Uto II. W Poštnina plačana a gafouini. Ljubljana, sreda 14. julija 1920. Štev. 156. Cene po pošti: za geIo leto , H ar— za pol leta . H M-za četrt leta. H ZI— zal mesec. . H 7*— Za Inozemstvo mesečno H12'— ilpedništvo in oprava: Hopltarieua ulica št. 6 ilPBdn. telefon štev. SO Posamezna številka ©O vin. — neodvisen dnevnik ~ Posamezna številka 60 vin. Italijani v Trstu toesne in razbijajo. Razdira.o In požigajo slovenska poslopja. Trsi hujsj^ ' julija. Vse laško časopisje 64® ra 13. julija. Sarajevski Ob osmii. • ( P*®e ° dogodkih v Spli- Dogodki v Splitu. O*®* tfer )ev >Cel» JSki i« navalilo nekaj italijanskih »«ej0 • adjedelnico Ivanka i drug ,eseno vsi , 'už°slovensko zastavo iz-‘aliia—i. Sodu nj. Vel. kralja Petra. &a ihiiHlne,onečastili. Nato so jo od-»Cr so ;0 „’,?nsI^° vojno ladjo »Puglia«, erktn0 jjj, zSali. Vest se je v mestu neki ra^Urien° ra.zširila in izzvala nepopis-hfe ji j1c- Vznemirjenje se je pove-je 0sJ° ^0 zbiranja ljudi. Neki Oašprt^ ,u^bi svojega sina začel iz- naPader TadejdČa, in ga ie uUdr de' mi> ml^ .f>ud>e, ki so se zbrali, so lii^ *Nair.;em^ Pomagali. Ko je iz ka-‘n izv* Prjdrla večja množica Ita-'aft* navaluT’6 n,adaljcvala, je zbrana ob i . a^o ie i/ n.a kavarno in i° demoli-Osl 'u dem en^a na Strossmayerjevo runjenja °n.strirala proti Italiji radi in °r°*ništv ■ Zas*ave- Pri carinarnici hx^Vrnila, i° m Policija množico ustavila dta'4!’ Se ip jV°d> ki je vedno bolj na- ^ai>ko M jat° pevaje pred Ja' iui. ' mestnik ’ Ti ed tem ie’ verjetno na s^i n,., ^alijanov, priplul k obali motomi čoln, ki je izpalil tri ra- ^lads kete v zrak, in sicer v rdeči, beli in zeleni barvi. Nekaj trenotkov kasneje je priplul pred malo pristanišče v brzi vožnji še drug oborožen čoln, in sicer torpedni lovec »Grillo«- Načelnik policije Bojanič, videč, da je spopad neizogiben, je prihitel v pristanišče in pozval italijan. častnike, naj se odstranijo s čolnoma, ker on odgovarja za vse italijanske častnike in vojake, ki se nahajajo v mestu. Italijani so mu odgovorili s pretnjami- Takoj na to so Italijani vrgli na obal dve ročni granati, ki sta eksplodirale pred množico. Na mestu je bil mrtev Mato Miše, begunec iz Tijesnega, težko je bil ranjen en poročnik, a več oseb je bilo lahko ranjenih. Italijani so streljali na občinstvo tudi s puškami. Na obrežju je nastala strašna panika. Občinstvo je bilo srdito in silno ogorčeno. Na pomoč so priskočili naši orožniki, ki so začeli streljati na italijanska čolna. Razvila se je pravcata bitka. Iz-paljenih je bilo kakih 600 strelov z obeh strani. Prizor je bil tako strašen, kakor ga Split še ni videl. Nekaj minut je vladala grobna tišina, a medtem sta se čolna umaknila proti italijanski vojni ladji »Puglia«. Razburjena množica se je jela, razhajati, ranjenci so dobili prvo pomoč, a truplo ubitega begunca so prenesli v bolnišnico- a svari pred demonstraciiami proti iDt, Italijanom. 13* julija, (Uradno.) Pri °kiav; Se)1 *e ministrski svet sklenil, i ftcistrvrvnrk .***.: x:i ~. A ULTStoPno Priobčilo: O priliki % .