XIX. leftnik 1941. iulius 20. 8. numera Lelki harm Diisevni Liszt M e s zecsne verszke novine. Lasztnik: ,,Evang. sinyorija Vendszke krajine." Glavni i odgovorni reditel: Kovats Istvan, vodavnik: Darvas Aladar oba vMuraszombati. Cena na celo leto 2 Pengdja, v zvonsztvo 3 P., v Ameriko 1 Dolar. Edna numera 20 fillerov. Naprejplacsilo gorivzeme vszaki ev. diihovnik i vucsitel. / Izhaja ednok na meszec. Zsetva Na szveti nčga lčpsega, liki mezov gle-dati tč, gda na nyem letni včter szemta zible lepo zsuto szilje. Veszčlo je glčdati pune i zsmetne zsute vlati. Vsze to je blaj-zseni blagoszlov tisztoga trudapunoga dela, stero szo Itidjč v jeszen opravlali na szvoji nyivaj pri szejdtvi, to je tiszto obecsanye, stero nasz z vszakdenesnyim kruhom za-dovoli v prid6csem vremeni. Szatno edno je escse lepse od z szil-gyom zibajocsega sze pola, tiszto ka to szilgye, ka t€ vlati predgajo. Ar nam szil-gye, vlati tiidi predgajo. Ka nam prčdgajo? Predgajo nam to, da je Bog voren, da On vszigdar zdrzsi szvojo recs. Vszaka vlat od toga gucsi, da Goszpodni Bog vszigdar zdrzsi szvojo recs, szvoje obe-csanye, z sterov je po konci potopa to obecso ludem, da dokecs zemla bode, sze-jžtev i zsčtva nigdar nčmajo henyati. Bog vszigdar zdrzsi szvoje obecsanye. Z szvo-jov vornosztjov scse i z szvojov oblaszt-jov jo zna obdrzsati. Na tiszta vnoga mi-losztivna obecsanya z sterim je puno Szv. piszmo, sze todi mi navcsimo z taksov vornosztjov gl^dati. Vlati nam predgajo nadale od Bozse szkrb noszecse obrambe. Dokecs v zemlo poszejano zrno vopride, gorizraszte i sze za zs^tev dozori, oh kelko pogiibelnoszti jo ne csaka. Pokvari, na nikoj jo leko dene doszta dezsja i malo dezsja, zsivazen, to- csa. I Bog je pd tiszti, ki z szvojov szkrb-nosz^csov obrambov sator potegne obri vszej mezovov i obri vszega szilja. Edna-edna szujocsa ali pa tocsa pokazse nikaj z tisztoga, ka bi bilo tč, csi bi Bog na celom szveti zdpro nebeszka zslebovja, ali csi bi On hšnyo szkrb nosziti z szvojov brančcsov rok6v obri nasi mezovov. Vlati nam tadi prčdgajo od Bozse csfldne obldszti. V tisztom zrni, stero v zčmli klico pozsene, szlčdi betvo i nazad-nye vlat, sze ponovi tiszto krflhovo csudo, stero je Goszpon Jezus Krisztus vcsino. Zsčtva je toga blagoszlovdavajocsega Boga csiiden i lepi dar. Z poszejanoga maloga sze jezero i jezero ludi nasziti. V ednom edinom psenicsnom zrni sze celo morje szilgya szkriva. Ki v szvojoj nevčrnoszti i diisevnoj szleposzti tak miszli i pravi, da dneszdčn vecs nega csude, naj ta"ksi cslo-vek etak v zacsčtki juliusa včide na me-z5ve, naj szi tam posztane pri zsitni i pse-nicsni tablaj, naj dobro odprč szvoje ocsi i vido de tam csiido. I ndjbole nam pa pr^dgajo vlati od Bozse miloscse. Zaman bi bila vsza kme-tova vola, mocsi trud, csi bi z nebeszke visine ne gledo, pomago i blagoszldvlo nikak. Nikdk, ki je Goszpod vszega szvšta, nas milosztiven nebeszki Ocsa. Cslovek li szamo te leko zsenya, csi nam On pomaga. Pole mezove je tiidi Nye-gova rčka varvala, da szo zdaj gotovi za zsčtvo. Tadi zsetvinszkoga dela vszaka znojna kaplica od toga gucsi, da je On escse med kastigov prevecs milosztiven SžtrSn 86. Lelki harmat — Dfisevni liszt julius 20. bio, gda je to pravo: Z Hca tvojega zno-jom jLj tvoj kriih. Zs&va je veszčlje, radoszt, a*r je t6 žsitek. Tu zsenyamo vszžkdenčsnyi krfih, zsitka krlih. Mi kak dčca nase drage vo-grszke domovine v etom leti dvakrat mo-remo hvaio dati zsetve Goszp6di, ednok zato, ar je obarvao nasa vflpanya na nasi mezovaj i*dao nam je zadobiti zsčtvo; drfi-gics pa zdto, da letosz po 22 Ičtnom rob-sztvi v szlobodnoj domovini leko zsenyamo. ¦ Vszdki vogrszki i vogrszko-szlovenszki gazda naj v etom zsčtvinszkom vrčmeni hvdlo da Bogi, da na etoj zemli on leko v meri szeja i zsenya. Zato naj vsz&ki vo-grszki krscsanszki podlozsenec vorno op-rdvla szvoje dčlo v etoj dragoj nam Vo-grszkoj domovini. Ttidi naj z hvalodžva-nyom zsenya etoga leta pov, da naj vszaki cslovek v etoj doraovini md vsza"kdenesnyi krflh za edno leto, do bodocse zsčtve. V redovje kdplejo lepe pune vlati, nasi liidjč veszčlo zsenyajo, radtijejo sze Bozsemi ddri, csi nyim med dčlom gli znoj kšple z obraza. Posžtanemo szi med redovjom, sznopjom i krizsami, i roke szi pomali na molitev szklenemo: Nasi mezovov Gosz-pod, blajzseni nebeszki nas Ocsa, zahvž-limo sze Tebi, da szi sze z ndsz tiidi v etom Ičti ne szpozabo, nego szi nase me-zove tak bogato blagoszlovo i presztro z tem držgim darom z steroga mžmo nas vszakdenčsnyi krfih. Zato pa vszi pozdrdv-lajmo v etom zsčtvinszkom vremeni nase-ga nebeszkoga ocso: Blajzseni i blagosz-lovleni bojdi nas Goszpodni Bog, da szi sze z nasz ne szpozabo, da szi poszliino nase molitvi i nasa zduhdvanya i dao szi nam zadobiti vremena zsčtve. r Narodje zemle, szpejvajte! ' Na nova csuda merkajte! Pa vasz leto veszeli! • •' - Bog vam szad triidov na poli, Na goraj ino vu doli, -.