/Primorski Št. 33 (16.070) leto LIV. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu ori Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do - '945 v tiskarni 'Slovenija' pod Ve ski >:>7-r;: j945 pa v osvoboj-' Bil je e ,a številka. rV'" ■: v za- sužnjet . A 'RT v __________ 1.0481, .482 ČEDAD; UL R L;,;, B-Tel. 0432/731190 7500 LIR EBEEEE NEDEUA, 8. FEBRUARJA 1998 Naš mejnik in kažipot LJUBLJANA / KUČAN SPREJEL PREDSTAVNIKE MANJŠIN IZ ITALIJE, AVSTRIJE IN MADŽARSKE Vloga manjšin v spremenjenih evropskih razmerah in razmerjih Na srečanju s Slovenci iz Italije v ospredju priprava zaščitnega zakona Dušan Kalc Spet je tu vsakoletni pbred dneva kulture, ko )e treba zdrdrati običajne sPravne formule, zmoliti Priprošnjo za plodnejšo kulturno letino, se pokesati grehov dvoma, pomisleka ali Česa sliCne-§a> pokaditi svetim kra-vam (tudi Ce jim gre že 113 otročje) in zapeti ho-Zano, da se vidi in da se Zna, da se številčno majhen a kulturno velik Uarod kar tako zlepa ne t*a- Mi na robovih slovenstva smo še bolj navezani na takšno obred-n°st, ker tudi preko nje Preverjamo svojo življenjskost. In dejansko me silno vrenje in preproste a krepke vonjave, ki prihajajo v tem (in ne samo tem) času iz skromnih prosvetnodrušt-venih kuhinj, vedno znova prevzamejo in ganejo, ker je v njih Čutiti prist-110 ljudsko hrepenenje Po uveljavljanju nekih zdravih temeljnih vred-jmt in lastnosti, začenši z uostojanstvenostjo in po-Hosnostjo, tako na ravni Posameznikov kot sku- pnosti. Nekolil me nt'e»Tn----- hinje tvorcev n kirne politike ir 116 kulture. Kai rahlo zaudarja ganem, osmojen nkem, neužitne kuhinji ni skup ?ePta, ni skladn m ni niti pamet govora o tem, ka }° treba kuhati, a kosila in več< nejše. Tem »vrhi kuharjem se zdi ^ bi včasih pri Popustili. Kaj naj zate °b takšnen sPoCetem v n nase zgodovi ‘ lahko bil < nik in kaž: Početij, v dol bem? Kot c «~«.iuku, je 5eci voščilo. u"nm obCi Vr,stnc ogrož ”d nekdaj i d ari.. ... T. r- stalnem m plakanju do in b?mn ideni jtdro, ki i drzi trdno P110, lahke med v nte’ Ce si i Ovijamo, LJUBLJANA - Manjšine v spremenjenih evropskih razmerah: to je bila vodilna nit včerajšnjih pogovorov predsednika Slovenije Milana Kučana s predstavniki slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski. Gre za tradicionalni niz srečanj ob Dnevu slovenske kulture, pogovori pa so se nanašali na trenutni položaj posamezne manjšine in na širok spekter odnosov, ki jih ima vsaka manjšina. Osrednja tema srečanja s predstavništvom Slovencev v FJK je bila priprava zaščitnega zakona, včerajšnje pogovore so posamezne komponente pozitivno ocenile zaradi izkazane pozornosti in predsednikov izjav. Na 2. strani KORUPCIJA / DRŽAVNE ŽELEZNICE Z devetimi aretacijami nov udarec rimskemu sodstvu RIM - Dvesto policistov je včeraj izvedlo hišne preiskave in aretiralo devet oseb, obdolženih korupcije v zvezi z načrtom za visokohitrostno železnico (TAV), o katerem preiskuje pravdništvo v Perugii. Med aretiranimi so znana imena kot Lorenzo Necci, Pier France-sco Pacini Battaglia in Renato Squillante, med novimi pa so še drugi rimski sodniki, Giorgio Castellucci, Marami in Incalza, ter odvetniki Di Amato, Grollino in Petrelli. Iz preiskave izhaja še nekaj drugih, že znanih imen, kot Pacinijeve tajnice Eliane Pensieroso in nekdanjega Signorilejevega tajnika Rocca Traneja, vpleteni pa so tudi Neccijevi družinski elani. Korupcija okrog Državnih železnic dobiva z najnovejšimi ugovitva-mi sodnikov v Perugii neverjetne rasežnosti desetletje trajajočega škandala, ki so ga rimski sodniki vestno »arhivirali«, Neccijevi politični in institucionalni prijatelji pa skrivali. Se bo klopčič naposled odmotal?. Na 20. strani PARIZ / PRIPRLI TRI MOŠKE Ogorčenje v Franciji po umoru kodškega prefekta PARIZ - Predsi-noCnji umor korziške-ga prefekta, 59-letnega Claudeja Erignaca, je v Franciji zbudil val ogorčenja, a tudi zaskrbljenosti in kopico vprašanj. Prefekta, najvišje državne oblasti na otoku, sta neznanca čakala pred gledališčem in vanj hladnokrvno uperila pištolo, ki sta jo zatem pustila na tleh in zbežala peš. Predsednik države Chirac je izjavil, da gre za izredno hudo bar- barsko dejanje, ki nima primere v preteklosti. Agenti so prijeli tri moške, ki so ju včeraj zasliševali. Omenjajo predvsem možnost, da gre za maščevanje proti javni upravi, za osebno obračunavanje, oblasti še najmanj vztrajajo pri hipotezi o političnem umoru. Včeraj je »Cun-colta naziunalista«, oborožena roka kor-ziške fronte za narodno osvoboditev, umor odločno obsodila. Na 20. strani Odprtje v znaku poziva k miru Slovesno odprtje 18. zimskih olim- že podelili prve kolajne, v prihodnjih pijskih iger v japonskem Naganu je dneh dneh pa največ zanimanja vla-bilo v znamenju tradicije, a tudi pozi- da za tekme v smučarskih tekih in za va k miru med ljudmi. Ponoči so tudi ženski superveleslalom. Polemika o Trstu: znova Crader in župan TRST - Tržaški Zupan Illy in predsednik Dežele Cru-der spet polemizirata o načrtovani tržaški metropolitanski občini. Zupan meni, da ta upravni projekt ne bo prizadel enotnosti in posebnosti FJK, Grud er pa je nekoliko drugačnega mnenja. Oba se vsekakor strinjata, da mora o tem vprašanju sklepati Dežela in ne rimski parlament, kot menijo nekateri. Na 4.strani Luciano Violante o vlogi odporništva RIM - Nobenega razvrednotenja odporniškega gibanja, a trezna ocena zgodovinskih dogajanj. To je glavna misel poslanice, ki jo je predsednik poslanske zbornice Violante poslal županu Pojde, kjer se bodo danes spomnili 53-letnice pokola pri Porčinju. Violante meni, da se moramo zahvaliti partizanom, da je Italija demokratična in svobodna država. Treba je tudi ločiti vlogo in odgovornosti tistih, ki so se borili za svobodo, od tistih, ki so bili na strani nacifašizma. Na S.strani Delegacija KZ pri škofu Ravignardju TRST - Tržaški škof Evgen Ravignani, ki ga je spremljal vikar Franc Vončina, je včeraj sprejel delegacijo Kmečke zveze, v kateri so bili predsednik Alojz Debeliš, tajnik Edi Bukavec in odbornik Valter Stanissa. V prisrčnem pogovoru so visokemu cerkvenemu dostojanstveniku orisali pomen in vlogo stanovske organizacije slovenskih kmetov. Na 4. strani Hlavatyjeva dela razstavljena v Gorici GORICA - V goriškem Kulturnem domu so predsinočnjim odprli razstavo perorisov in karikatur Roberta Hlavatyja. Razstavo je priredila ZSKD v počastitev 100-letnice rojstva velikega tržaškega umetnika in tudi v okviru slovenskega kulturnega praznika. Osrednja skupna prireditev obeh kulturnih zvez bo v Gorici prav danes ob 17. uri v Kulturnem domu. Na 7. strani ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE SLOVENSKA PROSVETA DAN SLOVENSKE KULTURE GORICA, danes, 8. februarja 1998, ob 17. uri v Kulturnem domu Nastopajo: Mešani pevski zbor Jacobus Gallus, Mešani pevski zbor Hrast, gledališka igralca Štefka Drolc in Janez Starina Govornik: Jurij Paljk (Gorica) . Odprta je nova HGBAfllA AAZOVICAi v Bazovici št. 2/2 (cesta za Lipico) - tel. 226618 nudi: vse za kmetijstvo in vrtnarstvo železnino hrano in potrebščine za domače živali (ROYAL CANIN, FRISKIES, PAL itd.) Ekskluzivna prodajalna krmil za živino PETRINI LJUBLJANA / TRADICIONALNO SREČANJE PREDSEDNIKA KUČANA Z MANJŠINAMI Na srečanju s Slovenci iz Italije predvsem o zaščitnem zakonu Pozitivna ocena predstavništva zaradi predsednikovih izjav in zavzemanja Slovenije LJUBLJANA - Manjšine v spremenjenih evropskih okvirih: to je bila vodilna nit včerajšnjih tradicionalnih srečanj predsednika Slovenije Milana Kučana s predstavniki slovenskih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski. Najprej je bilo na vrsti srečanje s predstavništvom slovenske manjšine v FJK, ki so ga sestavljali Rudi Pavšič (SKGZ), Damjan Pavlin (SSO), Živa Gruden (Slovenske organizacije videmske pokrajine), Igor Dolenc (Slovenska komponenta DSL), Aleš VValtritsch (Demokratski forum Slovencev), Stojan Spetič (Slovenska komisija SKP) in Marjan Terpin (SSk), srečanja se je udeležila tudi Vlasta Valenčič Pelikan, generalni konzul Slovenije v Trstu. Za tem je pred- sednik Kučan sprejel predstavnike slovenske manjšine iz Avstrije, zadnje pa je bilo na vrsto srečanje z manjšino na Madžarskem, ob Kučanu pa so se vseh srečanj ob predsednikovih sodelavcih udeležili še predsednik Komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Marijan Schiffrer, državni sekretar ministrstva za zunanje zadeve Ivo Vajgl, podsekretar na istem ministrstvu Peter Toš in Mihaela Logar, direktorica Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Med vprašanji, ki zadevajo oz. označujejo sedanji trenutek Slovencev v Italiji, so na včerajšnjem sestanku največ pozornosti posvetili pripravi osnutka zaščitnega zakona. V zvezi s tem so prišle do izraza različne ocene o »osnutku osnutka«, ki ga je izdelal poročevalec zakona Masel-li. Tako je deželni podpredsednik SSk Marjan Terpin ponovil, da je za njihovo stranko sprejemljivo edinole skupno izoblikovano besedilo, ki ga je predložil posl. Caveri, medtem ko so drugi bili mnenja, da je treba zaenkrat predloženo gradivo jemati kot izhodišče za razpravo. Se posebej v vidu nedavne izjave italijanskega zunanjega ministra Dinija, da bodo pri izoblikovanju zakonskega osnutka upoštevali mnenje manjšine, ki pa bi glede tega vprašanja morala najti skupni imenovalec. Med spornimi točkami »osnutka zakonskega osnutka« je po splošnem mnenju Vloga manjšin v novih razmerah Po zaključku včerajšnjih srečanj s predstavniki slovenskih manjšin je predsednik Milan Kučan dal sklepno izjavo, ki jo v celoti objavljamo. Omeniti gre še njegovo zdravico pred slavnostnim kosilom, v kateri je opomnil na Prešernove verze, ki srečo vežejo z edinostjo in spravo. Spomnil pa je Judi, da bo letos minilo 150 let od prvega slovenskega političnega programa. »To tradicionalno srečevanje predstavnikov slovenske države in predstavnikov slovenskih manjšin iz Italije, Avstrije in Madžarske bi lahko poimenoval skupno premi-šljanje o manjšinah, o manjšinski politiki, o položaju in vprašanjih slovenskih manjšin v sosednjih državah. O tem premisleku je v ospredju bilo vprašanje spremenjenih razmer in razmerij v Evropi, po formalni odpravi ideoloških in političnih evropskih delitev, ki zahtevajo drugačen pogled in drugačno razumevanje manjšin, ko manjšine niso več dejavnik nezaupanja v odnosih med državami, ki so si stale dostikrat neprijazno in tudi sovražno v teh delitvah nasproti, ampak ko postajajo dejavnik ustvarjanja novih odnosov na temelju iste zavezanosti narodov in držav evropskim vrednotam, ki so utemeljene v najboljši evropski tradiciji. V tradiciji evropske demokracije in ko ni več potrebno prostora, pravnega in političnega varstva manjšin, drža- vam izsiljevati s svojo močjo, ampak postajajo čedalje bolj tudi zavezanost in garant demokratične drže večine. To seveda zahteva za manjšine in za države, ki imajo znotraj svojih državno-pravnih okvirov manjšine drugih narodov in za države, katerih deli narodnega telesa živijo v drugih državah, drugačne premisleke ali vsaj drugačne poudarke od tistih, ki so veljali nekoč. V teh premišljevanjih je bilo skupno tudi spoznanje, da je za zavarovanje manjšin in za njihovo tvorno razvijanje potrebno dobro vzdušje v sodelovanju med državami. Vzdušje, ki ne more segati preko dejstva, da je pomemben dejavnik teh odnosov tudi vprašanje razumevanja varstva in položaja manjšin, ki pa hkrati tudi vse meddržavne odnose ne gleda samo skozi prizmo manjšin. Nadaljnji premislek je bil, da je za samozavest in za položaj manjšine zelo pomembno, da je matična država ugledna, da je dejavna v meddržavnih odnosih, v meddržavnem življenju in da na njen ugled, na njeno držo, na njeno verodostojnost v mednarodnem življenju ne morejo vplivati notranji odnosi in tudi notranja nestabilnost. Nadalje je bilo poudarjeno, da so manjšine subjekt, samostojen in avtononem subjekt, tako v odnosih z državo, znotraj katere živijo, pa tudi v razmerju z državo matične- ga naroda, ki morajo prevzeti svoj del odgovornosti, da znotraj pravnega reda države in tudi s sklicevanjem na mednarodne, posebej tudi na evropske pravne dokumente zavarujejo svoj položaj in svoje pravice. V zvezi s tem je bil pomemben tudi premislek, da je v sodelovanju in v izpolnjevanju ustavne skrbi slovenske države za svoje manjšine potrebno spoštovati to avtonomijo, da je željeno skupno predstavljanje njihovih manjšinskih zahtev, tako v razmerju do držav, v katerih živijo, kot v razmerju do matične države, ki je vselej tisti minimum, na katerem se je manjšina znotraj sebe sposobna sporazumeti in hkrati tudi prioriteta, ki jo za vastvo svojih pravic postavlja, da pa ne more matična država oblik tega sodelovanja in predstavljanja predpisovati, ampak je te oblike potrebno najti znotraj manjšine same in upoštevati pri tem tudi vso pestrost civilnopravnega združevanja, ki na svoj način izraža avtentične interese in potrebe manjšinskega narodnega telesa. Razumljivo je, da manjšina ostaja tudi naprej pluralna, da se ta pluralnost mora izražati v notranjem življenju držav, v katerih živijo, pa tudi v razmerju do Slovenije, vendarle pa glede zahtev in potreb, ki jih manjšina ima, mora najti formo svojega plodnega notranjega sodelovanja in tudi poenotenja.« status urbanih jeder, pripombe pa so bile izrečene tudi glede drugih poglavij (na primer šolstvo). Po oceni predsednika Kučana je sedaj, tudi z ozirom na italijan-sko-slovenske odnose, povoljen čas za sprejetje zakona, ki pa seveda mora odražati težnje slovenske manjšine. Prav glede odnosa Slovenije do manjšine, kar je prišlo do izraza tudi na zadnjih srečanjih med visokimi predstavniki Italije in Slovenije, so včeraj predstavniki Slovencev v Italiji z zadovoljstvom podčrtali, da je občutiti večjo zavzetost. Če so bili v predstavništvu Slovencev iz Italije (Marijan Terpin je izrecno poudaril, da ne gre za skupno predstavništvo) zaznavni različni poudarki tako glede zaščitnega zakona kot tudi zajamčenega zastopstva, pa so tudi z druge strani (tako so po srečanju, ki je potekalo za zaprtimi vrati, dejali udeleženci) prišle različne ocene. Na primer glede načina organiziranja manjšine v odnosu do države, v kateri živijo in do države matičnega naroda: predsednik Kučan, kot je razvidno tudi iz zaključne izjave, ki jo objavljamo posebej, je bil mnenja, da morajo manjšine same izdelati svoj model (za FJK bi bila na primer sprejemljiva volilna baza organizirana civilna družba, kar bi nadomestilo volitve), koristno oz. potrebno pa je, da manjšina ob spoštovanju notranje pluralnosti izoblikuje enoten nastop. Ob osrednji temi pa so posamezni člani (navajamo jih po vrstnem redu nastopa) iznesli še vrsto specifilnih vprašanj. Kot prvi govorec je Stojan Spetič uokviril sedanji položaj Slovencev v Italiji, v zvezi z zaščitnim zakonom pa poudaril, da bi zakon moral biti časten kompromis med manjšino in Italijo, to pa je mogoče doseči z zakonom« dinamičnega tipa«, ki bi puščal odprte rešitve. Po oceni Rudija Pavšiča se resolucija državnega zbora o manjšini prepočasi spreminja v zakone; krovni organizaciji nastopata skupaj, vendar pa rezultati niso dovolj vidni, predvsem ne glede podpore Slovenije gospodarskim dejavnostim. Marijan Terpin je predsedniku Kučanu prenesel zadovoljstvo stranke SSk nad zavzemanjem Slovenije v korist manjšine, zelo pozitivno pa je ocenil tudi predsednikove izjave o ključnih vprašanjih, se pravi o zaščitnem zakonu in zajamčenem zastopstvu. Sicer pa je bilo včerajšnje srečanje po splošni oceni za manjšino zelo koristno, ker so predsednik Kučan in ostali sogovorniki izkazali veliko pozornost do vseh iznesenih vprašanj. Na ■včerajšnjih pogovorih je Živa Gruden vnesla beneško noto oz. opozorila je na to, kar Slovencem videmske pokrajine obeta »osnutek osnutka«. Povedala je tudi, da so največ pozornosti in truda posvetili dvojezičnemu šolskemu centru v Spetru, zato je bilo delovanje na drugih področjih nekoliko obubožano. Zaščitni zakon mora rešiti ključna vprašanja, kot so raba jezika, šolstvo, kultura, mediji in drugo, samo v tem primeru je sprejemljiv, to tezo je na včerajšnjem srečanju zagovarjal Damjan Pavlin. Ob skupnih stališčih, je rekel Igor Dolenc, so bili posredovani tudi specifični pogledi in nakazane so bile občutljivosti posamičnih komponent. Glede zajamčenega predstavništva pa je povedal, da so možne oblike za boljšo zastopstvo. In še poglavje o medijih: o njih je med drugim govoril Aleš VValtritsch, ki je v zvezi s slovenskim tiskom v FJK opozoril na položaj našega dnevnika. Nastanek zadruge je odraz skupnega nastopa celotne manjšine, vendar to še ne odpravlja finančnih problemov, zaradi česar bi morala biti Slovenija do PD pozornejša. Iznesel pa je tudi vprašanje vidljivosti slovenskih programov deželnega sedeža Rai, v videmski pokrajini slovenskim televizijski!11 oddajam ne morejo slediti, kot tudi niso dostopni vsem pripadnike!11 slovenske manjšine v Italiji programi »nacio-nalke«. hip LJUBLJANA / NIKO GRAFENAUER NA PODELITVI PREŠERNOVIH NAGRAD Pesništvo in kultura LJUBLJANA - Pesnik Niko Grafenauer, lanski Prešernov nagrajenec, je svoj govor na slovesnosti v počastitev slovenskega kulturnega praznika v Cankarjevem domu naslovil Pesništvo in kultura, iz govora povzemamo nekaj odlomkov. »Več kot sto šestdeset let je že od tistega časa, ko se je France Prešeren ozrl na naše kulturno podtalje in smo se Slovenci znašh v njegovem orfejskem spevu, o kakršnem govori v Sonetnem vencu. Kam je usmeril svoj pogled? K evridični, v zemljo zakopani resnici slovenstva kot nacije. Ozrl se je v našo zgodovinsko zatemnjeno prihodnost. Je bil videc, ki gleda sebi za hrbet in bere vsem drugim nevidna znamenja usode? Ne, bil je vse, kar hočete: intelektualec, neuslišani ljubimec, nezakonski oče, advokat, pijanec, freigeist, v temelju pa kmet, ki je zaoral svoje pesniške brazde v praho slovenskega knjžnega jezika, da so se zasvetile v svetlobi evropskega časa in duha. Verjel je v to svoje kulturno poslanstvo kot še nihče pred njim. O tem se lahko prepričamo iz dveh njegovih pisemskih sporočil Stanku Vrazu, kjer pravi: "Tendenca naših carmina in druge literarne delavnosti je samo ta, da bi kultivirali naš materin jezik. Ce imate vi drugačen cilj, ga boste težko dosegli. Združitev vseh Slovanov v en knjžni jezik bo ostala najbrž pobožna želja ..." - "Sicer pa želim ne samo panslavizmu, temveč tudi panilirizmu najboljše uspe vanj e; vendar mislim, da je treba vse, karje vzkhlo, pustiti, da mimo raste do dneva žetve, zato da bo Gospod na sodni dan mogel ločiti dobro od slabega." Zakaj navajam te pesnikove besede, ki bodo danes morda komu zvenele kot zgodovinski anahronizem? Zato, ker govorijo o slovenski kulturni identiteti; ki temelji "v materinem jeziku" in je nezamenljiva s kakršnokoli inte-gralistično jezikovno in krdturno opcijo, saj ne sega le k slovenskemu narodnemu izročilu, ampak tudi k Brižinskim spomenikom, k Trubarju, Dalmatinu, Linhartu, Slomšku in dragim, ki so jo vsak po svoje utrjevali kot našo formo mentis. Iz nje pa ne izhaja samo literatu- ra, ki je izvorno vezana na materin jezik, ampak tudi vse druge oblike slovenske umetnosti in duha v najširšem pomenu te besede. Zato je, če se povrnem k Prešernu, ki je kot slovenski Evropejec prvi na ta način spregovoril v našem jeziku, prav njegova pesniška postava tista, ki nas opozarja, kako lahko poezija s svojo individualistično neuk-lonljivostjo tudi danes tvori protitelesa zoper ustvarjalno povprečnost, duhovno poljubnost in podrejenost kulturne individualnosti globalizaciji, ki je sicer neogibna posledica kibernetske civilizacije, v kateri živimo. Vendar pa to še ne pomeni, da se moramo v njej tudi kulturno utopih' ampak ravno nasprotno: predvsem s svojo visoko kulturo, katere najpristnejša identitetna oblika je pesništvo, ker je utemeljeno v slovenskem jeziku, bomo kot nacija zmogli ohraniti svojo podobo med nujnostjo in svobodo, je končal svoj nagovor na slovesnosti ob podelitvi Prešernovih nagrad pesnik Niko Grafenauer. PORČINJ / STALIŠČE PREDSEDNIKA ZBORNICE Spomin na žrtve ne sme zasenčiti odporništva »Partizani nosijo zalugo, da smo danes svobodni« FOJDA - Na Toplem vrhu nad Porčinjem v občini Fojda se bodo danes spomnili 53-letnice tamkajšnjega pokola, v katerem so partizani, pripadniki garibaldinskih enot, pobili skupino partizanov brigade O-soppo. Preživele (med njim je bil tudi brat Pier Paola Pasolinija Guido) so kasneje ubili v kraju Bosco Romagno pri Cor-nu di Rosazzo. Spominske slavnosti se bodo, poleg svojcev žrtev, udeležili tudi zastopniki borčevskih združenj in krajevni župan Franco Beccari. Prav njemu je predsednik poslanske zbornice Luciano Violante (na sliki) včeraj naslovil poslanico, v kateri podčrtuje, da ne gre prikrivati resnice o pokolu, ta "črna epizoda” pa ne sme na noben način zasenčiti zgodovinske vloge odporniškega gibanja. Žrt- ve pokola nad Porčinjem - pravi predsednik - so vredne vsega sočustvovanja in spoštovanja, dogodka, ki je sad hude vojaške in politične neodgovornosti, pa ne smemo enačiti z zgodovino partizanstva, kot tudi moramo vedno ločiti tiste, ki so se borili za svobodo od tistih, ki so bili hote in z vsemi odgovornostmi na strani plombiranih vagonov nacifašiz-ma. »Zgodovino italijanske republike moramo obnoviti v vseh zapletenih odtenkih in brez posploševanj, ne sme pa biti v dvomu, da je imelo bilo odporništvo bistveno vlogo za rojstvo republike in italijanske demokracije. Danes se moramo zahvaliti prav od- porniškemu gibanju, da smo svobodni in združeni v skupni državi«, je v poslanici županu Becca-riju napisal še Violante. Predsednik poslanske zbornice meni, da se moramo vsi truditi in prizadevati za gradnjo moderne in drugačne Italije, ki bo temeljila na resnici in tudi na skupnih vrednotah, »prej kot desničarji, levičarji ali sredinci moramo biti Italijani«. Državljanstvo naj torej po Violantejevem mnenju prevlada nad našo idejno, strankarsko ali versko opredeljenostjo. In v tem duhu in s to željo - se zaključuje poslanica predsednika zbornice - se danes spoštljivo obračam Združenju nekdanjih partizanov Osoppo. MANJŠINA / POZIV VSEM KOMPONENTAM SSk spet zahteva odkrito soočenje Stališče deželnega tajništva stranke »Slovenska javnost v Italiji se sprašuje, kaj se dogaja v vodstvih naše narodnostne skupnosti. Kako je mogoče, da njeni predstavniki ne znajo nastopiti enotno niti ob takšnih priložnostih, kot je bilo srečanje s slovenskim zunanjim ministrom? In to v sedanjem času v katerem, kot se zdi, se snujejo pomembne odločitve za njeno nadaljnjo usodo?« SSk v tiskovni noti meni, da gre za upravičeno spraševanje. Se več. Tudi sama si zastavlja vprašanja, na katera bi želela dobiti ustrezne odgovore. Tako se npr. stranka sprašuje, »kako je mogoče, da nekateri krogi pobtično organiziranih Slovencev sodelujejo pri omejevanju ali celo pri SDGZ Niz infoimativnih srečanj o novih davčnih predpisih TRST - Finančno mini-strstvo Prodijeve vlade je začelo v letu 1997 temeljito preosnovo večjega dela italijanskega davčnega sistema. S pooblastiti je vlada izdala že v prejšnjem letu celo vrsto odlokov, ki so vstopiti v veljavo delo-toa takoj, deloma pa s 1. januarjem 1998. Nekateri predpisi bodo vstopiti v veljavo 1. julija letos ati pa Se kasneje. Sprememb je toliko, da se tudi izvedenci težko znajdejo v sistemu, ki se nenehno prilagaja novim navodilom. Številne novosti so tako korenito posegle v življenje posameznikov, zlasti pa podjetij, da slednja nujno potrebujejo svežih informacij. Slovensko deželno gospodarsko združenje je zalo odločilo, da svojim članom in njihovim uslužbencem, ki sledijo knjigovodskim in upravnim Problemom, posreduje v nizu informativnih sre-canj najpomembnejše zakonske novosti glede deželnega davka IRAP, -;ual Income Tax, novega sistema preustroja podjetij in obdavčenja podjetij. Govor bo tudi o olajša-vah pri nakupu opreme za dgovce in gostince, o novostih IVA in IRPEF, o Poenostavljanju plače-Vanja davščin in poenote-toh prijavah, o novi zakonodaji ONLUS in o predlogu reforme trgovskega sektorja. Poleg tega bodo ude-ieženci informirani tudi Slede novosti, ki se tičejo osebnega premoženja: davčnih kreditov za nakup stanovanja, odbitih obresti za gradnjo prve 1Se> registracije pogodb nperemicnin ipd. Podjetniki ali profesio-nalci, ki so dobro seznanjeni z novostmi, boljše jubujejo konkurenci, o enem pa lahko tudi ko-nshjo možnosti, ki jih nu- di zakonodaja. Informativni sestanki se bodo zvrstiti v naslednjem redu: Nabrežina - župnijska dvorana, sreda 11.2, ob 20. uri; Boljunec - gledališče F. Prešeren (mala dvorana), petek, 13.2., ob 20. uri; Opčine - Zadružna kraška banka (razstavna dvorana), torek, 17.2., ob 20. uri; Trst - Goethe Institut (Ul. Coroneo 15, dvorana Nemške dobrodelne družbe - 2. nadstropje), sreda, 18.2., ob 20. uri. Srečanja so odprta vsem, tudi nečlanom in tistim, ki jih tematika specifično zanima. BRANKO JAZBEC POTRJEN ZA PREDSEDNIKA^ Novi odbor SDZPI TRST - Prejšnji teden se je na sedežu Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje v Trstu sestal na prvi redni seji nov upravni odbor. Na zadnjem občnem zbom je Ijl namreč precej prenovljen, saj so številne članice zamenjale svoje dotedanje predstavnike. Sestava upravnega in nadzornega odbora je sledeča: Sonja Babič, Mitja Buzon, Dragica Jerina, Kristina Knez, Danilo Pilat, VValter Stanissa, Branko Jazbec, Daniel Jarc, Ana Volpi, Nico Tence, Stojan Sosič, Bogdan Petelin, Silvana Hvalič, Živka Marc, Živa Gmden, Marino Vertovec, Samo Mučič; Boris Kuret, Sergij Majevski (efektivna elana), Jožko Baša in VValter Ukmar (nadomestna elana). Glavna točka dnevnega reda je bila izvolitev predsednika in podpredsednika. Po krajši razpravi so prisotni soglasno potrdili za predsednika dr. Branka Jazbeca in inž. Bogdana Petelina na mesto podpredsednika. Poleg tega so prisotni sledili podrobnemu poročilu ravnateljice Tamare Blazina o poteku letošnjega šolskega leta ter o pripravah programov za prihodnje šolsko leto. Na Zavodu se namreč trudijo, da bi izvajali sklepe upravnega odbora, ki so botrovali tudi spremembam statuta in zadevajo zlasti širjenje delovanja Zavoda. Poleg običajnih tečajev, ki jih finansba Dežela ali Evropski socialni sklad, bo Zavod pripravil razne projekte za čezmejno sodelo- vanje, za naše gospoarske in šolske ustanove ter izvedel nekatere tečaje v privatni obliki. Nujno je namreč, da se okrepi fi- nančna avtonomija Zavoda. Na prihodnjih sejah bodo odborniki izdelali še dodatne predloge za nadaljnje pobude SDZPI. Na seji je bilo tudi sklenjeno, da se preveri možnosti za razširitev članstva, saj je število članic že vrsto let nespremenjeno. izrinjanju slovenske prisotnosti v javnih upravah, kot se je zgodilo ob nedavnih volitvah v De-vinu-Nabrežini, ki je povrh, kot pravimo, strateškega pomena za celotno našo narodnostno skupnost? Pa tudi, kako je mogoče, da so med najbolj zagrizenimi nasprotniki avtonomne politične prisotnosti Slovencev v deželnem svetu spet nekateri krogi politično organiziranih Slovencev, kot se je nazadnje pokazalo ob sprejemanju nove deželne volilne zakonodaje? Bomo na tak način drug drugemu stregli po življenju? Kam vse to vodi? Kaj še pomeni politično predstavništvo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji?« In še, kako je mogoče, meni nadalje SSk, da nekatere kroge politično organiziranih Slovencev po vsem videzu pretirano ne skrbi, da smo ponovno priča očitnim zavlačevanjem pri sprejemanju zaščitnega zakona in da se v najboljšem primeru snuje zakonsko besedilo, ki se že nevarno približuje zloglasnemu Mac-canicovemu osnutku? So nekateri že pristali na to, da bodo Trst, Gorica in Čedad izključeni iz območja zakonske zaščite? Je za vse komponente Slovencev v Italiji še obvezujoč zakonski osnutek, ki smo ga skupno izdelati leta 1993? Kot vidimo, gre za vprašanja, ki so usodnega pomena za našo narodnostno skupnost. K njim, podčrtujejo pri deželnem tajništvu SSk, pa bi lahko dodati še kopico drugih, ki gredo od šolskega do medijskega področja. »Mimogrede: Kako je mogoče, da nekateri nočejo nič več slišati o tem, da je treba »zagotoviti skupno lastništvo in uporabo nepremičnin t. i. družbene imovine, kot je bilo izrecno dogovorjeno ob snovanju Zadruge Primorski dnevnik?« To so vprašanja, ki si jih zastavlja SSk in o katerih bi bilo najbrž prav, da bi razmislila tudi širša slovenska javnost v Italiji. »Ko bomo znati poiskati ustrezne odgovore nanje, bomo najbrž našli pot tudi do tiste enotnosti, ki nam je tako potrebna, ki pa nikakor ne sme biti zgolj fasadna in jo je nujno treba ustrezneje organizacijsko urediti. In tako bomo najbrž znali najti tudi pot, da premostimo paradoks, ki ga ta čas živi naša narodnostna skupnost, ko se po eni strani nahaja, kot pravimo, v zanjo posebno naklonjenih razmerah (leva sredina na oblasti v Italiji, bolj Sanj e odnosov med Italijo in Slovenijo itd), po drugi strani pa se raven njene pravne zaščite nikakor ne viša in se njena asimilacija mogoče še bolj pospešeno nadaljuje.« SSk, piše na koncu v izjavi deželnega tajništva, si namerava odprto in tvorno prizadevati za skupno iskanje odgovorov na nakazana in še druga podobna vpršanja. K temu iskanju namerava tudi izrecno povabiti vodstva ostalih komponent slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Zato jih bo v naslednjih dneh povabila na odkrito in tvorno soočanje. SREČANJE Z D. JELINČIČEM Zanimiv planinski večer v špetrskem župnišču SPETER - Junija 1990 leta je alpinistična odprava iz naše dežele potovala v Nepal s ciljem, da osvoji Everest, kar se je tudi zgodilo, vsaj za nekatere člane odprave, prve dni oktobra. Pobuda za tak podvig je ob obletnici delovne skupnosti Alpe-Jadran prišla s strani Dežele FJK, odpravo pa je organiziralo Slovensko planinsko društvo iz Trsta. Med alpinisti je bil tržaški pisatelj, novinar in alpinist Dušan Jelinčič, ki je bil v četrtek, 5. februarja protagonist zelo prijetnega večera v Spetru na pobudo Planinske družine Benečije in društva Blankini. V novih prostorih špetrskega župnišča se je zbralo kar lepo število domačinov, pa tudi nekaterih prijateljev s Kobariškega. Vsi so z zanimanjem sledili predstavitvi Jelinčičeve knjige »Biseri pod snegom«, v kateri je zvzpon proti vrhu Everesta vir navdiha, ne gre pa za tradicionalno alpinistično knjigo, saj se nasprotno bolj približuje romanu. Se z večjim interesom pa so prisotni, s pomočjo lepih diapozitivov, skozi živahno in tudi duhovito pripovedovanje slovenskega alpinista sami potovati od Katmanduja po dolinah Nepala, vse do ledenika v vznožju Everesta in se potem povzpeli do vrha, na streho sveta. Temu prvemu bodo sledila še tri srečanja sicer s predstavniki beneškega kulturnega in socialnega življenja. Že v četrtek, 12. februarja, ob 20.30 se nam obeta zanimiv večer, saj bo njegov protagonist msgr. Paskval Gujon, ki je s svojimi 88. leti eden od najbolj pokončnih, lucidnih in vitalnih Slovencev pod Matajurjem. Začel je svoje pastirsko delo leta 1933, ko je bila slovenščina prepovedana v cerkvi in še danes vztraja v slovenskem bogoslužju ter v skrbi za vernike v vasi Matajur. POBUDE OB SVEČNICI Čari Landarske jame TRŽIČ - Letos je bilo ob svečnici v Landarski jami posebno živahno. Poteklo je namreč trideset let, odkar je bil v jamo nameščen Marijin kipec, ki ga je globoko v rov postavilo jamarsko društvo "Amici del fante" iz Tržiča. To društvo je potem tudi skrbelo za občasno vzdrževanje jame in njeno ovrednotenje. Ob svečnici je bila jama dva dni odprta za vodene obiske, ki so jih organizirali in voditi tržiški jamarji. Tako je turistični del jame lahko obiskalo več skupin odraslih in otrok, z dodatno jamarsko opremo pa je bilo možno prodreti tudi globlje v rov, do dvorane, kjer se nahaja Marijin kipec. Landarska jama je lahko za vsakega obiskovalca presenečenje, še zlasti, če ima možnost, da se primerno opremljen in v spremst- vu izkušenih jamarjev poda dlje od turističnega dela. Slednji je namreč usposobljen le za nekaj stotin metrov, jama pa se nadaljuje naprej kar za štiri kilometre. Ponekod je treba celo prečkati majhna jamska Jezerca z gumijastim čolnom. Jamarji kluba Amici del fante so ob obisku poskrbeli tudi za zgodovinski oris jame, v kateri je bilo najdenih več ostankov jamskega medveda iz obdobja zadnje oledenitve, pozneje pa je bila jama v več obdobjih zatočišče človeku. Od rimskih časov dalje je postala kultni kraj, o njej živi več le- gend, ob vhodu pa jo krasi kapelica, biserček podeželske gotike iz 15. stoletja, delo slovenskega umetnika Andreja iz Loke. Tržiški jamarji so ob obisku pripravili tudi zelo zanimivo razstavo o jamarstvu, s temeljitim prikazom jamarske opreme in tehnike. (D. U.) METROPOLITANSKA OBČINA / IZJAVA RICCARDA ILLVJA IZREDNO PRISRČNO SREČANJE Zupan spet polemičen do predsednika Dežele »Ne smemo po nepotrebnem ustvarjati zmede« Delegacija KZ pri škofu Ravignaniju Škofu so orisali vlogo, ki jo je KZ imela in še ima za ohranitev naše narodne skupnosti Načrtovana tržaška metropolitanska občina je še vedno predmet polemike med županom Riccardom Illyjem in predsednikom Dežele Giancarlom Cruderjem. Slednji se boji, da bi parlament vključil v novo ustavo ta upravni projekt, kar bi po njegovem zelo ošibilo avtonomijo FJK in zadalo hud udarec deželni enotnosti. Cruder sicer ne nasprotuje metropolitanski občini, meni pa, da mora o njej, kot o reformi vseh krajevnih uprav, v prvi osebi odločati Dežela in ne država. Župan Riccardo Illy v daljši izjavi opozarja Cruderja, da je zamisel o metropolitanski občini stara že vsaj deset let in da je ta projekt vključen v deželni zakon st. 10 iz leta 1988. Dežela tega sklepa ne izvaja, podčrtuje župan, zato preseneča predsednikova zaskrbljenost, tudi zato, ker nova ureditev tržaške uprave ne bo na noben način prizadela posebnosti FJK. Metropolitanska občina naj bi po Illyjevem mnenju nadomestila sedanjo Pokrajino Trst, o tem pa mora odločati le Dežela, ki ji noCe nihče kratiti pristojnosti in odgovornosti na tem področju. Upam le - pravi Se Illy - da ne bo treba na ta projekt čakati Se drugih deset let, saj bo le z metropolitansko občino in z drugimi reformiranimi krajevnimi upravami lahko FJK kos novim nalogam in potre- PRI PREHODU CESTE Za težje poškodovano žensko pridižana prognoza Včeraj okrog 9.40 se je v Ul. Marchesetti pripetila prometna nesreča, pri kateri se je težje poškodovala 61-letna Omella Clerici, ki so jo odpeljali v katinarsko bolnišnico. Clericijeva je prečkala cesto, ko je končala pod avto znamke peugeot 306. Zdravniki so si pridržali prognozo. Izvide o nesreči, o kateri nimamo drugih podrobnejših podatkov, so opravili mestni redarji. Okvara na telefonu 118 Včeraj zjutraj je pri službi 118 prišlo do okvare na nekaterih zunanjih telefonskih linijah. Bojijo pa se, da se nevšečnosti ponovijo, in zato svetujejo morebitnim uporabnikom, da se obrnejo na 113 ali 112, Ce na 118 dalj Časa nihče ne odgovarja. Spodletela tatvina V rokah je imel močan sveder in posebne škarje, odločno se je lotil navojnice v zlatarni »L.M.