Doumna pw«mn g bhibbM HI Cmmi DUi *■» Smskl dom SIIU. 87 V llublicutl, 16. aprila 1936 leto 1. Abesinija pred zlomom, Desije zavzeto, vsa pota odprta Adis Abeba pade 21. aprila Rim, 16. aprila, o. Ministrski predsednik Mussolini fe izdal _ naredbo, po kateri morajo vse italijanske hiše jutri izobesiti zastave, zaradi zavzetja Desija. Poročilo o zavzetju je prišlo v Italijo okrog poldne in je vzbudilo viharno r.-avdušenje tako v Rimu kakor v drugih krajih Italije. To navdušenje se more primerjati edino prvemu valu veselja, ki je preplavil Italijo ob zavzetju Adue ob začetku vojne. Zmage v Afriki dan za dnem bolj utrjujejo italijansko samozavest in dvigajo italijanski pogum. Vsa Italija je po zmagi pri Desiju bolj kakor kadarkoli prej združena okrog Mussolinija in pripravljena, da gre za njim, kamor ji veli. Hkratu z navdušenjem in samozavestjo pa raste divje ogorčenje proti Angliji, zlasti proti Edenu. Vsi zidovi po italijanskih mestih so polni napisov »Smrt Edenu«, V vseh italijanskih krogih sc včeraj nf‘ govorilo drugega, kakor o maščevanju nad Anglijo. Kdaj naj pade Adis Abeba Rim, 16. aprila, o. Poluradni krogi izjavljajo, da smatra Italija kot neobhodno potreben pogoj za začetek pogajanj, zavzetje Addis Abebe. Preden italijanske čete ne zasedejo abesinske prestolnice, o kakih resnih mirovnih pogajanjih ne more bili govora. Zato se Italija ne more prej spuščati v ni-kaka diplomatska pogajanja in tudi ne mara prej prelomiti z Zvezo narodov. S tem hoče Italija dobiti časa, da svoje vojaške načrte izvede. Potem bi se pričelo premirje za nedoločen čas, v katerem b? se v razgovorih določili pogoji za trajni mir. V tem česu bi Italija lahko dokončala svojo naselitveno akcijo. Zveza narodov pa bi pripravila predloge, ki naj zavarujejo koristi evropskih držav v Abe-siniji. Italijanski vojaški i„ politični krogi so se ne-odjenljivo zavzeli za to, da zasedejo Addis Abebo 21. aprila, na obletnico ustanovitve Rima. S tem hočejo dati italijanskemu pohodu in končni zmagi nad Abesinijo simboličen povdarek, saj bodo ta dan smatrali kot rojstni dan novega rimskega svetovnega cesarstva. Z zavzetjem Desija je pot v Addis Abebo odprta. Italijani smatrajo, da jo bodo njihove čete dosegle v dobrem tednu. Desije zavzeto včeraj Džibuti, 16. aprila. Včeraj so italijanske čete vkorakale v Desije. Na vladni palači v Desiju vihra italijanska zastava. Desije so zavzele čete eritrejskega armadnega zbora, ki so vzdržale marš med Kvoramotn in Desijem celih devet dni vzlic slabemu vremenu in strašnim cestam. Druga eritrejska divizija je v spremstvu letal prispela 6. aprila v Alomato, 15 kilometrov južno od Kvorama, čete prvega armadnega zbora so pa ostale v Kvoramu. Eritrejski armadni zbor, ki so letala stalno oskrbovala z živežem in strelivom, je končal 8. aprila operacije pri čiščenju alomatske pokrajine. Eritrejski armadni zbor je prispel 10. aprMa do rečice Ale blizu Aldija. Naslednji dan 11. aprila je nadaljeval prodiranje, 12. t. m. je pa prispel v Lipso in tam zaplenil velike količine streliva in drugega materijala, ki ga je sovražnik pustil na begu. Čete tega zbora so prispele 14. aprila do reke Mile blizu jezera Haja ter so pri tej priliki zavzele 14 vrhov severno od Desija. Naposled so _ 15. aprila vkorakale v Desije, važno abesinsko vojaško oporišče, hkrati pa tudi trgovinsko, karavansko in politično središče izrednega pomena. Mesto Desije je zvezano z Addis Abeio z dobro cesto, primerno za tovorne avtomobile. Pokrajina Šoa je zdaj Italijanom odprta. Azanov program: nič novega Madrid, 16. aprila, b. Na včerajšnjem zasedanju državnega zbora v Madridu, katerega so se udeležili samo člani levičarske večine, je predsednik Azana že drugič razvil program svoje vlade. V svojem govoru m povedal nič novega, tudi ni pokazal, koliko tega programa, napovedanega, pred dvema mesecema, je vlada že skušala uresničiti. Med drugim je izjavil, da je delovni program vlade tisti kakor volilni program ljudske fronte, katerega ves svet pozna. Posebno pozornost bo njegova vlada posvečala gospodarskim vprašanjem. Druga njena naloga bo vprašanje agrarne reforme ter njegova zadovoljiva rešitev. Vlada bo po zakoniti poti to reformo izvedla in tako rešila enega najbolj perečih španskih problemov. Borila se bo proti nezaposlenosti s tem, da bo organizirala velika javna dela, če bo dobila posojila, ter bo preosnovala podeljevanje kmetijskih kreditov. Predsednik vlade se pa v svojem govoru m dotaknil divjanja rdečih tolp in neredov, kakršnih Španija še ne pomni pod nobeno vlado, razen pod njegovo. Govor abesinske cesarice v radiu Poziv vsemu svetu: molite za Abesinijo! Addis Abeba, 16. apr. b. Snoči je imela abesinska cesarica v radiu govor, v katerem se ie obrnila na ves svet. — za pomoč, (iovor jo prenašala ccsarska oddajna postaja v Addis Abobi na kratkih valovili. Ker razpolaga postaja z majhno jakostjo, je bilo govor slišati samo v nekaterih deželah sveta. Vrh tega pa je oddajo motila neka taja postaja na istem valu, ki je neprestano po-Siljala morzejeve znake. Cesarica je v imenu človečaustva pozvala ves svet, naj protestira proti strahovitim, krutim