-; Na mali csasz podeli. '\_'J "' Na nyivaj sze szilje zible, • is_-/.,..' Puno vlatovje vugible, ?t*j-.t -^ I nesze blagoszlov szvoj! Ravno kak mozs on pobozsen, ki je v dobri delaj zrnozsen I angel, Bog za szvet tvoj H. Gdare domo pndejo, Z-bojnszkoga vrtmtna. Posloveocso: Fliszar janos. Vitčz, huszar J6zsi tam ležsi na sznegi... : Krven znoj'me tecsč tam vo z-prsz naszredi, -Mantra sze, rad bi so dale vu seregi, — Vktipszpddne, - tak csflti, - vidi., more mreti. Drfigo gojdno szo ga pčlmrtvoga naisli... Krepi sze, - rad bi - pravo - britko gecsčcsi, K-koncovitak ercs^, — jocs^cs sze — prosz^csi: »Krusni prijdtel moj! — Eti szo vu zsebki Piszma... Szpiszao szem je — zse napre porčdi, . . . Naj nevejo, ka szem pokopani eti! — Posilaj je domo! — B6g z-tebom osztani! — Bog te blagos/clovi" ! .^ ;, Vrbnydk Mihalya krotkoga znasanya csf, K-sz6szeda mamici na en' recs prek szkocsi: ,,Mati dfisa moja, — hfld' szenyo szem me!a! Z-rozsicz i bLli viol szem vžnec plela, — Na grob polozsila . . . Vu csaren pruszlek szem sze oblekavala I csaren pantlik szi vu vlasze szplctala. — Mati, modusa, ka za glžsz je od szina, Od mojega bolezni punoga szrdcd, Mlloga bolvana" ?! — — — ,.., - Vrbnya"k Mihalya csi krotkoga drzsanya — Vitez huszara mojega szina matka, Neboj sze, dober Bog nasz liibi, - eto ni, -Pise: dnesz szem plszmo dobila, — mama vi: Hodim v Ruszov zemli. B6g me csuva, varje, — k-szprotoletji, v-leti Mir bode po cčloj zemli i po szveti, Dokecs sze i szilje do zsetve dozori, ; -Domd bodem tudi!" _:..-• Piszma priheijajo, pridejo poredi, ". Vitžz, huszdr Jozsi je gori vu nebi, Csi posztdne pokoj i mir de na zerali, Zlžto vlatovjč sze dozori na p61i, — . -Naza prfdo, ki szo osztali vu zsitki. Csi do te pitali matka ino mati, Ka bodes nyim pravo, gde szo te nihali? gde szo te povrgli? julius 20. Lelki harmat — DOsevni Liszt Sztrdn 87. Obiszk D. Kapi B6la puspeka v Szoboti na szvetek oszlobodjenya Radosztnl sztčtek szvojega oszlobodjenya je nasa krajina juniusa 29. uvelila v Szoboti. Poleg vnogi drfigi znameniti vodilni oszčb sze je odzvao pozvLnyl nase krajine tCdi nas pflspok D. Kapi Bčla. Prisli szo szprevajanl od pred-szčdaistva vasi kOzčp sinyorije, Zongor Bžla si-nyora i Szeotmžrtoni Radd Lajos inspcktora. Po uradnotn szprejčmi pred vojaskim za-povedoistvom, szo obiszkali Kovats Ittvža t\ayot$, potom szo sze pa v tuvarlstvi nasega dfihovni-stva podali v cerkev k bozsoj »zlfizsbi. Pred cerkvenimi dverami je velka vnozsina vernikov i voditelsztvo iinyorije i izobotske gmajne csakalo szvojega pflspoka. Lipics Sžrlka je Kapi pOipO ka pozdržvila »z korinami, Vucsak Ilonka Zon-gor sinyora, Koltai Klarica pa Rado inspektora. V itnčni sinyorije szta pozdravila piispcka Kovžts Istvžn iinyor i dr. Vucsžk Istvin siny. podinjpektor, ^ imenl gtoajae Bžc Lajos inspek-tor, v imčni žienszkoga drfistva pa dr. Sdmen Lajosova predszcdnikojca. Visziki gusztjc na cseli z vitez »aldsfalvi Kiss L5sz!6 altabornagyom, szombothelysEkim arraijszkfm koraandantom i verniki sz szobotske i driigi gmajn szo do zždnyega sztojiscsa napu-nili velko cerke?, nSj hvalo dšjo goszpodnomi Bogi za oszlobodjenye i nazajpovrnžnyc nasc krajine k jezeroletnoj vogrtzkoj domovini i n&\ z vflszl szvojega piispeka csujejo nazvescsava-nye bozse recii k szvojemi radosztnomi oszvetki. Z vogrszkim H szekegy-om i z Trdim grL-dom sze je zacsnola bozia szliizsba. Zongor Bčla sinyor szo prineszli v molitvi pred BogA radoszt i zahvalnoszt nasega nžroda i szo csteli evangeliora. Potom szo Kapi Bčla pilspfik v zmozsnoj predgi pokšzali na Boga, kak voditela narodov i Goszpfida zgodovine. Zadvecsera szo g. pOspdk w&\o konferenco drziali z dflhovnimi i szvetszkimi voditeli nase cerkve, na steroj szo sze tanšcsivali z nyimi od ržzlocsni vazsni pitany nasega cerkvenoga zsivlenya. Na zsaloszt nylm je nyihova preoblozse-noszt z delo.n nej dopiisztila, ka bi med narai osztali ludi difigi den i tžl vzeli na gyQle$i nase sinyorije. ______________ D. Jedini evangelicsanszki vendszko-vogrszki liszt je LELKI HARMAD - DCSEVNI LISZ7. Narocsenoga naj md vszaka evangelicsanszka driizsina! Tibold grdda historija Politična riszba • Z vogrszkoga na vend-szko obrno Fliszar Janos. Sii&t' i nov' modrov: Homer, Shakspaera sztebri Z nžgimi ple$zkinymi, z nymphimi v en rčdi, Med nyimi en-en brunczkonj, napžna pava, Nft izten po»ztavnyekaj, glazieni omiraj I drOge salyre eden pri tom ovom, -.-r^ V prijitelsstvi »zkromnom (?) Lepote ndprave: kakti je knigarna, V stero szo lepi zv^ikov knige nofdjdna, — Szo lehko tam. — Ta z klficii niscse nehodi, Szo za lepoto tam. — Voy h niscie oe brodi. One dobre knige v pozlacseni kistaj, Niscse ne gleda zdaj. Japonszke ctvetne vedre azo vszegavecs bilč V postenyej, v nyih veci&r, v gojdno friske vod&. Rozse i korlne z lepi zsenszk rok džne, Vu roizi ino vu riooj zorji brdne. Davno je bilo to, — Z veder sze doj piscsi Cifer, liscs bodocsi. Lepa zsenszka je zse tfidi ne tak lepa, Cvetja, korin i rozs tiidi zse tam nega. V kasteli jih ludi zie nlscse ne ci&ka, Li tak povrsno je gdate stoj szpitdva. Brcz bogsega od nyih, kaj pripovedava, Ali pa zvedžva. Kaksi zsitek je bio, kakda szo ttiveli? Cele tjčdne izo sze razveszeljšvall. Z edne otnutnoszti