«554 A 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA P.P.126 66001 KOPER urtSKI DNEVNIK Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 165 (10.077) TRST, petek, 14. julija 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra ma v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. CK PSI K ZNAMENJU_ ZADOVOLJSTVA ZARADI DOSEŽENIH_ USPEHOV Craxi: Izvolitev Pertinija pomeni zmago politike narodne enotnosti Zahvala vsem strankam, ki so podprle socialističnega kandidata Izjemoma tajnik PSI ni polemiziral z republikanci in komunisti RIM — Lahko mirne duše zapišemo, da je zasedanje socialističnega entralnega komiteja spominjalo na zborovanje «povratnikov» z zma-gcvite vojne. Craxi pa je kot Napoleon obšel svoje čete in ugotovil, da ®u ie vojska tokrat še bolj čila in strnjena kot kdajkoli prej. Kot vsak Ponosen zmagovalec pa je Craxi celo čutil potrebo, da izkaže poražen-eem vse zaslužene časti in zato tokrat ni polemiziral z La Malfo, ki težnje dni bil običajna tarča socialističnih napadov. Kii .sej* centralnega komiteja je •o čutiti predvsem olajšanje, da socialisti spet v središču politič-e Pozornosti. Minili so časi manjvrednostnih kompleksov, ko je PSI '*» uklenjena v spone leve sredine , no Je na njeni levici bohotno ra-'a m*>č komunistov. Sedaj je PSI pravijo - ki vihti bič in vse Politične stranke skrbi predvsem e-°i kaj bodo sedaj storili socialisti? Res, kaj bodo storili? Bodo mor-a Počakali, da komunisti zagazijo močvirje sodelovanja z demokri-Jani jn bodo nato prevzeli zasta-,0 vodilne stranke na levici? To je šlf2 dy°ma ena najiskrenej- želja od turinskega kongresa da- lje. Bo mar PSI predstavljala «os» alternativnega zavezništva proti KD? Tega Craxi noče povedati. Zaenkrat pravi, da »politika rdečega nageljna raste, ker je prav tako.* In dodajajo: «Ncčemo razbiti ustaljenih prijateljstev in zavezništev, toda vsak ima pravico do lastnega značaja.* Predvsem pa se radi sklicujejo na neomadeževano in odločno figuro predsednika republike ter poudarjajo: «Socialisti smo os demokracije.* V stranki pa se je medtem dokončno uveljavila drugačna «os»: tista, ki povezuj.* nekdanjo strankino desnico š Craxijem na čelu in PO SREČANJU S PAVLOM VI. IN PERTI NI JEM Willy Brandt včeraj odpotoval iz Italije mlajšimi Lombardijevimi pristaši, kot so Signorile, Cicchitto in drugi. Mnogi so že poskusili razbiti to os, da bi v kali zadušili nove dinamične težnje sedanjega vodstva PSI. Zadnji je bil na vrsti republikanski tajnik Biasini, ki se je skliceval na Lombardijeve izjave in spraševal, kako je mogoče združiti pojme kot so Craxijeva »revizija alternative* z Lombardijevo željo, da bi v Italiji prišla na oblast vlada enotne levice. Na seji CK PSI nihče ni hotel odgovarjati na to vprašanje. «Te polemike so preveč malenkostne,* je dejal Craxi, da bi «nam skalile srečo.* Celo bivši Craxijevi nasprotniki ne vedo kaj in ploskajo tajniku. Edino Manca je vodstvo stranke o-pozcril pred nevarnostjo, ki jo predstavlja »obnovljena vodilna vloga KD*. Balzamo pa je potrdil Lombardijevo obljubo listu »Repubblica*, da se PSI ne bo nikoli več vrnila v vlado leve sredine in če bo šla v vlado bo skupaj s komunisti. Signorile pa je poudaril, da PSI noče destabilizirati italijanskih ravnotežij, nasprotno je prav Pertinije-vo predsedstvo prvi znak, da se v Italiji nekaj «sedaj obrača na bolje*. Vedeti je treba, poudarja podtajnik stranke, da je glavna nevarnost za izbruh morebitne krize prav paraliza vladne dejavnosti. Na koncu je CK PSI soglasno o-dobril dokument, v katerem se zahvaljuje vsem, ki so prispevali k izvolitvi socialističnega predsednika republike (Pertini je med drugim poslal zasedanju toplo brzojavko). Craxi je s tem v zvezi dejal, da je glavni uspeh PSI ta, da je javno dokazala, da se je v družbi končala popolna hegemonija KD. Vsekakor pa je priznal, da sc v KD premika nekaj pozitivnega, saj ni oporekala socialistični kandidaturi. Socialisti »cenijo* zadržanje komunistov, ki so bili v tej bitki dosledni, zahvaljujejo te pa socialdemokratom, demoproletarcem, PdUP, radikalcem in drugim. Končno se je Craxi »dolžnostno zahvalil* tudi liberalcem in republikancem. S tem v zvezi je celo republikancem ponudil roko sprave, saj je za radijska poročila dejal: «Saj ne mislimo na tridesetletno vojno z njimi.* MINO FUCCILLO «Vrh» izvedencev vladne večine o možni amnestiji RIM - Izvedenci strank vladne večine so včeraj razpravljali o a-mnestiji in znižanju kazni, ki naj v jo podelil predsednik republike Pertini na osnovi vladnega osnutka, ki bi ga odobril parlament prc I po- letnimi počitnicami. S tem v zvezi velja poudariti, da so načelniki parlamentarnih skupin obljubili, da lx>-do po potrebi tudi odložili za par tednov počitnice, le da bi bila amnestija pravočasno odobrena. «Vrh» izvedencev s pravosodnim ministrstvom vsekakor še ni obrodil dokončnega uspeha. Vsi predstavniki KD, KPI, PSI, PSDI in PRI so se namreč načelno strinjali, naj bi amnestija črtala vse prekrške, za katere je predvidena kazen treh let ječe in znižanje kazni za dve leti za ostale prekrške. Spori pa so nastali v zvezi s tem, kateri prekrški naj bi bili izključeni. KPI je namreč zahtevala, naj bi amnestija ne veljala za prekrške proti javni upravi (goljufije, črne gradnje, onesnaževanje), medtem ko naj bi KD vztrajala na nasprotnem stališču. Izvedenci so zato sklenili, na se o tem izrečeta vlada in parlament. Pertini na seji višjega sodnega sveta RIM — Predsednik republike Pertini se je včeraj udeležil seje višjega sodnega sveta, kateremu, kot predvideva ustava, tudi predseduje. Predsednika je z dolgim aplavzom pozdravilo 33 članov sveta, nato pa sta minister za pravosodje Bonifa-cio in podpredsednik sveta Bache-let imela krajša pozdravna nagovora. Oba sta izrazila zadovoljstvo zaradi Pertinijeve izvolitve in podčrtala dejstvo, da je to prvi predsednik, ki je bil izvoljen na podlagi širšega sporazuma med demokratičnimi strankami. Bachelet pa je poudaril tudi še nerešena vprašanja, ki zavirajo redno delovanje italijanskega sodstva. Sandro Pertini se je v svojem govoru predvsem zaustavil pri vlogi sodstva v italijanski demokraciji in posebno poudaril, da mora slednje postati važen faktor v splošnem boju proti nasilju za zaščito svobode in miroljubnega sožitja. Višji sodni svet pa mora postati središče pluralizma, ki je potrebno tudi v sodstvu, da se uveljavijo tista načela pravice, ki morajo biti last vsakega državljana. Pertini je svoj govor zaključil z obljubo, da si bo kot predsednik višjega sodnega sveta prizadeval za dokončno reševanje vseh pekočih problemov sodstva. RIM — Železničarski sindikati so uradno potrdili preklic stavk, ki so jih bili napovedali za obdobje sredi julija. To pa zato, ker je bil na pristojnem ministrstvu dosežen okvirni sporazum o novi delčvni pogodbi, o kateri se sicer morajo še izreči delavske skupščine. DVA DELAVCA MRTVA IN SEDEM RANJENIH PRI EKSPLOZIJI V MILJSKI LADJEDELNICI Včeraj okoli prišlo izgu- miljski ladjedelnici Alto Adriatico do silovite eksplozije, Pri kateri bila življenje dva delavca, sedem pa je bilo ranjenih. Eksplodirali so plini, ki so izhlapevali v sveže prepleskanem podpalubju splava ob pomolu. Silovit pok so slišali po vsem mestu in tudi v bližnji okolici ter je v Miljah in okolici povzročil preplah med prebivalstvom. Namestnik državnega tožilca dr. Staffa je zaradi morebitnih odgovornosti sinoči izdal tri sodna obvestila. Na sliki prizorišče tragedije. Poročilo na zadnji strani SODIŠČA V KflLUGl IN VILNJUSU SE NE MENIJO Zfl OGORČENJE NAPREDNIH SIL Sovjetska oporečnika Ginzburg in Piatkas sta bila obsojena na težko zaporne kazni Javni tožilec zahteval za Ščaranskega obsodbo na 15 let odvzema svobode MOSKVA — Kolesje procesov za zaprtimi vrati proti skupini oporečnikov melje neusmiljeno. V Kalugi je porotno sedišče obsodilo Aleksandra Ginzburga na osem let odvzema svobode ter Internacije v posebnem korektivnem zavodu s strogim režimom. Pri tem je porota pripomnila, da ni upoštevala zahteve javnega tožilca po «dcdatni kazni* treh let prisilnega bivališča, češ da je Ginz-burgu priznala olajševalne okoliščine, predvsem dejstvo, da je oče dveh zelo mladih otrok. Porota naj bi Ginzburga spoznala krivega širjenja protisovjetske propagande ter finansiranja (iz «Solže-nicinovega sklada*) skupnih nasprotnikov sovjetskega sistema, med katerimi naj bi bil tudi neki nacistični morilec. Kot običajno je težko preveriti resničnost teh obtožb, saj je prcces potekal za zaprtimi vrati, pa tudi sama formulacija obsodbe je zelo meglena. V njej omenja porota nekega nacističnega morilca: kdo je, kje je, kako mu je ime? Tega sovjetsko sodišče ne pove in se glede morebitnih dokazov in indicev izmika vsaki konkretni navedbi. Glede «milejše» obsodbe in olajševalnih okoliščin, zaradi katerih \v!n^ ~ Zahodnonemški kancler L,. 3f, Brandt je včeraj popoldne za-il štiridnevni obisk v Rimu, od ie d1 odpotoval v Pariz. Zjutraj J® Rrandta sprejel papež Pavel VI. " Se, z njim zadržal v daljšem in PDsrčnem razgovoru, nato se je biv-sta -ck>r podal na Kvirinal, kjer izm S’ s Predsednikom Pertinijem w?njala mnenje o najvažnejših ^narodnih vprašanjih s posebnim Udarkom na pobudah za rešitev ',,!)ievzhodne krize. Brandt, ki je bil v Rimu kot vctsednik »Komisije za mednarodna lt!»^ania razvoja*, je na tiskovni nferetici na letališču Ciampino izr • dru8'm poudaril, da papež ni 10 a2l| samo zadovoljstva nad de-,,;anjem te komisije, ampak je o-konkretno pomoč, saj ko- jv»: ., ‘»vuRicillU pvnuvv, oaj gt ?.va zasleduje iste cilje kot Sveta "ca, to je zmanjšanje globokih ločujejo bogate in revne y*Hk, ki države. Gl^je srečanja s Pertinijem pa je vh ** • da sta obravnavala tudi zasanja odnosov med vzhodnimi in ‘godnimi državami. O Pertinijevem gfnu sovjetskemu predsedniku Jjevu, v katerem je italijanski "Oosednik izrazil svojo zaskrbi!e- host na> Mo- sedanjimi procesi v kda".’ jv Brandt omenil, da marsi-bua a"ko zaleže tudi zasebna po-Bra j ^.a vsak način, je dodal , andt, je Pertinijev korak parnem- IH M Ui'4-1 nrv7ftr- Brandt Vsak način’ je _ 'n v Moskvi morajo biti pozor-"a dejstvo, da Pertini ni vsakd rlai- P°'"ična osebnost, ampak so-Bo k bivši partizgn, ki se je dol- Američan v Zahodni Nemčiji Jimmy Carter dospel na svoj prvi dvodnevni urndni obisk v Bonn (Poseben ilrpis) BONN — Predsedniško letalo, ki se je z Jimmyjem Carterjem, njegovo soprogo Rosaiyn us številnim spremstvom sinoči spustilo na letališče Bonn - Koln je pričakal samo šef tukajšnjega protokola. Rdečo preprogo za ameriškega pred-sednika, ki prvič prihaja v ZR Nemčijo, bodo razgrnili šele dapes zjutraj na prostranem dvorišču v rezidenci zahodnonemškega predsednika Walterja Scheela — vili Hammerschmidt. Nenavaden scena rij Carterjevega nočnega prihoda v malo prestolnico ob Renu gotovo ni zunanji izraz stanja odnosov med obema najpomembnejšima zahodnima partnerjema. Nekai na je najbrž le na tem, da bo obisk a-meriškega predsednika minil manj v uradnih pogovorih s tukajšnjimi politiki in bolj v poskusih kosr.ak-tiranja z ljudmi «kot H in jaz-*, s katerimi se bodo Carter na lastno željo srečal v Frankfurtu in v zahodnem Berlinu. Razgovorov s formalnim gostiteljem Walterjem Sclteelom so v nabitem programu predvideli samo pol ure. s Schmidtom pa se bo Carter pogovarjal samo dve uri. Ali tudi dejstvo, da je veliko težavo le izustil toliko priča- kot pa da se dopolnjujejo. kovana besedo «Jimmy», potem ko ga je Carter že od prvega trenutka imenoval za »svojega prijatelja Helmuta*. Ne glede na to ali sta si možakarja drug drugemu všeč ali ne, dejstvo je, da osebni odnosi med državniki vendarle samo v manjši meri vplivajo na realno sta nje odnosov med državami. Ko gre za Američane in zahodne Nemce je več kot dovolj dokazov za to, da so njihovi interesi prej nasprotni V zadnjem letu so toih v ospredju različna mnenja ZR Nemčije in ZDA o vzrokih gospodarske stagnacije in različni »recepti* ko je šlo za dilemo, kako oživiti zahodno gospodarstvo in ali je usklajeno gospodaril mogoče prej doseč' s po- sko go hn -1 . . t’11' • j 010 dve lin. Ali lUlll to proti iašizmu. Važno je, da ^meriški predsednik odklonit obisk revno to pismo prvo uradno de- blka6 nove^a italijanskega predsedstva sliki Willy Brandt s pred-uf aiaom republike Pertinijem. Te-l*f°to ANSA). RIM - Vse kaže, da bo avgusta riB|.®f)jska doklada poskočila za na-ibe« i. |x-t točk, kot prejšnja tri-dr '®cj,a* kar tudi dokazuje, da je raJphja ohranila dosedanji ritem na-tisb Un'a R°l Por°da državni sta j .toni zavod so se cene temeljnih juniju zvišale za 0,8 odstot-v t: j° le za spoznanje manj kot Prejšnjih mesecih. Jj°brin v 8- k»r jcTie v kanclerjevi zasebni hiši v Hamburgu, kamor sta pred njim prišla Leonid Brežnjev in pred kratkim francoski predsednic Giscard, kaže na to, da stojijo njune medsebojne osebne simpatije na bolj trhlih nogah? Tiskovni predstavnik boaske vlade, državni sekretar Klaus Boeling, je v zadnjem pogovoru s tukaj a-kreditirammi novinarji ooudaril, da so ugibanja o nekakšni napetosti med obema državnikoma povsem neutemeljena. Helmut Schmidt je baje med svojim zadniim obiskom v Beli hiši, ko se je mudil na vrhunskem sestanku NATO pakta, z Končani pogovori Vane«-Gromiko ŽENEVA — Dvodnevni ameriško - sovjetski pogovori v Ženevi so omogočili, da so bili storjeni novi koraki na poti k boljšemu razumevanju stališč obeh strani glede omejevanja o-fenzivnega strateškega orožja (SALT 2). Tako sta ob konc pogovorov, ki so trajali skupno dvanajst ur, izjavila ameriški državni tajnik Cyrus Vanče in sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko na improvizirani tiskovni konferenci v veži sovjetske ambasad** v Že ne vi. Ministra nista šla v podrobnosti o vsebini pogovorov, povedal pa sta, da se bodo pogajanja v Ženevi nadaljevala na tehnični ravni, medtem ko se bosta Vknce in Gromiko st sestala septembra v New Yorku. Na vprašanja časnikarjev o procesih v Sovjetski zvezi je Vanče odgovarjal izmikajoče, Gromiko pa je časnikarjem kar zabrusil: «To je naša notranja zadeva, ki vas ne sme zanimati.