Ameriška Domovina
NO. 137

AM€RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAG€ ONLY
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, JULY 21, 1954
ŠTEV. UV —VOL. LIV
Ameriško časopisje o vprašanjih Trsta, Balkanskega pakta in velike Titove zadrege
Te zadeve je ‘pojasnjeval” v Beogradu neki uradnik zunanjega ministrstva, pa jih je zastri še z večjo meglo kot je ležala prej na njih. — Ameriški tisk jih je bolje osvetlil.
V DANAŠNJEM LISTU objavljamo poročilo iz Beogra.da zavlačevanju podpisa Balkanskega vojaškega pakta med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. Poročilo je bilo poslano listu “The New York Times.” Clevelandski “The Plain Dealer” pa je objavil včeraj o tej zadevi uredniški članek, ki ga v prevodu in brez' vsakega komentarja Objavljamo na tem mestu v celoti. Članek se glasi:
Balkanska pogodba, ki naj zveže Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo, ne poteka tako naglo in gladko proti svojemu zaključku in podpisu, kakor je Tito pričakoval.
Po “rožcah” v Atene in Ankaro
Tito se je odpravil na z rožicami in banderci “okrancljano” turnejo v Ankaro in pozneje v Atene, odkoder se je vrnil domov v pričakovanju, da se bodo zaključki ceremonije (podpisa) za-Vršili preteklo soboto na Bledu. y pričakovanju tega je naredil široko zasnovane priprave za dober “šov” ali teater.
Grčija je obljubila priti na to party”, toda Turčija se pa doi danes še ni odzvala. Teatra ni bilo, zaradi česar je Tito dnaes nekam v zadregi. Tito je bil namreč že ta/ko dolgo navajen, da zmerom njegova obvelja, — Združene države je že tako dolgo vodil za nos v njihovi miselnosti, da je on velik mož, ki mu je treba dati vse, kar hoče, da ga je sedanji potisk nazaj, pa naj je tudi le začasen, razburil.
Račun brez krčmarja
To pot je Tito računal brez svojih mentorjev (po slovensko
pravi, da je delal račun brez krčmarja, ured.), Zapadne sile, v glavnem Združene države, so bde namreč zdaj tiste, ki so postavile pred Balkanski pakt zna-b^cnje, da je treba počasi voziti Po domače: počasi furati, da se be zafura. Ured.). Washington 3e svetoval onim, ki so razpravni in odločali o tem paktu, naj
1 vzamejo čas in naj nikar ne bite.
Drugi razlog pa je v dvomu mnogih članic Severnotlantske obrambne zveze, ki se vprašujejo, na katero stran bi se postavila Jugoslavija, če bi bila ta zveza poklicana k aktivnemu nastopu (obrambi). Turčija in Grčija sta namreč članici NA TO, Jugoslavija pa ni.
Tito se bo moral torej odločiti in spoznati, da bo moral tudi dajati, ne samo prejemati. Mec tem pa se lahko zabava s pregledovanjem svojih “medalj” ali kolajn.
-----o-----
Nemški predsednik Heuss proslavlja nemške junake
Predsednik poziva na rehabilitacijo imen onih nemških častnikov, ki so hote li ubiti Hitlerja.
POJASHJUJE^Po^Pi8 rcdokitajekega premirja
ODLAGANJE
a toi sta dva poglavitna raz-°ga. Nobenega Balkanskega jfi ne bo, dokler ne bo med Jugoslavijo in Italijo dosežena > ncnva poravnava glede Trsta. — So rU^ene države, ki že tako ni-v Jrdai bogvekako priljubljene imu, nimajo nikakega name-(z Z6 P°slabšati svoje odnošaje Ze	s sponzoriranjem zve-
j> ’ bi se jo utegnilo tolmačiti \T .Protiitalijansko. aJPrej Trst, potem Balkan-rn , , ski pakt!
Tw lalco J'e izšel ukaz: Najprej VSe č Potemv Balkanski pakt! In ha? aZe vzamemo v poštev bar? V6dik° priljubljenost v An-— da je Turčija za nas na-
BERLIN. — Theodor Heuss, predsednik Zapadne Nemčije, je otvoril vsenarodno kampanjo za vzpostavljenje onih nemških o-ficirjev oz. njihovega spomina, d so pred desetimi leti hoteli u biti diktatorja Hitlerja. Ti častniki naj bodo proglašeni za junake demokratične Nemčije.
Heuss je dejal, da je Hitler sam izzval to akcijo atentatorjev. Tekom svojega govora je odprl Hitlerjevo knjigo' “Mein Kampf” in bral iz nje: “Ako kaka vlada vodi svoj narod v pogubo, ni samo pravica, temveč dolžnost vsakega državljana, da se upre!”
Govorniki s sličnimi govori so nastopili po vsej Nemčiji ter proslavljali peščico častnikov, ki so hoteli dne 20. julija 1944 ubiti diktatorja Hitlerja, da utro pot miru, ki so ga nameravali skleniti z bližajočimi se zavezniki.
Jugoslavija ni odgovorna za zavlačevanje podpisa Balkanskega pakta, niti ne za nerešitev tr žaškega vprašanja.
BEOGRAD. — Neki uradnik tukajšnjega zunanjega ministrstva je z veliko resnostjo razpravljal o pričakovanjih za skorajšnji zaključek razgovorov o vojaški zvezi Jugoslavije, Grčije in Turčije, kakor tudi o sporazumu z Italijo glede Trsta. — Jugoslovanska vlada si želi u-miti roke nad zavlačevanjem, ki se je pojavilo v zvezi z uresničenjem teh zadev.
Kar se tiče Trsta, je ta uradnik zanikal, da bi jugoslovanska vlada “vrgla kamen” v sredo pogajanj, v obliki zahteve zadnjega trenutka, da mora Trst, če že pripade Italiji, dobiti krajevno avtonomijo.
O odlogu seje treh balkanskih zunanjih ministrov, ki so se i-meli sestati v soboto na Bledu, pa je bil uradnik manj jasen.
Glede komplikacij, ki so nastale v zvezi z vprašanjem Severnoatlantske obrambne organizacije, je uradnik zun. ministrstva dejal, da ni nobena teh complikaiij takšne narave, ki bi je ne mogle omenjene tri države same med seboj rešiti in poravnati. V svojem odgovoru je u-rednik kvotiral članek grškega časopisa Elefhteria, v katerem je rečeno, da je turška vlada želela odložitev podpisa vojaške pogodbe treh balkanskih držav iz preciznega namena, da vključi v to pogodbo kot ustanovno članico tudi Italijo.
“Mi ne vemo ničesar o tem,” je rekel ta uradnik. “Od Turči-nismo prejeli nobenega zadevnega obvestila, od Italije pa nobene zadevne zahteve.”
Stavke in delavski zastoji v tovarnah Dodge in Chrysler (o.
V Detroitu je postalo brezposelnih 10,000 delavcev.— Brezposelnost se razširja tudi drugam.
Detroit. — Dne 19. julija so piketi zaprli Chrysler Corporation Dodge tovarno, s čemer je bilo bnezposelnih takoj 10,000' ljudi.
Tovarno v predmestju Ham-tramcku je obkrožilo kakih 500 piketov. Družba pravi, da je ta stavka v nasprotju s kontrak-tom.. Local št. 3 od CIO United Workers organizacije pa pravi, da se je od vsakega delavca zahtevalo, da bi delal za dva.
Piketi so se pojavili okoli tovarnic kmalu nato, ko je družba naznanila, da bo ob različnih periodah zaprla začasno tovarno, pričenši avgusta, ker mora pripraviti potrebna dela za spremembo modelov.
Delna brezposelnost je zavladala tudi v drugih tovarnah Chrysler in Dodget družbe. Dodge Truck tovarna je poslala domov 2,000 ljudi, čieš da ji primanjkuje raznih avtomobiskih delov, Plymouth tovarna 3,500' in Dodge Forge tovarna 1,400.
Premirje je bilo podpisano davi pred jutranjo zoro. - Razvidno je, da so hiteli na vrat na nos, da je mogel francoski premier do določenega roka izpolniti svojo obljubo.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
ZAKLJUČEK ŽALOSTNEGA POGLAVJA ZA DEMOKRATIČNI ZAPAD
ženeva, Švica, 21. julija. — Pogoji premirja, s katerim bo končano bojevanje v Indokini, so bili podpisani nocoj malo pred jutranjo zoro. Zunanji ministri Velike Britanije, Francije in Sovjetske zveze so se sporazumeli v zadnjem trenutku na svoji polnočni seji.
Pogoji za končanje bojev v Vietnamu in Laosu so bili podpisani ob 3:50 zjutraj v Palači narodov, tretje premirje, namreč za državo Cambodijo, pa bo podpisano verjetno tudi vsak trenutek.
Natančnejša poročila sledijo jutri.
‘VELIKI DIKTATOR”
ŽENEVA — Kitajski premier Chou en-lai je priredil velko pojedino v svoji vili v Genevi na čast — Charlie Chaplinu in njegovi ženi. častni gost kitajskega komun, diktatorja je bil oni isti Chaplin, ki se je tako neusmijeno in posrečeno norčeval iz diktatorjev v svojem filmu “The Great Dictator.”
•CK -
Ameriški uvoz čaja
WASHINGTON. — Ameriški uvoz čaja je bil v prvih štirih mesecih tega leta za 27 odstotkov višji kakor v istem razdobju lani. Med državnimi izvoznicami čaja v Združene države je zasedla prvo mesto, ki ga, je doslej imel Cejlon, Indija, katere izvoz se je povečal za 26.6 odst.; cejlonske pošiljke so se povečale za 5.7 odst., največji porast v izvozu čaja, ki je znašal 68.6 odst. pa je zabeležila Indonezija.
Parada rdečih v Trstu
TRST. — Po tržaških predmestjih so 17. julija paradirale male skupine komunistov, ki so protestirali proti razdelitvi Svobodnega tržaškega ozemlja med Italijo in Jugoslavijo.
Številni jetniki
WASHINGTON. — Ob koncu leta 1953 je znašalo število jetnikov v federalnih, državnih in drugih zaporih dežele — 179,729.
----—o----—
Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se niste držali prometnih predpisov.
