ka kšna usoda nas čaka Na Festivalu Ljubljana v Križankah še vedno atraktiven Jesus Christ Superstar /s Primorski Kakšna bodočnost se piše pokrajinam? Marko Marinčič Naj v Furlaniji Julijski krajini odpravimo pokrajine ali ne? In če jih obdržimo, naj bodo to neposredno voljene krajevne uprave ali v občinskih svetih imenovani drugostopenjski organi? Kaj pa število? Naj obdržimo štiri ali dve pokrajini, ali celo eno samo, kot je včeraj v nekem intervjuju namignil deželni odbornik za krajevne uprave Elio De Anna, ki že gleda na morebitno združevanje FJK z Venetom? Včeraj so se o teh vprašanjih v pristojni komisiji deželnega sveta začele avdicije s predstavniki krajevnih uprav in drugih družbenih sil. Na osnovi zbranih mnenj naj bi v deželnem svetu izostrili še dokaj megleno sliko novega sistema krajevnih uprav v FJK. Vtis je, da v tem trenutku še nihče nima jasnih smernic kam in kako. Nad vso zadevo pa visi Damoklejev meč Ustavnega sodišča, ki naj bi se v začetku novembra izreklo o navzkrižnih prizivih dežele in rimske vlade glede kočljivega ravnotežja med vladnimi varčevalnimi ukrepi in deželno avtonomijo. FJK se je pritožila, ker so vladni ukrepi posegli v njeno z ustavno normo zaščiteno avtonomijo, po drugi strani pa je Rim vložil priziv proti deželnemu zakonu, ki poudarja primarno deželno pristojnost o teh zadevah. Vse do ustavne razsodbe bo težko razumeti, kolikšen je sploh manevrski prostor dežele in kakšna bodočnost se piše pokrajinam. Razne zamisli, ki krožijo v teh poletnih dneh, bodo šele takrat opravile obračun s krčmarjem. Pri vsem tem pa bi bilo dobro, ko bi pri odločanju ne ostali le pri pravno-ustavnem vidiku in še manj pri nekoliko površni varčevalni ihti, ki je v pokrajinah izbrala grešnega kozla tudi za druge, morda hujše vire potrate javnega denarja na vseh ravneh državnega aparata. Najbrž ne bi bilo napak, ko bi se najprej vprašali, ali obstajo službe in javne storitve, ki so preobširne za posamezne občine in obenem preveč specifične, zato da bi jih upravljala dežela. Takih služb je menda kar nekaj od upravljanja okolja do prostorskega načrtovanja, energetike, dobave vode, upravljanja z odpadki, višjega šolstva, javnih prevozov in še bi jih lahko našteli. Če je tako, potem je neka vmesna upravna stopnja med občino in deželo morda potrebna in koristna, pa tudi iz vidika potrebe po varčevanju utemeljena rešitev. dnevnik SREDA, 22. AVGUSTA 2012_ št. 197 (20.520) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € evrska kriza - Nekaj dobrih vesti dovolj za optimizem Zaupanje v ECB dvignilo tečaje na evropskih borzah Bonitetni hiši Moody's in Fitch napovedala boljše čase za Italijo vižovlje, križ, orlek - Včeraj gasilo skoraj sto ljudi Kras gori, požigalec beži Gozdna straža potrdila, da je bilo zadnjih dvanajst požarov podtaknjenih VIŽOVLJE - Trst je bil včeraj ponoči in zjutraj skoraj odrezan od sveta, saj so zaradi požara pri Vižovljah zaprli železnico in avtocestni priključek, številni domačini pa so bili do večera brez elektrike. Požar, ki je izbruhnil ponoči (fotografijo je poslal bralec Igor Co- lja), je prizadel deset hektarjev gozda, dopoldne pa je ogrozil tudi hiše - nekdanjo železniško čuvajnico so iz varnostnih razlogov izpraznili. Od jutra do večera sta gasila helikopterja, na terenu pa je bilo v raznih izmenah 80 ljudi - gasilcev, prostovoljcev civilne zaščite in gozdnih čuvajev. Medtem je med Križem in Nabrežino spet začelo goreti na območju ponedeljkovega požara, do novega izbruha pa je prišlo pri Orleku. Gozdna straža je potrdila, da se za požari skrivajo požigalci. Na 4. strani FRANKFURT, RIM - Osrednje evropske borze so včerajšnji trgovalni dan sklenile z rastjo. Optimistično razpoloženje na borznem parketu še vedno narekuje pričakovanje, da bo Evropska centralna banka znova zagnala odkupovanje obveznic ranljivih evrskih držav. Evro je znova presegel mejo 1,24 dolarja in je najvišje v zadnjih sedmih tednih, dražja je tudi nafta. Optimizem v Italiji pa je dvignila tudi vesta, da sta tako Moody's kot Fitch napovedala, da se Italija bliža koncu krize in da se bo to zgodilo že prihodnje leto. Na 9. strani Občina Trst: visoka »produktivnost« funkcionarjev ... Na 5. strani Pokrajine: prva avdicija posebne komisije Na 5. strani Priseljenec pobegnil iz goriške bolnišnice Na 10. strani Brezplačno deskanje tudi v Marini Julii Na 10. strani HIT: lani dobiček, letos izguba Na 11. strani new york - Na zasedanju Varnostnega sveta ZN Dačič in Thaci za isto mizo To se je zgodilo prvič doslej - Srbski premier za dialog s Kosovom, a proti vključitvi v Združene narode NEW YORK - Novi srbski premier Ivica Dačič je včeraj na seji Varnostnega sveta Združenih narodov v New Yorku izrazil pripravljenost za nadaljevanje dialoga s Prištino na visoki ravni. Hkrati pa je ponovil stališče, da Srbija ne bo priznala enostranske neodvisnosti Kosova in da bo še naprej vztrajala, da ne more postati član mednarodnih organizacij. Srbija še vedno nasprotuje kakršnikoli rešitvi, ki bi bila sprejeta mimo Varnostnega sveta Združenih narodov, je poudaril Dačič v svojem prvem nastopu pred tem najmočnejšim organom svetovne organizacije. Pri tem je spomnil, da tudi VS ZN zaradi nasprotovanja držav, ki niso priznale neodvisnosti Kosova, ni sprejel nobene rešitve glede statusa Kosova, zato bo Srbija še naprej vztrajala, da "tako imenovano Kosovo ne more vstopiti v nobeno mednarodno organizacijo, v kateri je članstvo privilegij suverenih držav". Včerajšnje zasedanje v New Yorku je bilo prvo, ko sta za isto mizo sedela premierja Kosova in Srbije. Thaci se je za sodelovanje na seji VS ZN odločil šele, ko so v Beogradu potrdili, da bo na njem sodeloval tudi Dačič. Srbski premier je v VS ZN izrazil pripravljenost na nadaljevanje pogovorov s Prištino, pri čemer pa po njegovih besedah tehnični pogovori, ki potekajo pod pokroviteljstvom Evropske unije, niso dovolj. Pogovori bi se morali nadaljevati na "visoki ravni", je poudaril in dodal, da se Srbija ne namerava izogibati nobenemu nerešenemu vprašanju. Hkrati je dejal, da bi morali od obeh strani zahtevati pripravljenost na kompromis. "Ne more zgolj Beograd stalno dajati, Priština pa jemati," je dejal srbski premier. 2 Sreda, 22. avgusta 2012 ALPE-JADRAN / kultura - Še slab mesec do konca poletnega festivala Do slovesa Festivala Ljubljana še nekaj vrhuncev Že prihodnji teden baritonist Leo Nucci s sopranistko Invo Mula, nato pa še Vlado Kreslin z Balkan Boys LJUBLJANA - Ljubljanski poletni festival se je po komorno obarvani prvi polovici avgusta prevesil v iztek jubilejne, 60. izvedbe, do tam pa ga loči še nekaj velikih dogodkov. Nepozaben večer spet obljublja Vlado Kreslin, na koncertu opernih arij pričakujejo Lea Nuccija, vrnil se bo Valerij Gergijev, v zvočni svet Johna Cagea bo popeljal maratonski koncert. Nastop italijanskega baritonista Lea Nuccija v ponedeljek v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo odprl zadnji avgustovski festivalski teden. Legenda opernega petja bo skupaj s sopranistko albanskega rodu Invo Mula izvedel popularen program, kakršen sodi na koncert opernih arij, spremljal ju bo orkester Slovenske filharmonije pod taktirko Ivana Repušica. Čeprav je Nucci pred leti odpovedal gostovanje v Ljubljani, tokrat ne kaže tako, je na včerajšnji novinarski konferenci zatrdil direktor in umetniški vodja Festivala Ljubljana Darko Brlek. Kot je povzel dirigentove besede, ima »neverjetno svež glas za svoja leta« in bo dva dni prej z istimi glasbeniki sklenil Dubrovniške polet- ne igre. Prekmurski poet Vlado Kreslin je tudi letos namignil, da poslušalcev v Križankah ne bo pustil hladnih. Že 21. zapored bo na Festivalu Ljubljana nastopil 28. avgusta. Ob vse starejši Beltinški bandi, s katero je začenjal tradicijo festivalskih nastopov v prestolnici, in vsako leto mlajših Malih bogovih je tokrat povabil medse zasedbo Balkan Boys, ki je širšo prepoznavnost dosegla na šovu Slovenija ima talent. Navdušenje nad sodelovanjem je obojestransko, saj so se, kot je povedal Kre-slin, na nekaj nastopih "zelo ujeli". Kot je dodal pevec skupine Rok Nemanič, jih je povezal ciganski melos, ki mu je Kreslin izredno naklonjen, Balkan Boys pa ga skrivajo v svoji balkanski etno glasbi s pridihom jazza. Zadnji festivalski mesec bo 3. septembra napovedala vrnitev maestra Valerija Gergijeva z orkestrom Mariinskega gledališča iz Sankt Peterburga, ki sodi med najstarejše in najbolj ugledne ruske orkestre. Na sporedu bo ruska glasba, ker so, tako Brlek, v tem najboljši. V Gallusovi Vlado Kreslin dvorani bo moč slišati dela Čajkovskega, Stravinskega in Prokofjeva. Dva dni kasneje, 5. septembra, se bo festival v Moderni galeriji pridružil praznovanju stoletnice rojstva ameriškega avantgardnega skladatelja Johna Cagea. Z zvočno-prostorsko izkušnjo, kot so poimenovali 12-urni projekt Sono Mobile, bo v Sloveniji premierno predstavil glasbo, ki jo je Cage napisal za dokumentarni film o ameriškem kiparju, avtorju mobilov Alexandra Calderju. Glasba za prepariran klavir je bila doslej izvedena v Los Angelesu, v Evropi pa najverjetneje še ne, je povedala vodja programske službe na festivalu Veronika Brvar. Na tem maratonskem koncertu jo bo "ponavljala" specialistka za sodobno glasbo, pianistka Nina Prešiček. Zvoke bo spremljal video umetnika Ne-vena Korde, scenografijo je pripravil arhitekt Peter Ličen. Povsem za sklep je 60. Festival Ljubljana prihranil še plesno in gledališko predstavo. Prvič po premieri v Mariboru bo 6. septembra na ogled sodobni balet Ed-warda Cluga Hommage a Stravinsky, od 11. do 13. septembra pa bo trikrat uprizorjena Evripidova Medeja v režiji Tomaža Pandurja z znano hrvaško igralko Almo Prica v glavni vlogi. Najnovejša Pan-durjeva predstava je požela izredno zanimanje v Dubrovniku, kjer so jo premier-no izvedli v začetku avgusta. (STA) livek - Od ponedeljka že 14. otroške poletne delavnice Mala ustvarjalna akademija V organizaciji Zveze slovenskih kulturnih društev skupaj s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb LIVEK - Dom Kavka - Center šol- skih in obšolskih dejavnosti na Livku pri Kobaridu (SLO) bo od ponedeljka, 27. avgusta, do sobote, 1. septembra 2012 prizorišče 14. Otroške poletne delavnice »Mala ustvarjalna akademija«, ki jo skupaj Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb prireja Zveza slovenskih kulturnih društev. Udeleženci bodo z avtobusom odpotovali z železniške postaje v Sežani v ponedeljek ob 8. uri s postankom na parkirišču v Rožni dolini ob 8.40 za vstop otrok z Goriškega. Udeleženci iz videmske pokrajine se jim bodo pridružili neposredno na Livku ob 11. uri. Letošnje, že štirinajste poletne ustvarjalne otroške delavnice, ki se letos ponašajo s prenovljeno podobo in imenom, bo vodila diplomirana psihologinja Jana Pečar, ki se že vrsto let posveča tudi študijam o povezovanju umetnosti z rastjo in oblikovanjem zdrave osebnosti. Vodja kolonije bo obenem usmerjala udeležence na likovni delavnici. Otroci se bodo na plesni delavnici seznanili z raznovrstnimi plesi z mentorico Jelko Bogatec, mentorica Jana Drassich pa bo vodila glasbeno-pevsko delavnico. V fotografski delavnici Mirne Viola bodo otroci razvijali svoje fotografske spretnosti in se posvečali multimedijskim eksperimentom. Marko Gavriloski bo skozi pravljično delavnico otroke po-vedel v svet pravljic, besednih iger in jezikovnih izumov. Ob projektu je nastala dvojezična knjižica, ki bo uvedla kolonijo v eno samo zgodbo, v kateri bodo otroci neposredni protagonisti in oblikovalci. Mladi ustvarjalci bodo s skupnimi močmi dokončali zgodbo, ki kot rdeča nit povezuje vse delavnice v celoto do izvirne končne produkcije. Kot cilj projekta si je ZSKD zastavila razvoj otroškega razmišljanja, domišljije in ustvarjalnosti s poudarkom na utrjevanju jezikovnih sposobnosti in mladinske književnosti. Vsak udeleženec so bo preskusil na vseh delavnicah, poleg tega pa bo sodeloval na poučnih ekskurzijah in družabno-rekreacijskih dejavnostih, ki so predvidene v programu letošnje Male ustvarjalne akademije. Zaključna prireditev za starše, sorodnike in prijatelje bo v soboto, 1. septembra 2012, ob 11. uri, nato bodo mladi ustvarjalci odšli domov v spremstvu staršev, bogatejši za obilico novih znanj, izkušenj in prijateljstev. Dom Kavka na Livku bo od ponedeljka gostil mlade ustvarjalce slovenija Danes vrh o najbolj perečih vprašanjih LJUBLJANA - Slovenski premier Janez Janša je za danes popoldne sklical sestanek predsednikov parlamentarnih strank, vodij poslanskih skupin in poslancev narodnih skupnosti. Na sestanku se bodo seznanili z delom delovnih skupin za fiskalno pravilo, za sanacijo bank in za upravljanje državnega premoženja ter pregledali odprta vprašanja in dileme. Politični vrh sledi zaključku dela parlamentarnih delovnih skupin, ki so obravnavale in usklajevale izvedbeni ustavni zakon o fiskalnem pravilu, zakon o Slovenskem državnem holdin-gu in zakon o agenciji oz. skladu za sanacijo bank. Predstavniki vseh treh delovnih skupin so se v četrtek po treh tednih usklajevanj sestali z ministrom za finance Janezom Šušteršičem. Delovni skupini za fiskalno pravilo in za sanacijo bank sta prejšnji teden z delom tudi končali, medtem ko delovna skupina, ki usklajuje besedilo predloga zakona o državnem hol-dingu, z delom nadaljuje. Prav slednja je pri usklajevanju dosegla tudi največji napredek in možnost političnega soglasja je pri oblikovanju vsebine zakona o Slovenskem državnem holdingu tudi največja. Povsem drugačen je izkupiček usklajevanj glede fiskalnega pravila in sanacije bank. Večjih vsebinskih zadržkov glede izvedbe fiskalnega pravila sicer ni, odprto ostaja le vprašanje, ali se ga vnese tako v ustavo in izvedbeni zakon ali samo v zakon. To politično dilemo mora zdaj razrešiti politični vrh, vprašanje pa je, ali bo politika dosegla soglasje za spremembo ustave, ki potrebuje dvotretjinsko podporo v DZ. Vladna in koalicijska stran vztrajata pri zapisu fiskalnega pravila v ustavo, v opozicijski PS pa temu nasprotujejo in predlagajo, da koalicija z navadno večino sprejme zakon o fiskalnem pravilu, hkrati pa se loti nujno potrebnih reform. V SD so mnenja glede fiskalnega pravila deljena. Ob fiskalnem pravilu je negotov tudi način sanacije bank oz. reševanja slabih terjatev bank. dolina aoste - V ponedeljek padel v razpoko Slovenec umrl na Gran Paradisu Reševalci so lahko samo odpeljali truplo s helikopterjem - V odpravi enajst alpinistov, pod 45-letnikovo težo popustil snežni most AOSTA - V ponedeljek se je med sestopom z vrha Gran Paradisa v Dolini Aoste smrtno ponesrečil 45-letni slovenski državljan Boris A. Po poročanju krajevnega medija AostaSera.it je Slovenec padel v večjo razpoko na ledeniku Laveciau, na 3300 metrih nadmorske višine na severozahodni steni gore. Na pomoč so opoldne poklicali njegovi sople-zalci. Na pomoč so prišli gorski reševalci in finančni stražniki, ki pa ponesrečencu niso mogli pomagati. S helikopterjem so truplo prepeljali v dolino, trenutno je v mrtvašnici v Courmayeurju. Odpravo je sestavljalo enajst slovenskih alpinistov, ki so v ponedeljek zjutraj krenili iz koče Vittorio Emanuele. Po pisanju tiskovne agencije Ansa se je Boris A. med sestopom ustavil, da bi opravil potrebo, se odvezal in umaknil nekaj metrov stran. Nenadoma pa je pod njegovo težo in zaradi poletne vročine popustil snežni most, ki je planinca potegnil v razpoko, kakih deset metrov globoko. Usoden je bil baje močan udarec v glavo, še piše Ansa. Posnetek iz parka Gran Paradiso montagna.tv / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 22. avgusta 2012 3 rezija - Klic na pomoč iz folklorne skupine Val Resia Po več kot tridesetih letih lahko ostanejo brez strehe nad glavo Občina jim verjetno ne bo obnovila konvencije za upravljanje kulturnega centra - SSk obsoja upravo REZIJA - Folklorna skupina Val Resia preživlja izredno težko poletje. Razlog je v tem, da se lahko zgodi, da po več kot tridesetih letih občinska uprava folklornemu društvu odvzame upravljanje kulturnega centra Ta Rozajanska Kulturska Hiša, v katerem ima skupina sedež, konvencija pa je zapadla 30. junija letos. Kot je v tiskovnem sporočilu zapisala predsednica folklorne skupine Pamela Pielich, je sredstva za gradnjo kulturnega centra po potresu leta 1976 zagotovila takratna SFR Jugoslavija, občina Rezija pa jo je dala v upravljanje folklorni skupini. Kot navaja Pamela Pielich, je prošnjo za upravljanje doma na občinsko upravo naslovilo tudi združenje »Identita e Tutela Val Resia«, ki je znano po svojem nasprotovanju zaščitnemu zakonu za Slovence v Italiji in odločnem nasprotovanju vključitvi Rezije v območje zaščite, češ, da Rezija in rezijanščina nimata nič skupnega s slovenščino. Pri tem je to združenje navedlo, da za upravljanje prosi, »ker naj bi folklorna skupina slabo upravljala ta center. Kot navaja Pielichova, se kot »slabo upravljanje« navaja dejstvo, da je prostor v kulturnem centru dobil tudi Kulturni krožek Rozajanski dum. Ta ima tam svoj sedež že od leta 1983, torej skoraj polnih 30 let, kar doslej ni motilo nikogar. Predsednica folklorne skupine Val Resia zaradi tega izraža veliko zaskrbljenost, saj so morali ta mesec zaradi tega že preklicati predvideno potujočo razstavo folklornih razglednic, vse to pa bo imelo tudi negativne posledice za poletno kulturno dejavnost v Reziji. Folklorna skupina je zaradi tega že dobila solidarnostne izjave sorodnih društev, kot je povedala predsednica skupine, pa imajo v mislih tudi nekatere odločne akcije, s katerimi bi podprli razloge folklorne skupine. Zaskrbljenost je še toliko večja, ker občinska uprava ni pojasnila, na Folklorna skupina Val Resia je večkrat gostovala tudi na Tržaškem arhiv podlagi katerih kriterijev bo določila upravitelja centra. Na vprašanja, ki so jih na upravo naslovili iz folklorne skupine, niso dobili nobenega odgovora. Kot poudarja Pielichova, očitno občinska uprava z županom Chinesejem na čelu ne ceni delovanja skupine, ki ima za seboj že 173-letno zgodovino in je bila deležna tudi priznanja predsednika republike. Zato tudi upravičeno dvigujejo svoj glas proti takemu ravnanju uprave in napovedujejo, da bodo v primeru, da jim konvencije za upravljanje centra ne bodo obnovili, iskali gostoljubje drugje v Reziji ali pa tudi sosednjih občinah, saj se jim ne zdi možno »so-bivanje« več različnih ustanov v centru. »Upam sicer, da nam ne bo treba vse opreme, dokumentov in drugih stvari, ki jih folklorna skupina Val Rezija zdaj hrani v centru, spet razdeliti po domovih članov skupine, svojo dejavnost pa spet začeti v gostilnah ali na prostem, kot je bilo to v preteklosti,« zaključuje svojo ti- V predoru Dekani umrla voznica iz Krškega DEKANI - V predoru Dekani na primorski avtocesti v smeri Ljubljane je nekaj pred 13. uro prišlo do prometne nesreče, v kateri je umrla 37-letna voznica iz Krškega. Vozilo je trčilo v odstavno nišo, ženska pa je bila takoj mrtva. Promet proti Ljubljani je bil dalj časa zaprt, so sporočili iz koprske policijske uprave. Na primorski avtocesti je nastal zastoj, obvoz pa je bil urejen na relaciji Srmin - Črni Kal. Svet KS Ankaran ovadil Popoviča ANKARAN - Svet Krajevne skupnosti (KS) Ankaran je v ponedeljek podal kazensko ovadbo in predlog za pregon koprskega župana Borisa Popo-viča. V Ankaranu Popoviču očitajo kazniva dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, nevestnega dela v službi in oškodovanja javnih sredstev. Očitki se nanašajo na prodajo nekdanjega Kompasovega objekta na Lazaretu. Koprska občina je namreč na jutrišnjo javno dražbo nepremičnin uvrstila tudi nekdanji Kompasov gostinski objekt na Lazaretu. V svetu KS Ankaran kot zastopniku ankaranske občine v konstituiranju ob vsakokratni javni dražbi nepremičnin opozarjajo, da koprska občina ne more prosto razpolagati s premoženjem nove občine, ki bo svoje organe dobila šele po lokalnih volitvah leta 2014. skovno izjavo predsednica folklorne skupine Val Resia. Na to se je včeraj odzvala stranka Slovenska skupnost, kjer se bojijo, da bo upravljanje kulturnega doma sedaj poverjeno tistim, ki podpihujejo protislovensko ozračje. Slovenska skupnost je zato ravnanje občine Rezija in župana Sergia Chi-neseja odločno obsodila in ga označila kot delovanje proti priznanju, da je dolina Rezije prostor z avtohtonim slovenskim prebivalstvom. Ta avtohtonost je bila večkrat tudi znanstveno dokazana in občina Rezija spada med tiste javne uprave, ki so na seznamu občin, kjer se izvaja zaščitna zakonodaja na podlagi zakona 38/01. V