Poglejte Ha Številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. ' GLAS NARODA tisi slovenskih delavcem Ameriki Trt KOT HA DAN DOBIVATI i C "GLAS NARODA __ PO POŠTI NARAVNOST IfA l >1 SVOJ DOM (In i«M H>», , >( mMJ ta KMrikM). ( I, :: Citajte, kar Vat mirni« fl,>< Telephone: CHclaea 3-1242 Keen tared m 8« Mai CUm Matter Beptcaber 15th. 1840 at the Poet Office it New York. N. i. under Act of Congress of March Srd. 187». tzzzzzzzw No. 157 — Stev. 157 NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 12, 1941 — TOREK, 12. AVGUSTA, 1941 Volume XLIX. - - Letnik XL1X. PRODIRANJE PROTI ODESI BERLIN NAZNANJA, DA SE JE DEL NEMŠKE MEHANIZIRANE ARMADE OBRNIL PROTI ODESI. — MOSKVA PRIZNAVA, DA BO TREBA SE DOSTI NAPORA, DA SE ODSTRANI NEVARNOST V Berlinu je bilo urtadno naznanjeno, da nemška armada v južni Ukrajini naglo prodira proti Črnemu morju. Ruska ar* mada, ki se naslanja n>a Dnje-per, Orno morje in Dnjester je v nevarnosti, it, je skupno s svojim bratom š("u, je obrežna aretilerija oddala v pozdrav ^enoindvajset strelov. Častnike in kadete «>o pozdravili zastopniki mestne oblasti. MALE TRGOVINE V NEVARNOSTI Ameriški trgovci, ki se bavijo s prodajo na ctro-bno, se morajo boriti s precejšnjimi težkoca-mi- — Izjava republikanskega voditelja v poslanski zbornici. Joseph Martin iz IMassa- ----- chusetts, republikanski vodi-' rec za Ameriko, telj v poslanski zbornici, pra- J — Nad 65 odstotkov naše tr-vi, da je v Združenih državah govine, je v rokah trgovcev, tisoče in tisoče malih trgovcev, ki imajo manj kot dvesto uslu-v veliki nevarnosti. Predlagal žbencev. Ako pustimo te ljudi je ustanovitev posebnega od-1 bankrotirati, bo zašla dežela v bora, ki bi se zanje zavzel. | zagato, iz katere ni nobenega — Trgovsko življenje, ki staj izhoda. Mali trgovci in podjetniki niso udeleženi pri vladnih kon-mirovno traktih, mor ajo se pa brezpogojno pokoriti vsakovrstnim odredbam in plačevati velike davke. Položaj teh ljudi je nadvse obupen, kajti vsak dan sproti tre pečejo, kaj jim bo prinesla bodočnost. ga vojna in bankrotni svet sil no itatzorala, je treba spet spraviti na kakršnokoli podlago. — Če vlada ne bo svoje politike temeljito spremenila, — je nadaljeval Martin, — bodo mali trgovci v teh burnih dneh uničeni. To bi bil smrten, uda- Vittoriom prosil Hitlerja, da naj prizanaša očetu s poniževanjem, toda Hitler jima je zelo osjfrno odgovoril. Indijci zahtevajo takojšnjo neodvisnost Na narodni konvenciji Indijske lige je bilo sprejetih več resolucij, naj dobi Indija takoj popolno neodvisnost. Angleške oblasti naj izpuste iz ječ vse indijske politične jetnike, narod naj pa dobi pravico svobodnega zborovanja. Indijska liga je šla v svojih zahtevah dalje nego Vseindij-e mor«a italijanski narod na to možnost pripraviti. — Čemu slepiti narod in mu obljubljati skorajšen konec vojne, — pravi Bottari, — ko pa vsa znamenj&i kažejo, d a vojna ne 'bo še tako kmalu končana. Prihodnji mesec se bo vršila v Benetkah ali pa na Dunaju važr*a konferenca, katere se bodo udeležili'vladni zastopniki Nemčije, Italije, Madžarske, Romunske, Bolgarsike, Finske, Slovaške in Hrvatske. Namen konference bo, postaviti temelj evropskemu "novemu redu". Za konferenco sta se odločila Hitler in Mussolini, ktojti mednarodni položaj se je vsled stališča Ameriko zuk> ispremeiiiL Združene države so pripravljene na vojno ter že zdaj naklja-najo Angliji in Rusiji izdatno pomoč. Na konferenci bodo sestavljeni načrti, kako se bo dalo strniti armade in gospodarske s'ile vseh omenjenih osmih dežel, če bi Združene države dejanski posegle v vojno. Značilno je, da bo na konferenco povabljena tudi Finska, ki še ni članica osišca, četudi se ob nemški stnani bori proti Rusom. Višje cene za mleko Znani gospodarstvenik Owen D. Young pravi, da mora bili farmer istotako zaščiten £red izgubo, kot so zaščiteni pred njo vojnd industrijalci. Farmerji v gornjem delu newyorške države imajo mogočnega zagovornika in prijatelja. To je znani ameriški gospodarstvenik Owen I). Young, ki je bil svoj čas predsednik Generial Electric Company, zdaj pa živi v pokoju na moderni farmi v Hornesville v državi New York. Ko so farmerji zaštrajkali in niso pošiljali v mesta mleka, se jim je t udi Owen D. Youn# pridružil. Pomagal jim je sestavljati pozive, prošnje in resolucije ter se je redno udeleževal njihovih skupščin. Prejšnji - teden je nastopil Owen D. Young kot priča pred Federal State Milk Committee" ter rekel, da mora vlada nuditi farmerjem isto zaščito kot jo nudi vojnim industrijalcem. Od farmerja ne more nihče zahtevati, da bi prodajal mleko ceneje kot ga stane produkcija. Poljedelski tajnik je izjavil, da je mleko v vseh svojih oblikah važno vojno sredstvo. Stavka v Kearney Tudi pri Curtiss Wright tovarni v Caldwell še ni stavka uravnana. Federal Shipbuilding & Dry-dock ladjedelnica v Kearney, ki ima ogromna vladna naročila, počiva, in istotako vlada mir v tovarni za propelerje Curtuss Wright korporacije v Caldwell, N. J. V tovarni za propelerje, ki je obratovala štiriindvajset ur dnevno, so »prejšnji četrtek zaštrajkali mašinisti. Zastopniki Curtissove družbe so izjavili, da bo tekom tega tedna obnovljena produkcija v zmanjšani meri, obenem so pa namignili, da se boje za varnost delavcev, ki se bodo vrnili na delo. Najbrž bodo državne oblasti naprošene za primerno zaščito. Prejšnji četrtek je zhstavka-lo samo 150 mašinistov članov Ameriške delavske federacije, kar je pa zadoščalo za