napadom na Abesinijo. Prosila je ljudi vsega sveta, naj molijo za Abesinijo, da bi se rešila v teh arah, ki so najtemnejše v njeni zgodovini in da bi jih junaško pretrpela. Negušova zmaga pri Ašangiju Addis Aboba, 16. apr. b. Vladni krogi trdovratno razširjajo vesti, da je neguš na čelu svojih čet na velikonočni ponedeljek s 30.000 vojaki iz-vojeval veliko zmago nad italijanskimi četami. V tej bitki je padlo 2000 eritrejskih in 400 italijanskih vojakov. Vprašanje je samo, koliko te vesti odgovarjajo resnici in ali nimajo le namena, da pomirijo zmedo, katero je izzvalo italijansko prodiranje med abesinskim prebivalstvom. Addis Abeba, 16. apr. AA. (Havas.) Iz Dire-dave poročajo, da divja na ogadenski fronti ogorčena bitka. Turški general Vehib-paša in dedžas Nasibu, poveljnik abesinske ogadenske vojske, osebno vodita čete v tej bitki. Iz Diredave poročajo, da se na ogadenskem bojišču vrši ogorčen boj. Vzlic silovitemu obstreljevanju iz zraka se Abesinci žilavo upirajo in se le počasi umikajo iz prvih postojank. Anglija kar naprej za sankcije London, 16. aprila. AA.DNB poroča: Zunanji minister Eden je odpotoval včeraj popoldne v Ženevo. Spremlja ga načelnik abesinskega oddelka Strang in pravni referent sir William Malkin. Diplomatski sotrudnlk lista »Evening News« izve, da je Eden pooblaščen od vlade, da izjavi, da Anglija ne more glasovati za ukinitev sankcij, dokler Ita- lija končnovcljavno ne ustavi sovražnosti proti Abesiniji. Tolmači pa to izjavo v tem smislu, da Anglija niti v času premirja in mirovnih pogajanj ne bo glasovala za ukinitev sankcij, če bo obstojala le mala sumnja, da bi se sovražnosti nadaljevale. Napetost na sudanski meji London, 16. aprila, b. Z ozirom na zavzetje obmejnega mesta Galabat na meji med angleškim Sudanom in Abesinijo smatrajo Angleži, da bi to moglo dati povod za prvi spopad med italijanskimi in angleškimi četami. V Galaliatu samem so angleški obmejni oddelki zavarovali svoje ozemlje t bodečo ži*«»- Ker jih od italijanskih čet ni ločilo nič drugega, kakor izsušena struga reke, se je bilo bati, da bi zaradi vročekrvnosti in razdraženosti italijanskih čet moglo priti do spopadov. Zato so angleški častniki dobili stro^ nalog, da se izogibajo slehernega prepira, ki bi mogel privesti do neljubih posledic. Pač pa so Angleži močno ojačili svoje posadke v Sudanu, kjer se nahaja 5000 domačih Črnih vojakov in dva bataljona angleških čet. Angleži so prepričani, da bodo Italijani s tem, da so zavzeli to obmejno |>o-stejanko, skušali ovirali ali celo preprečiti karavanski promet na cesti mod Sudanom in Gon-darjem. S tem hočejo Italijani preprečiti dovoz orožja abesinskim četam, ki so ga dobivale po tej poti. Je pa stvarno nemogoče, da bi Italijani s tehničnimi konstrukcijami zaprli ali zmanjšali dotok vode Egiptu za namakanje polja. Egiptovski krogi so prepričani, da bo glede vodnih vprašanj dosti laže doseči sporazum s civilizirano italijansko, kakor i divjaško abesinsko vlado. V Egiptn so prepričani, da ni razloga za to. da Anglija ojačujc svojo čete. Neguš mora odstopiti Rim, 16. aprila, b. »Tribuna« poroča iz Dži-butija, da abesinski dvorski krogi izvajajo hud prijisk na neguša, da se odreče prestolu v korist prestolonaslednika, ki je pripravljen takoj skleniti mir z Italijani in se staviti tudi pod italijanski protektorat. Neguš pa o tem noče ničesar slišati in pripravlja nov odpor proti Italijanom. Zaradi tega bo še enkrat izdal proglas na vse Abesince, ki ljubijo svobodo, da stopijo v obrambo Abesinije ter ustavijo italijansko armado. Bržkone bodo Italijani v svojem nadaljnem napredovanju naleteli na nov odpor abesinskih čet, ki pa bržkone ne bo tako močan, da bi mogel ustaviti zmagoslavni pohod Italijanov proti abesinski prestolici. Ofenziva na južni fronti Rim, 16. aprila, o. V poluradnih krogih zatrjujejo, da je general Graziani začel na južni fronti ofenzivo. Njegove čete vodijo ogorčene borbe z oddelki rasa Našibuja, ki se jim ustavljajo z veliko odpornostjo, to pa zaradi tega, ker še niso prišle vesli o definitivnem porazu neguševem na severu. Neguš čaka severno od Desije Aildis Abeba, 16. aprila, b. Abesinska vlada odločno zanika vesti o zavzetju Desija. Uglede« član zunanjega ministrstva je izjavil Havasovemti dopisniku, da sc cesar s svojimi četami trenutno nahaja na postojankah severno od Desija. Dal pa je strog nalog, da ne sinejo izdati njegovega skrivališča. V bližini Desije ni po abesinskih vesteh bilo zadnje čase nobene pomembnejše bitke. Torej Italijani niso mogli šc mesta zavzeti. Francija popušča Nemčiji Berlin. 16. apr. AA. (Havas.) Zastopniki Fran roški; in nemške vlade so podpisali dogovor, ki se z njim podaljša do 20. julija 1936 veljava konvencije, ki dovoljuje Nemčiji klavzulo največjih ugodnosti na vseh teritorijih, ki so pod francoskim mandatom. Angleži na Dunaju Dunaj, 16. apr. A A. Havas poroča: Kosilo pri zveznem kanclerju na čast siru Austenu Chamberlainu je bilo strogo zasebno. Lord Astor, ki je sedaj na obisku pri nadvojvodi Antonu Habsburškemu, je obiskal včeraj popoldne kanclerja dr. Schuschnigga in pa zunanjega ministra Bergerja-Waldenegga. 