tem smislu je potrebno hitro poseči na vseh političnih in institucionalnih ravneh, da se krivična namera prepreči in da rezijanska kulturna hiša postane prostor mirnega sožitja med avtohtonimi identitetami, še piše v tiskovnem sporočilu SSk. lignano - Preiskava o dvojnem umoru Kaj so iskali? Morilci odšli z manjšo količino nakita - Hišo prečesal oddelek RIS iz Parme LIGNANO - Okrutni zločin v Li-gnanu je še zavit v tančico skrivnosti. V noči med soboto in nedeljo so neznanci dalj časa mučili in nato kruto umorili zakonca Paola Burgata (69 let) in Ro-setto Sostero (67), motiv za zločin pa še ni prav jasen. Državno tožilstvo v Vidmu in karabinjerji zaradi tajnosti preiskave ne dajejo izjav. Medtem so se jim pridružili karabinjerji posebnega fo-renzičnega oddelka RIS iz Parme, ki so že prečesali hišo. Sprva so se širile govorice, da je prišlo do družinske tragedije z umorom in samomorom, ta domneva pa ni imela nobene osnove. Na truplih so jasno razvidni znaki mučenja, žensko so morilci večkrat globoko zabodli, moškemu pa po mučenju prerezali vrat. Najbolj verjetno je, da so dvojico trgovcev ubili roparji, ki so od njiju hoteli izvedeti, kjer se skriva blagajna. Tudi ta razlaga pa ni povsem prepričljiva. Težko je verjeti, da sta zakonca prestala enourno mučenje in dočakala okrutno smrt, ne da bi roparjem zaupala, kje je blagajna. Kriminalci pa so naposled baje odšli le z manjšo količino nakita. Preiskovalci sumijo, da so roparji iskali kaj drugega. Medtem so v Lignanu preiskali kakih sto delavcev krajevnega zabaviščnega parka, vendar brez rezultatov. aktualno - Spletna anketa Hitre železnice ne bo, ker zanjo ni denarja Hitra železnica je podobna kraški ponikalnici. O njej se kdaj pa kdaj veliko razpravlja in polemizira, potem pa stvar roma v pozabo do nove polemike in javne razprave ali pa t.i delovnega omizja. Večina sodelujočih v anketi spletnega Primorskega dnevnika je vsekakor prepričana, da hitre železnice vsaj srednjeročno ne bo, ker zanjo ni denarja, ne v Rimu in niti v Evropski uniji. Okoli 30 odstotkov anketirancev meni, da nove železnice ne bo, ker je okoljsko povsem nevzdržna in le manj kot 20 odstotkov jih pravi, da bo nova proga prej ali slej zgrajena. V prejšnjih dneh se je iztekel rok, do katerega so lahko občani in zainteresirane skupnosti vložili pripombe in pritožbe proti načrtu hitre železnice, ki ga je izdelala družba Italferr, javnim upravam pa formalno posredovala Dežela Furlanija-Julijska krajina. Na Tržaškem sta se proti novi železnici opredelili Občini Zgonik in Devin-Nabrežina, na Goriškem pa Doberdob, pogojno sta načrt nove proge podprli občinski upravi v Ronkah in v Trstu. Pokrajina Trst načelno podpira novo železnico, a obenem kritično ocenjuje načrt družbe Italferr, posebno na zahodnem Krasu, kjer načrtujejo tunel pod Križem, Prosekom in Kontovelom. Menite, da bosta tržaška in goriška pokrajina kdaj dočakali novo hitro železnico? Da Ne, ker je okoljsko nevzdržna Ne, ker zanjo ni in še ne bo denarja 19% (25) 30% (39) 1 51% (64) www.primorski.eu Poletni fotoutrip '12 Drage bralke, dragi bralci! Spet smo radovedni, kje in kako preživljate svoje počitnice, predvsem pa, ali je v vaši potovalki prostor tudi za Primorski dnevnik. Mi seveda upamo, da ja in vas zato vabimo, da vanjo položite tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu nato, kjerkoli pač preživljate te poletne tedne, posvetite enega od svojih poletnih posnetkov. Fotografije nam pošljite preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti tiskarna@primorski.eu, lahko pa jih tudi osebno dostavite v uredništvih v Trstu in Gorici. Najlepše bomo objavili! Miloš Škabar prebira dnevnik v Bohinju manuel ferfoglia 1 0 Sreda, 22. avgusta 2012 APrimorski r dnevnik 1 r-i Ulica dei Montecchi 6 r tel. 040 7786300 faks 040 7786339 u u C^o trst@primorski.eu vižovlje, križ, orlek - S podtaknjenimi požari se pekoče poletje stopnjuje Zgorelo dobrih deset hektarjev gozda, zaprli železnico in avtocestni priključek Velik požar pri Vižovljah gasilo 80 ljudi (in dva helikopterja) - Med Križem in Nabrežino nov izbruh, sežanski gasilci na delu v Orleku V ponedeljek ponoči je Vižovce prebudil smrad po dimu. V temi je nedaleč od hiš gorel gozd. Kmalu so gasilci in civilna zaščita prejeli več telefonskih klicev, deželna gozdna straža je obvestilo prejela ob 1. uri ponoči in že so se v Vižovlje odpravili prostovoljci, openski gasilci in gozdni čuvaji. Požar je izbruhnil v bližini vižovskega športnega igrišča in se razširil proti Cerovljam ter nekaj ur zatem celo prekoračil železniško progo, ki vodi v Tržič. Zaradi tega so železnico in avtocestni priključek dalj časa zaprli, odklopili pa so tudi električni tok, kar je povzročilo težave predvsem v prometu. Požar je bil bistveno večji od tistega med Križem in Nabrežino, po ocenah gozdne straže je prizadel dobrih deset hektarjev gozda. Kriški požar pa je včeraj popoldne ponovno izbruhnil ter na dveh frontah zaposlil večje število ljudi. Uspešno ekipno delo Suhi gozd je pri Vižovljah in Seslja-nu več ur neustavljivo gorel, gašenje pa je bilo po besedah koordinatorja posegov, vodje deželne gozdne straže v Devinu Lucia Uliana, zelo zahtevno in nevarno, predvsem zaradi bližine najrazličnejše infrastrukture. Ob 15. uri je Ulian razložil, da delo poteka že več kot dvanajst ur, sodelovalo pa je okrog 80 ljudi: »Iskreno se moram zahvaliti vsem prostovoljcem iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, ki nam s svojo požrtvovalnostjo omogočajo učinkovito ekipno delo in uspešno kosanje z ognjem. Prebivalci niso v nevarnosti.« Včeraj popoldne je bil požar večinoma pogašen, zadnji zublji so bili pod nadzorom. Območje pa sta še vedno preletavala helikopterja deželne civilne zaščite, ki sta sladko vodo zajemala v bazenu na vižovskem nogometnem igrišču. Od jutra do večera sta na požar spuščala hektolitre in hektolitre vode. 12 podtaknjenih požarov Ponoči so istočasno opazili še tri ali štiri ločena žarišča blizu Cerovelj, ki so jih pravočasno pogasili - v bistvu ni dvoma, da se je v gozdu med Vižovljami in Cero-vljami ponoči kratkočasil požigalec. Včeraj pa se je še nadaljevalo gašenje v gozdu med Križem in Nabrežino (požar je izbruhnil v ponedeljek popoldne). Ulian je dejal, da za ugotavljanje vzrokov vižov-skega požara še nima dovolj elementov, »zadnjih dvanajst požarov na tem koncu pa gre nedvomno pripisati požigalcem, saj so bili vsi podtaknjeni«. Gozdna straža vsakič prijavi dogodek pristojnim organom, na prizorišču so tudi policija in ka- rabinjerji. Kaj bo z morebitno preiskavo, pa je stvar državnega tožilstva. Pogovor z evakuirancem Med vižovskim požarom so policisti in gasilci ob 11. uri iz varnostnih razlogov izpraznili eno hišo, in sicer nekdanjo četrto sesljansko železniško čuvajnico, v kateri živi Giuseppe Frank s soprogo. Štiri ure po evakuaciji sta bila še vedno na cesti, Lucio Ulian pa jima je zagotovil, da hiša ni poškodovana ter da se bosta lahko kmalu vrnila domov. Na drugi čuvajnici, ki je zapuščena (nekaj sto metrov od športnega igrišča) pa je zjutraj zgorel del strehe. Včeraj popoldne, ko je v senci čakal na razvoj dogodkov, nam je Giuseppe Frank povedal, da ga je žena dopoldne opozorila na vse bolj moteč vonj po dimu. V svoji hiši na samem je pogledal skozi okno in opazil plamene ter poklical gasilce. Kmalu zatem, okrog 11. ure, so ju policisti in gasilci pozvali, naj za vsak slučaj zapustijo hišo. »Ali me je bilo kaj strah? V tistem trenutku gotovo nisem bil umirjen ... « je dejal Frank. »S sabo nisva vzela ničesar, skrbelo naju je samo odnesti celo kožo. Potem pa sem se za hip vrnil v hišo po zdravila za ženo,« je še povedal evakuiranec. Vlaki, promet in elektrika Zaradi požara so ponoči zaprli avtocestni priključek (postopno so ga spet odprli dopoldne, najprej v eno smer, nato v obe) in železniško progo. Pri Vižovljah je gozd gorel tik ob železniških tirih in dejansko ogrožal vlake. Z avtoceste so vozila preusmerjali na državno cesto, na poti iz Benetk pa so se vlaki ustavljali v Tržiču, med Tržičem in Trstom so aktivirali avtobusno povezavo. 33 deželnih vlakov je bilo delno ali popolnoma izbrisanih, intercity za Rim prav tako. Ob 12.30 so vlaki spet začeli voziti do Trsta, čeprav ne s polno paro. Med gašenjem so za nekaj ur začasno odklopili električni tok, tako visoko kot nizko napetost, da ne bi ovirali gašenja. Ogenj tudi pri Orleku Helikopterja sta se na Krasu zadržala do večera, popoldne pa je požar izbruhnil tudi pri Orleku. Gasili so sežanski gasilci, pri Fernetičih in Trebčah pa so bili open-ski gasilci in civilna zaščita v stanju pripravljenosti. Po Krasu so se vseskozi peljala številna vozila gasilcev, gozdne straže in civilne zaščite z raznih koncev Furlanije-Ju-lijske krajine. Njihov trud je bil tudi tokrat poplačan z uspehom, suša pa se nadaljuje. Upajmo, da so se požigalci naveličali ... (af) brussa (ds) » čuvajev je premalo« Velikega požara pri Vižovljah ni bilo mogoče napovedati, lahko pa bi omilili posledice, ko bi bili že pred časom potencirali vlogo deželne gozdne straže. Tako meni deželni svetnik Demokratske stranke Franco Brussa, ki trdi, da na uničujoče požare nismo primerno pripravljeni. »Gozdna straža ni v stanju, da bi se vedno učinkovito kosala s takimi požari, ker je število osebja zelo omejeno. V tem času smo slišali predloge o ustanovitvi posebnih enot in začasnih zaposlitvah, v resnici pa bi morala Dežela FJK razmišljati predvsem o usposabljanju osebja. Prostovoljci so dragoceni, delo pa mora biti dobro koordinirano. To bi lahko opravljala gozdna straža,« pravi Brussa. Po njegovem mnenju bi morala Dežela na osnovi še veljavnega razpisa zaposliti večje število gozdnih čuvajev, ki so že usposobljeni in lahko svoje znanje še nadgradijo. finančna straža »Killer kroglice« Zasegli so 7300 pisanih kroglic - Nevarne so lahko za najmlajše Miljska finančna straža je včeraj pri nekem tržaškem trgovcu zasegla 7300 pisanih kroglic, ki jih navadno postavljamo v vaze s cvetjem predvsem v dekorativne namene oziroma zato, da ohranjajo vlago v cvetnem lončku. »Killer kroglice«, kot so jih poimenovali finančni stražniki, so navadno kitajskega ali korejskega porekla in so lahko zelo nevarne. Sicer predvsem za najmlajše, saj so pisane in zelo vabljive, podobe so namreč bombonom, tako da se lahko pripeti, da jih otrok kar požre. V tem primeru je potrebno takoj ukrepati, saj se te male kroglice v stiku s tekočino povečajo in lahko povzročijo hude črevesne težave ali morda celo zadušitev. Italijansko ministrstvo za zdravje je ocenilo, da so zelo nevarne, zato jih na vse načine skuša umakniti s trga. Celo ministrstvo za gospodarski razvoj jih je vpisalo v poseben seznam Evropske unije, kjer so zabeleženi ne-prehramb-ni proizvodi, ki so nevarni za zdravje in jih velja torej umakniti s tržišča. Pisane kroglice za vaze Finančna straža je izdala kazensko ovadbo dvema trgovcema zaradi prodaje nevarnih proizvodov. Številne vrečke s pisanimi kroglicami so seveda zasegli. / TRST Sreda, 22. avgusta 2012 5 TRŽAŠKA OBČINA - Zaradi upokojitev se je strošek za vodilno osebje znižal za 266.000 € Trst: občinski funkcionarji vse bolj produktivni Leta 2010 so prejeli 113 tisoč evrov več doklade za produktivnost kot leto prej Pred nekaj tedni je tržaški župan Roberto Cosolini pisal vodilnim funkcionarjem tržaške občine, naj bodo pazljivi pri svojem delu, da bi se izognili morebitnim napakam, kajti desno-sredinska opozicija naj bi čakala za plotom in naj bi izkoristila prav upravne napake in kikse za napad na njegovo upravo. Predstavniki opozicije so pismo ostro obsodili. Po njihovem mnenju naj bi skušal župan Cosolini zvrniti krivdo za morebitne upravne neuspehe na vodilne funkcionarje. Zadeva je po svoje paradoksalna, saj sodijo vodilni funkcionarji tržaške občine med »najboljše« v vsedržavnem merilu. Vsaj tako izhaja iz pregleda njihovih prejemkov, ki jih je občinska uprava dolžna objaviti v skladu z normami o prozornosti delovanja javnih uprav (21.člen zakona št. 69 iz leta 2009). Vodilni funkcionarji tržaške občine (med katere so vključeni tudi občinski tajnik in vršilci dolžnosti vodilnega funkcionarja) so v letu 2010 prejeli skupno 4 milijone 4 tisoč 40 evrov (bruto plače). Od tega pa so si kar 534.703 evre »prislužili« kot doklado za produktivnost (vedno bruto plače). Pomeni, da so bili sila produktivni. In to domala vsi. Kajti: od 34 vodilnih funkcionarjev jih je prejelo doklado za produktivnost kar 33. Edina črna (neproduktivna) ovca je tisto leto bil inž. Enrico Cortese. Doklada za produktivnost je leta 2010 znašala več kot osmino vseh prejemkov vodilnih funkcionarjev, točneje 13,3 odstotka. V primerjavi z letom prej se je v povprečju povečala za 3,5 odstotka. Leta 2009 so prejeli vodilni občinski funkcionarji skupno 4.270.330 evrov. V enem letu je torej občinska uprava pri njihovih plačah privarčevala kar 266 tisoč evrov. Upoštevati pa je treba, da je bilo leta 2009 zaposlenih skupno 38 vodilnih funkcionarjev, štirje več kot leto pozneje. Prihranjeni denar gre torej v prvi vrsti pripisati upokojitvam vodilnih funkcionarjev. Kljub temu, da jih je bilo več, pa je bila produktivnost vodilnih funkcionarjev leta 2009 manjša od njihove produktivnosti leto pozneje. Vsaj kar se do-klade za produktivnost tiče ... Leta 2009 je doklada za produktivnost znašala skupno 421.933 evrov. Od 38 vodilnih funkcionarjev jih je brez doklade za produktivnost ostalo pet. Povprečni skupni prejemek je znašal 112.377 evrov, povprečna doklada za produktivnost 11.103 evre (ali 9,8 odstotka). Leta 2010 je povprečni prejemek vodilnih funkcionarjev znašal 117.765 evrov (plus 5.388 evrov), povprečna do-klada za produktivnost pa 15.726 evrov (plus 4.623 evrov). Največ je zaslužil takratni občinski tajnik Santi Terranova: skupno nad 247 tisoč evrov. Medtem ko je bil med vodilnimi funkcionarji »najbolj produktiven« (vsaj sodeč po prejeti ustrezni dokladi ...) Edgardo Bussani s 36.895 evri (bruto) doklade. Na spletni strani tržaške občine je objavljen letošnji seznam vodilnih občinskih funkcionarjev. Šteje 36 oseb, dve več kot leta 2010. Seznama njihovih prejemkov v lanskem letu pa občinska uprava še ni objavila, kljub temu, da se bliža že konec avgusta. Zadeva doklade za produktivnost je v pristojnosti odbornika za proračun Maurizio Consolija. Slednji je lansko poletje, nekaj mesecev po imenovanju, poudaril, da je doklada za produktivnost zakonsko predvidena in je sestavni del plače vodilnih funkcionarjev. Ob tem pa se je zastavila vrsta vprašanj. Kdo določi pogoje za prejem te doklade? Kateri so ti pogoji? Kdo določi, ali je posamezni vodilni funkcionar izpolnil pogoje, da lahko prejme doklado. In še: kdo določi višino doklade? Odbornik Consoli je takrat zagotovil, da »bo v prihodnjih mesecih ugriznil v to proračunsko jabolko.« Roberto Cosolini kroma Maurizio Consoli kroma Ocenil je, da bo treba v prvi vrsti preveriti, ali so kriteriji za prejem doklade za produktivnost pravšnji, to je dovolj zahtevni, ali ne. Vprašanje števila vodilnih občinskih funkcionarjev je postalo te dni spet aktualno, ko se je izvedelo, da namerava uprava nadomestiti pred nekaj tedni upokojenega direktorja službe za šolske in športne gradnje arh. Carla Nico-tro z zunanjim konzulentom. Slednji naj bi bil terminsko zaposlen do konca januarja 2014. V prihodnjem letu naj bi prejel nekaj nad 133 tisoč evrov (bruto) plače. To je toliko, kolikor je znašal skupni letni prejemek arh. Nicotre leta 2010, v katerem pa je bila všteta tudi doklada za produktivnost (10.647 evrov). Ali bo bodoči konzulent deležen doklade za produktivnost še preden bo sploh kaj proizvedel? M.K. PLAČE VODILNIH FUNKCIONARJEV V LETU 2010 Vodilni funkcionar plača doklada za produktivnost Terranova Santi(*) 247.713 € 20.500 € Abbate Sergio 128.741 € 20.576 € Bandelli Lorenzo 113.931 € 16.941 € Bussani Edgardo 152.362 € 36.895 € Caputi Gianfranco 104.341 € 12.403 € Cassin Marina 109.000 € 13.272 € Conte Enrico 128.741 € 20.576 € Cortese Enrico 136.448 € 0 € Cossutta Walter 108.907 € 14.255 € Di Maggio Vincenzo 113.865 € 16.969 € Dugulin Adriano 148.181 € 40.017 € Furlan Ave 112.913 € 14.045 € Ghirardi M. Giovanna 104.820 € 14.029 € Giraldi M. Serena 128.842 € 1.232 € Iammarino Lucia 108.130 € 10.694 € Lorenzut Fabio 164.944 € 24.197 € Mania Maria Rosa 114.797 € 16.969 € Masau Maria 100.656 € 13.645 € Merizzi Antonia 102.572 € 13.403 € Meula Romana 130.438 € 20.567 € Mian Alberto 102.401 € 13.637 € Murkovic Ada 146.310 € 36.169 € Nicotra Carlo 133.875 € 10.647 € Russo Ornella 101.146 € 13.519 € Sello Angela 110.682 € 9.225 € Sferco Corina 130.857 € 20.576 € Silla Mauro 149.039 € 16.576 € Strazzullo Gaetano 100.423 € 13.412 € Tiozzo Tiziana 102.218 € 13.645 € Bernetti Giulio(**) 89.799 € 13.183 € De Candido Ambra (**) 55.920 € 4.536 € Momic Luciano(**) 88.838 € 13.762 € Presotto Fulvia (**) 43.603 € 1.104 € Zarattini Maila (**) 88.605 € 13.528 € SKUPNO 4.004.040 € 534.703 € (*) Občinski tajnik; (**) Vršilec dolžnosti vodilnega funkcionarja PRIMERJAVA V LETIH 2009 IN 2010 Leto 2009 Leto 2010 Št. vodilnih funkcionarjev 38 34 ■ Doklada za produktivnost 33 33 Skupni prejemki 4.270.330 € 4.004.040 € Povprečna plača na funkcionarja 112.377 € 117.765 € Skupna doklada za produkt. 421.933 € 534.703 € Povprečna doklada na funkcionarja 11.103 € 15.726 € V Muzeju Revoltella filmi in Čaše umetnosti V okviru niza poletnih pobud Trieste Estate 2012 bodo jutri zvečer v Muzeju Revoltella ob 20.30 vrteli film Mimma Paladina Quijote, medtem ko bo v petek ob 21. uri novo srečanje iz niza Čaše umetnosti. Tokrat bodo gostili vinarja Venceslava Černica in arhitekta Roberta Rac-canella, govor pa bo o obnovi rubij-skega gradu. Tako jutri kot v petek bo ob 20. oz. 22. uri tudi voden ogled po razstavi Trst-Suez. Zgodovina in modernost v delu Voyage en Egypte Pasqualeja Revoltelle. SPURG ali občinske pobude za otroke V okviru občinske pobude Spurg -Spazi Urbani in Gioco bodo danes od 8.30 do 12.30 na vrtu v Ul. San Michele znanstvene delavnice in glasbene performanse za otroke in njihove starše v priredbi združenja AnDanDes. Od 17.30 do 19. ure pa se bo dogajanje pomaknilo na vrt v Ul. Orlandini, kjer bodo člani združenja VivaTS priredili kreativne ekološke delavnice za otroke od 4. do 10. leta starosti. Od 18. do 19.30 pa bo zabavno tudi v vili Cosulich na Greti, kjer bodo člani AnDanDes poskrbeli za igre, ples, petje, slikanje in vrtnarjenje za otroke in družine. Pozornost do starejših Tržaška občina je tudi v poletnih dneh pozorna do starejših občanov. V domu starejših občanov Grego-retti bo na primer danes ob 17. uri poskrbela za spektakel capoeire, to je tradicionalne brazilske borilne veščine, ki združuje tudi plesne elemente, jutri pa bodo ravno tam ob 14.30 predvajali film Vacanze romane. No, ko že omenjamo starejše občane, velja morda še enkrat zabeležiti zelo številko za morebitne težave zaradi vročine 848-448-884, ki so jo pri tržaški občini uvedli v sodelovanju z zdravstvenim podjetjem in deželno upravo. Delavnica kreativnega kuhanja ... v knjižnici Po veliko šmarenskem premoru se v knjižnici Stelio Mattioni v Ul. Pe-tracco 10 v Naselju sv. Sergija spet nekaj dogaja. V okviru niza srečanj za najmlajše bo danes od 16.30 nova delavnica kreativnega kuhanja za otroke starše od 5 let, pri kateri bo sodelovala igralka in pevka Ornella Serafini. Svojo prisotnost je treba predčasno potrditi na tel 040 823893 oz. po elektronski pošti bibmattio-ni@comune.trieste.it. usoda pokrajin - Včeraj v deželnem svetu prva avdicija posebne komisije Pokrajine v FJK stanejo posameznega občana le dva evra Uprave naj še naprej voli ljudstvo, drugače ni demokracije Stališča predsednikov pokrajinskih svetov in načelnikov skupin - Maurizio Vidali tudi o Slovencih in tem, da naj imajo glavne občine le polovico svetniških mest Stroški štirih pokrajinskih uprav Furlanije Julijske krajine bremenijo posameznega občana le dva evra, medtem ko bi ga njihova morebitna ukinitev stala osemnajst evrov, s prenosom njihovih pristojnosti in nalog na občine pa bi se stroški upravljanja zvišali za od deset do 25 odstotkov. To so nekateri od podatkov študije, ki so jo opravili na univerzi Boc-coni v Milanu v zvezi z morebitno ukinitvijo pokrajin, članom posebne komisije deželnega sveta za racionalizacijo pokrajin pa so jih predstavili predsedniki vseh štirih pokrajin na včerajšnji avdiciji, ki so se je v palači deželnega sveta FJK v Trstu udeležili tudi načelniki svetniških skupin v pokrajinskih svetih. Včeraj je namreč potekala prva avdicija komisije, ki ji predseduje deželni svetnik Ljudstva svobode Antonio Pedi-cini, na njej pa so nastopili predsedniki pokrajinskih svetov Marco Quai (Videm), Gennaro Falanga (Gorica), Maurizio Vidali (Trst) in Mario Zambon (Pordenon), poleg njih pa še načelniki svetniških sku- Maurizio Vidali kroma pin v vseh štirih pokrajinskih svetih. Predsedniki so v prid ohranjanja pokrajin navedli kar nekaj argumentov: poleg že omenjene študije univerze Bocconi so opozorili, kako so prav pokrajine v FJK v letu 2011 poslovale pozitivno (zlasti por-denonska in goriška, ki sta zasedli prvo oz. drugo mesto na lestvici najbolje po-slujočih pokrajin), poleg tega jih gre ohraniti spričo avtonomije in posebnosti FJK, prav tako se jih ne sme spremeniti v ustanove druge stopnje, kot načrtuje vlada, s čimer bi pokrajinskih svetnikov ne volili več, ampak bi jih imenovali župani oz. svetniki večjih občin. To si je k srcu vzel predvsem predsednik tržaškega pokrajinskega sveta Maurizio Vidali, ki je posebej poudaril, kako ne glede na preureditev morajo pokrajinske svetnike še naprej izbirati volivci, ne pa imenovati župani, saj to ni demokracija. Poleg tega morajo dosedanje pokrajinske uprave pripeljati svoj mandat do zaključka, tudi v slučaju preureditve pa velike oz. glavne občine ne smejo imeti več kot polovico svetnikov v pokrajinskih svetih. Glede tega je Vidali članom komisije izročil besedili priziva in razsodbe, s katero je Deželno upravno sodišče FJK leta 1995 ugodilo v prid prizivu skupine pripadnikov Slovenske skupnosti in razveljavil odlok, ki ga je v petdesetih letih prejšnjega stoletja izdal takratni tržaški prefekt Palamara, ki je Občini Trst dodelil veliko večino svetniških mest v pokrajinskem svetu, okoliškim občinam pa le tri, s tem pa je bil uperjen predvsem proti Slovencem in komunistom, je de- jal Vidali, ki je tudi opozoril na nevarnost, ki bi jo morebitna ukinitev pokrajin predstavljala za pravice slovenske narodne skupnosti (na pomen zaščite Slovencev in Furlanov je opozoril tudi Zambon). S tem, da so okoliške občine dobile polovico svetniških mest, se je pokrajinska uprava tudi bolj približala ozemlju in ljudem, je prepričan Vidali, ki je izrazil nasprotovanje t.i. mestni občini. Med načelniki svetniških skupin so se včerajšnje avdicije udeležili tudi nekateri slovenski svetniki, kot načelnik Svobode, ekologije, levice v goriškem pokrajinskem svetu Mario La-vrenčič, ki se je zavzel za razširitev pristojnosti pokrajin, ter načelniki Zveze levice, Italije vrednot in Demokratske stranke v tržaškem pokrajinskem svetu Elena Legiša, Majda Canziani in Sandy Klun, ki se je prav tako zavzel, naj pokrajinske uprave končajo svoj mandat ter da Trst ostane glavno mesto FJK, pri čemer je Klun nasprotoval zamisli o veliki furlanski pokrajini. 