^»'odnprt ki sta ga povodom na-l>(vh 'z Snliu Praznika po došlih poro-^Iji^ika ;n P°vzročila dva italijanska l4nsltik n .H1 so stali življenje naših ir državljani po po- •« 0 ^ i _ __ »^^skih u1” M so stali življenje naših in kra i* S° na^ državljani po po-*v0:a,1ia 2 :i naveličani neprestanega ^ tj«; &llianske strani dali izraza 8n)evu na strani način, ki Ža izraza iskreno obžalujemo. Radi tega smatra kraljevska vlada za primerno, priporočiti državljanom širom naše domovine, naj ohranijo največjo hladnokrvnost in naj izbegavajo vse, kar bi moglo tudi le na daleč biti podobno izzivanju ali žalitvi katerekoli tuje države. Naša prava se bodo mogla najbolje ščititi z dostojnim zadržanjem naše države in v gotovi zavesti, da se bodo branila, ko pride za to poziv od odgovornih čini-teljev. , t,„ Nov obmejni dogodek. !C«rkn’.13- ^ *j^a> Laško časopisje poroča CM<'da,c v noči ^ n naF 12. t( , Pada m na Podlanišču prišlo ‘CiL,*0 jvujnci iškimi obmejnimi stra-^ V '^kof' °Xan&kimi četami. Na cesti 5 ?Ha da so oboroženci — ^ a'> srbski vojaki — iN& 2 on p 1. H° Patruljo, Napadalci Cest; Premirne črte. Da so lit h. eŽa ie, j Pre^° črte, so odstranili *e i® iunG^aPa: vnik razumeti tako, da mora vsak v tem času izvršiti toliko dela, kakor ga je izvršil preje v 10, 11 ali 12 urah. V strokah, kjer se ne dela neprestano in gre mnogo časa na službeno pripravljenost, kakor n. pr, v prometni stroki, se osemurni delavnik ne more uporabili. Ako si hoče delavstvo ohraniti vsaj dosedanji skromni kruh, naj stori v polni meri svojo delavno dolžnost, drugače se bo vse podrlo in bo tudi delavstvo izgubilo še ta kosec kruha Delavske razmere v sovjetski Rusiji V »Reichsposli «opisuje neki vojni ujetnik, ki se je te dni vrnil ip Sibirije, delavske razmere v sovjetski Rusiji takole: Delovna dolžnost je razširjena celo na invalide, ki so lažje poškodovani. Delavne mezde so trdno določene in,znašajo od 460 do 3000 rubljev mesečno, Ker po večini sibirskih mest ni sedaj nikake trgovine, je vlada povsodi ustanovila za delavstvo skupne kuhinje, Tu dobi delavec enkrat na dan (za kosilo) nezabeljeno zeljnato vodo, zajemalko nezabeljene kaše in 60 dkg sred-njebelega kruha. Mesa nikoli, pač pa tod in tam smrdljive ribe. Za to mora delavec plačati 20 rubljev dnevno ali 600 rubljev na mesec. Nižje vrste delavstva torej ne zasluži niti za kosilo. Delavci so na vse načine skušali doseči više plače. Ko prošnje niso nič zalegle, so začeli s štrajki in parimo rezistenco, Nato je vlada uveljavila delavni minimum, Delavci so nato pošiljali deputacije na delavski svet, Le-ta jih je potolažil, češ, naj počakajo na zborovanje moskovske tarifne komisije (ki določa mezde), Tako se delavska beda vleče mesece in mesece brez vsake pomoči. Da se pri tem boljševiškim židovskim komisarjem na račun delavstva sijajno godi, se razume, -f Osrednja Evropa in proletarska revolucija, Oto Bauer je priobčil v »Kampfu« članek, v katerem govori o nadah proletarske revolucije v osrednji Evropi, Prvi pogoj za možnost take revolucije — pravi Bauer — je združitev Avstrije z Nemčijo. V sedanji Avstriji ,ločeni od Nemčije, bi se proletarska diktatura ne mogla držati več nego teden dni. Saj je ta državna tvorba gospodarsko popolnoma odvisna od en' tente, ki bi seveda v slučaju diktature