4 podmornice za Grčijo Solun, 16. aprila. Iz zanesljivega vira se do-znava, da bo grška vlada poleg štirih kontrator-pedovk nabavila tudi štiri podmornice. Vlada je sklenila, da bo radi tega razpisala natečaj, katerega se bodo lahko udeležile tudi inozemske tovarne za graditev ladij. Krvava Španija Vojne ne sme biti Pariz, 16. aprila. AA. Sinočnji »Tempe« komentira razgovore odbora trinajstorice in pravi, da se bo nadaljevalo delo v tem smislu, da se ne poostre odnosi med Anglijo in Italijo. Anglija ima mnogo razlogov za to, da se izogne vojni, ki bi padla samo na njena ramena. Toda tudi Italija ima razloge, da se ne spušča v odprto borbo z Anglijo. Ti dve dejstvi izključujeta slenerno vojno med obema državama. Taka vojna bi bila zločin proti civilizaciji. Večkrat pa se zgodi v zgodovini, da narodi, ki nočejo Vojne, zagazijo v vojno in tragične pustolovščine, ker jih diplomatska igra tira dalje, kakor to kaže razum. V tem leži tudi danes nevarnost. Zveza narodov bo izgubila pomen za svoj obstoj, če ne odstrani te nevarnosti. Naloga Zveze narodov je, da ustavi sovražnosti v Afriki Avenol o mednarodnem položaju Belgrad, 16. aprila, m. Današnje »Vreme« objavlja izjavo, ki jo je ženevskemu dopisniku tega lista dal generalni tajnik Zveze narodov g. Avenol. V tej izjavi pravi g. Avenol: »Politično obzorje postaja vse bolj mračno. Bilo bi zaman, če bi zanikali resne težave, ki so se pojavile v mednarodni situaciji. Ravno tako bi bilo nesmiselno, če ne bi priznali, da obstojajo ogromne zapreke, ki komplicirajo reševanje mednarodnih problemov. Minila je doba brezmejnega optimizma. Toda, ravno tako gotovo pa je tudi, da ne smemo podleči pretiranemu pesimizmu. Velika večina držav iz celega sveta so lojalne članice Zveze narodov. S podporo, ki jo tc države nudijo paktu Zveze narodov, ki predstavlja malo praktičnega značaja, da bi doprineslo svoje k ciljem, da sc zamenja v mednarodnih odnosih sila s pravico, anarhija z redom, kažejo te države, kakšno važnost pripisujejo vladavine pravici in kolika je mjihova želja, da bi živeli v miru. Politično obzorje se mora razbistriti, oblaki se morajo razpršiti, ker danes bolj kakor kdaj poprej občuti ves svet potrebo miru. Jugoslavija je verna članica Zveze narodov. V izredno težkih trenutkih je ona vedno stala na tiru, ki ga določa pakt Zveze narodov. Zelo rad izrekam priznanje za podporo, ki jo jc Jugoslavija izkazovala ideji miru.« ' Jasnejši položaj grške vlade Atene, 16. aprila, m. Nasprotno prvotnemu pričakovanju, da vlada Metaksasa ne bo mogla računati s tem, da bi jo podpirale nekatere politične stranke, kaže, da je liberalna stranka sklenila, da bo vlado podpirala in da bo že v svoji izjavi pred parlamentom potrdila, da bo vodila isto politiko, kakor jo je vodil pokojni Demerdzis, Radi tega se pričakuje, da bodo tudi male stranke podpirale novo vlado. Kar se tiče obeh antivcnizelističnih strank, se še ne more z gotovostjo reči, kakšno stališče bosta zavzeli. Politični krogi pa so mnenja, da se bosta na koncu vseh koncev vendarle tudi ti dve stranki morali zadovoljiti z novo vlado gospoda Metaksasa. Nekateri uglednejši člani obeh strank izjavljajo, da bosta stranki zahtevali nove volitve, to pa le v slučaju, če bi vlada Metaksesa ne dobila v parlamentu večine. Melaksova vlada bo slavila že pri prvi seji parlamentu vprašanje zaupnice ter bo istočasno zahtevala široka poblaslila za štiri mesece. V teku teh štirih pooblastilnih mesecev bo izdelala vlada novo ustavo ter rešila tudi šc nekatera druga pereča vprašanja. ________________ Tokio, 16. apr. A A. Havas poroča: V nekem japonskem rudniku se je utrgalo dvigalo, ki je peljalo iz rova 82 rudarjev. Doslej so iz rova potegnili 49 trupel. _______________ in da nato privede do mirne rešitve spota, da bi sc čim prej ustvarila fronta, načeta v Stresi. Tedaj se bo lahko reševalo tudi o miru v Evropi. Ženeva, 16. aprila. AA. Reuter poroča: V razgovorih de Madariagc, Avenola in Aloisija jc bilo sklenjeno, da se bodo vsi trije ponovno sestali danes dopoldne ob 11.45. Reuter dodaja, da sedaj ni niti govora o tem o kakem sestanku med predstavniki Italije in Abesinije. Splošen vtis je še zmeraj zelo pesimističen. Rim, 16. aprila. AA. Havas poroča: V uradnih krogih ne dajejo nikakih pojasnil o tem, kaj je sporočil baron Aloisi de Madariagi v imenu italijanske vlade. Ve se samo to, da Italija odbija, da bi se ženevske odločitve vezale v kakršnemkoli vprašanju na način, ki bi naj prejudiciral razvoj dogodkov. Madrid, 16. apr. AA. Havas poroča: 0 priliki žalostnih dogodkov, do katerih je prišlo pri včerajšnji paradi, je poveljnik madridske divizije odredil, da se uvede preiskava proti nekemu podpolkovniku, enemu majorju in 10 nižjim častnikom, ki bodo obtoženi, da so nemarno vršili svojo službo. Madrid, 16. apr. AA. Poročajo iz Jereza dela Frontiere, da je lam včeraj prišlo^ večkrat do ostrih spopadov. Ubit je bil en bolničar, težko pa je ranjen neki član desničarske španske Falange. Levičarji so hoteli zažgati monumentalno cerkev sv. Frančiška. Madrid, 16. apr. AA. Danes se sestanejo na sejo osrednji odbori glavne