6 Sreda, 22. avgusta 2012 TRST / šolstvo - Projekt Educhange na Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana O značilnostih Irana, a tudi o uporabi Hallovega efekta Dijakom je v letošnjem marcu o tem govorila študentka teheranske univerze Mitra Javadzadeh Izobraževalni zavod Jožefa Stefana je v preteklem šolskem letu sodeloval pri projektu Educhange, v okviru katerega na višjih srednjih šolah gostijo univerzitetne študente iz vsega sveta. V letošnjem marcu so na zavodu Stefan gostili iransko študentko Mitro Javadzadeh, o čemer so nam pred časom poslali tudi poročilo, ki ga kljub zapoznelosti objavljamo zdaj. V sklopu projekta Educhange smo meseca marca na Izobraževalnem zavodu Jožefa Stefana gostili absolventko elektronike in telekomunikacij iranske univerze v Teheranu Mitro Javadzadeh. Študentka Javadzadeh je v angleščini predavala tako o svoji kulturi kot tudi o specifičnih temah svojega študija. Spoznavali smo iransko kulturo in zanimivosti perzijskega in iranskega življenja, kot je praznovanje novega leta Nowruz, ki običajno sovpada z začetkom pomladi oziroma z enakonočjem. Videli smo slike antičnega mesta Persepolis in spoznavali bogato perzijsko zgodovino in pomembnost Ki-rove listine. Pri pouku slovenščine smo v 4. EM razredu primerjali iranske etnične običaje s slovenskimi, govorili pa smo tudi o šolskem sistemu, o preživljanju prostega časa in o tem, kako živijo mla- Mitra Javadzadeh je dijakom zavoda Stefan predstavila značilnosti in kulturo Irana, predavala pa je tudi o znanstvenih vprašanjih di. Ker se Mitra v prostem času ukvarja s planinstvom in plezanjem, smo s pomočjo njenih diapozitivov spoznavali iranske gore. Mitra je imela tudi vrsto strokovnih predavanj na temo elektronike in sistemov. Tako je peti razred elek- tronikov predelal Hallov efekt in poglobil primere njegove uporabe. Vsa predavanja so bila zanimiva tudi s tehničnega vidika, saj so avdiovizual-ni pripomočki in računalniške predstavitve stalno bogatili predavanja. Med protagonisti miramarskih septembrskih koncertov bo tudi hrvaška pevka Mila Soldatič acegas - Svarilo Ne odpirajte vrat lažnim tehnikom! Številni občani so v teh dneh opozorili, da jih je obiskal domnevni tehnik v oranžni delovni obleki. Predstavil se jim je kot uslužbenec podjetja, ki za družbo AcegasAps postavlja naprave za nadzor nad uhajanjem plina. Družba AcegasAps, ki upravlja omrežje za distribucijo metana v Trstu, pa obvešča vse občane, da za nadzor nad uhajanjem plina ni zadolžila nobenega podjetja. Zaradi tega svetuje vsem, naj ne nasedajo goljufom. Med drugim družba Acega-sAps vsakič predhodno pisno obvešča stranke o obisku tehnika ali katerikoli kontroli na omrežju. Vsi tehniki družbe morajo ob obisku pokazati izkaznico podjetja, v nobenem primeru pa ne smejo sprejemati denarja od strank. Ko bi bili v dvomu, raje zavrtite telefonsko številko 800 237313 in preverite, ali je družba res poslala tehnika na obisk. Drugače pa o dogodku takoj obvestite policijo. glasba - Tudi letos glasbeni september v Miramarskem gradu Šest grajskih koncertov Prireja jih konservatorij Giuseppe Tartini - Začetek 4. septembra s pianistom Stefanom Scarpelom V prestolni dvorani Miramarskega gradu bo tudi letos zaživel glasbeni september s koncertnim nizom Koncerti v gradu, ki ga prireja konservatorij Giuseppe Tartini, vključen pa je tudi v letošnji festival Gledališča v gledališču v pričakovanju Next-a, ki ga prireja Pokrajina Trst v sodelovanju z deželnim Spomeniškim varstvom. Kot piše v sporočilu konservatorija Tartini, bo niz, ki sta ga pripravila ravnatelj konservatorija Massimo Parovel in docent Roberto Turrin, obsegal šest koncertov, ki se bodo vsakič začeli ob 20. uri: prvega bo 4. septembra oblikoval pianist Stefano Scarpel z deli Prokofjeva, Skrjabina in Brahmsa, medtem ko bosta drugi koncert z naslovom Cello & Piano, ki bo na sporedu 11. septembra oblikovala čelist Giovanni Gnocchi in pianistka Chiara Opalio z deli Beethovna, Pierneja, d'Indyja, L. Boulangerja, N. Boulangerja, Debussy-ja, Busonija in Caselle. Tretji koncert bo 14. septembra, bo posvečen zvokom harmonike z recitalom Accordeon, ko se bosta predstavila harmonikar Matteo Roiaz in pianistka Rossella Fracaros z deli Jacobija, Bacha, Olc-zaca, Rojaca, Pozzolija, Sama, Zubitskega in Bazanta. Četrti koncert, ki bo na sporedu 18. septembra, bo posvečen čembalu (naslov večera bo Plesoči čembalo), pro-tagonistka pa bo čembalistka Alice For-cessini, ki bo izvajala dela d'Angleberta, Byrda, de Cabezona, Perrina, Couperina in Valenteja. Predzadnji koncert bo 21. septembra, posvečen pa bo Vokalnemu čaru 19. stoletja, kot je naslov večeru, na njem pa bo nastopila hrvaška pevka Mila Sol-datic, ki bo ob spremljavi pianistke Rosselle Fracarossa izvajala dela Debussyja, Verdija, Liszta, Duparca, Straussa, Rossi-nija, Puccinija in Masseneta. Letošnji niz miramarskih septembrskih glasbenih srečanj bo 25. septembra sklenil koncert na temo Sugestije romantičnega petja, na katerem bodo pevki Karina Oganjan in Martina Rinaldi, klarine-tistka Manuela Zamarian ter pianistki Lucia Zarcone in Rossella Fracaros izvajale dela Brahmsa, Schuberta in Dvoržaka. Naj omenimo, da bo za obisk koncertov treba plačati vstopnico za mira-marski grad, ki znaša štiri evre (znižana vstopnica stane dva evra), za invalide pa je dostop omejen. Za informacije sta na voljo telefonska številka 040-224143 in spletna stran konservatorija Tartini www.con-servatorio.trieste.it. Anketa ...o projektu? Ob zaključku projekta smo na šoli izvedli vprašalnik, pri katerem so sodelovali vsi razredi. Iz rezultatov izhaja, da je bil za veliko večino dijakov (86%) projekt zanimiv ali zelo zanimiv, 66 odstotkom dijakov so bila predavanja razumljiva in menijo, da so pri tem izboljšali uporabo tujega jezika (64°%), oziroma da so se naučili kaj novega. .kaj pa študentka? Skoraj vsi anketirani dijaki (95,4%) so se pohvalno izrekli o predavateljici, saj je z vprašanji spodbujala diskusijo in stalno primerjanje kultur. Mnogim dijakom (56%) so bile teme zanimive, ker jih je predstavila študentka. .nekaj misli »Predavateljica je uporabljala lahek in razumljiv angleški jezik, pomagala si je tudi s kretnjami in opazil sem, da se je na teh energičnih predavanjih zelo potrudila.« »Spoznal sem novo kulturo in s tem bogatil svoje splošno znanje.« »Predavateljica je bila prijazna in je spodbujala vprašanja in odgovore v angleščini, tako smo tudi izboljšali izgovorjavo.« »Zelo zanimiv projekt, sedaj predlagam, da gremo mi v Iran!« »Pri projektu mi je bilo všeč, kako je predavateljica predstavila teme.« »Da so glasba in glasbila podobni našim... « »Dodal bi metal glasbo« »Da so šole tam enake kot tukaja »Da so tam prazniki popolnoma drugačni« Spev za vijecnico v gledališču Miela 25. avgusta bo minilo dvajset let od požiga sarajevske knjižnice. Ognjeni zublji so leta 1992 uničili velik del njenega knjižnega fonda in »vijecnico«, kot Sarajevčani nazivajo svojo knjižnico, spremenili v enega od tragičnih simbolov oblegane bosanske prestolnice. Obletnice se bodo v soboto, 25. avgusta, spomnili tudi v Trstu. V gledališču Miela bo ob 20. uri na pobudo zadruge Bonawentura namreč večer Nel cielo di Sarajevo -canto per vijecnica (Na sarajevskem nebu - spev za vijecnico), na katerem bodo z besedo in glasbo spregovorili o nekdanji in sedanji podobi Sarajeva. Režijo podpisuje Franco Pero z branjem pa sodelujejo Adriano Braidotti, Laura Bussani, Paolo Fagiolo, Ester Galazzi, Andrea Germani, Lara Komar, Riccardo Maranzana, Maria Gra-zia Plos in violončelistka Cecilia Barucca Sebastiani. Balkanski ritmi v kopališču Ausonia V kopališču Ausonia bo jutrišnji večer minil v znamenju balkanskih ritmov. Balkan Beat Party se bo pričel ob 23. uri, ko bo na prikupni poletni terasi glasbo začel vrteti DJ Stoner. Posebna gostja večera bo plesalka, pravzaprav »kraljica tribal fusion plesa« Daria Ber-togna. Vstopnine ni. Sprehod, koncert, film in ogled muzeja V okviru niza prireditev Trieste estate, ki jih občanom ponuja Občina Trst, bo danes več prireditev. Najprej bo ob 19.45 s pomola Audace štartal vodeni sprehod po mestu na temo Trst in morje v družbi Luce Bellocchija. Od 20.15 do 23.30 pa bodo lahko obiskovalci mestnega muzeja Sartorio (Trg Papa Giovanni XXIII 1) izbirali med bogato ponudbo - filmom I misteri del giardino di Compton House Petra Greenawaya, koncertom Stefana Bembija (harmonika) in Denisa Beganovicha (pozavna) ter vodenimi ogledi razstave Salotti in fiore. Za vstopnino v muzej boste morali odšteti 5,50 evra (oz. 3,50 evra po znižani ceni - za otroke do 6. leta je vstop brezplačen). www.primorski.eu1 praprot - Vsakoletni Praznik krompirja Krompir in veliko smeha Zaključni večer je minil v znamenju kabareta z Irene Pahor in Tatjano Malalan V lokalnem časopisju najdemo res marsikaj hudomušnega kroma Prireditveni prostor sredi borovega gozdička v Pra-protu je pretekli konec tedna gostil Praznik krompirja v priredbi društva Ajser 2000 in s podporo devinsko-nabrežinske občine. Ob ponudbi jedi na žaru, sladic in krompirja seveda, sta ponedeljkov večer obogatili Irene Pahor in Tatjana Malalan s kabaretno točko, za njima pa so na oder stopili člani priljubljene glasbene skupine Bandomat. / TRST Sreda, 22. avgusta 2012 5 Vco^ diaA es Danes, SREDA, 22. avgusta 2012 TIMOTEJ Sonce vzide ob 6.14 in zatone ob 20.00 - Dolžina dneva 13.46 - Luna vzide ob 11.54 in zatone ob 22.07 Jutri, ČETRTEK, 23. avgusta 2012 FILIP VREME VČERAJ: temperatura zraka 28,4 stopinje C, zračni tlak 1017,1 mb raste, vlaga 37-odstotna, veter 3 km na uro jugo-vzhodnik, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 25,9 stopinje C. CI3 Lekarne Do sobote, 25. avgusta 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dellOrologio 6 - 040 300605, Ul. Pasteur 4/1 - 040 911667, Milje - Ul. Maz-zini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. dellOrologio 6, Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX. septembra 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 6 - 040 371377. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.00, 17.35, 19.10, 20.45, 22.20 »Madagascar 3 - Ricerca-ti in Europa«. ARISTON - 18.45, 20.00 »Singolarità di una ragazza bionda«; Poletna arena: 21.00 »The Lady«. Loterija 21. avgusta 2012 Bari 86 32 89 2 88 Cagliari 73 23 51 67 6 Firence 59 55 36 78 67 Genova 53 14 33 30 48 Milan 40 29 52 59 28 Neapelj 82 72 76 30 11 Palermo 79 35 73 8 6 Rim 15 9 53 73 67 Turin 2 68 87 33 83 Benetke 78 33 12 16 20 Nazionale 28 70 50 3 80 St. 100 35 42 62 67 76 78 jolly49 Nagradni sklad 1.832.147,27€ Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 10.015.657,85 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 4 dobitniki s 5 točkami 68.705,53 € 620 dobitnikov s 4 točkami 447,17 € 22.429 dobitnikov s 3 točkami 24,61 € Superstar 85 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 5 dobitnikov s 4 točkami 44.717,00 € 91 dobitnikov s 3 točkami 2.461,00 € 1.610 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 12.241 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 31.723 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € CINECITY - 16.20, 19.05, 21.50 »The Amazing Spiderman«; 18.30 »The Amazing Spiderman 3D«; 21.45 »Nudi e felici«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Lol - Pazza del mio migliore amico«; 16.30, 20.00, 21.10, 22.15 »The ex-pandables 2 - I mercenari 2«; 16.30, 19.05 »Biancaneve e il cacciatore«; 16.00, 16.30, 18.05, 20.10, 22.15 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«; 17.00, 19.10, 21.20 »Madagascar 3 -Ricercati in Europa 3D«. GIOTTO MULTISALA 1 - Dvorana je zaprta zaradi poletnega premora. GIOTTO MULTISALA 2 - Dvorana je zaprta zaradi poletnega premora. GIOTTO MULTISALA 3 - Dvorana je zaprta zaradi poletnega premora. KOPER - PLANET TUŠ - 16.15 »Ledena doba 4 - 3D (sinhro.)«; 15.55 »Ledena doba 4 (sinhro.)«; 20.15 »Vzpon viteza teme«; 18.30, 20.50 »Ted«; 15.20, 18.25 »Madagaskar 3 - 3D (sinhro.)«; 15.40 »Neverjetni Spider-man«; 16.05, 18.15 »Madagaskar 3 (sinhro.)«; 20.25 »Popolni spomin«; 18.05, 20.35, 21.50 Larina izbira«; 15.05, 17.15, 19.25, 21.35 »Plačanci 2«; 19.00 »Odpleši svoje sanje 4 - 3D«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Hysteria«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30 »Dia-rio di una schiappa 3 - Vita da cani«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15 »Lol -Pazza del mio migliore amico«; Dvorana 3: 18.00, 20.10 »The Amazing Spiderman«; 22.15 »Nudi e felici«; 22.00 »I colori della passione«; Dvorana 4: 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa 3D«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »I mer-cenari 2«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 16.30, 18.10, 19.50, 21.40 »Madagascar 3 -Ricercati in Europa«; Dvorana 2: 17.40, 20.00, 22.00 »I mercenari 2«; Dvorana 3: 17.30, 20.15, 22.15 »Ma-dagascar 3 - Ricercati in Europa 3D«; Dvorana 4: 17.45, 20.10, 22.10 »Lol -Pazza del mio miglior amico«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.00 »Un anno da leoni«. H Šolske vesti ZDRUŽENJE STARŠEV srednje šole sv. Cirila in Metoda obvešča, da se šahovska in računalniška delavnica MIŠK@ prične v ponedeljek, 27. avgusta, ob 8.30. Zbirališče v veži Trgovskega Tehničnega Zavoda Žige Zoisa, Ul. Weiss št. 15, ob 8.15, da uredijo formalnosti. Otroci naj prinesejo malico. Če se niste prijavili, se lahko prvi dan pridružite. Obenem sporočamo, da bo od 3. do 7. septembra potekala fotografsko - biološka delavnica »Poglej ptička!« s poudarkom na plazilcih, namenjena otrokom od 2. razreda dalje. Prijave in informacije: od 24. do 31. avgusta na tel. 320-2717508 (Tanja) ali zscirilmetod@gmail.com. NA ZAVODU ŽIGE ZOISA bodo avgusta uradi ob sobotah zaprti. Urnik tajništva med tednom: 8.00-12.30. NIŽJA SREDNJA ŠOLA IGO GRUDEN iz Nabrežine sporoča, da bo šola v mesecu avgustu zaprta ob sobotah. RAVNATELJSTVO liceja A.M. Slomška obvešča, da bo šola zaprta vse sobote do 25. avgusta. RAVNATELJSTVO liceja F. Prešerna sporoča, da bo med poletjem šola zaprta ob sobotah. NA ZAVODU ŽIGE ZOISA bodo popravni izpiti od 28. do 31. avgusta. Razpored preverjanj je izobešen na oglasni deski. NA ZAVODU J. STEFAN bodo popravni izpiti od 29. do 31. avgusta. Razpored preverjanj je objavljen na spletnem mestu in na oglasni deski. S Izleti jim bodo pridružili neposredno na Livku ob 11. uri. Info: www.zskd.eu. KMEČKA ZVEZA obvešča člane, da Kmetijska svetovalna služba Sežana organizira strokovno ekskurzijo na 50. Mednarodni kmetijski sejem v Gornjo Radgono v torek, 28. avgusta. Odhod avtobusa iz Sežane ob 5.30 izpred kleti Vinakras. Informacije in prijave na tel. 00386-31323191, 0038657312850, 00386-57312856. ¿i Čestitke Paolo in Martina je osrečilprvo-rojenčekMAX, srečnima staršema čestitamo, malemu pa želimo obilo sreče. Padriško-gropajska klapa. Tatku Martinu in mami Paoli čestitamo ob rojstvu malega MAXA, ki mu seveda želimo vse najlepše in najboljše! Vsi pri KD Slovan s Padrič. Veliki Šmaren je komaj minil in je za sabo veliko darilo pustil, saj se je na ta dan Susi in Giuliotu DANIELE rodil. Dekliška Boljunec. V ponedeljek ponoči je štorklja v Gabrovec priletela in je v kljunu malo ELISABEL imela. Od Boljunca do Nabrežine se veselimo ter Katji, Lo-renzu in Chiari mnogo sreče želimo. Fabio in Erika. Danes slavita 25 let skupnega življenja - potrpljenja - BETTY in GABRIEL FERFOGLIA. Še mnogo zdravih in zadoščenja polnih let skupaj vama iz srca želijo mama Marija, tata Jordan ter Andrej z družino. [TU Osmice BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. DEAN ima odprto osmico na Konto-velu. DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Tel. št.: 040-299450. Vabljeni! ERIKA IN ELVIANA sta odprli osmico na Kontovelu št. 29. MITJA ZOBEC je v Zabrežcu št. 10 odprl osmico. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO je odprla družina Terčon v Cerovljah 30. OSMICO so odprli Batkovi na Rovniku, Repen 230. Nudimo domačo kapljico in narezke. OSMICO sta odprla v Saležu Sandra in Jožko Škerk. V PRAPROTU ŠT. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec. Tel. št.: 349-3857943. Toplo vabljeni. Ü3 Obvestila ANED Združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. POKRAJINSKI URAD VZPI-ANPI v Ul. Crispi št. 3 bo avgusta zaprt. Telefonska tajnica in faks bosta redno delovala na št. 040-661088. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški sedež odprt od 9. do 14. ure. ZSKD obvešča, da bodo tržaški uradi v četrtek, 23. avgusta, zaprti. Za informacije smo Vam na voljo na tel. št. 040-635626 ali na spletni strani www.zskd.org. OPZ F. BARAGA vabi na Barbano, kjer bo v ponedeljek, 27. avgusta, skupno goriško-tržaško romanje. Po sv. maši, ki bo ob 11. uri, se bomo podali še v Vipavski Sv. Križ in Ajdovščino. Predvideno kosilo. Vpis in informacije na tel. št.: 347-9322123. ZSKD - odhod na poletne ustvarjalne delavnice na Livku: udeleženci bodo z avtobusom odpotovali z železniške postaje v Sežani v ponedeljek, 27. avgusta, ob 8. uri s postankom na parkirišču pri krožišču v Rožni dolini ob 8.40 za vstop otrok z Goriškega. Udeleženci iz videmske pokrajine se Poletni fotoutrip 12 Drage bralke, dragi bralci! Spet smo radovedni, kje in kako preživljate svoje počitnice, predvsem pa, ali je v vaši po-tovalki prostor tudi za Primorski dnevnik. Mi seveda upamo, da ja in vas zato vabimo, da vanjo položite tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu nato, kjerkoli pač preživljate te poletne tedne, posvetite enega od svojih poletnih posnetkov. Fotografije nam pošljite preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti tiskarna@primorski.eu, lahko pa jih tudi osebno dostavite v uredništvih v Trstu in Gorici. Najlepše bomo objavili! MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pri Trstu vabi na avdicijo vse pevce, ki želijo sodelovati pri zboru Akademije v petek, 24. in soboto, 25. avgusta, od 18. ure dalje. Zbor bo deloval pri vseh dejavnostih Akademije. Pričakujemo vas! Informacije na tel.: +39 328-3635626. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA sporoča, da bo do petka, 31. avgusta, odprta od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure. Do petka, 24. avgusta, pa bo zaprta zaradi dopusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo zaprta zaradi dopusta do 24. avgusta. SKLAD MITJA ČUK prireja intenzivni 15-urni tečaj angleškega jezika za dijake za nižje srednje šole in bienij višjih srednjih šol od 27. do 29. avgusta ali od 3. do 5. septembra. Vpisi do 24. avgusta. Informacije na tel. št.: 040-212289, info@skladmc.org. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo deželni urad na Ul. Donizetti 3 v Trstu zaprt zaradi dopusta do 24. avgusta. SKD GRAD vabi na tradicionalni vaški praznik »Pod kostanji« v soboto, 25. in nedeljo, 26. avgusta ter soboto, 1. in nedeljo, 2. septembra, pri Banih. OBVESTILO ZA UDELEŽENCE MALE USTVARJALNE AKADEMIJE: odhod v Livek pri Kobaridu bo v ponedeljek, 27. avgusta. Udeleženci iz tržaške občine imajo zbirališče v Sežani na železniški postaji ob 7.45 (odhod ob 8.00). Odhod udeležencev iz gorišče občine je iz parkirišča v bližini krožišča v Rožni dolini ob 8.40. Udeleženci iz vi-demske pokrajine naj pridejo istega dne v Dom Kavka v Livek ob 11. uri. Starši so vabljeni na zaključno prireditev, ki bo v soboto, 1. septembra, ob 11. uri, sledi odhod udeležencev v spremstvu staršev. Za katerekoli informacije smo Vam na voljo na tel.: 040-635626. POLETNI CENTER PIKAPOLONICA se nadaljuje! Od 27. do 31. avgusta bo Pikapolonica na kmetiji. Sprejemamo otroke od 4. do 10. leta. Spoznavali bodo življenje na kmetiji in se podali na izlete v okolico. Poleg iger, zabave in didaktičnih delavnic, bo za osnovnošolce poskrbljena pomoč pri pisanju domačih nalog pred začetkom pouka. Vpisovanja: Ul. Cicerone 8, od 20. do 22. avgusta, od 13.30 do 15.30. Info in prijave na tel.: 345-7733569, info@me-lanieklein.org, www.melanieklein.org. VZPI ANPI Opčine - Bani - Ferlugi in Piščanci - Ob obletnici ustrelitve 5 pre-beneških kurirk in 4 partizanov bo v sredo, 29. avgusta, proslava v dolini na Mandriji. Z openskega pokopališča bomo ob 18. uri krenili do njihovega spomenika. Vabljeni! KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI SKD TABOR bo avgusta zaprta za dopust. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in v sobotah od 10. do 12. ure. Ekspresivne delavnice v avgustu: »Odkrijmo domišljijo« in »Barvanje s sadjem«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. DRAGA MLADIH (Park Finžgarjevega doma na Opčinah, Dunajska ul. 35) v soboto, 1. septembra, ob 10. uri uvaja niz jesenskih dogodkov ob 100. obletnici rojstva kulturnega delavca prof. Jožeta Peterlina. O različnih aspektih »Pe-terlinove dediščine« bodo spregovorili slovenski teolog in filozof Ivan Štu-hec, novinar Ivo Jevnikar in mladi časnikar Andrej Černic. Vabljeni! PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da se bo v septembru začela nova sezona vadbe Pi-latesa. Vabljene. TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da se bo v septembru spet začela vadba za razgibavanje in za zdravo hrbtenico. Vabljene. SKD IGO GRUDEN prireja »Otroške in mladinske baletno-plesne delavnice v Kulturnem domu Igo Gruden v Na-brežini, od 3. do 8. septembra. Namenjene so otrokom letnikov 2001-07 in jih bodo vodile Živa Cvar - klasični balet in baletna gimnastika, Maša Robič - plesna improvizacija in modern jazz, Marjetka Kosovac - karakterni plesi, baletni stretching. Urnik: od 8. do 14. ure. Prijave in informacije na tel. 3294615361, baletna.igogruden@yahoo.it. ZSKD obvešča, da bodo do 14. septem- bra uradi odprti od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. 0 Prireditve 14. FESTIVAL KITARE KRAS v organizaciji KD Festivala Kras in Glasbene matice: v četrtek, 23. avgusta, ob 20.30 v Kosovelovem domu v Sežani koncerta kitaristov Janoša Jurinčiča in Jake Kluna; v petek, 24. avgusta, ob 21.00 v Ljudskem domu v Križu koncert skupin Dirty Fingers in The Blues Followers. Informacije na www.festival-kras.eu. Toplo vabljeni! MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA Križ pri Trstu vabi v Umetniški in Kulturni Center Škerk v Trnovco na koncert arij in duetov iz Mozartovega Don Giovanni. Koncert bodo oblikovali solisti in pianisti iz Rusije, Slovenije, Hrvaške in Kitajske. Koncert bo v petek, 24. avgusta, ob 20.30. Toplo vabljeni! ZAME FEST - Mladinski festival Slovencev s Tržaškega: v soboto, 25. avgusta, mladi iz raznih slovenskih kulturnih društev organizirajo festival mladih na Proseku na B'lancu pod pokroviteljstvom ZSKD. Odprtje festivala ob 14.00: odbojkarski turnir, razstava petih mladih umetnikov, projekcija filmov z Martinom Turkom, delavnica z eko materialom in odprtje kioskov s pijačo in jedačo. Ob 17.00 se začne živahni del festivala z nastopom skupin Coloured Sweat, 9 10 11, Alter Ego, Wonder Noise in Domači zvoki. Proti koncu večera pa bo nastopila vzhajajoča zvezda in zmagovalka X-faktorja v Sloveniji Demetra Malalan. Vljudno vabljeni! DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI prireja do 16. septembra, v treh velikih sobanah centra Škerk (Trnovca št. 15) razstavo »Prva svetovna vojna pri nas«. Na ogled bodo uniforme, vojaški materiali, granate ter preko 300 povečanih reprodukcij fotografij iz vojnega obdobja na območju današnje devinsko-nabrežinske občine. Urnik: ob petkih, sobotah in nedeljah 10.00-12.30 in 18.30-21.30; od 31. avgusta, do 16. septembra: 10.3013.00 in 17.00-20.00. 0 Mali oglasi DAJEM V NAJEM stanovanje privatnikom ali študentom, blizu Trga Oberdan, 2 spalni sobi, kuhinja, dnevna soba, kopalnica in privatna kurjava. Cena: 450,00 evrov mesečno. Tel. 3498430222 IŠČEM delo kot hišna pomočnica ali negovalka starejših oseb. Tel. št.: 3317659986. PRODAM KNJIGE za srednjo šolo I. Gruden v Nabrežini, trgovski zavod Z. Zois v Trstu in licej F. Prešeren v Trstu, klasična smer. Tel. št.: 040-208002. PRODAM KNJIGI za elektronski oddelek J. Štefan: »Elettronica - Poto« in »Elettronica ed esercitazioni pratiche -Catallo, Rigan«. Tel. št.: 040-4528575. PRODAM domač krompir. Tel. št.: 0402024228. PRODAM Fiat Panda 900 Jolly, letnik 1998, v dobrem stanju, po ugodni ceni; tel. 331-1359525. PRODAM seat ibizo, letnik 1999, 1.400 cc, prevoženih 66.000 km, sivo-svetle barve v dobrem stanju po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 040-44631. PRODAM stenski klavir, primeren tudi za začetnike, po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 340-3753876. ZANESLJIVA GOSPA išče delo kot hišna pomočnica (tudi likanje) ali kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno. Tel. št.: 347-8601614. t Zapustila nas je naša draga Gisella Fabris vd. Verginella Žalostno vest sporočajo sin Silvio, snaha Silvana, vnuki Flavia, Marco, Marta in Lara z družinami ter zet Uccio. Pogreb bo v petek, 24. avgusta ob 13.30 iz ulice Costalunga v proseško cerkev. Prosek, 22. avgusta 2012 Pogrebno podjetje Alabarda 8 Sreda, 22. avgusta 2012 KULTURA / ljubljana festival - Kultni muzikal v Križankah do sobote Jesus Christ Superstar še atraktiven in prepričljiv Izvedba londonske produkcije Bronowski - Predstava, ki jo je treba vsaj enkrat v življenju doživeti Za nas je bil predvsem rock. Rock, ki (te) je osvobajal tabujev, rock, ki je zbliževal mlade, rock, ki (te) je zabaval. Mi se nanaša na generacijo tedanjega nemirnega mladostnega vala, v objemu katerega je zaslovel Jesus Christ Superstar. Nedvomno je to delo, ki ga še danes prodajajo izredno uspešno kot muzikal, otrok svojega časa. Obenem je odlično sestavljena glasbena predstava, ki s posodobitvenimi posegi in v dobri izvedbi še zmeraj osvaja občinstvo. Prepričljiv dokaz je bil sprejem gledalcev na prvi od šestih predstavah, kolikor so jih predvideli v ljubljanskih Križankah. Gost letošnjega Ljubljana Festivala je namreč ponovno londonska produkcija Bronowski, nastala v sodelovanju z The Really Useful Group Ltd.; lani so prikazali nekaj let starejše delo, tudi svetovno uspešnico, Hair, letos je na vrsti Jesus Christ Superstar. Pisala so se leta '70 prejšnjega stoletja, v katerih je vrelo tudi na glasbenem področju. Prva svetovna uspešnica izrednega ustvarjalnega para Tim Rice (besedilo) - Andrew Lloyd Webber (glasba) je namreč svojo osvajalsko pot po vseh kontinentih začela kot plošča. Leta 1970 je izšel dvojni album, na katerem je bila celotna rock opera - Webber in Rice sta namreč svoj projekt zasnovala kot takega -, razdeljena v dve dejanji (kot se izvaja še danes). Z diskografskega vidika je bila celostna zasnova dela skoraj šibkost, kajti ni bilo nosilnih tem ali izstopajočih songov, ki bi bili odskočna deska za množično poslušanje in seveda prodajo. Zato pa je nenehno prehajanje dogajanja iz enega motiva v drugega velika odlika odrske postavitve, ki se ne zaustavi ob "tisti pesmi" in je vse ostalo nekakšna "priloga'. Vendar pa sta že takrat zaslovela predvsem dva songa, po katerih je z glasbenega vidika Jesus Christ Superstar še vedno prepoznaven: prvi je Superstar, drugi pa nežnejši I Don't Know How To Love Him. Čeprav je bilo v ospredju sprejemanje in dojemanje "višje ravni" rockovske glasbe, je ključ uspeha tega glasbenega projekta para Webber-Rice v tesnem objemu glasbe in besedila. Pomenljiva je izbira teme - zadnji teden Kristusovega življenja, nekovencionalna je interpretacija dogodkov, še posebej glede vloge Marije Magdalene (to je sprožilo največ polemik), prepričljiv je prikaz osrednjih in drugih likov. Kot se poudarja ob vsaki reprizi tega kultnega dela, je Time Rice vztrajal, da Kristus ne bo prikazan kot Bog, temveč kot človek, ki se je znašel v pravem času na pravem mestu. Avtorja sta izbrala tri nosilne like: Kristusa, Judeža in Marijo Magdaleno. Pripoved o zadnjem tednu Kristusovega življenja je Rice osnoval na ironični distanci in vanjo vnesel veliko sodobnih prvin, like pa osvetlil s psihološkega vidika, s čimer je dogajanje približal tudi mlajšim. Načenjanje svetopisemskih tem v tedanjem obdobju ni bilo povsem neobičajno, vsekakor je ta spojitev med rock glasbo in med "močno" temo med najbolj posrečenimi. In odmevnimi. Še posebej, ko se je projekt leta 1971 uresničil tudi kot muzikal. Najprej na newyorškem Broadwayu, vendar pa s postavitvijo, ki je premiero doživela 12. oktobra 1971, skladatelj ni bil preveč zadovoljen. Tudi ocena kritikov, češ da je delo neprepričljivo, očitno ni bila pozitivna. Zato pa je bil odziv občinstva veliko boljši, saj so prvo postavitev odigrali kar 711. Rekorde pa je začela podirati londonska posta- vitev, ki je premiero doživela pred 40-imi leti: 9. avgusta 1972. "Izvozili" so jo v številne države, najdlje se je zadržala v ZDA: od 1976 do 1980. Kristus je kot "super zvezdnik" dvakrat zažarel tudi na filmskih platnih, obakrat uspešno, v Londonu pa že pripravljajo novo "zvezdniško" postavitev muzikala, ki naj bi jo predstavili že septembra. Če je tedaj "udarno" učinkovala vsebina zgodbe z izbrano interpretacijo, pa je danes po štirih desetletjih bolj v ospredju ironija, s katero je prikazano dogajanje. Tako npr. apostoli pojejo, da bodo napisali svetopisemske zgodbe in tako se bo o njih govorilo tudi po njihovi smrti. Dobra izvedba z glasbo v živo, v Križankah je orkester v zaodrju, pa ponovno razkrije, da je Jesus Christ Superstar odlično izpeljan muzikal, v katerem sta glasba in besedilo v enakovrednem položaju, kar omogoča eni in drugemu, da na odru polno zaživi. Breda Pahor maribor - Gledališče Vpis abonmajev za Borštnikovo srečanje se bo začel 3. septembra Organizatorji slovenskega gledališkega festivala Borštnikovo srečanje slaba dva meseca pred njegovim začetkom že beležijo veliko zanimanje za ogled predstav. Tudi letos so pripravili dva vsebinsko in cenovno različna abonmaja, katerih prodaja se bo začela 3. septembra. Istega dne se bo začela tudi predprodaja posamičnih vstopnic. Dva različna abonmaja so obiskovalcem ponudili, ker želijo, da je Maribor med 16. in 26. oktobrom »središče slovenske gledališke omike in prizorišče mednarodnih povezovanj«, pravi umetniška direktorica festivala Alja Predan. Vpis abonmajev bo trajal do 29. septembra. Za abonma BS1 bo treba odšteti 70 evrov, imetniki pa si bodo lahko ogledali tri tekmovalne uprizoritve: predstave Sljeher-nik Iztoka Mlakarja v koprodukciji Gledališča Koper in SNG Nova Gorica, Nevihta Aleksandra Nikolajeviča Ostrovskega v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega ter Gospoda Glembajevi Miroslava Krleže v izvedbi SNG Drama Ljubljana. V abonma sodita tudi slovesno odprtje s slovensko premiero predstave »When the mountain changed its clothing« režiserja Heinerja Gobbelsa v sodelovanju s Karmi-no Šilec in zborom Carmina Slovenica ter zaključna slovesnost. Abonma BS2 bo obsegal tri tekmovalne predstave in zaključno slovesnost. Tekmovalne predstave, ki bodo vključene vanj, so: Tri sestre Antona Pavloviča Čehova v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj, Dantonova smrt Geor-ga Buchnerja v koprodukciji Mestnega gledališča Ptuj, Slovenskega mladinskega gledališča in Evropske prestolnice kulture (EPK) - Maribor 2012 ter Rdeča Johna Logana v izvedbi SNG Drama Ljubljana. Zanj bo treba odšteti 50 evrov. V času festivala bo na relaciji Ljubljana-Maribor-Ljubljana vozil tudi festbus, za katerega bo treba odšteti pet evrov. Prevoz bo možen zgolj s predhodnim nakupom vstopnice za predstavo in rezervacijo sedeža, opozarjajo organizatorji. Borštnikovo srečanje bo kot del programa EPK najbogatejši doslej in zelo mednarodno obarvan. Za nagrade se bo potegovalo 12 predstav po izboru selektorja Primoža Jesenka. V spremljevalnem programu bo svoj gledališki izraz poleg 11 domačih predstavilo še sedem mednarodnih uprizoritev. Ob tem bo na sporedu še tako imenovani showcase za tuje gledališke kritike in direktorje festivalov. Programski sklop Fokus bo namenjen Češki. V slovenski knjižni izdaji bodo predstavljene tri sodobne češke drame. Potekala bo tudi petdnevna mednarodna delavnica za mlade profesionalne kritike, Društvo gledaliških režiserjev pa bo pripravilo okroglo mizo. Glavno prizorišče festivala ostaja SNG Maribor. salzburški festival - Bizetova opera v postavitvi londonske ustvarjalke Alette Collins Preveč konvencionalna Carmen Bleda režija utesnila sicer odličnega tenorista Jonasa Kaufmanna v vlogi Dob Joseja - Grobe flamenko stilizacije koreografij so delovale banalno Za dve predstavi opernega programa salzburškega festivala je bilo iskanje morebitnih preostalih vstopnic, tudi z last-minute apelom »Suche Karte« (iščem vstopnico) prazno upanje. Kdor si je zagotovil sedež za opero La Boheme ali za Bizetovo Carmen, je previdno planiral ogled predstave že na koncu prejšnjega leta. Za prvo so bolj občutljive dame pripravile robce, saj je tragična smrt Mimi v izvedbi Anne Netrebko vsakič terjala svoj davek solz, za drugo pa so povlekle iz omar obleke v flamenko stilu in rdeče svilene cvetove, da bi med stereotipi sredozemske fascinacije sanjale o osvajanju svojih Don Josejev. Podobne stilizacije so obarvale tudi uprizoritev londonske ustvarjalke Alette Collins, ki je zaupala v zunanji učinek scene v toplih, rdeče-oranžnih barvah, med katerimi je njena režijska zamisel varno počivala brez potrebe po novem branju likov. Carmen je seksualni objekt, José naiven mamin sinček (ki si na koncu niti ne upa ubiti Carmen in bi nadaljno odlašal, ko bi ga ona ne vztrajno provoci-rala), Micaela pa je staromodno, okorno samsko dekle iz podeželja. Carmenina drznost zgleda v tej postavitvi le kaprica, ki je sama sebi namen, klic svobode pa se površno istoveti zgolj s spolnim nagonom. Standardno ponavljajoče se izzivalne poze protagonist-ke razkrivajo umetno kreacijo, tako kot grobe flamenko stilizacije koreografij z vztrajnim dvigovanjem kril, ki bi že- lele ujeti strast sredozemskih žensk, a delujejo le kot banalna konvencija. Koreografije (podpisala jih je sama režiserka) imajo v tej predstavi veliko vlogo in simbolizirajo prevladujočo moč ženskega elementa, ki se zmagovito zoperstavi moškim, kot jasno prikazujejo grozeče ženske, ki obkrožijo Joseja po umoru Carmen. Škoda, da je koncept ostal neizoblikovan; namesto povečanja vsebinske teže naslovnega lika, je morala režiserka zreducirati glavnega moškega junaka na bledo figuro toy-boya. Z ravno tako bledim interpretom bi bila izbira srečna rešitev, z Jonasom Kauf-mannom na odru pa je postala le neizrabljena priložnost, ki je banalnemu konceptu žrtvovala velik igralski potencial. Don Jose je za temperamentnega Kaufmanna paradna vloga, režija pa ga je utesnila in mu onemogočila, da bi se z odrsko partnerko vnela čustvena iskra. Kljub temu pa je znameniti tenorist prevzel in očaral s svojim žametnim glasom in edinstveno temno barvo, predvsem pa z inteligenco in tankočutnostjo interpreta, kateremu je poglabljanje čustvenih odtenkov besedila in glasbe pomembnejše od razkazovanja izrednih vokalnih sposobnosti. Njegova nežna, občutena ljubezenska izpoved v ariji La fleur que tu m'avais jetée je bila eden od vrhuncev predstave. Zaradi podobne muzikaličnosti in interpre-tacijske bistrine je bila njegova idealna partnerka sopranistka Genia Kühmeier (Micaela), ki se je z mehkim fra-ziranjem ubrano uglasila z emocij-skim svetom tenorista, da je duet v prvem dejanju postal mojstrski, sanjski trenutek doživetega muziciranja. Mezzosopranistka Magdalena Kožena je v vlogi ciganke Carmen napela vse sile, da bi dala liku potrebno predrznost in se je igralsko odrezala precej prepričljivo, njen glas pa nima velike intenzitete, karizme pa se ne da naučiti. Pevka si je na prvi ponovitvi oddahnila, saj je njen trud nesporno nagradil aplavz, medtem ko je bila publika premiere nemila z njo in posledično še z njenim možem, dirigentom Simonom Rattlejem. Ogorčenje pre-mierske publike je bilo v primeru priznanega dirigenta namenjeno le umetniški zavezi življenjskega para: njegovo dirigiranje je bilo vredno namreč pohvale, saj je ustrezno podprl namen predstave in je z Dunajskimi Filhar-moniki vžgal sredozemsko strast z nav-dušujočo paleto živih barv, ki so včasih preglasile pevce zaradi delikatnih akustičnih razmerij velikega in odprtega odra dvorane Großes Festspielhaus, a so zagotovo podarile »severnemu« občinstvu zaželen okus po Bi-zetovi Španiji. Rossana Paliaga / ITALIJA, SVET Sreda, 22. avgusta 2012 9 evrska kriza - Optimizem ob pričakovanju, da bo ECB odkupovala obveznice ranljivih držav Zaupanje v ECB dvignilo evropske borze in evro Moody's in Fitch za Italijo napovedala možen izhod iz krize že v letu 2013 FRANKFURT, RIM - Osrednje evropske borze so včerajšnji trgovalni dan sklenile z rastjo. Optimistično razpoloženje na borznem parketu še vedno narekuje pričakovanje, da bo Evropska centralna banka (ECB) znova zagnala odkupovanje obveznic ranljivih evrskih držav. Evro je znova presegel mejo 1,24 dolarja in je najvišje v zadnjih sedmih tednih, dražja je tudi nafta. Vlagatelji so te dni vse bolj prepričani, da bo osrednja denarna ustanova v območju evra spet odkupovala dolg evr-skih držav v težavah, kot sta Španija in Italija, in tako pomagala znižati stroške njihovega zadolževanja. Nemška centralna banka Bundesbank je sicer v ponedeljek ponovila, da nasprotuje tovrstnemu reševanju dolžniške krize. "Odločitve o tem, ali tveganja za solventnost porazdeliti širše, morajo sprejeti nacionalne vlade in parlamenti," so prepričani v Bundesbank. Borzniki pa vendarle verjamejo, da bo kompromis dosežen. Njihov optimizem se odraža tudi na zmanjševanju pritiska na Madrid in Rim. Povprečna obrestna mera na španske desetletne obveznice se je danes na elektronski borzi MTS znižala za 0,17 odstotne točke na 6,18 odstotka, na primerljive italijanske papirje pa za 0,12 odstotne točke na 5,67 odstotka. Tako imenovani spread je včeraj s ponedeljkovih 429 točk v Italiji padel na 410. Optimizem v Italiji pa je dvignila tudi vesta, da sta tako Moody's kot Fitch napovedala, da se Italija bliža koncu krize in da se bo to zgodilo že prihodnje leto. Obe bonitetni hiši sta namreč poudarili, da Montijeva vlada zaradi ukrepov, ki jih je sprejela uživa velikansko zaupanje na tujem. Na kapitalskih trgih je včeraj pozitivno odmevala tudi novica o španski dražbi državnih dolžniških vrednostnih papirjev. Španija se je kratkoročno zadolžila za 4,51 milijarde evro v, zahtevana obrestna mera na njene zakladne menice pa se je znižala. Vlagatelji pozorno spremljajo tudi dogajanje v Grčiji. Država, ki je v recesiji že peto leto, si želi, da bi imela časa za izpolnitev zavez, danih v zameno za drugo posojilo, do leta 2016 in ne le do leta 2014. V podaljšanje roka za izpolnitev obljub naj bi grški premier Antonis Samaras skušal danes v Atenah prepričati šefa evroskupine in luksemburškega premiera Jeana-Clauda Junckerja, konec tedna pa tudi druge evropske partnerje. V petek se bo namreč pogovarjal z nemško kanclerko Angelo Merkel, dan poz- neje pa še s francoskim predsednikom Francoisom Hollandom. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je danes zvišal. Pridobil je 0,97 odstotka in končal pri 2490,27 točke.Indeks DAX na borzi v Frank-furtu je pridobil 0,79 odstotka in sklenil pri 7089,32 točke, z rastjo pa sta končala tudi indeksa CAC 40 na borzi v Parizu in FTSE 100 na borzi v Londonu. Prvi se je okrepil za 0,94 odstotka na 3513,28 točke, drugi pa za 0,57 odstotka na 5857,52 točke. Najbolj optimistično je bilo vzdušje v Milanu, kjer je index FTSE Mib pridobilo 2,40 odstotka na 15.330,46 točke, Ibex 35 na borzi v Madridu pa za en odstotek na 7544,50 točke. Podražil se je tudi evro in se zavihtel na sedemtedenski vrh. Za skupno evropsko valuto je bilo treba pozno popoldne na borzi v Frankfurtu odšteti 1,2472 dolarja, kar je 1,03 odstotka več kot ob koncu ponedeljkovega trgovanja. ECB je referenčni tečaj evra opoldne postavil pri 1,2428 dolarja (v ponedeljek pri 1,2300 dolarja). (STA/CR) Evro je včeraj spet pridobil na vrednosti ansa sirija - Po ponedeljkovih izjavah Baracka Obame Lavrov »posvaril« Zahod V nadaljevanju bojev v Siriji veliko mrtvih - Ubita japonska televizijska novinarka M haag - Zanj zahtevajo dosmrtni zapor Za tožilstvo Tolimir kriv za genocid v Srebrenici HAAG - Tožilstvo haaškega sodišča je včeraj v sklepni besedi zatrdilo, da je uspelo dokazati krivdo upokojenemu generalu vojske Republike Srbske Zdravku Tolimirju za genocid v Srebrenici. "Samo ena kazen je možna za ta zločin in to je zapor do smrti," je v zaključnem nagovoru dejal tožilec Peter McCloskey. Sojenje Tolimirju se je začelo 26. februarja 2010, potem ko so ga maja 2007 prijeli v Republiki srbski. Tožilstvo in obramba imata za sklepne besede čas do četrtka. Sojenje Tolimirju se je včeraj nadaljevalo po poletnih sodnih počitnicah, prav tako pa se je nadaljevalo sojenje njegovemu nadrejenemu med vojno v BiH, nekdanjemu poveljniku bosanskih Srbov Ratku Mladiču. Na sojenju Mladiču je včeraj nastopil nekdanji novinar britanske televizije Sky Aernout van Lynden, ki je potrdil trditve iz obtožnice, da je vojska Republike srbske od leta 1992 prebivalstvo Sarajeva terorizirala z dolgotrajnimi in neselektivnimi napadi z granatami in ostrostrelci. Mladiča obtožnica med drugim bremeni teroriziranja prebivalstva Sarajeva med vojno v BiH, van Lynden pa je bil tedaj dopisnik iz prestolnice BiH. Mladiču, ki ga sodišče po osebni in poveljniški odgovornosti v enajstih točkah obtožuje za vojne zločine, zločine proti človečnosti in genocid med vojno v BiH, so soditi začeli 16. maja, pri čemer se ni izrekel o krivdi, zato je sodišče v skladu s pravili zabeležilo, da se je izrekel, da ni kriv. Tolimir je tako kot Mladič obtožen za genocid v Srebrenici, v katerem je bilo po padcu te bošnjaške enklave 11. julija 1995 ubitih najmanj 8000 Bošnjakov. Sicer pa je v osmih točkah obtožen za genocid, združevanje s ciljem storitve genocida, iztrebljanje, uboje, pregon, prisilno preseljevanje in deportacije Bošnjakov iz Srebrenice in Žepe od julija do novembra 1995. Obtožen je tudi vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. (STA) Ubita japonska televizijska novinarka Mika Jamamoto (arhivski posnetek) ansa MOSKVA, DAMASK - Ruski zunanji minister Sergej Lavrov se je včeraj v Moskvi sešel z visokima predstavnikoma Kitajske in Sirije. Ob tem je opozoril Zahod, naj glede Sirije ne sprejema enostranskih potez, ter poudaril, da je za Rusijo in Kitajsko vsakršno kršenje pravil ZN nedopustno. Lavrov se je najprej sešel s kitajskim predstavnikom Dai Bingguom, kasneje pa še z namestnikom sirskega premierja Kva-drijem Džamilom. Slednji je namignil, da bi lahko sirski predsednik Bašar al Asad v okviru izpogajanega dogovora o končanju 17 mesecev trajajočega nasilja v Siriji odstopil. Džamil je sicer zavrnil možnost, po kateri bi bil odstop al Asada eden od pogojev za sama pogajanja, kar zahtevajo tako oborožena opozicija v Siriji kot tudi ZDA in več evropskih držav. Je pa dejal, da bi bil lahko sestop sirskega predsednika z oblasti predmet teh pogovorov. "Kar zadeva odstop - če bi bil ta pogoj za dialog, to pomeni, da dialoga nikoli ne bi bilo moč doseči. A med pogajanji je mogoče razpravljati o vseh problemih. Pripravljeni smo se pogajati celo o tem vprašanju," je v Moskvi pojasnil Džamil. Lavrov pa je po srečanju z Dža-milom podobno kot po sestanku s kitajskim predstavnikom opozoril, da v Siriji ne bi smelo priti do posredovanja tujine. "Vse, kar bi morali storiti tuji igralci, je vzpostaviti razmere za začetek dialoga," je še dejal Lavrov. Besede vodje ruske diplomacije so bile namenjene ameriškemu predsedniku Baracku Oba-mi, potem ko je ta v ponedeljek sirskega predsednika opozoril, da bo z vsakršno uporabo kemičnega orožja "prestopil rdečo linijo" in da bi to lahko "pomembno spremenilo" njegove odločitve glede uporabe sile v Siriji. Kot je na novinarski konferenci v Beli hiši še dejal Obama, "za zdaj" še ni odredil vojaškega posredovanja v Siriji. Vendar bi se to spremenilo, "če bi opazili premike na področju kemičnega orožja ali celo njegove uporabe". "To bi pomembno spremenilo moje odločitve," je dodal Obama. Džamil je v zvezi z izjavami Obame dejal, da gre le za propagando, povezano z ameriškimi jesenskimi volitvami. Sam Lavrov sicer včeraj ni izrecno omenjal Obame niti ni odgovarjal na novinarska vprašanja. Je pa poleg kritike na račun Zahoda ošvrknil tudi vlado v Damasku. Izrazil je namreč nezadovoljstvo, ker je sirska vlada po njegovem mnenju preveč previdna pri vzpostavljanju neposrednega dialoga z oboroženo politiko. V Siriji pa se nasilje nadaljuje. Sirske režimske sile so po navedbah aktivistov včeraj vdrle v kraj Moadamijeh pri Damasku in ubile najmanj 23 upornikov. Sirska vojska je nadaljevala tudi obstreljevanje Alepa in ubila najmanj devet civilistov. Sirska vojska je po navedbah opozicijskega Sirskega observatorija za človekove pravice včeraj še naprej obstreljevala tudi mesto Alep na severu države. Pri tem je bilo ubitih najmanj devet civilistov, med njimi ženske in otroci. Spopadi v Alepu so izbruhnili že pred tremi meseci, režimske sile pa so posvarile, da bo to mesto prizorišče "bitke vseh bitk". V navzkrižnem ognju v tem mestu je bila v ponedeljek ubita tudi 45-letna japonska televizijska novinarka Mika Jamamoto, je včeraj potrdilo japonske zunanje ministrstvo. Od začetka vstaje proti režimu predsednika Bašarja al Asada marca lani so bili v Siriji ubiti že štirje tuji novinarji. Jamamotova pa je prva žrtev med tujimi novinarji v Alepu. V ponedeljek je bilo v Siriji po navedbah opozicijskega observatorija ubitih najmanj 167 ljudi, med njimi 88 civilistov. Konflikt v Siriji se je razlil tudi v sosednji Libanon. V mestu Tripoli na severu države so v ponedeljek zvečer izbruhnili spopadi med privrženci in nasprotniki al Asadovega režima, pri čemer sta bila ubita najmanj dva človeka, 45 jih je bilo ranjenih. Med ranjenimi naj bi bilo tudi devet libanonskih vojakov. V Nemčiji sodijo 26 neonacistom BERLIN - Na sodišču v Koblenzu sodijo 26 domnevnim neonacistom. Kot je včeraj zatrdilo tožilstvo, naj bi obtoženi, stari med 19 in 54 let, od leta 2009 pa do aretacije marca letos med drugim izvajali napade na levičarske aktiviste in poskušali zažgati več avtomobilov.Po trditvah tožilstva naj bi obtoženi tudi sistematično zbirali dokumentacijo o levičarskih aktivistih, vključno z njihovimi naslovi, registrskimi tablicami in fotografijami. Obtožene tudi bremenijo, da naj bi skušali v Nemčiji vzpostaviti "ozračje strahu" oziroma oblikovati državo po nacionalsocialističnem zgledu. Proces proti šestindvajseterici, ki so med drugim obtoženi članstva v kriminalni združbi, požigov in ropov, bo predvidoma trajal do sredine septembra. Za tovrstne zločine je zagrožena kazen do 15 let zapora. Ponta: Sklep ustavnega sodišča nezakonit BUKAREŠTA - Romunski premier Victor Ponta je ostro napadel včerajšnjo odločitev ustavnega sodišča, da je bil referendum o odstavitvi predsednika Traiana Basescuja 29. julija neveljaven. "Odločitev ustavnega sodišča je nezakonita, nepravična in politično motivirana," je dejal Ponta in napovedal obsežno ustavno reformo. Kot je dodal, je odločitev "v nasprotju z demokratičnimi pravili in v nasprotju z zakonodajo." Sodišče je odločilo, da je bil referendum neveljaven, ker se ga ni udeležila zahtevana polovica volilnega telesa. Na referendumu je sicer večina -87 odstotkov - podprla odstavitev Ba-sescuja, vendar pa ta zdaj zaradi neveljavnosti referenduma ostaja na položaju. Ustavno sodišče je moralo odločati o pritožbi vladajoče Socialnoliberalne koalicije (USL), ki jo vodi Ponta, da je bil referendum dejansko veljaven, da pa so bili napačni oz. zastareli volilni imeniki, na katerih je bilo zabeleženih preveč volivcev. A sodišče je to pritožbo zavrnilo in odločitev o neveljavnosti referenduma sprejelo s šestimi glasovi proti trem. Za sprejem odločitve je bila potrebna ravno dvotretjinska večina med devetimi ustavnimi sodniki. Po navedbah medijev je k sprejemu te odločitve sicer močno pripomogla tudi velika gonja, ki jo je proti sodnikom izvajal Ponta. Premier zdaj napoveduje, da bo "še naprej branil Romune pred represivnim in zatiralskim režimom", ki ga po njegovih besedah uteleša Basescu. Zdaj je napovedal obsežno reformo ustave, ki bo zagotovila, da Romunija "ne bo nikoli več prepuščena volji ene osebe". I I I ZLATO (999,99 %%) za kg 42.222,66 € +425,40 SOD NAFTE (159 litrov) 96,97 $ +0,74 EVRO 1,2482 $ +1,00 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 21. avgusta 2012 valute evro (povprečni tečaj) 21.8. 20.8. ameriški dolar 1,2482 1,2300 japonski jen 98,81 97,82 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 24,783 24,905 danska krona 7,4464 7,4456 britanski funt 0,78835 0,78345 madžarski forint 275,18 277,84 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6963 0,6962 poljski zlot 4,0624 4,0697 romunski lev 4,4855 4,4958 švedska krona 8,2595 8,2339 švicarski frank 1,2010 1,2010 norveška krona 7,3235 7,3130 hrvaška kuna 7,4660 7,4694 ruski rubel 39,5400 39,4883 turška lira 2,2334 2,2161 avstralski dolar 1,1839 1,1784 braziljski real 2,4964 2,4817 kanadski dolar 1,2250 1,2167 kitajski juan 7,9015 7,8235 indijska rupija 68,8450 68,5100 južnoafriški rand 10,2627 10,2264 1 0 Sreda, 22. avgusta 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu gorica - Pripravili razpis za ovrednotenje območja ulic Boccaccio in S. Chiara Graditelj trgovskega centra bo obnavljal pokrito tržnico Investitor bo po obnovi zaščitene stavbe postal lastnik tržnice na debelo - Med deli stojnice v Ulici Bocaccio Postopek za prekvalifikacijo območja ulic Santa Chiara in Boccaccio v Gorici, ki ga občinska uprava namerava ovrednotiti v smislu razvoja trgovskih dejavnosti in poživitve mestnega središča, se je premaknil z mrtve točke. Uradi goriške občine so po večmesečnem delu pripravili in sprejeli razpis, preko katerega bo občina poiskala investitorja, ki bo zgradil komercialni center na območju bivše tržnice na debelo in hkrati obnovil pokrito tržnico, ki deluje na vogalu med Verdijevim korzom in Ulico Boccaccio. Obnova spomeniško zaščitene stavbe pokrite tržnice, ki je bila zgrajena v času Avstro-Ogrske in je v občinski lasti, bo pravzaprav pogoj, pod katerim bo investitor postal dejanski lastnik območja bivše tržnice na debelo, kjer bo zraslo novo trgovsko središče. »Območje je bilo razdeljeno na dva dela. Pokrita tržnica bo ostala v občinski pristojnosti, območje tržnice na debelo pa bo občina odstopila zasebnikom. Izračunali smo, da je to območje v sedanjem stanju vredno 2.150.000 evrov. Zasebnik pa tega denarja ne bo plačal občini, pač pa bo v zameno za odstop območja pripravil še dokončni in izvršni načrt obnove pokrite tržnice ter izvedel obnovitvena dela. Ko bodo le-ta zaključena, bo zasebnik postal dejanski lastnik območja tržnice na debelo,« je povedal arhitekt občinskega tehničnega urada Massimiliano Vittori, ki je izdelal predhodni načrt obnove pokrite tržnice. Leta predvideva obnovo oboka in poda, nov ogrevalni sistem, ki bo zadostoval različnim potrebam cvetličarjev in prodajalcev sadja in zelenjave, obnovo stranišč (tudi z ureditvijo stranišča za prizadete osebe), posodobitev podzemnih hladilnikov in namestitev avtomatskih vhodnih vrat. Sedanje prostore ribarnice bodo razdelili in s tem pridobili prostore za mesnico, ob notranji razsvetljavi pa bodo izboljšali tudi razsvet- ljavo na parkirišču za tržnico. V pričakovanju na posodobitev občinskega pravilnika o trgovski dejavnosti, po katerem bodo lahko razširili trgovsko ponudbo tržnice (npr. na obrtniške izdelke), je v tehničnem opisu preliminarnega projekta, ki ga je občinski odbor odobril marca, predvidena tudi namestitev novih kioskov v slogu dunajske secesije. Med gradbenimi deli bodo stojnice prodajalcev delovale v Ulici Boccaccio, ki bo delno zaprta za promet. Vzporedno z obnovo pokrite tržnice, ki ji bodo sledili občinski tehnični uradi, bo investitor lahko začel z gradnjo komercialnega središča na območju tržnice na debelo. Da bi to omogočila, je občina v prejšnji mandatni dobi sprejela varianto k regulacijskemu načrtu, ki dopušča tudi gradnjo podzemnega parkirišča pod Ulico Cador-na in tržnico na debelo. Vhod bo v Ulici Brass, kjer bodo zgradili krožišče. Idejo za spremembo območja nekdanje tržnice na debelo v komercialni center je dal projekt »Leonardo«, ki ga je leta 2009 izdelalo podjetje Terziaria Go-rizia - CAT Ascom. Pred sprejemom variante k regulacijskemu načrtu je občina preverila zanimanje zasebnikov za financiranje in uresničitev projekta urbanega komercialnega centra, interes pa je takrat izrazilo interes šest družb, in sicer Carena iz Genove, Steda iz kraja Rossano Veneto, PZ iz Fiumicella, ICEP iz Pordeno-na, Co.Ro. iz kraja San Vito al Tagliamen-to in Commerciale Goriziana, ki je bila tudi pobudnica projekta nakupovalnega središča v Ulici Terza Armata. Razpis naj bi bil predvidoma objavljen v kratkem, zmagovalca pa bodo izbrali na podlagi najboljše ponudbe, ki bo ob estetskih in tehnoloških aspektih upoštevala tudi pogoje dela, ki jih bo investitor ponudil kramarjem tržnice v času gradbenih del. Aleksija Ambrosi Pokrita tržnica v Gorici (zgoraj) in območje nekdanje tržnice na debelo (desno), ki ga danes zaseda parkirišče bumbaca CorriGrado z olimpijcema Gradež doživlja vrhunec letoviščarske sezone. Med poletnimi dogodki izstopa tekaška tekma CorriGrado 2012, ki bo potekala v soboto, 25. avgusta, s startom ob 19.45 z državne ceste 352 pri Belvedere-ju (na robu gradeške občine) in s ciljem v mestnem središču; proga bo večinoma potekala ob morju. Gradeškega teka se bosta udeležila tudi italijanska atleta Nadia Ejjafini in Ruggero Pertile, ki sta nastopila na londonskih olimpijskih igrah. Poleg tekmovalnega teka na 8-ki-lometrski progi bodo istočasno organizirali še netekmovalnega na 6-kilometr-ski progi. Vpisujejo na spletni strani združenja Promorun iz Trsta (www.promo-run.it), s katerim je mogoče stopiti v stik za informacije preko naslova elektronske pošte info@promorun.it. Nalet treh avtomobilov Prekratka varnostna razdalja je botrovala ponedeljkovi prometni nesreči v Rožni Dolini, v kateri so bila udeležena tri vozila. Nalet se je pripetil tik pred tamkajšnjim kro-žiščem, povzročil pa ga je 39-letni voznik, ki je tako kot enako star voznik v drugem vozilu zaradi poškodb poiskal zdravstveno pomoč v šempetrski bolnišnici. (km) Angleščina za osnovnošolce Dijaški dom iz Gorice in Jezikovna šola Papagaj iz Nove Gorice organizirata tečaj angleščine za osnovnošolce od 27. do 30. avgusta in od 3. do 7. septembra v okviru poletnega središča oz. priprave na šolo. Dejavnosti bodo potekale do 13. ure ali do 16. ure (s kosilom). Zagotovljen bo prevoz iz Romjana, Doberdoba in Sovo-denj; za informacije in vpisovanje naj se interesenti obrnejo na tel. 0481-533495 najkasneje do petka, 24. avgusta. V Rupi zapora zaradi del S sovodenjske občine obveščajo, da bodo dela na podpornem zidu v Bazoviški ulici v Rupi trajala približno en mesec; izvaja jih gradbeno podjetje po naročilu deželne civilne zaščite. Bazoviška ulica bo med tem časom zaprta za promet v višini hišnih številk 13 in 15. gorica - Občinske jasli in vrtci Kriza, vse več družin oproščenih stroškov Z gospodarsko krizo in težavami, v katerih se zaradi brezposelnosti in prekernosti sooča vse več družin, se viša tudi število otrok, ki so oproščeni plačevanja občinskih storitev na šolskem področju. V Gorici se je na primer povišal odstotek družin, ki so oproščene plačevanja mesečnine za otroške jasli in občinske vrtce: v šolskem letu 2010/2011 je občinske jasli v Gorici popolnoma brezplačno obiskoval le en otrok, v lanskem šolskem letu, ko so sicer odprli tudi jasli v uli- ci Rocca in torej povečali število razpoložljivih mest, pa jih je bilo enajst. V občinskih vrtcih, ugotavljajo na goriški občini, pa ostaja število oproščenih bolj ali manj stabilno: v šolskem letu 2010/2011 jih je bilo 11, lani pa 12. Na rastoče težave družin kaže tudi porast števila oproščenih plačevanja mesečnih stroškov za šolsko menzo. Na osnovnih šolah v Gorici se je število teh otrok v enem letu podvojilo (predlanskim jih je bilo pet, lani enajst), v vrtcih pa je zraslo s 16 na 21. gorica - »Gost« centra CIE Pobeg iz bolnišnice se priseljencu ni obnesel Karabinjerji so ga prijeli v bližini železniške postaje tržič - Projekt »Free Provincia Wi-Fi« se širi Deskanje tudi na plaži V brezžično internetno omrežje so po mestnem centru vključili še Marino Julio - Več ulic in trgov so povezali tudi v Ronkah Prisilnemu »gostu« centra za nezakonite priseljence CIE pri Gradišču je sicer uspel pobeg iz goriške splošne bolnišnice, a načrte so mu prekrižali karabinjerji, ki so ga izsledili v bližini železniške postaje v Gorici. Že večkrat smo pisali o tem, da v centru za priseljence CIE pri Gradišču beležijo pogoste primere samopo-škodb: osebje centra pravi, da gre v mnogih primerih za izkazovanje junaštva pred sotrpini, še pogosteje pa se dogaja, da si poskušajo na takšen način odpreti vrata svobode: če so rane lažje, jim pomoč nudijo kar v ambulanti centra CIE, če pa so težje, jih odpeljejo v splo- šno bolnišnico, od koder poskušajo zbe-žati. To je bil tudi namen 27-letnega R.R., nezakonitega priseljenca iz Tunizije, ki so ga včeraj zjutraj prijeli pri železniški postaji. V splošno bolnišnico v Gorici so ga odpeljali zaradi preverjanja zdravja, komaj pa so zdravniki odkrili, da ga ni več v sobi, so se obrnili na karabinjerje. Patrulja ga je kmalu našla, pri čemer je moški posredoval agentom lažne podatke o lastni identiteti. Pospremili so ga na karabinjersko poveljstvo, na osnovi ugotovitev pa so zoper njega vpisali ovadbo zaradi lažnih izjav o identiteti in ga ponovno odvedli v center CIE pri Gradišču. Brezžična internetna povezava je tudi na Tržiškem vedno bolj razširjena. Možnost brezplačnega deskanja po spletu ponuja občanom projekt »Free Provincia Wi-Fi«, ki ga vodi goriška pokrajina v sodelovanju z občinskimi upravami in centrom CED (Centro elabora-zione dati). Kdor razpolaga z smartp-honom, tabličnim ali prenosnim računalnikom, se lahko že nekaj dni brezplačno poveže na svetovni splet iz Marine Julie, kjer so pred kratkim namestili ojačevalce. Na območju plaže so namreč pred časom namestili tri naprave, ki jih je center CED v prejšnjih dneh usposobil, potem ko so izvedenci premostili še zadnje tehnične ovire. Vključitev Marine Julie med območja, kjer je mogoče brezplačno uporabljati brezžično internetno povezavo, je bila ena izmed prioritet za občinsko upravo iz Tržiča, saj je tamkajšnja plaža v poletnih mesecih zelo obiskana. V prihodnjih dneh, so sporočili predstavniki centra CED, bodo novi ojačevalci začeli delovati tudi na trgu Deluisa (v središču mestne četrti Largo Isonzo) in v parku v Ulici Valentinis. Po »hot-spot« ojačevalcih, ki jih je namestila v centru Tržiča (na Trgu Republike in v Ulici SantAmbrogio), je tržiška občina v teh dneh s pomočjo goriške pokrajine vključila med točke, kjer je mogoče brezplačno uporabljati brezžični internet, tudi park trdnjave v Ulici Istria in ljudski vrt v Uli- ci Garibaldi. Ob tem je bil na Trgu Republike nameščen dodaten ojačevalec, kar bo omogočilo kritje celega območja. Pokrajinske »hot-spot« ojačevalce so doslej namestili še v Ulici Pisani ter na križišču med Drevoredom San Marco in Korzom Popolo. Wi-Fi omrežje se širi tudi v Ronkah. Ob knjižnici Sandro Pertini so z internetom povezali tudi Trg Concordia, trg pred knjižnico, dvorano občinskega sveta, območje pred županstvom, skoraj celoten Trg Unita d'ltalia in del Ulice 7 Giugno. »Internet je postal zelo pomembna storitev za občane, zato je prav, da občine v mejah svojih finančnih in organizacijskih zmogljivosti poskrbijo za njegovo širjenje,« je povedala odbornica občine Ronke Elena Cettul. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 23. avgusta 2012 1 1 gorica - Festival v mestnem središču Vegetarijanci odštevajo dneve Ob gastronomiji bodo ponujali kulturne dogodke, filme in didaktične delavnice za otroke, ki jih prvič prireja ustanova Immaginario scientifico Na festivalu bodo prišli na svoj račun tudi najmlajši, ki jim letos namenjajo ustvarjalne delavnice Vegetarijanci, vegani, ljubitelji zdravega stila življenja ter rastoče število radovednežev iz goriške pokrajine in drugod vneto pričakujejo prihodnji vikend, ko bo Gorica že tretjič gostila festival vegetarijancev, ki ga prireja podjetje Biolab in ki iz leta v leto vzbuja večje zanimanje. Največja novost prireditve, ki bo potekala med 31. avgustom in 2. septembrom, bo prizorišče. Po uspehu, ki ga je lani in predlanskim doživela na območju t.i. »kazermet«, se bo namreč prireditev tokrat preselila v mestni center. Stojnice bodo zasedle Travnik, Raštel, Ulico Roma in Ulico Oberdan, spremni dogodki pa bodo potekali tudi v Hiši filma na Travniku (organizirali bodo filmski niz z naslovom »No impact«). Naslov letošnjega festivala bo Od globin do zvezd (»Dagli abissi alle stelle«), rdeča nit pa bo »green way of life«, življenjski stil, ki je pozoren do okoljskih vprašanj. V središču festivala bo seveda gastronomija - razstavljavcev iz Italije in Slovenije bo okrog 70 -, pomemben del programa pa bodo srečanja z gosti, med katerimi bodo ekonomist Andrea Segre, radijski voditelj Massimo Cirri, astrofi-zičarka Margherita Hack, novinar dnevnika La Repubblica Pietro Del Re ter potapljača Enzo in Patrizia Maiorca. Med tridnevnim festivalom bo zanimive spremne dogodke prirejala tudi ustanova Science centre immaginario scienti-fico, ki bo prvič sodelovala s podjetjem Biolab. Vsak dan bosta potekali dve enourni delavnici, ki bosta namenjeni otrokom med 5. in 8. letom ter otrokom med 9. in 12. letom. Teme didaktičnih delavnic bodo energija, recikliranje odpadkov ter zaščita okolja in trajnostni razvoj. Delavnice za mlajše otroke se bodo začele ob 16. uri, večji otroci pa bodo na vrsti ob 17.30. Ob ekološkem os-veščanju otrok bodo delavnice namenjene tudi spodbujanju ustvarjalnosti v igrivem vzdušju. Izdelke, ki jih bodo realizirali, bodo udeleženci nesli domov. nova gorica - Drago Podobnik o poslovanju Hita Lani dobiček, letos izguba »Na trgu mesarsko klanje« Italijani so se odločili, da ne bodo dopustovali oz. da bodo trošili veliko manj kot v preteklosti »Na trgu je dobesedno mesarsko klanje, borba za vsakega gosta,« je trenutne razmere v igralništvu opisal prvi mož novogoriškega Hita Drago Podobnik. Hit se v prvih letošnjih sedmih mesecih sooča z 10-odstotnim upadom prihodkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Pada tako število gostov kot tudi višina denarja, ki ga le-ti porabijo v igralnicah. »Poslovanje v prvih letošnjih šestih mesecih je žal negativno. V kolikor se bo tako nadaljevalo, bomo leto končali s petimi milijoni minusa,« opozarja Podobnik. Še lani je Hit poslovno leto zaključil skoraj z milijonom dobička. Predsednik uprave pričakuje, da bo država vendarle prisluhnila njihovim apelom po prilagoditvi davčne obremenitve vseh, ki se ukvarjajo z izvajanjem posebnih iger na srečo. Večina Hitovih gostov prihaja iz severne Italije. »Kakšni so učinki delovanja italijanske vlade na potrošnjo v italijanskih gospodinjstvih, je znano. Tudi pri nas se je posebno v juniju in juliju še bolj izrazito poznalo to, da so se Italijani odločili, da ne bodo dopusto-vali oziroma da bodo med dopustom trošili veliko manj kot v preteklih letih. Nekoliko drugačna je slika v naših dveh enotah, ki mejita na avstrijski trg, a ta predstavlja manjši delež v našem poslovanju,« pojasnjuje Podobnik. V Hitu so sicer že navajeni, da se jim v juniju vsako drugo leto, bodisi ob evropskem bodisi ob svetovnem nogometnem prvenstvu, že tradicionalno zniža obisk. »Za junij smo to razumeli, vsekakor pa ne za julij. Znižalo se je število obiskovalcev in tudi njihova potrošnja, poraba. Po drugi strani pa tega izpada ne moremo nadomestiti z našimi aktivnostmi na drugih bolj oddaljenih trgih, tudi iz razlogov, vezanih na našo zakonodajo, ki nam onemogočajo konkuren- TRZIC Knjižnica brez premora Od sredine septembra dalje bo občinska knjižnica v Tržiču odprta ves dan, brez premora med kosilom. Tako so ustregli zlasti študentom, ki knjižnico v Ulici Ceriani obiskujejo ob najrazličnejših urah, na popoldansko odprtje pa morajo čakati 16. uro. Ustanova je danes odprta od ponedeljka do petka med 9.30 in 13. uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah pa med 9.30 in 13. uro. Po novem bodo čitalnica in prostori za izposojo na voljo ves dan brez prekinitev. Sprva so sicer nameravali zagotavljati odprtje le prostorov za študij, a ugotovili so, da z majhnim finančnim dodatkom lahko omogočijo uporabo vseh prostorov. Denar je občina zagotovila s proračunsko varianto: do decembra letos jo bo celodnevno odprtje stalo dodatnih tri tisoč evrov. čnost pri dovažanju gostov iz bolj oddaljenih trgov,« opozarja sogovornik. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta se v primerjavi s preteklim letom na Hitu soočajo z več kot 10-odstotnim izpadom prihodkov. »Ki pa ga je nemogoče nadomestiti z odločnimi in radikalnimi ukrepi na stroškovno odhodkovni strani. Vesel sem, da smo se končno uspeli dogovoriti s sindikati o podpisu podjetniške kolektivne pogodbe, sicer samo za 6 mesecev, ki sprošča tudi t.i. variabilni del nagrajevanja, ki je odvisen od rezultatov poslovanja.« A vsi napori ne bodo dovolj, če s strani države ne bo posluha po prilagoditvi davčnih obremenitev vseh, ki se ukvarjajo z izvajanjem posebnih iger na srečo, opozarja Podobnik. »Zato se zna zgoditi, da bomo to leto, vsem naporom navkljub, končali z negativnim poslovnim izidom. Česar si pa nihče izmed nas ne želi. Še posebno zato ne, ker je na ta način dve in pol letno trdo delo sanacije podjetja dobesedno izničeno in vse skupaj začenjamo zopet znova. Toda mi vidimo pot naprej, imamo jo jasno začrtano. Pri sebi smo postorili že marsikaj, še marsikaj bomo. Pričakujemo pa tudi od tistih, katerim damo 42 milijonov na leto, da nekaj postorijo in da nam omogočijo, da lahko poslujemo z normalnimi donosi,« pribija Podobnik. Glede na opisano trenutno stanje se poraja vprašanje, če v Hitu sploh še razmišljajo o projektu novega turističnega kompleksa, ki naj bi zrasel na eni od šestih potencialnih lokacij v Sloveniji. »Pred časom ministru za finance na kratko predstavil projekt. Pozorno mi je prisluhnil. Prepričan sem, da se bo ta zakonodaja, za katero vemo, da se pripravlja in spreminja, taka, da bo omogočala, da bomo lahko take projekte izpeljali,« odgovarja Podobnik in takoj dodaja, Hitova upravna stavba v Novi Gorici (desno) in Drago Podobnik (zgoraj), ki pravi, da kljub učinkom krize še vedno razmišljajo o projektu novega turističnega kompleksa, ena od šestih potencialnih lokacij v Sloveniji pa je tudi Goriška foto k. m. da je sedaj na prvem mestu sanacija Hita. Tudi kot skupine. »Da ponovno postane zdrava družba. Ta čas pa lahko vse dokumente in projekte pripravimo do take faze, da potem sledi samo še izvedba. Natančno smo preštudirali vseh šest možnih lokacij. Vsaj tri so izrazito prišle ospredje. Veliko pa je odvisno od lo- kalnih skupnosti, kako se bodo obnašale in kakšno možnost sodelovanja bomo lahko dobili,« še pojasnjuje Drago Podobnik, ki več podrobnosti o lokacijah v ožjem izboru ni želel razkriti v izogib določenim špekulacijam, potrdil pa je, da je med njimi tudi Goriška. Katja Munih gorica - SKGZ Trg ali ulica v spomin na Marka Waltritscha Predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ) Rudi Pavšič je dal pobudo, da bi se goriška občinska uprava na primeren in trajen način spomnila na Marka Waltritscha ob njegovi 80-letnici rojstva. S tem v zvezi je na župana Ettoreja Romo-lija naslovil dopis, v katerem izpostavlja vlogo, ki jo je Waltritsch odigral pri vsestranski bogatitvi goriške stvarnosti. »Bil je večplastna osebnost: javni upravitelj in politik, novinar, zgodovinar in raziskovalec naše krajevne stvarnosti. Bil je zaveden Slovenec in viden predstavnik pomembnih ustanov in organizacij. Bil je predvsem človek dialoga in predhodnik tistih evropskih vrednot, ki so vidno zaznamovale naš prostor po vstopu Slovenije v Evropsko unijo in po brisanju mej. Veliko je storil za odpravljanje napetosti iz preteklosti, ki je močno zaznamovala naše kraje in ljudi,« opozarja župana Pavšič in dodaja: »Prepričan sem, da si Marko Waltritsch zasluži trajno znamenje v mestu kot znak zahvale za svoje delo. Zato predlagam, da bi dali pobudo za poimenovanje mestne ulice ali trga po Marku Waltritschu. S tem bi se Gorica in Goričani oddolžili spominu na človeka, ki je s svojim delom obogatil naš prostor in prispeval k njegovi rasti.« Marko Waltritsch je bil rojen v Gorici 23. julija 1932, umrl pa je 30. novembra 2003 na otoku Guadalupe v Karibskem morju. Ob 80-letnici rojstva smo se njegovemu spominu poklonili na naših straneh s temeljitim zapisom zgodovinarja Branka Marušiča, saj je Waltritsch posvetil Primorskemu dnevniku preko petdeset let svojega življenja. Marko Waltritsch nova gorica - Hitov servisni center z novo pridobitvijo Elektrika prihaja s strehe Investicija pomeni veliko manjše stroške za ogrevanje in hlajenje ter bo preprečila izpust približno 230 ton ogljikovega dioksida Elektrarna na strehi Hitovega Servisnega centra Na strehi Hitovega Servisnega centra na Pa-ludah, v novogoriškem predmestju pred Kromber-kom, so v sodelovanju z družbo Topsol zagnali novo fotovoltaično elektrarno. »Pomembna pridobitev je za družbo Hit brezplačna investicija v popolno prenovo strehe, obenem pa pomeni velik prihranek stroškov ogrevanja in hlajenja ter izraz zavedanja družbene odgovornosti in trajnostne okoljske naravnanosti v kraju, kjer družba posluje,« poudarja Tomislav Ličen, vodja vzdrževanja in energetike v novogoriškem Hitu. Dotrajana, dvajset let stara streha na omenjenem objektu je ob deževjih tudi puščala. Zato je prenova še kako prav prišla, nadgradnja s fotovoltai-čno elektrarno pa ji je dala dodano vrednost. Družba Topsol je tako 1600 kvadratnih metrov površine strehe najela za dobo 25 let in za ta čas bo krila tudi stroške vzdrževanja. Okvirna maksimalna moč fotovoltaične elektrarne bo s pokritjem celotne strehe približno 220 kilovatov in bo na leto proizvedla približno 231.000 kilovatnih ur električne energije, kar je primerljivo z električno energijo, potrebno za letno porabo 60 gospodinjstev. Pridobitev je pomembna tudi z okolj-skega vidika, saj bo preprečila nastanek in izpust približno 230 ton ogljikovega dioksida. Stavba pa je postala tudi energetsko samozadostna, saj nova elektrarna proizvede ravno toliko elektrike kolikor je servisni center letno porabi. Vrednost celotne investicije znaša 480.000 evrov. Skupni finančni učinek investicije, poleg prihranka pri stroških za vzdrževanje strehe - nova streha, najemnina, prihranek pri stroških ogrevanja in hlajenja -, v pogodbenem obdobju znaša več kot 140.000 evrov. (km) 12 Sreda, 22. avgusta 2012 GORIŠKI PROSTOR gorica - Priprave na začetek novega šolskega leta Napovedujejo abonmajsko kampanjo za šolski prevoz Tečejo priprave na začetek novega šolskega leta, v kratkem bo zato stekla tudi kampanja za vpis in za potrditev letnih abonmajev 2012-13 za javni prevoz šolske mladine. Iz pokrajinskega avtobusnega podjetja APT sporočajo, da bodo z začetkom kampanje seznanili javnost, komaj bo znan deželni odlok o tarifah. Vpisnikom abonmajev bodo prišli naproti z okrepitvijo osebja in s podaljšanim urnikom blagajn v poslopju goriške železniške postaje, v Ulici Rosselli 13 v Tržiču in na avtobusni postaji v Gradežu. Tudi letos bo letni abonma prinesel vrsto ugodnosti, zagotavljajo v APT-ju: veljal bo do 30. junija 2013 vse dneve, tudi med prazniki in počitnicami, vpiše se samo enkrat, kar preprečuje zamudno mesečno obnavljanje, cena je zelo ugodna in zagotovljen je dodaten popust v primeru več abonmajev v isti družini, abonenti imajo pravico do popustov in ugodnosti v kinodvoranah, knjigarnah, telovadnicah ... , s katerimi je APT sklenil dogovor, strošek abonmaja bo tudi letos mogoče plačati v štirih obrokih, toda z novostjo - rok za plačilo zadnjega obroka ne bo zapadel 15. decembra kot doslej, temveč 31. januarja. Novi abonenti lahko že takoj zaprosijo osebno identifikacijsko izkaznico APT, ki bo potrebna za vpis abonmaja, kdor pa jo že ima in ne potrebuje spremembe proge, bo dovolj, da z začetkom kampanje za vpis abonmaja stopi do okenca ene izmed blagajn APT v Gorici, Tržiču in Gradežu ali pa na avtobusnih postajah v Vidmu, Trstu in Čer-vinjanu; podrobnejše informacije so interesentom na voljo na tel. 0481-593513 ali 0481-593515 ali preko naslova elektronske pošte titoli.viaggio@aptgorizia.it. Pokrajinsko podjetje APT obljublja ugodnosti: abonma bo veljal do 30. junija 2013 vse dneve, tudi med prazniki in počitnicami, vpiše se samo enkrat, zagotovljen je dodaten popust v primeru več abonmajev v isti družini, abonenti imajo pravico do popustov in ugodnosti v kinodvoranah, knjigarnah, telovadnicah ..., s katerimi je APT sklenil dogovor, strošek abonmaja bo mogoče plačati v štirih obrokih bumbaca [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2 PRI SV. ANI, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.15 -20.00 - 21.45 »Madagascar 3 - Ricerca-ti in Europa«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »I mer-cenari 2«. Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.10 »Bed time«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 16.30 - 18.10 -19.50 - 21.40 »Madagascar 3 - Ricerca-ti in Europa«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.00 »I mer-cenari 2«. Poletni fotoutrip '12 Drage bralke, dragi bralci! Spet smo radovedni, kje in kako preživljate svoje počitnice, predvsem pa, ali je v vaši po-tovalki prostor tudi za Primorski dnevnik. Mi seveda upamo, da ja in vas zato vabimo, da vanjo položite tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu nato, kjerkoli pač preživljate te poletne tedne, posvetite enega od svojih poletnih posnetkov. Fotografije nam pošljite preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.primorski.eu ali po elektronski pošti tiskarna@primorski.eu, lahko pa jih tudi osebno dostavite v uredništvih v Trstu in Gorici. Najlepše bomo objavili! Dvorana 3: 17.30 - 20.15 - 22.15 »Ma-dagascar 3 - Ricercati in Europa« (digital 3D). Dvorana 4: 17.45 - 20.10 - 22.10 »Lol -pazza del mio miglior amico«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.00 »Un anno da leoni«. 4 Koncerti NOTE V MESTU 2012: v parku palače De Grazia v Ul. Oberdan 15 v Gorici bo danes, 22. avgusta, ob 20.30 koncert dua s trobento in harfo; vstop prost. Ob slabem vremenu bo koncert v palači De Grazia. »MUSICA A 4 STELLE« V GRADEŽU: v baziliki Sv. Evfemije v četrtek, 23. avgusta, ob 21.00 »Il Carnevale degli Animali« (Camille Saint Saens), nastopa Andrea Moro; na nasipu Na-zario Sauro v soboto, 25. avgusta, ob 21.00 »The Beatles Story«, Ensemble 900, solistka Cherly Porter, vstop prost; informacije nudi kulturno združenje Musica Viva, tel. 3206031397. FESTIVAL GLASBE SVETA 2012: na odru pred gradom Kromberk bo v torek, 28. avgusta, zaključni večer s triom Dovč&Gombač&Krmac. V okviru festivala bo od 19. ure tudi Tržnica goriških dobrot, kjer bodo lokalni vinarji, sirarji, čebelarji, zeliš-čarji, oljarji in drugi predstavljali svoje pridelke in izdelke. H Šolske vesti RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bodo vzgojne dejavnosti v vrtcih pričele v ponedeljek, 10. septembra 2012. Od 10. do 14. septembra bo urnik sledeči: vrtec v Doberdobu (7.45-12.00 brez kosila), vrtec v Sovodnjah (7.3012.00 brez kosila), vrtec v Rupi - nameščen na Vrhu Sv. Mihaela (7.4012.00 brez kosila) in vrtec Barčica v Romjanu (7.45-12.00 brez kosila). Od 17. septembra bodo vrtci delovali po običajnem urniku s kosilom. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v osnovnih šolah in v srednji šoli pričel v ponedeljek, 10. septembra 2012. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da bo prva seja učnega zbora v soboto, 1. septembra, ob 9. uri v prostorih OŠ Petra Butkoviča Domna v Sovodnjah. SLOVIK - razpisi prostih vpisnih mest v letu 2012-2013 za dijake, študente in ostale tečajnike so objavljeni na spletni strani www.slovik.org. Število mest je omejeno. Rok: 15. septembra 2012. ZA SREDNJEŠOLCE bo potekala priprava na šolo (intenzivni tečaj angleščine, lekcije nemščine, utrjevanje slovenščine in ponavljanje glavnih predmetov npr. matematike) v Dijaškem domu v Gorici, od ponedeljka, 27. do petka, 31. avgusta, ter od ponedeljka, 3. do petka, 7. septembra. Na programu tudi izleti, kopanje v novogoriškem bazenu in v Sesljanu, obisk parka Soča fun park v Solkanu, ogled evropskega prvenstva v kajaku ter druge športne in rekreativne dejavnosti. Iz Romjana, Doberdoba in Sovodenj zagotovljen prevoz. Informacije in vpisovanja po tel. 0481533495 od 8. do 16. ure. MLADINSKI DOM prireja pripravo na vstop v srednjo šolo od 3. do 7. septembra (za peto-prvošolce) in tečaje slovenskega, italijanskega in angleškega jezika, ponavljanje matematike in glavnih učnih snovi v okviru nove ponudbe »Srednja na štartu« od 27. avgusta do 7. septembra (za srednješolce); informacije in vpisovanje po tel. 334-1243766, 328-3155040, 0481546549-536455 ali po elektronski pošti mladinskidom@libero.it. & Izleti PROSVETNO DRUŠTVO RUPA-PEČ obvešča udeležence izleta v Turčijo, da bo odhod iz Rupe v četrtek, 23. avgusta, ob 7.30. KROŽEK USLUŽBENCEV ZDRAVSTVENEGA PODJETJA 2 »ISONTI-NA« s sedežem v Ul. V. Veneto 173 v Gorici - poslopje B - prireja med 22. in 29. septembrom potovanje v Armenijo; informacije in vpisovanje po tel. 0481-592883 ob ponedeljkih 13.0014.00 ter ob torkih in četrtkih 13.3015.00 ali po tel. 340-2496142. PROSVETNO DRUŠTVO ŠTANDREŽ prireja dvodnevni izlet z avtobusom 8. in 9. septembra do biserov Toskane; 1. dan: Siena, Montepulciano, Chiancia-no Terme; 2. dan: San Gimignano in Firence. Vpisovanja do 26. avgusta; informacije po tel. 0481-20678 (Božo) ali 347-9748704 (Vanja). □ Obvestila AGENCIJA ZA PRIHODKE sporoča, da bodo do 31. avgusta uradi v Gorici (Kor-zo Italia 157) in v Tržiču (Ul. Ceresina 1) odprti samo od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro. S 3. septembrom bodo spet v veljavi tudi popoldanski urniki odprtja in sicer ob ponedeljkih in sredah med 15. in 17. uro. AŠZ DOM obvešča, da so začeli treningi za letnike 2000, 2001 in 2002. Potekajo v Dijaškem domu Simona Gregorčiča od 17.30 do 19.00. Informacije po tel. 338-5889958 Andrej Vremec ali 329-2718115 David Ambrosi. Treningi so odprti tudi za nove udeležence. DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ulici Mameli v Gorici bo do 25. avgusta odprta s skrajšanim urnikom med 10.30 in 12.30; od 27. avgusta do 1. septembra 7.45-13.30. Spet bo redno odprta od ponedeljka, 3. septembra, 7.45-18.45, ob sobotah do 13.30, ob nedeljah in praznikih zaprta. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež v Gorici na Korzu Verdi 51/int. zaprt do 31. avgusta. KRUT obvešča člane z Goriškega, da bo od torka, 28. avgusta, za katerokoli informacijo na razpolago pisarna v Trstu po tel. 040-360072. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo v popoldanskih urah anagrafski, davčni urad in tajništvo avgusta zaprti. OK VAL obvešča mlade odbojkarice in odbojkarje, ki se bodo udeležili priprav v Tolminu, da sta zbirni točki v nedeljo, 26. avgusta, ob 8.45 v Doberdobu in ob 9.15 v Štandrežu; dodatne informacije po tel. 328-4133974 (Tjaša). SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ obvešča, da bo urad v Gorici zaprt zaradi poletnega dopusta do 24. avgusta. USTANOVITEV MAŽORETSKE SKUPINE V DOBERDOBU: godba na pihala Kras v Doberdobu organizira za dekleta od 8. do 18. leta starosti mažoretsko skupino, ki bo s svojimi koreografijami popestrila nastope godbe same in tudi drugih prireditev; informacije in prijave po tel. 347-1243400 (Magda Prinčič). ZSKD obvešča, da bo goriški urad do 14. septembra odprt po poletnem urniku in sicer od 9. do 13. ure. NA SPLETNI STRANI GORIŠKE OBČINE (http://www3.comune.gorizia.it/it/elen-co-comunicazioni) so na voljo navodila in obrazci za prijavo vseh, ki bi radi z lastnim kioskom sodelovali na letošnji prireditvi Okusi z meje med 27. in 30. septembrom. Rok za vložitev dokumentacije bo zapadel v nedeljo, 26. avgusta; interesenti lahko to opravijo preko elektronske pošte v formatu pdf na naslov gusti.frontiera@comune.gori-zia.it ali pa preko faksa na številki (+39)0481-3834567 in (+39)0481-3834352. Vabilo k udeležbi je namenjeno gostincem, trgovcem s področja prehrane in pijač, kmetom, umetnikom, obrtnikom, neprofitnim društvom, stanovskim organizacijam, konzorcijem in ustanovam itd.; v navodilih je pojasnjen tudi strošek za udeležbo. OBVESTILO ZA UDELEŽENCE MALE USTVARJALNE AKADEMIJE: odhod v Livek pri Kobaridu bo v ponedeljek, 27. avgusta. Udeleženci iz tržaške občine imajo zbirališče v Sežani na železniški postaji ob 7.45 (odhod ob 8.00). Odhod udeležencev iz gorišče občine je iz parkirišča v bližini krožišča v Rožni dolini ob 8.40. Udeleženci iz videmske pokrajine naj pridejo istega dne v Dom Kavka v Livek ob 11. uri. Starši so vabljeni na zaključno prireditev, ki bo v soboto, 1. septembra, ob 11. uri, sledi odhod udeležencev v spremstvu staršev; informacije po tel. 040-635626. 13 Prireditve 10. PLESNO POLETJE V ŠEMPETRU bo potekalo do 25. avgusta. Delavnice se bodo odvijale v prostorih Biotehniške šole, osnovne šole Ivana Roba in Kulturne dvorane; danes, 22. avgusta, ob 21.30 v restavraciji Mark »Orient, afro in latino plesni večer«, nastopali bodo društvo Terpsihora, plesna skupina Centro Aziza iz Torina, Maša Kagao Knez, Blaž Korez in Damir Mazrek; v četrtek, 23. avgusta, ob 20.30 na Trgu Ivana Roba »Šempeter pleše«; v petek, 24. avgusta, ob 21.15 pred dvorcem Coronini predstavitev plesno-gledališke delavnice; v soboto, 25. avgusta, ob 19. uri v am-fiteatru pri gradu Kromberk zaključni -/ nastop udeležencev »Odmev barvitih ritmov«; vstop prost. 42. SVETOVNI FESTIVAL FOLKLORE V GORICI bo potekal od 23. do 26. avgusta s prostim vstopom: v četrtek, 23. avgusta, ob 21. uri uvodna slovesnost in nastopi folklornih skupin v Vili Ma-nin v Passarianu; v petek, 24. avgusta, ob 20.30 na Trgu Battisti koncert goriškega pihalnega orkestra, pod taktirko maestra Giorgia Magnarina, ob 21.15 otvoritvena ceremonija s pozdravom predstavnikov mestnih oblasti in obrednim prižigom »plamena prijateljstva«, ob 21.30 nastop skupin Santa Gorizia, Iskorka iz Rusije in Ci-dan - Mi Peru iz Peruja. 70-OBLETNICA USTANOVITVE PRVEGA PRIMORSKEGA PARTIZANSKEGA BATALJONA Simon Gregorčič v Ozeljanu: v nedeljo, 26. avgusta, ob 14. uri pohod na Vodice izpred grada Ozeljan in krajša proslava, ob 18.30 glavno dogajanje proslave na Grajskem vrtu; sledila bo zabava in ples z glasbo v živo; več po tel. 0038641631299 ali krajevna.skupnost@oze-ljan.net. V BRANIKU v dvorani Kulturnega doma bo v soboto, 25. avgusta, ob 20. uri gledališka predstava »B'ndimska kva-trnica«; na voljo bodo degustacije vin, domačih specialitet in zabavni program; več po tel. 00386-31251897 ali ks.branik@siol.net. POLETJE V BUKOWCI - festival bo potekal v Bukovici do 31. avgusta: danes, 22. avgusta, ob 21. uri predavanje z naslovom »Zgodovina moje heroinske odvisnosti« pisatelja Zlatka Blažiča; v četrtek, 23. avgusta, ob 19.30 vaje za hrbet Pilates, ob 20.30 plesna vadba »Zumba«, ob 21.30 kolesarjenje na statičnih kolesih »Biking«, vstop prost; več na www.poletje.net. 35-LETNICA DELOVANJA KRVODAJALCEV V SOVODNJAH: v petek, 31. avgusta, ob 20.00 zbiranje pred centrom Danica, ob 20.30 baklada za ustanovo Via di Natale iz Aviana; v soboto, 1. septembra, ob 17.30 zbiranje pred cerkvijo na Vrhu Sv. Mihaela, ob 18.00 sv. maša, ob 19.00 polaganje venca v spomin padlim, ob 19.15 uradna slovesnost v centru Danica, ob 20.30 družabnost. 0 Mali oglasi OPREMLJENO STANOVANJE V ŠTAN-DREŽU dajemo v najem: kuhinja, dnevna soba, kopalnica, dve spalni sobi in garaža; tel. 320-6003853. PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 320-1817913. Pogrebi DANES V GORICI: 11.00, Giovanni Marchi (iz bolnišnice Sv. Justa) v cerkvi Srca Jezusovega in na glavnem pokopališču. DANES V SOVODNJAH: 16.00, Lorenzo Cescutti (ob 13.45 iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi (ležal bo od 14.00 dalje) in na pokopališču. DANES V RONKAH: 9.30, Maria Fasci-glione por. Valentino (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Lovrenca, sledila bo upepelitev. DANES V ROMJANU: 11.00, Edi Ban-del (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Štefana in na pokopališču v Ronkah. DANES V TURJAKU: 10.00, Osvaldo Mininel (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 11.00, Liberta Maz-zalors vd. Giurini v kapeli na pokopališču, sledila bo upepelitev. DANES V ŠKOCJANU: 12.30, Maria Brancella vd. Bianco (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Ob preranem slovesu dragega očeta Rencota izreka AŠD Sovodnje občuteno sožalje hčerki Vesni in sinovoma Igorju in Mateju. Ob bridki izgubi dragega očeta izrekajo člani in prijatelji ljubiteljske nogometne skupine iz Sovodenj sinu Igorju svoje globoko sožalje. Občuteno sožalje gre tudi hčerki Vesni in sinu Mateju. Ljubitelji Sovodnje / RADIO IN TV SPORED Sreda, 22. avgusta 2012 13 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka Pimpa - Daljni sorodniki 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ZDA, '65) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nan.: Siska 21.10 Nan.: Chase 23.00 Nan.: Criminal Intent 23.55 Film: Delitto in Formula Uno (krim., It., '83, r. B. Corbucci) Canale S ^ Rai Uno 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina estate 11.05 Nan.: Un ciclone in convento 12.20 Variete: E state con noi in tv (v. P. Limiti) 13.30 Dnevnik in ekonomija 14.10 Nan.: Don Matteo 7 15.10 Nan.: Capri - La nuova serie (pon.) 16.50 Rai Parlamento Telegiornale 17.00 Dnevnik, Parlament in vremenska napoved 17.15 Nan.: Heartland 18.00 Nan.: Il com-missario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena (v. P. Insegno) 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Techetechete 21.20 Film: 8 e 28 (tri-ler, Nem., '10) 23.05 Heritage 0.15 Nočni dnevnik in vrme 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.35 Nan.: Belli dentro 9.05 Film: Koos, il piccolo indiano (druž., Niz., '09) 11.10 Nan.: I Cesaroni 4 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-Vetrine 14.45 Film: Manager per due set-timane (kom., Nem., '07) 16.50 Film: La clinica tra i monti - Un'emergenza per il dott. Daniel (rom., Avstrija/Nem., '11) 18.35 Igra: La ruota della fortuna (v. E. Papi) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Variete: Veline (v. E. Greggio) 21.20 Film: Ma-gnitudo 10.5 (akc., ZDA, '04, r. J. Lafia, i. F. Ward, D. Cubitt) 0.40 Nočni dnevnik V Italia 1 Rai Due 7.30 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 10.15 Nan.: Incinta per caso 10.35 Aktualno: Tg2 Insieme Estate 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Sen-za traccia 14.45 Nan.: Army Wives 15.30 Nan.: Guardia costiera 16.15 Nan.: Blue Bloods 17.00 Nan.: 90210 17.55 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case - De-litti irrisolti 19.35 Nan.: Ghost Whisperer 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 21.55 Nan.: Countdown 6.30 Nan.: Il mondo di Patty 7.20 Nan.: Hannah Montana 8.10 Risanke 10.30 Film: Osmosis Jones (kom., ZDA, '01) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Hellcats 15.55 Nan.: Glee 16.45 Nan.: Giovani campionesse 17.40 Nan.: Love Bugs 3 18.25 Show: Anteprima - Celebrity Games 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - New York 20.20 Nogomet: Braga - Udinese, Champions League, prenos 22.50 Rubrika: Champions League Speciale 22.50 Nan: Supernatural 23.35 Dnevnik 23.50 Film: Sballati d'amore (kom., ZDA, '05) 0.00 Film: Road Trip (kom., ZDA, 'GG) La l Rai Tre 6.00 Rai News Morning News 8.10 Film: Mio figlio Nerone (kom., It., 'S6, r. Steno) La Slona siamo noi 9.40 Rubrika: La storia siamo noi 10.30 Aktualno: Cominciamo bene 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik in športne vesti 13.10 Nan.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.45 Tgr Piazza Affari, sledi Dnevnik L.I.S. 14.55 Nan.: La casa nel-le prateria 15.45 Film: Una botta di vita (kom., It., '88, r. E. Oldoini, i. A. Sordi) 17.25 Dok.: Geo Magazine 2012 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.05 Nan.: Un caso per due 21.05 Film: Toto contro i 4 (kom., It., '63, r. Steno, i. Toto, A. Fabrizi) 23.00 Nočni in deželni dnevnik 23.40 Dok.: Doc 3 u Rete 4 6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Piu forte ragazzi 8.40 Nan.: The Sentinel 9.50 Nan.: Monk 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Pacific Blue 12.55 Nan.: Di-stretto di polizia 4 13.50 Nan.: Poirot 16.05 Nad.: My Life - Segreti e passioni 16.25 Film: Il principe guerriero (pust., ^ Tele 4 ki igrani film: Najboljši 11.20 Dok. serija: Nenavadne in prismuknjene živali 11.30 Nan.: Peta hiša na levi 12.00 Dok. film: Kupi me! (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tedenik (pon.) 14.25 Globus (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak (pon.) 16.05 Kviz: Male sive celice (pon.) 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Etnološki film: Steljarija na Preloki 17.55 Pogled na... 18.05 Nan.: Moji, tvoji, najini 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Slovenska kronika 19.45 Vremenska napoved in športne vesti 20.00 Film tedna: Zgodba o Japoncu (rom., Avstralija, '03, r. S. Brooks, i. T. Collette, G. Tsunashima) 21.40Igr. film: Koza je preživela (pon.) 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved 23.25 Prava ideja! {f" Slovenija 2 7.45 Otroški infokanal 8.30 23.55 Zabavni infokanal 15.20 Koncert: Irena Grafenauer in Maria Graf (pon.) 15.50 Koncert: J.Haydn: Simfonija št.49 La passione 16.10 Duhovni utrip (pon.) 16.30 Na vrtu (pon.) 16.55 O živalih in ljudeh (pon.) 17.25 Črno-beli časi (pon.) 17.40 Ugriznimo znanost (pon.) 18.00 Mostovi - Hidak 18.35 Iz arhiva ob 60-letnici Festivala Ljubljana: 50 let aplavzov, 50 let uspehov 19.50 Žrebanje lota 20.00 Paraolimpijske igre: London, prihajamo! 20.30 Koncet: Dežela smehljaja -Veronikini večeri 2010 22.05 Dok. odd.: Putinov režim (pon.) 22.55 E. Clug: Tango, plesna predstava Baleta SNG Maribor {T Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Tv Maribor 6.35 0.05 Primorska kronika 7.35 9.35, 20.00, 23.10 Aktualno 8.05 21.30 Žarišče 8.20 19.25 Beseda volilcev 8.45 11.50, 17.50, 19.30, 21.50, 23.25 Kronika 10.35 Slovenija in Evropa 11.05 16.35 Na tretjem... 13.3019.00 Dnevnik 15.15 Utrip 15.30 17.25 Poročila 19.40 Slovenska kronika 23.20 Odmevi Koper LuA 6.00 Dnevnik in vreme 7.00 Aktualno: Omnibus Estate 2012 9.55 Rubrika: In Onda (pon.) 10.35 Nan.: JAG - Avvocati in divisa 11.30 Nan.: Agente speciale Sue Thomas 12.30 18.00 Variete: I menù di Benedetta (pon.) 13.30 Dnevnik 14.10 Film: Caino e caino (kom., It., '92, r. A. Benvenuti) 16.10 Nan.: Il commissario Cordier 18.05 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Rubrika: In Onda 21.10 Reportaža: Mis-sione Natura 23.15 Film: Terrore cieco (tri-ler, Kanada, '01) 0.55 Dnevnik in športne vesti 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Istra in... 15.00 Istrska potovanja 15.40 Vesolje je... 16.10 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 16.40 »Q« - trendovska oddaja, vodi Lorella Flego 17.25 Srečanje z... 18.00 Na obisku 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05, 0.20 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Alpe Jadran 20.00 Artevisione - pripravila Martina Gamboz 20.30 Dok. odd.: City Folk 21.00 SMS - glasb. oddaja 21.50 Avtomobilizem 22.20 Effe's Inferno 23.05 Arhivski posnetki 23.50 Artevisione Magazin - pripravila Laura Vianello "i Tv Primorka 8.00 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 8.35 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 19.30 Naš čas 10.00-16.00 Novice in Videostrani 10.05 Odbojka: Salonit Anhovo sezona 2011/12 - Astec Triglav 12.05 Vedeževanje s Cvetko 17.00 Tv prodajno okno 17.30 Evropski večer Lojzeta Peterleta 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 20.00 Sacro egoismo 21.00 Alpe brez meja 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno in Video-strani 7.00 Deželni dnevnik 7.35 14.05 Dok.: Bor-go Italia 8.00 Dok.: Piccola grande Italia 8.30 Deželni dnevnik 11.30 Glasb.: Mille voci 13.15 Variete: Mukko Pallino 13.30 Dnevnik 16.00 Aktualno: Epoca... che sto-ria 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Ro-tocalco Adnkronos 19.30 Dnevnik 20.00 Dok.: Paesaggi di... vini 20.15 Aktualno: Italia Economia e Prometeo 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Film: Accadde al commis-sariato (kom., It. '54, r. G. Simonelli, i. N. Taranto) 22.30 Aktualno: Musa Tv 22.45 Aktualno: Salus Tv 23.02 Nočni deželni dnevnik 23.30 Film: Viale del tramonto (dram., ZDA, '50, r. B. Wilder, i. G. Swanson, W. Holden) |r Slovenija 1 6.45 22.50 Poletna scena (pon.) 7.15 Odmevi (pon.) 8.0015.45, 18.30 Risanke 9.15 Nan.: Ribič Pepe 9.40 Igr.-lutk. nan.: Bine (pon.) 10.05 Poučna nan.: Pepi vse ve o lutkah 10.30 Poučna odd.: Zlatko Zakladko 10.45 Nan.: Taborniki in skavti 11.05 Krat- pop Pop TV 6.25 8.40, 10.10, 11.35 Tv prodaja 6.5517.45 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.45 15.40 Nad.: Zakon brez ljubezni 8.35 Misli zdravo 8.55 Risane in otr. serije 10.40 14.40 Nad.: Brezno ljubezni 12.05 16.40, 17.10 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Nan.: Dobra mačka 14.30 Dok.: Zdravilna moč narave 17.00 24UR popoldne 18.45 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Disturbia (dram., ZDA, '07, r. D. J. Caruso, i. S. LaBeouf, D. Morse) 21.55 24UR zvečer 22.25 Nan.: Na kraju zločina C.S.I. - Miami 23.20 Nan.: Monk 0.10 Nan.: Na robu znanosti Kanal A & Grace 13.35 17.10 Nan.: Na kraju zločina C.S.I. - Miami 14.30 Film: Pričakovanje čudeža (dram., ZDA, '09, r. S. Gomer, i. J. Priestley, T. Polo) 18.00 19.45 Svet 18.55 Nan.: Šerifova pravica 20.00 Film: Road trip (kom., ZDA, '00, r. T. Phillips, i. B. Meyer, S. W. Scott) 21.40 Film: Naključni turist (dram., ZDA, '88) 23.55 Film: Sea wolf (rom., Kan./Nem., 'G9) 8.00 Risane serije 9.55 16.10 Top Gear 10.55 Astro TV 12.15 Naj posnetki z interneta 12.35 Tv prodaja 13.05 Nan.: Will RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Marko Sancin in Mitja Tretjak; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni studio D; 11.15 Vstala Primorska si v novo življenje; 12.15 Zdravje za vse - gostja oddaje dr. med. Barbara Hrovatin; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Morski val: V studiu Tjaša Dornik in Danijel Malalan; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Ivo Andric - Most na Drini, 50. nad.; 18.00 Glasbeni magazin; Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 6.30 Poročila; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.30, 9.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Glasbena centrifuga; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 14.00 Aktualno; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Odprto za srečanja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle de-gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gettiamo l'ancora; 9.35 Appunta-menti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski programi - zaključek; 10.33 Anteprima classifica; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.33 Fegiz Files; 14.00, 21.00 Va pensiero; 14.35, 22.00 My radio; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E ...state freschi; 18.00-19.00 In orbita summer edition; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Album Charts; 21.30 Proza; 23.00 Quilisma; 23.30 Glasbena lestvica; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Hotel Romantika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.00 Pred odprtjem Fabianijevega mostu, ki bo sklenil prometni obroč v središču mesta; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 17.10 Sredi poletja; 17.35 Novice in obvestila; 18.00 Hip hop/R'n'B; 18.30 Knjižni namig; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Na ljudsko temo; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Allegro ma non trop-po; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 1 4 Sreda, 22. avgusta 2012 POTOPIS Trans(S)ibirska železnica Neskončna Sibirija Evropa ali Azija: Sibirija se na to ne ozira, nadaljuje se s svojimi vele toki, vrstami brez, tajgami, stepami, zaselki. Kadar Rusi rečejo, Rusija je velika, mislijo na sibirsko neskončnost: ves evropski del pa še od Urala do Pacifika. Za nas sta dva ločena pojma: Rusija je blizu, v Evropi, Sibirija pa je ...Sibirija. Tam nekje daleč, "speča dežela', pozimi ledena, poleti topla in cvetoča, domovina raznih, že skoraj izumrlih plemen, žalosten kraj kazenskih taborišč; danes to prostrano ozemlje z bogatimi nedrji izkoriščajo, vsega so že prevrtali in ga zapisali neizogibnemu poginu, če ne bodo pravočasno ukrepali. Sibirija te zmrazi, ker pomisliš na vse pregnane in izgnane v raznih obdobjih absolutistične ruske oblasti. Kar pomeni, da se to ponavlja skozi vso njeno zgodovino. O Sibiriji kot prisilnem kraju bivanja Rusi govorijo bolj mimogrede, "gulagi so bili tam daleč proč', "sicer pa so tam zapirali Ruse, zato se to tujcev ne tiče', zavračajo poklicne vodnice nadležna vprašanja radovednih turistov. Tudi onesnažena Sibirija je daleč od turističnih poti in oči, nekateri domačini so zaskrbljeni, vendar je po njihovem mnenju oblast zadnje čase nekoliko bolj pozorna do tega vprašanja. Ali pa naravnega bogastva ne izkorišča več tako brezobzirno. Ko se ure pelješ z vlakom, občuduješ naravo, ki je na južnejšem predelu, po katerem je speljana železnica, manj prizadeta kot v severni Sibiriji. Začneš se tudi ravnati po nekakšnem hišnem redu, ki vlada na vlaku. Povezava Moskva-Vladivostok, tudi če se je poslužuješ po koščkih, je po osnovni zasnovi spalni vlak. Zato potniki - mi smo potovali v drugem razredu, v tako imenovanih kupejih s štirimi ležišči - na vstopni postaji dobijo dve rjuhi, prevleko za blazino in brisačo, odeje in blazine so že v kupejih. Zvečer si moraš po-stiljati, čez dan pa spodnje ležišče postane sedež. Za turiste, ki s sabo vlačijo preveč prtljage, je skoraj nepremostljiva ovira spraviti kovček pod spodnji pograd, drugje je namreč zelo malo prostora. V kupeju je tudi mizica, ki služi svojemu namenu: na začetku vagona, kjer domuje sprevodnik - navadno je ženska -, je nameščen tudi nekakšen sodoben samovar z vrelo vodo, lahko vprašaš za prazen čajni kozarec in si naliješ vodo, ali pa naročiš kavo oz. čaj. Pri nekaterih lahko dobiš tudi nekaj hrane, več izbire je seveda v jedilnem vagonu, ki pa do morebitnih uporabnikov ni pretirano prijazen in na splošno slabo obiskan. Pomen ustaljenih šeg in navad Prijaznejši od uslužbencev so sopotniki, od katerih takoj prevzameš koristne navade. Vlak se v večjih krajih ustavi dalj časa, tudi pol ali tri četrt ure: prvi znak za postanek je urejenost sprevodnikov, ki praviloma "stražijo" ob posameznih vhodih na vlak. Potniki lahko izstopijo, pričakajo jih prodajalci najrazličnejšega blaga, od hrane do lestencev. Na peronu je vse ceneje kot na vlaku, tako da se vsi izdatno založijo z vsem potrebnim. Še ugodnejši je nakup v odlično založenih marketih, ob osebni prtljagi tako previdni potniki tovorijo na vlak še prigrizek in pijačo. Pri tem se malce pridušajo, kajti ruske železniške