v drflgo pogršzidzsali, Dokecs szo sže dobtdt vszi nž navolili. Lehko povemo, ka szo v paradizsomi Brez szkrbl zsiveli. Pod szvilnim poviizotn sze vidi goszp6 kep, Kak lepi )e meo bidti ny6 mladoszti cvet? Sztrdn 88. Lelki harmat — Dusevni Liszt julius 20. •••••••••••••••••• Mire tanit a nyLri termšszet ? ¦••••••••••••••••••••••••••••••••••• A keresztyeny emberfigyelemmelkiseri nemcsak az erkolcsi, de a termeszeti vilag valtozasait is s ezekbol eppen ugy mint amazokbo! udvos tanusago-kat von lelki eletere. A termeszet fejlodese egy orias lepessel elobbre haladt. A tavasz ekessege elhult s helyen szemeink elott a mindent erlelo nyar gazdagsaga bontakozik ki. Oly meglepo vaitozas ez, mint mikor a jatszo ifju eroteljes ferfiuva izmosodik at. Meg kevessel ezelott zold vetesek szonyege boritotta szantofoldeinket, es ime most mar sargult kalaszok hullamzo tengere teriil el a barazdainkon. A termeszetnek ezen nagy valtozasa mellett komoly figyelem nelkiil nem halad-liatunk el, hiszen a nyari termeszet is sok hasznos tanusagra vezerel s bolcsessegre tanit benniinket. Ha szemeinket felemeljiik es szettekintunk ha-tarainkon, elsosorban azt latjuk, hogy nemely reme-nyeinkben csalodtunk. Igyekeztiink minel jobban vetni, hogy minel jobban arathassunk. De eljottek a szelek, a kemeny hidegek, eljottek a pusztito fergek es eljott a szarazsag s a vart gazdag termesnek egy reszet megsemmisitettek. llyenek minden foldi remenyeink. Barmily biztatok Iegyenek is azok, nagy resziik mindenkor mero csalodassa foszlik. Hiuk, csalardak a mi foldi remenyeink. Vajha ezen bar keseru, de hasznos igazsagot megtanulnok mindnyajan a nyari termeszettol s ez-altal is indittatnank arra, hogy foldi vagyainkat bolcsen mersekeljuk, boldogsagunkat ne azoknak teljesiileseben keressiik es hogy vagyainkat foldiek helyett mennyeiekre, remenyeinket testiek helyett lelkiekre iranyozzuk. Van renienyseg, amely meg nem szegyenit, van vetes, melynek aratasa mindenkor biztos sikerii, de ezen remenyseg nem foldi dolgokba s teremtmenyekbe, hanem egyediil Istenben helyezett remenyseg, es ezen vetes nem a testnek, hanem a leleknek aratasara szolgalo vetes. 6h azert ha faradozunk a test eledeleert, fara-dozzunk lelkunk javaert is. !' De ha szettekintunk hatarainkon azt is latjuk, hogy nem hiaba munkalkodtunk. Eljott a nyar es meghozta a szamunkra az aratas aldasait. A fold nepe, mely szorongo felelemmel sokaig igy kialtozott: hol vegyiink kenyeret? most ujra tneg van elcgitve s orommel tapasztalhatja, hogy a hu munk&nak jutalma vegkep el nem marad. A gazda ha szantofoldjen aratoival megjelenik s latja maga elott elteriilve a rengo kalaszok erdejet s visszagondol az idojaras fenyegeto csapasaira, bar konnyhu!]atassal vetett, de nagy oromfnel iog aratni s halakat ad Istennek, hogy az 6 munkajat ehben az esztendoben is megaldotta. A nyari termeszet tehat azon vigasztalo s fel-emelo igazsagot is terjeszti elibenk, hogy a hu mun-kat mindenkor Isten aldasa kiseri. Ogcn gori v ocsAj z zsatecsim plamenom, Od lcmfctni nyeni ozmic, kik glčda doj k nam. ne csOdfijmo sie tak, csi je grad r imžnyom, Pogoro, zsčzsgao szam. Indasnyi dicsen grdd Tiboldov imžnye, Stero szta tevi dvž oke razdržpale, One Iepe vfiszta tak na szmeh szto]6cie, Prijaznive recii tak lflino gucsčcae, Niscse nebi vervao, c*i izam nebl vido, HQdo od ny6 miszlo. Poleg ny6 on mozski odvetek Tiboldszki, Te szlednyi pohodnik, naszlednik nemeski, Zse v grobi pocsiva, jeli je bldjzscni? Jeli sze je naisao z prehodniki szvojrai? — Szmeh izc kšzse z obižza, gitdoszt, kak inda, Nc tezii ga nika! Csij i& kčp tam zgoraj viszčcti na szteni, Mco szrdce obcsfltuo, moglo ga boleti, Ka odnut eszi doj netnore on idti, Szramoten obržz szi z rokov ne zakriti, Ka ize nyemi z ocsi szkuzč nezbDdiJo, Kak potok netecsejo! I csi ob po!noc»i, tara z ovkraj boducsi, Indasnyl obrazi zocsi ino vdcsi, Oa pitali bodo, steri ka je vcsino? Zaka je zcivo? ka je szpravo i csino? Kaksi szpdmenek je on za szebom nihao? — — Ka szi pa ti delao?! Khksi odgovor dSs? Ka bos znao praviti ? Na prikazni pitanye odgovor dati? — aKa szte vi z dragov krvjov, z delom, pžraetjov, Z domovine lObčzaov i dldovnosztjov Szpravtll v Orok nydli, — cžlo vrednoszt t6 Szem jaiz zapravo nyo!" I csl bi escte te izlednyi bio z farailje, Ob 8zlednyim bi sze zapro doj pokriv kripte, juilus 20. Lelki harmat — Dtisevni Liszt Sztran 89. 