« v Ul. Settefonta-ne 13/B, kjer je bilo v izločbi razstavljenih nekaj dragocenih zlatih ur. Namera pa mu je šla po vodi, stanovalce je zmotil neobičajen hrup (odbila je namreč 6. ura), pogledali so, kaj se dogaja, in nemudoma obvestili policijo. Sedaj je 50-letni Cristiano Marsich (Ul. Di Vittorio 15) za zapahi, kar pa zanj verjetno ni novost, saj je že imel opravka s silami javnega reda. Očitno pa mu ni slo v raCun, da so ga tako »brezobzirno« zmotiti »pri delu«, agente je začel žaliti, češ da ni naredil nic hudega: trenutek prej je namreč odvrgel orodje, M mu je služilo za vlom. Agentom pa njegovo poCetje ni ušlo. Z isto tehniko so pred nekaj dnevi kradti v neki drugi zlatarni v središču mesta. Imela sta mamilo Osebje openskega komisariata je sodnim oblastem prijavilo 28-letnega Franca Zanina in 27-letno Michelo De Mattia iz Ul. Udine 33, pri katerih so našli in zaplenili okrog 18 gramov heroina. Poleg tega sta bila opremljena z lekarniško tehtnico in zavojčki, ki so služili za pripravo posameznih doz mamila. Dvojici so agenti že dalj Časa sledili, saj je bila znana med razpečevalci na drobno. Pustili avto in zbežali Včeraj okrog 4. ure so agenti z miljskega komisariata na Ul. Flavia dal znak šoferju Črnega mesrcedesa, naj se ustavi. Moški (v avtu je bilo še nekaj potnikov) pa se za ukaz ni zmenil, pritisnil je na plin in oddrvel proti Boljuncu. Kmalu zatem so ubežniki avto ustavili in beg nadaljevali peš, bila je tema in so policajem so se izgubiti izpred oči. Registrska tablica mercedesa je imela oznako RE, vendar vozilo ni bilo ukradeno, tako da je dogodek precej nenavaden. Tovornjak se je prevrnil Prav na izhodu s VB. pomola se je včeraj opoldne prevrnil tovornjak, poseglo je osebje službe 118, ki je šoferia odpeljalo v katinarsko bolnišnico, pristaniško poveljstvo pa je odredilo zaprtje izhoda: iz poškodovanega rezervoarja se je namreC na cestišče izlila nafta. Lažni uslužbenci Acega spet na »delu« Predstavila sta se kot uslužbenca Acega, priletni Antonio Caenazzo ju je spustil v svoje stanovanje iv Ul. Gemo-na. Medtem ko ga je eden zadržal, češ da električni števec ne odgovarja varnostnim predpisom, je pajdaš pridno brskal po predalih in omarah. Ko sta odšla, se je Caenazzo zavedel, da so skupaj s tujcema izginniti tudi trije milijoni lir. Obvestil je karabinjerje, ki so uvedli preiskavo. Tržaški župan Riccardo llly bam. Polemika med Illyjem in Cruderjem sloni na realnih vprašanjih, ki pa se nedvomno prepletajo s pripravami na junijske deželne volitve. Tržaški župan ne skriva svojih volilnih ambicij in snuje volilno zavezništvo s furlanskimi avtonomisti in podjetniki (rektor videmske univerze Marzio Strassoldo, založnik Carlo Melzi in nekateri krogi, ki so blizu furlanski nadškofiji). Cruder, ki se še ni izjasnil o svoji ponovni kandidaturi, pa je očitno zaskrbljen nad usodo svoje Ljudske stranke, ki po mnenju nekaterih predvolilnih anket realno tvega, da ostane brez zastopstva v novoizvoljenem deželnem svetu. In prav tržaška metropolitanska občina bo ena glavnih tem volilne kampanje, v Trstu in tudi v Furlaniji - Julijski krajini. Sprejem pri škofu Evgenu Ravignaniju, ki ga je spremljal vikar Franc Vončina, je bil prisrčen in sproščen, delegacija Kmečke zveze, v kateri sta po- Srečanje predstavnikov tržaške in goriške KZ s SKGZ Deželno tajništvo SKGZ je na svojem sedežu v Trstu 3. t. m. sprejelo vodstvo tržaške in goriške Kmečke zveze, v katerem so biti tržaški in goriski predsednik Alojz Debeliš in Ivan Humar ter tajnik tržaške stanovske oigani-zacije Edi Buka-vec. Predsednik SKGZ Rudi Pavšič je posebej izpostavil dolgoletno in učinkovito prizadevanje KZ za dobrobit slovenskega kmetovalca ter v obrambi teritorija pred številnimi asimilacijskimi in razlastitvenimi pojavi. V novih časih, je bilo podčrtano, bi se veljalo zamisliti nad vse-manjšinsko vlogo KZ, kar danes še ni, saj se del slovenskega kmetovalstva še opira in vključuje v sorodne italijanske organizacije. Na srečanju so prišla na dan tudi druga vprašanja. Ugotovljena je bila prenizka zavzetost matice za vprašanja rasti kmečke organizacije in to kljub številnim že izrečenim obljubam. Ob tem bi veljalo organiziranost, ki jo Kmečka zve- za kaže na Tržaškem, razširiti tudi na Goriško in v Benečiji. Le tako bi KZ dobila vsemanjšinsko dimenzijo in bi slovenskega kmetovalca lahko primerno zagovarjala in ščitila, tako na deželnem kot na državnem nivoju. Se posebej na Deželi bi bilo treba pokazati večji posluh do slovenske stanovske organizacije, ki je marsikdaj gledana po strani tudi s strani sorodne italijanske organizacije, v kateri delujejo tudi slovenski kmetovalci. Srečanje je služilo tudi za podrobno informacijo o dejavnosti Kmečke zveze pri uveljavljanju slovenske prisotnosti, tako v okviru novih načrtov o parkih kakor tudi o strukturalnih posegih na slovenskem teritoriju. Ob sklepu, da bo odslej tudi predstavnik KZ sedel v tajništvu SKGZ, so si biti na srečanju edini, da je treba napeti vse sile, da se ohrani zdajšnja vloga KZ znotraj manjšinske organiziranosti. leg predsednika Alojza Debelisa bila tudi tajnik Edi Bukavec in odbornik Valter Stanissa; pa je visokemu cerkvenemu dostojanstveniku prikazala vlogo in pomen stanovske p organizacij e slovenskih kmetov in tudi druga specifična vprašanja. Predsednik Debeliš je še zlasti poudari vlogo, ki jo je Kmečka zveza odigrala v korist kmetijstva, celotne družbe in še posebej zaščite korenin naše narodne manjšine. Debeliso-va izvajanja sta dopolnila Stanissa in Bukavec, ki sta orisala možnosti razvoja kmetijstva na Tržaškem, težave, s katerimi se srečuje, in zanimanje mladih kmetov za inovacije ter za zahtevne in kvalitetne pobude. Precej govora je bilo o zaščiti narave, pri čemer so se vsi strinjali, da je kmetijstvo najboljši sopotnik zaščite narave in je zato treba v sodobnem konceptu varovanja narave predvsem spodbujati tradicionalne kmetijske dejavnosti, še zlasti živinorejo. Nadalje so se zaustavili ob dosežkih na vinogradniško-vinarskem področju, govorili so o gojenju oljk, o perspektivah razvoja tipičnega tržaškega vrtnarstva. Škof Ravignani je s svoje strani poudaril pomen kmetijstva za sodoben razvoj družbe in naglasil, da je vedno imel odlične stike s kmečkim življem, tudi ko je služboval v Vittoriu Venetu. Pokazal je veliko zanimanje pri obravnavanju vseh področij, še zlasti pa je izrazil željo, da bi obiskal kmetije, tako da bi se z vsem neposredno seznanil, kot tudi pripravljenost sodelovati na raznih srečanjih. Izrecno pa je še dodal, da je po svojih močeh pripravljen podpreti pobude na kmetijskem področju in da je seznanjen s politiko Dežele FJK. Pred slovesom je Alojz Debeliš visokemu cerkvenemu dostojanstveniku podaril košarico značilnih proizvodov, olje, kraški med, sir, teran in vitovsko. DAN SLOVENSKE KULTURE TORKOV VEČER Proslava tokrat v znamenju domačih ustvarjalcev Umetniki v Slovenskem klubu Razpravljali bodo o vzgibih in možnostih delovanja v zamejstvu »Besedo imajo domači ustvarjalci«: tako se glasi naslov današnje tradicionalne Prešernove proslave, ki jo v Srenjski hiši s pričetkom ob 17. uri prirejata PD Mačkolje in KD Primorsko. Najprej bo na sporedu zgiben recital »Triptih nekega zamejca« v priredbi Martine Slavec (interpreti so poleg same Slavceve še Danijela Tul in Niko Tul). Sledil bo nastop mešanega pevskega zbora Mačkolje, ki ga vodi Ivo Lešnik. V znamenju tega, kar je zapisano v naslovu, je tudi nadaljnji spored, v katerem bo domačin Aleksi Jercog na harmoniko zaigral štiri skladbe: Potrkan ples (slovenska narodna - prir. Rado Simoniti, po motivih narodne pesmi), Acquarelli cubani (Luciano Fancelli, im-pressioni di rumba, 1950), Oj da ty, kalinuška (ruska narodna - prir. Ivan Panickij, 1906) in Potepanje s harmoniko (Slavno Avsenik, 1929 in Vilko Avsenik, 1928). Zatem bo Aleksi Jercog, ki je pred kratkim izdal knjigo o harmoniki (v italijansšCini, v kratkem bo izšla tudi v slovenščini) s prijatelji zaigral še nekaj skladb (akustična kitara Peter Nadlišek, električna kitara Dimi tri Rosso). Proslava v Skednju V dvorani KD Ivan Grbec v Skednju bo danes ob 16. uri proslava Dneva slovenske kulta ure, ki jo skupno prirejajo domaCa društva Dom J. Ukmar, PD Kolonko-vec in KD Ivan Grbec. Proslava bo posvečena umetniku Avgustu Černigoju, katerega slike si bodo udeleženci lahko ogledali. Na proslavi bodo nastopili ŽPZ »Ivan Grbec« in MePZ Kolonkovec. O Černigoju in njegovi slikarski poti bo spregovoril Sergij Cesar; kratek priložnosti govor bo imel tudi filmski mojster Aljoša Žerjal z dokumentarcem o škedenjski železarni,- N. L. V torek, 10 t. m., bo ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani večer ob dvenu slovenske kulture. Tudi tokrat se Slovenski klub ni izneveril svojemu pristopu in je v goste povabil vidnejše ustvarjalce, ki naj bi na večeru razpravljali o vzgibih in možnostih delovanja v zamejstvu. Vsak prostor spodbuja in obenem omejuje, ustvarjalec pa si poišče ustrezno izraznost, ki naj bi vznemirjala in pritegovala. Uskladitev lastnih potreb s potrebami Cim širšega kroga občinstva je izziv, s katerim se sooCa vsak ustvarjalec posebej. Zato bodo besede Marka Kravosa, Sergija Verča, Tamare Stanese, Marka Ferija, Jasne Merku, Franka Vecchieta in Borisa Kobala prikazale položaj posameznika in nakazale dejansko stanje ustvarjalnosti v tem prostoru. Pogovor bodo popestrili glasbeni akordi kitarista Marka Ferija in dela likovnikov Jasne Merku in Franca Vecchieta. KD S. Škamperle pripravlja proslavo Po daljšem premoru se obuja dejavnost Kulturnega društva Slavko Škamperle, saj so za petek, 13. t. m., povabili v goste dekliški pevski zbor Vesna in Marto Košuta, ki bo predstavila svojo knjigo Tržaška noša in njena vezenina. Dan kulture želijo obeležiti z dražljivim izvajanjem, ki izraža žensko nežnost in skrbnost. Izročilo je seveda dragocen vir, h kateremu se je treba zatekati v vsakem kriznem obdobju, posebno še, ko gre res za nohte. In lepo je, da so se v sve-toivanskem društvu spomnili na C ar noše, ki je bila nekoC važna tema pogovorov med ženskami, danes pa se o tem g0' vori le še pred in po opasilu. Prav je, da se o zakladih, ki jih nekateri imajo doma> govori, da se jih pravilno ovrednoti in 0 tem bo gotovo mariskaj povedala avtorica knjige, ki se je posvetila raziskovanju tega področja in zbrala veliko materiala. UD diapozitivih in razlagi pomena vzorcev bo zanimivo slišati tudi, kako je knjig3 nastala in komu je namenjena. Pomembne podatke bo podal Andrej Furlan, b predstavlja tržaško založbo. Tenkočutnost Bogdana Kralja jamCi za najusreznejSi izbor pesmi, dekliški glasovi pa za žlahten poudarek na temo veCera. Mozartov večer Jutri ob 20. uri bo v Društveni gostim1 na Kontovelu tradicionalni večer, ki ga prireja Studijski center N. Tommaseo-Tokrat bo posvečen spominu na VVm ganga Amadeusa Mozarta, ki je živel v letih 1756 - 1791. Pri organizaciji veCera sodelujejo Združenji »Macondo« in limir Dugina«. Večer bo vodil muzikolog Pier Paolo Zurlo, Liliana Saetti P3 ° prebrala nekaj njegovih pisem. bi. RICMANJE / V KD PREŠEREN Uspešna produkcija gojencev Glasbene šole na pihala Preteklo nedeljo je v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu potekala 1. produkcija gojencev Glasbene šole na pihala iz Ricmanj. Kljub ostri burji, ki je nagajala tudi nastopajočim na odru, se je v dvorani zbralo veliko število gledalcev, ki so pozorno sledili res raznolikemu poustvarjanju mladih gojencev Glasbene šole in učencev GOS M. Samsa - Domjo in I. T. Zamejski - Ricmanj e ter O S P. Voranc - Dolina. Na odru se je navdušenemu občinstvu tako predstavilo v raznih sestavih in skupinah kar 100 otrok! Ob prijetnem napovedovanju mladega slovenskega umetnika Danijela Malalana, so večer o tvorili najmlajši gojenci glasbene Sole, tj. otroci, ki obiskujejo 1. in 2. tečaj pripravnice pod mentorstvom mlade in nadarjene pedagoginje Flise Ulian. Nastopili so z ritmično hojo in melodičnim takti-ranjem ter z igranjem na glockesnspiel. Glasbena vzgoja pripravnice temelji na stimulativnih vajah, igrah in telesnemu gibanju. Pri tem uporabljajo otroci razna tolkala kot klaviature, kasneje pa še kljunasto flavto. Gojenci z veseljem sledijo pouku in v razmeroma kratkem času osvojijo glasbene osnove in pridobijo čut za muziciranje. Spored so nadaljevali gojenci iz višjih tečajev. Najprj so se predstavile gojenke iz razreda prečne flavte, ki ga vodi prof. Fran-cesca Moretti. Sledili so gojenci iz razredov klarineta in saskofona, ki ju vodi prof. Roberta Schiavone in prof. Andreina Grison. Vzorno so nastopili gojenci iz razreda tolkal pod mentorstvom prof. Pietra Spontana in gojenci iz razredov trobil, ki jih vodijo prof. Flavio Sgubin in prof. Luca Dar-di. Oktet trobil je s svojim nastopom še posebno navdušil nabito polno dvorano z bogato dinamiko, Cisto intonacijo in brezhibno agogiko. Prvi so sodelovali na produkciji tudi učenci slovenskih osnovnih šol, ki jim glasbena šola ricmanjske godbe nudi že Četrto leto zapored brezplačno specifično glasbeno vzgojo. Vsestransko pozitivna zamisel je nastala pred nekaj leti po dogovoru med odbornikom glasbene šole in dolinskim didaktičnim ravnateljstvom. Do junija lani je Vodila tečaje prof. Paola Cacciapaglia, ki se- daj poučuje istovrstno glasbeno vzgojo v Milanu in Jesolu. V začetku letošnjega šolskega leta jo je nadomestila prof. Flisa Ulian. S svojo dinamičnostjo in prikupnostjo je očarala prav vse otroke, ki z zanimanjem in velikim navdušenjem sledijo pouku. Odobravanje učnega osebja sodelujočih osnovnih šol pa potrjuje važnost in solidnost projekta. Istočasno poteka potujoči glasbeni laboratorij tudi v slovenskih otroških vrtcih v Dolini in Ricmanjih, kjer 36 malčkov navdušeno sodeluje pri glasbenem poustvarjanju. Osnovnošolci so se skupaj predstavih s štirimi točkami: 1. in 2. razred z ritmično hojo ob spremljavi glasbe iz Verdijeve Aide, 3. razredi s telesno improvizacijo in pisanimi trakovi, 4. in 5. razredi pa so zaigrali ljudski motiv s kljunasto flavto ob spremljavi tolkal. Za zaključek pa so uCenci 3., 4. in 5. razredov skupaj spremljali z različnimi talkah znani Straussov Radetzky marš. Večer je sklenil vzoren in prijeten nastop šolskega pihalnega orkestra, ki je pod spretnim vodstvom prof. Marina Marsiča izvedel 3 skladbe prirejene za mlade izvajalce. Šolski orkester, ki je edini tovrstni sestav v tržaški pokrajini, je z brezhibnim izvajanjem ponovno dokazal uspešnost in kakovost vseh glasbenih tečajev. Sistematično postopno pedagoško delo nudi otrokom tudi možnost nadaljnjega izobraževanja na državnih konservatorijih. V veliko veselje nastopajočih, in seveda prirediteljev nedeljskega kulturnega popoldneva, je bilo občinstvo navdušeno. Naj še omenimo, da bo prihodnja produkcija gojencev Glasbene šole godbe iz Ricmanj ob koncu šolskega leta. (GR) VCERAJ-DANES C LEKARNE Danes, NEDELJA, 8. februarja 1998 HIERONIM Sonce vzide ob 7.18 in zatone ob 17.21 - Dolžina dneva 10.02 - Luna vzide °b 14.43 in zatone ob 5.00 Jutri, PONEDELJEK, 9. februarja 1998 POLONCA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,1 stopinje, zračni lak 1024 mb narašča, ve-tar severovzhodnik 5 km na uro, burja, vlaga 56-od-stotna, nebo jasno, morje uurno, temperatura morja A9 stopinj. Rojstva en smrt Rodil se ni nihče. UMRLI SO: 89-lel uiena Lenarduzzi, 91-tar Maria Resciniti, : I n j Carlo Brazzatti, etni Angiolo Bandi 'letna Elsa Maghet, tatni Vinicio Sumben °8-letni Mario Don, : i. 3 Giuseppina Ron h. 86-letna Silvana Ji vic, 76-Ietna Bianca pb, 73-letna Bruna C; pni, 87-letni Matteo l riotta, 84-letna Romi Romano. Nedelja, 8. februarja 1998 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Giotti 1, Ul. Bel-poggio 4, Istrska ulica 33, Zavije - Ul. Flavia 89, Fernetiči. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Giotti 1 (tel. 635264), Ul. Belpoggio 4 (tel. 306283), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253). Fernetiči (tel. 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Giotti 1, Ul. Belpoggio 4, Istrska ulica 33, Zavije - Ul. Flavia 89. Fernetiči (tel. 416212) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 33 (tel. 638454). - Od ponedeljka, 9. do sobote, 14. februarja 1998 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Largo Piave 2 (tel. 361655), Ul. Felluga 46 (tel. 390280), Milje -Lungomare Venezia 3 (tel. 274998). Opčine, Proseška ulica 3 (tel. 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Largo Piave 2, Ul. Felluga 46, Ul. Bernini 4, Milje - Lungomare Venezia 3. Opčine, Proseška ulica 3 (tel. 215170) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Bernini 4 (tel. 309114). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Dežurna zdravstvena služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Harry a pezzi«, r.-i. Woody Allen, i. Demi Moore, Robin VVilliams; pred vsako projekcijo bodo predvajali kratkome-tražni film »Dead Train«. EKCELSIOR AZZUR-RA - 15.30, 18.15, 19.00, 20.45, 22.30 »In & Out«, i. Kevin Kline, Tom Sel-leck, Matt Dillon. EKCELSIOR - 15.00, 18.30, 22.00 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio. AMBASCIATORI - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »The Yackal«, i. Richard Gere, Bruce VVillis. NAZIONALE 1 - 15.20, 18.40, 22.00 »Titanic«, i. Leonardo Di Caprio. NAZIONALE 2 - 15.30, 17.45, 20.10, 22.30 »Qualcosa e cambiato«, i. Jack Nicholson. NAZIONALE 3 - 15.30, 17.05, 18.55, 20.30, 22.20 »In & Out«, i. Kevin Kline, Tom Sel-leck, Matt Dillon. NAZIONALE 4 - 15.30, 17.05, 18.55, 20.30, 22.15 »Un lupo mannaro americano a Pa-rigi«, r. John Landis. MIGNON - 15.30 »Špice Girls - il film«. Zadnji dan; 17.00, 18.40, 20.30, 22.15 »Punto di non ri-torno«, i. Sam Neill. CAPITOL - 15.15, 17.30, 19.50, 22.10 »L’uomo della pioggia -The Rainmaker«, r. F. F. Coppola, i. Mickey Rourke, Danny De Vito. ALCIONE - 15.30, 17.45, 20.00, 22.10 »La vita 6 bella«, r-i. Roberto Benigni. [1 PRIREDITVE OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE, priredita KD Primorsko in PD Mackolje danes, 8. februarja ob 17. uri v Srenjski hiši v Mackoljah večer »Besedo imajo domači ustvarjalci«. DOM J. UKMAR, PD KOLONKOVEC in KD I. GRBEC vabijo na Dan slovenske kulture, posvečen Avgustu Černigoju, danes 8. februarja 1998 ob 16. uri v dvorani KD I. Grbec - Skedenjska ul. 124. Program: ZPZ I. Grbec, Sergij Cesar - priložnostni govor, A. Žerjal - V delavnici mojstra (film),pričevanja ob 100-letnici škedenjske železarne, MePZ Ko-lonkovec. Vljudno vabljeni! SLOVENSKA PROSVETA in DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabita jutri, 9. februarja ob 20.30 na PREŠERNOVO PROSLAVO v Peterlinovi dvorani v Trstu, na kateri bodo razglasili izid 26. literarnega natečaja Mladike in podelili priznanja Mladi oder. Nastopili bodo gojenci Glasbene matice iz razreda prof. Jagode Kjuder. Govornik bo Milan Gregorič. MLADINSKI DOM BOL JUNEC vabi na proslavo ob dnevu slovenske kulture, ki bo v dvorani Mladinskega doma, v torek, 10. februarja ob 20. uri. Na proslavi sodelujejo: ženski cerkveni pevski zbor, mlade pianistke, narečna istrska pesnica Danila Tul jak in tamburaški ansambel KD F. Prešeren iz Boljunca. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV Trst prireja 12. februarja ’98 ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20, proslavo ob dnevu kulture. Pro- gram: priložnostni govor bo imel dr. Filibert Be-nedetic, recitiral bo Stojan Colja, glasbeno točko bosta posredovala kitarista Bojan Kuret in VValter Gregori, učenca razreda Marka Ferija na Glasbeni matici. Vljudno vabljeni! SKD GRAD BANI vabi na PREŠERNOVO PROSLAVO, v petek, 13. februarja ob 20.30 v Zadrugi Ban. Sodeloval bo CPZ sv. Florijan, ki ga vodi Rossana Paliaga, in kapetan Bruno Lisjak Volpi, ki bo posredoval občinstvu zanimive manj znane zgodovinske podatke s predavanjem Tisočletna prisotnost Slovencev ob Jadranskem morju. Vljudno vabljeni! KD S. ŠKAMPERLE (Vrdelska c. 7) - »Na Skrpetah majhen trak, fečuole - beu uoblak«. Ob dnevu slovenske kulture bo Marta Košuta z založnikom Andrejem Furlanom predstavila svojo knjigo TRŽAŠKA NOSA IN NJENA VEZENINA. Dekliški zbor Vesna pod vodstvom Bogdana Kralja bo s petjem popestril večer. Vljudno vabljeni v petek 13. februarja, ob 20.30 na Stadion 1. maj! S________________IZLETI SK BRDINA priredi v nedeljo, 15. februarja, avtobusni izlet v Forni di Sopra. Vpisovanje bo na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah, jutri, 9. februarja in v sredo, 11. februarja, od 19. do 21. ure. Informacije na tel. št. 212859 in 299573. SKD CEROVLJE-MAVHINJE organizira 1. 3. 1998 smučarski izlet na Monte Civetta. Odhod bo ob 6. uri iz Sesljana. Za informacije in rezervacije pokličite na tel. št. 291476 od 20. do 21. ure od ponedeljka do petka. Pohitite! KMEČKA ZVEZA in KMETIJSKA ZADRUGA obveščata izletnike na Kmetijski sejem v Verono, ki bo 12. februarja, da bo urnik odhodov sledeči: Boljunec (na Gorici) ob 6. uri, Opčine (pred barom Cetrale) ob 6.20, Prosek (pred društveno gostilno) ob 6.25, Nabrežina (pred gostilno Silvester) ob 6.35, Se-sljan (Hotel Posta) ob 6.45. 51 ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča šolsko osebje v staležu, da zapade rok za vložitev prošnje za premestitev, prestop ali začasno dodelitev, 27. februarja 1998 za učno osebje otroških vrtcev, nižjih in višjih srednjih šol in za upravno, tehnično in pomožno osebje ter 10. marca 1998 za učno osebje osnovnih šol in za vodilno osebje. URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, tel./fax 370301, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30. 3. 2. 1996 3. 2. 1998 Ze dve leti sta minili odkar te ni več med nami draga Božena Za vedno bo ostal živ spomin nate mama, tata, brata z družinama in teta Jolanda z družino Slivno, 8. februarja 1998 t Nepričakovano nas je zapustila naša ljubljena Draga Lovriha por. Kosmač Žalostno vest sporočajo mož Angel, nečakinja Nadja, brat Rado, sestri Darinka in Meri z družinami ter ostalo sorodstvo Pogreb bo v sredo, 11. t.m., ob 10. uri, iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v dolinsko cerkev. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Dolina, Boljunec, 8. februarja 1998 Žalovanju se pridružuje družina Sedmak - Clementini ZAHVALA Ob izgubi naše drage Marije Ban por. Černjava se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. SVOJCI Božje polje, 8. februarja 1998 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Giuseppeja Giacce se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali SVOJCI Devin, 8. februarja 1998 (Pogrebno podjetje Zimolo) ZAHVALA Luciano Taučer Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in ga spremili na zadnji poti. SVOJCI Trebče, 8. februarja 1998 ZAHVALA Najlepša hvala vsem, ki so nam bili ob strani, ko nas je zapustil naš dragi Mario Jurkič Maša zadušnica bo v sredo, 11. t.m., ob 17. uri v cerkvi Sv. Avguština. DRUŽINA Trst, 8. februarja 1998 9. 2. 1997 9. 2. 1998 Gino Coceani Jolanda, Loredana Prosek, 8. februarja 1998 Nenadoma nas je zapustil naš dragi Mario Vatovec Žalostno vest sporočajo žena Anica, hči Bojana in ostalo sorodstvo Datum in kraj pogreba bomo sporočili kasneje. Vinjan, Milje, 8. februarja 1998 Ob izgubi dragega očeta izrekajo Bojani iskreno sožalje člani TFS S tu ledi V tem težkem trenutku sočustvujejo z Bojano in njeno mamo Breda, Franka, Mirna in Vera Ob nenadni izgubi očeta izreka sodelavki Bojani iskreno sožalje uredništvo Primorskega dnevnika Ob nenadni izgubi Maria Vatovca našega dolgoletnega uslužbenca izrekamo ženi in hčerki globoko sožalje Založništvo tržaškega tiska Ob izgubi Maria Vatovca izrekajo družini iskreno sožalje sodelavci Distriesta iz Sežane Društvo Slovencev miljske občine žaluje za svojim članom Mariom Vatovcem in izreka družini iskreno sožalje Ob težki izgubi dragega Maria izreka družini občuteno sožalje družina Savron Ob bridki izgubi dragega Maria Vatovca izreka svojcem iskreno sožalje miljska sekcija Slovenske skupnosti Ob izgubi dragega očeta izreka Bojani Vatovec iskreno sožalje KD F. Venturini i- O eumM® ®Li®^Lai©§ Samuel Beckett ČAKAJOČ GODOTA Režija Marko Sosič PREMIERA v petek, 13. km., ob 20.30, RED A PONOVITVI v soboto, 14. km., ob 20.30 RED B v nedeljo, 15. km., ob 16.00 RED C DOM JAKOB UKMAR PD KOLONKOVEC KD IVAN GRBEC posvečen Avgustu Černigoju danes, 8. februarja 1998 ob 16. uri v dvorani KD Ivan Grbec (Skedenjska ul. 124) Vabljeni! SLOVENSKI KLUB USTVARJALEC V ZAMEJSTVU Ob dnevu slovenske kulture bodo o vzgibih in problemih, ki jim jih zastavlja prostor, govorili Marko Kravos, Sergej Verč, Jasna Merku, Franko Vecchiet, Tamara Stanese, Marko Feri in Boris Kobal v torek, 10. t.m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani ----------Vljudno vabljeni!------------ SLOVENSKA PROSVETA in DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV - Peterlinova dvorana - „„ PREŠERNOVO PROSLAVO jutri, 9. februarja, ob 20.30 Na sporedu bo: - razglasitev izida 26. literarnega natečaja Mladike - podelitev priznanj Mladi oder - kulturni program z nastopom gojencev Glasbene matice iz razreda prof. Jagode Kjuder govor: Milan Gregorič KD S. ŠKAMPERLE NA SKRPETAH MAJHEN TRAK, FECU0LE - BEU UOBLAK Ob dnevu slovenske kulture bo Marta Košuta z založnikom Andrejem Furlanom predstavila svojo knjigo TRŽAŠKA NOSA IN NJENA VEZENINA. Dekliški zbor Vesna pod vodstvom Bogdana Kralja bo s petjem popestril večer. Vljudno vabljeni v petek, 13. t.m., ob 20.30, na Stadion 1. maj! OBČINA DOLINA Občinska knjižnica v Boljuncu prireja v petek, 13. februarja 1998, ob 18. uri v Občinski knjižnici v Boljuncu SREČANJE S PISATELJEM Gost večera bo FULVIO TOMIZZA, avtor knjige FRANZISKA Na veCeru bo sodeloval priznani kitarist prof. Marko Feri Vljudno vabljeni! □ OBVESTILA STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK KRAS vabi člane in prijatelje na praznik včlanjevanja jutri, 9. februarja ob 20. uri, v Ljudski dom v Trebčah. KD LONJER-KATINA- RA vabi na večer s Katjo Kjuder na temo KAMPUČIJA - PO DEŽELI MINSKIH POLJ, v sredo, 11. februarja, ob 20.30, v društvenih prostorih v Lonjerju. Ob tej priložnosti bo od 20. ure dalje potekalo VČLANJEVANJE za letošnje leto. DOLINSKI PUST - Celica priložnostnega pustnega vodstva vabi na srečanje, ki bo v sredo, 11. t.m., ob 20.30 v začasnih prostorih KD V. Vodnik in na katerem se bomo dogovorili, kako izvedemo letošnje koledovanje po Dolini in Kro-gljah. Vabljeni so mlajši in starejši, moški in ženske, ki jim je uresničitev te tradicionalne pobude pri srcu! MLADINSKA KOMISIJA SKGZ prireja v četrtek, 12. februarja, ob 20.30 v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini, predstavitev knjige NAROD IN DRUGI izpod peresa Aceta Mer-molje. ŠD GRMADA prireja v petek, 13. februarja, ob 20.15, v prostorih občinske knjižnice v Nabrežini, projekcijo diapozitivov o jamarski odpravi v arabsko državo Oman. Vabljeni! SKD VIGRED vabi na RAI RADIOTELEVISIONE ITALIANA išče za svoj sedež v Trstu »TEHNIKE« za zaposlitev s pogodbo usposabljanja ob delu za obdobje 24-ih mesecev. Upoštevani bodo kandidati, ki bodo strogo odgovarjali naslednjim pogojem: O datum rojstva od 1. januarja 1968 dalje O diploma industrijskega izvedenca s specializacijo v elektroniki, elektrotehniki, telekomunikacijah ali diploma o poklicnem zrelostnem izpitu za tehnika električnih in elektronskih industrij sz> vozniško dovoljenje stopnje »B« O stalno bivališče ali bivališče v Furlaniji -Julijski krajini. Vsi omenjeni pogoji morajo obstajati na datum 23. februar 1998 do katerega morajo prošnje za udeležbo na selekciji prispeti na naslov RAI - Radiotelevisione Italiana Deželni sedež za Furlanijo - Julijsko krajino Ulica FabioSevera, 7-TRST DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja 12. februarja 1998, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani - Ul. Sv. Frančiška 20 PROSLAVO OB DNEVU KULTURE priložnostni govor: Filibert BenedetiC recitiral bo Stojan Colja glasbena točka: kitarista Bojan Kuret in VValter Gregori, učenca razreda Marka Ferija na Glasbeni matici. Vljudno vabljeni! OBČINA DOLINA SKD SLAVEC RICMANJE-LOG im slotmsii mrami Nedelja, 15. februarja 1998, ob 17. uri v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu KD LONJER-KATINARA in GOS FRAN MILČINSKI prirejata skupno Prešernovo proslavo v petek, 13. februarja 1998, ob 18. uri na katinarski osnovni šoli Nastopili bodo osnovnošolci in mladi društveni Člani Vabljeni! Prešernovo proslavo, ki bo v petek, 13. februarja ob 20. uri v prostorih osnovne Sole Stanko Gruden v Sempo-laju. Program: nastop mešanega in moškega pevskega zbora Rdeča zvezda in predvajanje diapozitivov Lepote gora. KROŽEK ZVEZDA vabi v soboto, 14. februarja ob 20. uri v Ljudski dom v Podlonjerju na predvajanje diapozitivov Katje Kjuder o Tibetu »Po deželi mirnega jutra«. TRŽAŠKA FEDERACIJA STRANKE KOMUNISTIČNE PRENOVE organizira v nedeljo, 15. februarja, prevoz do Milana na manifestacijo za 35 ur. Vpisovanje in informacije na sedežu SKP v Ul. Tarabocchia 3, tel. 6349109, in v ljudskih domovih v Naselju sv. Sergija, tel. 826921, na Ponča-ni, tel. 764047, in Podlonjerju, tel. 572114. SREDNJA SOLA IGO GRUDEN NABREŽINA obvešča, da je Se ves mesec februar v trgovinah COOP v teku pobuda »Računalnik za-šole« za nabavo računal- nika in računalniške opreme z nabirko odrezkov »BUONO ESEMPIO«. Kdor razpolaga s temi odrezki, jih lahko prinese na Solo ali pa jih izroči učencem najkasneje do 20. marca. Za morebitne informacije se lahko obrnete na tajništvo Sole (tel. 200321). KRUT obvešča, da bo predavanje dr. Maje D arin Bachovi cvetovi - kaj so in čemu služijo, v sredo, 18. februarja in ne 11. februarja, kot je bilo pomotoma napovedano. Predavanje bo ob 18. uri v Ul. Ci-cerone 8. KRIŠKI JUSARSKI ODBOR vabi člane na sečnjo suhih borov v kriškem gozdu dne 14.2.98 ob 8.30. Zbirališče pri spomeniku NOB. SLOVENSKO PASTORALNO SREDIŠČE, SLOVENSKI KULTURNI KLUB, MLADI V ODKRIVANJU SKUPNIH POTI, SKUPINA SHALOM IN SLOVENSKA ZAMEJSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA vabijo v okviru priprav na sveto leto 2000 na predavanje z naslovom MESTO SV. DUHA V NASI VERI. Predaval bo filozof in teolog p. Marko Rupnik. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3, v soboto, 14. februarja ob 19. uri. PLESNA SOLA pri Sv. Ivanu v Trstu vabi vse zainteresirane na začetni sestanek za tečaje latinsko-ame-riških, karibskih, evropskih in modemih plesov, v sredo 11. februarja, ob 20.30. Informacije na tel. St. 0335/6040345, vsak dan, od 8. do 12. ure. ODBOR ZA OHRANITEV STADIONA 1. MAJ DELAVNICA mm Zunanje in notranje lesene in aluminijaste zasteklitve. Splošno kovaštvo. KRIŽ, 152 Trst - Tel. 040-220294 SEŽANA - Ul. Mare Husove 3 - Tel. 067-35358 prireja v ponedeljek, 23. t.m. od 20. ure dalje MLADI PUST NA 1. MAJU s skupino Status Symbol, od 21.30 do 22.30 Happy Hour. SEMINAR ZA MENTORJE ZA DELO Z OTROKI - 14. in 28. februarja t.l. bosta na vrsti srečanji z Drago Potočnjak, igralko in pisateljico, pa tudi izkušeno režiserko in mentorico otroških in mladinskih skupin. Srečanji predvidevata praktično delo na besedilu mladinske igre Pika Nogavička. Dodatna pojasnila in delovno gradivo dobite v tržaškem uradu ZSKD, kjer se na seminar lahko tudi vpišete (ob delavnikih, od 10. do 16. ure, tel. 635626). KD KRAŠKI DOM organizira tečaj someljerstva v sodelovanju z Al S (Asso-ciazione Italiana Some-liers). Za vpis in podrobnejše informacije kličite do 10. februarja od 11. do 13. in od 18. do 20. me na tel. št. 327124 (Vesna Guštin). ODBOR KRAŠKEGA PUSTA vabi vse, ki bi radi sodelovali na DEFILEJU pustnih mask, naj se prijavijo najkasneje do ponedeljka, 16. februarja 1998. Prijavnice so na razpolago v baru Prosvetnega doma na Opčinah. Defile bo v petek, 20. februarja 1998 ob 20.30. Pohitite, čakajo vas bogate nagrade! ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča vse, ki bi radi sodelovali na 31. sprevodu Kraškega pusta v soboto, 21. februarja, da lahko dvignejo prijavnice v baru KD Tabor na Opčinah v opoldanskih in večernih urah. Vse sodelujoče tudi opozarja, da morajo k tehnični prijavi dodati tudi točno število oseb, ki bodo prisotne na vozu. KRIŠKA SEKCIJA VZPI Evald Antončič - Stojan sporoča, da bo na sedežu v Ljudskem domu, do konca februarja, vsako soboto od 16. do 17. ure na razpolago vaščanom, ki žele doseči vrnitev priimka v izvirno obliko. KD SLOVAN obvešča, da boste lahko članarino za leto 1998 poravnali vsak torek in sredo od 20. do 20.30 v prostorih Gozdne, zadruge na Padričah. SK BRDINA organizira februarja brezplačne nedeljske tečaje smučanja za otroke do 14. leta starosti. Vpisovanje na sedežu kluba, Proseška ulica 131 na Opčinah vsak ponedeljek, od 19. do 21. ure. Informacije na tel. št. 212859. VSE ŽENSKE s stalnim bivališčem v občini Devin- Nabrežina obveščamo, da deluje URAD ZA ZENSKE vsak ponedeljek, sredo in petek ob 10. do 12. me, ob torkih in četrtkih pa od 17. do 19. ure na sedežu srednje Sole »Igo Gruden« -Nabrežina Kamnolomi 16, drugo nadstropje, tel. 2024004. Urad bo odprt do 1 T marra KD FRAN VENTURINI obvešča cenjene člane, da se začenja akcija včlanjevanja za leto 1998 z naslednjim mnikom: torek od 16.30 do 18.30, četrtek od 19.30 do 20.30 in sobota od 14.30 do 16.30. SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago posvetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 212289 v dopoldanskem času. MALI OGLASI tel. 040-7796333 NA OPČINAH prodamo prostore, primerne za urad ali druge dejavnosti, 35 kv. m., v Narodni ulici št. 34. Tel. 0481/711014. NA KRASU iščemo hišo, tudi potrebno popravil. Plačilo v gotovini. Tel. 0481/711014. PRODAM licenco za gostilno in kavarno v So-vodnjah. Za informacije kličite na tel. St. 0481/530295 ob mah obratovanja. SAMOJEDO MLADICE stare 2 meseca .in pol, ce-plejne, z rodovnikom, prodam. Tel. 040/228006. PO UGODNI CENI prodam 4-metrski gumijasti čoln z lesenim gredljem in zunajkrmni motor Evinru-de 20 km, vse v odličnem stanju. Tel. 040/911419 v popoldanskih urah. PRODAM 220-litrske hrastove sode za belo in črno vino. Tel. 040/229326. ZOBOZDRAVNISKA AMBULANTA sprejme v službo asistentko, tudi brez izkušenj. Curriculum poslati na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 -Trst pod šifro »ASISTENTKA«. ISCEM profesorico ali univerzitetno študentko slovenščine za nekaj lekcij iz literature. Tel. 0347/5740008 v jutranjih ali večernih mah. PRI GABROVCU prodam zemljišče 1500 kv. metrov. Tel.: 225826, ob uri obedov. NA RAFUTU v ulici Pinka Tomažiča je na prodaj dvonadstropna hiša, 125 kv. m, s 656 kv. m zemljišča. Informacije v večernih urah na tel. ZEGA DENIS £ SERVIS ANTEN TV-SAT DIGITALNI TELE +7 +2 +3 STIVAN Tel. 040/208912 (0481)390238. SUHA DRVA vam pripeljemo na dom na Goriškem. Kmetija AleS Komjanc, Steverjan. Tel. (0481)390238 v večernih mah. ODDAM V NAJEM stanovanje v Gorici, 95 kv. m GeC TOURS priporoča: Mal počitka v teh kotičkih miru: OTOČEC... »kjer krajuje narava« -* 170.000 lir: hotel 4*. 3 noč, 3 polpenz. ATOMSKE toplice... »kjer krajuje reto« -» 279.000 lir: 3 noč + 3 poH penz. ČATEŽKE toplice: »5000 kvadratnih metrov: bazenov, toboganov, slapov, masaž« -« 249.000 lir: 3 noč + 3 poči penz. TO NI VSE! - tel. 0038666-549588 ■ ■ BARI 64 62 68 12 29 CAGLIARI 6 87 49 24 83 FIRENCE 8 14 24 49 63 GENOVA 6 63 37 44 31 MILANO 34 12 2 68 54 NEAPELJ 9 34 52 65 31 PALERMO 23 35 73 71 54 RIM 89 17 28 48 34 TURIN 45 28 52 16 60 BENETKE 1 53 52 79 58 H rgS3| Nagradni sklad edini dobitnik s 6 točkami 34 dobitnikov s 5 točkami 3.452 dobitnikov s 4 točkami 114.642 dobitnikov s 3 točkami 9.559.749.445 lir 4.131.921.300 lir 70.292.300 lir 692.300 lir 20.800 lir z garažo, samostojno ogrevanje, neopremljeno, vseljivo takoj, 700 tisoč lir brez drugih stanovanjskih stroškov. Tel. 0368/3601084. PRODAM nov plinski gorilnik Herman, 25.000 kalorij, brez grelca za toplo vodo. Tel. 040/225396 ali 225826. DOBRO vpeljano gostilno na Krasu oddamo v najem z možnostjo stanovanja. Tel. na St. 362660 v madnih mah. PRODAM Volvo 460 SE, letnik ’92, prevoženih 54.000 km, v dobrem stanju, za 14.000.000 lir. Tel. na St. 410476 ob večernih mah. DVE GOSPE nudita pomoč ostarelim osebam s tedensko izmeno. Tel. 00386-609-650263. KUPIM po zmerni ceni hišico z dvoriščem, tudi če potrebno manjših popravil, v Bazovici ali v sosednjih vaseh. Tel 226414. PRODAM Tvvingo,- full optional v odličnem stanju, letnik ’94 (oktober). Tel. na št. 421412 v večernih mah. PODARIM dva mala psička mešane pasme. Tel. 226353. IŠČEMO inštruktorja/ico za matematiko in fiziko ter instruktorja/ico za slovenščino, italijanščino in nemščino za vse stopnje. Ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst, pod šifro »Inštrukcije«. KMEČKI TURIZEM je odprl Ostrouška, Zagradec št. 1. Ob četrtkih zaprto. OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21. OSMICO je v Nabrežini St. 8 odprl Martin Ušaj. Toči belo in črno vino. OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15a. Vabljeni! SREČKO ŠTOLFA je v Saležu odprl osmico. Toči belo in črno vino. KMEČKI TURIZEM sta odprla Slavko in Elvira Švara v Trnovci St. 14. Tel. 200898. V torek in sredo zaprto. V LONJERJU imata osmico Marija in Fabio Ruzzier. Točita belo vino, poskrbljeno je za prigrizek. OSMICO je v Dolini odprl Pepi Sancin (Sarnek). Toči belo in črno vino. H Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: AGEP Ul. Revoltella (vogal Ul. d’Angeli) Nabrežje O. Avgusta Istrska ul. (nasproti pokopališča) Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) Ul. F. Severa 2/4 TAMOIL Ul. Giulia 2 (pri ljudskem vrtu) Drevored D’Annunzio 73 Riva T. Gnili 8 SHELL Drevored Čampi Elisi l/l Miramarski drev. 37 Q8 Sesljan - drž. c. 202 (km 27) ESSO Trg Liberta 10/1 Milje - Ul. Battisti 6 Sesljan - drž. c. 14 EP Ul. F. Severa 2/8 Drev. D’Annunzio 38/A Ul. Baiamonti 2 Miramarski drev. 213 API Passeggio S. Andrea NOČNE ČRPALKE (self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49 NA AVTOCESTAH (odprte 24 ur) AGIP Devin (sever) Devin (jug) KULTURNI DOM / OB 100-LETNICI UMETNIKOVEGA ROJSTVA POLITIKA / PRIPRAVE NA JUNIJSKE VOLITVE Hlavatyjeva razstava uvod v kulturni praznik Na pobudo ZSKD na ogled umetnikovi perorisi in karikature Danes ob 17. uri osrednja skupna proslava ob dnevu kulture Prizadevanja Oljke za skupne liste Proporčni sistem na deželi ovira združevanje Občine: skupaj v Gorici, ločeno v Krminu? »Iz obsežnega Hla-vatyjevega opusa nedvomno izhaja velik naboj Človečnosti ter miselne razgledanosti, ki predstavljata osnovno in značilno potezo njegove osebnosti, tako v človeškem kot tudi v umetniškem pogledu.« To je ocena, ki jo je ob odprtju razstave perorisov in karikatur velikega zamejskega umetnika v Kulturnem domu zapisal likovni kritik prof. Joško Petrih. Razstavo sta ob 100-letnici rojstva tržaškega rojaka slikarja Roberta Hlavatyja pripravila Zveza slovenskih kulturnih riruštev in Kulturni dom v sklopu širše zasnovanega Projekta. Z zbiranjem Hla-vatyjevih del je ZSKD Pričela že septembra lani. Zbrali so jih res,veliko, tako da je bila možna postavitev kar na štirih različnih krajih: v goriškem Kulturnem domu in še na treh mestih na Opčinah Pri Trstu (v župnijski dvo-rani Andreja Zinka, v centru Brdina in v dvorani Zadružne kraške banke). ZSKD je s tem hotela obe-ležiti 100-letnico rojstva Roberta Hlavatyja, ki je bil ™ed leti 1965-70 tudi njen predsednik. Naj'ob tem bralce opozorimo tudi na razstavo Hlavatyje-mh akvarelov, ki je odprta v galeriji Ars v Katoliški Knjigami. Na petkovi slovesnosti °b odprtju goriške razstave je ravnatelj Kulturnega doma Igor Komel podčrtal pomen dogodka, ki sodi v sklop prireditev ob praznovanju dneva slovenske Kulture. Zaradi odsotnosti prof. Vetriha sta njegov zapis s predstavitvijo razstave in Hlavatyjevega opusa Z odprtja Hlavatyjeve razstave v goriškem Kulturnem domu (foto Bumbaca) Gibanje za Oljko si prizadeva, da bi levosredinske stranke na junijskih deželnih volitvah nastopile s skupno listo pod simbolom Oljke, četudi se zaveda, da bo to zaradi proporčnega volilnega sistema, brez ti. koalicijske nagrade, in tudi zaradi še premočno prisotnih shankarskih interesov zelo težko. Pokrajinski koordinaotr Oljke Franco Miccoli je predsinoči sklical sestanek pokrajinskih tajništev strank zavezništva za pogovor o deželnih in sočasnih občinskih volitvah. Miccoli je za deželne volitve posredoval poziv gibanja za Oljko, naj bi stranke zavezništva presegle ozke interese in nastopile na skupni listi, saj je v nasprotnem primeru velika nevarnost, da se deželno upravo prepusti desnosredinskemu bloku. Napredna koalicija bi morala predlagati ugledno osebnost za predsednika, ponuditi volilcem signal prenove s temeljito prevetritvijo kandidatur in predstaviti skupni program začenši z institucionalnimi reformami, ki bodo potrebne v prihodnjem, za deželo ustavodajnem mandatu. Predstavniki strank so prisluhnili pozivu, ne gre pa prikrivati, da so si gledanja precej različna. Morebiten ločen nastop na deželnih volitvah bi utegnil negativno vplivati tudi na občinske volitve v Gorici, kjer so sicer možnosti skupne liste precej večje. Večina komponent zavezništva je za skupni nastop. Sestanka so se predsinoči udeležili tudi Zeleni in izrazih pripravljenost na dialog. Največ pomislekov o skupni listi ohranja Ljudska stranka, pri čemer pa gre najbrž za taktično igro stranke, kjer vse manjša volilna baza ne ustreza ambicijam voditeljev. Manjše možnosti skupne liste Oljke pa so v Krminu. Zeleni, ki so na prejšnjih volitvah skupaj s SKP za nekaj desetin glasov zaostali za zmagovito listo DSL-LS, so predlagali skupno listo Oljke vendar s pogojem, da se najde nov skupni županski kandidat. LS pa ob podpori DSL noče popustiti in vztraja na ponovni kandidaturi župana Pasellija, tudi za ceno razbitja Oljke. prebrala Vili Prinčič in Barbara Rustja. Karikature in perorisi Roberta Hla-vatyja bodo v Kulturnem domu na ogled do 20. februarja ob delavnikih od 9. do 13. in od 16. do 18. ure ter v času, ko so v domu prireditve. Primerna priložnost za ogled se ponuja danes, ko bo ob 17. uri v Kulturnem domu osrednja goriška proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. Skupno prireditev Zveze slovenskih kulturnih društev in Zveze slovenske katoliške prosvete bosta z recitalom Prešernovih verzov oplemenitila igralca Štefka Drolc in Janez Starina, pela bosta mešana zbora Hrast iz Doberdoba (dir. Hilarij Lavrenčič) in Jacobus Gallus iz Trsta (dir. Janko Ban), slavnostni nagovor pa bo imel Jurij Paljk. ŠTANDREŽ / LEPA IN MNOŽIČNA PROSLAVA ŠPORTNEGA DRUŠTVA Juventina praznovala 50-letnico Športno društvo Juventina je že pol stoletja vtkano v štandreško skupnost. Včerajšnja osrednja proslava ob zlatem jubileju, ki je potekala je v domu Andreja Budala, je to dejstvo samo potrdila. Ob množični udeležbi najvišjih predstavnikov športa na deželni in pokrajinski ravni, ob prav tako množični prisotnosti predstavnikov športnih društev in organizacij, ki delujejo v okviru manjšinjske skupnosti, predstavnikov pokrajinske in občinske uprave ter rajonskega sveta, se je v kulturnem domu na Pilošču zbralo izredno veliko domačinov, nekdanjih in sedanjih športnikov in navdušenih navijačev ter prisluhnilo nagovoru Daria Prinčiča, podelitvi priznanj dosedanjim predsednikom društva, prisluhnilo izvajanju zborov ”0.Zupančič” in "Standrež” ter neštetim čestitkam in pozdravom. Na slovesnosti je bila objavljena odločitev, da se nogometno igrišče v Standrežu poimenuje po političnem in kulturnem delavcu Walterju Reščiču. Ob jubileju so pripravili tudi brošuro, ki s podatki o delovanju društva v zadnjem desetletju. (Foto Bumbaca). PODGORA / NESREČA AVTOMOBILISTA IZ ŠTEVERJANA ŠTANDREŽ / RAZLAŠČANJE ZEMLJIŠČ Razmeroma blage posledice silovitega trčenja v zid ob cesti Včeraj nesreči na avtocesti pri Sovodnjah in pri Moščenicah V prometni nesreči, ki Se i6 zgodila v petek okrog 18.30 na ulici Brigata Cu-?eo v Podgori, se je precej hudo poškodoval 51-letni h-vetko Tomažič iz Ste-Verjana. Po navedbah pro-hietne policije, ki vodi Preiskavo o nesreči, je To-jUazič, ki se je z avtomobi-0Iu znamke rover peljal v srueri proti Grojni, izgubil hadzor nad vozilom in si-°vito trčil v zid ob cesti. Iz skrivenčene pločevi-Ue so ga potegnili šele s Pomočjo gasilcev, ki so l!Ueli tudi precej dela z odstranjevanjem razbitin. anjenega Tomažiča so Prepeljali v goriško sploš-o bolnišnico. Sprva je azalo, da je njegovo Uravstveno stanje precej Uicno, po podrobnejših Pregledih pa so zdravniki Ugotovili, da le ni tako hudo. Zaradi udare ev in drugih poškodb po raznih delih telesa so Tomažiča pridržali na zdravljenu s prognozo okrevanja v 30 dneh. Promet na glavni cesti skozi Podgoro je bil zaradi nesreče predsinoči precej časa prekinjen. Dve prometni nesreči sta se zgodili na Goriškem včeraj popoldne. Na avtocestnem odcepu med Gorico in Vilešem se je blizu železniškega podvoza pri Sovodnjah ponesrečila voznica fiata 126, ki je za- vozila s ceste. Na prizorišču nesreče je posegel helikopter reševalne službe 118 zaradi domnevnih poškodb na hrbtenici. Na srečo ni bilo tako in so ranjenko z rešilcem prepeljali v splošno bolnišnico, kjer je na zdravljenju. Kar pet oseb je bilo sredi popoldneva ranjenih v trčenju med dvema avtomobiloma na avtocesti A4 nedaleč od izstopne postaje pri Moščenicah. Med vsemi je najtežje poškodbe dobila ženska (imena nam niso javili), ki so jo sprejeli na zdravljenje v tržiški bolnišnici, drugim štirim ranjencem pa so nudili samo prvo pomoč. Na sliki (foto Bumbaca) razbitine Tomažičevega roverja po trčenju v Podgori Občina ne spoštuje dogovora s krajani Industrijska cona ne sme segati do vasi Goriška občina je malo pred koncem lanskega decembra lastnikom zemljišč v Standrežu, v pasu industrijske cone, ki je najbližji Pilošču, poslala pismo, s katerim jih obvešča, da se je začel postopek za razlastitev zemljišč. S tem so občinski uradi prekršili premirje, ki je bilo doseženo pred dobrima dvema letoma s takratnim občinskim odbornikom inž. Rosel-lijem. Takrat je bilo sklenjeno, da se gradnje na tem območju zamrznejo v pričakovanju odobritve novega regulacijskega načrta, ki naj bi med drugim predvidel, da se industrijska cona odmakne od naselja. Lastniki so proti najnovejšemu ukrepu občinske uprave vložili priziv, po politični poti pa skuša posredovati rajonski svet, ki je zadevo že večkrat obravnaval. Predsednik Božidar Tab a j nam je v pogovoru povedal, da gre za že večletni problem. Novost je le v tem, da je občina sklenila prekiniti zamrznitev in napovedala začetek razlastitvenega postopka. O zadevi naj bi razpravljal goriški občinski odbor prejšnjo sredo, vendar se zaradi odsotnosti odbornika za javna dela Bordina problema na seji niso dotaknili, pravi predsednik rajonskega sveta v Standrežu. »V pogovoru z odbornikom za urbanistiko Mattiussijem sem imel vtis, da z zadevo sploh ni seznanjen, z Bordinom, ki ima tudi pristojnosti na tem področju, pa nisem uspel govoriti«. Zadevo bodo skušali razčistiti že v prihodnjem tednu, v naslednjem pa naj bi sklicali novo sejo rajonskega sveta, ki bo vzel specifično v pretres to za štandreško skupnost nedvomno zelo pomembno vprašanje. Problem je tudi politične narave tako za štandreško skupnost kakor tudi za širšo javnost, saj bi se v podobnem položaju ute-gnili znajti tudi prebivalci drugih območij v občini. Ob tem velja povedati, da se v Standrežu zavzemajo za to, da bi ostal nepozidan zgornji del območja, ki je bilo svojčas dodeljeno industrijski coni, med Piloščem, Gregorčičevo ulico in odsekom državne ceste št. 56. NOVICE SOLIDARNOSTNA AKCIJA KINO □ OBVESTILA RAZSTAVE Krožek Rizzatti načrtuje sodelovanje z Novo Gorico Nicolo Fomasir je bil potrjen za predsednika študijskega centra Rizzatti. Podpredsednika ostajata Renato Vizzari in Paola Cosolo, odborniki pa Michele Martina, Celso Macor, Sergio Tavano, Franco Micco-li in Renzo Boscarol. Novoizvoljeni odborniki so še Bernard Spazzapan, Silvano Colugnati, Piero Biasiol in Amolfo De Vittor. Krožek, ki med drugim izdaja revijo»Iniziativa Isontina«, bo v letošnjem programu posvetil najveCjo pozornost obmejnemu sodelovanju na raznih področjih (univerza, bolnišnice, infrastrukture, kultura, turizem, okolje). V ta namen bodo na- I vezah sodelovanje z Goriškim forumom in drugimi novogoriškimi organizacijami. Natečaj za primarija kirurgije Zdravstvena ustanova je razpisala natečaj za novega primarija kirurgije, ki bo nadomestil pred kratkim upokojenega dr. Augusta Murgio. Zaradi pomembnosti oddelka bo postopek kar se da hiter. V torek se j bo sestala komisija, ki preverja kandidature, nakar bo za imenovanje poskrbel ravnatelj Baratti. Zadnji dnevi za ogled gotskih skulptur na gradu Na goriškem gradu je danes zadnja nedelja odprtja razstave sakralnih lesnih skulptur iz poznogotskega obdobja, ki jo prirejajo občinsko odbomištvo za kulturo, združenje »II Millennio« in Goriški muzej iz Nove Gorice. Razstava bo na gradu odprta do torka, 10. t.m. (umik: 9.30-13.00 in 15.00-19.30), nakar jo bodo prenesli na grad v Kromberku, kjer bo na ogled od 20. februarja do 5. aprila. Dan bolnikov v Štandrežu V Štandrežu bodo danes z verskim obredom obeležili svetovni dan bolnikov. Ob 14.30 bo zbirno mesto pred cerkvijo, kjer bodo bolnikom pomagah prostovoljci združenja Unitalsi. Sledila bo mohtev rožnega venca in ob 15. uri maša v cerkvi, nato pa družabnost, ki jo bo ponudila župnijska skupnost. Možnost obiska v sinagogi Goriška sinagoga v Ascolijevi ulici bo danes odprta od 10. do 13. ure z možnostjo vodenega ogleda. V sinagogi je na ogled razstava ob stoletnici nastopa pisatelja Emileja Zolaja v aferi Dreyfus in o odmevih, ki jih je takrat afera imela v Gorici. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE vabita na DAN SLOVENSKE KULTURE '98 Nastopajo: Mešani pevski zbor Jacobus Gallus, Mešani pevski zbovr Hrast, gledališka igralca Štefka Drolc in Janez Starina klavirska spremljava: Beatrice Zonta Slavnostni govornik: Jurij Paljk Kulturni dom Gorica - danes, 8. februarja 1998, ob 17. uri Kulturno društvo SOVODNJE vabi na DAN KULTURE '98 Kulturni dom - Sovodnje sreda, 11. februarja 1998, ob 20.30. Prosvetno društvo Standrež - Dramski odsek Moliere SKOPUH Komedija v dveh delih - Režiser Emil Aberšek PREMIERA v soboto, 14. februarja 1998, ob 20.30 v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu PONOVITEV v nedeljo, 15. februarja 1998, ob 18. uri Dijaki srednjih šol Trinko in Ascoli obiskali Umbrijo Vrstnikom izročili prispevke Večja skupina dijakov nižjih srednjih šol Ivana Trinka in G. I. Ascolija se je v petek skupaj s profesorji in starši ter predstavniki občinskega urada za civilno zaščito odpeljala na dvodnevni obisk v Umbrijo. S tem se zaključuje odmevna solidarnostna akcija zbiranja sredstev za pomoč vrstnikom, ki jim je potres uničil šolo. Odpira se novo poglavje v navezovanju stikov in sodelovanju med dijaki, profesorji in starši. Solidarnostna akcija pa ima tudi vzgojni in izobraževalni pomen, saj so se dijaki na kraju samem seznanili s posledicami naravne ujme, z delovanjem službe za civilno zaščito in drugih služb, ki stalno spremljajo potresno dejavnost. Dijaki in spremljevalci so se odpeljali tudi v Foli-gno, kjer je bilo predvideno pobratenje z nižjo srednjo Solo, v Assisi in nekatere druge po potresu prizadete kraje. Srečanja in vtise so skrbno pisali v beležnico in fotografirali z namenom, da ob povratku pripravijo nekakšen Dnevnik iz Umbrije, ki bo ostal kot spomin na zanimivo doživetje, na razpolago pa bo tudi dijakom drugih šol kot vir koristnih informacij, ki jih bodo dijaki zbrali iz prve roke. Strošek za avtobus bodo plačali iz občinskega urada za civilno zaščito, v Pemgi pa so bili dijaki in spremeljevalci gosti tamkajšnje prefekture. GORICA / POKOPALI SO JO VČERAJ Slovo od Mire Jelinčič Na glavnem goriškem pokopališču so svojci in prijatelji včeraj pospremi-li k zadnjemu počitku Miro Jelinčič, ki je v 82. letu starosti preminila po dolgi bolezni. Sledila je možu, inž. Mirku Cubeju, ki je umrl v začetku decembra. Mira Jelinčič se je rodila 13. aprila 1916 v Pod-melcu v 13-članski družini iz katere so izšli znani primorski rodoljubi in zavedni Slovenci. Omenimo naj le tigrovca Slavka in Zorka, ki je znan tudi kot planinec in kulturno prosvetni delavec. Se 9-letna se je Mira z mamo in sestro Vero preselila v Gorico. Tu je obiskovala italijansko učiteljišče, kjer se je izkazala kot najboljša telovadka. Pripadala bi ji pravica, da zastopa šolo na uradnih nastopih, toda fašistični režim ni prenesel, da bi-šolo zastopala Slovenka in so zato raje izbrali druge. Med vojno se je Mira Jelinčič aktivno pridružila narodnoosvobodilnemu gibanju in v njem delovala kot kurirka. Po vojni je za svoje zasluge bila deležna vi- sokega priznanja SFRJ. Po vojni je bila aktivna v Številnih slovenskih organizacijah, v Zvezi slovenskih žena, v prosvetni zvezi, v komisiji za do-raščajočo mladino pri SKGZ. Leta 1957 se je poročila z Mirkom Cubejem in dve leti kasneje se jima je rodil sin Marko. Mira se je z ljubeznijo posvetila družini, vse dokler ji niso zaradi možganske kapi pred 11 leti začele pojemati moči. Bolezni je pogumno kljubovala vsa ta leta, naposled pa se ji je po odhodu moža predala. Svojcem in posebej kolegu Marku, novinarju na deželnem sedežu RAI, naj gre naše občuteno sožalje. GORICA vtitoria 1 14.00-17.30- 21.00 »Titanic«. Rež. James Cameron, igrata Leonardo Di Caprio in Kate VVinslet. VTITORIA 3 14.15-16.00- 18.00-20.00-22.00 »Tre uo-mini e una gamba«. I. Aldo, Giovanni e Giacomo. CORSO 15.15-17.30-19.45-22.00 »The Jackal«. Richard Gere, Bruce VVillis. TRZIC COMUNALE 16.00- 18.00-20.00-22.00 »Hany a pezzi«. Woody Allen. EKCELSIOR 17.00-19.30- 22.00 »II quinto elementa«. Luc Besson. ČEDAD RISTORI 17.00-21.00 »In e out«. Kevin Kline. a PRIREDITVE KD SOVODNJE vabi v sredo, 11. februarja, ob 20.30 v Kulturni dom v So-vodnjah na Dan kulture‘98: predstavitev knjige A. Rupla Skice Gorice, branje odlomkov iz knjige ter nastop gojencev Glasbene matice Gorica. Nastopajo Sovodenj-ska dekleta, razstavlja Mitja Juren. PREŠERNOVA PROSLAVA bo v petek, 13. februrja, ob 20.30 v OS A. Gradnik v Steverjanu na pobudo KD Briški grič in SKPD Sedej. SKD DANICA prireja v petek, 13. februarja, Prešernovo proslavo v KSC Danica. Sodelujejo dekliški pevski zbor in recitatorji. KD SABOTIN V STMA-VRU prireja tridnevni praznik od 13. do 15. februarja. V petek bo odprtje razstave in nastop zborov, v soboto predstavitev knjige o ledinskih imenih in nastop zborov, v nedeljo vaško slavje ob sv. Valentinu. ZDRUŽENJE ŠPORTNIH RIBIČEV “VIPAVA” prireja v soboto, 14. t.m., ob 20.30 veselo pustovanje v KD v Sovodnjah. Zaželene (ne pa obvezne) so maske. Prijave v gostilni Rubijski grad. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV vabi člane, da se v maskah udeležijo pustovanja v petek, 20. februarja, ob 17. uri v gostišču “Al fogolar” v Gaglia-nu. Vpisovanje do srede, 11. februarja, pri poverjenikih in na sedežu. KD OTON ŽUPANČIČ vabi na pustni večer v gostilni Turri v Štandrežu v soboto, 21. februarja, ob 20.30. Poleg zagotovljene zabave še večerja, glasba, ples in nagrajevanje mask. Vpisovanje v gostilni Turri. KD OTON ZUPANČIČ prireja v torek, 24. februarja, ob 15. uri otroško pustno rajanje v domu A. Budala v Štandrežu. Zlatarna Šuligoj Gorica ul. Carducci 49, tel. 535657 ^ ČRPALKE Danes so na Goriškem dežurne bencinske črpalke GORICA IP - Ul. Crispi ESSO - Ul. Lungo Isonzo MONTESHELL - Ul. Aquileia ERG - Ul. sv. Mihaela AGIP - Ul. Trieste TRZIC MONTESHELL - Ul. Boi-to IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosubch ROMKE AGIP - Ul. Redipugha KRMIN AGIP - Drev. Ven. Gluha GRADIŠČE MONTESHELL - Ul. Trieste STARANCAN AGIP - Ul. Trieste SPDG prireja 1. marca 1998 Slovensko zamejsko smučarsko prvenstvo za 17. Pokal ZSSDI na Zonco-lanu v veleslalomu in super - slalomu. Tekmovanja se lahko udeležijo člani zamejskih Športnih društev in klubov. Prijave (pisne) do 27. februarja na sedežu SPDG (Ul. Malta 2, fax 531495) ali pri ZSSDI. Žrebanje startnih številk bo 27. februarja ob 19. uri na sedežu SPDG v Gorici. PRISPEVKI Namesto cvetja na grob Brunota Tabaja daruje družina Grusovin iz Gorice 50 tisoč lir za balinarski odsek Sovodnje. V počastitev spomina Brunota Tabaja darujejo stric Ivo 100 tisoč lir in družina Obljubek iz Gorice 100 tisoč lir za balinarski odsek Sovodnje. Namesto cvetja na grob Brunota Tabaja, očeta učiteljice Katerine, darujejo učenci 3. razreda OS Frana Erjavca iz Standreža 65 tisoč lir za društvo krvodajalcev iz Sovodenj. V počastitev spomina Brunota Tabaja darujeta Ema in Pepi Zavadlav 50 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Standreža. V spomin na soseda Brunota Tabaja darujejo družine Petejan, Uršič in Cijak 150 tisoč za društvo krvodajalcev Sovodnje. Namesto cvetja na grob Brunota Tabaja daruje Aldo Vižintin z družino 100 tisoč Ib za SD Sovodnje. Namesto cvetja na grob Dimitrija Florenina darujejo Rikardo, Mario in Ernest Kačič 150 tisoč lir za KD Skala - Gabrje. Namesto cvetja na grob Dimitrija Florenina darujejo sošolci osnovne šole David, Barbara, Bogdan, VValter, Aljoša, Robert, Katarina in Vera 240 tisoč Mr za društvo Skala - Gabrje. V spomin na Dimitrija Florenina so namesto cvetja na grob darovali za KD Skala - Gabrje: družina Gabrijel Devetak 200 tisoč lir, družina Oskar Juren 100 tisoč lir, družina Nataša Klančič 50 tisoč lir, Veronika, Ljubica in Bogdan z družinami 150 tisoč Ib, družina Radi Fajt 100 tisoč Ib, družina Irma Devetak 50 tisoč lir, Ivanka Juren 20 tisoč Ib, družina Zofija Florenin Lepold, Boža in Nadja 100 tisoč Ib, Štefanija Stegal 100 tisoč Ib, družina Devetak in Pu-rič 50 tisoč Ib, Anka, Morena in Pierino 50 tisoč Ib, Sonja Sokol 50 tisoč lir, Hilarija Zotti 50 tisoč lir, družina Marko Butkovič 50 tisoč lir, Elvira in Stanko 50 tisoč Ib, odbor KD Sovodnje in Mladinski odsek 200 tisoč Ib, NN 70 tisoč Ib, družina Rezi Marušič 50 tisoč Ib, Pepe in Marija CeSčut 50 tisoč Ib, Fani CeSčut 50 tisoč lir, Nada in Ladi Melzi 50 tisoč Ib, Rajka in Aldo 100 tisoč lir, Davorin Pelicon 100 tisoč Ib, Drago Tomšič 100 tisoč tir, Batistič, Batistič, Gabato in Ferfolja -Rupa 400 tisoč lir, družina Francko Kovic, Romano Komjanc in Katerina 100 tisoč Ib. V počastitev spomina Stanka Medveščka daruje Avgust Stekar 100 tisoč lir za Slovensko planinsko društvo in 100 tisoč Ib za Društvo slovenskih upokojencev v Gorici. V KULTURNEM DOMU V GORICI je do 22. trn. odprta razstava perorisov in karikatur Roberta Hlavatyja ob 100-letnici umetnikovega rojstva. Ogled ob delavnikih: 9.00-13.00 in 16.00- 18.00 ter med prireditvami. V GALERIJI ARS je do 21. februarja odprta razstava akvarelov Roberta Hlavatyja ob stoletnici umetnikovega rojstva. Ogled je možen po urniku odprtja Katoliške knjigarne. V KULTURNEM CENTRU L. BRATUŽA je do 20. februarja odprta razstava akvarelov goriškega slikarja Andreja Kosiča. Ogled: delavniki 17.00-19.00, nedelje 10.00-12.00. VČERAJ-DANES Podatki iz matičnega urada goriške občine od 31. januarja do 6. februarja 1998. RODILI SO SE: Helsena Ademovic, Federico Ballan-dini, Adriana Pizzutti. UMRLI SO: 90-letni Stanko Medvešček, 62-letni Jožef (Bruno) Tabai, 74-letna Vilma Perco vd. Braulin, 87-letna Dolores Tofiul vd. An-drian, 97-letni Ermenegildo, Padovan, 83-letni Luca Costa, 87-letna Vida Delphi, 72-letni Bruno Delbate, 88-letni Alberto Turel, 84-letni Duilio Fabris, 81-letna Mira Jelinčič vd. Cubej, 79-letna Giuseppina Ziani. OKLICI: električar Lucia-no Borsi in obrtnica Micaela Devescovi, delavec Mauro Zambon in delavka Claudia Cesselli, občinski uslužbenec Roberto Tomadin in trgovka Silvia Melocco. □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO (Alesani), Car-duccijeva ulica 40, tel-530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ATI,A SALUTE (Fabris), Ul. Cosulich 117, tek 711315. POGREBI Jutri: 9.00, Piebo Di Mb1' ca iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 10.30, Olga Klanjšček vd. Cortese iz sploSne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališč6’ 12.00, Anna Brisco iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Štandrežu; 13.00, Millo Trevisan iz bolnišnic6 sv. Justa v Ronke; 13.40, k' ma Medeot iz splošne bolnišnice v Moš; 13.45, Ud®' garda Mor iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, 14.00, Palmira Fedele lZ sploSne bolnišnice v BraCan. ZAHVALA Globoko ganjeni in hvaležni ob tolikih izr3 zib spoštovanja in ljubez ni, ki jih je bil deležen nas nepozabni Bruno Tabai se iz srca zahvaljujem0 vsem, ki so v tem težkem trenutku z nami soCus vovali in ki so na kate^ rikoli način počastili nje gov spomin. SVOJCI Sovodnje, 8. februarja 1998 OB VPISOVANJIH V OSNOVNE ŠOLE Prazni narodni braniki niso več narodni braniki Marjan Kemperle Milanski II Giomo je 12. oktobra 1994 objavil sledečo novico: »Otok Stromboli (Messina) - V kraju Ginostra na otoku Stromboli v Eolskem otočju so odprli najmanjšo šolo v Italiji. Obiskujejo jo le trije učenci, dve deklici in fantek, od katerih se dva učita v drugem, eden pa v tretjem razredu. Poučuje jih 28-letna učiteljica Vincenza Stanzi iz kraja Villa San Giovanni. Sola je bila pred tem štiri leta zaprta.