zastoj produkcije. Do konca tedna je število štrajkarjev naraslo že na 300. Pogajanja med unijo in u-pravo ter uradniki zvezne in Z ozirom na to bi bilo skrajno državne posredovalne službe krivično ravnati s fannerjem ^ doapele na mrtvo točko. sia'bse kot pa z v ojnimi industrijalci. Uspehi -tega posvetovanja bodo kmalu objavljene. Potres v Turčiji Iz Istanbula poročajo, da je prebivalstvo štirih obrežnih mest ob Črnem morju občutilo močne potresne sunke. Potres ni povzročil nobene škode. JAPONSKA PRIPRAVLJENA NA VOJNO Japonska se je postavila na popolni vojni stialež, ko je vlada izdala povelje za splošno mdbilizacijo. Ob istem času pa je japonski poslanik, ki je na potu iz Washingtona v Tokio, posvaril svojo vlado, češ, da so Združene države pripravljene za vojno in da so trdno odločene, da sprejmejo tudi največje posledice. Poslanik Kaname Wakasu-gi se je med potom vstavil #v Los Angeles in je bil poklican domov na ''važno posvetovanje" glede Tailanda. Rekel da niti Japonska, niti Združene države ne marajo vojne, toda zatrdil je, da so fZdružene države pripravljene nastopiti proti Japonski. S tem, da je japonska vlada -odredila splošno mobilizacijo vojske, je tudi prevzela popolno o>last nad gospodarskim življenjem dežele. Po mobilizacijski postavi, ki je bila sprejeta v maju leta 1938, ima vla-'da pravico poklidati vsakega za delo sposobnega moža za industrijsko delo, za katero je najbolj sposoben. Ravno tako prevzJame vso oblast nad gospodarskimi viri. NACUSKA DELAVNOST V JU2NI AMERIKI Nacijaki agentje postajajo čedalje bolj drzni. Vlada republike Cile jih dolži snovanja zarote proti "demokratičnim ustnovam". Nenavaden izgovor V Buffalo so pripeljali pred sodnika l^eonarda H. Wooda, katerega je policist Obtožil, da je vozil mimo obcestnega zna-menja 4'Stoj !", namesto, da bi aretirale^ štiri nacijske a-1 karo za trenutek ustavil/ ■— Ko sem se približal znamenju, — je rekel Wood, — in sem hotel pogledati, kaj je za pisano na njem, sem moral kihniti. Ko sem spet dvignil gliavo, sem bil že mimo. — Izgovor je precej dober, — mu je rekel sodnik, — toda v tem slučaju ne bo držal. Obsodil ga je na pet dolarjev globe. Usmrčenja v Sarajevu . Neko poročilo vz Ankare pnavi, • da je ibilo v Sarajevu vstreljenih 30 četnikov, ker so Iz Santiaga v južno-ameri-ški republiki Cile poročajo, da je storila ^lada vse potrebno za zatrt je obširne nacijske zarote, čije cilj je bil napad na demokratične ustJanove dežele. V Puerto Mont, kjer je velika nemška naselbina, so Oblasti gente ter zaplenile velike množine orožja. Aretacije so se završile tudi v bližnjih mestih Frutillar, Liauguihoe in Puerto Vtaras. Socialistični governer province je sporočil notranjemu ministru, da so aretiranci povečini nemški podaniki, ki so že vec let v deželi in so dobivali od nemške vlade znatno podporo. Proti delovanju nemških a-gentov je poleg Cile nastopilo še sedem drugih južno-ameri-ških republik. Brazilski predsednik Getulio Vargas je začel izstrebljati iz brazilskih šol nemški vpliv. V argentinski provinci Entre Rios so v enem samem dnevu aretirali toliko nemških agentov, da je v policijskih zaporih zmanjkalo ^anje prostora. Švica je mobilizirana Kari Kobelt, načelnik švicarskega vojaškega departmenta, je izjavil, da bo švicarska vlada navzlic velikim stroškom in gospodarskim bremenom tudi vprihodnje mobilizirana. Mobilizacija švicarske armade stane vsak dan 3 milijone 500 frankovr kar j e nad 800 tisoč dolarjev v ameriškem denarju. Najbolj so upori razširjeni med Karlovcem in Sušakd^n ter v Bosni med Kragujevcem, bombardirali hrvatske ustašef Vrba som, Sano in Erbo. / Povod štrajku so dale volitve. kdo naj zastopa delavstvo pri kolektivnih pogajanjih. Pri volitvah je zmagala neodvisna nnije "Propeller Craft, Inc.", toda uradniki AFL unije zatrjujejo, da se volitve niso poštene vršile. Vodstvo tovarne je baje na vse mogoče načine teroriziralo člane Delavske federacije, do-čiin je naklanjalo neodvisni u-niji razne prednosti. Če bi tega »ne bilo, bi nedvomno zmagala AF!L unija. Federal Shipbuilding & Dry-dock ladjedelnico v Kearney, N. J., ki ima za nad 400 milijonov dolarjev v<^jnih naročil, obdajajo piketi. V ladjedelnico ne skuša priti skozi piketsko vrsto nobena skupina delavcev. Čedalje bolj vtstrajno se vzdržujejo govorice, da bo vojaštvo zasedlo naprave, če spor ne bo v doglednem času poravnan. Iz Washingtona ni bilo o tem zaenkrat še nobenega glasu. Kupite Defense Bonds in Stamps! NORMAN THOMAS O DIKTATURAH Zmaga Nemčije se mu zdi istotako neverjetna kakor zmaga nad Nemčijo. — Posledica an-glesko-ameriško-ruske zmage bi bil razvoj ko- mun iti— V Ithaci,,N. Y., je govoril v,--- državnem institutu za mednarodne odnošaje znani sociali-listični voditelj Norma« Thomas ter rekel, da bi poraz Nemčije nikakor ne pomenil konca diktatur, militarizma ali pa vojne. Po njegovem mnenju je pa zmaga Nemčije isotako neverjetna kot je neverjeten poraz Nemčije. Edini zmagovalec bo "splošno izčrpanje.' V slučaju angleško-ameri-ško-rttsko zmage bi se komunizem razširil po evropskem kontinentu ter po vsej Kitajski. Če bi skušala Churchill in Roosevelt to z orožjem preprečiti, bi bilo to le nadaljeva- nje militarizma, imperializma in vojne, ki bi uničila demokracijo. — Združene države bi bile že udeležene v vojni, če bi jim ne manjkalo vojnega materia-a ter izvežbanih vojakov ter če bi i*e 'bilo med prebivalstvom tako velikegia> odpora proti vojni. Toda prvi dve o-viri bosta sčb-soma zginili, tretja bo pa premagana. — Oni, — je zaključil Norman Thomas svoj govor,.