PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plaCana v gotovini	/• e\ *•
Abb. postale I gruppo	LiCDa Oll LU*
DELO 6. KONGRESA ZVEZE KOMUNISTOV SLOVENIJE
Leto XXIV. St. 286 (7179)
TRST, sreda, 11. decembra 1968
Predsednik SKGZ Boris Race posegel v diskusijo o slovenskih narodnih in manjšinskih vprašanjih
Osnovna misel o enotnem slovenskem narodnem prostoru - 0 istem vprašanju je govorit tudi predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Fr. Zivitter Izjave predstavnikov KPI, PSI in PSIUP - Zanimiva izvajanja Jožeta Smoleta
nutku omejujemo predvsem na kulturno področje. Menimo pa, da ga je treba obravnavati s celotnega narodnega področja, in ni malo očitkov, da predstavlja prav državna meja v glavi poprečnega osrednjega Sloyenca še vedno konec njegovih
nacionalnih skrbi in konec sloven- no vemo, kam lahko pripelje poljskega prostora. Zalo bi bilo po na-1 tika blokov, ki si prilašča odloča-
zanimanjem razvoj v socialistični Jugoslaviji v sedanjem svetovnem položaju. Sedanji kongres predstavlja zelo zanimivo fazo. ki sovpada z novo nastalim mednarodnim položajem. Socialistična Jugoslavija se danes bori kot pobornik socializma proti vplivu blokov. Prav tako se bojuje za lastno pot v socializem po načelih marksizma ln neposredne demokracije. Dovolj jas-
šem mnenju prav, da bi tudi Zveza komunistov v svoji resoluciji to povezanost poudarila, ker vemo, da je v Zvezi komunistov tudi to vprašanje prisotno.®
«Kajti ko govori Zveza komunistov o afirmaciji slovenskega naroda, potem seveda mora pri tem zajemati tudi tiste dele naroda v zamejstvu, kajti v tem kontekstu je tudi njena nacionalna dolžnost. Nagib, .ki nas je k temu silil, je tudi želja, da bi ta misel o enotnem nacionalnem prostoru prodrla v zavest komunistov in vseh Slovencev. Končno bi želeli, da bi tako izražena obveznost okrepila samozavest in borbenost Slovencev v Italiji in Avstriji v boju za njihovo enakopravnost.«
Predstavnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zvvitter pa je v zvezi z istim vprašanjem, torej z vprašanjem nacionalnih manjšin spregovoril v komisiji za mednarodna politična in gospodarska vprašanja. Tudi (^ Zvvitter je za predloženo resolucijo predlagal nekaj sprememb, ki po vsebini soglašajo s pripombami, ki jih je dal Boris Race. Svoje pripombe je dr. Zvvitter na koncu u-temeljil takole: «S temi svojimi predlogi in s kritiko nočem reči, da se v praksi ne izvajajo v tem smislu, da se ni uresničevala praksa v tem smislu, da se je manjšina imela kot del slovenskega naroda. Prav Slovenija je z odprtjem meja pokazala možnosti čim tesnejših stikov z manjšino in je v praksi dejansko imela manjšino že kot del enotnega slovenskega prostora. Mislimo pa, da v javnosti vedno manjšino smatrajo Je kot zunanjepolitično vprašanje, ne pa kot integralni del narodne celote. V tem smislu so bili dani tile naši predlogi in prosim, da bi komisija te naše predloge podprla.«
Tega, kar je bilo na kongresu rečenega o slovenski manjšini, se je v svoji izjavi slovenskemu tisku in radiu Koper lotil tudi tržaški slovenski komunistični poslanec Albin Škrk, ki je med svojimi dobrimi vtisi o poteku kongresa vendarle pripomnil, da se je, dokler je bil sam na seji, »premalo govorilo o narodni manjšini, o naši manjšini, ki živi v Italiji, kot tudi o tisti, ki živi v Avstriji«. Hkrati pa je izja-
nje nad malimi narodi. Italijanski socialisti se borimo proti taki politiki in podpiramo boj Jugoslovanov za neodvisnost malih narodov. Posebno pa navdušuje italijanske socialiste pot jugoslovanskega demokratičnega socializma.
V imenu PSIUP pa je v zvezi s kongresom ZKS Silvio Laurenti rekel naslednje: «V tem času, ko se na mednarodnem področju vrši velika ofenziva proti delavskemu raz-
PARIZ, 10. — V francoski prestolnici so bili tudi danes na dnevnem redu stiki in neuradni razgovori o proceduralnih problemih mirovne konference za Vietnam. Možnosti, da bi se ta začela še ta teden, so vedno manjše.
Samo pol ure je trajal ((delovni sestanek« med svetovalcem a-
(Od našega dopisnika)	, o tem govorili kaj več.
LJUBLJANA, 10. — če bi hoteli drugi dan 6. kongresa ZKS Za tisk je dal izjavo tudi eden eznačiti, kar se da na kratko, bi mogli reči, da je to bil za vse, |izmed predstavnikov PSI Eugenio ki imajo kakorkoli neposredno ali posredno z njim opravka, ze- I LaMre0ti.- Ta 'e jekel: ((Italijanski lo naporen dan. Za delegate, referente in diskutante pa morda	s p0!leb.nJrn
celo prenaporen zaradi zgoščenosti sej, razprav, idej, ki so bile	’
izrečene, problemov, ki so se obravnavali itd.
Kakor smo že včeraj najavili, je------------------
bilo delo danes v komisijah. Prva je obravnavala družbeno-ekonomske odnose in idejno-politična izhodišča razvoja SR Slovenije, druga se je ukvarjala z idejnimi vprašanji kulture, prosvete in znanosti, tretja je obravnavala probleme v zvezi z organiziranostjo in notranjimi odnosi in razvojem ZKS. V četrti komisiji pa so bila na vrsti mednarodna in ekonomska vprašanja. Seje so se začele zjutraj in se razen krajših odmorov nadaljevale vse do večera, nakar se je začela še plenarna seja o statutu ZKS.
Nemogoče je, da bi se lotili tudi najbolj skopega povzetka glavnih rruisli, ki so jih na štirih ali bolje petih različnih zasedanjih nanizali referenti in diskutanti, saj se je samo v komisijskih zasedanjih prijavilo v razpravo okoli 200 delegatov, ki so obravnavali najrazličnejše zadeve, ki se tičejo družbenega', političnega, kulturnega, znan; stvenega življenja dežele, pa tudi problemov, povezanih z ožjim i»i širšim sosedstvom. Vendar pa se bomo ustavili nekoliko pri izvajanjih Jožeta Smoleta v komisiji, ki je obravnaval mednarodna politična in gospodarska vprašanja.
Ko je Jože Smole obravnaval vprašanje jugoslovanske zunanje politike, kjer je ugotovil, da je SR Slovenija vedno igrala pomembno vlogo in se skupno z ZKS zavzela za politiko odprtih meja in za vsestranske stike s sosednimi državami ter za koncept odprte socialistične družbe, je ugotovil, da «da-nes sta naši meji z Italijo in Av; strijo med najbolj odprtimi mejami v Evropi in na svetu, kar je toliko boli važno, ko gre za odprte meje med državami z različnim družbenim in političnim sistemom.
V okvir teh odprtih meja in odprtja socialistične družbe, torej v okvir teh mednarodnih odnosov, je Jože Smole vključil v svojem iz-vajanju tudi »zavzetost SR Slovenije za slovenske manjšine m slovenske izseljence«. V zvezi s tern je rekel: «še prav posebno veliko skrb je socialistična republika Slo-venija vedno posvečala naši manj-šini, zaščiti njenih pravic, zagotavljanju njenega razvoja in poglabljanju vsebinskih stikov z manjšino. Vedno je imela pri tem pred očmi interes slovenskega naroda kot celote. S takšnimi pogledi in Prizadevanji je Slovenija ob velikem razumevanju tudi ostalih socialističnih republik in federacije Pomembno prispevala k temu, da je skrb za našo manjšino postala na delu dejansko stvar celotne jugoslovanske socialistične skupnosti.«
K problemu slovenske manjšine in Slovencev, ki živijo zunaj meja matične države, se je ob raznih Priložnostih in v raznih zvezah vrnilo več diskutantov, pa tudi predstavniki manjšinskih organizacij v tujini, ki kongresu prisostvujejo kot gostje. V komisiji za idejna vprašanja, kulture, prosvete in zna Posti se je oglasil k besedi predsednik SKGZ Boris Race, ki se je zahvalil za možnost, da spregovori Pekaj besed in je izrazil tudi zadovoljstvo nad tem, da je bilo v Predlog resolucije kongresa sprejetih nekaj pripomb, ki so bile da-Pe pred časom v zvezi s tezami za bodočo resolucijo, in sicer glede slovenskih narodnih manjšin v Avstriji in Italiji. Hkrati je rekel, da so pripombe bile dane «prav v želji, da pride do izraza celovitost slovenskega naroda in ne gl<> d,e na to, kje žive njegovi deli, ali dve v okviru republike Slovenije ali pa zunaj meja predvsem v Ita-uji in Avstriji«.
Nato jc Boris Race nadaljeval: «V Prvih tezah smo bili omenjeni pred-ysem z zunanjepolitičnimi problemi,
'.P to nas je toliko prizadelo, ker bi zeleli prav v zvezi s to našo željo o celovitosti slovenskega naroda ne biti tretirani v zunanjepolitičnem delu, temveč predvsem v vseh tistih Problemih ki se tičejo slovenskega Paroda kot celote. Kljub temu seveda pa pozdravljamo tisti del resolucije ki govori, da Slovenci v zamejstvu, poleg Italijanov in Madžarov v moreni ji, igramo pozitivno vlogo delavnikov sožitja, sporazumevanja in sodelovanja med sosednimi narodi.®
“To pa, kar je danes v predlogu resolucije 6. kongresa in kar temu odstavku sledi, pa bi želeli, da pride v tisti del resolucije, ki govori o splošnih problemih slovenskega na-r°da, in sicer v tistem delu, ko se govori, naj se Slovenija v prihodnje Sc bolj uveljavi kot odprta družbe-P° ' politična skupnost v mednaroden, gospodarskem in politično-kul-'Urnem prostoru.®
■ Potem ko jc Boris Race dal še ne-Sai spreminjevalnih predlogov k Predloženi resoluciji, in sicer v zve-s čim širšim odpiranjem množič-pip komunikacij v vsej demokratič-P' javnosti doma in v zamejstvu,
“da bodo te množične komunikacije epako informirale slovenskega člove-,,a.o tem, kar se dogaja v matični Poželi in tudi o tem, kar se dogaja .. zamejstvu, to se pravi med manjšo«, in naj se vnese v resolucijo PPveznost, da se bodo slovenski ko-Punistj «zavzemali za uresničitev na °dnih pravic slovenskih manjšin v ^osednih državah v skladu z njiho-"Pi zahtevami in mednarodnimi do-govori®, je nadaljeval: «Pri nas nam-ec .v zadnjem času zelo mnogo go-Primo o enotnosti slovenskega na-°dnega prostora, ki ga v tem tre-
redu lahko, mi kot stranka delavcev, kar najbolje pozdravimo vaš kongres, ki vsebuje veliko proletarskega internacionalizma, ki zajema vse sile delavskega razreda. V tem pričakovanju želimo pozdraviti kongres in slovenske komuniste.«
FR. UDOVIČ
Bolgarski protest turški vladi
ANKARA, 10. — Bolgarija je protestirala pri turški vladi zaradi prihoda dveh ameriških torpednih lovcev v črno morje.
Predstavnik turškega zunanjega ministrstva je sporočil, da je Turčija odgovorila, da je prehod ladij po ožinah povsem dovoljen na podlagi montreuške konvencije.
Ameriški vojni ladji krožita sedaj po Črnem morju kljub obtožbam sovjetskega tiska, da pomeni to izzivanje in da bo še povečalo napetost. Ladji sta pluli včeraj skozi Bospor s privolitvijo Turčije.
Letalski spopadi na Srednjem vzhodu
AMAN, 10. — V Amanu so sporočili, da je danes zjutraj protiletalsko topništvo iraških vojaških sil, ki so nameščene v Jordaniji, sestrelilo izraelsko letalo, ki je kršilo jordanski zračni prostor. Do sestrelitve je prišlo okrog 10. ure zjutraj v pokrajini Manfraq, na severu države.
V Tel Avivu so vest zanikali. Istočasno pa je izraelski glasnik sporočil, da so izraelska letala v letalskem spopadu nad Sinajskim polotokom sestrelila egiptovski «mig 17».
Nixonov posebni odposlanec Wil-liam Scranton je med tem zaključil svojo informativno misijo po Srednjem vzhodu ter se bo jutri vrnil v New York. V razgovoru s časnikarji na ameriškem veleposlaništvu v Tel Avivu je izrazil zaupanje v mirno rešitev krize. Dejal je tudi, da so vsi predstavniki držav Srednjega vzhoda, s katerimi se je v teh dneh sestal, jasno izrazili željo po mirni rešitvi spora.
Protestne stavke španskih študentov
MADRID, 10. — V Španiji je že več časa v teku protestna stavka, katere se udeležuje preko petdeset tisoč študentov, številne univerze so zaprli, da bi preprečili morebitne incidente. V Madridu se bodo na rektorjev odlok začele božične počitnice že 14. decembra, da bi tako napravili konec študentskim nemirom, ki trajajo v mestu že tri mesece.
1,1  ......iiiiiiiiiiiiiiiiii.iiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiih,m,          uma
PO PRIHODU SAJGONSKE DELEGACIJE
Dvostranski sestanki v Parizu za pripravo mirovne konference
Izjave glasnika FNO in gospe Thi Binli - Clifford o umiku ameriških čet iz Vietnama - Tri ameriška letala sestreljena nad Sev. Vietnamom
meriške delegacije Philipom Ha-bibom in voditeljem sajgonske delegacije Phan Dang Lamom; po sestanku ni bilo nobene uradne izjave.
Na drugi strani pa je bil sestanek ameriških in sevemovietnam-skih predstavnikov pod vodstvom podnačelnlkov delegacij Cyrusom Vanceom in polkovnikom Ha Van Lauom. Na sestanku so obravnavali še nerešena proceduma vprašanja, prišlo pa je tudi do izmenjave protestnih not v zvezi z vojaško dejavnostjo v Vietnamu.
V Parizu je bila danes tiskovna konferenca glasnika delegacije FNO Duong Dinh Thaa. Ta je potrdil, da je FNO, ki «vodi in organizira boj južnovietnamskega ljudstva proti a-vil upanje, da bodo drugi delegati meriški agresiji®, popolnoma pristo-
iiiiiiiMiiiiiimimiMiiiimiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiii
ZASEDANJE VRHOVNEGA SOVJETA SZ
Vojaški izdatki v letu 1069 za milijardo rubljev višji
V Pragi značilna izjava Smrkovskega
MOSKVA, 10. — Danes se je začelo peto zasedanje Vrhovnega sovjeta SZ, ki naj bi odobril gospodarski načrt in proračun za 1. 1969 Otvoritve so se na častni tribuni udeležili tudi vodilni trije. Brežnjev, Podgomi in Kosigin. Vesti, da bi nameraval Kosigin odstopiti, so bržkone demantirane in to ne samo z njegovo današnjo navzočnostjo, temveč tudi zaradi tega, ker se o tem že preveč molči
Finančni minister Garbuzov je na združeni seji obeh zbornic sovjeta poročal o novem proračunu. Povečanje vojaških izdatkov za milijardo rubljev — od 16,700 milijonov na 17.700 milijonov — in drugo leto zaporedoma najvišje povišanje za potrošne dobrine in za težko industrijo — to dvoje sta glavni značilnosti proračuna in gospodarskega načrta za 1969.
Proračun predvideva za 134 milijard dohodkov in za 133,8 milijarde rubljev izdatkov. Za investicije v narodnem gospodarstvu bodo porabili 58,3 milijarde rubljev, 15 milijard rubljev za socialne službe in 17,7 milijarde za obrambo. Diskusija o proračunu se bo pričela jutri.
V Pragi pa še vedno komentirajo sestanek češkoslovaških in sovjetskih voditeljev v Kijevu. Zlasti so opazili izjavo predsednika parlamenta Smrkovskega, ki jo je dal danes zvečer časnikarjem. «Kot predstavnik delavcev in komunist sem bil vedno in sem absolutno tudi sedaj za odprto politiko, tako politiko, da vsa stranka in vse ljudstvo ne samo ve, kaj se dogaja in pripravlja, temveč tako, da lahko stranka in ljudstvo tudi povesta svoje mnenje o njej.« Te besede Smrkovskega so mogoče kaj več kot sama načelna izjava. Mogoče je hotel Smrkovski povedati tudi svojo oceno sestanka v Kijevu. Zopet se namreč v CSSR uveljavlja politika «za zaprtimi vrati«. Sestanek v Kijevu je bil v največji tajnosti in vesti o njem so se razši
rile šele ko je bil končan. Smrkovski ni bil na tem vikendu, ker ga sovjeti ne vidijo radi in bi ga sploh najraje izrinili iz vodilne češke politične skupine.
CARACAS, 10. — Cerimonija formalne razglasitve, da je bil Rafael Caldera izvoljen za predsednika Venezuele, ki je bila določena za danes, je bila preložena za 24 ur, dokler formalno ne objavijo nekaterih rezultatov volitev 1. decembra. Medtem so vse venezuelske politične stranke priznale Cal-derovo zmago.
jen, da rešuje probleme Južnega Vietnama. V tej zvezi je glasnik poudaril, da tnora rešitev sloneli na petih točkah, ki jih je FNO že pred časom obrazložila. Potrdil je tudi. da obstaja še cela vrsta nerešenih problemov glede poteka mirovne konference ter ponovil, da predlaga FNO kvadratno mizo, ker bodo pogajanja med štirimi delegacijami.
V zvezi z vestmi, ki so krožile v zadnjih dneh v Parizu in po katerih naj bi FNO nameravala, ko bi prišla na oblast, zaprositi ZDA za gospodarsko pomoč, je glasnik izjavil -
razuma s Hanojem za recipročno umaknitev vojaških enot. Kot je znano, bo čez štirideset dni Johnson zapustil Belo hišo, kamor se bo nastanil novoizvoljeni predsednik Nixon.
Obrambni minister je tudi izrazil upanje, da bodo na pariških pogajanjih vsi udeleženci pokazali dobro voljo; trdil je, da ni prekinitev bombardiranja ozemlja Severnega Vietnama povzročila večji^ infiltracij na Jug, niti ne po večanje ameriških izgub.
Od poteka pariške konference bo odvisno — je še povedal Clifford — če bo vlada predlagala kongresu povišanje izdatkov za vietnam-
nam, kjer jih je že okrog 540 tisoč.
V sajgonskih vladnih krogih vlada precejšnja zaskrbljenost zaradi nove ofenzive, ki naj bi jo pripravila FNO ob priliki začetka pariške mirovne konference. Za ofenzivo pod imenom «Dong Xuan» naj bi se domenili na sestanku, ki je bil v preteklih dneh v bližini kam-boške meje in pri katerem naj bi bil prisoten tudi general Giap, se-vernovietnamski obrambni minister.
((Sprejeli bomo gospodarsko in teh- ?ko vojno. Za sedaj pa niso v na nično pomoč od vseh držav, ne gle- CI™ nove pošiljke vojakov v Viet-d-e na njihov politični režim, toda s pogojem, da spoštujejo neodvisnost in suverenost Vietnama.®
Glasnik je tudi ironiziral nad izjavo sajgonskega podpredsednika Cao Kyja, ki jc dejal, da ne bo zahteval da bi sc nasprotniki predali.
Ne vidim — je dejal — kako bi morala lutka zahtevati predajo od kogarkoli. Kyjeva izjava hi samo nesramna, pač pa predvsem smešna.
Podobna stališča jc izrazila gospa Ngupen Thi Binh, voditeljica delegacije FNO, v intervjuju, ki ga objavlja danes pariški list «Figaro».
Poudarila jc, da je bodisi vojaški kot politični položaj v Vietnamu zelo ugoden za osvobodilne sile. Povedala jc tudi, da so na področjih Južnega Vietnama, ki so pod nadzorstvom osvobodilnih sil, v teku volitve osvobodilnih odborov na pokrajinski, okrožni in občinski ravni. Že v preteklosti — je dejala Thi Binh — je FNO «de faeto® upravljal omenjena področja, po volitvah pa jih bo tudi formalno. Končno je thi Binh zagotovila, da se bo načrt sajgonskega režima, po katerem naj bi uničili organizativni ustroj FNO, izjalovil.
Na tiskovni konferenci, ki je bila danes v Washingtonu, je ameriški obrambni minister Clark Clifford izrazil upanje, da se bo začel umik ameriških vojaških enot iz Vietnama v prihodnjih 40 dneh. Ne bo pa šlo za enostranski umik, ker bodo morali istočasno tudi hanoj-ski vojaki zapustiti Južni Vietnam.
Po Cliffordovem mnenju obstaja resna možnost, da bi prišlo v prihodnjih štiridesetih dneh do spo-
S SPREJEMOM ZAKLJUČNE RESOLUCIJE
V Rimu se je zaključilo zasedanje izvoljenih predstavnikov levice
Deželni svetovalec Dušan Lovriha je poročal o perečih vprašanjih Slovencev
RIM, 10. — Danes je bilo v Rimu l bodo te govorice vzele tako res-zasedanje izvoljenih predstavnikov no. Predvidevati pa je bilo moč, deželnih in pokrajinskih svetov le-1 da bodo ljudje iz opozicije sku-vičarske opozicije KPI, PSIUP, ne- šali politično izkoristiti težave fun-
odvisnih in Avtonomnega socialističnega gibanja.
Agencija ANSA o tem zasedanju zelo skromno poroča, vendar pa na dveh mestih omenja, da je spregovoril tudi predstavnik Slovencev v deželnem svetu Furlani-je-Julijske krajine
Kot nam je znano, je bil na tem zasedanju prisoten slovenski deželni svetovalec Dušan Lovriha in kot izhaja iz zelo skromnega uradnega sporočila agencije ANSA je Dušan Lovriha imel zapažen govor.
Ne razpolagamo z dobesednim besedilom njegovega govora, ki ga bomo našim čitateljem kasneje posredovali, izvedeli pa smo, da je deželni svetovalec Dušan Lovriha orisal prisotnim predstavnikom leve opozicije, položaj, v katerem se nahaja slovenska manjšina pri nas. Pri tem je omenil nadaljevanje diskriminacije do slovenskega življa v Slovenski Benečiji in dejstvo, da smo Slovenci v Italiji razdeljeni na tri kategorije, s katerimi ravnajo oblasti na bistveno različen način. Lovriha je omeni! pretežno napredno usmerjenost Slovencev v Italiji in s tem v zvezi široko osnovane zahteve, ki jih postavljajo tako deželni, kakor državni vladi, ki se v tem trenutku ustvarja.
Lovriha je med drugim ugotovil, da je borba slovenske manjšine dejansko borba za uresničitev u-stavnih načel, ki so temelji demokratične ureditve. Ta borba slovenske manjšine se, kot pozitiven dejavnik, vključuje v splošni boj demokratičnih množic in delavskega razreda po vsej Italiji. Koalicija levega centra se bo morala — po besedah Lovrihe — spoprijeti med drugim tudi s konkretnimi predlogi leve opozicije v prid slovenski manjšini. S temi predlogi se bodo morale pomeriti predvsem tiste sile, ki tudi znotraj levega centra čutijo potrebo, da se pristopi k dejanskemu reševanju korenitih vprašanj italijanske družbe. Lovriha je s tem v zvezi omenil predloge, ki so bili izrečeni v deželnem svetu, resolucijo v prid beneških Slovencev in zakonske predloge slovenskega poslanca izvoljenega na listah KPI. Zasedanje je otvoril senator Ter racini, za predsedniško mizo pa so bili senator Parri, senator Valori, poslanec In-grao, poslanec Ceravollo, poslanec Vecchietti in nekateri drugi. Senator Terrncini je dejal, da je treba v sedanjem zapletenem položaju poslušati zahteve širokih ljudskih množic, ki se hočejo vključiti v okvir republiške ustave.
Daljše poročilo je imel senator Parri, ki je ugotovil, da je treba odločneje korakati na poti napredka in svobode. Po posegu številnih govornikov v razpravo so odobrili resolucijo, v kateri poudarjajo, da so letošnje majske volitve dokazale učinkovito delavski odpor. Nato je govor o nekaterih konkretnih zahtevah za okrepitev demokratičnega napredka in za levičarski preokret v italijanski druž bi. V tej zvezi so izdali tudi
ta šterlinga.
Na vprašanje konservativnega poslanca Roberta Carra, ali ne bi bilo potrebno spremeniti parlament v državni svet v primeru hude gospodarske krize, je Wilson od govoril, da je ena izmed potrebnih lastnosti za nekega poslanca, da ne verjame ((neumnim govoricam, ki so krožile v preteklih dneh« Pripomnil je, da je trdnost funta šterlinga odvisna od napredovanja na sektorju plačilne bilance in na sektorju razmerja med uvozom in izvozom.
Londonski list «Daly Mirror« posveča danes dolg uvodnik številnim problemom Velike Britanije in pravi, da se gospodarska kriza poglablja ter da je politika cen in dohodkov v nevarnosti.