« Lep precedens, bi lahko pomislili. Ce je italijanska država pred slabimi štirimi leti odprla šolo s tremi učenci, zakaj bi sedaj zaprla slovenske osnovne šole z dvakrat večjim številom šolarjev? bi se po svoje upravičeno vprašali po objavi števila vpisanih v prve razrede. Pravica bi bila na naši strani. Toliko bolj, ker so slovenske šole v Italiji mednarodno zaščitene. Mednarodna zaščita slovenskih šol je bila zadnja leta naše orožje v boju proti vsem, uspelim in neuspelim, poskusom krčenja, združevanja ali ukinjanja zamejskih šolskih struktur. Prav je, da smo se ga poslužili, saj nam ni preostalo drugega. In vendar, ko bi pogledali z drugačnega zornega kota, bi morda ugotovili, da je bilo to naše orožje kot znani meč -dvorezno. Tajnica nabrežinskega didaktičnega ravnateljstva se je pred dnevi spominjala, s kolikimi šolami je imela opravka, ko se je pred kakimi dvajsetimi leti zaposlila na ravnateljstvu. Takrat so še delovale osnovne šole v Stivanu, v Medji vasi, Mavhinjah, v Cerovljah, v Se-sljanu, v Sli vnem, v Gabrovcu, v Briščikih. Tudi te šole so bile mednarodno zaščitene, a so vseeno zamrle. Brez kakršnega koli »zunanjega« posega: bile so, pa jih ni več. V devinsko-nabrežinski občini delujejo sedaj od nekdanjih devetih šol le tri: v Nabrežini, v Devinu in v Sempo-laju; v sosednji zgoniški občini od štirih le dve: združena šola Salež-Zgonik. Taka je sedaj slovenska šolska stvarnost na tistem delu Krasa. Dobro vemo za vzroke, ki so privedli do takega stanja: bolj ali manj tiha asimilacija, odseljevanje domačinov, predvsem pa izredno nizka nataliteta. To velja za obe pokrajini. Na Tržaškem se je leta 1966 rodilo 3683 otrok, dvajset let kasneje pa več kot dvatisoč manj: 1497. V goriški pokrajini se je leta 1966 rodilo 2113 otrok, leta 1986 pa le še 781. Nič čudnega, da so se nekatere slovenske šole popolnoma izpraznile, nekatere druge pa skoraj. Ko bi prvošolčke prihodnjega šolskega leta enakomerno porazdelili v prve razrede, bi v vsaki od 21 osnovnih šol na Tržaškem sedelo po šest otrok, v devetih goriških pa po osem do devet otrok. Marsikdo bi zavriskal, da bi bili razredi z osmimi ah devetimi učenci kar dovolj številčni. Ko pa bi ugotovil, da se bodo v devetih šolah na Tržaškem in v treh na Goriškem učenci prvega razreda šolah (zaradi premajhnega števila vpisanih) skupno s sošolci, bi daktične ravnateljice že nekaj let ponavljajo, da je pouk v združenih razredih z didaktičnega in vzgojnega vidika vprašljiv. Tega se zavedajo tudi starši sami. Na informativnih sestankih, ki so jih ob letošnjih vpisovanjih priredili po didaktičnih ravnateljstvih in na nekaterih šolah, so še največkrat spraševali, ah se bodo njihovi otroci učili v samostojnih razredih. Zanimalo jih je tudi, kako je šola opremljena, ali razpolaga z računalniki, ali se jih bodo njihovi otroci posluževali, in podobno. Starši hočejo kvalitetno vzgojo. Zato zadnja leta vpisujejo svoje otroke na tiste šole, ki zagotavljajo delovanje samostojnih razredov. Kdo bi jim lahko pri tem kaj oporekal? Tako nekatere šole ohranjajo skoraj enako število učencev, druge pa se postopoma praznijo. Zadnja leta to vse bolj pogosto opažamo na nekaterih mestnih in predmestnih šolah. Kaj to pomeni? Preprosto: šole niso več naši narodnostni braniki. Ostajajo najpomembnejše institucije manjšine, a niso več braniki, kot smo jim in jim nekateri še pravijo. Slovenske šole so bile lahko narodnostni braniki pred petdesetimi, štiridesetimi, ali tridesetimi leti, ko so bile široko razpredene na manjšinskem teritoriju in so bile številčno krepke. Obstaja pa razlika med šolami, na katere se je v šolskem letu 1978/79 282 ur- '.VB Ut vošolčkov, in šolami z manj kot polovico prvošolčkov, 126, kolikor jih bo obiskovalo prve razrede v prihodnjem šolskem letu na Tržaškem. Podobna, čeprav rahlo omiljena razlika velja tudi za šole na Goriškem, na katere se je pred 20 leti prvič vpisalo 120 učencev, prihodnje leto pa jih bo v prvih razredih sedelo 79. Kakšne narodnostne branike lahko predstavljajo šole, ki so zamrle same od sebe v zadnjih dveh desetletjih v devinsko-nabrežinski občini? Nobenih branikov, ker prazni gradovi ne morejo braniti ničesar, pa čeprav so mednarodno zaščiteni. To nas uči naša bližnja preteklost. Kaj pa bodočnost? Ce bomo tako ukrepali, kot smo doslej, se bomo čez dve desetletji znašli le z daljšim seznamom deaktiviranih branikov in krajšim seznamom vse bolj jalovih šol. Trmasto vztrajanje pri nedotakljivosti šol, ker so mednarodno zaščitene, bi imelo v sedanjih spremenjenih razmerah - kot dvorezni meč - prav nasprotni učinek: polenarilo bi nas, da bi ne poiskali drugih, času primernejših rešitev. Kakšnih? Takih, kakršne hočejo in zahtevajo starši: kvalitetnih! Pred leti se je v zamejskih šport- lemičnih tonih o odnosu med kvaliteto in kvantiteto. Takrat so ugotavljali, da gre za nerazdružljiv binom: brez kvantitete ni kvalitete, in nasprotno. To naj bi veljalo tudi za šole. Številčno močne šole, take, z izključno samostojnimi razredi, zagotavljajo - z didaktičnega in vzgojnega vidika - kvaliteto, ki je šole z vsega peščico učencev ne zmorejo. Okvirna rešitev bi bila torej dokaj preprosta: ob danem številu učencev bi morali določiti dano število šol, na katerih naj steče reden pouk v številčno krepkih razredih. Obstajala pa bi lahko tudi druga varianta: na določenem teritoriju bi ustanovili šolski pol, ki naj bi kril predšolske in šolske potrebe širšega (mestnega, predmestnega, ali podeželjskega) območja. Ce obstajajo druge realne in perspektivne rešitve, na dan z njimi! A hitro, saj napak preteklosti ne gre ponavljati. V začetku devetdesetih let, ko je nad zamejskim šolstvom nadležno zabrenča-la »racionalizacija«, smo se nekaj let izgovarjali, da ne moremo sami pripraviti načrta o našem bodočem šolskem ustroju (v kar so nas silile Šolske oblasti), ker nismo še razpolagali z dovoljšnjimi podatki. Čakali smo na analize in strokovno študijo Štorija. Ko pa so bile analize opravljene in študija dokončana, nismo znali storiti naslednjega koraka: ski načrt, ki bi manjšinska in ga pred- li janskim (in slovenskim) oblastem. Napovedana šolska reforma in uvedba šolske avtonomije bi - ob doslej predlaganih določilih - zdesetkali naš šolski sistem. Tega se, mislim, dobro zavedamo. A ne le mi, v Trstu in Gorici. Tudi v Rimu in v Ljubljani dobro vedo, da postaja zamejsko šolsko vprašanje meddržavni problem. Sicer bi mu na nedavnem srečanju v Sloveniji zunanja ministra Frlec in Di-ni ne posvetila »posebne pozornosti,« kot je bilo zapisano v sporočilu za javnost. Ministra sta »soglašala, da spremembe ne smejo imeti negativnega vpliva na sistem manjšinskega šolstva. Italijanski zunanji minister je poudaril, da mora biti sistem slovenskih šol v Italiji izvzet iz omenjene reforme,« je še pisalo v sporočilu. Za nas nadvse zanimiv pa je bil tudi sklepni stavek sporočila: »Sogovornika sta se dogovorila, da se bosta na to temo srečala oba ministra za šolstvo še pred sprejetjem omenjene reforme v Italiji.« Luigi Berlinguer se bo torej srečal s kolegom Slavkom Gabrom, da bi izvedel za mnenje Slovenije o bodočnosti zamejskih šol. To verjetno pomeni, da bo Gaber - po že ustaljeni praksi - sklical srečanje z manjšinskimi predstavniki, da bi mu predložili svoje zahteve. Kaj bomo torej zahtevali? Na to vprašanje bomo prisiljeni čimprej tehtno odgovoriti. Le tako bomo lahko potrdili znano ge-Sfc I slo o manjšini, ki hoče H, b i t i ■ subjekt. 10 Nedelja, 8. februaija 1998 NEDELJSKE TEME Vabilo v Klub slovenskih Študentov Klub slovenskih študentov - Trst že tri leta deluje za tržaški univerzi. Kot apolitična študentska organizacija se zavzemamo za povezovanje vseh slovenskih študentov tako iz zamejstva kot tudi iz matične domovine, kar se odraža že v samem mešanem predstavništvu upravnega odbora. Po prebroditvi začetnih težav smo se povezali z vsemi slovenskimi študentskimi klubi v Evropi, mednarodnima organizacijama AISEC in AEGEE. Temeljni korak v okviru zadanih ciljev pa je predstavljal minuli sestanek s predstavnikoma mladinske sekcije SKGZ-ja in SSO-ja. Skupno smo se dogovorili naj bi klub dejansko v bodoče predstavljal ter zrcalil potrebe vseh slovenskih študentov ne glede na njihovo politično opredelitev. Nastal bi tako informativni center preko katerega bi bilo mogoče izpeljati sledeče cilje: 1. Realizacija individualnih ter skupinskih gospodarskih, kulturnih, športnih in turističnih projektov s pomočjo Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. 2. Medsebojno povezovanje ter izmenjava informacij med tržaško in ljubljansko univerzo v perspektivi nove evropske integracije. 3. Gospodarska predstavitev slovenskih ter tržaških potencialov. V sklopu tega načrta smo se podali v Ljubljano, kjer smo se 23.12.97 v spremstvu študentskega ministra ter pomočnika mednarodne pisarne udeležili srečanja s sveto- valcem Urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu g. Juretom Žmavcem. Na njegovo pobudo smo se domenili za skupen sestanek z g. Pavšičem, z. g. Pahorjem v prvi polovici februarja ’98 v Trstu. Sestanek je izrednega pomena, saj bi v primeru pozitivnega odziva slovensko zamejstvo pridobilo mlado, a ključno študentsko enotno institucijo. V tej smeri smo dobili podporo tako na zunanjem ministrstvu, kot tudi pri Študentski organizaciji SOU. V zadnjih dneh smo v zvezi z iskanjem prostorov za naš sedež analizirali razne ponudbe, med katerimi ne izključujemo možnosti ponovnega delovanja v prostorih Dobrodelnega društva. Ob tem bi nam SOU ter slovneski primorski klubi finansirah nakup opreme. Kratkoročni cilji Kluba so: Marec: - Spoznavni večer za študente vseh tržaških fakultet, na katerem bomo predstavili notranjo organizacijo kluba ter program dejavnosti leta ’98. - enodnevni smučarski izlet April: - kulturno -gospodarski dvodnevni seminar v Trstu skupno z zaključno zabavo SOU-a in Slovenskih primorskih klubov. O vseh pobudah kluba vas bomo obvestili po radiu (v oddaji Univerzitetni tam tam), preko Primorskega dnevnika ter plakatov na univerzi ter Narodni in študijski knjižnici. Aleks Domeniš predsednik Kluba slovenskih študentov - Trst Mladi v odkrivanju skupnih poti Organizacija za ustvarjalno in optimistično mladino MO SP, Mladinski odbor Slovenske prosvete, je skupina mladih, ki - sicer neformalno -deluje že leta, t.j. od leta 1990, ko smo priredili prvi tečaj: družbeno socialno delavnico. Naša skupina je v zadnjih mesecih zelo hitro dozorevala in rasla, tako da je sedaj izoblikovala že precej jasen pogled na to, kaj je njen cilj in kako ta cilj doseči. Smo skupina mladih, ki je rada v prijetni družbi in je rada ustvarjalna. Ker smo se zavedali, da je pri nas vedno manj organizacij, kjer bi lahko mladi skupno delovali, uresničevali lastne pobude, okdir-vali in razvijali skupna zanimanja ter gojili prijateljstva, smo začeli delovati v tej smeri. Padla je tudi odločitev, da se že vsem poznane kratice imena organizacije, MOSP, preoblikuje, tako da bodo od sedaj pomenile Mladi v odkrivanju skupnih poti. Novo ime dobro odraža cilje naše organizacije in je bolj privlačno za širšo množico mladih. Izdelali smo zanimiv program dejavnosti, ki smo ga mladim že predstavili v obliki pisma, člankov ter intervjujev po radiu. Naše delovanje poteka začasno v treh krožkih: 1. mednarodni - v katerem gojimo stike s slovenskimi in evropskimi mladinskimi organizacijami. Udeležujemo se raznih evropskih srečanj in seminarjev, z mladimi iz matice smo v stalnem stiku in si izmenjujemo informacije o raznih pobudah. V sklopu tega delovanja so se v letošnji sezoni naši člani udeležili več seminarjev: ena prestavnica se je udeležila mednarodnega seminarja v Škofji Loki o gospodarstvu in etiki. Dve predstavnici sta se udeležili evropskega pevskega seminarja v Švici. Trije predstavniki so se udeležili intenzivnega tečaja poslovne angleščine, pet pa seminarja, ki je bil namenjen zamejcem in zdomcem, o ekonomski situaciji v Sloveniji. (Kontaktna oseba za informacije: Breda - tel. št. 211551). 2. rekreacijski - ki je zaživel z lanskim plesnim tečajem. Lani je tečaj imel velik uspeh, zato smo letos pobudo ponovili. »Plesni tečaj za popolne začetnike in nadaljevalni plesni tečaj« ravnokar poteka enkrat tedensko v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. Vodi ga Andrej Ža-ghet. V primerjavi z lanskim letom se je zanimanje še povečalo. (Kontaktna oseba: Andrej - tel. št. 417158). V sklopu rekreacijskega krožka poteka tudi projekt »Learning English With Films«. To je tečaj, kjer mladi utrjujejo svoje znanje angleškega jezika s pomočjo filmov (v četrtek, 12. t.m., ob 20.00 The Hunchback of Notre Dame). (Kontaktna oseba: Tomaž - tel. št. 211551). Od februarja dalje bomo spoznavali tudi razne filmske režiserje - med prvimi bo Peter Weir - s serijo retrospektivnih filmov. (Kontaktna oseba: Stefan - tel. št. 327361). Pripravljamo še drugi projekt, ki bo stekel aprila meseca in ki bo v našem prostoru novost. »Plesnobigalna soočanja in funky ples« bo tečaj telovadbe in plesa, ki bo mlade sprostil in jih učil zdravega in uravnovešenega odnosa do svojega telesa. (Kontaktna oseba: Francesca -tel. št. 226923). Ker smo, kot rečeno, v stalnem kontaktu z nekaterimi študentskimi in mladinskimi organizacijami iz Slovenije, radi posredujemo dragocene informacije o njihovih pobudah, posebno o izletih in potovanjih (pa tudi o plesih in predavanjih), ki jih organizirajo za mlade in ki so torej po precej ugodnih cenah. Po naši zaslugi se je več zamejcev udeležilo potovanj v ZDA, v Prago in Pariz. (Kontaktna oseba: Alenka - tel. št. 370846). Pred začetkom vsakega tečaja bo potekal informativni večer, o katerem bo obvestilo v Primorskem dnevniku. 3. izobraževalni - v tem sklopu smo prevzeli organizacijo Drage mladih, ki poteka vsako leto v septembru v parku Finž-garjevega doma na Opčinah. Draga mladih je veliko mladinsko srečanje, ki traja tri dni in ki je posvečeno predavanjem na kako aktualno temo, družabnim srečanjem, kulturnim točkam, izletom. Udeležuje se ga vedno večje število mladih iz zamejstva, Slovenije in zdomstva. V sklopu tega krožka prirejamo tudi izobraževalne težaje z različno vsebino in kulturne večere. Trenutno poteka tečaj knjižne slovenščine na visoki stopnji, ki ga vodi profesorica Lelja Rehar Sancin. Pobuda je naletela na zelo pozitiven odziv s strani ne samo študentov, pač pa tudi mladih (in starejših) v poklicu. (Kontaktna oseba: Neva - tel. št. 569340). V soboto, 14. t. m., bo naša skupina med soorganizatorji večera v okviru priprav na sveto leto 2000 z naslovom »Mesto sv. Duha v naši veri«. Predaval bo filozof in teolog p. Marko Rupnik. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani, ul. Donizetti 3, ob 19. uri. (Kontaktna oseba: Ivo -tel. št. 311975). Poleg tega nudimo možnost udejstvovanja v uredniškem odboru mladinskega časopisa Rast in v gledališki skupini. Letos uprizarjamo dve igri: Tajno društvo PGC in Male dame v priredbi in režiji prof. Lučke Susič. (Kontaktna oseba za RAST: Nadja - tel. št. 417021; kontaktna oseba za gledališko dejavnost: Manica - tel. št. 213582). Naša organizacija je še na začetku poti. Sestalvjamo jo študentje, mladi izobraženci, mladi v poklicu, skratka vsakdo, ki ga naša dejavnost zanima. MOSP (Mladi v odkrivanju skupnih poti) je včlanjena v Slovensko prosveto, sedež imamo v ul. Donizetti 3, tel. 370846. Celotno naše delovanje poteka na prostovoljni ravni. Projekte si avtofinansiramo s prostovoljnimi prispevki, sponzorji in s pomočjo Slovenske prosvete. Kdorkoli se nam želi pridružiti, bodisi kot udeleženec kake naše pobude, kot tudi organizator ali animator, bo dobrodošel. Breda Susič Manifest Mladinske komisije pri tržaški SKGZ Mladinska komisija je nastala iz želje, da bi se čim večji del zamejske mladine dvignil iz močvirja apatije. Nezanimanje v gledanju na zunanji svet, zapiranje v individualnost, egoizem so sestavni elementi hudega virusa, ki ne prizanaša niti naši narodnostni skupnosti. Čeprav družba danes veliko pričakuje od mladih, se mladi tega večkrat ne zavedajo ali pa nočejo razumeti... Po velikih svetovnih preobratih, po propadu cele vrste »nezmotljivih vzorov«, je v družbi kot kisika potrebno novih, zdravih, pogumnih, skratka mladih moči. V družbi pa naša manjšinska stvarnost ne sme in ne more biti izjema! Mladinska komisija je nastala torej zato, da se mladim nudi agrega-cijski prostor, to je prostor, kjer naj se zbirajo, diskutirajo in tudi sami krojijo svojo bodočnost... To je SKGZ včasih že bila, to bo prenovljena zveza tudi v bodoče morala biti! Nihče naj si pri tem ne dela iluzij, da imamo pripravljen recept, ki bi ozdravil našo skupnost svojih bolezni; zato pa je toliko bolj potrebno sodelovanje čim širšega kroga različno mislečih ljudi. Ker pa nas mora nekaj vendarle družiti, naj bo to neuklonjliva želja, da se končno vendarle zapiše konec rušenju in začne znova nekje graditi, da se ponovno sproži v nas vseh vera v lepšo prihodnost. V srcu naj nam zaživijo vrednote, ki so naše prednike vodile do premoščanja vseh težkih trenutkov, ki jih v zgodovini našega naroda res ni nikoli manjkalo. V isti sapi pa mora skrbeti, da nas zgodovinski spomin predvsem polpretekle in bližnje zgodovine ne ovira ali omejuje pri nadgradji preteklosti in morda še nezaceljenih ran... Naša naj bo kultura narodnega in etničnega sožitja in sodelovanja, naše naj bo načelo družbene solidarnosti in zagovarjanje partecipa-tivne demokracije na vseh ravneh organiziranega življenja. Bodimo »kulturni posredniki, graditelji mostov, preskakovale! zidov, razi- skovalci mejnih področij« (A. Lan-ger) in kot taki trdno zaverovani v vrednost večkulturnosti, stopimo kot protagonisti v Evropo narodov. Brez programa ne bi šlo... zato smo si zastavili začetni program le v glavnih obrisih in odprte narave: - vzpostavitev trdnih vezi sodelovanja med vsemi demokratično usmerjenimi organizacijami tako v Italiji (ital. in slov. govorečimi) kot v Sloveniji in z ostalimi manjšinami; - organizacija serije tečajev in seminarjev, s katerimi bi se mladim posredovalo osnove retorike (umetnost govora), prava, upravnih veščin,... - to bi avtomatično pospeševalo aktivno vključevanje mladih bodisi v organizacije politične narave kakor tudi v organizacije t.i. civilne družbe; - organizacija predavanj, okroglih miz in srečanj na razna aktualna vprašanja s kulturnimi, športnimi, političnimi in gospodarskimi protagonisti našega časa; - izdajanje mladinskega glasila (Maček). Kaj pa preteklost? V Mladinski komisiji se zavedamo velikih zaslug, ki jih SKGZ ima za sam obstanek in vsestranski razvoj naše skupnosti v vsem povojnem času. Naj nam bodo za zgled. Zavedamo pa se tudi velikih napak... Slednje naj nam bodo v opomin in nauk za prihodnost. Komu je namenjena Mladinska komisija? Mladinska komisija, ki se očitno predstavlja v obliki omizja, foruma in ojačevalca mladinske vitalnosti (protest brez ponujanja alternativnih predlogov je zgolj demagoško! in neodgovorno dejanje), je namenjena vsem mladim, ki se v njen želijo prepoznavati ter kon-struktiuvno sooblikovati. Igor Gabrovec predsednik Mladinske komisije pri tržaški SKGZ NEDELJSKE TEME Nedelja, 8. februarja 1998 Vtisi s seminarja Slovenija, tvoja priložnost ' Slovenci, ki živimo izven meja matične domovine poznamo Slovenijo večkrat samo iz geografskega ali kultumo-zgodo-vinskega aspekta. Bolj malo pa poznamo njen ekonomski ali politični sistem. Dogodke v Sloveniji večkrat spremljamo le površno in se nanje odzivamo s čustvenimi reakcijami, naša slika o slovenski državi, o vsem tem, kar se je v teh sedmih letih, od osamosvojitve naprej, spremenilo, pa ostaja nepopolna. Večkrat namreč nimamo podatkov, na katerih bi lahko zgraditi neko racionalno in konkretno podobo o tem, kako je ta mlada država zrasla tako rekoč iz niča, kako se razvija in s kakšnimi težavami se spopada pri vključevanju v svetovne gospodarske in politične tokove. Pomembne kamenčke pri graditvi popolnejšega mozaika, ki prikazuje Slovenijo so lahko izdelali mladi udeleženci desetdnevnega seminarja "Slovenija, tvoja priložnost". Seminar, ki je hotel udeležencem iz zamejstva in zdomstva prikazati ekonomsko sliko Slovenije, je bil namenjen študentom in mladim diplomirancem iz ekonomskih, poslovnih in pravnih fakultet. Organizirala ga je Študentska organizacija Univerze v Ljubljani v sklopu projekta za stike s Slovenci v zamejstvu in zdomstvu. Seminarja se je udeležilo skupno devetnajst mladih, devet iz Argentine, dva iz Hrvaške in osem iz italijanskega zamejstva. Program seminarja je bil zelo skrbno pripravljen in je predvideval srečanja na zelo visoki rav-m. V prvem delu seminarja, ki je trajal prve tri dni, so udeleženci spoznavali makroekonomske aspekte slovenske ekonomije. Drugi teden pa so se posvetili obisku in spoznavanju raznih uspešnih slovenskih podjetij. Vmes pa so mladi, ki so prišli iz nekoliko bolj oddaljenih krajev, spoznati tudi naše zamejstvo, saj so konec prvega tedna obiskati Trst in Benečijo. Program je seveda predvideval še celo vrsto spremnih dejavnosti, od spreje-rna pri predsedniku mestnega sveta Občine Ljubljana do zabave v discoklubu K4, turističnega ogleda Ljubljane in slovenske obale, srečanja s predstavniki Kluba goriškah študentov v Novi Gorici, udeležbe na VII. Slovenija partvju v Trstu in izleta v Kobarid. Kot rečeno, se je seminarja udeležilo tudi osem študentov Tržaške univerze, od katerih so bili trije predstavniki Kluba slo-yenskih študentov - Trst, pet pa Js bilo predstavnikov mladinske organizacije "Mladi v odkrivanju sLupnih poti". Vsakega od njih smo povprašali za podrobnejšo osvetlitev dela programa in za mnenje o seminarju. KRISTINA VALENČIČ, absolventka na fakulteti za politične vede. Sama sem se udeležila samo prvega dela seminarja, tj. makroekonomskega. Prvi dan smo najprej imeti sprejem pri bivšem rektorju ljubljanske univerze, pozneje pa predavanje novega rektorja, znanega ekonomista dr. Jožeta Mencingerja. Predstavil nam je gospodarsko stanje Slovenije. Svoje predavanje je razčlenil na štiri glavne točke, in sicer kako je potekala tranzicija, kako je potekala privatizacija v Sloveniji, sedanje gospodarsko stanje ter pot Slovenije v EU. Moram reči, da je večina predavateljev, ki smo jih poslušati tudi kasneje, gledala nadvse optimistično na sedanje stanje Slovenije, še posebno na pot, ki jo je že prehodila od osamosvojitve do danes. Navdušeno so nam predstavili program o njeni dokončni vključitvi v EU. Vključitev v EU so vsi predavatelji soglasno videli kot edino možno rešitev za nadaljni razvoj in ekonomsko rast Slovenije. IVANA GODNIK, študentka četrtega letnika na pravni fakulteti. V sredo smo se mudili na Zavodu za makroekonomske analize in razvoj, ki deluje v sklopu Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. Sprejel nas je dr. Janez Potočnik, direktor te ustanove, in nam nazorno prikazal razvoj slovenskega gospodarstva od državne osamosvojitve do danes. Za njim nam je minister Marjan Senjur v glavnih obrisih obrazložil sedanje slovenske gospodarske razmere in perspektive za bodočnost. Govoril je o ekonomiji, ki se je naenkrat morala špremeniti iz regionalne v nacionalno, o lastninjenju družbenega kapitala, o tem, da bi morala Slovenija postati razvita trž-no-konkurenčna država, za katero bo Evropa le pot do širokega trga, ne pa cilj. Ob koncu smo se srečati se z mag. Vojko Ravbar, ekonomsko diplomatko, ki nam je prikazala prizadevanja in spodbudne dosežke Slovenije pri vključevanju v svetovne tržne tokove. Povedala nam je, da je Slovenija razvila tesne tržne stike z državami Efte in Cefte in seveda z državami članicami EU ter da se intenzivno pogaja tudi z Izraelom in Turčijo. Osebno mislim, da je bil obisk Zavoda eno najzanimivejših srečanj seminarja, saj smo dobiti odgovor na marsikatero vprašanje. Presenetila me je izčrpnost odgovorov, visoka usposobljenost in razpoložljivost predavateljev, posebno pa njihova visoka izkušenost, kljub temu, da pripadajo mlajši generaciji. MUKO Dl BATTISTA, študent četrtega letnika na ekonomski fakulteti. Program seminarja je predvideval tudi obisk Centralne banke Slovenije. Centralna banka je v vsaki modemi državi zelo važen dejavnik kontrole in stabilizacije denarnega trga. Banka Slovenije opravlja ti važni funkciji kot samostojna ustanova le od osamosvojitve Slovenije dalje. Prej so važnejše odločitve sprejemali v Beogradu pri Narodni banki Jugoslavije, Banka Slovenije pa jih je le izvrševala na ozemlju Slovenije. Z obiskom pri centralni banki smo spoznati vodilne osebe te institucije, z guvernerjem, dr. Francetom Arharjem na čelu, in se seznanili s strategijo razvoja slovenskega denarnega trga v prihodnje. Glavna cilja Banke Slovenije sta povečati zaupanje ljudi v slovenski denar (tolar), torej imeti trdno valuto, ki bi ohranjala svojo vrednost, obenem pa ne omejevati izvoznikov s precenjenim tolarjem. Podatki kažejo, da se bančne vloge v tolarjih sicer povečujejo, izvozniki pa se še vedno pritožujejo nad tečajem. Dolgoročno spada med cilje Banke Slovenije tudi evropska integracija na monetarnem področju. Poleg Banke Slovenije smo v drugem delu seminarja obiskati tudi Novo Ljubljansko banko, ki je bila v bivši Jugoslaviji ena najbolj uspešnih bank in je imela obenem velik ugled pri varčevalcih. Po osamosvojitvi, a ne toliko zaradi nje, je banka zašla v težave in je skupaj z ostalimi bankami preživela korenito sa- nacijo. Tega "zdravljenja" je sedaj v glavnem konec in NLB načrtuje, da bo v bodoče ohranila vodilno mesto med slovenskimi bankami in se bo temeljito pripravila na spopad z evropsko konkurenco. Vodilni možje NLB so pokazali tudi zanimanje za zamejski prostor in so napovedati določene konkretne posege v našem prostoru. Banka si tudi žeti čimprejšnje vrnitve na hrvaški trg, kjer pa politične razmere niso najbolj ugodne zaradi nerešenega vprašanja dolgov stare Ljubljanske banke. ERIK DOKIČ, absolvent na ekonomski fakulteti. V okviru makroekonomskega dela projekta "Slovenija, tvoja priložnost" smo obiskali tudi Ljubljansko borzo ter Agencijo Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo. Na slednji smo dobiti veliko informacij o tem, kako je potekala sama privatizacija ter o težavah, s katerimi se je morala soočiti Agencija. Sele ob tej priložnosti mi je postalo zares jasno, kako pomembna je bila ta ustanova za prehodno obdobje v Sloveniji. Na borzi pa so nam razkazali kratko zgodovino le-te, predstaviti so njeno sedanje delovanje ter nam nakazali pomembnost, ki jo sama zavzema kot del kapitalskega trga, pa tudi kot merilec celotnega gospodarstva v neki državi. ALEKS DOMENIŠ, absolvent na ekonomski fakulteti. V ponedeljek smo se mudili v Luki Koper, kjer so nam predstavili njen organizacijsko- administrativni razvoj, perspektive ter ogled terminalov. V tem okviru se mi je zdela neizbežna primerjava s tržaško luko ter medsebojno integracijo oz. konkurenčnostjo ob širitvi Evropske unije leta 2002. Pomislil sem, da bi to tematiko lahko še globlje obdelati ter jo obogatiti z analizo krize reške luke. To bi lahko storili na dvodnevnem kulturno-gospodarskem projektu, ki bi ga prirediti aprila v Trstu. Kasneje pa bi podoben seminar pripravili še na Reki. Seminar "Slovenija, tvoja priložnost" se mi je zdel pomemben prav zaradi spoznanja ter medsebojnega približevanja slovenskih študentov tržaške univerze. Zdi se mi namreč, da je nastopil skrajni čas, da slovenski študentje v določenih programih skupno nastopimo ter tako pripomoremo k temu, da bo dobila tržaška univerza tudi slovenski prizvok. JANA KOSMAČ, študentka tretjega letnika na pravni fakulteti. V naslednjih dneh smo obiskali tovarno elektromotorjev Domel v Železnikih in Danfoss Trato v Ljubljani. Podjetje Domel je drugo v Evropi v proizvodnji elektromotorjev in to je privedlo ameriško podjetje Ametec do tega, da ga je hotelo odkupiti. Temu so domačini nasprotovati, ker so se bali finančne odvisnosti. Po mojem je prav, da se kapital skuša zadržati v slovenskih rokah, kadar to, kot v tem primeru, ne predstavlja zavore pri razvoju in uspešnosti podjetja, kar je tudi za zaposlene primarnega pomena. Dafoss Trata pa je mešano podjetje v dansko-slovenskih rokah. Spada v koncem, ki krije več kot 100 držav.Tu so nam predstaviti inovativen način dela, ki posveča veliko pozornost delavcu. Slednji ni le pasiven subjekt, temveč s svojimi izkušnjami in idejami sam sodeluje pri izboljšavi proizvoda. Delavcu nudijo potrebno izobrazbo, nagrade za uspešno delo, sam postane odgovoren in dodatno motiviran. Poleg tega velja pravilo "find and employ right people", to pomeni, da skušajo postaviti pravega človeka na pravo mesto, kar pripomore k višji produktivnosti. IGOR GABROVEC, študent na fakulteti za politične vede. Zal sem se ■zaradi istočasnih in neodložljivih obveznosti udeležil v glavnem le dveh dnevov projekta "Slovenija, tvoja priložnost". Projekt osrednje študentske organizacije SOU ocenjujem kot izredno pomembno pobudo, saj je slovenskim študentom, ki živijo izven meja matične domovine nudil priložnost, da pobliže spoznajo slovensko državo in njene osrednje vzgojne, gospodarske in politične inštitucije. Obžalujem vsekakor dejstvo, da so se projekta udeležili le mladi iz Argentine, Italije in Hrvaške, saj bi popolnejša "zasedba" študentov (mislim na Slovence v Avstriji, Nemčiji, ZDA, ...) projektu zagotovila še popolnejši uspeh in pravi smisel. Madi, ki so se udeležiti tega seminarja so imeti enkraten privilegij, da so na lastne oči videti in preizkusili kanček tega, kar se dan za dnem, teden za tednom, mesec za mesecem dogaja v sobah velikih palač, kjer se odgovorni ljudje odločajo o tem, kako bo živela neka država in kako bodo živeli ljudje v njej. Med tem seminarjem so lahko okusiti, koliko inštitucij, agencij, izobraženih in sposobnih ljudi je potrebno, da so vedno vsi mehanizmi, ki jih država potrebuje za svoje preživetje, pravilno in pravočasno sproženi. Ugotavljati so, kaj pomeni upravljati podjetje, od katerega je odvisno veliko ljudi, od katerega je odvisen razvoj celih regij. Seminar Študentske organizacije Univerze v Ljubljani je bil skratka res dragocena izkušnja, ki je obogatila vse udeležence. Zato upamo, da bomo lahko kmalu zopet poročali o kakem novem podobnem projektu. Breda SusiC Na slikah: zgoraj udeleženci seminarja pred pravno fakulteto univerze v Ljubljani, spodaj levo srečanje z guvernerjem Banke Slovenije Arharjem, spodaj desno srečanje z ministrom Senjurjem in direktorjem inštituta za makroekonomske analize in razvoj Potočnikom. NEDELJSKE TEME Nedelja, 8. febraaija 1998 Profesor Viljem Cerno je eden tistih, ne ravno številnih ljudi, za katere lahko reCemo, da nekako emblematicno poosebljajo nekaj destletij povojne zgodovine Slovencev videmske pokrajine. Ni odšel s trebuhom za kruhom v emigracijo, kot večina njegovih rojakov. Okoliščine so nanesle, da je ostal doma. Tako je postal aktivna priča in eden od protagonistov dogajanja, v katerem nosi pomebno vlogo tudi danes. O tem si je mogel ustvariti vtis vsakdo, kdor je imel priložnost poslušati utemeljitev, s katero mu je minister Skoljč na letošnjem kobariškem srečanju Slovencev videmske pokrajine in Posočja podelil častno odlikovanje v imenu predsednika slovenske republike. Profesor, družbeno-politic-ni delavec, publicist, javni upravitelj; pa še pesnik v terskem narečju, kar je širši javnosti sicer manj znano. Viljem Cerno je od svojih dijaških let dalje med ustanovitelji in potem voditelji številnih kulturnih postojank med beneškimi Slovenci; je neutrudni organizator tečajev slovenskega jezika in mnogih večjih manifestacij; najdemo ga v vodstvih pomembnih manjšinskih ustanov kot so SKGZ, SLOKI, NSK. Dalo bi se naštevati še in še. Toda vse to, kar je danes možno strniti v nekaj stavkov, ima svoje ozadje. Postati to, kar je danes Cerno, je terjalo svojo ceno. Kajti če si hotel biti v petdesetih, Šestdesetih in celo še sedemdesetih letih v Beneški Sloveniji zaveden in aktiven, si imel opraviti s tajnimi organizacijami ter cinično in brezobzirno oblastjo, ki te je z vsemi sredstvi poskušala zlomiti. Zato je odlikovanje Cernu tudi priznanje pogumu in vztrajnosti. Čeprav se on sam brani pohval in tudi ob tej priložnosti poudarja: ”Za to priznanje sem zelo hvaležen, ker vem, da ni mišljeno kot neka formalnost. Prepričan sem, da je presed-nik Kučan v imenu slovenske države hotel izkazati pozornost tej naši pokrajini, kjer hočejo ljudje ostati to, kar so vedno bili. Zato pojmujem to odlikovanje kot širše priznanje za vztrajnost Slovencev videmske pokrajine." Kje pa se začne tvoja zgodba zavednega Slovenca? Nekje v začetku petdesetih let, ko nas je šlo po končani osnovni šoli kakih 30 otrok iz Terskih dolin v slovensko šolo in Dijaški dom v Gorico. Bili smo iz Barda, Tera in Sedlišč. To akcijo je izpeljal Mario Kont, ki je bil takrat tajnik ali podpresednik Demokratične fronte Slovencev. Takrat je bila popolna hladna vojna s ščuvanjem proti Jugoslaviji, a mi otroci tedaj tega še nismo razumeli. Kako pa so na to gledali starši? Ljudje so bili zelo hvaležni, da se nekdo zanima za šolanje njihovih otrok. Potem so se nad tem silno razburili triko-loristi in tajna služba polkovnika Olivierija. (komandanta paravojaške strukture “Stay behind", op. pis.) Začeli so se pritiski na starše in nekateri so se zbali. Kako pa so potekali pritiski in kdo jih je izvajal? Govorili so staršem, da bodo izgubili pokojnine. Orožniki so jih klicali na preturo in, pomisli, sam pretor jim je zagrozil, da so izdajalci Italije, če gredo njihovi otroci v slovenske šole v Gorico. Te šole, da itak niso veljavne, potem ko so jih otroci opravili pa jim ostane edino to, da gredo v. Jugoslavijo za komunistične propagandiste, tako so govorili. Kako pa so starši reagirali? Mario Kont je starše poučil o tem, kakšne so njihove pravice, da je Gorica v Italiji in so slovenske šole polnopravne. Starši so tako reagirali, a potem jih je poklical župan in tudi on je blatil slovensko šolo. Starši so ga zavrnili, češ, da jih kliče, le ko jih potrebuje, drugače pa ga ni od nikoder. A potem je nastopil duhovnik in razglasil, da so vsi tisti, ki so v slovenskih šolah izobčenci in komunisti, ter da nimajo pravice do zakramentov. Tvoji starši se očitno niso pustili prepričati. Moja mama je rekla duhovniku, da me ne bo nikoli vzela iz šole, ker je šla v Gorico in preverila kje je resnica. Ugotovila je, da se dobro počutim in ostala je hvaležna ljudem, ki