DRŽAVNO TOŽILSTVO v uu:L'"h roftnfaa plačana r golorfaL ^ Leto XI., št. I57 OoSlo -10. Vil. 1930 __krat,__^prilofl. .Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Preser. nova ulica 4. — Telefon št 2492, podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. — Telefon št 2455. (Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljub« Ijana št 11.842; Praha čislo ' 78.180: Wien št. 105.241. -'LJubljana, četrtek 10. Julija 1930 Cena 2 Din Karočnina atk mesečno 25.— Din« za inozemstvo 40.— Din._ Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon it 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13. Te« lefon št 2440 (ponoči 2582). Celje: Kocenova aL 3. Telefon it 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Heimwehr grozi He!mwehrovski listi zahtevajo odstop vlade, ker se je zapletla v borbo z nacionalističnim pokretom — Vlada je hotela aretirati vodstvo Heimwehra ? : Dunaj, 9. julija d. Po udarcu, ki ga 5e doživela Heimvvehr z izgonom majorja Pabsta, se je sedaj zopet nekoliko opomogla ter pričela z živahnejšim gibanjem. Posebno odločni so postali njeni listi, ki ljuto napadajo vlado dr. Schobra in jo pozivajo, naj se prostovoljno umakne, ker se je postavila po robu splošnemu ljudskemu gibanju, katerega izraz je baš Heimvvehr. Člani Heimwehra so le z največjim premagovanjem doslej sledili povelju vodstva, da morajo ohraniti za vsako ceno bladno kri in mir. Če pa bo vlada nadaljevala s svojo protinacionalistič-no politiko, potem bo končno prenehala tudi potrpežljivost Heimwehrovcev. kj bodo tako odločno udarili, da bodo razbili vse v črepinje. Slično je govoril tudi na včerajšnjem fcboru Heimvvehra v Inomostu prvi voditelj dr. Steidle, ki je uvodoma očital vladi, da je hotela z gumijevkami za- dušiti nacionalistični pokret in aretirati vse njegove voditelje. Za ta čin je bilo že vse pripravljeno 15. junija in so se že razširjale vesti po aretaciji majorja Pabsta, da bo doletela slična usoda tudi dr. Steidla. Vlada se sploh najbrž niti ne zaveda, kako koristi s svojim nerazumljivim početjem marksistom, ki z dopa-dajenjem opazujejo, kako služijo tisti bajoneti, ki bi morali obračunati z av-stromarksizmom za razbijanje organi zacije, ki je biia edina zmožna likvidirati za vedno izrastke boljševizma v Avstriji. Heimvvehr pa je mnogo pre modra, da bi nasedala mahinacijam policije, ker se zaveda, da je njen naj boljši zaveznik čas — in bo storila vse, da ohrani in spopolni že pridobljene pozicije. Pri prihodnjih volitvah bo nastopila tako, kakor bo najprimerneje za državo in avstrijsko ljudstvo. SE VEČ ŽRTEV KATASTROFE V Zadra ie umrl ranjen! Borčič - štiri osebe še pogrešajo in se boje, da so njihova trupla še na „Karadjordju" - Grozno nesrečo je zakrivila italijanska ladja Dr, Schober poseti tudi Prago in Varšavo V obeh prestolicah bo razpravljal o trgovinsko-politič-nih vprašanjih - Sestavitev madžarsko-avstrijske komisije za gospodarsko sodelovanje Dunaj, 9. julija g• Vest, da je avstrijski zvezni kancelar dr. Schober dobil od češkoslovaške vlade povabilo naj poseti tudi Prago, se v dobro poučenih krogih ne potrjuje. Vendar pa se govori, da bo dr. Schober meseca oktobra ali novembra po-setil tudi Prago. Namen njegovega poseta je predvsem ta, da se rešijo nekatera pereča vprašanja, ki se do sedaj še niso mogla rešiti Prihodnji cilj potovanja dr. Schobra bo Varšava. To potovanje se bo pa vršilo šefe po zasedanju plenuma Društva narodov Ženevi meseca septembra. Tudi pri tem rose tu se bo razpravljalo predvsem o tr-govinsko-političnih vprašanjih. Budimpešta, 9. julija g. Kot posledica budimpeštanskih razgovorov med dr. Scho-brom in madžarskimi državniki se bo, kakor se govori v političnih , krogih, že prihodnje dni sestavila študijska komisija, ki bo proučila vprašanje gospodarskega sodelovanja med Avstrijo in Madžarsko. Grof Bethlen je že odredil, nai se madžarska delegacija sestavi prihodnje dni. Komisija bo imela 5 članov in sicer po enega zastopnika trgovinskega, poljedel skega, finančnega in zunanjega ministrstva in enega predsednika. Personalno vprašanje se bo uredilo do konca tega tedna, da bo mogla komisija takoj pričeti s svojim delom. Menijo, da bodo dela komisije go tovo končana v poletnih mesecih, Zadar, 9. julija n. V pretekla noči je podlegel poškodbam, ki jih je dobil pri katastrofi v Pašmanskem prelivu, natakar na parniku »Karagjorgje« Albert Borčič, rodom iz Bakra. Borčiču, ki se je v času katastrofe mudil v salonu, je odtrgalo obe nogi ter je imel tudi težke notranje poškodbe. Pokopali so ga danes dopoldne na zadar-skem pokopališču. To je že šesta smrtna žrtev te tragične katastrofe. Bati pa se je, da se bo število žrtev še povečalo. Kljub vsestranskemu poizvedovanju namreč še vedno pogrešajo 4 potnike. Splošno obstoja bojazen, da so se pri katastrofi smrtno ponesrečili in da se nahajajo še na krovu »Karagjorgja«, bodisi da jih je zrnčekalo med tramov-jem in železjem, bodisi da jih je presenetila v spodnjih prostorih voda, ki je Po trčenju skoraj v hipu poplavila vse spodnje prostore. Pogrešancev na parniku do sedaj niso mogli najti, ker pred komisionalnim ogledom niso smeli razdirati tramovja, a spodnje prostore bodo lahko preiskali šele potem, ko bodo parnik dvignili s sipine in vodo izčrpali. Preiskovalna komisija na krajn nesreče Sibenik, 9. julija n. Včeraj je prispela v Pašmanski preliv k ponesrečenemu parniku »Karagjorgju« mešana ju-goslovensko-italijanska komisija, da ugotovi dejanski stan in uradno oceni škodo. V komisiji so zastopniki naše in italijanske vlade ter naši in italijanski pomorski strokovnjaki. Ker je v spodnjih delih parnika voda. škode za enkrat ni bilo mogoče točno ugotoviti in bo komisija dokončata svoje delo šele, ko bodo parnik prepeljali v ladjedelnico. V to svrho je danes prispel parnik »Salona« z vsemi potrebnimi pripravami. Najprej bodo morali provizorično zadelati poškodbe na levem boku, nato pa izčrpati vodo, nakar bodo parnik z vlačilci potegnili v ladjedelnico. Po mnenju pomorskih strokovnjakov bo parnik mogoče popraviti, veradar pa bodo stroški zelo veliki. Zbirka za posadko Karadjordja Zagreb, 9. julija n. Nocojšnje »Novosti« objavljajo poziv za zbirko, kj naj se izroči kot dar v priznanje junaški posadki in oficirjem »Karagjorgja«. Poziv je podpisal direktor društva za tujski promet v Zagrebu, rumunski častni konzul Milan Nelič. Že današnji dan je bilo zbranih 20.000 Din. Kdo je kriv? Beograd, 9. julija p. »Pravda« objavlja pod naslovom »Varnost na našem morju« izjave strokovnjakov pomorskega prava o krivdi za nesrečo in o plačilu odškodnine. Kapitan Prelc, šef nautičnega oddelka jugoslovenske plovbe, naglasa v svoji izjavi, da govore vse okolščine v prilog »Karagjorgja«. »Francesco Morosini« je že zdavnaj znan v vseh pomorskih krogih kot ladja z nezanesljivo posadko. Imel je že ne-broj incidentov ter so morali lastniki plačati že ponovno visoke odškodnine. Zelo čuden utis vzbuja tudi dejstvo, da kapetan po katastrofi ni hotel prepeljati ranjence* in potnikov v najbližjo luko, v Biograd na moru, dasi bi bilo to povsem naravno in bi odgovarjalo pomorskim običajem. Pričakovati se je smelo to tembolj, ker je bila ranjencem nujno potrebna čimprejšnja zdravniška pomoč in nega. Mesto tega pa je krenil »Morosini« nazaj v oddaljenejši Zadar. Preiskava se bo morala baviti tudi s tem vprašanjem. Univerzitetni docent in izvedenec za nautične zadeve dr. Bogan izjavlja, da se da po vseh okoliščinah sklepati, da ie krivda za nesreče »Karagjorgja« na strani italijanskega parnika. Neverjetno je, kako j® moglo priti do trčenja na prostoru, ki še dovolj širok za izogibanje, če se upoštevajo vsi pomorski predpisi. Odškodninske zahteve bodo znašale okrog 20 milijonov Snšak, 9. julija p. Ravnatelj zavarovalne družbe »Sava« Kameli se je skupno s sodno komisijo udeležil ogleda na kraju nesreče, da ugotovi škodo, ki je bila povzročena na parniku »Karagjorgje« o priliki trčenja z italijanskim parnikom »Morosinijem«. Ogleda se je udeležila tudi italijanska sodna komisija. Kakor ie izjavil Kar-neli, bo moralo odškodnino odmeriti mednarodno pomorsko razsodišče, ker ni verjetno, da bi prišlo do direktnega sporazuma. Italijani sicer ne morejo zanikati krivde poveljnika »Morosinija«, ki je bil že suspendiran, vendar pa skušajo izpodbijati odškodninske zahteve, ki so zaradi velikih poškodb in velikega števila žrtev naravno precej velike in se gibljejo okrog 20 milijonov. V P—, — n ^ • 1 *L V- 1 1 A vstrijsko-madžarska prijateljska POUCCVail JC VerOIHtllka 03 0SD0VDID SOiah pogodba Budimpešta, 9. julija, d. Ob priliki poseta zveznega kancelarja dr. Schobra so razgovarjali avstrijski in madžarski državniki tudi o tem, kako bi se kar najbolj pojačile prijateljske zveze med obema državama. Med drugim je bilo tudi sklenjeno, da bosta obe državi sklenili med seboj prijateljsko in razsodiščno pogodbo, ki bosta v kratkeah času formulirani ter predloženi nato obema državama v ratifikacijo. Važne spremembe zakona o osnovnih šolah - Verske organizacije so učencem dovoljene v avdijenci pri Sestal se je tudi z grofom Bethlenom in ministrom Val-kom ter razpravljal z njima o poljedelski krizi Budimpešta, 9. julija AA. Danes dopoldne je dospel v Budimpešto predsednik bolgarske vlade g. Ljapčev s soprogo. Opoldne ga je sprejel državni upravitelj Horthy v posebni avdi-jenci in ostal 7 njim dalje časa v razgovoru. Po avdijenci je Ljapčev poseti! najprej predsednika madžarske vlade grofa Bethlena, nato pa madžarskega ministra zunanjih zadev Valka. Budimpešta, 9. julija s. Pri sprejemu novinarjev na bolgarskem poslaništvu je izjavil Ljapčev, da je na potovanju skozi Madžarsko hotel porabiti priliko in poseti tj nekatere ugledne madžarske politike. V razgovorih z madžarskimi državniki je razpravljal predvsem o poljedelski krizi/ fci "jo Bolgarija ravno tako občuti kakor Madžarska in ki se more omiliti le s sodelovanjem prizadetih držav. Na vprašanje o nameravanem agrarnem bloku med Jugoslavijo, Madžarsko in Rumu-nijo je izjavil Ljapčev, da ne ve, da li se mu bo tudi Bolgarija.pridružila. Budimpešta, 9. julija h. Novinarjem je bilo sporočeno, da govorice o sklepu prijateljske pogodbe med Bolgarijo in Madžarsko ne odgovarjajo dejstvom. Poset bolgarskega ministrskega predsednika Ljapčeva v Budimpešti je bil le akt vljudnosti ter potrdilo dobrih odnošajev med obema državama. Drevi bo odpotoval ministrski predsednik Ljapčev v Sofijo. Beograd, 9. julija, p. Nj. Vel. kralj je na predlog prosvetnega ministra podpisal zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o osnovnih šolah. V smislu teb izpre-memb je verouk v osnovnih šolah obvezen za vse priznane veroizpovedi. Verouk poučujejo duhovniki, oziroma njihovi namestniki, postavlja in odstavlja pa jih banska uprava na predlog pristojne cerkvene oblasti dotične veroizpovedi. Pristojna občina lahko veroučiteljem prizna in plača primerno nagrado. Veroučitelji morajo biti jugoslovenski državljani. Če je veroučitelj zadržan, ga lahko nadomešča učitelj iste vere na dotični šoli. Po predlogu pristojne cerkvene oblasti je lahko to nadomeščanje tudi stalno. Če se cerkvena oblast ne briga za verouk in ne stavi predlogov za imenovanje veroučiteljev, jih predlaga pristojna banska uprava. Na šolah, kjer je v vsakem razredu, odnosno oddelku najmanj 20 učencev iste vere in kjer pride na te- den najmanj 20 učnih ur Iz verouka, se lahko nastavijo stalni katebeti, ki jih imenuje prosvetni minister. Vsi veroučitelji se morajo pokoravati šolskemu zakonu in redu. Minister prosvete lahko odstavi veroučitelja, če. njegovo delo ne odgovorja pedagoškim načelom ali če njihovo vedenje v šoli in izven nje ni v skladu s splošnimi cilji osnovne šole. Učni program za verouk določa prosvetni minister v sporazumu r. vrhovnim predstavništvom dotične vere v državi Za katoličane se smatra škofijska konferenca za vrhovno cerkveno predstavništvo. Cerkvene oblasti imajo pravico enkrat, na leto nadzirati verouk v osnovnih šolah. Dočim je sedanji zakon o osnovnih šolah zabranjeval verske organizacije, smejo učenci osnovnih šol odslej zopet biti člani verskih udruženj svoje veroizpovedi tudi izven šole. Krvavi izgredi egiptskih nacijonalistov Usodne posledice prepovedi nacionalističnega shoda v Mansurahu - Nahas paša jedva ušel mirti Prekinitev pogajanj za izpraznitev Posaarja Francija je želela najti temelje za kar najtesnejše gospodarsko sodelovanje z Nemčijo — Čudna taktika nemške delegacije Pariz, 9. julija A A. Glede na prekinitev pogajanj o predčasni izpraznitvi Posarja je minister za javna dela Per-not izjavil novinarjem, da je bil glavna namen Francije doseči z ugodnim zaključkom sarskih pogajanj sodelovanje na gospodarskem polju med Francijo in Nemčijo. Francija ni toliko iskafa' neposrednih ugodnosti, kakor organizacijo sistema, ki naj bi ustvaril skupnost interesov in pospeševal zbližanje obeh narodov ter obenem konsolidacijo evropskega miru. V toku pogajanj je morala francoska delegacija ugotoviti, da nemški predlogi niso odgovarjali francoskim stremljenjem. Minister Per-not je dodal, da bi bil pozitivni uspeh teh pogajanj lažje dosegljiv, če bi bila Nemčija ostala v duhu sodelovanja, ki ga je inspiriirafla Stresemannova inici- jatiya. , Pariz, 9. Julija AA. O prekinjenju nemško-francoskih pogajanj o saarski kotlini je bil izdan sledeči komunike: Francija ie pristala na pogajanja samo za primer, da bo šlo za gospodarska vprašanja in da bodo vprašanja političnega značaja izločena. Med tem pa so francoski delegati opazili, da so se votnega stališča. Sedanja prekinitev pogajanj naj omogoči obem vladam, da se zbližata s svojimi stališči. Dobra volja Francije ostane neizpremenjena. n* * * Pariz, 9. julija. AA. Davi je zbornica pričela razpravljati o zakonskem načrtu glede kolonijalnega posojila treh milijard. Zakonski načrt pooblašča vlado, da lahko sama najame posojilo 1 milijarde 570 milijonov. Razpravo bodo nadaljevali jutri. Po daljši razpravi je finančni odbor poslanske zbornice odobril s 15 glasovi proti 5 glasovom kredit v znesku 650 milijonov, ki naj se uporabi tekom proračunskega leta 1930/31 za narodno obrambo. Latiška pozdravlja Briandov načrt Riga, 9. julija, s. Latiški ministrski svet je odobril besedilo odgovora na Briandov memorandum, ki je bil danes odposlan v Pariz. Latiška vlada pozdravlja pobudo francoske vlade za sodelovanje evropskih narodov, ki so združeni po skupni civiliza* ciji in zemljepisnem položaju. Latiška vla« da načeloma pristaja na osnovanje evrop« ske unije, ki predvideva evropske konfe* so nautusfti ut«»<>u "" renče. Odgovor poudarja, da ne sme biti pogajanja polagoma odstranila od pr- i nobena država izključena od sodelovanja. Kairo, 9. julija d. V mestu Mansurah, ki leži 110 kilometrov severno od Kaire je prišlo do krvavih spopadov med egiptski-mi nacijonalisti in policijo. Spopadi so se odigrali zaradi sklicanja velikega manife-stacijskega zbora nacionalistične stranke na katerem so hoteli voditelji nacionalistov ostro napasti vlado zaradi njenega nastopa proti parlamentu. Vlada je prepovedala shod in poslala v Mansurah številne policijske m vojaške čete, ki so zasedle zborovalni prostor ter postavile po ulicah kordone. Na shod je dospel tudi bivši ministrski predsednik in glavni voditelj egiptskih nacionalistov, Nahas paša, ki se je pripeljal z avtomobilom. Njegov šofer je vozil z največjo brzino proti policijskemu kordo-donu ter ga tudi predrl. Ko je poskusil to ponoviti pred vojaškim kordonom, so vojaki z naperjenimi puškami ustavili avto. Potek tega dogodka je spremljala tisočgla-va množica, ki je navalila v tistem hipu, ko so vojaki ustavili avtomobil na policijske kordone ter jih pričela obmetavati s kamenjem in opeko. Vojaki in policija so ponovno pozvali množico naj se razide. Vsi njihovi pozivi pa niso nič zalegli ter je situacija postajala vedno bolj kritična. Vrhunec je dosegla, ko so nacijonalisti zajeli nekaj policijskih uradnikov ter jih poskušali obesiti na balkonih sosednih hiš. V tem trenutku so pričeli vojaki in policisti streljati. Pri tem je bilo troje demonstrantov ubitih. 