Gen. Le May v Španiji
MADRID, Španija. — Gen. Lei May, poveljnik ameriške letalske sile bombnikov, je rekel, preden je odletel od tu v Italijo, da se je prepričal o veliki vrednosti ameriških letalskih oporišč v Španiji.
Izstop iz samostana
QUEBEC. — Marie Dibne, ena izmed slavnih kanadskih petork, ki je pred nekaj meseci vstopila Lot noviciatka v samostan, je sedaj izstopila iz njega. Kot razlog navajajo njeno rahlo zdav- prizadevanja za ustanovitev te ie-	(organizacije, neglede na to, če
ŽENEVA — Ženevska konfe renca je dosegla v ponedeljek svoj višek da bo še pred polnočjo doseženo premirje, s katerim bo končana osemletna vojna Indokini.
Iz visokega zapadnega vira, ki pa ni eden izmed optimističnih, je bilo sporočeno, da vse kaže, da bo francoski premier dobil svojo igro, na katero je sta vil glavno karto, ter da bo preč polnočjo (včeraj) izposloval premirje.
Phan Van Dong, zunanji minister komun. Vietminha, ki je e-den najbolj trdovratnih in nepopustljivih komunistov, je dejal časnikarjem, da je premirje absolutno zagotovljeno.
Moskva se strinja
Moskovski radio je sporočil, da je bil “dosežen sporazum glede mnogih dokumentov, ki vse-Dujejo glavne točke za vzposta vo miru.”
Tako je bil na primer doseženi sporazum, pravi radio, glede začasne demarkacijske ali razmejitvene črte, ki bi delila Vietnam; glede volitev in glede u-mika tujih čet — treh glavnih točk.
Zapadni krogi pravijo, da so tudi Zdr. države, Vel. Britanija in Francija zdaj bliže medsebojnemu sporazumu kot kdaj prej v preteklih treh mesecih.
Azijski NATO
Isti viri poročajo, da so se tri zapadne sile sporazumele za formiranje Južnoazijske obrambne organizacije (South - east Asia Treaty Organization—SEATO), s katero bodo zaprli ta okraj na-daljnemu komunističnemu prodiranju. Dalje je rečeno, da so te tri države odklonile komun, zahteve, da se odpovedo osnovanju te obrambne organizacije, kar naj bo pogoj inokitajske poravnave, in da bodo nadaljevale
bo doseženo v Ženevi premirje ali ne.
Podvalitev Molotovu
Toda poročajo tudi, da sta se franc, premier Mendes France in angleški zun. minister Eden uklonila zahtevam sovjetskega zun. ministra Molotova, da morajo ostati tri indokitajske drža-ve — Vietnam, Laos in Cambodia izven območja predvidevane azijske obrambne organizacije.
Toda uradniki pravijo, da “nevtralnost” teh treh držav ne bo preprečila ustanovi SEATO, da ne bi jamčila tudi nedotakljivosti njihovih mej.
Rečeno je tudi, da sta Molotov in kitaj, premier Chou pri stala v to, da sme nekaj francoskega vojaškega osebja pstati v teh treh državah, kjer bodo deloval kot svetovalci njihove obrambe.
Zapadni viri poročajo, da Je francoski premier predložil nov načrt za razmejitev Vietnama ob 18 paraleli. Pod tem načrtom bi Francozi evakuirali (zapusti-i) Hanoi in Haiphong, toda polagoma in stopnjevaje, da dobe protikomunistični civilisti dovolj časa za odhod iz mesta. Ti dve mesti in katoliško okrožje delte-bilo demilitarizirano. Slični okraji južno od sporednika, ki so v oblasti upornikov, bi bili prav tako demilitarizirani. Odhod vojaštva naj bi nadzorovala posebna nevtralna komisija.
Deklice pozdravile papeža Pija XII.
BIM. — Dne 17. julija je pozdravilo papeža Pija, ko so ga nesli na njegovem prenosljivem
prestolu v baziliko sv. Petra, _
nad sedem tisoč deklet iz raznih držav. Večina deklet je bilo iz Italije, Francije in Španije.
-o
i-edii , Je -‘•urcija za nas n ,to diPlomatsko potezo »
VabiluSe ni °dZVala Titovemu
ŠE NIKOLI V ZGODOVINI Zo	* v, latinsko - ameriških držav ni bi-
priIiublfe„°J,ratV ta Edicija diplomatskega aaila ah pribežališča tako zelo uporabljana in zlorabljana kakor je sedaj. Ob prekucnjen ju Arben-zove vlade je pribežalo v devet poslaništev v Guatemali 900 ljudi. Nekateri izmed teh so bivši najvišji uradniki padlega režima, pred vsemi drugimi Arbenz; sam, kakor tudi člani njegovega kabineta in kongresa. Drugi so panično zbegani oprode, valpti in biriči, ki se boje, da bodo morali dajati zdaj obračun od terorja zadnjega meseca, ko so pretepali in ubijali ljudi. Mnogi med njimi so smatrali za primerno, da so vzeli s seboj v zavetje tudi svoje žene, otroke in celo
P ogled v norišnico, ki se ji pravi - Guatemala
ta]fanes deloma oblačno in ne 0 vroče kakor včeraj. Jasno Zlherno ponoči.
služinčad.
Mehiki ambasador Primo Villa Michel si ni nikoli prizadeval utajiti svojih simpatij do rdeče pobarvanega režima. V zahvalo za to je njegovo poslaništvo dobilo nič manj kot 416 beguncev, bivših veličin. Poslopje ima 20 pisarn in sob, toda nič vrta. Z v naglici najeto sosedno hišo iz-gleda zdaj kot ladja 18. stoletja za prevažanje sužnjev. Kamor koli se oko ozre, tam vidi begunce, med njimi 60 kričečih in vohajočih otrok ter dojenčkov, ki leže na po tleh vrženih žimnicah po vežah, pisarnah, sobah, povsod. O kaki zasebnosti seveda ne more biti govora. Ljudje spe, sede, bero in celo “ljubezen špogajo” po stopnicah in drugod.
Ambasador Villa Michel je dal svojo lastno spalnico Arben-zu na razpolago. Bivšega predsednika obiskuje od časa do časa njegov bivši zunanji minister Jose Miguel Fortuny, sicer pa ga nihče ne vidi. Komunist št. 1 in Arbenzov osebni svetovalec Fortuny je imel pravkar na rokah kočljiv problem:	njegova
žena je bila pred porodom. Rodil se je deček, kateremu je pomagal na svet bivši Arbenzov minister za javno zdravstvo, ki je tudi tu.
V ostrem nasprotju s to natr-panostjo je argentinsko poslaništvo, skoraj pravcato razkošje. V velikih sobanah pritličja so žimnice za 175 oseb. Vsi se lahko sprehajajo tudi po velikem vr-
Pravila takega azila zahtevajo, da osebe, Iki so v njem, ne smejo med seboj občevati, toda za pravila se ne zmeni živa duša. Vsi, ki so tam, se poslužujejo telefona ter sprejemajo obiskovalce ob oknih in vratih, kjer si izmenjujejo razne stvari, orožje in denar. Nova vlada je posvarila ambasadorje ter obkrožila poslaništva s policijo.
Novi predsednik Castillo Armas je naznanil, da ne bo dovolil nobenemu beguncu, ki je kriv kakega zločina, odhoda iz dežele. Zločinstva bo obdolžen tudi bivši predsednik Arbenz. ___
Mehika je pretekli teden zapro-’ sila za varen odhod Arbenza in njegove rodbine.
NAJNOVEJŠE VESTI
ANN ARBOR, Mich. — Blair Moody, bivši zvezni senator, je davi ob 4:55 umrl. Bil je star 52 let.
CLEVELAND. — Dr. Alan R. Moritz z Western Reserve univerze, ki je strokovnjak v utemeljevanju in preiskavah zločinstva, je svetoval, da bi dr. Samuel Sheppard, mož u-morjene žene v Bay Village, vzel tako imenovani “serumi resnice” (“truth drug” ali serum). Do danes zjutraj doktor se ni pristal na to sugestijo. — (Zakaj ne?!)
WASHINGTON. — Senatni finančni odbor je snoči soglasno odglasova! liberaliziran je predloga za socialno zavarovalnino. Poslej bo lahko oseba, ki je upokojena, zaslužila do $1,200 na leto, ne da bi si s temi okrnila in prikrajšala svojo mesečno pokojnino.
Poleti ni sej—
Norwood Community Council, ki ima redne mesečne seje vsak zadnji četrtek v mesecu, se v juliju in avgustu ne bo sestal.
Kdo je zgubil—
V	bližini železniškega tira na E. 67 St. so bila najdena očala z rjavim okvirom v rdečem etuiu z napisom Anthony Thomas. — Kdor jih je izgubil, jih lahko dobi na 977 E. 67 St.
Poroka—
V	soboto, 24. julija, se bosta ob devetih dopoldne v cerkvi sv. Terezije na Granger Rd. poročila Bernadette Marie Zefrin, iz 5119 E. 114 St., Garfield Heights, in Martin Krist iz Strongsville, Ohio. Sorodniki in prijatelji so vabljeni! Bilo srečno!
Po najnovejšem kroju—
Za fino obleko po najnovejšem kroju se obrnite na Benno Leu-stig, 1034 Addison Rd. Več v oglasnem delu lista!
Iz bolnišnice—
John Unetič, 1134 E. 76 St., se je vrnil iz Cleveland Clinic in se zahvaljuje vsem za obiske, darila in pozdrave. Obiski na domu dobrodošli.—želimo mu sko-rajšnjega okrevanja!
Tečaji za državljanstvo—
Kdor bi se rad udeležil tečajev za pridobitev državljanstva, naj kliče od ponedeljka do petka med deveto dop. in peto pop. tel. št. SU-1-4560. Tečaji se bodo
predvidoma začeli drugi teden.
Sovjetska vlada je pričela izvajali kampanjo ireznosli
Lotila pa se je težavnega posla, ker Rusi so še vedno veliki prijatelji piva in vodke. —
MOSKVA. — Sovjetska zveza je pričela s “Kampanjo treznosti” za pobijanje pijanosti, — toda vodka in pivo še nista likvidirani pijači. Povprečni Rus se še vedno lahko ustavi pred Vloskovskim trustom za prodajo vodke in piva, kjer se lahko založi s temi dobrotami, če ima denar, kakopak, in če je pripravljen stati dolge ure v vrsti žejnih ljudi.
