POROČILO o rezultatih gospodarjenja OZD s pcdročja občine Ljubljana-Šiška za obdobje januar—september 1977 Analiza gospodarskih gibanj po periodičnih obra-čunih za devet mesecev letošnjega leta naj bi nam omo-gočila preveriti realnost predvidevanj, ki smo jih podali ob oceni uresničevanja družbenega plana občine za ce-lotno leto 1977 s področja gospodarstva in morebitno ko-rekcijo predvidenih realnih stopenj rasti našega razvoja po posameznih elemenlih kot smo jih podali v osnutku Smernic za leto 1978. Zaradi omejenih možnosti, ki jih dajejo razpoložljivi slatistični podatki, predvsem primerjava finančnih rezul-tatov delovnih organizacij z istim obdobjem lanskega leta, ko je bila osnova neugodno nizka kot rezultat de-janskih dosežkov in spremenjenega načina ugotavljanja dohodka ter spremenjene nomenklature dejavnosti, ne moremo mimo dejstva, da so devetmesečni podatki težko primerljivi in uporabljivi, posebej še za sprejemanje čvr-stih zaključkov brez njihove predhodne prilagoditve. Vrsta sistemskih sprememb je v lanskem letu po-vzročila velike izgube in nerealno prikazovanje celot-nega prihodka in dohodka, tako da se ugotovitve, ki smo jih podali ob polletnem poročilu gospodarjenja nadalju-jejo tudi v tretjem trimesečju. Sele celoletno lansko ob-dobje bomo lahko obravnavali kot primerjalno in takrat podali realnejše ugotovitve. Poročilo o rezultatih gospodarjenja je seslavljeno po ustaljenem pristopu, na podlagi obrazcev in dokumen-tov, ki jih TOZD in OZD posredujejo občinski skupščini. To so: poslovni uspeh med letom, posebni podatki k po-slovnemu rezultatu med letom, obračun davka iz dohod-ka TOZD, RAD 1, uvoz surovin in repromateriala ter iz-voz blaga in storitev. V obdelavi smo uporabljali tudi podatke SDK. V poročilo smo vključili po posameznih panogah na-slednje število TOZD: I.—IX. 76 I.—IX. 77 72 1 15 8 19 5 18 3 6 Izkazano povečanje števila delovnih in temeljnili organizacij je rezultat intenzivne sarnoupravne transfor-macije in izvajanja vsebine določil zakona o združe-nem delu v samoupravno organiziranost našega gospo-darstva. V primerjalnem obdobju se je na območju ob-čine kot nova TOZD registriral le Gradbeni finalist Ma-ribor, TOZD Podi in podloge »Gradles«. Ostalo poveča-nje števila TOZD je rezultat izvedenih reorganizacij v: Rašici, Pivovarni Union, Color, PAP, Dekorativni, GP Megrad, Litoslroj, Agrostroj in Donit. Navedene spremembe v samoupravni organiziranosti delovnih organizacij nimajo vpliva na oceno gospodar-skih gibanj v občini kot celoti, imajo pa delni vpliv na primerjave po in med posameznimi področji. I. OSNOVNI FINANČNI REZULTATI Ši&t—ko gospodarstvo je v devetih mesecih letoš-njega leta ustvarilo 13,1 milijarde din celotnega prihod-ka. Najmočnejši področji sta industrija z 58,4 % struk-turnega deleža ustvarjenega celotnega prihodka, in trgo-vina s 27,4%. CELOTNI PRIHODEK v 000 din Skupaj 129 159 SKUPAJ 10,236.311 100,0 13,116.157 100,0 128,1 Neplačani prihodek, ki ga tvorijo nezavarovane ter-jatve in skladno z zakonskim rokom neizvršena plačila, je znašal ob devetmesečju 545 