— ki streme po miru, morajo dobiti pot, da ne bo naša miroljubnost omejena le na našo de želo, ampak da bo blagoslov lemokracije deležno vso č.ove-štvo. E A # II X * O D X'« - Hew Torl Tuesday, i94l ?8!n»ovrjiK t. im €€ GLAS NARODA" I fMktiai»™>* " >**ma rmk StkMf I>«bU«bad by SUvcalc PuMhfciac C (▲ Corpora ti o«). . Prealdsot; I. Lapcha, Sec. — Pito« of bnsliiMf of tb« Of »bor« officers: 21« WBBT 1Sth NEW ^ORK. N. T. 4Sth Year "Ulu Naroda" U lamed erary daj except Batsxifatym, and BoUdaya Subscription Yearly Id.—. AdTertlwment on Be celo leto velja Ust aa Ameriko la Kanado «0.— ; aa pol leta «8. aa detrt leta $1.50. — Za New York aa celo leto «7.—: aa prt let to aa celo leto 17.—; aa pol leta «.50. "QUi Naroda" labaja tmU dan lav: aobot. nedelj la "GLAS NARODA," lit WE8T IStfc STREET, NEW YORK, M. X. -124) INFLACIJA Beseda inflacija^ kateri pa le redkokdo ve pravi pomen, lega kakor mora »a milijone Amerikancev. Gospodar stveniki jo navajajo v svojih govorih hi razpravah, uredniški (Hanki set na dolgo in široko bavijo ž njo. <>b besedi "inflacija" pomisli človek na fantastično linaneno katastrofo, ki je zadela Nemčijo po prvi svetovni vojni. Takrat je začela nemška vlada izdajati papirnat denar, ki je po številkah pomenjal deveta nebesa. Ta denar pa ni i-niel nobene nakupne vrednosti, in stotisoč mark ni bilo dovolj za poštnino navadnega- pisma. Ceneje je bilo prižgati cigareto z bankovcem za milijone mark kot pa z žveplenko. 6katljica s 44 žveplenkami je namreč veljala 4o milijonov mark. Denarno katastrofo Nemčije je povzročilo tiskanje papirnatega denarja, ki ni imel dovolj kovinskega: kritja. Združenim državam se ni treba bati take inflacije. Vladni uradniki svare le pred inflacijo cen, pred inflacijo ponudbe in povpraševanja. Po konfereuci z izdelovalci domačih potrebščin, je izjavil administrator Leon Henderson, ki mu ie poverjena kontrola nad cenami. — Nekega dne too povpraševanje po bLa«gu večje kot bo pa blaga na razpolago. Oe se bo to zgodilo, ne more nobena silni na svetu preprečiti inflacije. Mr. Henderson je hotel v resnici tole povedati: — Vsled vedno naraščajočega zaposlenja in naraščajočih delavskih plač imajo odjem alci eedaje več denarja. Kakor-liitro se to ^godi, se poveča povpraševanje po raznih potrebščinah, pa tudi po predmetih, ki niso neobhodno potrebni. Ljudje imajo pač več denarja za nakup. Ker je pa vojna industrija ita prvem mestu, nimajo izdelovalci domačih potrebščin dovolj materiala, predvsem pa kovin. Potrebščin začne torej manjkati. Ljudje bi radi kupili več blaga kot ga je pa v trgovinah in skladiščili na< razpolago. Cene se začno torej višati. \h višanjem cen se pa zmanjša nakupna cena odjemalca. Delavci kmalu sprevidijo, da njihov zaelueek ni v soglasju s povišanimi cenami, vsled česar zfečno zahtevati višje plače. Ker gospodarji nočejo ugoditi njihovim zahtevam, za-stnajkajo. Prvi pojav inflacije cen so torej štrajki, Ce se štrajk za delavoe uspešno konča, je delodajalec prisiljen plačati višje mezde. Nadaljna po»ledica tega je, da se cene blagu še bolj zvišajo, kar je p« spet začetek nadaljne inflacije cen. Tako se pojavi veriga, ki ji ni ne konca, ne kraja. Vsled sedanjih višjtti cen so prizadeti tudi trgovci. Večkrat se zgoore navajati razne podatke o delavcu, kakor tudi o kakovosti njihovega dela in o potrebi industrije z? njt goro delo. Prošnje treba vposlati na delavce fcdjega rojstva, kate- Uwier ^reta/>V°f rim so dosedaj odntkali službo. Pogovori, ki so seprert kratkim vršili v Wasbingtoniu, «*> imeli za posledico odobrenje kampanje proti diskriminaciji s strani raznih vladnih agencij, ki se ukvarjajo z obrambnim delom. . "Visled vsefo teh pogovorov" izjavlja Coonjrrtssioner Miller, "smo prepričani, da se nespo-razumAjenja s strani dekvda.ial-cev in nekaterih vladnih zastopnikov odgovorna za mno-teb počenjanj. proti katerim je bilo toliko pritožb. Razni de* partmenti v Washingtonu so obljubili izdat* nove spomenica svojim uradnikom in industrijam. s katerimi imajo kon-trakte. Prepričana Rem, da te rziave bcj.io raečistile položaj." Pritožbe, ki jih odbor dobiva. so približno enako razdeljene nied oninri, ki s>e osna je jo na nega podtajnLka) in biti mora podpisana od odgovornega zastopnika tvrdke. Odpuščeni vojak bo postavljen v reseivo in podvržen zopetnemu pozivu, ako bo treba. . LJUDSKA KUHARICA NcjncyejSa zbirka navodil za Kuhinjo in dom. Gena 50c. Naroate pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY Peter MMMa Izreden slučaj. V Worcester, Mass., je pripeljal ,policist na sodišče 34-letneg»> moža in ga obtožil: — — Vozil je & precejšnjo naglico, pri tem pa držal le levo roko na kolesu. Z desnico je objemal neko ženako. Sodnik je natmršil čelo in vprašal obtoženca: — AU je to fes t . — Res je, — je odgovoril obtoženec penižno. — Kdo je bila dot*č*a ženska t " s — Moja žena. — Tvoja žena T Koliko časa si pa že oženjen ? «— Štirinajst let. — štirinajst let? Pa sta bila vedno skupaj? — V vseh štirinajstih letih se nisva niti enkrat sprla, niti enkrat ločila. Ravno tako rada re imava kakor prvi dan. — Izreden slučaj, — je za-mrmral &odnik, se"globoko zamislil in obtoženca oprostil. I PREROKOVANJE IZ PRSTNIH ODTISOV. Pri prerokovanju po prstnih odtisih ne gre A škodoželjne napovedi, če se odtis ^»umljrve-ga človeka njema z odtisom najdenim na kraju zločina, kajti