Leto LX. itevliRo 53. o LiuMiani, v nedeljo 6. marca mi. Izhaja vsak dan popoldne. Izvzemal nedelje in praznike. — Inseratl do 30 petH a 2— Din, do 100 vt^t 2-50 Din, večji Insera« petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2.— Din. Popust po dogovoru. Iaseratni davek posebej. »Slovenski N^rod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Upravništvo: Kuaflova ulica štev. 5, pritličje. — Telefon štev. 304, Poštnina plačana v gotovini« Uredništvo: Knaflova ulica štev. 5, L nadstropje. — Telefon štev. 34. Pripravlja vojaško okupacijo Albanije in Črne gore Vedno nove vesti o zločinskih namerah Italije na Balkanu. — Že spomladi na) povzroči vstaja v Albaniji splošen požar na Balkanu. — Načrti za okupacijo Lovčena in Črne gore. Pariz, 5. marca. »Newyork Ti-les« potrjujejo vesti o predstojeći oku* laciji Albanije po fašlstovski milici. Po nlorrnacijah imenovanega lista so ita-rjanski emisarji z vednostjo in podporo predsednika Albanske republike Ahme-da bega Zogu pripravili vse za ustajo v Albaniji, ki naj bi dala zunanji povod za tako okupacijo. Vprizorjena revolucija naj bi zavzela take dimenzije, da bi bil navidezno ogrožen današnji status quo. V smislu določb tiranskega pakta je Italija dolžna z orožjem preprečiti vsako spremembo sedanjega stanja v Albaniji in bo v to svrho izkrcala na albanski obali močne oddelke fašistovske milice, katere bodo v slučaju protesta s strani Jugoslavije, s katerim z vso gotovostjo računajo, podprle močne for macije redne italijanske vojske, ki bo zasedla severne in vzhodne meje napram Jugoslaviji. Dunaj, 5. marca. Vesti o predstojeći okupaciji Albanije se smatrajo v vseh diplomatskih krogih kot ouvertura velike italijanske akcije na Balkanu, ki gre za tem, da si zasigura Italija s časom dominantni vpliv na južno Srbijo in ves teritorij bivše črnogorske kraljevine in sicer kot mandatorica Društva narodov, dasi je to po statutih Društva narodov malo verjetno in skoro nemogoče, ker se tudi Društvo narodov ne sme vmešavati v notranje zadeve posameznih držav. Pred vid evajoč te zadržke si je Italija zasigurala veČino v svetu Društva narodov in so sedaj njena prizadevanja usmerjena na pridobi- tev Nemčije, kateri obljublja kot kompenzacijo za podporo njenih aspiracij na Balkanu korekturo meje na Brennerju. Italijanska akcija v južni Srbiji bi se izvedla vzporedno z vstajo v Macedo-nijl, koje vodstvo je poverjeno voditelju bolgarskih komitov Protogerovu, ki je sklenil tozadevni dogovor o priliki svojega zadnjega bivanja v Rimu. Italijanska akcija gre za tem, da se ustva* ri zveza med Albanijo in Bolgarijo preko Macedonije, da bi mogla v slučaju konflikta s Turčijo v Mali Aziji z evropske strani podpreti svojo akcijo. Z zasedbo Črne gore. ki bi jo Izvedla pod krinko mandata Društva narodov, bi Italija dosegla to, da bi z okupacijo Lovčena kot strategično najvažnejše točke uničila Boko Kotorsko kot glavno bazo jugoslovenske mornarice. Pri tem bi pomagal Italiji črnogorski komite v Milanu, ki bi poslal Društvu narodov posebno spomenico z zahtevo po osvoboditvi Črne gore. Italija bi skupno s svojimi zavezniki v Društvu narodov, zlasti s pomočjo Anglije tej želji ugodila in dobila tozadevni mandat. Nemčija bi za podporo te akcije dobila od Društva narodov dovoljenje za korekturo svojih vzhodnih mej. V diplomatskih krogih se računa s tem, da bo še tekom letošnjega leta. morda že spomladi prišlo do važnih In dalekosežnih dogodkov v svetovni politiki, k! naj bi zasigura!! Italiji odločilen vpliv na Balkanu. Sporedno s tem naj bi se izvedla tudi restavracija Habs-buržanov na Madžarskem. Jovan Pianu napale! Burna seja Narodne skupščine. — Poulično maščevanje za kritiko v parlamentu. — Soglasna obsodba pobalinskega napada« Pred zaključkom generalne budžetske debate. — Beograd, 5. marca.. Današnja seja Narodna skupščine je bila pod vtisom ne-čcveoega napada na poslanca SDS Dušana KecmanoviCa, ki se je pripetil sinoči. Poslanec K ec man crvić je v svojem včerajšnjem govoru v Narod, skupščini, razpravljajoč o bedi prebivalstva v bosanski krajini, ožigosal tudi delovanje bivšega črnogorskega nn niš trs k £2 a predsednika Jovana Plarnenca, Ko se je poslanec Kecmanović včeraj zvečer vračal proti svojemu stanovanju, ga je Plamenac v neto" miačrj ulici napadel in pobO na tla ter mu prizadejal več poškodb, Kecmanoviču se je posrečijo, da je odvrnil nadaljne napade. Kmalu se je obralo na dici mnogo občinstva, ki je' z ogorčenjem sprejelo vest o tem napadu. Poklicani o-rožnik je pa oba odvedel na policijski komisarja t, kjer sta bfla zaslišana. Omladina ie hotela Plamenoa linčati Ln se mu osvetiti za nečuven napad na poslanca Kecma-coviča. Id je znan kot velik nacijonalist. Plamen ca so po zaslišanju orožniki v avtomobilu spremili domov. Vest o tem škandalu se je bliskovito razširila po vsem mesni in tezvaia splošno ogorčenje. O tem napadu na poslanca Kecmanovića še razpravljala tudi današnja seja Narodne skupščine, ki ga je soglasno obsodila. Poslanec Budisavljević je naslovil na predsednika Narodne skupščine vprašanje, ali mu je ta slučaj znan in kaj namerava podvzeti, da se taki napadi preprečijo, da dobi napadeni poslanec Kecmanović zadoščenje in da bo Plamenac v smislu zakona pozvan na odgovornost. Predsednik je v svojem odgovoru odločno obsodil nečuveni napad, naglasajoč, da je že prej, predno je dobil vprašanje poslanca Budisavljevića, zvedel za ta slučaj ai poslal notranjemu ministru dopis, v katerem zahteva strogo postopanje proti napadalcu in zadoščenje napadenemu poslancu. (Poslanec Wilder: Naj se ga takoj aretira! Radikal Majkič: Boljše je, da se ga ne zapre, marveč pošlje v Crno goro, da ga bo narod sam sodil! Wilder: Morali bi ga bili zapreti, a mesto tega ga orožniki spremljajo v avtomobilu na dom! Majkič: Ne, naj le gTe v črno goro. tam ga bodo uspešneje sodili!) Nato je povzel besedo zopet poslanec Budisavljević, ki je iziavfl. da se zadovoljuje z odgovorom predsednika, ugotavljajoč ob enem, da je vsa skupščina soglasno obsodila ta napad ter da vsa skupščina proti temu protestira. Govornik ugotavlja, da je največja sramota, da je bil ta človek, ki je obdolzen nečuvenih delanj proti interesom države in naroda imenovan za poslanika v Pragi, dočim od njega zapeljani ljudje še danes ječe v črnogorskih ječah. (Poslanec Majkič; Saj je včeraj pokazal, kak junak je!) Kake sodi o ujem narod, je dokaz to, da ga je moralo orožnlštvo spremiti domov, sicer bi ga bile razjarjene množice linČa le. Nato je skupščina prešla na dnevni red ter nadaljevala razpravo o proračunu. Govorila sta zemljoradnik Vujič in radičevec Neudorfer. Posl. Vujič je v SVOJem gOVOrU ostro kritiziral radikalno stranko ter delovanje Uzunovičevih vlad. ki nimajo za interese kmečkega prebivalstva prav nikake-ga razumevanja. Govornik ugotavlja, da morajo pretežno večino davkov nositi si-romašne:ši sloji, dočim plačujejo bogatini samo nekaj neposrednih davkov. Razmerje med njimi je 9 : 1. Zahteva, da posveča vlada več pažnje težkemu gospodarskemu položaju, dd. skrbi za poljedelske kredite, da izvede agrarno reformo, ustanovi poljedelske zbornice, potrebne strokovne šole. ker je sicer popoma propast našega poljedelstva neizbežna. O vsem tem pa v sedanjem proračunu ni niti besedice Ln zato bo giasovaJ proti merau- Za njim je povzel besedo radičevec Neudorfer, ki v času. ko to poročamo, še govori. Razprava o proračunu se bo v pondebek nadaljevala. Računa se, da bo načelna debata zaključena v sredo, na kar bo sledilo načelno glasovanje. Hud potres na Madžarskem Večje število človeških žrtev. — Kaposvar, 5. marca. Včeraj zjutraj ob 7.23 je bil zabeležen *ji okolici Kaposvar a močan potresni sunek, ki se je ponovil ob 9. In ob 11.50. Najmočnejši je bil sunek ob 9., ki Je trajal Štiri minute. V bližini mesta se je utrgal v širini 300 m plaz, ki je zasul več hi*. Tudi sicer je potres povzročil precejšnjo škodo. V mestu je porušenih nad 50 dimnikov, tri hiše pa so v razvalinah, pod katerimi so našli smrt tudi trije otroci, ki se niso mogli pravočasno rešiti. Na drugem kraju je velik plaz zasul nekega pastirja ln 200 ovac Iz Kajposvarja je odposlana rešilna ekspedicija. Število človeških žrtev ni znano. Med prebivalstvom je zavladala panika in s stranom pričakuje nadaljnik potresov. Pašićevski ultimat Uzunoviai Ali naj pade Maksimović ali pa cela vlada. — Uzunović bolan. — Pašićevski štab v permanenci. — 30 radikalnih poslancev snuje ocPašičev klub NRS? — Beograd, 5. marca. V političnem življenju danes niso nastopi j i nikaki pomembnejši dogodki. Ministrski predsednik Uzunović je bolan. Njegova bolezen pa ie p o nmenju parlamentarnih krogov zgolj političnega značaja. Opaža se, da borbenost pašičevcev stalno narašča. V poučenih krogih se zatrjuje, da ni nobenega izgleda, da bi prišlo med njimi in Uzunovičem do pemirjenja. Včeraj so stavili Uzunovlću ultimativno zahtevo, naj se odreče Maksimo-vlču, v nasprotnem slučaju pa je razcep radikalne stranke neizbežen. Uzunović na to zahtevo doslej še ni odgovoril In se sodi, da skuša pridobiti katerokoli opozicijo-nalno stranko, da bi tako nadomestil glasove pašičevcev in si zasigural še nadaljno večino v Narodni skupščini. Veliko pozornost je vzbudila avdijenca bivšega prometnega ministra Ante Radojeviča na dvoru. Domneva se, da je Radojević pojasnil kralju stališče pašičevcev ter mu najavil predstojeći razcep radikalne stranke. Vesti, da se je Demokratska zajednica izjavila pripravljen podpirafT-- sedanjo vlado pri sprejetju proračuna iii potem vstopiti v vlado, se v krogih demokratske stranke najodločnejše demantira. Ljuba Davidović je izjavil, da vztraja slejkoprej na obtožbi notranjega ministra ter da o kakem vstopu v sedanjo vladno koalicijo ne more biti niti govora. Tekom včerajšnjega dne ln zvečer so imeli Pašičevci ponovno več zaupnih sestankov, na katerih so razpravljali o akciji proti sedanjemu režimu. Vaš dopisnik je dobil od uglednega radikalskega politika, pristaša Pašičeve skupine, zatrdilo, da ne bodo pod nobenim pogojem dopustili, da bi sedanja vlada sprejela proračun, marveč bodo napeli vse sile, da jo še prej vržejo. Ako v stranki in v klubu ne bodo prevladali treznejšl elementi, so Pašičevci odločeni, da izstopijo iz kluba radikalne stranke in osnujejo svoj lastni klub pod naslovom «Pašicev klub NRS». Po sedanjem razpoloženju v stranki računajo, da bo vstopilo v ta klub najmanj 30 poslancev. Po padcu sedanje vlade, ki bi vsled tega ostala v manjšini, naj bi Marko Trlfkovic sestavil široko koncentracijsko vlado, v katero bi vstopile vse večje opozicijonalne stranke. V LiuMinni aretiran trsouec z dekleti Brezvesten pustolovec je premamil v Ljubljani in okolici celo vrsto deklet in jih izvabil v južne kraje, kjer so večinoma zabredle v javne hiše. Ljubljana, 5. marca. Tekom zadnjega leta je iz Ljiibljane na skrivnosten način in skoraj. brez sledu izginilo več mladih* neizkušenih deklet Ljubljanska policija je bila opetovano opozorjena na izginula dekleta, na direkcijo so prihajala pisma, v katerih so roditelji deklet skušali dobiti od policije informacije, kaj je z njihovimi hčerkami Pretekle dni se je končno policiji posrečilo odkriti zagonetno tajnost in razkrinkati nevarnega pustolovca, ki je izvabil nekaj deklet iz Ljubljane in jih tiral v naročje nemorale in pogube. Koncem februarja je bil v Ljubljani aretiran jedva 261etni brezposelni pustolovec L. S. Dasi je bil nekaj Časa preprost delavec, ima S. nenavadno samozavesten nastop ter je izredno zgovoren in prefrigan. Izdajal se je za slikarja umetnika in da bi svojo osebo Čim bolj karakteriziral, je nosil tudi dolge lase, ki so mu umetniško vihrali izpod klobuka. Dasi je bil že nad leto dni brez posla, je živel prav sijajno, nodil je vedno elegantno oblečen in često se je vozil v prvem razredu brzo- vlaka od Ljubljane pa tia doli do Slavonije ___ Ljubljanska policija je imela na zagonetnega pustolovca že dolgo časa piko in po ovinkih je izvedela, da igra vlogo posredovalca za službe. Zato ga je pretekle dni kratkomalo aretirala. Povodom zasliševanja so prišle na dan prav zanimive stvari, iz katerih je razvidno, da je S. človeški družbi, zlasti pa mladim dekletom skrajno opasen tip. Bil je v službi dveh muslimanov iz Novske v Slavoniji. Imel je nalog, da dobavlja za n u iz Slovenije mlada in neizkušena dekleta pod pretvezo, da ve za izvrstno in sijajno službo. Pustolovec je znal ta posel izvrstno organizirati. Inseriral je po listih, da išče mlada dekleta za sijajen zaslužek na jugu države. V današnjem Času pomanjkanja služb je prefrigancu nasedlo mnogo deklet, ki so slepo verovale njegovim obljubam in dobil je nebroj ponudb za ^sijajna mesta*, vendar pa je bil pri svoji izbiri zelo natančen. Za svoje žrtve je izbral samo mlada in naivna dekleta, katere je nato večinama sam eskortiral v Novsko. Znal je vso stvar tako imenitno aranžirati, da je večino deklet oskubil za zadnje dinarje in jih privedel v Novsko brez beliča v žepu. Nekatera dekleta, ki so še pravočasno sprevidela, da so postala žrtev pustolovca, so se v zadnjem hipu rešila, druga, ki so ostala brez sredstev, so se morala hočeš nočeš ukloniti njegovi volji in so stopila v službo muslimanskih bratov v Novski. Kaj sta brata delala z dekleti, še ni ugotovljeno, brez dvoma pa je, da sta večino žrtev spravila v javne hiše. S. je dobil za svoj posel bogato nagrado. Ljubljanska policija je ugotovila, da Je tekorn zadnjih 9 mesecev odšlo iz Ljubljane in okolice 40 deklet, katerih sled večinoma vodi v Novsko. Nekatera dekleta ie sicer policija odkrila v drugih mestih, večina pa jih je izginila brez sledu. S., ki se je izdajal med drugim tudi za Hartlerja, Marinka, Kavsa in slično, na policiji odločno zanika, da je imel z dekleti slab namen, kljub temu, da ima policija v rokah več konkretnih slučajev o njegovi krivdi Med drugim je nedavno izvabil iz Ljubljane mlado služkinjo Amalijo S. in ji obljubil, da ima za njo sijajno mesto v Novski. Spotoma jo je ociganil za 1150 Din, zatrjevaje ji, da dobi takoj pri nastopu nove službe 2000 Din plače. Peljal se je ž njo samo do Zaloga, nato pa jo je pustil na cedilu in ji .naročil, naj se sama pelje v Novsko. K sreči je bilo dekle toliko brihtno, da je instinktivno zaslutilo, da gre za prevaro. Zato se je Amalija ustavila v Zagrebu in prijavila zagonetni slučaj policLL Elegantni pustolovec je bil kljub svečanemu zatrjevanju, da je nedolžen, izročen sodišču, obenem pa je policija podvzela energične korake, da oblasti v Novski uvedejo kazensko postopanje proti obema muslimanoma. Ta slučaj naj bo glasen memento vsem slovenskim dekletom, naj ne nasedajo raznim zapeljivim ponudbam in vabam za lepe službe na jugu naše države. Seja zakonodajnega odbora — Beograd, 5. marca. Po porazu vlade v zakonodajnem odboru je zavladalo v radikalni stranki veliko razburjenje. Po obstoječih parlamentarnih običajih bi morala vlada iz tega izvajati konsekvence in odstopiti vsaj prizadeti minister za izenačenje zakonov Vaša Jovanovič. Zato je vladalo za »i-noeno sejo zakonodajnega odbora v vseh političnih krogih veliko zanimanje^ Predsednik je takoj hotel preiti na dnevni red, proti čemur pa je opozicija protestirala in zahtevala najprej pojasnila o nadaljnih namerah vlade v tem vprašanju. Poslanec Demetrović (SDS) je konstatiraj, da je bila ministru Jo-vanoviću izražena pri glasovanju nezaupnica in se čudi, zakaj ne izvaja konsekvenc. Poslanec Superina istotako izraža začudenje nad postopanjem ministra in vladne večine. V istem smislu so govorili tudi vsa ostali o pozicij ona lnj poslanci. Odbor je nato nadaljeval tn zaključil razpravo o zakonu o centralni upravi. Op«i-zicijonalni poslanci so tekom debate naglasili potrebo kar najširše dekoncentracije državnih administrativnih poslov in državne uprave sploh. Govorniki so zahtevali, da se točno precizira delokrog vsakega ministrstva, nega posameznih oddelkov in njih kom pet en-ca. V to svrho naj se sestavi posebna strokovna komisija, ki naj izdela točen načrt Zakonski osnutnk je v tem ozira skrajno površen. Večina je kljub tem stvarnim in de-broutemeljenim predlogom sprejela vladno stilizacijo zakona brez spremembe. Po daljši debati je bil končno zakon o centralni upravi v načelu sprejet in seja ob 20. zaključena. Zgrešeno življenje nadarjenega dijaka Tragedija mladega obešenca na Bledu. Ljubljaaa, 5. oktobra. Včeraj popoldne se je g. Grapar z Viča, pri katerem je stanoval izginuli dijak Vinko Kuhar, podal na Bled. Odvedli so ga v mrtvašnico, kjer se je že pred njegovim prihodom izvršil komisijski ogled tragično končanega mladeniča. In g. Grapar je