15 pa hudo ranjenih. Ubiti pa so bili tudi trije policijski stražniki, več pa hudo ranjenih. London, 9. julija s. Poročevalec »Daily Heralda«, ki je bil očividec včerajšnjih krvavih dogodkov v Mansurahu poroča: Ko so hoteli vojakr razgnati demonstrante, ki so drli za avtomobilom Nahas paie je pri- šlo do incidenta. Pri tem je neki vojak sunil z bajonetom proti Nahas paši. Poslanec odličen član Wafda je ubranil sunek s svojo roko, ki jo je bajonet predrl. Sunek je bil tako močan, da bi prebil Nahas paši prša. Nato je Nahas paša nadaljeval vožnjo. Ko je vozil njegov avtomobil naprej, je pričela množica metati na čete kamenje. Protikomomstični pokret na Finskem Helsingfors, 9. julija, d. Ker je finska vlada sprejela vse zahteve protikomunistič-ne organizacije »Lappoc glede izvedbe energične akcije proti komunistom, je izdalo vodstvo te organizacije svojim članom povelje, naj se povrnejo zopet na svoja do-movja. Ko so Lappovci odhajali, so jih poskušali v stranskih ulicah napadati komunisti. Njihov napad pa jo bil odbit ter so motali nato številni ujeti komunisti odkritih glav defilirati mimo lappovskih zastav. V Helsingforsu je ostal samo voditelj Lap-povcev Kosola, ki bo nadziral vlado, da li bo v resnici izpolnila svoje obljube glede obračuna s komunisti. Odnosa ji med ČSR in sovjetsko Rusijo Praga, 9. julija. AA. Povodom poročil nekih listov, da bo ČSR priznala Sovjetsko unijo, poudarjajo >Lidove Novink, da so te trditve v zvezi z morebitnimi trgovinskimi pogajanji, do katerih za zdaj še ni prišlo. Vse te vesti prihajajo iz Moskve, kjer zatrjujejo, da bodo 9ovjeti pristali na sklenitev trgovinske pogodbe s ČSR samo. ako bodo hkrati tudi de iure priznani. Češkoslovaški se ne mudL Kadar bo vlada mislila, da je prišel ugodni trenutek za taka pogajanja, bo ministrstvo zunanjih zadev storilo vse, kar je treba. Pozdravi ministrskemu predsedniku Bedgrad, 9. julija. AA. Predsednik mini« strskega sveta. in minister notranjih zadev general Peter Živkovič je dobil te brzojav« Slovenjgradee. S kmetskega tabora, v Slovenjgradcu pošiljamo slovenski kmetje vdanostne pozdrave. — Načelnik kmetijske podružnice Slovenjgradee. ^ Ub. S skupščine lovcev sreza tamnav« skega, hitimo, da vas vsi skupaj pozdravi« mo z željo, da živite še mnogo let in de« late za napredek naše domovine. Zlatomir Sokič. Jastrebarsko. Z glavne skupščine privile« girane zemljiške zajednice Desinac tolma« čimo razpoloženje vseh pooblaščencev in vas pozdravljamo z željo, da še nadalje mo« dro vodite pota te države v korist in do« bro naroda in domovine. —- Predsednik Novosel Stjepan Pravilnik o državnih avtomobilih Beograd, 9. julija, p. Ministrski predse*}« nik je podpisal pravilnik o pravici do dr« žavnih avtomobilov in o njihovi uporabi. Po tem pravilniku imajo v bodoče pravico do po enega državnega avtomobila samo ministri, bani ter upravnika policije v Beo« gradu in Zagrebu. Banske uprave morajo vse odvišne avtomobile staviti vladi na raz« položenje. Slovanski Beograd Beograd, 9. julija. M. V Parizu izhajajo« či ruski list »Rusija in Slovanstvo« posve« ča Jugoslaviji in Beogradu obširen članek, v katerem slika Beograd kot kulturni in politični center ne samo Jugoslavije, mar« več vsega Balkana. List naglasa, da se vrše v zadnjem času v Beogradu številni med« narodni kongresi in da posveča inozemstvo Beogradu vedno večjo pozornost. Poseben sijaj je dal Beogradu vseslovanski sokolski zlet, ki je tudi pokazal, da postaja Beo« grad polagoma važen center vseslovanske« ga pokreta. Nostrifikacija diplom Beograd 9. julija, p. Na predlog prosvet« nega ministra je Nj. Vel. kralj podpisal za« kon o nostrifikaciji diplom inozemskih uni« verz m visokih šol. Vse v inozemstvu iz« stavljene diplome o pridobljenih akadem« skih časteh se morajo nostrificirati na pri« stojni fakulteti kake jugoslovenske univer« ze. Ce se izkaže, da prosilec nima izpitov iz vseh predmetov, ki se zahtevajo pri nas, mora polagati dopolnilni izpit Fakultetni svet lahko nostrifikacijo odkloni mora pa v tem primeru obvestiti vse sorodne fakul« tete v državi, ki ne smejo odklonjene di* plome pozneje nostrificirati. Z univerze _ Beograd, 9. julija, p. v višjo skupino & jenapredoval redni profesor madicinske fakultete v Ljubljani dr. Alfred šerko. Iz finančne službe Beograd, 9. julija, p »Službene Novine« objavljajo ukaz o napredovanju in imenovanju v finančni službi. Med drugim je imenovan za višjega finančnega tajnika pri finačnl direkciji v Ljubljani Emil Gantar. Jugoslovensfca rečna plovitba Beograd, 9. julija. 6. Državna rečna plovitba je 1. julija spremenila svoj službeni naziv v Jugoslovenska rečna plovitba. Razkritja Karadjova Beograjska »Politika« že vec dni objavlja s faksiraili raznih dokumentov overovljene članke nekega Kirila Karadjova. Karadjov je jugoslovenski državljan, ki pa je prišel v mreže bolgarskega revolucionarnega komiteja in bil v tej družbi delj časa, tako da je do dobra spoznal njihove metode. Nazadnje se je razočaran in presenečen nad tem, kar je vMel, skesal in se vrnil v domovino, čeprav je moral ragunatj s tem, da ga bodo oblasti poklicale na odgovor zaradi njegovega delovanja v Bolgariji. Njegova odkritja so - izzvala veliko pozornost ne samo v jugosio-venski javnosti, marveč tudi v tujih diplomatskih krogih. „ Kiril Karadjov razkriva v svojih člankih, da je tkzv. makedonski komi-tet v glavnem le družba brezvestnih ljudi, plačancev in razvratnežev, ljudi, ki hočejo na lahek način dobro živeti, družba falzitikatorjev, morilcev, kockarjev, skratka družba ljudi, ki služijo za denar političnim ciljem drugih. Karadjov opisuje vse to zelo živo in plastično ter utemeljuje in dokazuje svoje navadbe z dokumenti, ki se jim ne da oporekati. Karadjov govori iz lastne izkušnje in potrjuje s svojimi odkritji vse to, kar je bilo že davno znano in kar so že mnogokrat poudarjali tudi naši listi. Vedeli smo že davno, da bolgarski ko-mitet ni nikaka makedonska organizacija, ker je v njej najmanj Makedoncev. Tudi Karadjov potrjuje v svojih odkritjih, da je komitet docela bolgarska organizacija, pojačena z nekaterimi po-bolgarjenimi Makedonci. Vedeli smo tudi že poprej, da so mnogi naši ljudje vstopili v to organizacijo bilo zaradi bede, bilo zaradi nepoučenosti, ker so upali, da bodo tako prišli do denarja in si rnaterijelno opomogli. Komitet jim je obljubljal nebesa na zemlji, a za plačilo je zahteval, da so izvrševali njegova naročila. Znano in dokazano je, da je komitet izdal ogromne vsote za razna nelegalna dejanja in zločinske akcije proti naši državi. Mnogi teh plačancev so pustili komitet na cedilu in odnesli z denarjem pete; znani so primeri. ko so posamezni poneverili po pol milijona lejev in še več. Voditeljem maicedonstvuiuščih služi vse to »revo-lucijonarno« delovanje, kakor dokazuje tudi Karadjov, samo za to, da lahko udobno žive, da si vzdržujejo v inozemstvu, kjer jih nihče ne kontrolira, razkošna stanovanja z dragimi metre-sarni in se udajajo razsipnemu življenju na tuje stroške. toj.da so lo -prijateMjMpgjldnošaiMt-s' koj ter njegovimi fkcijanti- ia zloraba Kiril .Xaradj6#Je sejaj-ii&ifume dokazal, iia so bolj&rsUe oblasti bo bolgarskemu komitetu postale falzi-fikator potnih listov, torej, javnih -mentov. Značilno je žč. sama ..d^stva, ia la hko begunec iz Jugoslavije brez ovir i dobi bolgarski potni list, a Še bol} #na- njega posojila so končane in bo posojilo razpisano najbrže že koncem tega tedna. Višina m pogoji za najetje posojila še ni* so končnoveljavno določeni. Vsekakor pa bodo mnogo ugodnejši, kakor pri posojilih, ki jih je najela Avstrija s pomočjo garan« cije Društva narodov. Madžarsko-čsl. trgovinska pogajanja Praga. 9. julija. AA. Prvotno je bilo dogovorjeno, da se bodo madžarsko - češkoslovaška trgovinska pogajanja nadaljevala v začetku meseca julija t. 1. Ker pa je bila na obeh straneh izražena želja, naj se čim vec časa posveti podrobnemu proučevanju matenjala, je bilo sklenjeno, da se bodo pogajanja nadaljevala v začetku jeseni Rekonstrukcija rumunske vlade Bukarešta, 9. julija, g. Kakor javlja »Cu-ventul«, se vrše v kraljevski palači pogajanja glede rekonstrukcije vlade. Kakor se govori, bo vstopil v vlado tudi profesor Jorga. Zeppelinov polet proti Skandinaviji Friedrichshafen, 9 julija. AA. Zrakoplov Hrrof Zeppehn« ie odplul snoči na svoj veliki polet čez severno Evropo. Mesto katastrofe v Pašmanskem prelivu Silno neurje nad Sarajevom Orkan je razkril skoro vse hiše, porušil najstarejši minaret in poškodoval slovito Carevo džamijo — Milijonska škoda Sarajevo, 9. julija r. Kakor smo že včeraj poročali, jc divjala nad Sarajevom in okolico predsinočnitn strahovita nevihta. Nevihto je spremljal orkan, ki je povzročil pravo katastrofo. Mnogo hiš je porušenih, vihar je razkril skoro vse strehe in v vsem mestu ni ostala cela skoro niti ena šipa. Vihar je podrl tudi minaret 450 let stare džamije, ki spada med največje zanimivosti Sarajeva. Streha minareta k sreči ni padla na džamijo, ker bi jo sicer popolnoma porušila, marveč jo je vrgel vihar na dvorišče kakih sto metrov oddaljene sosedne hiše. V Hasanbrijegu je veter poru- šil dvonadstropno hišo trgovca Sahiba Ar-nautoviča. Tudi s Careve džamije ie vihar odnesel streho. Skoro vse telefonske napeljave so prekinjene. Telefonske stebre je vihar lomil kakor slamo. Ogromno škodo ie neurje povzročilo na polju. Pšenica je popolnoma zbita, ostali nasadi pa tako poškodovani, da si ne bodo več opomogli. Samo v okolici Sarajeva je uničenih 20 ha rodovitnega polja, porušenih 130 pritličnih in 13 večjih stavb. V mestu samem cenijo škodo na 8 milijonov dinarjev. Praška rekrutna afera pred sodiščem Priče tek razprave proti dr. Dvoraku, ki je obtožen, da je za podkupnino oproščal vojaške obvezance kjer je bil ravno on predsednik. Praga, 9. julija h. Danes se je pričel pred praškim divizijskim sodiščem z veliko napetostjo pričakovanj proces proti podpolkovniku sanitetne službe dr. Arnoštu Dvoraku. Obtožnica obtožuje dr. Dvoraka, da je hotel rešiti vojaške službe sina grofa Lažanskega, dva sinova direktorja praške banke Hehta in dva sinova znanega praškega prekajevalca Frana Mateška. Posredovalec med dr. Dvofakom in vojnimi obvezanci je bil bančni ravnatelj Weig-ncr. Obtožba pravi, da je dr. Dvorak dosegel, da so vojni obvezanci, katerim je hotel pomagati, prišli na pregled ne v Prago, temveč v druge kraje, Po današnji razpravi se zdi, da bo vsa stvar padla v vodo. Dr. Dvorak se brand zelo spretno. Izjavlja, da je le one osebe proglasil za službo nezmožne, ki so bile v resnici bolne. Denarja ali drugih daril ni sprejel. Kar je dobil od g. Mateške, je dobil le iz prijateljstva. Jsto izjavlja tudi Mateška, ki je dejal: »Poslal sein dr. Dvoraku darila zaradi tega, ker ga smatram za re-nomiranega pisatelja.« Tudi obramba je zelo spretno organizirana, tako da se zdi. da bo dr. Dvorak dobro prošcl. Razprava se bo jutri nadaljevala. Aeronavtična konferenca D. N. Beograd, 9. julija. AA. Včeraj so otvorili v Ženevi mednarodno aeronavtično konfe* renco Društva narodov. Na dnevnem redu te konference so aktualna vprašanja teh* ničnega, pa tudi gospodarskega in pravne® ga značaja. V zadnjem času silijo v ospred* je mednarodnega letalstva baš pravna in gospodarska vprašanja, ki vzbujajo upra* vičeno zanimanje kompetentnih činiteljev. Gre za to, da najdejo na konferenci reši* tev, ki bo odgovarjala interesom vseh za* interesiranih držav. Našo državo zastopa na tej konferenci inž Tadija Sondermajer, generalni ravnatelj društva za zračni pro» met »Aeroput«. Delo konference bo trajalo 10 dni. Število prebivalcev v Newyorku Newyork, 9. julija, s. Končni rezultat ljudskega štetja je dognal, da ima New-york 6,958.792 prebivalcev, torej za 1 milijon 378.744 oseb več nego pri ljudskem štetju leta 1920. Arteški vodnjak v Pompejlh Rim, 9. julija, s. »Tribuna« javlja iz Na-polja, da so v Pompejih odkrili arteški vodnjak, ki je v starem veku preskrboval vse mesto s pitno vodo Kemična preiskava vode je dokazala, da je ta popolnoma pitna. Vezuv bruha NapolJ, 9. julija, s. Observatorij na Ve-buvu siporoča, da se nadaljuje bruhanjeVe-zuva le še iz enega stožca, ki se je razširil za 10 metrov. Nesrečen padec Budimpešta. 