so ji ponudili kruh. Nato so še poskušali vplivati nanjo in na njene prijatelje, a ni popustila. Kako je bilo pa s tvojimi sošolci? Po vseh pritiskih smo od tridesetih ostali v osmih. Ti so danes vsi zavedni Slovenci. Kako ste se pa znašli v go-riškem dijaškem domu, daleč od domačega okolja? Tam smo bili vsi v eni sobi, klicali so jo kar "beneška soba". Zelo so skrbeli za nas in nam vsestransko pomagali. Spominjam se zlasti vzgojiteljice Jožice Tomšič, ki nam je dala ogromno. Ona in Na-nutova so nam bile vedno ob strani in nam tudi jezikovno veliko pomagale. Vključevali so nas v kulturno življenje. Potem so nam pri Dijaški matici zagotovili še nadaljno šolanje. Bil sem na slovenskem učiteljišču in takrat je bil ustanovljen kulturni krožek Simon Gregorčič. Spominjam se Benedetiča, Šuligoja, Pelicona Mermolje... Kdaj si začel poučevati na šolah? Vpisal sem se na univerzo v Trstu, a opravil sem tudi natečaj za poučevanje v osnovni šoli. Leta 1958 sem dobil prvo suplenco v rojstni vasi, v Bardu. To je povzročilo pravo revolucijo, nasprot- niki so bili šokirani. Da pridem tja ravno jaz, “izobčenec, izdajalec in komunist". Tega niso mogli prebaviti. A za nas je bila to velika zmaga in dokaz, da tudi slovenska šola velja. Potem sem poučeval v Vizontu nad Nemarni. Z ljudmi sem se zvečer pogovarjal v našem narečju in to je spet vznemirilo gladiatorje. Občinski svetovalec KD, neki Lino Sturma mi je povedal, da so prišli “neznanci" v civilu k njemu poizvedovat, ali učim na šoli slovensko. Iskali so razloge, da bi me premestili in mi nastavljali pasti, a se . jim ni posrečilo. Kdaj si se pa vključil v javno upravo? Leta 63, ko so bile prve deželne volitve sem prvič kandidiral za socialiste. Kot je bil Predan v KPI, sem želel, da bi se glede naših problemov nekaj premaknilo tudi v tej stranki. Krščanska demokracija je na to odgovorila s strupenim nacionalističnim pritiskom. To je bil čas, ko so glasove pri ljudeh kupovali z žaklji krompirja. Kako gledaš danes na vse to? Na srečo ni več tako. Vendar je bila našim ljudem povzročena ogromna škoda. Najhujše je, da so naše vasi več kot napol izpraznjene. Vendar smo z vztrajnostjo zmagali. Bodisi v cerkvi kot na občini se naš človek in kultura danes spoštujeta. Cenim bardskega župana Mizzo, župnik Calligaro pa je po 120 letih spet prinesel slovensko besedo v cerkev. Mnogo je bilo narejeno koristnega povsej Benečiji in naši ljudje so lahko na to zelo ponosni. Koliko let si že v SKGZ? Verjetno kakih 35. Ta organizacija mi je draga, ker zna na pluralni osnovi združevati interese ljudi. V videmski pokrajini je bila vselej pozorna do vseh, tudi tistih, ki niso vanjo vključeni. Na podlagi te širine je bilo možno opraviti ogromno koristnega dela. Zelo me je bolelo, ko je bila SKGZ po razpadu Jugoslavije deležna tolikih napadov in klevetanj. Taka klevetanja so skrajno neodgovorna in so povzročila mnogo škode. Sedaj imamo v manjšini neko razdeljenost, ki nas šibi. Misliš na strankarske razlike in razprtije? Stranke so in bodo in ljudje bodo vedno volili za različne stranke, saj to je navsezadnje demokracija. Toda že samo ime pove, da zasleduje stranka parcialen cilj in to katerakoli. Hoče glasove na škodo drugih strank. Zato je bistveno, da je manjšina organizirana tudi nestrankarsko. To pa je SKGZ. Kaj pa katoličani, SSO? Vsaka organiziranost je seveda legitimna, ampak jaz mislim, da niso koristni nobeni predznaki, ne ideološki, ne konfesionalni ne drugačni. To mnogo ljudi odvrača od organiziranega dela, ki koristi manjšini in v katerem mora najti prostor vsakdo, ki si tega želi. Po osamosvojitvi so se tudi pod vplivi iz Slovenije začele kampanije za neko "pluralizacijo", kot da je prej tu pri nas ne bi bilo. Danes smo ob teh delitvah vsi šibkejši. Se ti zavzemaš za skupno krovno organizacijo? Potruditi se je treba, da dozorijo za to razmere. Vendar, kot sem dejal, manjšinska organizacija ne prenese izključujočih predznakov, vsak bi se moral potruditi, da v skupno dobro pusti nekaj ob strani. Cilj je, da ostanemo Slovenci in si ustvarimo možnosti za razvoj. Kaj pa meniš o skupnem predstavništvu in manjšinskih volitvah za nekakšen manjšinski "parlament"? Skupno predstavništvo bi moralo odražati dogovor, skupni interes, najmanjši skupni imenovalec med različnimi komponentami manjšine. To se lahko naredi že danes, če je politična volja. Ce se bodo komponente odločile za volitve, bodo pač volitve, a jaz sem do tega skeptičen. Zakaj pa? Ker so volitve merjenje moči in rezultat potem za nekoga ne odgovarja pričakovanjem. Ali bo priznal zmagovalca tisti, ki se bo znašel v manjšini? Ali bo kooperativen in bo vseeno hotel sodelovati? Dvomim. Glej izkušnjo zadruge Primorski dnevnik, kjer se sedanjo vodilno garnituro že poskuša delegitimirati in politično napadati. In glej izkušnjo Zveze Slovencev videmske pokrajine, kjer so bile volitve, a je nekateri niti približno niso priznali. Moji dvomi so utemeljeni. Si glede prihodnosti manjšine optimist? Vsekakor. Sedaj je trenutek, ko bo Italija nekaj naredila za nas, ker so odnosi s Slovenijo dobri in je to objektiven politični interes. Za nas še nikoli ni bilo take priložnosti. Paziti moramo, da je ne zapravimo z medsebojnimi nesoglasji, Pa tudi realisti moramo biti-Vnovčiti moramo znati največ, kar je danes dejansko možno. Saj navsezadnje je potem tako: najboljši zakon lahko ostane le na papirju, a nepopolni zakoni se dajo tudi popravljati. Dušan Udovič NAGANO / SVEČANO ODPRTJE XVIII. ZIMSKIH OLIMPIJSKIH IGER Slovesnost v znamenju tradicije in poziva k mira Igre odprl cesar Akihito - Slovensko zastavo je nosil Peterka NAGANO 19 9 8 OUMPUSKA PRILOGA pmoRSHeGn DNRVNIHR NAGANO - V Naganu je na slovesni otvoritvi zim-skih 01 prižgala olimpijski ogenj japonska drsalka Mi-oori Ito, s Čemer so se v . eli vzhajajočega sonca simbolično začele 18. zimske 01. je v kraljevi loži stadiona Minami odprl ja-Ponski cesar Akihito (na s|iki spodaj) , čast nosilca slovenske zastave v mimohodu rekordnih 72 reprezentanc pa je pripadla zmagovalcu svetovnega Pokala v lanski sezoni skakalcu Primožu Peterki. Italijanska reprezentanca je kila med najbolj Številčnimi, zastavo pa je nosila juž-Ootirolska sankačica Gerda ■ 'Veissensteiner (na sliki desno) . Otvoritvena slovesnot na stadionu v Športnem parku .mami je bila v znamenju Japonske starodavne kultu-re- verske tradicije, napredka, visoke tehnologije 111 pozivov k mirnemu sožitju ter sodelovanju med jjarodi. Najprej so se oglasi-J zvonovi bližnjega templja . enkoi, ki je simbol Nagana m ga vsako leto obišče prek fadem milijonov vernikov lz vse Japonske. S tem je bi- lo svetu oznanjeno, da se je začel festival športa in miru. Nato so na stadion prinesli osem velikih stebrov Onabašira, iz katerih so ustvarili štiri vrata na severu, jugu, vzhodu in zahodu, s čemer je bil pred prihodom športnikom iz vsega sveta blagoslovljen čas in prostor iger v Naganu. Na ta način na verskem prazniku Onabašira (skrivnostni steber) že več kot tisočletje vsakih sedem let označujejo mir in solidarnost, ki sta tudi glavna olimpijska ideala. Skozi zahodna in vzhodna vrata so na osrednji prireditveni prostor prikorakale masivne postave borcev suma, japonske borilne veščine, ki v veliki meri prežema celotno japonsko kulturo. Najboljši med njimi, veliki šampion Jokozu-na Akebono, dvestoštiri centimetre visoki in 234 kilogramov težki Havajčan, je stopil v ring in opravil ritual z vrhom v obredu Siko, s katerim pred začetkom boja preženejo zle demone, tokrat pa so očistili olimpijska prizorišča vsega demonskega. Sumo je na japonskih otokih prisoten od an- tičnih časov, borci suma (rikiši) pa so bili omenjeni že v osmem stoletju našega časa, v prvem japonskem ohranjenem pisanem viru v knjigi Kojiki. Stopetdeset otrok jukinko (snežni) iz Nagana je ob plesu zapelo pesem Poziv k miru. V stoletju, ki se izteka, je bilo zaradi nesmiselnih vojn na zemeljski obli umorjeno neskončno število nedolžnih otrok. Prav mlade generacije pa naj bi naslednje tisočletje preobrazile v obdobje miru in ljubezni. Priznavanje kulturnih in verskih razlik, preseganje medetničnih nasprotij in ustvarjanje sodelovanja med državami, narodi ter rasami, o tem je govorila pesem, naj bi korenito spremenili način bivanja številnih, ta trenutek še v vojne vihre vkleščenih življenjskih usod. Borci suma so bili tudi nosilci napisov z imeni držav v mimohodu reprezentanc. Slovenija je prišla kot 57 po vrsti skozi zahodna vrata, pred delom slovenske ekipe na čelu s Pe-treko pa je hodil sumoborec Katakuriki. V Naganu je bila tudi prvič uradno predstavljena zastava BiH. Modro zastavo z rumenim trikotnikom in petimi zvezdami na levi strani so potrdili 4. februarja. Po mirovnem sporazumu BiH ne živi več v temni senci topov in grant, kot je še na zadnjih zimskih 01 v Lilleham-merju. Pred štirimi leti je predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) Juan Antonio Samaranch prišel v Sarajevo, mesto, ki je leta 1984 gostilo 01, da bi skušal vsaj v času iger pomiriti vse sprte strani. Ni mu uspelo, kljub neuspehu v BiH ter v nekaterih drugih vojnih spopadih pa si MOK še naprej prizadeva uveljaviti antično olimpijsko premirje kot prvi korak sicer na prvi pogled utopični odpravi vojne kot sredstva za reševanje sporov med narodi in državami. V Naganu je Samaranch spomnil na letošnjo petde- seto obletnico sprejema deklaracije Združenih narodov (ZN) o človekovih pravicah. »Upam, da bo vseh 185 članic ZN spoštovalo olimpijsko premirje in da bodo spore reševale po mirni poti.« Med šestimi zadnjimi tekači, ki so nosili olimpijski ogenj, je bil tudi Chris Mo on, eden glavnih aktivistov za prepoved proizvajanja min. Olimpijski ogenj, ki bo gorel do konca 01 22. februarja, je prižgala Midori Ito, prva drsalka, ki je na uradnem mednarodnem tekmovanju izvedla trojni aksel. S to novostjo je na SP 1989 v Parizu osvojila zlato, s srebrom na 01 pa je leta 1992 dosegla najboljšo japonsko uvrstitev. Na stadion Minami, ki sprejme 50.000 gledalcev, so pred prižigom olimpijskega ognja prinesli olimpijsko zastavo. Slovesno prisego je v imenu športnikov izrekel kapetan japonske ekipe, nordijski kombinatorec Kenji Ogiva-ra, dobitnik zlatih odličij v Albertvillu in Lilleham-merju. Po prisegi sodnikov, ki so obljubili, da se bodo borili častno in v športnem duhu, so v zrak spustili okrog 2000 balonov v oblikah golobov, simbolov miru (na veliki sliki zgoraj). Otvoritveno slovesnost zadnjih zimskih 01 v tem ti- sočletju, slikovito in polno simbolov, so ob pomoči satelitskih zvez končali z Beethovnovo Odo radosti. Pod vodstvom dirigenta Seija Ozave so hkrati zapeli zbori na petih kontinentih. Glasovi pevcev v Naganu so se v soboto ob 4.4f5 uri zjutraj po srednjeevropskem času združili z ubranimi zvoki pred Brandernburški-mi vrati v Berlinu, pred operno hišo v Sydneyju, v palači Združenih narodov v New Yorku, pred vrati Sen-vu, vrati božanskega ukaza v Pekingu in rtu v Cape Tovmu v Južnofariski republiki. (STA) ANKETA / ZA SAME IGRE PA VLADA KAR PRECEJŠNJE ZANIMANJE h Med 3 milijardami TV gledalcev so bili zamejci v veliki manjšini Za nekatere je bila ura povsem neprimerna, druge premagal spanec Očitno zamejci nismo veliki ponočnjaki, saj je bilo res težko dobiti takega športnega privrženca, ki bi se zbudil ob treh ponoči, da bi si ogledal otvoritveno svečanost. Nekateri sploh niso pomislili na možnost, da bi se zbudili sredi noči, drugi so bili bolj olimpijsko razpoloženi, a jih je spanec premagal, med tremi milijar-damigledalcev, ki so si otvoritev ogledali po TV, pa je bilo končno tudi nekaj zamejcev. Le-ti so ocenili otvoritveno slovesnost pozitivno, čeprav z nekaterimi pomanjklivostmi. V Naganu, mestu, ki je po velikosti enako kot Ljubljana, je bila otvoritev urejena a hladna, poudarki so bili izrazito vzhodnjaški, kljub temu pa smo bili priča slikoviti in slovesni otvoritvi. Ob tem pa so Japonci podčrtali svoje nacionalne in folklorne značilnosti, kot so to storili že pred štirimi leti Norvežani. Za Aleša Ferija je bila sugestivna, čeprav je bila v Lillehammerju atmosfera prijetnejša, saj so tam zimski športi nacionalni.Vsi intervjuvanci pa so si soglasni v ugotovitvi, da so urniki skoraj nepremostljiva težava. Kot pravi športniki pa bodo seveda skušali slediti vsemu. Od smuka in dvoboja Di Centa - Belmondo (Arianna Bogateč), do vsega alpskega smučanja in smučarskih skokov s slovenskim asom Peterko na čelu (Učo Jurkič). Morda le curling ne vzbuja velikega zanimanja. Čudno, saj je pri nas balinanje dokaj razvit šport. Luka Furlan pa nas je posredno »obvestil«, da smo na meji s tretjim tisočletjem, saj je sam sledil olimpijskim igram še preden so se začele. Pri tem si je pomagal z internetom, na katerem lahko uradna stran odgovori na katerokoli vprašanje še tago zahtevnega mrežnega popotnika. Poleg uradne strani pa je še vrsta drugih neuradnih, bodisi raznih časopisov kot tudi posameznikov. Stojan Sosič pa se je spustil v bolj tehnično analizo in nam povedal, da je na Japonskem sneg bolj težak kot pri nas in da bo to povzročalo številna presenečenja, kar pa je za olimpijske igre že tako običajno. Torej, pomemben je človek, a gotovo bodo prav tako pomembne, ali morda celo bolj, smuči in maže zanje. OLIMPIJSKI PLES V NAOANU SE JE ZAČEL, ZADNJA NOSUKA BAKLE JE BILA MIDORI ITO Slavnostna otvoritev polna simbolike in japonske tradicije NAGANO - Zadnja nosilka olimpijske bakle je bila nekdanja svetovna prvakinja v umetnostnem drsanju in nosilka srebrne medalje na ZOI leta 1992 Midori Ito, ki je tudi prižgala olimpijski ogenj na stadionu v Na-ganu. Pred polnimi tribunami so organizatorji _ pripravili pestro a precej strnjeno otvoritev, ki pa je bila s svojo sporočilnostjo zelo učinkovita in polna simbolike ter japonske tradicije. Z izrednim občutkom za mero pa je otvoritvena slovesnost dala tudi malenkost prostora zahodni mentaliteti in hollywoodski koreografiji, množica na tribunah pa je najbolj navdušeno pozdravila rokoborce sumo. Slovesnost na olimpijskem stadionu je spremljalo 50.000 gledalcev, prek malih ekranov po vsem svetu pa skoraj tri milijarde ljudi iz 160 držav. Nagano je tretje japonsko mesto, ki je prireditelj olimpijskih iger. Leta 1964 je letne olimpijske igre gostil Tokio, osem let pozneje pa so se športniki pod olimpijskim ognjem v zimskih športih pomerili vSapporu. DOPING / ODLOČITEV FIS Krvnemu dopingu končno odklenkalo Kršilcem bodo prepovedali nastop na ZOI NAGANO - Prvič v zgodovini olimpijskih iger grozi uporabnikom krvnega dopinga prepoved nastopa. Ge bodo določene krvne substance presegle mejne vrednosti, organizatorji tekmovalcu ali tekmovalki ne bodo dovolih nastopa, kaznovali pa ga bodo tudi z dvotedensko prepovedjo nastopanja. Zdravniki Mednarodne smučarske zveze (FIS) svojo odločitev utemeljujejo s pojasnilom, da želijo preprečiti tragedije. »Gosto tekoCa kri lahko povzroči trombozo in s tem ogrozi življenje tekmovalca,« so prepričani zdravniki. Pred vsemi odločitvami v teku na smuCeh in nordijski kombinaciji nameravajo 20 do 25 športnikom pred startom odvzeti dva mililitra krvi. Če bodo krvni testi pokazali, da vrednost hemoglobina presega 18, 5 grama na deciliter krvi pri moških in 16, 5 grama pri ženskah, bodo tekmovalci takoj izključeni. Med biatlonci bodo prvič na olimpijskih igrah preizkusili osem športnikov, merili pa bodo razmerje med krvnimi celicami in krvno plazmo. Od iger se bodo morali posloviti v primeru, da bodo izmerjene vrednosti presegle 52 odstotkov pri moških in 48 odstotkov pri ženskah. Dosedanji rezultati testiranja so bili pod mejnimi vrednostmi, res pa je, kot opozarjajo nekateri zdravniki, da so v obdobju priprav vrednosti normalne, ob konicah sezone pa se nevarno zvišajo. FIS, ki se proti krvnemu dopingu bori že od leta 1989, je šele decembra lani uspelo prepričati medicinsko in pravno komisijo mednarodnega olimpij' skega komiteja, da sta pristali na omenjene teste. Krvni doping se uporablja predvsem pri tistih disciplinah, ki zahtevajo veliko vzdržljivost (kolesarjenje, atletika, tek na smuCeh). S pomočjo hormona eritropoietina, ki sicer nastaja v ledvicah, izdelujejo pa ga tudi sintetično, umetno povečajo količino rdečega krvnega barvila hemoglobina. Kri zato bolje veže kisik, zmogljivosti pa se povečajo tudi za 23 odstotkov. Ob uporabi krvnega dopinga pa lahko nastopijo tudi življenjsko nevarni zapleti: hipertonicna kriza botruje povečanju krvnega pritiska, zgoščena kri se začne strjevati in lahko nastopi tromboza, v najhujših primerih celo splošen kolaps in smrt. (STA) NAGANO 1998 00 Nedelja, 8. februaija 1998 SMUČANJE / ZENSKI SUPERVELESLALOM SMUČARSKI TEKI / ZENSKE V TOREK NA 5 KM, MOŠKI JUTRI NA 30 KM V KLASIČNEM SLOGU Katja Seizinger ima največ adutov za zlato Di Centova meri na medaljo »azzuni« pa na prvo deseterico Najhujši tekmici naj bi imela v Isolde Kostner in Hilde Gerg Severnjaška konkurena bo letos izredno močna in izenačena - Tudi Kozak Vladimir Smirnov je trenutno v izvrstni formi in resen kandidat za zlato HAKUBA - Med najbolj zanimivimi disciplinami ponedeljkovega in torkovega sporeda je nedvomno torkov ženski superveleslalom, na katerem je glavna favoritinja Nemka Katja Seizinger (na sliki), ki bo imela glavne tekmice v rojakinji Hilde Gerg in Italijanki Isolde Kostner, v boj za kolajne pa lahko posežejo še nekatere Avstrijke in Nemke. Od slovenskih smučark bosta nastopili Mojca Suhadolc in Spela Bračun, ki pa prav visoko ne moreta poseči. NAGANO - Startni dan tekačev na smučeh v Naganu bov torek za ženske in jutri za moške. Na ženski progi 5 km klasično si italijanski adut Manuela Di Canta ne dela velikih utvar. Je že res, da bi ne bilo izrazito presenečenje, če bi osvojila kako izmed kolajn, toda izenačenost najboljših tekmovalk je letos taka, da bi bil mogoč tudi drugačen razplet. Že v svetovnem pokalu se je letos dogajalo, da je zmagovalka v enem teku prišla nekaj dni kasneje na drugem tekmovanju okrog dvajsetega mesta. Tudi Di Centin trener Benito Moriconi je to potrdil:«Sem smo prišli brez velikih pričakovanj, toda vseeno lahko BIATLON / 15 KM ZA ZENSKE Andreja Grašič med kandidatkami za vrh Slovenija bi jutri lahko že prišla do svoje prve kolajne Krog favoritinj je zelo širok - Letos za SP 7 zmagovalk NAGANO - Jutrišnji tekmovalni spored bo zelo zabnimiv tudi za Slovenijo, saj lahko pride že do svoje prve kolajne, ali pa celo do dveh. Za to naj bi poskrbeli Andreja Grašič v biatlonu na 15 kilometrov in Polona Zupan (o njej pišemo posebej) v veleslalomu v deskanju. Ženski biatlon bo izjemno zanimiv, krog favoritinj pa je zelo širok. Med temi je tudi Andreja Grašič (na sliki) > ki je med sedmimi tekmovalkami, ki so letos dobile kako tekmo za svetovni pokal. Grašiče-va je slavila v Ostersun-du, lani pa je zmagala tu- di na predolimpijski preizkušnji v Nozawa Onsenu, ko so se tudi pomerili na 15 kilometrov. Ob slovenski biatlonki so po eno tekmo letos dobile še Nemki Di- ši in Behle (toda obe na 7, 5 km), Rusinja Roma-sko (15 km) in Ukrajinka Lemeš (7, 5 km), dvakrat je bila letos uspešna Rusinja Kukleva, trikrat pa lanska zmagovalka svetovnega pokala Svedinja Forsberg. Vse so prisotne tudi v Naganu in seveda tudi favoritinje za eno od kolajn. Toda v boj za mesta na stopničkah lahko posežejo še mnoge druge, ki so letos še brez zmage, toda nedvomno sodijo v sam svetovni vrh. Andreja Grašič se ne obremenjuje z uvrstitvijo. Pravi le, da bi rada izboljšala uvrstitev z zadnjih olimpijskih iger v Lillehammerju, kjer je osvojila 18. mesto. Prepričana je, da ni vse odvisno od telesne pripravljenosti, saj predvsem pri streljanju, ki je največkrat odločilnega pomena, odločajo predvsem živci. »Ne obremenjujem se z lansko zmago na predolimpijski tekmi lani v Naganu. Poskusila bom vse, da se čim bolje uvrstim,« je zelo previdno spregovorila o svojih možnostih najboljša slovenska biatlonka. V slovenski reprezentanci so ob Grašičevi še Matejka Mohorič, Lucija Larisi in Tadeja Brankovič, ki edina še lahko računa na vidnejšo uvrstitev, ki je letos v Oster-sundu na 7, 5 km že osvojila 12. mesto, še trikrat pa je bila med prvimi tridesetimi. Od italijanskih biatlonk bo danes nastopila samo Nathalie Santer, ki pa ni med favoritinjami za najvišja mesta. Polona Zupan upa na medaljo man idalU v deskanju Deskanje so letos prvič vključili v olimpijski spored. V slovenski naganski odpravi polagajo prav v tej panogi veliko upanje na osvajanje ene izmed kolajn. Svetlolasa Slovenka Polona Zupan (na sliki) je namreč letos v izredni formi, saj je, med drugim, osvojila v veleslalomu naslov evropske prvakinje, kar je bil že njen peti mednarodni uspeh na velikih tekmovanjih. Zal, si jg lani med padcem tako poškodovala levo nadlahtnico, da ji je roka ostala polhroma. Kljub temu pa 21-letna športnica optimistično napoveduje, da bo - s kančkom športne sreče - vendarle ugnala svoje glavne tekmice Švicarko Von Siebenthal, Francozinjo Ruby, Avstrijki Jaufenthaler in Koeck, Italijanko Parini in še nekatere. pride do kakršnegakoli rezultata.« Pozabiti ne smemo, da je simpatična furlanska knjigo-vodkinja (na vstopnem izpitu za ISEF so jo zavrnili!) že v dokaj veteranskih letih, saj se je prvič uvrstila v državno reprezentanco že leta 1980, na olimpijskih igrah pa je sodelovala že v Sarajevu in se torej letos že petič poteguje za olimpijsko zlato. Po že 18 let trajajoči tekaški karieri ji osvojiti še šesto zlato kolajno ne bo lahko, zlasti ker je v Naganu zapadlo več kot deset cm svežega snega, kar italijanskim tekačem ne odgovarja najbolje. Vsekakor, tudi v takih razmerah je že zmagovala in če bo imela dober dan ter ščepec športne sreče lahko osvoji tudi svojo šesto zlato olimpijsko kolajno, zaradi česar je pravzaprav tudi prišla v Nagano. Nekoliko manj možnosti za osvajanje kolajn imajo italijanski tekači na ponedeljkovi 30 km dolgi progi v klasičnem slogu. Tudi za Albarel-la, Faunerja in Valbuso sicer velja, da bi kdo izmed njih lahko presenetil, toda sodeč po njihoih zadnjih nastopih je zanje bolj realno napovedovati urstitev v prvo deseterico. Norvežani Daehli, Alsgaard, Sirvetsen in Jevne, Finec Myllylla ter Kozak Smirnov so trenutno v taki formi, da lahko brez večjega tveganja napovemo bitko za kolajne le med njimi. Spomnimo se le, da je, z izjemo Al-barellovega 4. mesta v Albertvillu, Italija dose- gla svoj zadnji večji uspeh pred desetimi leti v Calgaryju.«Azzurri« so se pripravljali za te igre sicer vestno, toda letošnja proga je zelo zahtevna, prirejena le za največje šampione smučarskih tekov, ki so v polni formi, kar trenutno Albarello in tovariši niso. Proga je izpeljana v obliki treh petkilometrskih krogov, katere bo treba preteči dvakrat in ne bo dopuščala premora. Ob vsem tem so or- ganizatorji na določenih delih razpeli ob progi posebbne varnostne mreže, ki pa so lahko za tekmoalca, ki bi padel in se zapletel vanje, zelo nevarne. Kako bo s tem pa bo pokazala tekma sama. INTERVJU / POGOVOR Z BRUNOM KRIŽMANOM Modema in tradicionalna Japonska Tudi olimpijske igre v Naganu potekajo pod vplivom mednarodnega biznisa Bruno Križman je v zamejski skupnosti znan po dveh svojih prostočasnih dejavnostih. Vrsto let je bil eden vodilnih zamejskih športnih delavcev in mimo lahko rečemo, da ima levji delež zaslug za razvoj zamejske atletike. Ukvarjal se je tudi s publicistično dejavnostjo, predvsem pa sodi med naše najvidnejše svetovne popotnike, saj je obiskal v mnogih letih že skoraj ves svet. Tej njegovi strasti se v pogovom z njim, seveda, nismo mogli izogniti. Je želja po potovanjih pridobljena ali prirojena? Pri meni vsekakor pridobljena. Mnogo sem bral o tujih krajih, si jih v fantaziji predstavljal in jih želel nato tudi osebno videti. Tako sem začel potovati. Vaš poklic je bilo delo v uvozno-izvoznem podjetju. Je morda tudi to vplivalo na vašo željo po potovanjih? Vsekakor. Ko sem imel opravka z dokumentacijo iz drugih dežel sem si v domišljiji vedno ustvarjal sliko onih krajev, ki so bili tako ali drugače povezani s temi listinami ter si zamišljal, kakšno mora biti tam življenje. Da, tudi to je bila pomembna vzpodbuda. Potujete raje sam ali v družbi? Ce potujem v dežele, kjer so bival- ni in potovalni pogoji zelo težki, potem grem na pot raje sam. V civilizacijsko bolj sprejemljivih razmerah pa sem raje v družbi, zlasti družinski. Ste bili kdaj v hudi stiski? Niti ne, bi pa lahko bil, ko sem se v letalu znašel v hudih zdravstvenih težavah. Če bi nastopile dva dni prej, ko sem bil sredi divjih Andov, bi nikakor ne mogel dobiti take zdravniške oskrbe, kot sem jo v kraju, kamor me je peljalo letalo. Res ne vem, kako bi se izmazal. Vaše zadnje večje potovanje? Z ženo sva prepotovala vso Bolivijo in Čile. Načrti za bodočnost? Najprej v pokoj, potem pa - ob oblici prostega časa - spet na kako daljše potovanje, če bo v meni še vedno živo ahasverstvo. Bili ste že tudi na Japonskem. Kaj tam najbolj vzbudi Evropejčevo pozornost? Japonska ima dva svetova, vendar se v denarni mrzlici zelo hitro spreminja. En del te države postaja edno bolj podoben Zahodu, večina dežele pa živi v bolj skromnih razmerah in v zelo arhaičnem vzdušju. Prav umirjenost preprostega japonskega prebivalstva, njihova privrženost tradicijam, samopodrejanje hiearhiji in nenapisanim vedenjskim zakonito- stim pade Evropejcu najbolj v oči. Pred desetletji je v nekaterih krogih vladal hud odpor proti zimskim olimpijskim igram. Upravičeno? Ne, zakaj? Mislim, da neupravičeno. Bi kak šport črtali s sporeda zimskih iger in uvedli kako novost? Črtal ne bi, bi jih pa skrčil. Kak pomen ima to, da nekatere tekmovalce gledamo najprej kot posameznike, nato pa še v ekipni disciplini in podobno. Preveč je disciplin, ne panog. Povsem novih športov tudi ne bi uvajal, pač pa bi lahko nekatere dvoranske športe, ki niso, odvisni od vremenskih razmer, preselili iz letnega v zimski program, kot n. pr. odbojko, košarko in druge. Letne igre so namreč programsko res preobremenjene. Prepoznate japonske kraje, ki jih zdaj kaže televizija? Po pravici povedano, skorajda ne gledam teh oddaj na televiziji in jih v glavnem tudi ne bom, ker menim, da bi bila to izguba časa. Vsake igre so slabše od prejšnjih v tem smislu, da v tako ustvarjenem športu, kot nam ga vsiljuje televizija, vedno bolj prevladuje le biznis, to pa s pravimi športnimi načeli nima nobene zeze. Torej tudi niste gledali otvoritve? Ne! 16 Nedelja, 8. februarja 1998 NAGANO I99| ^ olimpijske iskrice. .. olimpijske iskrice... Tekaška proga ze enkratno uporabo Japonci so se izredno potrudili pri pripravi tekaške proge na ZOI. Po mnenju večine športnikov je proga, ki jo je skonstruiral Akira Vada, najtežja proga na svetu. Pravi problem zgodbe pa je prvi spoznal vodja nordijskega urada pri FIS Bengt Erik Bengtsson: »Tekači bodo progo tako ali drugače zmogli. Težava pa je, da bo proga po odhodu tekmovalcev za rekreativce praktično neuporabna.« Privalov prvič brez medalje? Rus Aleksanaer Privalov, ki se je medalje veselil na vsaidh olimpijskih igrah, na katerih je sodeloval (od Squaw Valleyja leta 1960 dalje), ima letos za takšen podvig malo manj možnosti. Leta 1960 in 1964 je Privalov osvojil medalje kot biatlonec, kasneje pa je prestopil med trenerje in bil z reprezentanti vselej uspešen. Letos Privalov vodi žensko reprezentanco Poljske. Ekologisti tožijo organizatorje Dan pred začetkom olimpijskih iger so naravovarstveniki vložili tožbo proti organizatorjem olimpijskih iger. Slednji naj bi med pripravo ZOI oskrunih nekatere zaščitene parke. Vprašanje je, če bo, tudi ob uspešni tožbi, škoda v naravi zaradi tega kaj manjša. Kitajci kot Slovenci še brez zlate kolajne Kitajski športniki tako kot slovenski na zimskih olimpijskih igrah še niso osvojili zlate medalje. Seveda so si ta cilj postavili na letošnjih igrah v Naga-nu. "Tu smo zaradi tekmovanj, prijateljstva in olimpijskega gibanja. Seveda pa bi nam bila dobrodošla tudi kakšna zlata medalja, ki bi pomenila takorekoč preboj v novo obdobje, " je dejal vodja kitajske delegacije Xu Vingseng. Podobno pa upa tudi predsednik OKS Janez Kocijančič, ki je ob predstavitvi našpe reprezentance dejal, da si želi, da bi po bronasti in srebrni dobi slovenskega olimpizma nastopila še zlata. Prva žrtev je veslač Prva žrtev olimpijske proge v Hakubi je veslač. Član MOK, sicer pa predsednik Mednarodne veslaške zveze FISA, Denis Osvvald si je med spustom po progi zlomil nogo. Čvrsti Švicar je nesrečo dobro prestal in je znova na nogah, saj se je že, sicer z gi- HOKEJNA LEDU / MOŠKI n Kazahstan premočan za reprezentanco Italije NAGANO - Na zimskih olimpijskih igrah so prvi v areno stopili hokejisti v A in B predtekmovalni skupini. Reprezentanca Italije ni začela najbolje, saj je izgubila uvodno srečanje s Kazahstanom, ki pa je po mnenju večine glavni favorit za zmago v skupini A in s tem za uvrstitev v četrtfinale. Najprej so povedli Kazahstanci, nato pa so »az-zurri« z goli Zarilla (2) in Felicettija v osmih minutah povedli s 3:1 in napovedati presenečenje, do katerega pa ni prišlo, saj je Kazahstan prevzel pobudo in na koncu zasluženo slavil. Kazahstan - Italija 5:3 (1:3,1:0,3:0) ITALIJA: Rosati, Nardella, Zarrillo, Orlando, Biafore, Topatigh, Ramoser, Busillo, Chitarroni, Ruc-chin, Bartolone, Insam, Feticetti, Mansi, De Angetis, Figliuzzi. KAZAHSTAN: Simin, Antipin, Dorohin, Devjatkin, Borodutin, Glovacki, Zemljanoj, Sokolov, A. Koreškov, E. Koreškovi, Safranov, Tročinski, Nikitin, Krjažev, Kamencev, Sagimbajev, Tregubov, Dudarev, Pčeljakov, Zavjalov, Savenkov. Strelci: Zarrillo (2) in Feticetti za Italijo, Borodutin (2), Tregubov, Dudarev, Kamencev za kazahstan; kazenske minute: Italija 8, Kazahstan 10. VČERAJŠNJI IZIDI Skupina A: Kazahstan - Italija 5:3, Avstrija - Slovaška 2:2; vrstni red: Kazahstan 2, Avstrija in Slovaška 1, Italija 0. Skupina B: Belorusija - Francija 4:0, Nemčija - Japonska 3:1; vrstni red: Belorusija in Nemčija 2, Japonska in Francija 0. psom in berglama, udeležil zasedanja MOK. Olimpijska znarnlca Kot je to že običaj, je država prirediteljica iger tudi letos izdala olimpijsko poštno znamko. Japonci so serijo znamk predstavili v četrtek. Na znamkah za 80 jenov so motivi iz alpskega smučanja, smučarskega teka, hitrostnega drsanja in curlinga, na znamkah za 50 jenov pa motivi japonskih rož. Japonci bežijo Vsi prebivalci Nagana niso navdušeni nad igrami. Po podatkih tamkajšnjih potovalnih agencij se je število meščanov letošnjega olim- pijskega prizorišča, ki so se odločili za potovanje v tujino v času trajanja iger, podvojilo. Močno se je povečalo predvsem zanimanje za potovanja v ZDA, in še pšosebej Di-sneyland in domača letovišča. Številni "turisti" pa so svoja domove med igrami prepustili prostovoljcem, ki bodo pomagali organizatorjem med igrami.. 