milijonov din, kar pred-stavlja 4 % celotnega prihodka, Delež neplačanega pri-hodka v celotnem prihodku se je skozi leto 1976 zmanj-ševal iz 9,1 % ob polletju 1976, 5,6% v devetih mesecih 1976, na 3,8 % ob koncu leta. Kot kaže se je strukturni delež neplačanega prihodka stabiliziral, posebno še, ker lahko pričakujemo njegovo zmanjšanje do zaključka le-tošnjega leta. Tako izkazuje celotni prihodek v devetih mesecih le-tošnjega leta porast za 28,1 % na isto obdobje lanskega leta. Najmočnejši porast dosegajo delovne organizacije v obrti, gostinstvu in industriji. Pri ocenah stopenj rasti celotnega prihodka moramo upoštevati relativno nizke startne osnove v primerjalnem obdobju, novo klasifika-cijo delovnih organizacij in TOZD po področjih in seve-da porast cen. Po podatkih Zavoda za statistiko SRS je povprečen porast cen industrijskih izdelkov v istem pri-merjalnem obdobju 8,6 %. Gibanje cen na ostalih področjih je bilo kot sledi: 1976 I. doIX. 77 I. do IX. 76 Iz dosedanjega lahko ocenimo, da je porast celotne-ga prihodka vzpodbuden, ni pa povsem realen, saj je bilo zadnje trimesečje leta 1976 gospodarsko aktivnejše ter tako pričakujemo ob koncu leta 1977 kljub nadaljnjemu povečevanju celotnega prihodka nazadovanje stopenj njegove rasti v realnejše okvire. CELOTNI PRIHODEK IN NJEGOVA DELITEV v 000 din I.—IX. 76 I.—IX. 77 Indes Celotni prihodek 10,236.311 13,116.157 128,1 Porabljena sredstva 8,162.410 10,034.196 122,9 od tega: — mat. stroški ' 4,930.993 6,269.116 127,1 — nab. vred. prod. bl. 2,914.578 3,384.422 116,1 — amort. po predp. st. 316.839 380.658 120,1 Skupni dohodek 2,073.901 3,081.961 148,6 — del, ki pripada drugim OZD 4.804 4.784 99,6 — del, ki pripada kmetom in drugim delovnim ljudem — 3.383 — — del, ki pripada tujim osebam ifi 4.616 4.596 99,6 — del skup. doh. za obresti 118.590 171.201 144,4 Dohodek 1,945.891 2,897.997 148,9 — poveč. doh. + 94 — — — zmanjš. doh. — 1.641 —396 — Dohodek za razporeditev 1,944.344 2,897.601 149,0 Izgube — 136.219 —3.139 2,3 Skupaj razporej. dohodek 2,080.563 2,900,740 139,4 Prispevki in dajatve 333.700 632.103 189,4 Cisti dohodek 1,746.863 2,268.637 129,9 od tega: — za oseb. doh. " 1,392.887 1,675.250 120,3 — za ostale namene 353.976 593.387 167,6 Vrsta sistemskih sprememb je v preteklem letu po-vzročila nerealno prikazovanje celotnega prihodka in do-hodka in tudi velike izgube v gospodarstvu. Stopnje rasti po posameznih elementih delitve" celotnega prihodka so sicer ob devetmesečju umirjenejše, vendar še ne dajejo zadostne osnove za kvalitetnejše primerjanje. Zato se bomo v nadaljnji analizi morali poslužiti nekaterih izve-denih primerjav oziroma za dokončne ocene počakati celoletnih rezultatov. Dohodek gospodarstva se povečuje za 48,9 %, kar predstavlja ugoden razkorak med celotnim prihodkom in porabljenimi sredstvi. Ekonomičnost poslovanja je izbolj-šana in Lo kar za 4,9 % na primerjalno obdobje. Udeležba povprečno uporabljenih poslovnih sredstev v ustvarjenem dohodku se je povečala iz 21,3 na 26,7, kar pomeni, da se je rentabilnost gospodarstva povečala za 25,3%. Najugodnejše