9. julija s. Kakor poročajo listi iz Miškolca, se je v tamkajšnjem »G ran d hotelu« smrtno ponesrečil državni tajnik honvedskega ministrstva dr. Kolo-man Vegh. Vegh je padel v hotelu po stopnicah tako nesrečno, da mu je počila lo-banja ln je bil na mestu mrtev. Drzna tatvina dragulje\ Praga. 9. julija, d. V Karlovih Varih je bil izvršen drzen hotelski vlom, pri katerem je padlo v roke vlomilca za 3 in pol mililona čeških kron draguljev. Vlom je izvršil . neki vlomilec, ki je priplezal do prvega nadstropja po fasadi in od tu skočil preko nekega balkona v sobo Američanke Hymans, kjer je pobral dragoceni plen. Izgubljena pravda proti Trockemu Draždane, 9. julija, s. Založništvo Reisner v Draždanih, je izgubilo pravdo, naperjeno proti Trockemu zaradi neizpolnitve pogod« be. Trocki je namreč v pogodbi sklenjeno izročitev rokopisov za imenovano založni* štvo odklonil z utemeljitvijo, da se ne mo* re zahtevati od nJega, da bi bil avtor iste* ga založništva, ki je založilo tudi spomine Kerenskega v katerih je ta Trockega ostro napadal. Utemeljtev razsodbe veli, da po* meni dejstvo, da je založništvo zamolča* lo izdajo Kerenskijevih spominov, kršitev pogodbe po tožitelju. Kot človek in kot po* litik je smel Trocki zahtevati, da mu po* vedo to dejstvo. Letalo pristalo na morju Dakar, (Francoski Sudan), 9. julija, s. Francoski letalec Jean Mermoz, ki je bil na poletu iz Brazilije v Senegal, je moral zaradi poškodbe tanka za olje, pristati na visokem morju. On in njegov spremljevalec sta bila rešena. T°ča pobija kanadska žitna polja Winipeg, 9. julija, d. Nad žitnimi polji so divjale pretekle dni silne nevihte, združene z orkani in točo, ki je pobiia vsa žitna polja v provincah Alberta, Manitoba in Saskslohewen. V vseh teh pokrajinah je žetev docela uničena. Toča je bila debela, kakor golobja jajca. Hitrost vlakov na Angleškem London, 9. julija. Po časovnih tabelah, ki so ravnokar stopile v veljavo, so angle* ški vladi najhitrejši na svetu. Cheltenham* ski ekspres vozi med Swindonom in Lon* donom z nad 80 miljami hitrosti na uro-Zapadna železniška družba ima 54 vlakov, ki vozijo povprečno a 55- miljami hitrosti na uro. Ameriške železnice trde, da so po* tolkle hitrostni rekord za vlake. Angleški strokovnjaki pa poudarjajo, da so ti rekor« di le sporadični in da nimajo praktičnega pomena. Nemško-poljska mešana komisija Berlin, 9. julija. AA. Nemška in poljska vlada sta sklenili, da likvidirata nedavne dogodke na meji. Imenovali bosta v to ,£vrho mešano komisijo, sestoječp iz enega nemškega in enega poljskega uradnika. Šolska konvencija z Rumunijo Beograd, 9. julija. M. Bukareški »Cu-ventul« objavlja izjavo rumunskega pro-svetnega ministra Costalesca o skorajšnji' sklenitvi jugoslovensko-rumunske šolska konvencije po vzorcu šolske konvencije,-sklenjene med Romunijo »in Češkoslovaško. Jugoslovenške šole v rumunskem Banatu se1 ne bodo smatrale za manjšinske šole, marveč za šole prijateljske in zavezniške države. Zato uživajo tudi jugoslovenske šole prav' vse ugodnosti kakor rumunske šole. Pogajanja za sklenitev konvencije se bodo vršila direktno med obema zunanjima ministroma in bodo zaključena bržčas še pred pričetkom prihodnjega šolskega leta. Hudožestveniki se preselijo v Beograd Beograd, 9. julija n. Slovita skupina -Hudožcstvenega teatra«, ki je bivala doslej v Pragi, se bo v jeseni preselila za. stalno v Beograd. Pančevski most Beograd, 9, julija, č. Dela pri zgradbi pančevskega mostu naglo napredujejo. V petek bodo spustili v vodo sedmi keson, ki bo drugi največji v Evropi. Pri delu je sedaj zaposlenih 500 delaveev. Most bo prihodnje leto že docela gotov, za ureditev dovoznih cest in spojitev železnice pa bo treba še dve leti. Davčni dohodki Zagreba Zagreb, 9. julija, n. Mestni magistrat je danes objavil pregled mestnih dohodkov v I. polletju, že v prvem polletju je bilo na raznih davščinah vplačanih skoraj toliko, kolikor je v proračunu predvidenih za vse leto. Le davek na najemnino in gasilska doklada znatno zaostajata. Požar na Dolenjskem Novo mesto, 9. julija, p. Sinoči ob 10. je udarila strela v kozo'ec posestnika Janez« Jarca v Hrastju pri Mirni peči. V kozolec so baš prejšnjega dne spravili žito in pše* nico, razen tega pa sta stala pod kozolcem še dva visoko naložena voza pšenice. Ogenj je v hipu zajel ves kozolec in predno so prihiteli na pomoč vaščani, je kozolec r c pogorel do tal. Posestnik .Tare ima okro2 40.000 Din škode, zavarovan pa je bil le za malenkosten znesek. Karambol dveh parnikov na Dunavu Novi Sad, 9. julija, n. Davi okrog tretie ure sta trčila na Dunavu v bližini Petro* varadina tovorna parnika »Marija«, last Beograjske paroplovne družbe, in »FritZ", last Bavarskega Lloyda. Parnik »Fritz« se je zaletel zaradi megle in teme v desni bok parnika »Marije« in mu razbil skoraj ves bok. Tudi »Fritz« je bil občutno poškodo* van. Tovor je z obeh parnikov padal v vo* do, parnika pa sta zajela vodo in nasedla. Davi so oba parnika spravili v novosadsko pristanišče. Nesrečo je zakrivil kapetan »Fritza«, ki pravi, da je zaradi megle mislil, da: je parnik »Marija« stal na mestu in je temu primerno uredil svoje manevriranje. Samomor mladeta študenta Subotica, 9. julija, n. Davi je izvršil' ▼ stanovanju svojih staršev samomor učenec 7. razreda gimnazije Miholin Milinovič. Dasiravno je bil odličnjak, je bil zadnje dni zelo potrt. Ko se je davi zaklenil v svojo sobo, je oče takoj slutfi, da nekaj ni v redu. Predno pa je odprl vrata si je sin že pognal v glavo kroglo ter je bil na mestu mrtev. Vzrok samomora ni znan. Razkrita hazardna igralnica v Beogradu Beograd, 9. julija, p. Beograjska policija je po dolgem prizadevanju odkrila na Te-razijah moderno opremljeno igralnico, kjer se je hazardiralo za visoke vsote. Tajna igralnica je obstojala že nad tri leta. Policija je že delj časa vedela za njo, vendar pa nikdar ni mogla zasačiti hazarderjev na delu, ker je bila igralnica nameščena v drugem nadstropju in opremljena z najmodernejšimi električnimi alarmnimi napravami; imela je tudi več tajnih izhodov, tako da so igralci vsakokrat lahko pravočasno odnesli pete. še le sinoči je policiji uspelo, da je nepričakovano vdrla v prostore ter aretirala vse igralce in lastnika. Med aretiranci je več uglednih Beograjčanov pa tudi nekaj tujcev. Sedem utopljencev v Savi Beograd, 9. julija, p. Sava je tekom da* našnjega dne naplavila kar sedem trupel utopljencev, ki so utonili tekom zadnjih dni. Med najdenimi trupli je dvoje takih, ki sta ležali že dalj časa v vodi ter sta že v razpadajočem stanju. Trupla so bila pre* peljana v zemunsko mrtvašnico, kjer so jih po sodnem ogledu pokopali na tamošnjem pokopališču. Železniški pragi za Grčijo Beograd, 9. julija. AA. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine sporoča, da je generalna direkcija grških državnih železnic razpisala licitacijo za nabavo 1500 železniških pragov, predvsem iz hrastovega lesa. Ponudbe v zapečatenih ovitkih se sprejemajo do 24. julija t. 1, v pisarni glavnega skladišča generalne direkcije grških železnic, kjer se dobe tudi pogoji licitacije, glade katerih se interesentje lahko vsak dan informirajo. Letalska nesreča Stockholm, 9. julija. AA. Neki hidroavi-jon, ki je bil na potu iz Stockholma v Stepin, je moral pristati na morski gladini. V bližini je plula jadrnica, ki je prišla hidroavijonu na pomoč ter ga vlekla proti obali. Pri tem se je hidroavijon prevrnil. Trije potniki so našli smrt. Pilota m strojnika pa sa ie posadki posrečilo rešiti. Novi krediti za francosko vojsko Pariz, 9. julija. AA. Vlada je predložila zbornici načrt o otvoritvi kreditov za svr* he narodne brambe in bo zahtevala glaso* vanje v zbornici še pred počitnicami. VREMENSKA NAPOVED Dunajska vremenska napoved za Četrtek: V severnih in južnih Alpah malo »pre-niembe hladnega vremena. « " »JUTRO« S, 157 iCefrtek, TO. VE. 1930 Maši kraji in ljudje Novi sledovi pogrešanega turista v Triglavskem pogorju Jesenice, 9. julija. Kakor smo kratko že poročali, pogrešajo že nad teden dni 27letnega vi-sokošolca VVolfa Luckmanna, ki je kot kartograf ljubljanske univerze odšel pred nekako 9 dnevi v Triglavsko po-gorje, da posname tam s fotografskim aparatom čim več točk. Wolf je odšel namenoma za 2 dni v gore, nazaj ga pa ni bilo. Domači so čakali dva, trj dni, končno pa se jim je zazdelo sumljivo, da sina tako dolgo ni nazaj. Začeli so poizvedoval za njim, a brez uspeha. Končno se je oče Wolfa, direkor K'D na Jesenicah obrnil na podružnico SPD, da pošlje v planine rešilno ekspe-dicijo. Rešilna ekspedicija je bila takoj arganizirana in je odšla v gore pod vodstvom znanega plezalca Jožeta Copa, nekaterih njegovih tovarišev ter obeh Wolfovih bratov. Ekspedicija je odšla čez Križ, Škrlatico in Peč z Martuljka čez grebene do Dovškega križa in nazaj v Vrata. Preiskala je vsa pota, skrbno pregledala vsako nevarnejšo in količkaj eksponirano točko, toda o Wolfu ni bilo nikakega sledu. Kot drugo turo je napravila ekspedici- la pot čez -Rokav na Sleme in nato ob vznožju do lovske koče. V lovski koči so videli Wolfa zadnjič pretekli četrtek, nato je izginila za njim vsaka sled. Kijub prvotnim neuspehom so člani ekspedicije preiskali še naprej posamezne predele Triglavskega pogorja. Da bi Luckmann zašel na italijansko stran, se jim je zdelo skoro neverietno, zato se je čedalje bolj utrjevala zavest, da je ubogi Wolf vendarle ponesrečil. Danes dopoldne so našli turisti v revirju lovske koče v Kališah od Praga v jami neke odeje. Kmalu se je dognalo, da sta bili obe odeji tei suknja, ki je ležala nedaleč vstran, last pogrešanega VVolfa Luckmanna. Pregledali so ves teren vendar Luckmanna zaenkrat niso našli ne živega ne mrtvega. Na vsak način pa se zdi in govore zato razne okolnosti, da je ubogi Wolf vendarle postal žrtev naših planin. Lovci preiskujejo teren še nadalje in je upati, da bo VVolfova usoda kmalu dognana. Da bi mogel VVolf na italijansko ozemlje, je skoro izključeno, kajti od tam, kjer so našli odejo ter suknjo, je do meje še nad 14 km. Po starem tiru Ob Muri, meseca julija »Z zakonom z dne 6. decembra 1929 je bil ustanovljen Sokol kraljevine Jugoslavije, ki mora s svojim integralnim nacionalnim značajem pokriti vse slič-ne dosedanje plemenske in verske organizacije. Razvoj Sokolstva v širokih masah naroda, kjer ima Sokol svojo kulturno in prosvetno misijo, postaja del programa državne politike, ki se mora izvesti brez zastoja.« Tako se glasi odstavek iz deklaracije naše vlade. Sokolstvu je torej odrejena velika in važna naloga. Čudno je v tem položaju dejstvo, da še neki ljudje tega nočejo in ne morejo pojmovati ter ovirajo razvoj Sokolstva s ši-kanami in sploh sredstvi, kakršnih so se posluževali v borbi zoper Sokolstvo pred 6. decembrom. V našem Pomurju, kjer je Sokolstvu odrejena še posebno važna naloga, ker je ta pokrajina obmejna, se bore neki gospodje še vedno vztrajno zoper njega. Ta borba je deloma tajna, deloma pa tudi kar javna. Tako vemo za primer, da je tak gospod, ki se je zaril v svoj fanatizem, javno s prižnice napadel sokolsko društvo v dotičnem kraju ter svari! ljudstvo, naj ne poseti njegovega »pohujšljivega« telovadnega nastopa. V sosednji fari je bila na isti dan, ko je tamkajšnji Sokol priredil svoj nastop, določena blagoslovitev zastave Marij ine družbe, dasi šteje leto še več nedelj in praznikov. Namen je bil več ko prozoren. Drugod zopet, kjer obstoja Dijaški dom nekega verskega reda, so bili gojenci tega zavoda skoro vsi vstopili v vrste sokolskega naraščaja; polagoma pa so zopet drug za drugim izstopali, pri čemer niso niti prikrivali, da tega ne delajo radi. Ni dvoma, da vse to niso le slučaji, temveč, da tiči v tem sistemu, globoko ukoreninjen v miselnosti izvestnih ljudi. Taki pojavi so vidni znaki borbe zoper Sokolstvo. V tem se kaže javno stara miselnost, staro strankarstvo, ki se bori zoper Sokola kraljevine Jugoslavije slej ko prej s starimi sredstvi. Ne da bi hoteli denuncirati, se nam je zdelo potrebno, opozoriti na borbo zoper Sokolstvo v našem obmejnem in narodno še mnogo premalo zavednem Pomurju. Prepričani smo, da ta borba ni samo krajevnega značaja, ampak da je splošna in delo dobro premišljenega načrta. V državnem in narodnem interesu je, da ji napravimo čim prej konec. Vode, vode! Trbovlje, 9. julija. Dajte nam vodeJ.Ta obupni klic je donel v minulih tednih pekočega soinca in ne« znosne vročine po vseh'naselbinah gričev« ia naše doline. Samo na Tereziji je okoli 14 velikih stanovanjskih hiš, v eni sami hiši imajo 56 otrok. Po 100 ljudi povprečno se lahko računa na eno stanovanjsko hišo in teh je 14, ne vštevši privatne, že to je Danes ob '/» 8 m V4 tC ripovedne knjige in sicer predvsem nove-e. Romane v splošnem malo Čitajo. Znanstvene, filozofske, esejistične knjige in stori ije še manj. Najniže pa stoji tečaj poezije. Lirika je potemtakem na knjižnem trgu uboga Pepelka. Redkokdo se zmeni za njo. Vzlic temu, da je nje konzum silno padel, pa produkcija še vedno raste. Več ko je pesnikov, manj je čitateljev. V prozi imajo torej novele prednost pred romani. Ta beograjska izkušnja (ki seveda ne more biti merilo) je zanimiva v toliko, ker se n. pr. pri nas — češka knjižnična statistika je dognala podobno — v javnih knjižnicah zahtevajo romani bolj nego norele. Pisatelji sami ustrezajo duhu občinstva ia pišejo roman« ▼ znatno večjem šte- l vil« nego novele. (Tako je vsaj v francoski, nemški, angleški in italijanski književnosti). V Beogradu so se na knjižnem sejmu mnogo kupovale novelistične zbirke Dragiše Vasica, Miroslava Krleže, Br. čošiča i. dr. Miloša Crnjanskega potopis >Ljubav u Toska-i.i« in Rastka Petroviča »Afrika« so zahtevali kupci znatno pogosteje nego čisto pri-povedniške spise obeh priznanih avtorjev. Tu se očituje nagib k Stivu, ki naj nasiti romantične potrebe današnjega čitatelja, njegovo težnjo po eksotičnih doživetjih in daljnih krajih. Naravno je, da so ljudje radi kupovali humoriste, pri čemer je imel prvenstvo — kar ie skoraj že ob sebi umevno — popularni Branislav Nušič. Tudi nekateri pesniki zaznamujejo uspeh, a le nekateri. Tako se je razprodala knjiga po večini nacionalističnih sonetov krepkega, med vojno umrlega pesnika Milutina Bojiča, takisto še nedavno izišla zbirka simpatične pesnice De-sanke Maksimovič »Zeleni vitez«. Snobisti-čen del občinstva je segal po pesmih Rade Drainca. Člankar omenjenega dnevnika utemeljuje to takole: »V njih je občinstvo na-§ln neko vrsto lirskega opija, ki ga jemlje tudi čez mero, brez doziranja. Drainca Sita s strastjo.