takoj na svojo žalost moral potrditi: — Da, to je oni . . . Vinko Kuhar je sin odličnega mizarskega obrtnika v Mokronogu. Rodbina je splošno spoštovana ter tudi toliko premožna, da je oče lahko dal nadarjenega Vinka v ljubljansko realko. V prvih treh razredih je fant bil odličnjak. In ne samo 6 pridnim učenjem, marveč tudi s splošno prirodno inteligenco in bistrim nastopanjem je bil Vinko priljubljen pri vseh dijakih in profesorjih. Rad je čilal in se udejstvoval v sportu. Ali v četrtem razredu, ko je stopil v dobo fantovskega dozorevanja, se je v vsej njegovi naturi in v vsem obnašanju začel pojavljati preobrat. Fant je postal malomaraejš:, bolj kakor učenje, ga je pričelo mikati brezskrbno fan to vanje. Profesorji so to nazadovanje dobro opažali, toda ceneč njegovo nadarjenost, so z njim dosledno nastopali vestno, skoro pokroviteljsko. Na žalost se pričakovanja profesorjev o z o petnem poboljšanju fanta niso obnesla. V letošnjem šolskem letu je Vinko kot peto-šolec začel bolj in bolj ubirati slaba pota. Izostajal je iz šole in si iskal tovarišije pri sebi nevrednih fantovskih družbah, ki so ga samo zavajale k slabemu. Dasi s svojimi IS leti fizično močno razvit, ni mogel normalno kljubovati posledicam neumerjenega fanto-vanja in ponočevanja. Bledel Je in nagibal k cinični bohemski lahkomiselnosti. Tudi oč* je. opažal njegove slabosti ter je gospodarja vselej, kadar se je zglasil v Ljubljani, opozarjal na fanta in priporočal Ftrogo nadzorstvo. Najbolj so seveda dijakovo nazadovanje spoznavali profesorju Ali ker je navzlic popolni malomarnosti pri učenju Često pokazal iskre svojega talenta, so ga bodriU, prijazno svarili in se nadejali poboljšanja. Da-?i je bil Vinko Kuhar ob zaključku drugeg* tromesečja slabo klasificiran, vendar to ni mogel biti edUii razlog za "tako tragičen konec njegovega življenja, pobil je namreč samo dva nezadostna reda in bi se bil s svu-jo nadarjenostjo do konca Šolskega leta z lahkoto toliko poboljšal, da bi napredoval v 6. razred. Tudi ni bil izključen, marveč ?o vsi profesorji pričakovali, da zopet krene na pravo pot. Negativen rezultat tromesečja je samo neposredno dal povod, da se je moralno ruinirani mladenič odločil k samomoru To žal potrjujejo njegova zadnja pisma, v katerih je na drastičen način podal bilanco svojih zmot. Izginil je iz Ljubljane % t m., dočim s* se dijaške knjižnice na realki razdelile Š>1p naslednji dan. Vest o njegovem samomoru je na zavodu napravila najgloblji vtis. Profesorji kako dijaki obžalujejo nadarjenega mladeniča in sočustvujejo z niegjovo globoko vTialosčeno rodbino. Pokojnega mladeniča pokopljejo dani>* na Bledu. Zasledovanja, ki so vršijo za drugim pobeglim dijakom, petošolcem Franje m M., doslej niso dognala nič pozitivnega. RAZPUST MARIBORSKE ORJUNE? — Beograd. 5. maja. Kakor poročajo današnji Usti, so klerikalci stavili notranjemu ministru ponovno zahtevo, naj nemudoma razpusti tudi Orjuno v mariborski oblasti in prepreči vsako nadaljno delovanje te organizacije v Sloveniji. OBSTRUKCIJA V AMERIŠKEM SENATU — W ishington, 5. marca. Včeraj je bilo zaključeno 6. zasedanje senata- Predsednik Dawis je v svojem zaključnem govoru na-glasfl, da menda nikjer na svetu nI parlamenta, kjer bi se opozicija posluževala takih obstrakcijskih metod, kakor se jih je opozicija v ameriškem senata. Borzna poročila Ljubljanska borza danes nt poslovala. Zagrebška borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Curih 10.955, Pariz 223.50, London 276.40, New-ork 56.85, Milan 251, Praga 168.70, Berlin 13.505, Dunaj 80230. INOZEMSKE BORZE. — Curih: Beograd 9.1325, Pariz 2034. London 25.2325, Praga 15.41, MIlan 22.90, Newyork 520, Bertfn 13.25, Dunaj 73.20. — Trst . Beograd 40, London 110.30, Newyork 22.75, Pariz 89, Praga 67.40, Curih 436. Zločinske numere Italije no Balhanu Italija je začela z okupacijo Albanije. — Blazni načrti fašistov-skega imperijalizma. — Izzivanje vsega kulturnega sveta. — Nujnost edinosti jugoslovenskega naroda. Zadnje mesece se kol portira j o po evropskem diplomatskem svetu vesti, ki napovedujejo za spomlad veliko akcijo Italije na Balkanskem polotoku, naperjeno v prvi vrsti zoper našo kra* ljcvino. Te vrste alarmantne vesti so izhajale zdaj iz francoskih virov, zdaj iz Švice, potem tudi iz Bolgarije; vse so soglašale v tem, da je pričakovati za pomlad 1. 1927. ofenzivne akcije Ita* lije na Balkanu. IV zadnjih dneh se te vesti množijo In zgoščujejo v vedno bolj konkretne napovedi. Se več, Italija prehaja fak* tlčno že k dejanjem. Pričela je poši* Ijati svoje oborožene oddelke v Alba* nijo, ki tvori po tiranskem paktu rim* ska vrata na Balkan. Pod masko grad* nje cest in železnic prihajajo v Alba? nijo tehniške italijanske čete; pod pre* tvezo, da ščitijo pri gradnji zaposlene moči, ekspedira Italija v deželo obo* rožene vojaške oddelke. Kratkomalo, faktično se že vrši okupacija Albanije z italijanskimi vojnimi silami in s tem se izvrši ono, kar je jugoslovensko ča* sopisje pisalo o priliki objave alban* sfco * italijanske pogodbe: italijanska fronta se postavlja na Drim. Fronta med Italijo in Jugoslavijo ne bo le pred Sočo in na Jadranu, marveč tudi ob Skaderskem jezeru in ob Drimu tja do Ohrida. Zakaj, odveč bi bilo doka* zovati, da pomeni okupacija albanske* ga teritorija razvrščanje čet zoper Ju? jgoslavijo. Najnovejše vesti gredo že preko tega. Napoveduje se italijanska akcija v Crni gori; imenuje se Lovčen in zo* pet se pojavlja teza o neodvisnosti Orne gore, ki jo je bila Italija uradno že zavrgla: Italija naj nastopi zopet kot protektor črnogorskih separati* stov in naj izsili — «osamosvojitev» Črne gore potom Društva narodov. Nemčija naj bi se pridobila za te de* atraktivne načrte s tem, da dobi pla* cet za združitev z Avstrijo in ko rek* turo meje na Brennerju. Iz Albanije naj poseže Italija preko Makedonije do Bolgarije, kjer se dotikajo italijan* ski načrti drugega področja: ofenzive zoper Turčijo, ki je baje tudi v nepo* srednih projektih rimske politike. To so najnovejše vesti. Morda v njih ni vse točno, morda je zraven obilo pretiranega, senzacijonalne žurnali-stične špekulacije. Ali Italija se danes soglasno in sicer z vseh strani označuje kot najbolj nemiren kot Evrope, odkoder stalno preti opasnost presenečenj bližnjim in daljnim sosedom. Fašizem se danes pred vso Evropo, da, pred vsem svetom označuje kot glavni predstavnik imperijalizma in ofenziv-nosti, kot faktor, od katerega se morajo (pričakovati neprijetnosti vsake vrste; on je poglavitni rušilec evropskega miru. Vendar načrti v zgoraj označenem obsegu vseeno niso še tako enostavna zadeva, ako jih pogledamo s stališča izvršljivosti. Se so v evropski politiki faktorji, preko katerih italijanska politika ne more in ne bo mogla kar tako lahko, kakor si morda predstavljajo fašistovski šovinisti. Anno 1927. vendarle ni več samo doba pravice pesti, kakor v barbarskem srednjem veku, in kakor se je od L 1914. dalje proti oholemu nemškemu imperijalizmu dvignila polovica civiliziranega sveta in še več, tako se danes postavlja zoper reakcij onami italijanski fašizem ves demokratični svet. Naša miroljubnost je svetovno priznana, prav tako bojeviti fašistični imperijalizem. Naj si ne predstavljajo v Rimu, da to nič ne tehta; opletalo se jim bo, kakor se je nad Nemci maščevala parola, da so mednarodne pogodbe — koščki papirja. Duh časa ni le sila, marveč more postati tudi — velesila. Mi srno v svoji zgodovini prestali že hude peripetije; ne obupujemo pred nevarnostmi, ki nam pretijo iz Rima. Dolžnost naše diplomacije je, da spretno izrabi vse ugodnosti, ki nam jih nudi splošna svetovna situacija; dolžnost političnih strank in vse narodne skupščine pa, da posrtavijo v ozadje malenkostne prepire in združijo svoje delo pod vtisom položaja v premišljeno konstruktivno delo. Potem bomo kos vsaki situaciji. Dogodki križem Jiifoslaoi$e Burni pretepi sredi Beograda« — Očeta je hotel zažgati, — Skrivnosten beg blagajničarke s 300.000 Din. — Vsa škoda v zadnjem hipu poravnana. Vlada Stankovič. reduciran sprevodnik beograjskega tramvaja, se je predvčerajšnjim popoldne zopet napravil kakor Mica Kovačeva: v neki katani se je najedel in napil, plačati pa ni maral niti pare. Gospodinja, s katero se je Vlado prerekal za račun, jc poklicala policijskega agenta, ta pa orožnika. Komaj je pijani Vlada ugledal Čuvarja javne varnosti je začel divjati kakor pobesnel. Pritekla sta še dva orožnika !n kričača so spravili na ulico, tu pa je Sele pričel pravi špektakclj. Vlado jc med grozovitim razsajanjem potegnil komitsko bodalo in nepričakovano začel udrihati okrog sebe. Bila je sreča, da sta en orožnik in policijski agent dobila le lažjo rano. In ravno ranjenemu orožniku je uspelo, da je podivjanca izpodnesel, nakar so ga zvezali. Godilo se je to sredi Terazij, ki so najprometnejša beograjska ulica. Obup no natezanje zvezanega in divje tulečega aretiranca in varnostnih organov je opazovala množica ljudstva. Nekega majorja so razbuljivi prizori tako razvneli, da je s sabljo v rokah priskočil in siknil: »Glavo ti bom odsekal, zliko-vec!c V tem so prihiteli na pomoč še nekateri orožniki, ki so divjaka kratkomalo prenesli v terazijski kvart. Odgovarjal bo zaradi poskušenega uboja javnega organa. Že dalje časa ima zagrebški socijalni oddelek policije neprestane skrbi z nekim 14 letnim pobalinom, ki je prava Ladislav Vladyka: 20 Roman, VI. — Ti si in sama prihajaš? — Baš zato sem prišla, ker nočem biti sama- Ali mi dovoliš ostati tu? Iz menih besed je zazvenela razburjenost. — Mož se je vrnil domov, čim si ga nadomestil. Oditi bi morala nekam na ples. Toda ne vem, kaj ga je prijelo. Naenkrat je izjavil, da gre na ples sam in da noče čakati, da se preoblečeni. Poslala sem služkinjo do frizerja, ki se je pa zakasnil. Kaj morem jaz za to, da ni prišel pravočasno? Saj imam pravico odgovarjati, kadar me mož brez pravega povoda kara. Te pravice mi menda nihče ne more odrekati. In kakšen je bil konec spora? — Poznam ga dobro, do iutra sc ne vrne. Kovafik se je hotel z Milo pošaliti. — Tu na svežem zraku si malo oddahneš, potem pa hajdi aja-tutu. Zjutraj bo pa zopet vse dobro. Prepričan sera, da te bo prosil zjutraj odpuščanja. vtelešena zloba. Čeprav še tako mlad. kaže vse znake brutalnosti in trdovratno st i, ki jo bo težko omehčati. Njegov oče Štefan lietrik si ne ve pomagati, kaj naj počne s pokvarjenim Julijanom. ki nima strahu niti pred njim, niti pred policijo. Zgodilo se je že često, da je fantalin pretepel svojega očeta, ki pa v preiirani očetovski ljubezni pozablja vse falotarije in ga je nekoč Že otel iz po-boljševalnice v Glini, kamor ga jc oddala policijska oblast. Menda ravno radi očetove popustljivosti postaja dečko vedno zlobnejši. Pozablja na Četrto božjo zapoved in na* stopa proti očetu kakor razbojnik. Ko je predsinočnjim oče legel k počitku, je dečko vzel petrolej, polil očeta in posteljo, pa tudi tla in stene, hoteč vse skupaj zažgati. Ogenj je že izbruhnil, a oče je hitro skočil pokonci in poklical sosede na pomoč, ki so pomagali ogenj vdušiti. Pozvana je bila tudi policija, ki je zločinskega dečka takoj odgnala s seboj in je pričakovati, da ga bo tokrat za daljši čas oddala v poboljŠevalnico. Pri zagrebški zavarovalni družbi »Jadran« je bila nameščena kot blagaj-ničarka 28-letna Marija Nagličeva, pristojna v Lokve. Obnašala se je drugače korektno, v soboto pa je nenadno iz-nila iz Zagreba. Ravnateljstvo je ugo* tovilo, da je s seboj odnesla vso vsebino blagajne: 300.000 Din. Še predno je tvrdka stvar prijavila policiji, je Marija Nagličeva Že bila z brzovlakom onstran italijanske meje. — Ne, nikamor ne poidem, domov me ne mika- Solnce je zahajalo za bližnji hrib, topli in prijetni večer se je izgubljal v mračnem prostranstvu tiho in lahno kakor sopara nad ognjiščem. Ker se ni več dobro videlo, "Milina navzočnost je pa pomenila konec dela, je zbral Kovafik seripta, ki iih je imej razložena pred seboi na tleh. Ponudil je Mili pol plašča. — Sedi k meni in povej mi kaj. Po-kramljava in odleglo ti bo. Ali te ne bo zeblo? — Menda ne, sicer sem pa dobro oblečena. Kraj je bil dobro izbran. Vaškova bajta se je dobro videla, pa tudi na del motolske ceste, na novo naselbino v Cibulkah ob levi strani tja do Vido-ule, na del vojaškega vežbališča v Motolu in na Belo goro ie bil lep razgled. Samo hrib nad Bečkovo opekarno je nekoliko oviral razgled po okolici. — Lepo imaš tu. — Res se ne dolgočasim. Saj imam pred seboj seripta in tako tudi čas hitro mine. — Torej se pridno učiš? — Da, dokler je svetlo. — Zdaj sem se spomnila — kako Marija Nagličeva, ki Je bila že nekaj let na zaupnem mestu blagajničarke, se je za beg vestno pripravila. Posedovala je potni list z vizumi za Avstrijo, Češkoslovaško in Poljsko, s Čimer je bržčas hotela obrniti pozornost oblasti v te države, dočim je v resnici odšla v Italijo. Policija pa je seveda hitro dognala, da si je defravdantka posebej preskrbela tudi italijanski vizum. Defravdantka je elegantne, vitke postave in se nosi vedno po najnovejši modi. Ima ovalen, rdeč obrazek in pristrižene svetle lase. Nastopa kot prava distingvirana dama. Kakor nam danes telefonično po« ročaj o iz Zagreba, je nastopil v tej aferi preokret in je vsa zadeva potiš* njena iz kriminalnega na privatno* pravno področje. Vsa poneverjena vsota je namreč podjetju vrnjena. — Kje se nahaja pobegla uradnica Naglic, še ni znano. Hišni posestniki za svoje pravice Protestno zborovanje v Unionu. Snoči ob 20. se je vršil na verandi restavracije >Union: dobro obiskan protestni shod hišnih posestnikov, ki so glasno dali duška svojemu nezadovoljstvu radi previsoke ocenitve lastnih stanovanj. Predsednik društva g. Frelu^je uvodoma pozdravil vse navzoče, v nadaljnem govoru pa ožigosal krivično postopanje davčne administracije pri ocenitvi lastnih stanovanj. Vsakdo ima na davčni administraciji pravico vpogleda, kako visoko je ocenjen, in vsakdo, ki se Čuti prizadetega, naj vloži do 17. marca t. 1. pritožbo. Govornik je navedel par kričečih primerov ocenitve lastnih stanovanj. Tako mora neki kronski upokojenec) ki ima stanovanje 6 Štirimi sobami, plačati 3600 Din davka, neki vdovi jo bilo lastno stanovanje ocenjeno na 16.000 Din in bi morala plačevati 9000 Din davka, Akademskemu kolegiju je bilo predpisaega 24.000 Din davka, nekemu industrijcu 24.000 Din itd. Izvzeta niso nova poslopja, a visoko ocenjena so bila tudi stanovanja lastnikov vil. Postopa se brez mere in uvidevnosti in na ta način a lunine ubija vsaka gradbena akcija. Lani so hišni posestniki dosegli nekatere olajšave, po ovinkih pa se jim hoče to zopet odvzeti. Govornik ugotavlja, da današnja državna praksa krši zakon (dvorni dekret § 43 z dne 26. junija 1820), ki določa obzirno in milo ocenitev lastnih stanovanj. Apelira na vse navzoče, naj složno nastopijo proti nečuvenomu postopanju, poziva pa ob enem skupSČinske poslance, zlasti ljubljanskega, da se zavzame za interese hišnih posestnikov. G. Pavel Cvenkelj je navedel par kričečih primerov postopanja davčne administracije, zatrjujoč, da se dr. Novotny, šel davčne administracije pri odmeri davka in ocenitvi stanovanj, ni držal striktnih navodil delegata dr. Savnika. Dr. Adlešic je kot oblastni poslanec mesta Ljubljane izjavil, da bo tolmačil težnje hišnih posestnikov i oblastni skupščini i dr. Korošcu. Ugotavlja, da se mesto ublažitve obetajo še slabše perspektive za bodočnost. Radi davčne prakse je gradbena sezija v Ljubljani mrtva, razna podjetja se radi visoke davčne preobrnitve selijo iz Ljubljane. Go-vornik poudarja, da oblastna 6kui»cina ne bo nalaga novih davčnih bremen, marveč upoštevala težnje hišnih posestnikov. V imeu gremija trgovcev se je pridružil zahtevam biSnih posestnikov g. Gregorc, poudarjajoč solidarnost trgovcev s hijmimi po^stniki v borbi za njihove pravice. V imenu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo je govoril konzulent g. Žagar, poudarjajoč, da je zbornica vedno podpirala hišne posestnike v njihovih težnjah in stremljenjih. Ugotavlja, da se je letos hišno na-jemniiiski davek v Ljubljani zvišal od 13 milijonov 400.000 Din na 32 milijonov Din, seveda pa so tudi zapopadena povišanja najemnine. V naši davčni praksi je danes običaj, da se vsako znižanje paralizira z novimi davki. Dasi je g. finančni delegat izdal naslednja navodila: >Ogibati se vsakih preti-ranosti. Najemnih izrednosti ne dvigniti na njih absolutno višino, to je višino vrednosti, ki jo ti prostori faktično imajo, ampak samo na relativno višino, to je sorazmerno z zvišanjem najemnin v dotični hišic — je vendar davčna administracija postopala popolnoma nasprotno. Edini praktični izhod iz tega položaja je, da se vsakdo, ki se čuti prizadetega, pritoži. pa moreš opazovati bajto v temi? Ali se spustiš zvečer v dolino? — Skoda, da pojdeš prej domov, videla bi, da razsvetli svetiljka na vogalu tovarne Volanskv del ceste proti opekami in dokaj dobro tudi Vaškovo bajto- Opazovala je z zanimniem leseno bajto, ki se zdela s hriba majhna in siromašna. Zavzemala je največ dnajst kvadratnih metrov površine. Mila se je obrnila h Kovafiku. — Kako si rekel? Skoda, da pojdem prej domov? Kaj pa če ostanem tu tako dolgo kakor ti? — Potem takem pa obžalujem, kajti hotel sem ostati tu pozno o noč. Predvčerajšnjim je odšel Vašek ponoldne in se je vrnil po cesti iz mesta šele okrog desetih. Prižgal je v bajti za hip luč in šel takoj spat Snoči je bil vso noč odsoten. Vrnil se ie šele ob desetih dopoldne. Zdi se mi, da je do večera spal. Samo opoldne je krmil ose, drugače se pa sploh ni pokazal. — Ti si bil tu tudi dopoldne? — Pozabil sem se pobahati. Dober trik se mi je posrečil. Vašek je namreč strasten kadilec in pošilja po cigarete nekega dečka iz opekarne. Podkupil sem fantiča in zdaj mi pomaga, ako je Dr. Regaly je poudarjal, da je treba pri delegatu ukreniti potrebne korake ne samo glede višine ocenitve, marveč je treba nastopiti proti parifikaciji v obče. Ostane naj pri stari odmeri. Končno so bili sprejeti naslednji predlogi: 1. Vsakdo, ki se čuti prizadetega, naj do 17. marca vloži pritožbo na davčno administracijo. 