prerokovanje v tem primeru je zelo enostavno. Gre za povsem resno raziskavanje ameriškega profesorja Oeo. Clea-nansona, ki je jpo znanstvenih mftcdah primerjal stotisoče prptnih odtisov belokožcev, In-dijaneev in za-tnorcev, ijusdi raz ličnih poklicev in v različnih okoliščinah « poeebnhn ozirom plemenske in Venske razloge/in'na ^iilC>V0 bodoiSnort. Prof. Cleanarson je najprej proučil bogato gradivo v zbirkah amet^ke policije, pdtem se je pa lotil proučevanja in o-pazovanja drusrih ljudi. V pf-vi vrsti j>e ugotovil, da se prstni odtisi Taznih ras v gotovem pcgledu razlikujejo med seboj. Razumljive posebnosti prstnih Odtisov poedineejv v okviru po- oriimi, ki se tičejo narodnostnega izvira, zlasti kar se tiče zanikanja služb Amerikance«m nemškega in italijanskega izvira. Commissioner Miller je izjavila, da se položaj zboljša, in da priložnosti za* delo bodo kmalu vsem enaka. Rekla je., da bo odbor nadalje r-prejema-1 in preiskoval pri- HITLER IMENOVAL NOVE KOMISARJE . Včeraj je bilo uradno naznanjeno, da je Hitler za državnega komisarja v novi provinci OstDand, ki sestoji iz Estonije, Litvin&ke in Letske, imenoval Heinricha Lohse-ja, ki je bil gauleiter Schleswig-Holsteina od leta 1905. Po končani vojni, ko bo Sklenjen mir, bo Bela Rusija, čije glavno mesto je Minsk, priključena k Osttendu. — Tako saj pravi Berlin. S tem. da kupite obrambne bonde in mo dtwh, ptkČ tudi sebi. Najboljši prijatelj v nesreči vam je: i s SLOVENSKA NARODNA; PODPORNA JEDNOTA BRATSKA, DELAVSKA j PODPORNA USTANOVA Sprejema m ozke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti ČLANSTVO: 52,000 PREMOŽENJE: $8,00Q,000.f)0 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva 9NP J Glavni stan: -2657-59 S. Lawndale Ave.. Chicago. HI. 1 lili !!!!> šT ? >" »iil^t^lilLLLllL'! ' * ■:: i i i!?! n m ? e ; •T wu" r; f n j f 11 r-f.- • • ■ . ■ •- - ■■•..■■ ediaiih ras --o tudi razi La ni med seboj, prav to tvori podlago policijske daktiloskopske identifikacije. Ameriški profesor je ugotovi' tuldi, da se pojavljajo v gotovih rodbinah sasmo gotovi tipi pnstnih odtisov. Če se bo izkazalo, da je ta profesenjeva trditev točna* se bodo dali pret-rv odti>i uporabiti tudi za do-ločitev očetovstva v spornih primerili. Cleanarson se je pri svojem raziskavanju naslanjal na preizkušeno razdelitev tipov po po'icij^kib strokovnjakih. Po teci zatrditvi razločujemo tri glavne skupine prstnih odtisov. V prvi vrsti so labo&ni, v drugi progami, v tretji pa vrtinča-fcte oblike. AnierLški profesor pravi, da že sama pripadnost k eni'izmed teh treh skupin zadostuje za proučitev značaja do-tičnega človeka. Ljudje z izbočenima, odnosno kolobarastimi oblikami imajo zelo pozitivna nngnjenja k življenju in so na-vttjJno energični. Nasprotno pa spadajo umetnik i brez izjeme v trt tj o skupino « vrtinčastimi oblikami- Največ po\-prečn3i Ljudi je v drugi skupini. Cleanaivon pa ni edini v A-m*riki, ki se ukvarja s to novo vedo. Med zadnjo veliko epidemijo otroške paralize je prišlo otro«šken*i zdravniku Oskarju Pelsenfeldu na mise'1 poiskati prsrtne odtise bolnih o-tr-ok. ^lno. je bil presenečen, ko je ugotovil ne samo to. (da spadajo bolni otroci v drugo skupino, temveč tudi pesebne znake teb odtisov. Ta ugotovitev je -zsbudila veliko senzacijo in med zdravniki se je našle naravno tudi maiogo takih, ki so irjajal? z glavami, češ, da to ni res. Pristafeev prof. Clea-narsona je pa od dne do dife več in vsi so prepričani, da se da na podlagi prstnih ddtisov sklepati o človekovem značaju in lastnostih. Se se ameriški profesor res ne moti, možnost prerokovanja iz prstnih odtisov ni izključena, kajti značaj in lastnosti določajo ljudem ve-: činoma tudi njihovo bodočnost.' Turška vera. &AZBOJmfi£l NAPAD. Ko se je delavka "FVančifika Kotžohova z Vrh pri Tebarju: vračata zvečer (iomov, jo je na poti biiza doma napadel ne-' zr:an moSki, _>i istftiral ročno | tertrieo s 600 d«iarji in izginil, j Orožniki so pozneje ugotovili, da je zločin iavreil 31 letni Pr. Ptigelšek, delavec brez stalnega bivališča. Pqgelska so aretirali in izročili sodišču. MILIJONSKA SKODA V SU&OTICI. Kakor je bi-io že poroča no, so povzročile povodn^i v Subotici milijonsko kolio. Povodnji so tamkajšnje irfce tako zmehčale, da se zdaj kar >esedalio. Na podlagi tega so strokovnjaki prišli do prepričanja, >da je neobhodno treba Vojvodino prepreči i odvodnimi jarki, kar bi veljalo 400 do 500-miiijoHov dinarjev. . Razpravljati'so o raznih verah in veroizpovedih. Tudi o turški, to je Mohademdanovi veri. — Ali ni čudno, — je rekel nekdo, — da je ^/ohamed prepovedal svojim vernikom vino piti, dovolil jjm je pa imeti žensk, kolikor hbčejo. Še tako pestra in lepa družba žensk je brez vina dolgočasna. Tega, po ftnojem mnenju, Mohamed ni prav ukrenil. — O, prav je ukrenil, prav, — ga je zavrnil tovariš. — Uverjen je bil, da bodo Turki uvaževali njegovo zapoved in ne bodo pili. Človeku, ki ne pije, je pa ena ženska dovolj. Včasi mu je še ena preveč. Bajka. Sojafcto preabfco, k 6 pošljajo aa naročnino, da se poslafujejo — UNITED STATES oziroma, Canadian POSTAfc MONKT OHDCR. ako j* ram le prirodoo T«-K OK. W aB W CR fl! JHr * Nove knjige slovenskih pisateljev L. Mrzel : BOG V "TRBOVLJAH Zbirka pripovedk iz našega največjega premogovnega okrožja — Trbovelj. Knji--ga obsega 120 strani, je trio vezana ter veebnjc 20 originalnih lesorezov Ittafcsi- ma Sedeja. Čeqa — ^2. <5RNA VOJNA (Spisal D. Rayljen) Originalno etelo enega mlajših