6h vajha ezaltal indittainank mindnyajan egy-reszt a szorgalmas munkassagra, masreszt pedig Isten irant valo haladatossagra. Azert foldmivelo testvereim, kik eddig is szorgalommal munkalkodtatok, legyetek tovabbra is szorgalmasak hivatastokban s midon Iat-jatok, hogy Isten titeket munkatokban megsegit es a!d, legyetek azert 6 iranta haladatosak. Vegul a nyari termeszet szemlelese inditson minket tovabbra is Istenben valo bizodalomra. Mennyi vesznek es csapasnak voit kiteve az idei aratas aldasa is. Tobb honapon keresztiil attol tartottunk, hogy vetesiinket aratas nem is fogja ko-vetni. S ime az Ur kegyelmes voft mi hozzank, a kenyer botjat nem torte el kezeinkben. Istennek szemei vigyaznak a benne bizokra, 6 vigyaz mi reank is, o gondoskodik rolunk is. O tudja legjobban mire van sziikšegunk es tni kivanta-tik meg a mi ideiglenes es orokketarto boldogsa-gunkhoz. Šenne valo bizodalmunk nem oldoz fel ugyan minket kotelessegeink pontos teljesitese alol, nem oldoz iel az okos elovigyazas kotelessege alol sem, de feloldoz a jovendo bizonytalansaga miatti orokos toprenkedes alol. Hadd legyenek masok szorgalma-tosak az 6 eletiikrol, hadd kerdezzek, mint a poga-nyok, minduntalan aggodva, mitegyunk, mit igyunk es mivel ruhazzuk raagunkat, en jol tudom, hogy az en mennyei Atyam szeretettel gondoskodik rolam, vigyaz felettiink akkor is, tnikor alszunk, oltalmaz a fenyegeto veszelyek ellen, ismeri a mi szuksegeinket s ha az egi madarakat is taplalja es a mezo liliomat is ruhazza, sokkal inkabb gondoskodik a mi tapla-lekunkrol es ruhazatunkrol. Gondoskodott 6 rolunk az Idei aratas aldasaiban is s gondoskodni fog jovendore is. Azert testvereim, ha kimentek az aratas meze-jere, emeljetek fel szemeiteket ama felsobb tajekok fele is, honnan az eg Ura aldasait kuldi kezeink munkaira. Es ha nem kestek kezeink a munkalkodasra s a nyujtott aldas elvetelere, ne legyenek restek a szives haladas vegetti osszekulcsolodasra sem, hadd legyen igy az aratas mezeje egyszersmind halaadas-nak oltara. De emeljetek fel szemeiteket ama felsobb taje-kok fele azert is, hogy megemlekezzetek a mennyei aratas napjanak egykor leendo bekovetkezeserdl. Mi is gabonaszalak vagyunk Isten mezejen. Majd egykor erettunk is kikiildi Isten a maga aratojat. Oh kerjetek azert 6t, hogy midon ranknezve amaz aratas ideje bekovetkezik, talaltassunk tiszta buzakalaszoknak es takarittassunk be mennyei Atyan csurebe a Jezus altal H. •••••••••••••••••••••••••¦•••••••••• ¦•¦••••••••••••••••••••••••••••••••• Cslovecse zsivlenye i bivoszt szta tak szivorjeniva, ka cslovek vnbgokrdt doszta i zaman more delati, dokecs Bog szvoj blagoszlov dd k tomi. LU7HER. Ali za menom sze jocsejo osztanki, Z sztdroga szvojega ddtna ?6 sztiranf, Ki szo od oci&kov ne herbali drflgo, Kak Inč szirmasko. Oh, csi t€ kep vidi i csi ič kčp to mL, Z kaksov Miikesinov sze nycga rod mantrž; kaksi ptoklet de neszo za szebom vu grob, Kakse szramote do nyegvi osztanki rob, Mantra nyemi je vu rameki bidti tatn: Steroj zrok je on szim... ... Szlednyi dverloscs, zapčranya glatz zse ciflje, V6 sztopimo k koncovi z dvoraae tuhc. Skodliri je zržk, tezsko ga trpeti, Ne je on za one, ki »zo vrele krvi; Na szpajocse tnrtve ga zapreti trbe, Na oyč miszliti n&. Z csaszoma ize zrflsf, vsze szamd od szčbe, Vsze, ka Jeszte, minč, — zemla vzeme v szebe. Prdh i csrvovje po vremeni zdrfizgajo, Ka je preminocse, vsze ta pocerajo. Z groznov, hitrov, mocsjov vsze ta prepravijo, Na nicsesz jzprafijo. Prek je vzeme pavuk, pleszen, i bradinye, Stero razdrapati zacsa, meni, lnye; Za sztan vzemejo pirozslek, podgan, misi, Vszake fčle mlajina, mali i včksi. Od zetnlč mokrocse sze szteber obrnč, Vremen vsze la pozsrč ... Ali pa pride i napre sztopi trstvo, Visziki ror sztvorl meazto torma ino v inda»nye dvorane kotle, sztroje, szpravi, Frndcsc masine v nyč notrl posztavi. . Marčdi z grada i z kastela fabrtko, Mozi i trafiko(?)... * * Escse je dober moszt ino tudl sztenč, Eicse i mohor na pokrivi ncrautč, Sztrdn 90. Lelki harmat — Dfisevni Liszt juliuš 20 Luthera molitev vu nevarnoszti hipi (Z nemskoga povogrscso Straner Vilmos, ,..'- ' poszlovencso Fliszar Janos.) V-cšlom nasem zsitki povszed nžsz szmrt sžprevaja! vf Sto vodi, sto peia i k miloscsi pomšga? , Goszpodne, Ti jedini! . , = ;J Pozsaliijemo v gresenye, .*¦-.;¦-. . ^, I vsze gresno presztoplenye, . ^ "^ Ti milosztiven Bog! ~' ' /*': Zmozsen szveta Goszpdd! — ; . , Szveti, szmileni odkiipitel, Vekivecsen Bog! Nedaj natn preidti, vcagati vu szmrt-: nom boji! '-'- Boj nam szrnileni! ... '? " ".: -.'./¦, ., Vu szmrti sze nam i pekla oblaszt protivi! Sto na"sz resi, sto z nevarnoszti osz-lobodi? :. ... Goszdodne, Ti jedini! . ;r h , Miloszt Tvoja nasz miliije, .;,..; I ober nšsz veroszttije! Ti dobrotiven B6g Zmozsen szveta Goszpod! Szv^ti, szmileni Odktipitel, Vekivecsni Bog! Ne daj nam preidti, vesznoti v pekla boji! Boj nam szmileni! V pekla mantraj nasz grehi grozno _¦ sztiszkavajo, Gde naj oszlobodjenye, resenye na"j-demo? ; Goszpodne li pri Tebi! Za nasz szi krv voprelejao, Za grehe nase alduvao! Ti dobrotiven B6g! , - • : ' j Szvgta zmozsen Goszpod! ; . Szveti, szmileni Odkupilel, Vekivecsni B6g! Nedaj nam pomčnkati v szvetoj na-soj veri; Boj nam szmileni! : .. 