rezultate nedvomno dosegajo v prometu, trgovini in obrti, visoka pa je rentabilnost tudi v indusiriji, kjer dosegajo 22,8 % rast. Gospodarstvo občine vztrajno povečuje delež dohod-ka v celotnem prihodku. Tako je v devetih mesecih pre-teklega leta bilo doseženo na 100 din celotnega prihodka 20,26 din dohodka, letos pa v istem obdobju že 23,50 din, kar predstavlja povečanje za 16 %. Iz polletja 1977 na devetmesečje 1977 je porast za 2,2%. Tako povečana ekonomičnost poslovanja se odraža tudi na povečanju udeležbe akumulacije v dohodku, ki se je povečala iz 12,9 na 16,2% ali za 25,5%. Udeležba akumulacije v či-stem dohodku pa je porasla kar za 44%. Med področji najbolj izstopajo promet, trgovina in industrija. DRUZBENI PROIZVOD v 000 din Področje Obdobje Skupni A™ort P° Družbeni dohodekprefP- mm- proizvod stopnji ^ Industrija I—IX. 76 I.—IX. 77 Indeks Kmetijstvo I.—IX. 76 I,—IX. 77 Indeks Gradbeništvo I,—IX. 76 I.—IX. 77 Indeks Promet Trgovma Gostinstvo in turizem I.—IX. 76 I.—IX. 77 Indeks I.—IX. 76 L—IX. 77 Indeks L—IX. 76 I,—IX. 77 Indeks Obrt in osebne I.—IX. 76 storitve I.—IX. 77 Indeks Stan. kom.dej. I.—IX. 76 in urej. nas. in I.—IX. 77 prostora Indeks Fin. tehn. in I.—IX. 76 posl. storitve I,—IX. 77 Indeks 1,476.123 2,134.693 144,6 3.828 4.331 113,1 127.287 176.241 138,5 143.895 213.728 148,5 140.373 279.494 199,1 29.871 41.708 139,6 91.714 128.228 139,8 37.890 63.330 167,1 22.920 40.208 175,4 212.817 1,688.940 275.481 2,410.174 129,5 142,7 474 462 97,5 5.296 4.956 93,6 48.826 50.801 104,0 18.607 17.118 92,0 3.385 4.104 121,2 11.294 11.523 102,0 11.307 11.038 97,6 4.833 5.175 107,1 4.302 4.793 . 111,4 132.583 181.197 136,7 192.721 264.529 137,3 153.980 296.612 186,6 33.256 45.812 137,8 103.008 139.751 135,7 49.197 74.368 151,2 27.753 45.383 163,4 SKUPAJ I,—IX. 76 2,073.901 316.839 2,390,740 I,—IX. 77 3,081.961 380.658 3,462.619 Indeks 148,6 120,1 144,8 Družbeni proizvod sestavljajo dohodek in amortiza-cija po predpisanih stopnjah (amortizacija nad predpisa-nimi stopnjami je z novimi predpisi zajeta že v dohod-ku). Gospodarstvo občine je doseglo 3,5 milijarde druž-benega proizvoda ali za 44,8 % več kot v primerjalnem Priloga JT 2 ¦•¦/ \.f.. obdobju preteklega leta. Izredno je opazen porast druž-benega proizvoda v trgovini, pa tudi v industriji bistve-no ne zaostaja za povprečjem občine. Močan vpliv na vzpodbuden dvig družbenega proizvoda ima nedvomno poleg dohodka, občuten porast amortizacijskih sredstev z 20,1 %, posebno še v industriji, kjer je dosežen z 29,5 odstotka. Udeležba družbenega proizvoda za skupne in splošne družene potrebe se je tako v odnosu na del družbenega proizvoda, ki ostane oroanizacijam združenega dela, zmanjšala iz 29,9 na 29,1 strukturnega deleža, ali za 2,7 %. Dohodkovna produktivnost predstavlja rast dohodka preračunanega na posameznega delavca. Po posameznih področjih je dosežena v naslednjih višinah: Področje Skupni dohodek v 000 din Indeks Dohodek 1—9/77 na zaposle 1—9/76 nega v din 1—9/76 Indeks 1—9/77 Industrija Kmetijstvo Gradbeništvo Promet Trgovina Gostinstvo Obrt