0.55 Raitre Eurosport 1.25 Raitre 2.00 Slovenija 2 2.05 Raitre 2.30 Eurosport 4.55 Raitre 5.40 Raitre Eurosport 7.00 Raitre Eurosport 9.55 Raitre Eurosport 11.55 Raitre Eurosport 13.05 TMC 16.35 Slovenija 2 17.25 Slovenija 2 19.10 Slovenija 2 OLIMPIJSKI TV SPORED___________________________ -------------------------NEDELJA, 8. FEBRUARJA Tek na 15 km - klasični slog, ženske Deskanje, veleslalom moški, 1. tek Smuk moški Smuk moški Freestyle, grbine, moški in ženske Deskanje, veleslalom moški, 2. tek Sankanje, posamezniki, 1. vožnja Hitrostno drsanje, 5000m moški Hokej na ledu: Slovaška - Italija Umetnostno drsanje, dvojice Nagano 98 (posnetki) Tek na 15km - klasični slog ženske (posnetki) Deskanje, veleslalom moški (posnetki) Sankanje (posnetki) 0.55 Raitre 1.25 Raitre Eurosport Slovenija 2 2.05 Raitre Eurosport Slovenija 2 3.05 Slovenija 2 4.55 Raidue Eurosport Slovenija 2 5.55 Raidue 6.00 Raidue 6.00 Slovenija 2 7.00 Eurosport 8.25 Raitre Eurosport -------------------PONEDELJEK, 9. FEBRUARJA Smučarski tek, 30km klasično moški Deskanje, veleslalom ženske, 1. vožnja Smučanje, smuk za kombinacijo moški Smučarski tek, 30km klasično moški Biathlon, 15km ženske Sankanje, posamezniki 3. in 4. vožnja Biathlon, 15km ženske Deskanje, veleslalom ženske Hokej, Nemčija - Belorusija Hitrostno drsanje, 500m moški, 1. vožnja 0.55 Raitre 0.55 Eurosport 2.00 Eurosport 2.05 Slovenija 2 Raitre 4.30 Eurosport 5.55 Raitre 7.15 Raidue Eurosport 8.25 Raitre 9.55 Raitre 11.55 Slovenija 2 Raitre Eurosport 16.35 Slovenija 2 ______________________TOREK, 10. FEBRUARJA Smučarski tek, 5km klasično ženske Curling, predtekmovanja Smučanje, superveleslalom ženske Smučanje, superveleslalom ženske (prenos) Sankanje, posameznice 1. vožnja Sankanje, posameznice 2. vožnja Sankanje, posameznice 1. in 2. vožnja Hitrostno drsanje, 500m moški 2. vožnja Hokej, Italija - Avstrija Umetnostno drsanje, pari, prosti program Tek 5km, klasično ženske (posnetki) Spored 18. zimskih olimpijskih iger v Naganu NEDELJA, 8. FEBRUAR ___________________________končne odločitve (4) 01.00 smučarski tek: 15 km klasično, ženske 05.00 deskanje na snegu: veleslalom, moški (2. vožnja) 02.15 alp. smučanje: smuk, moški 07.00 hitr. drsanje: 5.000 m, moški __________________ predtekmovanja 01.30 akr. smučanje: grbine, kvalif. za moške in ženske deskanje na snegu: veleslalom, moški (1. vožnja) 04.00 hokej na ledu: ženske: švedska - Finska 06.00 moški, skupina A: Avstrija - Kazahstan 08.00 ženske: Kanada - Japonska 10.00 moški, skupina A: Slovaška - Italua 12.00 ženske: Kitajska - Zda 06.00 sankanje: enosed, moški, 1. in 2. vožnja 12.00 umet. drsanje: športni pari, kratki program PONEDELJEK, 9. FEBRUAR ............................končne odločitve (4) 01.00 smučarski tek: 30 km klasično, moški 05.00 deskanje na snegu: veleslahm, ženske (2. vožnja) biatlon: 15 km, ženske 06.00 sankanje: senosed, moški, 3. in 4. vožnja predtekmovanja 01.00 curling: ženske: Nemčua - Danska; Norveška - švedska; Kanada - ZDA; Japonska - V. Britanija 06.00 moški: Nemčua - Švica; Kanada - Japonska; Norveška - V, Britanua; ZDA - švedska 11.00 ženske: Nemčua - Japonska; Danska - V. Britanua; švedska - ZDA; Norveška - Kanada deskanje na snegu: veleslalom, ženskeft. vožnja) 04.00 hokej na ledu: ženske: Finska - Japonska 06.00 moški, skupina B: Nemčua - Belorusua 08.00 ženske: ZDA - švedska 10.00 moški, skupina B: Japonska - Francua 12.00 ženske: Kanada - Kitajska 08.30 hitr. drsanje: 500 m, moški, 1. dan ______________TOREK, 10. FEBRUAR__________________ ____________________________končne odločitve (4) 01.00 smučarski tek: 5 km klasično, ženske 02.15 alp. smučanje: superveleslalom, ženske 08.30 hitr. drsanje: 500 m, moški, 2. dan 12.00 umet drsanje: športni pari prosti program predtekmovanja 07.00 curling: moški: Nemčua - Norveška; Japonska - Švedska; Kanada - ZDA; Švica - V. Britanua 06.00 ženske: Nemčua - ZDA; Norveška - V. Britanua; Japonska - Kanada; švedska - Danska 7 7.00 moški: Nemčua - Švedska; ZDA - Norveška; Kanada - V. Britanija; Švica - Japonska 06.00 sankanje: enosed, ženske, 1. in 2. vožnja 06.00 hokej na ledu: moški, skupina A: Kazahstan - Slovaška moški, skupina B: Belorusua - Japonska 70.00 moški, skupina B: Francua - Nemčua moški, skupina A: Italua - Avstrua Danes dvojni »totonaga« Ker Primorski dnevnik ob ponedeljkih ne izhaja, danes izjemoma objavljamo dvojno napoved »Tototnaga« za tekmovalno dogajanje na zimskih olimpijskih igrah v ponedeljek in torek, ko bodo prav tako padle po štiri končne odločitve, nadaljeval pa se bo hokejski turnir Prvo lestvico bomo objavili v naši torkovi številki, ko bo že znano, kdo je bil najboljši napovedovalec prve in druge napovedi. 2 • (ponedeljek, 9. februarja) T €31 T Cel N II 6’ 11 TOCKOVANEC PlMORSKI DNEVNIK Radio TS A STV Novi glas Novi Matajur Radio Opčine Norbert Huber 3. 4. Hk ; 2. ^ 3. Polona Zupan 5. 2J^ 4. 5. Vladimir Smirnov 5. 'X ..".'T,, 10. Andreja Grašič v n. 3. Silvio Fauner 5. 5. J ¥7- 2. 7. Dnevne točke ■ - - - Skupne Točke - - - - - 3 • (torek, 10. februarja) TOTONAGA TOCKOVANEC J2| PlMORSKI DNEVNIK Radio TS A STV Novi glas Novi Matajur Radio Opčine Italija - Avstrija (število golov) 10 (64) 5 (2-3) 7(5-2) 12 (7-5) 5 (3-2) Katja Seizinger 1- 3 v,sili & 1. Isolde Kostner 6. k 4 9. Jelena Vaelbe 2. 1 i. m 1. 2. Mojca Suhadolc 15. 16.1 ^ s-er f 20. 11. odstop Dnevne točke - - _ - - Skupne Točke - - - - - NEDELJSKE TEME Nedelja, 8. februaija 1998 Albanci na Kosovu: Tragedije sploh ni konec Kosova Associazione per i popoli minacciati Gesellschaft fiir bedrohte Vdlker - Lia per i popiti manacid Tragedije sploh ni konec. Svet je dobesedno pozabil na eksplozivno situacijo na Kosovu, kjer že desetletja tli državljanska vojna. Prisotna albanska populacija, ki šteje preko dveh milijonov ljudi in, ki zaradi visoke natalitete narašča iz dneva vdan, je nemočno podvržena vsem možnim oblikam institucionaliziranega nasilja s strani srbske oblasti. Pritisk je dosegel take razsežnosti, da se Kosovo nahaja v nevzdržnem stanju Časovno preložene vojne, ki lahko izbruhne vsak hip. Južnotirolec Thomas Be-nedikter, sicer predsednik italijanske podružnice mednarodnega Združenja za pomoč ogroženim narodom, ponuja javnosti šokanten primer prikritega etničnega Čiščenja na evropskih tleh: Publikacijo o današnjem življenju albanskih KosovCa-Uov. Omenjena ustanova namreč v prvi vrsti izvaja glasen, predvsem pa strokovno podkovan pritisk na mednarodne ustanove, istočasno Pa seveda skrbi za verodostojno informiranje o vseh eksplozivnih in nerešenih narodnih položajih, ki jih sredstva javnega obveščanja navadno ne ponujajo javnosti, v določeni meri tudi zaradi objektivnih težav pri dobavi teh informacij. Tokrat je na vrsti Kosovo (ali Kosova, kot ga imenujejo sami Albanci). Čisto sveža študija Zveze za ogrožene narode razčlenjuje vse ključne faze v zgodovini tega ne-slovanske-ga naroda na Balkanu, ki prednjači v nezavidljivem seštevku pretrpetih krivic. Izšolanim zdravnikom albanske narodnosti je v zadnjih letih npr. onemogočeno opravljati poklic zaradi takozvane »čistke«, ki jo je oblast izvedla znotraj kosovskih zdravstvenih ustanov. Na mestih, kjer so bili prej albanski bolničarji in zdravniki, stojijo zdaj njihovi srbski kolegi; vsak papir, vsak zdravniški izvid, vsak recept mora biti napisan izključno v cirilici, vsakemu dojenčku v porodniških oddelkih morajo starši dati pristno srbsko ime in tako dokazati svojo veCno zvestobo srbskemu narodu. Rezultat: albanske žene rojevajo doma, brez zdravstvene pomoči, v komaj sprejemljivih higienskih razmerah. Najbolj okrutno dejanje, ki ga srbska oblast izvaja na račun kosovskega naroda, je prav znašanje nad najbolj nemočnimi pripadniki človeškega roda: otroki. Otroci kot žrtve neke politične zaslepljenosti, ki je kriva za 240 (od policije) pretepenih malčkov v samem letu 1996! Kaj pa Čaka te nove pripadnike albanskega naroda, ko zrasejo? 2e v šolski starosti se morajo navaditi na skrajno negotovost, strah ter popolno nezaupanje oblastem. V okviru prenove kosovskega šolskega sistema v srbskem duhu, je leta 1990 oblast odredila, da mora celotno šolanje temeljiti na izključno srbskih učnih načrtih. Cilj je seveda jasen: ko izničiš možnost, da otrok spoznava svojo kulturo, da se sporazumeva v svojem jeziku, da rase kot pripadnik tega naroda, ciljaš na izginotje intelektualnih kadrov tega naroda, torej osebkov, ki predstavljajo zaradi svoje miselne svobode največjo nevarnost za državo. Albanci tega niso sprejeli in tako se je pričel dolgotrajen bojkot javnega šolanja, ki obstaja še danes. Na tisoče albanskih otrok je moralo prekiniti študije, tako da je njihova bodoča profesionalna usposobljenost prav gotovo okrnjena. Veliko jih še danes ostaja nepismenih, ostali pa so se morali od leta 1990 do danes znajti v marsikateri težki situaciji: uCenci so se morali učiti v neogrevanih učilnicah v popoldanskih izmenah (ko ne morejo »slabo vplivati« na narodno osveščenost malih srbskih vrstnikov, ki se šolajo v istem poslopju), brez kakršnegakoli učnega pripomočka, velikokrat brez same učilnice. Pod pritiskom UNESCA je bila Srbija prisiljena dovoliti šolanje v albanskem jeziku, vendar se je omejila le na osnovnošolsko. Celotni sistem srednješolskega in univerzitetnega šolanja dejansko obstaja kot paralelna struktura, za vzdrževanje katere so se Albanci samoob-davčili. 67.000 dijakov in 16.000 univerzitetnih študentov sledi predavanjem kar po domovih, še nedokončanih hišah in v praznih garažah, medtem ko je v samem šolskem letu 1996/97 na Kosovu ostalo praznih 2.110 srednješolskih uCilnic, uporabljenih pa borih 118 in še to samo občasno ali v izrednih primerih. Učiteljem in profesorjem albanske narodnosti je onemogočeno opravljanje poklica v javnih šolskih ustanovah, albanski ravnatelji pa so nezaželjeni, tako da sedijo za njihovimi mizami danes srbski funkcionarji. Problem šolanja v materinščini, predvsem pa pravica do lastnih šolskih programov, ki ne govorijo o Veliki Srbiji, je privedel lansko jesen na cesto na tisoče demonstrantov, ki so glasno zahtevali udejanjenje ze obstoječega dogovora med Miloševičem in liderjem kosovskih Albancev Rugovo glede ponovnega odprtja šolskih struktur. Kaj pa čaka starše šolske mladine? V zadnjih sedmih- osmih letih je bilo na tisoče delavcev albanske narodnosti odslovljenih kratkomalo od danes do jutri, poleg službe so seveda izgubljali tudi pravico do najemninske pogodbe v stanovanjih, ki so bili državna last. V samem letu 1996 se je znašlo na cesti zaradi »etničnih razlogov« kar 66 albanskih družin, njihova stanovanja pa so bila takoj zatem dodeljena priseljencem čiste srbske narodnosti. Katerakoli denarna pomoč je dodeljena izrecno le srbskim občanom, albanščina je prepovedana v vseh javnih ustanovah, izbrisana je z vseh smerokazov, z vseh napisov. Seznam krivic, katerim je danes podvržen kosovski narod, je še zelo dolg. V trenutku, ko berete te vrstice, policija, v tajnem sodelovanju s finančno stražo, dobesedno pleni po firmah, katerih lastniki nosijo albanska imena, po tržnicah, trgovinah, vdira v kulturna društva, pretepa albanske študente in psuje male albanske dečke, ki so prisiljeni prodajati cigarete na cestnih vogalih. Kako priti do nekega sprejemljivega ravnotežja, če že ne sožitja? Kosovski Albanci so izbrali težko in malo priljubljeno pot nenasilja, in to kljub svoji stoletni tradiciji nasilnih obračunavanj storjenih krivic, kljub že vko- a cura di Thomas Benedikter reninjenemu narodnemu čiru družinskih maščevanj. Njihov sklep nosi v sebi nekaj prelomnega, nenasilje pa v dolgotrajnem nadaljevanju obstoječe situacije ne more veC trajati. Narod lahko še tako dolgo požre marsikaj, vendar prej ali slej se to pasivno zoperstavljanje razvije v nekaj drugega. Albansko vprašanje na Kosovu je tako žgoče, situacija je degenerirala do take mere, da si je res težko predstavljati vzpostavitev neke stabilnosti med tu živečima narodnima skupno-stima. Zveza za pomoč ogroženim narodom se je strokovno lotila tudi najkocljivejšega vprašanja: kako ven iz položaja, ki meji na državljansko vojno? Po albanskih podatkih si velika večina Kosovcanov albanske narodnosti želi radikalne spremembe: neodvisno Republiko Kosovo (Kosova), ločeno od Jugoslavije, demilitarizirano, pod okriljem mednarodne skupnosti, odprto do vseh sosednjih dežel, vključno do Srbije. Slika današnjega Kosova pa nosi v sebi jasno sporočilo: zahteva po neodvisni kosovski državi ali pa priključitev kosovskega albanskega dela prav tako albanskim področjem v Makedoniji ali pa sami Albaniji, bi predstavljala vžig obupne nasilne represije, ki A ■ , A . ' Illiiilllill bi jo srbska oblast izvedla nad albanskim narodom. Lahko si je predstavljati, kako bi prvotno notranji nemiri prerasli v nerešljivo mednarodno zagato na Balkanu, ki bi lahko izbruhnila v oborožen spopad, mnogo hujši kot je bil v Bosni, ki bi prav gotovo vključeval tudi vstop albanske države. Vojna bi imela tragične posledice ne samo za Kosovo, temveč tudi za samo Srbijo. Skrajno nestabilno ravnotežje bo še trajalo, dokler se Kosovčani držijo obljube o pasivnem, nenasilnem zoperstavljanju oblasti, dokler se se zmorejo samo-organizirati, torej z (borimi) lastnimi sredstvi vzdrževati paralelne »strukture«, kot je šolanje višje stopnje in zdravstvena kontrola kar po domovih. Edina možna rešitev je dialog. Kot pravi sam Benedikter: »Sploh ni važno, kdo se je prvi naselil na Kosovu, Srbi ali Albanci. Niti ni bistvene važnosti, kateri narod je bil v zgodovini v večji meri tlačen in diskriminiran. Edini besedi, ki v tem procesu morata kaj pomeniti sta sedanjost in prihodnost. Da se rešita rakaste tvorbe sovraštva, pa je obema narodoma potrebna tudi mednarodna pomoč. Vida Valencie Kratka kronologija najnovejše kosovske zgodovine: 1981 Študentske manifestacije,*v okviru katerih je izražena želja po »Kosovski Republiki«. Policija zatre s silo vsako demonstracijo. V spopadih izgubi življenje 11 mladih. Srbska oblast razglasi mlade demonstrante za »protire-volucionarje«. Globe in razna obračunavanja za študente ter intelektualce, ki so izrazili svojo solidarnost. 1987-89 Pričetek izničevanja kosovske avtonomije. Miloševič na oblasti. Dolgotrajna stavka 1300 rudarjev proti zaprtju kosovskega rudnika v Trepči. Solidarnostne manifestacije po vsem Kosovu. 1989 Nova srbska ustava dejansko izbrise avtonomijo Kosova, proti čemur se izreče 215 kosovskih intelektualcev. Slednje bo oblast aretirala. Ob njih pa bo obsedelo v zaporih tudi mnogo albanske mladine, ki je protestirala Proti novim ustavnim določilom. Razpust Zveze kosovskih komunistov. Pričetek pasivnega upora. 1990 2. julija kosovski Parlament proglasi »Kosovsko Repu-hjlko«; srbska oblast zapre RTV postajo v Prištini, dnevnik Rilindja, albanske šole ter odslovi na tisoče albanskih javnih uslužbencev. 1991 Na referendumu 26-30.septembra 87, 5% prebivalstva 'zrazi željo, da bi Kosovo postala neodvisna država. 1992 14. maja prve svobodne In večstrankarske volitve na Kosovu, na katerih zmaga LDK, kateri pripada tudi novoizvoljeni predsednik Kosovske Republike Ibrahim Rugova. V deželi mrgoli vojakov. Mednarodni svet za zaščito ovekovih pravic in svobode vsako leto ugotovi visoko stevi|0 primerov (poročilo govori o 20.000 primerih let-a V štorih je prišlo do kršitve človekovih pravic. Albanci na Kosovu in v tujini se samoobdavcijo za vz-rževanje paralelne šolske strukture. 1996 septembra Miloševič in Rugova podpišeta dogovor o Ponovnem odprtju albanskih javnih šol; dogovor pa ni b|l spoštovan. 1997 nJtSer?' na t'8066 albanskih študentov in profesorjev JjJKestira proti izključitvi iz javnih šolskih struktur. NEDELJSKE TEME KAJ JE PISAL PRIMORSKI DNEVNIK PRED 50 LETI Nedelja, 8. februarja 1998 KAKO SMO DOŽIVLJALI Februar 1948 Februar 1948 poteka v znamenju dneva kulture, zimskih olimpijskih iger in običajnih neredov, manifestacij. Kultura je vsekakor v ospredju, po principu, da se z zdravim duhom pre-moščajo vse težave in kulturniki pišejo, “ekipno” nastopajo skoraj vsak dan, od Kopra do Nabrežine, za “izgradnjo boljše bodočnosti”. Pomembno je, da se v to dogajanje vključuje tudi ohranjanje spomina na velike dogodke izpred 100 let (priprave na večmesečne proslave 100. obletnice ustanovitve Slavljanskega društva v Trstu), pa tudi na komaj prestane gorje zasliševanj, muCenj, internacij, konfinacij in zaporov za Časa fašizma. Ti zapisi so posebno dragoceni, Čeprav gotovo nepopolni, saj so se morali bivši obsojenci fašističnega tribunala takrat ukvarjati tudi z revizijo krivičnih procesov. Med velikimi kulturnimi dogodki je tudi »Otvoritev Moderne galerije v Ljubljani« (6. 2.). Iz članka izvemo, da so jo začeli zidati že pod staro Jugoslavijo, da sta bili v njej še pred otvoritvijo dve razstavi in sicer Osvobodilne fronte in sovjetskih slikarjev. V načrtu pa je stalna razsta- va sodobne slovenske upodabljajoče umetnosti od impresionistov dalje, drugi del prostorov pa naj bi bil namenjen priložnostnim razstavam domačih in tujih likovnih umetnikov. Zanimivo je še, da je v tistem Času Mestna galerija največja zgradba ne samo v Jugoslaviji, ampak tudi na Balkanu. Za nas je posebej pomembna prva javna produkcija šole GM, o kateri poroča PD 18. 2. V dvorani Kulturnega krožka tiskarjev v Ul. Trento 2 je nastopilo 11 uCencev in godalni kvartet iz oddelka za komorno glasbo. V rubriki Fizkultura je že 4. 2. vabilo za »1. maj -praznik mladosti. Mladina se že vestno pripravlja za dostojno proslavitev. Telovadci neumorno na delu«. Ob tem zapisu je še oglas: »NateCaj za osnutek lepaka za proslavo 1. maja 1948 v Trstu in Tržaškem ozemlju«. Posebej naj omenimo še takratno pozornost ob 30. obletnici ustanovitve RdeCe armade (19. 2.), v oglasu 29. 2. pa piše, da je odbor za proslavo 100. obletnice Komunističnega manifesta na Tržaškem ozemlju poskrbel za izdajo Marx-Engelsovega Manifesta. BK CENTER ZA LJUDSKO KULTURO priredi DANES, 1. FEBRUARJA 1948 ob 10. dopoldne v gledališču ROSSETTI kulturno manifestacijo v prid »Skladu za zimsko pomoč« SPORED: 1. Godba »Rinaldi« izvaja skladbe Rossinija, Donizettija in Verdija. 2. Baritonist DuSan Pertot, tenorist Renato Kodermac in sopranistke Nada Ferdi, Armanda Kavčič, Cla-retta Urbani, Silvana Zuliani in Milena Furlan izvajajo samospeve in duete Mozarta, Massenetta, Donizettija, Verdija, Ronchiellija, Ci-lee in Rossinija. Pri klaviaturi prof. Elda Botteghelli-Petri. 3. Pevski zbor »Rota« bo zapel Štiri zborne pesmi italijanskih in francoskih skladateljev. Pevovodja Pino Vecchiet. 4. Koncert in balet harmonikarjev iz ladjedelnice Sv. Marka pod vodstvom Gianninija. Vse prebivalstvo je vabljeno, da se udeleži v čim večjem številu te kulturne manifestacije in na ta način prispeva v sklad za zimsko pomoč v korist brezposelnih in upokojenih. Natečaj za najboljši stenCas Ob praznovanju stoletnice komunističnega manifesta je razpisal odbor za proslavo te stoletnice tekmovanje za najboljši stenčas, ki bo prinesel najboljše članke o tej proslavi. Zaradi velikega števila tekmujočih stenčasov bo tekmovanje razdeljeno na 14 izločilnih tekmovanj (po eno za vsakega izmed 12 tržaških okrajev ter za Koper in Buje) ter končno tekmovanje. Tekmujoči stenčasi bodo zbrani za izločilno tekmovanje v posebnem prostoru, kjer jih bo do 22. februarja pregledala okrajna ocenjevalna komisija in izbrala po dva izmed njih za končno tekmovanje v Trstu. Oba izbrana stenčasa je treba dostaviti tajništvu prosvetnega krožka M. Kraljič do 24. t.m. Trije najboljši stenčasi bodo nagrajeni s tremi knjižnimi zbirkami. jutra! m mm f-OS JB BbAlOA ZlMiE KEPI : izmed siwiLma PmSta*NTH JE TAKO 18X0 PKEHOCEVM, V KB-»rezi NA TLEH, OB PETIH, '*'S0 t JUSI WFAM LJUB-SS IS OSAKNILKA PRAO, ® '8 SE MALCE BEDE ZA-m rn «NA.RAVNAI, ■ *3J#DJ3GA M5Z1SCA Profesionalizem in olimpiada Kot je vsem znano, smejo na olimpijskih igrah sodelovati samo športniki amaterji. To pravilo pa postavlja v težak položaj Ameriko, Kanado in Anglijo, kjer je večina boksarskih ekip profesionalnih. Amaterska moštva ter države precej zastajajo za profesionalnimi, kar pa ni nič čudnega. Kadar koli se v amaterskem moštvu pojavi nadarjen igralec, ga takoj kupi profesionalni klub. Na ta način prehajajo najboljši ame-terski igralci med profesionalce. To pa ne velja samo za hokej, temveč je to reden pojav v vrstah buržujske-ga športa, kjer obstajajo amaterji in profesionalci in kjer predstavlja amaterski šport rezervoar me-nežerjev, ki črpajo iz njega kadre odličnih in dobičkonosnih sužnjev. Do kakšnega stanja je dovedel profesionalizem v hokeju nam prikazuje primer Kanade, ZDA in Anglije. Pred vojno so bile imenovane države ne-prekosljive na hokejskem polju, saj so Kanadčani od 1. 1920 pa do 1939, razen enkrat, vedno zavzemali prvo mesto na olimpiadah in svetovnih prvenstvih. Leta 1947 prvič v zgodovini hokejskih prvenstev nista Kanada in Anglija sodelovali na svetovnem prvenstvu. V teh državah ni bilo toliko dobrih amaterjev, da bi lahko sestavili reprezentanco, ki bi se mogla uveljaviti. Toda ZDA je na tem prvenstvu vendarle poskusila svojo srečo, vendar so se tedaj Američani, ki so bili vajeni prvega ali drugega mesta, morali zadovoljiti s petim za CSR, Švedsko, Avstrijo in Švico. Poučeni z lanskimi izkušnjami svetovnega prvenstva so se Kanadčani kljub temu odličili, da bodo nastopili na olimpijskih igrah, toda izmislili so novo prevaro. Kot javlja inozemski športni tisk, so Kanadčani poslali v Sv. Moritz reprezentanco letalskih sil in ne državno reprezentanco. Zakaj so bili odrejeni letalci, da rešujejo kanadski hokej na olimpijskih igrah? Vsakemu, ki bobro pozna zakulisno življenje buržoazijskega športa, dogovor ni težak. Poglejmo, na primer, kaj piše znani novinar Ri-gassi v švicarskem listu »Šport Suis-se«; »Moštvo Kanade ima v svojih vrstah same profesionalce, toda ko oni oblečejo vojaške uniforme, jih moramo smatrati kot amaterje. Kanadska hokejska zveza je zelo enostavno rešila to zadevo. Oblekla je svoje profesionalne igralce v obleke letalcev in s pomočjo takega trika obšla olimpijske zakone. Knjižne razstave Slovensko-hrvatska prosvetna zveza bo priredila v Prešernovem tednu (od 1. do 3. februarja) knjižne razstave v sedežih prosvetnih društev: v mestu: v Barkovljah, na Greti (Ravbar), pri Sv. Ivanu (Škamperle), na Vrdeli (Haas), v Zgornji Kolonji (Pečar), v Rocolu (Marušič), v Skednju, na Kolonkovcu (Prešeren), v Lonjerju-Katina-ri, pri Cebulcu, pri Simonu Jenku v Škorklji (Vojka Smuč), pri Tomažiču; v openskem okraju: na Opčinah, v Bazovici, v Trebčah, na Proseku, v Velikem Repnu; v nabrežinskem okraju: v Stivanu, v Se-sljanu, v Nabrežini, v Sempolaju, v Saležu, v Sv. Kržu; v Bregu in miljskem okraju: v Ricmanjih, v Boljuncu, v Dolini, pri Sv. Barbari in v Božičih. Razstave bodo v 29 krajih. Razstavljene bodo najnovejše slovenske leposlovne knjige. Naknadno smo bili obveščeni, da iz tehničnih razlogov ne bo razstave slovenske knjige prosvetnega društva »Ivan Cankar« v krožku »Tomažič«. Urnik, ko bo razstava odprta, naj objavi vsako društvo v svojem kraju. Slovensko-hrvatska prosvetna zveza poziva društva, ki nimajo domačih predavateljev za Prešernovo proslavo, da jih takoj zahtevajo pri odseku za ljudsko prosveto. SHPZ Dopoldne... POTEM JE KRENIL V MESTO, NA POKRITI TRG, KJER MU VEDNO POD ARE NEKAJ SADJA, KI NI VEC ZA PRODAJO. PRED POKRITIM TRGOM PA PRODAJAJO SKEDKNJCANK® KRUH, PEM SE JE Z ENO IZMED NJIH RAZGOVORIL O x 100) /20 = 250 kg amonijevega sulfata O tem, kdaj in kako bomo gnojiti posamezne vrste, posebno pa trto in oljko bomo pisati prihodnjič. dr. Magda Sturman KOŠARKA / SINOČI V C LIGI Aplavz na odprti sceni za Jadran Proti Don Boscu eden najboljših nastopov Vatovčevih fantov Don Bosco Civica Ro-maneli - Jadran Nuova Kreditna 55:66 (33:33) DON BOSCO: Guzic 4 (4:4), Olivo 15 (3:4), Ce-glian 1 (1:2), Gionec-chetti 7 (1:1), M. Vlacci 4 (2:3), Spangaro 2, For-tunati 13 (2.2), Miche-lon n.v., F. Vlacci 3 (1:2), trener Gruby. PON: Fortunati (36). 3T: Fortunati 3, Olivo 2. JADRAN: Franco 2 ( -prosti meti, 1:2 met za dve, - met za tri), Ober-dan 11 (7:8, 2:6, 0:3), Pregare 18 (4:6, 7:11, 0:3), Samec 6 (2:2, 2:6, -), Rauber 10 (2:2, 4:4, 0:3), Grbec 17 (3:6, 7:8, 0:3), Požar n.v., Valente n.v., Slavec n.v., trener Vatovec. SON 20. SODNIKA: Riosa in Cherbancich (oba Trst). Po zelo lepi, kakovostni in izenačeni tekmi je jadranovcem tudi vdrugic uspelo v tem prvenstvu premagati svojega že tradiconalne-ga nasprotnika, ekipo Don Bosca. Nasi košarkarji so tako še naprej v boju za končnico prvenstva. Pred sinočnjim srečanjem je Jadranov trener Vatovec dejal, da samo s čvrsto in z odločno obrambo lahko premagajo tega nasprotnika, ki je na svojem igrišču Se kako nevaren, zlasti z meti za tri točke. Da so »salezijanci«, ki v tej ligi slovijo kot izredno uspešni v napadu, dali na svojem terenu le 55 točk, zgovorno kaže, da so bili Vatovčevi varovanci v obrambi skoraj brezhibni. In prav obramba je bila gotovo ključ včerajšnje izredno dragocene zmage jara-novcev, ki so poleg tega igrali tudi zelo strumno v napadu. Skoda le, da so bili v metu za tri točke pomanjkljivi (0:12) in so si po nepotrebnem zapravili tudi kak protinapad. Sicer bi si že mnogo prej kot v zadnjih minutah zagotovili to zmago. Prvi polčas je potekal v popolni izenačenosti. Ekipi sta se stalno menjavali v vodstvu. Ja-dranovci so igrali dokaj dobro tako v obrambi kot v napadu, gostitelji pa se niso dali in predvsem z uspešnimi meti za tri točke držali korak z našo ekipo, v kateri sta se v napadu še posebno izkazala Pregare in Grbec. Pri domačem moštvu pa sta Olivo in Preudarna igra Rauberja Fortunati z meti za tri točke zalagala Jadranov koš. Tudi v drugem polča- su je bila igra izredno izenačena vse do 36. minute, ko si je jadranovcem uspelo priigrati razliko 5 točk (55:50). S čvrsto obrambo, zvrhano mero požrtvovalnosti in borbenosti so v zadnjih treh minutah Se povečali svojo prednost. 2e utrujeni domači košarkarji so precej grešili pri metu na koš, tako da se je Jadranova prednost še povečala na končnih 11 točk. Veselje v Jadranovem taboru in med našimi številnimi navijači je bilo veliko. Tudi domača publika je nagradila naše fante z aplavzom, saj so si zmago povsem zaslužili. Splošna ocena pa je bila, da je tako kakovostne predstave v tej ligi težko videti, (bi) NAMIZNI TENIS / ZENSKA A 1 LIGA V Temiju osmi uspeh krasovk Tri točke VVangove, dve Vanje Milič Tekma slaba, veselje pa veliko Temi - Kras Generali 3:5 Bosi - Vanja Milič 1:2 (13:21, 21:19, 14:21): Polyneva - Katja Milič 2:0 (21:9, 21:16); Bisaccioni - Wang 0:2 (9:21, 16:21); Polyneva - Vanja Milic 2:0 (21:17, 21:18); Bosi - Wang 0:2 (17:21, 11:21); Bisaccioni - Katja Milič 2:0 (21:12, 21:10); Polyneva - Wang 0:2 (10:21. 7:21); Bisaccioni - Vanja Milič 0:2 (14:21,12:21) Zgoniška postava je bila že na papirju boljša od ekipe Temija, kar je seveda s pridom izkoristila za zeleno mizo. Kresova Kitajka Wang je dala duška svoji razigranosti in je zlahka osvojila tri točke. Nasprotnice novinca v najvišji ligi ji niso bile dorasle. VVangova je v drugi tretjini srečanja začela s svojim zmagovalnim pohodom. Najprej je premagala Aliče Bisaccioni, doma iz Arezza, ki je nadomestila Alino Parietti (st. 13), drugo igralko Temija, ki se je morala zaradi zloma noge posloviti od letošnje sezone. Potem je Krasova tujka nadigrala Se gojenko tamkajšnjega vsedržavnega centra in dobesedno zmlela Temijevo tujko Marino Poljmevo. Prvenstveni dvoboj je po žrebu začela Vanja Milič proti »večni na- sprotnici« Stefanii Bosi. To je bil tudi edini dvoboj, ki je terjal dodaten set. Krasovka proti nasprotnici, debitantki v prvi ligi, ni imela težav, saj Bosijeva na jakostnih lestvicah zaseda šele 37. mesto, Vanja Milič pa se z 9. mestom že spogleduje s prvo kategorijo. Dobro je igrala tudi proti Rusinji (-17, -18), v drugem setu je krasovka že zmagovala z vodstvom 18:13, potem pa je tujka prevzela iniciativo. Manj forme je pokazala tretja Krasova igralka, Katja Milič, ki si ne bi smela dovoliti poraza z nasprotnikovo rezervo. Tekma ni bila lepa za oko, a največ šteje zadovoljstvo trenerja Ge Keja in celotne ekipe ob novi, osmi prvenstveni zmagi. Manj razveseljiv je ponoven poraz Krasa Corium v ženski A2 ligi na gostovanju pri A4 Verzuolo (5:0). Prijetno presenečenje pa je pripravil Kras Activa v ženski B ligi. V povratni tekmi je porazil La Penice Spoleto z 1:4. Na gostovanju je Jasmin Kralj napravila dve todd, Irena Rustja eno, uspešni pa sta bili tudi v igri dvojic. Zenska C-2 ligi: Fincantieri - Kras A 4:1 (J.J.) KOŠARKA / MOŠKA C2 LIGA -1 Dom spet v formi Tokrat jo je zagodel tržaški Barcolani Dom Rob Roy Agorest - Barcolana 90:76 (42:42) DOM: Jarc 10 (2:2, 4:9, -), Corsi 24 (9:10, 0:2, 5:9), Podberšič 2 (0:2, 1:2, -), Di Cecco 21 (7:7, 7:11, -), Franco 8 (4:4, 2:5, -), Campanello 15 (2:3, 2:6, 3:4), Guameri 4 (2:2,1:1, -), Gej 6 (2:4,1:4, -), Go vi. Trener: Semolič. SON: 21, PON: Jarc (38), TRI TOČKE: Corsi 5, Campanello 3. Domovci nadaljujejo z dobrimi nastopi. Tokrat so si privoščili Barcolano, ki je še v boju za play off in igra torej vse tekme na vso moč. Srečanje je bilo stalno izenačeno, v končni fazi pa je domovcem uspelo ohraniti mimo kri proti nasprotnikovem pressingu in po 36. minuti še povečati vodstvo. Prvi del je bil stalno izenačen (9:9 v 5., 18:18 v 10., 30:30 v 15. minuti) in nobenemu od dveh moštev ni uspelo pridobiti večje prednosti. Domovci so igrali nezbrano v obrambi in dovolili Barcolani, da je tudi dvakrat prišla do skoka v napadu, zadela koš in imela še proste mete. V drugem polčasu je bila obramba pazljivejša, z dobrimi meti (8:13 za tri, 28:32 za eno točko), s preudarno igro Corsija in skoki Jarca in Podbršiča pa je Dom tudi dokončno strl odpor Tržačanov. (L.S.) _____KOŠARKA / USPEŠNO PRVO KOLO DRUGEGA DELA___ Bor Radenska napovedal boj za C2 ligo Nadigral močno La Goriziano - V »beli skupini« Cicibona in Kontovei začela s pravo nogo Bor Radenska - La Gori-ziana 84:70 (49:34) BOR: Filipčič 14 (6:8, 4:7, 0:2), Susani 5 (1:1, 2:3, -), Simonič 18 (2:4, 8:13, 0:1), Posega 6 (2:2, 2:6, -), Rebula 9 (1:2, 4:10, -), Ra-sman 12 (4:4, 4:4, -), Braz-zani (-, 0:1, -), Tomšič 10 (3:3, 2:3, 1:5), Barini 5 (1:1, 2:4, 0:1), Velinsky 5 (3:4, 1:6, -). Trener: Furlan. PON: Susani (27), SON: 23. Zmagovalec kvalifikacijske A skupine Goriziana je na 1. maju potegnil krajši konec. V prvi tekmi »rdeče skupine« se je ujel v past borovcev, s- tem uspehom pa so plavi napovedali, da se mislijo resno boriti za napredovanje. Borovci so si odločilno prednost priigrali že v prvem polčasu s črvrsto obrambo in natančnim metom. Ko so v 9. minuti že vodili za deset točk, se jim je nasmehnila še sreča: zaradi pretegnjene mišice je moral igrišče zapustiti Gorizia-nin najboljši igralec Turel. V drugem delu je šlo borovcem nekoliko težje od rok. Gostje so dvakrat zmanjšali zaostanek na devet točk, vendar pa ni bil končni uspeh borovcev nikoli pod vprašajem. Lep kolektivni uspeh in še dodatna pohvala za Maura Simoniča in Giuliana Rasmana. Gabona Pref. Marsich -The Duke Pub 68:58 (35:28) CICIBONA: Persi 17 (5:10, 6:12, -), Paulica 4 (1:4, 0:1, 1:2), Zuppin 9 (1:2, 4:8, -), Pettirosso 5 (1:1, 2:5, -), Uršič 19 (5:7, 7:13, -), Mura (0:2, -, -), Furlan 2 (-, 1:3, -), Križmanič 12 (4:6, 4:8, -). Trener: Batti-lana SON:21, PON: Uršič (32). Cicibonaši so še tretjič v letošnji sezoni premagali Superbasket, sinočnji točki pa sta dragocenješi od prejšnjih, saj v »beli skupini« predstavljata prvi korak na poti do obstanka v ligi. Prvi del srečanja je bil bolj domači šport Danes Nedelja, 8. februarja 1998 NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA 14.30 v Maranu:-Maranese - Juventina; 14.30 v Bazovici: Zarja Gaja - San Canzian; 14.30 na Proseku: Primorje Adriaker - Trivignano 1. AMATERSKA UGA 14.30 v Lignanu: Lignano - Vesna; 14.30 v Tržiču, Ul. Cosulich: Fincantieri - Sovodnje 2. AMATERSKA UGA 14.30 v Trebčah: Primorec - Breg; 14.30 v Doberdobu: Mladost - Medeuzza 3. AMATERSKA UGA 14.30 v Dolini: Breg B - Kras; 14.30 v Trstu, Ul. Fellu-ga: Venus - Zarja NARAŠČAJNIKI 10.00 v Repnu: Primorje - Domio; 10.