delavske zveze in sindikalnih svetov, da prouče položaj, ki je nastal po dogodkih in spopadih, do katerih je prišlo |>o vsej Španiji o priliki včerajšnjih proslav državnega praznika. Črnci se selijo v Afriko Washingtoa, 16. aprila. AA. Uradno poročajo, da bo predsednik Roosevelt zelo rad proučil prošnjo nekega odbora črncev, da bi se omogočilo 100.000 ameriškim črncem vselitev v črnsko državo Liberijo. V zvezi s tem poročajo, da se v poklicanih krogih v USA ne glede na ta načrt bavijo z vprašanjem naselitve ameriških črncev. V Ameriki se streljajo Newyork, 16. aprila. AA. (Stefani.) Pri glasovanju v Čikagu je prišlo do pretepov. Ta dan se je pripetilo tudi več primerov ugrabitve, na mnogih krajih je pa tudi prišlo do streljanja iz pušk. Mnogo oseb je aretiranih. Med republikanci je prišlo do ogorčenega spopada med pristaši polkovnika Knoxa, lastnika lista »Chicago Daily News«, in senatorjem Bora-hom. Prvi rezultati, znani do polnoči, kažejo očitno zmago polkovnika Knoxa. Turki proučujejo vprašanje Dardanel Ankara, 10. apr. AA. Havas poroča: Pod predsedstvom predsednika republike Ataturka se je včeraj vršila važna seja ministrskega sveta. Seje se je ludi udeležil šef turškega generalnega štaba maršal Fejsi-paša. Na seji so obravnavali vse momente sedanjega mednarodnega položaja, v prvi vrsti pa so proučevali odgovore raznih držav na turško noto v vprašanju Dardanel. Eden kot filmski igralec London, 16. aprila. AA. (Stefani.) List *Daily Skelch« je izvedel, da so londonski zastopniki neke velike filmske družbe v Hollywoodu dobili nalog, da ponudijo britanskemu zunanjemu ministru Edenu, da bi prevzel vlogo glavnega igralca v filmu, ki bi se imenoval »Popolni diplomat«. Tudi v Meksiki gori Merico, 16. apr. AA. DNB poroča, da je neka roparska tolpa včeraj zažgala slavno cerkev sv. Frančiška v Gvadalajavi. Ob lej priliki so bili uničeni mnogi predmeti neprecenljive materijalne, umetniške in zgodovinske vrednosti. Letnik 1915 mobiliziran Rim, 16. aprila. AA. (Stefani.) Davi je prispela v Rim prva skupina novincev, rojenih ieta 1915, Prebivalstvo jih je sprejelo z velikimi patri-jotičnimi manifestacijami. Sprejemu so prisostvovale vodilne osebnosti fašistične stranke. Kaj bo z milijardnimi umetninami? London, 16. aprila. AA. Po zadnjih vesteh parnik »Ramura«, ki je nasedel blizu Gibraltarja, ne bo izkrcal kitajskih umetnin na parnik »Bala-pul«, kakor je bilo to v začetku mišljeno. Tudi danes ne bodo mogli spraviti kitajske ladje »Ramura«, na kateri se nahajajo velike dragocenosti kitajske razstave v London, v varno pristanišče, ker je morje še vedno zelo razburkano. Ladja pa ni več v nevarnosti. Gibraltar, 16. apr. AA. Reuter poroča: Tukajšnji agent društva, ki je lastnik parnika >Ram-pure« je izjavil snoči, da kitajska umetniška dela niso v nevarnosti. Prenesena pa bodo vsa na druge parnike. Izjavil je tudi, da je upati, da bo »Rampure* kmalu osvobojena. Pradavna trdnjava v št liju v Slov. goricah Srskiča je sram svojih prijateljev Važno zgodovinska odkritja prof. Baša in prof. Schmidta v Ceršaškem gozdu. Maribor, 15. aprila. Danes so se začasno zaključila zanimiva izko-« pavanja v Ceršaškem gozdu pri 6t. liju v Slovenskih goricah, ki sta jih vodila dva odlična naša znanstvenika prof. Franjo Baš, ravnatelj banovinskega arhiva v Mariboru in univ. prof. dr. Walter Schmidt iz Gradca. Izkopavanja so odkrila pradavno trdnjavo iz dobe, ko so živeli v naših krajih še Iliri in Kelti ter je znana v arheologiji pod nazivom »hallstattska doba«. Ostankov iz omenjene dobe je v naših krajih več; na Štajerskem je bila doslej najbolj znana slavna Poštela na Pohorju. Novo gradišče v St. liju pa Poštelo še daleč nadkriljuje po ogromni razsežnosti in jo bo morda prekosilo tudi po znamenitosti najdb, ki se bodo še odkrile. Zasluga ravnatelja banovinskega arhiva v Mariboru prof. Baša je, da je bilo to važno predzgodovinsko naselje odkrito. Ze pred petimi let je postal pozoren na naziv »Železna vrata , s katerim označujejo še danes domačini čudne terenske tvorbe na strmem obronku nad Muro v Ceršaškem gozdu, ki ga reže državna meja med Avstrijo in Jugoslavijo na polovico ter ga nazivajo sosednji Avstrijci iz Spil ja »Buben-berg«. Pri terenskem ogledu, ki je bil zaradi neposredne bližine meje skraja zvezan z velikimi težkočami, je prišel do senzacionalnih arheoloških odkritij, da gre tukaj za obsežno utrjeno postojanko, ki tvori zvezo med ilirskimi utrdbami na obronkih Pohorja ter med utrjenimi gradišči na Tiaechenu nad Kadgono. Med vsemi temi gradišči pa so bile utrdbe v Ceršaškem gozdu nnjvečje po obsegu. Močno utrjeno Gradišče Gradišče obstoja iz celega sistema utrdb, ki se vleče v daljavo treh kilometrov j>o ostrem grebenu visokega hrbta vzhodno od Št. Ilja_ v smeri od jugozapada proti severovzhodu. Na južni in severni strani tvorijo silne strmine naravno obrambo, na severu pa' globok prepad proti reki Muri in Mura sama, tako da je bila planota na vrhuncu dostopna edino od južnozapadne smeri. Ta dostop pa so branile v pradavnih časih silne utrdbe, obstoječe iz zaporednih nasipov in treh samostojnih trdnjav, ki so varovale