List pravi, da vladi primanjkuje zaupanje doma in v tujini, ter da ni zaupanja niti v laburiste niti v konservativce. Po mnenju lista bi koalicija med laburisti in konservativci teoretično mogla okrepiti zaupanje, bi lahko vsilila politiko dohodkov sindikatom in bi lahko rešila funt. Vendar pa je v sedanjih razmerah koalicija malo verjetna, ne samo zaradi nasprotovanja laburistov, temveč tudi zaradi tega, ker so konservativci prepričani, da se bo vlada zrušila pred splošnimi volitvami, ki so predvidene za leto 1970, in da bodo oni lahko zmagali z veliko večino.
STOCKHOLM, 10. — Kralj Gustav Adolf VI. je danes izročil Nobelove nagrade za leto 1968.
Istočasno je v Oslu prejel Nobelovo nagrado za mir 1968 francoski profesor Rene Cassin.
iiiiililimmn m 111111111 iiiiiiiiiiiiiinii n n m imiiniinmiiii iiiii mi iii i mi 1111111111 m im n illiiiiiiiiiiiimiiiiiuil
Zapletena pogajanja o razdelitvi ministrstev
Dosedanja predvidevanja o sestavi nove vlade Sindikalne organizacije so začele proučevati novosti pokojninskega sistema
RIM, 10. — V zvezi s sestavo vlade smo prišli ponovno v razdobje, ko se mnogo ne govori, ko pa se dejansko rešujejo najbolj zapletena vprašanja, saj je sedaj na dnevnem
je utemeljil z vladnim programom, ki govori o spremembah glede «Fe-derconsorzi«.
Danes so se sestale sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL, ki
bo nanašala
vladnih strank.
Zelo verjetna sestava nove vlade bo naslednja:	predsednik Rumor
(KD), podpredsednik Dc Martino (P SI), zunanje zadeve Nenni (PSI), notranje zadeve Restivo (KD), sodstvo Bosco ali Gava (KD), finance Reale ali Preti (PRI ali PSI), zaklad Colombo (KD), proračun Preti (PSI), obramba Gui ali Tanassi (KD ali P SI), šolstvo Piccoli (KD) javna dela Mancini ali Natali (PSI' ali KD), kmetijstvo Sedati ali Restivo (KD) promet in civilno letalstvo Scalfari ali Natali (KD), pošta Spagnoli ali Russo (KD), industrija Andreotti ali Ferrari Aggradi (KD), delo Brodoli-ni (PSI), zunanja trgovina Giolitti ali Donat Catten (PSI ali KD), trgovinska mornarica Spagnoli ali Natali (KD). državne udeležbe Mancini ali Ferrari Aggradi (PSI ali KD), zdravstvo Mariotti (PSI) turizem in predstave Forlani ali Gatto (oba KD). znanstvena raziskovanja Misa-si (KD), posebne nalo»e Piccioni (K D), reforma uprave Zannier (P,1 odnosi s parlamentom Scaglia ali Forlani (KD).
Po teh predvidevanjih bo PSI prejela devet ministrstev, od katerih bo odpadlo 4 Nennijevi skupini, 3 Martinijevi in 2 tanassijev-cem, pri čemer pa ostane prazno mesto za Giolittija, ki pa ima za
verriovieinamsKi ooramont minister. ~r '	PfJ- spi,n; horhnnn nš '»^~r
Sajgonske vojaško poveljstvo je že zlv za enotnost vseh ‘švicarskih sil. povzelo prve ukrepe: stavke, mani festacije in zborovanja so v mestu
prepovedana: pblicija sme preiskati v vsakem trenutku, podnevi in ponoči, zasebna stanovanja; izredni zakon bo lahko stopil v veljavo vsak čas.
Hanojski tisk poroča, da so včeraj sestrelili nad Severnim Vietnamom tri ameriška izvidniška letala. Od prekinitve bombardiranja 1. novembra je bilo doslej sestreljenih nad ozemljem Severnega Vietnama deset ameriških letal.
Wilson o govoricah o vladni krizi
LONDON, 10. — Predsednik britanske vlade Harold Wilson je v spodnji zbornici odgovoril na vprašanje v zvezi z govoricami o mož nosti vladne krize. Izjavil je, da upa, da nihče ne jemlje teh stvari preveč resno. Pripomnil je, da ni bilo moč predvidevati, da se
vilno, sku-mo. Nič manj zapleten na ni položaj med demokristjani, kjer so notranji spori še mnogo o-strejši in kjer se vrši bitka z izrazito nasprotnih stališč.
Zaradi tega je še vedno negotovo, če bo jutri Rumor lahko že predložil Saragatu sestavo nove vlade, čeprav so se tri stranke dogovorile o programu in tudi o vrstnem redu reševanja kritičnih vprašanj
V zvezi z vestmi o novi vladi je podal ostavko predsednik «Confagri-
coltura« dr. Alfonso Gaetani, kar
......................■■■■■  ..............................UMU  ..........................IIIII IIIII III lllllll
NAČRT 0 PREUREDITVI KMETIJSTVA V EGS
Mansholt: skupnost potrebuje več mesa in manj masla
na reformo pokojnin v zvezi z vladnimi obveznostmi.
Predvideni predsednik vlade Rumor se je danes sestal s tajnikom PRI La Malfo in kasneje s tajnikom Ferrijem, s katerima je obravnaval sestavo nove vlade.
Na Sardiniji se je pričela splošna stavka v zvezi z razdelitvijo plačilnih področij.
Vsedržavne sindikalne organizacije , so proglasile 48-urno stavko uslužbencev veleblagovnic, ki bo 21. in 22. decembra v zvezi z zahtevami za obnovitev delovne pogodbe.
Britanski odgovor na sovjetske obtožbe
LONDON, 10. — Nocoj so objavili odgovor britanske vlade na sovjetsko spomenico. Britanska vlada zavrača sovjetske obtožbe, češ da je izkoristila vdor v CSSR kot izgovor za menjanje svoje politike. Nasprotno, je rečeno v odgovoru, britanska vlada želi nadaljevati svojo politiko, da bi dosegla boljše razumevanje med dvema državama in obžaluje dejstvo, da je bil do sedaj doseženi napredek prekinjen s sovjetsko invazijo CSSR, ki je suverena in neodvisna država in članica OZN. Pred invazijo je bilo predočeno sovjetski vladi, da bi tak nastop proti ČSSR neizbežno vplival na angleško-sovjetske odnose. Britanski odgovor zavrača tudi večinske . sovjetsko obtožbo, da je britanska vlada skušala prekiniti stike med dvema vladama in med prebivalstvom obeh držav, in dodaja, da je potrebno sodelovanje na tistih sektorjih, kjer je sodelovanje mogoče.
Odgovor zavrača tudi obtožbe o sovražni propagandi in dodaja, da, če bi sovjetska vlada pozitivno odgovorila na predlog sveta NATO za izboljšanje odnosov z vzajemnim zmanjšanjem oboroženih sil. bi se stanje lahko znatno izboljšalo.
BRUSELJ, 10. — Podpredsednik izvršnega sveta evropske skupnosti Mansholt je obrazložil danes tisku nekatera načela, ki navdihujejo njegov načrt za preureditev kmetijstva v državah skupnega tržišča. Se prej je Mansholt obrazložil svoj načrt na svetu zunanjih ministrov.
Eno glavnih Mansholtovih načel je, da skupnost potrebuje več mesa in manj masla. Hkrati pa je treba poskrbeti za okrepitev malh-nih in srednjih podjetij. Po Man-
ZAGREB, 10. — V Zagrebu se je včeraj končalo 3. zasedanje mednarodnega združenja organizacij in
Še vedno francoske ovire za trgovinski sporazum z Jugoslavijo 'Skistl/SS S
°	r	”	• rega so se udeležili zastopniki kon-
gresnih mest Sredozemlja, so dolo-
«Mcditerkongrcs3
Voditeljica delegacije FNO Nguyen Thi Binh
Naročniki! Bralci!
Kdor se prvič naroči na PRIMORSKI DNEVNIK, ho prejemal list zastonj vse do konca letošnjega leta. Poleg tega prejme v dar lepo slovensko knjigo ali gramofonsko ploščo s slovenskimi pesmimi.
Tudi tisti, ki bodo poravnali naročnino za vse leto 1969. dobijo v dar lepo slovensko knjigo ali gramofonsko ploščo s slovenskimi pesmimi.
Med liste, ki bodo poravnali celoletno naročnino do 10. februarja, bo razdeljenih deset lepib nagrad. Žreb bo določil srečne dobitnike!
sholtovem mnenju se bo sedanje stanje v kmetijstvu poslabšalo, če se ne bo pravočasno menjala sedanja kmetijska politika skupnosti. Predvsem je treba revidirati sistem cen, ki so ga do danes navdihovad socialni -azlogi in ne gospodarski. Sedanja politika cen je neposredna posledica povsem zastarelih proizvodih struktur. Kmetovalci so prisiljeni na intenzivno proizvodnjo. da si zajamčijo minimalni dohodek; prav zaradi tega se ne morejo prilagoditi trgu in morajo še dalje proizvajati, da ohranijo socialni minimum.
Desetletni program, ki ga predvideva komisija, določa, podpoto kmetistvu, da si opomore; potrebno je pomagati kmetijstvu, tudi da se osvobodi zastarele strukture; poskrbeti je treba, da bodo tudi kmetje in njihovi otroci lahko izbirali svoj položaj v družbi.
Po mnenju komisije je samo z reformo struktur v podjetjih z ustvaritvijo enote, v kateri bo kmet lahko racionalno delal, in kjer bodo investicije postale dohodne, mogoče doseči primeren dohodek. Samo na ta način lahko politika cen prispeva da se proizvodnja prilagodi potrošnji.
Ta preureditev se da doseči, samo če se ponudijo nova delovna mesta zunaj kmetijstva. Do leta
1980 bi se moralo kmetijsko prebivalstvo zmanjšati od 10 na 5 milijonov oseb: od teh zadnjih bi se morali 3 milijoni usmeriti v modema kmetijska podjetja.
Za spodbujanje predvidenega razvoja predvideva načrt podpore za ustanavljanje novih modernih kmetijskih podjetij, pomoč za investicije za povprečno 30 odst.; jamstva za kredite iz posebnih skladov.
Zatem govori načrt o raznih problemih na proizvodnih sektorjih: 30-odstotno znižanje cene masla in določitev močnih davkov na rastlinske maščobne snovi. ((Intervencijska« cena masla bi se morala poleg tega znižati od 173 dolarjev za tono na 111 dolarjev, kar bi povzročilo občutno zmanjšanje cen na drobno in zmanjšanje dohodkov za proizvodnike za 740 milijonov dolarjev. Glede živine predlaga načrt, naj bi kmetovalci opustili gojenje mlečne živine in naj bi poslali v klavnice mlečne krave. V razdobju 1969 do 1971 bi poslali v klavnice 2.502.000 krav več na leto. s čimer bi se zmanjšala proizvodnja masla za približno 30.000 ton letno. Za vsako zaklano kravo bi kmetovalci dobili 300 dolarjev s pogojem, da ima kmetovalec vsaj dve mlečni kravi.
(Nadaljevanje na 2 strani)
čili najvažnejše bodoče naloge združenja, katerega osnovni cilj je razvijati tako imenovani kongresni turizem. Osnovna značilnost tega združenja, ki je bilo lani ustanovljeno, je izkoriščanje priložnosti, za mednarodne kongrese in druge mednarodne sestanke, ki večinoma naj ne bodo v glavni sezoni, kar omogoča boljše izkoriščanje hotelskih zmogljivosti zunaj sezone. Znano je namreč, da je vsako leto na svetu okrog 2 do 3000 raznih kongresov. Med 27 mesti ustanovitelji Meditcrkongresa iz 14 držav Evrope in Afrike je tudi šest jugoslovanskih mest (Zagreb, Ljubljana, Dubrovnik. Opatija in Reka).
V Zagrebu je bilo pred kratkim ustanovljeno združenje kongresnih mest Jugoslavije.
SAN SEBASTIAN, 10. — Javni tožilec španskega vojaškega sodišča je zahteval smrtno kazen za 3 Baske, obtožene terorističnih dejanj. Obtoženci pridejo pred sodišče v četrtek.
NEW YORK, 10. — Varnostni svet OZN je odobril podaljšanje bivn-nja varnostnih sil OZN na Cipru 4o 15. junija prihodnjega leta.
SKOZI MARKO JE BONN POKAZAL, DA JE SPET-SILA
Nemški veliki topovi
Pravi pretres, do katerega je prišlo v Bonnu, ni bil v tem, da Francozi niso maral devalvirati franka. General de Gaulle razmetava ročne bombe po mednarodnem prizorišču že zadosti dolgo, da so opazovalci Elizejske palače lahko pričakovali kaj nepričakovanega. Pravi potres ie bil v tem, da Nemci niso storili tistega, kar so jim rekli. Ob diplomatskih sporih je običajno mogoče staviti na to, da gre pri prepirih zavoljo for me v resnici za skrb zaradi vsebi ne. Zato ob sedanji denarni krizi ni posebno važno, če je bil angleški finančni minister Jenkins predrzen, premier Wilson nasilen in profesor Schiller indiskreten. Važno je to, da je Zahodna Nemčija prevzela važno pobudo na edinem področju, kjer nihče ne dvomi o njeni moči: pri financah. Pretresljivo pa je to, da meja tega pod
•iiiiiiiiimfiimniiiiiiiiifiiiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniimi
V Prištini zaključeno zasedanje pokrajinskega
komiteja /K
(Od našega dooisnika)
PRIŠTINA, 10. — V Prištini se Je danes po dvodnevnem zasedanju končalo tretje zasedanje pokrajinskega komiteja Zveze komunistov, ki je bilo posvečeno sodelovanju in nalogam komunistov pokrajine v izvajanju sklepov II. seje pokrajinskega komiteja o zadušitvi sovražne dejavnosti, ki je dosegla vrhunec pri zadnjih demonstracijah v Prištini in nekaterih mestih pokrajine.
V razpravi so sodelovali večinoma člani komiteja albanske narodnosti in med njimi predsednik pokrajinske skupščine Fadil Hodža, ki je med drugim ugotovil, da sovražni ljudje pokrajine v svojem sistematičnem razvijanju nezado voljstva in nezaupanja med Alban ci, Srbi, Črnogorci in Turki, krijejo svoje delovanje z nekaterim, gesli Zveze komunistov, kar dokazuje, da nimajo poguma, da bi se odkrito upirali politiki Zveze ko munistov, ker vedo, da bi naleteli na obsodbo ljudstva. Delovanju so vražnih ljudi gredo po mišljenju Hodže na roko tudi nekateri na predni ljudje in včasih celo tisk, ki enostransko prikazuje samo to. kar je negativnega, a ne, kar .e pozitivno, ker je jasno, da v vsaki tudi najbolj razviti in napredni družbi ni vse v redu. Hodža je izjavil, da gre za iste sovražnik:' kot med vojno, in ugotovil, da je dobro znano, da so med vojno največ Albancev pobili balisti (albanski fašisti), a največ Srbov in Črnogorcev četniki.
Kot posebno značilno za ravnanje sovražnih ljudi pri zadnjih demonstracijah je Hodža navedel, da je ena in ista roka napisala na slednji gesli: «Dol Srbi, živelo al bansko ljudstvo«, a samo meter od tega gesla drugo: «Dol Albanci, živelo srbsko ljudstvo«. Hodža ie poudaril, da je dolžnost vsakega komunista, boriti se proti nacionalizmu v vrstah lastnega ljudstva Po njegovih besedah je dober revolucionar samo tisti, ki se : pravočasno in učinkovito bori proti nacionalizmu in šovinizmu v vrstah naroda, kateremu pripada.
Pokrajinska skupščina Kosova in Metohije bo na prihodnji seji med drugim razpravljala o predlogu, da se menja dosedanje imenovanje pokrajine. Mnogi znanstveniki in javni delavci namreč sodijo, da bi se morala pokrajina imenovati sa mo Kosovo oziroma po albansko Kosova. Pričakuje se, da bo razprava v' zvezi s tem predlogom zelo zanimiva.
B. B.
Mansholt
(Nadaljevanje
strani)
Načrt govori zatem o siauicorju in pravi, da dj bilo treba z nizati proizvodnjo za 5 jdstotkov (od B milijonov 48u.oOU ton na B milijonov’isB.UDU ton) Daije pravi, tla je treoa preprečiti ustvarjanje presežke. sadja in zeienjave ter da ie treoa stabilizirati cene uvožene maščobe in olja s cenami ten proizvodov na področje skupnosti
Načrt morajo sedaj proučiti izvedenci in o njem bodo spet govorili
v prvih mesecih prihodnjega leta.
Francoski zunanji minister Oeore je izjavil, da vidi njegova vlada v kmetijski politiki vzvod vsega skupnega trzieca. naric.ia ne misli ni-ka.mi	at gieue nadaljnjega
financiranja kmetijskih presežkov. Pripomnil je, da je treba biti zelo previtim Ce je res, da je treba zman) ati kmetijske presežke ie prav tako res, da do sedaj ni še nobena viaua spreiela predlogov izvršnega sveta.
Zatem je Debre načel diskusijo o loZiiiitv: »aapnosu rcukor do se-aai se ie tudi to pot ustvarila fronta petih proti francoskemu stališču Glede trgovinskih sporazumov z državami nečlanicami so poverili odboru stalmn predstavnikov, naj nadaljuje proučevanje
Govorili so zatem o sodelovanju pri znanstvenem in tenničnem raziskovanju, popoldne pa ie holandski zunanji minister Luns zahteval, naj dajo prednost proučitvi zahteve za pridružitev Izraela k skupnosti.
tovorili so zatem o francoskem predlogu o uvedb evropskega s. sferna za izdajanje patentov. Končno so govorili še o okrepitvi skupnosti.
Naslednji argument ie bil sklenitev preferenčnega trgovinskega sporazuma z Jugoslavijo. Svet bi moral pooblastiti izvršno komisijo, da sklene pogodbo z Jugoslavijo, toda niso se sporazumeli, kar se tiče govejega mesa Zadevo so prepustili v proučitev stalnim predstavnikom in bo spet na dnevnem redu prihodnjega zasedanja.
Težave je tudi to pot delal francoski predstavnik, medtem ko ie italijanska delegacija poudarila da bi bilo treba to vprašanje rešiti ob upoštevanju težav ki nastajajo Jugoslaviji s tem v zvezi Italija meni da ie nujna in potrebna rešitev tega vprašanja. Tudi druge delegacije so poudarile, da bi bilo treba čim prej navezati stike z Jugoslavijo.
Na koncu so govorili še o trgovinskih odnosih med skupnostjo in
Marokom.
ročja ni mogoče definirati tako zlahka, kakor so menili zavezniki Nemčije.
Vso zadevo prav lepo pooseblja Herr Strauss. Dejstvo, da Nemčija ni marala povišati tečaja za marko, je lepa zmaga zanj in za njegove pristaše — za poslovne ljudi, ki so vsi usmerjeni k izvozu in kurijo pod kotli CDU, in za bavarske kmete, ki so odvisni od visokih cen za živila. Bahanje kanclerja Kiesingerja, češ da marke ne bodo revalvirali, dokler bo on na tem mestu, nosi na sebi znamenja, ki pričajo, da je skočil na voz svojega finančnega ministra. On in gospodarski minister, profesor Schiller, sta bila kar voljna razpravljati o revalvaciji; Straussova trma pa jima je vlila poguma. Zdaj je bolj kot kdaj prej verjetno, da bo Strauss postal prihodnji zahod-nonemški kancler.
Toda zakaj je sploh postal finančni minister? Zato, ker ga ima velika večina zahodnonemške javnosti za daleč najnevarnejšega človeka v deželi; o financah pa meni, da je to varna in ne posebno izzivalna zadevščina. Resor za o-brambo je že imel in tam ga je delno polomil; ne samo zavoljo afere s Spieglom, ampak tudi zaradi razvpitih nazorov o evropski jedrski bombi je prišlo vse skupaj tako daleč da je postal »nesprejemljiv? za druge mandatno obdobje na vrhu Bundesvvehra. Tudi zunanje zadeve so bile zanj preveč eksplozivna rec, čemu neki bi izzivali Ruse — li morajo biti, mimogrede povedano, edini ljudje, ki jih ta demonstracija nemške moči ni vznejevoljila, temveč vzrado-sfila. Njihovi vojaki v Pragi zdaj morebiti čutijo - a pr krivem — da se je njihovo popotovanje navsezadnje vendarle splačalo.
In tako je Strauss postal minister za finance To je popoln miniaturni odsev vse zahodne politike do Zahodne Nemčije kot celote: naj si le polnijo trebuhe. Odnos Angležev do Nemcev spominja na s.ališče Adlaia Stevensona do komunistov:	debel komunisti so
manj nevarni kot mršavi Herr Strauss je pokazai, da lahko celo debelina ustvarja politično težo; da finančni načrti ne spominjajo na topove le po tem. da jih je mogoče imenovati po tipih topov — to so v Bonnu storili zahodni Nemci — ampak da tahko na bojnem polju ustvarijo prav tolikšen pri tisk kot topništvo Zahod je namreč v Bonnu začutil krepak piš monetarne salve
V nekem smislu do tega pravzaprav ni prišlo prezgodaj Vse predolgo je svet nekam sainogibno do mneval, da se bo dežela, ki je večja kot Britanija m gospodarsko naprednejša Kot Francija, v nedogled zadovoljevala z vlogo, ki je manj pomembna kakor nujna. Če bi šlo samo za odsev izida iz dru ge svetovne vojne bi bilo to morda prav. Toda je po pravdoreku zmagovalcev; uresničevalo pa bi se to lahko samo ob premagan-čevi šibkosti ali ob njegovem soglasju. Zdaj pa ni mogoče jemati kot samoumevnega ne prvega ne drugega pogoja Nemci imajo moč: drugi pa nimajo sredstev, s kakršnimi bi lahko pritiskali nanje. Če je Wilsori zares zagrozil, da bo umaknil britansko armado z Rena, je vprašanje, ce je to pri kanclerju zbudilo kdove kako globok vtis. Na Nemškem že nekaj časa namigujejo, da britanske čete niso na Renu zaradi obrambe pred Rusi, ampak zato da bi Nemce spominjale na to, kd. je zmagal v vojni. Britanska posadka v Berlinu ali ameriška vojaška prisotnost — to dvoje je povsem nekaj drugega Toda britansKo armado na Renu bi oilo najbrž pametno umakniti takoj, če že nt zastran pritiska pa zato, da bi si Angleži prihranili nekaj denarja Grožnja z umikom te armade nima prav nobenega smisla, če pa je ta armada tam samo zato, da bi Angleži lahko z njo grozili
Politika Zahoda do Nemčije je zares usodno dvorezna Zvezna republika naj bi se krepila, hkrati pa naj bi ne uporabljala svoje moči. Napredek in blaginjo najprej
hvalijo, češ da je to najboljša alternativa napadalnosti, potem pa se bojijo, češ da napadalnost izvira iz tega. Nemci godrnjajo, češ da so jim obljubili enakopravnost, toda samo, če ne bodo pričakovali, da bodo z njimi zares ravnali kot z enakimi. V tem tiči zrno resnice. Ravnati z njimi kot z enakimi ne bo niti lahko niti vabljivo. Toda čedalje teže je zatekati se kam drugam. Iz Bonna je vzniknila vznemirljiva resnica: Nemčija živi in se razvija in se bohoti na nemških tleh. Vse za hodne vlade, med njimi tudi bonska, so se dolgo pretvarjale, kakor da ni tako. Ni bila samo marka tista, ki so jo namenoma cenili premalo, da bi si bolj opomogla, pač pa vsa zahodnonemška država. Konec tega pretvarjanja je kaj neprijeten in negotov. Taka gotovost, ki temelji na pretvarjanju, je obsojena na smrt.
Z OBTOŽBAMI PROTI ZRN
Funkcionar Euratoma pred televizijo NDR
V Zahodni Nemčiji se pripravljajo na proizvodnjo nuklearnega orožja
Houston. To so ostanki «Luninega taksija«, katerega so prejšnje dni preizkuševali. Predvčerajšnjim naprave niso delovale in pilot je bil prisiljen skočiti s «taksija» in se spustiti s padalom, medtem ko je
taksi priletel na zemljo in se razbil
VZHODNI BERLIN, 10. — Funkcionar Euratoma Herbert Patzelt, ki je pribežal v Nemško demokratično republiko,^ je sinoči obtožil s televizije v vzhodnem Berlinu Nemško zvezno republiko, da se pripravlja na proizvodnjo nuklearnega orožja. Patzelt je bil dodeljen v Luksemburgu odseku komisije EGS za razdeljevanje vesti o Eu-ratomu, V krogih te ustanove pravijo, da on ni ijpel dohoda v oddelke, kjer so hranili tajnosti atomskega orožja.