in osebne storitve Stan. kom. dej. in urej. prostora Fin. tehnične in posl. storitve 2,134.693 4.331 176.241 213.728 ; 279.494 41.708 128.228 63.330 40.208 144,6 113,1 138,5 148,5 199,1 139,6 119.376 56.248 93.646 115.905 138.569 67.163 139,8 100.178 167,1 236.306 175,4 136.298 143,4 114,6 133,2 143,3 198,7 127,9 124,7 152,8 165,3 SKUPAJ 3,081.961 148,6 117.780 145,6 Kazalci porasta produktivnosti so nerealno ugodni zaradi že izreoenih vzrokov ter ne morejo poslužiti za podajo ocen. II. IZGUBE Ugodnejše tržne razmere in povečane možnosti za doseganje višjega celotnega prihodka, kakor tudi stabi-lizacijski napori na področju varčevanja in zmanjševa-nja stroškov so prispevali, da so izgube v gospodarstvu občine za prvih devet mesecev leta 1977 občutno nižje kot v primerjalnem obdobju, vendar še vedno predstav-ljajo 3,138 tisoč din, izključno zaiadi nedoseženega do-hodka. Izgube se pojavljajo v 6 delovnih in temeljnih organizacijah. Iz analize devetmesečnih obračunov in poročil TOZD samih izhaja, da so vzroki pretežno prehodnega značaja, izražajo pa se predvsem v: . . ¦ — sezonski dinamiki poslovanja, — neizdobavi repromateriala in neizpolnjenih pogod-benih obveznosti partnerjev, — nedoslednem planiranju, — nespremenjenih prodajnih cenah ter ¦*¦-¦ — nekontinuiranem spremljanju porabe. Vse TOZD, razen ene, ocenjujejo, da bodo izboljšale poslovne rezultate in ne predvidevajo zaključiti poslov-nega leta 1977 z izgubo. III. OSEBNI DOHODKI IN ZAPOSLENOST V devetih mesecih letošnjega leta je gospodarstvo namenilo za čiste osebne dohodke okoli 32 % družbene-ga proizvoda ali povprečno na enega zaposlenega 4.931 din, kar predstavlja 20 % porast neto osebnih dohodkov po delavcu na isto obdobje preteklega leta. Čisti osebni dohodek (povprečni izplačani neto OD) Področje I.—IX. 1976 I.—IX. 1977 Indeks Industrija 4.094 4.873 119 Kmetijstvo . •" . 3.702 3.968 107 Gradbeništvo ' .'_ . 3.948 4.344 110 Promet '.••' ¦¦ • 5.212 5.936 114 Trgovina ' '¦ ' 4.030 4.934 122 Gostinstvo in turizem 3.656 4.125 113 Obrt in oseb. stor. ' 3.978 4.855 122 Stan. kom. dej. in urej. naselja in prostora 6.609 ... Fin. teh. in posl. stor. 6.479 CELOTNO GOSPODARSTVO 4.120 4.931 120 Glede na okoli 15 % dvig življenjskih stroškov v le-tošnjem letu lahko ocenjujemo, da je bil realni dvig osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu občine za okoli 5 %• S Smernicami o uresničevanju družbenega plana v letu 1977 smo predvidevali realno rast osebnih dohodkov le za okoli 2 '-'/o, odnosno skladno z rastjo pro-duktivnosti dela. Gibanje osebnih dohodkov po posamez-nih delovnih in temeljnih organizacijah ob devetmesečju ni povsem v skladu z resolucijo o družbeno ekonomski politiki SRS, s Smernicami občine in določili panožnih samoupravnih sporazumov. Ob devetmesečju sicer ne moremo opredeliti vse kriterije odstopanja od dogovorje-nih meril, ker še niso znana delitvena razmerja po za- -ključnih računih, ravno tako pa še niso panožni spora-2umi usklajeni z zakonskimi določili s področja ugotav-Ijanja celotnega prihodka in dohodka. Ugolavljamo lahko le