« Mnogo so se prodajah tudi prevodi it tujih slovstev, med njimi zlasti izdaje znane založbe »Nolitc. Najbolj so šle v.denar izdaje »Srpske književne zadruge«, ki se odlikuje po motni trpežni vezavi m ki jim je treba skoraj brez izjeme priznati lepo literarno vrednost. Zabeležbe vredni so sklepi, ki jih izvaja pisec zgoraj navedenega članka iz izkušenj prvega knjižnega sejma v Beogradu. Knjiga ni v krizi, treba je le najti praktična pota od založnika do čitatelja, prirejati razstave, sejme, dajati popuste, obroke itd. ter skrbeti za nizko ceno knjige, ki jo — to bi pristavili rtu" — utegne poplačati večja razširjenost, višja naklada. Okus občinstva je srednji, v splošnem meščansko vzgojen in uglajen; ta okus je treba poglabljati in ga obračati k drugemu dnu interesov, ali pa ga vzdrževati z raznimi mamili sedanje barve. Vsekakor pa je treba skrbeti, da se bo knjiga širila med ljudstvom, knjižni sejem se je obnese!, torej kaže, da se ta oblika širjenja knjige stalno upelje. Pisec predlaga. da naj bi v Beogradu prirejali take sejme dvakrat na leto. Kriza varšavske Velik« opere. Repre« zentativno poljsko operno gledališče v Varšavi je zašlo v težko krizo, ki je posta« la eno najbolj perečih vprašanj poljskega kulturnega življenja, ki mu tisk posveča veliko pozornost. Sezona se je morala za« ključiti nrej nego prejšnja leta. Opera iz« kazuje 5 milijonov zlotih primanjkljaja. Subvencionirata jo občina in država, ven« dar o4»čina zbog svojih fininčih težkoč ne more prispevati vee kot milijon zlotih. Službeni krogi skušajo pod pritiskom jav« nosti zadevo sanirati. Kriza reprezentativ« ne poljske opere znova pričuje, s kakšni« mi težkočami se morajo boriti opere, ki skušajo biti res na višku. » mogoče ugotoviti. Primerno bi bilo gospo« darje psov izslediti in zahtevati od njih. da povrnejo škodo. Voz pod vlakom Slovenska Bistrica, 9. julija. Nedavnega večera ob 21.30 je hlapec Koražija, usiužben pri poljčanskem župniku g. Cilenišku, hitel v spremstvu dveh delavk s težko naloženim vozom sena pred nevihto iz Brežnice proti Poljčanam. Na železniškem prelazu med Slovensko Bistrico in Poljčanami je bila desna zapornica odprta. Zato ie voznik brez pomisleka zavozil na tir. V tem trenutku sta se obe zatvornici povesili, voz in spremljevalci pa so tičali na tiru, po katerem se ie izza ovinka bližal mariborski osebni vlak št. 526. Spremljevalci so obupno klicali in na srečo jih je zapazi] bližnji čuvaj Kvas, ki je takoj prihitel na pomoč. Zatvornic ni bilo mogoče odpreti in ker niso imeli s seboj luči, tudi vlaka niso mogli ustaviti. V največji naglici so izpregli živino, ki so jo s tveganjem lastnega življenja mukoma potegnili s tira. V tem trenutku je vlak že z vso silo treščil ob voz in ga popolnoma razbil. Proga je bila seveda trenutno zaježena in se je vlak moral ustaviti dotlej, da so tir izčistili. Tračnice niso bile poškodovane, pač pa stroj in službeni voz. Vlak je po 15 minutni zakesnitvi nadaljeval vožnjo proti Mariboru. Nezgoda, ki bi lahko imela usodne posledice, je nastala zategadelj, ker je hlapec preslišal znake čuvaja, ki je spuščal zatvornice. Vlomilska in tatinska sodrga Ljubljana, 9. julija. V mesto se je v poslednjem času prikla« tijp zopet več raznih drznih tatov, ki opre« zujejo za vsako priliko, ki bi se jo dalo izkoristiti v tatinske svrhe. Na deželi to« žijo ljudje o pomanjkljivi javni varnosti, znak, da se potepa i tam zunaj nebroj vlo« milskih in tatinskih elementov, ki vdirajo v hiše, zlasti kadar so ljudje zaposleni zu« naj na polju, vendar preostane še. veliko tipov, ki se raje zadržujejo v mestih in »poslujejo« tu skoro še bolj nemoteno ka« kor zunaj. Med tatovi je tudi veliko žensk, ki, če ne kradejo same, hodijo na izvide, da nato informirajo svoje moške tovariše o tem, kje bi bil tatinski posel najhvalež« tiejši. V toplih dnevih se je naselilo nekaj ta« kih sumljivih žensk, o katerih je znano, da se pečajo s prostitucijo, po strani pa tudi s tatvinami, v šišenskem gozdu in v Uožni« ku, kjer tudi prenočujejo. Policija ki ve da se te ženske družijo z ljubljanskimi po« klicnimi tatovi jih pridno zasleduje, ven« dar je navihanke težko izslediti. Včeraj po« noči je čuvaj opazil pohajati na trgu sum« Ijiv parček, ki je dalje časa kolovrati!' Dobiva se v vseh boljših trgovinah. okrog raznih stojnic, naposled pa se izgu« bil po ovinkih nekam proti stolnici. Zjutraj je branjevka Kati Knavsova opazila, da je nekdo vlomil tekom noči v njen zakljenje* ni leseni zaboj in ji ukradel par copat ter par opank. Tat je potrgal ključavnice, bil pa je bržkone prepoden, kajti gotovo bi v drugem primeru odnesel še več parov čev* Ijev. ki so se nahajali v zaboju. Svoje žrtve poiščejo tatovi tudi v kopali« ščih. Trgovski pomočnik Ladislav Rodman se je kopal predvčerajšnjim v kopališču v Koleziji. Med tem ko je bil sam v vodi, se je splazil v njegovo kabino neznan dol* goprstnik ter mu ukradel iz hlačnega žepa srebrno uro. Prebrskal mu je tudi listnico in se polastil 4 kovačev, dočim je razne dokumente pustil nedotaknjene. Na klavnici so bile te dni ponoči izvr« šene večje tatvine mesa. Mesarju Matevžu Krušiču iz Zelene jame je nekdo ukradel izpred hladilnice celega zaklanega teleta r vrednosti 1500 Din. Še huje pa je oškodo* van mesar Ivan Škofic iz Kolizeja. Ta je spravil v taisti prostor dobrega pol vola. Prišel pa je drzen tat, ki mu je odnesel vse meso v vrednosti 2370 Din. Škofic tat« vine ni takoj prijavil, meneč, da bo sto« rilec prinesel meso nazaj. Seveda pa se je zmotil in se je končno moral obrniti za po« moč na policijo. Pri boleznih žolča in jeter, žolčnih kamnih, zlatici uravna naravna »Franz Josefova« grenčica prebavo na naravnost popoln način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje s »Franz Josefovo« vodo posebno dobro, če jo, mešano s toplo vodo, izpijemo zjutraj na tešč želodec. »Franz Jožefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Motociklistične dirke na Gorjancih I. Motokolesarska Ilirija je priredila v nedeljo medklub-ske motorne dirke na 12'300 km dolgi progi od Novega mesta do vrha Gorjancev. Tekme, katero je vodil gosp. Edo Funk, predsednik Motosaveza kraljevine Jugoslavije, se je poleg članov domač, klubov udeležilo tudi precej Zagrebčanov, ki so bili tudi med publiko številno zastopani. Tekmovalna proga je bila izrazito gorskega značaja a števil, ostrimi ovinki in je bila posebno pred ciljem za dirkače trd, oreh. Ob vsej progi se je zbralo veliko gledalcev, orožniki in gasilci so pa vzdrževali najvzor-nejši red tako, da ni bilo prav nika-kih nezgod. Na ci-'iu je pa bil pravcati Semering. Na položnih goličavah je parkiralo mnogo avtomobilov, avtobusov in motornih koles, ki so se po zaključku tekmovanj vračali v dolgi koloni po serpentinah proti Novemu mestu, kjer je bila zvečer veselična prireditev z razdelitvijo nagrad, želeti bi- bilo, da bi se ta proga obdržala za slična tekmovanja, ker je njena oddaljenost od Ljubljane kot od Zagreba približno ista. SLIKE: 1. V zadnjem ovinku: Zgoraj Sarutančeč (I. Hrv. motoklub) na Moto« sacoche 500 cm3, v času 12:58 prvi v svoji kategoriji. Spodaj: Žiška Janez (Motokhib Ilirija) ha Arielu 250 cm3 vozi iz zadnjega ovinka v cilj. S časom 11:52 doseže najboljši čas dneva. 2. Zmagovalci od leve na desno na svojih motorjih: Kušar Nejko» zmagovalec v kategoriji s prikolicami, šiška Janes, Zalaznik Ivan, drugi y kategorij do 350 cm3. ■ mi VJUTROk 31 15i 4 Četrtek, 10. VII. 1930 &avna xahvala. Podpisana MARJETA OTRIN, vdova po ANDREJU OTRINTJ, mesarju v Zgornji Šiški štev. 82, se s tem javno zahvaljujem Zavarovalnici »TRIGLAV«, ki mi je izplačala odškodnino v znesku 10.000 dinarjev, idasi po pogojih »Jutrovega« zavarovanja obveza za zavod ni nastala, ker točen vzrok smrti ni bil ugotovljen. Ravno tako se zahvaljujem konzorciju »JUTRA«, da je uvedlo to zavarovanje, katerega uspeh mi je v težkih razmerah velika pomoč. Ljubljana, dne 9. julija 19,30. Marjeta Otrin. Domače vesti Posebna priloga današnjemu „Jutru" Današnji številki je priloženo vsebinsko kazalo sedme knjige_ edine slovenske ilustrovane revije »Življenje in svet« za vse one, ki še niso naročeni nanjo, da vidijo, kaj nudi revija svojim naročnikom za malekostno naročnino. Citatelji naj prilogo izločijo iz lista, preganejo na četrtinsko obliko in urede po straneh tako, da bo prva stran kazala naslovno stran pravkar izišle številke. Naročniki »Jutra«, ki so že naročeni na revijo, naj blagovolijo izročiti prilogo svojim prijateljem in znancem, da se seznanijo z njeno vsebino. * Osebna vest. K glavni carinarnici v Gornji Radgoni je premeščen začasno kot vodja carinskega oddelka Gederovci g. Adolf Rijavec, carinski uradnik iz Maribora, ker ie dosedanji vodja g. Vladimir Ta-dejevič pozvan na dvomesečno orožno vajo. * Poziv jugoslovenske filozofke v inozemstvo. Nizozemska univerza v Haagu je pozvala našo pisateljico filozofskih razprav dr. Ksenijo Atanasijevičevo, naj bi zavzela na omenjeni univerzi kateder čiste filozofije. * Kongres Udruženja jugoslovenskih železničarjev in brodarjev. V dneh 12. in 13. t m. bo v Sarajevu redni kongres splošne strokovne železničarske organizacije Udru ženja jugoslovenskih narodnih železničarjev in brodarjev. Kongresu bodo prisostvovali delegati iz vse države. Na kongresu se bodo obravnavala aktalna vprašanja glede razvoja in napredka organzacije ter vsa stanovska vprašanja vseh kategorij. Delegati oblastnega odbora in podružnic UJNŽJ3, Ljubljana, bodo odpotovali v petek 11. t. m. dopoldne z brzovlakom 1 in iz Maribora z vlakom 515. Odhod posebnega vlaka iz Zagreba po 13. uri. * Slabe ceste ovirajo tujski promet. Z Gorenjskega nam pišejo: V zadnjih letih se je tujski promet pri nas precej dobro razvijal. Posebno v radovljiški okraj so letoviščarji radi zahajali. Poleg glavnih letoviških centrov Bleda, Bohinja in Kranjske gore so letoviščarji posečali tudi manjše kraje, kjer so bili vsaj preko počitnic nekoliko oddaljeni od vsakdanjega ropota in vrišča. Tujski promet ie obetal našim krajem lepe dohodke. Letos pa se opaža, da tujski promet nekoliko popušča. Velik povod temu so gotovo naše zelo slabe ceste. Neprijetne so za pešce, ker se praše, da je popotnik bel kakor mlinar, če hodi po taki cesti le nekaj minut popolnoma neuporabljive pa so za avtomobile. Vzemimo za primer druga leta od tujcev precej frekventirano cesto Radovljica- Kamna gorica-Podnart. Ta cesta, ki jo večkrat pasirajo dvorni avtomobili in je pokrajinsko ena najlepših v Sloveniji, se nahaja v takem stanju, da je sploh ne bo mogoče več poraviti, če bo šlo tako dalje. Iz ceste štrlijo skale, ki so bile od časa, ko je bila cesta zgrajena, do letos pokrite. Sedaj pa je razrit ves gramoz in cesta kaže gola rebra. Za motorna kolesa je ta cesta smrtnonevarna. Zaradi skrajno zanemarjenih stranskih, a vendar zelo važnih cest, je bila ustmena pritožba že izražena pri oddelkn za vzdrževanje cest. Če bo šlo tako naprej, si bomo morali za promet nabaviti mule in bosanske konjičke. * Natečaj za osnutke pohištva za letoviške sobe in restavracije. V svrho pospeševanja tujskega prometa zlasti v pogledu udobnega bivanja tujcev in letoviščarjev v naših krajih ie uprava Dravske banovine razpisala natečaj za načrte pohištva: 1.) za letoviške sobe v hotelih, gostilnah ali zasebnih stanovanjih, in sicer tri tipe: pre- Vremensko poročilo meteorološkega zavoda v Ljubljani Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperaturo, 4. relativno vlago v %, 5. smer in brzino vetra, 6. oblačnost 1—10. 7. padavine v mm. 8. vrsta padavin. 