Patzelt je izjavil, da je, predno je prišel k Euratomu, delal v centru za nuklearna raziskovanja v Karlsruhu, kjer proučujejo cikluse plutonija. Na vprašanje, če je ta
lllllllllllllllllllllllllllllllll■llllllll|||||||Illllllllllll|||||lllll|llllllllllllllllllllllllllllllll||l||||l||||||•lllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||II|I|||||||tl|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||t|I|.l|IIIIIIlll|lIl1llll||||||||||||lllllllllllllllllllllllllllll■l»IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII■lllll■l
PRED MOTELOM AGIP NEPALEC OD PALERMA
Tragičen zaključek zverinskega napada: ropar ubil zlatarja in svojega pajdaša
Roparji so hoteli kovčke z zlatnino - Sin zlatarja lažje ranjen
PALERMO, 10. — Nocoj se je poskus ropa dveh zlatarjev iz Milana tragično končal. Eden od roparjev je ubil 25-letnega zlatarja Raoula Capannija iz Regglo Emilije, a stanujočega v Milanu in prav gotovo pomotoma svojega pajdaša 20-let-nega Angela Aromatica iz Palerma, medtem ko je lažje ranil 30-letne-ga zlatarjevega sina Lionella. Tega so odpeljali v bolnišnico, vendar bo kmalu okreval. Medtem ko je Caparmi, kljub takojšnji zdravniški pomoči umrl nekaj minut po prevozu v bolnišnico Rdečega križa, je bil Aromatico, ko so ga pripeljali v isti kraj, že mrtev. Zdravniki so mu ugotovili precejšnjo rano na prsih, kar pomeni, da je njegov pajdaš sprožil proti njemu kvečjemu 7 razdalje dveh metrov.
Sin ubitega zlatarja je policijskim organom orisal kako je prišlo do tragičnega dogodka Oče in sin sta obiskala številne zlatarje v Palermu in pokrajini z vzorci draguljev. Proti večeru sta prišla v motel Agip, kjer sta hotela prenočiti. Komaj sta se z giulio ustavila, sta odprla pokrov prtljažnika, da bi odnesla s seboj kovčke, v katerih sta imela za nska1 desetin' milijo-nov zlatnine. V tistem trenutku se je poleg njiju ustavil fiat 850 svetle barve, lz katerega so stopili štirje neznanci. Eden od teh je naperil priti njima puško kalibra 12 in zahteval kovčke. Capanni, kateremu je sin vneto pomagal, se je uprl roparjem in začel pretep, pri čemer je takoj izločil dva. Tedaj je oboroženi bandit sprožil dva strela: eden je zadel Capannija, drugi pa Aromatica. Slednji je bil zelo znan policiji. 2e večkrat je imel opravka s sodiščem, zadnje čase pa je opustil delo v pekarni in se skrival Policija in karabinjerji so ga namreč iskali, ker so domnevali, da je bil zapleten v številne tatvine v Palermu in okolici.
Kasneje se je zvedelo še nekaj podrobnosti. Ko je oboroženi ropar zahteval od Lionella ključe od avta, je ta skušal zbežati do vrat motela, kar pa se mu ni posrečilo. Ropar mu je naperil puško in .nu hotel strgati ključe iz rok, toda Lionello se ni pustil in jih je vrgel pod avto Oče je priskočil na pomoč sinu in je onemogočil Aromatica. katerega je silovito stiskal za vrat Medtem sta dve osebi izstopili iz fiata 850. Eden je udaril s kopitom samo-
je zvrnil na tla, kamor je padel tudi Raoul Capanni, ki je rotil sina, naj se reši. Medtem ko je Lionello priskočil očetu na pomoč, so hoteli roparji spraviti v avto Aromatica. To pa se jim ni posrečilo, ker je streljanje privabilo na kraj ljudi od bližnjih bencinskih črpalk in iz motela.
ZARADI POROČENE ŽENE
Poskus «obra('una» na sicilijanski način
CATANIA, it). - Namestnik državnega pravdnika v Cataniij je odredil aretacijo 22-letnega narednika Giuseppa Roschetta iz Reggid Calabrie, ki služi vojaški rok pri 62. oklepnem bataljonu v Cataniji, 28-letnega Sebastjana Paternitija. in 34-letnega Carmela Calcagne oba iz Catanie. Vsi so bili zapleteni v pretep in streljanje, do katerega je prišlo v nedeljo ponoči pred vojašnico.
Preiskava je ugotovila, da je do streljanja prišlo, ker je Roschetto navezal razmerje s 20-letno poročeno Agato Di Benedetto. Patemili in Calcagno sta narednika večkrat povabila naj prekine stike s poročeno ženo, kar pa Roschetto ni hotel storiti. V nedeljo sta se Pa-terniti in Calcagno podala pred vojašnico in poklicala narednika, da
bL sobračunala» z njim. Vsi trije so se spoprijeli in med pretepom sta Roschetto in Patcrniti sprožila več strelov iz samokresov. Eden od strelov je zadel narednika v nogo. Vojaki so naredniku priskočili na pomoč in ga odnesli v vojaško ambulanto, kjer so mu nudili pomoč. Sedaj so vsi trije v zaporu: Calcagno pod obtožbo pretepa, Roschetto pretepa in nedovoljene nošnje orožja, Paterniti pa vrhu tega še zaradi poskusnega umora.
RAID LONDON
SYDNEY
SENZACIONALNA TATVINA V PREDMESTJU TOKIA
Lažni policaj odpeljal furgon bančnega zavoda
V n'em je bilo pol milijarde lir - Uslužbencev se je iznebil s pretvezo, da je v avtu bomba
TOKIO, K). — V predmestju glavnega mesta Japonske so danes izvedli senzacionalno tatvino, ki ji ni para v zgodovini japonske policije Mladenič 23 ali 25 let v uniformi policaja posebnih motociklističnih oddelkov za urejevanje prometa, se je približal z motornim kolesom iste vrste in barve kot jih imajo agenti, poltovornjaku neke banke, ki je prevažal zaprtih v treh posebnih zabojih iz plastike, 298 milijonov jen (približno pol milijar
je počasi premaknil vozilo naprej, kot bi se hotel oddaljiti od vrste avtov, ki so se ustavili za furgo-nom. Bančni uradniki, ki so se skrili ob cesti, so bili prepričani, da skuša policaj premakniti avto, da bi preprečil škodo na drugih vozilih. Kmalu zatem pa se je furgon oddaljil z vso hitrostjo.
Policija je nemudoma postavila cestne bloke, vendar se ji je posrečilo najti samo zapuščen furgon, v katerem seveda ni bilo več denar-
Osemdn«vna zamuda Bcnileya iz 1930. leta
Med potjo ,jc r.vto izgubil streho, žaromete, kolo in druge dele
BOMBAY, 10. - Z osemdnevno zamudo in z najnujnejšimi deli je prispel v Bombay edini avto iz 1930. leta, Bentley, ki se je udeležil raida London-Sydney. Bentley, ki ga upravljata Angleža Schellen-berger in Burklay, je med potjo v vrsti incidentov izgubil streho, vetrobransko steklo, žarometa in eno kolov-katerega so zamenjali z drugim »-skoraj enakim? originalu.
Med svojo odisejo sta imela šoferja veteranskega Bentleya tudi «simoatično srečanje« s »turškimi banditi?, ki so si vzeli za spomin še zadnji žaromet.
de lir). Mladenič, ki je imel na i ja. Zanimivo je, da je mladi tat,
spodnjem delu obraza masko iz vate, ki jo v Tokiu nosijo iz higienskih razlogov in predvsem močno prehlajene osebe, je ustavil furgon in je šoferja in spremljevalce opozoril, da je v furgonu bomba. To naj bi mu sporočili po telefonu. Vsi štirje uslužbenci banke, prepričani, da imajo opravek z agentom cestne policije, so brez oklevanja skočili z vozila Ko so odpirali zadnja vrata da bi rešili
verjetno, da bi si pripravil načrt, poslal bančnemu zavodu grozilno pismo z opozorilom, da bo pognal v zrak sedež banke, če ta ne bo pustila blizu železniške postaje Ko-kudunji zabojček s 300 milijoni jen. Uslužbenci so vedeli za grozilno pismo in prav zaradi tega so ti z lahkoto nasedli lažnemu policaju, ker so pač menili, da je neznanec izvedel napovedan’ načrt.
Med zasliševanjem so uslužbenci
zaboje z. denarjem, je lažni policaj. izjavili, da jim je lažni policaj
nepričakovano zakričal:	«Tu je.
Lahko vsak £as eksplodira.? Uradniki so videli kako je bel dim prihajal izpod motorja,' zaradi česa so se oddaljili od vozila, kot jim je naročil policij,1'® jih je tudi opozoril, da bo skušal onemogočiti eksplozijo.
Policaj se je usedel za volan in
millllllllllllllllllllUllllllllllllllIliiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllllIimililMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllllllllllllllllIllllliuilllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIII
MED ŠIROKOPOTEZNO AKCIJO OB SODELOVANJU HELIKOPTERJEV
Na področju Orane streljanje med karabinjerji in pastirjem
Gre za 19-letnega mladeniča, ki se je predal - Domnevajo, da je bil v stikih z iskanimi banditi
CAGLIARl, 10. — Danes zjutraj okoli 7.30 je prišlo na področju Orune do streljanja med karabinjerskimi oddelki in 19-letnim pastirjem Sebastjanom Palo, ki se je moral kasneje predati.
Karabinjerski oddelki so danes ponoči izvedli širokopotezno akcijo, pri kateri so sodelovali tudi helikopterji, na področju kakih 15 km od Oruneja, kjer bi se moral, pj
™ ----- — se
| domnevah preiskovalnih organov
s=. bjev fS^tsIss« SIS ssn
so sli proti Aromaticu, ki j je j razpisaj, za njegovo aretacijo nagrado 10 milijonov lir.
Okoli 7. ure se je patrulja pribli-
klical na pomoč. Tedaj je oboro ženi ropar verjetno izgubil razsodnost in je sprožil Aromatico se
IZ TRŽAŠKE KRONIKE
Koncert za otvoritev šol. leta na konservatoriju
Konservatorij «Turtim» je pripravil v ponedeljek zvečer v veliki dvorani Krožka za kulturo in umetnost zelo lep večer, s katerim je pričel svoje šolsko leto 1968-69. Obenem je bil večer posvečen llde-brandu Pizzettiju in so bila zaradi lepa na sporedu koncerta sama Pizzettijeva dela; o njem je v začetku tudi povoril ravnatelj konservatorija dr. Fiume. Končno pa so na tem večeru podelili več priznanj tako bivšim ucencem. profesorjem in še nekaterim za konservatorij zaslužnim osebam. Tako sta prejela nagradi mlada diplomiranca Gvberto Grossi (fagotist) ter Daniele Zanettovich (pianist), priznanja in medalje bivša učitelja Etto-re Signn in Alessandro Costantini-des ter arh. Aldo Maria Scorcia, medalje prosvetnega ministrstva za zasluge — izročila jih je mdtajni-ca v prosvetnem ministrstvu posl. Maria Bodalom — pa so prejeli Gianni Pavovich, Ettore Sigon in Orazio Fiume.
Na koncertu sta najprej nastopili pianistka Neva Merlak Corrado in violinistka Fernanda Selvaggio. Pokazali sta ne samo izvrstno pripravljenost temveč tudi močno samostojno igro, pri čemer mislimo še posebej na pianistko. Rita Lantieri Marega je zelo lepo odpela pesem 1 postori za sopran in klavir (pri klavirju jo je spremljal prof. L. Toffolo), nato pa še tri pesmi z orkestrom Končno se je zelo izkazal pianist Daniele Zanettovich, ki
je ob spremljavi orkestra odigral sklodbo Canti della slagione alta. Orkester konservatorija je vodil dirigent Toffolo.
Prireditev je občinstvu, ki je dvorano napolnilo, močno ugajala.
G. Milia razstavlja v galeriji Rossoni
Danes bo v galeriji Rossoni otvoritev razstave slikarja Giorgia Mi-lie, mladega umetnika sardinskega izvora, toda rojenega v Postojni. Milia živi in ustvarja svoje umetnine v našem mestu. Razstava ostane odprta do 20. t.m. Doslej se je udeležil že večjega števila vsedržavnih, deželnih in krajevnih kolektivnih razstav, na katerih je prejel tudi več nagrad. Osebne razstave pa je imel v Trstu, Gorici in v Veroni.
Padec zaradi burje
Močan sunek burje Je malo po-polnoči podrl na klancu pred gostilno «Ai soci« v Ul. Zugnano 62-letnega upokojenca Salvatoreja Val-demarina iz Ul. Corelli 4. Pri padcu se je Valdemarln močno pobil in se ranil pod očesom. Mimoidoči pešci so ga našli, ko je ležal na tleh Takoj so o tem obvestili rešilno postajo, od koder je prihitel avto RK, s katerim so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico. Tu so ga s pridržano prognozo sprejeli na nevrokirurški oddelek.
žala staji Gioacchina Cocconeja, ki ima dva brata: eden od teh je Pas-quale, o katerem domnevajo, da je zapleten v zločine, ki jih je izvršila tolpa Umberta Cossa, ki je sprožil proces znan kot «dogodki v Sassariju?, ki je te dni proti nekaterim policijskim funkcionarjem, med katerimi je tudi bivši poveljnik letečega oddelka kvesture sedanji vicekvestor v Livornu Grappo-ne. Drugega brata, Carmella, pa so poslali z otoka na celino in mu tako, onemogočili sodelovanje s sardinskimi tolpami. Coceonejev hlev je med hribom Cavadarbu in rtom Gomoredda.
Medtem ko so se štirje karabinjerji previdno približevali staji, je nekdo skušal zbežati. V rokah je imel puško kal. 91 s prerezano cevjo. Karabinjerji so mu ukazali, naj se preda, toda ta je sprožil proti njim štiri strele in stekel proti hribovitemu predelu. Helikopter, ki je krožil nad področjem, se je takoj spustil in pristal ter dal možnost karabinjerjem, da so preprečili beg oboroženemu človeku. Ko je videl, da ne more ničesar, je odvrgel orožje in se predal.
Fanta, ki so ga identificirali za 19-letnega Sebastiana Palo, so odpeljali v vojašnico SanfEfisio v Oru-tie, kjer ga je zaslišal poveljnik karabinjerske skupine iz Nuora podpolkovnik Giansante.
Pala je rekel, da je nekaj dni delal za Giacchina Cocconeja, vendar ni hotel povedati zakaj je streljal proti karabinjerjem. Ob koncu zasliševanja so mladeniča prijavili sodišču pod obtožbo poskusnega umora in posesti vojnega orožja. Karabinjerji nadaljujejo preiskavo, ker hočejo ugotoviti, če je bil Pala povezan z banditi, ki se skrivajo na področju in še posebno s Campano.
Ne izključujejo možnosti, da je fant streljal, da bi kril beg kakega bandita.
PO URADNIH VESTEH
V SZ se bavijo z uresničitvijo umetnega srca
WASHINGTON, 10. - Sovjetski znanstveniki pospešeno proučujejo možnost priprave umetnega srca, vendar so se, kot drugi raziskovalci, znašli pred istimi težkočami. To šo javili v posebnem poročilu iz sovjetske ambasade v Washingto-nu, kjer so navedli, da je načelnik laboratorija zavoda za klinično in poskusno kirurgijo v Moskvi dr. Valerij Šumakov, izjavil v intervjuju, da so zdravniki in tehniki njegovega oddelka pripravili srce, ki lahko več ur deluje v psu.
Do sedaj, pravi Šumakov, pa še r)iso našli za umetno srce primernega materiala
Po mnenju funkcionarjev »ameriškega načrta za umetno srce? poročilo sovjetske ambasade prvič uradno potrjuje, da se tudi v Sovjetski zvezi bavijo s proučevanjem in s poskusi za uresničitev umetnega srca Šumakov predlaga za delovanje umetnega srca upora bo «majhnega atomskega reaktorja?, ki naj bi bil povezan z miniaturnim računskim strojem. Ta bi moral določiti količino krvi, ki bi jo morali v raznih trenutkih črpati.
Zvornika se je potniški avtomobil zaletel v dve učenki, ki sta se vračali iz šole. Ena je bila na mestu mrtva, druga pa je umrla med prevozom v bolnišnico. Pri Slavonskem Brodu na cesti Zagreb-Beograd se je včeraj v štirih urah pripetilo enajst prometnih nesreč, pri katerih so bile tri osebe huje, deset pa lažje ranjenih. Na cesti Beograd-Niš jc prišlo do trojnega trčenja, pri tem sta bili dve osebi ubiti, tri osebe pa so bile huje ranjene. Na mnogih cestah v zaledju Kvar-nerja promet še ni normaliziran, na cesti Reka-Zagreb je prepovedan promet tovornjakov s prikolicami in z vlačilci. Vsa otala vozila morajo imeti verige oziroma zimske gume.
kel, da je bil direktor banke ubit med atentatom na njegovo stanovanje in da je popolnoma možno, da je tudi v furgonu bomba.
V BONNU
Pogajanja ZRN-SZ za uvedbo letalske proge Frankfuri-Moskva
BONN, 10. — Danes so se na ministrstvu za prevoze začela pogajanja za uvedbo direktne letalske proge Frankfurt-Moskva. Za uspešen zaključek pogajanj bo odločilnega pomena izbira vmesnih postaj: _ sovjetska delegacija predlaga letališče v vzhodnem delu Berlina Schoenefeld, nemška pa Prago.
V Bonnu pripominjajo, da sovjetska delegacija še ni zavzela dokončnega stališča, zaradi česar še ni prišel čas posvetovanja z zahodnimi zavezniki. To bi se zgodilo le, če bi bili na kak način prizadeti interesi treh zahodnih sil (če bi se na primer domenili za direktno progo, ki bi šla čez ozemlje vzhodne Nemčije).
LONDON, 10. — Danes se jc zve delo, da je britanski odpravnik poslov v Pekingu Percy Cradock obiskal včeraj kitajsko zunanje mini strstvo, kjer je razpravljal o po ložaju dopisnika Reuterja Anthony-ja Greya, ki je že od julija lani v hišnem priporu.
Glasnik Whithalla je izjavil, da proučujejo poročilo, ki so ga o tem razgovoru dobili iz Pekinga in ni hotel ničesar dodati, ker je »za deva zelo kočljiva?.
prvina bistvena za proizvodnjo nuklearnega orožja, je bivši funkcionar brez oklevanja pritrdilno odgovoril.
Potzelt je odšel iz Luksemburga skupno z družino pred tremi tedni. Z izgovorom, da ima nujne osebne opravke v Zahodni Nemčiji, si je izposloval dopust in tega je izrabil, da je zbežal v Vzhodno Nemčijo.
Pred dvema tednoma je govoril pred vzhodnonemško televizijo tudi zahodnonemški znanstvenik Eren-fried Petras, ki je izjavil, da je sodeloval pri proučevanju načrtov za kemično in bakteriološko vojno. Ta proučevanja financira bonska vlada. Patzelt je ob zaključku intervjuja izjavil, da je sklenil zapustiti nemško zvezno republiko, ko je spoznal, da sadovi njegovega znanja in dela niso šli v «pravo smer?.
Zaradi solidarnostnih manifestacij s OSSR
V Vzhodni Nemčiji številni procesi
BONN, 10. — V vseh važnejših vzhodnonemških mestih sodijo v teh dneh številnipi osebam, v glavnem mladim, ki so po vojaškem posegu varšavske petei-ice izrazili solidarnost s češkoslovaškim ljudstvom.
Glasnik odbora svobodnih pravd-nikov zahodnega Berlina je potrdil časniku «Welt?, da so do sedaj izrekli najmanj 20 obsodb s kaznimi nad letom dni zapora. Uradno ne javljajo o teh razpravah, medtem ko je vzhodnonemški tisk pisal le o prvih procesih, ko so sodili sinovom osebnosti onkraj Elbe, kot na primer sinu prof. Havemanna. Dejstvo, da sta «Neus Deutschland? in tiskovna agencija ADN objavila vest o obsodbi vidne;iših osebnosti, imajo nekateri kot opozorilo drugim političnim osebam in znanstvenikom, da morajo biti bolj spoštljivi do Ulbrichtovega režima.
Zaradi nacistične preteklosti
Nemškega diplomata v Lizboni bodo odpoklicali v Bonn
BONN, 10. — Nemškega poslanika v Lizboni Herberta Muellerja-Roschacha bodo v kratkem odpoklicali v Bonn. O diplomatu se je že precej govorilo julija letos, ko so ga obtoževali nacistične preteklosti. Ausvvaertiges Amt ni proti njemu disciplinsko ukrepalo, ker je Muel-Ier-Roschach izjavil, da je 1942. leta zaprosil, da bi ga poslali kot prostovoljca na fronto, ker ni hotel več delati v odseku nacističnega zunanjega ministrstva, ki se je bavil z «dokončno rešitvijo? židovskega problema.
BOLOGNA, 10. — Karabinjerji so aretirali bivšega 47-Ietnega primarija civilne bolnišnice Porrette Terme (Bologna) dr. Luigija Morellija, katerega obtožujejo posilstva in spolzkih dejanj na škodo nekaterih pacientk.
Zdravnik naj bi se po obtožnici sodeč spozabil nad ženskami, tudi priletnimi, ki so se zatekale k njemu na zdravljenje. Preiskavo so karabinjerji začeli sredi poletja 1966. leta na prijavo mlade gospe iz Porrette Terme. Tedaj so prof. Morellija razrešili dolžnosti. Zdravnik zanikuje obtožbe in je napovedal tožbo proti osebam, ki so ga oklevetale.
V JUGOSLAVIJI
Številne nesreče zaradi poledice
BEOGRAD, 10. — čeprav so včeraj in danes delovne skupine očistile vse glavne ceste je na mnogih promet zaradi poledice otežko-čen. Najbolj normalno poteka promet v Sloveniji, kjer so vse ceste prevozne in dobro očiščene. Na Hrvaškem in v severni črni gori ter Bosni in Hercegovini so glavne ceste sicer prehodne, vendar je zaradi poledice vožnja nevarna. Ponekod tudi megla ovira promet.
Zaradi poledice je bilo več prometnih nesreč z žrtvami. Blizu
iimiiiimmMimii im iiimmimiiiiinimmMM,,,,IMmIMll(MIMIII,,M|MIMmMmm(1|tJim|lMM||||
PO MNENJU ANGLEŠKEGA STROKOVNJAKA G. TflVLORJfl
Pomaranča kar petkrat koristnejša od jabolka
Vrsta motenj zaradi pomanjkanja vitaminov
LONDON, 10. — če se z uživanjem enega jabolka iznebimo enega zdravnika, nam uživanje ene pomaranče veliko bolj koristi, ker ima ta petkratno vrednost. To trdi strokovnjak v dietetiki dr. Geoffrey Taylor, ki raziskuje dietične navade britanskih državljanov. Taylor je prišel do zaključka, da bi morali Angleži uživati več pomaranč in da jc med njegovimi sodržavljani precej slabo hranjenih ljudi, kar je brez dvoma zaskrbljujoče. Skratka, se morajo prebivalci angleške kraljevine privaditi na drugačno dieto, to se pravi, da bi se morali hraniti bolj racionalno in učinkovito. Dokler ne bodo spremenili tega in vnesli v menu nekaj nove hrane, bi bilo pametno, da bi se ti posluževali vitaminskih tablet. Angleški zdravnik predlaga tudi u-stanovitev organizacije »International Nutritional Unit?, ki bi morala po njegovem mnenju koordinirati raziskovanja na dietetičnem področju. Geoffrey Taylor je proučeval
diete_ kakih petdesetih britanskih bolnišnic in so ga povabili v ckino strokovnjakov, ki proučuje posledi ce podhranjevanja.
Pomanjkanje vitaminov, pravi zdravnik, je posledica telesne in duševne utrujenosti. V tej tudi tiči razlog neuspeha študentov, ki so in telektuaJno na visoki stopnji in zelo vneto študirajo, pa vendar v trenutku izpita ne uspejo. Taylor pravi, da najdemo največje »krivce? na dietetičnem področju v šolskih, univerzitetnih, tovarniških in bolniških menzah. Te, pravi, »kvarijo? hrano s tem. da prekuhavajo zelenjavo. S pretirano kuho pa uničujejo vitamine. Toda, če je pomanjka nje vitamin razlog neuspeha v šoli, se ta nadloga ne konča v profesorskih registrih. Ta,ylor trdi. da so z raziskavanjem dokazali, da so neke črevesne motnje v direktni zvezi s pomanjkanjem vitamine C, medtem pa pride zaradi pomanjkanja BI do srčnih motenj in tudi nevritisa.
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Le navidezno se umaknite pred svojin* tekmecem, v resnici pa se pripravite za napad. Deležni boste neponovljivega umetniškega doživetja.
BIK (od 21.4 do 20.5.) Skušajte biti bolj obveščeni o vsem, kar se dogaja okrog vas. Preveč zaupal neki osebi.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ro* niste preveč domiselni, a kljub temu boste prodrli z neko idejo. * v čustvenem pog'edu je priporočljiva večja stvarnost.
RAK (od 22.6 do 22 7.) Danes ne boste imeli kdove kakšne sreče V poslih. Povežite se bolj s svojim* sosedi.
LEV (od 23.7 do 23.3.) Prestrogo ravnate s svojimi sodelavci. Prej več ste neučakani v ljubezenskih odnosih.
DEVICA (od 24.8 do 22.9.) Prejeli boste priznanje, ki vas bo navdušilo. Sreča dveh src je odvisna od ene same vase besede.