temeljne organizačije, ki so pre-koračile dogovorjena sredstva za osebne dohodke, le-teh je po številu 39, v skupnem znesku prekoračitev za 24 milijonov ali 7,3 % več kot pa bi smeli. Med temi se na-hajajo tudi štiri TOZD, ki ob devetmesečju izkazujejo ne-galiven finančni rezultat. Prekoračitve niso občutne, ta-ko da jih je možno v zadnjem trimesečju, predvsem na račun boljšega gospodarjenja, pokriti. Na področju zaposlovanja je gibanje števila zaposle-nih v gospodarstvu občine skladno s planskimi predvi-devanji. Trenutno nastopajo sicer bistveni razkoraki po posameznih področjih, vendar le kot rezultat statistične-ga pristopa in nove klasifikacije delovnih organizacij po dejavnostih. Vzpodbudno je, da ponovno oživlja zaposlo-vanje v industriji kot opredeljenemu nosilcu nadaljnje-ga razvoja občine. Povprečno število zaposlenih: SKUPAJ 25.646 26.167 102,0 Priloga JT 3 V oceni uresničevanja družbenega plana za leto 197? smo zapisali, da bo stopnja zaposlenosti uresničena do konca leta z okoli 3 %. Današnji pregled pa kaže, da so bile ocene previsoke in da ni pričakovati, da bi se šte-vilo zaposlenih, kljub intenzivnejšemu zaposlovanju v zadnjih treh mesecih letošnjega leta, povečalo za polni odstotek. Ob spremljanju števila zaposlenih moramo opozoriti na dejstvo, da vključujemo v te preglede vse delavce, ki prispevajo v ustvarjanje družbenega proizvoda obči-ne, torej tudi tiste, ki gospodarijo v obratih s sedežem izven občine. Skratka uporabljamo tako imenovani podjetniški princip. Z razvojem samoupravljanja pa pri-čakujemo, da se bo vrsta obratov sedanjih temeljnih or-ganizacij konstituirala v nove TOZD, kot na primer TOZD Slovenija vino — obrat brezalkoholnih pijač v Slovenčevi ulici (občina Bežigrad), ter tako zmanjšala družbeni proizvod in število zaposlenih, ki jih sedaj za-jemamo v občini Siška. Nasprotno pa pričakujemo, da se bo to dogajalo tudi z obrati na našem območju (Avto-tehna itd.). Navedeni vzroki in tudi drugi, kot preselilve in novogradnje, bodo v letu 1978 bistveno vplivali na število zaposlenih v občini. V spremljanju uspešnosti gospodarjenja v občini ne moremo mimo dejstva, da nam družbeni proizvod na de-lavca vidno raste, ravno nasprotno pa je z izračunom družbenega proizvoda na prebivalca, kjer nam pospešena stanovanjska gradnja hitreje povečuje število prebival- cev kot pa raste število zaposlenih v občini. Ta razkorak moramo s pospeševanjem investiranja v produktivna de-lovna mesta zmanjšati. IV. ZUNANJE-TRGOVINSKO POSLOVANJE Gospodarstvo občine je v devetih mesecih 1977 ustva-rilo naslednji finančni obseg zunanje-trgovinske me-njave: — izvoženo je bilo za 971 milijonov din ali za 9,1 % več kot v istem obdobju preteklega lela, — uvoženo je bilo za 916 milijonov din ali za 39,6% več kot v istem obdobju preteklega leta. Povsem drugačno sliko pa dobimo v kolikor navede-ne rezultale primerjamo s planskimi predvidevanji, kjer ugotavljamo, da smo na področju izvoza realizirali le 59,1 % plana, na področju uvoza pa 66,7 % plana. Ob tem se moramo seznaniti s planskimi zadolžitvami, s ka-terimi