9. julija 1930. Ljubljana: 7: 763.3; 17; 88; S2; 10; dež; 34.1 Maribor: 7; 763.4; 15; 85; SSE2; 10; dež; 23, M os t ar: 7; 758.8; 26; 75; N2: 4; —; —. Zagreb: 7: 764.2; 15; 85; NE4: 10; dež; 9. Beograd: 7; 762.2; 19; 55; —; 10; —; —. Sarajevo: 7; 760.3; 17; 85; —; 10; —; —. Skoplje: 7: 761.1; 21; 65; —; 8; —; —. Kumbor: 7: 758.2; 36; 85; —; 7; —; —. Split: 7; 758.8; 26; 65; ENE2; 3; —; —. Vis: 7; 758.6; 22; 65; N4; 3; —; —. Solnce vzhaja ob 4.22; zahaja ob 19.48; luna vzhaja ob 30.28, zahaja ob 3.4. — Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 18.6; najnižja 16.8. Najnižja temperatura: v Mariboru 15; v Mostaru 23; v Zagrebu 15; v Beogradu 18; v Sarajevu 15; v Skop« lju 16; v Splitu 23. proste in cenene, boljše in udobnejše ter zelo udobne; 2.) za opremo jedilnic v boljših gostilnah, kjer se prehranjujejo tujci in letoviščarji. Najboljši osnutki dobe nagrade, in sicer 3000, 2000 in 1000 Din. Poleg tega se bo skrbelo, da osnutke odkupijo dobre mizarske firme, ki bodo izdelovale pohištvo. Pri podeljevanju novih gostilniških koncesij se bo gledalo, da se sobe in jedilnice opremijo s takim pohištvom. Rok za vložitev načrtov je do 15. septembra t. I. pri banski upravi. Pri tem natečaju tekmuje lahko vsakdo, tudi mizarji; poslednji tudi lahko z izdelanim pohištvom, ki ga bodo eventualno razstavili na jesenskem velesejmu v Ljubljani. * Natečaj za inženjerje. Zadruga za iz-sušenje jugovzhodnega Srema v Zemunu potrebuje sekcijskega inženjerja s sedežem v Zemunu, ki je absolviral hidrotehnični gradbeni ali kulturno-tehniški oddelek visoke šole. Biti mora državljan kraljevine Jugoslavije ter usposobljen za delo na terenu. Ob 4., pol 8. in 9. zvečer ZLOBA Drama po igrokazu »Licemerec« Premiera! Znižane cene! KINO IDEAL * Vojna mornarica postavi spomenik na otoku Vidu. Križarka »Dalmacija«, na kateri bodo vkrcani gojenci 2. razreda pomorske akademije, se bo podala meseca septembra na križarenje do Egipta in Sirije Početek tega križarjenja bo spojen s svečanostjo na grškem otoku Vidu, kjer postavi naša mornarica spomenik našim tamkaj umrlim borcem. Za pokritje stroškov za spomenik so naši pomorski oficirji zbrali potrebno vsoto. Na križarenju poseti »Dalmacija« Aleksandrijo, Jafo, Beirut in Smirno. Pri povratku v Boko Kotorsko bo »Dalmacija« pristala. tudi v Kaneji na otoku Kreti. To potovanje ne bo imelo oficl-jelnega značaja; trajalo bo mesec dni. * Moskovski hudožestvenl teater je v dneh 5. in 6. t m. priredil dve odlično uspeli predstavi na vrtni terasi hotela »Terapija« v Crik ženici. Nad 400 gledalcev se je poslužilo prilike, da si privošči ta prvovrstni umetniški užitek. Kakor javljajo iz Crikvenice, bo odšla vsa skupina po kratkem bivanju v Beogradu na trimesečno turnejo v Južno Ameriko. * Prihod ameriških izletnikov. Včeraj zjutraj je prispela z brzovlakom preko Jesenic skupina 78 ameriških izletnikov na počitnice v staro domovino, od katerih je 42 izstopilo v Ljubljani, drugi pa so z istim vlakom nadaljevali potovanje proti Zagrebu in Beogradu. Izletniki so potovali iz Newyorka do Le Havre z znamenitim luksuznim parnikom »Pariš« last francoske paroplovne družbe Cie. Gle. Transatlanti-que, katerega se izletniki z veseljem poslužujejo, posebno zaradi tega, ker nudi parnik potnikom III. razreda vso udobnost. V Parizu so bili potniki pogoščeni. Vodstvo paroplovne družbe jim je priredilo zabavno vožnjo v avtomobilih po najzamenitej-ših delih francoske prestolice ter preskrbelo tudi direktne vagone do Ljubljane in naprej. Potniki so potovali pod vodstvom rojaka g. Voleka upravitelja depart. III. razreda francoske črte v Newyorku. Pozdravljamo rojake na rodnih tleh in jim želimo popoln oddih in vsestransko zadovoljstvo. + Smrtna kosa. Umrla je ga. Katarina M a 11 n e r j e v a, vdova vladnega svetnika, stara 77 let in so jo včeraj položili k večnemu počitku na pokopališču Sv. Petra pri Gradcu. — Na Bledu pa je preminul g. Matevž U1 č a r, gostilničar in lesni trgovec. Danes ob 16. ga bodo pokopali na farnem pokopališču na Bledu. Pokojnikoma blag spomin, rodbinam iskreno sožalje! * Jadranska straža pokloni zastavo naši podmornici. V Makarski pri Splitu bo prihodnjo nedeljo na svečan način blagoslovljena zastava, ki jo Jadranska straža pokloni naši novi podmornici »Osvetniku«. Svečanemu činu bodo prisostvovali eska-dra vojne mornarice, oddelek vojske, hi-droavijoni in zastopniki raznih športnih organizacij. Iz Beograda bo vozil v petek poseben vlak z znatno znižanimi voznimi cenami do Splita. * Ogromen kamen za Meštrovlčev mavzolej. Te dni je v splitsko pristanišče prispel z ladjo ogromen kamen, izsekan v kamenolomu Splitske klesarske zajednice v Segetu, iz katerega bo kipar Meštrovid izklesal Krista za svoj mavzolej, ki ga bo zgradil v svoji rojstni vasi Otovicah pri Drnišu. Kamen je tri metre in 70 visok ter dva in pol metra širok. Z železnico bo prepeljan preko Drniša v Otavice. * Sokolska loterija. Dne 10. junija se je vršila v Beogradu I. sokolska loterija, katere čisti dobiček je namenjen za .zgradbo Sokolskega doma v Beogradu. Odbor za gradbo sokolskega doma v Beogradu poziva vse prizadete, ki doslej še niso poslali končnih obračunov za prodane sokolske srečke, da to čim prej store brez nadaljnjih opominov. Oficijelna lista dobitkov se bo razposlala vsem na zahtevo brezplačno. Beograd, Krunska 22. * Huda nesreča v železniški službi. Pri izvrševanju svoje dolžnosti se je v ponedeljek na kolodvoru v Karlovcu ponesrečil železniški nameščenec Milan Kohn. Ob priliki pregledovanja kompozicij vlaka ni opazil, da se z nasprotne strani približuje drugi vlak, ki ga je zgrabil in pritisnil tako, da mu je bila desna noga popolnoma zdrobljena in so jo morali amputirati. Kohn je bil sicer tudi na prsih in na glavi nevarno poškodovan. * Grozna tragedija starke se je pripetila v Ilici v Zagrebu. Tovorni vlak je pripeljal v tamkajšnjo pivovarno več vagonov blaga. V trenutku, ko je lokomotiva privozila v ograjeni prostor pivovarne, je prišla pod lokomotivo neznana stara žena. Vla-kovodja je skušal naglo ustaviti vlak, a bilo je že prepozno. Pri kolesi lokomotive sta povozili nesrečno ženo in ji odrezali desno nogo in roko ter zdrobili tudi levo nogo. Pozvana je bila takoj reševalna postaja, ki je nezavestno ženo prepeljala v bolnico usmiljenih sester, kjer je izdihnila na operacijski mizi. Identiteta nesrečne žene se še ni mogla ugotoviti. * Eksplodiral šrapnel, ki so ga rabili za obteževanje aktov. V Baski Palanki se je v torek popoldne v poslopju tamkajšnjega sreskega načelstva pripetila huda nesreča. V pisarni, v kateri sta se nahajala uradnik Petar Josimovič in stražnik Gjuro Topalo-vič je eksplodiral star šrapnel, ki so ga v pisarni uporabljali za obteževanje aktov. Zaradi eksplozije je bil stražnik hudo poškodovan na glavi in prsih, dočim je bii uradnik le lahko ranjen. Eksplozija je bila tako močna, da so popokale vse šipe na oknih uradnega poslopja. Šrapnel je bil v pisarni že od leta 1918. Kako je prišlo do eksplozije, ni znano. iTO — zobna pasta najboljša ! * Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in škrobljeno perilo v —"«pšo izvršitev. * Opozorilo! V nedeljskem oglasu firme Jugoslavensko Sparklet poduzeče, d. d., Zagreb (Martideva 31) je bilo napačno tiskano, da se Nabavljalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji, r. z. z o. z., nahaja na Vodnikovem trgu 5, kar ni prav, ker ie to naslov firme Julio Meinl, d. d., ki tudi prodaja sifonske steklenice »Sparklet«. Iz Ljubljane u— Seja občinske uprave ljubljanske. Za petek, 11. t. m. je sklicana redna javua seja občinske uprave ljubljanske z začetkom ob 17. Na dnevnem redu bodo med drugimi poročila o razširjenju mestne ubož niče, o zgradbi mrtvašnice in mrtvaške veže na pokopališču pri Sv. Križu, o predlogu uršulinskega samostana glede nove ceste ob samostanskem vrtu ter poročilo elektrifikacijskega odseka. Končno tajna seja. u— Zamena vojašnic v Ljubljani med mestno občino in vojaško upravo. Na podlagi dogovorov in sporazuma med ljubljansko mestno občino in komando dravske divizijske oblasti, ki sta jih vodila in uspešno zaključila župan g. dr. Puc in di-vizijski general g. Sava Tripkovic, je na predlog komandanta dravske divizijske oblasti predsednik ministrskega sveta v sporazumu s finančnim ministrom rešil, da vojaško oblastvo odstopi v last mestni občini ljubljanski staro šentpetersko vojašnico in pa jahalnico pri bivši Nušakovi vojašnici v Trnovem s pripadajočima zemljiščem. Vojaško oblastvo pa bo dobilo v zameno za omenjeni poslopji od mestne občine sedanji mestni vojašnici z vsemi pripadajočimi poslopji in zemljišči, in sicer vojašnico kralja Aleksandra I. na Dunajski cesti in vojašnico vojvode Mišida v Metelkovi ulici. Zamena vojašnic bo izvršena že v naslednjih dneh. u— Ita Rina v filmu obešenčeve Tonke. V torek zvečer: premijera v Elitnem kinu Matici. Ob 21. po kratkem neurju še vedno gost naliv. Vendar točno ob uri do zadnjih zasilnih stolčkov zasedena vsa dvorana. V foajeju pa še mnogo, mnogo gosposke publike. 2al — ponovna uslužna pojasnila izza blagajniškega okenca — že opoldne je bilo vse razprodano... Tako torej, najočitnejši dokaz, da je Ita Rina strla tudi ljubljanski oreh in da se naposled pričenja tudi Ljubljana »zanimati« zanjo. Ne, ne »zanimati« — to se je že dovolj. Ceniti pričenja njeno lepo in uspešno udejstvovanje pri filmu, h kateremu si je sama priborila pot. Sama. Iz Ljubljane v Berlin, v Prago, v Evropo, v svet. Sodite vsebino njenega filma, po svojem preudarku, — njene sijajne glume ni moči podcenjevati. Nič začetniškega. Ita Rina na platnu ni samo lepa, še lepša kakor v resnici, — je umetnica. Opazujte njene mirne kretnje, izražanje, mimiko, sij njenih oči. Taka bi lahko nastopila tudi v ruskem filmu. In to je mnogo. Film sam je težak, dušeč, ne v vsem izven območja stroge kritike. Toda o močnem umetniškem doživljanju in podajanju Ite Rine niti skeptik ne more več dvomiti. Mlada umetnica bo še marsikaj ustvarila. Le potrpimo! Publika sledi filmu z vso pozornostjo. Dvorana je vedno polna, ventilacija je dobro urejena, predvsem pa že tisti fletkani uvod s posnetki iz življenja otrok in živalic ustvari sila prijetno razpoloženje. —n. PEGE odpravi hitro in brez sledu ..CREME ORIZOL" Dobiva se v lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Depot: Gosmochemia, Zagreb. Smiftiklasova 23. Telefon 49—99 u— Še malo dežja bi bilo treba. Po torkovi dopoldanski nevihti se je pričelo nebo polagoma zopet jasniti in kmetje so že menili, da bo suša še trajala. Vendar se je* zvečer nebo zopet pooblačilo in kmalu se je vlil dež, ki je z malimi presledki pa- dal vso noč. V teku novi se je parkrat pošteno usulo ter je pihala vmes tudi huda burja. Deževalo je močno še včeraj okrog 9., nakar se je zopet zjasnilo. Dasi je zemlja že precej premočena vendar še ne dovolj. u— Pozor na priobčevanje vojnega razporeda, ki se prične danes v četrtek v mestnem vojaškem uradu na Ambroževem trgu 7-1, soba 4. Podrobnosti so razvidne iz razglasa, ki je nabit po mestu. u— 50 letnica mature na ljubljanski realki. Prejeli smo: Podpisani predlaga praznovanje 50 letnice mature na ljubljanski realki (tudi gimnaziji) v soboto 30. avgusta v posebni sobi gostilne Činkole ob 20. Kdor se namerava sestanka udeležiti, naj prijavi svoj pristanek na naslov proponenta: inž. Guzelj, Ljubljana, Sv. Jerneja cesta 5, telefon 3252. u— Blagajna dravske finančne direkcije bo zaradi snaženia prostorov v soboto 12. t m. za stranke zaprta. u— Prostovoljno gasilno društvo v Sp. Šiški priredi v nedeljo 13. t. m. ob pol 3. popoldne pred Gasilnim domom blagoslovitev nove motorne brizgalne in avtomobila za moštvo. Po blagoslovitvi bo velika vrtna veselica z bogatim srečolovom pri g. Petru Stepiču. Okoliška društva in društvu naklonjeno občinstvo vabimo k obilnemu posetu. u— Mlekarsko društvo bo imelo redni letni občni zbor v nedeljo 13. t. m. v gostilni pri Mraku v Ljubljani, Rimska cesta Na zbor se vabijo vsi mlekarski produ-centi. u— Divjanje strele. Med hudo nevihto, ki je divjala predsnočnjim zlasti nad Šte-panjo vasjo, je udarjala tudi strela. Okrog 9. je udarila pred Kregarjevo gostilno, kjer je vedril mesar Novljan z vozom in konji. Novljan, ki ga je sedečega na vozu puh strele vrgel z voza, je nezavesten obležal na tleh. Omamljenec, ki so ga prenesli v gostilno, se ni zavedel skoro pol ure. Pozneje se je izkazalo, da ni dobil hujših poškodb in je naposled lahko sam odšel domov. Malo prej je udarila strela tudi v Gasilni dom, kjer je na stolpu pospravljal posestnikov sin Janez Bajda cevi. Strela ie Bajdo omamila in ga vrgla z 8 m visokega stolpa na tla. Bajdo, ki je bil v glavnem zaradi padca precej poškodovan, so prepeljali zvečer v splošno bolnico. Strela je udarila med nevihto še pred hišo pri Bajdovcu, kjer je preklala prag in švignila nato v zemljo. u— Poskusen samomor s špiritom. V hiši št. 3„ na Jurčičevem trgu se je zastrupila 28 letna brezposelna služkinja Marija K. Ženska je v samomorilnem namenu izpila večjo količino gorilnega špirita in so jo spravili v bolnico pppolnoma nezavestno. u— Kopališče v hotelu »Slon« ostane zaradi snaženja od 14. do 31. t. m. zaprto. Rezanje kurjih očes se vrši nadalje vsak dan kakor običajno dosedaj. u— Izgubila se je od Medvedove ulice do gorenjskega kolodvora zlata verižica z medaljonom. Najditelj naj jo odda proti nagradi v upravi »Jutra« ali na policiji. u— Nahrbtnik je bil pomotoma zamenjan v skladišču pri Figovcu. Prizadeti se naproša, da ga odda proti dobri nagradi v skladišču. Iz Maribora a— Pridite k sprejemu češkoslovaških Sokolov. Opozarjamo še enkrat, da se vozijo danes 10. t. m. skozi Maribor v dveh posebnih vlakih češkoslovaški Sokoli, ki so bivali na morju. Prvi vlak pripelje v Maribor ob 10.56, drugi pa ob 12.02. Oba vlaka bosta imela v Mariboru okrog 20 minut postanka. Kdor količkaj utegne, naj pride na kolodvor, da jih pozdravimo. a— Praški dijaki na potu skozi Maribor. Včeraj se je pripeljalo s praškim brzovlakom 32 češkoslovaških dijakov iz Prage pod vodstvom prof. Oupickega, ki potujejo na letovanje na Hvar, kjer bodo letovali skupno z našimi dijaki. To je prvi poskus izmenjave dijakov med Češkoslovaško in Jugoslavijo, zakar je dala inicijativo Jugo-slovensko-češkoslovaška liga na svojem kongresu v Sarajevu! Včeraj se je odpeljala tudi večja skupina jugoslovenskih dijakov iz Sarajeva v Prago, kjer ostanejo mesec dni na počitnicah. Prvotno se je nameravalo naše dijake poslati na deželo, vendar so dijaki izrazili željo, da bi ostali v Pragi, kjer bodo najlažje spoznavali češko kulturo in češki narod. Izmenjava se bo nadaljevala ter bodo prišli sedaj na vrsto dijaki iz Beograda, potem iz Zagreba in Ljubljane. Našim in čsl. dijakom je dovolilo ministrstvo polovično vožnjo na br-zovlakih. Zato češkoslovaški dijaki niso prenočevali v Mariboru, kakor je bilo prvotno nameravano, marveč so takoj nadaljevali vožnjo v Split. Na Hvaru bodo ostali mesec dni. Ekspedicijo spremljata tudi dva jugoslovenska dijaka iz Prage. Na kolodvoru v Mariboru so praške dijake pozdravili odborniki mariborske JČ lige ter ostali z njimi pri skupnem kosilu, ki jim je bilo servirano v kolodvorski restavraciji. a— Zastopniki pridobitnih krogov v Mariboru so imeli v torek zvečer v hotelu »Orel« sestanek, na katerem so razpravljali o težki gospodarski depresiji, ki najbolj tlači zlasti pridobitne sloje. Izrekli so se soglasno tudi proti nameravani uvedbi užitninskega davka v Mariboru potom mitnic in je bilo sklenjeno, da se skliče v mesecu avgustu javno zborovanje vseh pridobitnih slojev. a— Iz gostilničarske organizacije. Iz načelstva Zadruge gostilničarjev in kavar-narjev v Mariboru je izstopil hotelir g. Andrej Oset. a— Moški zbor mariborske >Drave« odpotuje jutri, v petek v Sarajevo, kjer bo sodeloval na tamkajšnjem koncertu, ki se bo vršil povodom kongresa narodnih železničarjev dne 12. in 13. julija. Zbor bo izvajal same slovenske narodne in umetne pesmi in smo prepričani, da bo vzbudii pri njiših južnih bratih veliko zanimanje. a— Mariborski tovarnar na parnlku »Karagjorgje«. Doznali smo, da se je vozil iz Dubrovnika proti Sušaku s ponesreče- nim