glavno utrdbo na skrajni točki grebena. Stari Iliri so izrabili silno spretno naravne terenske razmere za utrditev vsega gorskega hrbta. Posamezne utrdbe pred glavnini gradiščem so postavili na strme višine, ki se dvigajo vzdolž vsega hrbta ter so jih ojačili še z umetnimi jarki in nasipi, vrhu katerih so postavili palisade in prav na vrhu še stolpe. Skozi štiri take utrdbe je moral sovražnik, predno je prišel do glavnega gradišča, ki je bilo najmočneje utrjeno, saj se dviga tukaj skoraj navpičen nasip še danes 17 metrov visoko nad planoto. Za tem nasipom je bila glavna trdnjavska naselbina. — Glavna trdnjava ima obliko ogromne podkve. Obdaja jo na treh straneh nasip, hrbet pa ji varuje skoraj 100 metrov globok prepad proti Muri, ki ga ni mogel preplezati sovražnik na noben način, četudi bi se mu bilo morda posrečilo prebresti deročo in široko reko. Planota, ki jo obdaja nasip glavne trdnjave, je zelo razsežna in je imela poleg ostalih varnostnih predpogojev za obrambo tudi dovolj vode v dveh izvirkih, ki še danes pošiljata vodo v malem vodo-padu v Muro. Gradišče je bilo središče večjega števila naselbin v okolici Špilja, št. lija in Ceršaka, ki jih je tvorilo ilirsko pleme. Zgraditi so ga morali v vsem obsegu cele generacije in je tvorilo mogočno trdnjavo proti keltskim vpadom- Prof. Schmidt in prof. Baš na delu Izkopavanja, ki so se pričela v ponedeljek po cvetni nedelji ter so trajala do danes, so se vršila na naši in avstrijski strani. Vodila sta jih skupno prof. Baš in prof. Schmidt. Imela so za sedaj v glavnem samo namen, da kronološko datirajo gradišče. Sredstva za izkopavanje so bila zelo omejena ter je imel prof. Baš od mariborskega Muzejskega društva na razpolago za ta dela samo 1000 dinarjev. Graški muzej, ki je finansiral delo prof. Schmidta, je dal znatno višja sredstva na razpolago. Skupno je bilo izkopanih 5 poslopij. Na avstrijski strani je izkopal prof.' Schmidt poslopje z mlinskimi napravami ter je našel še primitivne žrmlje, ki so tipične za tedanjo dobo, potem svetišče, v katerem je dobro ohranjen tlak iz prodca ter hišo, v kateri so našli keltski novec iz časa okoli leta 200 pr. Kr. Na tim*! strani je prof. Baš naletel na dvoje poslopij, 1 katerimi je zadnje in največje posebno zanimivo, ker sestoji iz lope, prostornega osrednjega prostora z ognjiščem, ležišča in parnega kopališča. Posebnost je dobro ohranjen tlak, ki popolnoma nalikuje današnjim primitivnim >zabrekom« okrog skivenjegoriških hiš. Najdene je bol mnogo keramike, ki kaže tipične znake selišč iz dobe v času od leta 500 do 100 pr. Kr. Najdbe, ki so na naši strani, dobi mariborski muzej, iz avstrijske strani pa gredo v graški muzej. Izkopavanja so bila sedaj sanjo prekinjena. Nadaljevala se bodo v jeseni, dela pa bo tukaj še za mnogo let, ker bi bilo za enkratno temeljito preiskovanje potrebnih zelo veliko sredstev. Raziskovalcem so radevolje pomogale naše in avstrijske obmejne oblasti, pa tudi domačini, ki so ves potek spremljali z izredno pozornostjo. * Na velikončni ponedeljek je imel v Sarajevu političen shod, prav za prav pregled vrst svojih maloštevilnih prijateljev in častilcev, bivši ministrski predsednik dr. Milan Srskič. V svojem govoru je dolgoletni sotrudnik pohorskih zastavonoš, ki je v tesnem sodelovanju z dr. Kramerjem izdeloval recepte za delanje volitev in ustanavljanje strank, Sarajevčanom povedal, da ga danes v tej druščini ni več, ker ga je njihovega početja sram. Dejal je med drugim to-le: »Z ozirom na ta nov čas (prehod v demokracijo), se ne morejo držati umetno ustvarjene stranke, ker so nastale v času avtoritarnega režima.« S prihodom novega časa, zlasti pa od časov režima Bogoljuba Jevtiča, se Srskič ne šteje več med člane JNS. »Takšna, kakršna je, je danes JNS nesodobnost in ovira normaliziranju paših notranje - političnih razmer. JNS je bila ustvarjena za čisto drugačne razmere. Danes ustvarja edinole razburjanje duhov, kajti danes je potrebno, da se vsakdo zbira okrog svoje matice, v kateri se je politično pojavil in v njej zrastel.« Srskič je ponovil to, kar se da edino pozitivnega trditi o razdiralnem delu pohorcev in šteti med njihove »največje nacionalne zasluge«. Čudno, da dravsko plemensko glasilo tega dogodka ni prilepilo v stolpec, v katerem prodaja ukradeno modrost, ko se sicer tako znoji trudi za objektivnost in poročevalsko vestnost. Kongres predstavnikov evropskih policij Predsednik vlade odpotoval v Belgrad Ljubljana, 17. aprila. S sinočnim brzovlakom je potoval skozi Ljub- 1 ljano na povratku v Belgrad predsednik vlade g. , dr. Milan Stojadinovič, ki je prebil na Bledu 10 , dni dopusta. Zadnja dva dni je predsednik vlade prebil na Bledu v daljših političnih razgovorih z vidnejšimi i predstavniki JRZ iz Slovenije. V ponedeljek je i priredil predstavnikom JRZ kosilo, zvečer istega j dne pa je imel daljčo konferenco z bivšim mini- | strom dr. Kulovcem, sedanjim glavnim tajnikom j JRZ za dravsko banovino. Predsednik vlade je napravil z dr. Kulovcem tudi krajši izlet v okolico i Bleda, zvečer pa ga je pridržal na večerji. Raz- i govori so se tikali v glavnem organizacije JRZ, ki