smo načrtovali 25,3 % dvig izvoza in v nasprotju s Smernicami za leto 1977, kar 29,6 % dvig uvoza suro-vin in repromateriala. Razmerje med uvozom in izvozom je ob devetmesečju sicer še pozitivno, vendar lahko pričakujemo, da se bo ob nadaljevanju trenda uvoza le-to izenačilo. Ugotav-ljamo, da se na vrsti področij uvoz surovin in reproma-teriala v zadnjem trimesečju povečuje, kar je posledica v preteklih letih nestabilnega administrativnega instru-mentarija in iz tega izhajajoče bojazni v začetnih me-secih novega Ieta nastopa restriktivnih mer. Tudi dokajšnja odvisnost našega gospodarstva od uvoza in obveznost povečanja družbenega proizvoda nas zavezuje, da ponovno proučimo orientacijo, ki smo si jo zadali v osnutku Smernic, da naj bi se uvoz surovin in repromateriala omejil na stopnjo leta 1977. Zavedati se moramo, da je možno uvoz zmanjšati le vzporedno z raz-vojem industrije substitutov, oziroma uvoz povečati ob še povečanem izvozu. Izvoznike otežuje na zunanjem. tržišču, predvsem kon-vertibilnem, konkurenčna sposobnost, neenotni nastop in skozi to slaba proučenost tujega trga. Ob tem so še ne-razviti dohodkovni odnosi temeljna ovira za dolgoročno usmerjenost v izvoz, kakor tudi nenasičenost in ko-njunktura na domačem tržišču. Priloga JT 4 Regionalna struktura izvoza se izravnava, v zahodne države izvažamo 44,4 %, v vzhodne socialistične države pa 48,2 % vsega izvoza blaga in storitev, ostalo, to je 7,4 %, pa v države v razvoju. Manj ugodna pa je struktura uvoza, saj še vedno pretežni del surovin in repromateriala uvažamo iz za-hoda. To nakazuje, da področje uvoza nimamo dovolj raziskano in da ne obvladamo možnosti uvoza surovin in repromateriala, kakor tudi investicijske opreme iz vzhodnih držav. Odgovore na to bomo morali najti v celovitem kom-pleksu samoupravne in strokovne organiziranosti uvoz-no-izvozne dejavnosti v okviru samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino. V. UGOTOVITVE IN ZAKLJUČKI Izvršni svet predlaga delegatom zbora združenega dela, da po razpravi sprejmejo naslednje ugotovitve, pri-poročila in usmeritve: 1. Gospodarska gibanja v devetih mesecih letošnjega leta so skladna s planskimi predvidevanji, vendar niso povsod ugodna za doseganje dolgoročno stabilnih gospo-darskih dosežkov. Predvsem ugotavljamo: — premajhen porast izvoza in nedoseganje planskih predvidevanj, — močno povečanje uvoza, — povečanje investicij v osnovna sredstva, vendar daleč pod planskimi predvidevanji in — neskladno s samoupravnimi sporazumi gibanje osebnih dohodkov. 2. Zbor združenega dela opozarja vse delovne in te-meljne organizacije, da usklajujejo osebne dohodke z: — gibanjem dohodka, — družbenim proizvodom, — rastjo produktivnosti, — določiii branžnih sporazumov o delitvi dohodkov, — ter uskladijo rast skupne porabe z rastjo družbe-nega proizvoda. Vsaka organizacija združenega dela je dolžna, da spoštuje navedena razmerja in jih sproti usklajuje, za kar so posebej odgovorni vodje DO in TOZD. 3. Zbor združenega dela zavezuje samoupravne or-gane vseh delovnih in temeljnih organizacij, da analizi-rajo tc laslna poročila o devetmesečnem poslovanju, uskladijo ugotovitve z osnutkom Smernic družbenega razvoja v lelu 1977 in 1978, ter vnesejo zaključke v last-ne planske dokumente, s posebnim poudarkom na na-daljnjem poglabljanju samoupravne in strokovne organi-ziranosti, dohodkovne povezanosti, posebej pa še na področju združevanja sredstev za skupne naložbe. 