2. Društvo hišnih posestnikov naj se obrne na dr. Korošca kot poslanca mesta Ljubljane, da izposluje pri vladi primerna navodila za finančno delegacijo iu da se Ljubljani priznajo iste davčne ugodnosti kakor drugod v Sloveniji. 3. Društvo naj intervenira pri vseh ostalih poslancih, da podprejo stremljenja hišnih posestnikov. 4. Vladni komisar naj vodarino in gost ašč ino primerno zniža. Potrebujemo jekleno mladino Zopet dva tragična dijaška primera . . . Nasprotniki zdrave šolske vzgoje, ki imajo takoj pripravljeno svojo sodbo, bodo morda dvignili mrmrajoč glas iu zopet dol-žili učitelje. Ali pa ni pravilneje ogledati kritično tudi drugo stran medalje iu proučiti, ali ni morda vzrok samomora in drugih činov v posebnem duševnem razpoloženju mladih ljudi ter v nepravilni vzgotf v obitelji? Slabo izpričevalo med šolskim letom ne more biti nikako presenečenje niti za dijaka niti za starše. Za dijaka zato ne, ker ve prav točno, kako se v Šoli klasificirata pridnost in uspeh. Za očeta pa ravnotako ne, ker ima tekom vsega šolskega leta dovolj prilike, da se poglobi v učenje svojega sinu, v stanje stvari in v njegovo obnašanje. Vse leto so mu razgovori s profesorji svobodni. Samoprevara, podcenjevanje dejanskega stanja je torej treba kot opravičilo popolnoma odkloniti. Vsebina slabega spričevala med Šolskim letom je samo ugotovitev, da ie napredek slab. In četudi se sporočilo glasi grozeče, porazno, Še vendar zaostanek ne znači nepopravljive škode in neizbrisne sramote. Seveda boli dijaka, ako izgubi celo leto: Zaostali dijak bo pozneje kakor njegovi vrstniki dosegel cilj, oče pa vzdihuje radi denarnih težkoČ. In vendar, ali naj mlad Človek takoj vrže puško v koruzo in obupno konča svoje mlado življenje? Stare izkušnje pravijo, da so mnogi učenjaki, ki so v poznejšem življenju ustvarili velika dela, bili slabi dijaki. Kdor v latinščini aH grščini popusti, še za to ni potreba, da bi postal manj vreden član človeške družbe. Imeli smo tudi mi može. ki so v šolskih letih mizerno pisali slovenske naloge, a so nam pozneje dali krasno poezijo. Komur je matematika povzročila takšne neprilike, kakor pentagram pudlju v »Faustu«, se je lahko v praktičnem življenju še vedno uveljavil kot spreten računar. Viljem Wundt pripoveduje v svojih življen-skih spominih, da je bil le povprečen učenec in je tudi enkrat moral repetirati. pa je vendar postal velikan na področju psihologe. Uvidevni vzgojitelji in roditelji naj bi predvsem ne pozabfli, da se krize v uspehih pojavljajo običajno v razvojni dobi dijakov. Psihološka in pedagoška znanost posvečata ravno proučevanju zvez med telesnim dozorevanjem in duševnim razvojem posebno pozornost in beležita odHčne uspehe na tem polju. Nagone, ki se pojavljajo sunkoma, razdražene domisleke, ki se očitujejo v dobi pubertete, mora doma vestno opazovati oko starišev ali gospodarja! Vsak razumnik, ki se s temi stvarmi resno peča, sc osvedoči neštetokrat, da sta pri mladih litt-deh v dobi razvoja častiljubje in samozavest probujajoče se možatosti posebno izraziti, često uprav bolehni. Tu mora izkušena očetova aH gospodarjeva roka mehko odstraniti vse, kar je preveč kipečega kakor pri vinskem moštu. Grobost je skrajno neumestna, še bolj pa je neumestno hvalisanje posameznih izrastkov. Potrebujemo močan, jeklen rod, ki bo mojstroval bodočnost. Pomehkužena mladina ne bo nikoli vzdržala borbe, ki jo usoda diktira našemu narodu. Ne vitez klavrne postave in turobne duševnosti. marveč možje z veseljem do življenja, dela in odpora bodo dali poroštvo za lepšo bodočnost. Mladini je treba v srce vkovati, da nima samo pravice, marveč dolžnost do življenja in delovanja. treba- 2al tudi ta deček ne sme prestopiti ograje okrog Vaškovega vrta. Mrak je legal hitro na zemljo in kmalu so zažarele na motolski cesti električne žarnice. »Mila. ali bi ne šla domov? Vsa razburjena ga je prijela za roko. — Poglej! Štirioglato okence Vaškove bajte se je naenkrat zasvetilo. Oba sta utihnila in naipeto čakal, kdaj stopi Vašek iz bajte. V okencu se je večkrat pojavila senca. Vašek je hodil mimo okna. Psi so začeli srdito lajati. Kmalu je stopil Vašek iz baite in jim dal jesti. Nato se ie vrnil v svoje skrivališče. Kukalo, ki ga je pritisnil Kovafik k Milinim očem, je obležalo na njenem kolenu. — Mož se*mi zdi zanimiv. — Kako neki bi ne bil zanimiv, saj spletamo okrog njega verigo sumniče-nja. Verjemi mi, da je celo meni nekam tesno pri srcu, ko se skrivam tu v neposredni njegovi bližini in ga opazujem kot svojega soseda. Mila je vzdihnila. — Prepričana sem, da nisi še nikoli stanoval s človekom, kakršen ie Hora- Kovafik je pogledal Mili naravnost šBeiežnica KOLEDAR. Danes: Sobota 5. marca 1927; katoličani: Evzebij; pravoslavni: 20. februarja, Leon K s t. Jutri: Nedelja, 6. marca 1927; katoličan ni: Fridolin; pravoslavni: 21. februarja, Ti« morije. DANAŠNJE PRIREDITVE. Gledališča: Drama: «U grabi jene Sabin« ke», D. — Opera: eVečni mornar* E. Kino: Matica: cLjubav, ki ubija*; Dvor: cLjubezen grofice Nataše«; Ideal: «MIa* di Habsfeuržarii». tvo bolj škoduje nego koristi in v najkrajšem času je zato pričakovati usta* no vite v profesijonalnc lige. Liga bo štela 12 klubov. — V Barceloni je F. C. Europa pred 24.0000 gledalci porazila F. C. Bar* celono s 4 : 1. Podpirajte podporno društvo slepih v oči, toda noč je bila tako temna, da ni mogel prečitati v njih odgovora na vprašanje, kaj pomenijo te besede. — Predstavljam si vas kot trdno zgrajeno dvodružinsko hišico, zelo moderno stavbo. Mila je oklevala z odgovorom. Oči-vidno razmišljala, da li niso Kovafi-kove besede žalfive. — Enodružinska hišica z dvema vhodoma. Ugodne i'rliike ni smel zamuditi. — Hora je zelo ljubezniv gospod. — Zopern mi ie. do skrainosti zo-pern. — Zdi se mi. da je Hora tudi tvojemu možu dobrodošel družabnik in sicer ne samo v trgovini, temveč tudi v zasebnem življenju. Opazil je, da po Mili vse vre. — Zato, ker je moj mož osel. — To bi se čudil, ako bi slišal tvoje besede. — Nikar se ne smej, sai mu zabrusim to v obraz, ako sam ne soozna. da je res osel. — Ti mu hočeš torej pomagati do tega spoznanja? — Zadostovalo bi, ako bi gledal Hori bolj na prste. 0566 30 m—m Dans^ a^JSiSS?- Valčkov večer na Taboru Prirtopaite k Vodnikovi družbi Lani |e bila ustanovljena »Vodnikova družba«, ki si je nadela nalogo, da preskrbi našemu ljudstvu dobro čtlvo. Že dolgo se je čutila živa potreba take tfružbe, saj smo ostali po prevratu tako rekoč brez knjig, zakaj ^Slovenska Matica« je prenehala s svojim delo varnem, dasi še obstoja na papirju, »Družba sv. Mohorja« pa leto za letom izdaja taka dela, ki že zdavna v nobenem oziru ne zadoščajo potrebam modernega časa, še manj pa okusu velikega dela našega ljudstva. Zato so ustanovitev »Vodnikove družbe« z zadoščenjem in radostjo pozdravili vsi, ki so prijatelji lepe knjige, ljudske izobrazbe in tjudske prosvete, dasi so se siprva bali, da ta nova organizacija morda ne bo kos svoji nalogi. Ko pa je družba lansko jesen stopila pred javnost s sadovi svojega deia, je bilo vse prijetno presenečeno, zakaj njen knjižni dar ie visokjo prekosil vsa pričakovanja. S štirimi, po vsebini in zunanji opremi tako lepimi knjigami ni pri nas za neverjetno nizko ceno 20 Din obdarovalo svojih članov še nobeno podjetje. Tega se zaveda vse naše narodno občinstvo, zato člani kar u umoma pristopajo družbi in poverjeniki naravnost med sabo tekmujejo, kdo bo nabral več novih članov. Lani, ko še nihče ni vedel, ako družba res izpolni svojo obljubo, je bilo okroglo 15.000 članov, letos, ko vidimo, da je »Vodnikova družba« izvršila več, kakor je obečala, se mora število njenih članov pomnožiti vsaj za tretjino, ako ne za polovico! In prav gotovo se to tudi zgodi, ako vsakdo izmed nas stori svojo dolžnost. Zato vsi na delo za »Vodnikovo družbo«. Propagirajmo družbo, agitirajmo za njo, pojdimo od hiše do hiše, od somišljenika do somišljenika in ne miruj-mo preje, dokler ne bo zadnji naš somišljenik član »Vodnikove družbe«! Samo par tednov je še časa za nabiranje članov, za to. poverjeniki, storite svojo dolžnost in pošljite člmpreje seznam nabranih Članov z denarjem vred družbinemu vodstvu, ker je največje važnosti, da dobi družba pregled članov v roke, predno poteče nabiralni rok, da lahko, ako bi se pokazala potreba. Še v zadnjem trenotku zastavi svoje sile tam, kjer bi bila potrebna še posebna agitacija. Prosveta Repertoar Narodnega gledališča DRAMA: Sobota, 5.: «UgrsbIjcnc Sabinke*. D. Nedelja, 6.: Ob 20.: «Božji človek*. Izv. Ponedliek, 7.: «Gobsek». E. Torek, 8.: Recitscijski večer Srečka Koso* vela. Izv. OPERA. Sobota, 5.: crVečni mornar*. E. Nedelja, 6.: Ob 15. « Grofic a Marica*. Ljud* ska predstava po znižanih cenah. Izv. Ponedeljek, 7.: Zaprto Šentjakobski gledališki oder. Sobota 5.: ob 20. «Vražji Rudi». Nedelja, 6.: ob 20.: ^Vražji Rudi*. Večer Srečka Kosovela v dramskem gledališču V torek bo v dramskem gledali5ču literaren večer, posvečen spominu mladega pesnika Srečka Kosovela, ki je legel v maju lanskega leta v prezgodnji grob na Krasu. Večer prirejajo njegovi prijatelji pod pokroviteljstvom naših narodnih dam; z recitacijami najlepših pesmi nameravajo pokazati občinstvu, koliko nad je šlo v grob s Srećkom Kosovelom, koliko bogastva in dozorevajoče notranje kulture. Na drugi strani pa bodo uporabili čisti dobiček tega večera za izdajo njegovih izbran iti pesmi. Torkov večer v dramskem gledališču bo tedaj po obliki in po namenu tak, da zasluži pozornost in podporo vseiza ljubljanskega občinstva, v kolikor se zaveda svojih dolžnosti nasproti domači kulturi in v kolikor čuti potrebo čistih literarnih manifestacij. Srečka Kosovela je požela smrt tako zgodaj kakor Ketteja in Murna. Zalotila #a |e sredi najbu.mejšega razvoja, ko je v njem vse vrelo in kinelo; ko se je kresalo v mladem duhu tisoč isker in mu razodevalo neizčrpne in večno nove življenjske skrivno*U. V tem iskrenju mladega duha so nastajale pesmi, ki so očitovale intenzivnost občutja, globino pogleda in močne obrise razvijajoče se osebnosti pravega peanika-lirika. Srečka Kosovela niso zajeli valovi povojne mode v pesništvu. Njegova lirika je čista in presoj-na poezija, resnična in pristna izpoved mladega pesnika. Značilno je, da ©o njegove najboljše pesmi izšle Sele po smrti, deloma pa sploh še niso bile objavljene. Smrt ga je udarila prav takrat, ko so mu pesmi očitno dozorevale, ko je dajal v njih vedno več samega sebe in se oprošca! vsega na vzetega in priučenega. Ko bodo i zA le zbrane pesmi Srečka Kosovela _ in bila bi sramota ta slovensko kulturo, če ne bi fzšle — bo naše občinstvo šele dodobra spoznalo, kaj smo izgubili z njim. Torkov vate v dramskem gfadalgfa bo prav tako odprl pogled v življenjsko delo mladega pesnika in utegne spričo skrbnega aranžniana prireditve in izbranih sotrud-nikov zadovoljiti vsa pričakovanja našega občinstva. Spomnimo se samo, koliko takih večerov se je vršilo in se se vrši na Češkem za pesnikom J. VVolkerjem, ki je umrl prav tako mlad ui nadobuden kakor Srečko Kosovel — in češko občinstvo se udeležuje teh prireditev v tako častnem številu, da imajo literarni krogi prepričevalen dokaz, da zanimanje za poezijo še živi in se celo p> glablja. Mihail Petrovič Arcibašev V četrtek popoldne je umrl v varšavski vojaški bolnici znameniti ruski pisatelj Mihail Petrovič Arcibašev. Podlegel je vnetiu možganske mrene. Slavni pisatelj je preživel zadnja leta svojega življenja v veliki b<*-di. Pogreb se je vršil včeraj zjutraj. Arcibašev je bil rojeu leta 1878. v har-kovski guberniji. Svojo mladost je preživel na jugu Rusije. Zato se pozna vsem njeg«v vim povestim in romanom vpliv ukrajinskega miljeja. Literarno delovanje je pričel Arcibašev kot dijak leta 1900, ko je izšla njegova povest >Paša Tumanov*. ki jo je pa stroga carska cenzura radi naturalističnega erotizma zaplenila. Potem so začete izhajati v raznih tako zvanih »debelih revijah* manjše Arcibaševe povedi, polne prozaičnega naturalizma. Z njimi je stopil Arcibašev med novorealiste, moderno rusko književno strujo, ki so jo zastopali Kuprin. Sergejev, Conski, Dimov itd. Leta 1907 je napisal Arcibašev roman >Sanin«. S tem delom je zaslovelo njegovo ime po vsem kulturnem svetu. Ruska in nemška cenzura sta poskrbeli avtorju za do-«i>!*> reklamo, ker sta njegov roman zaplenili. Popularni nemški pisatelj Ganshofer je nastopil v zaščito Arcibaševega dela, ki ga je v dobrohotni zmoti primerjal z mojstrskimi deli Gogolja, Turgenjeva, Dostojevskega in Gončarova. Dejstvo pa je, da ima San in le literarno vrednost kot žalosten dokument za Rusijo na pragu 20. stoletja. Nekateri kritiki po pravici trdijo, da je lo delo slika predre vol ucijonarne dobe, ko je začela ponesrečena ruska revolucija iz leta 1905 ploditi vSaniue* in ko je naraščajoča reakcija dovoljevala individualnosti svobodo samo v spolnem življenju ArcibaŠevu bi delali krivico, ako bi označili 5>Sanina< kot višek njegovega umetniškega ustvarjanja. S tem bi zasenčili boljša njegova dela kakor sta n. pr. >MiliJoni<, »Delavec Sevirjev«, »Zapiski revolucionarja«, ki pričajo o tem, da je imel Arcibašev velfk opazovalni in opisovalni talent V Rusiji ln tudi pri nekaterih drugih narodih je >Sanin* žal potisnil ostala Arcibaševa dela .v ozadje. Arcibašev se je poskušal tudi v dramatiki, vendar pa ura je uspela le >Lju- bosumnost*. ki jo igrajo skoraj po vsem Svetu. Arcibašev se je z mnogimi drugimi ruskimi intelektualci umaknil boljševiški re- pn Gledališki pregled V Parizu bodo proslavili Beethovnovo stoletnco s proizvajanjem slavne mojstro* ve skladbe «Missa solemnis* v cerkvi No« tre Dame. Cerkveno ceremonijo bo vodil pariški nadškof kardinal Dubois. Jules Romain bo na povabilo ravnatelja dunajskega drž. gledišča dne 16. t. m. pri* sostvoval vprizoritvi svoje drame «Dikta* tor* na dunajskem državnem gledališču. Pariz ima senzacionalen gledališki pro* ces Gledališki ravnatelj Lewi toži bivšega člana Comiedie Francaise na globo 7200 frankov. Pogodila sta se namreč, da bo igralec na turneji igral naslovno vlogo v angleški igri «Roman boksarja«. V zadnjem dejanju vprizorc pravo rokoborbo. za ka* tero je ravnatelj angažiral poklicnega z,c* morca Boba Scaulona, Ta se je na skušnjah tako vživel v igro, da je igralca, ki v tem sportu naravno ni bil poklicno izvežban, tako obdeloval, da je bil poškodovan in iz* gubil celo zob. Igralec naravno ni hotel s tako zverino na turnejo. Zanimivo je, da je sodnija dala ravnatelju prav in obsodila igralca na celotno globo, češ da se mora cdrski umetnik v gotovih slučajih podati v situacije, ki so lahko nevarne, n. pr. pri dvoboju in to velja tudi za ta slučaj. — Če je zgodba resnična, je ta sodnijska raz« sodba gotovo več kot diletantska. V Berlinu je imel znani nacionalni dra* rr.etik Fr. v. Unruh, vzhodno*pruski plemič in bivši častnik, z dramo *Bonaparte» velik uspeh. «Zbor donskih kozakov» je 6. t. m. pri* redil na Dunaju dva koncerta. Pod vod* s tvom Sergeja Jarova bodo peli cerkvene in posvetne pesmi. O tragični smrti tenorista Grosavesca smo že poročali. Zdaj so našli v njegovem rojstnem kraju Lugos v Rumuniji šolski