* , močjo «lokomotive» ali pa «konvoja». Na drugem mestu med spornimi vprašanji je še vedno tleči nesporazum o načelih miroljubne uporabe atomske energije, ker Američani ljubosumno čuvajo svoj atomski monopol in so ga prav letos poskušali zacementirati z novim zakonom o neproliferaciji atomske tehnologije, zahodni Nemci pa Washingtonu za hrbtom pridno trgujejo z nuklearnimi elektrarnami. Tretje ii zadnje zaokroženo področje, na katerem . j strateški interesi in taktični nastopi Američanov in zahodnih Nemcev v bistvu različni, zadeva odnose Vzhod-Zahod. Uradni Bonn je samo s »polovico srca* podprl Carterjevo kampanjo za zaščito človekovih pravic, zavedajoč se, da je mostove v dialogu s Sovjetsko zvezo in drugimi vzhodnoevropskimi državami veliko lažje rušiti, kakor pa graditi. Carterjev obisk v ZR Nemčiji bo gotovo ostal v posebno trajnem spominu tukajšnji policiji. Njegovo gibanje po Bonnu bo nadziralo 13 tisoč varnostnikov — največ doslej -ki jih bodo pripeljali iz cele države. Podobno bo v Frankfurt : in Wies-badnu, kjer bo obiskal enote tukaj stacionirane ameriške vojske, ter v zahodnem Berlinu, kjer bo govoril na zborovanju pred okoli tisoč dobro izbranimi in skrbno preverjenimi «navadnimi ljudmi*. IVO VAJGL DAMASK — Generalni .ajnik OZN Kurt Waldheim bo v ponedeljek o-biskal Damask, v naslednjih dneh bo odpotoval v druge arabske prestolnice. naj bi sovjetsko sodišče v Kalugi «črtalo» tri leta konfinacije, velja predvsem poudariti — kot pričajo Ginzburgovi sorodniki — da je obtoženec zelo slabega zdravja, še pred nekaj leti, ko je prestajal v taborišču drugo kazen (na sedem let je bil obsojen na moskovskem procesu leta 1958, ker je objavil v tujini pričevanje o procesu proti pisateljema Sinjavskemu in Danielu) so se njegovi sorodniki zelo bali za njegovo življenje, saj je imel močne želodčne krvavitve zaradi starega čira. Dejstvo, da je porota prisodila Ginzburgu osem let »strogega zapora* in ne delovnega taborišča pa daje le malo upanja, da bo živ prišel na svobodo po prestani kazni. O drugi razsodbi prihaja vest iz Vilnjusa, glavnega mesta Litve, kjer so sodili enemu izmed tamkajšnjih članov «odbora za nadzorstvo nad izvajanjem helsinškega dogovora*, Viktorju Piatkusu. Sodnik zbor ga je obsodil, kot poročajo njegovi prija telji, na deset let odvzema svobode in pet let prisilnega bivališča po prestani kazni. Od desetih let bo Piatkus tri leta ostal v ječi, nadaljnjih sedem let pa v delovnem taborišču. Tudi Piatkus je bil sojen zaradi domnevne »protisovjetske propagande*. Medtem se bliža zaključku proces v moskovskem proletarskem rajonu proti Anatoliju ščaranskemu, ki je obtožen (seveda za zaprtimi vrati) vohunjenia v korist ZDA. Zanj je javni tožilec zahteval obsodbo na 15 let odvzema svobode in sicer tri leta ječe in 12 let delovnega taborišča. Tožilec v tem primeru ni zahteval najvišje kazni, ki jo predvideva kazenski zakonik RSFSR, to je obsodbe na smrt s streljanjem. Proces proti ščaranskemu se vsekakor bliža zaključku in verjetno bo razsodba izrečena že danes. Obtoženec je v samozagovoru, kot poročajo njegovi svojci, zavrnil vse obtožbe in se posamezno lotil vsake točke posebej. Iz navedenega jasno izhaja, da je SZ ubrala »trdo linijo* v odnosu do drugače mislečih in poudarja stališče, ki ga je utemeljeval Brežnjev na eni izmed zadnjih sej CK KP SZ, da ne gre za »oporečnike*, pač pa za «zločince». ki so se zoperstavili sovjetskemu režimu s silo, prevaro, vohunstvom, izdajstvom in prevratništvom, celo terorizmom. Od tod tudi tako ostre kazni. V resnici pa napredna javnost opozarja predvsem na dejstvo, da je težko verjetni takim stališčem, ki jih sovjetske oblasti niso znale podkrepiti z dokazi, da so Ščaranski, Ginz-burg in drugi zares vohuni, teroristi in podobno. Če bi ti dokazi obstajali bi jih viri sovjetske informacije očitno objavili, da bi razkrinkali »zločince*. Ker pa teh dokazov ne navajajo in, nasprotno, zapirajo vrata procesov, je lahko vsak sum utemeljen in predvsem sum, da gre za sojenje ljudem, ker so drugače mislili in te misli tudi izražali in propagirali, skladno s helsinško listino in celo sovjetsko ustavo. Prvi dve obsodbi , a dokazujeta tudi, da se SZ v tem trenutku noče zmeniti za grožnje z Zahoda (predvsem ZDA in Velike Britanije), kakor se tudi ne zmeni za grajo evro-komunističnih partij, ker bi v tem trenutku vsaka humanitarna poteza izoadla kot »popuščanje*, ki si ga SZ kot velesila noče dopustiti Kvečjemu se lahko zgodi, da bodo obsojenci pomiloščeni ali jim bo zni- žana kazen kot «dokaz dobre volje in širokogrudnosti*. toda samo v trenutku, ki se bo za to zdel sovjetskemu vodstvu primeren, (st.s.) Nadaljujejo se srečanja med Izraelci in Egipčani DUNAJ — Po štiriurnih razgovorih s predsednikom Sadatom, delno na štiri oči, delno, skupno z e giptovskim zunanjim ministrom Kamelom in ministrom za vojno El Gamasijem, je izraelski zunanji minister Weizman odpotoval iz Salzburga. Iz Tel Aviva pa poročajo o izredno zanimivi izjavi zunanjega ministra Dajana, ki je zatrdil, da je njegova država pripravljena na daljevati pogovore z Egiptom na ravni zunanjih ministrov. Pri tem je deial, da obstajajo stične točke med egiptovskim in izraelskim mi rovnim načrtom, čeprav so vse do včeraj v Iziaelu zatrjevali, da so Sadatovi predlogi, ki predvidevajo umik Izraela z vseh zasedenih področij, nesprejemljivi. Preiskovalna komisija Združenih narodov v Čilu SANTIAGO DE CHILE - Prvič po letu 19?3, ko se je vojaška bun ta s krvavim državnim uradom polastila oblasti v Čilu. bo lahko posebna komisija Združenih narodov obiskala to latinskoameriško državo v okviru preiskave o kršenju človekovih pravic. Kot so zagotovile vojaške oblasti, je komisiji zagotovljena največja svoboda in se bo lahko obrnila do kogarkoli se ji bo zdelo potrebno. Oblasti- so se tudi obvezale, da ne bodo izvajale nobenih povračilnih ukrepov proti tistim. ki bodo sodelovali s komisijo. Komisija OZN, ki je že poslušala številna pričevanja beguncev iz Čila, .je objavila seznam, na katerem je več kot tisoč imen ljudi, za katerimi sc je izgubila vsaka sled. Vlada v Santiagu pa zagotavlja, da so to osebe, ki so prešle v ilegalo ali so izgubile življenje v spopadih z varnostnimi silami. iiiMilMiimiziiiiiililiiiiMiiMiiiMiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiriiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiMiiiiiii PO TRAGEDIJI V ŠPANSKEM AVTOKAMPU Povratek preživelih turistov Redna tiskovna konferenca mi zunanjem ministrstvu SFRJ Delegacija skupščine SFRJ obišče ZDA Kalezič o sporu med Kitajsko in Vietnamom (Od našega dopisnika) BEOGRAD -- Glasnik zveznega tajništva za zunanje zadeve Mirko Kalezič je na včerajšnji redni tiskovni konferenci odgovoril na več aktualnih vprašanj, obenem pa je časnikarje obvestil, da bo delegacija skupščine Jugoslavije pod vodstvom predsednika Dragoslava Mar-kuviča v nedeljo odpotovala na uradni obisk v Združene države Amerike, danes in jutri pa bo na uradnem obisku v Jugoslaviji prvi minister Ljudske republike Kongo Goma. Časnikarje je med drugim zanimalo, če so bili po izjavi zveznega tajništva za zunanje zadeve o odnosih Jugoslavije z Bolgarijo kaki diplomatski stiki med državama in če je bolgarska stran uradno reagirala na izjavo. Kalezič je odvrnil, da mu niso znane reakcije z bolgarske strani. Sledilo je vprašanje, kako Kalezič gleda pa dejstvo, da je tisk držav varšavskega sporazuma to izjavo zamolčal, medtem ko je vidno zabeležil govor Todora Živkova v Blagoevgradu, kar je bil povod za izjavo. Glasnik zveznega tajništva je odgovoril takole: »Da, v.naši javnosti smo to opazili. Sicer pa se mi, kot veste, načelno opredeljujemo za objektivno obveščanje, zlasti ko gre za pomembna vprašanja in dogodke, in to ne glede na podobnost ali razlike v mnenjih in pristopih*. V zvezi z državnim udarom v Mavretaniji je Kalezič izjavil, da je to notranje vprašanje te države, pač pa Jugoslavija spremlja razvoj položaja na tem področju z zaskrbljenostjo, zlasti če bi prišlo do vmešavanja raznih r.unanjeafriških dejavnikov. Na vprašanje novinarjev o bližnjem srečanju zunanjih ministrov Egipta, Izraela in ZDA v Londonu je Mirko Kalezič odgovoril: »Vedno smo menili, da imajo najboljše obete za rešitev bližnjevzhodnega kompleksa tiste akcije, v katere so vključene vse neposredno zainteresirane strani V sporu, vštevši palestinsko osvobodilno gibanje, ki je edini zakoniti zastopnik palestinskega ljudstva. To ne pomeni, da Jugoslavija ne ceni tudi drugih prizadevanj in pobud, seveda če vodijo k praktični in trajni rešitvi bližnje-vzhodne krize na znanih temeljih.* Med dogodki n mednarodnem prizorišču te dni priteguje pozornost tudi razvoj odnosov med Kitajsko in Vietnamom. Ko so časnikarji zastavili Kaleziču vprašanje na to temo, je bil odgovor kratek: »Ne bi mogel komentirati odnosov med dvema Jugoslaviji Prijateljskima državama, pač pa bi rad opozoril na naša znana stališča in prizadevanja, da se sporna vprašanja med državami rešujejo mirno in na podlagi načel miroljubne koeksistence.* VLADO BARABAŠ SAN CARLOS DE LA RAPITA -Še vedno niso znani vzroki, zakaj je težka avtocisterna s propilenom zavozila s ceste in eksplod *ala v sredini španskega kampinga Los Alfa-ques. Cestna policija domneva, da je vozilu počila guma, šoferju pa ni uspelo obdržati avtocisterne na cesti. Vesti o številu mrtvih in ranjenih so si še vedno protislovne, gotovo pa je, da v bolnišnicah še vedno umirajo ljudje zaradi 90-odstotnih opeklin. Zdravniki so celo napove- dali, da txj skoraj gotovo podleglo vsaj še 120 ranjencev, ki jim lahko samo blažijo bolečine. Medtem so že pričeli delno evakuacijo ranjencev iz španskih bolnišnic. Po zahodnonemških in francoskih turistih so včeraj prileteli v Amsterdam tudi nizozemski ranjenci in preživeli. Na sliki (telefoto ANSA) preživeli nizozemski turisti zapuščajo letalo na amsterdamskem letališču. Občutni posegi dopolnilne blagajne RIM — Kriza še vedno pesti industrijo. O tem priča zaskrbljujoči podatek, da je naraslo število ur dopolnilne blagajne. V prvih petih mesecih letošnjega leta je namreč dopolnilna blagajna izplačala skoraj 160 milijonov neopravljenih delovnih ur. Od tega odpade na industrijo kar tri četrtine, medtem ko je ena četrtina zadevala gradbeni sektor. Pri tem pripisujejo seganje po dopolnilni blagajni (in torej krčenje proizvodnje) predvsem krizi nekaterih industrijskih sektorjih in redkim posegom za reorganizacijo. PRED PONEDELJKOVIM ZASEDANJEM DEŽELNEGA SVETA KPI IN PSI ZA SESTAVO DEŽELNEGA ODBORA DEMOKRATIČNE ENOTNOSTI Seji deželnih vodstev KPI in PSI - Komunisti proti začasnim rešitvam Cianni Bravo novi deželni tajnik PSI - Danes seja deželnega vodstva KD Deželno vodstvo Komunistične partije Italije je na svojem zadnjem zasedanju proučilo poročilo deželnega tajnika posl. Antonina Cuffa-ra o političnem položaju in o na-) gah komunistov po junijskih vo-l vah v Furlaniji-Juli jski krajini. 1 >ročilu je sledila obširna razpra-v , v katero so posegli Lizzero. Z -zenon, Zanolin, Moschioni, Bacic-c . Bordon, Costa. Colli, Paiza, Pase lat in Boris Iskra. Deželno vodstvo KPI je potrdilo po;. tivno oceno o volilnih rezultatih ki jih je partija dosegla v dežel (o tem bo tudi razpravljal dežel.” i odbor stranke), še posebej pa se je zaustavilo pri pobudah, ki /ih bo treba izpeljati na osnovi politične linije in predlogov, ki so jih volivci podprli. Prvo navodilo, ki ^a narekuje volilni izid, je potreba po preusmeritvi deželne politi' s, kar je edini pogoj, da se kor ino prične z reševanjem velikih odprtih problemov naše dežele. Treba je torej, da se vse demokratične sile zavzemajo, da bodo vs deželni organi začeli delovati s po 10 pristojnostjo. Zaradi tega je dc ’ elno vodstvo KPI poudarilo, da m., a priti čim prej do sestave nove večine in novega deželnega od-bra demokratične enotnosti z ne-p rednim sodelovanjem komunistov n; osnovi programa, ki bi končno k 'enito preusmeril poHtiko deželni uprave. V zvezi s prvo sejo no-v zvoljenega deželnega sveta, ki b v ponedeljek, na kateri bo s' ipščina -izvolila predsednika, dva p ^predsednika in štiri tajnike, je r' želno vodstvo KPI poudarilo, da j treba izpolniti te obveznosti brsz r lasanja zato je proti začasnim j šitvam, ker je treba varovati av-t nomijo deželne skupščine v pol-i -m spoštovanju vloge.in pristojno ! i raznih deželnih organov. Dežel-t o vodstvo KPI je uradno predlagalo kandidaturo komunističnega predstavnika za predsedniško mesto deželnega sveta, ker jc to odraz druge politične sile v deželi in da bi se konkretno in dokončno premostila drikriminacija do KPI. Partijsko deželno vodstvo .je tudi imenovalo predstavnike delegacije, ki se bo pogajala z drugimi demokratičnimi političnimi silami; v njej bodo deželni tajnik, načelnik svetovalske skupine v deželnem svetu in tajniki štirih pokrajinskih federacij. V sredo zvečer se je v Vidmu sestal tudi deželni odbor PSI. Sprejel je ostavko deželnega tajnika Ren-zullija, ki je bil na junijskih volitvah izvoljen v deželni svet: za o-pravljeno delo se mu .je deželni odbor toplo zahvalil, na njegovo mesto pa je z veliko večino izvolil Giannija Brava. Kar pa se tiče politične linije, so socialisti potrdili, da bodo v luči težkega gospodar- skega in družbenega položaja v Furlaniji-Julijski krajini predlagali sestavo deželnega odbora demokratične enotnosti, v katerem bi morali biti zastopane vse demokratične sile. V tem kontekstu pa ima drugačno važnost vprašanje organov deželnega sveta, ki ne smejo biti vezani, po mnenju PSI, na politične dogovore. Predsednik deželnega sveta ne sme postati nekakšen element ravnotežja ali pa predmet politične zamenjave; deželni svet ga mora izbrati po odprti in svobodni razpravi na osnovi edinega rekvizita, da bi zagotovil dejansko avtonomno vlogo zakonodajnega organa. V tem smislu bo svetovalska skupina PSI v ponedeljek predlagala ponovno izvolitev dosedanjega predsednika Amalda Pit-tonija, ki .je v tem duhu in z odločnostjo vodil delo skupščine v tretji mandatni dobi. Ob koncu seje je deželni odbor PSI izvolil delegacijo, ki se bo sestala z raznimi strankami. Pred bližnjo ponedeljkovo sejo deželne skupščine se bo danes sestalo deželno vodstvo KD, da bi dokončno izdelalo stališča, ki jih bo stranka zavzela na pogajanjih za sestavo novega deželnega odbora in pri imenovanju predsednika skup ščine. Nadaljujejo se tudi seje vodstev političnih strank pred torkovo sejo občinskega sveta, na kateri bi morali izvoliti župana in občinski odbor. Danes se bodo sestali izvoljeni svetovalci liste «per Trieste». Že dalj časa so se širile novice, da je prišlo v njenih vrstah že do prvih nesoglasij, včeraj pa je to skupino zapustil zdravnik dr. Luigi Marin, ki je bil izvoljen v občinski svet s 483 preferenčnimi glasovi. Odstopil naj bi iz zdravstvenih razlogov, njegovo mesto v občiliskem svetu pa bo prevzel trgovec Giorgio Salvagno. VPIS V PRVE RAZREDE VIŠJIH ŠOL Število vpisanih dijakov se je razveseljivo povečalo Na klasičnem liceju «F. Prešeren» opravilo maturo 6 dijakinj Na šolskem skrbništvu smo izvedeli za število vpisanih dijakov v prve razrede višjih srednjih šol. Manjkajo nam podatki poklicne šole za industrijo in obrt, saj tu slovenska šola nima lastnega tajništva. Podatki so naslednji: klasična gimnazija F. Prešeren 20 vpisanih, znanstveni licej 43 vpisanih (dijake bodo razdelili v dve paralelki), tr-govskitehnični zavod Ž. Zois 69 vpisanih (dijake bodo razdelili v tri paralelke), učiteljišče A. M. Slomšeka 31 vpisanih, v tečaj za vrtnarice pa 5. Podatke je zanimivo primerjati z vpisom v prve razrede v lanskem šolskem letu, tu dobimo naslednjo sliko: klasična gimnazija 4 vpisani, znanstveni licej 37 vpisanih, trgovskitehnični zavod 61 vpisanih, učiteljišče 21 vpisanih, v tečaj za vrtnarice se je vpisalo 19 dijakinj. Številke dokazujejo, da je na vseh višjih srednjih šolah letos vpis višji kot lani. Samo v tečaj za vrtnarice se je vpisalo manj dijakinj. Padec je precej zaskrbljujoč, saj je številka padla od 19 na 5 dijakinj. Razveseljiv .je vpis na klasično gimnazijo: IIIIIIIIIHIIIIIIIIIIlIKIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIUIIIIIMIIIIIIIIHIIIMIIIMIIIIIIIiniilllllIMMIIIIIIIIIIIIIMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIimtIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllN ZARADI NEREDNEGA IZVAJANJA ZAKONA 0 SPLAVU Ženski kolektivi včeraj zasedli deželno odborništvo za zdravstvo Sprejel jih je odbornik Romano in jim v pismeni izjavi poleg drugega obljubil, da bodo v kratkem splav izvajali tudi v Salusu in tržaškem sanatoriju Sporno vprašanje o splavu se nadaljuje. Zakon o brezplačni in zdravstveno nadzorovani prekinitvi nosečnosti v bolnišnici ali v kaki poverjeni kliniki obstaja že pet tednov, a kljub vsemu njegovo izvajanje ostaja še vedno neizvedljivo. Primanjkuje zdravniško osebje, primanjkujejo primerni prostori, preveč je oporečnikov, ki se iz moralnih razlogov (ali zgolj finančnih?) izogibajo izvajanja določil, ki jih predvideva v parlamentu odobreni zakon. In prav zaradi teh problemov je včeraj zjutraj skoraj 100 žensk iz deželnih ženskih kolektivov zasedlo prostore deželnega odborništva za higieno in zdravstvo in zahtevalo z odbornikom Romanom čimprejšnji pogovor. Pojavila se je policija in pod vodstvom načelnika Digos dr. Volpeja zahtevalš.naj se žčhške nemudoma umaknejo, te pa so vztrajno hotele najprej razčistiti položaj, ki se že dalj časa dvorttljivo vleče' in predstaviti glavne zahteve, ki naj bi bile sdeleče: nujno je, da zagotovijo vsem bolnišnicam in klinikam v deželi dovoljenje za. redno izvajanje zakona o prekinitvi nosečnosti, da se ženskam zagotovi takojšnji spre- NA SEDEŽU SLOVENSKE SKUPNOSTI SESTANEK Z NOVOIZVOLJENIMI SVETOVALCI V OKROŽNIH SVETIH Razprava o nalogah rajonskih svetovalcev in o smernicah za delovanje izvoljenih predstavnikov Slovenske skupnosti štor, priprave za ustrezno dovoljenje, kajti pravijo, da tu obstaja le ginekološki oddelek in ne porodniški), v Burlu pa 5 zdravnikov od 12 in 5 anestezistov od 6. Uradne sezname z imeni oporečnikov bi morali že prejšnji teden izobesiti v vseh zdravniških kabinetih, da bi ženske ven-da le vedele, komu se lahko obrnejo, da ne bi v nasprotnem primeru dočakale negativnega ali morda celo robatega odgovora. Da bi se stvar nekoliko razčistila so se pred dnevi predstavnice Kolektiva za žensko zdravje namenile v Burlo, da bi se sestale z zdravniškim osebjem ter zahtevale javni seznam imen. Tega pa niso dobile in ostaja še dalje anonimen. Zato so sklicale za danes, v petek, ob 18. uri v konferenčni dvorani glavne bolniš-nicle javni sestanek, na katerega-so povabljeni vsi zdravniki oporečniki ali ne, vse ženske in vsi, ki se za prejšnje leto so prestopili prag gimnazije le 4 dijaki, letos pa je novih gimnazijcev že 20. Medtem se zaključujejo mature na vseh višjih šolah. Na klasičnem liceju je komisija že opravila svoje ocenjevalno delo. Izdelale so naslednje dijakinje: Patrizia Pettirosso, Irene Poropat, Neva Regent. Jasna Rodošek, Lidia Rupel (58/60) in Vesna Sossi (60/60). Ena dijakinja je bila zavrnjena. Na festivalu «l’Unita in Dela« Okrogla miza o univerzi «Ojačenje tržaške univerze v perspektivi reforme italijanske univerze* bo tema, o kateri bodo razpravljali danes ob 19. uri v okviru pokrajinskega festivala «l'Unita in Dela* v prostorih tržaškega velesejma na Montebellu. Pri okrogli mizi bodo sodelovali občinski odbornik prof. Cecilia As-santi, dekan tržaške ekonomske fakultete prof. Claudio Calzolari, dekan znanstvene fakultete prof. Giacomo Costa in podpredsednik ožjega odbora za reformo univerze sen. Giovanni Urbani. Ob 21. uri bo nastopila jazzovska skupina New Emily Jazz Orche-stra. • Na sedežu tržaške pokrajinske u-prave je dosedanji predsednik Lions cluba, dr. Danilo Dobrina, podelil dvema zaslužnima dijakoma, GrazieL li Canciani s strokovnega zavoda «San-drinelli* in Mariu Martincichu z nižje srednje šole «Manzoni», študijski nagradi. Podelitvi je prisostvoval tudi pokrajinski odbornik za skrbstvo Pes-sato. menda tudi javno razglasili tako i-mena zdravnikov oporečnikov ter smernice, po katerih bodo morale vse ženske, ki želijo zakonito in nemoteno prekinjati nosečnost, kot je po zakonu določeno, (kt) 0 šolsko skrbništvo je sporočlo. da študenti, ki mislijo opravljati zaključni izpit na šoli za telesn0 vzgojo v poletnem roku, imajo čas za predložitev prošenj za poučevanje na različnih šolah d0 1. avgusta lega leta. SPOROČILO TRŽAŠKE POKRAJINE Poletna prekinitev obiskov v «tarsiani» Tržaška pokrajinska uprava sporoča, da je od nedelje dalje in za ves mesec avgust odredila prekinitev obiskov v botaničnem vrtu «Car-siana* pri Zgoniku, ki so ga uradno otvorili 20. maja letos. Od tedaj je bil namreč zgjeden izbor kraškega rastlinstva postavljgp, na .razpolago javnosti, tako da je bil vrt odprt ob nedeljah zjutraj izletnikom in ljubi-nimajo za .ta* vprašanja. Tu bodal teljem narave, med tednom so ga pa obiskovale številne skupine šolskih otrok. Obiski so sedaj prekinjeni, ker je med drugim poleti ogled manj zanimiv zaradi opešanja vegetacije, potrebna pa so tudi nekatera vzdrževalna dela. Končno sonce s svojimi poletnimi žarki V ponedeljek, 10. t.m., so se na ■edežu Slovenske skupnosti sestali novoizvoljeni strankini svetovalci v petih okrožnih svetih tržaške občine s člani izvršnega odbora SSk. Sestanek je bil v celoti namenjen delovanju rajonskih svetov v bodočem petletju in izdelavi o-kvirnih stališč, ki jih bodo predstavniki Slovenske skupnosti zastopali v vseh petih rajonskih svetih. Uvodno poročilo o sedanjem političnem položaju je podal deželni tajnik dr. Drago Štoka, ki je poudaril nejasnosti političnega stanja po zadnjih volitvah in dejal, da se bodo te nejasnosti 'nedvomno odražale tudi v rajonskih svetih. Štoka je poudaril, da je SSk proti komisarskim upravam in da je torej pripravljena na sodelovanje s čim širšim krogom demokratičnih strank: seveda pa pri tem niti za trenutek ne odstopa od svojih splošnih načel, ki sovpadajo z osnovni mi zahtevami vse slovenske manjšine v Italiji. Ta načela je mogoče zaobjeti v zahtevi po vsestranski uveljavitvi slovenske manjšine v Italiji v duhu republiške ustave, ki zagotavlja vsem državljanom e-nakost ne glede na jezik, ki ga govorijo. Kar pa zadeva vodenje konzult, je Štoka poudaril, da je imela Slovenska skupnost, na osnovi dogovora med demokratičnimi strankami, doslej predsedstvo enega rajonskega sveta in je izrazil prepričanje, da bo prišlo tud; v bodoče do takega dogovora, ki bo o-mogočal tudi manjšim strankam, da s predsedniškim mestom v eni izmed konzult pripomorejo k demokratizaciji decentralizirane občinske uprave. «Seveda bj moralo v tem primeru — je zaključil Štoka — pripadati Slovenski skupnosti predsedstvo ene od tistih konzult, kjer so problemi Slovencev najbolj pereči in kjer ima po dva svetovalca.* Nato je član izvršnega odbora Bojan Brezigar seznanil novoizvoljene svetovalce z nekaterimi podrobnostmi o začetku delovanja in o pristojnosti rajonskih svetov, ki jih vsebuje zakon iz leta 1978. Brezigar se je še zlasti zaustavil pri vprašanjih urbanističnega razvoja tržaške občine in poudaril, da ima Slovenska skupnost svoje svetovalce samo v petih rajonski;* svetih, a da bodo ti sveti pristojni za večino občinskega ozemlja in še zlasti za tista področja, kjer je gradbena dejavnost najbolj v razvoju in kjer ni predvidena le stanovanjska gradbena dejavnost, ampak tudi gradnja industrijskih objektov in cestnih infrastruktur. «Prav na tem področju — je poudaril Brezigar — bodo morali biti predstavniki SSk izredno pozorni na vsako odločitev, kajti zavedamo se, da je marsikdaj težko uskladiti splošne interese s specifičnimi interesi manjšine.* Brezigar je nato naglasil odločno nasprotovanje Slovenske skupnosti razlaščanju in raznarodovanju slovenskih področij ter opozoril na delo, ki ga bodo morali ob t~h vprašanjih opraviti rajonski sveti. Sledil je poseg dosedanjega svetovalca v konzulti za vzhodni Kras Milana Vremca, ki je bil na zadniih volitvah ponovno izvoljen. Vremec je nakazal delovanje rajonskih svetov s praktičnega vidika in možnosti, ki jih imajo še zlasti predsedniki teh svetov pri.usmerjanju dela. Zaustavil se je tudi pri dosedanjem delovanju vztiodnokraške konzulte in o delovanju posameznih komisij, ki se je marsikdaj izkazalo celo za koristnejše od dela konzult samih. Vremec je še izrazil željo, da bi bodoča občinska uprava v večji meri upoštevala mnenje rajonskih svetov kot dosedanja. jem v bolnišnico in ne šele vpise v sezname, da v vsaki bolnišnici uvedejo metodo Karman, da javijo imena zdravnikov-oporečnikov in da izdajajo zdravniki podpisana dovoljenja, s katerimi se ženska predstavi v bolnišnico, brezplačno. Po razgibanem nekajurnem razgovoru z odbornikom Romanom in funkcionarjem odborništva Santillijem so se domenili, da bodo ženske preklicale za sedbo šele, ko bodo dobile pismen odgovor. Šele pod noč se je položaj normaliziral. Odbornik je obljubil, da bodo poleg v tržaški bolnišnici in v Burlu izvajali splave še v kliniki Salus in v tržaškem sanatoriju, dalje da bo zdravstveno osebje obiskovalo tečaje za apliciranje metode Karman, da bodo povečali organik bolnišnic kar se da ter še druge obljube, kf1 'Veljdjč ž.a goHŠfce, videmske in pordenonske bolnišnice. Med drugimi' 'Sta izrazili solidar-nbšt tildi PDUP iW' ttftfamiški svet štivanske papirnice Cartimavo, ki je poslala svoj protest tudi deželnemu odborništvu za zdravstvo in enotni sindikalni zvezi. Kakšno pa je sedanje stanje v Trstu glede prekinitve nosečnosti? Število žensk, ki bi rade splavile se iz dneva v dan veča: v tržaškem Burlu je sezman zdaljšal že na 43 imen, žensk, ki bi rade splavile in ki jim zakon nudi vso pravico, se iz dneva v dan veča: v tržaškem Burlu se je seznam zdaljšal že na 43 imen, saj zaradi izredno visokega števila oporečnikov v ostalih deželnih mestih, prihajajo v Trst ženske iz ce-1 lotne Furlanije - Julijske krajine. Konkretni primer: če se danes ženska predstavi v Burlu z ustreznim bolniškim potrdilom tvega, da ji splav odrečejo, češ da čaka pred njo že dolga vrsta žensk, tvega torej, da ji zapade 90. dan zanositve, po katerem pa prekinitev nosečnosti po zakonu ni več dovoljena. Na tak način se sproži ponovno vprašanje i-legalnega splava, z vsemi že znanimi oskrbovalnimi in finančnimi spletkami. Statistike poročajo, da v tržaški pokrajini oporeka 83 zdravnikov in 94 operaterjev pomožnega zdravniškega osebja, med te pa seveda ne spadajo le ginekologi in porodničarji, ampak tudi zdravniki splošne prakse in specialisti raznih usmeritev, torej vsi zdravniki, ki dostavljajo ženskam podpisana dovoljenja. Neuradne številke pa dokazujejo, da sta se na ginekološkem oddelku tržaške bolnišnice izrekla proti izvajanju splava le dva zdravnika od šestih, (primanjkuje pa pro- NA FESTIVALU ZNANSTVENE FANTASTIKE Ameriški in angleški film ZADEVA ONPI IN ENAOLI Krajevna uprave ob 170 milijard lir Posebna komisija, ki je zadolžena za ukinitev nepotrebnih ustanov, je odločila, da se za eno leto odloži postopek proti ONPI (Opera nazio-nale pensionati d’Italia) in ENAOLI (Ente nazionale assistenza orfani lavoratori italiani). S svojim sklepom je komisija onemogočila razpust teh dveh ustanov. Za «podaljšanje» življenja ONPI in ENAOLI so se na vse kriplje potegovale najbolj konservativne sile v komisiji pod vodstvom predsednikov KD, za razpust ustanov pa so se borili komunisti in socialisti, katerim ni uspelo, da bi uveljavili svoja stališča. Sklep posebne komisije je zelo strogo ocenila sindikalna federacija uslužbencev javnih ustanov FI DEP-CGIL, ki v svojem protestnem komunikeju ostro napada nekatere sindikalne organizacije, ki so se izrekle za odložitev postopka proti ustanovama, poleg tega pa ugotavlja, da bo sklep oškodoval krajevne u-prave za približno 170 milijard lir. Slovenski kulturni klub čestita TOMAŽU SIMČIČU za uspešno opravljen klavirski diplomski izpit na tržaškem konservatoriju «G. Tartini*. Uspešno je diplomiral k klavirja na tržaškem konservatoriju <'G. Tartinh ALEKSANDER ROJC Iskreno mu čestita kolektiv Glasbene matice. Prireditve Danes v Mcstrah simpozij o ladjedelstvu Enotna sindikalna federacija kovinarskih delavcev CGIL-CISL-UIL iz Trsta, Gorice, Benetk in Ancone prireja danes v Mestrah simpozij o ladjedelstvu na severnem Jadranu. Srečanje se bo začelo s splošnim poročilom sindikalne zveze, ki poudarja neodložljivo nujnost nove vsedržavne politike glede pomorskega prometa. Prisostvovali bodo predsednik komisije za promet poslanske zbornice Libertini, odborniki za promet dežel Furlani je-Julijske krajine, Veneto in Marke, zastopniki krajevnih uprav, javnih finančnih družb Fincantieri in EFIM ter pomorskih družb Adriatica in Tržaški Lloyd. IX. Koprski sejem — Danes, 14. julija, so na sporedu: Libertas, Alfi Nipič, Platana, Modna revija tekstilne industrije «Tekstina» • Ajdovščina, humoristični «Prepih» avtorja Andreja Jelačina, v katerem nastopajo šior PEPO in šior GIOVANIN - Adrijan Rustja in Silvij Kobal, člana SSG Trst, ter šiora PEPA — Berta Ukmar, članica PDG iz Nove Gorice. Prodaja vstopnic pri sejemski blagajni od 11. do 23. ure. Izleti • Meščani, ki so bili iz političnih razlogov zaprti v nekdanjih koprskih zaporih tudi za časa Avstrije, naj se zglasijo na sedežu pokrajinske zveze bivših italijanskih in slovenskih političnih preganjancev, Ul. Crispi št. 3, tel. 730306, zaradi pomembnih infor-macij. Pomoč Kmečke zveze pri prijavah dohodkov Kmečka zveza opozarja članstvo, da 31 t.m. zapade rok za prijavo hišnih odtokov, ki niso povezani z javne kanalizacijo oziroma grezničnim omrežjem. Ker zadeva ta obveznost veliko večino kmetov iz mestne okolice in s podeželja, kjer javnih odtokov sploh ni, in so si morali zato domačini urediti greznične jame na svojih zemljiščih, poziva Kmečka zy££auysfi člane, naj se zglasijo v njenih uradih v Trstu, Ul. Cicerone št* 8/b, kjer jim jodo pomagali sestaviti prijave, da se izognejo predvidenim kaznim. Slovensko deželno gospodarsko zdru ženje sporoča, da je spremenjena telefonska številka sedeža v Trstu. Nova številka je 62953. Sekcija VZPI - ANP1 Opčine sporoča, da je odhod izleta v Ljubljano, Sv. Urh in Dražgoše v nedeljo, 16. julija, ob 7.30 izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Včeraj-danes Danes, PETEK, 14. julija SVOBODA Sonce vzide ob 5.29 in zatone ob 20.52 — Dolžina dneva 15.23 — Luna vzide ob 14.35 in zatone ob 1.00. Jutri, SOBOTA, 15. julija JUSTA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 27 stopinj, najnižja 20, ob 13. uri 27 stopinj, zračni tlak' 1019,9 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, nebo jasno, brez-veterje, morje mirno, temperatura morja 23 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI Dne 13. julija 1978 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 8 oseb RODILI SO SE: Paolo Pipan, A lessia Martellani, Gianmaria Martini Raffaella Marsich, Angela Fiorenza Aljoša Novak, Mauro Montesano, Lo renzo Marchetti. UMRLI SO: 79-letni Ernilio Trevisan, 68-letna Palma Roberti, 67-letni Fran-cesco Giraldi, 74-letni Rodoifo Baiz, 68-letni Francesc0 Benci, 67-letm O-svaldo Luisetti, 39-letni Renato Možina, 79-letna Maria Fabbro. Danes praznuje 50-letnico IVO KRALJ Devinsko nabrežinska sekcija SSk mu želi še mnogo srečnih let. Mature se bližajo koncu, komisije bodo ocenile kandidate, poletje naj bi odplaknilo skrbi. Bo re: poletje tako brez skrbi? Verjetno ne, zaključka matur ne moremo enačiti s koncem najhujših skrbi. Veliko dijakov bo nadaljevalo študije, drugi pa se bodo odločili za poklic. Prav gotovo nihče ne čaka maturantov s svilenimi preprogami pot do dela je večkrat trda. šli sme na trgovski tehnični zavod «Ž. Zois*, na učiteljišče «A. M. Slomšek* in v šolo za vrtnarice, t a bi v pogovoru slišali, kaj o teh vprašanjih dijaki mislijo. Izbrali smo prav te šole, ker dajejo dijakom diplome, ki jim omogočajo, da gredo v poklic. Na trgovskem tehničnem zavodu smo se pogovarjali večinoma, s fanti, kar pomeni, da moramo ra 20.30 V SOBOTO, 15., IN NEDELJO, 16. JULIJA, OB KOTALKARSKA REVIJA NA OPČINAH Predprodaja vstopnic v trgovini čevljev Malalan — Opčine, Proseška ulica 18 in eno uro pred začetkom čunati z vojaščino. Skoraj v vseh podjetjih ne sprejemajo v službo diplomirancev, ki niso opravili vojaške službe. Zbrali smo torej nekaj dijakov in zastavili važno vprašanje: «Kaj mislite po končani maturi?* Dijaki so se malo obotavljali, nato je spregovoril Marjan: «Najprej moram k vojakom. Šel bom delat. Kam? Še ne vem. Polovico razreda bo šlo v poklic*. Vprašanje: rje težko dobiti delo?* Valter: «V glavnem dobimo delo kot Slovenci. Slovenska podjetja zaposlijo precej absolventov našega zavoda. To ' namreč važen problem, katerokoli delo še dobiš, težko je najti poklic, ki ustreza tvojemu študiju.* David: ršel bom delat, kar pride. Vprašal bom na slovenskih podjetjih. Vprašanje je seveda vojaščina*. Tudi Klavdij namerava nadaljevati študij. Če strnemo probleme maturantov trgovskega zavoda, opazimo pri dijakih iste skrbi: vojaščina, iskanje možnosti za primerno zaposlitev, kakšno fakulteto izbrati v -primeru nadaljnega študija itd. Vrtnarice smo vprašali, kaj mislijo po izpitu, ko so poslušale spraševanje. Bili smo malce vsiljivi, vendar poklic je poklic, novica pa jc nad vljudnostjo. Nekatere dijakinje so še premlade, da bi se lahko zaposlile kot vzgojiteljice v vrtcih (šola traja tri leta, za opravljanje poklica pa je potrebna polnoletnost). Silvana je bila iskrena: «šla bom v službo, kjer bo mogoče. Ne verjamem, da se bom lahko takoj zaposlila kot vrtnarica*, Majda je povedala: Mislim se vpisati na učiteljišče in nadaljevati študij na univerzi*. Na vprašanje, če je na razpolago delo v vrtcih, : > bile dijakinje negotove in so kot možnost navedle tudi to, da se bodo lahko vpisale v kak drug tečaj. Na učiteljišču so bili dijaki nervozni, na naša vprašanja niso odgovarjali s prevelikim navdušenjem. Marija: «Ne vem, kam bom šla. če želimo, verjetno še dobimo mesto ra šoli*, l uiza: «Ne vem, če so na šoli še prosta mesta*. Najbolj skeptičen je bil Boris:Mislim na delo, ne v šolstvu. Najbrž se bom posvetil vinogradništvu. V tem svetu je to edina možnost.* Možnost verjetno ni edina, odgovor pa kaže na splošno zaskrbljenost. (am) Po tolikih dneh mrzlega vremena z dežjem, vetrom in grozečimi oblaki je končno tudi nad našim predelom zasijalo težko pričakovano sonce in naznanilo, čeprav s skoraj enomesečno zamudo, prihod poletja. Toplejših dni in sonca se domala veselijo vsi, od otrok do priletnih ljudi. Najbolj zadovoljni so seveda najmlajši, saj se bodo lahko sedaj brezskrbno kopali, čofotali po vodi. se lovili po sicer že preobljudenih plažah, ob morju pa se bodo radi odpočili tudi starejši. Čeprav se je začela z znatno zamudo, je letošnja kopalna sezona precej na boljšem v primerjavi s prešnjimi. Lani in predlanskim so morale namreč zaradi onesnaženja morske vode pristojne oblasti za dalj časa prepovedati kopanje v nekaterih kopališčih, letos pa kaže, da taki ukrepi ne bodo potrebni, saj je morje vzdolž celotne tržaške obale še kar čisto, v nekaterih kopališčih pa je voda celo kristalno prozorna. Lepega vremena se seveda veseli jo tudi številni gostilničarji v okolici mesta, ker bo sonce gotovo privabilo na Kras mnogo meščanov, prav tako pa se ga veselijo tudi naši kmetje, saj upajo da bo sedaj lahko pridelek lepo dozorel in da bodo trte dobro obrodile. DNEVNA'služba lekarn (od 8.30 do 20,30) Ul. Glhnastica 6, Ul. Cavana '11, Erta S. Anna 10. Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13. ure in od 16. do 20.30) Ul. Dante 7, Istrska ul. 7. NOČNA SLUŽBA lekarn (od 20.30 dalje) Ul. Dante 7, Istrska ul. 7. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel 726-165: Opčine: tel. 211001: Prosek; tel 225141; Božje polje Zgonik: tel 225 596: Nabrežina: tel. 200-121: Se sljan: tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137. Milje: tel. 27M24. Mali oglasi KUPIM knjigo Rafaela Perhavca «Le talci Prekomorci*. Izdala jo je knjižnica NOV in POS Nova Gorica 25. junija 1968. Ponudbe na Primorski dnevnik pod «Knjiga». V DOLINSKI OBČINI prodam dvo sobno komfortno stanovanje. Telefonirati na št. 812489 v večernih urah. TRŽAŠKA DRUŽINA brez otrok išče za lažje domače delo stalno hišno pomočnico. Odlični pogoji, tel. ob opoldanskih in večernih urah na št. 762975. ŠVAB KORADO — zavarovalni agent — sporoča vsem svojim prijateljem in agentom iz Trsta, da je odprl nov urad v Trstu, Ul. Genova 14, tel. 61034/5. XVI. MEDNARODNI FESTIVAL ZNANSTVENOFANTASTIČNEGA FILMA GRAD SV. JUSTA Od 21.15: «Preda» (dolgometražni film Velike Britanije) Normana J. VVarrena; «Un viaggio nel paCse degli inventori* (kratko-metražni film Sovjetske zveze); «Guerre casalinghe» (kratkome-tražni film ZDA). KINO EXCELSIOR Ciklus filmov «Fant’America 2: Serials*. Od 15. ure naprej: «11 fantasma che striscia* (1939) Beebeja in Goodkinda, z Belo Lugosi, 12 epizod. V primeru slabega vremena bodo predstave na odprtem premeščene v kino Exce!sior. Predprodaja vstopnic pri centralni blagajni. Vsi filmi so prepovedani mladini pod 14. letom starosti. Kino Miramarski park — «Luči in zvoki« ob 21.30 «Miramarski sen* (v slovenščini); ob 22.45 «11 sogno impe* riale di Miramare* (v italijanščini). Prevoz z motornim čolnom s pomola Audace ob 20.20 in ob 21.50 ter iz Miramara ob 22.45 in ob 00.05. Ariston 21.30 «Conoscenza ca male*. M. Nichols, J. Nicholson, A. Mar-gret, A. Garfunkel. Prepovedano pod 18. letom. Mignon 16.00 «Shalako». Sean Connery. Brigitte Bardot. Nazionale 17.00 «11 branco* Hobe A-lexander, Richard B. Shull. Grattacielo 16.00—22.15 «Scandalo *1 sole*. S. Dee, R. Egan, T. Donahue. Excclsior Festival znanstvenofantastičnih filmov. Fenicc 17.00 «I*os Angeles squadra criminale*. Prepovedan pod 14. letom. Ritz 16.30—22.15 «Dove osano le aqri-le». R. Burton, C. Estwood, M. Ure. Za vse. Eden 17.30 «L'ultima časa a sinistra*. David Hess, Lucy Granthan. Prepovedan pod 18. letom. Cristallo Poletna zapora. Filodrannnatico 16.00—22.00 «1 bagri del sabato notte*. Barvni film. Prepovedan pod 18. letom. Aurora 16.30 «La stangata*. Paul Ne"'-man, R. Redford. Capitoi 17 00—22.00 «Sentinel». M. Bal-sam, C. Saran. Prepovedan pod 18-letom. Moderno Poletna zapora. Ideale Poletna zatora. Vlttorio Veneto Poletna zapora. Astra 17.00 «Attila». A. Quinn, S. D*' ren. Radio 16.30 «11 drago di Hong Kong»-Za vse. j J-j . « l\/SI Ob bridki- izgubi ANGELE BANDI roj. ŠTRAJN izreka ZTT svojemu članu upravnega sveta Silviju Tavčarju in njegovi ženi iskreno sožalje. Kolektiv podjetja IRET izreka sožalje svojemu direktorju Silviju Tavčarju in družini ob Izgubi Angel* Bandi roj. štrajn. Prispevki V spomin na pok. Stanka Perovska daruje Helena Magajna 2.000 lir za SPDT. Direkcija podjetja IRET izreka sožalje Silviju Tavčarju in soprogi ob izgubi Angele Bandi roj. štrajn. Učno in neučno osebje srednje šo!< S. Gregorčič iz Doline izreka globoko sožalje prof. Slavici Bandi - Tavčar ob izgubi drage mame. Sekcija KPI - Zorko Kralj Iz Trebč izreka ženi, materi in bratu iskreno j sožalje ob žalostni izgubi tov. Renata Možine. Zapustil nas je naš dragi mož, oče, brat in stric FRANC LEBAN Pogreb dragega pokojnika bo danes, 14. t.m., ob 15. uri. izpred rojstne hiše v slivensko cerkev. Žalujoča žena Olga, hčerka Ada z možem Egonom in drugi sorodniki Slivno, Buenos Aires, 14. julija 1978 ZDRAVSTVENA DI/IIHN4 SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22, do 7. ure: telet št 732-627. ZAHVALA Ob izgubi našega dragega STANKA PEROVSKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Mašeri za lepe poslovilne besede in Slovenskemu planinskemu društvu. Trst, 14. julija 1978 Družina Perovšek OB ZADNJI SEJI KMETIJSKO-GOZDABSKE SEKCIJE TRGOVINSKE ZBORNICE Prizadevanja predstavnikov KZ za oživitev njenega delovanja I odrobni predlogi za posredovanje v prid domači živinoreji . Možnosti več-jega sodelovanja na knietijsko-prehrainbeneni sektorju med Trstom in Reko t-* .*°rek se je sestala na sedežu k ' i-i trS°vinske zbornice njena etijslco - gozdarska sekcija, oziro-a (razumljiveje) stalna posveto- !ta'na komisija za vprašanja kmetij-¥? gozdarstva. Tudi ta je bila ponovljena v začetku letošnjega le-■ ,se Je zgodilo tudi ostalim, srwTjn}m za Posamezne panoge go 7no^!*rs^va' Tedaj smo pozdravili ?K/.!ne?je večje odprtosti novega zal nicn<-Sa vodstva, ki se je poka-,] ® z vključitvijo slovenskih izve-(lm ®* * * * v, v vse sekcije, kar je bilo iziom eno v Preteklosti le redkim prvi Wsm° oeeoili tudi kot in awak k večjemu razumevanju skpo°S^evanju krajevnega sloven-se a ®osP°darstva in njegove vlo-sn».aosedarije in prihodnje, za po-7I j^je izmenjav ob odprti meji, ‘dst, ob perspektivah, krtso jih od sta,, °?lmski sporazumi. Glede seli iz6 kmetijske sekcije smo pa bi-ne k 1 ’ nezadovoljstvo, spričo nje-ikn abso*utne neustreznosti dejan-stva Uk Staniu krajevnega kmetij-: aer Je bilo priznano domačim stvot0m s^oraJ *e simbolično zastop-to v’ JJadružnikom pa nobeno, vse Do« **»* zastopnil.ov redkih vele-govv- ov’ funkcionarjev in kro-niih’ j so v sekciji gospodovali zadri* dvaJset 'et, ob popolni brez-za dejanske probleme do-‘“cega kmetijstva. Taka «umetna» Voij,na sekcije si je tudi seveda iz-nie a Primerno predsedstvo, pri če-]{0 ..smP bili izrazili dvome o učin-v,rl‘Ulstl njenega delovanja in pred-ki ,,Vanie’ da ne bodo prav nič lah-stavk^i ^*anov komisije, ki pred-ž'vljan'° brave kmete, za njeno o- čWk ^a^e’ da se nismo zmotili. Na na fl ki so bili imenovani ka prfd*(>g Kmečke zveze, sloni vsaja pobuda, da bi se komisija zavze- mo i k tjubo ob podpori predstavnikov biPza Poglobljeno proučevanje pro-Voi 1>V' .ki zadevajo obstoj in razna i-tJaieVT|ega kmetijstva, resnici del o i. °b podpori predstavnikov Za sindikatov in nekaterih B^Pnikov javnih uradov. To se je *arrfZa° (l|di na zadnji seji, ko so “mo predstavniki KZ dali podrob srjjrodloge za izdelavo stališč o poslovanjih v korist domače živino-če, 'P 80 se morali mučiti s prepri-anjem ostalih članov. Prav tako • korali prispevati glavni delež pri • elavi mnenja, ki ga je zahteval iz-d Sn’ odbor trgovinske zbornice, gle-i predlogov reške gospodarske trj -*Ce 0 razvijanju proizvajalno -Kovinskega1 sodelovanja na podro-kmetijsko - prehrambenih arti-UraH ® tem s(a Se bdi pogovorili j8a .ni predstavništvi obeh zbornic ga mn’(a v Trstu, pred koncem te-rtali eca pa se bosta''ponovno 90-na Reki. V PRAPROTU W jutri do ponedeljka tradicionalna šagra -T,L\dici(rtalna šagra v Praprotu Vkljub® 130 vrst‘ — bo od jutri do Va^ka ° bPn^eljka. Organizatorica, Uremu skopnost, je za to priložnost la nov prostor, lepo gozdno ja- so sredi borovcev in gostega grmičevja malo iz vasi proti Trnovci. Ker so tu možnosti za parkiranje omejene, naj bi vozniki ustavljali svoja vozila že v vasi ali pred njo. Pomembno je naglasiti, da si za to priliko vinogradniki še posebej prizadevajo, da bi se na prireditvi točila res dobra kapljica. Pa saj je tu vsaka reklama odveč: to kapljico praproških vinogradnikov že dobro poznamo z občinske vinske razstave v Nabrežini. 0 programu pa naslednje: jutri, ob 14.30 bo ex tempore za mladino do 14. leta, ob 15. uri tekma v briškoli, ob 16. uri bo razstava na ogled javnosti, ob 20. uri pa bo nagrajevanje najboljših. V nedeljo bedo kioske odprli že ob 10. uri, ob 15. uri bodo zabavne otroške igre, ob 17. uri pa bo na sporedu zelo privlačna tekma v ko- SAGRAV PRAPROTU OD 15. DO 17. JULIJA 1978 šnji, od 20. ure dalje pa se bo publiki predstavi] ansambel Taims. V ponedeljek bodo kioske odprli ob 17. uri, ob 19. uri pa bodo na sporedu zabavne igre. Vse tri dni bo od 20.30 dalje tudi ples; v soboto in ponedeljek z ansamblom Lojzeta Furlana, v nedeljo ca z ansamblom Taims. Ni treba še posebej naglašati, da bodo ob takem pristnem vinu le v slast prav vse kulinarične specialitete. (ip) VSEM LASTNIKOM PSOV Dolinska občina vabi lastnike psov na cepljenje živali proti steklini. Cepljenje bo brezplačno na županstvu (v skladišču) v naslednjih dneh: oh sredah, 19., 26. julija, 2. avgusta, od 17. do 18. ure; ob sobotah, 22., 29. julija, 5. avgusta, od 10. do 12. ure. Ne pridejo v poštev psički mlajši od treh mesecev, breje samice ali v dobi dojenja ter psi, ki so bili cepljeni pred manj kot enim letom. V teh primerih bo treba poskrbeti zasebno za cepljenje ob pravem času. Pse je treba spremljat na vrvici in opremiti z nagobčnikom. lllllllllllllIltllMIllllllllllllllllllllllllllllllllllll II llllllll IIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIKMIIIIIII IZ KRIZA Bogat program mladih vaških prosvetnih delavcev V okviru prosvetnega društva Vesna delujejo novi odseki • Lep uspeh vaške revije Skdano Delovna sezona kriškega prosvetnega društva Vesna se je zaključila pred dnevi in mladi domači prosve-tarji že načrtujejo bodočo sezono, ki bi morala biti po predvidevanjih bogatejša od letošnje. Kot je znano, se je letos delovanje društva omejilo na izvedbo važnejših točk programa, saj je prosvetni dom «A. Sirk* zaradi obnovitvenih del že dalj časa neuporaben. Kot je znano, je bil dom že v starih časih središče vaškega prosvetnega in kulturnega življenja in v njem so rasle in napredovale generacije kriških pevcev, godbenikov in gledaliških umetnikov. Nato so nekaj let dvorano doma namenili izključno predvajanju filmov, z obnovitvijo PD Vesna pa je postalo «društvo», kot imenujejo dom Križani, središče vaškega mladinskega udejstvovanja. In prav v leti/) Mj4>fovanje društva najbolj,zaživelo,„.wste>novih so se novi odseki in mladina je prevzela vodilna mesta v odboru. Sedaj kriški prosvetarji upajo, da bodo obnovitvena dela kmalu pri koncu in da bo dom postal ponovno žarišče vaškega kulturnega življenja. V pretekli sezoni je v okviru društva nastal nov odsek in sicer vaška revija Skdanc, ki jo urejuje skupina mladincev. Doslej je v enoletnem obstoju izšlo kar enajst številk Skdanca, kar je gotovo dokaz, da je pobuda zadobila v vasi dober odmev. Želja vaških prosvetnih delav- ....Ml ■MHIliiiiiiiiuiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiirfMllIllilllIllllllllllllllllllillllllllllimillllllllllllllilllllllllitlil V PALAČI COSTANZI Samo še danes razstava tiskov iz XV. stoletja °gled so knjige, ki pričajo o književnem razvoju Slovencev, Furlanov in Korošcev - Poleg drugih razstavljena dela Trubarja, Dalmatina, Pohlina in Vodnika Costami se nadaljuje bile tiskov, to je knjig, ki so letin o ane od xv- do XV!IL st°-ieia Razstava, ki jo je priredila de-občin ob sodelovanju s tržaško dovin°i^e nadvse pomembno in zgo-kult„■ pronicljivo pričevanje o KorrJv V Furlaniji, Sloveniji in na rtap°leg tiskov — knjig, i-°dtis °_k°valci priložnost gledati Hazst prv‘d črfc, prikaze mest itd. če j, r pa ',e nam zdi nujno, da bi rto aJ’a Irajala dlje časa in upa-lhm,.bodf> odgovorni ugodili že 0aled^blskovalcev I'1 podaljšali rok AVDITORIJ PORTOROŽ Tel. 73571 - 73090 POLETNE PRIREDITVE 78 Predstava ob 20.30 po krajevnem času JUTRI, 15. julija G. Rossini: »SEVILJSKI BRIVEC« Opera Ljubljana v Avditoriju Vstopnice v prodaji pri blagajni Avditorija. Rezervacije tel. (066) 73571 in 73090. cev pa je, da bi se v prihodnosti uredništvo Skdanca še okrepilo in učinkoviteje pristopilo k reševanju perečih vaških problemov. Medtem ko so odborniki društva trenutno na počitnicah, se nadaljuje bogata sezona moškega pevskega zbora, ki ga vodi požrtvovalni Franč-ko Žerjav. Kriški pevci redno nastopajo na poletnih prireditvah v naši širši okolici in povsod žanjejo zadovoljive uspehe. Dekliški pevski zbor, ki ga vodi Pija Cah-širca, pa bo ponovno pričel z rednimi vajami sep tembra in v svojih programih ima predvsem delno okrepitev zbora. PD Vesna se je pred kratkim začelo temeljiteje ukvarjati tudi z vaško šolsko problematiko in je predvsem skupaj s ŠD Mladino izpeljalo že več uspelih akcij na tem področju. Kot je znano, je v Križu na tem področju še mnogo odprtih vprašanj in nerčščhib' problemov, ki gotovo z.ahteč8jodobna utopiji, kakor pa pobudi, ki bi jo bilo mogoče v krajšem času uresničiti. Izgradnja predora pod Gibraltarsko ožino bi pomenila direktno kopno povezavo med Evropo in Afriko, kar naj bi v veliki meri olajšalo blagovni in turistični promet ter približalo obe tako pomembni celini tudi na drugih področjih. Sen po izgradnji predora pod Gibraltarsko ožino je star že 70 let. Zamisel o izgradnji prekopa pod to morsko ožino je prišla najprej od Španca markiza Carlosa Ibaneza de Ibera. To se je zgodilo leta 1908, toda takrat časi niso bili še zreli. Na splošno je javnost menila, skupaj s strokovnjaki, da gre za nekakšen pustolovski projekt, ki bi bolj spadal v vrsto zamisli pisateljev tipa Ju-ies Verne in podobnih. Že deset let pozneje pa je španski graditelj Pedro Lavernade objavil knjigo z naslovom «Pre-dor pod Gibraltarsko ožino». Od tedaj se je o' tem načrtu mnogo govorilo, pa ne samo med Španci. Tako so Francozi leta 1931, ki so bili tedaj še močna kolonialna rila,' ki je imela dolgoročne načrte v Afriki, predložili Španiji, ki je bila prav tako zainteresirana s svojimi kolonijami v Severni Afriki, da skupno zgra dita in izkoriščata predor pod Gibraltarsko ožino. Časi pa tedaj niso bili naklonjeni uresničevanju takih pobud, posebno še na takem področju kot je bila tedaj Španih* in ky so se nad Evcnpo za -čeli grmaditi nevihtni oblaki, ki so prinašali s seboj fašizem Po zadnji vojni so zamisli o izqp gradnji predora spet -zaživele. Zamisel o «suhi» povezavi z Afrikp je leta 1956 obnovil znani španski graditelj Pena Boeuf. V njegovem primeru pa je šlo za drugačno varianto, saj je trdil, da bi bilo treba opustiti .zamisel o vrtanju predora ter se odločiti za izgradnjo mosta, ki bi povezal špansko in afriško obalo. Po njegovem bi bil most bolj varen in bi ga bilo lažje zgraditi. Dolg naj bi bil 20 km in naj bi povezoval mestese Tarifa v Španiji s Tangerjem na maroški obali. Poznejše raziskave so pa dokazale. da bi bila gradnja predora vendarle lažja in tudi cenejša. Tudi predor bi povezoval Tarifo s Tangerjem in bi nil dolg 33 ..............................................Hlinili........iiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii.................................................................llnn........minul ŠTUDENTI NA PREIZKUŠNJI km, od katerih 22 pod morsko gladino. Razen avtomobilske ceste za potniška in tovorna vozila, bi predor imel tudi dvotirno progo za vlake. Predvidevajo, da bi gradnja predora trajala okrog deset let in bi zaposlila okoli miijjon španskih in maroških delavcev ter več tisoč strokovnjakov iz raznih krajev sveta. Upoštevajoč današnji razvoj gradbene tehnike, ne hi izgradnja predora predstavljala kakega posebnega problema. Postavlja se seveda vprašanje finansiranja te zares orjaške pobude. Po približnih cenitvah naj bi uresničenje projekta veljalo okoli o tisoč milijard lir. V svrho izgradnje bi ustanovili mednarodni konzorcij bank, ki bi za določen čas tudi izkoriščal predor sam. Strokovnjaki pravijo, da bi se ta investicija hitro izplačala, ker sedaj obstaja velik gospodarski in turistični interes za cestno vezo med evropskim in afriškim kopnom. Treba je upoštevati namreč, da se je v zadnjem času zelo razvil turizem v. severnih afriških državah, posebno v Maroku in Tuniziji. Srednjeevropski in južnoevropski turisti, ki želijo potovati s svojimi prevoznimi sredstvi v Afriko, se morajo vkrcati na trajekte v Italiji, Franciji, ali pa v Španiji. Prevoz s trajekti pa .je seveda zelo bolj drag, kot pa po kopnem. Kakšne koristi pa bi od uresničenja zamisli imel blagovni promet, ni težko uganiti. Torej tehničnih in finančnih težav ne bi bilo, če ne bi postavljale še vedno razne politične težave posebno v zvezi s položajem na področju Gibraltarja. Tu se še vedno lasata Španija in Velika Britanija. Prva zahteva, da se ii vrne to področje, ker zemljepisno pripada njej, Velika Britanija pa noče izgubiti enega izmed najbolj pomembnih oporišč na poti iz Atlantika v Sredozemlje. Gibraltar izhaja iz arabskih besed Džebel el tarik (torej Tari-kov hrib) ter se nanaša na ime arabskega vojskovodje, ki se je leta 711 izkrcal v Španiji po prihodu iz Afrike. Arabci so vladali v Gibraltarju do leta 1309, ko so Španci ponovno osvojili trdnjavo. No potem so se še povrnili, toda v 15. stoletju so Španci dokončno utrdili svojo oblast. V 17. stoletju so se za posest Gibraltarja potegovali tudi Holandci, ki so leta 1607 celo izgnali Špance. Sledile so poteni' številne vojne, ki so pripeljale, v Gibraltar Angleže. Že leta 1783 so AMBEftiutldbTIl dokončno to pomorsko trdnjavo v svoje roke. V preteklem stojet.iu so izgradili številne utrdbe in tako je, Gibraltar postal ena od naj večjih trdnjav na svetu. Ker je morska ožina široka na tistem mestu komaj 20 km, je mogoče nadzorovati prehod s topništvom. Gibraltarska ožina je široka v najožjem delu (med Punta Ca-nares in Punta Cires) komaj 13 km. Globina voda pa znaša 500 metrov. V Gibraltarski ožini so opazili dva morska toka, eden površinski, ki prihaja iz Atlantskega o-ceana, drugi pa globinski, ki vodi vode iz Sredozemskega morja v Atlantski ocean. Ta civa tokova nastajata zaradi različne stopnje količine soli v vodah obeh morij in zaradi Izhlapevanja vode same. Atlantske vode so manj slane in tudi manj izhlapevajo. Zato pa je veda v Sredozemskem morju bolj slana Ti tokovi se nikoli ne spremenijo kljub plimam in osekam. Miroslav Šutcj razstavlja v Zagrebu Jutri zvečer ob 18. uri bo v mestni galeriji v Plrarni otvoritev razstave Miroslava Šaleja iz Zagreba. Na otvoritvi *tto» pel mešani pevski zbor «()ba!a» pod vodstvom Mirka Šlosar.ja pesmi slačili renesančnih mojstrov. Na Grenlandiji našli 250 let stare mumije ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Koncert ob 13. uri 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 18.15 «Ninettine zgodbe:). 6. 18.45 «Le ali di 01ympia» nad. 19.05 Programi pristopanja 19.20 ZORRO (TV film):' slika KJoBENHAVN — V neki skupni grobnici na severu Grenlandije so našli sedem mumij oblečenih v vikinške obleke. Vest je sporočila Ger.da Moeller, kustos Narodnega muzeja v danski prestolnici. To so do sedaj najstarejše mumije, ki so jih našli v tem delu Evrope. Mumije, ki so izredno dobro ohranjene, sta našla civa lovca. Ko so analizirali obleke, so ugotovili. da so stare okoli 350 let. Med mumijami sta tudi dva o-troka. «Eksplozija» 19.45 Almanah, Vremenska 20.00 DNEVNIK 20.40 Tam tam, aktualnosti Dnevnika' 1 21.35 TUTTO TOTO’: «Don Giovannino», film 22.25 Rag, swing in... ameriška narodna glasba , Ob koncu DNEVNIK, Dares v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.15 Kako so živeli primitivni ljudje Propram za mladino: 18.15 «11 trucco c'či-lH. 49 Rdeče in modro 18.50 Iz parlamenta Dnevnik 2 - ŠPORT 19.10 BATMAN «11 cavallo di Troia* in «Jo-cker lunga mano:), TV film 19.45 Dnevnik - ODPRTI STUDIO 20.40 «Poldark*, 3. nadalj. 22.25 Bravo '78, glasbeno-športna oddaja Ob koncu Dnevnik 2 - ZAD NJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 19.10 OBZORNIK 19.20 « Viking Viki*, otroška serija 19.50 PEVSKI TABOR 78, 1. del Danes se začenja vrsta oddaj o letošnjem Pevskem taboru v Šentvidu pri Stični, ki je bil že deveti po vrsti. V oddajah, ki se bodo nizale do pozne jeseni, bodo na sporedu poleg najkvali- tetnejših dosežkov s pevskega področja, tudi vse ostalo posneto gradivo, z namenom, da se s tem prikaže realno stanje množičnega prepevanja, z vsemi osci branji navzgor in navzdol, 20.15 Risanka 20.30 DNEVNIK 21.00 Jadranska srečanja 22.15 Razgledi: Dan v življenju Vlada Ješelnika 22.45 DNEVNIK 23.00 R. Graves: «Jaz, Klavdij*, nadalj. 23.50 Kontrapunkt Jeliudija Me-nuliina . Sloviti violinist Jehudi Me-nuhin bo tokrat v oddaji francoske televizije nastopil še ob znanih glasbenikih: ruski pevki Dini Vjerni, ki bo zapela dve ruski pesmi, sam bo zaigral 24. Pagani-ni.jev «Capriccio*. ob koncu pa se mu bo pridružil še znani jazz violinist Stepha-no Grappelly. V duu nam bosta pokazala tudi nekaj improvizacij. Koper 21.00 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 «Ring nasilja*, film 22.45 Locandina, reklamna oddaja 23.00 Jadranska srečanja: NOVIGRAD - POREČ Zagreb 19.45 Glasbeni amaterji 20.30 DNEVNIK 21.00 Jadranska srečanja 22.15 «Noči in dnevi*, nadalj. 23.25 Nočne premiere ŠVICA 20.10 DNEVNIK 20.25 «Gubbio». dok. 21.45 «Sam in Sally: Verižica* film 22.40 Francoske pesmi 23.45 Kolesarstvo: TOUR DE FRANCE TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Poletna beležnica; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Vam ugaja jazz?; 9.30 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.45 Gugalnica: Cicibani telovadijo; 1,1.(K) Misterij žene, tržaške črtice Zofke Kvedrove; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Iz naših festivalov; 13.15 Letošnja revija «Primorska poje*; 13.30 Od melodije do melodije; 14.10 Roman v nadaljevanjih; 14.50 Resno, a ne preresno; 15.35 Izbor novih plošč: 16.30 Na počitnicah; 17.05 300 letnica Vivaldije-vega rojstva; 17.30 Glasbena panorama; 18.05 Pogled v zgodovino filmske umetnosti; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe. 7.80. s.{v;so.* t T2:30. 13.30, 14.30. 15.30. 16.30, 17.30, 19.30, 21.30* PoTSčiiar^.fEr- 8-.no Glasba za dobro jutro; 10.00 Z nami je...; 10.15 Folk glasba; lp.40 Glasba in nasveti: 11.00 Kim. ’ svet mladih; 11.45 Festivalbar; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kultura in družba: 14.10 Plošče; 14.33 Majhna diskoteka; 14.45 Orkester T. Freddolini; 15.00 Poje zbor Majella di Ortona; 15.32 Saksofonist Pete Pearl; 15.45 La Vera Romagna; 16.(H) Madžarski pevci; 16.40 Popevke; 16.45 Plošče; 17.00 Turistični napotki; 17.05 Jaz poslušam, ti poslušaš; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne; 18.30 Primorski dnevnik; 19.00 Melodije na tekočem traku; 19.35 Naši zbori pojo; 21.(K) Glasovi in zvoki; 21.32 Oddaja z G. Pagann; 22.17 Ansambel Ati Soss; 22.30 Simfonični koncert. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00. 12.00, 13.00. 14.00. 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 in 7.20 Glasbeno prebujenje; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Glasbeni trenutek; 9.00 Radin anchTo! 11.30 Ena dežela na enkrat: E-milija - Romagna; 12.05 in 13.30 Vi in jaz '78; 14.05 Jazz ’78; 14.30 Pogovori o rabi jezikovnih narečij; 15.00 Poletje z nami; 16.40 Poslušajmo The Band «Last waltz»! 17.05 Italijanske komedije: 18.40 Sestanek s...; 19.10 Nabožna oddaja; 19.20 Glasba v Umbriji! 20.25 Sodnikova razsodba; 21.05 Simfonični koncert; 22.40 Večerni zbori. RADIO 2 7.30. 8.30, 9.30, KUK), 11.30, 12.30, 13.30, 15.J0, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 6.00 in 7.55 Za dobro jutro; 8.45 Vedno lažje; 9.32 Le ragazze delle Lande 4. epizoda; 10.12 Dialog z izseljenimi ženskami: 11.32 Carla d'identitalia; 12.45 Petkova povest; 13.00 Plošče; ’ 1*40’"Glasbena oddaja; 15.00 Tukaj'Radio 2; 16.3? Četrta pravi' , cA; 17155 'Spazio X - glasbeni odmor: 22.20 Parlamentarna pano; rama. SLOVENIJA 6.00. 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00. 13.00, 15.00, 16.00, 19.00, 20.00 P° rotila; 7.20 Rekreacija; 7.50 D° bro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Glasbena matineja! 10.05 Počitniško popotovanje; 10.26 Orkester Love Unlimited: 10i35 L glasbene tradicije; 11.40 Turistični napotki: 12.03 Znano in priljubljeno; 13.10 Z orkestri in solisti; 13-36 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.30 Priporočajo vam.-! 14.50 človek in zdravje; 15.05 Glasbena pravljica; 15.19 Naši umet niki mladim poslušalcem; 15.36 Glasba po željah; 16.30 Napotki z" turiste; 10.35 Glasbeni intermezzo; 10.45 Naš gost; 17.00 Vrtiljak; 19.05 Z opernih odrov; 20.35 Lahko noč. otroci!: 20.45 Ansambel štirje kovači; 21.00 Stop pops 20; 22.i5 Od daja o morju in pomorščakih. Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Pri sklepanju poslovnega sporazuma vam bo v oporo prijateljski nasvet. Odlikovali se boste s svojo bistroumnostjo. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) S svojo strokovnostjo boste z uspehom izpolnili neko nalogo. Preprečiti morate spor v družini. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne sklepajte zavezništev s preveč oblastiželjnimi osebami. Otresite se škodljivega pesimizma. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Ne jemljite preveč na lahko obveznosti. Ljubljena oseba ne bo več prenašala vaše muhavosti. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Splošen napredek in zadovoljstvo v vseh gospodarskili vprašanjih. Spokojnost na čustvenem področju. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Danes boste manj podjetni kot sicer. Nerazpoloženje spričo povečane živčnosti. ' TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Dogodki se bodo razvijali vam v prid, vendar ne mislite, da ste nepogrešljivi. Ugodno vzdušje v dru žirli. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Če hočete obvladati situacijo, oprite se na premišljene odločitve. Ugoden trenutek za odpravo spora. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Za vložene napore boste gotovo prejeli ustrezno plačilo. Skušajte rešiti nekatera vprašanja. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Neko srečanje vam bo omogočilo določitev bodočega programa. Deležni boste srečnega trenutka. VODNAR (od 21. L do 19. 2.) S svojo vztrajnostjo boste premagali vse težkoče. Nepričakovano srečanje. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ne zanašajte se na podporo drugih. Raje računajte z lastnimi močmi. Močno razgibano vzdušje. POMEMBNI DOSEŽKI V SOVJETSKI ZVEZI Nove tehnološke metode za uveljavljanje premoga Izkoriščanje trdih goriv v zaprtem proizvodnem ciklusu nas bo ščitilo pred zastrupljanjem zraka Premog je zaradi svojih proizvodnih zmožnosti prav tako univerzalno pomemben kot petrolej. Prav tako ga je mogoče izkoriščati u-spešno v obliki energije in kemič-surovine kot petrolej. To je mnenje Zinovija čuhanova, člana dooisnika akademije znanosti ZS SR, ki vodi raziskave v energetskem inštitutu Kržižanovskij za celovito izkoriščanje trdih goriv. Nadzorovani proces hitre piro-lizc, ki ga je pripravil energetski inštitut, širi V veliki meri industrijske možnosti drugih tipov trdih goriv, kot so lignit, katran in podobno. Tudi lignit se lahko spreminja v bencin, z uporabo toplote, ne da bi za njim ostali trdi odpadki. Nova globalna tehnološka metoda, ki so jo obdelali sovjetski strokovnjaki za izkoriščanje vnetljivih trdih rudnin, rešuje prvič na logo, kako pridobivati iz njih ne samo cenena goriva, temveč tudi surovine za kemično in kovinsko industrijo ter za proizvodnjo gradbenih materialov. V Sovjetski zvezi že obratuje poskusno industrijsko središče za tehnološko obdelavo raznih vrst premoga in ki je zmožno, da nudi širok asortma proizvodnje od mazuta do kock iz premoga, ki vsebujejo majhne odstotke pepela in ne povzročajo dima. Zahvaljujoč se obdelanim metodam, je mogoče s hitrim ogrevanjem premoga pospešiti za stokrat ali celo tisočkrat proces dela v obratu. Uspeh, ki so ga dosegli sovjetski strokovnjaki s poskusno delavnico, omogoča uresničitev velikanskih tehnološko - energetskih objektov. V Krasnojarsku je v izgradnji prvi industrijski objekt, ki bo obdeloval letno en milijon in 200 tisoč ton premoga iz področja Kansk-Ačinsk v Zahodni Sibiriji. V energetskem inštitutu je prva skupina, ki jo vodi Zinovij Ču-hanov, že pripravila načrte za izgradnjo industrijskih objektov, ki bodo nekakšna industrijska mešanica in ju bosta sestavljali električna centrala in tovarna za ob delavo premoga. Iz premoga, ki prihaja v tovarno direktno iz rudnika. bodo izločili vse sestavine, ki so koristne s tehnološkega sta lišča, medtem, ko bodo odplake izkoriščali v kotlih električne centrale. Tako se ustvarja stvarna perspektiva za uresničevanje zaprtega proizvodnega ciklusa, ki ne pušča za seboj odpadkov. To je ena izmed odlik tehnološko - energetsko - globalne metode. Izločanje škodljivih odpadkov v ozračje do katerega pride nujno v teku tradicionalnega tehnološkega ciklusa, ki uporablja trda goriva, je v tem primeru skoraj popolnoma izklju' čeno. Kotli električnih central se lahko kurijo z gorivom, ki se P1'1' dobiva od premoga in ki ne v se' buje ekološko nevarnih snovi, so žveplo in pepel. Termoelektrjc' ne centrale ne bodo več zadimlj®' le ozračja. S tem se postavlja seveda vpi'a' šanje, kako ohraniti to prednost / __: 1. — ._ i l 2‘i ■_*: primeru, ko je treba pošiljati go' vo naročnikom, ki so oddaljeni "J stotine kilometrov od premogovo1’ kov. Uporaba novega transportne' ga sredstva, hidropnevmatskega pa predstavlja zadovoljiv izhod-Gorivo zaprejo v posebne konte? nerje, ki so neprodušno zaprti. ^ kontejnerje vložijo v cevi, ki s° polne vode. Ker se v tem prime1? teža blaga zniža občutno, se znjj žajo tudi stroški za prevoz in tu"1 uporaba energije. Prevoz goriva 5 cevmi je od 3 do 4-krat bolj P°j ceni kot po železnici in z drugi"!1 sredstvi. Kontejnerji, ki se preb11' kajo v eni sami cevi, lahko prepe' ljejo letno več kot sto milijono* ton visoko kaloričnega goriva 10 raznih derivatov. O tem vprašanju so razpravlja* pred kratkim v Sovjetski zve?1 med italijansko delegacijo, ki jo Je vodil minister za državne udeležb0 Bisaglia in sovjetskimi predstav"!' ki. Pri teh razgovorih je šlo pred' vsem za vprašanje izgradnje zg0' raj omenjenih premogovodov. PRIMORSKI dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 14. julija 1978 KOLESARSTVO TOUR DE FRANCE Belgijcu Wellensu 13. etapa Joseph Bruyere ohranil rumeno majico ■ Drugi je Francoz Hinault SUPER BESSE — Trinajsto etapo n„.ui!a> Ki je pripeljala kolesarje po . 1 ‘ nuiesarje [-H ■ Km iz Figeaca do Super Besse, £ osvojil Belgijec Paul Wellens. ® ®ns je po učinkovitem sprintu P std yse ostale za sabo in je tako P w°n sam 40 cilJa-Wellens je je maj0 pre(j začetkom *i°ura» osvojil krožno dirko po Švi v ln -K zato postal že «outsider». vse s.v°je možnosti pa je zapravil ana*ti etapi, ko je začel svoj na PrezS°daj in je zato ostal v učnih trenutkih brez sape. Na cilj JU ji®"0 prispel celo deset minut za vi« i ■ imi 'n nje3°ve možnosti po Šale uvrst‘tv* 80 se očitno zmanj- Včeraj pa je Wellens z lepo zrna pokazal, da se njegov »Tour* L ...P.1 končal. Vsi najboljši pa so wisii za Wellens' n v skupini, kar ukazuje, da se med seboj ostro nadzorujejo. Uanes čaka tekmovalce zelo tež-v Preizkušnja, saj se bodo morali «1 etaP* na kronometer povzpeti na n a.ym Puy de Dome, ki je morda T« k Pres,izftn vrh vsega »Toura*. _n_ b° seveda prinesi" do korenitih ka»emernk na skupni lestvici, kajti 0 že’ da bo Hinault brez težav vzel yuyeru rumeno majico. t„ri.^akor je «Tour» še zelo odprt Pr.il drugim kolesarjem (Zoetemelk, da jtien) in ni izključeno, da bo jemanja etapa prinesla še kako prelestni red 13. etape (Figeac -»Uper Besse, 221,500 km): ' Paul Wellens (Belgija) 6.43’49” s poprečno hitrostjo 32,911 km/h “ k-aurent (Fr.) po 1’30” J- Agostinho (Pori.) 132” ’• Hmault (Fr.) 2’07” “• Pollentier (Bel.) 2- Zoetemelk (Niz.) '■ Hruyere (Bel.) q Kuiper (Niz.) In /an Impe (Bel.) • seznec (Fr.) . skupna lestvica: , Bruyere (Bel.) ‘ Hinault (Fr.) 4 Zoetemelk (Niz.) 1 Pollentier (Bel.) “• Huiper (Niz.) 2' Agcstinho (Pori.) „• wellens (Bel.) 9 Haurent (Fr.) In fjartinez (Fr.) • Maertens (Bel.) 2’19” 65.24'38" 105” 1’58" 2’47” 4’08” 5T3" 6’36” 6’38” 6’46” 7’21” Poleg vrste odličnih italijanskih zastopnikov (Mennea, Fava, Zarco-ne, Sara Simeoni itd.) bodo tekmovali tudi znani svetovni atleti, kot so: Edwards, Glance, Volkov, Rip-ley, Kotinek itd. SMUČANJE »KILOMETER LANCE* Svetovni rekord Američana McKinleya CERVINIA — Američan Steve Mc Kinley je včeraj postavil nov svetovni rekord v tekmovanju za »Kilometer lance*. McKinloy je dosegel poprečno hitrost 196,507 km na uro in s tem izboljšal prejšnji rekord Američana Simondsa. Tudi Šved Lindberg in Američan Buschmann sta izboljšala prejšnji dosežek, in sicer 194,489 km na uro. Naj povemo, da sta včeraj padla Avstrijec Rachleitner in Američan Craig, katerega so morali peljati v bolnišnico, kjer bo okreval v petnajstih dneh. Vrstni red: 1. Steve McKinley (ZDA) 2. Lindberg (šve.) 3. Buschmann (ZDA) 4. Rowan (Kan.) 5 Bereuter (Av.) NOGOMET 196,507 194,805 194,595 194,280 194,070 Nesoglasje v družini Pelc Glavna tema brazilskih časopisov je nenadna ločitev zakoncev do Na-scimento oz. slavnega Peleja in njegove žene Rose. Pele sicer izključuje, da je to dokončna ločitev, ker se bo morda kaj kmalu vrnil v družinski krog. Zatrjuje pa, da je trenutna ločitev neizogibna, Pelejeva družina je vedno veljala kot zgled sloge, do prvih kriz pa je prišlo, ker je Pele vse preveč odsoten. Ključni moment pa je bil za časa mundiala, ko je bil Pele v Argentini, žena pa mu je v New Yorku povila hčerkico. TENIS DAVISOV POKAL Madžarska - Italija Danes v Budimpešti bosta v prvem srečanju igrala Szoke in Barazzutti, v drugem pa Taroczy in Panatta BUDIMPEŠTA — Danes ob 13. uri se bo v Budimpešti začelo srečanje za letošnji Davisov pokal med Italijo in Madžarsko. Prva bosta stopila na igrišče Corrado Barazzutti in Peter Szoke, nato pa še Adriano Panatta in Balazs Taroczy, Nedvomno bo Panatta imel težje delo, saj je Taroczy na svetovnih lestvicah na 29. mestu, medtem ko ni Szoke sploh uvrščen. Vseeno bi morala Italija po prvem dnevu voditi z 2:0, saj sta Barazzutti in Panatta v dobri formi in ne bi smela pripraviti svojim navijačem razočaranja. Jutri bo (vedno ob 13. uri) na sporedu srečanje dvojic, na katerem bi morala igrati Panatta in Bertolucci proti paru Taroczy - Szoke. Italijana sta doslej v tem tekmovanju izgubila samo dve srečanji: proti He-wittu in McMillanu, ki sta v soboto tretjič zmagala v Wimbledonu ter angleškima bratoma Lloyd. Razumljivo je torej, da vlada v taboru «azzurrov» optimizem, čeprav bi lahko Madžarska pripravila veliko presenečenje z izločitvijo enega izmed favoritov, a to zelo težko. VČERAJ V ALŽIRU Svečano odprli 3. afriške igre .JH^IR — Včeraj so v tem kraju n° 0<^Pr*' letošnje 3.' afriške n0r^e igre, najpomembnejšo šport-jL^ifestacijo na tem kontinentu. e,,]jne so za to večkrat »teptano* cleh ne samo velik športni dr-go-' temveč so idealna priložnost, •laroip °krepi želja po miru med PO ODLOKU 1AAF Američan Dwight Stoncs ^življenjsko izključen? — Skoraj gotovo bo med-Živr • atletska zvt^a (IAAF) do Sirsko izključila enega najbolj- TvL skakalcev v višino, Američana Stonesa. Pred 'e včeraj izjavil v Alžiru asednjk mednarodne atletske zve- 26 Adrian S Višie bes 'v‘"an Paulen, naj b> baje Sto-na raznih tekmovanjih vnovčil j . vsote denarja. Us°da, pravi Paulen. bo ve-Pran0 dolctela tudi Kate Schmidt, nc,e Larrieu in Jane Frederick. 'MITING PRIJATELJSTVA* ®obro zastopstvo v Sieni (19.7.) U>A — v tem kraju bo 19. ju-jaUl veliki mednarodni «Miting pri-do „ Va* v atletiki, na katerem bobni ;?ast:oPili nekateri trenutno naj JSl atleti na svetu. Poročene in neporočene iz Doberdoba so se pomerile v nedeljo na nogometni tekmi. Na sliki: igralke pred pričetkom «dvoboja» V primeru, da Italija zmaga proti Madžarski, bo potem igrala vse naslednje tekme vedno doma. Kot je znano, bo prihodnji nasprotnik zmagovalec dvoboja med Španijo in Švedsko. Obe reprezentanci na pa pirju nista nepremagljivi, a pred stavljata nedvomno mnogo težjo o-viro kot Madžarska. V Budimpešti bo vodil italijansko reprezentanco novi zvezni kapetan Bitti Bergamo, ki je prevzel mesto Nicole Pietrangelija. Z njim je odpotoval tudi rezervni igralec Gianni Ocleppo, ki bo prisostvoval srečanju kot gledalec. Izidi dosedanjih srečanj za Davisov pokal: Evropska A skupina Švedska - Jugoslavija Madžarska - ZRN Evropska B skupina Velika Britanija - Avstrija Češkoslovaška - Poljska Ameriška skupina Južna Afrika - Kolumbija ZDA - Južna Afrika Čile - Paragvaj Čile - Argentina Azijska skupina Indija - Koreja Nova Zelandija - Indija Japonska - Indonezija Avstralija - Japonska Avstralija - Nova Zelandija Razen dvoboja Italija - Madžarska bodo morali odigrati tudi naslednja srečanja: Španija - Švedska ZDA - čile Francija - Velika Britanija ČSSR - Romunija 3:2 3:2 5:0 3:2 3:2 4:1 5:0 3:2 4:1 4:1 4:1 5:0 4:0 FOREST HILLS - V drugem kolu mednarodnega teniškega turnirja v Forest Hillsu so dosegli naslednje izide: Nastase (Romunija) - Alexander (Avstralija) 6:2, 6:2 Fibak (Poljska) - Newcombe (Avstralija) 6:1, 6:2 Stockton (ZDA) - Fleming (ZDA) 7:6, 3:6, 6:3 Gerulaitis (ZDA) - Rosevvall (Avstralija) 6:3, 6:2 TERNI — Gianfranco Tiberi je zopet prevzel mesto predsednika nogometnega kluba Temana. Kot je znano, je Tiberi pred 20 dnevi odstopil, a je odbor zavrnil njegovo ostavko. Končno je na seji v sredo zvečer Tiberi ponovno sprejel predsedniško mesto. NOGOMET TURNIR «4+4» Drevi v Dolini polfinalni tekmi Sinoči so na nogometnem turnirju «4+4» v Dolini dosegli nasiednja izida: za 13. in 14. mesto: ADM - Prebe neg '78 6:3; za 11. in 12. mesto: Gostilna Ezio -Šanson 3:2 po enajstmetrovkah. V sredo so odigrali zadnje tekme B skupine. PAM Domjo je premagal SD Žerjal iz Boljunca in se tako uvrstil na današnji polfinalni srečanji. Polfinalisti so torej: Supermarket Jež, Cianocolori, Gostilna pri studencu in PAM Domjo. Jugoslovan! uspešni V nadaljevanju tekmovanja za teniški pokal «Galea» so dosegli naslednje izide: Varšava: Jugoslavija - Finska 2:1 Poljska - Turčija 2:0 (tolažilna skupina) Atene: Belgija - Madžarska 2:0 Grčija - Monako 1:1 (tolažilna skupina) j Lizbona: Mehika - Portugalska 2:1 Dunaj: Avstrija - Nizozemska 1:1 Kdbenhavn: Urugvaj - Nova Zelandija 2:1 Danska - Luksemburg 3:0 (tolažilna skupina) Bukarešta: Romunija - Iran 5:0 Romunija - Ciper 5:0 Na turnirju «4 + 4» v malem nogometu v Dolini nastopata tudi ekipi Gostilne «Ljena» iz Boršta in PAM Domjo SABLJANJE SP V HAMBURGU Uspešen start azzurrov Vsi italijanski zastopniki so s« uvrstili v 2. kolo HAMBURG — Italija je dokaj u spešno startala na svetovnem prvenstvu v sabljanju v tem kraju. V floretu se je namreč vseh 5 italijanskih zastopnikov uvrstilo v dru go kolo. Dal Zotto, Numa, Scuri in Borella so bili prvi v svojih skupinah, medtem ko se je v svoji skupini Carlo Montano uvrstil na drugo mesto. Na tem 34. svetovnem prvenstvu, ki se prvič odvija v organizaciji ZRN, je v kvalifikacijan nastopilo ■nHHHiHHHHiHiiiiiiiHiHiHiiHHnHHiiHHiHHH........................................nul umni Hlinil................hhhhhihhhii.........................................iiihhihihhhihhihiihiiii..hiihuihiihihihiiiihihiiii uiinnim PLAVANJE IITALIJANSKO PRVENSTVO \ I Ol;. f || r' f (>*• 1 AVTOMOBILIZEM V NEDELJO VN VELIKE BRITANIJE DOBRI REZULTATI Mario Andretti nesporni favorit Kdo bo v prihodnji sezoni tekmoval na ferrarijih? Dva ženska državna rekorda - Cuarducci v formi MILAN — Že v prvem dnevu italijanskega prvenstva so plavalci dosegli nekaj kvalitetnih rezultatov. Prišlo je do dveh novih državnih rekordov, in sicer v ženski konkurenci po zaslugi Seminatorejeve in Cinzie Savi - Scarpori, v moški konkurenci pa je predvsem presenetil izid Guarduccija. Štirinajstletna palermska plavalka Sabrina Seminatore je že zjutraj v izločilnih tekmah popravila rekord 200 m prsno, ki ji je že prej pripadal (z 2'43”G4 na 2’42”68). Osrednji moment tekmovanja pa je bil seveda popoldan. Najprej je zelo obetajoča petnajst1 letnica Savi - Scarponi popravila svoj rekord na 100 m prosto, čeprav samo za 3 stotinke (z 59”55 na 59”52).‘ Takoj nato pa je nastopil zelo pričakovani evropski podprvgk Lalle, ki je letos zašel v hudo krizo in se je še zato trudil, da bi dosegel rezultat, ki bi mu vsaj omogočil nastop na svetovnem prvenstvu v Berlinu. V tem je sicer le za las uspel, ni pa s svojim plavanjem zadovoljil. Za Lallejem je nastopil drugi »fenomen* itahjanskega plavanja Guar-ducci. Pred rikmo je veljal za ne- spornega favorita nova zvezda Ra-velli, kajti Guarducci je bil dan izven forme. No, Guarducci je dosegel odličen rezultat 51”60, kar je samo 35 stotink manj od njegovega evropskega rekorda. Zmagovalci posameznih disciplin: MOŠKI 100 m prosto: Guarducci 51”60 200 m hrbtno: Cerabino 2’09”71 200 m prsno: Lalle 2’24”65 Štafeta 4x200 m prosto: Lazio Cosi-da (Bracaglia, Quadri, Margheri-tini, Rossato) 7'53”50 ŽENSKE 100 m prosto: Savi - Scarponi 59”52 (nov državni rekord) 200 m hrbtno: Bertolani 200 m prsno: Seminatore Štafeta 4x200 m prosto: (Pergola, Pandini M., Pandini G.) 2'22”06 2’43”68 S. Donato Felotti in 8'52”16 BOKS PISTOIA — V tem mestu je v sredo bilo srečanje veljavno za italijanski boksarski naslov v welter kategoriji. Gianni Molesini je ohranil naslov, saj je po 12 krogih remiziral z izzivalcem Vittoriom Contejem. Najboljši vozniki avtomobilov formule 1 se bodo v nedeljo spoprijeli na dirkališču v Brands Hatchu na deseti dirki veljavni za naslov svetovnega prvaka. Letošnja VN Velike Britanije se bo dokaj razlikovala od prejšnjih, kajti ko se je v preteklih letih »cirkus* formule 1 preselil na Otok, je bila začasna lestvica prvenstva še zelo neizoblikovana in je imelo več pilotov še realne možnosti za končno zmago. Letos pa je favorit le eden: Američan italijanskega porekla Mario Andretti. Andretti je v dosedanjih preizkušnjah zbral 42 točk in ima 9 točk naskoka nad klubskim tovarišem Pe-tersonom, svetovni prvak Niki Lau-da pa zaostaja za njim za celih 17 točk. Doslej je osvojil štiri zmage, na vsaki dirki pa je 'ril vedno v ospredju. Andretti razpolaga tudi z najboljšim dirkalnim avtomobilom lotusom, čigar poglavitni lastnosti sta izredna stabilnost in aerodina-mičnost. Njegov najnevarnejši tekmec je Šved Ronnie Peterson, ki prav tako tekmuje na lotusu, vendar Andretti-ju se ni bati, da bi mu klubski tovariš odvzel prvo mesto, kajti v po- godbi, ki sta ju ob začetku sezone I temanna in Villenueva. Izvedenci tr-podpisala s šefom družtk Lotus, Co-1 dijo, da ima največ možnosti, da se- linom Chapmanom, jasno piše, da je prvi pilot lotusov Andretti in da mu mora zato Šved prepustiti prvo mesto. Letošnji svetovni prvak Niki Lau-da. ki je lani zapustil ferrarije in presedel na brabhame, ki jih poganja motor alfa romeo, se doslej ni preveč izkazal. Zmagal je sicer na VN Švedske, vendar je bila ta zmaga zgolj muha enodnevnica, kateri je botroval trdi nedovoljeni ventilator, ki je omogočil vozilu večjo stabilnost. Kaj pa italijanski ferrariji? Po dveh spodbudnih zmagah Reuteman-na v Braziliji in v Long Beachu so zašli italijanski . vtomobili v veliko krizo. Nekateri izvedenci iščejo vzroke krize v oilotih, češ da,je Reu-temann premalo borben, Vfllenueve pa še premlad in neizkušen. Drugi valijo krivdo na gume michelin, s katerimi letos prvič dirkajo rdeči ferrariji. Resnici na ljubo pa so se po zadnjih porazi', še bolj zaostrili odnosi v italijanskem taboru, tako da so v Maranellu že začele krožiti govorice, kdo naj bi nadomestil Reu- ■ llll1IIIIIMIHIItlUIIII|limilllllllllllHIIIIIIIIIIIIII||l||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|||||,|f|||lul||,|||f|||||||||||,|||,|||||,|||,||||||||||||U||t||||||m Šport in rekreacija v poletnih mesecih Poletni meseci so za mnoge naša športnike le zaslužen počitek po pestri in dolgi športni sezoni. Za druge pa (v glavnem nešportnike) je poletna sezona edinstvena priložnost, da se s športom neposredno udejstvujejo, čeprav na nereden način. Ta rekreacijski način športnega udejstvovanja vsekakor pozitivno vpliva na človeško telo, posebno pa bi bilo potrebno svetovati tem ,polet-nim športnikom», naj se ukvarjajo s telesno vzgojo tudi pozimi in v ostalih letnih časih in to ne le občasno temveč na čimbolj reden in programiran način. Športnikom pa svetujemo, da v poletnih mesecih ne opustijo športnega udejstvovanja, saj to v veliki meri škodi telesu, posebno fizičnim zmogljivostim posameznih atletov. Potrebno bi torej bilo, da bi se športniki v poletnih mesecih ravno tako bavili s športom in to vsaj rekreacijsko. Športno združenje Dom iz Gorice, v okviru «šport-rekreacija», in v sklopu Mladinskega centra — Gorica, — že tretje leto zaporedoma prireja na odprtem igrišču Dijaškega doma v Gorici rekreacijsko i-granje košarke za športnike in ne-športnike. Ravno v tem letu žanje pobuda še poseben uspeh, čeprav niso vremenske razmere v tem obdobju najbolj naklonjene. Na igrišču Dijaškega doma se namreč zbira precejšnje število «športnikov-ko-šarkarjev», raznih generacij, ki gredo od 15. leta, pa do 30. in 35. Pripomniti pa moramo, da velik del teh se aktivno s košarko ne bavi. Treningi so trikrat tedensko, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih od 20.30 dalje. Rekreacijskega igranja košarke se lahko udeleži kdorkoli. Namerava se tudi prirejati podobne rekreacijske treninge za odbojko (moška in ženska), toda za trenutno za to panogo ni še dovolj interesentov. Primerno bi bilo, da bi podobne pobude organizirale tudi drugo zamejska društva ir to od športnih pa do prosvetnih, mladinskih itd., saj pomen le-teh je, da se razširi in vsesplošno okrepi naše telesno-kulturno udejstvovanje, posebno pa rekreacija. IGOR KOMEL ŠD Primorec izreka svojemu odborniku Teodoru Možini in svojcem iskreno sožalje ob izgubi dragega brata Renata. de za volan ferrarijev južnoafriški pilot Jody Scheckter, ki tekmuje sedaj na wolfu, vendar bo prihodnje leto prost, ker se bo t n Walterja Wolfa verjetno razšel. Mnogi omenjajo tudi nekdanjega svetovnega prvaka Jamesa Hunta, s katerim voditelji kluba McLaren niso več zadovoljni. Imena novih voznikov ferrarijev pa bodo dokončno znana šele septembra, kajti Enzo Ferrari navadno najavlja imena novih pilotov šele po dirki za VN Italije v Monzi. Za nedeljsko dirko je torej nesporni favorit Mario Andretti. Če bi mu uspelo zmagati tudi na angleških tleh, bi si praktično že zagotovil letošnji naslov. NOGOMET Cosmos poražen EAST RUTHEFOR: - Nogometna ekipa Cosmos, ki vodi v ameriškem prvenstvu, je v sredo po več kot enem letu izgubila doma z ekipo Nove Anglije s 3:1. Edini zadetek za Cosmos je dosegel Giorgio Chinaglia. kar 131 tekmovalcev v floretu, kar .je seveda rekord. Tekmovalce so razdelili v kar 24 skupin in prvi trije uvrščeni v vsaki skupini so se uvrstili v naslednje kolo. «Azzurri» so torej s startom na tem SP seveda lahko povsem zadovoljni. NOGOMET Savoldi ostane pri Napolijm Kljub prepovedi sodstva se pogajanja na nogometni borzi nadaljujejo, seveda neuradno. Največjo novost predstavlja izjava tehničnega vodje Napolija Giorgia Vitalija. Vitali je namreč dejal, da neapeljski klub ne namerava prodati svojega najboljšega napadalca Savol-dija, za katerega se je potegovalo več ekip, mled katerimi je bila najvišja ponudba Milana. To naj bi bila posledica afere na nogometni borzi, ker se lahko tudi zgodi da bodo prihodnje leto klubi primorani občutno znižati denarna kotiranja igralcev. Potemtakem je nadalje dejal Vitali, se ne splača prodajati in kupovati nobenega nogometaša. Delovanje ZSŠDI Danes pričetek tečajev za trenerje Trenerska zveza pri ZSŠDI pri-re a v sodelovanju s šolskim centrom iz Ljubljane tečaj za trenerje košarke, nogometa in namiznega tenisa, ki se bo odvijal pri nas od 14. do 19. julija. Tečaj, ki ga bodo vodili strokovnjaki Troha, Čampa in Mikeljn, bo prve stopnje . x košarko ter druge stopnje za nogomet in namizni tenis. Tečaj se bo pričel danes, in sicer bodo posamezne panoge takole razdeljene: košarka ob 18.45 na stadionu «1. maj*, nogomet ob 19. uri v občinski telovadnici v Dolini ter namizni tenis c'i 18.45 v Ljudskem domu v Križu. Vsi tečajniki naj se zberejo ob navedenih urah. M. V. NOGOMET Zmanjšana kazen ZORICH — Evropska nogometna zveza je na seji v sredo zmanjšala kazen Real Madridu, ki bo sedaj lahko igral na svojem igrišču. Tudi reprezentanci VValesa so skrajšali diskvalifikacijo igrišča zaradi izgredov na tekmi z Jugoslavijo leta 1976 za evropski pokal. Wales bo lahko nastopal doma od L januarja 1979. Emil Frelih 9. ČAR INDIJSKEGA JUGA (potopis) ________J Po P*es v ie bil od nekdaj del verskih obredov, bekod je še zdaj. Vendar je skozi stoletja vse boli po-Vjo,al posvetna umetnost, ki zavzema značilno Kulturno sep+! V vsakdanjem družabnem življenju. Po vaseh in na-stv'lh so se ustanavljale plesne skupine in gojile pod vod-Pal°m sv°lih učiteljev ljudske plese, s katerimi so nasto-v* na raznih svečanostih. V nocojšnjem večerd nam je pl ska skupina iz bližnje ribiške vasi prikazala tipične ese s tega področja. jp S Prirojeno ljubkostjo je pritekla na oder mladenka jjaSe Postavila kot kip v negibno pozo. Godbeniki so igrali Majhne cimbale in peli pesem, ki jo je plesalka tiho jj avala vase. Nato je razprla veke in zasvetile so se VeUke oči. Zganile so se roke in ziba je se vzpele v loku, 2 .