malega sokola zadržim, jim odvzamem pisma in ti jih pošljem po našem človeku. Ostanem, dokler ne dobim ukaza, in če mi tedaj tvoj poslanec pove, da je noč — odidem tiho; če pa pove, da je dan blizu, zažgem mesto, preidem sam na multanski breg in pojdem, kamor mi vete « Drugo jutro je odrinila karavana, zmanjšana za petdeset konj, ob svitu naprej. Gospod Gorzenjski je spremljal Bašo tja za mohilovsko sotesko. Tam je izjacljal svoj poslovilni govor in so vrnil v Mohilov, oni pa so zelo urno potovali proti Jampolu. Azija je bil nenavadno vesel in je tako gnal ljudi, da se je Baša kar čudila. »Cemu se ti tako mudi, gospod?« je vprašala. On pa je odgovoril: »Vsakomur se mudi do sreče, moja pa se začne v Raškovu ...« Evica, ki je te besede obrnila nase, se je čustveno nasmehnila; opogumila se je in odgovorila: «Samo moj oče...« »Gospod Novoviejski me ne bo v ničemer oviral,« je odgovoril Tatar. In mrk blisk mu je preletel obraz. (Nadalievanje prih.) Zahtevajte povsod naš list! Oglejte si številne in tepe nagrade (nagrad je 700), kj so določene za srečne Domoijubove naročnike pri sledečih tvrdkah: Ljubljana: Šetisa Franc, Doaobru^a cesta 27, radijske aparate „Tehnik" Jo*. Basiai Miklošičeva cesta 28, dvokolesa „Maaic»" k. a «"■» vodili in nasveti na- livali. Za H nrtaaS S P*** ™llh odbiranju T n o kaj mora v^ S^ilr o'. 't' 0 ,tm> kako skrbimo zJ IVe k"'ncu- vzre i mladih golobov-7,1« ■ 'iJ,uarl« in o o kozjereji: !jZ' rHir^T" ,ta ^ «"k« »naie ii,a|i, zlasti koze' vT„hT' vm 'Rw,i"*> naja kratek članek n , • b-lkl 'Na4 vrt' P"-sadnim d "jem Saslednff"'""i ™:ik * »ur. pa na?^ronž feVnania^r premalo poznano in Anm ir pn n,! daje odlično krmo V t; r P°Zabl'eno rastlino, ki M«kw kSičku% „S2 " nrJl0m?'>i!!- V kokošjlh boleznih nakar «!»ir Va mh navodil o koristen članek o Drini,,!?. P3rVSe Pou&n «»jejo dr uš1 vene vealt iz katerih nlu L,S' zakl'u-B, •«». iz Katerih posnemamo, da je življenje po rejskih društvih zelo živahno V sedanju, težk.b časih, ko je marsikdo namnost f«. Jen-±,S1 ^ sreAli je nevarnVL da in-r1"6! ■ Prav 04 hli™- "hlo »Napadajo te kar tri^h i " b°'nik prav mUljal »Vročinska vn sednika Katoliškega društva in vseučiližkegj profesorja dr. Odarja, je bil 81. januarja i* pred zavetišča Sv Jožefa na pokopališče pri Sv. Križu v Ljubljani, Pokojni ca je bila pl*. menita krščanska žena, ki je svoje življenj« posvetila skrbni vzgoji otrok, bližnjemu » blagor in Bogu v čast. Dočakala je visoko st«. j rost. Saj ji bo Gospod obilen plačnik! Pr* 1 