1941. junius 30. Eden datum je t6, steri prvi hip vn6-go nikaj ne pove. Znabiti sze szamo oni szpomen^jo dnč-va, steroga nasz szpomina, ki szo tam bili na sinyorijszkom spraviscsi, pa escse oni v zacsetki zacsiideno pitajo: ka nam pa je prineszo ;oni den tdksega, ka bi sze ga zoszebno mogli szpomenoti. Sinyorijszki gyiilLs, drzsžni 1941. ju-niusa 30. dnčva, je szkoncso, karazpflszti Escse nesztr&hsijo one grozne miszli, Ka vremcn, ka jeszte, z ciaszoma vsze znicsi. k\\ vsze nasz navcsi, ka nam trbe znati, ~ * Eto rniszel nam tibolszki gt&d m& dati, Domovine nžjvisji redovje vi pazte: Pred etov recsjov szrdci doj nezaprte. Nezseletno od vdsz tezskoga žldova, »-,;,:•' N6 vaso krv, niti ne kincsa dršgoga, ; ? st' Escse i ndvadni nasztav ne proizimo - • Odvatz, za ti osztayleni milosciino. Ali proszimo všsz: szebč obarvati, Ar, ki szatni szebč nesciejo varvati, % ¦¦'- ¦ Taksi izo odšvci nšroda szvojega, ¦¦-.;,. Zamdzsejo ime, roda, pokolenya. Bcjdite oadtle tč zemle goszpddje, ., . Lfibtc vl to zemlo ino jo lidajt«. Naj bo szfdto pred vami ocsako? irae, (no neprecenyen jus, herb, ete zetnle. Cii pozadnyesi ludjž tž premin^o, Sze to malo pozna, pa drOgi pridejo, . * Ali na gršdaj, csi sze pajzs (grb) preolirne Celomi narodi grob kopa, prineszd. ^- ,} Csi sze hizse vrihek, rust zacsa rfisitJ, Sto de drzsao gori bodocsnoszt nžroda, Ste nyegovo im^, glžsz nazvesztišvati ? Cii je totd szemen, plemena nycgovoga?! * * Z ttizine hittorije Tiboldov'ga grida Lehko prevldimo, ki velka imžnya, Sze znajo znicsiti, ne szamo ta mila, Csi tak, ka nylh lasztnik za nikoj nemara; Vedno izamo zčlcov niszladnoszti zganya — Velke dohodke neszpatnctno zaprdvla. Kak tzt to v priliki, szveklo, glaszno, giicii, ka fiba od glave vonya ino szmrdi. Zsalosztoo szkftiziti mimo to isztino, julius 20. Lelki harmat — Dlisevni Liszt Sztran 91 naso sinyori]o i sze nase gmajne nazajpo-vrnčjo v szvojo ,,predbojnszko" sinyorijo, Lendava v ketnenesaljai, driigi pa v vasi kozčp sinyorij vekie pitanye. Vsza th pltanya sze etoga zetnel-szkoga szveta ticsejo, poleg steri liidjč szvoje zeraelszko zslvlenye na lepse i lezsejse scsčjo napraviH. Ka je tvojega zsitka najvčkse pitanye ? jeli znas, da obri eti pltany jeszte od vszej eti zsitka edoo najvčkse pitanye: pitanye, kak mi je za-dobiti zvelicsanye i vekivccsno zsivlenye ? Zaman dLs prdvi odgovor na tiszta, ar csi ne das prž-voga odgovora na eto zždnye, tak sziodjvszega veksi sziroiržk i nevolen cslovek, ali csi pa na eto zadnye pitanye pržvi odgovor dai, tak tiidi szvojega zsitka vszako drugo pitanye leko resis. T6 je od vszega nžjvekse pitanye. Od toga je odviszcn ne szamo tvojega zemelszkoga zsltka sors, nego tudi tvojega vekivecsnoga zsitka sors. To je tiidi od vszega nžjbole szilno pita-nye. T6 pitanye sze ne sztne odlžtati i nibžti po sztnrti, nego eicse pred szmrtjo? sze more resiti. Szrart naiz pa gdakoli, tiidi zdaj, tadi dnesz, v vgzakoj vdri, tninuti leko doszegne. Zžto nega ciakacya. Cslovek resi to pltanyc v szvojcm zsitki hitro, vcsaszi. Kak naj reslmo to pitanye — pitas ? Szatno edino pri Krlsztusi sze da reslti. Tak csi szi pred Nyegovim krizzom dolipokleknes i tam sze vojszkiijes z szebotu: ka naj ctinitn! Dokecs v meri, v tihocsi, % po-trtim szrcom i dusov na odgovor csikas, m\-szlivsi szina sivojf grehepokorocsinenya szkuze tocsis, tč napatnet vzemes, da je Krisztus zie reso za tebe to pitaoye z szvojim krizsoto. Edino Krisztusov krizs ti szpravi zvelicsaoye i vekivecsno zsivlenye, zSto sze pa vQpaj v Jezuti i Nyega naszleduj notri do szmrti. H. KOVATS FRIDA r ZSENSZKI KOTICSEK N E D E L A Szedmi tao nasega zsivlenya je nedela. Cslovek te den escse bole niica kak vszakdenesnyi den. Z6-szebno pa zdaj v nemirnom bojnszkom csaszi je po-trebno, da sze cslovecse telo odpocsije i diih zbere, ar celi keden nasz zsenejo szkrbf i delo naprej, da szploj do mirnoga premislavanya ne pridemo. Zato pa je nam dana nedela, den pocsinka tela i zberanya duha. Nej je potrebno zoszebno povedati, da sze nas diih zbere najbole v cerkvi, vkiiper z driigimi verniki, zdruzseni okoli recsi Bozse! Hizsa Bozsa z szvojim velicsasztnim mirotn zse szama po szebf vpliva na naso dusevno sztavo, pomiri nasz i da nam novo mocs za prisesztni keden. Liki nej szamo ta edna vora v cerkvi napravi nedelo. Celi den naj bode poszvecseni dobrim mis-lenyam i dobromi deli. Nedela je den pocsinka i nej dela. Vnogi liidje sze ognejo dobromi hasznovitomi deli z zgovorom, da sze v nedelo ne szmej delati. Prav je, da szvoji vszakdenesnyi opravkov v nedelo ne opravlamo, da sze ogibamo vszakoga dela, ki ga lehko opravimo v kedni. Szam nas reformator dr. Luther Marton pravi od nedele: ,,Nasi naszprotniki zse v tom vidijo greh, cse szi sto kupi vsžakdenesnye potrebcsine v nedelo, ali cse drugo malo potrebno delo opravijo. Cse bi pa scseli tretjo zapoved tak raztniti, bi mogli celo nedelo preszpati, ar ovak nemre cslovek brezi dela bidti. Tiidi jeszti, piti, oblacsiti sze, sztati i hoditi je delo. Cse bi recs Bozso tak razlozsili, kam bi prisli?" Vszakdenesnye hizsno delo moremo opraviti, ar zsiveti more cslovek i zsivina. Prek toga pa lejko opravlamo drugo dobro delo. V kedni nega csasza obiszkati betezsnika, obiscsemo ga v nedelo, malo ve-szelja, malo oleksanya prineszemo nyemi, pomagamo nyemi nosziti zsmetno bremen betega. V nedelo obis-csemo grobe nasi Iubeznikov i okincsamo je sz ko-rinami. V nedelo sze zberemo z nasimi prijatelmi i szoszedi i szi v premislenom pametnom gucsi napra-vimo Iepi nedelni zadvecsarek. Cse pa vsze to