~®nner so zaplesali tudi prsti, ki so se skladno ujemali soč h laos'^ no® in °či- S prelepimi linijami gibania ple-2 lfl se rok in nog, zlasti dlani, prstov, vratu in glave, SvVse«ii elementi hindujske plesne umetnosti ženskega Eniškega plesa, se je ples razvijal v premikanje vseh v., °v> ki so se spletali v gibanje telesa, prehajajočega v Stl° ekstazo. ^ prirodni nagnjenosti do plesa in glasbe, so se ple- salke v parih ali v solističnih nastopih vživljale v veličino klasičnega plesa imenovanega Pharata Natiyam, kar pomeni — mati Indija. Ljudski plesi teh krajev so s svojo obliko in ritmom prikazovali neizčrpno bogastvo variacij, ki so jim barviti in bogato krašeni kostumi očarljiva dopolnitev. Plesi vsebujejo lepoto, čednosti in privlačnosti, iz katerih dihata veselje nad življenjem in tudi žalost. V s/oji razkošni emocialni skali zapuščajo dojem neverjetno plemenite estetske dognanosti in umetniške dovršenosti. Ob polnoči, na prehodu starega leta v novo, so proti zvezdnatemu nebu zaprasketale rakete Novemu letu v pozdrav. Tistikrat smo prehiteli Evropo in bili za štiri ure in pol starejši od naših domačih. Veselje se je nadaljevalo z voščili in vsesplošnim plesom ob zvokih modeme evropske in ameriške glasbe. Zabavno je bilo videti ko so se v razigranem ritmu modernih plesov z Evropejci zavrtele tudi indijske lepotice v sarijih. Priroda eksotične lepote V zgodnjem novoletnem jutru se nas je petero odpravilo z avtomobilom iz prelepega Kovalama. Sonce je že zlatilo lahno valovito gladino Arabskega morja in le nekaj črnih vran na visokih krošnjah vitkih kokosovih palm je s krakanjem prekinjalo tišino ozračja. Na poti skozi palmove gaje, vrh katerih je vse bolj prodirala topla sončna luč, je bila kmalu že lahna srajca s kratkimi rokavi odveč. Za kratek hip smo se ustavili v mestecu Njata Garri in si ogledali zanimiv portal s plastično upodobljeno kočijo in konji na njem, v kateri sedi nekdanji maharadža z eno svoiih žena. Dve uri smo se vozili po gladki asfaltirani cesti mimo Maharadžev portal v mestecu Njata Garri prebujajočih se vasi. Povsod ista podoba, kot smo je bili vajeni že na vožnji iz Kočina temnopolti otroci so se umivali v mlakah, žene v sarijih vseh mogočih prstenih odtenkov, so zajemale vodo ali si dale opravka na krpicah riževih njiv. Med debla palm potisnjene koče iz blata in zemlje, so tonile v senci in okrog njih so brskale Kokoši in se pasle koze. Po blatu so rili prašiči. Ob cesti so se vrstile noč in dan odprte prodajalne raznoterega blaga jestvin, pijač, sadja, posodja in živopi-sanih tkanin. Ob primitivnih stojnicah zaradi rane ure nt bilo kupcev; tudi večina prodajalcev ie še dremala leže med blagom. Kako malo je potrebno ljudem v tem večno toplem ozračju za osebno ugodjel Kmalu smo brez ceremonij prestopili notranjo indijsko meddržavno mejo Kerale šofer je pokazal dovolilnico in stiažar v olivnozeleni vojaški obleki je pozdravil in dvignil preprosto leseno rampo. Vozili smo se hip po krajšem nevtralnem ozemlju, nato je sledil isti postopek. Dvignila se je druga zapornica in že smo bili v najbolj južnem predelu Jndije in države Tamil Nadu. Slikovita pokrajina je bila svetla in umita, kot bi jo bil še nedavno tega opral dež. Komaj ozeleneli riževi nasadi svetlozelenih smaragdnih barv, so se vse oolj razširjali v nežno zelene poljane, vrhovi kokosovih palm, ovešeni z težkimi zelenimi orehovimi plodovi, so bleščali v soncu, kot bi bile njih veje pološčene. Čudovita svežina je bila razprostrta nad neizmerno lepoto spokojnih polj in jezerc v katerih se je spogledovala svetla modrina neba. Spotoma so se v zaselkih iznad polj in krošnjami palm prikazali široki, piramidasto poševni stolpi pagod v značilni dravidski arhitekturi. Kmalu so se v daljavi zarfsali temni obrisi skalnatih vrhov; prvi hribi in gore, ki smo jih bili videli na južnih tleh Indije. Granitni hribi, ki so jih med vožnjo kdaj pa kdaj zakrile krošnje palm in drugega drevja, so se temnozeleni prikazali na vsej širini horizonta iznad širnih planjav prelestnega zelenila riževih polj in zajezenih jezerc smaragdnih barv. Pred našimi očmi so zarisovale pestre krajinske podobe. Čim boJj smo se jim bližali in se vozili mimo skalnatih' gmot, vse bolj smo občudovali zaoblene oblike, ki smo jih doslej poznali le z vzhodnjaških podob kitajskih in japonskih slikarjev Kot privid čudovitih barv in oblik se je razprostirala pred nami in okoli nas bogata pokrajina. Nemo smo vsrkavali razkošje jutranje lepote Obilno Iropsko deževje in toplo sonce godita razvoju rastlinstva. Priznam! V tretje sem bil v Indiji in nikjer v njeni prostranosti še nisem videl tolikšne naravne lepote. Uredništvo. uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul Montecchl 6. PP 559 - Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 7614 70 Podružnico Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnino Mesečno 2 900 lir — vnaprel plačana celotna 29 000 lir Letna naročnina za inozemstvo 44 000 lir, za naročnike brezplačno revijo »DAN*. V SFRJ Številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din. za zasebnike mesečno 40,00, letno 400.00 din.' za organizacije in podjetja mesečno 55.00, letno 550,00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 14. julija 1978 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 »ADIT* • DZS • 61000 Llubljana Gradišče 10/il. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%, Oglasi Iz dežele Furlcnije-Julijskfl krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Izd.iA J 7TT ?!*_n 1 Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tisk«! IZTT |Trsr zveze časopisnih založnikov FIEG Ul NA PROCESU ZARADI PODKUPOVANJ PRI NAKUPU LETAL «C 130» Ovidio Lefebvre napoveduje razkritje imena «blagajnika» v aferi Lockheed Glavni obtoženec obljubil sodnikom, da bo danes povedal, komu je izročil drugi obrok apolitičnih podpor» ■ Tanassi živčno reagira! na pričevanje nekega generala RIM — Ovidio Lefebvre D’Ovidio bo menda danes povedal sodnikom razširjenega ustavnega sodišča, pred katerimi teče sodna obravnava zaradi afere Lockheed, ime osebe, kateri je izročil drugi obrok »političnih prispevkov*, da bi omogočil pozitiven zaključek kupčije med italijansko vlado in ameriško letalsko družbo. Tako je obtoženec obljubil včeraj predsedniku sodišča Rossiju, ki je opravil nov poskus, da bj končno izvedel za ime drugega od »neimenovanih* (prvi, čigar imena Ovidio prav tako noče povedati, je oseba, ki mu je svetovala, naj izplača določene vsote denarja političnim o-sebnostiin ali strankam). Med včerajšnjo obravnavo je skorajda kazalo, da bo Lefebvre vendarle izustil ime. Sodišče ga je začelo zasliševati v zvezi z nekaterimi podrobnostmi o razpletu pogajanj in o končni sklenitvi pogodbe, ki naj bi jo Ovidio in Lockheedov funkcionar Cowden videla takoj po podpisu. O-vidio je potrdil, da je videl dekret o ratifikaciji pogodbe na mizi takratnega obrambnega ministra Ta-nassija, ko je s Covvdenom šel k njemu, dr bj se mu zahvalil za srečen zaključek kupčije. Tedaj je predsednik Rossi dokaj spretno o-pozoril obtoženca, da je tik pred o- biskom ministra v Ul. Bissolati «o-pravil neko formalnost*, pri čemer je mislil na izplačanje drugega o-broka Lockheedovega denarja. O-vidio Lefebvre je bil vidno presenečen in v dvomu. Najprej se je skušal izmikati, češ da je o tem govoril že med svojim prvim zasliševanjem, ko si je pridržal pravico, da ime »blagajnika* pove pozneje. Rossi pa ga je pozval, naj končno izusti to ime, naj pove, komu je i-zročil torbo z denarjem. Ovidio: 'o je zelo boleča zade- va...* Rossi: »Zaradi ljube/ni do resnice in pravice, premagajte svoje bolečine.* Ovidio: »Materialna vez je bila oseba, ki je pri sprejemu tega prispevka ubogala ministra... Spada v zelo ozek krog oseb, ki jim minister lahko nalaga tovrstne ukaze.* Rossi: «Bodite jasnejši. Na ta način samo vržete sum na veliko število oseb.* Ovidio: »Komu pa minister lahko nekaj takega ukaže?* Predsednik Rossi je tedaj astro nastopil proti obtožencu in ga pozval, naj vendar preneha z obotavljanjem in izmikanjem. Ovidio: «Gospod predsednik, ko ste me poklica '. sem mislil, da bom moral govoriti le o dekretu (za rati- URADNI K0MUNITE TIRANSKE VLADE Albanija in Kitajska sta se dokončno sprli Albansko gospodarstvo nujno potrebuje pomoči iz tujine TIRANA — Albanska vlada je včeraj uradno potrdila, da ji je Kitajska odpovedala vso gospodarsko, tehnološko in vojaško pomoč, obenem .je izročila Pekingu ostro pretesno izjavo, ki jo v celoti objavlja albanska tiskovna agencija »ATA*. «7 julija .je vlada Ljudske republike Kitajske obvestila Albanijo o svojem namenu, da takoj prekine vse oblike pomoči, gospo darske in vojaške kredite, da ne dokonča vrsto pomembnah del in da pokliče domov vse kitajske izvedence, ki delajo v Albaniji » »S tem enostranskim in samovoljnim sklepom, nadaljuje komunike, je kitajska viada storila zavesten in preračunan korak v zaostritvi medsebojnih odnosov, da bi oškodovala gospodarstvo socialistične Albanije in prizadela njene obrambe sposobnosti. To sovražno dejanje obsoja vse albansko ljudstvo z ogorčenostjo in razburjenjem. Vsi pritiski in izsiljevanja da bi zlomili hrbtenico naši partiji in našemu ljudstvu, zaključuje komunike. niso in ne bodo nikoli u-spešno. Pritisk in blokovska politika ne bosta nikoli utišili glasu socialistične Albanije, nikoli ne bosta prisilili albanskega ljudstva, da se odpove svojim pravim načelom marksizma-leninizma in da oreki-ne boj proti imperializmu in revizionizmu kakršnekoli barve.* Nadaljuje sc protest avtoprevoznikov na meji z Avstrijo VIDEM — Ponovno se je poslabšal položaj na mejnih prehodih med Avstrijo in Italijo. Prekinitev zapore avtoprevoznikov je bila kratkotrajna, še več, protest je dobil zaskrbljujoče razsežnosti, saj se šoferji zavedajo, da so jim do sedaj postregli le s praznimi obljubami. Na Kokovem so za nekaj časa prekinili celo osebni promet, avtoprevozniki pa so za dan as napovedali, da bodo puščali osebne avtomobile skozi mejne prehode le po petnajst, minut na uro. Prav tako dramatičen je položaj na Brennerju, kjer raste napetost med šoferji iz ure v uro, saj trdij , da niso italijanske oblasti ničesar storile, da bi jim pomagale. Na avstrijski strani naj bi Rdeči križ delil toplo hrano in vsestransko pomagal šoferjem pri dolgotrajnem boju. Kot rečeno, avtoprevozniki niso dosegli ničesar. Avstrija noče preklicati davko- na tranzitni promet in vztraja, da je ‘ sklep dokončen. V dunajskem parlamentu je zato opozicija ponovno zahtevala razpravo o , novem davku, ki j» namesto večjih prejemkov povzročil o-gromno škodo zaradi zapore avtoprevoznikov. V Avstriji namreč že primanjkuje pogonskega goriva, ki ga dovažajo z avto-cistemami iz sevemojadranskih čistilnic. Včeraj je iz tržaške čistilnice odpeljalo več avtoci-stem, ki pa vozijo preko Slovenije, da se izognejo zapori pri Kokovem. V napotkih za turiste radijske postaje svetujejo, da se turisti oskrbijo z gorivom pred vstopom v Avstrijo. Nekdanje »večno* prijateljstvo se je torej razdrlo, politične opazovalce sedaj zanima, na koga se bo oprla mala in revna, a strateško pomembna Albanija, sai so vsi prepričani, da ne bo dolgo vzdržala brez tuje pomoči. Kitajska naj bi Albancem nudila od leta 1954 kar 4250 milijard lir pomoči, kar je omogočilo obstoj zaprtega avtarkičnega režima na jugozahodu Balkanskega polotoka. Albanci bodo mo rali sedaj iskati nova zavezništva, razen če se ne bodo še bolj zaprli vase in do skrajnosti razvili av-tarhično gospodarstvo, ali pa se bodo vključili v sodobno gospodarsko dinamiko in se odprli napram sosedom. Zadn c čase so Albanci nekoliko izboljšali svoje odnose z Grčijo,' še vedno pa vztrajajo v odkritem sovraštvu do bližnje Jugoslavije. Morda jih bo novonastala situacija spametovala, obstaja pa možnost, da bi se ponovno o-prli na nekdanjo zaveznico Sovjetsko zvezo, ki so .jo dolga leta napadali in blatili. Tiranske simpatije Vietnamcen v sporu s Kitajsko in Kampučijo pomenijo morda tiho dvorjenje nekdanji zaveznici, VČERAJ V RIMU Požar skoraj uničil fakulteto za arhitekturo RIM —- Neznanci so včeraj popoldne podtaknili ogenj v poslopju rimske univerze, kjer ima svoj sedež fakulteta za arhitekturo. Požar je popolnoma uničil ravnateljstvo fakultete in povzročil škodo tudi v bližnjih predavalnicah. Gasilci, ki so se morali pošteno potruditi, preden so pogasili požar, so izjavili, da so pred vhodom v ravnateljstvo našli plastične posode, ki so bile verjetno napolnjene z bencinom, neka čistilka pa je kasneje povedala policiji, da je pred izbruhom požara slišala dve manjši eksploziji. V jutranjih urah so se na fakulteti začele diplomske naloge, ki bi se marale nadaljevati tudi popoldne, a so bile nato seveda prekinjene. V prvem trenutku je kazalo, da je požar uničil tudi arhiv, v katerem so shranjene diplomske naloge zadnjih petih let, vest pa so pozneje demantirali. Naj omenimo, da so neznanci pred dnevi že podtaknili o-genj na isti fakulteti, požar pa ni povzročil velike škode. Sodno sporočilo za očeta ugrabljenca BARI — Namestnik državnega pravdnika iz Barija je včeraj nepričakovano poslal sodno sporoči lo Angelu Marinu, očetu malega En za, ki so ga ugrabili 25. marca lan skega leta. Sodnik obtožuje Mari na, ki je predsednik tamkajšnje tr govinske zbornice, da je sam napi sal sporočila domnevnih ugrabiteljev. Dogodek je povzročil v mestu val razburjenja in to tudi v samem uredništvu dnevnika »La gazzetta del mezzogiorno*. kjer velik del časnikarjev ne soglaša z direktorjevo odločitvijo, da je treba vest o sodnem sporočilu objaviti na kroniki. Uredniški svet časopisa je namreč mnenja, da je treba vest objaviti na prvi strani, kjer so objavili tudi vesti o domnevni ugrabitvi. fikacijo pogodbe — op.ur.). Nisem imel časa, da bi si postavil to vprašanje, ki je vprašanje vesti. Vtis imam, da je posl. Tanassi napravil nadaljnji korak k identifikaciji te osebe, ko je zahteval zasliševanje treh častnikov, ki so bili nameščeni v njegov; predsobi. Tanassi jih je poklical, da bi dokazali, da je neko dejanje nemogoče.* (Obtoženec je mislil na predvčerajšnji Tanassijev poskus, da bi dokazal, da ne bi mogli izročiti prvega obroka denarja v ministrovem uradu, ne da bi se tega zavedel dežurni častnik). Rossj je še enkrat pozval obtoženca, naj da jasen odgovor, da ne bi kompromitiral drugih oseb. Ovidio: »To je vprašanje vesti, ne tiče pa se samo mene. Moj odgovor lahko ustvari globoko razliko za nekoga, ki je zaradi discipline ubogal ukazom nadrejenega. Gre za pridnega mladeniča. Oprostite mi...» In ko je Rossi še naprej vztrajal, je končno Lefebvre zavrnil: »Dovolite mi, da dam odgovor jutri ob 9.30.» Se pravi, da bi moralo ime »blagajnika*, če se Lefebvre ne premisli, zvedeti danes zjutraj, takoj na začetku novega zasedanja sodišča. Sicer pa je bilo včerajšnje zasedanje posvečeno zasliševanju gen. Girauda, ki je ukazal gen. Zattoni-ju (tega bodo zaslišali prihodnji teden), naj brez odlašanja podpiše pogodbo o nakupu letal družbe Lockheed kljub temu, da so takrat (junija 1971) gojili resne dvome v finančno trdnost ameriške letalske družbe. Gen. Giraudo je potrdil, da je dal ukaz gen. Zattoniju, povedal pa je, da je to storil po naročilu tedanjega obrambnega ministra Tanassija. Njegova izjava je vzbudila reakcijo bivšega ministra: »Pogodbo je podpisal Zattoni, ne pa jaz. Jaz sem samo podpisal odlok o ratifikaciji. Nobenega vzroka nisem imel, da bi tega ne storil. Vsi so mi pravili, da ta letala krvavo potrebujemo... Ko bi vedel, da bo nastala taka polemika, bi ne podpisal ničesar.* Sodniki so se včeraj za kratek čas umaknili v posvetovalnico in med drugim nekolike... skrčili seznam prič, ki jih bodo še morali zaslišati. Sklenili so tudi ponovno sklicati ženo gen. Fanalija (krmen Valcarel, ki se ni odzvala prvemu pozivu. Če se tudi tokrat ne bo javila, ji bodo poslali na dom karabinjerje. Gospa bo morala odgovarjati na vprašanja v zvezi s številnimi čeki. ki jih je v njeno korist izdal Camillo Cro-ciani. (tm) V BOLIVIJI Režimski kandidat verjetno že novi predsednik LA PAZ — Ni več dvomov, da bo režimski kandidat Juan Pereda As-bun novi predsednik Bolivije, kljub temu da niso še končali štetje glasov. Uradni kandidat diktatorja gen. Banzerja Suareza je namreč prejel že nad polovico glasov, medtem ko so kandidati opozicije doslej prejeli zelo nizek odstotek glasov. Tudi včeraj je osebna mednarodna komisija opozorila na mnoge goljufije, k1 jih izvajajo vlaani funkcionarji pri štetju glasov. TRŽAŠKI DNEVNIK VČERAJ OKOLI 14. URE V MILJAH SILOVITA EKSPLOZIJA V LADJEDELNICI ALTO ADRIATICO DVA MRTVA, SEDEM RANJENIH, PREPLAH V OKOLICI Pok je bilo slišati po vsej tržaški pokrajini in tudi na Koprskem - Tri sodna obvestila Dva mrtva in sedem ranjenih je tragični obračun eksplozije, do katere je prišlo včeraj malo po 14. uri v miljski ladjedelnici «Alto Adriati-co», kjer so eksplodirali plini v splavu za prevažanje tovora, ki ga ob pomolu ladjedelnice popravlja trži-ško podjetje CMI — Bevilacqua. Eksplozija je bila silovita: slišali so jo več kilometrov daleč, celo na področju zahodnega Krasa, na Koprskem in seveda po vsem mestu. V obširnem predelu, od skednja preko Sv. Sergija, v industrijski coni pa do Korošcev in Lazareta so prebivalci slišali močan pok, streslo se je pohištvo in marsikdo je, v prepričanju, da gre za potres, stekel na ulico. V ladjedelnici se je iz splava dvignil visok plamen, nato pa oblak sivega prahu, ki se je takoj razblinil, številni domačini so nemudoma poklicali reševalce Rdečega križa, alarm pa so sprožili tudi miljski gasilci, katerih vojašnica je skoraj nasproti ladjedelnice. Na kraj eksplozije so prihiteli številni delavci ladjedelnice «Alto Adriati-co», ki so bili zaposleni nedaleč stran pri gradnji dveh petrolejskih ladij, medtem ko na splavu ni bilo delavcev miljske ladjedelnice, ampak le uslužbenci tržiškega podjetja CMI, kateremu je uprava ladjedelnice le dovolila, da je opravilo dela cb miljskem pomolu. Četrt ure po eksploziji je bilo sedem ranjencev že v bolnišnici, manjkala pa sta še dva delavca: 38-let-ni Valerio Bezzi iz Škocjana ob Soči in 35-letni Gastone Marson iz Portogruara, ki je bil baje tudi solastnik podjetja CMI. Zato so prišli na kraj potapljači tržaških gasilcev, karabinjerjev in zasebnega podjetja Loperfido. Iskali so več ur in šele ob 17.15 je gasilec Batti-stel našel na morskem dnu Bežzi-jevo truplo; uro kasneje so potapljači našli še Marsonovo truplo. Obe trupli so prepeljali v mrtvašnico tržaške bolnišnice, kjer sta na razpolago sodnim oblastem. Istočasno z reševalno akcijo je stekla preiskava, ki jo vodi namestnik državnega pravdnika dr. Staf- Danes četrturna stavka kovinarjev Sindikat kovinarjev FLM je iz solidarnosti d0 svojcev delavcev, ki sta izgubila življenje pri včerajšnji eksploziji, napovedal za danes od 14. do 14.15 četrturno stavko v vseh kovinarskih obratih v tržaški pokrajini. ŠE ŠTIRJE RANJENCI V TRŽAŠKI BOLNIŠNICI Močan šok, a na srečo nobene težje poškodbe lil litlii I Armando Zovatto in Salvatorc Fcrrantc v tržaški bolnišnici »Slišal sem oster pisk, nato oglu šujočo eksplozijo. Vrglo me je nekam na deske. Začutil sem močno bolečino v hrbtu. Drugega se ne spominjam*. Tako nam je pripovedoval Salvatore Ferrante, ki so ga skupaj z drugimi prepeljali v glavno bolnišnico, takoj po tragičnem dogodku, ki se je pripetil v ladjedelnici pri Miljah. Ferrante je bil videti hudo zdelan, obvezan je tudi po glavi in bil je očitno še pod šokom, kljub temu pa se je pozanimal tudi za usodo svojih dvajsetih delovih tovarišev, ki so bili v trenutku eksplozije na splavu. Ostalih ranjencev nismo mogli videti, saj so bili ob tre- VČERAJ PONOČI BLIZU CIVITAVECCHIE Corrado in Dora Moronl ranjena v prometni nesreči Strogo pridržana prognoza za mlado dekle Znani napovedovalec utrpel zlom stegnenice upravljal Corrado, vračala proti Rimu. Nesreča se je pripetila morda zaradi previsoke hitrosti ali pa zato, ker je počila guma, dejstvo pa je, da je Corrado izgubil nadzorstvo nad vozilom, ki je silovito trčilo v obcestni drog. Iz skrotovičenih razbitin so bolničarji Rdečega križa potegnili mlado Doro Moreni in jo zaradi hudih poškodb v glavo nemudoma odpeljali v rimsko specializirano bolnišnico; njeno zdravstveno stanje je zelo resno. Zadnje zdravniško poročilo pravi, da so morali nesrečni Moronijevi prakticirati umetno dihanje, da bi jo obdržali pri življenju. Pri nesreči je bil ranjen tudi Corrado, katerega uradni priimek je Mantoni, njegovo zdravstveno stanje pa ne vzbuja zaskrbljenosti. Znani napovedovalec ima verjetno zlomljeno stegnenico in se bo moral zdraviti približno 40 dni, medtem ko je dekle, ki se je peljalo z njima v avtu, pri nesreči utrpelo le manjše poškodbe, zaradi katerih je niso niti sprejeli v bolnišnico. Naj omenimo, da je 24-letna Dora Moreni, ki je doma iz Ravene, pred kratkim nadomestila Corradovo pomočnico v oddaji »Domenica in», ki je umrla po neozdravljivi bolezni. , (st) . Dora Moroni RIM — Znani televizijski napovedovalec Corrado in njegova sodelavka v popularni oddaji «Domenica in* Dora Moroni sta bila včeraj žrtvi hude prometne nesreče, ki se je pripetila na avtocesti Rim - Civitavec-chia. Oba sta sodelovala pri neki glasbeni prireditvi v bližini Civita-vecchie, v zgodnjih jutranjih urah pa sta se skupno z nekim drugim delketom in z avtomobilom, ki ga je nutku našega obiska v bolnišnici še pod zdravniško nego. Videli smo le še lahko Armanda Zovatta, ki pa je bil očitno še tako pretresen, da ni mogel z besedo na dan, pa tudi bolniška sestra nam je priporočila, naj ga ne utrujamo. Z rešilci Rdečega križa so pripeljali v bolnišnico šest oseb, enega ranjenca pa je pripeljal zasebnik, ki stanuje blizu ladjedelnice in je takoj po eksploziji priskočil na pomoč. Najtežje poškodbe je utrpel 27-letni Tržačan Giorgio Gherlani iz Ul. Bru-nelleschi 14, ki se bo moral zaradi opeklin prve in druge stopnje po rokah, po hrbtu in po obrazu zdraviti mesec dni na dermatološkem oddelku. Prav toliko se bosta morala zdraviti tudi 47-letni Salvatore Ferrante iz Tržiča, ki so ga zaradi domnevnega zloma dveh reber sprejeli na kirurški oddelek in 32-letni Armando Zovatto iz Annona Veneta, ki je za-dobil udarce v lopatico in si je verjetno nalomil eno ali dve rebri ter so ga sprejeli prav tako na kirurški oddelek. 28-letni Pierluigi Lazza-rin iz Annona Veneta se bo moral zdraviti 15 dni na dermatološkem oddelku zaradi opeklin po obrazu, ostali trije, 31-letni Danilo Geromin iz Concordie Saggitarie, 34-letni Ser-gio Furlan iz Foljana in 18-letni En-zo Sclaunich iz Tržiča pa so že včeraj zapustili bolnišnico, kjer so jim le dali prvo pomoč. Žalna zastava na miljskem županstvu Občinski odbor miljske občine je včeraj v tiskovnem poročilu poudaril, da je nesreča v ladjedelnici «A1-to Adriatico* hudo prizadela vse miljsko prebivalstvo. »Miljska občina v tem težkem trenutku izraža vso svojo solidarnost delavcem, ki so bili ranjeni pri eksploziji in i-zraža globoko sožalje družinam 'o-beh žrtev*, je rečeno v tiskovnem poročilu miljske občine, ki obenem zahteva od sodnih oblasti, naj ugotovijo vzroke nesreče in naj v primeru. da kdo nosi odgovornost za tragedijo, pravično kaznujejo odgovorne. Včeraj popoldne so v znak žalovanja na miljskem županstvu izobesili zastavo na pol droga. Župan Bordon, ki je takoj po nesreči prihitel v ladjedelnico, je poslal svojcem žrtev sožalno brzojavko. • V znak žalovanja zaradi smrti dveh delavcev v miljski ladjedelnici »Alto Adriatico* so sinoči na sejmišču tržaškega velesejma za pol ure - prekinili festival »1'Unita* in »Dela*. fa. Na kraj so prišli poveljnik tržaških gasilcev Casablanca in major Sgorbissa, ki je dejansko vodil tri čete gasilcev, agenti tržaške kvesture s kvestorjem Giustijem in načelnikom Digosa (bivšega političnega oddelka) Volpejem, karabinjerski polkovnik Selvaggi, predstavniki pristaniškega poveljstva in zastopniki inšpektorata za delo. Prihitele so tudi žene številnih delavcev, zaposlenih v ladjedelnici,, zaskrbljene, če niso njihovi možje med ranjenci. Vzroki nesreče bodo verjetno znani šele ob zaključku preiskave, sedaj pa so možne le domneve, ki pa po vsej verjetnosti popolnoma pojasnjujejo dogajanje na splavu ob pomolu miljske ladjedelnice. V sredo so delavci zaključili ,s pleskanjem notranjosti splava in včeraj so se dela nadaljevala na krovu. Ta dela bi namreč morali dokončati do sobote, ko bi morali splav izročiti lastnikom, to je podjetju Sadar iz Ancone. Gre za približno 80 m dolg in 25 m širok splav za prevoz tovorov brez lastnega motorja, ki je bil namenjen v Libijo, kjer naj bj ga uporabljali pri polaganju cevi naftovodov na morsko dno in bi moral biti baje pomožna enota ladje za polaganje cevi Castoro, k jo preurejajo v tržaškem arzenalu. Ker je bilo časa malo in se je podjetju CMI izredno mudilo, je možno, da niso upoštevali vseh tistih varnostnih predpisov, ki jih predvidevajo določila inšpektorata za delo. Kaže namreč, da so delavci delali z varilnimi aparati na krovu kljub temu, da je bilo podpalubje natrpano z vnetljivimi plini, ksilolom in toluolom, ki so izhlapevali po končanem pleskanju. Pri tem je treba poudariti, da je bilo zaradi i-zredne vročine včeraj izhlapevanje verjetno večje kot običajno in morda je bilo prav to usodno za delavce. Do eksplozije je tako prišlo, ko je prišel plin v stik s plamenom. O tem, kako silovita je bila eksplozija, priča že samo dejstvo, da zija na krovu splava, ki je bil v celoti prekrit z jekleno ploščo, približno 100 kv m velika odprtina in da je eksplozija vrgla del jeklene plošče prav na konec splava. Na srečo je vseh 26 delavcev, kolikor jih je delalo takrat na splavu, bilo na drugem koncu splšča, tako da so številni zaradi pritiska padlj v morje, še preden so jih dosegli plameni. To pa je za marsikoga pomenilo rešitev. Še več: če bi eksplozija usmerila jekleno ploščo v drugo smer. bi prizadela tudj delavce, 1 so bili zaposleni na petrolejski ladji, ki jo gradijo v miljski ladjedelnici. V okviru preiskave je dr. Staffa že včeraj zaslišal nekatere priče, med katerimi baje tudi izvedenca Pettenatija, ki naj bi bil izdal dovoljenje za delo na krovu. Vsebina teh zaslišanj je seveda zavita v preiskovalno tajnost, poleg tega pa je treba pojasniti še nekatere okoliščine. Uslužbenci podjetja CMI namreč zanikajo, da bi bili delali na krovu z varilnim aparatom, kar je bilo po vsej verjetnosti tudi prepovedano, saj so to prepoved jasno označevali številni napisi, ki so opozarjali na nevarnost požara in eksolozije. Vsekakor pa je po vsej verjetnosti podjetje kršilo to določilo, saj so bilj med delavci na krovu tudi nekateri specializirani varilci. Šele v prihodnjih dneh bo torej preiskava verjetno pokazala, če je mogoče koga kriviti za to nesrečo. Sinoči je dr. Staffa izdal tri sodna obvestila zaradi dvojnega umora, povzročitve telesmh poškodb in povzročitve škode. Trije osumljenci so lastnik podjetja CMI Giulio Be-vilacqua, kemik Benito Pcttenati in vodja del Ennio Asquini, ki ga je sodnik včeraj zaslišal kot pričo, a je kasneje prekinil zasliševanje in mu sporočil, da je formalno osumljen. Dr. Staffa je dal tudi zapleniti posode barve, ki so jo uporabili za pleskanje splava in stroj za merjenje gostote plina, ki se ga je posluževal Pettenati. BOJAN BREZIGAR Miljski župan Bordon in prefekt Marrosu na kraju eksplozije Sindikati: poskrbeti je treba predvsem za varnost na delu »Nič posebnega ne zahtevamo, želimo le delati mirno, ne da bi nam staln0 grozila nevarnost.* Tako nam je povedal mlad sindikalist, član tovarniškega sveta miljske ladjedelnice «Alto Adriatico*. Takoj po eksploziji se je delo v ladjedelnici u-stavilo, čeprav nesreča ni prizadela uslužbencev ladjedelnice same, so leti prvi nastopili in postavili odločno zahtevo po varnosti na delu. Na njihovo zahtevd ’ VbtlŠlvd podjetja odgovarja z dokaj enostavnim izgovorom, češ da ni šlo za nobeno odgovornost vodstva ladjedelnice, ampak za morebitne odgovornosti zasebnega podjetja, kateremu je ladjedelnica le odstopila privez in mu dala na razpolago nekaj opreme. «Vendar to ne drži,* je poudaril sindikalist, ki ni povedal svojega imena, saj zastopa vse delavce. Dejal je, da morebitne odgovornosti zasebnih podjetij v enaki meri prizadenejo vse delavstvo, ne samo zato, ker sta v včerajšnjem konkretnem primeru izgubila življenje prav dva delavca, ampak tudi zato, ker morebitno neodgovorno ravnanje zasebnih podjetij ogroža varnost vseh zaposlenih v tovarni. Tudi v teh primerih mora torej, pravijo sindika- listi, vodstvo ladjedelnice poskrbel za varnost vseh, ki delajo v tovarik sami. V zvezi z včerajšnjo eksplozijo J® pokrajinski sindikat kovinarjev FbM sinoči opozoril na velike odgovorno-sti, ki jih nosijo delodajalci pri ^ nesrečah (tudi v torek je v arzenal11 Sv. Marka delavec izgubil življenj® v nesreči na delu) ter poudaril, d® zasebna podjetja ne skrbijo za v*1" nost svojih uslužbencev, poleg tef® pa jih še ekonomsko izkoriščajo. Sin-dikat kovinarjev zato poudarja pr^' vsem nujnost po zaščiti življenja P zdravja vseh delavcev ter poziva P11' stojne oblasti, naj do konca razči®1' jo vzroke nesreče in odkrijejo rn°' rebitne odgovornosti. Vsekakor pa ** bo pri preiskavi sindikat prijavil k0* zasebna stranka, da zaščiti interes* in zdravje delavcev. To odločno poročilo jasno prikazni® razmere v nekaterih obratih, kje( javne ustanove raje prepuščajo nek®" tera dela zasebnim podjetjem, ki * tem da izkoriščajo delavce in da ^ kulirajo pri varnostnih ukrepih, lahka opravijo delo mnog0 cenejše kot žavna podjetja. -fi Gasilci na krovu splava ob vrzeli, ki jo je odprla eksplozija Karabinjerji dvigajo tiuplo Valeiia Bezzi ja iz morja