j je v Sloveniji popolnoma izvedena. V kratkem bo j v Ljubljani glavna skupščina, na kateri bodo izvoljeni štirje delegati za glavni odbor JRZ v Bel-gradu. Bilo je opaziti zanimivo dejstvo, da je pri zadnjih političnih sestankih na Bledu bil tudi dr. Ažman, prvak bivše radikalne stranke v Ljubljani. Iz tega se sklepa, da ®e bo ojačilo sodelovanje bivših radikalov v organizaciji JRZ v dravski banovini. Danes opoldne je predsednik konferiral z narodnimi poslanci JRZ, z dr. Šemrovom iz Kranja, g. Kersnikom iz Kamnika in J. Kocetom iz Črnomlja. Danes opoldne si je predsednik vlade g. dr. Stojadinovič v spremstvu blejskega župana gosp. Vovka ogledal dela za novo avtomatsko telefonsko centralo na Bledu, ki ima biti gotova pred pričetkom letošnje sezone. Na ljubljanski postaji so predsednika vlade pozdravili predstavniki mestnih oblasti, nakar je stopil v salonski voz g. predsednika dr. Stojadi-noviča g. dr. Marko Kostrenčič, ban savske banovine, ki je spremljal predsednika vlade do Zagreba. G. dr. M, Stojadinovič ni dal nikake izjave, toda izrazil je svoje popolno zadovoljstvo na“ svojim bivanjem na Bledu, kakor tudi s političnimi razgovori, katere je imel v tem času. Od ?5. do 31. maja t. 1. bo v Belgradu 12. sestanek mednarodne komisije kriminalne policije. Takrat se bodo zbrali zastopniki policij 30 držav, kolikor jih je včlanjenih v tem mednarodnem društvu, Še pred vojno se je čutila potreba, da se kriminalne policije združijo v borbi v mednarodni kriminalnosti, toda ideja se je uresničila šele leta 1923 na dunajskem mednarodnem policijskem kongresu po zaslugi avstrijskega kanclerja dr. Johanna Hansa Schobra. Glede na to, da se boj zoper mednarodno kriminalnost ne more uspešno vršiti brez skupnega sodelovanja vseh civiliziranih držav, tako se je glasil sklep kongresa, ustanavlja mednarodni policijski kongres »Mednarodno komisijo kriminalne policije«, ki prevzame takoj svoje obveznosti. Naloga mednarodne komisije kriminalne policije je tale: Komisija prevzame poroštvo za najširši razvoj skupnega dela med vsemi policijami v okviru zakonov, ki so v veljavi v raznih državah. Komisija prevzame skrb za ustanavljanje in razvoj raznih institucij za uspešno borbo s kriminalnostjo. V ta namen je mednarodna komisija kriminalne policije ustanovila na sedežu dunajske policije, vendar popolnoma ločeno od nje, posebno korporacijo v posebnih pisarnah, imenovano »Mednarodni policijski urad«. Ta urad se je do današnjih dni znatno razvil in sestoji iz tehle ustanov: 1. mednarodni osrednji urad za pobijanje ponarejanja denarja, čekov in vrednostnih papirjev; 2. mednarodna poročevalska služba o hudodelcih, mednarodna evidenca o preiskavah in mednarodna evidenca o aferah; 3. mednarodna služba za vzajemno oskrbo policij s fotografijami evidiranih mednarodnih zločincev in njihovih prstnih odtisov; 4. mednarodna služba za pobijanje ponarejenih potnih listov; 5. mednarodna policijska radijska služba s centralo v Berlinu; 6. mednarodna centrala za pobijanje pote-puštva; 7. Redakcija lista »Mednarodna javna varnost«, ki je uradno glasilo komisije. Na čelu tega mednarodnega policijskega urada je komisija, katere predsednik je bil dolgo let dr. Johann Schober, ustanovitelj komisije, po njegovi smrti pa vsakokratni predsednik dunajski policije, zdaj dr. Mihael Skubl. Mednarodni policijski urad se od leta do leta vse bolj širi in se mu odkazujejo tudi druge koristne službe za borbo proti mednarodni kriminalnosti. Baviti se je začel tudi s pobijanjem trgovine z dekleti in otroki, imenovane trgovine z belim blagom; dalje s pobijanjem trgovine z mamili itd. Glede teh vprašanj je komisija v trdnih stikih tudi z ZN in sodelujejo v ta namen izvedenci komisije v vseh strokovnih odborih pri ZN. Mednarodna policija kriminalne policije ima vsako leto svoje redne sestanke, in sicer vselej v drugi prestolnici, katere izmed držav članic. Lansko zasedanje je bilo v Kodanju, letošnje bo pa v Belgradu, glede na to, da še ni bilo zasedanje na Balkanu, leta 1937 bo pa sestanek v Londonu na vabilo angleške vlade. Za letošnje zasedanje vlada veliko zanimanje in je notranji minister dr. Korošec naložil posebnemu odboru organiziranje tega zasedanja. Odbor je že razvil svoje delo in je že nekajkrat dobil tudi pohvale generalnega tajništva komisije. Naša država je določila za kongres to-le delegacijo: gg. Nemanja Ljubisavljevič, Dragoslav Lazič, načelnika vrhovne policijske uprave, Nikolič Kajer, načelnik samoupravnega oddelka ministrstva, dr. Goršič, generalni nadzornik ministrstva, Živo-jin Simonovič, svetnik ministrstva, ki je obenem tudi podpredsednik komisije, Milan Ačimovič, vršilec dolžnosti upravnika mesta Belgrada, in Vladeta Miličevič, tajnik ministrstva. Tudi Živojin Lazič, minister n. r. in Vasa Lazarevič, načelnik notranjega ministrstva v p., se bosta udeležila tega zasedanja kot stalna člana-ustanovitelja te komisije. — Svoje delegacije so prijavile tudi druge države generalnemu tajništvu. Francija je določila za svojega! delegata na belgrajskem zasedanju svojega generalnega kontrolorja kriminalne policije za vso Francijo Pierra Mondanella, znanega