slovenskih pisateljev, ki snov Svetovne vojne vpo-vstm novi obliki spretno obdeluje. Trdo vezano, 120 tftrani. Cena — 75c Naročite :pri: - - KNJICARNI GLAS NARODA" 216 I Št^ Street New York City Dva berača sta jedla skupaj iz iste sklede. Prvi je videl, drugi je bil slep. Dogovorila sta se, da ne bosta naglo zajemala. Kdor bi naglo zajemal, tega sme dragi z žlico n-dariti po glavi. Naenkrat ndari slepec tovariša po glavi. — Kaj me bi ješ t — se raz-togoti tovaHs, — ko »ki videti ne moreš, če naglo zajemam. Slepec mu odvrne: — Ker jaz hitim, kar morem, pa me ti ne udariš, si lahko mislim, kako šele ti hitiš. Pred petnajstimi leti. Pred petnajstimi leti ter še nekaj let prej in nekaj let pozneje je bilo ob tem časn veliko vrvenje med newyorskimi in brooklynskimi Slovenci. Človek ni slišal drugega kot: "AR si ga že?" — "Po čem si^ ga plačal T" — "&foj se je že učistil.'* — ''Takole do Velike noči sem se preskrbel ž njim." Z malimi izjemamo so skoro vsi prešali grozdje in delali vino, kar sicer ni bilo postavno, toda postava je na oba očesi zamižala, Če ji je bilo "količkaj mogoče. Izdelek je bil raznovrsten, dober in slab. Toda najslabši je bil za nekaj odstotkov boljši kot je vino, ki ga zdaj ^prodajajo po newyorških salonih. Dasi je. severazapadni del newyorske države pob* vinske trte, ni mogoče dobiti v New Yorku newyorskega vina. -Se bolj zaman Človek vprašuje po ojcrepčujoei ohajski kaplji. Newyorški Stevenci ga ne prešajo več. V nadomestilo so dobili pivo, ki se po moči in okusu precej slično prohibioij-ski godlji. Razlika je kvečjemu ta«, da je bilo v prohibicij-skem pivu na dnu vsake steklenice za prst na debelo kvasa. , Toda takrat je bilo vse dobro in vse je dosti bolj teknilo kot danes. -Živeli smo pač v časih, ko nam je bil greh v zadoščenje in tolažbo. Prebivalstvo se je dolgih šestnajst let vztrajno prepričevalo o resničnosti trditve, da |e v prepovedanem sadu nekakšna posebna sladkost. ULXS tfY«f y Tueaclay, August 12, 1941 T RITXRPVEJ1N Tu TONI HVALA: Kako je Vr&god odslužil kruh Volčanski kmet je šel tlakovat tolHMRsk-«infu grofiu. Za prefijuiznLk je innel samo kos tr-degu kruha. Trdo oranje ga. je utrrudilo. Postal je zelo lačen in še huje žejen. Pri drevesu (.pmgu) pusti kruh in gre k b1 ižnjeni studencu po vode. Ko se "VTiK-, ne najde več kmha. Žalosten in lačen or je dalje. Ob žetvi :-e pride ravno k temu kmetu ponujat za hlapca nH>čan mladenič. Ker je bil ct*l polomaj in ker ni za delo terjal drugega, ne^o sam?ek.M 4'Ko sem se peljal proti tej postaji in sem gLedal skozi okno v pri rod o, mi je oe vleže in zaspi. Tudi sedaj se na hlapčeve žvižge pojavi truma čmuhov, oboroženih s kosami. T>o jutra je bilo delo opravljeno. Ko se zbudi, se zelo začudi nad lepo poko«e-mm travnikom Tod i grof se čudi. Ker pa je bilo delo opravilno, jima da dogovorjeno plačilo. In reče tudi tretji naproša, ida jo odda pri blagajni Andreju logonou." i44 Ker me podijo iz službe, češ da pijančujem, vam sporočani, da ste visi skupaj tatovi in lopovi. Telegrafist Kožni o"-, d^mljanski.'-' ,44Katinka, jaz vas brezumno • jubim." •"Občm tvo se naproša, da v knjigo za pritožbe ne «apisnje postranskih reci. Za načelnika postaft Ivanom sedmi." "Bedak si, čeprav si s^dmi." nega konca še nikjer ne vidimo. Kafcjsne načrte ima zdaj gos?pcd min ist risk i predsednik, ds bi to -vojno čimprej končal, in kakšen odgovor ima pripravljen na tisoče vprašanj, ki leže v listih slehernega Japonca? To je -bil brez dvoma pogumen govor. Vsa javnost je pri-.^Inhniia, k^ij teo zdaj odj^ovoril mladi in prim- Kdn-oje, ki ie tako vr^ok, ^fl je oelo za evropske mere previsok. Ta je z japonsko mirnostjo in nglaje-n*»5ftjo odgovoril: "Kakor je moj predgovomik pravilno povedal- smo Idanes že v petem Jet uvojne na Kitajskem. Dostavljam še, da ni še nobenega upanja, da bi bilo te vojne kanalu konec. Kakor je moj predgovomik pravilno o-menit, .«e je vojna začela pod' vlado, ki ,-em ji jaz predsedoval. Dostavljam, da sam prevzamem vso odgovornost za to Vv>jno. Kakor je moj predgovomik pravilno omenjal, je ta vrjoia, ki njenih težav spočetka nismo mogli presoditi, požrla že ogromne denarje našega naroda. Dodajam še, da bo tve(ba še mm6go vec denarja, •Dreiien bomo mogli govoriti o KUHARSKA KNJIGA: Recipes if Ail Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo vprja, naj le za«pi, tudi to delo .rej popolne pedala s proda-da bo že >am opravil. Zopet se ialcem v wflTetu na sprAod k * 3 ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 etranilbl, l, Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa soV j 5 tudi v jeziku naroda, ki mu Je partbno^iavs^ J i Ta knjiga je nekaj .posebnega za one, ki se zanimajo za i 1 kuhanje in se bodejo v njem čimbolj izvežbati inf > iM izpopolniti. KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street Mar York, V. Y IMATE 2E TA PRIROČNI ATLAS? V teh InrttMatfc feaHi J« eWaiBlJy doevnfta ntU to priročni ATLAS, Id gi bo našim naročnikom po trt*. — NaroČite fs to 'i m * UH tatov 48 reltklb strani; 82 brtrranih »mJJevldo* tujih ttcSav ta ® aeuUjevLCor 2d*. € rtov in aaatav vodilnih dr-Sar; 45 rretomlh allk popolnoma o- Zanimhvl svetovni dogodki. Najnovejši semljevid kato ced i*et in tudi: RAZDELITEV POLJSKE ME1) ■nemCi»o th nrsoo ITAIA^AMSKO OSVOCHTEV AI^ -BANiJfi • j » . PRIKLJUČITEV CEHOSLOVA-SkE NOVA VmBE0«08KA M3A n?ki in lastniki. Fo mestib, ki jib imajo, zasedene Japowci spretno zažigajo riževa skladi-šža, kjer