parnikom »Karagjorgje« znani mariborski tovarnar g. Jos. Hutter z ženo in 3 otroci. Vsi so na srečo odnesli samo nekoliko strahu in se srečno vrnili v Maribor. a— Obrtno gibanje. Tekom meseca junija je bilo v Mariboru na novo izdanih 16, izbrisanih pa 6 obrtnih pravic. a_ Smrtna kosa. V torek popoldne je umrla v splošni bolnici 62 letna železničar-jeva žena Marija Obman, na Koroški cesti pa 82 letna zasebnica Ana Hansche. a— Smrtna kosa. Včeraj zjutraj je umrla v Rušah gospa Frančiška Ulaga, soproga delovodje v tovarni za dušik. a_ Samomor 12 letnega dečka. V Nad- bišecu pri Sv. Barbari v Slov. goricah se je obesil komaj 12 letni Janezek Kronfo-gel. Malo čudno se sliši, a je vendar resnično. In kaj je pognalo otroka v smrt. Mati je nebogljenca nekoliko oštela, kar ga je tako razkačilo, da ie odšel v hlev in si tamkaj zadrgnil vrv okrog vratu. Ko je šla mati čez 5 minut v hlev po krmo za živino, je našla tamkaj svojega sina-edinca že mrtvega. O kakem zločinu ni govora, ker ie bil otrok edini sin dobro situiranih starišev. a_ Tihotapljen saharin. V torek zjutraj so organi policije na kolodvoru zalotili Olgo F. ko se je hotela odpeljati proti Pra-gerskem. Našli so pri njej 6 kg saharina. Pravila je, da ga je dobila od neke neznane ženske, da ga zapelje na Pragersko. Tihotapstvo jo bo drago stalo. a— Če človek da listnico hranit drugemu... Pekovski mojster Anton Lovrenčič od Sv. Križa nad Mariborom je v torek zvečer bil v veseli družbi pri »Zlatem konju«. Vendar se mu vsa družba ni zdela poštena, zato je svojo denarnico z 800 Din zaupal Antonu Gozdniku iz Brestrnice, ker se je bal, da mu jo vzamejo ali pa da ga bodo silili plačati »ceho«. Ko pa je hotel oditi, je zahteval od Gozdnika listnico nazaj. Ta pa je izjavil, da je nima več, ampak jo je dal trg. potniku W. Poklicani varnostni organ je odvedel vse na policijo. Tam je W. izjavil, da mu je Gozdnik listnico s 700 Din pač pokazal, ne pa tudi dal. Ker pa so pri Gozdniku našli 120 Din in pri brezposelnem gozdarju Ivanu Schdn-bacherju iz Krčevine 130 Din, za katere nobeden ni vedel povedati, odkod jih ima, so Gozdnika in Schonbacherja obdržali v zaporih do končane preiskave. Ker je eden sopivcev zbežal in ga niso mogli izslediti, obstoja sum, da sta Gozdnik in Schonba-cher denar med sebe in druge razdelila. Preiskava se nadaljuje. Iz Celja e— Pregled motornih vozil, ki služijo javnemu prometu (avtotaksi in avtobusi), o katerem smo že ponovno poročali, se bo vršil definitivno za celjski okraj v četrtek 17. t. m. z začetkom ob 8. zjutraj pred mestno garažo na Spodnjem Lanovžu pri Celju. e— Smrtna kosa. V celjski javni bolnici je umrla za škrlatinko 8-letna Angela Slejkova hčerka malega posestnika s Tr-novca, občina Sv. Jurij ob južni železnici. V Celju je umrl na Kralja Petra cesti 4 38 letni vojni invalid Josip Aškerc. e_ Nezgode. V Hrušoviu, občina Presečno, je padel s kozolca 8 letni posestnikov sin Anton Senica tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo nad kolenom — S češnje je padel 42 letni grobar na celjskem bolniškem pokopališču Alojzij Farčnik in se občutno potolkel. — V domačem stanovanju je spodrsnilo v sobi 10 letni Mileni Boletovi, hčerki šolskega upravitelja na Ponikvi ob južni železnici. Dekletce je padlo tako nesrečno, da si je zlomilo desno roko v ramenu. — V celjski bolnici, kamor so bili prepeljani vsi omenjeni ponesrečenci, je morala poiskati potrebno pomoč tudi 10 letna Pavla Aužnerjeva, po-sestnikova hčerka iz Žepine, občina Škofja vas pri Celju. Pri obiranju lipovega cvetja je padla z drevesa in si zlomila levo roko v nadlehti. e— Tatvina perila. Na Dobrni pri Celju je med drugimi gosti tudi na letovišču učitelj Elija Stojanovič iz Srbobrana pri Novem Sadu. Pred dnevi je pisal domov, naj mu pošljejo večjo množino perila In drugih potrebnih reči. Zaboj z naročenim blagom je prispel čez nekaj dni na celjski kolodvor, kjer ga je Stojanovič v skladišču odprl in dal znositi vsebino na avtomobil, s katerim je nameraval svojo lastnino prepeljati na Dobrno. Ugotovil pa je. da mu je zmanjkalo ali med vožnjo v vlaku ali pa pri prenašanju iz skladišča na avtomobil več kosov perila, in sicer fina moška srajca, ženska spalna srajca, 6 par rov moških in 2 para ženskih nogavic, 25 žepnih robcev, 3 ženske spodnje hlače in namizni prt v skupni vrednosti nad 800 Din. Za tatom poizveduje policija. Iz Škofje Loke šl— Gasilske proslave so se vršile v nedeljo križem škofjeloške okolice. Društvo Preska-Medvode je priredilo običajno vsakoletno zabavo v Svetjah v vseh prostorih gostilne Ivana Bohinca. K prireditvi se je zbralo mnogo ljudstva od blizu in daleč. Poleg domače godbe so zapeli pevci; poskrbljeno pa je bilo tudi za razne tekme, posebno strelske. Cisti dobiček se porabi za prezidavo Gasilnega doma. To nedeljo bo slavilo društvo v Sori svojo 251etnico s sodelovanjem železničarske godbe iz Ljubljane. Po službi božji bodo nagovori in pozdravi,mimohod čet in sprejem gostov, popoldne pa vrtna veselica »Pri Starmanu«. Sorčani si nameravajo z dohodki prireditve nabaviti motorno brizgalno. šl— Akcija za zgradbo novega šolskega poslopja sa deško osnovno in meščansko šalo se prav ugodno razvija. Krajevni šolski odbor zastopnikov Škofje Loke, Stare Loke in Zmiitca je soglasno sklenil", da se grad-ba ne sme še naprej odlašati. Predložene načrte so Člani odbora odobrili in jih predložili v potrditev pristojnim oblastvom v Ljubljano. Čim bodo načrti potrjeni, se bo takoj nato lahko prešlo k najetju posojila in razpisu stavbnih d»»l. Z novim poslopjem, ki bo najimpozantnejša stavba vse okolice, ne bo pridobila Škofja Loka zgolj po zunanjosti, ustreženo bo tudi staršem in mladini, ki bo obiskovala moderno urejene, zračne in svetle prostore. Iz Kranja . ®a«glasiteT vojnega razporeda ca 1. 1930. obveznikom-dajalcem živine in živil bo za občino Kranj v nedeljo 13. t. m. točuo ob 6. zjutraj na okrožnem zbirališču v vasi Primskovo pri gostilničarju Grajgerju. K objavi razporeda morajo priti vsi obvezniki letnikov 1888. do 1898., ki so služili ali odslužili vojaščino ter vsi dajalci živine in živiL Iz Zagorja *— Gasilska slavnost na Lokah. Lani so Ea Lokah pri Zagorju ustanovili prepotreb-no gasilno društvo. V nedeljo so blagoslovili motorno brizgalno in nov voz. Na predvečer so gasilci in pevsko društvo >Loški glas« priredili lepo podoknico kumici go-spej Tončki Kokoletovi. V nedeljo zjutraj je društvo z rudniško godbo pričakovalo došla društva in goste na postaji. Pozdravil jih je načelnik g. Kokole. Pred Grčarjem so se povorki pridružili zagorski gasilci in skupno pod poveljstvom župnega tajnika g. Peterce odkorakali na Loke, kjer se je vršil cficijelni sprejem. Nato je na prostem bral mašo župnik g. Osolnik iz Izlakov. Popoldne se je na vrtu zadružnega doma vršila animirana veselica, pri kateri je sodelovalo domače pevsko društvo in rudniška godba. Iz Trbovelj t— lz Trbovelj je odšel trgovec in go* rtilničar g. Abin Izlaker in se s celo dru« žino preselil na Bled, kjer je kupil tamošnji Sokolski dom in kjer se misli stalno nase« liti. Zvestemu našemu naročniku in njego* vi družini želimo v novem kraju obilo sre* če ter jo priporočamo tamošnjemu občin« stvu. Iz Konjic nj— Sokolsko društvo Konjice priredi 13. t. m. ob 16. na dvorišču Narodnega doma letni javni telovadni nastop vseh oddelkov. Igrala bo sokolska godba iz Maribora, sodeloval pa bo tudi mariborski Radio-Star-kel. nj— Kamnoseška družba Petrovsky in Herbst je načela kamnolom v Loški gori pri Zrečah, kjer namerava v širšem obsegu eksploatirati marmor. Razveseljivo dejstvo je. da se tudi v Dravinjski dolini začne razširjati industrija, saj je doslej bilo jako hudo za zaslužek. nj— Dravinja. Konjice so vedno slovele kot letovišče zaradi krasne lege in očarljive okolice. Tudi Dravinja je bila priljubljena za kopanje. Žal pa moramo ugotoviti malomarnost raznih ljudi, ki onečiščajo Dravinjo z žagovino, da je kopanje nemogoče. Opozarjamo merodajne oblasti, da se onesnaženje prepreči. . nj— Osebna vest ViSji ptsarniSki ofiei-jal g. Ferenc Josip je stopil v pokoj, njegova hčerka gdč. Ljuba pa je napravUa pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani zem-ljeknjižni izpit. Iz Slov. Bistrice sb— Nedeljski promet. V ilustracijo živahnega prometa na države i cesti navajamo nekoiiko številk. Dn^ 6. t. m. j.? od ju tra do večera pasiralo Slov. Bistrico 8 avtobusov, 126 osebnih avtomobilov, 44 motornih koles, 106 kolesarjev, 35 težkih tovornih vozov in 44 lahkih vpreg ter kočij. Skup io j«.- torej v nedeljo Alo skdii metlo 303 vozil sb— Najstarejši slovenjebistriški meščan je u m rl v ponedeljek. Bil je to 921etni gostilničar na Tržaški cesti, g. Ivan Krivec. Blag mu spomin! sb — Poštni urad se je 5. t. m. preselil v prostore novo zgrajene Vezjakove hiše št. 184. S prenosom telefonskih in telegrafskih naprav je bilo tehnično osgbje zaposleno nad 14 dni. Novi prostori bodo gotovo ustrezali svojemu namenu, zlasti, ker so varnejši in ležijo izven glavnega prometa Posebno telefonski obrat se bo lahko vršil brez vsakih moteni. sb— Drzna tatvina. V noči od 6. na 7. t. m. okrog 2. zjutraj se je na Kolodvorski cesti 170 splazil neznan tat skozi odprto pritilično okno v stanovanje lesnega mani-pulanta Nagodeta in ukradel 18.500 Din gotovine. Okradeni Nagode je trdno spal in ga tat, ki je prišel skozi okno očividno bos, ni zbudil. Denar je leŽ3l v hranilni knjižici na nočni omarici. Orožništvo je uvedlo takoj energične poizvedbe, poleg tega je posegel v preiskavo še mariborski detektiv s policijskim psom. Iz Ptuja j— Tvrdka A. Treo in M. Macun, stav« beno podjetje v Ptuju, Ormoška cesta 12, sporoča cenjenim naročnikom da je g. M. Macun s 1. t. m izstopil iz tvrdke kot dru« žabnik. Iz Ljutomera lj— Kres je užgala podružnica CMD na predvečer slovanskih blagovestnikov na proti uvozu nemških in tudi poljskih pra« šičev, > BOBZE 9. julija. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet zopet precej velik in je bila v glavnem potreba v devizi London ter deloma v devizi Bernn. Tečaji deviz so nadalje nekoliko popustili, zlasti Dunaj od 7.9737 na 7.S694, Praga od 167.51 na 167.40 in New-york od 56.33 na 56.315. Na zagrebškem efektnem tržišču se ie Vojna škoda danes trgovala nespremenjeno za aranžma p 433 in za december po 433. V ostalih državnih vrednotah ui bilo prometa. Med bančnimi papirji je prišlo do zaključka v Union banki po 192 — 192.25, v Praštedioni po 905 — 910. v Zemaliski po 133 — 134 in v Poljodelski po 57.5. Med industrijskimi papirji pa je bil promet v Trboveljski po 415 in v Slaveksu po 64. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.695, Berlin 13.445 — 13.475 (13.46). — Bruselj 7.8871, — Budimpešta 9.885. — Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9). — Dunaj 795.44 — 798.44 (796.94). — London 274.14 — 274.94 (274.54). — Newyork 56.315. — Pariz 221.95. — Praga 167.40. — Trst 294.57 296.57 (295.57). Zagreb. Amsterdam 22.695, Dunaj 795.44 do 798.44, Berlin 13.445 - 13.475, Bruselj 787.71, Budimpešta 988.5, Milan 291.388 do 296.388. London 274.14 — 274.SM, Newyork ček 56.215 — 56.415, Pariz 220.95 — 222.95, Praga 167 — 167.80. Curih 1094.4 — 1097.4. Curih. Zagreb 9.125, Pariz 20.255, London 25.05125, Ne\vyork 514.825, Bruselj 71.95, Milan 26.96, Madrid 60.25. Amsterdam 207.05, Berlin 122.79, Dunaj 72.705, Sofija 3.74, Praga 15.27, Varšava 57.75, Budimpešta 90.20, Bukarešta 3.06. Efekti. Ljubljana. 8% Blair 95.5 blago. 7% Blair 84.75, Celjska 160 den.. Ljubljanska kredit. 122 den., Praštediona 905 den., Kreditni zavod 170 den., Vevče 126 den., Ruše 280 do 300, Stavbna 40 denar. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 432.50—433, kasa 432.50 den., za december 432.50—433, investicijsko 86—87, agrarne 53.50 den., 8% Blair 95—95.50, 7% Blair 84.375—85.625, 7% Drž. hip. banka 83.875—84.125, 7% begluška obveznica 75 den.; bančne vrednote: Praštediona 900 —910, Union 192.25—192.50, Jugo 77—78. Narodna 8200 den., Srpska 185—190, Ze- de zabojev. Interesenti naj se zaradi in« formacij obrnejo na zavod za pospeševanje zunanje trgovine pri ministrstvu za trgov i* no in industrijo v Beogradu, ki daje brez* nlačna pojasnila. Tudi vloge so takse pre* ste. Nemčija je lani uvozila iz naše države 3036 ton jabolk ter je bila za Avstrijo naj* večja uvoznica naših jabolk. Ta izvoz pa je mogoče še znatno dvigniti. — Novi transport reparacijskih lokomos tiv. Naše prometno ministrstvo je prejelo od nemške vlade v Berlinu sporočilo, da je bilo te dni na račun reparacijskih dobav za 1. 1930. odpravljeno v našo držalo 6P velikih modernih normalnotirnih ia 15 ozkotirnih tokomotiv in večie število speci jalnih vagonov. = Avstrija proti uvozu svinj iz Nemcu je. Zaradi izvoznih premij, ki bazirajo na sistemu uvoznih potrdil, se je v zadnjem času znatno dvignil izvoz nemških praši--čev v Avstrijo. Nemčija daje izvoznikom svinj potrdila, ki se jih lahko uporabi na* mesto plačila carine pri uvozu svinj. Izvoz* niki prodajo ta potrdila in lahko ceneje nudijo prašiče v inozemstvu. Avstrija bi rada uvedla zakonske ukrepe proti takemu premiranju izvoza, pa tega ne more izvesti, ker je sama uvedla in celo razširila tak si« stem. Da bi dobrla proste roke za akcijo ljanska kreditna 122 den.; industrijske vrednote: Nar. šumska 25 den., Gutmann 165 bi., Slaveks 64—65, Slavonija 200 den.. Drava 210r—280, šečerana 331—340, Brod vagon 115—125, Vevče 126, Dubrovačka 400 bi., Trbovlje 406—414. Beograd. Vojna škoda 440—443 zaklj., investicijsko 89 zaklj., agrarne 55.50—56. 7% Blair 86 zaklj., Narodna 8270 zaklj. Blagovna tržišča LES + Ljubljanska borza (9. t. m.). Tendenca za les nespremenjena. Eksekutivno je bilo prodano 100 m3 hrastovih tramov (rezanih in tesanih, od 25 X 25 cm navzgor, 30 m3 2.65 m, 50 m3 2.80 m in 20 m3 3 m, tolerirajo se 3 grče na vsak m2) prevzem na licu mesta, fco vag. Postojna po 700 Din za m3; nadalje je bilo eksekutivno prodano 50 m3 hrastovih tramov (rezanih in tesanih, I., n.. od 25 X 25 cm navzgor, 15 m3 2.65 m. 25 m3 2.80m in 10 m3 3m) fco vag. Postojna po 1250 Din za m3, nadalje 50m3 trakovih neobrobljenih plohov (monte, od 2 m navzgor, od 16 cm širine navzgor, 40— 100 mm debeline) po 200 Din za m3. 