zapisnik, iz katerega je razvidno, da je imel ran j ki pevec kot učenec ljudske šole v Lugosu iz petja red nezadostno. Učitelj je moral biti gotovo dober, toda strog mu* zik. Dal je samo enemu učencu izvrstno iz petja. Ta srečni učenec se piše Bogdan Gyula. Kdo je in kje je sedaj — ta Bog* dan Gyula?!I Seznam praških koncertov je zelo pe* ster: Spanec Pablo Casals (čelo), poljski tenor Jan Kiepura, koioraturka milanske Sca* le Ada Sari, ruska pevka Lidija Lipkovska, ameriška koioraturka Helena Mara in dr. Na Dunaju gostuje 20. t. m. slavna ru* ska plesalka Ana Pavlova s partnerjem Lavrentom Novikovim in ansamblom 60 članov. V Apollo * gledišču gostuje italijansko marijonetno gledališče «cTeatro dei Piecoli* pod vodstvom ravnatelja dr. V. Podrecoa, reli so celo opero. Francijo bo zastopal marca meseca na dunajski proslavi Beethovnove 100 letnice francoski minister Herriot. Na 10. nemškem- prazniku pevskih dru* štev, ki bo od 18. do 24. julija 1928, bo po sedanjih prijavah sodelovalo 3300 dru* Štev iz Nemčije in tujine z 90.000 pevci Na dunajski glediški in muziški prošla* vi, ki bo v maju in juniju t. 1., bo v redut* ni dvorani poseben oddelek «xRusko gledi* šče v prvi četrti 20. stoletja*. V Splitu je poseben odbor, ki mu pred* seduje župas dr. Tartaglia. sklical preteklo sredo konferenco, ki se je bavila s krizo splitskega, našega najvažnejšega jadranskega gledališča. urZveza ruskih dijakov* v Zagrebu je imela dne 5. t. m. pod protektoratom rek* torja dr. Milerja tradicijonalen koncert s plesom. Sodelovali so oba plesalca Froma* na. operni člani, L j. Sfiligoieva, \Vesel Po* la, Cvejič !n drugi. Zagrebško in beogradsko gledališče ima* ta samo star repertoar. Ljubljanska drama gostuje v torek S. t. m v Celju z «Lepo krčmarico* v režiji g. M, Puglja in v glavnih vlogah z go. Juva* novo. Cesarjem, Gregorinorn, Medvenom itd. /z gledališke pisarne. Ker je danes ctx>lela tudi ga. Thierry • Kavčnikova, se mora zopet spremeniti operni repertoar. — Mesto «rMrtvih oči» se poje danes zvečer aVcčni mornar* za abonente reda E. Jutri, v nedeljo se vrši v drami ob 20. zvečer re* priza Begovičeve drame «Božjl človjek> z g Rogozom v naslovni vlogi. Drama nam slika vaško življenje na dalmatinsko*črno* gorski meji; premijera je v vsakem oziru izvrstno uspela. Vlogo hajduka je prevzel mesto obolelega g. Levarja g. Osipović. V operi se poje jutri popoldne ob 15. Kalma* nova opereta «Grofica Marica* v običajni zasedbi. Predstava se vrši kot ljudska pred* stava po znižanih cenah. Teden ruskih gledaliških igralcev na Češkoslovaškem. Zveza ruskih gledaliških igralcev na Češkoslovaškem priredi v pro* slavo 1701etnice ustanovitve prvega ruskega gledališča «Teden ruskih igralcev na Češkoslovaškem. Prvo rusko gledališče je bilo ustanovljeno dne 30. avgusta 1756 po na* ročilu tedanje ruske vladarice Jeiisavete Petrovne, Častno pokroviteljstvo nad to jubilejno prireditvijo je prevzel znani če* ški književnik Alojzij Jirasek. Jubilejne predstave in koncerti se bodo vršili v Pra* gi in vseh večjih mestih Češkoslovaške. Glasbena Malica v Ptuju proslavi lOOIetnico smrti velikega glasbenega genija Beethovna na čim veiičastnejši načm. Pro* gram je že fiksiran: 1. Predavanje o Beet* hovnovem življenju in delu; sledijo glas« bene točke, izključno Beethovnova dela; X Patetična sonata; 3. solospevi v prevodu in originalu; 4. Sonata št. 2 za gosli in ki a* vir; 5. klavirski koncert v C s sprem I jeva* njem orkestra; 6. a) Turška koračnica iz «A tonskih razvalin*;*b) žalna uvertura «Co* riolan*. — Koncert se vrši 1. aprila. Polet k planetom Fantastični načrti dveh učenjakov. — Teoretična možnost poleta na luno. — Raketa s človeškimi potniki. — Kar je danes še fantazija, je lahko jutri resnica. Moderna leanika je začela koruK za korakom uresničevati, o čemer je človeštvo *e davno sanjalo In kar so mnogi geniji slutili. Ikarov polet k solncu ie' naše! v Leo-nardu da Vinciju ženijalnesa konstruktorja in v novejšem času so letala že običajen pojav. Veda in tehnika omogočata v teoriji graditev strojev, s katerim se da doseči ogromna višina, in rudi takih, ki se dvignejo nad zračno plast, debelo SO do 1C>0 km-Aeroplani in zrakoplovi rabijo za polet zrak. Novi stroj, ki bi ga lahko imenovali raketa, pa za polet ne potrebuje zraka. Avtomatični polet rakete sloni tu principu obratnega odbijanja. O učinku ii?;ičnega pojava se lahko prepričamo v praktičnem življenju. Čio vek, ki vrže me na zemlji videli. Poleg tega bi imela raketa mehanizem, ki bi avtomatično zaznamoval višino, čas poleta, atmosferne prilike itd. Tudi če bi padla raketa pred doseženim ciljem nazaj na zemljo, bi bil pomen tega eksperimenta še vedno neprecenljiv, ker bi dobili učenjaki važne podatke o vsemirju. Ljudje si pa žele, da bi mogla vzeti raketa na pot v vesoljno prostranstvo tudi potnike. Glavno vprašanje le, da-K bi ne tr- pelo pri tem človeško zdravje. Pustolovec, ki bi se dal izstreliti v me-iplanetuo prostranstvo, bi moral vzeti < seboi padalo, primerno zalogo kisika, hrane in drugih reči, ki so potrebne za ohranitev življenja v brezžičnem prostoru. Dalje ne vemo, da-V. bi mogel človek v popolnoma drugačnih življenskih razmerah fiziološko in psihološko sploh eksistirati. Raketa bi dosegla po naših pojmih ogromno brzino. Čim bolj bi se oddaljevala od zemlje, tem večja bi bila hitrost njenega poleta. Njena povprečna hitrost bi bila približno 4000kra< večja od hitrosti evropskih brzovlakov. Proi. Oberth si predstavlja potnike v medpianetno prostranstvo kot opazovalec ki bi bili oblečeni nekako tako. kakor morski potapljači. V primerni višini nad zemeljsko atmosfero bi skočil tak zračni potapljač iz rakete in ob vise] v brezzračnem prostoru ali pa si pomagal sam naprei. Op.i-zcvalec bi bil ptivezau k raketi ? vrvic tako, da bi se lahko vsak čas vrnil. Ako sr planeti obljudeni, bi lahko potniki Obertlm-ve rakete opazoval: življenje in nehanjc naših vsemirnih sosedov. Ako pa na plane tih ni živih bitij, bi ugotovili razne drugf pojave, o katerih človeštvo doslei še nNa Dravi c. Z odgovorom na vprašanje >Kaj je mladost?« se mladina, akoravno se stvar tiče v pivi vrsti nje, pač ne bo hotela baviti! To pa je tudi edino v zbirki, proti čemur bi imel pomislek. Vse drugo se bo mladini nedvomno prilegalo. O vsem lepem, kar je v knjigi, seveda ne morem govoriti. Naj omenim samo par stvari. Takih junakov, kakršen je >Naš Nacekc, je Človek v resnici vesel! To je pravo zrcalo nedolžne otroške duše! s Legenda o deklici, ki je prerada plesala bo govorila k srcu že bolj odraslim dekletom. Sodil bi, da tiči za to poučno in ob enem zabavno storjico naroden motiv. Črtica »Povođenja je v dobi velikih poplav, ki v nji živimo, nekako času primerna. A ne omenjam je zaradi tega, ampak zato, ker je podana nenavadno plastično. Ena najlepših pies je »V noči skrivnosti in čudeževc, potem pa nad vse ljubka povestica o >Tinetu<, ki je hotel prekositi v dobrodelnosti svojega patrona 9v. Martina. — Med slikami je nekaj prav čednih, povečini pa ho mi ne zde posebno posrečene. —nik. VLAD. LEVSTIK: ZAPISKI TINE ORA-MONTOVE. To priljubljeno in odlično Levstikovo delo je izšlo nedavno tudi v češkem prevodu v založbi R. Promberger v Olomu-cu. Prevod je oskrbel Bohuslav Vvbiral, ki je odprl Čehom že marsikako naše literarno delo in se tudi tega lotil z veliko ljubeznijo. Hvaležni mu moramo biti za to, hvaležni pa tudi oni Čehi, ki si žele še tesnejšega kulturnega zbližanja z nami in hočejo spoznati naše življenje in našo literaturo. Knjiga se čita tudi v česčini lahko in prijetno kakor v slovenščini, ker je Vvbiral skrbno pazil, da je ohranil tudi v prevodu prisrčno atmosfero originala. Na prevod opozarjamo zlasti ono našo mladino, ki se uči češčine. IZIDOR CANKAR: ZGODOVINA LIKOVNE UMETNOSTI V ZAHODNI EVROPI, I. del, 1. snopič: Razvoj stila v starokršćanski dobi in zgodnjem srednjem veku. v Ljubljani 1926. Izdala Slovenska matica, 136 strani, 54 slik. Cena v knjigarnah 80 Din. pri Slovenski matici 70 Din. Ko je Slovenska matica končala svojo izdajo Slovenskih narodnih pesmi in zaključila opis slovenske zemlje je začela izdajati novo široko zasn.v vano delo >Zgodoviiio likovne umetnosti v zahodni Evropi**, ki jo piše univ. prof. Izidor Cankar. >Zgodoviria< bo obsegala pet delov, ki bodo obravnavali naslednje umetnostne perij ode: 1. Starokršćanska doba in zgodnji srednji vek. 1. Romanska in gotska doba. 3. Renesansa. 4. Barok in 18. stoletje. 5. 19. stoletje. Prvi snopič, ki je sedaj izšel, opisuje razvoj slikarstva od početkov krščanstva do nekako leta 1000. Založnica upa, da s to prvo slovensko »Zgodovino likovne umetnosti* odpravi občutljivo vrzel v našem znanstvenem slovstvu ter poda Slovencem izobraževalno sredstvo, ki so na dolgo pogTeŠali. Pisatelj sam označuje svojo »Zgodovino« v predgovora s temi besedami: »Ona hoče biti zgodovina umetnostnega stila in hoče iz splošnih kulturnih dispozicij dobe pokazati zmiselnost na potrebo tega stila; ona ne graja in ne hvali umebiostnih tvorb, ker jih smatra za nujno posledico duhovnih razpoloženj posameznih dob in jih predstavlja kot izraz razpoloženj; ona ne sodi in ne predpisuje, marveč analizira in pojasnjuje.< S tem je dano zatrdilo, da 6e umetnost pojmuje v tej >Zgo-dovini< organsko in razvojno, kakor ustreza mišljenju sodobnega Človeka. Knjiga je tudi nazorno opremljena, je tiskana na trpežen in zelo lep papir ter je bogato ilustrirana z večinoma celostranskimi slikami. Darujte za Sokolski Tabor! V Gorici obstoji konvikt »Dante Alighi-eri«, ki razpolaga z več nego sto prostimi mesti za dijake, ki pohajajo goriške srednje šole. Zavod je svoječasno povdarjal, da je njegova glavna naloga poitalijančevanje slovanskih dijakov. V zavodu je tudi precejšnje število slovenskih mladeničev, saj jih vabijo z vsemi sredstvi. Sedaj pa so jim docela prepovedali čitanje slovenskih knjig in slovenske tiskane besede spioh ... 20. februarja sta bila z običajno slovesnostjo otvorjena dva nova italijanska otroška vrtca v docela slovenskih krajih, namreč v Vrtojbi in v Mirnu. Otvorila jih je družba »Lega Nacionale di assistenza al »Italia redenta«, ki stoji pod pokroviteljstvom vojvodinje d'Aosta. Seveda tudi tokrat niso mogli italijanski listi, predvsem »Voce di Gorizia« prehvahti hvaležnosti slovanskega ljudstva za ustanovitev takih zavodov med njimi. Tretjič se je oglasil v tržaškem glasilu »Popolo di Trieste« neki »Argo« in zalučal kamen proti tržaški »Edinosti«. Tudi takrat je izgovor za svoj napad docela iz trte iz-vil. Članek, ki ie Izšel v neki številki koncem februarja, se glasi takole: »V dneh italijanskega navdušenja za prekooceanski polet največjega letalca sveta Italijana markiza De Ptnedo kaže naš brat iz Ulice sv. Frančiška (»Edinost*) jasno svoje mišljenje in mišljenje onih, ki ga smatrajo za resnega. Ker ne more »Edi-nost» mirno iti mimo dejstva, ki je vzbudilo zanimanje vsega civiliziranega sveta, je zaenkrat pustil ob strani poročila agencija Štefani, je spregledal tudi ogromne nadpise čez sedem stebrov v italijanskih listih in je le opazil, da v Pernambucu nisi bili pri slavnosti De Pinedo prisotni naši francoski bratranci. In tedaj je ubogi naš tovariš pri »Edinosti« prelistal francoske liste in sestavil poročilo za svoje velezashižne čitatelje, ki žive v kameniti okolici Trsta. Frankofilnl plagiator iz Ulice sv. Frančiška je mislil, da se bo to srečno izteklo. Gotovo si je sam rekel: Italijani ne čitajo mojih svinjarij in kar sc tiče mojih čita-teljev se razumejo na letala malo, ubožci. Oni poznajo itak samo pluge, lopate, vole in prešiče.« Kaj je »Popolo« hotel, je dovolj jasno vsem, ki so sledili zadnjim napadom proti slovanskemu tisku. Podlost pri vsej stvari Je to, da od vsega, kar je napisal »Popolo«, ni resnica niti besedica. Enako žalostno dejstvo pa je, da mora »Edinost« na to molčati, kajti kakor sama danes toži v uvodniku, bi jo znala v nasprotnem slučaju čakati še hujša usoda. Kajti vsak njen odgovor bi se lahko smatral kot protidežaven čin. S tem bi šla »Edinost« le »Popolu« na lim in bi si sama skopala prezgodnjo jamo. Čudno pa je, da dopušča prefekt ki je vendar sicer predobro poučen o slovanskem tisku, da tako hinavsko nastopa glasilo fašlstovske stranke. Tembolj ie čudno to, ker je itak pokazal svojo moč tudi temu glasilu, saj ga je Še te dni zopet zaplenil; seveda pa pri tem ni šlo za docela neosnovane napade na slovansko večino v Julijski Krajini. Po svetu X Drevo smrti. Angleški znanstvenik sir Aleksander Člene se v kratkem napoti z znanstveno ekspedicijo v Centralno Afriko. Namen ekspedicije je, da prouči skrivnost takozvanega »Drevesa smrti«. Drevo omami in usmrti vsakogar, ki zaspi v njegovi senci. Razširja namreč omamljiv duh. Sir Cleve, ki je nekoč zaspal pod takim drevesom, je sa/mo po naključju ušel smrti. K sreči pa je našel spečega pod drevesom neki črnec in ga rešil gotove smrti. Ekspedicija hoče točno proučiti vrsto strupa, ki uhaja iz cvetov. X Izreden slučaj. Pred sodiščem v Mo-nakovem se ie te dni vršila razprava proti strojevodji Aubeleju iz Rosenheima, ki jc bil kriv katastrofalne nesreče, ki se je dogodila lansko leto na kolodvoru v Monako-vem. Pri nesreči je bilo ubitih 24 oseb, 72 Pa težko ranjenih. Rasprava bi se morala sprva odgoditi, ker sta dva obsojenčeva zagovornika tik pred razpravo umrla. Razprava pa se je vseeno vršila in Aubele je bil obsoien na pet mesecev zapora. X Vlom v stanovanje Grosavesca. Na Dunaju imajo spretne vlomilce in tatove, ki izkoristijo vsako »konjunkturo«. Tako so te dni vlomili v uradno zapečateno stanovanje tragično preminulega opernega pevca Grosavesca. Odnesli so bogat plen. X Spomini Zizi Lambrino\*e. Morganat* ska žena bivšega rumun^kega prestolona« siednika Karla, Zazi Lambrino, pripravlja knjigo .svojih memoarjev, ki bodo popiso« vali ljubezensko razmerje med njo in ru* munskim princem. Delo bo nekak avto* biografski roman ter izide pod naslovom »Spomini nesrečne žcne». Vest o tej knjigi je vzbudila na rumunskem dvoru veliko bojazen in skrb. Knjigi bodo namreč pri« dejani faksimili ljubezenskih pisem med Zizi Lambrinovo in princem Karlom, ki je v svoji korespondenci vehementno napa» dal svojo mater. X Liker, ki prinaša pivcem slepoto. V Bitterfeldu na r^emškem jc priredil doma* ci notar prijateljsko zakusko, na katero je povabil celo vrsto odličnih meščanov. Povabljenci so prišli, povžili jedi v najboljšem razpoloženju in zalili zakusko r. vinom in pivom. Preden so se pa razšli, jc ukazal notar odpreti steklenico nena* vadnega likerja. Nekateri su odklonili, če« da imajo že vsega do grla dovolj, 13 oseb pa si je dalo liker natočiti, a komaj so izpraznili čaše, so jih popadle strahovite bolečine. Nekaj ur nato so vsi ti nesrečniki oslepeli, notar, ki je priredil pojedino, pa je umrL Oblastva so zaplenila preostalo KoliCino likerja in jo dale kemično preiska, ti, da sc ugotovi provenienca zločina. Tiskovine vseh vrst izdeluje lično in ceno Narodna tiskarna v Ljubljani 9 - - Moda--- Lepota pariškega pomladanskega plašča mmmm % ************### # » $ »,t. $, »»^^^^^»^^^»^^ ##♦#♦#########!