naši javnosti iz Ereiskave o marsejskem zločinu. Nemška delegacija o štela pet članov, Bolgarijo bo zastopal načelnik sofijskega policijskega ravnateljstva Nikola Mano-lov, ki je bil že gost naše policije in je naši javnosti znan iz prejšnjega sodelovanja z našimi oblastmi, zlasti iz afere s ponarejanjem bolgarskih bankovcev, ko je sodeloval z našimi oblastmi. Svoje * delegate pošljejo dalje Belgija, Anglija (visokega, funkcionarja iz ScotIand-Yarda), Poljska itd. Te dni pričakujejo prijave tudi drugih delegacij, ker je zanimanje za ta policijski kongres zelo veliko in bodo imena članov teh delegacij objavljena v listih. Podrobne informacije o tem policijskem kongresu bo zainteresiranim osebam in našemu tisku dajal član delegacije g. Vladeta Miličevič v notranjem ministrstvu. Soproga predsednika vlade g. dr. Stojadinoviča z gdč. hčerko na Bledu. Šahovski turnir v Novem Sadu Trifunovič dohitel Pirca Novi Sad, 16. aprila, m. 8. kolo narodnega šahovskega turnirja je bilo končano sinoči nekoliko po 12. uri. Dr. Trifunovič je premagal Kostiča, Ta partija je bila ena najlepših, kar se jih je igralo na sedanjem turnirju. Za lepo igro je dr. Trifunovič žrtvoval tudi kraljico za trdnjavo in dve mali figuri ter se mu je v dovršenem in lepem stilu posrečilo končati igro v svojo korist. Ta zmaga je za dr. Trifunoviča zelo važna, ker mu daje mnogo izgledov za končni placement. Dohitel je že Pirca, ki se je pognal v ospredje tudi radi tega, ker je dr. Trifunovič izgubil partijo s Pelikanom. V včerajšnjem 8. kolu sta Opočensky in Friedmann re-misirala, Pelikan je premagal Koniga, Pirc Vukoviča, dočim je ostala borba med Nedeljkovičem in Tomovičem remis. Broderju se je posrečilo v lepi igri premagati Kulžinskega. Partija med Schreiberjem in Popovičem pa je prekinjena in se nadaljuje danes. Po 8. kolu je bilo stanje sledeče: Pirc, Trifunovič 6 in pol, Pelikan 6, Friedmann 5 in pol, Broder 5, Konig 4 (eno partijo ša ni igral), Kostič 3 in pol, Schreiber 3 in pol (2), Tomovič, Nedeljkovič in Vukovič 2, Popovič 1 in ol (1), Kulžinski 1 in pol. V 9, kolu so se sestali: opovič—Konig, Kostič—Nedeljkovič, Vukovič—• Opočensky, Friedmann—dr.Trifunovič, Kulžinski— Pirc, Pelikan—Popovič, Schreiber—Broder.. Do 10 zvečer je bila končana remis partija Schreiber— Br.fider, vse ostale partije pa so se ob 10 še nadaljevale. Srečen tisti, ki zdrav dela, kar je bolan sklenil delati. P' Vesti iz Belgrada Belgrad. 16. aprila, m. Nj. Vel. kraljica Marija je včeraj popoldne napravila daljši izlet z avtomobilom proti Lazarevcu. Šofirala je sama ter je prevozila kraje Cukarico, Žalkovo in Železnik ter nato obrnila proti Lazarevcu in Oplencu, nakar se je .tvečer vrnila zoj>et v Belgrad. Belgrad, 16. aprila, m. Včeraj se je v Madridu začela trgovska konferenca za sklenitev nove trgovinske pogodbe med Španijo in našo državo. Naša delegacija za ta trgovinska pogajanja, ki jo vodi dr. Sava Obradovič, je odpotovala v Madrid že 12. t. m. Belgrad, 16. aprila, m. V ministrstvu za socialno politiko in narodho zdravje pripravljajo uredbo o minimalnih delavskih mezdah. Istočasno se v tem ministrstvu proučuje tudi vprašanje nove uredbe v pogledu zavarovanja za slučaj onemoglosti, starosti ali smrti, kakor to predvideva zakon o zavarovanju delavcev iz leta 1929. Bijeljina, 16. aprila, m. Po velikem shodu, ki sta g aimela aukaj minister za promet dr. Mehmed Spaho in minister PTT dr. Branko Kaluderčič, je prometni minister dT. Spaho izjavil časnikarjem, da mora najodločneje zavrniti očitke in govorice, »da bi mi hoteli z ustvarjanjem JRZ koga zaokrožiti in stvoriti sporazum brez ostalih državljanov te države. Mi iskreno želimo bratko sodelovanje z vsemi političnimi činitelji v državi. Trudimo se, da ustvarimo pogoje, da do takega sporazuma čim prej pride.« Belgrad, 16. aprila, m. Na predlog predsednika ministrskega sveta in min. za zun. zadeve je s kr. ukazom postavljen Dragomir Kasidolac, opolnomo-čeni minister ter izredni poslanik II. grupe, II. st. v Bruslju, za našega poslanika v Bukarešti. Dosedanji naš poslanik v Bukarešti dr. Niko Perič je upokojen. Velikonočna klobasa -žrtev ponočnega obiska Ljubljana, 16. aprila. Z vso naravo se prilagodijo časovnim potrebam tudi kriminalni tipi. Tako imajo rokomavhi v evidenci sedaj med drugimi stvarmi tudi velikonočne dobrote. Danes ponoči okrog dvanajste ure je imela tak odličen obisk neka stranka v Rožni dolini, ulica X, št. 28. Okno živilske shrambe je bilo priprto. Prav tiho je nek tat okno najprej malo odrinil, odstavil nato stvari, ki so bile za oknom, tako da je lahko okno popolnoma odprl. Takoj na to sta se dve postavi splazili skozi okno in začeli brskati po shrambi. Blizu okna je bila na mizi velika šunka. To šunko sta neznanca pristavila k oknu, najbrž zato, da bi jo potem pri odhodu vzela s seboj. Na steni je visela klobasa; najbrž je ravno med tem, ko je eden od obeh ponočnih gostov snel s stene klobaso, tudi nekaj prevrnil, tako da je nastal v shrambi ropot. Na ropot je takoj prihitel v shrambo gospodar, ki pa ni mogel ugotoviti kaj drugega kakor to, da sta skozi okno v istem trenutku, ko