TEHTNICA (od 23 9. do 22.10.) Utrjujte še naprej zavezništvo, od katerega imate velike koristi. Vsaj enkrat dnevno pomislite na to, kaj je vaš življenjski smoter.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Iskren in zanesljiv prijatelj velja več kot kup denarja Nekdo se vari* bo izneveril.
STRELEC (od 22.11 do 21.12.) Z neodločnostjo boste vprašanje, ki iSa rešujete, še bol’ zapletli. V ljubezni vam poguma ne manjka, pač Pa takta.
KOZOROG (od 22 12. do 20.1) Zaključili boste kupčijo, ki vam prinesla ogromno korist. Ne odg0-varjajte na tendenciozna vprašanja-
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Dobro trgovinsko poslovanje zahteva solidne partnerje. Namenoma ignorirajte nekoga, ki preveč čveka.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne mislite, da vas izven družinskega kroga čaka sreča Še kar naprej zalivajte svoj ljubezenski vrtiček.
f f*'|
HH p. • v ■* 1
■ m	m
? 1^8:Sllit‘*%%*£ J- %
besedah samega avtorja svojevrsten, morda celo drzen poskus, z odlomki Cankarjevih del predstaviti vso raznolikost Cankarjeve proze in njenega miselnega bogastva. V skopem obsegu ene same knjige skuša ta izbor, ki obsega komaj štiri odstotke celotnega Cankarjevega opusa, prede staviti pisatelja in vso raznoterost njegovega dela. Takih predstavitev pri nas še ne poznamo, poznajo pa jih v svetu. Toda pri Cankarju je ta posebnost, da imamo pri njem sorazmeroma malo lapidarnih izrekov, ki bi jih bilo mogoče omejiti na en stavek. Zato ta izbor ne obsega samo posameznih stavkov, temveč 240 daljših ali krajših tekstnih enot, ki so vzete iz vseh Cankarjevih knjig razen iz Jakoba Rude, v celoti pa iz 112 njegovih leposlovnih in drugih spisov ter 18 pisem. Seveda je avtor ta izbor iz Cankarjevega bogastva razdelil na tri razdelke, po osnovnih motivih Cankarjeve umetnosti (Mati-Domovi-na Bog) oziroma na enajst poglavij, ki vsebujejo motivno in izpovedno sorodno uglašene odlomke, ki naj bi predstavili vse poglavitne in najznačilnejše poteze Cankarjeve ustvarjalne osebnosti obenem s podobo časa in razmer. Seveda je tak poskus prikazati najznačilnejše misl Cankarja v odlomkih subjektivno pobarvan, v
Sl. Ru.
(Nadaljevanje na 6. strani)
nost, da ne gre za faksimile rokopisa, ki sicer ni ohranjen, temveč natisnjene knjige. Založba pa je poskrbela tudi za spremno besedo, ki jo je nepisal France Bernik,. urednik poezije v zbirki Cankarjevega zbranega dela. Ta i spremna beseda O nastanku in usodi Cankarjeve Erotike pojasnjuje vse okoliščine v zvezi z nastankom pesniške zbirke, vse o-koliščine v zvezi s samo knjižno izdajo, posebej pa še odmeve te izdaje pri slovstveni kritiki tedanjega časa. Morda so prav ugotovitve o tedanji kritiki še najbolj zanimive in značilne za tedanji čas. Avtor namreč ugotavlja, da je bila Erotika deležna odklonilne kritike ne samo pri katoliških, temveč tudi pri liberalnih krogih, ki so sicer obsojali škofovo nekulturno početje s sežigom pesniške zbirke. Zanimivo pa je, da je tedanja kritika ugotavljala tudi nekomunikativnost in nerazumljivost Cankarjeve lirike, da je torej tudi preč petdesetimi led šlo za očitke, ki jih dandanes slišimo na račun moderne poezije današnjega časa.
Faksimile prve izdaje Cankarjeve Erotike bo v svoji elegantni opremi seveda posebna poslastica za bibliofile in za vse častilce Cankarjeve umetnosti.
Druga, nič manj zanimiva izdaja je Beseda Ivana Cankarja, ki jo je pripravil Boris Merhar. Pravzaprav govorimo lahko o treh

repertoarju Slovenskega gledališča v Trstu. Upoštevati pa je treba, da ni kazalo ponavljati istih Cankarjevih del za isto generacijo gledaliških obiskovalcev, saj bi to, spričo sorazmerno omejenega repertoarja, šlo na račun vseh drugih kulturnih činiteljev, ki prav
Rado Nakrst kot Jerman v «HIapcih» (sezona 1948—49)
tako odločilno kot čustveni vplivajo na sestavo gledaliških repertoarjev. Toda ze leta 1965 so se novi generaciji v Kulturnem domu v režiji Branka Gombača spet predstavili «Hlapci», s katerimi se začenja nova serija Cankarjevih uprizoritev. Da je to res,
Stane Starešinič kot Jerman v •Hlapcih* (sezona 1965—66)
nam lahko priča tudi letošnji «Cankarjev večer*, na katerem bosta Mira Sardočeva in Stane Starešinič recitirala izčrpen izbor iz Cankarjeve proze in poezije.
V triindvajsetih letih delovanja je torej Slovensko gledališče v Trstu dovolj prepričljivo pokazalo svojo zvestobo največjemu slovenskemu dramatiku. Če pa ni moglo odigrati pra/ vseh njegovih del, je to pripisati skoraj izključno objektivnim oviram in še posebno težavam v zvezi z zasedbo. Največja skrt vseh režiserjev, ki so se doslej ukvarjali s Cankarjevo dramatiko v Trstu, je bila namreč prav ta, da nudijo izredno velikim ljubiteljem Cankarjeve umetnosti, kakršni smo Tržačani, predstave, ki naj bi bile v vsakem pogledu vredne velikega Cankarjevega imena. Prav iz tega razloga ni na primer doslej prišla na oder Slovenskega gledališča v Trstu «Lepa Vida*. Toda v teh zadnjih letih se je tudi v tem pogledu marsikaj spremenilo. Zato je skoraj gotovo, da bo prav «Lepa Vida* naslednje Cankarjevo delo na repertoarju našega gledališča
JOSIP TAVČAR
Naslovna stran prve izdaje Pohujšanja v dolini šentflorjanski. Knjigo je založil, kakor toliko drugih Cankarjevih, Lavoslav Schvventner v Ljubljani leta 1908
oiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii||,||,|,,|,|,,,|,,,,,,,,,,,,,,llulllllllllllllimillllllll|)|||||1|,)|1|||l|||f|ll|)|lln,1lull)l|ll||lll|llll)|llll|lllt|ll|l)||IM)|nl)||l|||)l1IIIJlll)lllll|lllll)llll|l|)mlm|l)||||a
EROTIKA.
: /A .1	:
IVAN CANKAR,

Ivan Cankar iz fotografske zbirke Ivana Vesela iz I. 1905
če bi se hoteli danes Ivanu Cankarju, ki ga je pred petdesetimi leti neizprosna usoda iztrgala iz slovenske sredine in za večno ugasila njegov umetniški genij, če bi se mu hote,i danes primerno oddolžiti za to, kar nam je ustvaril in zapustil, bi vsaka 'beseda bila preskromna. Nemočno postane pero že spričo same misli na njegovo orjaško delo, ki ga je zmogel opraviti na svoji prekratki živ-' Ijenjski poti, črpajoč tako velikanske energije iz tako šibkega telesa.
Nepopravljiva je bila škoda, ki jo je z njegovo smrtjo moral utrpeti slovenski narod. Velikanska vrzel je zazijala na sicer plodni njivi slovenske u-rnetniške besedne tvornosti in ni je bilo lahko zamašiti. Toda nepovratno je odšel velikan, ki je kot redko kdo ljubil svojo slovensko zemljo, svoje ubogo, majhno in sredi burnih tokov zgodovine tako nebogljeno in ogroženo slovensko ljudstvo.
Življenje mu ni bilo naklonjeno, ni mu posredovalo ne Priznanj ne nagrad, bilo je resnično s trnjem in ne z rožcami Postlano. Ze od najbolj zgodnje mladosti je pil le iz čaše pelina, a ljudje, tisti ljudje, ki se je zanje trudil in jih ljubil, do njega niso kazali prizanesljivosti vse do dne, ko je zatisnil svoje utrujene oči. Tembolj bridko je prav kmalu bilo njihovo spoznanje o lastni kratkovidnosti in o krivici, ki so mu jo v preveliki meri bili storili in je tako usodno pospešila hjegovo smrt.
Ob mehkejši hrbtenici in bolj Prilagodljivi doslednosti, bi bil s svojo inteligenco dosegel vse, £ssar ni imel. Toda za to ni bil ustvarjen. V njem je bilo vse preveč človeškega, vse preveč resnično in pošteno sloveli-skega, vse preveč je bilo v njem odpora do krivice in nepote-senega hrepenenja po pravici. Cankar je sovražil krivico, sovražil je nasilje, laž, farizejstvo in lizanje peta.
Cankar je enkraten predstavnik zvestobe svojemu narodu. Njemu je — lahko rečemo — Posvetil samega sebe, svojo mladost in vse • svoje delo. Samo zanj je bil opravil tako velikansko garanje ,s svojo monumentalno ustvarjalno močjo Je posegel v naš narodni jezik m ga dvignil na mojstrsko ra-yen, kakor Antej se je spoprijel za svoje neseb.čne družbene, človeške in narodne ideale, m jih je osebno in v vseh svojih delih hrabro izpovedoval in ni od njih odstopal.
Cankar in slovenstvo je tema, za katero bi bila premalo cela knjiga. Zanj se je venomer vnemal ne samo kot u-metniška vest svoje dobe, ampak tudi kot aktivno nastopajoč politik. Ni se umikal v slonokoščeni stolp umetnosti sa-pto po sebi, ustvarjal in razdajal jo je za določen namen. Slovenija in slovenstvo, zanju bi bil dal svojo srčno kri, toda ni ju ločil od skupnosti o-stalih jugoslovanskih narodov, slutil in vedel je, da je edino v msni bratski zvezi z njimi obstoj teh dveh kategorij zanesljivo mogoč in varen.
Svojo največjo ljubezen in skrb za slovenski narod pa je Cankar, razumljivo, pokazal kot 'jmetnik, v svojih umetniških delih. Ogromna večina njego-Vlh pripovednih tem — razen hekaterih, nanašajočih se na djegova dunajska leta — je bi-
la postavljena v slovenski prostor med slovenske ljudi, med najbolj ponižane in razžaljene slovenske ljudi. Med temi se ne odvijajo samo njegovi romani in črtice, ampak tudi njegove drame. Cankar se je nasploh bolj nagibal k romanu in drami kot pa k liriki, kar je izhajalo iz tega, da je bil njegov odnos do življenja tako reformatorski kot obenem tudi revolucionaren. V Svojem pisanju je bil izreden stilist in v svojo umetniško prozo je pritegnil kar najbolj široko plast takratnega ljudskega besedišča. V ta svoj žlahtni slovenski jezik je Cankar znal kot nihče drug zajeti celotno podobo tedanje slovenske stvarnosti od gostilne do šole in cerkve, kakor tudi njen globinski refleks v slovenski duši. Ta slovenska duša je z njegovo pomočjo spregovorila s široko neposnemljivo simboliko: spomnimo se njegovih klancev, njegovih predmestnih krčem, ljubljanske cukrarne, njegovih procesij, zasanjane slovenske pokrajine itd. Toda to ni bilo iskanje kakih larpur-lartističnih efektov, ampak izraz globokih narodnih in socialnih idealov. In tudi ni čudno, če je ta simbolika povečini odeta v neko slovesno otožnost, saj so njeni nosilci v glavnem izgarane slovenske matere, slovenski Kačurji in hlapci Jerneji, slovenske sirote...
Zaradi tega tudi ostaja Cankar kot umetnik in človek tako aktualen še zlasti nam zamejskim Slovencem, saj smo tako oni v Italiji kot na Koroškem, še daleč od tega, da bi se ne mogli več čutiti razžaljeni in ponižani. Naša usoda je še vedno presenetljivo podobna usodi njegovih junakov, ki iščejo svojo pravico, a je ne najdejo. In kakor ima danes vsa Slovenija dovolj razlogov, da proslavlja njegov spomin, tako jih imamo v morda še večji meri tudi mi Slovenci v zamejstvu, ki nam ie še zmeraj življenjska naloga ohranjati svojo narodno bit in svoj materin jezik. Vračajmo se torej, kadarkoli moremo, k neusahljivemu vrelcu njegovih idealov in čistemu studencu umetniške lepote njegovega jezika, slovenskega jezika, ki ga je on dvignil do najvišjih vrhov popolnosti.
I). F.
«To dolgo pričakovanje je nekaj tako morečega, da je človek čisto nesposoben za vsako večje delo. Drobnarije pišem, članke o umetnosti itd., da se «držim pokonci*.
Slovenski umetnik nima v vsej domovini niti toliko kredita, kakor najslabše plačani zidarski pomočnik To ni sramota za u-metnika, temveč za domovino, ki še zdaj ne ve, da potrebuje tudi umetnik strehe, jedi in pijače.
•Pisateljsko podporno društvo*, ki ima 29.000 kron premoženja, je sklenilo, da bo podpiralo samo vdove in sirote pisateljev. Ob tem pa je pozabilo, da se pisatelj, če nima druge solidne službe, sploh ne more ženiti. Pozabno nadalje, da strada in prezeba cela vrsta mladih moči. V tem •pisateljskem* društvu ni namreč — niti enega pisatelja!
Kaj bi vse to pravil — saj je dovolj znano in lamentiranje tudi ne pomaga nič! —
(h Cankarjevega pisma tajniku Mohorjeve družbe 2. aprila 1910)
Cankar na odru Slovenskega gledališča
Doslej so bila uprizorjena dela: Hlapec Jernej in njegova pravica, Kralj na Betajnovi, Hlapci, Za narodov blagor, Pohujšanje v dolini šentflorjanski; skoraj gotovo bo naslednje delo «Lepa Vida»
Cankarju je Slovensko gledališče v Trstu vedno posvečalo posebno pozornost in to ne samo iz objektivno zgodovinsko-umetniških razlogov, saj je Cankar brez dvoma največji slovenski dramatik, temveč tudi iz zgolj čustvenih nagibov. Cankar je namreč čutil posebno nagnjenost do Trsta in njegovih ljudi, katerim je še zlasti v svojih govorih namenil izredno lepe in plemenite besede.
Ni torej zgolj slučaj, da je bila že prva premiera po osvoboditvi v znamenju Cankarjevega imena. V režiji tedanjega ravnatelja gledališča Ferda Delaka in v njegovi dramatizaciji smo tržaški Slovenci prvič po dolgem fašističnem nasilju zaslišali na odru slovensko besedo iz trpkih ust hlapca Jerneja. Bilo je 2. decembra 1945 v gledališču La Fenice. Kdor je prisostvoval tistemu večeru, si še zdaj ob samem spominu briše solze od velike ganjenosti.
Povojno gledališko življenje v Trstu se je torej popolnoma pravilno obnovilo s Cankarjevo mislijo in tej misli je na splošno ostalo zvesto do danes. Že dve leti kasneje je v režiji Jožeta Babiča prišel na oder «Kralj na Betajnovi*, ki je prav tako doživel nepozaben sprejem. In enakega toplega sprejema so bili deležni tudi «Hlapci» že v naslednji sezoni 1948-49. Tudi tokrat je kot režiser nastopil Jože Babič, kateremu gre prav gotovo glavna zasluga, da je Cankarjeva umetnost spet našla pot v Trst in vsaj za čas predstave nudila Tržačanom magičen občutek, da ni bilo nobene fašistične prekinitve v napredovanju slovenske kulture v zamejstvu.
Naslednja Cankarjeva uprizoritev je bila v sezoni 1950-51. Zaupana je bila režiserju Slavku ,n-nu, ki je skrbno in v marsikaterem pogledu celo mojstrsko pripravil «Za narodov blagor*. Premiera je bila v Avditoriju 21. aprila 1951. Niti dve leti kasneje je Jože Babič spet segel po Cankarjevi umetnosti in zrežiral •Pohujšanje v dolini šentflorjanski*. Bila je ta morda najlepša Cankarjeva predstava v izvedbi Slovenskega gledališča v Trstu, saj je Babič vložil vanjo vso svojo že popolnoma zrelo umetnost in vso svojo duhovito domiselnost Uspeh seveda ni mogel izostati. O njem priča med drugim tudi veliko število ponovitev
Po tej uprizoritvi nastopi dolga doba enajstih let, v katerih ni nobenega Cankarjevega dela na
................lil.....Illlllll.m
Osma knjiga Cankarjevega zbranega dela
V dneh, ko se je približevala petdeseta obletnica smrti Ivana Cankarja, je Državna založba Slovenije, v počastitev spomina pisatelja, izdala dve knjigi: Hlapca Jerneja v angleškem prevodu Sidonije Jerasove in dvojezično izdajo, v srbohrvaščini in slovenščini, Bele krizanteme. (Prevod Roksande Njegoš). Poleg teh dveh izdaj, o katerih smo v Primorskem dnevniku že poročali, pa je Državna založba izdala še osmi zvezek Cankarjevega zbranega dela v redakciji glavnega urednika Antona Ocvirka in urednika Dušana Voglarja, ki je pripravil osmo knjigo in ji napisal opombe.
Lani je Državna založba začela izdajati zbrano delo Ivana Cankarja, ki bo predvidoma obsegalo trideset knjig in prineslo poleg poezije, proze in dramatike, tudi vso Cankarjevo korespondenco, kritične in polemične spise ter politične spise, tako da do Cankar prvikrat v celoti predstavljen v enotni izdaji, ki bo razen tega nadrobno in skrbno komentirana od naših najbolj priznanih literarnih zgodovinarjev. Izdaja zbranega dela bo teamsko delo petih, šestih urednikov, od katerih so posamezni prevzeli vsak določeno zvrst. Tak načrt je bil sprejet zato, ker z nekaterimi stvarmi ni bilo mogoče več odlašati, predvsem pa zato, ker le tak način omogoča sočasno delo urednikov in hitrejše izhajanje posameznih zvezkov. Lani smo dobili prvi, tretji in šesti zvezek, žal pa se je izdaja drugega in četrtega zvezka, ki bi marala iziti sočasno z osmim, zavlekla zaradi težav s tiskarno. Tako torej zaenkrat pozdravimo na knjižnem trgu le novi osmi zvezek: ob pričakovanju ostalih dveh in v upanju, da bodo uredniki in založba zmogli predvideni program treh, štirih zvezkov Cankarjevega zbranega dela vsako leto.
Osmi zvezek Cankarjevega zbranega dela obsega skromen del Cankarjeve proze in sicer prozne spise, ki so nastali od poletja 1899 do septembra 1901. Gre za prozne spise Jesenske noči, Popotovanje Nikolaja Nikiča in Knjigo za lahkomiselne ljudi. Vsa ta
(Nadaljevanje na 6. strani)
IZDAJE CANKARJEVIH DEL OB OBLETNICI SMRTI PISATELJA
Faksimile knjige «Erotika» iz L 1899 «Beseda Ivana Cankar ja» v 3 izdajah
(Prvo je izdala Državna založba Slovenije, drugo Mladinska knjiga)
Hvale vredno je, kako so se slovenske založbe ob 50. obletnici smrti Ivana Cankarja pripravile na to obletnico in kako so jo počastile z nenavadno velikim številom raznih izdaj Cankarjevih del. Na drugem mestu poročamo, da je Državna založba izdala osmo knjigo Cankarjevega zbranega dela in da bo v kratkem izdala še drugo in četrto knjigo tega velikega, na trideset knjig predvidenega opusa. Ista založba je izdala dvojezično Belo krizantemo, obenem pa Hlapca Jerneja v angleškem prevodu Sidonije Jerasove. Toda tudi založba Mladinska knjiga ne zaostaja. Pravzaprav bi lahko rekli, da tekmuje z Državno založbo in da je to kulturno tekmovanje bilo več kot uspešno, saj je prineslo na slo venski knjižni trg vrsto novih knjig Cankarjevih del. Ne bi posebej omenjali, da je Mladinska knjiga lani izdala sedem knjig obsegajoče izbrano delo Ivana Cankarja v zbirki Naša beseda in da bo prav v teh dneh zaradi tega, ker so knjige pošle, dala na knjižni trg ponatis te izdaje. Tako bomo znova dobili v nakladi 5000 iz vodov sedem knjig najboljših in najznačilnejših Cankarjevih stvaritev. Toda ob obletnici Cankarjeve smrti, ki je letos postala neke vrste kulturni praznik, moramo posebel zabeležiti dvoje izdaj te podjetne založbe: faksimile Cankarjeve Erotike in pa Besedo Ivana Cankarja. Ti dve knjigi pa zaradi svoje pomembnosti zaslužita posebno mesto v naših knjižnih pregledih.
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.30 Jutranja glasba -11.40 šola - 12.00 Igra Morgan -12.20 Za vsakogar nekaj 13.30 Glasba po željah - '7.00 Safredov orkester 17.35 Poljudna enciklopedija - 18.30 Šola - 18.50 •Rezijanska pripovedna pesem o godcu pred peklom* - 19.10 Higiena in zdravje - 19.15 Melodije - 20.35 Simf. koncert - 21.10 Za vašo knjižno polico
TRST
12.05 G. Langone - 12.25 Tretja stran - 13.55 Drugo dejanje opere «Samson in Dalila*.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.00, 16.00, 19.15 Poročila 7.10 Jutranja glasba - 8.00 Prenos RL - 10.15 Ansambel N. Riddle - 10.45 Plošče -
11.00	Otroški kotiček - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 12.50 Glas ba po željah 14.15 Nove plošče -
14.30	Ritmi 15 00 Prenos RL -
16.30	Otroški kotiček 16.45 Operna glasba - 17.40 Plesna glasba -
18.00	in 19.30 Prenos RL - 19.00 Ansambel Denny Martin - 22.10 Jazz - 22.35 Komorna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00 15.00, 20.00 Poročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.10 «Lucia di Lammermoor* - 10.35 in 11.08 Ure glasbe 12.05 Kontrapunkt - 14.45 Nove pesmi 16.30 Moretti in Al Bano - 17.10 Program za mladino - 19.13 Honorč
SREDA, 11. DECEMBRA 1968
de Balzac: «Gospodična Mignon*
-	19.30 Luna park - 20.15 A. To-relli: «Fragilita» - 21.45 Simfonični koncert.
II.	PROGRAM
7.30, 8.30, 13 30 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Lahka glasba - 9.40 Glasbeni album 10.00 Rossini, 13. nad. - 10.40 Glasba po željah • 11.40 Pesmi desetletja - 14.05 Juke box - 15.15 Koncert 16.00 Popoldanski spored 17.35 Enotni razred - 18.20 Poljudna enciklopedija - 20.00 Pisan spored 21.10 Jazz - 22.40 Ameriške plošče.
III.	PROGRAM
10.00	Operna glasba - 10.30 Čaj-
kovski - 12.20 Komorna glasba -13.00 Simf. koncert 14.30 Sopranistka	Elly	Ameling in	pianist
Jorg Demus	15.55	Sodobni skladatelji	18.30	Lahka	glasba	- 18.45
Kulturni pregled - 19.15 Koncert -
20.30	Filozofske vede v Italiji.
FILODIFUZIJA
8.00	Faure, Cherubini, Čajkovski in Poulenc - 10.53 Recital kvarteta Tatrai - 13.30 Plošče - 14.05 Sodobni skladatelji.
SLOVENIJA
6.00.	7.00,	10.00,	13.00,	15.00,
19.15 Poročila - 6.50 Danes za vas
-	7.25 Telesna vzgoja - 7.45 Informativna oddaja 8.08 Glasbena matineja 8.55 Pisan svet pravljic - 9.10 Skladbe za mladino -
9.30	Orkester Parris Mitchell -9.45 Holandske pesmi - 10.15 Pri
vas doma - 12.10 Leoš Janaček: «Vlaški plesi* - 12 30 Kmetijski nasveti 12.40 Od vasi do vasi
13.30	Priporočajo vam... 14.05 Koncert za oddih - 15.20 Glasbeni intermezzo - 15.40 Ivan Prijatelj: Domovina, glej umetnik 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Mladina sebi in vam - 18.15 Kitarski trio Staneta Kranjca - 18.40 Naš razgovor • 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice 20.00 Orkestralna glasba 21.30 Pre nos proslave ob 50-letnici smrti pisatelja Ivana Cankarja - 22.15 Jazz - 23.05 Ivan Cankar: Moje življenje - 23.15 Jug pevci zabav ne glasbe.