postaje so kot postaje pri nas: s slabo osvetljenimi stopnicami, brez dvigal in kilometrskimi peroni. Ko pa v kupeju pogrneš mizico in v prijetni družbi zau-žiješ ruske dobrote, nejevolja v hipu izpuhti. Novosibirsk, mesto, ki se je rodilo s transibirsko železnico V največjem sibirskem mestu se že pripravljajo na praznovanje: junija naslednje leto bo mesto staro 120 let. Rodilo se je z gradnjo železnice leta 1893, nekajkrat je menjalo ime, v letih '20 in '30 prejšnjega stoletja pa je doživelo velik ekonomski razvoj. Danes je Novosibirsk tretje največje rusko mesto, sedmo, če upoštevamo širši mestni aglomerat (podatki o številu prebivalcev so zelo neenotni), pomemben pa je s številnih vidikov. Po eni strani je nekakšen povezovalen člen med z rudninami boga- ■T jjr r(- _ ' - - ■■■■ % mm^ T " * ■V- " J " t" - i —1 u ¿Km ■v H timi področji, po drugi strani so v mestu in okolici razvili industrijo, od leta 1958 je v neposredni mestni bližini po- membno znanstveno središče Aka-demgorodok. V tem mestu, kot tudi v drugih sibirskih, je več gledališč, med te- mi velika - s prostorskega vidika - operna hiša, ki je tudi kvalitetna. Imeli smo srečo, da smo si lahko ogledali baletni večer in tako tudi vstopili v teater. Večer prej so nas namreč rezko zavrnili, ko smo hoteli samo "pokukati" v poslopje. Z vstopnicami v rokah so se nam končno na široko odprla vrata. Program je bil slovansko-ruski: balet Les Sylphides na Chopinovo glasbo, odlomek iz Bo-rodinovega Kneza Igorja in Šeherezada z glasbo Rimski-Korsakova. Dober plesni ansambel je spremljal hišni orkester in v Polovskih plesih iz Kneza Igorja še zbor! Za razmere, v katerih se utaplja kultura pri nas, je nekaj takega neznansko razkošje in velik užitek. Svojo navezanost na železnico Novosibirsk izpričuje tudi z lepo urejenim železniškim muzejem. Transibirska železnica je namreč bila v vseh vojnih vihrah pomembna, če že ne edina povezava. Zato so vagone preuredili v ambulante, zapore, pisarne ... Potniški vagoni pa so se delili v razrede, višja je bila številka, bolj neudobno si se vozil. -SE NADALJUJE w 1 0 Sreda, 22. avgusta 2012 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu APrimorski ~ dnevnik CLARKU ZMAGA, RODRIGUEZU RDEČA MAJICA VALLADOLID - Avstralski kolesar Simon Clarke je dobil 4. etapo dirke po Španiji, ki se je končala s ciljnim vzponom na 1.540 metrov visoki Valdezcaray. Rdečo majico vodilnega je oblekel Joaquim Rodriguez, saj je do zdaj vodilni Alejandro Valverde padel 20 km pred ciljem, tako da je skupno zdaj deveti. Rodriguezu dihata za ovratnik Christopher Froome s sekundo zaostanka in Alberto Contador s petimi sekundami zaostanka. DANES RAZSODBA RIM - Danes bo zvezno sodišče (Cgf) izdalo razsodbo v zvezi s pri-zivi obsojenih v aferi o prirejanju izidov prvenstvenih tekem. V ponedeljek so obravnavali med drugim tudi priziv trenerja Juventusa Antonia Conteja, ki je bil suspendiran za 10 mesecev, včeraj pa so obravnavali med drugim tudi priziv tožilca proti igralcem Juventusa Bo-nuccija in Pepeja ter igralca Bologne Portanove ter priziv treh klubov Bologne, Udineseja in Lecceja, ki je med drugim obsojen na nazadovanje v Lego Pro. ESIMIT EUROPA 2 TRETJIČ NAJHITREJŠI PALERMO-Jadrnica Esi-mit Europa 2, zmagovalka Barcolane, je v času 62 ur in 47 minutah prva prišla v cilj regate Palermo - Monte Carlo, kar ji je uspelo že tretjič zapored. V osmi izdaji 500 navtičnih milj dolge regate Palermo -Monte Carlo je bilo izjemno malo vetra, zato so posadke napredovale zelo počasi. Med regato pa je iz še nepojasnjenih razlogov zgorela in se nato potopila ruska jadrnica Shipman 63. odbojka - Pogovor s kapetanom Sloge Tabor Ambrožem Peterlinom S pridihom A-lige Trener Lucio Battisti je pred začetkom prvega treninga igralcem razložil, kaj od njih pričakuje kroma Sloga Tabor je pred novo sezono v B2-ligi že na delu. V bistvu z vadbo nadaljuje po krajšem poletnem premoru: igralci so namreč vse do konca julija trenirali - dvakrat tedensko z utežmi, enkrat tedensko pa so v telovadnici pilili tehniko -, tako da so kot lani že v poletnih mesecih vložili veliko truda za prihajajočo sezono. »Količinsko je letošnja priprava med poletjem primerljiva lanski, s tem da je bilo lani bolj naporno predvsem zato, ker je bil tak način dela za nas novost,« je pojasnil kapetan Ambrož Peterlin, s katerim smo se ob začetku priprav pogovorili tudi o prvenstvu. Šele konec naslednjega tedna bo Sloga Tabor sicer trenirala v popolni sestavi, saj je Stefano Sirch še na dopustu, ostali pa bodo trenirali ločeno, nekateri v Mežici, drugi pa zaradi delovnih obveznosti doma. Ekipa je z zadnjo okrepitvijo - Kristjanom Stoparjem - popolna in šteje dvanajst igralcev, še vedno pa je vprišljiv prihod Andree Vatovaza. Po krajšem premoru ste že spet v telovadnici. Kakšen je pomen poletnega dela? Forme nismo izgubili in torej imamo že dobro podlago, da zdaj pripravljenost še izpilimo. Po blokerju Stefanu Sirchu in podajalcu Filipu Hledeju je ekipo okrepil še Kristjan Stopar. Kako ocenjuješ njihov prihod? Letos bomo prav gotovo bolj kompletni. Dvojica podajačev je boljša, s Sirc-hom in Stoparjem pa smo pridobili na izkušnjah. So zato cilji lahko višji? Prvenstvo bo prav gotovo bolj kakovostno kot lani. Nekatere ekipe so se zelo okrepile. V Padovi so propadla nekatera društva, tako da so igralci iz B1-lige okrepili tamkajšnje ekipe B2-lige. Trije igralci Sarmerole, ki je lani napredovala v B1-ligo, in trener so okrepili Castel-franco. Bivši prvoligaški igralec Emilio Maniero, ki je lani igral pri Sarmeoli in je bil najboljši korektor v ligi, pa prav tako ostaja v B2-ligi in bo nastopal pri glav- NOGOMET Juventina v finalu Juventina, ki nastopa na Memo-rialu Brienza, je v skupini B osvojila 1. mesto in se uvrstila na finalni turnir, ki bo v soboto. Štan-dreško moštvo je v prvi tekmi premagalo Cervignano po enajstmetrovkah s 5:4 (0:0), v drugi pa še San Luigi z 2:1. Ambrož Peterlin kroma nemu favoritu za napredovanje Monte-belluni. Sisley ne bo več igral izključno z mladinsko ekipo U20, ampak bodo ekipo lahko dopolnili tudi ostali klubski igralci, ki niso dobili delodajalca. Kako pa kaže ekipam iz naše dežele? Prata izstopa. Okrepila se je z Luco Calderanom, ki je še lani igral z Damir-jem Kosmino pri Veroni v A1-ligi, libero in trener je prav tako bivši prvoligaški igralec Marco Zingaro, prihaja tudi Andrea Radin (igral je tudi pri Adriavolleyu v A2-ligi), ostaja pa tudi Bolgar Delčev, ki je najboljši igralec v tej ligi. V Cordenon-su pa bo igral bivši prvoligaški odbojkar Gianluca Saraceni, ki je lani igral za grški Olympiacos tudi v ligi prvakov, zdaj pa se je nastanil v Vidmu. V ligi bo torej kar nekaj bivših prvoligaških igralcev ... Tako je. Če se ne motim devet, vključno z našim Jerončičem. Kaj pa Ferroaluminio in Gemona? Glede na to, da pri Gemoni igrajo izključno mladinci, naj bi bila to najšibkejša ekipa v prvenstvu, Ferroalluminio pa se najbrž ni okrepil. Ekipo bomo sicer srečali že v državnem pokalu in torej tam preverili njihovo moč. Kaže, da bo liga res kakovostna. Kateri so lahko torej vaši prvenstveni cilji? Obstanek, kaj več bo težko. Letos nazadujejo tri ekipe (lani štiri), prva direktno napreduje, drugo in tretje mesto pa vodita v play-off. Obenem upam, da bomo ohranili entuziazem in skupinski duh, ki je prevladoval lani. Nedvomno smo po kvaliteti boljši, hkrati pa imamo čisto vsi že izkušnje v tej ligi. Tudi v primeru poškodb lahko kdorkoli kvalitetno nadomesti odsotnega. (V.S.) nogomet Udinese in Maribor pred ligo prvakov MARIBOR/VIDEM - Za Udinese in Maribor se danes začenja zadnje poglavje pred ligo prvakov: po dveh tekmah bodo zmagovalci namreč vključeni v skupine najelitnejšega klubskega tekmovanja. Za Udinese bo sicer to prvi letošnji nastop, za Maribor pa že tretja preizkušnja na poti v ligo prvakov. Udinese odhaja na Portugalsko k Spor-tingu (začetek tekme ob 20.45). Trener Gridolin ne bo mogel računati na kakovostnega kolumbijskega napadalca Luisa Mu-riela, ki ima poškodovano mišico, zato bo v napadalno vrsto bržkone uvrstil Fabbrinija in Di Nataleja. Povratna tekma bo na videmskem stadionu prihodnji torek ob 20.45. Slovenski prvaki iz Maribora pa bodo v zadnjem krogu kvalifikacij za nogometno ligo prvakov ob 20.45 v Zagrebu igrali prvi dvoboj z Dinamom, povratna tekma pa bo prihodnji torek v Ljudskem vrtu prav tako ob 20.45. »So kvalitetnejši tekmec, potrebno bo pokazati, kaj zmoremo,« se zaveda Milanič, ki bo imel razen Mitje Vilerja na razpolago vse igralce. Dinamo je zaradi kakovosti, tradicije in uvrstitev boljši, vendar tudi trener zagrebških nogometašev se zaveda, da Maribor ne bo lahek zalogaj in torej je pri napovedih previden. Zavrača pisanje medijev, ki podcenjujejo vrednost nogometašev Maribora. Jutri ob 21.00 pa bo igrala tudi Mura 05, ki jo v zadnjem krogu kvalifikacij pred evropsko ligo čaka Lazio, ki je nesporen favorit. nogomet Zamenjava Cassano- Pazzini MILAN - Včeraj sta se milanska kluba Milan in Inter dokončno domenila za zamenjavo igralcev. Antonio Cassano bo odslej igral pri Interju (s klubom so se domenili za dveletno sodelovanje), Giampaolo Pazzini pa pri Milanu. Črnomodri bodo dobili dodatek v višini 7,5 milijonov evrov. CAGLIARI - Kaže, da bo prvoligaš Cagliari 2. septembra prvo domačo tekmo igral končno doma, na stadionu v občini Quarto Sant'Elena, ne pa v Trstu, kjer so zaključili lansko prvenstvo in letos odigrali že prvo uradno tekmo državnega pokala. LORBEK H KRKI - Košarkarjem Krke, trikratnim zaporednim slovenskim prvakom, se je pridružil še slovenski reprezentant Domen Lorbek, s čimer je postava Krke za novo sezono izpopolnjena. V lanski sezoni je Lorbek pogodbo podpisal s Sidigasom iz Avellina, a zaradi poškodbe stopala zanj ni zaigral. KVALIFIKACIJE ZA EP V KOŠARKI 2013 - Italija - Turčija 78:69 MITJA VALENČIČ - Nekateri slovenski smučarji so se pravkar vrnili s priprav, drugi pa odhajajo v Čile. V Ushuaii v Argentini se je pripravljal tudi Mitja Valenčič, ki se je lani prebil med slalomske prvo-kategornike. »Do prve tekme me čaka še veliko vadbenih dni. Ni skrivnost, da se želim boriti za najvišja mesta. Tudi zdravstvenih težav nisem imel,« je bil zadovoljen slovenski slalomist. Andrej Jerman, edini Slovenec z dvema smu-kaškima zmagama v svetovnem pokalu, pa je okreval po poškodbi desnega kolena in že trenira. softball - Na evropskem pokalu tudi dijakinji liceja F. Prešeren Sara Malalan in Astrid Inamo Hitrost in taktika Na igrišču Soldier's Field ob bivši trbiški cesti, ki pelje s Proseka proti Op-činam, je te dni pestro, saj gosti opensko društvo Junior Alpina evropski pokal v softballu. Ena izmed osmih nastopajočih ekip je tudi openska ekipa Blue Devils, ki sicer nastopa izven konkurence in z nekoliko okrepljeno postavo. Ekipo so priložnostno dopolnile tudi nekatere igralke iz deželnih klubov, med vpoklicanimi pa sta tudi tržaški Slovenki Sara Malalan in Astrid Inamo, sicer dijakinji 3. razreda liceja France Prešeren. Obe sta stalni članici kadetske ekipe Junior Alpine, igrata pa tudi v članskem prvenstvu B-lige. Daljši staž ima šestnajstletnica Sara Malalan iz Trebč. Potem ko je nekaj let trenirala ritmično gimnastiko pri Boru, tenis pri Gaji in odbojko pri Slogi, se je preusmerila v softball. »Šport mi je približala mamina sodelavka, bivša igralka softballa. Mikalo me je obenem tudi zato, ker je to nepoznan šport, omogoča tudi daljša potovanja in spoznavanje mnogih deklet,« je pojasnila Malalanova, ki se je pred dvema sezonama udeležila svetovnega prvenstva v ZDA Tjaša Škabar, Sara Malalan, Astrid Inamo in Teresa Cernecca kroma z izbrano vrsto FJK. Ekipi se je pred dvema letoma pridružila še Sarina sošolka Astrid Inamo: »Trenirala sem atletiko, a sem morala zaradi poškodbe gležnja opustiti dejavnost. Nato sem se po pogovoru s Saro odločila, da se še sama preizkusim v tem športu in nato tu tudi ostala,« je povedala šestnajstletnica od Ferlugov. Z eki- po kadetinj sta bili lani 2. v Italiji, letos pa bo openska ekipa rezultat skušala še izboljšati. V prvi fazi so bile Blue Devils najboljše (zmagale so v FJK, kjer nastopajo sicer samo tri ekipe), konec septembra pa jih čaka še finalna faza najbrž v Lombar-diji, kjer je ta šport čedalje bolj razširjen. Ker se softball - žensko različico basebal- la - poletni šport, se prvenstvo načeloma začne aprila meseca, zaključi se septembra, pozimi pa dekleta pilijo formo v telovadnici. Trenirajo trikrat tedensko, dejavnost pa dopolnjujejo še nastopi na turnirjih širom po Italiji. Pri Junior Alpini so dejavnost oživeli leta 2007: tačas trenira in nastopa trinajst deklet, med njimi je tudi Tržačanka Teresa Cernecca, ki je obiskovala slovensko osnovno in srednjo šolo, in Škofjeločanka Tjaša Škabar. Inamova igra kot zunanja igralka, lovi torej odbite žoge odbijalca, Malalano-va pa v drugi bazi: obe morata biti predvsem hitri in natančni. »Pri softballu je tudi veliko taktične igre, igralke se med sabo pogovarjamo z gesti, da ne bi razkrile taktike nasprotnicam,« je še dodala Ma-lalanova, ki se je za softball navdušila tudi preko številnih ameriških filmov. Glavne razlike med softballom in baseballom so predvsem v opremi, pa tudi v pravilih. Softball žogice so večje kot pri baseballu, ena od razlik pa je tudi izmet žogice (pri baseballu je to nad roko, pri softballu pa pod) in velikost igrišča. (V.S.) 1 6 Sreda, 22. avgusta 2012 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno rN zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 mocan dež nevihte veter megla vremenska slika „ 1010 1020 A LIZBONA O 20/34 -ja MADRID O 20/38 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ^jKqj. SKOPJE O •\VATENE v 1010 --^CT "i Severnoafriški anticiklon bo še do jutri vplival na vreme v naši deželi; nato se bodo pojavili topli zahodni tokovi v ravninah in na obali, nekoliko bolj vlažni in nestabilni v Alpah. Ob koncu VIDEM O «¡T* 18/37 O PORDENON 19/36 ČEDAD O & CELOVEC O 17/28 O ¡¿¿i TRŽIČ 21/29 O KRANJ A grAdec 18/32 M. SOBOTA O 19/35 MARIBOR „ 19/35 0 20/33 ^ PTUJ O CELJE 19/32 — 0 18/28 S. GRADEC O ^ LJUBLJANA GORICA rt O N. GORICA 19/32 N. MESTO 20/34 GOR|CA ° 22/32 POSTOJNA O O 19/30 KOČEVJE \0 Č O ČRNOMELJ ZAGREB 20/37 O REKA 21/31 (^NAPOVED ZA DANES Povsod bo pretežno jasno in toplo: soparno bo popoldne v ravninah, zvečer pa na obali. V gorah so ponekod možne nevihte v popoldanskih-večernih urah. V visokogorju bo temperatura zraka visoka tudi ponoči. Danes bo pretežno jasno. Proti večeru in v noči na četrtek bo na severu države možna kakšna vročinska nevihta. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 19, najvišje dnevne od 32 do 38 stopinj C. O GRADEC 19/28 o 15/23 KRANJSKA G. CELOVEC O 17/26 9® TRŽIČ u 20/29 KRANJ0 ^ LJUBLJANA 20/31 POSTOJNA O 18/31 KOČEVJE REKA 22/32 O 17/26 S. GRADEC CELJE 20/30 O MARIBOR 0 21/29 PTUJ O M. SOBOTA O 21/31 N. MESTO 21/32 O ZAGREB 22/34 O (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo sončno in še naprej vroče. Sredi dneva in popoldne bodo predvsem v severni Sloveniji nastale vročinske nevihte. C POŽARI - Na otoku Hios ogenj uničil 12 tisoč hektarjev gozda Grčija, BiH in Hrvaška še naprej v primežu plamenov Na Hiosu je ogenj uničil številne nasade mastike ansa ATENE - Grški gasilci na otoku Hios že četrti dan nadaljujejo boj z ognjenimi zublji, ki so uničili že 12.000 hektarjev gozda in kmetijskih površin. Z ognjem bijejo boj tudi na vzhodu BiH, kjer so zaradi požara celo razglasili izredno stanje, hrvaškim gasilcem pa je medtem uspelo lokalizirati velik požar pri Skradinu nedaleč od Šibenika. Približno 360 gasilcev, vojakov in prostovoljcev si še naprej prizadeva pogasiti požar na Hiosu, ki je izbruhnil v soboto. Požar naj bi uničil 30 odstotkov dreves mastike, ki so pomemben vir prihodka na tem otoku v Egejskem morju. Ogenj pustoši tudi na območju Bratunca v vzhodni BiH. Oblasti so morale celo razglasiti izredno stanje zaradi obsežnega požara, ki že ogroža stanovanjske objekte. Lokalne oblasti so zato vpoklicale vse delovno sposobne moške na pomoč gasilcem v boju z ognjem. Gori tudi na območjih Trebinja in Konjica v Hercegovini, zagorelo pa je tudi v osrednjem delu države. Oblasti so zvišale stopnjo nevarnosti pred požari zaradi suše in visokih temperatur, ki naj bi do konca tedna dosegle tudi 40 stopinj Celzija, napovedujejo vremenoslovci v BiH. Hrvaškim gasilcem je medtem po treh dneh uspelo lo-kalizirati gozdni požar na območju Skradina pri Šibeniku, ki je uničil približno 500 hektarjev borovega gozda in nizkega rastlinja. Lokalizirali so tudi požar pri Žrnovnici na območju Splita, pogasili pa manjši požar pri Vodicah, je sporočila hrvaška uprava za zaščito in reševanje. hrvaška - Daljinsko plavanje Nemec si je priplaval kazen ZADAR - Hrvaška policija je kaznovala 50-letne-ga nemškega državljana, ki je v ponedeljek plaval od Za-dra proti pet kilometrov oddaljenemu otoku Ugljan, poroča časnik Slobodna Dalmacija na svoji spletni strani. Nemec bo moral plačati tisoč kun (135 evrov) kazni, saj po hrvaški zakonodaji plavalci brez spremstva ne smejo biti dlje kot 150 metrov od obale. Meščani zadrske soseske Diklo so v ponedeljek zvečer okoli 19. ure obvestili policijo, da je nek moški začel plavati proti pet kilometrov oddaljenemu Ugljanu. Kasneje je policija približno dva kilometra od obale opazila 50-let-nika, za katerega so ocenili, da je podhlajen. Prepeljali so ga nazaj v Zadar, nato pa so mu izrekli kazen, ker je plaval brez spremstva več kot 150 metrov od obale. Tako kot gliserji na Hrvaškem ne smejo voziti blizu obale, tudi plavalci ne smejo biti zunaj obalnega pasu brez spremstva. z D a - V policijskem avtu se je ustrelil v glavo Mrliški ogledniki trdijo, da je v g v • • g šlo za samomor, čeprav je imel moški roke vklenjene na hrbtu LITTLE ROCK - Ameriški mrliški ogledniki so ugotovili, da je moški, ki je bil ustreljen v glavo, medtem ko je bil policijskem vozilu in vklenjen z rokami za hrbtom, storil samomor. Pod poročilo so se podpisali kar trije ogledniki. Do skrivnostne smrti 21-letnega Chavisa Carterja je prišlo konec julija v Arkansasu in primer je vzbudil nemalo zanimanja javnosti, saj je bil Carter vklenjen in ustreljen v glavo, za povrh vsega pa še v policijskem avtomobilu. Policija je sporočila, da ga je prijela med rutinskim pregledom nekega tovornjaka, na katerem se je vozil. Prijeli so ga na podlagi zapornega naloga zaradi kaznivega dejanja z mamili. Preiskali so ga dvakrat in našli samo nekaj malega marihuane, ne pa tudi orožja. Nato so ga vklenili in posadili v avtomobil, kjer pa se je nekaj trenutkov kasneje ustrelil, očitno s skrito pištolo, je pojasnila policija. V podkrepitev so objavili tudi dva posnetka, ki naj bi dokazovala, da ni šlo za policijsko nasilje. To pa so zdaj uradno potrdili tudi sodni izvedenci. V poročilu, pod katerega so se podpisali trije strokovnjaki, piše, da je Carter umrl zaradi strelne rane iz pištole, katere cev je bila prislonjena ob njegove sence na desni strani glave. Glede na način smrti in izsledke preiskave je torej šlo za samomor, so sklenili strokovnjaki. Za ameriškega kongresnika zanositev redko posledica posilstva WASHINGTON - Ameriški republikanski kandidat za senatorja Todd Akin (na posnetku desno spodaj) ga je pošteno polomil z izjavo, da v primeru "dejanskega posilstva" redko pride do zanositve. V pogovoru za lokalno televizijsko postajo v St. Louisu KTVI je Akin, trenutno član predstavniškega doma kongresa, spregovoril o svojem stališču do splava za ženske, ki so bile posiljene. Po njegovih besedah v primeru "dejanskega posilstva" redko pride do zanositve, in sicer zaradi bioloških reakcij ženskega telesa. Na vprašanje, kakšne so možnosti, da žrtev posilstva zanosi, je pojasnil, da ima "žensko telo pač načine, kako vse skupaj ustaviti". S svojim razmišljanjem je zatem nadaljeval. Dejal je, da če po posilstvu že pride do zanositve, bi moral posledice občutiti posiljevalec in ne zarodek. Potem ko je uvidel, da ga je v intervjuju, ki so ga demokrati hitro širili naprej, očitno polomil, je Akin pojasnil, da se mu je zareklo. Kot je dodal, njegove besede ne odražajo globokega sočutja do več tisoč žensk, ki so vsako leto žrtve posilstva in zlorab. Nestrinjanje z Akinovimi besedami sta že izrazila republikanski predsedniški in podpredsedniški kandidat Mitt Romney in Paul Ryan. Odzvala se je tudi sedanja senatorka iz Missourija, demokratka Claire McCaskill, s katero se bo Akin jeseni pomeril za senatski sedež. Akinove besede je označila za žaljive.