4. Na podlagi devetmesečnih podatkov ugotavljamo, da šest organizacij združenega dela ne dosega pozitiv-nih poslovnih rezultatov in da poslujejo z motnjami, to so: — Iskra (Avtomatika) TOZD Oiodij — Tobačna tovarna TOZD Torbica — GP Megrad TOZD Gradles — GP Megrad TOZD Penobeton Vodice — Avtoemona — in Orbital. Zbor združenega dela zavezuje delavce v teh orga-nizacijah, da podrobno razčlenijo dosedanje in bodoče poslovanje ler z ustreznimi ukrepi v izvajanju gospo-darske politike zagotovijo trajno ugoden poslovni uspeh. Komisija za spremljanje uresničevanja zakona o združe-nem delu in družbeno polilične organizacije naj te orga-nizacije združenega dela uvrstijo v seznam obiska t. i. trojk. 5. Zbor združenega dela ngotavlja, da je na področju samoupravnega družbenega planiranja dosežen določen uspeh, vendar pa so prisotni še nekateri problemi. Ne iz-popolnjuje se še dovolj organizacija analitsko-planskih Pritoga JT 5 ¦rj služb in razvojno-investicijskih služb glede na zahteve pri uveljavljanju novih družbeno ekonomskih odnosnov. Zaradi tega se k planiranju pristopa preveč formalistično, neorganizirano in s premalo odgovornosti. Planski doku-menti prepočasi slede samoupravni organiziranosti, sta-tusnim spremembam in uveljavljanju družbeno ekonom-skih osnov dohodkovnih odnosov in svobodne menjave dela ter tako ne odražajo dejanske volje in hotenj delav-cev v združenem delu. Zato zbor združenega dela zavezuje delavce v zdru-ženem delu, da podrobno razčlenijo na osnovi ocene po-slovanja v letu 1977, planske zadolžitve za leto 1978, jih vgradijo v sisteme nagrajevanja in tako zagotovijo nji-hovo popolno utesničitev. 6. Na področju zunanjetrgovinske menjave morajo delovne organizacije z analizami ugotoviti vzroke, ki vplivajo na slabo izpolnjevanje planskih nalog s pod-ročja izvoza ter neusklajeno regionalno usmerjenost uvoza in izvoza. Le doslednim in načrtovanim pristopom ter dopolnjeno samoupravno organiziranostjo z uveljav-Ijanjem dohodkovnih odnosov, je moč zagotoviti boljše rezultate na trajnejših osnovah. 7. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Šiška mo-ra še naprej spremljati in analizirati gospodarska giba-nja, podrobneje pa v tistih delovnih organizacijah, ki po-slujejo z izgubo ali kako drugače kršijo družbeno dogo-vorjene okvire. Izvršm svet naj v okviru svojih pristojnosti sprejema in izdaja ali pa predlaga zborom občinske skupščine ukrepe, s katerimi bi zagotovili čim uspešnejšo izpolnitev planskih nalog. Poseben poudarek naj posveti skladnej-šemu gospodarskemu razvoju v celotnem družbenem raz-voju občine, z zagotovitvijo novih proizvodnih površin v urbanističnih dokumentih za naložbe v nova produk-tivna delovna mesta. Izvršni svet