ITAL. TELEVIZIJA
13.30, 17.30, 20 30, 23.00 Dnevnik - 10.30 in 15.00 Šola 12.30 Otrok v šolski dobi ■ 17.00 Giocagio 17.45 Program za mladino 18.45 Znanost in tehnika 19.15 Marconi - 19.45 Šport in kronike - 21.00 Zgodovinski dokumenti - 22.00 Športna sreda
II. KANAL
19.00	Angleščina 21.00 Dnev nik - 21.15 Film: «La notte delle spie* - 22.30 «Le Corbusier*.
JUG. TELEVIZIJA
9.35 TV v šoli 14.35 Kongres ZKS - 18.00 Pisani trak 18.20 Ne črno ne belo 19 05 Glasbeni la boratorij - 19.45 Cikcak 20.00 Dnevnik - 20.30 Ob 50-letnici smrti
I.	Cankarja - 21.50 Z lokom nad leva — film - 23.10 Poročilo s kongresa.
Mladinska knjiga izdaja posebno knjižno zbirko faksimilov z naslovom Monumenta litterarum slo-venicarum. V tej zbirki, ki jo s sodelovanjem Marje Boršnikove in Branka Berčiča ter organizacijskega. urednika. založbe ..Martina Žnidaršiča ureja Alfonz Gspan, je izšlo doslej že troje del: Poezije Fr. Prešerna Prešernov Krst pri Savici in Gregorčičeve poezije iz leta 1882. Četrti zvezek, faksimile časopisa Vaje je nekoliko v zamudi, peti zvezek pa prinaša Cankarjevo Erotiko. To je tista Cankarjeva Erotika, ki je kot prva Cankarjeva pesniška zbirka izšla leta 1899 v Ljubljani pri založbi Kleinmayr in Bamberg in zbudila ogorčenje katoliških krogov, da je ljubljanski škof Jeglič pokupil skoraj vso naklado, okrog 700 do 1000 izvodov, in jih sežgal. Razumljivo je, da je zato prva izdaja Erotike, enovite pesniške zbirke, v kateri so vse pesmi razen šestih izrazito ljubezenske, in ki pomeni začetek nove dobe v slovenski literaturi, danes pravcata redkost. Res je, da so pesmi Erotike izšle tri leta kasneje v drugi izdaji, toda prva izdaja, ki je doživela tako nemilo usodo v slovenski ozkosrčni javnosti, je nekaj docela posebnega. Zato jo je založba prav ob obletnici avtorjeve smrti namenila slovenski javnosti v reprodukciji originalne izdaje, da s to izdajo oživi spomin na prvo in edino Cankarjevo zbirko, na samega Cankarja in da spomni današnjo slovensko javnost na nevzdržne razmere tedanjega časa. Faksimile Cankarjeve
Se ena prva Izdaja. Tudi Nino je založil L. Schwentner, in sicet 1. 1906; prej je že izdal osem Cankarjevih knjig
knjigah, ali treh izdajah vsebinsko iste knjige. Izdaja velikega formata je darilna izdaja. Na ščit-nem ovitku prinaša podobo Ivana Cankarja iz leta 1905 iz fotografske zbirke Ivana Vesela. Druga knjiga je izdaja v Kondorju s Cankarjevo podobo iz leta 1915. Tretja pa je miniaturna izdaja. Ta je natisnjena na posebnem papirju in vezana v svilo, je pa sicer brez slike. Vsebina vseh treh izdaj je enaka.
Beseda Ivana Cankarja je po
Danes pred petdesetimi leti (11.XII.1918) je umrl Ivan Cankar
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 4.5, najnižja 1.3, ob 19. uri 2.8 stop., zračni tlak 1007,7 narašča, veter 34 km severovzhodnik, burja s sunki 80 km/h, vlaga 48%, nebo 4/10 poobla-čeno, morje razburkano, temperatura morja 11.6 stopinje.
Tržaški dnevnik
OBISK VIETNAMSKE SINDIKALNE DELEGACIJE
Veličastna manifestacija v kinu «Ritz» izraz solidarnosti z borbo Vietnamcev
Obiski v Rižarni, pri županu in na deželi ■ Sprejem v hotelu «M‘dano» z udeležbo številnih predstavnikov delavcev
Danes, SREDA, 11. decembra
DANIJEL
Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.21 — Dolžr.na dneva 8.45 — Luna vzide ob 22.32 in zatone ob 11.58
Jutri, ČETRTEK, 12. decembra
alj6sa
Včeraj zjutraj je prispela v naše mesto delegacija severnovietnam skih sindikatov, ki se te dni mudi v Italiji na povabilo CGIL. Vodi jo sam predsednik sindikalne zveze DVR Hoang Quoc Viet, ki je skupno z drugimi delegati obiskal predstavnike tržaških oblasti in se udeležil zvečer solidarnostne manifestacije z vietnamskim ljudstvom, ki je bila v kinu «Ritz».
Delegacija je, kljub mrazu, najprej obiskala Rižarno pri Sv. Soboti in se poklonila žrtvam nacističnega terorja, ki so darovali življenje za iste smotre, za katere se danes bori junaško vietnamsko ljudstvo. Med ogledom tega strašnega spomenika iz nedavne preteklosti so Vietnamci bili vidno ganjeni.
Od tod so v spremstvu tržaških sindikalistov Calabrie, Burla in članov tajništva CGIL Guerra in Ver-cellina obiskali tržaškega župana, ki jih je vljudno sprejel in jim daroval grafiko s katedralo Sv. Justa. Župan je izrazil upanje, da bo v svetu prevladal mir kar si še posebej zeli prebivalstvo našega mesta. V svojem pozdravu je Hoang Quoc Viet omenil pravkar obiskano Rižarno in žrtve tržaškega prebivalstva, kateremu je želel uspeha v borbah za boljšo bodočnost.
Opoldne je delegacijo sprejel v Imenu deželne vlade podpredsednik Moro.
Popoldne je tržaška delavska zbornica organizirala v hotelu »Milano* sprejem, ki so se ga udeležili predstavniki tržaških delavcev, notranjih sindikalnih komisij večjih tovarn in drugi. Od tod je delegacija šla v kino «Ritz», kjer je nato bila solidarnostna manifestacija, ki se je je udeležilo veliko število ljudi.
Vietnamski sindikalisti so se posedli za govorniško mizo, dvorana pa je bila okrašena z rdečimi zastavami vseh tržaških sindikalnih zvez, vietnamsko in italijansko zastavo. V imenu tržaških delavcev je najprej spregovoril tajnik Nove delavske zbornice Calabria in v slovenščini Franc Gombač. Za njim je v dvorani, ki je bučala od navdušenja, ko so mladinci začeli skandirati ime Ho Či Minha, Spregovoril Hoang Quoc Viet. Govoril je v pojoči vietnamščini, a so njegove besede prevajali v italijanščino. Zahvalil se je za izkazano gostoljubje, ki ga je delegacija bila deležna v vseh italijanskih mestih. Orisal je borbo vietnamskega ljudstva, ki je privedla do prvega stvarnega uspeha, prekinitve bombnih napadov na Severni Vietnam. Vendar, je vzkliknil govornik, se borba ni končala, ker so imperialisti trmasti in ker se predstavniki lutkovnega režima upirajo.
Za vietnamskim predstavnikom je spregovoril tajnik CGIL Mario Dido.
Med govori so prisotni v dvorani sledili vzgledu posameznih sindikalnih zvez in nabrali večjo vsoto denarja. Denarna zbirka za Vietnam, ki se bo nadaljevala po tovarnah in delavnicah, je že snoči dosegla nad 400.000 lir.
Ob zaključku zborovanja je še enkrat spregovoril Calabria, ki je vietnamskemu predstavništvu izro čil dar tržaškega delavstva: srebrno tržaško helebardo na belem kra-škem kamnu ter album s prizori iz delavskih borb iz zadnjih let. Na zadnji strani albuma pa so slike prvih slovenskih in italijanskih žrtev fašizma.
V	Slovenskem klubu prof. Tavčar o svojem delu
V	Slovenskem klubu je včeraj zvečer prof. Josip Tavčar govoril o svoj tragični farsi «Red mora biti», ki jo prav sedaj pripravljajo v gledališču za premiero prve dni januarja. Avtor je najprej pojasnil svoje stališče do obravnavanja določenih problemov (problemov Slovencev nasploh ali problemov sodobnega človeka), nato pa je razločil smisel tragične farse. Nato je podal dobršen del vsebine
svojega dela, pri čemer sta dvakrat nastopila igralca Joško Lukeš in Stane Starešinič. Občinstvo je z napetim zanimanjem sledilo izvajanjem predavatelja ter njemu in igralcema izrazilo hvaležnost s ploskanjem. (V času, ko se v gledališču delo pripravlja, bo naš list avtorju in njegovemu delu posvetil več prostora in tedaj bo gotovo napisanega marsikaj od tega, kar smo slišali na včerajšnjem večeru.)
Opozorilo kmetom
Kmetovalce, ki pridelujejo oljke, opozarjamo da morajo do 31. decembra predložiti pokrajinskemu inšpektoratu za prehrano, Ul. Stel-la 1-2 prijavo o letošnjem pridelku, da bodo lahko prejeli dopolnilno nagrado za letošnji pridelek olja. Kakor je znano, znaša dopolnilna nagrada 269 lir na kilogram. Obrazce za prijavo lahko dobijo kmetje na pokrajinskem inšpektoratu za kmetijstvo, kjer jim bodo tudi pomagali sestaviti prijavo.
Danes popoldne ob 16. url bo v Kulfumem domu premiera Gorinškove vesele pravljice v treh dejanjih »Rdeča kapica«, ki jo je Slovensko gledališče pripravilo za naše malčke
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuniiiiniiiiiiiiinnmmminmmmununnnmmmmunnnmun^n^^^nmm^^^^
VPRAŠANJA IN INTERPELACIJE V DEŽELNEM SVETU
Tudi deželni odbor za demokratizacijo industrijskega pristanišča v Žavljah
Mala in srednja industrijska podjetja v Trstu se morajo prilagodili novemu položaju
Na včerajšnji seji deželnega sveta so obravnavali samo vprašanja in interpelacije svetovalcev in odborniki so dali v zvezi s tem kar 17 odgovorov.
Odbornik Dulci je odgovoril Cuffa-ru in drugim komunističnim svetovalcem na interpelacijo o podaljšanju zakona za upravljanje industrijskega področja pri žavljah ter dejal, da spada to v pristojnost vlade. Rekel je, da pri tem ni moč govoriti o “nedopustnih privilegijih« in “neustavnih možnostih«. Tako imenovane funkcionalne avtonomije (to je, da lahko sama podjetja poskrbijo za nakladanje in razkladanje ladij na tem področju) je podelila biv-
Sprejem vietnamske sindikalne delegacije pri županu	SdMJgal^vfadn? komisariat?613 1959
.........................iiiiiiiiiiiimii........................■iimiuuimoi,.im,■iimn,
RESOLUCIJA OBČINSKIH SVETOVALCEV KPI
Osmi oddelek za tbc pri Magdaleni se ne sme niti ukiniti niti skrčiti
Oddelek nameravajo spremeniti v vseučiliško kliniko, čeprav so se v njem specializirali za zdravljenje akutne bolezni
Občinski odbornik za zdravstvo Blasina je nedavno odgovoril na vprašanja svetovalcev KPI in PSI UP v zvezi z načrti o ukinitvi o-smega oddelka za zdravljenje tuberkuloze v bolnišnicah pri Magdaleni, ki naj bi ga spremenili v
Po prihodu na železniško postajo je vietnamski sindikalni delegaciji priredil sprejem Sindikat italijanskih železničarjev CGIL
niiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiilliiiiiiiiiiitiliiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiliiilimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilil
PROTI SPREMENJENEMU STALIŠČU DELODAJALCEV
Dveurna stavka delavcev v vseh obratih Italcantieri
Oktobra meseca so predstavniki podjetja pristali na pogajanja za zvišanje prejemkov, sedaj pa so se premislili
Včeraj so ob 14.15 delavci vseh obratov Italcantieri zapustili delo, ker sta sindikata kovinarjev FIOM in CCdL napovedala stavko. Italcantieri je s sporazumom na Interslndu 21. oktobra pristal na pogajanja s sindikati glede zahteve delavcev po izboljšanju prejemkov. Ti prejemki naj bi se zvišali s prvim januarjem 1969. leta, za sedanje razdobje pa naj bi delavcem izplačali enkratni znesek ((tuna tantum») 19.000 lir. Sedaj pa je ravnateljstvo Italcantieri naenkrat spremenilo svoje stališče ter izjavilo, da ne pristaja na izboljšanje delavskih mezd. Stavka je dobro uspela.
Včeraj popoldne so se stavkajoči delavci sestali na skupščini na sedežu sindikata v Ul. Pondares St. 8, kjer so razpravljali o nastalem položaju in sprejeli sklepe o bodoči akciji.
Zborovanja KPI
Danes ob 20. uri bo v veliki dvorani Ljudskega doma v Ul. Ma-
donnina 19 zborovanje KPI o sprostitvi in o poviških pri IAOP. Govorila bo občinska svetovalka Jole Burlo, predsedoval bo Claudio To-nel.
Danes ob 18.30 bo v Miljah sek-cijska skupščina, na kateri bo govoril tajnik federacije inž. Cuffaro.
KMEČKA ZVEZA vabi člane, vse kmete in pol-kmete
DANES ob 19.30
v občinski kopalnici v REPNU na predavanje inž. Simčiča o VINOGRADNIŠTVU.
JUTRI ob 19.30
isto predavanje v slovenski osnovni šoli na PROSEKU V osnovni Soli v ZGONIKU bo predavanje dr. Kralja o ŽIVINOREJI
univerzitetno kliniko. Ta vest je zbudila veliko zaskrbljenost sedanjih bolnikov v tem oddelku in vse javnosti, ki se zaveda važnosti zdravljenja tuberkuloze v našem mestu.
Odbornik Je sicer izjavil, da tudi občinska uprava nasprotuje u-kinitvi tega oddelka, vendar pa je dal vedeti, da bodo oddelek znatno skrčili, kar pomeni, da bodo v njem zmanjšali število razpoložljivih postelj. Razumljivo je, da odgovor ni zadovoljil svetovalcev, ki so poleg drugega zahtevali, da bi morala o tem vprašanju razpravljati najprej svetovalska komisija za zdravstvo, nato pa občinski svet.
Zapora ali tudi zmanjšanje zmogljivosti sedanjega osmega oddelka za tuberkulozo v bolnišnici pri Magdaleni upravičeno zbuja zaskrbljenost med prebivalstvom. Znano je, da je v tržaški pokrajini obolelost za tbc znatno nad vsedržavnim poprečjem in da so se zato tržaške bolnišnice skozi dolga leta visoko specializirale v zdravljenju tuberkuloze. Hkrati pa ne smemo pozabiti, da je osmi oddelek bolnišnice pri Magdaleni specializiran za akutne in kronične oblike tuberkuloze in da je m v deželi druge bolnišnice, ki bi razpolagala s tako speciazilacijo in vzorno oskrbo za bolnike, ki jim je treba včasih takoj pomagati, če se jim hoče rešiti življenje. V omenjenem oddelku je zdravstveno osebje podnevi in ponoči na razpolago bolnikom; v vsakem nadstropju so bolničarji, ki neprestano bdijo in takoj telefonsko obvestijo službujočega zdravnika, če je treba komu nujno priskočiti na pomoč. Vsega tega ni v ostalih zdraviliščih za tuberkulozo v naši deželi.
V ostalih zdraviliščih, kot na primer tudi v zdravilišču INPS na Trsteniku, zdravijo predvsem bolnike v začetni fazi obolenja, ki ne zahtevajo izrednih in nujnih zdravnikovih posegov v vseh dnevnih in nočnih urah. Podobno stanje je tudi v ostalih zdraviliščih, kamor pošiljajo mnoge tržaške bolnike, da imajo z njimi «manj» stroškov kot pri Magdaleni, kjer je oskrbovalni-na višja kot drugod Toda to ((varčevanje« socialnega zavoda in pokrajinskega protituberkuloznega konzorcija, je ugotovil svetovalec Pahor v občinskem svetu, je samo namišljeno. Bolnik, ki ga zdravijo pri Magdaleni, ozdravi v štirih ali šestih mesecih, v ostalih zdraviliščih pa potrebuje tudi eno leto in še več. Zato se tudi dogaja, da pristojne ustanove plačajo dejansko več za enega bolnika v zdraviliščih z nižjo oskrbovalnino, kot pa bi plačale za istega bolnika pri Magdaleni, kjer človeka poprej o-zdravijo kot drugod.
Sedaj pa hočejo prav oddelek za tuberkulozo pri Magdaleni ukiniti ter ga spremeniti v univerzitetno kliniko, češ da je tako že dovolj mest za bolnike tbc v drugih zdraviliščih. Prvi so se proti tej nameri uprli bolniki sami, ki so poslali pristojnim oblastem protestno pismo z zahtevo, da preprečijo ukinitev tega važnega bolnišniškega oddelka.
O tem vprašanju ho razpravljala komisija za zdravstvo občinskega
sveta, ki bo tudi načela celotno vprašanje univerzitetnih klinik v Trstu, ki jih nameravajo urediti v glavni bolnišnici.
Svetovalska skupina KPI je o tem vprašanju predložila občinskemu svetu resolucijo, v kateri ugotavlja, da uprava združenih bolnišnic vztraja pri svoji nameri, da skrči zmogljivost VIII. oddelka v bolnišnici pri Magdaleni. Potem ko je v resoluciji poudarjeno, da je ta oddelek edini, v katerem lahko zdravijo akutne oblike tbc in je za to tudi primerno opremljen pozivajo svetovalci pristojne ustanove, naj te svoje načrte opustijo in zahtevajo, da mora biti občinski svet o vsem tem podrobno obveščen, da bo lahko izrekel svoje mnenje glede preureditve združenih bolnišnic in glede ustanovitve univerzitetnih klinik.
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo France Prešeren v Boljuncu vabi vaščane, da si Izposodijo knjige, ki so na razpolago v društveni knjižnici, ki je odprta vsako nedeljo od 10,30 do 12. ure.
Kar se tiče zahteve po demokrati- | lično. Vsekakor je bilo v teh vpra-zaciji upravljanja industrijskih de- šanjih precej lokalpatriotizma.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Albine Blažina daruje Katerina Oreil 1000 lir za Dijaško matico.
javnosti v Žavljah, je deželni odbor za to, če se pri tem misli na zahtevo po razširitvi vodstvenega odbora industrijskega pristanišča, in pristojno odborništvo je žc pripravilo osnutek zakonskega predloga ter ga poslalo vladnim organom. Po lem predlogu naj bi bila dežela zastopana v odboru s tremi predstavniki ter sindikalne organizacije prav tako s tremi predstavniki in ne z enim kot doslej. Poleg tega naj bi bili zastopani v odboru tudi dolinska in milj-ska občina.
Isti odbornik je odgovoril na vprašanje liberalca Traunerja o položaju malih in srednjih industrijskih podjetij v Trstu. Rekel jc, da je položaj teh podjetij slab. Z njim se ukvarjajo vsi javni in gospodarski organi, da bi našli izhod iz velike žagale. Ladjedelnico Sv. Marka so preuredili in preurediti in prilagoditi se morajo zato tudi razna podjetja, če hočejo ostati pri življenju. ^Usmeriti se^jnorajp Torej na druga 'področja, ki niso izključno vezana na Iadjedelstvo. Na vsak način bodo oblasti posredovale v prid podjetnikom, zlasti pa v prid delavcem. Položaj pa ni tako slab, kot se zdi na prvi pogled. Dela za tovarno Grandi Motori so se že pričela in se nadaljujejo po predpisanem roku. Tudi Tržaški arzenal - Sv. Marko bo zagotovil v prihodnosti precejšnjo dela. Seveda bodo morala mala industrijska podjetja napeti vse sile, da prebrodijo razne težave in se rešijo iz stiske.
Odbornik Varisco je odgovoril na vprašanje komunistov Cuffara in Ba-cicchija, ki bi rada zvedela, kaj meni deželni odbor glede zadnjega zasedanja o atlantski zvezi v Trstu. Rekel je, da to zasedanje ni motilo deželne uprave, ki je vedno poudarjala mednarodno posslanstvo naše dežele. Svetovalec Cuffaro je dejal, da jc ravnanje deželne uprave pro-lislovno, kajti kako je moč odobravati taka vojnohujskaška zasedanja ter hkrati trditi, da se dežela zaveda svojega miroljubnega poslanstva. Cuffaro je dejal, da so celo demo-kristjanski mladinci na omenjenem zasedanju protestirali.
Odbornik Masutto je odgovoril na vprašanje svetovalca Bergomasa (K Pl) o študijah za regulacijo rečic Idrije in Verše. Dejal je, da so te študije opravili ter ugotovili, da je treba za ureditev vsega porečja Soče, kamor spadata tudi omenjeni rečici, porabili 8 milijard lir, pri čemer pa bo treba sodelovati z jugoslovanskimi oblastmi.
Odbornik Giust je odgovoril na
r""“ .................-"
•prašanji Mizzaua (KD) in Cecotta VMF), ki sta izrekla bojazen, da bi utegnil postati center za znanost in tehnologijo, ki naj bi ga ustanovili v Sesljanu. nekak dvojnik centra za mehanske vede v Vidmu. Odbornik je dejal, da je ta bojazen odveč, kajti predvsem CIPE še ni odobril njegove ustanovitve, poleg tega pa bo področje njegovih i aztskav raz-
.........min.....................................mimiiiiiiiiii.iiiiiimii..
SPORAZUM MED INAM IN LEKARNARJI
Zasebne lekarne bodo delile zdravila zavarovanim upokojencem
Doslej so morali tudi upokojenci po vsa zdravila v lekarne INAM
Na glavnem sedežu socialnega zavoda INAM v Rimu so se te dni sestali predstavniki lekarnarjev iz tržaške in goriške pokrajine s funkcionarji omenjenega zavoda. Po Izčrpni diskusiji so prišli do sklepa, da bo ustanova INAM sprostila dosedanji način razdeljevanja zdravil upokojenim zavarovancem INAM, lekarnarji pa ne bodo več tožili ustanove INAM. Sklep bo stopil v veljavo, ko bo dogovor podpisala osrednja uprava INAM, in to v najkrajšem času. Kakor je znano, ima ustanova INAM v go-riški in tržaški pokrajini svoje lekarne, v katere morajo njeni zavarovanci po zdravila z recepti, ki jim jih dajo zdravniki INAM. Zaradi tega se že več let vleče spor med ustanovo INAM in lekarnarji, M se na ta način čutijo prizadeti. Pred kratkim so lekarnarji sporočili, da bodo ponovno sprožili ta problem s stavkovnim gibanjem. Zato je deželno odborništvo za higieno in zdravstvo dalo pobudo za sestanek med pristojnim odbornikom, predsednikom pokrajinskega odbora INAM, ravnatelji sedežev INAM v Trstu in Gorici ter
predsedniki pokrajinskih zbornic lekarnarjev iz Trsta in Gorice. Sestanek je bil 28 oktobra in je bil dosežen prvi uspeh. Predstavniki lekarnarjev so namreč, pristali, da bodo še nekaj časa počakali, če bodo pokrajinska vodstva INAM takoj opozorila osrednje vodstvo INAM na nujnost, da se doseže liberalizacija glede razdeljevanja zdravil upokojencem. Deželni odbornik je medtem posredoval na pristojnem mestu, da bi se zadeva čimprej rešila.
Ko bo omenjeni dogovor stopil v veljavo, bo približno 40 tisoč upokojencev INAM iz tržaške in goriške pokrajine lahko jemalo zdravila z recepti zdravnikov INAM v kateri koli, najbližji lekarni, medtem ko so morali do sedaj po vsako zdravilo le v lekarne INAM, kar je bilo za marsikoga zelo nerodno.
Vest o uspešnem zaključku razgovorov v Rimu je deželnemu odborniku Devetagu sporočil ravnatelj tržaškega sedeža INAM dr. Leopoldi, ki se mu zahvaljuje za posredovanje.
Odbornik Masutto je odgovoril na vprašanje svetovalcev furlanskega gibanja, kako je s pokrajinsko cesto v dolini Krnante, ki pelje iz Njivice v Mikotinc. Rekel jc, da je za ta dela že poskrbljeno. Komunistu Ba-racettiju pa je odgovoril glede zamude pri gradnji brvi čez Tilment v občini Pušja ves. Pri tem je orisal potek del.
Odbornik Stopper je odgovoril na vprašanje svetovalcev iste skupine glede gibanja prebivalstva v deželi. Rekel je, da se je število prebivalcev v 12 letih, to je od leta 1955 do 1967, zvišalo za 6.211 enot, kar je po mnenju svetovalca zelo malo.
Druga vprašanja so se nanašala na razne druge probleme videmske in pordenonske pokrajine.
Gledališča
Verdi
- Predstava Busonijeve “izžrebane neveste« bo v petek in ne v četrtek, kot so sporočili! v začetku. Kot po navadi se predstava prične ob 20.30 za red C za parter In lože ter za red A za galerije. Zasedba bo enaka kot na prejšnjih predstavah.
V soboto, 14. t.m. ob 20.30 pa bo predstava »Nabucca« za red A za par. ter in lože in red B za galerije. Za obe predstavi se začne danes pri gledališki blagajni (tel. 23-988) prodaja vstopnic.
Teatro Slabile
Po predstavah Jonescove drame ((Morilec brez plačila«, ki so doživele zelo lep uspeh, pripravlja Teatro Stabile vrsto gostovanj z deli v Izvirnem jeziku. V sodelovanju z nemškim kulturnim Inštitutom bodo 20 in 21. decembra igrali Kafkov «Grad» in Lessingovo «Minno von Barnhelm«. Igrali bodo igralci nemške gledališke skupine «D£e Brucke«.