je ohranjen živež za japonsko aranado. Pol«g riša je frkrv^i živež japonskega vojaku riba. Zato kitajski -čet-nilci ^redo ter v kitajskih re-k^k v zaledeni Kitajski za- o- koncu te vojne. B*čem ^e več! ** ^ ^ Plavim celo. da je položaj zdaj nejholj refsen, kar jih je kdaj ^T' ljudje delajo prav tako z di- jsti vode na gašenje pežarev. silo — za svobodo svojega na- Marcdiares^e dograjujejo. Med roda. . visokimi stavbami v Riwm pa iKoliko je teh kitajskih juna- abujajo najvw,jo i»ozornoe KI P o ««bno KfUMONDOV SAM SEBE KUPON, ki m aobtte t, tn ko ga Izpolnite ln poOjete k pravico, da dobite dodatne semlj* vida « -novimi mejami vojaknjo Clb m driav, kakor bado preme-njene po aettanjl vojni. Pilil, u NARODA " z m «B9T mk ttMn M * W M M i, Y. naiŠe cesarstvo poznalo. Le za Tipanje, ki ga ima vame ISTje^o-to Velicanrtvo, mi daje moči, da se naprej prena£a«m oerronv-no od^ovortK>stki mi jo je na* 'ožilo Niiogrovo Veličanstvo. Že nekaj n>esecev( srno v novem rai^dobju tega vojskovanja, ki ara Kitajci imentijejo 'ko^flan^* in ki vojskam Njegovega V^H-Čanstra dela mno^o težav. "Oe nam bo usoda naklonjena, da zmtoreimo "kotflan^" takrat bomo iahko rekli, da je najhujša vojna za nami . . Na tej seji japonskega parlamenta je ■!» Fridolin žolna in njegova družina (Fr. MIliMnski) Knmb, pes iJ. o. Corwaed) Kaj se je BSakara sanjalo (V. Km-lenho) Na rasUteih potih (Franc FHsek) Peter Pavel Clavar (Dr. I. Precej) Pravica Kladiva (Vladimir Le««Uk) Sveta m« gtndnif VraM) SUka Doriaae Gray (Oscar Wilde) Verne duše t vitah (Prosper Miline) Zapiski iz mrtveca dom (A. M. Bo-tfnjeraU) Po 70c zvezek Do Ohrida In Bitolja (Ivan Melik) Po 75c zvezek Belfetor (Artur Bernede) Onstran pragozda (dames Oliver Cur-wood) Po strani klobuk (Btamir Fat«el) INmantične duše (Ivan Cankar) Serlant IHavolo (Marcel Priollet) Železna cesta (Zane -Grey) »ali Panter (SknUr Gluek) Onsnr v oblakih (Donald fiepbee) Gospodarica aveta aj v nekem približnem roku »l»o'jšaW k-->t poslabšala, za skrb torej ni povoda. l'/pal jo, da oooi dopust najkasneje v treh dneh. Ko je odposlal ro pismo, je pi>al grofici, ba-t strani ji je napisal. Visakf. vrstica ie pripovedovala, kolikanj je srečen. Sporočal ji je, da je že ■zč.pro; jI za dopust, in da bo od zdaj naprej zmirnu delal lc^r bo ona spoznala za dobro. 'To pismo je osali. > nesel na pasto, Nato se je odpeljal v vojašnico. O-gwor.H je nrno/o ča-'tnikov m mnogo ljudi iz moštva ter jib vse pohvalti, z vsemi s je šalil, kar spoznali ga niso. TVidi na.-ietinjc dni bil nrjljubeamivejši brigadir. ki je kdaj jpo-v«alje«wai budejbvsfci gr.tnLziji, "lo ne bo do?go trajalo,:t so menili častniki med seboj. Ocz štiri dni je djvbi- dopust. Odpeljal se je v Konopršte, z aoigim grofieiaim pianom v žepu, ki ga je spet in spet prebiral. V Konomštu ]c istrpel samo dva dni, snežiti je bilo zač>lo. i.a=než.-ria pol.iujina ga ie delala nestrpnega. Odpeljal r,e je v Chlmmče Ko je pričel tja, je dobil spet pismo od grofice. Pisaia je. da. v doglednent času ne more zapustiti očeta, cw j.a wnnn zmerom mirili na ljubljenega prijatelja?, v sanjah in kadar bedi Prosila ga je, naj se pelje v Meian, pozivni je Meran vsetako priporcčljivejfei od Oblumca ali Ko-j opi^ta. V Meranu raj se da z dušo in ta^-om dobremu Lara\ nika r roke. S te n, da je M#ran tako daleč od njenega bivališču, se je treba p:ič sprijazniti. Trdno je namenjena, da ra kjc v sose^čim Mc-rana na kak način obišče, kakor hitro se ccelovo stanje vsaj n-s-koliko popravi. lirugi dan -e je odpeijal v Meran. . _ i - • Težki začetki zrakoplovstva Prvi balon Monbgoifiera se'Pariz je bilo ohraniti zvezo s je dvignil v zralčne višave 5. ju-.francoskim podeželjem. Toda lija 1783. Pozneje so se baloni kako? Poskušali so na vse h'tro razvijali. Že. jeseni iste-' mogoče načine. Skozi Park ga leta je nastopil prof. Ohar-Jteče reka. Vanjo so metali voles z balonom, napolnjenimi z tie pllutovinaste zamaške z list-vodikom. Innenoval se je *Glo-|ki. Toda Nemci so z mrežami bus" in ko se ie dvigal v zrač-lvse prestregel. Pod reko je bil ne višave, so mu grmeli v po-,položen kabel. Toda padel je zdrav topovi. Balon se je pa mot-1 in zveza preko kabla je sl-ibo obnesel. Kmetje iz vasi^bila pretrgana. Obleganci »o Pone«se so mislili, da je padla pc.šilja-i pisemea iz Pariza v ne zemljo luna. Nekaj minut jeVtrklenih kroglicah. Toda re-zadoistovalo. da so napadli ha- ka je zantrenila in s tem je bi Ion z vilami in ,palicami. O nadaljnjih u pehib balonov nam priča .spomenik blizu Dovera. Na njem je dolg napis, ki 3e pričenja takole: Reg-nf nte L/udovico XVI. Ano MD OCXXXV. Joannes Petrus Blanohard, Gallus Comite Joan nes Jefferies Britanno, Die VII mens is Januari, Hora II. post-meridiana . . . 7. januarja 1785 je priletel la preprečena vsaka možnost zv-fze z zunanjim svetom. To so bili majhni poskusi. 