ne-zadosztuje za nedelno razpolozsenye, osztanimo sza-mi i vzemimo Szveto piszmo v roke. Kak naj niicamo szveto piszmo? Nikak je Bi-blijo ednok za apoteko imenuvao, v steroj je puno bridkoga vrasztva i szladki praskov, ki liidetn diiso osztri i nyim bridke isztine pove i donok gresniki Bozso szladko miloscso glaszi. Eden ocsa je dao szvojemi szini pred szmrtjdv sztaro Biblijo erkocs: »Veliko bogasztvo je v nyejt vzemi jo i iscsi. I gda je ocsa mro, je szin liszt za lisztom obracso, ar je miszlo, da je mogocse ocsa svoje peneze med liszte szkrio. Ali nika je nej mogo najti. Liki tii i tam nyemi je stera recs v szpomenki osztala, najsla pot do nyegovoga szrca i po dugom jtiiius 20. Lelki harmat — Diisevni Liszf Sztran 93 cstenyej je zgriintao, ka je pokojni ocsa miszlo z . szvojimi recsami. Szam szebi je pravo: Isztino szo giicsali moj ocsa, velko bogasztvo je v toj knigi, szamo iszkati ga more cslovek. Tak naj bode tudi nam szveto pisztno sztiide- nec dusevnoga bogasztva, z steroga vszigdar na novo zajimamo trost i mocs v tezski dnevaj, zahvalnoszt i veszelje v szrecsnom bezsaji nasega zs:vlenya. Nedelni den nam pa naj bode szvetla zvezda " na temni potaj nasega zsivlenya, ki nam da veszelje . do dela v kedni, ki nam da gvusnoszt da nasz nas dober Bog, ki je nedelo zrendeliivao za nas pocsi- nek, nasz nigdar ne zapiiszti. Szprdviscse Eusztav fldolf Podpornice Gusztav Adolf Podpornica Vendszke krajine je szvoje letosnye szpraviscse jun. 30-ga v Muraszom-bati mela. Szpraviscse sze je zacsnolo z Bozsov szliizs-bov, pri steroj szo Hari Lipot diihovnik poleg I. Jan. 4, 7. szv. govor meli. Potom szo Luthar Adam vu szvojem predszedniskom govori racsun dali od edno-letnoga delovanya G. A. Podpornice. Predvszem szo hvalo dali Bogi, ka bluzi po 22 leti je dopiiszto, ka szo sze gmane vendszke krajine lehko nazajpovrnole vu draga narocsa jezeroletne vogrszke domovine. Z boleznosztjov szo szpomenoli ime Kuhar Ferenc dii-hovnika, koga prerana, tragicsna odszeljenoszt zsme-ten zgiibicsek znameniije G. A. Podpornici tiidi. Z radosztjov szo naznanyali, ka v pretecsenom leti szo nase szlabe gmajne i Diacski Dom od Gusztav Adolf driistev Nemesije navkiip 2.365 P. 50 fill, od jugo-szlavszkoga G. A. glavnoga drustva pa 600 P. pod-pore dobile. Letosnyega notrijemanya je bilo — z osztalim i zsojom vret prvesega Ieta —¦ navkiip 1.517 P. 4 f. K tomi je nabrano po faraj: Battyand 375.72; Mu-raszombat 289.90; Bodohegy 187.33; Totkeresztur 153.62; Fe!socsaloganyi, 116.26; Alsomorac 94.40; Črihodos 79.1 ; Alsolendva 67; Peterhegy 65.80 i Domankosfa 47 P. Poprekno szpadne na diiso 7 fi-lerov. — Podpora je dana: Alsolendvi, Diacskomi Domi, Felsocsaloganyi, Nagytotlaki 100—100 P. i Domankosfi 70 P.; 1.041-10 P. sze pa posle G. A. podpornici dunantulszke piispekije. Szpraviscse je szklenolo, ka G. A. Podpornica vendszke krajine nebo nadale zoszebno obsztajala, nego sze vkupzvezse z G. A. Podpornicov vasi-kozep šzeniorije. Nadale je szpraviscse zahvalnoszt vadluvalo predszedniki i nazaviipnoszti G. A. glavnoga drustva bivse Jugoszlavije za vszigdar szkazniivano dobro-volno podperanye nasi proseny, da szmo primerne podpore vdablali tak doma, kak od G. A. driistev Nemcsije. Nazadnye szo sze predszednik zahvalili szvojim vkiipdelavcom za vszo szkazano pomocs i z vrelov molftvov zaklucsili szpraviscse. L. M. kir. honved vezerkar fonoke. Tdi6koztat6 a ,,Hombar" fo- es albizomanyosai reszere az 5000/Vkf. kat. kozig. 1941.es az 5240/Vkf. kat. kozig. 1941. sz. rendeleteimnek a gabona- es lisztforgalom szabalyozasdra vonatkozd intdz-kedesei tekinteteben. 1. §• (1) Az 5000/Vkf. kat. kozig. 1941. sz. rende-Ietem 9. §-a ertelmeben gabonat csak a Hombar, mint a Futura gabonagyiijtesi foosztalya, ennek fobizoma-nyosai es fenykepes igazolvannyal ellatott albizoina-nyosai (tovabbiakban : bizomanyosok) valamint a Hombar fobizomanyosaikent azok a nialinok vasarol-hatnak, amelyek erre kifejezetten feljogosfttatnak. (2) Azok alta! az iigyletek allal, amelyeket a Hombar kot, jogositva es kotelezve a Futura a Ma-gyar Szovetkezeti Kozpontok Aruforgalmi Reszveny-tarsasag lesz. A bizomanyosokat a Hombar fenykepes igazolvannyal koteles ellatni. 3. Fobizomanyoskent a Hombar csak a Futura fobizomanyosait es azokat a gabonakereskedoket szer-zodtetheti, akiknek forgalma buzabol es rozsbol az utolso uzleti evben osszesen legalabb 10.000 meter-mazsat, vagy az utolso harom ijzleti evben osszesen legalabb 30.000 metermazsat elert. A fobizomanyosi szerzodes a kat. kozig. tartamara csak a honved ve-zerkar fonoke katonai kozigazgatasi oszta!yanak jo-vahagyasa utan ervenyes. (4) Az albizomanyosokat a fobizotnanyosok szerzfidtetik. A szerzodes a katonai kozigazgatas lar-tamara csak a Deli hadsereg katonai kozigazgatasi csoport jovahagyasa utan ervenyes. 2. §. A fobizomanyost az altala vasarolt gabona utan metermazsankent 30 filler, az albizomanyost pedig 70 filler jutalek illeti meg. Ha a vasarlashoz sziiksčges toket a fobizomanyos bocsatja az albizomanyos ren-delkezesere, a fobizomanyosi jutalek 40 filler, az al-bizotnanyosi jutalek pedig 60 filler. Ha a fobizoma-nyos kozvetleniil a termelotol vasarol gabonat, csak a fobizomariyosi jutalekra tarthat igetiyt. 