ostalim naše globoko sožaljef m Umrli »a: v Sarajevu 75 letni o Aloj. zij Curinaldi D. 7. v Dolenji vasi pri Pot brezjab 87 letna posestnica Marija Keršič, v Sp. Slivnici oskrbnik boštanjske pristava Anton Lenič, v Relečah pri Skofji U,ki fer. kovnik Mihael Jenko, v Trebnjem poštni brz, ; nadziratelj v p. Anžič Lovro, v Ptuju bano-vinski zdravnik dr. Bela Stubee, v Radomljah trgovec Janez Hribar, v Rušah Jožefa Sinko, pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju 75 letni kmet Anton Pernat, v Olju veletrgovec Gustav Stifier, v Črnomlju Eliza Mužina roj. Ha- ' dič, železniški uradnik v p. Sebastijau Cen-čur, v Kamniku 77 letna Franja Kenda roj. Levičnik, v Krškem veleposestnik Vinko Bon. — V Ljubljani so odšli v večnost: mati vseuč. profesorja Marija Odar. trgovka Antonija štrubelj. branjevka Marija Stehtaj, ia-sebnica Katarina Knapič, Neža Kunstelj roj. Parke!j, 73 letna Marija Grobelnik. 8« letna Ivana Rebek roj. Ahfin. učitelj Franc Trost, Alojzija Což roj. Končina, bivši trgovec 88-letni Tomaž Lucin in Nada Grošelj roj. Fab-jan. — Naj v miru počivajo! H Pitialjiaj si iivljenie I Zlrljeajc moramo podaljfatt, tiolečin« pn-nreftti. boleinl ozdraTttl. alatmlne o Javiti. nealalne tnoremo nC»rstltl, in nearvlne na-nravlU nr.Ane! Kaj J« vzrok vsaka kotami* OalabltenJ« »1tc«», notrtost, litrutm dobrih prijateljev alt svojih bliinjth, rai-Maranl.ntrsh »red ho!er.nl)o.»t*ti nafln »Vljsoja In mnn«ro rtrnirlb rajloirov- Zadovoljstvo j* »albpIHl rdnvnlkl 8o poti. do ilohreira rarnoloJenja. Tto) ">»'»). napolniti T« i novim »panjem: u pot I« ootsan« v ra»-kl lo te more vsakdo, ki to zahtev«. dohiti lakot in '•"•s brospiataol m.'jfi raai' """'rodni Knjttloi te raitol-in £ morete v kratkem Ca«o " hf« ovir« mod dolom ofaCItl »IVce •n mnioj. oilnrsvitl »I« So raijmlojenje. mi ' r»«tre"onoBt. oslabi len Je hdo- 'nlnn nsraT.nolof.onJe u delo tn nebro) Urafflb bolestnih pojavov. Zahtevajte to rannrnvo ki Vam ho narflln mnoiro nrlletnih ar. Po«tno rhlrutlUfe ERNST PASTEBNACK, Berlin SO, Hlehaelkirehplats 13. Abi. 124. vsako hišo »Domoljuba«! tMH ŠE NEKAJ DNI. 0 11 imate časa, da si pridobite pravico do nagradnega žrebanja, ki bo 26. februarja 1940 Do 12. februarja 1940 Nagrad le 700 Prvi d v,e~ ir « g r e d i sta po si vsak, dosedanji in novi naročnik, lahko pridobi pra- v co do žrebania pa tudi do požarne podpore 1090 dill ako plača naročnino za »Domoljub" za celo leto 1940, bodisi pri poverjeniku ali pa direktno prt Upravi »Domoljuba" v Ljubljani -— lahko pa kar po položnici pa naslov ček. račana: »Domoljub" — uprav-ništvo, Ljubljana. Štev. ček. računa 10.652. — Vsak dobi »Domoljuba" zastonj s pravico do žrebanja in do požarne podpore ako pridobi 5 novih naročnikov.