1 vagon orehovih plohov (2 m dolžine, od 14 cm Širine navzgor, 40—100 mm deb., monte) po 500 Din za m3 in 14 m3 hrastovih podnlc (43 mm. 2.65 m dolž., od 19—28 cm širine. L. II.) fco vag. Postojna po 500 Din za m3. — Povpraševanje je za 40 m® bukovih hlo- dov (od 1 m dolž. navzgor, srednja širina od 15 cm navzgor) in za mecesnove plohe (50 in 60 mm, 4 m dolž., 18—40 cm, ostrorobe, paralelne, očeljene, L, n., brez srca). Nudijo pa se hrastove podnice (1—2 vagona, deb. 43 mm, dolž. 2.65), orehovi hlodi (od 60 cm deb. navzgor) in 1 vagon črnega gabra (po lm dolžine, debelina 12—20cm). ŽITO -f- Budimpeštanska terminska borza (9. t. m.) Tendenca mirna; promet živahen. Pšenica: za oktober 18.84 — 18.85; ri: «» oktober 12.19 — 12.20; koruaa: za julij 15.31 — 15.32, za avgust 15.32 — 15.34, tranzitna za julij -13.05 — 13.10, tranzitna za avgust 13.20 — 13.25. '4- Ljubljanska borza (9. t. m.) Tendenca za žito nespremenjeno čvrsta. Zaključenih je bilo 7 vagonov pšenice. Ponujali so pše nieo (slovenEka postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baško. 80 kg po 250 — 252.5. 78 kg po 242.5 - 245, 77 kg po 237.5—240, baško novo. uzančno blago, brez doplačila, za julij po 210 — 212.5, za avgust po 220 do 222.5; rž: baško, novo, 72 kg, mlevska voznina, slov. postaja, plač. 30 dni po 160 do 162.5; moko; baško, »0g<, fco Ljubljana, plač. 30 dni po 405 — 410; koruzo: baško, plač. 30 dni po 162.5 — 165; ječmen: baški. novi, ozimni, 66 kg po 155 — 157.5; oves: baški, navadna voznina, po 195 — 200. -j- Novosadska blagovna borza (9. t. m) Tendenca slaba. Promet: 71 vagonov pšenice, 28 vagonov koruze, 8 vagonov moke in 11 vagonov otrobov. Pšenica: baška, nova. 78 kg 165.5 — 167.5; gornjebaška, 78 kg 170 — 175; gornjebanaška. 78 kg 162.5 do 167.5; sremska, 78 kg 160 — 165. Ječmen: baški, sremski, 63/04 kg 92.5 — 97.5. O^es: baški. sremski 140 — 145. Koruza: baška, sremska 110 — 115; ladja Du-nav 115 — 117.5; baška. sremska za avgust 117.5 — 120; banaška 102.5 — 107.5. Moka: »Ogg* in j0g< 315 — 325; »2« 2&5 — 295; >5« 225 — 235; -6« 170 — 180; >7« 105 do 115; »8t 80 — 90 Otrobi: baški 75 — 80. ŽIVINA -f- Mariborski sejmi. Na zadnji svinjski sejem 4. t. m. je bilo prignanih 338 svinj. Cene so se gibale med 200 do 1.200 Din za mlade svinje od 5 tednov do 1 leta. Kg žive teže je stal 11 do 13, mrtve pa 15 do 16.50 Din. Prodanih je bilo 155 svinj. — Na živinski sejem 8. t. m. je bilo prignanih 26 konj, 27 bikov, 210 volov, 386 krav in 22 telet, skupno 671 glav. Cene so bile za kg žive teže: voli 5 do 8.50, krave 4 do 8. teleta 10 do 13 Din. Prodanih je bilo 318 glav, od tega 8 za Avstrijo. + Dunajski živinski sejmi. Na goveii sr-» jem v ponedeljek je bilo prignanih 2216 komadov, od tega 197 iz Jugoslavije, 544 iz Madžarske in 753 iz Rumunije. Pri mirnem prometu so se cene okrepile za 5 — 10 gro* šev. — Na svinjski sejem v torek je bilo prignanih 13.712 komadov, od tega 2910 iz Jugoslavije. 5870 iz Poljske in 1244 iz Nem* čije. Pri slabem prometu so cene pitanim in mesnim prašičem popustile za 10 grošev pri kilogramu. ŠPORT Športni drobiž Prvo moštvo Hermesa odpotuje jutri v petek zjutraj z brzovlakom v Sarajevo, kjer sodeluje na velikem nogometnem tur« nirju najboljših žel. športnih klubov ob priliki kongresa nacijonanih železničarjev in brodarjev v dneh 13. — 15. julija v Sarajevu. Na tem turnirju sodelujejo tudi mariborski Železničarji. Upamo, da bosta oba kluba dostojno reprezentirala sloven« ski šport na vročih sarajevskih tleh, kar jim tudi iskreno želimo. Zagrebški listi javljajo, da je Hašk na« prosil JNS, naj se revanžna tekma z osije* ško Slavijo, ki bi se morala vršiti prihod« njo neddjo v Osijeku odgodi za dva mese« ca, ker aa ima Hašk večino svojih igračev blesiranih. JNS še ni odloči! o tej prošaji, ali ji bo ugodil, je pa zelo veliko vnraša nje. Naša nogometna reprezentanca je sred* no dospela v Montevideo, ostale evropske reprezentance, francoska, belgijska in, ru« munska so prispele tri dni prej. Pri svetov« nem prvenstvu bo torej sodelovalo 11 dr« žav, in sicer Amerika, Argentina, Belgija, BraziMja, Čile, Francija, Jugoslavija, Meksi* ko, Peru, Rumunija in Uruguay. Poleg no* gometnega prvenstva se bodo vršile v kras« nem stadionu, ki bo svečano otvorjen ob priliki narodne proslave osvoboditve, še druge športne prireditve v lahki atletiki, kolesarstvu in boksanju. Glavna borba za nogometno svetovno prvenstvo se pričaku« je med Uruguavem in Argentino. Prve tek* me se bodo pričele 15. t. m. Igrale se bo* do vsak dan tri do štiri tekme. Za včeraj najavljeno nlavalno srečanje med budimpeštanskim FTC m Ilirijo se ni vršilo, ker Madžari še niso dospeli v Ljub« liano. Tekmovanje se bo najbrže. vršilo v osmih dneh. Sklepi odbora za balkanski pokal Na seji odbora za balkanski pokal, ki se je vršila 6. in 7. t. m. v Sofiji, so brli spre* jeti važni sklepi. Za to sejo je jugosloven* ski nogometni savez poslal pooblastilo, da ga zastopa bolgarski nogometni savez, do. čim so Rumuni poslali svojega posebnega deJegata. Grki niso poslali niti delegata, niti niso koga pooblastili. Sklenjeno ie bi« lo, da se smatrajo spremembe izvolitve taj/ nika in predsednika za veljavne, kar pome» ni, da g. dr. Riboli ne bo več tajnik odbo* ra temveč, da pride na njegovo mesto dr. Andrejevič, na mesto rumunskega predsed= nika pa je bij izvoljen g. Oktavo Lukides. Razen tega je bilo sklenjeno, da se prihod* nja seja vrši zopet v Sofiji, in sicer 12. oktobra, ko se bo vršila nogometna tekma med Rumunijf) in Bolgarijo. Tekma Jugo* slavija : Bolgarija se bo igrala med 7. m 21. septembrom, točni datum pa se bo določil pozneje. Sklenili so tudi, da bodo Gr* kom poslali še eno pismo, v katerem bodo zahtevali odgovor, zakaj niso posiali svojih igračev proti Bolgarom in zakaj niso poslali svojih delegatov na konferenco odbora za balkanski pokal v Sofijo, ko je vendar grški delegat Konstantin Taras bil oni, ki ie predlagal, da se seja vrši v Sofiji. Konč« no je biF sprejet sklep, da pozovejo Turč * io, da sodeluje v tekmovanju za balkanski pokal. Ljubljanski plavalni podsavez (službe* io); V včerajšnjem razpisu plavalnega pr« venstva so se vrinile naslednje napake: v programu prvega dne, v petek, 25. t m. ob 17. pridejo kot 8. točka predteki 100 m ju* niorke hrbtno; v programu sobote 26. t. m. dopoldne se kot 5. točka vršijo predteki 200 m seniorji prsno in ne seniorke prsno, Ufeniak in učitelj, mož duha, spoštovan od vseh, ki ga poznajo, slaven tudi čez meje svoje domovine. Je profesor Dr. F. Ne razširja samo vede, ampak vpliva tudi s svojim delovanjem. »Duševno delo zahteva pobude, ne pa razburjenja,« naglasa vedno z največjim poudarkom. »Najboljša pijača za duševnega delavca ]e kava Hag brez kofeina. Ta kava da]e neomejen užitek, ker je najboljša zrnata kava, kateri je odvzet nepotreben in marsikateremu škodljiv kofein. Kava Hag varuje živce in oživlja polet misli.« Privoščite sebi in svoji družini odslej kavo Hag doma kakor tudi na počitnicah! Dobiva se v vsaki boljši prodajalnici s ko-lonijalnim blagom. Tudi v kavarnah in hotelih točilo na željo kofeina prosto kavo Hag. v sobotnem programu popoldne se vrši kot 7. točka štafeta seniorke 4 X 100 m prosto finale in ne seniorji. — Tehn. referent. Juniorske pokalne tekme. Kakor vsako leto razpisuje SK Ilirija tudi letos junior* ske nogometne tekme za prehodni poka . Pravico do udeležbe imajo juniorska mo« štva klubov LNP, pa tudi moštva, ki niso včlanjena v podsavezu ter moštva šoiskih zavodov Starostna meja za igralce je ietos rojstni letnik 1912. Natačni razpis prinaša »Športni list« št. 18 z dne 30. m. m. Prijavni rok je SK Ilirija podaljšal do prihodnje srede, 16. t. m. ob 18 Prijavnine ni nikake. naslov za prijave je SK Ilirija, Kersnikova ulica 3*11. Tekme se bodo vršile od 19 t. m. naprej ob sobotah in nedeljah pozno po* poldne ter ob nedeljah dopoldne na prosto* ru SK Ilirije. Morebitne potne ali druge stroške nosi vsak klub sam. SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes, v četrtek ob 20.30 važna seja načelstva v kavarni »Evropa«. ŽSK Hermes. Pred potovanjem v Sa« rajevo se vrši danes ob 20.30 kratek sesta* nek pri Štepicu, katerega naj se sigurno udeleže: Mikluš, Sernec, Marinko, Košeni« na; Zalokar; Glavič; Kos: Rafko; Škrajnar; Ložar; Kariž; Klančnik; Sedev; Simčič. Iz SK Grafike. Klub obvešča vse klu» be na svoj novi naslov: Športni klub Gra* fika Ljubljana, Knafljeva ulica 5, pritličje v roke g. Florjančiča. Za dopise itd, ki bi prihajali za imenovani klub na drug na« slov odbor ne jamči. — Danes od 18. dalje na igrišču Ilirije strogo obvezen trening za vse člane nogometne sekcije. — V petek, 11. t. m. ob 18.30 v društvenih prostorih redna odborova seja. Odborniki naj se se« je točno in polnoštevilno udeležijo. SK Krakovo. Danes ob 20. seja ožjega odbora v gostilni LTsenik. SOKOL Tyrševa župa češkoslovaškega Sokol* stva je priredila letos samostojen zlet na* raščaja in dece, združen s tekmo. Zanimiv je bil sprevod sokolske mladine, 745 deč* kov, 552 deklic, 198 naraščajnikov in 280 naraščajnic ter voditeljev posameznih od* delkov. Pri javni telovadbi pa je nastopilo 672 dečkov, 530 deklic, 26 naraščajnikov in 352 naraščajnic. Kot posebna točka je bila hkratna telovadba 140 naraščajnic na 16 konjih. Sploh je sokolska mladina iz* polnila ves obširni program prireditve in vzbudila vsestransko zanimanje zelo mno* goštevilnega- občinstva. Če tudi leži kraj zleta, Uhlirske Janovice, precej izven žup* nega središča, je bila udeležba mladine ze* lo dobra, ako se pomisli, koliko je treba paziti pri deci, da se ji kaj ne pripeti. Žu* pa je štela po zadnji statistiki 909 nara* ščajnikov, 1085 naraščajnic, 2301 dečka in 2648 deklic. Sofijskega zleta Junakov se bo udele* žilo tudi odposlanstvo Švicarjev, ki so pomagali svoj čas ustanoviti prva telo* vadna društva- na Bolgarskem. Prvi telo* vadni učitelj v Sofiji je bil gimnast Ever. Odposlanstvo bo štelo okrog 40 oseb. Tu* di Junaki so se pred leti udeležili večjih slavnosti švicarskih gimnastov. Bacil prehlada odkrit »Navadni prehlad mora postati tako redek kakor črne koze in gobavost!« S to opt»misticno napovedjo (so te dni »tvorili v Newyorku propagandno akcijo, ki se opira na najnovejše odkritje biologa dr. Pfeifferja. Ta je sporočil, da ie odkril povzročitelja prehlada in si omislil tudi siguren zdravilni način proti njemu. Pridelal je posebno cepivo ki .jamči ljudem, da se jih prehlad ne bo lotil najmanj celo leto. v pretežni veči-cini primerov pa za dobo treh let Povzročitelj najbolj pogostega obolenja je neznatna glivica, ki ji je dr. Pfeiffer nadel ime Micrococcus Cloriza. Približen račun veli, da so ameriški delavci lansko leto radi prehlada izgubili poldrugo milijardo plače. Skoda, ki jo povzroča nepnjetni bacil, je tedaj ogromna in bi se ze nekaj poznalo, če bi ga ugnali Če ie pa baš metoda dr. Pfeifferja v tem pogledu kaj vredna, to bo pokazala bodočnost. Ali si že član Vodnikove dražbe? »JUTRO« S!. 15? 6 Četrtek, 10. VII. 1930 Iz življenja in sveta V službi človeštva dela armada znanstvenikov in tehnikov samo na nalogi, s pobijanjem bolezenskih klic olajšati trpljenja človeka. Ta visoki cilj se je pred vsem postavila I. G. FHRBENINDUSTRIE RKTIENGESELLSCHflFT (tu sem spada tudi tovarna "vorm. Friedr. Bayer &Co."jže od svojega obstanka. Eden glavih uspehov, s katerimi je izpolnila to nalogo, je iznajdba ASPIRINA. Pred 30 leti vpeljan v medicino, uživa danas svetovni glas kot suvereno sredstvo pri vseh prehladih in revmatičnih bolečina. ASPIRIN je&instveni na svefu. K homatijam na Finskem Finski kmečki fašisti, ki jih vodijo razen nekoliko posvetnjakov skoraj izključno fanatični podeželski župniki, so končno opravili svoj napovedani pohod na glavno mesto Helsingfors (desno), kamor jih je prispelo kakšnih 12.000. Njihovemu demonstrativnemu nastopu je prisostvovala celokupna vlada z državnim predsednikom Re-landerjem na čelu (levo). Vlada je obljubila, da bo podprla njih antikomunistične težnje. Do hujših zapletljajev doslej ni prišlo. , I '--------- Henry Duvernois: Sestanek ON (že prileten, a se sili, da bi izgleda! mlajši). SLUŽABNIK (tudi on prileten, a vdan v svojo usodo). Razkošno opremljena toaletna soba. ON: In sedaj prho ... SLUŽ^: Da, gospod. ON: Oe zatulim, me ne poslušaj; če hočem ubegniti, ime zaslediuj. SLUŽ.: Da, gosipod. ON: Hitro! (Vodni curek ga zadene T želodec.) Razbojnik! SLUŽ.: Da, gospod. ON (se duši): Dovolj, aTi pa te vržem skozi vrata. SLUŽ.: Končano je. ON: Ah. pasja duša, menil sem. da se razpočim. SLUŽ.: Gospod se morda moti. ON: De pa dobro! In sedaj masažo! Drgni močno, »kakor da drgneš osla.« ije dejal Napoleon I. svojemu maserju. SLUŽ.: Storim, kar morem. ON.: Beži! Tvoja moč pojema. SLUŽ.: Ne verjamem. A vedno se borim, da kai po>kvarim. ON: Ne boi se! Koliko let šteješ? SLUŽ.: Bik> m: jc štiri in dvajset let, ko sem nastopil službo pri gospodu. Od' tedaj jih je prešlo štiri in trideset. Tedaj štejem... ON: Nočem vedeti. Bilo bi jih preveč. Toda lase si obranil popolnoma... Kako si to dosegel? SLUŽ.: Ne mučim iih: dajem jim m r. ON: Nisi gizdalin. SLUŽ.: Poročen sem. ON: In ne varaš žene? SLUŽ.: Kadar mi pride takšna misel, se spomnim na denar. Izračunam, koliko bi me stalo, ne da omenim sitnosti. ON: Kako prostaški s:! SLUŽ.: Nimam mišljenja kakšnega 'umetnika, temveč mišljenje malega posestnika. ON: Prav. Sedaj me pa oforfi do krvi. SLUŽ.: Razumem. Ampak gospod ne sme ... ON (si gleda lase): Redke lase. ki so mi ostali, mi zailepi. morajo držati, dPodporno društvo ubožniea- v Horjulu je razpuščeno, ker že več let ne deluje. Sodne dražbe. Pri okrajnem sodišču v Koče"ju bodo dne 20. avgusta dražbe nastopnih nepremičnin: 1.) ob pol 9.: Zemljiška knjiga Sela, vlož. št. 211, 384 in 677. Cenilna vrednost 15,020 Din, najmanjši ponndek 10.013.83 Din in vadij 1502 Din. 2.) ob pol 10.: Zemljiška knjiga Suhor, vi. št 286, 297 in 299. Cenilna vrednost: ."i459 Din, najmanjši ponudek 3640, vadij 545.00 Din. K vložku št. 286 spadajo pri-tikline: tri skrinje za zrnje, štiri jelove deske in eno smrekovo bruno v cenilni vrednosti 85 Din; 3.) ob pol 11.: Zemljiška knjiga Suhor vi. št. 120. Cenilna vrednost 37.105.14 Din, najir.anjši ponudek 24.800 Din in vadij 3710.50 Din. Preklic dražbe. Okrajno sodišče v Metliki preklicu je uradoma dražbeni narok, razpisan na dan 29. julija 1930 ob 11. dopoldne v izvršilni stvari zoper Vidic Alojzijo in Josipa, posestnika v Vrčicab št. 5. Vpisi v trgovinski register. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani je vpisalo tvrdko Trgovska agentura »Anglimport« družba z o. z. s sedežem v Ljubljani. Obratni predmet: trgovska uvozna agentura, zlasti u\oz angleškega manufakturnoga blaga. Višina osnovne glavnice, ki je popolnoma vplačana 10.000 Din. Poslovodja Saunig Kamilo, trgovec v Ljubljani, Rimska cesta 10/V. Izbrisi iz trgovskega registra. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani je izbrisalo iz trgovskega registra tvrdke: a) Jova-novič - černe na Jesenicah zaradi opusti--tve obrata; b) Jngoslavenska industrija ulja i boja, dioničko društvo v Ljubljani, zaradi končane likvidacije in c) Jos. Lenče v Ljubljani zaradi opustitve, trgovine. Poravnalno postopanje je uvedlo okrožno sodišč.e v Mariboru o imovini Josipa Martinca, veletrgovina v Mariboru, Gosposka ulica, registrovana pod firmo Jos. Martine v Mariboru. Poravnalni sodnik je Pee-riik Franc, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru; poravnalni upravitelj dr. Fero Miil-ler, advokat v Mariboru. Narok za sklepa-j-ije poravnave pri omenjenem sodišču, soba št. 84. dne 15. septembra 1930 ob 9. dopol- Vse svoje dosedanje življenje je namreč vedno mislil- le nase, na' svojo karijero, na svojo zabavo, na svoje častne zadave jn seveda tudi na dolgove. Niti z Betko se njegove misli niso bavile tolikokrat kakor z malo šiviljo. To nežno dekletce je smatral za svojo varovanko. Res je skrbel zanjo in bilo mu je pri srcu, kakor da zanjo čuti osebno odgovornost. Seveda je zaviselo samo od njega, da vso zadevo rešj z enim mahom. Bilo je treba samo. ustreči Loisoninemu predlogu in prekiniti znanje, ki je — kakor sta se zavedala — bilo skrajno opasno za oba. Toda čutil je, da tega ne more storiti. Niti trenutek nj pomišljal, da bi se osvobodil skrbi za malo varovanko. Se tistega dne, ko je Couthon odpotoval, se je Hektor podal na pot, da najde Loisonino stanovanje. Marsikaj .je želel govoriti z njo. Predvsem je hotel ugotoviti, ali ima kake sorodnike izven Pariza, kamor bi se lahko zatekla. Tudi njeni odnošaji napram Erigstromu ; niso bili docela pojasnjeni. Loison mu mora-povedati, v koliko je bila vpletena v mrežo Grayeve organizacije. -Čutil je, da sta njuni življenji tesno vezani. Ali bosta oba živela — ali oba propadla! Če jima ne uspe, da v najkrajšem času dobita stik z Engstromovimi ljudmi — ako je sploh še kdo izmed njih živ — bo njuna usoda zapečatena ... Po dolgem, utrudljivem iskanju je Hektor. za notredamsko cerkvijo našel ozko ulico Cruche Cassee. - Obledela tabla, ki je na koncu ulice nepremična vesela v tihem večernem ozračju nad vhodom v gostilno, je Hektorju razodela, da je prišel prav. »A 1' Enseigne du Paradis« je stalo z.-velikimi črkami napisano na tabli. Ulica je bila res tako ozka, da gotovo-niti opoldne tu sem ni prodrl solnčni žarek. Ko je Hektor-eno uro po sblnčnem zatonu prišel semkaj, je bilo že skoro čisto temno. Res, tihotna, mračna ulica je bila tako ozka, da bi se Hektorju komaj izognila, dva moža, stopaje vštric. Ni bila daljša kakor svojih 50 korakov in na koncu zaprta z visokim zidom. Hektor je gledal, kje bi lahko našel kakega prebivalca te ulice, ki bi mu pokazal hišo državljana Braillea. TodaT večerno zaklepanje, ki ga je uvedel Couthon, so Parižani vršili,tako" strogo, da Blizu in daleč že zdaj Bi bilo videti človeka. Vohuni konventa so bili seveda povsod na preži in kogar so prijeli, mu je šlo za glavo. Tako so Parižani ostajali lepo doma. Kogar je zadržal kak opravek, je po najkrajši poti hitel domov in motril vsakogar, ki ga je srečal, z nezaupanjem. Ni bilo torej čudno ,da je tudi mala Cruche Cassče bila ob tej uri že čisto zapuščena. Hektor je torej sam začel iskati hišo. Pregledal je vso ulico, preden jo je našel. Stala je.v popolni temi v neposredni bližini visokega zidu,: nad katerim so zelene veje šumele v večernem vetru. Trudoma je Hektor prebral napis na tabli, narisan z okolo roko: »Braille, čevljar.« Hektor se je po kratkem obotavljanju odpravil v mračni vhod. Stopnice, po katerih je stopal, so bile močno oglodane. Obdajala ga Je popolno tišina. Šele v drugem nadstropju so se po odmevu njegovih korakov odprla .vrata in pojavila se je ženska glava. Čim pa je ugledala tujca, se je ženica prestrašila in hotela zopet naglo zapreti. Hektor pa se je ob vrata uprl z laktom in vprašal prijazno; »Prosim vas, ali-tukaj stanuje državljan Darras?«, - »V četrtem nadstropju!« je dihnila ženska na smrt bleda in zaloputnila vrata z vsem naporom tih pred Hektorjevim nosom. »Bržčas sem podoben kakemu sanskilotu,« si je mislil Hektor, se nasmehnil in nadaljeval pot. Kolikor toliko se je že prilagodil modi tedanjega časa. Njegovi, lasje so bili znatno daljši, obleke ni več krtačil, bril pa se je namesto dnevno Ie vsake tri tedne. Vrhu četrtega stopnišča se je ustavil pred starinskimi vrati. Ker ni opazil niti zvončka ali kaj takega, je močno potrkal. Nič se ni genilo. Noben glas ni motil tišine. Navzlic temu pa hiša ni dajala vtisa, da bi bila neobljudena. Tišina, ki je obdajala Hektorja, je bila molk strahu, molk, ki je ležal nad temno sobo, v kateri je mož, ki je želel biti neopazen, zadrževal dih. Lahko se je bilo naravnost predstavljati kako so za številnimi vrati, mimo katerih je stopal Hektor, čepeli prestrašeni državljani in prisluškovali korakom, ki so jih čuli zunaj ria stopnicah dvigati se višje, vedno višje — in zadrževali so dih, trepetaje v bojazni, da utegne tujec naposled potrkati pri njih... ...-•- dne; rok za oglasitev terjatev do 10. septembra 1930. ' . , 1 Iz Kamnika ka^ Gasilsko šlavje v-Stranjah.-V nedeljo so blagoslovili v Stranjah gasilci svoj dom in motorno brizgalno. Po blagoslovu je bila pri »Korlnu« veselica, ki je privabila veliko množico ljudi. Res krasen, a skoro prevroč popoldan je zadržal tudi mnogo turistov v Stranjah, kjer so ostali do zadnjega vlaka. ka— Nabori: V ponedeljek 7. t.' m. so še pričeli z.opet nabori za .Kamnik iri okolico^ Po ulicah sta se že v zgodnjih jutranjih urah oglašala petje in harmonika. Izgredov v mestu ni bilo. pač pa so se v okolici fantje malo spoprijeli. Naborni" komisiji predseduje polkovnik Negovetič. ka— II. koncert salonskega orkestra je bil v soboto zvečer prav dobro obiskan. Izvajali so nov spored, nekatere točke so-mo— rali ponoviti. ka— Ogromna planika. Neki delavec Meščanske korporacije. je,-v nedeljo na Veliki planini -utrgal planiko,- ki ima-66 cvetnih listov. To posebnost bodo spravili v zasebni muzej g. Sadnikarja. Tedhnikum [(onstenz ■ I Bodense? Tehnik* v Konstancl, inženjertka šol» za itroje- gradbo in elektrotehniko. Prospekti gratis. Gradnja letal in avtomobilov. Antiseptično preparirana je bila, je in bo najboljša. Dokazano najbolj dovršena. Prvovrsten ZAREZANI STREŠNIK ki dobro prezimi in se ne lušči, ZIDNO OPEKO nudi v večjih množinah in po nizkih cenah F. P. VIDIC & KOMP. tovarna zarezanih strešnikov, LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 8. Autotaksi M. Jnvan Rocenova nI. 5. 2821 Izurjenega in samostojnega ki je vešč cvetličarstva, vrtnarije, sadjarstva, a zlasti urejevanja parkov, SPREJME VELIKO INDUSTRIJSKO PODJETJE. Poleg tega mora biti vešč upravljanja v zimskem (steklenem) vrtu. Ponudbe z navedbo plačilnih pogojev in prepisi spričeval o dosedanjem delu je nasloviti na oglasni oddelek »Jutra« pod »Vrtnar 5«. 10173 DNA: Ne lažeš? ON: Ne. ONA: Ali ti je morda žail za tisto, kar si mi dal? ON: Kaj vendar misliš! ONA: Sicer pa je vse na t vole ime.. ON: Vse je tvoje. ONA: Tudi če te bom varala? ON: Tudi če me boš varala in te bom varal. ONA: Tedaj, ne 'bom te varala. ON: Si dobra! ONA: Kaj ne? ON: Tako dobra... ONA: Po navadi se vedno sme ješ. ON: Sem malo ganjen... ONA: Drugače govoriš, mnogo govoriš ... -danes pa ne spravim besede iz tebe... ON: Čuj, draga ... ONA: Ah! Vedela sem, da je nekaj! Bila sem preveč vesela! ON: Primerila se mi je neumna reč: kam n mi gori v delovni sobi in sem pozabil nanj... ONA: Telefonirati svojemu slugi. ON: Pozabi sem tudi nujno in važno pismo... ONA: Ne spoznam te več... Ali ti ni dobro? Govoriš, kakor da se boš onesvestil. Komaj da te slišim... ON: Ker mi je sitno, da te moram ostaviti...- Samo za dvajset minut... Takoj se vrnem. ONA: Ah!"Čar je proč?..! In če pomislim. da sem sestavila že cel program... Vse je pokvarjeno! ON: O saj p oh i ti m! ONA: Ali me ne objameš? ON: Da. ONA: Nekaj se je zgodilo, nekaS, česar mi ne poveš... Nisi odkrit in meniš, da sem neumna ... Hočem, da ostaneš z mano. ON: Bodi pametna .., ONA: Bom... pa še kako! Pojdi! Vsaj malo se mi nasmej...! Ne? NHi majhen nasmeh...? Pojdi! Ne pričnem obedlovati, dokler se ne vrneš; potem 'bi imela preveč teka in vsi bi me gle-daili. Hočeš, da te spremim? ON: Ne... ostani... Kmalu sc vrnem. Avtomobil... Po vrat ek domov. SLU/?.: Kako. gospod? Kaj se ,i«e di?o? Gospodične ni Mo? ON (besno): Bebec! SLUŽ.: Oprostite! ON: Kreten! Lahko bi mi povedal, da se m/pozabil umetno zobovje! Samo še iospe si lahko nabavite najcenejše čevlje .. na veliki odprodaji čevljev v trgovini »DOKO«, Prešernova ulica št. 9 (dvorišče). — Oglejte si cene v izložbi: damski že od 120 Din naprej, v vseh bar-. vah in zajamčeno ročno delo. 10203 Se priporoča V; ■ IV. ČARMAN »EVA" KREMI odstrani nadležne lase brez bolečin." — Neprekosljivo kosmetično sredstvo. Dobi se v vseh apotekah, drogerijah in par-fumerijah ali v glavni zalogi A. ZORKO, Maribor, Aleksandrova 14. 10198 PATENTNE FOTELE divane, otomane, madraee, klubne in salonske garniture, vseh vrst žimo, gradi za žimnice in vsa tapetniška dela izdeluje solidno in najceneje FRANC JAGER Ljubljana, Sv. Petra nasip štev. 29." 10118 so- prijetne, ako si krajšajo čas z ročnimi deli. Došli so namizni prti v novih vzorcih za vezenje, ažuriranie in entlanje oblek. - i ^ojei* Ljubljana. Dvorni trg % 12-1 >t»MMMHt«>M»MM«>MtM»M»MM»H«lt OGLEJTE SI OTOMANE v različnih vzorcih in najmodernejših oblikah-Divane (patent), fotelje, salonske garniture, peresniee, žimnice (modroce) in vsa popravila izdeluje točno in najceneje le S A J O VI . Ljubljana, . .. Stari trg štev. 6. 7704 Zahvala atka, eina, Ob nenadni izgubi našega iskreno ljubljenega soproga, brata, strica-in svaka* gospoda-:. V•; -. ......- ; ANTONA JUSTINA ; ..... ..tovarnarja se zahvaljujem najiskreneje vsem darovalcem cvetja in vencev ter vsem tistim, ki so nas tolažili v teh težkih dneh. Posebno zahvalo moram izreči gg. zdravnikom, čč. duhovščini, čč. sestram usmiljenkam, dragim mu prijateljem lovcem, pevcem, Zadrugi kovinskih obrtov, Zadrugi konces. elektrotehnikov, sorojakom z ljub« mu Gorenjske ter vsem prijateljem in znancem, ki so ga v tako častne« številu spremili na njegovi poslednji poti. Ohranimo pokojnika v neizbrisnem spominu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 12. t. m. ob 6.% zjutraj v cerkvi sv. Antona na Viču. Ljubljana — Vič, dne 10. julija 1930. 10205 MARIJA JUSTIN, soproga. Svojim cenj. odjemalcem kakor tudi p. t. občinstvu vljudno javljam, da vodim neizpremenjeno dosedaj v Ptuju, Ormoška cesta 12, pod tvrdko A. Treo & Macuh vodeno STAVBNO podjetje od 1. julija sam nadalje in prosim, da mi ohranite zaupanje, ki je dosedaj imelo do tvrdke, tudi v bodoče. Vse stavbne materijalije (cementne cevi, betonske strebre itd.) vedno na zalogi. A. TREO, stavbno podjetje, PTUJ, Ormoška cesta 12. 10200 v globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog oziroma oče, sin, brat, svak, stric, gospod gostilničar in lesni trgovec 8. t. m., ob 11. dopoldne, previden s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. . . ... . . Pogreb tragično preminulega, nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 10. t. m., ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Grajska cesta št. 5, na farno pokopališče na Bledu. 10201 Na Bledu, dne 9. julija 1930. Darujte za slepce! NAJNOVEJŠA KOLESA ZA OTROKE! TOVARNA PELIKAN KOLESNI DELI — PNEUMATIKE — EK DETAJL V" LAKIRANJE — PONIKLANJE EK fctKOS Otroški vozički MARIJIN TRG ŠT. TOVARNA Ljubljana VH. 0 ' SPREJEMA VSA POPRAVILA KOLES IN VOZIČKOV! žalujoči ostali. Kdor zida, naj ne pozabi na' za zunanje stene, vmesne stene, strope, obloge zidovja, hladilne naprave itd. pode, podstrešja, ADA POHLIN naznanja v svojem ter v imenu drugih sorodnikov, da je njena ljuba, dobra mama, gospa -•■■-.-.. Katarina Mallner vdova vladnega svetnika Jne 7. t. m. umrla v 77. letu svoje starosti. Položili smo jo dne 9. t. m. na pokopališču Sv. Peter v Grazu k večnemu počitku. Maribor, dne 10. julija 1930. Heraklitne plošče Vam nudijo: kratko stavbno dobo, najboljšo izolacijo proti mrazu in vročini, absolutno varnost pred ognjem, zvočno izolacijo, prožnost in trdnost, takojšnjo izsušitev in vselitev, majhno lastno težo itd. Zahtevajte informacije in cene pri: »MATERIAL", d. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta štev. 36. Vinc. Kuhar, Maribor; tt Rakusch, Celje; Vil j. Dengg, Ptuj; -Čeh in Gaspar, Murska Sobota. 10204 INSERIRAJTE V „JUTRU" DVOKOLESA — teža od n kc naore« najlažjega in najmodernejšega tipa aajboljših svetovnih tovarn. Otroški j vozički od oajpriprostejšega do najfi-aejšega modela. Izdeluje se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji, pneumatika, posamezni deli. Velika izbira, naj nižje cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. TRIBUNA F. B. L., tovarna dvokoles io otroških vozičkov, LJUBLJANA. Karlovška cesta it i CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki slažijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce nai pove naslov Oglasni oddelek »Jutrac, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 Malivglasi &CAor hoče