takoj ustavila dovoz živil, premoga in vseh drugih potrebščin. Prebivalstvo bi bilo postavljeno pred izbiro: ali lakote umreti ali pa izvesti protirevolucijo. Zato je prvi pogoj za proletarsko revolucijo v osrednji Evropi združitev Avstrije z Nemčijo. Drugo alternativo ki naj bi omogočila Avstriji gosoodarsko življenje: Donavsko federacijo, Bauer odločno odklanja, ker bi se dala leta trajno uresničiti le ob upostavit-vi vlade Hahsburgovcev. Proletarska revolucija mora iziti iz Nemčije, kjer so tla zanjo kljub drugačnemu videzu neprimerno pripravnejša nego v Avstriji. Zelo verjetno je, da se združitev Avstrije in Nemčije sploh ne bo dala izvesti preje, dokler proletarska revolucija v Nemčiji ne vrže tamkajšnjega meščanskega režima in da s tem signal tudi francoskemu proletarijatu, da izvrši isto na Francoskem. Samo na ta način pa bo v osrednji Evropi zmagal socializem. Da je ta dogodek v vidni daljavi, priča ravnanje nemške socialne demokracije, ki je odklonila sodelovanje v vladi z meščanskimi strankami. To je storila zato — pravi Bauer —, ker je po njenem mnenju »proletarska revolucija proti meščanski republiki pred vratmi«. Ta dr, Bauer je čudovit mož. Še včeraj razlaga nemož-nost in nevzdržljivost komunizma, zabavlja na ruske in mažarske komuniste, danes pa blagoslavlja, kar je včeraj proklinjal. In to vse — radi volitev, -f- Resen opomin Poljski, Zaslepljenost poljske vlade, ki je začela vojno proti Rusiji, predno je le nekoliko uredila svojo hišo in jo je napravila rabljivo, se maščuje brez konca in kraja. Ne le, da je doživela poraz na bojnem polju, se je temu porazu pridružil še drugi, še grenkejši: ljudsko glasovanje v vzhodni in zapadni Prusiji se je izvršilo zanjo naravnost uničujoče. Obe pokrajini sta se malone soglasno izrekli za pridružitev Nemčiji, V vzhodni Prusiji je prišlo na sto nemških glasov po en poljski glas, v zapadni Prusiji pa na dvanast nemških en poljski. Glasovalo je 95 odstotkov opravičencev V mnogih okrožjih ni Poljska dobila niti enega glasu, Kai bo reklo na vse to poljsko ljudstvo? Ali naj mu žlahta to pot zaigra težko odkupljeno svobodo? -f Zeppelini za Francijo. Minoli petek so v Nemčiji dovršili največji dosedanji Zeppelinov zrakoplov: »Zeppelin L 72«, ki ga je bila naročila že prejšnja nemška momarična uprava. Zrakoplov se je izvrstno posrečil, le žal — za Nemce —, da je moral na svoji prvi poizkusni vožnji naravnost na Francosko in ostane last Francije. Dnevne novice. — Prekmurski župnik v mažarski vojašnici, Prekmurski župnik Jož, Klekl ml., bratranec voditelja prekmurskih Slovencev, je že nad pol leta v ogrskem ujetništvu, Mažari so ga v imenu menihov St. Gotharda povabili čez mejo, kjer ima tudi še eno vas svoje župnije onkraj demarkacijske črte, potem pa ga ujeli in odpeljali v Sombotelju. Tam ga imajo zaprtega kot zločinca. Drugega narodnega duhovnika so hoteli izvabiti Mažari onkraj meje s povabilom somboteljskega škofa, češ da mora iti v avdijenco. Ta je pisal svojemu škofu, da je voljan biti zaslišan, toda tokraj demarkacijske črte. Tako si je rešil prostost. Veliki Dolenci, župnija g. Klekla, so že nad pol leta brez duhovnika! Kje je naša državna avtoriteta, da trpi tako nasilje? Ljubljanska vlada je že ponovno zadevo urgirala, zunanje ministrstvo pisalo v Budimpešto, toda Budimpešta se ne zmeni za Belgrad in ne da odgovora! — Iz Vevč. Cena živini je izdatno padla, a mesarji v Vevčah nečejo o tem nič vedeti. Meso se prodaja še vedno tukaj po 24 K 1 kg in to je ne glede na to, ali je to kravje ali od volov. Županstvo naj poskrbi, da se cene mesu znižajo. — Razpis službe. Na trgovski šoli v Mariboru se bo oddalo s prihodnjim šolskim letom mesto učitelja za trgovske predmete, V poštev pridejo le moški in sicer 1, tisti, ki imajo usposobljenostni izpit za dvorazredne trgovske šole, I, skupina. Ako bi teh ne bilo, pridejo 2. v poštev tisti prosilci, ki so dovršili trgovsko akademijo ali abiturijentski tečaj in so poslovali tri leta v trgovski praksi (v blagovni trgovini ali v banki). Prošnje je nasloviti na ravna- teljtvo trgovske šole v Mariboru najkasneje do 31, julija t. 1, — Orel v Bratislavi, Minuli mesec so ustanovili v Bratislavi orlovsko društvo, Na shod so prišli tudi katoliški Orli iz Amrike, ki so prvič po več letih stopili zopet na sveta domača tla. V njih imenu je pozdravil zborovalce br. načelnik Katrak. — Tatvina v Rimskih Toplicah. Dne 2. t. m. je ukradel natakarju g. Uhlihu neki Rudolf Pogačnik obleke in perila v vrednosti 7915 kron. — Vlom v Višnji Gori. Vlomljeno je bilo v noči od 3. na 4. t. m. v skladišče železniške postaje. Vlomilec ni imel sreče in ni mogel ničesar odnesti. — če se na vozu spi. Janezu Krašovcu iz Hribarjevega pri Cirknici je bilo, ko je spal na vozu, ukradeno 12.000 kron denarja, dalje ameriška pozlačena ura z golobčkom na pokrovu z zlato verižico. — Požidovljeni Dunaj. Za sprejemni izpit na državni realki na Dunaju v IX. okraju se je priglasilo doslej 38 otrok; med temi je 33 judov in samo 5 kristjanov. — Zadružno graditeljstvo, štajerska splošno koristna stavbena in stanovanjska zadruga bo še letos začela graditi v Gradcu 16 hiš s približno 300 stanovanji. — Gibanje kmetijskega delavstva na Nižjem Avstrijskem, Organizirani kmetijski delavci na Nižjem Avstrijskem so podali zvezi posestnikov svoje zahteve in določili za odgovor rok do 14. t, m. Ako od tega dne delodajalci ne bodo dali ugodnega odgovora, bodo delavci vse poljske pridelke zaplenili, pospravili in jih dali deželni vladi na razpolago za splošno prehrano. — Mrliški nosači štrajkajo na Dunaju. Zahtevajo višje mezde. V nekem dunajskem predmestju so pogrebci člane delavskega sveta ,ki so hoteli preprečiti pogreb, pretepli, nato pa sami opravili vsa pogreb-niška dela, — Kongres jugoslovanskih igralcev se je te dni vršil v Zagrebu. Navzočih je bilo 250 igralcev iz vseh krajev Jugoslavije. Za predsednika igralske organizacije je bil izvoljen znani zagrebški gledališki umetnik Dragotin Freudenreich, Regent je povodom kongresa odlikoval z redom belega orla oz. sv, Save V. razreda 13 igralcev in igralk. — Svet ne bo še izumrl. V praški porodnišnici je bilo v prvih šestih mesecih tekočega leta rojenih 2098 otrok, dočim je znašalo število rojstev v 12 mesecih lanskega leta. 2463. Rojstva so se torej malone podvojila. Zanimivo je tudi razmerje med moškim in ženskim spolom novorojencev, to je 3 : 1, — Gumijev plašč od motornega kolesa se je našel neklje na Tržaški cesti. Kdor ga je izgubil, naj se zglasi pri Antonu Mravlje na Brezovici 28. — »Kolnische Volkszeitung« je prešla v roke posebne delniške družbe z o. z. V pogodbi je določeno, da ohrani list svoj dosedanji značaj kot katoliško in centru-movo glasilo. — Za kulturo v Bosni. Hrvatsko kulturno društvo »Napredek« v Sarajevu je te dni otvorilo svoj novo zgrajeni dom. — Valute na zagrebški borzi dne 13. julija: 1 dolar 60 K; 100 avstrijskih kron 39 K; 100 carskih rubljev 110 K; 100 čeho-slovaških kron 145 K; 100 levov 140 K; 100 francoskih frankov 560 K; 1 napoleon-dor 275 K; 100 nemških mark 178 K; 100 lejev 170 K; 100 italijanskih lir 415 K. Uublianske novice. lj Sklep glede sprejema v pripravljalni razred in prvi letnik državne dvorazredne trgovske šole v Ljubljani je objavljen na razglasni deski pred ravnateljsko pisarno, —• Ravnateljstvo, lj Na ljubljanski realki se je vršil zrelostni izpit od 5. do 10. julija pod predsedstvom ravnatelja realne gimnazije dr. St. Benka. Izpit so dovršili vsi kandidatje. Artač Jakobina (prva Slovenka, ki je maturirala na ljubi j. realki), Bajec Anton, Bavčar Srečko, Berne Franc, Bloudek Leo, Debevec Ciril, Gabrščik Janko, Hri-bal Franc, Jeglič Branko, Kajfež Dragotin, Kandare Boris (z odliko), Klemen Rihard (z odliko), Knez Zdenko, Kochler Mirko, Klinc Ladislav, Laurenčič Pavel, Lovše Janez, Ličan Leksa, Leben Franc, Luck-man Wolf, Milavec Franc, Molinaro Angel, Muri Jožef (z odliko) Oister Viktor, Čebron Viktor, Bedenk Vinko, Pelrišič Avgust, Pipp Lojze, Plevelj Ivan (z odli-ko(, Pogačnik Ciril, Popovič Evald, Praznik Otmar, Prodan Albert, Pulko Milan, Punčuh Stanko (z odliko), Pust Bogomir, Rožman Dušan, Savšek Jožef, Skubic Al„ Slana Franc, Stalowsky Avgust, Stupica Anion Škerlavaj Ciril, Tavčar Rihard, Tratnik Stanko, Trobej Matija, Umek Anton, Viher Leop., Vovk Bogdan, Zadnek Milan, Zajec Slavoj, Zega Ljubivoj, Zalin-ka Karl, Zgonc Ivan, Zidar Dušan, Podkrajšek Ciril, Bregant Adolf (vojna matura). lj V izložbeno okno je zavozil Sodec Alojzi), ko se je umaknil električni Želez* Štev. 156- niči pred Petkosigovo trgovino m fia r razbil- Okno je bilo vredno 5°00 kron. lj Namizni prti so bili ukradem v no i na 8. t. m. v gostilni pri »Novem sve *- S. slovanski orlovski tabor v Mariboru. Iz taborske pisarne, Dosedaj je Pr^' ljeno že veliko število udeležencev, najbrže ne bo mogoče vsem, ki so se p glasili za posebno prenočišče, tega Pre beti. Zadovoljiti se bodo morali s s‘4UPjra|j prenočišči, posebno ker se moramo 02 . na goste. Skrbeli bomo v prvi vrsti z ste, ki se takoj prijavijo, fe ■ Za narodne noše prejemamo Pr‘'a'L. dežele. Kdor se še misli, naj se ,®a.i glasi, da preje lahko ugotovimo Stevi ■ Izletni?:! na Bled ob Pr^| t^i°se imajo tudi polovično vožnjo, . pa morajo poprej taborski pisarni« , dobe posebne, za ta izlet veljavne lZ . t ce. Želimo, da več ucteležnikov P° ^ gosti, da jim razkažejo najlepši °e zemlje. Vse prijave za narodne noše, Pfe.;l, čišča, izleta na Bled itd. se z“.effiafllo aključiio