Današnja predstava »Morilca« se začne ob 20.30. Vstopnice so v prodaji v Pasaži Protti (tel 36-372 in 38-547).
Nazionale 15.30 «Aster>ix il Gallico«. Technicolor.
Grattacielo 16.00 «Tiffany Memorandum«. Irina Demick, Keri Clark. Technicolor.
Eden 16.00 «La 13. vergine«. Cristo-pher Lee. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 15.00 «Commaridos». Lee Van Cleef, Jack Kelly. Technicolor.
Escelsior 15.30 «Sissignore». Ugo To-gnazzi, Franco Fabrizi, M. Grazla Buccella G. Moschiri. Technicolor.
Hitz 16.00 «1 bastardi«. G. Gemma, K. Kinski, C. Auger, M, Lee. Techrii-cotor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Alabarda 15.30 «1 berrettl verdl«. J. Wayne, D. Janssen. J. Hutton. Technicolor.
Moderno 16.00 “Azione lunare«. Jer-ry Levvis. Technicolor.
Filodrammatico 16.30 “Soldati capel-loni». V. Fabrizi, Aroldo Tieri. Technicolor.
Aurora 16.30 “Prudenza e la pillo-la». Deborah Kerr David Niveri. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
TEATRO «CRISTALLO»
Ul. Ghirlandaio 12 Od 11. do 15. decembra 1968 bo gledališka skupina «RAF VALLONE« uprizorila Igro »POGLED Z MOSTA« z začetkom ob 21.15, v nedeljo ob 16.30 in ob 21.15.
19. decembra t 1. bo operetna skupina CALDERONI uprizorila opereto »CIN CI LA«, 20. decembra opereto “VESELA VDOVA« in 21. decembra opereto “DEŽELA ZVONČKOV«. Za vse operete je začetek ob 21.15.
Impero 16.30 «NeU’arte dl arrangiar-si». Alberto Sordii.
Vlitorlo Veneto 16.00 «11 caso di Thomas Brovvn«. Steve McQueen, S. Dunaway. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Garibaldi 16.30 «11 volo della fenice«. J. Stevvart, P. Finch. Technicolor.
Astra 16.30 “Zorro alla corte del re di Spagna«. Technicolor.
Ideale 16.00 “Agguato nel sole«. Ivon-ne De Carlo, P. Hunter, George Montgomery. Technicolor.
Abbazia 16.00 “Agente segreto 771 K P«. Robert Mltchum. Technicolor.
SLOVENSKO GLEDALIŠČA
KULTURNI DOM DANILO GORINŠEK
V TRSTU
RDEČA KAPICA
vesela pravljica v treh dejanjih Scenograf: DEMETRIJ CEJ Kostumograf: ANJA DOLENČEVA Glasba: ALEKSANDER VODOPIVEC Režiser:	JOŽKO LUKEŠ
PREMIERA
DANES,
PONOVITVE
V	četrtek,
V	petek,
V	nedeljo,
V	ponedeljek,
V	torek,
V	četrtek,
V	petek,
V	nedeljo.
11. decembra ob 16. uri
12.	decembra
13.	decembra
15.	decembra
16.	decembra
17.	decembra
19.	decembra
20.	decembra 22. decembra
ob
ob
ob
ob
ob
ob
ob
ob
16.
16.
16.
16.
16.
16.
16.
16.
uri
uri
uri
uri
uri
uri
uri
uri
Prodaja in rezervacija vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure. Pred vsako predstavo in ob nedeljah ter praznikih eno uro pred začetkom.
GOSTOVANJE DRAME NARODNEGA KAZALIŠTA « IVAN ZAJC » Z REKE Marin Držič
SKOPUH
V sredo, J8, decembra 1968 ob 20.30
Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstave pri blagami Kulturnega doma; oh nede-deljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav.
Odbor za proslavo
STOLETNICE KMEČKE ČITALNICE
v Skednju
Svečana proslava
OB STOLETNICI KMEČKE ČITALNICE
v nedeljo, 15. dec. ob 16. uri v kinodvorani v Skednju
Razstava
STOLETNEGA PROSVETNEGA DELA
v Skednju in na Kolonkovcu
14. — 23. decembra 1968 v prostorih Prosvetnega društva v Skednju
SAK JADRAN priredi
v nedeljo, 15. t. m ob 20. uri v mali dvorani Kulturnega doma
TRADICIONALNO
BRUCOVANJE
Vabljeni vsi, ki so kadarkoli (v zadnjih dveh stoletjih) zahajali na univerzo. Za bruce je prisotnost obvezna.
Ob priložnosti bomo izdali prvo števiko nove revije «MD«.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST
vabi 13. decembra 1968 ob 20.30 v Malo dvorano Kulturnega doma na predavanje predsednika Planinske zveze Slovenije, dr Mihe Potočnika
Srečanj’
e z gorami
ob izidu istoimenske knjige Predavanje bodo spremljali barvni diapozitivi.
Tržaška knjigarna bo ob tej priložnosti razstavila novo knjigo, ki jo bo avtor podpisoval
Razna obvestila
SPDT prosi vse svoje člane, da do
konca letošnjega leta poravnajo svojo članarino. To obveznost lahko o-pravijo v Ul. Geppa 9/11.
Prosvetno društvo France Prešeren v Boljuncu prosi svoje člane, da poravnajo članarino do konca leta. To obveznost lahko opravijo v nedeljah od 10.30 do 12. ure na sedežu društva.
RMV vabi člane in nečlane na pred. smučarsko telovadbo, ki bo v soboto, 14 t.m. na stadionu «1. maj« v Trstu Ul, Guardiella 7.
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 10. decembra 1968 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo je 11 oseb.
UMRLI SO: 85-letna Orsola Sabadini por. Visentinj, 71-letna Giuseppa Trcelj vd. Chiappolin, 56-letni Giuseppe Brancina, 70-letni Andrea Berginc, 70-letni Vittorio Schiesa, 80-letni Leopoldo Stamberglvi, 81-letna Carla Kralj vd. Fabi, 92-letna Euge-nla Ferluga, 77-letni Armando Boschi, 77-letni Fortunato Miozzo, 54-1 etn a Rosa Hrovatin por. Heidl.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Blasoletto, Ul. Roma 16. Davanzo, Ul. Berntnii 4. Benusst, Ul. Cavana 11. Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan).
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Vielmettl, Trg della Borsa 12. Cen-tauro, Ul. Rossetti 33. Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2. SanPAnna, Erta di S. Anna 10.
GALSBENA MATICA TRST
V soboto, 14. dec. ob 21. uri v Kulturnem domu
VOKALNO
INSTRUMENTALNI
KONCERT
Orkester
GLASBENE MATICE
Mešani pevski zbor PD «PRIMOREC» iz Trebč
Dirigent Oskar Kj'uder
Solista:
Vilma Bukovec (sopran) Rudolf Franci (tenor)
PROSVETNO DRUŠTVO « SLAVKO ŠKAMPERLE » Zaradi velikega zanimanja za
razstavo slik in dokumentov iz čitalniške dobe pri Sv. Ivanu
je prosvetno društvo podal j-šalo prireditev do vključno 13. decembra.
V petek, 13. decembra ob 20.30 priredi p. d. «S. Škamperle«
PROSLAVO 50LETNICE CANKARJEVE SMRTI
Predaval bo prof. Alojz Rebula
P	Prosvetno društvo “Ivan Cankar« pri Sv. Jakobu
	priredi v četrtek, 12. t m. ob 20.30
CANKARJEVO	
	PROSLAVO
Nastopajo:	moški pevski zbor
PD »I. Cankar« pod vodstvom	
pevovodje	Švare ter člani
dramske	skupine svetojakob-
skega društva	
Vabljeni člani in simpatizerji društva, posebno Svetojakob	
čani!	
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA razpisuje v sodelovanju « Cankarjevo založbo ob 50-b'ti 'ci smrti slovenskega pisatelja Ivana Cankarja
natečaj
ki se ga lahko udeležijo učen-®i in dijaki vseh slovenskih sol, ki delujejo na ozemlju italijanske republike. Natečaj ve Ija za - ILUSTRACIJO CAN KARJEVE ČRTICE — osnovna m enotna srednja šola — PROSTI SPIS - vse višje srednje šole
Ilustracije in spise bo ocenila strokovna komisija. Pri spevke je treba oddati na.ikas neje do 14. decembra letos.
Cankarjeva založba bo vse udeležence nagradila s knjigo, boljše prispevke pa še posebej z izbrano knjižno zbirko.
Slovensko prosvetno društvo Igo Gruden v Nabrežini predvaja v petek. 13. t.m. ob 17. uri in ob 20.30 slovenski film
LUCIJA
Vljudno vabljeni!
Slovensko prosvetno društvo »TABOR« — Opčine
vabi člane na prvi redni občni zbor, ki bo v četrtek, 12. de cembra 1968, ob 20. uri v Prosvetnem domu z običajnim dnevnim redom.
DVORANA BO OGREVANA
IZREDNO POMEMBNA PRIDOBITEV JA _VSE SLOVENSKO GOSPODARSTVO
Z otvoritvijo petrolejske luke v Kopru se začenja nova faza razvoja pristanišča
Ob sedanjem privezu lahko pristajajo tankerji do 35.000 ton nosilnosti, v načrtu pa je tudi pristajalni most za ladje do 200.000 ton nosilnosti • Govor predsednika koprske občine Mira Kocjana in glavnega direktorja družbe Petro! Rožmana
SKLEPI OBČINSKEGA ODBORA V GORICI
(Od našega sodelavca)
Včeraj dopoldne je bila na a"ka-ranski boniliki slovesna otvoritev novega priveza za tankerje, rezervoarje in druge objekte, ki predstavljajo prvo 1'aZo v izgradnji velikega koprskega petrolejskega pristanišča.
Slovesnosti so se udeležili republiški sekretar za gospodarstvo Cveto Kobal predsednik koprske občine Miro Kocjan, predsednik izolske občine Jernej Humar, glavni direktor podjetj i Petrol Ljubljana Jože Rožman, direktor Luke Koper Danilo Petrinja ter številni predstavniki gospodarskih organizacij.	....	.	..
Glavni direktor Petrola Rožn^ae • r- j v a I o z najvišjo oceno. Podpisnice te-v uvodu poudaril, da je to že 152. j S.a spričevala so prav'njene perspek-objekt, ki ga je zgradilo podjetje in tlve	~ '~x~
staniškem bazenu bodo zgradili terminale za kemikalije, za les, razne obrate, razne tovarne. Koprska industrijska cona začenja biti stvarnost. Klasične pristaniške operacije natovarjanja iztovarjanja in pretovarjanja sv začenjajo širiti na bogato področje predelave in proizvodnje. Iz obdobja ugibanj o določenih novih in osnovnih obratih bo treba kajpak čimprej v fazo resnih in konkretnih priprav.
Koprska luka zasluži zaradi svojih uspehov, doseženih ob naporih luškega kolektiva, pa tudi kolektiva železnice Petrola in drugih spriče-
nedvomno eden izmed najpomembnejših. 7. nj'm so namreč pridobili veliko skladiščnega prosmra, kar bo podjetju omogočita širše možnosti delovanja. To pa bo ve jkepa neme-]
njene bodoče možnosti, ki štor,,'ujejo.
Pred desetimi leti smo izročili svojemu namenu luko, pred letom dni železnico, letos pa že petrolejsko luko. Pred dnevi smo brali o nekem
na tudi za državo, ki je po eni sira- časopisu, da je to «!uka dobre na-
d-e». Sodim, da lahko izraz zamenjamo z ugotovitvijo, do e to luka 'čvrste prihodnosti*.
5.	J.L.G.: «Masculin-Feminin» - J. L. Godard, «Week-end» - J. L Go dard.
6.	Danski in švedski klasiki: «La stregoneria attraverso i secoli« - B Christensen, «11 padrone di casa» -C, Th. Dreyer, «11 carretto fanta-sma» - V. SjostrSm.
7.	Posebni večeri: «11 servo« - J. Losey, «Marat-Sade» - P. Brook, «Cinegiornali del Movimento stu-dentesco italiano«, «Cinegiornali del Movimento studentesco fran česen.
Izkaznica stane 2500 lir. Vpisovanja sprejemajo v osrednji prodajalni listkov v Gallerii Protti.
Nad 51 milijonov lir za gradnjo otroškega vrtca v Štandrežu
lan iz Ulice Giu-liani 25. Močan 'su- '
nek je žensko podrl, da je^erod- j Sktep bo moral potrditi občinski SVet HU petkovi Seji / rešilnim ^‘°^os°bo\0ni“doriia n:etod v občinski sirotišnici - Odobritev stroškov za slovensko trgovsko šolo
ni zelo na tesnem s skladiščnimi prostori, po drugi str; ji pa jugoslovanska proizvodnja nafte pokriva polovico domačih potreb. Poletje Petrol je izbralo Koper za izni Injo svojih skladišč, ker se večina transporta tega blaga odvija po morskih ppteh.	.
Z napravami, ki so bile včeraj odpr- j J?1) P celotnega kompleksa pristanite (poskusno obratovanje se jc za-' sk!h nanrav m in-tastriiske cone nc x.i_ 1 ---------1—;	i._ samo za to nodrocie, ampak za ce-
lotni slovenski in jugoslovanski gospodarski nrostor. Poudaril je tudi velik dose;>ek graditeljev ki jim je uspelo za jugoslovanske pojme v rekordnem času zgraditi vrsto zahtevnih objektov, nc da bi trpela kvaliteta
Po končani slovesnosti so si povabljenci ogledali naprave na bonifiki in privez v pristanišču.
Avto povozil
starčka do smrti
, Neznanec je včeraj, malo po pol-| noči, do smrti povozil 74-letnega u-I pokojenca Michela Bianco, ki stanu-
nr,	----' . ,-v, .	,	je v Ul. Pieta 37. Upokojenec se je
-icpi.hlisk, sekretar verjetno vračal domov po Ul. Tizia-
™	1 VZrn naprave svo- „0 Vecellio, ko je iz teme privozil
icmu namenu Čestital je kolektivu!-, vniiim nndim avtnmnhil ftnlcr av-k izrednemu dosežku in roudaril no
čelo že 1. novembra) :c možno v koprskem pristanišču p vz.emati petrolejske tankerje do 35.000 ton nosilnosti. rezervoarski prostor pa znaša 43.000 kubičnih metrov Po cevovodih lahko iz ladje prečrpajo nad 2 tisoč ton r 'le na uro, preko polnilne postaje pa lahko pošljejo nad 3 tisoč ton tekočine na dan. Podjetje Petrol je vložilo za izgradnjo teh nanrav 3 milijarde starih dinarjev, Luka Koner pa za privez 300 milijonov starih dinarjev.. ?.c v prvi polovici prihodnjega Ičla bodo znatno povečali kapaciteto in zgradili vzporedne objekte, s čimer bodo postale te nanrave največje in hkrati najsodobneje urejene na vsej jugoslovanski morski obali.
Načrte za prvo fazo sta napravila Industroprojekt Zagreb in Projektivni biro Luke Koper. Gradbena dela je opravilo podjetje Slovenija ceste iz Ljubljane, strojna in montažna dela Jugomontaža iz Zagreba, e-lektrčne instalacije IMP iz Ljubljane. Vsa dela so bila opravljena v rekordnem času dobrih osem mesecev.
Ob zaključku svojega govora se jc direktor Rožman zahvalil vsem graditeljem, nadalje Kreditni banki in hranilnici Ljubljana, Kreditni banki Koper, številnim republiškim organom in občinski skupščini Koper.
Zatem je v kratkem nagovoru pozdravil udeležence predsednik koprske občinske skupščine Miro Kocjan.
«Vse hitreje obračamo strani v knjigi razvoja koprske luke. Ce se je kdo pred desetimi leti še upiral, če je kdo pred petimi leti še ovna-'
, nova), če je imel kdo še pred nedavnim pomisleke glede izgradnje tega ali onega objekta, je danes povsem na dlani, da je koprska luka kako rentabilno podjetje, da je ta činitelj velike bodočnosti.
Z otvoritvijo novih petrolejskih instalacij, z otvoritvijo novega priveza za tankerje se je začelo v bistvu novo poglavje razvoja koprske luke, tega življenjsko pomembnega objekta za koprsko obalo in Slovenijo sploh. 0,b tem je rentabilnost železnice povsem zajamčena. To jc te-taeljni kamen v nadaljnjem uveljavljanju pomorskega gospodarstva.
Petrolejska luka je odskočna deska za nadaljnje dosežke, ki bodo seveda hitrejši, kolikor zavestnejša bo tadj podpora širše družbene skupno sti. In tu ne bo govor o podpori Umetnim, marveč gospodarsko ute-taeljenim, perspektivnim stvaritvam. ..Zdaj lahko pristajajo tudi tankerji do 35.000 ton nosilnosti, v načrtu Pa je pristajalni most tudi za tankerje do 200 000 ton nosilnosti. V pri-
LJuban Omladič
no padla na tla In sl zlomila kolk. j Z rešilnim avtom so jo nemudorha I odpeljali v tržaško bolnišnico kjer so.,jo sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo dveh mesecev Druga žrtev burje pa je 53-letna uradnica Carmela Annoscia iz Ul. od katerih bo San Francesco 6. Peš se je bila napotila po Ul. Rismondo k tramvajski postaji pri ljudskem vrtu, ko se je zaradi nenadnega sunka bur-ta osvobodila s kavlja, s katerim
Za reformo vzgojnih
Na zadnji sej občinskega' odbora v'Gorici so Varili več sklepov, al nekatere potrditi še, občin- svet, ki bo imel svojo sejo v pete^ 13. decembra z začetkom ob 18.30 uri. Ker je na .dnevnem redu za to sejo cela vr-
je. bila pripeta; oknica pritličnega I sta problemov, so sklenili,’ da bodo stanovanja v hiši št. 7 Odprta dk- I sklicali še eno sejo občinskega sve-nica je zaloputnila in pri tem moč-1 t,a prčd prazniki . in sicer za peno	udarila	v čelo žensko, ki je	|	tek	20, t m
prav tedaj šla mimo. Z rešilnimi	. ..	.
avtom so jo prepeljali v -bolnišni-1 Na sejl finskega sveta bodo co,	kjer so	ji rano na čelu obve-	razpravljali med	drugim o grad-
zali	in jo	nato odpustili domov,	|	nJ>	novega poslopja -za otroški vr-
Ktar .se bo	morala zdraviti.en te-	tac	v Štandrežu;	v ta namen je
deri.
Tatvina v trciovini v UL Fabio Fifzi
Včeraj je trgovec Gaetano
Soe-
predvidenih 51,6 milijona lir stroškov in ‘bo zanje prispevala tudi deželna uprava. Odbornik za javna deia Lupieri, je predlagal nakup fonometra za merjenje jakosti ropota, ki ga povzročajo indu-po raznih
ranza iz Bgri.ja prijavil policijskim
oblastem tatvino treh milijonov in strijski in drugi stroji 400 tisoč lir Tatovi so v noči med mestnih četrtih prvim in drugim decembrom vdrli njegovo trgovino v Ul. Filzi
Zanimivo predavanje v krožku «Salvemini»
«Ugovor» je, kot je znano, zajel tudi italijanski operni svet v obliki kritike ustroja in sistemov, ki so zastarali, a še vedno urejajo dejavnost tega sektorja kulturnega življenja.
Eden izmed pobudnikov tega «u-govora«, bariton Giuseppe Zecchicl-lo, ki nastopa v Trstu v operi »Izžrebana nevesta*, bo govoril jutri ob 19. uri v krožku za socialne študije «Gaetano Salvemini« v Ul. Mazzini 32 o temi: «Sedaj povzroča operno gledališče tesnobo, cinizem in protest«. Sledila bo razprava.
Program
ljudskega filmskega krožka «Umberto Barharo» za sezono 1968-69
. Ljudski filmski krožek «Umber-to Barbaro« nastopa v sezoni 1968-69 na kulturno in organizacijsko višji ravni kot prejšnja leta. Odslej bo predvajal 35 mm filme v dvorani CIFAP na Trgu Valmaura 9 vsak petek ob 20.30 od 13. decembra dalje. Letošnji program obsega 7 skupin zelo pomembnih filmov:
1.	Jugoslovanski režiser:	Slika-
nice . V. Mimica, «Ponedeljak ili utorak« - V. Mimica.
2.	Mladi italijanski filmski avtorji: «Un uomo da bruciare« - P. in V. Taviani in V. Orsini, «Sower-sivin - P. in V. Taviani, «Chi lavora e perduto« - T. Brass, «11 demo-nio» - B. Rondi, «11 gatto selvag-gio» . A. Frezza
3.	Madžarska družba v najnovej-ših filmih: «1 disperati di San-dor» - M. Jancsd, «Giorni freddi« -A. Kovacs, «11 padre» - I. Szabd.
4.	Pogled na Zahodno Nemčijo: «Nicht versohnt« - J. M. Straub, «Machorka - Muff» J. M. Straub.
IZPUHI) TRŽAŠKEGA PRIZIVNEGA SODIŠČA
/ žarometi sta zaslepljala zajce a streljala nanje iz avtomobila
Kljub pritožbi tožilca in oboli obsojencev so sodniki potrdili prvostopno obsodbo
, .Pred tržaškim prizivnim Sce.i. tjneustdnik Severino,
tatni pravdnik De Franco, zapisnikar Mosca Hitite!, obramba Borita a) sta se morala zagovarjati vče-taj 28-letni Claudio Jerman iz Ul. taf S. Lo-euzo 4 in 2B-letni Dino Laleich iz Ul. T. Lucianu 6.
.Mlad niča sta bila obtožena številih prekrškov v zvezi z neko tavsko pustolovščino, ki sta jo zagrešita v septembru lani.
(J tem dogodku je tržaško dnevno 5£soois!e svoj čas obširno poročalo. ‘4- septembra lani rožno zvečer so Jtake osebe opozorita karabintarje, je bilo slišati strele na področju med Trebčami in Bazovico De finski karabinjerji so pod vodstvom ["stoika pregledali noriročje. toda 1° d s j niso izsledili nobenega krivca. “c’e nekaj ur pozneje je neki avto ? ‘‘eško registracijo natatel na neki “ok karabinjerjev. Šofer je sicer tatovi, vozilo, toda takoj nato je skočil iz njega ter izginil v goščavi, tankisti so prijeli že omenjenega taalcicha, ki je priznal, da ,ie sku-s pri iatieljem lovil zajce po taiz.nji kraški planoti.
Sele nekaj časa pozne,je se je Ptajavil karabinjertom tudi Jerman, K1 je priznal, da je upravljal avto, z. katerega je zbežal nred karabinjerskim blokom. Mladenič ie potr-,!'• da je šel v bližnjo okolico, da . streljal divje zajce. V ta namen Je bil odstranjen z. avta vetrobran.
svojem lovskem pohodu po Kra-?.b sta mladeniča ustrelila 7 div-l*.ii zajcev Obtoženca sta oslepila ;lvali, ki so prečkale cesto z ža-jtaheti, oziroma z žepno svetilko, je omogočalo enemu izmed [nvcev, da je lahko hladnokrvno “italjal skozi sprednjo odprtino.
Prekrški, ki so zadevali oba mla-Peniča, so v glavnem zadevali ti-“ta člene zakona, ki urejajo lov. leh prekrškov pa je bilo kar pre-
sodi- I cej. Predvsem sta bila mladeniča gene-' obtožena, da st imela strelno orož-
je in naboje brez ustreznega dovoljenja. Prav tako sta brez dovoljenja nosila to orožje izven domačega stanovanja. Poleg tega nista imela dovoljenja za lov ter sta lovila divjad po sončnem zatonu s pomočjo umetnih svetlobnih virov (žarometi in električna svetilka). Poseben prekršek je zadeval lov z nedovoljenimi sredstvi in končno lov v rezervatu.
V juniju letos sta bila mladeniča obsojena zaradi prekrškov zakona o lovu na razmeroma nizke kazni: Jerman na 1 mesec zapora in 40 tisoč iir denarne kazni, Calcich pa tiči 8 dni zapora ter na 80.000 lir denarne kazni. Oproščena pa sta bila obtožbe nezakonite prilastitve avtomobila.
Kot smo fekli, sta mladeniča u-porabljala pri lovu avto z reško registracijo. Pozneje se je zvedelo, da je avto izročil Calcichu v popravilo neki jugoslovanski državljan. Mladenič -n se je polastil vozila ter šel na lov. Lastnik avta je pozneje izjavil, da je prepustil vozilo Calcichu, ker mu .je popolnoma zaupal. Proti razsodbi prvostopnega sodišča so se pritožili tožilec in oba obtoženca. Generalni tajnik je na včerajšnji obravnavi menil, da bi morali sodniki spoznati obtoženca za kriva tudi nezakonite prilastitve avtomobila, ker ga jima lastnik ni izročil z namenom, da bi kršila zakon. Zagovornik obeh obtožencev pa je trdil, da bi morali sodniki upoštevati pri odmeri kazni splošne olajševalne okoliščine ter jima naložiti najnižjo mogočo kazen.