3. §. (1) A bizomanyosok egyseges veteli konyvet kotelesek vezetni, amelyben minden gabonavetelt be Sztran 94. Lelki harmat — Dttsevni Liszt julius 20. kell jegyezniok. A veteli konyvet a katonai parancs-noksagok, illetoleg kozellatasi hatosagok igazolt tiszt-viseloi barmikor megtekinthetik. (2) A bizomanyosok az elado kivansagara egy-seges veteljegyet kotelesek kiallftani, abban a vetela-rat is fel kell tuntetni. A veteli konyvet es a veteli jegyet — onkoltsegi aron — a Hombar bocsatja a bizomanyosok- rendelkezesere. 4- §• Ha a bizomanyos a neki felajanlott gabonat a sajat hibajabol nem veszi at, bizomanyosi szerzode-set azonnali hatallyal fel kell bontani. .. 5. §. A gabonaforgalom szabalyozasa iekinteteben egyebkent az 5240/Vkf. kat. kčzig. 1941. sz. rende-letemben foglaltak iranyadok. 6. §. Ez a Tajekoztato rendelet jellegevel bir, mely-nek megszegesevel elkovetett kihagasok tekinteteben az 5240/Vkf. kat. kozig. 1941. sz. rendcletem 6. §-aban foglalt biinteto rendelkezeseket kell alkalmazni. Budapest, 1941. evi julius ho 5-en. _ Werth Henrik, s. k. •' .."¦•••¦¦ gyalogsagi tabornok, a m. kir. honved vezerkar funoke. Stotisztika sinyorije vendszhe hrajine za leto 19V0. .- < - 1. Cibanye prebivžlsztva. 7 : ^ - rojeni mrlo zddni konfirm. v naso z nase reverz dald v GMAJNA m. zs. m. zs. csiszt. mes. m. zs. cerk. sztop. cerk. sztop. na hasz. na kvar. div. parov m. zs. m. zs. nase cerkve hist Bodonci 22 22 9 23 2* - 33 16 — 1 — — — — 1 Doraonkisavci 13 7 10 11 5 2 11 1U 1 1 — — 1 5 Gor. Szlavecsa 24 19 15 15 16 4 23 20 2 — 1 2 2 2 5 Hodos 6 6 14 9 6 1 5 4 — — — — — — 4 Krizsevci 25 24 43 34 31 3 10 15 2 2 — 1 3 1 11 Lendava 3 2 — 6 1 1 — — 1 2 ____ 1 — — 2 Moravci 15 7 18 17 6 1 13 14 — 1 _ 1 1 — 1 Petrovci 16 15 28 27 18 14 22 1 1 — — — ¦— 8 Piiconci 18 28 39 32 33 8 27 38 — 1 __ 2 4 — 9 Szobota 27 25 27 31 14 9 36 28 — — — — — — 11 vkuper 169 155 203 205 158 29 172 167 7 9 . "• • ' . ' II. Solsztvo. 11 57 ..-.a-r '¦¦¦'¦/f-' ¦<:. V podeine sole nasi gmajn je hodilo evang. decč: Bodonoi 203, Kruplivnik 38, Sztrukovci 85, Cankova 9. \ Domankisavci 87, Proszenyakovci 56. " '¦ ' / \ ." ^'¦"'- ~ : " Gornyi Szlavecsi 67, Kuzma 40, Szerdica 49, Pertocsa 3, Szv. Jiiri 48, Dol. Szlavecsa 42, Vidonci 32, Grad 49. Hodos 67, Salovci 69. J "--i - - ' Krizsavci 157, Fokovci 100, Macskovci 62, Kagcsavci 57. - a Lendava 13, Dugavesz 5, Petesovci 12, Pince 1, Csentiba 1, Kapca 3, lendavszka polgarszka sola 10, csakovszka polg. sola 2. • . _, - . Moravci 46, Tesanovci\ 53, Vucsagomila 53. '..:<¦,¦" '-¦-¦ V ]-'¦ Petrovci 55, Adrijanci 38, Markovci 4, Sztanyovci 78, Siilinci 57, Zsenavla 82. ' Piiconci 173, Andrejci 53, Brezovci 54' Moscsanci 107, Pecsarovci 36, Predanovci 45, Szebeborci 39, Szobota 102, Martjanci 37, Kiipsinci 71, Gederovci 27, Tisina 56, Krog 14, gimnazija 131, lutomerszka polgarszka 4. t ....... .. . . , .. , Vszevkuper je hodilo v nase narodne ~ solf ev. decskov 1334, deklin, 1301, vkiiper 2635 ; v pol- garszke sole 9 decskov, 7 deklin, vkiiper 16; v giranazijo 89 decskov, 42 deklin, vkiiper 131. >»¦ '?:&*L'¦ ¦¦¦' '"• • juilus 20, Lelki harmat — Dfisevni Liszt Sztržn 95. iii. Goszpodarsztvo. OMAJNA notri-jemanya vodavanya osztanek . diig fondi i fundacije na dobrot. cile dala na aldove prislo. Bodonci 60.53862 27.033-75 33.504-87 — 17.000-— 1.931-25 5.463.— Domankisavci 23.917-75 22.555-50 1.362-25 — 24.549-73 750 — 2.645-— Gornyi Szlavecsi 63.074 — 46.094-75 16.979-25 15.000.- - 45009 1.230-25 5.781-50 Hodos 45.42039 28.76082 16.659 57 — 2.134-84 93075 400,— Krizsevci - - 39.636-— 36.228-— 3.408.— — 10.120-— 1.17675 1.770.— Lendava 21.309-15 20.551-25 757-90 8.657-- - 1.574-75 1.903-— 1.430-50 • Moravci • : -\ 51.136-81 34.399 31 16.737-50 — 10.33768 56.50 2.675 — Petrovci • s -..-.¦ 70.331-53 34.78597 35.545-56 — __ 658-— 6.790-— PilCOtlci :?..-¦¦ 63.17244 56.668-91 6.503-53 29.285-/ '5 46.000 — 6,582-50 8.099.— Szobola 77.025,— 73.703-— 3.322— — 12.255 — 2.160 — 8.094.— ' - Vkiiper 515.561.69 380.781-26 134.78043 52.942-75 124.422-09 17.379-— 43.148-— Suma sze razmi escse v dinaraj. . -l; v-'" -*¦:-¦ — ¦„ •¦.' ^J~. "->^1-. ="*¦ ¦ '-' IV. Oszebne szpremembe v gmajnaj. '¦, ;'-'v: ¦ \'\-.¦-.'¦, Domankisavci: V Proszenyakovce je imeniivani za skolnika Csarni Kalman. Z Domankisavec je pre- rnescsena na Tisino skolnikojca Lippai Ella. Gor. Szlavecsa: Nameszto Bokan Ferenca je Fartek Vilmos odebrani za dekana—zvonara. Po 40 let- noj kuratorszkoj cseszti je mro Szkledar Miklos v Szerdici. Krizsavci: Nameszto Hari Vinceja, ki sze je odszelo z gmajne, je odebrani za blagajnika Breszkocs Erno sz Krizsavec. -,. : ¦. '••': Moravci: 1940. nov. 21. je mro dithovnik Kiihar Ferenc. Piiconci: Mro ]e piiconszki veski kurator Kiihar Ferenc, na steroga meszto je odebrani presbiter Ko-^ lossa Karol, na etoga meszto pa Kuhar Stefan. Razlocsni mali glaszi Radoszti gl4sz. ,,Ne szkrbte sze tak govor^csi: ka bomo jeli? i ka bomo pili? ali, ka bomo obtecsili ? Ar vsza eta poga-nye szpitdvajo. Ar znd Ocsa vas nebeszki, ka vi vsza eta potrebiijete." (Mat. 6. 