## Ne le radi hladu, radi elegance bodo dame letos »pozno v pomlad oblačile plašč. Finoča kroja in materijala, ki jo predpisuje moda. bo zares učinkovala estetično, elegantno na vsaki vitki postavi. Pepita in karirani škotski vzorci odgovarjajo staremu okusu mladih, skoro najmlajših dam. Druge bodo morda raje izforale gladko volno, kasha, nattee. Toda bolj priljubljena so vzor-Crasta blaga, ali da prav povemo ono, kar je pri letošnjih plaščih najnovejše, najznačilnejše. Ustvarja se kompromis. Kombinirajo se v dveh ali treh defih vzorcasta in gladka blaga. Oblika je pri vseh pariških plaščih spodaj ravna, zgoraj razširjena, udobna. Ovratniki imajo precej moško fa-sono. žepi so nameščeni ravno ali po- ševno, kakorkoli zahteva celotni kroj. Saj je težko našteti vse podrobnosti, ker se bo pomladanski plašč še bolj kakor drugi deli nove garderobe pojavljal v vseh možnih varijantah. Toda bolj kakor druga leta bo razodeval enotno stremljenje, da izrazi vitko, mladostno, svežo eleganco. Ko minejo hladni pomladanski dnevi, bo zagospodari! svileni plašč, ki mu je prorokovana dolga in srečna bodočnost. Nosil se bo sam ali s kompletom. Krasili ga bodo volani, pliseji, stranske pentlje. Najtežje in najlažje svile (od ripsa in marokena do žoržeta) bodo tvorile zalogo za te plašče, ki se bodo v najpriietnejših barvah prelivali na božajočem soLncu in na vitkih telesih. Pomlad bo za ljubljansko promenado dala oboje. Moška pomladanska moda Pomlad prihaja in tudi gospodje naročajo nove obleke. Modna eleganca je geslo tudi pri njih. Površnik iz duole-blaga ali kovrko-ta, zelo enostaven, s širokimi reverji. Zadaj raven z malo, naznačeno tajio, finovrsten s tremi gumbi, dvovrsten s šestimi. Obleke iz blag svetlejših barv. Enovrstni suknjič ima lahko en jrtrmb ali dva gumba ali celo tri gumbe v sredn'ji razdalji. Reverji so široki. Telovnik na pet gumbov je toliko zaprt, da se vidita zgoraj 1 do 2 gumba izpod suknjiča. Suknjič je spodaj zaokrožen, zadaj malce tajliran. Hlače morajo biti v celoti široke in dolge, da segajo do čevljev. Zavihani spodnji rob mora biti precej visok pri hlačah iz fantazijskega blaga. Pri enobarvnem in temnejšem blagu ta rob ni TKrtrebn, ali pa je le ozek. Športna obleka je enostavna s povrhu prišitimi žepi. Zadnji del suknjiča kakor navadno. Hlače: kuikerfooker, široke. Večerni površnik je iz temnega (marengo) blaga z malo označeno tajlo in srednje dolg. Za potovanje je najiprikladnejši raglan, ki je še vedno v modi. Biti pa mora zelo širok, eno- ali dvovrsten. Najnovejši pojav v moški modi so promenadne kombinirane obleke vseh barv. Suknjič in telovnik sta temna, a hlače so svetlejše. Paziti je na to. da se n-janse ujemajo. Pahljača Pahljače so poznali že stari Egipčani, Babilonci. Perzijci, Kitajci in Indijci. Pri teh starih kulturnih narodih je igrala pahljača važno vlogo pri verskih obredih in jc bila često predmet opevanja. V 13 stoletju so nosile v Franciji pahjačo samo žene bogatih aristokratov, ki so hotele s tem pokazati svoje bogastvo. Pozneje je prišlo to luksuzno izpopolnilo damske toalete v Italijo, kjer so izdelovali pahljače iz finega brokata in svile. Najbolj se le vdomačila pahljača v Španiji, kjer je niso nosile samo dame iz višjih krogov, marveč tudi preproste ženske. V 16. stoletju se je pojavila pahljača v Nemčiji in v nekaterih drugih deželah srednje Evrope. Najkrasnejše in umetniško najpopolnejše pahljače so izdelovali Kitajci in Japonci. Na Kitajskem in Japonskem izdelujejo namreč izredno trpežen papir iz neke posebne rastline, ki se imenuje Bronssonetia papvrifera. Ta papir je kot nalašč ustvarjen za pahljačo. Držala kitajskih in japonskih pahljač so iz slikarjev A. VVateau. Tudi zlatarji in srebrom. Kitajci so znani mojstri v rezbarstvu, Japonci pa nedosegljivi umetniki v ročnih delih. Japonska pahljača je kmalu izpodrinila kitajsko in si osvojila pri obeh narodih moški in ženski svet. V Evropi rabijo pahljače samo ženske in sicer večinoma za koketiranje, dočim jih nosijo na Kitajskem in Japonske mtudi moški. Za časa Ludovika XIV. so se pečali z izdelovanjem pahjač tudi znameniti umetniki, kakor na pr. kralj dvornih sli karjev A. VVateau. Tudi zlatarji in juvelirji so se zelo zanimali za razkošno modo pahljač in tako je predstavljala marsikatera pahljača celo premoženje. Znana markiza Pompa-dour je imela celo zbirko krasno poslikanih, v slonovino vdelanih in z zlatom okrašenih pahljač. Njen izum je bila pahljača z vloženimi zrcalci, s pomočjo katerih je lahko neopaženo opazovala svojo okolico. V novejšem času pahljače niso več tako razkošne in dragocene. Izdelujejo se iz enotnega materijala, večinoma iz velikih, krasno pobarvanih nojevih peres. Za družabne prireditve priporoča moda malo pahljačo iz pristnih čipk, naipetih na ogrodju iz slonove kosti. Humoristični kotiček Na policiji. »Kako ste prišli semkaj?c »V spremstvu dveh policajev.« »Pijani?« »Da, oba.« »Petdeset dinarjev globe ali 14 dni zapora.« »No, raje vzamem denar.« Razodetje. Osemletni Mirko pride ves razgret iz šole domov in hiti k očetu: »To pa ni bilo lepo od tebe, da si me imel za norca! Sedaj pa vem že vse: Ti si bil božiček, ti si bil tudi Miklavž in tudi že vem, da si ti bil ona štorklja, ki nam je zadnjič prinesla bebo.« Priporočilo. Iz pisma: »Ljubi Oton! Včeraj me je obdarila moja Darinka z dvema krepkima dečkoma. Priporočam se tudi Tvoji gospej soprogi! Te pozdravlja Tvoj srečni — Joža.« Prenatančen. Neka siromašna kmetica je opazovala lekarnarja, ki je natančno tehtal opij, določen za zdravilo njenega moža. Nekaj časa ga je mirno opazovala, potem pa je zaupno pristopila in pristavila: »Gospod lekarnar, nikar tako ne skoparite, saj to ni za kakega bogatina. Le malo primaknite, mi smo veliki siromaki!« Najstarejši človek. »Kdo je pravzaprav najstarejši v tej vasi?« »O, ta je že umrl. Ravno včeraj so ga pokopali.« Neprostovoljna čednost. »Jaz sem človek, ki ne govori mnogo.« — »Razumem; tudi jaz sem oženjen.« Nesmiselen tunel. Oma (v vlaku): »Cemu pač prižigajo luči zdaj sredi dneva?« On: »Vsak hip pridemo v daljši tunel.«: Ona: »Na, potem pa res ne vem, čemu so tuneli, ako prižigajo luči.« Korupcija. »Pomisli, Mira, včeraj sem zasačila moža, ko je objemal našo Minko. Na, to sem ga prijela. Takoj mi je moral kupiti nov kostum.« »In dekle? Si ji odpovedala?« »Kaj še! Saj rabim še pomladanski plašč.« Zamenjava. »Kako je to, da Marte še nisi poročil?« »Zvedel sem, da rabi vsak mesec celo premoženje za šiviljo.« »No; pa si se ustrašil?« »Premislil sem si; poročil bom raje šiviljo.« Priznanje. »Pustite me na miru. O umetnikih sem slišala že toliko slabega,, da nočem imeti ž njimi nikakega opravka. Saj ne dado nič na moralo.« »Ako vas samo to plaši, lahko- z menoj mirno poskusite. Saj soglaša vsa kritika v sodbi, da nisem umetnik « Previdnost je previdnost. »Ako naj vas uspešno zagovarjam, mi morate prav vse zaupati. Vedeti moram najmanjše podrobnosti, kaj in kako je bilo. Ste mi še kaj zamolčali?« »Samo kraj, kamor sem skril izmak-njene bisere.« Ni mogla spati. »Celo noč nisem zatisnila očesa. Pri Kolčevih so se do polnoči kregali.« »No, pa bi spali po polnoči.« »Potem pa sem poslušala, če se bodo zopet začeli.' Zadnja neumnost. »Tak vzemite mojo hčerko in bodite srečni ž njo. Samo obljubite mi, da ne boste več počenjali takih gorostasnih neumnosti.« »Prav zares jih ne bom. To bo zadnja.« Ljubitel* reda. Pisarniški predstojnik Vredar jc silno natančen in fanatično ljubi red. Nekega dne pokli-Če slugo, mu potisne kup starih aktov in mu naroči: »Franc, uredite te akte po abecedi in jih sežgite.« Radio —r Angleške radiolonske oddajne postaje so preteklo leto oddajale vsega skupaj 66.869 ur. Na vsako posamezno postajo odpade povprečno 59 ur oddajanja tedensko. Glavna oddajna postaja Daventrv je oddajala v celoti 4296, London 3471, in Manche-eter 3057 ur. Ostale angleške postaje so imele manj obsežne programe. —r Radio na Kitajskem je šele v povojih. Državo more težje -krbi in se nima časa baviti s takimi novolarijami. ki bi bile pa bas na Kitajskem večjega pomena za ljudsko izobrazbo kakor kje drugje. Stroga in zastarela pravila, ki urejujejo brezžični promet, močno ovirajo razmah te najnovejše tehniške pridobitve, dasi zanimanje za njo ni majhno. Kakor poročajo iz šanghaja, pa si je zadnji dve leti vendar omislilo že kakih 700 prebivalcev prejemue aparate za radio. Običajno sprejemajo program neke ameriške družbe, ki je v šanghaju zgradila majhno oddajno postajo in razširja dnevno kakih 6 ur deloma ameriške, deloma pa kitajske stvari. Poslušalci dosežejo sem pa tja tudi kakšno japonsko postajo, dočim se iz Evrope ne čuje ničesar. —r Petje iz Newyorka v London. Brezžična telefonska proga London — Ne\vyork ima jako živahen promet. Ne služi pa zgolj trgovskim poslom, ampak ludi običajnim pogovorom. Neka dama iz Ne\vyorka je poklicala svojo prijateljico v London, počeb-ljala z njo malenkostne pol urice in plačala za to Še bolj malenkostno vsotico 24.000 dinarčkov. Nedavno se je peljal nek popularni angleški skladatelj v Newyork. Na poti je skoinponiral lepo melodijo, v Nevvvor-ku pa je pripisal še tektst zanjo. Telefonično je poklical svojega založnika v Londonu, diktiral najprej note, nato tekst in mu slednjič celo pesmico tudi zapel po telefonu. V Londonu so pesmico brž priredili za orkester in jo še isti večer izvajali v nekem varije-teju. Brezžična pot pesmice iz Ne\vyorka v London je stala okrog 40.000 Din. —r Radio ua Poljskem. Radiotelegrati-ja je na Poljskem kakor pri nas Še le v razvoju. Poljska je imela doslej samo eno radio oddajno postajo v manjšem obsegu. Te dni je bila otvorjena v Varšavi druga radio-pa-staja, ki deluje z močjo 6 kilovatov. Poljska vlada namerava zgraditi še tri nove radiopostaje, in sicer v Lvovu, Poznanju in Vil-ni. Za rentabilnost teh .postaj je potrebno 350.000 abonentov. Doslej pa je prijavljenih samo 60.000. —t Dolgi valovi za radiofonske oddajne postaje. Na zadnji konferenci mednarodne unije za radiofonijo v Ženevi so razpravljali o tem. kako bi se razdelili tudi daljši valovi od 1000 do 2000 metrov med nekatere radiofonske oddajne postaje v Evropi. Zanimanje za to radiofonijo na daljših valovih je jako veliko, kajti postaje na dolgiii valovih se dajo sprejemati dovolj močno tudi podnevi, adoeim krajši valovi že v majhni oddaljenosti od oddajne postaje podnevi zelo oslabe. Na konferenci pa o razdelitvi daljših valov niso mogli ukreniti ničesar določnega, kajti valovne dolžine, ki prihajajo tu v poštev, so razdeljene sedaj med radio-telegTafske oddajne postaje in bo mogla ae~ danje stanje preurediti le mednarodna konferenca za brezžični promet, ki se bo vršita letos v Washingtoiiu. —r Naraščanje radio-abonentov v Nemčiji. Prvega januarja eo v Nemčiji našteli 1.376.564 radio-abonentov. Mesec pozneje pa ' jih je bilo že 1,406.327. V enem mesecu se Amon Adamič: Hleb Za desetletnega, zdravega dečka je vse polno čudes na svetu. Jožku se ni mudilo nikamor: ob vogalu enonadsiropne hiše v predmestju, kjer so stanovali, je postajal in mašil v usta kos rujave sredice z rumeno skorjico, ki jo je trgal iz stranice velikega hleba. Kako okusen, kako blagovonja-v je takle, še na pol gorak kruhek, posebno še, če se je pri peku išcal ob plemenitejšem, snežnobelem bratcu! Jožek je cmakal in zopet vrtal •uknjo. Njegove bistre, radoznale oči so se naslajale ob pogledu na vrabce na strehah, na konje, vozove, na pse. nizdalinčka z one strani, ki se je vračal s svojo ponosno materjo s sprehoda, je zaničevamo premeril od nog do glave. Takoj mu pa zadrhti obraz, ko opazi papirček, ki ga vrtinci kuštra-vi veterček sredi ceste. Sedaj se nečesa domisli, pogleda na kruh, se nemudoma okrene in steče v hišo. «Moi bog, kje si se potepal toliko časa? Že pred pol ure sem te poslala po kruh!» se je jezila mati. «ToIiko dela, pa ne morem nikamor, kot bi bila Priklenjena. Takoj primi Francka! Igraj se ž njim, da ne bo vekal.* Jožek je odložil pehar z oglodanim hlebom na predalnik ob oknu. Mati je sinka zamudnika malce za ušesa in mu izročila enoletnega Francka v naročje, da ga pestuje. «Kje jc pa Marička, Tončka? Kaj sem samo jaz na svetu?» se je kremžil Jožek. «Kar tiho! Velik si dovolj, da mi lahko pomagaš. Marička žehta; Tončka je še premlada, Anka tudi; sta na dvorišču. Jaz grem prat. Si slišal? Glej, da ne posadiš otroka na okno, ker je odprto. — In zopet si ril v kruh s svojimi umazanimi prsti. Ali te bom! Nepoboljšljiv paglavec si — in nikdar sit!» Mati je odšla vsa huda iz sobe. Jožek je našobil ustnice. Nejevoljen je prekladal malega bratca od leve na desno in višje gori na ramo. Kmalu pa se je sprijaznil z usodo; požvižgaval je. Mali je tiščal prst v usta in silil k oknu, njegov varuh je pa z lačnimi očmi glodal dišečo skorjo nizkega hleba na predalniku. Tudi Francek ie prožil ročico po hlebu. Jožek ga je ponesel k predalniku; ko je pa malček udaril po hlebu, je porednež škodoželjno zahehe-tal in odnesel malega lačneža v kot sobe. Francek je cepetal z nožicami in se spustil v rJlač. Sedla sta na stol ob oknu in Jožek ga je tolažil: «Ne smem, ne smem. Saj še zob nimaš. Tiho, tiho bodi. Vidiš, Norodowiect in rGlos Wychodzcy«. —s Šolska izobrazba v Rusiji. Rusija je dežela, kjer tvori analfabetizem poseben problem. Redka naseljenost in prostrane pokrajine onetnogocujejo redni Šolski pouk. Sovjetske oblasti so radi tega uvedle posebne potovalne šole, ki potujejo iz pokrajine v pokrajino ter poučujejo staro in mlado v pisanju in čitanju. A tudi te potovalne šolo niso rodile zaželjenega uspeha. Centralni prosvetni svet je sedaj sklenil, da ustanovi na vseh važnejših mestih v Sibiriji in na Daljnem vzhodu ljudske šole. Pouk bo razdeljen tako, da se ga bodo lahko udeležil tudi pripadniki plemen, ki se zadržujejo le nekaj mesecev na istem kraju. Šolo bodo posedali otroci in odrasli. Sovjetska vlada je v to svrho izdala posebne knjige, spisane v narečjih 42 plemen. Strokovnjaki pričakujejo, da t?e jim bo na ta način posrečilo vsaj deloma odpraviti anal!abetetvo v širokih ljudskih slojih._o_ Darujmo za spomenik kralja Petra Osvoboditelja! kala jata vran. Sklonjene glave jo je •pobiral Jožek preko njiv in travnikov, mimo kozolcev in šup. Pribežal je v sadovnjak, na neko dvorišče. — Zarožljalo je; pes se je zakadil v divjem skoku proti njemu. Jožek je odskočil in bežal nazaj. Toda kam je zašel? od kod je prišel? 2iva, neprodirna meja na levi; — ah, ondi je plot! Jedva sc mu je pogreznila noga v mehko gredico, je že nekdo zarjul od hiše: 'Primite ga, držite ga, tatu!» Jožek je zastokal; poleno mu je priletelo pod noge. Vzpel se je in se pognal na ono stran. Že zopet je bil v sadovnjaku, toda na levo se je širilo polje. Krenil je v to smer in bežal. S sosednje oranice so zakričale nanj visoko spodrecane ženske, golorok mož je zavihtel motiko in se zapodil za njim. Jožek se je umaknil v velikem loku. Utrujen do smrti se je gnal kot preganjan srnjaček do bližnjega gozdiča. Lik) je od njega, lasje so se mu lepili po čelu. Ob grmovju si je strgal srajco in že ga je oplazila veja po razbeljenem obrazu, da se je zgrudil v hladen, rosen mah. Ko se je Jožek zavedel, je dregetal in se tresel kot šiba na vodi. V glavi mu je bučalo, pred očmi se meglilo. Mencal si je oči. — Kje je? — Kaj se je zgodilo? Zahropei je in vzdihnil: — «Ubijalec!» Sapice so zaplesale po vrhovih šu» men ples. V neposredni Mižini je za- 543129 Stran "t cSEOVENSKl NAROD* dne 6. marca 1923. Stev. 53. To in ono Zagonetno zastrupljenje V zadnjem hipu prepovedano sežiganje. — Mož zavaroval ženo za 250,000 Kč, da bi z zavarovalnino brezskrbno živeL Koncem januarja so slišali prebivalci neke praške ulice iz stanovanja zakoncev Vojtechovskih prepir in klice na pomoč. Šivilja, ki ima v dotični hiši delavnico, je prepovedala učenkam zanimati se za sosede, ker je domnevala, da je prišlo pri Vojtechovskih do običajnega domačega prepira. Toda klici so se ponavljali in šivilje, ki so sedele pri oknu, so opazile, da se je Vojte-chovska po sobi opotekala in končno zgrudila na tla. Šele .potem so ji hitele na pomoč. Vlomile so vrata in našle Vojtechovsko v predsmrtnih krčih na tleh. Poklicali so zdravnika, ki je takoj ugotovil zastrupljenje. Vprašal je Vojtechovsko, da-li se je namenoma zastrupila in ko je nesrečna žena njegovo vprašanje odločno zanikala, je vprašal, je-Ii zadnje čase jedla kako pokvarjeno jed. Vo>jtechowska, ki je bila še pri polni zavesti, je odgovorila, da ni za-vžila nobene pokvarjene jedi, da ji je pa bilo že dva dni slabo. Takoj nato je dobila krče. Zdravnik ji je dve injekciji morfija in kofeina vbrizgal. Toda njegovo prizadevanji e je bilo šaman. Mesrečnica se je začela v strašnih mukah zvijati in kmalu je vpričo zdravnika umrla. Mož umrle, bivši posestnik Vojte-:hovsky, je bil ta čas odsoten. Odšel •e zgodaj zjutraj z doma in nihče ni /edel, kam se je napotil. Zato ga o tragični smrti njegove žene niso mogli obvestiti. Zdravnik je obvestil o poteku igonije tudi uradnega zdravnika, ki je pregledal mrtvo, da bi se mogel vršiti x>greb. Popoldne so uslužbenci anato-ničnega instituta odpeljali truplo. Mest-ii zdravnik je odredil obdukcijo. Ta čas je prišel po stopnicah mož tragično umrle Vojtechovske. Spotoma je veselo žvižgaL Spremljal ga je neki gospod, ki ga stanovalci dotične hiše še nikoli niso videli. Sodna obdukcija je ugotovila, da je Helena Vojtechovska podlegla srčni napaki in da jo lahko pokopljejo. Za latinskim imenom mene bolezni je stal vprašaj, kar je pričalo, da se zdravniki o pravem vzroku smrti niso strinjali. Pogreb se je vršil 2. februarja. Nihče izmed udeležencev pogreba pa ni slutil, da stoji pred krematorijem preoblečeni detektiv, ki je po naročilu državnega pravdništva sežiganje trupla zabraniL Iz odredbe državnega pravdnika je bilo razvidno, da bo truplo ponovno ob-ducirano in sicer sodnim potom. Obdukcijo sta izvršila dva vseučiliška profesorja v navzočnosti dvanajstih kemikov in sodnih uradnikov. 