Prizivni sodniki so potrdili prvostopno razsodbo. Na obravnavi sta bila oba obtoženca, vendar ne v pripornem stanju.
z veliko naglico avtomobil. Šofer av tomobila je sicer starca opazil in pritisnil na zavore. Toda hitrost, s katero jc vozil, je bila prevelika. Avto jc priletnega moškega podrl. Ko je neznani šofer opazil, kaj je storil, jc pritisnil na plin in izginil, ne da bi nudil ranjencu pomoči, ki je okrvavljen obležal. Takega so našli bolničarji Rdečega križa in ga odpeljali v bolnišnico, kjer je izdihnil proti večeru.
Na kraj nesreče so prihiteli tudi karabinjerji, ki sedaj iščejo pobeglega šoferja. Podatki, s katerimi razpolagajo, so skopi. Edina sied so zaenkrat odtisi koles na asfaltu in razdalja med črtama, ki sla nastali pri zaviranju. Na osnovi te razdalje naj bi avto bil vrste fiat 600.
Tudi včeraj žrtve burje
Burja je tudi včeraj zlasti pod noč razsajala po našem mestu, čeprav je zjutraj kazalo, da je zgubila na moči. Terjala je tudi nekaj žrtev.
Pri Sv. Jakobu je več krajev izpostavljenih močnim sunkom, med njimi tudi Largo Pestalozzi, čez katerega je šla zgodaj zjutraj 64-let-na gospodinja Ida Žerjal vd. ški-
......................................................................... iiiiiiiiiiimrfiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiii
v njegovo trgovino v Ul. Filzi 2 in odnesli denar iz blagajne.
Tatvino je odkril Speranza. vendar pa je opazil, da so neznanci vdrli v njegovo trgovino šele tedaj, ko je odprl blagajno. Tako zapornica, kot vrata v trgovino so namreč bile redno zaorte. Prav tako ni bilo nikjer opaziti znakov nasilja, kar dokazuje, da so tatovi imeli ključe trgovine. Speranza ie namreč pred časom izgubT ključe in si dal narediti nove. Ni izključeno torej, da so zlikovci naTi ključe, vedeli čigavi so, in izkoristili prvo ugodno priložnost. Izključena je možnost simulaciie, ker bi od tega Speranza ne imel nikakršne koristi: znesek namreč ni bil zavarovan.
Nalezljive bolezni
Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 2. do 8. dec. 1968 zabeležil naslednje primere nalezljivih obolenj: škrlatinka 15, ošpice 6. norice 14 (1 izven občine), oslovski kašelj 3, nalezljivo vnetje jeter 6.
Odobrili so nadalje stroške za u-reditev prvega razreda za trgovsko strokovno šolo s slovenskim učnim jezikom v Ul. Randaccio; odobrili st tudi sklepe da bodo v bližini glavnega mestnega pokopališča u-red:lj prodajni paviljon za pogrebne potrebščine.
Odbor je nadalje odobril stroške za moderniziranje opreme troša-rinskega urada, ki ga bo z novim letom pravzela občina v svojo u-pravo.
Na predlog odbornikov dr. To-
Športno združenje « D o m » v Gorici sporoča, da bodo vsak ponedeljek in četrtek ob 20. uri v telovadnici liceja na Trgu Julia. pripravljalni treningi za obnovitev odbojkarske ekipe «Doma».
Ljubitelji tega športa, starejši in mlajši, so vabljeni k udeležbi. Začetek v ponedeljek, 16. t. m.
V PONEDELJEK ZVEČER V NOVI GORICI
Plešivo in druge prehode odpreti tudi za promet s potnimi tisti
Razgovori delegacij SZDLS in PSI z Goriškega v tem smislu Interpelacija pokrajinskih svetovalcev PSI
O plešivskem in o drugih blokih na Goriškem so govorili v ponedeljek zvečer na sestanku med delegacijama Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije in Socialistične stranke Italije, ki je bil v Novi Gorici. Do sestanka je prišlo na pobudo goriške federacije PSI, ki je hotela razpravljati o bloku na Pleštvem, debata se je nato, po nastopu predsednika SZ DLS Borisa Kovšce, prenesla na vso obmejno problematiko na Goriškem.
O bloku na Plešivem smo v zadnjem času pisali precej in znane so razne pobude, kj so jih o tem problemu zavzeli socialisti.
Delegacijo PSI v Novj Gorici so sestavljali pokrajinski tajnik Gior-glo Dellago, podtajnik in pokrajinski odbornik Marko Waltritsch, podtajnik krminske sekcije Lucia-no Marangon, član odbora iste sekcije Pietro Zorzon, krminski podžupan Giannj Zar in podžupan v Koprivi Sergio Dosso. Delegacijo občinske konference SZDLS pa so sestavljali njen predsednik Boris Kovšca, član odbora Jožko Martelanc, Cvetko Nanut, Leban In tajnik Bratuž.
Delegati PSI so orisali zgodovino razprave o bloku na Plešivem, željo prebivalstva jugoslovanskih Brd in tudi prebivalstva v Krmi-nu, da bi prišlo do boljše kategorizacije tega bloka, kar bi omogočilo ponovno vzpostavitev zvez med Brdi in Krmlnom, ki so trajale stoletja In ki jih je meja začrtana pred dvajsetimi leti, nasilno pretrgala, željo, da bi se ta problem čimprej rešil.
S strani delegacije Socialistične zveze iz Nove Gorice pa je bil problem, kot smo že uvodoma dejali, razširjen. Ne gre, po mnenju Jugoslovanov, samo za problem odprtja bloka na Plešivem. Gre za odprtje čimveč blokov, na področju mesta Gorice, na področju Brd, na področju Krasa. Interes novogoriške občine je, da se sodelovanje na meji čimbolj razširi in dejstvo, da novogoriška občina zavzema tako široko teritorialno razsežnost jo sili, da se pogaja s celo vrsto občin na italijanski strani, da bi se stvar premaknila z mrtve točke. Odprtje ali kategorizacija blokov pa ni stvar krajevnih uprav, je stvar centralnih vlad, med katerimi je jugoslovanska, kot so poudarili predstavniki Socialistične zveze, že pripravljena, da bi tej želji obmejnega prebivalstva ustregla. Omenjeno je bilo, da so n. pr. postali vsi bloki med Jugoslavijo in Avstrijo v zadnjem času dostopni za prehod s potnimi listi. Prav tako je bilo ugotovljeno da so na zadnji konferenci v Bariju predstavniki italijanskega in jugoslovanskega turističnega življenja sprejeli sklep, da je na vseh italijan-sko-jugoslovanskih blokih treba 0-mogočltl promet s potnimi listi.
Vrnimo se k bloku na Plešivem. Ne obstajajo s strani jugoslovanskih oblasti negativne težnje za boljšo kategorizacijo tega bloka. Jugoslovani pa težijo, da bi odprli na področju Brd čimveč blokov. V drugem momentu naj bi število prehodov in drugi gospodarski faktorji določili kakšen blok naj bo mednarodnega značaja.
Delegaciji sta se po živahni diskusiji, v kateri je goriška PSI sprejela obveznost, da sproži pri nas tudi problem odprtja drugih blokov na Goriškem, obvezali, da bosta skupno vodili tozadevno
o tem pToblemu
akcijo, v prepričanju, da bo le s skupnimi močmi dosežen uspeh.
Ker smo že pri argumentu naj dodamo, da sta pokrajinska svetovalca PSI odv. Franco Macoratti in Agostino Tacchinardi vložila v teh dneh na pokrajinskega predsednika dr. Chientarolija interpelacijo v kateri zahtevata, naj se za boljšo kategorizacijo bloka na Plešivem zanima tudi pokrajinska uprava in sicer tako pri državnih kot pr; deželnih oblasteh ter pri mešani komisiji za mejna vprašanja, katera mora dati svojo po-
zitivno besedo v tem vprašanju.
...... ..... ........................................ |
Mejni prehod na Plešivem, za katerega se predlaga povišanje v višjo kategorijo, da se tu omogoči poleg dvolastniškega prometa tudi promet s prepustnicami in potnimi listi, je sedaj povezan z dobro asfaltirano cesto proti Krminu na eni ter Medani in Dobrovem na drugi strani, kot je razvidno iz gornje slike
llllllll|IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||ll||||||||||||||||||||||||||||||||1;|||||,,„,|,|||||||,,|,m||||||||||||||||||||||||||||||ll|||||||
NA POBUDO AGRITURISTA
Uspešen izid nagradnega natečaja «vino v izložbah»
V kratkem bodo razdelili tri določene nagrade Posebna pohvala še devetim tekmovalcem
Prvi nagradni natečaj pod naslovom «vino v izložbah«, ki ga je pripravil Agroturist v Gorici ob sodelovanju konzorcija za zaščito tipičnih briških vin in pokrajinske zveze trgovcev, je lepo uspel.
Posebna komisija je pregiedala izložbe, ki so bile prijavljene za natečaj ter je takole prisodila nagrade:
1.	Izložba trgovine Elio Franco na vogalu Ulic Verdi in Garibaldi prejme diplomo, zlato kolajno in briško vino v buteljkah za 15 tisoč lir vrednosti.
2.	Drugo nagrado z diplomo, srebrno kolajno in vinom v vrednosti 10 tisoč lir prejme izložba trgovine Arturg Primas na Korzu Ita-
lija 23.
3. Tretjo nagrado z bronasto kolajno, diplomo in za 5000 lir briškega vina prejme izložba trgovine Giuseppe Massi na Verdijevem korzu. V kratkem bodo podelili nagrade na uradni svečanosti.
Poleg tega je komisija izrekla pohvalo še za izložbe drugih deve tih podjetij, ki so se udeležila tek movanja in sicer: Arturo Zitter Giulio Krainer, Carlo Rosconi, Bru na Valentinuzzi, Mostra permanen te Coldiretti, Giovanni Beltrame, Bottiglieria Goriziana, Bar Bianco in Giuseppe Russian.
Agroturist se zahvaljuje vsem, ki so sodelovali pri tem natečaju ter omogočili njegov uspešen zaključek
massicha in Agatija so proučili tudi potrebo po spremembi vzgojnih metod v občinskem sirotišču Lenas-si ter bodo zaupali profesorici Ro-solen, ki je specializirana v psihologiji, da naj prouči in predlaga nove reforme.
Odobrili so nadalje skoro milijon lir za prehrano v otroških vrtcih v oktobru ter 1,3 milijona Ur za stroške v zavodu Lenassl v istem mesecu. Govor je bilo tudi o prevzemu novega personala v občinsko službo ter o Izdaji novih dovoljenj za zasebne avtobuse.
Sestanek zastopnikov prosvetnih društev
Sinoči so se na sedežu Slovenske urosvetne zveze sestali zastopniki goriških prosvetnih društev in razpravljali o glavnem svetu Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki se bo setal prihodnjo nedeljo. Prebrali so predsednikovo poročilo in ga dopolnili, oziroma predlagali razne prispevke za diskusijo z goriškimi problemi, ki zadevajo predvsem go-riško prosvetno življenje, gospodarsko in športno področje. Posvetovanje je bilo živahno in v diskusijo' so posegli z živim zanimanjem vsi navzoči, tako da se je zaključilo v pozni uri. Izbrali go tudi delegate.
Prijava upokojencev INAM velja tudi za kmete
Kot snio že pisali, se morajo vsi upokojenci INPS, ki imajo zdravnika pri INAM do 16. t. m., ja,viti na svoji sekciji INAM (v Gorici, Tržiču, Gradi'ki ali Gradežu) za potrdilo svoje bolniške izkaznice za dveletje 1969/1970. S seboj naj prinesejo zdravniško knjižico ter pokojninsko knjižico INPS.
Ta predpis velja tudi 7.a vse upokojence kmetovalce, ki so deležni zdravniške pomoči pri INAM. Kdor take prija,ve ne bo napravil pravočasno, ne bo mogel izbirati zdravnika za svoje potrebe.
Za pojasnila in pomoč se prizadeti lahko obrnejo na tajništvo Kmečke zveze v Gorici Ul. Asroli 1,
~ ‘Poročilo predsednika Goriškega avto kluba
Na zadnji seji upravnega odbora avtomobilskega kluba v Gorici je predsednik inž. Lodatti poročal o poteku rednega občnega zbora avtomobilskih klubov v Rimu. V tej zvezi je dal pojasnila na nekatere govorice glede osnovnih namenov te važne ustanove.
Kar se šoferske šole tiče je poudaril, da jo vodi pokrajinski avto klub po obstoječih zakonskih pred-
pisih. Zato ne bodo v njenem u-stroju ničesar dodali ali spremenili. Proučili so nadalje potek pomoči na cestah na Goriškem m odobrili nekatere ukrepe, ki so se izkazali kot potrebni, tudi kar s-? tiče odvoza avtomobilov, ki jih lastniki puščajo za daljši čas parkirane po mestnih ulicah-
V Jamljah brez pouka zaradi mrzlih učilnic
Pisali smo že o pomanjkljivi o-grevalni napravi v šolskem poslopju v Jamljah. Občinska uprava se je pozanimala za popravilo in nekaj časa je kazalo, da bo vse v redu. Ko pa je sedaj pritisnil mraz, je naprava na nafto za centralno ogrevanje zopet odpovedala in pretekli ponedeljek starši niso hoteli poslati svojih otrok v šolo, ker so bile učilnice mrzle. Občinska u-prava bi morala, ko bo zopet poverila popravilo peči, zahtevati od podjetja, ki izvaja taka popravila, tudi jamstvo da bo delo napravljeno v redu in da ne bo novih okvar.
Izpilim komisija za učitelje
šolski skrbnik v Gorici je na osnovi Qbstoječih predpisov imenoval izpitno komisijo za učitelje iz normalnega in rezervnega staleža. Predsednik je prof. Alessandro Vi-gevani iz Vidma, tajnik dr. Giuseppe di Vito iz Gorice; poleg teh dveh so v komisiji še štirje člani.
Avto je podrl skuterista iz Šentmavra
Včeraj ob 11.30 dopoldne je 38-letni Ernesto Faleschini iz Roman-sa, ki se je peljal s fiatom 1100 po Ul. Duca d’Aosta Gorici, podrl 40-letnega Avrelija Cattanea iz šentmavra, Čase Noriš, ki se je peljal pred njim z vespo ter hotel zaviti na levo v stransko ulico Cattaneo je pri padcu imel poškodbe. Odpeljali so ga v splošno bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč za poškodbo na obrazu. Okreval bo v treh dneh. Cestna policija je ugotovila nekaj škode na obeh-vozilih.
Razdeljevanje sladkorja in kave proste cone
Trgovinska zbornica v Gorici sporoča, da so začeli z razdeljevanjem sladkorja in kave proste cone.
Vsak potrošnik iz Gorice in Sovodenj bo prejel po 2,250 kg sladkorja na odrezek št. 5. V ostalih občinah na Goriškem bodo prejeli upravičenci po 2,250 kg sladkorja na odrezek št. 11
Kave bodo razdelili potrošnikom v Gorici in Sovodnjah po 400 g na odrezek št. 8; potrošniki po o-stalih občinah prejmejo po 300 g kave na odrezek št. 12.
Razdeljevanje se zaključi dne 31. decembra.
V soboto seja pokrajinskega sveta
Predsednik pokrajinske uprave dr. Chientaroli je poslal svetovalcem vabilo za sejo pokrajinskega sveta, ki bo v soboto 14. decembra ob 15.30.
Na dnevnem redu je poleg poročila predsednika še 9 problemov, ki so ostali nerešeni od prejšnje seje ter 28 novih; od teh jih je 24 za javno sejo in 4 o katerih bodo razpravljali na tajni seji. Podrobneje o dnevnem redu bomo poročal kdaj pozneje.
Gorica
CORSO. 17.00, 22.00: «Mandato dl uccidere«, P. Oman in G. Ha-ckett; ameriški film v barvah.
VERDI. 16.30, 22.00: «L’incidente», D. Vogarde in G. Sassard; ameriški kinemaskopski film v barvah.
MODERNISSIMO. 17.15, 19.40, 22: «11 diavolo alle 4», S. Tracy in F. Sinatra; ameriški kinemaskopski film v barvah.
VITTORIA. 17.15: «Trio«, M. Zanet-ti in V. Vizzaccaro; italijanski film, mladini pod 18. letom prepovedan.
j CENTRALE. 17.00: «Appuntamento sotto il letto«, L. Bali in H. Fonda; ameriški kinemaskopski film v barhav.
'fi *• »
Irzic
AZZURRO. 21.00 za Cineforum «11 negozio al Corso«, K. Kloss in Kadar.
EXCELSIOR. 16.00:	«A1 Capone«,
Rod Steiger.
PRINCIPE; 16.30:	«Treni stretta-
mente sorvegliati«, W. Naker in I. Somr.
Zaradi slabosti je padel na cesti
Z rešilnim vozom Zelenega križa so včeraj okrog 12.30 pripeljali v goriško splošno bolnišnico 46-let-nega Longina Griona iz Kaprive, ki mu je malo prej postalo slabo na cesti blizu doma ter se je pri padcu poškodoval.
Zdravniki so mu ugotovili zlom nosne kosti in druge poškodbe ter i so ga pridržali za 10 dni na zdrav- stazione«
ljenju.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan ln ponoči je odprta lekarna Soranzo, Verdijev korzo 57, tel. 2879.
TRŽIČ
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču odprta lekarna «Alla salute« dr. Fabbrizio, Panzano — Ul. Cosu-lich 117, tel. 72480.
RONKE
Danes je odprta lekarna «Alla dr. Mattitti, Vermeglian,
Via Garibaldi 3
tel. 777446.
NADALJUJE SE
do izčrpanja
VSEGA BLAGA
mreže PITASSI in pridruženih
PRODAJA
PO NAJNIŽJIH CENAH V ITALIJI
išk
Jope za moške Paletč	>
Hlače	»
Srajce	»
od L 2900 » » 6900 990 500

» »
Tailleurs za ženske » » 1500 Paletd *	»	»	1500
Srajce >	»	»	750
Krila	»	>	*	900
Nogavice *	»	*	50
Obleke za dečke » » 2700 Paleti)	*	»	*	1900
Jope	»	»	»	1900
Hlače	»	»	»	700
Do izčrpanja
PARFUMERIJA
IGRAČE
PISARNA
PITASSI - samo v GORICI - Via Verdi 92
NAMIZNI TENIS
Boris Košuta osvojil 1. mesto na državnem turnirju v Rimu
Dva nastopa Italije v mehiški prestolnici
Italijanski reprezentanti bodo odigrali prijateljski tekmi z Mehiko 1. in 5. januarja
01) 11, DO 21. T. M.
Jugoslovanska reprezentanca na turneji v Južni Ameriki
Na turnirju so nastopili najboljši namiznoteniški igralci iz vse države
RIM, 10. — Tiskovni urad ita-
daji z izidom 2:1.
V	polfinalu mu je stal nasproti na drugi strani mize odlični prvokategornik Buscaglia, večkratni državni reprezentant in zmagovalec zadnjega turnirja v Trstu. Boris Košuta ga je v zelo lepem srečanju premagal z 2:1, v odločilnem nizu pa ga je odpravil precej gladko.
V	finalu je Boris Košuta po tesno izgubljenem prvem setu, z izredno igro v naslednjih dveh nizih popolnoma strl prvokategornika in državnega reprezentanta Ma-
cerato z 2:1 (20:22, 21:9 in 21:11).
Končna lestvica absolutne moške kategorije je bila naslednja:
1.	Boris Košuta (Trst)
2.	Macerata (S. Elpidio)
3.	Buscaglia (Novara)
4.	Molina (Migevano)
5.	Rainer! (Bilan).
Poleg tega je Košuta z igralko Santifaller iz Bočna zasedel četrto mesto v mešanih dvojicah.
Borovci se tega turnirja niso u-deležili.
SAKI
lijanske nogometne zveze je danes sporočil, da se je predsednik FI GC Artemio Franchi danes sestal v Firencah s predsednikom mehiške nogometne zveze Guglielmom Canedom. Oba predsednika sta se dogovorila za uradna, dokončna datuma obeh srečanj, ki jih bo italijanska državna reprezentanca opravila v mehiški prestolnici v začetku prihodnjega meseca. Prva tekma bo na sporedu 1. januarja, druga pa 5. istega meseca.
Predsednika sta se tudi dogovo-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiimfiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiii
mmmmmI— 1. jugoslovanska moška košakkakska liga
Vpetem prvenstvenem kolu vrsta presenetljivih izidov
Nepričakovani pora/.i Olimpiji*, Crvene zvezde in Jugo-plastike - Na lestvici sedem ekip z razliko dveh točk
Boris Košuta se je v vrstah SZ Bor razvil v enega najboljših igralcev v Italiji. V zadnjih letih je dosegel velik tehnični napredek in je kot član tržaške Soffitte postal tudi državni prvak
Bivši Borov igralec Boris Košuta je na prvem turnirju, ki se ga je udeležil v letošnji sezoni, z u-spehom branil svoj prestiž absolutnega državnega prvaka. Na zelo lepo uspelem državnem turnirju v Rimu, na katerem so nastopili skoraj vsi najboljši namiznoteniški igralci iz vse Italije je prepričevalno zasedel 1. mesto.
V prvih treh kolih je brez težav odpravil z gladkim 2:0 najprej Cattarija. nato Brugnolija in končno še Grancinija. S temi zmagami se je uvrstil v četrtfinale.
Tu pa se je spoprijel z močnim prvokategornikom Rainerijem iz Milana, katerega je prisilil k pre-
•iiiiiiiiiiiHiiiHliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiltiimiiiiiiii
TENIS
PKVIC V ITALIJI
V 1. jugoslovanski košarkarski ligi je prineslo 5. prvenstveno kolo vrsto nepričakovanih rezultatov. Ti izidi trenutno sicer vrstni red na lestvici niso bistveno spremenili, vendar pa so ustvarili na njenem zgornjem delu dokajšnjo gnečo. Z razliko komaj dveh točk je tako na lestvici kar 7 ekip, od katerih so tri (Olimpija, Crvena zvezda in Zeljezničar) na prvih treh mestih z enakim številom točk. Glede na sestavo parov v naslednjem kolu se lahko zgodi, da bo ta gneča še večja in tako vse kaže, da se letos obeta jugoslovanskim ljubiteljem košarke res nad vse zanimivo prvenstvo.
Ljubljanska Olimpija je v nedeljo nepričakovano klonila v Beogradu v tekmi s tamkajšnjim Partizanom. Beograjčani so zaigrali v izrednem slogu in so si to zmago priborili predvsem z odlično taktično igro svoje ekipe.
Drugo presenečenje je pripravila
obetajoča zagrebška ekipa Lokomotive, ki si je privoščila zmagovalca nad Zadrom, Crveno zvezdo. Izid je tem bolj presenetljiv, ker je beograjska peterka prejela več kot 100 košev (kar se je zgodilo tudi Olimpiji).
In končno so svoj delež k presenečenjem kola pripravili, še igralci Željezničarja v Karlovcu, ki so premagali najbolj presenetljivo ekipo letošnjega prvenstva, splitsko Jugoplastiko. Srečanje je potekalo v dokaj vročem ozračju (kar je v Karlovcu že običaj) in so ga morali dvakrat prekiniti zaradi obračunavanja med navijači obeh klubov na tribunah.
Drugi slovenski predstavniki, ljubljanski Slovan, je po vodstvu v prvem polčasu tekme z Radničkim močno popustil in je tako gostom prepustil obe točki, ki bi vsekakor lahko ostali v njegovih rokah, saj Radnički za Ljubljančane ni predstavljal nepremagljive ovire.
IZIDI 5. KOLA Slovan - Radnički 73:81 Zadar - Rabotnički 70:61 Zeljezničar - Jugoplastika 73:61 Lokomotiva-Crvena zvezda 102:93 Pr.rtizan - Olimpija 108:85 Beograd - Borac 92:76 LESTVICA
1. Olimpija	5	4	1	S	-j 70
2. Crvena zvezda	5	4	1	8	+ 42
3. Zeljezničar	5	4	I	8	— 2
4. Zadar	5	3	2	6	+46
5. Partizan	5	3	2	6	+ 26
6. Lokomotiva	5	3	2	6	+ 13
7. Jugoplastika	5	3	2	6	+ 2
8. Radnički	5	2	3	1	— 3
9. Borac	5	2	3	4	—45
10. Beograd	5	2	3	4	-48
11. Rabotnički	5	0	5	0	—25
12. Slovan	5	0	5	0	—71
NASLEDNJE KOLO Borac • Radnički Crvena zvezda - Slovan Jugoplastika - Lokomotiva Rabotnički - Zeljezničar Olimpija - Zada.r Beograd - Partizan
iiiiiiiiiiiiiiMiiiiitiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiTuiiiiiiiiiiiiiiiiiimimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
MLADINSKO NOGOMETNO PRVENSTVO
Edera s prevejano igro ukanila moštvo Vesne
Vesna je na domačem igrišču izgubila srečanje z izidom 2:3
Mednarodni turnir «indoor» v Anconi
ANCONA, 10. — Od 14. do 18. januarja 1969 bodo v Anconi prvič v Italiji organizirali mednarodni teniški turnir v dvorani. Svoje sodelovanje so že zagotovili mnogi najboljši domači in tuji teniški igralci. Med tujci bosta nastopila tudi Jugoslovana Jovanovič in Franulo-vič.