16. septembra je pa izdala vlada narodne obrambe dekrete, ki so pooblaščali poštno upravo, da ^ahko pošilja z baloni pošto v Francijo, in v inozemstvo. Že prve dni obleganja Pariza so *egli po balonih. Generalni po^tnj urad je ustanovi! dve balonski delavnici na kolodvo- Blanchand pirvič z balonom iz rih. Po točnem seznamu se je Anglije v Francijo. Dobrih 100 d-visgniio iz obleganega Pariza let je trajalo, preden je Breriot pre^tel morsko ožino med Aai-clijo in Francijo. Za balone se je zanimala znanost, ki je na 65 balonov. V enem izmed pr-vih, šestem po vrsti, je ušel iz Pariza Qamdbetta s svojim taj-_ _ n^kom Spullerjem. To je bil šla v rijih pomočnika, s kate-jVdon ''Armand Barbes." Na rim-bi mogla ugotoviti kako je(t« balon so Nen^ci str^ jali in visoko nad zemljo, kakšen je Gan^betta je bil lahko ranjen tam pritisk in kakšna tempera-jv roko. VVak balon je nosiA tnra, pa tiili kaj delajo tam mnogo pisem in nekaj poštnih elektroskopi, magnetne igle in j golobov, ki >o jih rabili za koruzni drugi instrumenti. Toda, respondenco z obleganim Pariza balone so «e zanimali tudi vo ZOm. Toda mnogo golobov ni Očetova smrt. Frane Ferdinand je čakal. Zofije ni bilo. Pisala mu je pogosto. Da :>i imel njenah nežnih pisem, bi bil obupal. A prišia nr, ker n: r.rogla priti in prosila ga je. naj tudi on ne hodi k nji. Pil ala je, da nt sme priti. Najprej mora ozdraveti. In tdJi če ti bil že zdrav, je snidenje v doglednem času nemo-goco. Boni cči ne mere prebiti niti ure brez nje. Vzlic telim se čuti ona najsrečnejše bitje na svetu. Pctipežljivo in mirao čaka, saj prav prav ni ločena od ljubljenega prijatelja, ko ga zmerom vidi pred seboj, zmerom misli nanj, zmerom čuti njegovo navzi čnost. V molitvah prosi Boga, naj 4i*di ljubljenemu piljatelju olajša to poptrpljenje in zvesto vKtrfcjanje. Frunc FerdininJ ni miff potrpljenja. On ni, kakor je Zofija menila mimo m potrpežljivo sedel v Mjti i/udi one. je imela hude čat-e za seboj — zgolj odsev svoje strasti. Jecljnl je: ' ^ee bodi, Ivakcr ti hoiče»Š," Toda zamolčal ji je, da še \eonc ni bil oi&iožN poveljstva pehotne brigade v Budejovicab. Do ptic t mu je potekal Ni se hotel docela odreči službe. Meran je bil pret.iianstvo V Budeiovicah je mogel kljub vsein ovirani np&ti, da bo kdaj pa kdaj videl Zofijo. Suoer se je vrnil v Meittii, toda ko je ziima mlirila, se je skoraj vsak metec pokazai v Budejovioh in piosil Zofi jo za-snidenje. Njegtvi /eij^ je vselej ustregla, a videti ji je bilo, da se muči. V srečo ten redtih ur kapi'ala grenkoba bofliečine, ki jo je obhajala, Kadar je v dela njegova upadla lica in njegove vročično bločeče o*i. ^ Bii h-jo vin ah je bi izdaj mnpgo bolj priljubljen, kako lani. 0 svoji .jiibezni ni mogtl fgovoriti z živo dušo; toda pred krat- 1 uni sni lerji z Zofi.o j-, bil vselej tako srečen, da je hotel vi d«L c vi os sebe anvo sreune obraae. Posebno je odlikoval ne-\egai mladega -astnika barona Alberta Manguttija, ki ga je zral z razumevanjem posiošatu Temsu častihlepnemu mlademu castr.'kc, ki Hlo ^odaba, da ima pametne nazore o političnih rawrerah v mon^rliiji, je razodel svoj veliki načrt, kako bo izprtrucrril Avstroo^sko v federacijo po zg'edu Združenib držav. >fargu1tti jo rekel, da je to veličastna zaamisel, da po rjegoven« mnenju Madžari nikoU ne bi privolili v takšno reformo po ustavni poti. "Ako v>čejo r-de volje, pa s silo!" je vzkliknil Franc Fcrdinard. , , .(Nadal^vanje prihodnjič.) jaki. Sklepali so prarflno. da s11 da iz njih pregledati velik kos zemlje. Že ieta 1793 je pomagal balon vojaštvu pri oble-9-tinju Vaetnciennese in že leta 1794" je ustanovil Gnvton de Morveau aerostatično šolo V:v Meudenu pri Parizu. Napoleon, ki se ie s=icer zelo zanimal za prispelo na cilj. En balon je nosil tudi pse, ki naj bi se vrnili v Pariz, kar se pa ni posrečilo. V celoti so poslaOi iz Pariza o^rrog 2,500.000 pisem iri večina je bila dostavljena adtesatom. Med obleganjem so izdajali tudi list "Let-tre Journal de Pa- znanott in napredek tehnike, je ri." v katerem so objavljali pa dal to šoTo zapreti. Za balone iz vojaškega vidike so sfe zanimali tudi Rusi. Na balon naletimo, ko so Avstrijci 1849 bV>kirali Benetke. Baloni so se dobro obnesli tudi med vojno severa proti jugu v Ameriki. Balon je k 1862 pomagal jrenoralu Maciellanu zasesti Richmond. Toda vse to so bili poerfini pritrjeni baloni. Važno vfogo so igrali baloni v obleganju Pariza 1870 in 1871. Dne 19. rentembra 1870 se je zapri nem-železni obroč okroe: Parka. Prejšnji dan je zapustil Pariz ;zadnji v'«k s poi^to.' Temeljno in življenjsko vprašanje za vsr. važnejšo vesti iz Pariza. Nekateri haloni s«o padli v morje, drugi zotjet so prišli v roke Niemcem. Zalinji balon 11 General Cambrone** je nosil brzotfavke s poštnim? ^'obi. Med dragimi je bila tudi zelo važna vest o sklenitvi premirja Obleganci so imeli -pripravljenih še t*t balonov, ki se pa niso več dvienili, ker je bilo kot rečeno, oblfganie končano. Obles^nge Pariza je pokazalo praktičoam ali jo pa plačajte na^en.n iastopn>ac r Vafterc krajo ali pa kateremo lame« •astopnikov, kojlh Imena ao tiskana a debelini Črkam), ker ao npra^i-Ceal oblakrfCi tu.u druge naselbine, kjer jo kaj oafflh rojakov naaa-IJenlb. Zastopnik bo Vam laroCU potrdilo aa plačano naročnino. 