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Pro Romans NAJMLAJSI 10.30 v Trstu, Drevored Sanzio: CGS - Zarja Gaja KOŠARKA DR2AVNI KADETI 11.00 v Foljanu: Galassini - Bor Friulexport NARAŠČAJNIKI 11.00 v Trstu, Ul. Forti: Servolana - Kontovei; 11.30 v Trstu, 1. maj: Bor Friulexport - Ferroviario ODBOJKA MLADINKE 10.30 v Vilešah: Villesse - Val DEKUCE 11.00 na Opčinah: Sloga Pizz. Veto B - Oma A; 11.30 v Trstu, Ul. Ginnastica: Sgt - Sloga Pizz. Veto A; 11.30 v Trstu, Visintini: Virtus A - Kontovei B NAMIZNI TENIS ZENSKA B UGA 10.00 v Castelgofiredu: Citta della Calza - Kras MOŠKA C2 UGA 10.00 v Zgoniku: Kras - Pellicana MOŠKA D UGA 10.00 v Zgoniku: Kras - Azzurra TENIS / NASTOPIL BO V GANI IN TOGU Aleš Plesničar v Afriko po točke svetovne lestvice ATP V afriško džunglo po dragocen plen. Naš najboljši teniški igralec Aleš Plesničar bo v prihodnjih dveh tednih, preoblečen v zamejskega Indiana Jonesa, na črni celini iskal srečo kar na dveh mednarodnih turnirjih v sklopu circuita mednarodne teniške zveze ITF Future, njegov cilj pa je osvojitev točk svetovne računalniške lestvice za poklicne igralce ATP, s katerimi bi si odprl pot za nastop na še zahtevnejših turnirjih, po možnosti, kje bližje v Evropi. Gajin tenisač bo najprej pristal v Gani, kjer se bo v prestolnici Akra udeležil kvalifikacij za turnir, ki se prične 16. tega meseca. Iz Gane se bo nato preselil v sosednji Togo, kjer bo v Lomeiu od 24. februarja na sporedu še en turnir iste vrste. Nagradni sklad obeh turnirjev znaša 10 tisoč dolarjev, zmagovalec pa bo zaslužil 1.300 dolarjev. Z nastopom na afriških tleh bo Plesničar začel udejaniti lasten sklep o poskusu prodora v svet poklicnega tenisa. Za ta poskus se je odločil po dobri igri v dvoboju z italijanskim profesionalcem Gianluco Pozzijem na satehtskem turnirju v Portorožu. Aleš je sicer proti Pozziju izgubil, vendar se mu je odlično upiral. »Sprva nisem načrtoval potovanja v Afriko, toda pokazalo se je, da so zimski turnirji v Nemčiji in Avstriji trenutno zame še prekvahtetni in me verjetno ne bi sprejeli na kvali-fikaieje, tumiriji v aprilu in maju pa se križajo z Gajinimi prvenstvenimi nastopi v B ligi,« nam je obrazložil Plesničar, ki z osvojeno točko v Portorožu na svetovni lestvici ATP deli 1360. mesto. Najbolje rangirani udeleženec turnirjev v Gani in Togu je številka 262., Avstralec Števen Randjelovic. V Afriki si bo točke skušalo nabrati še nekaj igralcev iz Italije, kot so na primer Castrichella (št. 311), Bracciali (št. 454) in Ludoli (št. 523), v Afriko pa je odpotoval tudi že slovenski reprezentant Andrej Bizjak. »Upam, da se bom iz Afrike vrnil s kakšno točko ATP,« je povedal Plesničar, ta cilj pa bo uresničil samo, če se bo na turnirjih iz kvalifikacij prebil vsaj v 1. kolo. Seveda mu vsi želimo, da bi mu to uspelo, (ak) izenačen, obe peterki sta igrali dobro in se izmenjavah v vodstvu, a brez večje prednosti. Končno vodstvo sedmih točk predstavlja najvišjo prednost v tem delu tekme. V drugem polčasu je Cicibona pritisnila na plin in si brez večjih težav priigrala šestnajst točk prednosti. Gostje so s prekinjanjem igre in prekrški skušali zmanjšati zaostanek, kar jim je le delno uspelo, vsekakor pa je bila Cicibona boljša v vseh elementih igre. Za dobro igro je treba pohvaliti Marka Križmančiča in Stefana Persija, ki je ob povratku z belega tedna vozil slalom med nasprotniki, učinkovito metal na koš, si priboril sedem prekrškov in pridobil devet žog. Kontovei - Drago basket 70:69 (30:33) KONTOVEL: Križman 15 (2:2), Spadoni 5, Kocjančič n.v., Emili 4, Starec 2, Gulič 7 (3:3), Pavletič 2, Starc 9 (3:8), Černe 13 (1:2), Godnič 13 (2:4). TRI TOČKE: Križman 3, Spadoni 1, Godnič 1. PON: Spadoni (38). Kontovelci so prebili led v domu Ervatti, kjer so zadnjič zmagali oktobra lani! Do dragocenih točk so se dokopali po izjemno izenačeni tekmi, na kateri so z dobro skupinsko igr° zakrili odsotnosti Turka in Pertota (poleg seveda Ci-vardija). Junak razburljiv® končnice je bil Jan Godnič. Štirideset sekund pred koncem je izenačil na 70:70, v naslednji akciji je pobral žogo nasprot' nikom in štiri sekund® pred koncem izsih prekršek ter realiziral enega od dveh prostih metov, kar je bilo dovolj za zma' go. Pohvalo si zaslužijo vsi, še posebej pa Pave Križman za trojke in Dean Čeme za skoke. (B.S.) NOGOMET / PROMOCIJSKA LIGA Tržaški ekipi doma, Juventina v Moranu V Bazovici Zarja/Gaja favorit - Na Proseku se obeta boj - Štondrežči morajo zmagati Zarja/Gaja - San Can-zian Po porazu v nedlejo v Tržiču proti močnemu Monfalconeju bo danes združena ekipa Zarje/Gaje gostila solid-ni San Canzian, ki ima tla lestvici le dve točki manj od našega moštva. San Canzian je doslej izredno zanesljivo igral v gosteh, saj je izgubil samo enkrat, in še to Proti vodilnemu San Luigiju (0:2). To tudi kaže, da Tulovi varovan-m gotovo ne bodo imeli lahke naloge. Resno pa so namenjni, da se bodo svojim navijačem danes oddolžili za nedeljski Poraz in da se z novimi točkami spet pomaknejo za kako mesto navzgor. Trener Tul s postavo nima nobenih težav. Rahlo je poškodovan le Štrukelj, toda tudi on bo skoraj gotovo danes na igrišču. Na prvi tekmi v Škocjanu je naša združe- na ekipa zmagala z 2:0. Današnjo tekmo v Bazovici bo sodil Marinello Caissutti iz Vidma. Primorje -Trivignano Za proseško ekipo-bo današnja tekma pravi derbi v boju proti izapdu iz lige. Z današnjo zmago bi se namreč Primorje lahko dokončno oddaljilo od nevarnih vodah in pustilo za seboj štiri ekipe (Aquileia, Trivignano, Juventina in Aiello), od katerih bodo tri nazadovale v nižjo ligo. Za Primorje pa je letos domače igrišče skoraj začarano, saj je zadnjo zmago doseglo 5. oktobra lani proti Juven-tini. Po neodločenem izidu v nedlejo v Stan-drežu pa bo Pirmorje danes odločno startalo na zmago. Trener Bidussi nima večjih težav s postavo, sedaj pa, ko je tudi Miclaucich spet našel pot do gola, v pro-seškem tboru so pre- pričani, da jim zmaga ne more uiti. Vsi se sicer zavedajo, da jih danes čaka zelo težka preizkušnja, saj bo Trivignano igral na Proseku na vse ali nič. Trenutno je na 14. mestu na lestvici in zato krvavo potrebuje točke za rešitev. V prvem delu prvenstva je Trivignano zmagal z 1:0. Današnjo tekmo na Proseku bo sodil Wil-liam Comuzzi iz Vidma. Maranese - Juventina Standreško moštvo bo danes gostovalo v Mara-nu, kjer bo igralo proti ekipi, ki je s 24 točkami na sredini lestvice. Po devetih neodločenih rezultatih je za Standreško moštvo nujno, da naniza nekaj zmag, kajti nasprotno bo izpad iz lige neizbežen. Do konca prvenstva sicer manjka še 12 kol. Se je mogoče nadoknaditi zamujeno, toda je treba »začeti zma- Daniele Trampuš in Edvin Bralni v boju za žogo na prvem derbiju med Primorjem in Juventina na Proseku. Obe enajsterici se krčevito borita za obstanek govati«, kot pravijo v Ju-ventininem taboru. Doslej je Standreško moštvo imelo zvrhano mero smole. Na dlani pa je, da je preveč grešilo predvsem v napadu in brez zadetkov tudi zmag ni, zato tudi tak položaj na lestvici. Zaradi izključitve danes ne bosta mogla igrati Stacul in Manfreda. Trener Gallizia je tudi vnesel v moštvo nekaj sprememb. Predvsem pa je pomembno, da bo ekipa igrala smaozavestno in odločno od prve do zadnje minute. Brez vzajemne pomoči in požrtvovalnosti tudi uspehov ni. V Maranu bo danes sodil Diego Delvecchio iz Tržiča. Esposito v reprezentanci Treninga deželne reprezentance, ki bo v sredo v Vilešah in ki ga bo vodil VValter Franzot, se bo udeležil tudi Juventi-nin nogometaš VVerther Esposito. B SMUČANJE / V SOBOTO, 14. T.M. - Na Piancavallu Pokal prijateljstva treh deželOuick V organizaciji SK Devin - Tudi pokal Adria Auto za mlade Smučarski klub Devin je v teh dneh pod hudim pritiskom. Danes, kot smo že poroča-. li v včerajšnji številki, so njegovi športni delavci na Zoncolanu zaposleni z organizacijo deželnega veleslaloma FISI za mlade smučarje, prihodnji konec tedna pa bodo v sodelovanju s SK Snežnik iz Ilirske Bistrice in SD Šentjanž iz Senjanža v Rožu na avstrijskem Koroškem priredih še tradicionalni, že 11. Pokal prijateljstva treh dežel. Tekmovanje v veleslalomu bo v soboto na Piancavallu, s pričetkom ob 10. uri. Tekmovanja se lahko udeležijo smučarji slovenskih obmejnih društev iz Slovenije, Furlanije Julijske krajine, Koroške ter izrecno vabljena prijateljska društva. Lani je v Škofji Loki (Stari vrh) na pokalu sodelovalo kar 319 smučarjev. Tekmovalo se bo v vseh starostnih kategorijah od super baby (letnik 1991) do superveteranov (1942 in starejši). Prvouvršče-no društvo bo prejelo Pokal prijateljstva treh dežel, ki ga poklanja podjetje Quick. Poseben pokal, pokal novogoriškega podjetja Adria Auto, bo dodeljen nosilcu absolutnega najboljšega časa v moški oziroma ženski konkurenci do vključno kategorije mlajših mladincev oziroma mladink (letnik 1981). Ker organizator pričakuje, da se bo tekmovanja udeležilo tudi letos veliko število ljubiteljev našega smučanja, bo skušal tekmovanje izpeljati na dveh ločenih progah, ena od teh bo izključno namenjena najmlajšim. NNOGOMET / 1. AMATERSKA LIGA Vesna v Ugnano vsaj po točko Nevarno v gosteh za Sovodnje Lignano - Vesna Fincantieri - So- Po nedeljskem upsehu, s katerim se je Vesna spet povzpela na prvo mesto lestvice, bo danes kriško moštvo igralo v gosteh proti Lignanu. Križane čaka torej dokaj težka naloga. Prvič, ker bodo nastopili v okrnjeni postavi (brez Silvestrija, Visintina in Soavija), in drugič, ker jima Lignano še vedno možnost, da se prerine na eno od pr-vioh dveh mest, ki omogočata napredovanje v višjo ligo. Današnji Vesnin tekmec je z 32 točkami Četrti na lestvici in bi z zmago nadoknadil marsikatero pozicijo Pn lestvici. Tega se v kriškem taboru seveda zavedajo, prepričani Pa so, da lahko tudi na tem težkem igrišču po-psravijo tri točke in tako še naprej ohranijo vodstvo na razpredelnici. Naj omenimo, da je Vesna v prvem delu prvenstva zmagala z 2:1. Današnje srečanje v Lignanu bo sodil Ste-tano Concu iz Cer-vinjana. vodnje Sovodenjci bodo dans gostovlai v Tržiču pri Fincantieriju, ki je doslej v prvensetvu krepko razočaral. Kljub temu da ima tržiško moštvo zelo dobre posameznike (Veneziano, Soncin itd.), je doslej zbralo le dve zmagi in je na 14. mestu lestvice. Ekipa se bori proti izpadu in zato nujno potrebuje točke. Proti takim nasprotnikom pa je vselej izredno težko igrati. Tega se dobro zavedajo v sovodenj-skem taboru, vseeno pa so prepričani, da lahko v Tržiču zmagajo. Seveda, morali bodo igrati s polno močjo od prve do zadnje minute. Tudi tokrat bodo igrali z okrnjeno postavo, saj mora Marko Fajt »odslužiti« še eno kolo izključitve, Bastiani pa je še vedno poškodovan. Na tekmi v prvem delu je Sovodnje za-nensljivo zmagalo kar s 3:0. Današnjo tekmo v Tržiču bo sodil Roberto Cultrara iz Tri-cesima. Izidi pokrajinskega prvenstva mladincev urja/Gaja - Chiarbola 2:1 (0:0) esna - Lucinico 4:0 (1:0) n °ntebeIlo Dob Bosco °:3 (0:0) Primorje Telital NOGOMET / 2. IN 3. AMATERSKA LIGA V Trebčah derbi Primorec - Breg Doberdobci doma z Medeuzzo -3. AL: v Dolini derbi Breg B - Kras - Zarja/Gaja B juriša na peto zmago Posnetek z derbija med Trebenci in Brežani v Dolini 2. AMATERSKA LIGA Primorec - Breg Trebensko igrišče bo danes prizorišče 22. prvenst-vega derbija med Primorcem in Bregom, ki sta se doslej 14-krat srečala v 3„ sedemkrat pa v 2. amaterski ligi. Prvi derbi med Brežani in Trebenci so igrah pred več kot 30 leti, in sicer 26. novembra 1967 v Boljuncu, kjer so zmagah domačini z goloma Švare in Raiče. Za Primorec pa je bil uspešen R. Carli iz 11-metrovke. Skupni obračun dosedanjih derbijev je v korist Trebenncev, ki so desetkrat zmagali. Petkrat so bih uspešni Brežani, še-skrat pa sta ekipi izenačili. Tudi glede golov (skupno jih je padlo 43), so v vodstvu Trebenci, sajso jih dah 26, Brežani pa 17. Ker ekipi igrata tokrat v Trebčah, bi omenili, da Breg ni še nikoli premagal Primorca doma. Edini Bregov uspeh v gosteh je bil na drugem derbiju, 10.3.1968, ko so »plavi« z 11-metrovko Vižentina v 90. minuti igre premagali Primorca, ki je takrat igral na igrišču »1. maja«. Naj poudarimo še, da so Brežani v Trebčah igrah dvakat neodločeno, in sicer v tretjem derbiju 9.11.1975 (2:2), in v 17., 26.11.1989 (0:0). Breg je zadnji gol v Trebčah dosegel v devetem derbiju, 4.11.79. Pri stanju 2:0 za Primorca je prezgodaj preminuli Sergij Husu zakrivil avtogol. Odtlej Brežani niso več dah Primorcu gola v Trebčah. Po teh podatkih bi lahko sklepali, da so favoriti Trebenci, ki so poleg tega ta čas v dobri formi. To potrjujejo tudi tri zaporedne zmage, s katerimi se je Primorec oddaljil od spodnjega dela lestvice. Pri Bregu, ki je še vedno v skupini ekip, ki se borijo za obstanek, je prišlo prejšnji teden do zamenjave trenerja. Po odstopu Trona, je trenersko mesto prevzel 40-letni nogometaš Maurizio Castro, ki sicer igra letos prvič pri Bregu, zelo dobro pa pozna našo nogometno stvarnost, saj je že igral pri Primorcu, Krasu in Gaji. Današnjo tekmo v Trebčah bo sodil Massimo Mladost - Medeuzza Doberdobsko moštvo se bo danes že ... tretjič v tem prvenstvu srečalo z Medeuzzo. Ko je Mladost v prvem delu gostovala v Medeuzzi, je po prvem polčasu izgubljala z 0:2. Med odmorom pa se je pripetilo nekaj neobičajnega: sodnik se je nenadoma počutil slabo, tako da so morali tekmo preložiti. V ponovljenem srečanju so Doberdobci imeli več sreče in igrali neodločeno z 1:1 (gol je dal Marušič). Danes je naše moštvo favorit za zmago, čeprav bo igralo v okrnjeni postavi. Zanesljivo bo odsoten Vit-turelli, ki je izključen, še vedno vprašljiv pa je nastop Petra Gergoleta. Tekmo v Doberdobu bo sodil Emanuele Dose iz Cervinjana. 3. AMATERSKA UGA Breg B-Kras Za Breg B bo to drugi prvenstveni derbi s Krasom, ki se je moral v prvem v Repnu, 26. oktobra lani, pošteno potruditi, da je s tesnim 1:0 premagal Brežane. Medtem, ko bi se domačini gotovo zadovoljili tudi z neodločenim rezultatom, Kraševci računajo na celotni izkupiček, ker nočejo izgubiti stika z ekipami zgorjnega dela lestvice. Prav zato v Dolini nogometaši obeh ekip ne bodo štedili z močmi, saj v derbiju poleg točk, igrajo tudi za prestiž. Venus - Zarja/Gaja B Naša združenma ekipa ima danes lepo možnost, da pospravi svojo peto pr-venstvneo zmago. Igrala bo namreč proti predzadnjeu-vrščenemu Venusu, ki je doslej zbral le pičljih šest točk, dla je le 9 golov, prejel pa jih je kar 36. Venus je v 15 tekmah doslej premagal le drugo postavo Pierisa. V tabora nase združene ekipe si torej obetajo zmago in s tem tudi prodor proti sredini lestvice. Naj omenimo, da bo Zarja/Gaja B v sredo 12. t.m. na Proseku ob 20. uri igrala zasotalo tekmo z ekipo Campanelle. V Sredo, 18. trn. pa bo na Opčinah ob 20. uri anticipirana tekma te hge Cus - Zarja/Gaja B. KOLIBRI Breg - Galeb 3:0 (3:0, 0:0) BREG: Klun, Segulin, Zobec, Carh 2 gola, Skerla-vaj, Rossone, Kraljič 1, Kalc. Brežani so zaključiti prvi del tega prvenstva na prvem mestu. V odločilnem srečanju za prvo mesto so premagali moštvo Galeba iz Slovenije, in to povsem zasluženo, čeprav je treba priznati, da tudi »galebov-ci« so imeti več priložnosti za gol in so tudi zadeti dve vratnici. Za zmago je treba pohvaliti vse Bežane, ki so se zared požrtvovalno boriti za vsako žogo. ■H ODBOJKA h Koristen test za valovce Slo je sicer samo za prijateljsko tekmo, toda Valovi odbojkarji so po treh prvenstvenih in enem pokalnem porazu končno spet prišli do zmage. V petek zvečer so se v športnem centru Hita v Vrtojbi srečati z moštvom Oderza, ki se v B2 ligi bori za napredovanje in je torej predstavljal za goriško moštvo solidno preizkušnjo. Valovci so ob koncu dopadlive tekme zmagali s 3:1. Moštvi pa sta odigrali še dodaten skrajšani set (tie break), ki je prav tako pripadel Goričanom (15:8). Trener De Marchi je večji del tekme igral s standardno postavo, na svoj račun pa so prišli tudi igralci, ki običajno manj igrajo. Zanimivo je, da se je trener v enem setu odločil tudi za zamenjavo vlog med glavnim tolkačem Sniderom in krilnim tolkačem Floreni-nom. La Goriziana Kmečka banka -Oderzo 3:1 (15:8, 15:13, 5:15,15:5) VAL: Feri 14+11, Florenin 4+4, Sulina 2+1, Beltrame 7+8, Gravner 1+0, Snide-ro 8+13, Cemic 0+0, Rigonat 3+3, Cola 6+2, Visciano 0+1. NOVICE Miklavc zmagal v Todtnauu TODTNAU - Slovenski alpski smučar Andrej Miklavc je zmagal na tekmi evropskega pokala v nemškem Todtnauu. Drugi je bil Nemec Markuš Eberle, tretji pa Avstrijec Benjamin Reich. Nekateri znani slalomisti, Avstrijec Thomas Sykora, Švicar Didier Plaschy, Italijan Fabrizio Tescari in Francoz Yves Dimier, so odstopih. Izidi: 1. Andrej Miklavc (Slo) 1:32, 28, 2. Markuš Eberle (Nem) +0, 03, 3. Benjamin Raich (Avt) 0, 09, 4. Alois Vogl (Nem) 0, 58, 5. Gaetan Llorach (Fra) 0, 71... Rokometaši Genertela uspešni TRST - V nadaljevanju italijanske rokometne A lige je včeraj Genertel v Trstu zasluženo preamgal bolonjski Gymnasium s 30:25 (15:13). Čeprav po končnem izidu bi ne kazalo, pa je bila Genertelova zmaga dokaj težka. V prvem polčasu so bili namreč gostje skoraj povsem enakovredni Tržačanom in v 19. minuti vodih z 2 goloma prednosti (10:8), tudi zaradi čudnega sojenja, ki je oškodoval domače rokometaše. V drugem delu tekme so gostitelji ujeh pravi tempo, priigrah so si tudi 6 golov prednosti in zanesljivo zmagah. Najboljši strelci pri Genertelu so bih Molina in Tomič s po 8 goh ter Tarafino s 7, pri gostih pa Montalto (6) in Popovič (5). Rugby: Italija se je odrezala LANELL - V prijateljski tekmi je VVales sinoči tesno s 23:20 premagal vse boljše Italijane. Izida prvega kola Pokala petih narodov v ragbiju: Francija - Anglija 24:17, Škotska - Irska 17:16. Prihondje kolo: (21.2.): Škotska - Francija, Anglija - VVales: Ricci Bitti predsednik FIT BELLARIA (RIMINI) - Francesco Ricci Bith je novi predsednik italijanske teniške zveze. Izvolih so ga na izrednem občnem zboru v Rimu. Na predsedniškem mestu bo ostal do leta 2000. Volilo je 567 delegatov od skupno 2.912. Ricci Bith je po poklicu inženir, star je 56 let, živi v Milanu in Rimu. Kot igralec je bil med boljšimi v dragi kategoriji. Od leta 1976 je odbornik italijanske teniške zveze. Nogomet: Čile boljši MELBOURNE - Nogometna reprezentanca Čila, ki se pripravlja za svetovno prvenstvo v Franciji, je včeraj sklenila svojo turnejo v Aziji in Avstraliji. Po porazu v Hong Kongu in neodločenem izidu v Novi Zelandiji so Čilenci, ki so igrah brez nekaterih svojih boljših predstavnikov, le zmagah. V Melbournu so premagali Avstralijo z 1:0 (1:0). Zmagovih zadetek je v 18. minuti dosegel Clarence Acu-na. Čile, ki je na SP v ish skupini kot Italija, se bo sedaj preselil v Anglijo, kjer bo v sredo v Londonu igral prijateljsko tekmo proti angleški reprezentanci. Nastopil bo tudi čilski as Salas. Nogometna selekcija Padanije TREVISO - V kraju Ponzano Veneto pri Trevisu bo v soboto, 14. t.m. zbirni trening nogometne amaterske reprezentance Padanije. Potem ko je selektor Padanije Leo Siegel imel pregledni trening za Lombardijo, Piemont, Aosto, Ligurijo in Toskano, bodo tokrat na vrsti nogometaši Veneta, Južne Tirolske, Romagne, Mark in Umbrije. Reprezentanca Padanije bo igrala 1. marca v Beneventu prijateljsko tekmo prah seleciji Južne hge. Denarni izkupiček tega srečanja bodo dodelih potresencem. Atletika: Izidi dvoranske DP GENOVA - Zmagovalci prvega dne absolutnega dvoranskega državnega prvenstva: moški, hoja 5 km: 5 Km: De Benedichs (Carabinieri) 18:55,32, Palica: Pizzolato (F. Azzurre) 5.70, višina: Cavaheri (F. Oro) 2.22, daljina: Trenhn (Fiamme Azzurre) 7.84,1.500: DUrso (F. Azzurre) 3'39"43, 400: Saber (F. Gialle) 46,49, 60m: Scuderi (F. Azzurre) 6,63; ženske, hoja 3 km: Perrone (Forestale) 12:16,31, 400: Špuri (Forestale) 53,:59, 60 rmLevorato (Snam) 7.33,1.500:1) Rea (Forestale) 4:11,49, daljina: May (Snam) 6.83, krogla: 1. Rosolen (F. Oro) 18.24. Ivaniševič z Rusedskijem SPLIT- V polfinalnem srečanju ATP teniškega turnirja v Splitu z nagradnim skladom 400.000 dolarjev je Hrvat Goran Ivaniševič premagal Nemca Martina Sinnerja s 6:3 in 7:6 (3). Hrvat se bo v finalu pomeril z Britancem Gregom Rusedskijem, ki je s 6:7 (3:7), 7:6 (7:5), 7:6 (7:5) izločil petega nosilca Švicarja Marca Rosseta. Na turnirju v Marseillu pa je prvi finalist Rus Jevgenij Kafelnikov, ki je premagal Šveda Michaela Tillstroema s 7:6 (5) in 6:4. 11 : i ■ ■ ' . Jutri po Športelu Jutri ob 22.30 si boste na slovenskem programu koprske tv lahko ogledali oddajo Sportel. Po pregledu rezultatov bo v studiu stekel pogovor s košarkarji Doma Rob Roya, ki jim v ligi C2 ne gre ravno po načrtih. Obiskali so tudi nogometno srečanje 2. amaterske hge med Primorcem in Bregom, bili pa so tudi na proslavi ob 50-letnici SD Juventina. V Športu pod Triglavom se bodo posvetili rokometu. S predstavniki RK Mitol bodo komentirali dogajanje v nižjeligaški konkurenci. Med oddajo se lahko preizkusite, kako dobro poznate športno temahko, seveda v rabiki »Skrtoc«. NOGOMET / DANES V A LIGI ODBOJKA / ITALIJANSKI POKAL Kolo bi lahko bilo ugodno za Udinese Derbija kola v Turinu in Rimu Videmčani nesporni favoriti z Leccejem V današnjem finalu Medena proti Alpitouru Porazen nastop Sisleya v prvem polfinalu - Danes ob 15. uri TURIN - Derbi današnjega, 19. kola bo gotovo v Turinu, kjer bo vodilni Juventus igral proh Romi. Rimski nogometaši zadnje čase niso v najboljši formi, za nameček danes bo odsoten tudi eden izmed njihovih najboljših predstavnikov Toth, tako da je turinsko moštvo na današnjem srečanjuj favorit za zmago. Tudi Juventus bo igral v okrnjeni postavi. Ferrara bo odsoten najmanj štiri mesece, vprašljiv pa je nastop tudi Inzaghija in Fonsecce. Dragi derbi današnjega dne pa bo v Rimu, kjer bo domači Lazio igral proti Milanu. Trener rimskega moštva Eriksson še ne ve, Ce bo lahko poslal na igrišče Bokšiča, ki še ni povsem saniral poškodbe. Signorija so se menda prehitro znebili, saj zdaj primajkuje napadalcev: Casiraghi je diskvalificiran, Rambaudi pa poškodovan. Po dragi strani pa bo Milanov trener Capel-lo imel na klopi kar pet mladincev, saj je cela vrsta standardnih igralcev poškodovanih. Po spodrsljaju v Firencah bo Udinese imel danes lepo priložnost za zmago. Gostil bo namreč skromni Lecce, ki je predzadnji na lestvici in bo povrhu nastopil brez Gianninija. Lahko bi se celo pokazalo, da je današnje kolo izredno ugodno za Videmčane, saj njihovi tekmeci za vrh ne bodo imeli lahkega dela. To velja tudi za Parmo v tekmi na nevtralnem igrišču v Cremoni proti Atalanh. DANAŠNJI SPORED (14.30): Atalanta - Parma (izid prve tekme 2:2, ob 20.30), Bari - Fiorentina (1:3), Empoli - Napoli (1:2), Inter - Bologna (4:2), Juventus - Roma (0:0), Lazio - Milan (1:1), Piacenza - Vicenza (2:3), Sampdoria - Brescia (3:3), Udinese - Lecce (2:1). B liga: Padova ugnala Torino PADOVA - V včerajšnji anheipirani tekmi 21. kola je Padova doma premagala Torino z 2:1 (0:1). Prvi so povedli Turinčani s Ficcadenhjem v 22. min., izenačil je za De France-schi v 47. min., zmagovh gol pa je dosegel Iaquinta v 61. min. OSTALI DANAŠNJI SPORED (14.30): Ancona - Castel di Sangro, Caglai-ri - Pescara, Chievo - An-dria, Lucchese - Genoa, Monza - Verona, Perugia - Ravenna, Reggiana -Reggina, Salernitana -Treviso, Venezia - Foggia. Tri osli n a v Solbiate po tri točke SOLBIATE - Treistina je na današnjem srečanju v Solbiateju nesporni favorit za zmago. Solbiatese je namreč zadnji na lestvici. Triestinin trener Be-ruatto pa svari svoje, da bi bilo usodno zua ekipo, če bi podcenjevala nasprotnika. DANAŠNJI SPORED (14.30): Biellese - Sando-nA, Novara - Cittadella, Pro Šesto - Leffe, Giorgio-ne - Mantova, Cremaper-go - Ospitaletto, Albinese - Pro Patria, Mestre - Pro Vercelli, Solbiatese -Triestina, Voghera - Va-rese. FIRENCE - Časa Medena Unibon in Alpiotu Traco Cueno sta se uvrsh-la v današnji finala italijanskega odbojkarskega pokala. Tekma se bo pričela ob 15. uri. V prvem polfinalu finalnega četveroboja je Modena potolkla Treviso, ki je imel kar dvakrat priložnost, da osvoji uvodni set. Emilijsko moštvo je igralo zelo konstantno, igralci iz Veneta pa neverjetno nihajoče. V prvem setu so povedli s 5:0, se pustili ujeti (5:5), po izenačeni igri do 11., točke so spetr povedli s 14:11, a Modena je s petimi zaporednimi točkami le vknjižilca set. V drugem setu je Sisley igral porazno (12:0), v tretjem pa je nihal kot gugalnica. Vodil je s 6:0, po 9:9 in 11:11 pa, kot v prvem setu, s 14:11, vendar mu za zmago ni bilo dovolj niti šest zaključnih žog. Po hudi napaki Blangeja je tako Modena slavila gladko zmago. Cuminetti (61% v napadu), Giani (62%), Can-tagalli (61%) in Mitkov (75% v sprejemu, 62% v napadu) so popolnoma nadigrali Sisley, pri kateremu sta solidno igrala samo Zvverver in Bernardi. V dragi polfinali tekmi je Alpitour prevladal predvsem zaradi boljšega bloka. Časa Modena Unibon-Sisley Treviso 3:0 (16:14, 15:3,16:14) SISLEY: Fomin 4+17, Zvverver 4+15, Garbini 4+10, Blange 1+5, Bernardi 5+11, Di Franco 4+6, Pietrelli, Cisolla 0+4. Trener: Kirn Ho Chul. ČASA MODENA UNIBON: Van De Goor 6+14, Vullo 3 + 1, Cantagalli 6+13, Giani 3+15, Cuminetti 13+16, Mitkov 4+8. Trener: Dairolio. Trajanje setov: 33, 26 in 40 minut. Sisley: zgrešeni servisi 17, asi 2, muri 7+2, napake 12. Časa Modena Unibon: zgrešeni servisi 11, asi 5, blok 11+2, napake 9. Gledalcev: 5.500. Alpitour Traco Cuneo -Conad Ferrara 3:0 (15:12, 15:11,15:6) ALPITOUR: Papi 3+10, Mastrangelo 2+8, Pascual 6+12, Casoli 8+9, Giretto 8+5, Grbic 8+4, Jabif. Trener: Prandi. Conad: Milone 1+5, Schuil 10+12, Marcutti 0+6, Bovolenta 1+6, Tofo' h 3+0, Vujevic 2+7, Bedi-no 2+3, Sorcinelli 0+L Quaini 2+6. Trener: Ricci, KOŠARKA / DANES V A2 LIGI Dinamica mora zmagati Doma igra z ekipo Bancosardegna - Genertel v Folriju GORICA, TRST - Goriška Dinamica bo danes v 20. kolu košarkarske A2 hge gostila solidno ekipo Bancosardegne iz Sassarija. Po neverjetni napaki pri registraciji Orsinija se bo skušal goriški klub že danes oddolžiti za ta spodrsljaj in osvojih zmago ter ohranih 3. mesto na lestvici. Pri tem pa je treba omenih, da je športni vodja Piubeho na prošnjo predsednika Terranea umaknil svoj odstop. Tržaški Genertel pa bo danes pred težjo nalogo od Goričanov. Gosotval bo v Forliju, kjer ga čaka solidna Fontana, ki je s 16 točkami na sredini lestvice. DANAŠNJI SPORED (18.00): Montana Fiorli - Genertel Trst, Biniviaggi Livorno - Snai Montecahni, Cirio Avellino - Caseth Imola, Baronia Neapelj - Juve Caserta, Sicc Jesi - Faber Fabriano, Diu-namica Gorica - Bancosardegna Sassari, Serapide prost. Kinder tesno Kinder - Mash 74:73 (42:34) KINDER: Rigaudeau 21, Abbio 2, Da-nilovic 19, Savič 11, Nesterovič 6, Crip-pa, Sconochini 13, Frosini 2, Binehi. MASH: Buhara, luzzolino 35, Keys 13, Boni 13, Gnad 3, Brovra 7, Dalla Vecchia, Jerichovv 2. PM: Kinder 11:18, Mash 19:22; PON: Keys (62:66); tri točke: Kinder 9:25 (Rigaudeau 4:6, Abbio 0:2, DaniloviC 3:9, Crippa 0:1, Sconoctiini 2:6, Savič 0:1), Mash 6:13 (Buhara 0:1, luzzolino 5:6, Keys 0:2, Brovvn 1:1, Daha Vecchia 0:3). DANAŠNJI SPORED (18.00): Scavoli-ni Pesaro - Fontanafredda Siena, Mabo Pistoia - Pepsi Rimini, Polti Cantii -Stefanel Milan, Cfm Reggio Emilia -Benetton Treviso, V arese - Teamsy-stem Bologna, Pompea Rim - Viola Reggio Calabria. ATLETIKA / V BUDIMPEŠTI IN BIELEFELDU Obvestila Dvoranski rekordi padajo Flosadottirjeva v skoku s palico, Komen v teku na 3000 m BIELEFELD - Islandska atletinja Vala Flosadottir je na mednarodnem atletskem dvoranskem mitingu v Bielefeldu postavila nov svetovni rekord v skoku s palico. 19-letna Islandka je preskočila 442 cm in za centimeter popravila dva dni star rekord Čehinje Daniele Bartove. Istega dne je padel še en dvoranski rekord. Na mitingu v Budimpešti pa ga je v teku na 3000 m postavil Daniel Komen. Kenijec je razdaljo pretekel v 7:24, 90, kar je za dobro sekundo manj od prejšnjega rekorda, ki ga je pred osmimi dnevi v nemškem kraju Karlsruhe postavil Komnov večni tekemc Haile Gebrselassie. Komnov dvoranski rekord je le za štiri desetinke slabši od rekorda na odprtem, ki pripada istemu atletu. V Budimpešti je tekmovala tudi Slovenka Brigita Bukovec in na 60 m z ovirami zmagala v času 7, 95. KOLESARSKI KLUB ADRIA vabi na sestanek, ki bo jutri, 9. februarja tl. ob 20. uri v društvenih prostorih v Lonjerju v zvezi z organizacijo mednarodne kolesarske dirke za 22. Trofejo ZSSDI. SK DEVIN obvešča, da se nadaljujejo smučarski tečaji ob sobotah in nedeljah na snegu. Informacije nudi tajništvo, tel. št. 2916004. SK DEVIN vabi elane in prijatelje naj se udeležijo XI-Pokala prijateljstva Treh dežel, ki bo v soboto, 14. fe' braarja, na Piancavahu. Prijave do srede, 11. t.m., ob 12-uri na SK Devin, Cerovlje la, tel. in fax št. 040/2916004- SPDT prireja v nedeljo 15. februarja smučarske tečaje-Vse informacije nudi urad ZSSDI v uradnih urah. 16 • 635627. SK BKDINA priredi v nedeljo, 15. februarja, avtobusni izlet v Form di Sopra. Vpisovanje bo na sedežu klun . Proseška ul. 131 na Opčinah, jutri, 9. februarja in v sredo, 11. februarja, od 19. do 21. ure. Informacije na tel. S ■ 212859 in 299573. TPK SIRENA obvešča elane, da bo redni občni zbor v petek, 13. februarja, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v dru^ gem sklicanju na pomorskem sedežu Miramarski drevored 32. SPDG prireja 1. marca 1998 Slovensko zamejsko prveu sivo za 17. Pokal ZSSDI na Zoncolanu v veleslalomu super - slalomu. Tekmovanja se lahko udeležijo C* zamejskih športnih društev in klubov. Prijave (pisnej 27. februarja na sedežu SPDG Ulica Malta 2 l a 531495) v Gorici, oziroma pri ZSSDI. Žrebanje startm^ številk bo 27. fabraarja ob 19. uri na sedežu SPDG v rici. GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA ^ FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRSI Kulturni dom Slovensko stalno gledališče V petek, 13. t. m., ob 20.30 (red A) premiera: Samuel Beckett »Čakajoč Godota«. Režija Marko Sosič. Ponovitvi v soboto, 14. t. m., ob 20.30 (red B) in v nedeljo, 15. t. m., ob 16. uri (red C). Gledališče Rossetti Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98 Danes, 8. t. m., ob 16. uri (red D): »Senilita« Itala Sveva v izvedbi Stalnega gledališča F-JK. Predstavo ie za gledališče priredil Alberto Bassetti . Režija Francesco Macedonio. V glavnih vlogah nastopajo Roberto Herlitzka, LuCka Počkaj, in Alvia Reale Predstava v abonmaju: odrezek 3 - rdeče. Predstavo bodo ponovili od 12. do 15. marca. Prodaja vastopnic pri blagajni gledališča - (urnik: 8-30-13, 16-19 ob delavnikih) in pri osrednji blagajni UT AT v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 15-19). V teku je tudi predprodaja vstopnic za predstavo »Caterina di Heilbronn« H. von Kleista, ki bo na programu od 17. do 22. t. m. (v abonmaju - odrezek 14 Moder). Gledališče Verdi Upema in baletna sezona 1997/98 Danes, 8. t. m., ob 16. uri (reda D/D) balet Mauriceja Bejarta »Mutafionx«. Ponovitve: v torek, 10.2., ob 20.30 (reda B/A); v sredo, 11.2., ob 20.30 (reda C/B); v Četrtek, 12.2., ob 20.30 (reda E/C); v petek, 13.2., ob 20.30 (reda F/E); v soboto, 14.2., ob 17. uri (reda S/S); v nedeljo, 15.2., ob 16. uri (reda G/G). Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih), vstopnice za balet so na razpolago tudi v Vidmu pri ACAS - Ul. Faedis 20 (tel. 0432 - 470918). Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 8. t. m., ob 16.30: gostuje gledališka skupina Plexus T. s predstavo Neila Simona »Plaza suite« v prirebi Tullia Kezicha in Alessandra Levantesija. Režija Guglielmo Ferro. Nastopata Massimo Dappor-to in Maria Ameba Monti. Jutri počitek, ponovitev v torek, 10. t. m., ob 16.30. Vstopnice so v predprodaji pri osrednji blagajni UTAT v Pasaži Protti (urnik: 8.30-12.30, 16-19 - tel. 630063/638311) in pri blagajni gledališča Cristallo (tel. 390613). Gledališče Miela Fluidi magici - Čarobni valovi Danes, 8. t. m., ob 18. in ob 21. uri film »II Mahabha-rata«. V petek, 13. t. m., ob 17. uri debata na temo »L’arca-no, il magico, il simbolico neila storia della mušica« s Francescom Attardi Anselmom. V nedeljo, 15. t. m., ob 21. uri film »Faust«. V torek, 17. t. m., ob 18. in ob 21. uri film »The Kingdom«. BOUUNEC Občinska knjižnica V petek, 13. t. m., ob 18. uri Srečanje s pisateljem: gost veCer bo Fulvio Tomizza, avtor knjige »Franzi-ska«. Na veCeru bo sodeloval kitarist Marko Feri. Didaktično ravnateljstvo za osnovne Sole s slovenskim uCnim jezikom v Nabrežini Otroška igra H.Ch. Andersen - PalCica (na sliki) v režiji Marija Uršiča in v interpretaciji Mirande Caha-rije Jutri, 9. februarja, 8.45-9.40 O.S. »S. Gruden« v Sem-polaju, 10.30-11.20 Otroški vrtec v Sempolaju. V torek, 10. februarja, 9.05-9.55 O.S. »J. JurCiCa« (L ciklus) v Devinu, 10.30-11.20 Otroški vrtec v Devinu. V sredo, 11. februarja, 9.05-9.55 O.S. »J.JurCica« (II. ciklus), 10.30-11.20 Otroški vrtec v Mavhinjah. TRŽIČ Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98 V sredo, 25. in v četrtek, 26. t. m., ob 20.30: gostujeta gledališči Emilia Romagna Teatro in Teatro di Sardegna z Goldonijevo komedijo »La bottega del caffe«. Režija Gigi DelTAglio, nastopa Paolo Bona-celli. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 -494368/494365). 21. t. m., ob 20.30: Spiro Scimone in Francesco Sfra-meli: »Nunzio« . Režija Carla Cecchi. CODROIPO Občinsko gledališče - Teatro comunale V sredo, 11. t. m., ob 20.30: gledališče Moby Dick -Teatri della Riviera: predstava Marca Paolinija »Aprile 74 e 5«. HUMIN (GemoncO Teatro sociale V Četrtek, 12. t. m., ob 20.30: gledališče Moby Dick -Teatri della Riviera »Tiri in porta« z Marcom Paoli-nijem. Predstavo bodo ponovili v petek, 13. t, m., ob 20.30 v Auditoriumu Candoni v TolmeCu. _______________SLOVENIJA__________________ SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela Danes, 8. t. m., ob 17. in ob 20. uri film »Vulkan«. Jutri, 9. t. m., ob 10.30 gostuje PDS Nova Gorica s predstavo A. de Saint Exuperyja »Mali princ«. Režija Jaša Jamnik. PORTOROŽ Avditorij Danes, 8. t. m., ob 20.30 VeCer slovenskega filma: »Naš Avto!