24. februarja je bilo izdano o obdukciji uradno poročilo, ki se je glasilo: Vojtechovska je bila zastrupljena s strihninom. Drugi dan je policija aretirala Vojte-chovskega, ki je bil osumljen umora svoje žene. Dan pozneje je bil aretiran rudi 32 letni starinar Klein, ki je baje sodeloval pri zastrupi j en ju. Vojtechovsky ima za seboj burno preteklost. Upravljal je prvotno očetovo posestvo in se 1. 1922 poročil s Heleno Vrbasovo, hčerko bogatega praškega trgoca. žena mu je prinesla bogato doto. Mož je doto kmalu zapravil in se preselil v Prago. Ženini starši so preskrbeli mladima zakoncema lepo stanovanje in Voitechovskv je nadaljeval svoje burno življenje. Stalnega poklica ni imel. pač pa si je nabavil dva avtomobila. Pred letom dni je zavaroval sebe in ženo pri praški zavarovalnici za 100.000 Kč. 1. novembra 1926 je obvestil zavarovalnico, da bi rad zavarovalnino za svojo ženo zvišal na 250.000 Kč. Zavarovalnica je poslala na njegov dom zdravnika, da se prepriča o ženinem zdravju. Zdravnika je sprejo' eleganten gospod#(bil je sam Vojte-chovskv, ki se pa ni hotel izdati), ki je privedel v sobo krasno mlado devojko in jo predstavil zdravniku kot svojo ženo. Zdravnik je bil presenečen. Zahteval je devojkin potni list, ki mu ga je Vojtechovsky brez obotavljanja pokazal. V potnem listu je bila mlada, krepka mladenka označena kot Helena Vojtechovska. Zdravnik jo je preiskal in ugotovil, da je popolnoma zdrava. Tako je zavarovalnica pristala na zvišanje zavarovalnine. Ko so stanovalci hiše, kjer je Vojtechovska umrla, izvedeli, da je bil aretiran starinar Klein, se niso čudili, kajti na vratih stanovanja zakoncev Vojtechovskih ji bil že delj časa nabit listek z napisom: »V moji odsotnosti me zastopa Otto Klein«. Pri Vojtechovskih je služila zadnje mesece neka Božena Munzarova, ki sta jo pripeljala zakonca s kmetov. Bila je zdravo, krepko kmetsko dekle, toda zadnje čase je začela naglo hirati. Pritoževala se je, da ima premalo jes*i in da ii ie vedno slabo. Končno je službo odpovedala. Policija domneva, da je tudi ona zavžila strihnin, ker ie jedla navadno to, kar je ostalo gospodinji. Samomor je popolnoma izključen. V stanovanju niso našli nobenega poslovilnega pisma. Vojtechovsko je smrt presenetila pri jutranjem umivanju. Preostaja torej edina možnost — umor. Vojtechovski odločno taji, da bi bil svojo ženo zastrupil. junaška mačka O ginljivem primeru junaštva mac-ke-matere pripovedujejo angleški listi. Neki seljak je imel lepo mačko, ki je imela navado, da je ponoči, zlasti v zimskem Času hodila spat v peč. Nekega dne je vrgla več mladičev in jih ponoči radi mraza zanesla v peč. Zjutraj je prišla služkinja in nič hudega sluteč zaprla pečico ter zakurila, nato pa odšla po svojih opravkih. Vrnila se je šele malo kasneje in čula obupno stokanje mačke v pečici. Odprla je pečico in nudil se ji je pretresljiv prizor: Stara mačka je potrpežljivo stala na razbeljeni plošči, dasi je imela ožgane že vse Šape: na hrbtu so ji čepeli mladiči. Mačko so seveda takoj rešili iz mučnega položaja. Dobila je sicer težke opekline po nogah, vendar je kmalu okrevala. Dogodek je pač živa priča izrednega junaštvo in ljubezni mačiće do svojih otrok. 20 let iskal morilca Senzacijonalna obravnava v Varšavi Na pustni torek se je vršila v Vare šavi senzacijonalna obravnava, kakršne zgodovina evropske sodne prakse menda še ne pomni. Gre za umor, ki je bil pojasnjen šele čez 20 let. Leta 1907. je bila umorjena v Zihiini cela rodbina Bradstein. Pri življenju je ostal samo oče, ki je označil kot mo* rilca nekega Grossa. Gross je bil usluž* ben kot hlapec pri Bradsteinovih. Ker pa ni vestno opravljal svoje službe, ga je gospodar spodil. Zato je padel sum umora nanj, a dokazati mu krivde niso mogli in so ga izpustili, nakar je izgi* nil brez sledu. Policija je morilca zaman iskala. Zato sta Bradstein in njegov bra* tranec sklenila poiskati morilca sama. A tudi Bradstein je več let zaman iskal Grossa. Šele pred leti je izvedel, da se nahaja mož v Zedinjenih drža« vah, kjer je zelo obogatel in se pri* pravi j a na povratek v Evropo. Ameri« ške oblasti so Bradsteina obvestile, da je namenjen Gross v Pariz. Bradstein je odpotoval takoj v Pariz in prepo* toval vso zapadno Evropo, ne da bi Grossa izsledil. Končno je siromak v Londonu umrl. Pred smrtjo je poslal ruskemu konzulu pismo, v katerem označuje Grossa za morilca in prosi, naj ga izslede. Bradsteinov bratranec je srečal te dni v Lodzu nekega moža, čigar runa« njost se je zelo ujemala z opisom morilca Grossa. Kmalu se je izkazalo, da je neznanec res Gross in da zavze* ma v družbi mesta Lodza odlično me« sto. Bradstein je obvestil o tem poli* cijo, ki je bogatega ameriškega strica aretirala in izročila sodišču. Gross je bil obsojen na podlagi Bradsteinove izpovedi na 12 let težke ječe. Samomor tonskega notarja V sredo zvečer se je raznesla med nemškim prebivalstvom Brna senzaci* jonalna vest o Samomoru 601etnega no* tarja dr. Karla Ludwiga, ki je bil ne* davno radi poneverb v svojem uradu suspendiran. Notar Ludwig je bil svoj čas glavna opora brnskega nemštva. Oblasti so ga hotele aretirati in vtak* niti v preiskovalni zapor, pa se je pra* vočasno umaknil na oni svet. Dobro vedoč, kaj ga čaka, je prišel v sredo dopoldne v Nemški dom v Brnu ter zahteval ključ od prostorov «Manner* gesangsvereina», ki mu je več let pred* sedoval. Izročili so mu ključ, potem se pa za notarja ni nihče več zmenil. Šele proti večeru so prišli drugi člani nemškega društva in začeli, iskati ključ od klubskih prostorov. Ko je oskrbnik povedal, da je izročil ključ dr. Lud* wigu, ki pa še ni vrnil, so Člani klu* ba vlomili vrata in našli notarja mrt* vega. Na levem zapestju je imel glo* boko rano. Pri truplu so našli revol* ver, s katerim si je pognal v usta dve krogli. Truplo so prepeljali v prosek* turo deželne bolnice. Notar dr. Ludwig je bil v preiskavi od začetka februarja. Dne 14. februar* ja je bil imenovan za njegovega sub* stituta dr. Hos. Kolikor se je dalo do* slej ugotoviti, l - poneveril dr. Lud* wig depozite svojih klijentov najmanj v netih slučajih. — Veleposestniku Schindlerju j, poneveril nad 1 milijon češkoslovaških kron. Okrog 130.000 Kč je poneveril nadučitclju Wintersteinu. 50.000 Kč moravki hranilnici, nad 48 tisoč Kč pr. nemškemu Burschenscha* fru. Ironiia u^ode je hot'"a, dr je nem* šk šovinistični klub prvi ovadil Lud* wiga, bivšega predsednika brnskega Theaterv^reina in Mannergesangsve* reina. Pokojni je živel s svojo štiri* člansko rodbino zelo skromno. Zato je tem bolj čudno da se je spozabil do uiadnih ponc Krvava rodbinska drama V neki vasi pri Libercu na Morav* skem se je odigrala v torek zvečer krvava rodbinska tragedija. Zvečer je prišel na dom svojega tasta 31 letni poštni uslužbenec Scholze. Pri tastu je bila ta čas tudi hči, odnosno Schoizova žena, od katere se je hotel4 Scholz lo* čiti. Sodišče bi moralo odločevati o ločitvi v torek, pa je obravnavo za ne* kaj dni preložilo. Scholze je bil znan kot nasilnik in je živel zelo razuzdano. Zato mu je žena ušla in se zatekla k očetu. Schol* ze je prišel za njo. Med možem in že* no se je vnel kratek prepir. Scholze je med prepirom potegnil iz žepa revol* ver in zadel svojo ženo v glavo. Ta čas je stopila v sobo sestra težko ranjene, 321etna Marija Mollerjeva. Tudi v njo ie Scholze ustrelil. Zadel jo je v tre* buh. Po obupnem činu je odšel pred hišo in si pognal kroglo *r glavo. Bil je takoj mrtev. Obe težko ranjeni ženski so prepeljali v bolnico. Naznanilo Kdor želi imeti letos prvovrstno in naj* modernejšo slikarijo, naj naroči le pri rvrdki Ivan Martine, sobni slikar in pleskar. LJUBLJANA, Po* Ijanska cesta 20 :—: Konkurenčne solidne cene! :—: skrtalo deblo kot bi zagrčala pošast Nesrečni Jožek si je pomagal na noge in se z rosnimi očmi zamaknil v daljino, kjer je polzelo soince v zaton kot ogromna, krvaveča obla. Jožek se je prestopil in stresel. Nova misel ga je navdahnila. — Morda se pa Francek ni pobil do smrti? Morda si ie samo roke, noge polomil?___ Sa.i tako hitro se človek tudi ne ubije.. . Predalnik je res visok, toda ko-Iškrat je tudi on sam že padel in še z višjega! Lani raz gugahiico pri sose- th. v najhujšem pogonu in vznak! Slabo mu je bilo po padcu, da je bruhal in veliko buško je dobil na glavi, a fco ie bilo vse. —Že res, že res; — toda zakaj je tako strašno, silno bunknilo na tla... O, angel varih moj, ne-dopusti, ja hi se Francek ubil zares... da bi si polomil vsaj samo eno roko ali nogo... če že mora biti tako... vendar, tudi njegove ročice ali nožice je škoda, ker .je iako srčkan otrok. Rad ima Francka... zelo se*mu smili... UbožČek m a! i... Sedaj naj se izgubi še on, še njega naj ne bo domov; umrla bo mati vame žalosti. Domov mora in takoj! Jožek se je vročičnih oči opotekal domov. Pomežikoval je ob poti. Tema se je valila za begajočim grešnikom, lovila ga je za rokav,- že je skočila v črno-svilenih copatah predenj. že ga je ob-fela Sveti Peter ie nalil olja v kristal-p in jih prižgal. Plamteči srp je pnirdii na Veliki voz in pripregel še Mali voz. Čudodelni svetec je razsipa- va! briljante, rubine, safire od morja do gora. Da bi človeško oko ne oslepelo od sijaja, je razprostrl mlečno vijoličasto kopreno preko lesketajočih se draguljev. Jožek je gledal v nebo, toda njegove oči niso uzrle zvezd in meseca: kajti le preživo mu je strašila pred očmi bratčeva okrvavio ena glavica, presilno je vpila vest za njim in ga preganjala kot sto glava pošast. Mukoma je hropel proti domu. Že oddaleč je opazil, da je okno, ono nesrečno okno svetlo, da gori v sobi luč. Noga mu je zastala. «Francek je na mrtvaškem odru . ..» Sede kraj pota in se bridko razjoka. Privleče se za hišo, obstane in sklene roke na prsih. Ozre se v nebo, prosi šepetaje: « Ljubi bog, odpusti mi...» Stopi v vežo in prisluškuje — vse mirno, mrtvaška tišina ... Srce mu razbija v vratu. Z moško odločnostjo stopi na stopnice in prikoraka v nadstropje, obstane in pozorno prisluškuje. Iz kuhinje se začuje brazdanje po vodi; tu in tam zarožlja krožnik. — Mati pomiva posodo! Naprej se ne upa, nazaj noče; v veži se nasloni na zid in umira strahu. Zopet vse tiho, celo večnost... Jožek spolzne ob zidu in telebne na tla. Odpro se kuhinjske duri; mati pogleda z lučjo v roki po veži. cZa božjo voljo, Jožek, kaj pa ti je?!* Mati-se skloni, nađeni, solze ji lijo po licu. Pribiti tudi oče, že napol raz-pravljen. Hitro dvignejo Jožka in ga odneso v posteljo. In ko mu mati ihte omoči potno čelo, odpre oči; pogled mu blodi po sobi. S tresočim se glasom vpraša bolnik: «Kje je Francek? Je umrl?« Starši se spogledajo. Oče namrši obrvi in očita materi: «Vročičen je, blede. Kje neki je hodil tako pozno v noč! —Čemu ne paziš na otroke? Skoro gotovo se je nevarno prehladi). Same skrbi so z vami, saj pravim, in stroški. Nemara bo treba celo zdravnika.« Jožek je zaprl oči; nič več ni cu, materinega ihtenja ... «Ne bom, ne bom nikoli več! Ne— ne — ne!* Krčevit krik se razlega po sobi. Mati plane z ležišča. Zaspani otroški obrazi se dvigajo; vsi otroci se prično jokati. Najsilnejši plač je pa zagnal najmlajši, oni, tam v zibki, da se je kar zamolknil. Oče ga vzame k sebi in ga stresa. Ko zažene Francek izmučen, hripav jok, ga položi oče na vznožje Jožkove postelje. «Ali se ne joka Francek? Kaj se ni mbil, ko je padel s predalnika?* Mati ga je povila v mrzel obkladek in ga mirila: «Nič se ne boj, otrok moj, ti revček mali. Francek padel s predalnika? Kmalu bi bil, da, za hlebcem, ki ga je vrgel na tla. Hotela sem te že kaznovati, ker si pustil Francka samega. Sedaj je vse dobro, da si le zopet doma. Le pomiri se. Nič se ne boj» — » » Kako Je Ml ustreljen odmiral KolfoK Tragedija v daljnjem Irkutsku* — Strahote Kolčakovega sibirskega tunika. — Preprečen samomor« Evropski javnosti niso znane podrobnosti strašne tragedije, ki se Je odigrala koncem leta 1919 in začetkom teta 1920 na prostranih sibirskih ravninah, kjer so se vrSili krvavi boji med protiboljše viški mi četami admirala Kol čaka in rdečo armado sovjetske vlade. Kolčakova vojska se je neka] časa upirala boljševikom, zadrževala jih je zlasti na Uralu, toda končno se je morala umakniti, ker so začeli vojaki v množicah prestopati na boliševiško stran. Koncem k 1919 se je pričel umik Kolča-kove armade od Urala proti Bajkalu. Znani Napoleonov umik Iz Rusije preko Poljske nazaj v Francijo nI bil nič v primeri z nepopisnimi mukami, ki so jih morale pretrpeti Kolčakove čete na poti proti daljnemu vzhodu. Umikale so se ali bolje rečeno panično bežale sredi najhujše zime. Železnica ie bila v rokah češkoslovaških legijo-narjev in raznih drugih inozemskih vojaških oddelkov, dočim so morali Rusi v svoji lastni domovini hoditi nad 2500 km daleč peš. Temperatura je znašala več drai nad 40° pod ničlo. Mraz in zlad sta uničila tisoče vojakov m konj Konji so ležali zmrznjeni na obeh straneh železniške proge kot neme priče strašne tragedije, ki jo je doživela protJboljŠeviška armada. Vrhovni poveljnik tako zvane bele armade, admiral Kolčak, je bil aretiran na kolodvoru v Nižnjem Udinsku. Aretirali so ga češkoslovaški legijonarjl na povelje svoje vrhovne komande, ki se ie nahajala takrat v Irkutsku. Češkoslovaškim legijam Je šlo edino za to, da se rešijo iz Sibiriie fn vrnejo v osvobojeno domovino. Ker so pa boljševiki pritiskali na zadnje transporte njihovih Čet in ker jim je hotel na vzhodu preprečiti odhod iz Sibiriie kozaški ataman Semjonov, so bili prisiljeni začeti z bollše-viki pogajanja, da bi jih ne zadela Ista usoda kakor Kolčakovo armado. Revolucija je šla v Sibiriji daleč pred boljševiki. V Irkutsku in drugih manjših mestih irkutske odnosno tomske gubernije so prevzeli boljševiki oblast že neka; tednov pred prihodom boljševiške armade. Irkutski sovjet je zahteval od Čehov, naj mu izroče generala Kolčaka, za kar jim bo dovoljen nemoten umik proti Vladivostoku. Čehi so morali na ta pogoj pristati, ako so se hoteli rešiti, in tako ie bil Kolčak v jNižnjem Udinsku aretiran ter pod močno vojaško eskorto prepeljan v Irkutsk. kjer so ga boljeseviki vrgli v ječo. Temna noč je legla na zemljo. Mračno poslopje irkutske jetnišnice se dviga ob reki Angari. Naenkrat se začuje y nočni tišini klic na straži stoječega vojaka: >Stoj!v Avtomobil se ustavi. Dva moška izstopita in začuje se osoren glas: »V imenu revolucionarnega odbora!« Oglasi si se jetmški zvonec, okovana vrata zaškripljejo in &e odpre, na pragu se pojavi poveljnik jetnišnice Isajev. Ura v zvoniku bije polnoč. Prišleca izročita povelje revolucionarnega odbora, v katerem je rečeno, da se protirevolucijonarna agitacija po mestu vedno bolj širi ln da je pričakovati resnih Izgredov. Agitatorji raznašajo po mestu Kolčakove slike in nevarnost protirevolu-clje je vedno večja- Zato je revolucionarni odbor sklenil, da morata biti admiral Kolčak in general Pepeljanov Še to noč ustreljena. Predsednik irkutske čezvičajke Čudnov-ski in poveljnik mesta Bursak pokažeta poveljniku jetnišnice svoja pooblastila. Naročita mu, naj pomnoži stražo in ukrene vse, da bo justifikaciia izvršena v največjem redu. Končno zahteva, naj ju poveljnik odvede k obsojencema. Po dolgem hodniku pridejo do Kolčakove celice. Admiral sedi na železni postelj: in ko se odpro vrata, dvigne glavo in pogleda, kdo prihaja. Obraz mu ie kakor iz kamna izklesan. Nobena mišica se ne gine, Čudnovskl stopi k njemu: »Po naročilu Irkutskega revolucfjonarnega odbora vam moram razglasiti sklep, ki se tiče vaše osebe.« — Izvolite. poslušam vas. odgovarja Kolčak. čudnovskl čita glasno tn razločno sklep revolucionarnega odbora o justifikaciji Kolčaka in Pepeljajeva. Nato vpraša obsojenca ali Ima še kakšno željo. Kolčak Izrazi željo, da bi se rad poslovil od svoje žene. Čudnovski mu odgovori, da tej želji ni mogoče ustreči. Na vprašanje, ali ima kako drugo željo, odkima Kolčak z glavo. Nato vstane In odide iz celice. Na hodniku ga sprejme do zob oborožena vojaška eskorta. Strašna nočna procesija nastopi svojo pot. Sredi jetniškega dvorišča se Koičak naenkrat ustavi, potegne Iz žepa robec in ga drži na ustih, kakor bi se hotel odkaš-liati. Tisti hLp skoči k njemu poveljnik jetnišnice, ga zgrabi za roko in mu Iztrz a robec Na tla pade več praškov strupa. Kolčak ostane pri tem popolnoma miren iu gre z eskorto v drugi trakt jetnišnice, kjer je bil zaprt general Pepeljanov. Vrata se odpro. Jetnik spi, ko se pa začuje Škrtanje ključavnice, skoči pokonci In se začne hiti oblačiti- Najprej pozdravi nočne goste z drhtečim glasom: »Zdravstvujte!« Ko pa zagleda predsednika črezvrčajke, pogleda v tla in solze mu priteko iz oči. Kmalu je sprejela obsojenca pred ječo četa boljševiških vojakov. Eskorta ie pomikala skozi mesto na bližnji hrib. Iz mesta in iz predmestja so se čuli uepre-stano streli. Tupatam so se oglasile tud1' strojnice. Luna je posijala izza oblakov, ko se je ustavila eskorta na hribu. Četa se je postavila v dve vrsti in začulo se je povelje: »Pozor!