'AbIFOKMA: San Francisco, ;OLOKAJLXJ: Poeblo, Peter Cullg. Waiaenbar*. H. J. Barak INDIANA: , Indianapolis: Frank Zupančič ILLINOIS: Chicago, J. Bev«% Cicero, J. Kabiaa (Cblcago, Ol in lUlnola) JoUeC, Jennie Bamblcb La SaUe. J. SpeUcb Maacuatan, rrank Aoguatln North Cblcago in Waakegan. vi ART LAND: KltsmUler, Vr. V od opt ves MICHIGAN: Detroit. L. Plaakar HNNESOTA: Chisbolm, J. Lnkanlck Kiy, J os. i. Peabel Bvelerh, Loots Goni« Gilbert, lxmla Veaael Hlbbing. Jobn Porie 40NTANA: Bonndup. M. 11. Panlaa Washoe. L Champa -VEBRA8KA: Omaha. P. Broderlek l«W YORK : Brooklyn, AhUmhit flvH Oowanda, Karl Ralls Worcester. Peter Bode 1HIO: Barberton, Cleveland. Anton Bohek. Chaa. Kar linger, Jacob Reenlk. Job- HUpnls Oirard, Anton Nagoto Lorain, Loals Balant, John Ki Soongatowo. Anton KlkaU OREGON: Oregon City. J. KoMar PENNSILVANla: Bessemer, John Jevnlkar Conemangb. J. Breaevee Overdale in okoUca. Mrs. lva Bziyrt. Louis Farrell, Jerry Okurs Forest City, Math Ft. Blodni kar Oreeaaborg. Frank Novak Homer City. Fr. Ferenchak Imperial, Vence Palcich Johnstown, Ma Pateats % -Krayn, Ant. Taolelj Lnaerne, Frank Baltoeh Midway. Juuo 2nat Pittsburgh in okolica, Philip Progar Steelton. A. Hren Turtle Creek. Fir. SeMfrsr West Newton, Joeepb Jovsn .. .. .. WISCONSIN. Milwaukee. West Allla, Fr. Sheboygan, J WYOMING: Bock Springs. Leaia DiamondvUle. Joa Roth* Vsak saatepnfk Ixda potrdilo u ava M, katera Je lastapafca tapis VI *«LA» 4AB0DA* ZAKAJ SO OTROCI PODOB NI STABdEM? Vsi onganiami nastajajo z množitvijo svojilh prednikov iste vrste. Enocelična stanica se izpremeni v dva nqva orga nmila. Pri višjih stopnjab na staja jo celične skupine', ki se z razvojem dopolnijo v cele po-edinice. Ti potomci, pa naj na stanejo kakorkoli z nfnožitvijo. pripadajo vedno isti vrsti or genizmov ,kak or njibovi predniki. Po rokliteljib dobe tudi otroci podobnost, ter njihove te^sne in duševne lastnosti. To je temeljni pojav dednosti vob-če. Dednost se torej presoja po tem. kako v>e lastnosti ali znaki staršev pokažejo na otrocih. Pravila, po katerih se znaki podedujejo, so zdaj že znana, in tako temeljito proučena, da ni mogoče samo pojasniti zakaj so otroci podobni staršem, temVeč tudi predvideti izjeme in nove znake, katerih na roditeljih sploh ni balo. Up pravico je odkril MenAiel. Xe gre za to- kako se organizmi množe. Dednost .-aana le£i tako globoko v praosnovi poedinca, da lahko rečemo, da je gmota otrok istovetna z gmoto istaršev. Vsak potomec po naj nastane kakorkoli, prejme od svojih staršev tudi specifičen način življenja, torej tako organizacijo gmote svojega te'esa, da gredo njegova dejanja avtomatično po stopinjah, skJadnib s tistimi, ki so jih hodili njegovi starši. Telo se pa neprestano obnavlja in zato je 2»e'o zanintivo, da~ohrani telesna gmota- čeprav se s časoma povsem obnovi, vse rodi tel jiske znake neizprenienjene. Delovanje mlaje in živfoev, dihanje in vse druge telesne funkcije, .■se nadaljujejo na način, značilen za isto vrsto enako pri pr^d-, nikih kakor pri potomcih. Vse to je že vnaiprej določeno v zakonih dednosti. Prejšnje naziranje, da je dednost neka posebna sila ali funkcija, ki je delovanje v prenašanju roditeljskih lastnosti na otroke, se je fzkazalo za zmoto. Dcgnano je bilo tudi, da ni nobenega biološkega zakona, po katerem bi si roditelji prizadevali reprodrucirati v svojih otrocih dednot=tt kot silo, ki ve-"ž>e med seboj po edina pokole-h^a. Zato je tilai očividno, da v človeškem telesu ni nobenega organa, kjer bi se dednost "o-sredotočala" ali čigar funkcija bi bila. Nasprotno so učenjaki doignali, da gre vsaka funkcij a,vsak življenjski proces, na temelju: dednosti. Vsak organ je poleg svoje specialne funkcije tudi organ dednosti. Sedež dednosti je vsak delec žive gmote in osnova dednosti je istovetna^ osnovo zivUjuCja in neraadružno zvezana % njo. Potorrtstvo torej podeduje Ako se zanimati za tehniko oz. ako ste udeleženi pri kakšnem tehničnem obrtu, bo Vam dobro dosla nova knjiga, ki je ravno iašia) The New Encyclopedia of Machine Shop Practice. Dobite jo pri Knjigarni Gila s Naroda, h—i Stane samo $2. — Pisana je v angleščini. PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALUE. Emil Adamič—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI ra moftkl t bor..........................M S EST NARODNIH PESMI sa m- ftki zbor ....................JM ŠEST NARODNIH PESMI ta ase-iani »bor ....................M »rane Venturinl—SEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ...... 3. M0NIK0 SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA ______ PO JEZERU KOLO _____________ BABČICA MLADI KAPETANE M M OHIO VALLEY SYLVIA POLKA ________ TAM NA VRTNI GREDI MARIBOR WALTZ______ SPA VAJ MILKA MOJA ORPHAN WALTZ ......... M .35 r>rdo Juvanee—Ik. MLADIH J«, moški abori ................. Peter Jereh—OSEM ZBOROV kazi več sto ali tisoč pokolenj, a končno vendar pojavi. Tako so križali čistokrvne bele miši s čisto krvnimi rjavimji ,sivimi, črnimi ali srebrnimi in v potomstvu >se je naenkrat pojavila barva divjih miši ,iz katerih vse te vrste izvirajo. Znanost imenuje ta pojav atavističen povratek. Mhio-gi poskusi so pokazali, da tu "ne 'gTe za naključje. Veliki Atlas sveta Vojn joči se narodi v Evropi vstvarjajo zgodovino. Svetovnih vesti pa ne morete razumno zasledovati brez velikega in zanesljivega zemljevida, kot je naprimer Hammond's New Era Atlas of the World. "Bes," boste rekli, "toda po končani vojni zemljevidi, K so sedaj izdani, ne bodo več dobri." Toda vse drugo je res, kot ta trditev, ako Vpoštevamo ta atlas. In tukaj pride poglavitna bodo prizadete vsled mirovne pogodbe, in jih boste prejeli tekom 60 dni po zaključku vojne in ko bodo podpisane mirovne pogodbe. (Listek, ki je treba izpolniti in poslati naravnost na zalagatelja, je v vsakem atlasu.) Ti dodatni zemljevidi vam bodo do zadnje natančno-sti izpolnili vaš svetovni- zemljevid, ki bo natančno kazal Evropo pred vojno in po vojni v celi knjigi. Ta atlas velja sa- stvar. Z atlasom boste prejeli mo $2.75 za Združene države izkaznico, a katero boste proti plačilu 25 centqv dobili dodatne zemljevide, ki kažejo pre-menjene me|e vseh držav, ki m $3.— za Kanado. Ta veliki atlas dobite pri KNJIGARNI '«GLASA NARODA' \ 216 West 18th SU New York,