Ampak ljubitelji dobre kapljice vidijo pisavo na steni. Velika in krasna dvorana na Gorkega ulici je bila spremenjena v slaščičasno in prodajalno sladoledu. Trgovinsko ministrstvo je ukazalo zapreti tudi vse stojnice v bližini šol, tovarn in železniških postaj, kjer si je človek, ki se mu je mudilo, lahko kar mimogre, tako rekoč v teku, privezal dušo.
Sovjetsko časopisje objavlja zadnje dni vrsto člankov proti pogubnosti alkoholne pijače. V nekem članku je na primer povedano, kako je nekega delavca, ki je bil okajen, povozil vlak. — Članek svari pred alkoholno pijačo, ki je tudi še ostanek stare reakcionarne buržuazije.
Ampak vlada je že ugotovila, aa ji ne bo lahko premagati demona alkohola. Sovjetske gostilne, ki jih obratuje vlada, še vedno ne potrebujejo ne televizije ne naprav za ohlajevanje zraka, da Povabijo goste. Vse, kar potrebujejo, je nekaj steklenic vodke in nekaj sodčkov piva, točaja za baro in ob vratih hrusta ki meče pijance skozi vrata na cesto. .
i i
——
V V* » B/ I C- /%' I%i— MO IVI I
6117 St. Clair Ave.
A	/I Nil A I v,loS?> ^ j° *Sra v jugoslovanskem gospodarstvu diktatura
/m/lCBf l3H/m	WM 1^1/» skupine, ki danes vlada deželi. Strašanska zmeda predpisov
In navodil, splošna negotovost in pomanjkanje pravne zaščite in varnosti imajo svoj neposreden učinek na gospodarsko proizvodnjo.
(Po “Kat. glasu”). ---------o----------
Domovina v pismih in listih
HEnderson 1-0628
_____=ir
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and the first week in July General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za tri mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, ISOS, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
■No. 137 Tues, July 21, 1954
Kako gleda Evropa Jugoslavijo
V začetku letošnjega leta je objavila ženevska “Ekonomska komisija za Evropo” (pri Združenih narodih) izčrpno študijo evropskega gospodarskega stanja. Knjiga je vz budila znatno zanimanje in tudi precej živahno razpravljanje ter proteste onih, ki se čutijo prizadete ob resda neobičajni objektivnosti, ki preveva ta pregled. Med onimi, ki ogorčeno protestirajo je tudi jugoslovanska strokovna revija “Ekonomska politika,” ki izhaja v Beogradu.
Jugoslavija to pot ni bila priključena “komunistični” Evropi, ampak jo obravnavajo v le za spoznanje bolj častitljivi družbi Španije, Portugalske, južne Italije, Grčije in Turčije. Vse to so dežele, ki predstavljajo, kot naglaša EKE, poseben problem zaradi svoje agrarne preobljudenosti, nizke stopnje industrializacije, zunanjega primanjkljaja, nepismenosti in splošne zaostalosti.
Malokateri revež je sam kriv svoje bede; toda kar se Jugoslavije tiče, naglašajo v tem pregledu, da je to dežela z velikim naravnim bogastvom, v kateri bi po vseh pravilih moralo vladati vsaj zmerno blagostanje.
Temu pa žal ni tako; kakor vsi sami dobro vemo.
EKE zlasti poudarja nizek donos obdelane zemlje na hektar (2.5 akra). Tako na primer na Holandskem pridelajo 36 kvintalov pšenice na hektar, v Jugoslaviji pa samo 11 kvintalov. Neugodna je primerjava z bolj razvitimi deželami Zahodne Evrope tudi v vseh drugih pogledih. Tako znaša umrljivost otrok letno 140 na 1000 (isto kot pred vojno), v Veliki Britaniji pa samo 31 (pred vojno več kot 50).
Medtem ko je bil v veliki večini držav dosežen pomemben napredek, je ta v Jugoslaviji pogostoma izostal. Pridelek po hektarju je sedaj manjši kot pred vojno in tudi celotne obdelane zemlje je za 9 odstotkov manj. Ker se je prebivalstvo od leta 1939 sem povečalo za skoraj dva milijona, je agrarna preobljudenost hujša kot kdajkoli in pomeni enega glavnih problemov jugoslovanskega gospodarstva. Res je, da se je število industrijskega delavstva podvojilo in da znaša danes nekaj več kot 600,000, toda ta dvig je celo manjši kot na primer v Turčiji ali v južni Italiji. Res je, da je težke industrije sedaj mnogo več kot pred vojno in da so bili doseženi znatni uspehi zlasti pri proizvodnji jek la, tovarniških strojev in zlasti turbo-generatorjev ter druge elektroindustrijske opreme. Toda v marsikaterih bistveno važnih industrijskih vejah, posebno onih, ki skrbe za običajnega potrošnika, je stanje znatno slabše kot pred vojno. Vzemimo na primer tekstilije in obutev. Iz statističnih podatkov v tem pregledu — in vse te številke je dala na razpolago sama jugoslovanska vlada — je razvidno, da je pred vojno prišlo na osebo povprečno 2.5 kg bombažnih in 0.8 kg volnenih tkanin; v letu 1951 (ki je zadnja navedena letnica) pa samo 2 kg odnosno 0.6 kg. Leta 1939 so v Jugoslaviji izdelali 6,900,000 parov čevljev; leta 1953 pa samo 4,500 000 parov.
Najbolj obžalovanja vreden je velik padec povprečnega uživanja kalorij. Pred vojno je Jugoslovan povprečno zavžil več kot oOOO kalorij na dan, torej več kot prebivalec marsikatere druge evropske države. V letu 1951 pa samo 2700. Naj pripomnim, da je v nekem drugem poročilu Združenih narodov, ki je bilo objavljeno letos februarja, navedeno da znaša povprečno število dnevnih kalorij na osebo v Jugoslaviji celo samo 2500 (1|. 1952), kar je najnižja stopnja v Ev-
ro% ,,	,	. .	...	-H-l-ig*!«
. 1 regled zelo zanimivo razčlenjuje tako imenovano “dobo nadrobnega državnega planiranja,” ki je trajala od 1947 do 1951. S tem grandioznim načrtom so hoteli v petih letih povečati industrijsko proizvodnjo za skoraj petkrat v pri-rnerjavi s predvojno. Poljedelstvu so pa namenili 20% po-vecanje^ Seveda niso dosegli niti prvega niti ne drugega cl-Ija Načrt je popolnoma propadel, kot ugotavlja EKE, vsled tehničnih pomanjkljivosti, vremenskih neprilik in predvsem zaradi tega ker so dogodki hitro postavili na laž politične predpostavke, na katerih je slonel.”
Ekonomska komisija se nato dotakne novih ukrepov liberalizacije in pri tem ugotavlja, da je bilo “kljub toliko hvaljeni svobodni konkurenci podjetij” v letih 1952 in 1953 dejansko bore malo resnične gospodarske svobode. Glavni del investicij da gre tudi sedaj še vedno skozi roke osrednje Viade in republiških organov. Poleg tega usmerjajo z viso-Kim m krivičnim obdavčenjem delovanje podjetij kot pac prija trenutno vladnim organom. Pregled dalje pravilno naglasa, da je nagrajevanje delavca še vedno v glavnem
SlSTn0 lZieKnt4a e m	d,a ie tako zvano načelo “raz-
pirju anJe doblcka med delavce” več ali manj samo na pa-
nnm)i k!lub ?resenet^ivi objektivnosti tega pregleda Eko-
datT d?	Za,Evr°IPI0’ Pa bi bil0 *eba marsikaj do-
nii ’ dfWn tb,k-P° n°iS lko ° iu§oslovanskem gospodarjenju. Omeniti bi morah na primer, da je,'dobila Jugoslavi-
ja po končam vojn, več kot eno milijardo dolarjev podpore (brez odplačila), še bolj bi bilo treba podčrtati svojevrstno
Gospodarska politika proti kmetu, čistke in drugo
Takole pravi pismo iz domovine: “Sedaj imamo že precej vroč junij, vendar pa ni skoraj dneva brez ploh in povodnji. Tudi toča se pojavlja. Setve sicer dobro kažejo, kako bo z žetvijo, je še veliko vprašanje.”
“Mnogo njiv tu v okolici Ljubljane je zanemarjenih, neobdelanih. Gospodarska politika proti kmetu je onemogočila obdelovanje večjih kmetij. Tovarne so požrle delovno silo, nekaj jih je šlo s kmetov tudi v pisarne — v upravni aparat. Naši časopisi imajo vedno mnogo poročil o nepopolni zaposlitvi tovarniških delavcev in o le delni izrabi strojev. Zapečete zgradbe stoje. Kam bo vse to pripeljalo, si lahko mislite.”
“Še vedno se izsekavajo gozdi. Kmet mora nekje dobiti denar za davke.”
“Položaj Cerkve je silno težek. Te dni je šel v zaper dekan stolnega kapitla za deset mesecev. Kako bo prestal, ko ima jetiko.”
“Pri zadrugah so na dnevnem redu poneverbe, poslovodje si pa zidajo hiše. Tudi okolici Ljubljane rastejo vile kakor gobe po dežju. Plače uslužbencev so pa tako nizke. Odkod sredstva za zidavo? Večkrat v vse te zadeve posvetijo poročila o razpravah pred sodišči.”
Poslušali smo z zanimanjem Kardeljev govor, kjer je tudi trdil, češ, da ne gre odbijati ljudi z verskim prepričanjem in se jim morajo zaupati tudi odgovorna mesta, če so pošteni. Toda hitro se pokaže, koliko je takim izjavam verjeti. Tu je že govoril nek govornik, da so na univerzi profesorji, ki imajo same klerikalce za a-sistente, en profesor pa da je celo izjavil, da komunistov ne mara. Treba bo po izjavah tega govornika zopet čistiti. In to se že dogaja.” —
Stolni dekan je dr. Jože Šimenc. Precej jasno je, da ga hočejo z zapori likvidirati. Bog ve, kakšen zločin je zagrešil. Poznan je bil kot zelo odločen mož, ki pred lažjo in nasiljem ne kloni.
Da kmet mora za davke se-cati gozd, je že znana stvar. So pa tudi davki tako visoki, da jih z dohodki iz posestva ne more pokriti. Za 1954 leto bodo morali kmetje plačati 26 milijard din davkov. Za primero naj navedemo, da je pred vojsko znašal državni davek od kmet. zemlje 400 milijonov din, banovinske in občinske doklade pa okoli 150 odst., torej 600 milijonov din. Torej je sedaj davek na kme-:ijsko gosjodarstvo 26-krat ta-, ko velik kakor pred vojno. Načrti in obljube Komunisti imajo stalno pesem o tem, kako bodo dvignili življenjsko raven. V petletnem planu, ki je prinesel velik neuspeh, je bilo celo posebno poglavje o dvigu življenjske ravni (38. člen, 8. poglav.). Kako je s tem v dejanju?
Sladkorja je bilo 1. 1939 na prebivalca 7.4 kg. V petletnem planu so postavili cilj, da
moralo pridelati po 16 kg sladkorja na glavo. Toda povišanja na 9.2 kg ne bi bilo, če se ne bi bilo število mestnega prebivalstva tako povišalo, da znaša sedaj po komunističč-nih računih kmetsko prebivalstvo samo še 59%, torej mestno že 41%. Mestno prebivalstvo je tisto, ki troši sladkor, kmet ga ne zmore, ker nima denarja.
Olja se je trošilo pred vojno po poldrug kg na prebivalca. Komunisti so postavili v 5-letnem planu povišanje produkcije olja na 2.8 kg na prebivalca. V letu 1953 so pridelali po lastnih navedbah 2,-400 vagonov olja, kar znaša le 1.4 kg na prebivalca. Torej so od tega, kar je bilo postavljeno v petletnem planu kot cilj, oddaljeni za 50%. Za 1954 računajo, da bo olja za 26% več kot v 1953. letu. To bi pomenilo, da bo olja 1.75 kg na prebivalca. Tudi gle*-de olja velja, kar smo rekli glede sladkorja, da si ga kmet redko privošči, ker ni denarja, da bi ga kupil. Je tudi potrošnik olja v glavnem mestno prebivalstvo.
Komunistična vzgoja mladine
Tole kratko poročilo ima pismo od 20. maja: “Marijo z Jezusčkom, kamenit kip v kapelici na križišču pod župniščem, je Kožuhov iz Predoselj v noči razbil. Dobil je stavo za pol litra vina, ki jo je naredil poprej v gostilni, da bo kip razbil.” — Prepričani smo,, da ga narodna milica ne bo dobila, ker ga ne bo hotela. Delal je popolnoma v duhu partije, da je treba iztrebiti “ostanke srednjeveškega misticizma.” članice Ženske zveze pa vedo, da je v Jugoslaviji verska svoboda, ker so njihove predstavnice bile tam in so na lastne oči videle, da so cerkve odprte.
Trdno smo prepričani, da komunizem ne bo večno gospodaril, nasprotno, da ga bo prav kmalu konec, že zaradi njegovih gospodarskih polomij. Toda ena strašna dediščina bo ostala za njim: pokvarjenost mladine, ki ji je komunizem vero in poštenje vzel, a nobenega nadomestila za to dal. Kaj bo s to mladino, to je strahotno vprašanje, ki bi moralo posebno zanimati tiste, ki so pomagali k postavitvi komunistične oblast v Jugoslaviji.
Velika povodenj v Celju in okolici
Velika povodenj, ki je bila v noči od petka na soboto pred Binkoštmi' v Celju in okolici, je najbolj zadela industrijo Celju:	Tovarno emajlirane
posode, Metko, Cinkarno, Tovarno pohištva, ki ji je voda odnesla vse zaloge lesa, Tovarno volnenih izdelkov v Škofji vasi, opekarno Lubečna ter Papirnico v Višnji vasi.
Poleg industrije so poškodovane vse javne naprave. Porušenih je 167 mostov, cesta v dolžini 167 km; plazovi in voda so odnesli velik del ceste Dobrna-Vojnik. Popolnoma porušenih je bilo 26 stanovanjskih hiš in poslopij, poškodovanih pa 1,140. Po-
njivskih površin je voda spremenila v gramozne jame. Iz-| ruvala je povodenj 2,600 sadnih dreves. Goveje živine, prašičev, drobnice in perutnine je bilo uničeno preko 100,-000. Okoli 2,000 zemeljskih plazov je pokrilo 102 ha kmetijskih površin.
Huda je bila katastrofa, ljudstvo pa izročeno bedi in pomanjkanju, ker nima nihče nobenih rezerv. Tito bo dejal, da sam vrag nagaja.
šopek na grob
New York, N. Y. — Dobri mami Heleni Rozman bi rad položil s temi-le skrominimi vrsticami šopek na grob. Tako jo je dobri Oče poklical k sebi, da jo nagradi za vso njeno dobroto in, ljubezen, ki jo je izkazovala svoji družini in širokemu krogu revežev zlasti v domovini. Oče, štirje lepo vzgojeni sinovi inj vzorna, hčerka redovnica žalujejo po svoji dobri mami. Naj jih tolaži zavest, da bo mama tudi z nebes nenehno skrbela za svojo družino, da bi se vsi zbrali gori, kjer je naša domovina.
Sin, ki je pri vojakih, je porabil svoj dopust, da, je mami stre gel v bolezni 12 dni. Odšel je, ker je dopust potekel. A še poi se je moral vrniti k pogrebu. Okrevanje od operacije, ki je tako lepo napredovalo, je kru to prekinila embolija.
Je pa še širša družina, ki jo! je smrt Rozmanove mame hudo zadela, družina številnih revežev doma in po svetu, ki jih je Rozmanova mama neutrudno podpirala z veliko požrtvovalnostjo. Naročala je pakete preko Lige; imela pa je tudi sama doma ved no zalogo obleke, ki jo je zbirala prav z namenom da pomaga, številnim družinam v domovini, kjer si ne morejo nabaviti obleke, ker je predraga ali ker je< zaslužek premajhen. Ni delala le sama, tudi oče in sinovi so pomagali, da je šlo čim več zavitkov domov, zlasti v ljubljeni Bohinj. Tam bodo težko občutili, da Rozmanove mame ni več, da je zlato srce, ki je samo dajalo, pomagalo, sedaj prenehalo biti, da je Rozmanova mama odšla po toliko zasluženo plačilo k Očetu.
Če se je bomo spominjali, spominjajmo se jo zlasti s to molitvijo, da bi tudi mi mogli po njenem vzgledu tako požrtvovalno in tako vztrajno misliti le na druge, delati le za druge, živeti le drugim, kakor je to moglfc Rozmanova mama. Njen vzgled naj nas drami, njena priprošnja pri Bogu podpira, da bi mogli tako lepo spolnjevati zapoved ljubezni, kakor jo je spolnjevala Rozmanova mama.	J. B.
mora biti sladkorja. 12 kg na polnoma uničenih je bilo 38 piebivalca. Dosegli so pa po stanovanj, poškodovanih na svojih navedbah le 9.2 kg na 992. gole so bile poškodova-prebivalca. Za 1. 1954 sedaj ne tri. predvidevajo po 9.4 kg na! V kmetijstvu je bilo poplav-
Srebrna maša
Los Angelos, Calif. — Na tihem in skromno je v nedeljo 4. julija obhajal 25-letnico svojega mašništva salezijanec p. Pavel Alfonz v krogu svojih prijateljev in znancev.
Slavje je bilo res prisrčno, vsi udeleženci pa so bili veselega razpoloženja. Glavna zasluga za to gre Mrs. Raspet Ani, na katere domu je bilo slavje prirejeno, in Mrs. Francis Gotses, ki sta poskrbeli za vsakovrstna okrepčila ter župniku č. g. Horvatu, ki je poskrbel dobro kapljico, da smo mogli slavljencu nazdraviti.
Bil jetlep in prijeten popoldan za vse udeležence. Vsem za ves trud in slkrb iskrena hvala!
F. G.


n

"M
%


PlUf*oS£
Poziv vladama Zdr. držav in Vel. Britanije
Slovenska katoliška ‘skupnost in Slovenska demokratska zveza v Trstu, predstavnici nekomunistične večine Slovencev na Tržaškem, sta poslali predsedniku Eisenho-werju, drž. tajniku Dullesu, W. Churchillu in zunanjemu ministru A. Edenu spomenico, v kateri jih opozarjata na zle posledice nameravane delitve fijivob. tržaškega ozemlja. Sklicujoč se na znano izjavo izdano v Washingtonu na kraju sestanka Eisenhower - Churchill, v kateri sta omenjena državnika dejala, da bosta podpirala težnje prebivalstva po samovladi in neodvisnosti, zahtevajo tržaški Slovenci, naj o delitvi ali ohranitvi Svobod
vili, katera miš bo; pritekla prva na cilj. Podjetni Londončan je bogatel, dokler . . .
Zanj se je zanimalo tudi filmsko podjetje, ki ga je posnelo na trak za tednik. Kmalu pa je bilo konec njegovega bogastva. Med obiskovalci filmskih pred stav je bila tudi neka žena, ki je spoznala v podjetnem Londončanu svojega moža, ki je izgini!, kmalu po vojni brez sledu. Uvedli so preiskavo, ki je ugotovila, da se je srečni lastnik miši po? vojni znova oženil. Končale se je tako, da je bil zaradi dvožen-stva obsojen na šest mesecev zapora.
Vodka za Angleže
Pred kratkim je v londonsko luko priplul sovjetski parnik s tovorom 500 zabojev vodke. To je prvič po boljševiški revoluciji 1. 1917, da je vodka, znamenito ruško žganje — zopet našla direktno pot v britansko prestolnico. Pravijo, da je povpraševanje po pristni ruski vodki na Angleškem zelo narastlo, in angleški trgovci z alkoholnimi pijačami so zaprosili za nova uvozna dovoljenja. Tako se počasi le razvija trgovina med Vzhodom in Zahodom. Morda pa spremljajo vodko kake politične namere? Ali naj vodka izpodkoplje kapitalistični ustroj? . . . S tem bi vodka vsekakor pred-stavljala isvetovnorevolucionar-no pomembnost. No, zaenkrat velja kozarček vodke v Londonu dva šilinga, to je prav toliko, colikor stane kozarček pristnega škotskega wiskyja
“STAR-NIGHT” v Cleveland stadionu
Miši so mu prinesle bogastvo in propad
prebivalca, če se bo uresničilo, da bodo pridelali 16,000 vagonov sladkorja. Potem pa imajo že naprej 1 »-letni program za kmetijstvo, da bi se
Ijeno 1,300 ha kmetijskih površin: voda je odnesla velike površine plodne zemlje, ostalo zemljo pa zasula s plastjo blata, gramoza itd. 60 ha
Nedavno je prišlo nekemu Londončanu na misel, da bi mogel obogateti s prirejanjem dirk belih miši. Sam si je napravil
sobno dirkališče, miši pa je spu-	x>«;yer si je pridobil
seal po kanalih proti cilju, kosu ugled kot sodelavec znanega Ar. sira. Seveda jih je poprej pošte- thur Godfrey a. Poleg teh štirih no izstradal. Kupček denarja je orkestrov bodo nastopili tudi še rastel od vstopnine, pa tudi iz drugi in cela vrsta znanih odr-stav, ker so mnogi gledalci sta- skih umetnikov.
Cleveland, O. — štiri velike godbe so dodane skupini artistov, ki bodo nastopili v nedeljo 25. julija v Clevelandskem stadionu.
Igrali bodo orkestri Ray Anthony, Ralph Marterie, Mitchell Ayres in Archie Bleyer.
Ray Anthony je znan kot ‘“Young Man With a Horn.’ Njegov iz osmih članov sestoječi orkester je odličen v lagodni kot tudi v živahni plesni glasbi. Ray sam je znan po vsej deželi po svojih gramofonskih ploščah, TV nastopih in osebnih nastopih v raznih predelih dežele.
Ralph Marterie je znan po ploščah “Dry Marterie”, “The Creep,” “Caravan” in “Big Noise From Winnetka.”
Archie Bleyer si je pridobil
nega tržaškega ozemlja odločijo svobodne volitve domačega prizadetega prebivalstva.
Priznati moramo, da je stališče tržaških Slovencev z moralnega in narodnega stališča popolnoma pravilno in se zato z njim v celoti strinjamo in ga podpiramo.
Vprašanje Titu Goriški slovenski tednik “Katoliški glas” stavlja Titu javno vprašanje, če ni morda že pred znano izjavo 8. oktobra lani pristal na delitev Svobodnega tržaškega ozemlja in če ni že tedaj sklenil prodati slovenske zemlje. Dejanja govore tako, toda Slovenci ne bodo na to nikoli pristali in Titu ter njegovim tega nikoli pozabili, poudarja isti list. Uspeh Jugoslavije na tržaškem velesejmu Jugoslavija, je dosegla letos na tržaškem velesejmu lep u-speh, poroča goriški “Katoliški glas”. Sklenjenih je bilo za 220 milijonov lir kupčij-Največ je bilo prodanega lesa, usnjenih izdelkov in živine za zakol. Zanimiva pa je bila tudi druga plat. Iz Jugoslavije so prihajale dnevno večje skupine ljudi, ki so z izgovorom, da obiščejo velesejem, obiskale tudi stari del mesta, kjer je polno zakotnf1 trgovin s starim blagom. Starinarji so si meli roke, ker so jim Jugoslovani odkupili nji' hovo že skoro preperelo blago-“Novi list” odklanjajo Kot smo že pred tedni omenili, je začela skupina “katoliških Slovencev” na Tržaškem* ki jo vodi dr. Besednjak, izdajati poseben list, ki se zavzema za sodelovanje s titovci na narodni; osnovi. Nekomunisti' čni Slovenci na Tržaškem, Pa naj bodo katoliški ali napred' ni, Besednjaka in njegovo d^ lo obsojajo in odklanjajo nje' gov “Novi list” kot škodljiy protikomunistični stvari. Ljubljanska opera je gostovala v Trstu
V prvi polovici tega meseca je gostovala v Trstu IjnK Ijanska opera z “Ohridsko le' gendo”, Gotovčevim “Ero 2 onega sveta,” z Goudonovh11 Faust” in Foersterjevim “G°‘ renjski slavček”. Vse pred; stave so bile na lepi umetniš^* višini in so žele poln uspeh-Zahteva po avtonomiji—-“h1*' dobija slovenskih svetovalcev”
Na seji občinskega sveta v Gorici so razpravljali o g°s'' podarskih težavah v deželj-Župan Bernardis je izraz d svoje nezadovoljstvo nad ut’ pehi, nato pa se obregnil e’’ predlog slovenskih občinskih svetovalcev glede deželne aV' tonomije. P0 njegovem je' t0 predlog političnih špekulad-J in hudobije slovenskih občil1' skih svetovalcev. — župa110' ve besede lepo kažejo kak° gledajo goriški Italijani 113 upravičene narodne zahte^6 tamkajšnjih Slovencev.
Stoletnica svetoivanske Š°Je _
Letos poteče 100 let, odka1 so pri Sv. Ivanu v Trstu odprU prvo slovensko šolo. Prosla^ te pomembne obletnice za k11 turni' vzpon tržaških Sloven' cev, naj bi bila, po prvotni za misli, skupna zadeva vseh vencev, ne glede na strank^ sko pripadnost. To načelo P avtoritarnim strankam očrt11 ^ ne prija, zato bo proslava PT tekala po strankarskih tlinl cah in v strankarske namoh6'



Dr. J*aip Gradnu
Zgodovina slovenskega naroda
II. Doba državnega absolutizma in (enlralizadie
Od Ferdinanda H. do Leopolda II. (1619-1792)
Znanost in umetnost. Valvasor. Slovenščina v besedi in pismu.
Med nje 'spada Ivan LudO’ vik Schoenleben, čigar oče Lu-dovik je prišel 1. 16i7. kot mizarski pomočnik v Ljubljano in se tu oženil s Suzano Akuš. Iz tega zakona se je narodil en sin, že imenovani Ivan Ludovik in tri hčere. Rodbina je postala kmalu zelo imovita in ugledna, ker nahajamo očeta v naj višjih častnih meščanskih službah. L. 1644. in 1645. je opravljal službo mestnega sodnika in večkrat jie zasedel celo župansko stolico1. Naj starejši otrok Ivan Ludovik je bil rojian 1. 1618. in se je šolal najprej v Ljubljani pri jezuitih. Vzgoja v domači hiši je bila slovenska, ker Schoenleben v svojih delih po-vdarja, da je pisal tudi nemško, “dasiravno mu ta jezik ni prirojen”.
Ko je bil 17 let star, je vstopil v jezuitski red in nadaljeval svoje študije na Dunaju, kjer je opravljal tudi šest let pridigarsko službo..
Jeseni leta 1650. je prišel za prefekta na ljubljanske jezuitske šole, pa že naslednje leto ga najdemo kot pridigarja in profesorja zopet na Dunaju. Iz; neznanih vzrokov je 1. 1653. dal jezuitskemu redu slovo in se odpravil na vseučilišče v Padovo, kjer si je pridobil naslov doktorja v bogoslovni vedi. Naslednje leto je postal stolni dekan v Ljubljani, katero službo jie imel do' leta 1667. V nadi, da bode imel na deželi več časa za svoja učena dela kakor v mestu, se je omenjeno leto odpovedal stolni dekaniji teč šel za župnika in nadijakona v Ribnico.
Tu je bival deviet let in spisal večino svojih del:	pridig,
bogoslovnih razprav in zgodovinskih spisov. Pri tem je občutil potrebo domače tiskarne, katere vzkhe Hrenovemu in Scarlichijevemu prizadevanju v Ljubljani še vedno ni bilo. Za-je Schoenlieben 1. 1678. vlo^ prošnjo na deželne^stanove, llaj bi smel tiskar Ivan Krst-dik Mayr iz Solnograda priti v Ljubljano. Stanovi so prošnji Ustregli in dovolili tiskarju 200
Popravimo ogrodja in fenderje na vašem avtomobilu
•
SUPERIOR BODY & PAINT (0.
6605 St. Clair Ave.
EN 1-1633
_LRANK CVELBAR, lastnik
Ali ste prehlajeni?
Pri nas imamo izborno zdravilc a vam ustavi kašelj in prehlad ridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
KE 1-0034
Naročila sprejemamo in izvršu-J6mo p0 pošti tudi za Clevelnad.
goldinarjev letne plače.
Še isto leto je bila nova tiskarna v Ljubljani urejena. — Zadnja leta svojega življenja jie prežikel Schoenleben zopet v Ljubljani, kjer ga vidimo pri spisovanju raznih učenih del, dokler mu smrt ni izvila peresa iz rok (1681). Pokopali so ga v cerkvi sv. Jakoba.
Razen svojih pridig in nekaterih nabožnih knjig, ki jih je bil Schoienleben izdal v nemškem jeziku, so vsa njegova dela spisana v latinščini. In teh latinskih del ni malo. Največje zasluge si je Schoenleben pridobil za domačo zgodovino. Razpravljal je o izviru habsburške vladarske hiše (de prima origine augustissimae domus Austriacaie), dokazoval, da je rimska Emona stala tam, ’kjer je sedaj Ljubljana (“Aemona vindicate.”), sestavil rodovnike za plemiške rodbine Gallenber-gov, Turjačanov, grofov Attems in Ursini-BIagaj in izdal “Sveto leto” (Annus Sanotus), kjer opisuje svetnike in svetnice, ki so bili habsburškiega rodu ali pa z njimi v sorodstvu. Najzna-meeitejše Schonlebnovo delo, katerega ni mogel več dovršiti, je bila njegova “Carniola an-tiqua et nova” (Stara in nova Kranjska). Prvi zvezek je izšel leta 1681. in obsega prvo' tisočletje; za drugi zviezek . je zbral le potrebno gradivo1.
(Po načinu starih letopiscev nam tu Schoenleben pripoveduje, kaj se jie leto za letom na Kranjskem znamenitega zgodilo. Dasiravno delo ni popolno in zlasti za naše časte zastarelo, vendar je bilo za tedanjo dobo velepomenljivo. Pisatelj je hotel svetu predstaviti deželo Kranjsko, “ki je bila skoraj neznana, ker je nobeno pero p roj ni opisalo”. In ta svoj namen je tudi dosegel. — Schoenleben velja torej po pravici za uteme-Ifjiteljia našega domovinoznan-stva in je v tem oziru plodo-nosno vplival na svoje naslednike, zlasti na — Valvasorja.
Omenili smo že, da je bil Valvasor iz laške rodbine, 'ki je prišla sredi 16. stoletja iz pokrajine Bergamo na Kranjsko. Njegov ded Hiernim Valvasor je podedoval po svojem rojaku e-nakega imena grad Medijo (Gal lienek) z 10 000 goldinarji in bil 1. 1602. sprejet med kranjske deželne stanove Medija je o-stala zdaj dalj časa v posesti rodihine in tudi naš Ivan Vaj-kard je ondi preživel svoja mlada leta.
Rojstni kraj slavnega zgodo-pisca je bila pa Ljubljana, kjer so starši, Jernej Valvasor in Ana Marija rojena Ravbar, na starem trgu (sedaj št. 4) imeli svojo hišo. Tu se je 28. maja 1641 rodil Ivan Vajkard Valvasor in bil krščen v stolni cerkvi. Šolal se je najprej pri ljubljanskih jezuitih, katerim je vse svoje življenje ohranil hvaležen spomin.
(Dalje prihodnjič)
(LOVER DAIRY
JOSEPH MEGLICE in SINOVI
Slovenska mlekarna
VSI MLEČNI IZDELKI
Dovažamo na dom
Točna postrežba Se priporočamo
1003 E. 64 St. EN 1-4228
Kadar nameravate
kupili ali prodati
HIŠO . . . TRGOVINO
pokličite za
ZANESLJIVO in TOČNO POSTREŽBO:
JOHN ROŽANCE
LAKELAND REALTY CO. 15604 Waterloo Rd. KE-1-6681
Občni zbor NSKS
Kakor je bilo že zadnjič kratko omenjeno se je 24. junija t. 1. vršil v Celovcu 5. redni občni zbor Narodnega sveta koroških Slovencev. Na njem so zastopniki iz malone vseh slovenskih koroških krajev pregledali razvoj kulturnega, političnega, gospodarskega in socialnega življenja svoje ožje domovine in si naredili načrte za svoje delo v prihodnosti. Osnovni pregled vsega tega dela kakor tudi pregled načrtov za bodočnost je podal predsednik NS profesor dr. Joško Tischler.
Največ pozornosti je občni zbor posvetil glasilu NS “Našemu tedniku” in pa šolskemu vprašanju.
“Naš tednik-Kronika”
Iz poročila, ki je bilo podano na občnemu zboru NS o “Našem tedniku,” so bili jasno razvidni veliki napori njegovih ožjih kakor tudi širših sotrudnikov. Po drugi strani pa je bil ugotovljen tudi veliki pozitivni uspeh, ki ga je list imel ne samo med svojimi bralci in naročniki marveč
tudi v širši koroški in izvenkoro-štki javnosti.
Izkazalo se je zlasti, da je bilo docela pravilno stališče, ki ga je začrtal svojemu glasilu Narodni svet takoj od početka, t. j. da mora biti list v celoti naslonjen na domače potrebe in tudi na domače možnosti te možnosti pa da je treba do skrajnosti izčrpati. To stališče je listu zlasti omogočilo,, da je mogel zavzeti vselej in nasproti vsakomur v vseh perečih vprašanjih, ki zadevaj o Slovence na Koroškem, takšno stališče, ki je dejanskemu stanju najbolje odgovarjalo.
“Naš tednik-Kronika” ostane slej ko prej ena izmed najmočnejših vezi, Iki veže vse naše koroške rojake, ki se niso izneverili samemu sebi in ki se niso odpovedali svoji preteklosti, tisti preteklosti, ki stoji častno; zapisana v njihovi ožji domači' zgodovini kakor tudi v zgodovini vsega slovenstva.
Poleg tega, da “Naš tednik” v prvi vrsti povezuje vse koroškoi slovenstvo v eno skupnost, pa je ob danih današnjih slovenskih
razmerah njegova naloga razen tega še ta, da prinaša Slovencem, iki so razstreseni danes širom po vsem svetu, novice iz domovine. To nalogo je list o-pravljal v lepi meri že v preteklosti, hoče pa jo še v popolnejši meri v prihodnosti.
Za Narodni svet pomeni izdajanje NT letno finančno breme okoli četrt milijona šilingov. Da je temu NS kos, se mora zahva-lt samo najtesnejšemu sodelovanju vseh rojakov. “Če smo tako breme nosili pet let,” je dejal poročevalec, “smo dokazali, da ga zmoremo.”
“Naš tednik” in rojaki po svetu
Ne moremo si kaj, da ne bi h gornjemu poročilu o NT ob tej priliki ne dodali še par besedi s svoje strani, saj je lepo razširjen ne samo po ZD, Kanadi in Avstraliji, marveč tudi drugod po svetu, koder danes živi slovenski človek. Kdor ga ima, ga rad bere. Če kdaj morda kaka številka, kar pa je redko, za kak dan izostane, je takoj tukaj povpraševanje, kaj se je zgodilo z njim. Tudi na Naš tednik smo se rojaki zunaj domovine zelo močno navezali. List je namreč zelo lepo urejevan, in kar je posebno važno, vsestransko zvest katoliškim kakor tudi slovenskim narodnopolitičnim načelom. Odtod zvestoba nasproti njemu od strani rojakov na tujem.
Franc Kovačič umrl
V ponedeljek 28. jun. t. 1. je umrl komaj 50 let star Franc Kovačič, p. d. Andrej v Podjer-bergu. Smrt ga je poiskala pri rezalnem stroju. Ko so ga našli, je ležal na tleh s prežagano glavo. — Poleg dela v svojem podjetju oz. doma se je rajnki Franc v polni meri posvečal javnemu delu Kot tak je bil član ožjega odbora NSKS, odbornik Posojilnice in Gospodarske zadruge in v prejšnji periodi občinski odbornik v škofičah — Ob grobu se je od njega najprej poslovil domači župnik g. Kanauf, ki je govoril o vzornem življenju, rajnkega, o očetu, ki je vzgajal svoje tri sinove v dobre kristjane in v zavedne ude svojega naroda, govoril je o možu, ki je bil vzor dela in poln načrtov ne samo za svoje podjetje marveč tudi za skupno1 dobro vsega koroškega slovenstva. V imenu NSKS se je poslovil od njega njegov podpredsednik g. Janko Janežič; v imenu domače Posojilnice in Zadruge pa mu je govoril g. Kramer Lovro. Pevski zbor pod vodstvom g. Pavla Ker-njaka mu je najprej na domu, pozneje pa na šentiljskem pokopališču zapel najlepše naše ža-lostinke. Naj počiva v miru in odslej pri Bogu prosi za svoj dom in rod, preostalim pa naše iskre-
no; sožalje.
Vetrinj
Kakor nam sporočajo, je gospod župnik Muzgar povabil msgr. dr. Jož. Jagodica, da si ogleda vsa restavracijska dela v ondotni Marijini cerkvi in da o tem poroča v Ameriko. Po tem sporočilu se vsa cerkev strokovnjaško prenavlja in bo prenavlja in bo pravi biser, ko bo vse dovršeno. Gospod župnik ne more biti zadosti hvaležen za vso pomoč slovenskih emigrantov za renovacijo glavnega oltarja. Kot je rojakom znano, bo v tej zvezi tudi vzidana posebna plošča v zahvalo: naši pomoči. G. župnik je msgrju dr. Jagodicu pokazal prostor in ploščo. Vse bo popolnoma odgovarjalo in je spomeniški urad vse odobril. Sedaj gre samo še za besedilo. Gospod župnik pravi, da ne kaže drugače, kot da je v latins. jeziku. Sporazumno z našim prevzvišenim se bo to sedaj zgodilo. Poročilo iz Avstrije nam tudi pove, da bodo slovenski rojaki, potem ko bo besedilo ondi in plošča vzidana, naredili k vetrinjski Materi božji romanje in da bo ob tej priliki slovesno odkritje spominske plošče.
Drobne novice
Letos ima Slovenska Koroška samo enega novomašnika. in še ta je z reda Srca Jezusovega. Je to p. Janez, ali s svetnim imenom Franc POTOČNIK, ki je bil 11. t. m. v Solnogradu posvečen za mašnika, svojo prvo slovesno daritev Gospodu pa je opravil zadnjo nedeljo 18. t. m. v Svečah v
torico. Na medicin, fakulteti v Lj. je promovirala za doktorja celokupne.medicini gdč. Marica REICHMANN p. d. Jesenikova izpod Lipe nad Vrbo; na, dunajski univerzi pa je postal doktor vsega zdravilstva šentjakobski rojak Karel PINTER. Obema naj lepše čestitke z željo, da bi svoje znanje uporabila v prvi vrsti v (korist in blagoslov svoje ožje domovine. — Sončne RADI-šE so znane daleč naokrog po svetu. Čudovito so bile všeč s svojim ljudstvom tudi švicarskemu sloven, prijatelju pisatelju L. Schmidu, ki je ene svojih zadnjih počitnic preživel ondi. Prejšnjo nedeljo 11. t. m. je bil na Radišah izredno velik praznik. Obhajali so srebrni jubilej mašništva svojega priljubljenega župnika g. Lud. Janka. Praznik je bil združen s 1. sv. obhajilom otrok in z materinsko proslavo. Na popoldanski proslavi v farnem domu so bile na vrsti čestitke s petjem in govori ter igra ““Dve materi.”
MALI OGLASI-
Naprodaj
imamo še nekaj “Maytag” pral-nikov. Reg cena $299.50—
Sedaj $259.50!
Grdina in Sinovi
15301 Waterloo Rd.—KE-1-1235 __________________(137)
Naprodaj
hiša na East 68. cesti, blizu St. Clair Ave., za tri družine. Spredaj grocerija s 4-sobnim stanovanjem, zadaj 4-sobno stanovanje, in na 2. nadstropju 4-sobno stanovanje. Podkletena čez celo širino. Plinska kurjava. Garaža in dovoz. Cena zelo ugodna.
Za podrobnosti vprašajte lastnika na
Tel.: UT-1-4171
(137)
Za finejše in po najnovejši modi narejene suknje (plašče), obleke, kostume št. 8 do 44 ali garantirane kožuhe neposredno i.z tovarne po nižjih cenah kot na kaki razprodaji na “Will Call”, se obrnite z zaupanjem na
BENNO B. LEUSTIG 1034 Addison Rd.
E N-1-3426 Cene sukenj drugod:
$55 do $149 PRI MENI SAMO:
$42 do $100
Kaj je hujše
— Hudo je, če ima človek ženo, ki zna izborno kuhati, pa vendar ne buba.
— Še hujše je pa, če ima človek ženo. ki ne zna kuhati pa kuha.
MALI OGLASI
Naprodaj
Lepa eno-družinska hiša za dohodek, vse na enem nadstropju. $9900. Plinska gor-kota.
John H. Deegan, Broker
GL-1-2754
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja hišo za 3 družine, 6-5-4 sob vsaka, v dobrem stanju, posestvo z dohodki. $19,500. Na 1450 E. 94 St.	(139)
Iščejo stanovanje
Zanesljiv zakonski par želi 4 ali 5 sob v najem z plinsko gorkoto med E. 65 in 82 St. blizu St. Clair. Kličite PO-1-9305.	(141)
HIŠE NAPRODAJ
Na Arrowwhead Ave., hiša z šestimi lepimi sobami, zidana, jako čista zunaj in znotraj, garaža, lep lot, lastnik se seli. Vsaka zmerna ponudba se vzame.
Muskoka Ave., 41/2 sob, zidana veneer hiša, soba za razvedrilo, garaža, lep lot.
500.
E. 236. cesta, šest velikih sob, zidana hiša, jako čista zunaj in znotraj, plinska kurjava, veliko drevja. Cena jako zmerna.
Blizu Lake Shore Blvd. in E. 200. ceste, hiša zidana za dve družini, dva garaža. Cena $27,500.
Imamo tudi druge lepe hiše naprodaj v prijetnih krajih.
JOHN KNIFIC
820 East 185th St.
IV-1-7540
Naprodaj
Vogal E. 140 in Thames Ave., 2 trgovine, 4 garaže. Prodaja lastnik. Dajte ponudbo na 15416 Saranac Rd. Tudi 2 parceli (lota) na E. 222 St. pri cerkvi sv. Kristine.
(21,23,28,30, jul.4,6,avg.)
Naprodaj
na East 173. cesti, blizu avtobusne postaje, 6-sobna enodružinska hiša, 3 spalnice, garaža, dovoz. Lot 40x125. — Cena $11,900.
KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE-1-5030 ________________________(139)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja hišo za dve družini v slovenski naselbini z dobro najemnino. Naslov se dobi v uradu lista. (137)
Delikatesen naprodaj
Delikatesen ima C-2 licenco, na Superior, moderna o-prema in stanovanje, ter zaloga. Dohodki od poslopja pokrijejo plačila. Se mora videti. Lastnik gre v pokoj. Dajte ponudbo. CE-l-DTUS. _______________________—(137)
Hiša naprodaj
Za 2 družini v fari sv. Kazimirja, 6 sob zdolej, 5 zgo-rej, na novo dekorirana, nova kuhinja, plinski furnez, dvojna garaža, na novo barvano zunaj, v izvrstnem stanju. — Samo $12,600.
Helen Dennis, Broker RE-1-3275
________________________(137)
Iče delo in sobo
Ženska išče delo v restavraciji, v kuhinji, ali da bi pospravljala. Išče tudi opremljeno sobo. Naslov se pusti v’ uradu lista.	—(137)
ZA ŠKRBASTE — “Chinrester” je pipa namenjena onim kadilcem, ki imajo slabe zobe. Kot kaže slika, je izdelana tako, da “počiva na bradi” in jo ni treba držati trdo med zobmi.
SKRIVNI STAVKOKAZ — V Severni Italiji v pokrajini Emilia so pred nekaj tedni stavkali poljedelski delavci, pastirji in oskrbniki živine. Stavka je povzročila veliko škodo, saj je ostalo na polju nepožeto žito, živina pa je ginila od lakote in žeje v hlevih. Na sliki vidimo mlado deklico, ki je šla ponoči naskrivaj pokladat lačni živini.
j*



W v c*
avAV/ v	uorvd J
ailla konec letošnjega šol leta J hiša, 5 sob Bungalow, tri spal-
dva doktorja zdravilstva pravzaprav enega doktorja in eno dok-
ne sobe. Dobro delana, $16,-

Emil Ludwig t	uu
NAPOLEON
L./ ,
ZGODOVINSKI ROMAN
SKALA
Dejanja, ki mu jih očitajo vrhunec slave, torej je moral
kot zlooine, trdovratno zagovarja, tako: zastrupitev v Jafi in usmrtitev vojvode Enghien-skega. Nekemu angleškemu mornariškemu zdravniku prične na vsem lepem razlagati Enghienovo zadevo; ker so hoteli umoriti njega samega, ki je bil takrat konzul, jie moral izvesti ta protiudar. Nekoč se je odločil, da bo svojemu zdravniku 0’Meari izvabil mnenje nekega udanega, toda neodvisnega moža o Napoleonu; tedaj, postavi predenj porterskiega piva in pije ž njim, nenadoma pa ga vpraša:
“Za kakšnega človeka ste me imeli, preden ste me spoznali? Kar odkrito povejte!’’
In ko mu zdravnik poda običajno karakteristiko amoralne-gaga človeka, ki je zmožen vsake hudobije:
“To sem si mislil. Tako misli gotovo tudi mnogo Francozov: s svojo močjo se je povzpel na
r
TONIGHT AT 8:30
1
MUSICABNIVAL
JUST NORTH OF THISTLEDOWN «401 Warrensvillo Center Rd. • Cleveland 28 "Rain or Shine”—Unlimited Parking
JULY 20 Thru JULY 25 ROMBERG'S EVER-POPULAR
"STUDENT PRINCE”
(not a movie)
Tue$. Wed. Thurs. 3.00, 2.50, 1.75, 125 FrJ. Sat. Sun: 3.50, 3.00, 2.50, 1.75, 1.25 Son. Mat. 2.30 Gen’l Adm. 1.80 Children 90c
“M0 3-9550*“™’
CHARGE TICKETS AT ALL HALLE STORES TICKETS ON SALE AT BURROWS FREE BUSSES MEET VAN AKEN RAPID
COMING WEEK OF JULY 27 — ‘TINIAN'S RAINBOW”
zagrešiti mnogo zločinov,” nakar razvije ognjevit zagovor samega sebe.
Neko noč da poklicati Mon-tholona, da bi mu nepričakovano narekoval iz svojih nespečnih razmišljanj dolgo razpravo, kako je zmeraj koprnel po miru in kako je pred vojnami in, po zmagah zmeraj prvi pričenjal pogajanja. Ali pa primerja obe revoluciji ter pristavi: “Toda Cromwell stopi v ospredje v zreli starosti in doseže naj višjo stopnjo le z zvijačo in z licemerstvom.
Napoleon pa poseže v dogodke kot mladenič in njegove prve korake osvetljujejo slavna dejanja — Čigavo kri sem prelil? Kdo se upa trditi, da bi v mojem položaju ravnal drugače? Katera doba lahko pri enako težavnem stanju izpriča u-spehe, ki bi bili doseženi tako brez krivde! — Mislim, da zgodovina ne pozna primera, da bi se bil preprost človek prebil do tolikšne moči brez zločina. Niti na smrtni postelji ne bi mogel drugače govoriti o sebi.”
Ali zdaj se zgodi nekaj pre-i senetljivega. Namestu da bi sredi teh svojih zaključkov, za katere ima šest let časa, zvalil krivdo za propad na druge, namestu da bi na tem otoku nakopičil svojo vrojeno Ijudo-mržnost do neba, se v pregnanstvu dvigne njegova pravičnost. Iz moža, ki je vse svoje živ-
V blag spomin
DESETE OBLETNICE SMRTI PRELJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SINA IN BRATA
Pfc. John Simončič
ki je dal svoje mlado življenje za domovino 21. julija 1944
Deset let v tuji zemlji počivaš, ljubi sin in brat predragi, zdaj bivaš vrh višave jasne kjer ni trpljenja ne vojske, lam sonce sreče Ti ne ugasne, ker tam vlada le presrečni mir.
Tvoji žalujoči:
JOHN in FRANCES SIMONČIČ, starši;
JOAN in MILDRED URBANIA, sestri
Cleveland, O., 21. julija 1954.
Ijenje razlagal človeška dejanja iz poželjenj in ki je tudi ravnal z ljudimi po tem svo jem spoznanju, se naposled razvije previden analitik; iz moža oblasti se razvije filozof. Napoleon postane strpen.
Zdaj celo izjavlja, da so ljudje bolj hvaležni nego nehvaležni, a da človek zmeraj pričakuje več hvaležnosti nego je je bila vredna njegova pomoč. Zdaj je njegov najtežji ukor — molk, poroča Las Casas, Zdaj zagovarja tudi odpadnike, Augereau, Berthier mu samo nista bila kos svoji nalogi. Tudi brate opravičuje. Od takih sodb prihaja k velikim pregledom. Človek misli, da posluša Sokrata v ječi, ko bere:
“Biti ljudem pravičen, je te žko — Ali se sami poznate? Ljudje, ki so odpadli, niso v sreči niti slutili, da bi me lahko kedaj izdali — Naše zadnje preizkušnje presegajo človeške moči. Sploh me niso izdali, marveč so me samo pustili na cedilu, nekako tako, kakor je sveti Peter zatajil Gospoda. Zdaj morebiti prelivajo solze kesanja. In kdo je imel več prijateljev in pristašev na svetu? Koga so ljudje ljubili bolj? — Moja usoda bi bila lahko mnogo težja!”
XVI
Spremstvo piše dnevnike. Ce-sarju je znano; nekoč si tudi enega izmed njih ogleda in ne črhne ibesede. Kot realist si izračuna denarno vrednost teh zvezkov. Vsemu spremstvu nakazuje plače, ki jih nekateri odklanjajo; pove, pa jim navaja pnenizke svote; vsakemu izmed njih podari tudi tisti del svojih spominov, ki mu ga je narekoval. Pravilno pa oceni neprecenljivo verdnost teh dnevnikov, ki jo bodo imeli predj potomstvom zanj.