—• Poravnajte nemudoma zaostalo naročnino! 5000 - din v gotovini ostale pa: radijski aparati, šivalni stroj, harmonike, dvo* kolesa, brzoparilniki, kuhinjska posoda, razno blago, urfe, knjige itd. itd. — Žrebanje bo pred komisijo naročnikov in sicer bo tako izvedeno, da bodo naročniki razdeljen! na več sto skupin. Tako bodo nagrade lahko razdeljene po vseh farah. Prvovrstne brzopartl« nike in brzoparilna lonce bo dobavila znane tvrdka PODRŽAJ C. Ig pri Ljubljani Na sliki so brzopn-rilni lonci Naročite takoj »Domoljub" - Sreča Vas čaka! U P R AVA »DOMOLJUBA" Sraa. 'A tae r. t~v. St«*. e. »SfcaJifJJi iSA «34 RADIO UUBUAMA i 'Birarr*: *> 1°**** tamvat 3*- HijBii-rtj; ________ — 21 rii 3of.-M«aa sa msust"— JSU» laasr« »ifiJ.e ia «*» — sisf- ^Jaa&fc — * "'"S- l r.* .--ia irr JS ter—«3bb0 — ., -tAi.r«- imu — VHM tu*- ii*::»!ta si« — Jtifi * mcaSEaa — 2»> ti»"J- . .vftu struk. - *•>«■»«. *u» . suiaa.. - •- »TRSUM Maasimla J. »resa — i «2 ; •„-- — ju:« aMtTim»faaia; ui»-* iiavr n ar;tymi — '.'-iS EavrrrM. rim — Zt.ft f«KSi-ia, amen i. v — 2T.J» ii-B*-'- nsi: .«.-;«»»• li^ -Aimera mrrji — iTJft HasKasr* .evih* ZaT"* — ^ *so«"f> S- •>.. — if.."S Ssinn-— i* u«> :««;** -2. >«sr: — 3--ifi «ww l t. — 3t» SittarM« ira. >-me aHAdi — ^k-o ?it<>iaFBsi % -is» — "St-ffi "J« santm — ja trn® aemrm — JS..'.jS l.nnt!an-r- i wmBt n vmt* 'B- —- BIBML Sdtat. C-3B istem ara — 'JtM Sa/mnst K. t — MM F'i»- jBaosaar««* aiwi»9ffl rswwat — '.s.M 'as- ■stesar* u-«a — asa® laaSš* « msrtia. JO' SMHi.a. — tmaa. "'4. -»nr 3fa» Martimta in — IH M hf-tt mvim um— jfaatiina. <«nieia 'aim — — S fS sa»r iirafika. «j . _ .....„ m nmmmrvm fSSS lAffa** : f J « u. P 0 19 t i 5-kh ,otb » atin. za imata .uit'; »m(.V T^Cirt;:.«. r -vi«-o ain. wn Sram miiK.i ^ amcia ja-"irj. -ara Tauiita iMiirr nsKiifi .-ži IK1 »i <. irize (KI «i jritta »» "H"? aifika. i"'"; B/!tc-» ?5"S «n(w» -irt'? Make, jfi% srnini* "i.iiiff, mrain sniere mfA.ne a« »jrte !t» »*S m«. naiet« ?;wia.;tHn i«o«nmi m*km pa fcsaita-Ci-ritfje j« iL^aa;«. tSMsŠl® ,9 ■Br»Ki«J'M sa 3<5-rjr* 1T3- 'ao a a toiirn .jr^ia^n. 2jiw)i naii 3tn ffl-—. «s-■ iiiH SSator Sssicf ta {rnua za ^^ masasii an -arnm oaSjart- g* a ^ it^Mnira. .uafa Din 10"—, »mika arspM« Tin.nTiji-r- »omria j«s> j®5' 3an ia nartutio. Din ID'— i5«(irn ttmam (njarn to-iatka 3ra>r»9B a hMiiaiiiia, rami, &fn 29^- m-«»no araranam« sntmnr^, fv.tm.1 Mali oglasnik ' acca ini!» »r.itt« »a s,* jnutof **•!" » , .. - igr-uiu: jnfflaoiic.i'" SJ »».