« General Pepeljajev se je obrnil h Koi-čaku: »Z Bogom, dragi admiral!« »Z Bogom I« ie odgovoril Kolčak flegmatično. Začulo se je drugo povelje: ^Streljaj!-Zadonela je salva. Ura na jetniškein stolpa je odbila dve. To se je zgodilo 7. t>- bruarja 1920. Ramazan Muslimanski mesec posta in molitve Danes pričenja ramazan. To je deveti mesec arabskega ^mesečnega leta«, za muslimane najsvečanejši mesec, mesec moiitve in posta. V ramazanu se muslimani postijo od jutra do večera, od solnčnega vzhoda do zatona. Ne uživajo jedi in pijače, ne pušijo in vobče opuščajo vsa telesna poželjenja. Pobožnost vernih muslimanov je v ramazanu izredno močna. Točno se dr-*že »vaktije«, to ie dnevnih pet molitev, ki se morajo opraviti, in »imsakije«, početka postitve vsako jutro par minut pred vzhodom solnca — fedžri-sadrka. Večeri po končani postitvi pa so veseli. Ramazanske noči Imajo poleg obilnega materialističnega uživanja svojo divno poezijo, ki je ne pozabi, kdor je kdajkoli v ramazanu bival na jugu, kjer prebivajo muslimanski verniki. Ameriške zanimivosti Ogromna zaplenjena premoženja tihotapcev, — Ženske zločinke. — Oftra-den izumitelj patenta proti tatvini. — Pogoltnjen prstan. Iz policijske statistike je razvidno, da so prohibicijski agenti lansko leto zaplenili v Združenih državah 3 milijone hektolitrov žganja, radi kršitve prohibicije pa je bilo aretiranih 72.700 oseb. Poleg tega je bilo zaplenjenih 149.784 kotlov za kuhanje žganja, uradno j* bilo zapečatenih 12.227 žganjekuhov, v pivovarnah so agenti zaplenili 14 milijonov 220.000 galon prva, 247.000 galon žganja, 808.000 galon vina in 192 tisoč galon močnega vina (Galona je 4.5 l). Ustavljenih je bilo dalje 5925 avtomobilov in 187 ladij ter vlačilcev, ki so bili istotako zaplenjeni. Kršitelji prohibicije so izgubili 13 milijonov dolarjev (718 milijonov Din) premoženja. Izdelovalci žganja so plačali državi 5.231.000 dolarjev (okoli 291 milijonov Din), od pijancev pa se je izterjalo 416.197 dolarjev (okoli 33 milijonov Din). Prohibicija pa je zahtevala tudi življenje 19 oseb; 13 tihotapcev so ubili prohibicijski agenti, tihotapci pa so ubili šest policijskih agentov. Obrežna mornarica za pobijan i e tilotapstva z alkoholom šteje sedaj 9919 častnikov in mož. Dasi so se varnostne razmere v Ameriki zadnje, čase nekoliko izboli* šale, kar je posledica strožje policiie in sodnije, so zločinci še vedno na dnevnem redu. Značilno pa je, da se je na polje zločinstva sedaj vrgla rudi žena. Teden za tednom se dogajajo zločini, izvršeni od žen. Nedavno sme« poročali o drznem bančnem ropu v državi Teksas, kjer je neka dijakinja prisilila bančnega ravnatelja z orožjem v roki, da ji je izročil denar. Zgledi vlečejo! To priča tudi senzaci jonalen vlom v blagajno First National banke v Vermillonu, v državici South Dakota. Tudi tam je neka Študentka poskušala svojo srečo. Na vrtala je blagajno v banki, ker pa jo je nekdo pri poslu zmotil, je pobegnila. Izdal jo je klobuk, ki ga je pozabila v banki. Študentka, jedva 19-letna Mar ion Mey-ers je izjavila, da je vlomila, ker je rabila denar za šolnino in za nadaljevanje študija. Neprijeten dogodek se je nedavno primeril inženerju Pauhalln iz Chicaga. V neki banki je razkazoval svoj izum, tehnično napravp, ki ovira svedrovce pri vrtanju blagajn. Ko je bil ves zatopljen v svoje pripovedovanje, mu je neki uzmović odpeljal avto z raznimi dragocenostmi v vrednosti 2.000 dolarjev (1,100.000 Din). Ironija usode... Nedavno je bil v neki restavraciji v mestu Peoria, v državici Illinois jz-vršen drzen roparski napad s fatalnimi posledicami za nekega gosta. Maskirani banditi so z orožjem v roki prisilili goste,^da so dvignil roke kvišku, Mau-rice Sax pa je spotoma naglo skril prstan z briljantom v usta. Eden ban-ditov je pristoDii k njemu in ga z revolverjem dregnil pod rebra. V strahu je 8ax prstan pogoltnil in se zadušil. Napisi na ploščah prevlečeni z radio*tinkturo, morejo sr citati tudi ponoči. — En primer. m Gospodarstvo —g Sklepi predhodnega občnega zbora lelniear.it'v Obrtne banke odobreni. Zastojv-nik trgovinskega ministra Mil. Sinionović je odobril delo predhodnega občnega z»bora delničarjev Obrtne banke, ki se je vršil 20. februarja. Z istim odlokom je bila uevojena tudi izprememba člena 8 baiičjiih pravil, po katerem se ima smatrati ves kapital v znesku 75 milijonov Din vpisanim. Tako se iini-tirajo ištoeaaoo delnice I. in II. kola. Nadalj-na vplačila delnic se bodo vršila četrtletno. Prvi obrok se bo sprejemal tekom marca. Po tej iskali bo ves kapital po vpisanih delnicah vplačan do konca leta 1930. V tem času mora tudi država prispevati 30 milijonov Din. —g Blairoro posojilo. Kakor smo že poročali, se vrše zadnje čase pogajanja z Blairovo skupino glede posojila v znesku 30 milijonov dolarjev. To je del že poprej najetega posojila v znesku 100 milijouov dolarjev. Tečaj tega dela posojila bi ostal neiz--premenjeu (86t>.75 odst.), obresti bi se pa znižale za 1 odstotek. Polovica tega zneska hi se porabila za splošne državne potrebe, druga polovica pa za gradnjo Jadranske železnice. —g l»io*or-adska Zadružna banka v škripcih. Na občnem zboru n#v06adske Zadružno banke, ki je bil zelo buren, je ravnateljstvo zahtevalo od delničarjev pooblastilo za sanacijo zavoda potom finije ali izvensodne poravnave. Ako se sanacija ne posreči, bo banka prisiljena napovedati konkurz. —g Dunajski gospodarski krogi in trgovinska pogodba z Jugoslavijo. V Dunajski zbornici se bo vršila v kratkem anketa zastopnikov trgovine in industrije, ki bo zavzela stališče napram reviziji avstrijsko-ju-goslovenske trgovinske pogodbe. Revizijo zahtevajo avstrijski agrarni krogi. Slična anketa se je vršila nedavno glede revizije trgovinske pogodbe z Madžarsko. Zastopniki avstrijske trgovine in industrije so pri tem izjavili, da se pri reviziji ne smejo v dotični državi povišati industrijske uvozne carine. —g ITvoz živine na Malto lopet dovoljen. Oblasti na Malti so razveljavile odredbo o prepovedi uvoza naše živine, ker so živinske kužne bolezni na Malti zadnje čase ponehale. —g Odbor mednarodne trgovsko zbornice v Beogradu. V dvorani beogradske trgovske zbornice se bo vršila v ponedeljek 7. t. m. konferenca zastopnikov vseh gospodarskih zbornic in korporaoij. ki so včlanjene v mednarodni trgovski zbornici v Parizu. \a konferenci se bo razpravljalo o ustanovitvi ju-goslovenskega odbora te važne ustanove. Po statutih te mednarodne trgovske zbornice morajo člani vsake države ustanoviti svoj narodni odbor, ki bo zastopal v pariški centrali dotično državo. Upati je. da bo naš odbor pred mednarodno gos|)odarsko konferenco in rednim občnim zborom mednarodne trgovske zbornice končno ustanovljen. Doslej od mednarodne trgovske zbornice nismo imeli toliko koristi, kakor bi jo lahko imeli, ako bi bil Se ustanovljen nas narodni odbor. —g Saves tovarnarjev mila. Zastopniki naše industrije mila so sklenili ustanoviti savez, ki bo skrbel, da dobe Sani potrebne kredite. V zvezi s tem je bilo sklenjeno, da se ideja ustanovitve kartela naših tovarn mila odkloni in da se bo v bodoče dajalo blago na kredit eamo onim tvrdkam, ki redno izpolnjujejo svoje obveznosti. —g Seja uprave beogradske trgovsko zbornice. V četrtek popoldne se je vršila seja uprave beogradske trgovske zbornice, na kateri je glavni tajnik Marodifi poročal o pripravah za trgovinske pogodbe s poedini-mi državami, o mednarodni gospodarski konferenci, o osnutku uredbe, o delovnem času in o konferenci vseh članov mednarodne trgovske zbornice v naši državi. Zbornica je sklenila ukreniti vse potrebno, da se v Braili zopet otvori naš konzulat. —g Avtomobilska rasstava v Zagrebu. Od 1. do 8. maja se bo vršila v Zagrebu četrta avtomobilska razstava, združena z razstavo poljedelskih strojev in radioaparatov. Na razstavi hoda prevladovali poleg ♦Dvornih in luksusuih avtomobilov zlasti avtomobili srednje velikosti in vrednosti okrog 50 do 100.000 Din. Mednarodni urad avtokonstruk-terjev v Parizu je obvestil svoje člane, da je priznal zagrebški avtomobilski razstavi oficijelni značaj. 27. marca 1919. Hočem ljubezen za ljubezen, prijateljstvo za prijateljstvo. Nisem dobra. V svojih Čustvih ne morem biti nesebična. Mene boli, ako dajem več nego prejemam tam, kjer ljubim. Sicer sem lahko dobra ljudem, ki so mi ravnodušni. Ali kogar ljubim, od njega hočem dušo. srce, možgane, vse misli, vsa čustva njegova. Hočem več, nego morem dati sama. Znam biti nesebična, kadar gre za materijalne stvari; toda kjer gre za duševnost, ne morem in niti nočem biti nesebična. 22. septembra 1920. Pri nas je zdaj prava epidemija razočaranj, psovanja, utrujenosti. Vsi psu-jejo vse in na vse. Nihče ni zadovoljen, vsa naša javna atmosfera je nasičena z otrovorn negacije in pesimizma. Jaz sem še slaba od silnih udarcev usode, ki bi me bili skoro zatrli (Opomba: Zofki so pomrli mati, oče in najstarejša hči Vlada, ki je študirala že na praškem vseučilišču). Zato nimam moči, da se otre-sem tega težkega, neznosnega, razpoloženja, ki kakor mora pritiska vse naše javno in privatno življenje ... 1. decembra 1920. V našo literaturo se je vsilil kult po-hojenih. kult histeričnih slabičev, kuli animalnosti. Vse se napenja, kdo pahne žensko niže v živalstvo. Razmišljam često: kako to, da n. pr. Nazor nima epi-gonov. Ta zdravi helenski poet, ki je znal vzlic krčevitim telesnim bolestim ostati gospod, da je celo iz onega, kar je grdo, ustvaril tužno in sveto lepoto! Sokol Šestdesetletnica poljskega Sokolstva V februarju leta 1876. je bil osnovan v Lvovu prvi poljski Sokol. To je bilo v dobi, ko je propadel zadnji poskus, priboriti si z oboroženo vstajo državno-političho svobodo, namreč poljska vstaja leta 1863. Eni so razočarani padli v letargijo, drugi pa so si :z-težkih dogodkov obdržali nauk, da se je treba drugače lotiti posla, z organiziranim, sistematičnim delom, 9 telesno in državno vzgojo. Sokol v Lvovu je dal spodbudo, da se je Širila sokolska ideja ne samo v Galiciji, marveč tudi v Pruski in tedanji ruski Poljaki; širila se je posebno tuli med Poljaki v inozemstvu. Poljsko Sokolstvo hoče svečano proslaviti šestdeeetletnico svoje ^Matice«, svojega 1 vevškega Sokola. Starešinstvo poljske sokolske zveze je sklenilo v to svrho, da morajo vse pokrajine prirediti jubilejne pokrajinske zlete; da se priredi štafeta po celi Poljski z nalogo, da se na ta način prineso pozdravi Sokolu-Matici v Lvovu. Leta 1928. se priredi jubilejni sokolski zlet vsega poljskega Sokolstva, na katerem bodo sodelovali vsi Slovani, člani slovanskega sokolske- ga Saveza in reprezentanti sorodnih organizacij iz prijateljskih držav. Brat M. Maksvs je priobčil misel v Pr-zewodniku gimn. Šokolac, da naj se proslavi ta šestdesetletnica tudi s trajnim činom, to je s Sokolskim domom v Varšavi, kjer naj bi bil tudi sokolski muzej; dom bi tako predstavljal sokolski institut telesne vzgoje in duševno-idejni sokolski razvoj. 49. zlet francoske telovadne zveze »e bo vršil v tem letu od 4. do 7. junija v An-gersu. Francoska telovadna zveza je povabila s prav lepim vabilom tudi Jugoslovenski Sokolski Savez na to prireditev. Trezuostni Savez priredi od 3. do 10. aprila abstinentski teden po vsej državi. Naše Sokolstvo bo pri tem sodelovalo in bodo vsa društva opozorjena v Sokolskem Glasniku, da organizirajo predavanja in nagovore pred vrsto v svojih krajih. Alkohol, nikotin in — telovadec. Ena sama cigareta, popusena pred tekmo, ogrožava tekmovalčevo moč. Kar velja o kajenju, velja tudi o alkoholu. Švicarji profesor Huss je ugotovil pri 114 tekmovalcih v plavanju, da sta bili med zmagovalci dve tretjini abstinentov (ki niso ne kadili ne pili), d oči m je bilo pri premagancih baš obratno. Sokolski vjesnik zagrebačke župe ima v 12. številki 1926. leta tki je izšla šele zdaj) to-le vsebino: Ante Brozović: Pred društvenim skupštinama. — II. autoportret hrvatskog Sokolstva. — A. Brozović: Zagrebački Sokoli na Jadranu. — Župski glasnik. — Vijesti Sokolskog društva T. — Jugosl o vensko Sokolstvo. — Slavensko Sokolstvo. — Razno. Sokol na Jadranu, glasnik =okolskih žup Split in Zadar — Šibenik prinaša v šte-tilkah 1—2 t. 1. bogato vsebino: Slet sokolskog naraštaja u Splitu 1927. — Zašto pri-redjujemo slet naraštaja? — Karei Vani-ček: Razdelite rad. — Naši mrtvi. — Josef Babaček: VIII. Všesokolskv slet v Praze 1926. — S. Vrdoljak: Smernice telesnog ođ- foja dece. — H. Macanović: Plivanje. — S. rrdoljak: Nekoji sustavi i smerovi telesnoe odgoja. — M. Boraš: Vježbe sa veslima. — Fran Lhotskv: Vežba sa palicama za stari;u braću. — Zdravstvo. — Pripreme za slet naraštaja. — Vijesti iz župe Split. — Vijori iz župe Zadar — Šibenik. — Sokolstvo u Gornjem Primorju u novoj godini. — Jugoslavensko Sokolstvo. — Sokolska štampa. — Razno. — Naši izven granica. Ustanovni občni zbor Sokola II v Bco grada. V Beogradu je bilo do zdaj dvoje jugo slov. sokolskih društev Beograd - Matira in Sokol I. V nedeljo 20. t. m. se je vršil ustanovni občni zbor tretjega jugoslovenske-ga društva Sokola II. Občni zbor je otvoril brat dr. Voja Kujundžič, vodil ga je pa brat polkovnik Pera Lazarević, starosta Sokola I. Pri volitvah je bil izvoljen za starosto novega društva br. dr. Ivan Ribar, za načelnika br. S. Deretič, za podstaroste bratje Aca .!•>-vanović, Resavac in dr. Jakov Čelebonovič. Iz Chic&ga je došlo vabilo za odposlanstvo JSS na zlet jugosl. sokolske župe v Chicagu. ..Don Raster" kalino hranljivost in milina okusa nedosegljiva. Film Pri nas in drugod Proti koncu predpusta smo imeli v ljubljanskih kinih več posrečenih veseloiger. Matica nam je nudila Času primerni film y>V opoju karnevala-: s Harry Liedkejem i ti Grito Haid, nato pa reprizo pustolovnoga in romantičnega romana »Parisettec s popularnim komikom Biscotora v glavni vlogi. Oba filma sta publiki ugajala. Dvor je predvajal dobro parodijo Sherloek-Holmes II. z Buster Keatonom, ki je sijajno zabaval publiko s svojimi vra!»»-lomnostnii. Drugi fihn Dvora je »Lažna sramežljivost.', produkt berlinske Ufe; kulturno poučni film v najboljšem pomenu besede razkriva nevarnosti in strahote spolnih bolezni. Ideal je zaključil predpust z izvrstno burko >Fantom ženskega kopališča« z Regi-iialdom Denvjeni v glavni vlogi in z lepimi športnimi atrakcijami, sedaj pa vrti krimi-nalno-ljubavno dramo »Novo življenjem Na filmskih repertoarjih so bih: V MARIBORU: Zlato solnčece, Ločena žena. Princesa Trulala, Rumeni prsti, Beg na trojki. Tretji eskadron, Chaplin in tra-fikantka. V ZAGREBU: Sveta gora, Osine pustolovščine, šumarjeva sreča, Vražica, Favorit, Žena-demon, Carmen, Majka, V kamenitom prepadu itd. V BEOGRADU: Salonski bandit. J'ac-euse, Faust, čoln grešnega sveta, Tri dobe itd. XA DUNAJU: MariSkin vojak, Žena-demon, Ben-Hur, Propast Transatlantika, Vražica, Samo ena plesalka, V opoju milijonov. V PARIZU: Belfegor, Simpatični bandit, Jasenina, Noč ljubavi, Mare nos t rum, Živel sport (Harold Lloyd), 2ena noči, Brodar z Volge, Plzenski princ, Varijete itd. Iz dnevnika Zofke Kvedrove 22, marca 1919. Mi Jugoslovani živimo v dobi, v kateri duševni delavci, zavedni in pošteni domoljubi, nimamo pravice na svoje posebno privatno življenje. Ne smemo zapravljati mnogo časa zase, ker je potrebno, ker nam je dolžnost, da vse svoje sile. vse svoje sposobnosti postavimo v službo našega naroda, ki se je pravkar osvobodil in ujedinil. Vse je treba, da se pri nas gradi od temelja, a tudi ta naša svoboda, to naše edinstvo potrebuje še eizmerno mnogo negovanja in pažnje, da okrepi, kakor treba. Toliko je dela, a tako malo rok, pripravljenih, da delajo! Zato moramo mi, ki to znamo, da delamo kolikor nam je le mogoče, da do skrajnosti napnemo svoje sile, da -se vse izrodimo delu za narod in da celo svoje -osebno življenje, svoj dom. svojo ljubezen, svoja prijateljstva ... vse, vse uporabimo za edini cilj: za srečnejšo, vedrejšo, lepšo bodočnost naše Jugoslavije. Jugoslavija! Sveta je zame ta beseda. Ko sem bila majhna, ko sem zahajala še v ljudsko šolo v Ljubljani, je bila ondi neka domoljubna proslava. Vsa Ljubljana je bila okičena s slovenskimi trobojnicami. Ko sem videla one zastave, kako so se pestrile v solncu, kako so plapolale v vetru, je prevzela neka svečana, nepopisna ljubezen, neka divna oduševljenost vso mojo malo otroško dušo. in jaz sem zaplakala. Nihče ni razumel, zakaj plakam, toda jaz ne morem nikoli pozabiti onih sladkih, čistih in svetih svojih solz. A ono isto čustvo, ki je takrat prebudilo mojo otroško dušo, jo izvedlo iz njenega malega kroga dečjih igrač v novi širni svet ono isto čustvo se dviga in razsvetljuje mojo dušo danes, kakor zvezda temino, ko se utrne in v svetli zlati Črti pada v neizmernost — kadarkoli izrečem ali napišem besedo Jugoslavija. Nisem šovinistka. Nikogar ne mrzim. Ljubim vse človeštvo. Ali zakaj bi ne smela ljubiti onih, ki jih poznam, naroda, iz katerega sem se narodila, bolj nego druge, ki jih ne poznam? Dolžnost mi je, da ljubim najbolj svoj narod, svojo grudo in da v prvi vrsti delam za nju. Za vse človeštvo ne morem delati: premajhna sem, preslaba. Ali za Jugoslo-vene lahko delam, hočem, moram delati. Moj Bog, celo roža ima trnje: kako morem pričakovati, da naj so ljudje brez njega! Javno delati pomeni največjo srečo in največje odrekanje ... 25. marca 1919. Zdaj je pri nas potrebno, da se dela ono, kar je koristno, ono, kar se mora storiti. Mi kopljemo in polagamo naše temelje. Zato so zdaj opeke potreb-nejše, nego okraski, katere postavimo nad portale in na fasade, ko bo zgradba že pod streho ... Tudi jaz delam ono. kar je nujno, ker tega nihče drugi ne dela, dasi bi hotela delati ono. kar je lepo ... Narodu je j treba dati najprej kruha, potem šele rož, potem šele slavcev. Oh. jaz bi rajša * dajala rož, ali ko so kruha lačni! SITAR & SVETEK Zastonj dobijo blago tisti odjemalci, kateri so ku* pili pri meni dne 25. 11. t. I. na Sv. Petra cesti, dne 26. II. t. L pa v Šiški. — Zgladiti sc je dne 14. in 15. marca z bla; gajniškim listom. — Ivan Kos. 539 Najstarejša slovenska pleskar« ska in ličarska delavnica Ivan Brieelj, Ljubljana, Dunajska cesta 15 in Gospo* svetsk; cesta (dvorišče kavar* ne «Evropa».) Se pripo je*.. — Izvršitev toč* na, cene zmerne. 78/T Teod. Korn, Ljubljana, Poljanska cesta št. 3. Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar; instalicije vodo> dov. Naprtiva strelovodov. Kopali* ške in klosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti, kakor tudi p : sod (škatlic) za konzerve ter z litografijo. 123/L Večje rudarsko podjetje na Hrvatskem išče dva ali tri RUDARSKE NAD G LEDNI* K E (Obersteiger). — Pismene ponudbe na: Publicitas d. d., Zagreb. Gundulićeva 11 pod <*Za41.246». 534 Najboljše in najcenejše čevlje kupite pri A. Gorše, Stari trg št. 15. 42/L Ključavničarski pomočnik mlajša moč. soliden in pošten, zmožen tudi nemškega jezika, išče službo. Nastopi lahko ta* koj. — Ponudbe pod »Takoj* sni nastop/514» na upTavo «SL Naroda». J, Stre p u 5 in iU-i riskoj izložbi. - Sisak — jfeporutč flibolje tambure, *tct larmure ikott jsttle potrab-štia« za sve jlazboia.Odtt-kovan na paćenici franku Najnovejši spohalml petrolejska nllnska svettljka. ,AIDfT iflirata za m ta 200-500 wec muci Neznatna poraba petroleja Sveil kakor elektrika' „ai»a<* *e rabi za razsvetljavo prodaj a Ime, uradov, gostilnic, šol, cerkev, dvorišč, vrtov itd. „AIDA" je prikladna za najmanjše in največje prostore. — Zahtevajte prospekte! Glavno skladiSče za SHS ima »ektrotehnična firm.*1 SVARC i drug iflGREB. ?reradovičeva ulica 1 • iščemo zaupne zastopnike — — Zahtevajte takoi prospekte' — Gramofonske plošče, velika izbira od Din • 15.— da* lje. — IGLE «Condor*>, *He* ro!d» in \rse posamezne dele za gramofone. — A. RAS* BERGER, LJUBLJANA. 552 Brinje vseh vrst nudi najceneje tvrd* ka I. KNEZ, Ljubljana, Go* sposvetska cesta 3. 501 Francoska linija (French Line) HUVRE- HEWY0RK *.* no 57i dni če« morje-- Dobra hrana in pijača brezplačno Cie. Chargeurs Reunis, Sud-Atlantique, Trans-ports Maritimes za severno in južno Ameriko z ekspres parniki, kateri vozijo vsak teden iz Havre, Bordeaux in Marsilije v Argentinijo, Uruguav, Chile, Avstralijo in Kanado. Tozadevna pojasnila daje brezplačno zastopnik Ivan Kraker, Ljubljana Kolodvorska Biloa 35 Gospod v stalni službi se želi seznaniti radi pomanjkanja srnanja tem potom z gospodično, ne glede na poklic in premoženje, staro IS—-26 let. Le resne ponudbe z natančnim naslovom je po* slati na upravo «c.SIov. Naroda» pod «lTsoda/545». Oglejte si najnovejše svilene klobuke in slamnike od 100 Din naprej v modnem salonu — Stuchly* Maske. Židovska ulica 3. 547 Dober pleskar in zanesljiv starejši samski DELAVEC za domača dela — se sprejmeta. — F. Batjel, Ljubljana, Karlovska cesta št. 4. 537 Lep zaslužek dobe agilni in pošteni upoko* jenci in tudi drugi pri domaČi ljubljanski specijalni banki za srečke s prodajo dobrih doma« Čih srečk. — Ponudbe na upra* vo cSlov. Naroda» pod* «Po* sebna sreča/437». Stanovanje sobe s kuhinjo išče miren za« konski par v stari ali novi hi* Št. — Ponudbe pod «Stanova* nje/516» na upravo «Sloven* skega Naroda». Gramofon dobro ohranjen ter nekaj ku* hinjske oprave radi selitve ta* koj prodam. — Ponudbe pod ( «Gramofon/521» na upravo *Slov. Naroda*. Enonadstropno hišo z več stanovanji, gostilniški lokal, ne daleč od železniške postaje na štajerskem, z in* ventarjem vred takoj napro* daj. — Ponudbe pod cHiša 543» na upravo «SL Naroda*. Gripe, prehlaje, revme nas najbolj sigurno obvaruje «BRAZAY» francosko žganje. „Posest" Realitetna pisarna družba z o. z. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 4 proda: VILO, dvonadstropno, 3 sta* novanja po 3 sobe, eno manjše, 800 m2 vrta, 12 minut od centra, Din 270.000. VILO visokopritlično, novozi* dano, komfortno urejeno, 6 sob, pritikline, velik vrt, bli* zu Tabora, Din 190.000.—. HISO, enonadstropno, prenov s Ijeno, šest sob no stanovanje razpoložljivo, velik vrt, tik tramvaja, Din 270.000.—. VILO, enonadstropno tristano* vanjsko, trisobno stanova* nje razpoložljivo, 1UK) m-vrta, Rožna dolina, Din 160 tisoč. HIŠO, enonadstropno, 9 sob, več kuhinj, 700 m3 vrta in dvorišča, blizu Tržaške ce« ste Din 85.000.—. HIŠO, novozidano, vili slieno, 3 sobe, pritikline, velik vrt, Tržaška testa. Din 115.000. HIŠO, prenovljeno, z lokalom, 4 prostori 1900 m5 vrta, Tr* novo, Din 115.000. HIŠO, trinadstropno, 4 stano* vanja po 3 sobe, pritikline, center Ljubljane, 270 tisoč dinarjev. HIŠO, novozidano, visokopri* tlično, 5 sob, pritikline, elek* trika, vodovod, vrt, Vodmat, Din 110.000.—. HIŠO, visokopritlično, 3 par* ketirane sobe, pritikline, ve* lik vrt, Trnovo, Din 125.000. VILO, novozidano, enonad* stropno, II stanovanjskih pro* štorov, 800 m* vrta. 12 minut od centra. Din 290.000. Let* ni donos Din 50.000. Poleg tega večje število sta* novanjskih, trgovskih, gostil* niskih objektov v Ljubljani, na deželi, kmetska, graščinska posestva, industrije, stavbišča v mestu in predmestjih itd. 540 Zahvala za k. zašč. Dobiva m povsod. Sostanovalca sprejmem na dobro domačo hrano in stanovanje v Rožni dolini — Ponudbe pod «5osta* novalec/524» na upravo «Slov. Naroda«. Vdovec star 26 let, brez otrok, želi /nan j a z vdovo brez ali z enim otrokom, event. s samostojno goepodično, staro 22 do 28 let. — Dopisi s polnim naslovom pod «Tajnost zajamčena/541» na upravo «Skxv. Naroda*. Ob priliki Šestdesetlctnice svojega rojstva, oziroma pet* indvajsetletnice svojega službovanja sem prejel iz vseh kra* jev Slovenije tako nepričakovano veliko število brzojavnih in pismenih čestitk, da mi je bilo nemogoče vsakemu pose* bej se zahvaliti. Ginjen nad naklonjenostjo svojih mnogoštevilnih prija* tel jev in znancev, se jim tem potom najiskrenejše zahval ju* jem in jim zagotavljam, da jih ohranim tudi sam v kar naj* iskrenejšem prijateljskem spominu. Moja iskrena zahvala velja tudi vsem ljubljanskim časo* pisom, ki so se me ob mojem jubileju tako laskavo spomnili. V Ljubljani, dne 5. sušca 1927. VIKTOR TANČIC. G* Flux, Ljubljana, Gosposka ulica 6.1. — Najsta* rejŠa posredovalnica holjših služb — išče nujifo več bolj* ših in priprostih kuharic za tu= in izven, hišno za na Gorenj* sko, plačilno natakarico, dve donašaTKi in gospodično za prodajanje peciva za veliko kavarno, osobje za Split in Dubrovnik. Naročila za sezo* no vsake vrste; za zunanja na* ločila znamke! 546 50.000 Din posojila iščem proti vknjižbi na pose* stvo za dobo dveh let. — Po* nudbe pod «Posojilo*542» na upravo «Slov. Naroda*. Kontorist vešč slovenskega in nemškega jezika, stenografije, strojepis* ja ter vseh pisarniških del — išče službo za takoj. — Ponud* be pod «Kontorist/523» na upr. »Slovenskega Naroda*. V popolno oskrbo sprejmem enega ali dva otro* ka. — Naslov pove uprava «S1. Naroda». 533 Gospodična z večletno prakso, dobra stro* jepiska in stenograf in j a ter zmožna vseh pisarniških del, želi premeniti sedanje mesto. — Ponudbe pod «Izurjena 515» na upravo «SIov. Nar.». Gostilno na prometnem kraju, dobro idočo, v mestu ali v večjem kraju na deželi — iščem v na« jem. — Ponudbe pod «Gostil-na/517» na upravo «Slovenske* ga Naroda». Dvignite pisma v upravi «SIov. Naroda«: «A. M. 7»; «Carica Teodora*; «Družabnik 321»; «Dobro kolo 48»; Ženijalno tebnično dovršeni so samo z znamko .1 MASTER'S VOKE" Orjaški aparaii nadomeščajo docela orkester Kolosalna novost: Kovček - aparat Model 101/B Stalna razstava in glavna zaloga: 31 A. RASBERGER, - H»MiW Tavčarjeva 5 Velika izbira najboljših plošč. Zahtevajte naš cenik! Stran 8. •SLOVENSKI NAROD* dnr 6 r>arca 1927. Stev 53 Hektograf ični a pa na t i y ^hh*. m»—. hoirtegr*»viooi •g*^ vedno n naic neie v z«og Pn Lud« Baragay Ljubljana«, šelenburgova 61 Tel. 980 „Posest" Realitetna pisarna družba z o. z. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 4 sprejema prijave in posreduje pri oddaji stanovanj, sob, tr* govskih in obrtnih lokalov, za .oddajalce popolnoma brezplačno. Nudi posameznikom veliko izbiro v stanovanjih, samskih sobah, trgovskih in obrtnih lo* kai-- po nizkih pristojbinah. Za oddajalce najboljša prili* ka odfiaje stanovanj, ker brez vseh stroškov. 43/L Kyff hanier - TeclinikBin FRANKENHAUSEN (Nemčija; 22 l ini aoia z* strojno ia avtomo-d(i«ko gradnjo Elektrotebnića »osebni oddden «a po.jedelstvo n aerotehmLo eeeaaeaaaaaei »eeeooeeeeataaai Vabilo na redni občni zbor Dkrajne posojilnice v Ormožu, r. z. z n, z., ci se bo vršil v četrtek dne 17. marca t. L ob 14. Uri v uradnih prostorih. DNEVNI RED: 1. Otvoritev občnega zbora; 2. Poročilo načelstva o letnem računu 1926 ter potrjenje letnega računa; 3. Izvolitev načelstva in nadzorstva; 4. Slučajnosti. Pripomba: Ako bi ob zgoraj navedeni uri ne prišlo za* dostno število zadružnikov, da bi bil občni zbor sklepčen, *e vrši pol ure kasneje v smislu 29. zadružnih pravil v istih prostorih in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu navzočih zadružnikov. Načelstvo. ii Ljubljana ^ icifa in mM atelje KUNC *** *»14 naznanja cenjenim damam znatno znižane cene od 1. marca 1927 naprej za izdelavo sledečih navedenih oblačil: Za delo od bostuuia od Din 250—300 plašča lope krila toalete blnze 200-250 170-200 70 100 150-200 80-150 Na razpolago je velika izbira izgotovljenih plašče v, kostumov itd. Vsled lastnega izdelka so cene, ker odpade carina, zaslužek tovarnarja sigurno za 50% nižje, kar ie v prid odjemalcem Državni nameščenci dobijo proti izkazilu na obroke. Vse delo se izvršuje pod lastnim nadzorstvom in po najmodernejših moJeiih. Zahvala Vsem sočustvujočim, vsem ki so poslednjič poselili, poklonili cvetja in vencev in ki so spremili na zadnji poti našega predragega in nepozabnega oče* ta, izrekamo tem potom našo globoko prisrčno zahvalo. Posebno zahvalo pa izrekamo se Policijski direkciji in spoštovanemu g. ravnatelju dr. Guštinu, policijskemu poveljstvu, vsem gg. zastopnikom dr« žavnifl uradov in Mestnega magistrata. Društvu nameščencev drž. policije. Zboru drž. varnostne straže, gg. zdravnikoma dr. Avramoviču in dr. Def ran-ceschiju, zastopnikom vojaštva in žandarmerije, godb- Dravski divizijske oblasti. Šentjakobskemu pevskemu zboru, čč. duhovščini itd. Iskrena zahvala vsem gg. nadzorni; Kom in celokupnemu moštvu državne policije, ki so — ponosna opora pokoj* nikova v življenju — izkazali tudi na zadnji poti našemu dragemu očetu to* liko ljubavi in časti. Še enkrat vsem in vsakemu posebej prisrčna zahvala. Globoko žalujoča rodbina Slano vec-Dragan. i Prvič v Jugoslaviji! Najlepši velefilm serije 1927/28 LJUBAV, Id ubija... Prekrasno filmsko remek»delo po slo* vitem romanu Pierre Fondaie. V glav« ni vlogi najlepša žena Francoske. — najbolje plačan, filmska zvezda, oča; raj oče lepa Hugette Duflos Salon - Orijent • Razkošje in sijaj. Bogata oprema, — Najnovejše toalete Glavna sezija v slovitem francoskem kopališču Biarritz. — Pariz * Bordeaus Senegal * Maroko. — Krasna vsebina. Kolosalna režija. — Izvrstna igra, — Lepi igralci. Divni naravni posnetki. Preskrbite si pravočasno vstopnice za to sijajno filmsko delo. Predstave s kompletnim orkestrom se vrše ob: 4., pol 6-, pol 8. in 9, v nedeljo ob: 3,, pol 5., 6M pol 8. in 9. Elitni Kino Matica, najudobnejši kino v Ljubljani. Tel. 124. Brez naplačila za gg. častnike in državne uradnike: na dolgoročno odplačilo gramofoni in gramofonske plošče vod. svetov, tvomic Zahtevajte naše BREZPLAČNE CENiKh Prta iesesi. tvornica sramoto a i sramot, ploča Edison Bell Penkala LTD. PENKALA VVORKS ZAGREB Danes ob 8 na Taboru valčkov večer Edino najboljša darila so • šivam* »2ro GBJTZNE J i o pletilni *tr©M - UllMeC - Vai nitje cene. — Tudi oa cbreas. — Večletna garancija* — Nainovelše opreme. LJUBLJANA Sv Petri, nasip i h\z„ titimetm iOOBHHte m riUk F I I 4 m Samo danes in v ponedeljek dopoldne je še čas za obnovo srečk za žrebanje v 111. razredu državne razredne oterije, ker se bo žrebanje vršdo že v pondeljek dne 7. t. m Kdor srećke ne obnovi se izloči tudi od žrebanja v IV In V. razredu. Slednji razred ie na dobitkih najbolj bogat. Saj bo izžrebanih 115 000 dobitkov v skupnem znesku Din 74,300 000, dočim je biio v dosedanjih razredih izžrebanih vsakokra ie po 2500 dobitkov v skupnem znesku vsakokrat največ do Din 2,406.000. Za marsikaterega igralca more biti tedaj zelo usodno, ako svojih srečk ne obnovi. # Neobnovljene srečke dooo novoprigiašen m igralce m od torka dne 6. t. m dalje pri poipisanem zavodu na razpolago. Zadružna hranilnica, r z. z o. z. Liubliane, Sv. Petra cesta 19. GraSb! Dieslov motor «lolgo preizkušen izdelek za Vsak obrat Na j varčnejša poraba gonilnega olja. — Preprosto oskrbovanje. — Zgrajen s kompresorjem ali brez njega. — Od 30 HP naprej se dobavlja točno ozir. na kratek rok. Smer mapi- nnd lastnino- rabriks- Aktienneselltthatt G vonnals Joa Vfaitzet. zastopstvi za Jugoslavijo 3E0SRAD: iaj. 0. Mtitiarl Rbk Mihaiiova it. 49 g ZAGREB: filuro likljan Vinogradska cesta Ir. 5 184 i Ivan Jax in i ■ ob Šivalni stroji! Izborna konstrukcija in elegantna irvršitev iz lastne tovarne. 15 letna garancija. Vezenje se poučuje pri nakupu brezplačno Pisalni stroji «Adler». Kolesa iz prvih tovarn «Durkopp», «Styria* •NVaffenracU (Orožno kolo). — Pletiln stroji vedno v zalog:. Posamezni deli koles in šivainih strojev. — Daje se tudi na obroke. — Ceniki zaston. in franko. 32 L Ljubljana, Gosposvetska cesta 2 c volno, svilo, siebroir. .»i slalom po na} aovejsih smem ca h uosestrinske pariško iyons*e tvidke A M K. — Najmodernejši na-trri in naifinejss izvršitev vezenja sa-•torov. oerila, preprinjal 'zdeiovan e to razpošiljanje šablon za oredtisk žen «k!h ročnih del. Entlanje, ažuriranje, preeftiskanje Matek & Mike*, Ljubljana DALMATINOVA U Ktl Otvoritev čevljacsiie delavnice Naznanjam, da sem poleg svoje trgovine s čevlji otvoril se specijalno delavnico Bar za popravilo čevljev Sprejemajo se v popravilo čevlji vseh tovarniških znamk in popravila snežnih čevljev ter tndi izdelava vseh vrst čevljev po meri Vsa dela se izvršujejo pod vodstvom poznanega strokovnjaka g. ML Peternela. Naročila In popravila se sprejemajo v trgovini čevljev Sv. Petra cesta 6. Se priporoča M. TREBAR, - Ljublj Sv. Petra cesta 6 Prometni zavod za premog d. d Ljubljana orodaja po najugodnejših cenah m samo na debelo i Pillim JIH domači in inozemski za domačo kurjavo rrUiUUg .n industrijske svrhe Kovaški premog KOlSS omiški, piavzarski in plinsk- Brikete Prometni zavod za premog d. d« v Ljubljani, Miklošičeva cesta 15/1 itOTAL MAIL LIML in t. ttogiesKa poitn parobrodru itaij«. — Glavno zaatopatve za ki Ifevfno S H. S Zagreb, Trg. > £tev 17 Redoviti potniški premeti Hamburg - Cherbourg - Southampton v New York in Kanado Cherbourg « Ltverpool - Southampton v Južno - — Kio de Janeiio, ^ant06 Montevideo, Bueuo* vie\ i>anp»oic Odprav« potnikov v prvem, drugem in tretjem razredu Kjbma tretjega razreda z dvema in štirimi : ošte Pod zastopstva: -jeograo, K.at»Mjor]eva ulica ^1 - Ljubljana. Kolodvorsku jhu «e Vel. Becuerek, Princese Jelene obala i — Sombor, Košta Dcdić, Kra']e viča Diordja 3. — Bitolj. Bulev-rd Aleksandra loi — Er