Ker je navajen narekovati, stilizira marsikaj med govorjenjem že z mislijo na tje dnevnike, kar jim daje še večjo
vrednost. S tem pa hkratu vzdržuje samega sebe nad votlo sedanjostjo. K temu ga sili prav tako njegova zgodovinska strast, kakor ozir na bodočnost.
Včasi ga ni po pet dni na spregled in vendar nje bere in ne piše ničesar; ničesar ni pred šiiti:	v takih dneh premi-
ni im, kar bi bilo treba premisli vso zgodbo in njegovo o-sebnost pretresajo duševni potresi in jo sekajo bliski duha, kakršnih še ni nosil v prsih živ človek. Te napetosti so mogočnejše nego pri Austerlitzu, ele-mentarnejše nego v državnem svetu: to so čuvstva ukovane-ga Prometeja, ki je hotel kot umrljiv človek ustvarjati člove šško srečo, zdaj pa ječi, prikovan na skalo, prav tako in nič drugače kakor danes mali mož v stari, zeleni suknji. Vizije, ki jih je ostvaril v svojem dvajsetletnem delu ali ki jih je vsaj hotel v njem ost variti, razlaga zdaj v idejah. Tako postane naposled najtjehnejši tolmač svoje življenske pesnitve.
Nekoč prispe knjiga, ki vsebuje vse njegove manifeste in dekrete. Cesar lista po nji, jo odloži, stopi po sobi sem in tja, in pravi Las Casasu:
“Vsak zgodovinar mi bo moral priznati, kar mi gne. Dejstva govore. Zaprl sem anarhiji žrelo in razmetal kaos. Očistil sem revolucijo blata, poplemenitil narode, utrdil prestole. Vzpodbudil sem vse talente, poplačal vse zasluge, razmaknil slavi meje — Zoper kakšne ob dolžitvje me zgodovinar ne bo mogel zagovarjati? — Despotizem? Dokazal bo, da je bila diktatura potrebna, svobodo? Dokazal grozila anarhija in na pragu. Ljubezen do vojne?
Dokazal bo, di so me zmeraj napadali drugi. Stremljenje po svetovni oblasti? Dokazal bo, da je- nastalo šele slučajno iz okoliščin. .Pneveč častihlepja7 Da, gotovo, toda najvišjega: u-stanovit vlado razumnosti, popoln razvoj, poln užitek vseh, človeških sposobnosti. In zgodovinar bo kvečjemu obžaloval, da se tako častihlepje ni moglo izživeti do kraja.” In zaključi po kratkem premolku: 'Tu imate, dragi moj, v kratkih besedah vso mojo zgodovi-
bi. Ali niti tukaj niti v kakem drugem zaključku, nikjer ga ne boste čuli sanjariti o bitkah. V vseh šestih letin ni nikoli pro-slavjal Bonaparta-vojskovodje! Če strne vse svoje stremljenj v kratke besede, pravi'
“Moja slava ne obstoji v štiridesetih dobljenih bitkah, niti ne v tem, da sem kraljem vsilil svoje voljo. Waterloo bo zastri na vse moje zmage, pri
zadnjem dejanju pozabiš na prvo. Nikoli pa ne more izginiti moj državljanski zakonik, protokoli državnega sveta, korespondenca z ministri — Moj zakon je storil s svojo preprostostjo več dobrega nego poprejšnji, moje šole, moje učne metode odgajajo nove generacije, pod menoj se je število zločinov zmanjšalo, v Angliji ie narastlo —
Boj zoper bo, da je da je bila
A. GRDINA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST 62nd ST.	HEnderson 1-2088
URADI V COLLINWOODU s
17002-10 LAKE SHORE BLVD.	KEnmore 1-5890
KEnmore 1-1235
15301 WATERLOO ROAD
PERUTNINA
(|)	17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS
{§>) V zalogi imamo vedno očiščene piščance in na kose zre- @ ® zane ter vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, ® ® bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite, i
| ANDY HOČEVAR in SINOVI	;
®) Tel. v trgovini MO 2-2330 — na domu MO 2-2912 i
Ta pregled je podal v obram-
‘ZAKAJ NISO OPRANE MOJE SRAJCE?” — Anita Colby, ena izmed znanih poslovnih deklet, se za zabavo ukvarja s slikanjem, kot kaže slika. Anita, ki je v svojem poklicu večkrat zaslužila tudi preko $100,000 na leto, je dejala, da bi poročila prvega moškega, ki bi jo prosil za roko, če bi mogla začeti še enkrat znova. “Pogrešam otroke in glas moža, ko bi spraševal: “Zakaj moje srajce niso še oprane?” je priznala.
NOVICE--2 vsega sve,a
N'0 VICE--kiJ,h Potrebujete
N0VICE"kiiih dobite te sveže
N 0 VIC E - - Popo|noma nepristranske
NOVICE-ko,il(0r reoflore originalne
N 0 VIC E—ki *°Z8nimlve
vam vsak dan prinaia v hite
AMERIŠKA DOMOVINA
Povejte te sosedu, ki ie ni naroten nanjo
EDINA, SAMO MOŠKA, KATOUŠKA DRUŽABNA ORGANIZACIJA
))
zveza v Ameriki
Ustanovljena 3. junija 1938 v Barbertonu, Ohio Inkorporirana 13. marca 193© v državi Ohio.
Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO
NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU

Nobenih pristopnih stroškov. Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave. Pristop od 16. do 55. leta.
Vsak Slovenec bi moral biti član te nove katoliške organizacije
GLAVNI ODBOR:
Častni predsednik: FRED UDOVICH, 183—22nd St., Barberton, O. Predsednik: MATT F. INTIHAR, 21491 Naumann Ave., Euclid, O.
Prvi podpredsednik: FRANK J. MAČEROL, 1172 Norwood Rd., Cleveland 3, Ohio.
Drugi podpredsednik: IVAN GERMAN, 7502 Donald Ave., Cleveland, O. Tajnik: JOŽE GRDINA, 6113 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Blagajnik: CHARLES BENEVOL, 19502 Muskoka Ave., Cleveland 19, O. Zapisnikar: DAMJAN TOMAŽIN, 15206 Ridpath Ave., Cleveland, O.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik in prvi nadzornik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St., Cleveland 19, Ohio.
Drugi nadzornik: ANTHONY KRAMPEL, 1003 E. 66 Pl., Cleveland, O. Tretji nadzornik: JAMES STOPAR, 520 E. 152 St., Cleveland, O. FINANČNI ODBOR:
Predsednik in prvi odbornik: VINCENT H. LAUTER, 1012 Wooster Rd., West Barberton, Ohio.
Drugi odbornik: JOHN LESKOVEC, 115 Smithsonian Ave., Girard, O. Tretji odbornik: ANTON TEKAVEC, 20303 Goller Ave., Euclid, O. Direktor atletike: JOSEPH E. LUKZ, RFD 1, Box 432, Niles, Ohio. Uradno glasilo: “Ameriška Domovina,” 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze, Jože Grdina, 6113 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
/ 1954
Naznanilo in Zahvala
umrla naša ljuba soproga in draga mati
MARY PAULIN
roj. TERČEK
Previdena s sv. zakramenti je zatisnila svoje dobre oči dne 20. junija 1954. leta.
Rojena je bila 1876. leta v vasi Smrečje pri Sv. Joštu na Gorenjskem. V Ameriko je prišla leta 1913.
Pogreb se je vršil 23. junija 1954 iz pogrebnega zavoda Jos. Žele in Sinovi v cerkev Marije Vnebovzete na Holmes Ave., kjer je za mir njene duše bila darovana sv. maša zadušnica, potem pa je bilo njeno truplo prepeljano na pokopališče sv. Pavla na Chardon Rd. in tam položeno k zemeljskemu počitku.
želimo se s tem iskreno zahvaliti Father Matiji Jagru za molitve ob krsti pokojnice v pogrebnem zavodu, za darovano sv. mašo in za spremstvo na pokopališče. Father Rupar pa naj sprejme našo toplo zahvalo za obiske pokojnice med njeno kratko boleznijo in za podelitev sv. zakramentov. Naj obema Bog to obilno poplača!
Prisrčna hvala vsem, ki so ob krsto pokojnice položili tako lepe vence cvetja in jii s tem izkazali svojo ljubezen, kakor tudi vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za pokoj naše drage umrle.
Toplo se zahvalimo vsem, ki so pokojnico prišli kropit in molit ob njeni krsti, kakor tudi vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti na pokopališče.—Posebej se zahvalimo članicam Oltarnega društva pri fari Marije Vnebovzete za molitve ob krsti pokojnice ter članom društva Mir št. 142 SNPJ za lepo slovo od svoje sosestre.
Hvala članom društva Mir, ki so nosili krsto naše drage umrle.
Iskreno se zahvalimo Mrs. Izzo, ki je iz Girarda, Ohio, prišla na pogreb pokojnice.
Srčna hvala vsem, ki so na dan pogreba dali brezplačno na razpolago svoje avtomobile za spremstvo na pokopališče.
Hvala vsem, ki so nam pismeno ali ustmeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam ob času smrti naše drage pokojnice bili na pomoči.
Hvala pogrebnemu zavodu Jos. žele in Sinovi za lepo urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo.
Ljuba žena, draga mati in stara mati, počivaj v miru in lahka naj Ti bo gruda te Tvoje nove domovine! Vse prehitro si nas zapustila, žalujemo za Teboj, vendar nas tolaži zavest, da si odšla k dragemu Bogu, ki Te bo obilo nagradil za vso ljubezen, ki smo je bili deležni in za vsa dobra dela, ki si jih storila na tem svetu, spominjali se Te bomo z ljubeznijo in hvaležnostjo v naših mislih in molitvah, dokler se vsi ne snidemo pri dragemu Bogu — nad zvezdami!
Žalujoči ostali:
MARTIN, soprog MARY por. ZUST, hčerka VNUKI in VNUKINJE Cleveland, Ohio, 21. julija 1954.
Z globoko žalostjo v srcu naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nanagloma