Framija-Ilalija
FIRENCE, 5 — Italijanska državna moška odbojkarska reprezentanca bo odigrala 20. in 21. t. m. mednarodni srečanji s francosko reprezentanco v Parizu in Lyonu. Italijo bodo zastopali:
Barbieri, Guidetti, Mescoli in Ri-naldi (Virtus Bologna); Bendandi in Ricci (Casadio Ravenna); De Angelis, Gazza, Roncoroni in Scotti (Pallavolo Parma); Fegino, Mattio-li, Nencini in Salamme (Ruini Firence); Nannini (Panini Modena); Devoti in Di Lauro (Buscaglione Rim).
Mladinska ekipa Vesne je v soboto sprejela na svojem domačem igrišču v goste enajsterico Edere iz Trsta. Srečanje s svojim izidom ni zadovoljilo kriških navijačev, saj so mladi križani tekmo izgubili. Vendar pa končni izid tega srečanja nikakor ne odgovarja dejanskemu poteku dogodkov na nabre-žinskem igrišču. Kriški mladinci so namreč igrali zelo dobro. Toda nasprotnik je zaigral zelo prevejano in preračunljivo, domača enajsterica pa ni pravočasno spregle dala njegovih nakan in se je pustila ukaniti. Razen tega so Križani zapravljali v nasprotnikovem kazenskem prostoru številne ugodne priložnosti. Kljub temu pa so mnogo streljali proti vratom Edere, toda večina teh strelov ni zadela nasprotnikove mreže.
V skoraj vseh dosedanjih srečanjih so mladinci Vesne zaigrali dokaj dobro v drugem polčasu, v prvem pa so le poredkoma pokazali svoje sposobnosti. To se je ponovilo tudi v tej tekmi. Res je zelo čudno, čemu tako mlačna igra v prvem polčasu, če so nato igralci v drugem delu srečanja sposobni pokazati precej boljšo. V tekmi z Edero so v prvem polčasu prepustili vso pobudo nasprotniku in to je domačine stalo zmago
Toda moštvo kot celota vendar od tekme do tekme napreduje. Igra mladih Križanov je vsak teden boljša in tudi sobotno srečanje je bilo, kljub porazu, eno najboljših, kar jih je doslej odigralo to moštvo.
K. K.
ITALIJANSKA C LIGA
Tržaški Hausbrandt v vodilni skupini
Tržaškemu Hausbrandtu, ki nastopa v C ligi, je uspelo po nedeljskem srečanju priti v vodilno skupino, ki jo sestavljajo tri ekipe. Po prejšnji nedelji je bil v vodstvu Rimini, ki pa je bil to nedeljo poražen in tako so zdaj na čelu lestvice tri ekipe z enakim številom šestih točk.
Tržačani so v nedeljski tekmi s težavo odpravili Padovance iz društva Pierobon, vendar pa so zmagali zasluženo: Največ zaslug za zmago tržaške ekipe pa sta imela
Brelli in Tonelli.
IZIDI
Imola — »Ardita	50:45
Telefox - Century	50:42
Hausbrandt — Pierobon	53:48
Castelfranco — Rimini	63:59
Cd. Bologna — Leacril	52:43
P. Vicenza — Don Bosco	n.p.
LESTVICA
Telefox, Hausbrandt, Rimini 6 Don Bosco, Imola, Cd. Bologna, Pierobon, Leacril 4 Castelfranco, Ardita, Century 2 Vicenza 0
rila, da bo prvo tekmo sodil mehiški, drugo pa italijanski sodnik. Med potekom igre bodo lahko zamenjali tri igralce, vključno vratarja.
18 kandidatov za sestavo državne reprezentance se je danes zbralo v Covereianu pri Firencah, kjer bodo opravili pred odhodom v Mehiko skupni trening.
V popoldanskih urah so že opravili lažji trening in sicer so odigrali krajšo tekmo. Trener Valca-reggi je razdelil igralce na dve e-kipi: v prvi so bili napadalci, v drugi branilci.
Ekipi sta bili sestavljeni tako:
napadalci:	Albertosi, De Sisti,
Merlo, Mazzola, Riva, Juliano, A-nastasi, Prati; branilci: Zoff, Ber-tini, Domenghini, Burgnich, Fac-chetti, Anquilletti, Salvadore, Vidni.
Zmagali so napadalci, ki so premagali svoje obrambne igralce z 10:5. Gole šo dosegli Domenghini (5), Prati Mazzola, Burgnich in Anquiiletti (po 2) ter Salvadore in Anastasi (po 1).
Niso nastopili Rosato, Castano in Rivera.
Jutri bo poskusna reprezentanca odigrala trening tekmo proti enajsterici Barberino, ki nastopa v deželni toskanski ligi. Vsak polčas bo trajal po 40 minut.
Valcareggi sicer ni povedal, kakšno postavo svoje reprezentance bo postavil r,a igrišče proti Barberi-nu, vse pa kaže, da bodo igrali tile igralci:
Zoff; Burgnich, Facchetti; Ber-tini (Rosato), Salvadore, Castano; Domenghini, Mazzola, Anastasi, De Sisti, Riva.
Nogometna reprezentanca Jugoslavije odhaja te dni na turnejo v Južno Ameriko. Reprezentanca bo potovala 14. t. m. z letalom najprej do Rima, nato pa z letalom brazilske letalske družbe do Rio de Janeira, kjer bo 17. decembra odigrala prvo tekmo z Brazilijo, 19. decembra pa se bo sestala v Puerto Alegre z mestno reprezentanco, 22. decembra pa v Buenos Airesu z moštvom Argentine. Jugoslovansko moštvo se bo vrnilo 24. decembra v domovino. Po sklepu zveznega kapetana Mitiča odhajajo na pot: Pantelič, čurkovič, Cvek, Aleksič, Gračanin, Tešan, Belin, Pavlovič, Dojcinovski, Hol-cer, Djekovič, Musemič, Trinič, Bu-kal, Nasič, Akimovič, Mujčič, Dja-jič in Spasovski.
Poraz poljskih nogometašev
BOGOTA, 6. — V mednarodnem prijateljskem srečanju v Bogoti je tamkajšnji nogometni klub Millo-narios premagal poljsko državno reprezentanco s 3:1 (0:1).
OLIMPIJSKE VESTI V Miinchnu stadion za 80.000 gledalcev
MttNCHEN, 10. — Organizacijski odbor za olimpijske igre v Munch-nu leta 1972, je danes odobril načrte za gradnjo novega olimpijskega stadiona in pokritega bazena. Na tribunah stadiona bo prostora za
80.000	gledalcev, za katere bo na
imiiimiiiiiimmiiiiiiHiiiiiiiiiimimimiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii,,
Jugoslovanski nogometaši pred zimskim počitkom
V nedeljo so v 1. jugoslovanski zvezni nogometni ligi zaključili jesenski del prvenstva. Ekipe bodo zdaj nekaj mesecev počivale, saj bodo kot vse kaže, prvo spomladansko kolo odigrali šele 9. marce 1969.
Kaj je pokazal dosedanji del najkakovostnejšega jugoslovanskega nogometnega prvenstva?
Predvsem je pokazal, da lahko (in to ne samo zaradi svojega trenutnega mesta na lestvici) računa na osvojitev naslova državnega prvaka zlasti zagrebški Dinamo. Ta je doslej pokazal najbolj zrelo igro, svoje sile je doziral pravilno in racionalno.
Ostale ekipe so igrale precej bolj nestanovitno. Zato Crvena zvezda, kot druga na lestvici, zaostaja za Dinamom kar za 5 točk, ostale e-kipe pa še za precej več. Zanimivo je, da imata Dinamo in Crvena zvezda kljub dejstvu, da ju na lestvici loči razlika kar petih točk, povsem enaki števili danih in prejetih golov. Obe enajsterici sta dosegli 40, ter dali 14 golov. Razlika je le v tem, da so Zagrebčani svoje zadetke razporedili bolj smotrno.
Oba slovenska predstavnika, O-limpija in Maribor, se doslej nista kaj prida izkazala. Zapravila sta povsem po nepotrebnem vse preveč točk. Njuna napada sta bila dokaj sterilna, zlasti pri Olimpiji, ki v celi seriji zaporednih tekem ni dosegla niti gola in je v 17 tekmah dosedanjega dela prvenstva komaj 11-krat zadela nasprotno mrežo.
Obe slovenski ekipi sta vsekakor trenutno v nevarnih vodah
in kolikor si svojega položaja na lestvici ne bosta popravili že v začetku spomladanskega dela prvenstva, se bosta tudi letos prav do konca otepali nazadovanja. In še vprašanje je, če bo to otepanje kal zaleglo.
IZIDI
Hajduk —	Vojvodina				0:0	
Beograd —	Bor				4:3 (2:1)	
Zagreb —	Proleter				3:0 (0:0)	
Partizan —	Olimpija				0:0	
Zeljezničar	— Radnički				2:1 (0:0)	
Maribor —	Sarajevo				1:1 (1:0)	
Rijeka - C.	zvezda				0:2 (0:1)	
Velež - Dinamo					1:1 (1:0)	
Čelik — Vardar					2:0 (0:0)	
LESTVICA						
Dinamo	17 12		3	2	40:14	27
C zvezda	17	8	6	3	40:14	22
Sarajevo	17	6	8	3	23:14	20
Hajduk	17	4	11	2	22:19	19
Vojvodina	17	7	5	5	18:18	19
Zeljezničar	17	8	2	7	27:21	18
Partizan	17	6	6	5	24:25	18
Beograd	17	8	1	8	26:27	17
Radnički	17	6	5	6	15:16	17
Velež	16	4	8	4	20:19	16
Zagreb	17	6	4	7	19:23	16
Čelik	17	5	6	6	21:26	16
Olimpija	17	4	8	5	11:20	16
Bor	17	4	7	6	15:22	15
Vardar	16	6	2	8	16:21	14
Maribor	17	5	4	8	21:23	14
Rijeka	17	5	I '11		14:25	n
Proleter	17	2	5	10	9:24	0
Fari prvega pomladanskega kola (verjetno 9.III.1969): Vojvodina-Var-dar, Čelik - Dinamo, Velež - C. zvezda, Rijeka - Sarajevo, Maribor Radnički, Zeljezničar - Olimpija, Partizan - Proleter, Zagreb - Bor, Beograd - Hajduk.
razpolago 45.090 sedežev in 35.000 stojišč.
Na stadionu bo 105 metrov dolgo in 68 metrov široko nogometno igrišče, 400 metrov dolga atletska steza z 8 progami, ter seveda vse ostale atletske naprave za skoke v daljino, višino, s palico, troskok, kot tudi za mete.
Minister
za olimpijske igre
TOKIO, 10. — Japonski ministrski predsednik Eisaku Sato je imenoval prosvetnega ministra Mičito Sakato tudi za ministra zimskih olimpijskih iger, ki bodo leta 1972 v Sapporu, na japonskem otoku Hokkaidu.
DIRKA PO MEHIKI
Zmaga Sokolova
CIUDAD MEXICO, 10. — Sovjetski tekmovalec Vladimir Sokolov je zmagal na mednarodni amaterski kolesarski dirki po Mehiki.
V zadnji etapi od Zitacuara do prestolnice je prvi prispel na cilj Nizozemec Popke Oosterhof.
AVTOMOBILIZEM
Rally safari
NAIROBI, 6. — Organizatorji avtomobilskega rallya v vzhodni Afriki so ponudili zmagoviti posadki maratonskega tekmovanja na progi London - Sydney, brezplačno povratno vožnjo, če se bo prihodnje leto udeležila te velike afriške avtomobilske dirke. Rally safari sodi med najtežja avtomobilska tekmovanja.
ROKOMET
V povratni tekmi poraz Jugoslavije
OSTRAVA, 5. — V povratnem srečanju državnih moških rokometnih reprezentanc je Češkoslovaška v Ostravi premagala Jugoslavijo z 12:9 (9:4). Srečanje je bilo zelo napeto in bolj enakovredno, kot kaže izid. Jugoslovani so nudili svetovnim prvakom odločen odpor in so imeli tudi precej smole: samo v prvem polčasu so štirikrat zadeli prečko.
BUDIMPEŠTA, 10 - V osmini finala tekmovanja za pokal evropskih prvakov je švicarsko hokejsko moštvo Chaux Fonds premagalo ekipo Ujpest Dosza s 3:2.
Ker so Švicarji zmagali tudi v prvi tekmi na svojem igrišču so se tako uvrstili v četrtfinale tega tekmovanja.
* * *
LILBONA. 10. — Iz portugalske prestolnice poročajo, da so odpovedali svetovne študentske igre, ki bi morale biti tam v dneh od 27. avgusta do 6. septembra 1969. Vzroka za to odpoved še niso sporočili.
OBVIJSTILO
Tajništvo SZ Bor obvešča odbornike, da bo seja odbora danes, 10. t. ni. ob 20.30 na sedežu, na stadionu «1. niaj» pri Sv. Ivanu.
Smučarski odsek SPOT sporoča, da bo tudi letos priredil zimovanje s smučarskim tečajem v Kranjski gori od 26. 12 1968 do 2. 1. 1969. Vpisovanje v Trstu, Dl. Geppa 9 II. Ob prijavi je treba položiti na ra čun 10 tisoč lir.
Smučarski odsek priporoča vsem lanskim udeležencem te čaja zaradi omejenega števila mest tako,j'en vpis.
Osma knjiga
(Nadaljevanje s 3. strani)
dela so za Cankarjevega življenja doživela le eno izdajo. Vsem je skupno to, da se njih rokopisi niso ohranili, pa morda tudi to, da z njimi Cankar ni imel posebne sreče. Tako je novela Jesenske noči doživela odklonilev pri takratnem uredniku Slovenskega naroda Franu Govekarju, odklonila sta jo Ivan Tavčar in Anton Aškerc, zbirko Onkraj življenja, ki je vsebovala tri novele, med njimi tudi to, pa so odklonili založnik, tako Sctvventner kot Bamberg v Ljubljani kot Dragotin Hribar v Celju. Objavila jo je šele urednica Ivanka Klemenčičeva v tržaški Slovenki, marca 1910 in aprila istega leta. Povest Popotovanje Nikolaja Nikiča je kot najboljši prispevek izšel pri Slovenski matici v sedmem zvezku Knezove knjižnice za leto 1900. Knjiga za lahkomiselne ljudi, ki je v Ljubljani izšla leta 1901, je zbirka črtic in novel: črtice Spomladanska noč, črtice Nezadovoljnost, črtic« Iz življenja odličnega rodoljuba, novele Iz predmestja, novele Profesor K/Sirnik, novele Križev pot, črtice Pred ciljem, novelice Krona, črtice Hudodelec in novele Kralj Malhus. Tudi ta knjiga je biia ob izidu deležna odklonilne kritike tako na liberalni kot na katoliški strani.
O vsem tem se bo današnji bralec poučil iz opomb, ki v tej knjigi zavzemajo skoraj sto strani in ki so bistveni sestavni del knjige. V njih urednik Dušan Voglar daje nekaj opomb k objavljenim tekstom, predvsem pa obširno razlaga nastanek posameznih Cankarjevih spisov, objavljenih v tem zvezku, predstavlja objave in težave v zvezi s tem, odmev posameznih spisov pri tedanji kritiki, odmev in prevode pri drugih narodih. Tako so te o-pombe le v majhni meri opombe k objavljenim tekstom, temveč bolj obširno gradivo o vsem, kar je v zvezi z nastankom in objavo posameznih del tega zvezka zbranega dela. Častilcu Cankarja in prijatelju domače književnosti bo to gradivo ne samo dragoceno, temveč tudi zanimivo branje.
Ta knjiga Cankarjevega zbranega dela je sicer izšla v standardni opremi zbirke del slovenskih pesnikov in pisateljev kot njen 87. zvezek.
Faksimile knjige «Erotika»
(Nadaljevanje s 3. strani)
vsakem primeru pa tudi tvegan. Kako je to uspelo Borisu Merharju, bo ugotovila kritika. Toda avtor je opravil pomembno in pohvale vredno delo, ki je terjalo dosti znanja, dobrega poznavanja Cankarja, pa tudi dosti časa in truda. Zato mu smemo za njegovo delo izreči priznanje, kajti ne glede na izčrpnost predstavit te nam je vendar pripravil miniaturni izbor Cankarja, ki nam bo vedno pri roki in nam bo ob vsaki priliki omogočil prebiranje Cankarjevega duhovnega bogastva. Tri različne izdaje tega dela. različne po obliki in ceni, pa bodo omogočile, da bo ta knjiga dostopna vsakomur.
Za konec samo še nekaj številčnih podatkov, ki pričajo o velikem zanimanju slovenskega človeka za Cankarja. Založba Mladinska knjiga je namreč od leta 1951 pa do danes (vključno z Erotiko in Besedo Ivana Cankarja) izdala nič manj kot 33 knjig Cankarjevih del, v 299.030 izvodih!
Hasan Seul hej ti	)	27.
TELEFONISTKA
lllllllllllllllimilliill:!lllllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllillllllllllllMIIIIIII
Pripovedoval je o vseh podrobnostih, celo o klopi, kjer sta se dobivala. Zarangis je slavila zmago, in da bi se še bolj opajala, je zahtevala, da bi se z Zakirjem naslednjega dne dobila na isti klopi.
«To bi ne bilo lepo, zakaj terjaš to?» se je ozlovoljil Zakir.
«Nič, hočem, hočem, da bi bilo vse moje, tudi tista klop. Ce se rmdva dobiva tam, potem bom prepričana, da se z njo ne boš več sreča val 1»
«To so pa že muhe, Žara, neumne muhavosti.«
(<Ce me iiubiš...«
Zakir je stisnil ustnice in molčal. Zarangis pa ni popustila:
«Jutri... jutri zvečer... Upam, da se ne bojiš srečati z menoj pred ljudmi?«
«Nikogar se ne bojim. Prav, pa pridem.«
«Velja, jutri zvečer...«
13
Mehriban je vztrajno proučevala razmere v rafineriji; upoštevali so jo kot eno izmed boljših telefonistk. Stene tesne centrale so se tako rekoč širile vsak dan in zaobsegale vse velikansko področje rafinerije. Zdaj si je Mehriban lahko predstavljala vsak kotiček podjetja. Seznanila se je z mnogimi ljudmi in vživela se je mednje, ko da bi bila z njimi skupaj v družini. Toda niti slutila ni, da bi kdo izven rafinerije utegnil poznati njeno ime.
Nekoč pa se Je zgodilo...
«Tretja... Mehriban? Pri telefonu.«
((Pozdravljena hčerka!« Govori Zakirova mati...«
Mehribanino srce je začelo biti hitreje, hitreje, zardela je in se zmedla.
(»Pozdravljena, mati Sureja!«
Spet je zazvenel mehak glas:
((Vidiš, midve sva se seznanili, ne da bi se videli...«
<»Da, mati Sureja.«
((Mehriban, prosim te, pridi drevi k nam na dom!«
«Ja,... kaj se je pa zgodilo?«
«Nič, nič, hčerka... Jaz in Zakirov oče te prosiva, da prideš danes zvečer k nama v goste.«
(»Pa vendarle... vas čisto ne razumem...«
«Nič posebnega ne bo, hčerka, radi bi posedeli ob skodelici čaja, poklepetali in se nasmejali. To je vse. Čakala te bom. hčerka! Veš, kje živimo?«
«Vem... toda jaz... Oprostite mi, toda drevi ne morem priti — delo imam...«
(»Glej no, ti bi na vsak način hotela od mene, da ti zaupam skrivnost. Gre za to, da danes praznujeva s Kamilom — tridesetletnico poroke. Zdaj, upam, ne boš odrekla moji prošnji?« in mati Sureja je pristavila prisrčno in preprosto, toda z isto doslednostjo: «In potem te konec koncev tudi jaz lahko že vidim, mar ne? Čakala te bom, veš!«
«Hvala, dobro...«
Po službi je Mehriban stekla v šolo. Posedela je dve uri in potem prvič manjkala pri drugih urah kot malomarna šolarka. Odšla je v cvetličarno in naročila srednje velik šopek, potem pa pohitela domov.
Mehriban se je privadila živeti tako gospodarno, da se ji je posrečilo vsak mesec prihraniti nekaj denarja. Ko se ji ga je dosti nabralo, je kupila ostanek blaga in si sešila obleko, šivati jo je naučila soseda stanovanja v Rigi, ko je Mehriban živela tam z očetom. Svetlo modra obleka, pa če-
prav je bila iz poceni blaga, je Mehriban zelo dobro pristajala. Ravno včeraj jo je sešila in se veselila, kako bo šla v njej na sestanek z Zakirom. Res je, da se dva dneva sploh ni oglasil, toda Mehriban je bila prepričana, da je hudo zaposlen na gradbišču, kjer podirajo stari oddelek in čakala, kdaj bo prost.
Urno se je preoblekla in si pred ogledalom spletla kite. Obšlo jo je nenavadno razpoloženje. Spomnila se je besed, ki jih je izrekla tetka Bulgeiz, namenjenih Zakiru: «Je to tvoja nevesta?« «Ce me vabijo na dom, pomeni...» Vse je zaplavalo in se zvrtinčilo pred njenimi očmi.
«Mogoče bom celo srečna? Zakaj pa bi ne mogla biti srečna? Mar nimam pravice do tega? Toda zakaj me Zakir ni sam povabil? Morda niti ne ve, da bom tudi jaz tam. Ne, tako ne more biti! Verjetno so se dogovorili v družini. Verjetno bodo tam tudi drugi gostje. Zanimivo bo, kako me bodo predstavljali. Mogoče bodo rekli: ((Predstavljaro vam Zaki-rovo nevesto.« Ne, nemara pa ne bodo rekli tako, verjetneje takole: ((Predstavljamo vam — Mehriban. Z našim Zakirom dc-lata v istem podjetju..« — m pri tem komaj opazen toda zgovoren nasmeh... no, in to bi bilo vse.«
Mehriban se je l.asmehniia svojim mislim in začutila, kako toplo jo je prešinilo po telesu, še enkrat si je pred ogledalom ogledala svojo obleko in pričesko in bila je zadovoljna. Pazljivo je prijela šopek cvetlic, da bi ga ne pomečkala in odšla.
Mlečne svetilke na železnih drogovih, ki so se izgubljali v temo, so spominjale za velikanske fantastične cvetove. Neonski napisi so tu m tam poudarjali pročelja hiš in streh in razglašali raznobarvne reklame. Večerni Baku je bil zelo nališpan.
Mehriban je prišla mimo parka Sabira, se za trenutek pomudila z očmi na zobatem obzidju stare trdnjave, si z užitkom ogledala vodomet, ki so ga izmenično osvetljevale zdaj rdeča, zdaj zelena, zdaj rumena luč. šla je po parku Karla Marxa, zavila skozi na novo nasajen drevored in se
zgubila sredi pisane množice sprehajalcev. Nekdo jo je poklical — Mehriban se je ozrla in zagledala Nazilo Huseinovo, svojo prijateljico.
«Kam pa?« jo je vprašala Nazilja.
«Kar tako... K nekim daljnim sorodnikom, na praznovanje rojstnega dne. Pa ti? Si sama?«
Nazilja se je zmedla in že ji je bilo žal, da je nagovorila Mehriban.
«Jaz? Da...« je zamomljala in hotela oditi proč, toda isti trenutek jo je poklical moški glas: «Naza!»
Nazilja se ni obrnila na klic, samo zardela je.
Mladenič majhne postave z dvema «lučkama» v rokah se je prebijal k dekletoma. Ko se je približal, je Nazilja spregovorila tiho in zmedeno:
«Ne, jaz... in on... Nisem sama... Seznanita se, to ie Fahreddi.«
Mehriban je podala mladeniču roko; večkrat ga je že videla na dvorišču. Po postavi je bil manjši kot Nazila, toda obnašal se je zelo dostojno.
«Fahri, to je Mehriban, o kateri sem ti že pravila.«
Fehreddi je pripomnil z debelim basom:
«Tako se kaj pogosto zgodi: slišiš o dobrem človeku, ne poznaš ga pa ne. Me veseli, da sem vas spoznal, dušica.«
Eno «lučko» je ponudil Mehriban, drugo pa Nazili. Mehriban se je zahvaljevala zanjo.
((Hvala, ne bom...«
«Ne, dušica, užalili me boste!«
Vzela je «lučko» m se še enkrat zahvalila.
«Veš kaj, Nazila,« je zavzeto spregovoril Fahreddi, «ne pozabi povabiti dušice Mehriban na najino ohcet.«
Nazila je še huje zardela. Zdaj ga pa imaš! Treba se mu je bilo prav zdaj tako napihovati! Z občutkom krivde se je ozrla na Mehriban, ta pa se ji je razumevajoče nasmehnila, ko da bi hotela reči: «že zdavnaj sem vedela to.»
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTECCHI 6, II., TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio l/l, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št. 20 ,- Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečno 800 Ur -vnaprej četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir, celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (5p starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-27Q/l — OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno-upravni 250, osmrtnice 150 lir — Mali oglasi 40 lir beseda — Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Societk Publicitš Italiana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst