SL 83 ftttilH pwtB|ni Onu cuiuttiiili m** 7. aprila 192«. Posamezna številka 25 stot. Letnik Ll »List Uhlja rak din zjutraj m J m«*«ce L 22.-, pol lata L 1 C 50 vet — Posamezne Ste-v fclrokostl 1 kolače (72 mr/ jg^^ f r i osmrtnice, zahvale, poslana, vaDiS^flp y Mali oglasi: 30 atot ucseđo, t & cOINOST Uradalitvo in opravnUtvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20. Ta-lafoa 11-57. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredniltvu, oglasi, reklamacije in denar pa upramiitTu. Rokopisi so ne vrafiajo. Nelrankirana pisma se na sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne „Edinost-PoduredniStvo ▼ Gorici: ulica Olosui Carducd Št. 7. L n. — Telef. St 327. Glavni In odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Bolezen Evrope Evropa je bila bolna že pred svetovno vojno. To pa zato, ker je bilo razmerje med narodi in državami nezdravo m bolno. Veliki in mogočni niso hoteli poznati pravienosi in obzirnosti napram malim in šibkim: načela enakopravnosti in človekoljubja. Odklanjali so misel, da je božje solnce ustvarjeno enako za vse. Mali in šibki naj bi bili le objekt, ki ga morejo veliki po svoji volji izrabljati za svoje sebične in megalomanske namene. Toda tudi cilji velikih niso bili v skladu med seboj, marveč v najstrožjem navzkrižju, ker jim je šlo za to, kdo naj bi imel večjo moč nad malimi. To stremljenje se je najočitnejše kazalo v tedanji hohenzollernski Nemčiji in pokojni Avstriji. Nasprotja so se po-ostrevala vedno bolj, napetost je postajala vedno hujša in nevarnejša, da je slednjič moralo priti do eksplozije. Izbruhnila je svetovna vojna. Ali velika laž je v trditvi, da je ta svetovni vihar izzvala Srbija, oziroma «jugoslovenska propaganda«. Resnica je marveč ta, da je bilo umorstvo v Sarajevu le neposreden povod mogotcem na Dunaju, v Budimpešti in Berlinu, dobrodošla jim pretveza, da so mogli zanetiti požar, da bi na ruševinah pokolja in razdevanja mogli ustanoviti svoje nadvlad je nad vsemi narodi in državami, nad vso Evropo. Svetovna vojna jim sicer ni donesla takega uspeha, jnarveČ so sami padli v jamo, ki so jo kopali drugim. Ostale pa so strašne posledice razrušitve materijalnih, duševnih in kulturnih dobrin vseh evropskih narodov, kakor ni primere v zgodovini. Gospodarstvo, kulturno in duševno življenje v vsej Evropi ie danes bolj bolno, nego je bilo pred vojno. Ni čudo torej, da prihajajo prosvet-Ijeni duhovi do uverjenja, da se bolezen Evrope ne da ozdraviti z nasiljem in močjo orožja, marveč z mirovnimi sredstvi, s sporazumno preuredbo Evrope in razmerja med narodi in državami na podlagi pravičnosti, mirnega sodelovanja in smotrene medsebojne organizacije za dosego ozdravljenja. -Tako se je izcimila sedanja razprava o ideji vseevropske edinstvene organizacije. Naj sledita tu dva zanimiva primera iz te debate. Znani neutrudni borec za idejo «Vse-evrope», dr. Coudenhove-Kalergi, je predaval te dni v Bratislavi. Po mnenju predavatelja obstojita za Evropo dve alternativi: ali se prilagodi spremenjenemu položaju ali se —^pogubi! Kajti enostavno nemožno da.je, da bi 26 suverenitet v Evropi ostalo še nadalje tako razcepljenih, kakor so sedaj. Rešitev za Evropo je le v slučaju, če preneha razsipno gospodarstvo in pride na njegovo mesto delavna skupnost po vzoru Amerike. Govornik se je bavil podrobno s stališčem Amerike napram Družbi narodov. Po njegovem mnennju je zmotno, Če se dejstvo, da Amerika noče pristopiti k Družbi narodov, tolmači tako, kakor da je Amerika nasprotnica Družbe narodov. Amerika, ki so ji glavni cilji mirovni, se le boji, da bi se morala vojevati v novi evropski vojni. Po naziranju predavatelja je današnja Družba narodov nekaka sredina med organizacijo Evrope in organiza-se morali še le ustvariti. Nerešeni ostaci] o vsega sveta. Obe ti organizaciji bi ne t a dotlej, dokler Amerika in Rusija ostaneta ob strani. Amerika je za vse-evropsko organizacijo, ker bi ta pomenila obenem zagotovitev evropskega miru. Zato Vseevropa ni danes samo evropski, marveč svetovni problem. Edina sila pa, ki more udejstviti Vse-evropo, je volja Evropejcev! Istotako zanimiva, kakor je bilo predavanje samo, je bila razprava, ki je sledila. Nič manj nego 25 vprašanj je bilo stavljenih predavatelju, ki je sproti odgovarjal nanje. Prvo vprašanje je bilo usoda industrije v Vseevropi. Predavatelj je odgovoril, da je industrija v vsaki evropski državi odvisna od dveh Činiteljev: od zmožnosti naroda in od zemeljskih zakladov v deželi. Čehosio-vaška da se nima ničesar bati v nobeni teh smeri. Nadaljnje vprašanje je bilo, kako bi se v Vseevropi moglo rešiti vprašanje dolgov. Predavatelj je menil, da veliko enostavnejše in lažje nego 3edaj. Kajti v Vseevropi bi se vojske odpravljale, carinske meje bi odpadle in bi se tako mnogo prihranilo. Tri vprašanja pa se ne morejo rešiti mednarodno: mir, svobodna trgovina In pravna zaščita narodnih manjšin, ker so predpostave za to tako različne. Tako je na pr. Amerika uvedla proti Evropi carinsko zaščito; nasprotno — evropska carinska zaščita proti Ameriki — pa ni možna. Istotako |e vprašanje narodnih manjšin v Evropi vse drugačen problem nego v drugih delih sveta. Kaka sredstva so za dosego Vseevrope? Tri pota so možna: ali po direktni poti, ali potom Družbe narodov, ali pa z ustvaritvijo evropskih skupin. Primer take skupine bi bila Mala antanta, ali balkanski blok, baltiški blok, skandinavski blok, nemško-francoski sporazum. Ti bloki bi se morali potem strniti. Ta pot je torej možna, toda ni brez nevarnosti. PrikladnejŠa bi bila potom Družbe narodov. Ta pot bi bila možna, če Družba narodov spozna svoj sedanji položaj in če se odloči za regijonalno (po pokrajinah) grupacijo. Tretja pot bi bila možna, če se ustvari carinska unija. Za Vseevropo so se — je naglašal predavatelj — poleg predsednika Mar saryka izjavili vsi znamenitejši evropski državniki. Tudi v Čehoslovaški se je ravno sedaj ustanovila panevropska liga ter je bivši minister Schuster — ki je bil prisoten pri predavanju — prevzel vodstvo tega gibanja. Podrobno je dokazoval predavatelj, da ima ravno čehoslovaška republika s svojim položajem in s svojo narodno organizacijo možnost, da odlično sodeluje na vse-evropskem gibanju. Morda more Čehoslovaška - ne v zadnji vrsti radi svojega zemljepisnega položaja — postati srce Vseevrope. Govornik je na zaključku izrekel svoje uverjenje, da še sedanja generacija doživi Vseevropo. • •• Znani vijolinski virtuoz, profesor Bronislav Hubermann, ki je tudi borec vseevropskega gibanja, pravi v razpravi, ki jo je priobčil v velikonočni številki lista «Wahrheit», da so se doslej v razprave o tem gibanju pritegali v glavnem le pozitivni momenti, ki govorijo za pametno in naravno preobličen je starega kontinenta. Treba pa da si je ogledati tudi negativne momente. ,Toda v takih slučajih gre vsekdar za kriv zaključek mišljenja, ko se na pr. z ene strani kaže na Švico kot primer, kjer različni narodi živijo brez sporov, drug poleg drugega v eni in isti državi; z druge pa se opozarja na dejstvo, da V času vojne tudi v mirni Švici ni bilo brez sovražnih napadov, posebno v tisku. Po mnenju Hubermanna pa dokazuje ravno to dejstvo, da more biti tudi sovraštvo, ne da bi moralo priti do eksplozije. V tem vidi Hubermann pouk, ki se da porabiti tudi za evropske razmere. Ni treba, da bi se propovedovala večna ljubezen, marveč le — pamet in razumnost. Kriv miselni zaključek je po mnenju Hubermannovem tudi v tem, če se proti temu, da se severoame-riška Unija, — katere življenjski prapor je dosegel splošno človeka vredno višino — predstavlja kot sporedna tvorba prihodnje Vseevrope, oporeka, češ: Amerika je bogata, upnik sveta, Evropa pa uboga, dolžnica Amerike. Ali Če bi se Evropa mogla odločiti za to, da vrže ves svoj militarizem med staro železo, če bi kot enotno gospodarsko ob-"močje z zaledjem gospodarsko razvijala svoje kolonije — ali ne bi mogla ,prihraniti neizmerne svote. Tudi ob osemurnem delavniku bi Evropa izdelovala tri- štirikrat več, nego doslej. Profesor Hubermann zaključuje: Moji osebni vtiski, ki sem jih zadobil v razgovorih z evropskimi državniki, se osre-dotočujejo v smislu, da vsestransko obstoji resnično razumevanje za vse-evropsko idejo ter da se na drugi strani povsod odklanjajo lastni šovinisti. NussollnUev pooratek v Rim RIM, 6. Načelnik vlade se je povrnil semkaj danes zjutraj ob 8.20 s posebnim vlakom. Z istim vlakom se je pripeljal v Rim tudi glavni tajnik faši-stovske stranke on. Augusto Turati. M us solini je izstopil na kolodvoru Trastevere, kjer so ga sprejeli ministra Federzoni in Belluzzo, državna podtajnika Grandi in Terruzzi in druge oblasti. On. Mussolini se je nekaj časa pogovarjal z ministroma in državnima podtajnikoma ter se nato odpeljal z avtomobilom na stanovanje v ulici Ra-sella. V Rimu bo ostal le dva dni, da reši nekatere tekoče posle. V četrtek pa se bo vkrcal na bojno ladjo «Ca-vour», s katero bo odpotoval v Libijo. «Tevere» pravi, da bo Mussolini tekom teh dveh dni imel z ministri Fe-derzonijem, Rocco in Volpijem več posvetovanj glede stanovanjskega vprašanja, ker so glasom poročil vseh pre-fektur lastniki hiš stavili svojim stanovanjskim najemnikom pretirane zahteve. ' 7.300 poteitatov Dno 21. aprila bodo imenovani prvi poteštati RIM, 6. ciGiornale d'Italia» javlja, da je ministrski svet na svoji zadnji seji .na Federzonijev predlog sklenil, da se dne 21. aprila imenujejo poteštati v rimski pokrajini. Navedenega dne bodo imenovani poteštati tudi v drugih 27 pokrajinah države. Samo na rimsko pokrajino odpade 228 poteštatov. Ni še gotovo, ako bodo novoimenovani 'poteštati ustoličeni na posebno svečan način. «Giornaie dTtalia» dostavlja, da bo v vsem imenovanih 7300 poteštatov. ii iMiaffnl mtmn N* IHNIHni fiUifsa NEAPOLJ, 6. Včeraj se je nastanil v tukajšnjem hotelu «Universo» socialistični poslanec on. Modigliani. Ko je Iv popoldanskih urah odhajal na sprehod, so ga na trgu Municipio obkolili nekateri mladeniči ter ga pretepli s palicami. Radi zadobljenih ran je moral socijalistični poslanec iskati zdravniške pomoči. Zdravnik mu Je ugotovil več poškodb na telesu in globoko rano na nosu. Varnostne oblasti so pričele poizvedovati za napadalci. Razvoj Modovenske Krize Pašić In Radić na dvoru. * Noro vlado bo zopet sestavil najbrž Pašić BEOGRAD, 6. (Izv.) Danes ob 4.45 po poldne je bil v avdijcr.ci pri kralju Nikola Pašić. Ostal je pri kralju do 5.30 Po avdijenci se je odpeljal v radikalski klub, kjer je njegov prihod izzval veliko pozornost. Svojim pristašem je rekel, da je vsaka kombinacija brez radikalov izključena. Takoj za tem so se po mestu razširile vesti, da je Pašic dobil mandat za sestavo nove vlade. Nekateri pa so te vesti zanikali. Radikalom naklonjeni krogi pravijo, da je bila Pašiću v resnici poverjena naloga za sestavo vlade, a da bo Pašić o tem obvestil javnost šele jutri. V splošnem je bilo opažati, da so radikalni pristaši bili danes po PaŠićevi avdijenci pri kralju zredno dobro razpoloženi. Ža Pašićem je kralj sprejel v avdijenci St. Radića. Ko je Radić po avdijenci zapustil dvor, so ga obkolili številni novinarji ter naprosili za informacije glede razvoja vladne krize. Rekel jim je: Položaj se razvija normalno. Vse je odvisno od PaŠića. Gre za to, da se skupščina skliče čimprej t. j. 15. t m., ker so na dnevnem redu važne interpelacije. Mandata ni dobil še nihče, verjetno pa je, da ga kdo dobi že jutri. Ob 8. zvečer je skupina novinarjev obiskala Radića v njegovem kabinetu. Izjavil jim je, da se še enkrat skuša doseči, da se čim prej skliče narodna skupščina. Če Pašić pristane na to zahtevo — tako je poudarjal predsednik HSS —. bomo zopet nadaljevali delo z radikali in skupščina se bo v kratkem sestala. Glede zborovanja na Sušaku je Radić pripomnil, da je na Su. šaku v resnici tako govoril, kakor so poročali listi. Rekel je nadalje, da se bo jutri pred 9.30 predpoldne zglasil pri Pašiću in mu predložil zahteve parlamentarnega kluba HSS. Fazna Remce« z zinlloradnlkl BEOGRAD, 6. (Izv.) Danes je prišlo do nepričakovane fuzije med zemljoradniki in Nemci. Joca Jovanović je poslal zborničnemu predsedniku Trifkoviću pismo, v katerem naglaša, da so zemljoradniki in Nemci sestavili skupen poslanski klub v svrho enotnega nastopanja o skupščini. Predsednik tega kluba je Joca Jovanović, predsednik pa Dr. Kraft. Fuzija je torej izključno le parlamentarnega značaja. Notranjepolitični jpreobra« v Romuniji BUK ARE ŠT, 6. Dejstvo, da je liberalna stranka Bratianu-a morala odati oblast generalu Avarescu, ki je voditelj najmanjše opozicijske stranke, ke močno kritizira. Najbolj sta ogorčeni narodna in kmetska stranka, ki izjavljata, da je Avarescu v sporazumu z Bratianu-jem ozozicijo izdal in se z dozdaj vladajočo liberalno stranko pogodil, da bo oblast v danem trenotku zopet vrnil BraUan-u. Zato napovedujeta o-stali opozicijski stranki, narodna in kmetska, generalu Avarescu boj na nož, ki bo v vsej silovitosti izbruhnil 25. maja ob volitvah v parlament. Avarescu pa se je posrečilo odcepiti od narodne stranke skupino poslanca Goldisa, katero je narodna stranka zaradi tega izdajstva izključila iz svojih vrst. ______ Mko-poljsko (sodelovanje VARŠAVA, 0. Ministrski predsednik Skrzynski se odpelje 12. aprila v Prago in ostane tam 14. in 15. aprila. Tukajšnji politični krogi pričakujejo, da se bo ob tej priliki likvidiralo vprašanje prepovedi u-voza živine iz Češkoslovaške na Poljsko in da se obenem končajo v ugodnem smislu trgovinska pogajanja med obema državama. Med bivanjem grofa Skrzynskega v Pragi se bo najbrž trgovinska pogodba tudi že v parlamentu slovesno verificirala. Govori set udi, da bodo ob tem posetu prišle v razgovor tudi važne vnanjepolitične zadeve, ki se tičejo skupnega postopanja obeh držav v zunanjepolitičnih vprašanjih. ===== Aretacij« v Kalkuti V mesto se vrača mir LONDON, 6. Čeprav je tudi včeraj ponoči prišlo v Kalkuti do manjših spopadov med hindujci in muslimani, vendar se pa lahko reče, da se je v mesto že povrnil mir. Včeraj zvečer je bilo po mestu vse mirno, in upati je, da se izgredi ne bodo več ponovili. Policija je imela polne roke dela; dosedaj je aretirala že 300 sumljivih elementov. Trgovine so sedaj spet odprte. • Preteklo noč so hindujci napadli 6 muslimanskih kmetov, ki so gnali v mesto živino. Umorili so dva in ju nato vrgli v neki potok. Ive nesreči no morja _ Dve francoski ladii potopljeni PARIZ, 6. Iz Bordeauxa poročajo, da je parnik «Ville de Paris» trčil pri Pauillacu ob ladjo «Dirette», ki je plula proti Bordeauxu, medtem ko je parnik vozil iz Bassensa v Havre. Sunek je bil tako silen, da sta se obe ladji potopili. Dva vlačilca, ki sta bila poslana na pomoč, sta le z velikanskimi težavami za-mogla rešiti potnike in moštvo obeh ladij. _ Vihar potopil angleški parnik S1DNEY, 6. Angleški parnik «Dorri-go», ki je te dni odplul iz Sidneya, je silen vihar tako močno poškodoval, da se je parnik v kratkem času potopil. Poveljnika in njegovega sina je rešila neka ladja; 34 ur sta se oprijemala pokvarjenega čolna in se borila proti valovom. Od ostlih 22 mož posadke pa ni nobenega sledu. Važne diplomatske listine ukraden« MEKSIKO, 5. Te dni so neznani tatovi vdrli v prostore japonskega poslaništva v Meksiki. Prevrtali so železno blagajno ter odnesli znatno svoto denarja in nekaj zelo važnih diplomatskih listin. Politične vesti POLITIČNI PROBLEMI IN NALOGE POSAMEZNIH SLOVANSKIH DRŽAV. Te dni smo že posneli nekoliko glavnih misli iz članka čehoslovaškega ministra dr.a Beneša o «problemih slovanske politike«.^Radi zanimivosti in važnosti teh izvajanj naj podamo še nekoliko posnetkov. Minister Beneš vidi v rešitvi slovanskih vprašanj, kakor jo je prinesla vojna, temeljni napredek. Potem, ko je podrobno premotril razna navzkrižja med slovanskimi državfemi, ki se imajo še rešiti, in nove probleme treh novih slovanskih samostalnih držav — Poljske, Jugoslavije in Cehoslovaške — razpravlja, kako da ima tudi Bolgarska v svoji slovanski politiki še rešiti važen problem, to je, dovesti narod do spoznanja, da se Makedonija mora prepustiti Srbom, a Bolgarska naj usmeri svoja stremljenja napram Egejskomu morju. Sicer pa naj bi bil — s slovan« skega gledišča — končni cilj jugoslo-vensko-bolgarske politike federacija obeh držav. Dr. Beneš ve, da rešitev teh novih slovanskih problemov ni lahka, vendar pa meni, da so sedanji onošaji manj zapleteni, nego so bili predvojni in da je torej njihova rešitev veliko lažja. Za Jugoslavijo je po mnenj u dr.a Beneša najvažnejša slovanska naloga: politično, upravno in kulturno notranje ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev, rešitev verskega problema, in —-v bodočnosti — rešitev makedonskega problema: asimilacija ali avtonomiza-cija Makedonije z ozirom na to, da se politično more smatrati, da je spor glede Makedonije, — ali za dolgo časa, ali za vedno — že rešen z zadnjo vojno na korist Srbije. Vprašanje Slovencev In Hrvatov v Italiji je treba smatrati kot zgolj manjšinsko vprašanje!! Ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev je za Jugoslovene tudi pred vsem upraven problem. Pred razpravljanjem o centralizaciji, avtonomiji in sličnem, bi morali Jugosloveni pregledati zgodovino slovanskih narodov, zgodovino takozvane slovanske solidarnosti ter si pred očiti vse nevarnosti, ki grozijo Slovanom in Jugoslovenom. Ko se reši to vprašanje sine ira et studio na korist skupnih ^interesov bodočnosti vse države in naroda, se najde tudi podlaga novega, za vse sprejemljivega in razumnega kompromisa med politično idejo centralizacije in upravno idejo avtonomije. Glede Čehoslovaške meni dr. Beneš, naj se slovaški in podkarpatski problem reši v smislu postopne centralizacije z neobhodno potrebnim uvaže-vanjem lokalnih vprašanj. Borba za slovaško avtonomijo v današnji nje obliki je malenkostna brez širših horizontov in brez razumevanja, kaj je Slovanstvo: kakršen je čehoslovaški položaj v Evropi. Vsekako pa ima ma-loruski narod podkarpa,tske Rusije svojo gotovo individualnost in samobitnost, ki se morata spoštovati popolnoma in v vsem. DNEVNE VESTI 1tniei ptfrr t EaHti 3« mrtvih. - Več sto hi* uničenih PARIZ, 6. Iz Kaira poročajo, da je v okraju Tantah izbruhnil velik požar, katerega ves plamen ni bilo mogoče pogasiti. Včeraj zjutraj so našteli že 30 mrtvih. Požar je uničil 612 stanovanj, tako da je kakih 4000 oseb brez strehe. Influenca vRusiJi BERLIN, 6. Iz Rige poročajo, da razsaja sedaj po vsej Rusiji huda influen-Čna epidemija. V samem Leningradu je baje obolelo dvatisoč oseb na influenci. Pojavlja se v novi obliki,, ker udarja tudi v možgane. V raznih krajih Rusije je zaznamovati izredno veliko število poskušanih samomorov. Prijave obilnsklh užitkov Z ozirom na razna povpraševanja od strani prizadetih glede prijave občinskih užitkov, opozarjamo ponovno čitatelje našega dnevnika na naš nedeljski Članek, v katerem je bilo med drugim poudarjeno, da se snuje Zveza društev upravičenih posestnikov s sedežem v Trstu. Zveza bo imela razen drugega tudi namen pomagati našemu ljudstvu z nasveti pri sestavi prijav na komisa-rijat za likvidacijo in ureditev občinskih užitkov. — Čutili smo dolžnost opozoriti naše čitatelje na to, ker se čuje, da hodijo agenti po naših vaseh, kateri se izrabljajoč vznemirjenost prizadetih, ponujajo za sestavo prijave, za katere zahtevajo baje ogromne svote. Kmetje, ne pustite se begati, temveč po-trpite, ker naš list, kakor tudi «Novice», vas bodo obveščali redno in pravočasno p vsem, kar se it če tega vprašanja. Boj za — mir! «Rojaki, ki ste blage volje, položite v teh svetih dneh zbranosti duha in razmišljanja zaobljubo, da boste, vsakdo po svoje, delo-|vali za Vstajenje k ljubezni in miru med 'nami!» S takimi besedami smo zaključili mi svoja velikonočna razmišljanja, j To vzvišeno misel je čehoslovaški mini-1 ster dr. Schiessl, v svojem govoru v parlamentu o ciljih čehoslovaškega «Rdečega , križa» kaj lepo in prepričevalno razpredel, t poglobil in konkretiziral. «Rdeči križ» — tako je začel — hoče biti propagator — vojne, toda ne krvave! Vojne proti dvema frontama. Najprej moramo napovedati vojno sami sebi: proti svojim strastem in pre-'greham! Ce bi vsak posameznik krotil J svoje strasti in pogreške, bi bil že odprav-• ljen velik del sporov in težav, na katerih ' obiluje človeštvo. Kako pravico imamo, da sodimo druge, Če pa sami sebi vse odpuščamo?! Z nekrvavo borbo proti sebi odpravljamo krvavo vojno s sveta!--Tudi nadalje bomo ljudje, ki grešijo. Samo, da bomo manje grešili in zagrešili manj slabega. Strniti se moramo k skupnemu organiziranemu delu — k borbi za javno blaginjo in za mir! To Je naloga Javnega življenja politiko; to Je borba za najvišjo organizacijo naroda in človeštva. Ko se borimo za mir v narodu in človeštvu, ne dopuščajmo, da bi ta naša borba radi njenih sredstev,' postala v zasmeh njenega lastnega cilja.1 Ce se borimo proti lastnemu bratu, naj bo to z namenom, da ga poboljšamo, da mu pomagamo! Toda naš boj se često prevrača v bratomorilno borbo. Ne borimo se, da bi mu pomagali, marveč, da bi ga uničili,' Pobijajmo tako vojno! Boriti se moramo z ljubeznijo da *bomo deležni blagoslova; miru! Drugi sovražnik naš, proti kateremu se moramo boriti, je vse, kar ogroža naše zdravje. In zopet smo mi sami, ki se ogrožamo s svojo nerazumnostjo in nemarnostjo. So pa tudi drugi vzroki, ki so izven nas, ki pa se — kakor uCi zgodovina človeštva — morejo uspešno pebijati. Za borbo proti tema dvema frontama hoče čehoslovaški Rdeči križ svoje delovanje pred vsem osredotočati na mladino. Ta ni še obremenjena od predsodkov, duše naše dece so odprte vsaki lepi ideji. Želim, da bi to delo Rdečega križa nahajalo povsod razumevanje in podporo. Govornik glavnega stana. Rdečega križa — tako je zaključil minister dr. Schissl — je izjavil, da je vera njegove organizacije neomajna. Jaz pa dostavljam, da vera more tudi gore prenašati. Delo, plemenito* blagovestje je to, ki ga je sporočil čehoslovaški minister svojemu narodu kot voščilo povodom praznika miru in Vstajenja. In mi ga posnemljenio s tem večjim zadoščenjem, ker so v skladu ž njim tudi naša izvajanja v nedeljskem velikonočnem pozdravu. Vsi rojaki torej, ki so blage volj^- naj se strnejo v borbi za — mir!__ Priprave za imenovanje poteštatov Rimski list «Giornale d'Italija» prinaša nekoliko zanimivih vesti o izvajanju zakona o poteštatih. Za sedaj je po informacijah omenjenega lista gotovo, da bodo imenovani povodom obletnice Rima (21. aprila) poteštati le za nekatere pokrajine, in sicer za 28 pokrajin. «Giornale d'Italia» pa ne navaja, za katere pokrajine je že poskrbljeno. Med njimi pa je tudi rimska pokrajina, katera dobi 228 poteštatov. (Vseh občin je v rimski pokrajini 282.) Vseh poteštatov bo 7300. Ni Še bilo določeno, ali se bo vršilo ustoličenje s posebnimi svečanostmi ali ne. * Stanovanjsko vprašanje in vlada Kakor je bilo pričakovati, se je vlada odločila, da zopet poseže v stanovanjsko vprašanje, da se preprečijo preveliki pre-tresljaji, ki grozijo radi prehoda iz režima omejevanja v svobodni režim. Kakor javljajo ramski listi je vlada prejela od prefek-tov Že ves tozadevni materijal. Po tem materijalu da je jasno razvidno, da je položaj po vseh večjih mestnih središčih zelo resen, predvsem pa v Rimu, Turinu in Milanu. Odpovedi stanovanj štejejo že na stoti-soče. Istotako resen je položaj tudi z ozirom na zvišanje najemnine. Zahteve hišnih gospodarjev gredo v mnogih slučajih do 100% dosedanje najemnine. Spričo teli razmer je, kakor rečeno, po yesteh iz Rima sedaj gotovo, da je ostalo .moralno vplivanje vladnih organov (pre-fektov) brez zaželjenega uspeha in da bo morala vlada izdati nove tozadevne ukrepe. Vprašanje je le, v kateri obliki bo vla- •EDINOST* V Trstu, dne 7. aprila 1926. da posegla v to kočljivo zadevo. Najverjetnejše je, da tak nov ukrep bo eden in enoten za vso Italijo in ne le za posamezna mesta, oziroma večja središča. Vsekakor — naj se vlada odloči za to ali ono obliko posredovanja, za enostaven preklic zadnjega zakona ali pa kak dodaten pravilnik — v vsakem slučaju bo neobhodno potrebno, da bodi ukrep izdaten, t. j. torej da pomeni dejansko odgoditev izvajanja svobodnega režima, do tedaj, ko bo sezidanih dovolj novih hiš, tako da se bo vršilo svobodno trgovanje s stanovanji brez vsake škode ali nevarnosti za skupnost. ljudsko ititle v Dekanu pred prizivni« M\itm 27. marca t. 1. je dobil pred tukajšnjim prizivnim sodiščem epilog znani proces, ki se je vršil v januarju 1. 1924 pred okrožnim sodiščem v Kopru radi ljudskega štetja v dekanski občini v 1. 1921. Vsebina zadeve je še v spominu. Takratni učitelj v Dekanih, Bogomil Medvešček, je bil obdolžen potvorbe uradnih listin o priliki omenjenega ljudskega štetja, češ da je opisal kot števni komisar Italijane za Slovence ter na ta način potvoril resnično stanje dekanske občine v etnografskem oziru. G. Medvešček je bil tedaj obsojen pogojno na 8 mesecev ječe. Druilvtn« viitt _ Pevsko bralno in godbeno društvo — Zgonik. Danes točno ob 8.30 zvečer pevska vaja. Točno vsi! — Pevovodja. — M. D. P. Trst. Danes, v sredo, se vrši poslovilni večer za tovariše, ki gredo k v.— lir nerabljenih. Ker so mu tatovi že trikrat prevrtali in izpraznili blagajno v pisarni, je ravnatelj .Zadruge trgovcev z jestvinami g. Alojzij Corazza, stanujoč v ulici Ugo Foscolo št. 44, že delj časa nosil zvečer denar domov, misleč, da bo tam varen pred grabežljivimi kremplji zlikovcev. Toda bridko se je motil. Tatovi, ki imajo priznano dober nos, so izvohali njegovo navado in so sklenili, da jo izkoristijo v svoj prid. Čakali so le r. ne prilike. Ta se je ponutjila na velikonočni pondeljek popoldne, ko je g. Corazza šel s svojo družino z doma na izprehod. Pred odhodom je skrbno zaklenil vrata stanovanja. Toda to zlikovcev ni motilo. V njegovi odsotnosti so s pomočjo ponarejenih ključev prišli v stanovanje, ki so ga vestno preiskali. Njihov trud ni bil zaman; v omari v spalni sobi so iztaknili skrinjico, v kateri je g. Corazza hranil ves svoj denar — kakih tiO.OOO lir. Zlikovci so skrinjico brez posebnega truda odprli in izpraznili. Nato so jo nemoteno odkurili. Tatvino je odkril pozneje g. Corazza, ki se je okoli 20. ure vrnil domov in našel stj* novanje v največjem neredu."Nemudoma je pohitel na orožniško postajo in tam javil dogodek. Sedaj si orožniki prizadevajo, da izslede zlikovce, kar pa menda ne bo tako Jahko. Po roparsKsm napada v Pretiranim Podrobnosti tragiinega boja s krvoločnimi tolovaj L - Slovesen pogreb nesrečnih žrtev. O krvoločnem roparskem napadu v Prestranku, ki je tako globoko presu-nil prebivalstvo cele tržaške pokrajine, prihajajo na dan tragične podrobnosti. Finančni stražnik Fazzini, ki se je udeležil krvavega boja z roparji in je bil tudi sam ranjen, ga je opisal tako-le: Usodnega popoldne sem se nahajal v stanici finančnih stražnikov, ki je oddaljena kakih 100 metrov od malega poslopja, kjer ima svoj sedež železniški upravni urad. Ker se okoli 18. ure navadno menjujejo straže, sta bila že nekoliko prej pripravljena v stanici dva oddelka stražnikov, ki so imeli nastopiti službo in nadomestiti tovariše. Okoli 17.45 smo nenadoma začuli več strelov. Kmalu nato smo videli, kako so trije moški planili iz železniškega upravnega urada in se spustili če* železniške tire v divji beg proti meji. Mi smo takoj zaslutili, da se je pripetilo nekaj nenavadnega, zato smo se brez obotavljanja spustili za bežečimi in jih zasledovali. Od časa do časa so se tolovaji obrnili ter izpalili na slepo več strelov iz revolverjev. Zasledovanje je bilo tako naglo in burno, da ni nihče mogel z gotovostjo dognati, koliko je bilo roparjev; nekateri trde, da jih je bilo pet, drugi pa so videli samo tri. Hkrati so roparji prenehali streljati in jo udrli po nekoliko strmem pobočju navzdol proti Pivki. Pretekli so široko, nezaraSčeno ravnino, ki se razprostira v obliki polkroga do mesta, kjer tvori reka ovinek, prebredli vodo ter se na drugem bregu poskrili med drevesa in grmovje. Tedaj so se zasledovalci ravno bližali ravnini, ki ni nudila nikakega zavetišča pred kroglami tolovajev, ki so neprestano frčale Čez reko. Morda nehote so roparji zvabili zasledovalce v pravcato past. ^ Medtem se je pridružilo stražnikom tudi več miličnikov in železniških uradnikov, med katerimi je bil tudi Ugo Del Fiume. Ti so hoteli roparje obkoliti, ker so menili, da jim bodo le na ta način prišli do živega. Stražniki in ostali zasledovalci so se pričeli previdno plaziti proti roparjem, ki so neprestano streljali. Toda niso več streljali na slepo srečo. Najprej se je pod njihovimi kroglami zgrudil finančni stražnik Pizzutti, kmalu nato pa sta padla drug za drugim njegova tovariša Bar-letta in Tempesta. Tedaj je Del Fiume planil pokonci ter pričel vzpodbujati tovariše k napadu na roparje. Toda nenadoma je obmolknil, pritisnil roke na prsa in se zgrudil na tla mrtev. Roparja, skrita med grmovjem, sta streljala dalje s peklensko vnemo, kakor obsedena. V svoji slepi besnosti pa nista zapazila, da je finančni podbrigadir Barresi pregazil reko in ju napadel od strani, dele čez nekaj Časa, ko je eden izmed nju — bil je kakor se je pozneje izkazalo, Molk — začul strele od tiste strani, se je obrnil in vzel Barresija na muho. Toda podbrigadir se je dobro skril in njemu namenjeni roparjevi streli so zgrešili cilj. Končno je Molk, očividno razkačen, da Barresi še vedno odgovarja na njegove strele, zavpil: «Strahopetec, ali nisi še umrl?» Medtem sta padla ranjena tudi finančna stražnika Cassano in Fazzini. Toda krvavi boj se je bližal k svojemu koncu. Streli roparjev so postajali čim-dalje redkejši in kmalu so popolnoma utihnili. Tolovaja sta bila mrtva. IsM raztelešeni«. V pondeljek popoldne so bila trupla ubitih tolovajev in nesrečnega uradnika Del Fiume raztelešena v mrtvaški kapelici v Slavini. Zdravnika — izvedenca dr. Alfred Vagliano in dr. Fran Gruden, ki sta izvršila to operacijo na truplu nesrečnega Del Fiume, sta ugotovila, da je smrt nastopila radi rane na prsih; krogla je predrla pljuča in srce. Smrt je morala biti hipna. Kmalu potem sta ista zdravnika skupno s kolegoma doktorjema Gentilli in Sozio raztelesila trupli umorjenih roparjev. Molk je imel pet ran na glavi in ena na trebuhu; vse rane povzročene od krogel iz pušk, so bile smrtne. Vilharju sta dve krogli prebili glavo, ena mu je preklala brado, četrta ga je pa zadela v levi bok. Po raztelešenju sta bili trupli Molka in Vilharja prenešeni na pokopališče, kjer je grobar medtem izkopal skupen grob. Tolovaja sta bila pokopana popolnoma naga, ker je oblastvo zaplenilo njuni obleki, ki ju bodejo rabili kot do-kazilni materijal pri preiskavi. Včeraj popoldne se je vršil pogreb dveh nesrečnih žrtev tragičnega dogodka, uradnika Uga del Fiume in finančnega stražnika Dominika Tempesta. Pogreb je bil izredno veličasten. V žalnem sprevodu so nosili okoli 100 vencev, poslanih od raznih vojaških in civilnih oblastev, Železniške uprave, raznih patrijotičnih udruienj, sorodnikov in prijateljev pokojnikov itd. Za krstama so korakali oddelki finančnih stražnikov, orožnikov, četnikov državne milice, za njimi pa se je vila v sprevodu velika množica občinstva. Razen drugih osebnosti in zastopnikov raznih oblastev so se udeležili pogreba tudi tržaški prefekt gr. uff. Gasti, kve-stor comm. De Martino, poveljnik legije finančnih stražnikov polkovnik Laria, poveljnik železniške državne milice gen. Ragioni ter zastopniki poveljnika armadnega zbora, divizijskega poveljnika in tržaške občine. Varnostno oblastvo nadaljuje z mrzlično vnemo poizvedbe in preiskavo o strašnem zločinu. Orožniki, finančni stražniki in miličniki neprestano raziskujejo in nadzirajo pokrajino ob meji, posebno pa gozdove na Javor-niku, v katere so se najbrž skrili ostali tolovaji. Izid preiskave pa ni znan, ker so oblastva v tem oziru zelo rezervirana. Gospodarstvo« Tržaška kmetijska družba v Trstu )• prejela zopet novo zalogo svežega in zajamčenega semena iz Nemčije. Krmske pese rdeče Mamut in rumene Eckendorf, mirnov za krmo, zelja Brun-švicarskega, majarona, špinače, vrzot, pe-teršilja in novo izbero cvetličnega semena. Trave in detelje Najboljše kakovosti, preiskane in za« JamCene brez predeniee. Umetna gnojila Mešanico za krompir Že pripravljeno po 30 lir za 100 kg. Čilski solit« najbolj pripraven za spomladansko i datno gnojenje. Vzpodbuja raščo vsem rastlinam, posebno žitu, krompirju, oši-belim in mladim trtam in vsem vrtnim rastlinam. Razno vrtno in poljsko orodje, pluge, slamoreznice itd. Škropilnice znamke «Vermorel» originalne, Ferari in drugih domačih znamk. Pložne glave Te dni nam dospe iz Češke kakih 100 komadov plužnih glav za lesene gredlje. Kdor se zanje zanima, naj si jih ogleda koncem prih. tedna v naših skladiščih. Krmila Orehovo in sezamove tropine mlete in v kosih odpošiljamo tudi po naroČilu po železnici; laneno seme, klajno apno itd. Gornje blago imaju v zalogi naši zastopniki v sledečih krajih: v Sežani: v trgovini Goljevšček; v Rodiku: g. Ivan Ceh; ▼ Dolini: g. Josip Jerjan; v Boljuneu: g. Ivan Kraljič. Za blago, katerega nimajo v zalogi slučajno naši zastopniki, se lahko pri njih PRVA ŠOLA za krojenje, šivanje, vezenje, izdelovanje klobukov in rož. Via Lava-toio 5, adpretje b. marca. Donda Klampfe-rer. 491 VČERAJ zjutraj se je zgubil na poti med Lokvijo In Bazovico paket z oblekami. Najditelj je naprošen, da ga odda šoferju korijere Bistrica — Trst. 480 SESALKO za vino, s skoraj novimi crvmi, proda po ugodni Ouagliata, Gorica, via Salcano 21 435 VINCE dobro vsem ugaja katerega po ceni v Trnovem Fr. Grilj prodaja. 473 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče, Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 20. 4HH POMLADNO ZDRAVLJENJE. Suiilojod Trpoški sok izdelan v lekarni C.astella-novich, Trst via Giuliani 42, posebno priporočljiv za starejše proti poapnenju žil, revmatizmu in vsem drugim boleznim, ki izhajajo iz krvi, ker vsebuje joduro in je vsled tega izborno čistilno in kre-pilno sredstvo. Popolno zdravljenje 6 steklenic. Steklenica stane 11. Dobiva s« samo v lekarni Castellanovich. 487 BABICA, avtorizirana. diplomirana, sprejema noseče. Ade!e Emerscliitz-Sbaizero. Farneto 10 (podaljšana Ginnastica), lastna vila, telefon 20-fi4. 4M ZOBOZDRAVNIKI AMBULATORIJ Trst, Via Sette fontane ti 6 od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure Ljudske cene. 430 Ljudske cene. DAROVI Namesto venca na grob blagopokojne ge Rozalke Durjeve iz Rakitnika, daruje gospod Fran Dekleva trgovec v Slavini Lit. 100.— za «Šolsko društvo«. Pokojnici blag spomin, darovalcu srčna hvala! Gostje na «botrinji» katinarskih zvonov so nabrali Lit. 200.— in sicer darujejo po 50.— lir za refekcijo otroškega vrtca v Ro-cvlu, za podružnico «Sol. društva» v Loli jer ju, za podružnico «Šol. društva« pri Sv. Mar. Magdaleni in za centralo «Sol. dru-Štva». Zavedni Rocolčani so nabrali 100.— lir in sicer 50.— lir za refekcijo otroškega vrtca v Rocolu in 50.— lir za «Šolsko društvo« (denar hrani «Šolsko društvo«). — Splofno slovensko iraško društvo v .Gorici je prejelo v svoje dobrodelne namene o priliki prodaje pozlačene oljke sledeča darila: Po 25 lir: gg. notar Cibej, dr. Kraigher, dr. Medvešček, dr. Milič, dr.Pod-gornik, Povh France. Po 20 lir: gg. Bisail-Kranc, dr. Gaberšček, tvrdka Hribar, dr. Marmolja, dr. Orel, PetrovčiC Terezija, Rudolf Valentin, Ravn. Smole, podravnatelj Štrekelj. Po 15 lir: Brajša Štefka, Cuk E-lija, odv. Mašera, Mavrič Andej, Podgor-nik Josipina, Sivec Helena, dr. Šfiligoj. Po 10 lir: Bratje Abuja, Bevk France, Bre-ščak Anton, slaščičarna Bratuž, Cernigoj Pavla, Cubej Ivanka, Dominko Marija, Dekleva Ivanka, Eržen Terezija, Gorkič Fr., JČomac Josipina, KoršiČ Polda, Katoliška knjigarna, Koudelka, Kuštrin, trgovec, Leban-Koren, LevpuŠček Rudolf, Lokar Kristina, Lukežič Kornelija, Marmolja, trgovec, ing. Mikuž, MozetiCeve, dr. N. N., N. N., ing. Pegan, preč. Podobnik, Povšiče-vi, notar Premrou, vitez Pgmožič, RavniK Avgust, Saksida Rudolf, Saunig Bruno, Saunig Franc, prof. Sivec, Sket Katarina, Sfiligoj, trgovina, Vitez St., dr. Tonkli, Ujčič V jeko. Po 7 lir: g. Ušaj Just. Po H lir: Berbuč Jelica, Podgornik Marica. Po 5 lir: dr. Besednjak, Brešan Marija, Cerne Janko, Dekleva, Fiegel Marija, dr. Gruden, Golja Andrej, Hrovatin Ksist., Kerševani Ber-ta, Klančič Peter, Kozman Avgust, Križ-man Ignacij, LavrenČiČ Any, Malnaršič J., Mervičeva, Mušič Gizela, Mikluš Bruno, MikluŠ Zora, Neimenovana, Orel Stanko, Pavletič J., Pazdera Fanina, Plesničar, Podgornik Zofija, Rudolf J., Reščič Olga, svetnik Rutar, Rutar Marija, Smrekarje-va. Sfiligoj A., Sobanova, Stojkovič J., Ter-pin J.. Vendramin Stanko, VertovČeva, Vončina I. Po 4 lire: Šuligoj Helena. Po 3 lire: Jug N„ Ua, dr. N. N. Po 2 liri: G. G., Kozman, Makuc Eliza. Po 1 liro: Bavcono-va, Bratuževa, Cenden M., tvrdka Marvin-Fiesrl — Vsem darovalcem prisrčna hvala. Odbor. Borzna poroflla, DEVIZE: Trst, « aprila ArasUrdav od 900 — d* 1000 — Belgija «d 93 —do 95.—, Pari* 8(5 25 do 86.75 Lomrien od 120,h7 do 130.97 ; New York od 24.£0 do 24.90; Španija od 319.— do 36'.— : Švica od t 478- do 460.- : A tone od 32.50 do 33.50; Berlin od 591.— do 594.— ; Bakaroit od 10.— do 10.60 Prag« od 73.60 do 73.85: Ogrska od 0.0343 do 0.0361; Daaaj od —.850 do -.3^3; Zagreb od 43.70 do 43.35. Renodijsko obveznic« 71.20. VALUTE: Trst; 6. aprila. Avstrijske krone od 0.0348 do 0.03£2 : dinarji od 43-25 do 43.75; dolarji od 21.70 do 24.85; novci po 20 frankov od »3.— do 9V— funt Sterling od 120.76 do 120.95. | MALI OGLASI | Tržaška posojilnica in hranilnica re^lstrovsnft zadruga z omejeni u poroštva a uradu!« v tvoji lastni hiš) ulica Torrcbianca 19, 1. nadst. MIZARJI se iščejo, Budihna, Opčine 157 492 SOBA, ineblirana, z električno razsvetljavo, prijazna se odda. Pojasnila v via Gat-teri 27 vrata 7, od 12—14. 488 MLAD HRVAT išče za pouk v matematiki, gospodično z visoko šolo. Naslov pustiti pri upravništvu. 490 IVAN KACIN, Gorica, P. Tommaseo 29 (Piazzntta), tovarna glasovir jev, harmonijev, orgel- UglaSevanJe in popravljanje po najnižjih cenah, zajamčeno. Prodaja na obroke. Cenik brezplačno. 365 Sprejema navadne hranilne vlog« na knjižice, vloge na tekoči račun in vlog« za čekovni promet, ter jih obrestuje mrpo4%^m večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema „Dinarje" na tekoči račun In }itt obrestuje po dogovoru. C a vek od vlog plača zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostne celice (safe) Uradne m za stranke od 87*, do 13 In od 16 do 18 Ob nedeljah Je urad zaprt. Štev. teleff. 25 - 67. tlojstarejsr slov. denarni zavod Oospoctorsko-posojilno in konaumno društvo v Bazovici naznanja lužno vest, d« je danes. 6. aprila, ob 16.30, po kraiki in mučni bolezni preminul večletni odbornik g- Anton Grgič posestnik Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v čelrlek popoldne iz Mogdalcnske bolnišnice na pokopališče v Bazovici. BAZOVICA, 6. aprila 1926. Hlekarskii zadruga na Prestranku vabi na redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo, dne 11. aprila ob 14. url v zadružnem prostoru. DNEVNI RED: 1. Poročilo načelništva in nadzorništva. 2. Potrditev računov za leto 1925. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Volitev izžrebanih članov načelništva in nadzorništva. 5. Slučajnosti. Prestranek, dne 3. aprila 1926. (444) NAĆELN1ŠTVO. lnserirajte o „Edinosti" Zobozdravnik Med. D. dr. D. Sardoč iLfej specijalist za ustne in zobne bolezni pcrfekcfjonlran na dunajski klfnlki ordinira v TRSTU Via M. R. Imbriani 16,1. (prej fia S. Giovaonf) od 9-12 in od 3-7 321 KRONE po L> 2.10 komad Halo, mm, platio. ZB-kroRSke zlati imu kupuje In plačuje po najviSjili cenaii Albert Povh — urarna Trat« via Hauini 4« 318 PODLISTEK JULES VERNE: (45) Skrivnostni otok S tem je bilo imenovanje vidnih in poznanih točk otoka izvršeno, kar je Se manj-, kalo, bi se imelo dopolniti pozneje, o priliki; nadaljnih raziskavanj in razkritij. Lega otoka z ozirom na strani neba je inženir po stanju solnca približno določil. Zvezni zatok in Lepi razgled sta bila na vzhodu. Sele naslednjega dne je opazoval natančneje čas solnčnega vzhoda in zaho- j da. Določil je smer poldnevnice, in dobil tako severno točko otoka, zakaj vedeti je treba, da stoji solnce nad južno zemeljsko poloblo ob času kulminacije natančno proti g severu, nad severno poloblo pa ravno na-j sprotno. ! Vse ie bilo izvršeno in naseljenci so se pripravljali, da nastopijo pot navzdol in se ,vrnejo h kaminom, ko je Pencroff vzklik-nil: «Ali smo na glavo }>adU! — Cemu pa? je vprašal Gedeon Spilett, ki je že zaprl svojo beležnico in se pripravil na odhod. — «Kaj pa otok, ali mu ne damo imena?« Harbert je predlagal, da bi ga imenovali po inženirju, čemur so vsi pritrdili razen Cira Smitha, ki je to takoj odklonil in rekel: «Ne, krstimo ga po enem naših velikih državljanov, dajmo mu ime onega, ki se bori za nerazdeljivost svobodnih ameriških držav, — imenujmo ga «Lincolnov otok!» Trojni hura se je razlegel v odgovor inženir jevemu predlogu. Ta večer so se novi naseljenci veliko pomenkovali o svoji daljni domovini, govorili so o strašni vojni, ki je nudila s krvjo domačo zemljo; niti trenotek niso dvomili o tem, da bo jug podlegel, da mora zmagati stvar severa zastava pravičnosti po Grau- tovi in Lincolnovi zaslugi! To je bilo 30. marca 18G3. Oni pač niso slutili, da se bo šestnajst dni pozneje pripetil v VaŠingtonu strašen zločin, da bo na veliki četrtek Abraham Lincoln padel }>od smrtnonevarnini svincem fanatika! Dvanajstvo poglavje. Še enkrat so se naseljenci Lincolnovega otoka razgledali, obšli še enkrat odprtino kraterja, a pol ure pozneje so bili že na prvem stopnišču in v svojem taborišču. Pencroff je dejal, da je čas zajtrka in o tej priliki je prišlo v razpravo tudi vprašanje o regulaciji ur Cira Sinitha in poročevalca. Kakor je znano, je Gedeon Spilett svojo uro očuval pred morjem, ker je poročevalec padel na pesek iz območja valov. Nikdar ni pozabil naviti svoje izvrstne ure. Smithova ura pa se je očividno ustavila in ves Čas stala, odkar je ležal na sipini. Zdaj jo je inženir vnovič navil in jo postavil na deveto uro. Cas je določil približno po solnčni višini