Bled itd. se za‘ 20, t, m. opoldne in potem ne spre]* nikakih prijav več, Vozni red posebnih vlakov ^a, Soprogah objavimo v časopisju talk oj ^ do končane vse prijave in bodo je razgovori z Južno železnico. Cim ■ bomo imeli zbrane vse prijave, tem lahko to storimo, »Maribor« krajepisni in kuH1**00 ^ dovinski pregled — je mala knfizic^' izšla v Cirilovi tiskarni v Mariboru ležence Orlovskega tabora. Lep ^ 50 je to za slovenski Maribor, za v»e že bili in ki še niso bili tam. »Seznam ulic in trgov mesta • se ;e tudi izšel. Služil bo dobro vsem, ga bodo posluževali. .» 0f- »Spominski znaki na I. lovski tabor«, ki jih je izdelala ce ^ vaška tvrtka, so že gotovi, Imajo W nje razmere vkljub lepi izdelavi ze ^ |ep cene, vsak stane komaj pet kron- ^atj. spominek si bo gotovo vsak vzel ‘ bora, t Spominske razglednice, štiri ra* -t---------- —fc----------. tiskar11,3/ vrste je izdelala Jugoslovanska ^ jin Izdelane so sicer okusno, a venjjar, [jaiiv morali vsled velikanskih stroško' delo le enostavno, , ^ )ii Dopusti. Javni nameščenci, v®j*se$ žele dopusta za Maribor, naj se zf,‘^ ” *~1------------------------- a*«,ie pismeno sporoče v taborski pisari1', f^iji dom II. in ravnotako sploh oni, j1 posredovanja. Zadnji čas za te Vvt’tJoO' 18, t. m. Označite natančen naslov dajalca Pevci in pevke naj se takoj P e jp pri župnem uradu za taborske iz‘iaZ. v ‘f pri »Ljubljani« kot sodelujoči ' Pevska zveza »Ljubljana».Ljudski Ljubljani. ^ Na Bled se odpeljejo gostje v.fgjeM 3. avgusta zjutraj. Na jezeru bo P ^ blejska noč. Želimo, da gredo z ŽoS. pii’ drugi. Vsi ti, ki žele iti, se pa mora) javiti takoj v taborski pisarni. ^s, Za naročila prenočišč je za^l1 hitite. U- Narodne nošel Pohitite v kar jem številu na orlovski tabor, j pokazali našim gostom iz Češ*os Francoske, Anglije in Poljske *?a j in umetniški okus ima naše liu , dite v Maribor iz vseh dolin Jjj) H0' pridite v avbah, pečah in drugovrs ,jh s šah. Pripeljite se na okrašenih v0 ^ skupinami narodnih noš! PohiMei0yi, .? bodo zbrani pri sprevodu vsi bo šopek popoln in bo nastop jpo noš, ki bodo tvorile posebno slt sprevodu, tem veličastneiši, -e Okolični Maribora. Okrasite sv*>^ 0jj' zove in pripeljite se k slavnosti hodu, da bo slika popolnejša. Apio«izacii3' a Telečje meso: »Vnovčevalnic® ta:, «. JUIDaiUi »VUUVVV«-— .0 5$ J vino in mast« v Ljubljani oddala p« četrtek, petek in soboto, t. j- *' gjej’’ julija svoja teleta v razprodajo 1 j^ei’ Brecelniku, Cuzaku, Ham Marij*’ ^ S Lebnu, Makovcu, Ocvirku, Prope , .u po lanu, Škrajnerju, Zajc Ivanu, teleta; Ahlinu, Dolničarju Franc, ti ji, Javorniku, Jesihu, Kastelicu. Kocjanu, Novaku, Petriču, Prež® > j ml., Rihtar st., Smoljanu, ®krja!\eKii> nar Jožetu, Žgajnar Antonu, Za J ’ pančiču, Krašovcu, po 3 teleta; ► Ajito1 j Sagmeistru, Keber Jažefu in Kf°nici P% po 2 teleti; Šmetu in južni Želc >leg0 “ tele, le Janežič dobil je 10 ter f „i po 2 teleti; Šmetu in južni železi tele, le Janežič dobil je 10 ter f „j bode prodajalo po 19 kron spred J njo po 20 kron za kg. Vsaka s» največ en kilogram mesa, Odgovorni urednik Jof* ® li»t»*Jual, Izdajatelj konzorcij »Več«r°e* Tisk« »Jugoslovanska tiskar®**