«-1«*' m •arodnite' »OflUMfma« wa,0 HPIH HV Prutoibiu ca a»i« 9UiLjsrr:»a. iip«. -Mori'* — »,rMUK#- SiUtelk-isfi r-^nsaau ^.iin jistA. tarsst« feuie s Uk. i iJgD*&IUX£ u k! T« aioc» srtami h se« £o Iirij.k pmfri krMutra »«/»;« k k*« «'?•"» Vmfie« Zi.Mi«. > ris««".^«. »*>-KilM icua* m VI« 'rti*a kr/i* kn-ir. j.>f« ZOHAVft LfdMiaiia, ir* M. ta sufjmtut 1 J.. Treon;«. Alvjljo »«rli3 BL &»> >rli»»*t slzkm eecsli M utetriu pri P^saiterSi - 3t Petra 1* — Modama. <>«T!:« T ViT~a.X Ksti?* * iS aortiaa. J« t-.«.* ,-r», t»n /»L«, tt I!j »rt '•.»a; j. Krm ■iiurmin sefatoin I -sdfci* 51'1.* l.inra iaau ZaJ.i« It. S.t. nD- ČAnam^a ispsa s^ratasfREi tBfeaJ, it ^ Krtfefc. — dtmukth&pk 'JDMSKA tea*f! a »* aioiae;« Rucoas fct. LJkVZZC* aaa jama — T« »r? »t&bsi. Ttfžia 4 Itefib« si^rm. aifliirA^i jonmn jnrvtaaiG. — Har«C žliitt, - Bnn« 6a t hfil. —• I/aa Jamar, L KaKtitp fautz io u i«« ,» ao iS let i?r«. Kr*riJ. vajcm x v »o t fclJi, »»r .JlMlM JU». ; - PrtarM ftiisnai^. Kaklov Gor. RiaM tri vi dobrtf m da/n. - Katar An to a* 90«-. Podamre&a I —» Slsžk« KM 11 l«£r_i c » vi-I«raa BOiMUb tn loapodiniilOli del — Tjratoil: Cenu- Kartic. Briionca 1. p. Dobrova. Hlapca tt do 1» let >tar««a. tako} »prejme: Novak Jakob. Za. 314'*-*. z* T»«io ». p. Ljublj. VII aa m kaudlu Bajt.;«, t«. Vut n. U. u Canra. . OMjub £ira^ii »ellev* T^i&Sd a anuai Ia snsMojtoas. -Veiika »aa«, Kn, ro-M>1 ln. i^aej. PiMreboa »i—M M« ff»tr»l-R-v Grn^t^ J®«*, rs-»tttes ..»rArf;-««. T/t-IX 2 fasada testa kntpka. »tjar* t« do it lat. daSHt* delo ca *rrt3. ofc prisl oskrtK. Plara so do-lwon Iraa Ja.i*i.!. tra»-r»k» Trtaarrtvo • JtCTiaret. KtvaJkffa aa tesar« itd- t tudi poJl£ov»k»ira> tr.esn. - Poniuth* ea. n**'..rr s naredSo »ta-ro»(t poslati HSL Krpr »Domoljub*« pod «ftro »PomofniS:« tt. 15»». Črni gabmr fcunim » atot- aat aa /meti fi aejio takoj, j« pototbBo poslati atoH aa .jprssm »Ssffiefoitea« SEeruko 1039? «"8»a mje pr;iV';naii(-nTa-yt m«»mat pa ie me marain. idrav in oelam.« - >«'»(!: pir-m aspir alf PrjTilnfl inlkmrane z ftsuaann p« eL ofaeiariti iia >bi in ae in ipr^miiene pmšnr« TinžiS"~ rfee jnaaurja vm. i* tos s naesvim »Ori^ituj« praflk* »»ESIJk w prušt^, — kmeff!»a!wr b iahkn bitm m t naliini stroški -woia prasač«. Zado- ' S^r 1 **** i **> 6 din, ° ^ i1*5" ^ 4 «a». po fante; pravi teedlin »e