«. Film je bil posnet v Piranu in njegovi okolici leta 1962. UUBUANA Cankarjev dom V soboto, 14. (za gledališki abonma in izven) ter v nedeljo, 15. t. m. (za izven) ob 19.30 v Linhartovi dvorani »Julij Cezar« v izvedbi italijanske skupine Societas Raffaello Sanzio. Režija Romeo Castellucci. Mestno gledališče ljubljansko Danes, 8. t. m., ob 20. uri: Klemen Markovčič »Poklon pesniku« - veCer poezije v počastitev kulturnega praznika. Jutri, 9. t. m., ob 19.30 (Abonma Mladinski 1): Mi-chel Tremblay »Nore babe«. SNG - Drama Jutri, 9. t. m., ob 19.30 (abonma dijaški 3, večerni in izven - konto): J. Osborne »Ozri se v gnevu«. Mala drama: v Četrtek, 12. t. m., ob 18. uri v zgornjem foyerju (glavni vlod) (izven - konto): J. Mišima »Obisk«; ob 20. uri: D. Mamet »Oleanna« (izven (konto). Lutkovno gledališče Od petka, 20. do torka, 24. t. m. »Pustovanje pri lutkah«. Vstopnice za vse predstave so v prodaji. Mladinsko gledališče Danes, 8. t. m., ob 19. uri premiera: »Pika« predstava Vita Tauferja po Astrid Lindgren. Ponovitev v sredo, 11. t. m., ob 20. uri. GORICA Kulturni dom Gorica Kinema - Gorizia Cinema: v Četrtek, 12. t. m., ob 20.45 film »Happy together« (Hong Kong 1997). Režija Jerzy Stuhr Za informacije: Kulturni dom Gorica (tel. 0481-33288). Danes, 8. t. m., ob 17. uri Dan slovenske kulture. Nastopajo MePZ Jacobus Gallus, MePZ Hrast, gledališka igralca Štefka Drolce-va in Janez Starina ter govornik Jurij Paljk. VIDEM Nuovo Teatro Giovanni da Udine Danes, 8. t. m., ob 20.45: gostuje gledališka skupi-naTeatri Uniti z Molierovo predstavo »Misantropo«. Režija Toni Servillo. Nastopajo laia Forte, Andrea Renzi in Toni Servillo. Teatro Contatto Teatro San Giorgio V petek, 20. in v soboto, GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRSI Glasbena matica - Koncertna sezona 97/98 3- marca bo v Deutscher Hilfsverein nastopil harmt Mkas Corrado Rojac z mezosopranistko Evo Mabell M- Na programu Frescobaldi, Bach, Pozzoli, Cajkb R°jac in Solotarjov. Gledališče Rossetti Bocieta dei concerti - Koncertna sezona 1997/98 'UM, 9. t. m., ob 20.30 bo nastopil Tokyo Strin VUartet. Na sporedu Mozart, Šostakovič, in Smetana glasbeni popoldnevi gojencev Mednarodne šol t ržaškega Tria torek, 10. t. m., ob 18. uri bo nastopil Duo Sivilot' Grandi (Valter Sivilotti - klavir, Laura Grandi - vic lna). Na programu van Beethoven in Prokofjev. Gledališče Rossetti . soboto, 14. t. m., ob 21. mi koncert Riccarda Coc Clanteja. Za abonente Stalnega gledališča FJK j Predviden popust. Gledališče Miela Fluidi magici - Čarobni valovi L 9. t. m., ob 21. mi »Magična violina«, nastopat tolinistka Roberta Nitta in pianist Federico Consoli a programu Tartini, Paganini in Ravel, sredo, 11. t. m., ob 21. mi koncert s skupino Thea bum Chemicum. Petek, 13. t. m., ob 21. uri bo nastopil pianist Alek ander Rojc z Bachovimi skladbami. ^ s°boto, 14. t. m., ob 21. mi koncert »L’enigma eter 0<<’ nastopa mezosopranistka Sonia Tufchettool klavirski spremljavi Elise De Luigi. V petek, 20. t. m., ob 21. uri bo nastopil Malleus. Kavarna S. Marco Ul. B altisti 18 V soboto, 14. t. m., ob 21. uri v okviru Tržaških glasbenih veCerov bodo nastopile Annamaria Rizzi »Li-ve«, Linda in Mike ter Jasna Kneipp. »Il pošto delle fragole« Park bivše umobolnice pri Sv. Ivanu V Četrtek, 12. t. m., ob 21. uri bosta nastopila kitarist Andrea Allione in pevka Adriana Vasques. TRŽIČ Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98 V torek, 10. t. m., ob 20.30 koncert Dulce Pontes »Ca-minhos«. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča (urnik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 16. t. m., ob 20.30 koncert »Triestan-go«. VIDEM Teatro Nuovo Giovanni da Udine V petek, 13. t. m., ob 20.45 bo nastopil James Taylor. V soboto, 14. t. m., ob 20.45: Hanna Schygulla - poje Jean-Marie Senia. V torek, 17. t. m., ob 20.45 koncert Fabrizia De Ab-dre. ZOPPOLA (Pordenon) Rototom Danes, 8. t. m., ob 21.30 (dvorana reggae) zaključni veCer Arezzo wave; ob 22.30 (dvorana rock) koncert skupine »Blue Sky : Dr Feelgood« iz Velike Britanije. MILANO Forum V ponedeljek, 16. t. m. koncert slavne skupine Gene-sis. Koncert bo v torek, 17. t. m. v Bologni - Palasport Casalecchio. ______________SLOVENIJA_________________ NOVA GORICA Hit Hotel Casino Park V petek, 13. t. m., ob 22.30 koncert Riccarda Coc-cianteja. SEŽANA Kulturni center Srečka Kosovela V soboto, 14. t. m., ob 20. uri koncert pianista Dimitrija Sgourosa (za glasbeni abonma in izven). Rezervacija in prodaja vstopnic vsak dan (razen sobote in nedelje) od 9. do 12. ure v upravi KC S. Kosovela (Kosovelova 4a) tel. (00386-67 - 32531 in 32533). KOPER Dvorana Palače Gravisi - Barbabianca V Četrtek, 12. t. m. (mavrični abonma) koncert J. Nadles (flavta) in K. Porovne (kitara). Na programu Giuliani, Genin, Strajnar, Piazzola, Beaser, Štuhec. V torek, 17. t. m., ob 20. uri koncert, na katerem bosta nastopila Patricija KopaCinskaja (violina) iz Moldavije in Sijavuš Gadžijev (klavir). Na programu Schumann, Krek, Ravel, Kreisler, Winawsky in Baz-zini. UUBUANA SNG Opera in balet V sredo, 11. t. m., ob 19.30 (abonma Sreda, izven in konto) zadnja ponovitev opere G. Mayerbeeja »Hugenoti«. V soboto, 14. t. m., ob 19.30 (abonma izven in konto): J. Strauss »Cigan baron«. V petek, 20. t. m. (abonma petek, izven, konto), ob 16.30 -S. Prokofjev »Romeo in Julija«. V pripravah je premiera G. Verdija »Ples v maskah« -v Četrtek, 26. t. m., ob 20. uri. Dirigent Igor Švara. Cankarjev dom Jutri, 9. t. m., ob 19.30 v Gallusovi dvorani (srebrni abonma) Mednarodni mojstrski ciklus Dimitris Sgou-ros (klavir). V torek, 10. t. m., ob 20.30 v Gallusovi dvorani koncert blues-jazz-cajun-country glasbe. Nastopil bo Cla-rence »Getemouth« Brown. V sredo, 11. t. m., ob 20. mi (zlati abonma) bo v Gallusovi dvorani nastopil kanadski baročni orkester Tafelmusik. ________________HRVAŠKA_____________________ ZAGREB Stadion 15. maja bodo nastopili Rolling Stones. RAZSTAVE ■ RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE -RAZSTAVE - RAZSTAVE -—FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA lramarski park in muzej sta odprta vsak dan o G°i17'-.Ure (grad od 8. do 18. ure), nik ep**a ^0**ori Tribbio: do 13. t. m. razstavlja m ob “nzo Kfaio. Urnik razstave: 10-12.30, 17-19 dNjUfi211*^1 *n oodcljah 11-13, zaprto ob pc Galerija Nadia Bassanese: do 13. t. m. bo na oi Odtava Federica Rizzija. t t^Ins'ta razstavna dvorana na Trgu Unita: do ■ je na ogled razstava o škedenjski železarni, g: 10-13,17-20. »L;3^ Costanzi: do 25. t. m. je na ogled razsl Hj.gdje in medvedje«. Urnik: vsak dan od 9. do ^<:v°defla: še danes, 8. t. m. je na ogled c]le a “Ghorsicla. DalVinformale alle muse energ StUdl0 Tommaseo (Ul. del Monte 2/1): do je na ogled razstava umetnika Lorenza Gattija na temo »Edilizia«. Postna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. me. Razstavna dvorana Turistične ustanove (Ul. S. Ni-colo 20): do 17. t. m. je na ogled razstava Fulvia Martina. OPČINE 100-letnica rojstva Roberta H!avatyja: odprta je razstava akvarelov, perorisb in karikatur, ki jo je priredila Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju s SKD Tabor, Kulturnim krožkom La Rupe -Ob Pečini in sicer v Župniji sv. Jerneja na Opčinah, v župnijskem domu Andreja Zinka, v dvorani doma Brdina in v dvorani Zadružne kraske banke. KONTOVEL Trgovina»Dolce Divani« (Kontovel 531): v ponedeljek, 16. t. m., ob 17. uri otvoritev skupinske raz- stave »L’arte riprende vita sul Carso«. Razstava bo odprta vse do 9. marca s sledečim urnikom: vsak dan, razen nedelje, od 14.30 do 17. me.. GORICA Kulturni center Lojze Bratuž (Drevored XX. septembra 85): do 20. t. m. razstavlja svoje akvarele Andrej Kosič. Urnik: vsak dan, od ponedeljka do sobote, 17-19, ob nedeljah 10-12. Galerija Ars - Katoliška knjigarna (Travnik 25): na ogled je razstava Robert Hlavaty ob 100-letnici rojstva. Kulturni dom: do 20. t. m. je na ogled razstava ob 100-letnici Roberta Hlavatvja. Urnik: vsak delavnik od 9. do 13. ure in od 15.30 do 18. ure ter med prireditvami. _______________SLOVENIJA____________________ SEŽANA Mala galerija: na ogled je razstava akvarelov, ki jo prireja Društvo šaleških likovnikov. Kosovelova knjižnica: do 28. t. m. je na ogled razstava Karla Zelenka. Kulturni center Srečka Kosovela: na ogled je razstava kipov in risb kiparja Zmaga Posege. DOBROVO V BRDIH Grad Dobrovo: do aprila 1998 je na ogled razstava grafik Toneta Kralja. Umik: od 10. do 18. ure - ob ponedeljkih zaprta. AJDOVŠČINA Pilonova galerija (Prešernova ulica 3): do 20. t. m. je na ogled razstava Zorana Mušica - grafike iz zbirk Moderne galerije v Ljubljani. UUBUANA Moderna glalerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije - retrospektivna razstava Toneta Kralja. Danes, 7. t. m., ob 11. uri prva Krpanova delavnica za otroke, ob retrospektivi Toneta Kralja. Mednarodni grafični center: do 22. marca razstavlja Karel Zelenko. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) I Televikj Čarovnija j TV dnevnik Športna tribuna Alpe-Jadran RAI 2 RETE 4 ITAUA 1 Ur Slovenija 1 m RAI 1 Aktualno: Euronews Dok.: Dežela zmajev Otroški variete Aspetta la banda! (vodita Alessan-dra Bellini, Marco Del Buono), vmes risanke Variete: Piavo drevo Variete: La banda dello Zecchino (vodita Ales-sandra Bellini in Marco Di Buono), vmes risanke in nan. Skrivnostni svet Alexa Mačka Aktualno: Linea verde Nabožna oddaja: A sna immagine Maša Angelus in papežev blagoslov Aktualno: Linea verde Zelena Črta (vodi Sandro Vannucci) Dnevnik Variete: Domenica in... (vodijo Fabrizio Frizzi, Antonella Geriči, Gian Piero Galeazzi), vmes športni oddaji (15.20) Cambio di campo, (16.20) Slo per i finali Dnevnik - Flash Šport: 90. minuta Variete: Domenica in... Vremenska napoved Dnevnik TV film: Biblija - Samson in Dalila (zgod., It.-ZDA-Fr. ’96, i. D. Hopper, Diana Rigg, E. Hurley) Dnevnik Aktualno: TV 7 - Tednik (vodi Roamno Tamberlich) Proza: Milleuteatro - Uklonjeni Ubu in kralj Nočni dnevnik Zapisnik, horoskop, vremenska napoved Sottovoce - Potihoma: Michel Piccoli Jutranji dnevnik Nan.: Z odprtim srcem, Otroški variete, vmes Ozare (pon.) Variete: Jutro v družini 7.00 Christy, 8.00 Pre- nan. in risanke ter vade- Ziv žav: nan. Ferdi, 9.10 (vodita T. Timperi in S. gled tiska teja Bim Bum Bam Telerime, 9.15 lutkovna Martone), vmes (7.30, Aktualno: Eurovillage W?ti Aktualno: La nostra in- nan. Zvezdica, 9.40 risa- 8.00, 8.30, 9.00) dnevnik Nedeljski koncert -Mg viata Manuela, risanke na nan. Čarobni šolski Nedeljski Disney, vmes Maša Variete: Investigatori in- avtobus risanke in nan. Blossom Aktualno: La domenica visibili Orkestralna glasba 20. Variete: V družini (vodita del villaggio, vmes RQ Šport: NBA Action stoletja Tiberio Timperi in Simo- (11.30) dnevnik njffl Variete: Mai dire gol Dogodivščine z divjega netta Martone) Dok.: Kuba Odprti studio zahoda (ZDA, 11.) Dnevnik, Tg2 Motori, Dnevnik Tg4 igRa Šport: Vodic nogometnega Obzorja duha 13.35 Telecamere Film: La bambola (dram.. prvenstva, 13.30 Zadnje Ljudje in zemlja Vremenska napoved Fr. ’96) vesti z nogometnih igrišč Pomagajmo si Film: Cinque giorni di Dokumenti: La macchina (vodi Alberto Brandi) Poročila, vreme, šport un’estate (dram., ZDA del tempo Nan.: Professione fanta- Vremenska panorama ’82, i. S. Connery) Nan.: Havvaii (i. Cheryl sma (i. Massimo Lopez, Film: World Oldest Li- Komični filmi Ladd, R. Brugi), vmes Edy Angelillo), 15.45 ving Bridesmaid (ZDA) Nan.: Sentinel (18.55) dnevnik Dva policaja v Chicagu Podelitev preSernovih Aktualno: Tg2 Dosje Film: The Untouchables Inviato speciale nagrad, 16.20 Portreti Meteo 2 (dram., ZDA ’87, r. B. De Odprti studio prešernovih nagrajencev Šport: Domenica sprint Palma, i. K. Costner, R. Nan.: Nash Bridges (i. Obvestila, oglasi Risanke: Tom & Jerry De Niro, S. Connery) Don Johnson) Obzornik, vreme, šport Dnevnik Tg2 Film: Le buttane (dram.. Variete: Benny Hill Show Oglasi, 17.15 Po domače TV film: A caccia di giu- It. ’94, i. I. Di Benedetto) Variete: Mai dire gol Svečina stizia (krim., ZDA ’95, i. Pregled tiska Nan.: X-Files - Prividi (i. Risanka, 19.20 Loto A. Arkin, N. Turturro) Nan.: Z odprtim srcem David Duchovny, Gillian TV Dnevnik, vreme, šport Nan.: Law & Order - Anderson) Zrcalo tedna, oglasi Slovenija 2 Vremenska panorama TV prodaja Film: Anton The Flver (Danska ’96) Tedenski izbor: Pomp V vrtincu, 13.00 Šport Oglasi, napovedniki Videoring, oglasi Dokumentarna serija: Stoletje ljudstva (VB, 4.) Oglasi, napovedniki Alpe Jadran Šport v nedeljo Nan.: V New Orleansu (ZDA, i. Tony Crane, S.n VValters, Barry Corbin, 5.) Dvojni obraz pravice Dnevnik, vreme Rubrika o protestantizmu Film: Toro scatenato (dram., ZDA ’80, r. M. Scorsese, i. R. De Niro) RAI 3 ZOI - Nagano ’98: sankanje, posamezniki, 7.00 hitrostno drsanje, 5000 m, hokej na ledu Slovaška-Italija, umetnostno drsanje, pari Šport: Quelli che aspet-tano (vodi Fabio Fazio) Deželni dnevnik, vreme, 14.15 dnevnik Šport: Quelli che il calcio Stadio sprint Odbojka: Final Four Glasba: In tour Vreme, dnevnik, deželne vesti, športne vesti Aktualno: On the road Variete: Blob Aktualna odd. o zdravju: Elisir Športna nedelja Dnevnik, deželne vesti IP v atletiki indoor Dnevnik, vreme, filmske novosti Variete: Fuori orario ZOI: smučarski tek, 30 km moški; snovvboard: ženski veleslalom, moški smuk CANALE 5 Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Nabožna oddaja: Le firon-tiere dello spirito TV film: Due gemelli e una monella (kom., ZDA '89, i. David Carradine, P. Paul) Nan.: Papa Noe (i. Daniel Hugh Kelly) Dnevnik Variete: Buona Domenica (vodijo Maurizio Costan-zo, Paola Barale, Claudio Lippi, Enrico Papi, 1. del) Nan.: Due per tre (i. J. Dorelli, Loretta Goggi) Variete: Buona domenica (drugi del) Dnevnik TG 5 in vreme Variete: Stranamore (vodi Alberto Castagna) Aktualni oddaji: Target -Anno zero (vodi Gaia De Laurentiis), 23.30 Nonso-lomoda (vodi Alef Jni-fen), 0.05 Cattivi maestri (vodi Paolo Liguori) Film: Cinque pezzi facili (dram., VB ’70, r. Bob ra-felson, i. Jack Nicholson, Karen Black) NoCni dnevnik Tg5 Nan.: Voci nella notte Nočni dnevnik Mrssione impossibile Športna oddaja: Pressing (vodi R. Vianello) Italija 1 šport I Film: Cyber tracker -1 re-plicanti (fant., ZDA '93, i. J. Aprea, Don VVilson) Nan.: Le avventure di j Brisco County jr. * I TELE 4 ■ He Man IMS Kotiček zdravja ■toS Film: La forza del futuro Nan.: Hardcastle & Mc- ISš^ Cormick, Laff Movie Komedija: Quei de Seal a ;' santa Aktualna kronika gj|Q Glasba: Musichiamo S _____ Nagano ’98 Intervju Poročila, vreme, šport Film: Harper ()ZDA '66, i. P. Nevvman, L. Bacall) TV PRIMORKA 16.30 Videostrani Pr. za otroke Modne strani: Nitka Šahovski turnir Open '98 Ob Valentinovem Nogomet: Hit Gorica-Haj-duk Napovednik, videospot Šahovski turnir Open ’98 Nan.: Grad pustolovščin Narodnozabavna glasba Film: Smrtonosni Ninja Koper Film: The Kid (ZDA '21, r.-i. Charlie Chaplin) ZOI: Povzetek športnega dogajanja in tekmovanj Program v slov. jeziku: TV Poper TV dnevnik, vreme, šport Risanke: Pravljice dedka Ciccia (2. epizoda) Vesolje je, 20.30 Istra in... Istrska nan.: Kljuni, zdrahe in «rebekini» Nan.: Harry O TV Dnevnik, vreme X. Mednarodno srečanje pevskih zborov: Haliae-tum - Hrast (Doberdob) TV Dnevnik-Vsedanes MONTECARLO I 19.30, 22.35, 0.55 dnev- I nik, 12.10,18.15 Šport Zimske olimpijske igre FilrmTarzan (pust., '81, r. J. Derek, i. Bo Derek) Film: Duello tra le rocce (vestern, ZDA '59, i. A. Murphy, F. Farr) 21.35 Šport: Goleada Športna oddaja; Crono Film: Due settimane in un’altra citta (dram., I ZDA '61, i. K. Douglas) OVEN 21.3.- 20.4.: Veliko bolje se boste počutili, če ne boste neprestano razmišljali le o problemih. Bodite osredotočeni na tisto, kar vam gre dobro od rok. Ljubezen: ugotovite, kaj v resnici Čutite. BIK 21. 4. - 20. 5.: Na sreCo ste dognali, da prav vsega ne morete nositi sami na svojih plečih. Bodite bolj zaupljivi do ljudi in jih brez sramu prosite za razumevanje in pomoč. DVOJČKA 21. 5.-21. 6.: V prihodnjih dneh boste bolj razdražljivi in muhasti. Koristi vam sprehod na svežem zraku, večjim fizičnim naporom pa se raje izogibajte. Sreča na denarnem področju. RAK 22. 6. - 22. 7.: Med ljudmi boste bolj sproščeni in odprti, kar vam bo pomagalo, da preženete slabo voljo. Ne prepuščajte se škodljivim razvadam, saj vam le kvarijo razpoloženje. Radio Trst A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 1400, 17.00 Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slov. tiska; 10.00 Mladinski oder: Bojni zapisi mestnega mulca (S. Pregl, r. M. Maver, 1. del); 10.25 Veselo po domače; 11.00 Za smeh in dobro voljo; 11.10 Orkestri; 11.30 Nabožna glasba (f, Florjane); 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Koroški obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Mala scena: Mojstrova najdaljša mariborska noč (S, Vuga, r. J. Babič); 15.00 Iz Krajevnih stvarnosti; 15.30 Šport in glasba; 17.00 Poročila; 17.05 Iz krajevnih stvarnosti, nato Zabavna glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8,30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 9.30 Zrno v etru (pon., vsakih 14 dni); 10.30 Nedeljska matineja aii Jutranji val; 14,00 Radio gol. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,6 - 98,1 - 100,3 - 100,6 -104,3- 107,6 MHz) 8.30, 10.30, 17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 7.15 Otvoritev; 7.30 Kmetijska oddaja; 7.45 Glasb, utrinek; 8.00 OKC obveščajo; 8.30 Jutranjik, osmrtnice; 9.00 Kulturni dogodki, Prešernovi nagrajenci S. Vu- ga, M. Hočevar, pravljica »Štirinajsti«; 11.30 Glasba po željah; 12.30 Primorski dnevnik; 14.30 Šport in glasba; 15.30 DIO; 17.30 Osmrtnice; 19.00 Dnevnik; 20.00 Večer večnozelenih s T. Pircem; 22.00 Zrcalo dneva, nato Iz naše diskoteke; 0.00 Nočni pr. Radio Koper (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.50 Horoskop; 8.05 Ballate e sballate; 9.00 Kulturna poročila; 9.30 V knjigarnah; 10.00 Kino-Gledališče; 10.15 Sigla single;! 1,00 Ob 11-ih; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Šport; 13.40 Bella Beilis-sima; 14.30 Ferry šport; 17.33 Lestvica LP; 18.30 Pripoved; 19.00 F. Schubert;. 19.25 Sigla single; 19.30 Dnevnik, Šport; 20.00 RMI. Slovenija 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.05, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00. 17.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 00.00-5.00 Olimpijski pr.; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Kronika; 8.05 Igra za otroke; 9.05 Sledi časa; 9.35 Program Abraham; 11,05 Poslušalci čestitajo; 12.05 Na današnji dan; 13.25 Za naše kmetovalce; 15.30 DIO; 16.00 Pod lipo domačo; 17.05 Reportaža; 18.05 Detektivka; 18,35 Amaterski zbori; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. ; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.00, 6.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.30 Kulturne prireditve, ZOI; 9.00 Gori, doli, naokoli; 9.35 Popevki tedna; 10.35 Gost; 13.00 Športno popoldne: Gost izbira glasbo, zimzelene melodije; 15.30 DiO; 16.05 Popevki; 16.40 ZOI; 18.00 Morda niste vedeli; 18.45 Črna kronika; 19.30 Top albumov; 20.30 Študentski rock; 21.30 Na piedestal; 22.00 Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.25 Drugi val. Slovenija 3 8.00. 10.00.11.00.13.00.14.00.18.00 Poročila; 8.05 Na poljani jutro; 8.30 Preludij; 9.00 Maša; 10.05 Solisti in orkestri; 10.40 Izbrana proza; 13.05 Amaterski zbori; 14.05 Humoreska; 14.35 Operno popoldne; 15.30 DIO; 15.50 Glasb, miniature; 16.05 S prijatelji glasbe; 18.05 Spomini, pisma, potopisi; 19.30 Cerkvena glasba; 20.00 Sedmi dan; 20.15 Opera. Slovo od mladosti (D, Švara); 22.05 Prevodne strani; 22.30 Orgelska glasba; 23.55 Napoved sporeda; 0.00 Poročila. Radio Koroška 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroškai-Guten Mor-gen, Kdrnten - Duhovna misel (mag. M. Dovjak); 18.00-18.30 Za vesel konec tedna. M AS Uk LEV 23. 7. - 23. 8.: Spoznali boste, da velikokrat pomaga sprememba taktike, kadar ne teče vse tako, kot bi moralo. Nekoliko vec diplomacije vam bo prišlo prav predvsem na delovnem mestu. DEVICA 24 8. * 22. 9.: Primanjkuje vam energije, zaradi Cesar niste kos vsem obveznostim. Potrebujete vec Časa zase. Vzemite si ga. Ne dovolite, da bi drugi odločali o stvareh, ki zadevajo le vas. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Vse sicer ne bo potekalo v skladu z vašimi željami. Na žalost jih boste morali uskladiti z realnostjo, kar pa vam bo kmalu prineslo zadovoljstvo. ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Ze proti koncu tedna se boste veliko bolje počutili. Jasno boste vedeli, kaj hočete in boste imeli dovolj energije, da to tudi dosežete. Naj vas začetniške težave ne zaustavijo. STRELEC 23. 11.-21. 12.: Veliko energije boste trpali od športnih aktivnosti, delovnih uspehov to družabnih srečanj. Počutili se boste svobodne in uspešne. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Prevec se obremenjujete s tem, kar si drugi mislijo o vas. Nihče ne pričakuje, da boste popolni. Denar: čas je primeren za denarne transakcije. VODNAR 21. 1.-19. 2.: Zadnje čase ste nekoliko preveč samovoljni in prepričani v svoj pm' -Partner potrebuje vec svobode in si žeti, da bi ga nekoliko bolj spoštovali. Denar: dobro. RIBI 20. 2. - 20. 3.: Čeprav se bo vaše počutie občutno izboljšalo, se ne boste v pravi formi- Ljube-zen: ne bodite preveč zahtevni. Denar: poravnajte vse stare dolgove. RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Pisana delavnica (vodi Breda Bertalanic) TV DNEVNIK Športna tribuna RAI 2 RAI 1 Jutranji dnevnik Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Clerici, Maurizio Losa), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik. 7.35 gospodarstvo Film: Toto e i re di Roma (kom., It. ’51, i. Toto, An-na Carena, A. Sordi) Aktualna oddaja o vrtnarstvu: Verdemattina (vodita Luca Sardella in Janira Majello) Dnevnik S Vreme in kratke vesti Nan.: Matlock (i. Andy Griffith) Dnevnik, L3.55 Gospodarstvo ZOI: sankanje, 3. in 4. tek, ženski biatlon 15 km Jutranji Go cart: Risanke Nan.:Tom & Jerry kids Rubrika o židovski kulturi: Sorgente di vita Nad.: Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Racconti di vita Tg2 Medicina 33, 11.15 Dnevnik Variete: I fatti vostri (vodi M. Giletti) Dnevnik Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Variete: Ci vediamo in TV 17.15 Poročila Kronika v živo) Vreme, dnevnik, šport Rubrika o izletih in potovanjih Sereno variabile Nan.: J.A.G. Avvocati in divisa - Bratstvo Risanke: Tom & Jeixy Večerni dnevnik Nan.: Inšpektor Derrick (i. Horst Tappert) Nan.: Disokkupati Dnevnik, v parlamentu, vreme, šport, kino Aktualno: Telecamere Aktualna oddaja: Gara Giovanna (vodi Giovan- na Milella) Evropski dnevi Mladinski variete: Solle-tico, vmes nan. Zorro in risanke (vodita Elisabetta Ferracini, Mauro Serio), vmes nan. Zorro Danes v parlamentu Dnevnik Aktualno: Primaditutto Variete: Colorado (vodi Alessandro Greco) Vremenska napoved Dnevnik in šport Aktualna odd.: 11 fatto (vodi Enzo Biagi) Film: Una madre lo sa (dram., ZDA ’95, i. Joan- na Kems, Grant Show) Dnevnik Aktualno: Porta a porta (vodi Bruno Vespa) Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Aktualno: tempo Filozofija, nato Sottovoce - Potihoma RAI 3 Jutranji dnevnik ZOI: hitrostno drsanje 500 m, 1. tek Nan.: La legge di Bird Aktualno: Veroizpovedi, 11.00 Avtorska zgodovina Dnevnik, 12.15 Šport Aktulano: Telesogni, 13.00 II grillo, 13.30 Me-dia/Mente Deželne vesti, dnevnik Tgr - Znanstveni dnevnik, 15.00 dok. Bellitalia Šport: kolesarstvo, 16.00 nogomet, 16.45 B liga Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti, deželni šport Od 20. do 20. ure Blob Variete: Qualcuno mi pub giudicare Dnevnik, deželne vesti Preklete zgodbe Šport: Sportfolio Kolesarstvo Dnevnik, pregled tiska §3 RETE 4 ITALIA 1 IT Slovenija 1 fr* Slovenija 2 6.00 8.30 8.50 11.30 11.40 13.00 13.30 14.30 15.30 17.45 18.55 19.30 Nad.: Un amore di non-no, 6.50 Cuore selvaggio Pregled tiska Nad.: Vendetta d’ amore, 9.20 Amanti, 10.00 Regina, 10.30 Sei forte, papa Dnevnik Forum (vodi P. Perego) Kolo sreče Dnevnik Nad.: Sentieri - Steze Film: Destino sull’ asfalte (kom., ZDA '55, i. K. Douglas, Bette Davis) Kviz: OK, il prezzo 6 giu-sto! - Cena je prava Dnevnik in vreme Variete: Game Boat 20.35 22.50 1.10 1.30 Večerni Forum (vodi Paola Perego) Film: Due donne e un as-sassino (krim., ZDA ’90, i. M. Griffith, P. Falk) Pregled tiska Nan.: Z odprtim srcem, 2.40 VVings B CANALE 5 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd. o dobrem počutju: Vivere bene be-nessere (vodi Maria Tere-sa Ruta) Variete: Maurizio Costan-zo Show Aktualna oddaja: Signore mie Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Aktualna oddaja: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi M. De Filippi) Aktualna oddaja o zdravju: Vivere bene sa-lute Nan.: Ciao dottore! (i. Ul-rich Reinthaller) Kronika v živo: Verissi-mo s ul pošto Aktualna oddaja: Verissi-mo (vodi Cristina Parodi) Variete: Tira & Molla Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la notizia (vodi Ezio Greggio in Clau-dio Lippi) Film: True Lies (pust., ZDA ’94, i. A. Schsvarze- negger, Jamie Lee Curtis) Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (1.00) nočni dnevnik Striscia la notizia Otroški variete, vmes na- nizanke in risanke Nan.: Supercar Film: La montagna del coraggio (pust, ZDA ’89, i. J. Caton, C. Sheen) Šport studio, 12.25 Odpr- ti studio, 12.50 Fatti e misfatti Nan.: Willy, princ z Bel Aira mg Risanke Risanke: Sampsonovi Košarka: Ali Star Game Variete za najmlajše, risanke Nan.: Xena principessa guerriero (i. L. Lawless) Odprti studio Nan.: V osmih pod isto streho - Presenečenje za očeta, 19.30 La tata (i. Ju- liet Mills) Glasb, odd.: Sarabanda (vodi Enrico Papi) Film: Ci hai rotto papa (kom., It. ’93, i. Elio Germane, Luca Virgutti) Variete: Scatafascio Šport: Goals, veliki an- gleški nogomet Fatti e misfatti Šport studio, 1.45 Italija 1 šport, 2.15 pregled tiska # TELE 4 16.45, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi Nan.: He Man Made in Italy Zoom - Svet dela Košarka Telequattro šport Zoom-Svet dela Košarka 21.25 21.30 22.25 22.30 22.55 23.00 23.15 23.20 0.25 ® MONTECARLO 19.25, 22.40, 1.10 Dnev- i nik Nan.: Ironside Aktualna odd.: Candido Film: Le due citta (dram., ’35) EIRI Variete: Tappeto volante Variete: Zap zap BBS ZOI Nagano ’98 Šport: Biscardijev proces Nogomet: El Salvador - IH Brazilija Dottor Spot ■ TV prodaja Oddaje iz arhiva otroškega in mladinskega programa: Na potep po spominu Tedenski izbor. Dok. serija: Novi raziskovalec Na vrtu Dok.: Ganski kulti Pomagajmo si Utrip Zrcalo tedna Glasbena oddaja Poročila, vreme, šport Tedenski izbor: Oddaja o turizmu Homo turisticus, 13.30 Ljudje in zemlja Intervju Zoom Dober dan, Koroška Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oglasi, napovedniki Otroški program: Radovedni Taček: Mleko Dok. serija: Očividec Recept za zdravo življenje Risanka Žrebanje 3X3 plus 6 TV dnevnik, vreme, šport Napovedniki, oglasi Nagano ’98 Nad.: Savannah (ZDA, i. David Gail, R. Lively, Ja-mie Luner, Paul Satter-field, 6. del) Oglasi, napovedniki Dosje: Lustracija Oglasi, napovedniki Odmevi Univerzitetni razgledi Kultura, vreme, šport Oglasi, napovedniki Pogovor Napovedniki TV PRIMORKA 17.00 Videostrani Šahovski turnir Open 98 Nan.: Grad pustolovščin Narodnozabavna glasba Film: Smrtonosni Ninja Napovedik, videospot Dnevnik TV Primorka Skrateljnova hiša v Divači Kako uspešno tržiti vino Športni ponedeljek Nan.: To trapasto življenje (9. ep.) Glasbeni utrinek, dnevnik 7.45 8.00 9.00 9.30 10.00 10.50 11.40 12.10 13.40 14.30 15.00 1.45 Teletekst Vremenska panorama Nanizanka: Indaba (Francija, 6. epizoda) Nanizanka: Trdno v sedlu (N. Zelandija, 21. ep.) Nadaljevanka: Rodbina Mogadorskih (Fr., 9. del) Tedenski izbor. Nanizanka: Ana Marija - Zenska gre svojo pot (Nem., 12. epizoda) Dokumentarna serija: Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja (VB, 10. del) Film: Tri barve - Bela (Francija) Euronevvs TV prodaja Košarka NBA: Ali Star 16.30 19.00 19.30 19.55 20.00 20.55 21.00 22.00 Zimske olimpijske igre Nagano ’98 TV igrica: Lingo Videoring Oglasi, napovedniki Studio City Napovedniki, oglasi Pomp Cik cak 22.50 23.00 0.25 1.20 1.45 Napovedniki, oglasi Brane Rončel izza odra Studio City (ponovitev) Euronevvs Zimske olimpijske igre Nagano ’98 @ Koper Euronevvs Istra in... Istrska nan.: Kljuuni, zdrahe in rebekini ZOI: Povzetek športnega dogajanja in tekmovanj Program v slovenskem je-'ziku: Športna mreža Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport Eccheccimanca Dok. oddaja: Dario Fo Kulturna odd.: Čudni dnevi Dok.: Ciper Dnevnik Euronevvs Program v slov. jeziku: Sportel Športna mreža r A Radio Trst A 7.00.13.00.19.00 Dnevnik; 8.00,10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz četrtkovih srečanj, nato Soft mušic; 9.15 Odprta knjiga: Nezaslišana simfonija (L Rebula, podaja L. Počkaj, 3.); 9.40 Pravna posvetovalnica; 10.10 Koncert simfonične glasbe; 11.10 Pogovor z; 11.30 Jadranska banka v Trstu (M, Pahor); 12.00 V središču pozornosti; 12.40 Koroška poje: Pevsko imnstrum. skupina Drava; 13.30 Kmetijski tednik; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na otroškem valu; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in Qlasba: Trio Lorenz; 18.00 Znanstveno raziskovanje: Slovenske mladinske ilegalne publikacije v Trstu in Gorici (1927-1940); 18.15 Glasba za vse okuse; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 8'30, 12.30, 18.30 Poročila v ital.; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 10.30 Mati-n©ja; 13.00 Samo za Vas - Ostali Trst (pon.); 20.30 Loža v operi - Un pdco ali' opera. Radio Koper (slovenski program) 6'30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Po-jobila; 12,30,17.30,19.00 Dnevnik;6.15 Dobro Wtro; 6.30 Osmrtnice; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska,vreme; 8.15 Na rešetu; 8.50 Kulturni koledar; 9.45 Na rešetu; 11.00 Pregled športnih dogodkov; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.10 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Bla bla radio, odd. za dijake; 19.00 Prenos RS.jin-gle Modri val; 20.00 Modri abonma; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz diskoteke Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 9.15 Govorimo o; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Sigla single; 11.00 Caro amico ti salvo; 11.15 Dialogi; 11.45 Mi in vi; 12.55 pesem tedna; 13.00 L'una blu; 13.55 Časa mia časa tua; 14.10 Vivere oggi; 14.45 Tutto scuola; 18.00 Magic bus; 18.45 Ruoli femmi-nili; 19.25 Sigla single; 20.00 Radio Maribor. Slovenija 1 5.00, 6.00,6.30, 7.30, 8.00,9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.40 ZOI; 8.05 Radio plus; 9,45 Ringaraja; 10.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.30 DIO; 17.05 Ob 17-ih;18.15 Kultura;!8.20 Svetovna reportaža; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Melodije po pošti; 22.00 Zr- calo dneva; 22.40 Etnofonija; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila,- Slovenija 2 5.00, 6.00,6.30, 7,30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.40 ZOI; 8.45 Koledar prireditev; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 11.35 Obvestila; 13.45 Gost, drobtinice; .14.45 Zagon; 15.30 DIO, vmes šport; 16.40 ZOI; 17.00 Hip hop; 18.00 Vroči stol; 18.50 Črna kronika; 19.30 Popularnih 40; 21.00 Telstar; 22.00 Zrcalo; 22.30 V soju žarometov; 23.15 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Kulturna panorama; 11.05 Čas in glasba; 13.05 Repriza; 13.30 Pesmi J. Brahmsa; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Pihalne godbe; 15.30 DIO; 17.15 Enciklopedija Slovenije; 17.30 Slov. glasb, ustvarjalnost; 18.45 Kulturni globus; 19.30 Operni koncert; 20.00 Dvignjena zavesa; 20.30 S koncertnih odrov; 22.30 Komorni studio; 23.55 Glasba in napoved. Radio Koroška 18.10-19.00 Kratek stik . Primrsld dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude ■Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Poštni Lr. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG SRH JASNO ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA SREDISCE HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA VREMENSKA SLIKA Nad severnim Atlantikom in Skandinavijo se zadržuje ciklonsko območje, nad srednjo in zahodno Evropo pa je območje visokega zračnega pritiska. Za hladno fronto, ki se pomika prek srednje Evrope proti vzhodu, bo pritekal nad naSe kraje hlad! 980 1000 - SS OSLO STOCKHOLM -2/-2 '1020 1000 1010 BERLIN z/6 ° 6 . ŽENEVA 4/5 ° MILANO -gg . o KIJEV -/- DUNAJ 4/5 o LJUBLJANA -3/8 o BEOGRAD .2/5 / o LIZBONA 9/15 1030 MADRID 1/13 o -3/13 , Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 In 13 uri. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.18 in zatone ob 17.21. Dolžina dneva 10.03. X SPLIT -/- osoFIJA .10/3 “°T PLIMOVANJE Danes: ob 1.34 najnižje -11 cm, ob 7.20 najvisje 39 cm, ob 14.14 najnižje -55 cm, ob 20.53 najvišje 32 cm. Jutri: ob 2.18 najnižje -15 cm, ob 8.00 najvišje 42 cm, ob 14.46 najnižje -59 cm, ob 21.23 najvišje 37 cm. Luna vzide ob 14.43 in zatone ob 5.00. fr TEMPERATURE V GORAH . °C 500 m..............4 1000 m..............0 1500 m.............-4 °C 2000 m............-8 2500 m ..........-11 2864 m...........-13 DANES TRBIŽ GRADEC ■4/5 S s M. SOBOTA O -6/5 IS š ČEDAD— 5/12 O O S. GRADEC -8/4 MARIBOR O -6/6 O PTUJ S N. MESTO O ZAGREB -4/6 O Na Primorskem bo jasno, pihala bo burja, drugod bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. SOSEDNJE POKRAJINE: V sosednjih pokrajinah bo oblačno, ponekod bodo prehodno manjše padavine. Ob severnem Jadranu bo pihala burja. JUTRI B s srnx JELOV -9/6 S GRADEC -8/6