31. 32.) Nasa sinyorija je 30. juniusa mela szvoj letosnyi redni gyiiles v Szoboti. Kak szmo zse na drugom meszti nasega liszta zamerkali, je tč gyiiles poleg drugi szkon-csany prineszo tiidi ono szkoncsanye, ndj sze nase gmajne nazajpovrnejo k szvojoj sztdroj sinyoriji, k steroj szo pred 1919. szllsile. Nasa sinyorija — vasi kozep si-nyorija — szvoj letosnyi redni gy(iles v Szoboti bode drzsala, na steroga szo zse pozvani voditelje i odposzlanci tiidi nasi gmajn. V tork 22. juliusa ob 2. v5ri po-p6dndvi bode vucsitelszko driistvo vasi kozep sinyorije melo szvoj gyiilLs v szo-botskoj cerkvj, iszti džn zadvecsara bodejo ržzlocsne komisije sinyorije drzsale szvoje konference v Szoboti, v szršdo 23. juliusa pa bode sinycjrszki gyiiles v cerkvi z za-csčtkom ob 9. včri predpodnčvom. Okoli 100 gosztov — diihovnikov, vucsitelov i driigi cerkveni csesztnikov i gmajnszki od-poszlancov — bode ob toj prlliki obisz-kalo Szoboto, ndj pozdrdvijo nase dom6-povrnyene gmajne. Z lepim senkom je obdariivo szojo gmajno szobotski kantorvucsitel g. Ruzsa Imre, ki je 30 vogrszki cerkveni peszmeni knig daruvao gmajni, naj z escse vecs viiszt donijo nase zmozsne cerkvene peszmi pr6ti n^bi. Oszčbni glasz. Vojno minisztersztvo je szobotskoga verovucsitela i kaplšna Darvas Aladara pozvalo v szluzsbo szol-dacskoga farara, zaednok za dobo ednoga leta v Szombathely. Za te csasz je od cerkveni oblaszti szabadsag dobo sz pri-drzsžnyem nyegove szluzsbe. Dtihovnik Darvas zse 1. augusztusa more prevzeti szvojo n6vo szliizsbo. Sztrdn 96. Lelki harmat — Dfisevni Liszt juliuš 20 Turobni glaszi. Zadnyiva meszeca szo sze odszelili vu vecsnoszt z Piiconszke fare: Skrilecz Istvdn vu Vaspolanyi, sztar 85 let; vd. Domjan Franciska, roj. Melin vu Vasnyiresi, sztara 59 1.; vd Podleszek Ana, roj. Czelecz vu Rdnafoi, szt. 70 1 ; Luczu Ferenc v Andorhegyi, szt. 74 1 ; Hasaj Matyžs v Salamoni, szt. 76.1; Ficzko Terčzia, r. Goricsdn v Ronaftfi, szt. 641.; vd. Dervarics Ilona, r. Friskits v Szentbi-bori, szt. 841.; Nemeth Jdnos v Vaspolanyi, szt. 75 I.; Gorza Mikl6s v Andorhegyi, szt. 71.1; Pavel Ferenc v Palmafaji, szt. 77 1. — Sz Szobotske gmajne: jul. 10, Novak Ferenc v M. Csrnci v szt. 88 I.; jul. 10. Podlejszek Marija v Norsinci v szt. 78 I. — Vsze zsalttvajocse naj pomiri Goszpo-diti Bog, tim preminyenim pa naj bode Krisztus gorisztanenye i zsitek! Szamovolni dari. Na goridrzsanye Dusevnoga Liszta Poredos Karoly Vaspo-lony 1. P, Edna pob. krsztsenica Alsomo-rac 50 fill. Siftar Lajos fabrikant sz Szo-bote 30 P. — Szrcsna hvala. V Kini sze siri velko gibanye krscsan-szkoga pobiidjenja. Szantd Roberta, poznanoga evang. dUhovnika v Budapesti, ki je vecs let bio farar v Szabadki i je fiidi nisternim od nžsz dober pozndnec bio, je eden blazni moski v nyegovoj pisz^rni sztršlo. Med velkim taljemanyem cgloga Budapesta szo ga pokopali 1. juliusa v 50 1. nyegovoga blagoszlova punoga zsitka. Cleveland Prva vogrszka ev. gmajna v Clevelandi szi je z 60.000 dolarszkimi sztroski novo cerkev i farof posztavila. Na Svčdszkom szo zdravniki i dii-hovniki nasztavili zdszebno drtistvo pod imenom Lukdcs-zveza, stere cil je poglab-lati vezala med zdravniskov i diihovncv oszkrbov betezsnikov. Amerisko bojno minisztrsztvo je 5 milijonov szv. piszem pristelala, da bi vszaksi vojdk pri szebi noszo biblijo. B6gse, bi bilo, cse bi amerikanszkim drzsavlanom biblijo brezi orozsja davali v roke. Vsze one, ki v solszkom Ieti 1941/42 v SZO BOTSKI (EUflN6. DUflSHl DOItt) scsejo dati szvojo deco, pa tiidi cse szamo za zitn-szke meszece, potavamo, ndij vlozsljo prosnye nžijkesz- nej do 28. juliusa, &r szledi zse ne dobijo meszta! RAVNATELSZTVO V Norvdgiji szo tOdi zsenszke za-dobile pravico do diihovniske sziuzsbe. V Angliji je od zacsetka bojne 1445 cerkveo poriiseni ali tak pokvarjeni ka sze nemrejo niicati. Evang. gimnazlja (fasori) v Buda-pesti je zaddbila tiidi letosz prvo meszto med vogrszkimi gimnazijami. Dogodki zadnyega mezseca. Ar sze je Rusz'ja nej drzsžla szvoje pogodbe z Nemcsijov i sze je szkrivno zvčzala z Anglijov, jo je nemska vojszka 22. juniusa napadnola. Ruszi szo zgiibili nad 7000 eropldnov, okoli 6000 tankov i szo Nemci prebili zse Stalinovo linijo i sze zse pri-blizsavajo Leningradi i Moszkvi. M6cs ruszoszke vojszke je zse na zemli i zržki sztreta. — Prevecs velko batrivnoszt je szkazala tudi vogrszka vojszka, stera je z Galicije sztirala Rusze. Tiidi Finci, Romdni szo v bojni i szkoro vszi europszki ndrodi posilajo prosztovolce v borbo proti komu-nizmi. — Nemcsija nadaljava letalszko i pomorszko bojno ttidi proti Angliji sz vszčv mocsjov. — Amerika je zaszedla Izland i sz tem velki sztopaj napravila proti bojni. — V Sziriji szo Anglezsi i Francozi pre-rnirje szklenoli. — Vogrszka vojszka zse prek Dnyesztera pregžnya rusze. — Japon-szka sze priblizsdva k vsztopi v bojno.— Nyomatott VENDVIDEKI KČNYVNYOMDABAN, Murastombat.