je on vstopil pri vratih, švignili dve postavi in da je z njima izginila v temno noč tudi klobasa, edina žrtev ponočnega obiska. Nezgoda v Vevčah Ljubljana, 16. aprila. Včeraj je prišlo v papirnici v Vevčah do nezgode, ki sama na sebi sicer ni tako strašna, ima pa radi nje težke posledice delavec Klemenčič Albin. Ta je namreč v stružnici nekaj stružil. Pri tem je pa najbrž malo neprevidno odprl vrata pri peči in sicer tako, da mu je hipoma puhnil v obraz plamen iz peči. Delavec je dobil tako hude °Pe" kline, posebno po obrazu, da so ga morali takoj prepeljati v bolnišnico, kjer bo moral ostati več dni. Z bičem po glavi Ljubljana, 16. aprila. V neki gostilni na Sv. Petra cesti je bilo včeraj precej živo. V tem preživahnem medsebojnem občevanju je moral delavec Ivan P. občutiti tudi vso trdoto bičevnika. V splošni zmedi ga je namreč neznan z vso silo udaril z bičevnikom po glavi, tako da se je moral Ivan zateči v bolnišnico. Kdo je bil napadalec, še ni ugotovljeno. Verjetno pa je, da je bil eden od voznikov, ki so imeli svoje konje in vozove pred gostilno. Obračunavanje z dinamitom Že pred kratkim časom smo poročali, da so neznanci v vasi Garačanih v bližini Zagreba pod prag hiše nekega kmeta postavili dinamitno patro-no, ki je sredi noči eksplodirala in raztrgala vrata, razbila vsa okna in omajala temelje hiše. — Pred dvema dnevoma pa je v isti vasi na tak način bila podminirana še druga hiša. Speče vaščane je nenadno zbudila in spravila v velik strah detonacija, ki se je razlegala iz hiše sredi vasi. Hiša se je zamajala nad spečo družino, vrata so se podrla, popokala so okna in majati so se začeli zidovi. Sosedje so naglo prileteli do nesrečne hiše, vendar Ban dr. Natlačen v Krškem Krško, 16. aprila. Po navdušenih sprejemih, ki jih je ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen na svojem inšpekcijskem potovanju doživel v brežiškem okraju, je prispel danes zjutraj v krški okraj. Na meji okraja ga je pričakovala velika množica ljudstva, veliko število kmečkih fantov na konjih, mnogo kolesarjev, dalje okrajni načelnik, predsednik krške občine, ki sta ga oba na meji pozdravila, nakar so se odpeljali v Krško. Vse mesto je danes slavnostno okrašeno. Ljudstvo se je že dolgo pred napovedanim prihodom bana zbiralo po ulicah. Lahko rečemo, da je v Krškem zbrano skoraj pol okraja. Sprejem bana je bil pred okrajnim načelstvom, kjer so množice pričakovale bana v špalirju; spredaj šolska mladina, v ozadju gasilci, godbe, predstavniki posameznih občin, organizacij, načelniki uradov ter celokupno^ ostalo uradništvo iz krškega in večjih krajev krškega okraja. Po svojem prihodu se je ban najprej pozdravil z banskima svetnikoma dr. Anžičem in dr. Jerebom, nakar mu je deklica krške osnovne šole izročila lep šopek in mu izrekla lep pozdravni nagovor. Istotako mu je izročila šopek tudi deklica letkoviške osnovne šole. G. ban je sprejel šopka vidno ginjen. Nato je pozdravil bana član banskega sveta Anzič, ki je opisal gospoda bana kot onega, ki je prvi naklonil krškemu okraju dobroto s tem, da je pripomogel, da dobi okraj elektriko. .? 'eT„™na P°zr]ravil v imenu krajevne organizacije .JK/0 g. Vodopivec iz Krškega, za njim pa >e odposlanci posameznih krajevnih odborov JRZ. Ban dr. Natlačen se je v lepih besedah zahvalil za tako lep in nepričakovano prisrčen sprejem in je obljubil, da bo z vsemi silami delal za dobrobit ljudstva. Prosil pa je, da mu tudi ljudstvo vnaprej ohrani naklonjenost kakor doslej. V spremstvu okrajnega načelnika se je nato g. ban podal v prostore načelstva, kjer *e je začelo sprejemanje deputacij in odposlanstev. Po hodnikih in uradnih sobah se tare ljudstva, pretežno kmetskega ljudstva. To je tem značilnejSe, ker dokazuje, kako velike nade polaga v ljudskega bana pred vsem naše kmečko ljudstvo. Sprejemi bodo trajali predvidoma še kasno popoldne. Za popoldne ima g. ban napovedano intimno kosilo v najožjem krogu, nakar bo zapustil krSki okraj. Belgrad, 16. aprila, m. Z jutranjim brzovlakom se je vrnil v Belgrad predsednik vlade in min. *a zunanje zadeve dr. Milan Stojadinovič s svojo družino in vsem svojim spremstvom. Na železniški postaji so ga pričakali in pozdravili minister za prosveto Dobrivoje Stoševič, minister za gozdove in I rudnike Djura Jankovič ter upravnik mesta Bel- i grada Milan Ačimovič. . | Belgrad, 16. aprila, m. Včeraj je zaključi svoje i delo prvi redni kongres sindikata lesnih dclavcev, ' na katerem se je pretresalo težko stanje delavstva iz te stroke. zlikovcev niso mogli opaziti, čeprav je bil le majhen časovni razmak med prižigom vrvice in med j eksplozijo. Ljubljana danes Koledar Danes, četrtek, 16. aprila: Benedikt. 'Jutri, petek, 17. aprila: Rudolf. Lekarne. Nočno službo imajo: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Kamor, Miklošičeva c. '20 in mr. Gartus, Moste. Kaf bo danes Šola v šiški: ob pol H sadjarsko predavanje. Društvena soba sv. Jakoba: ob h redni sestanek s predavanjem prof. Mlakarja. Društvena soba pri sv. l*etrn: ob 8 redni fantovski sestanek s predavanjem Marjana Dobraška • o športu. Pevski zbor Glasbene Matice ima izjemoma drevi ob 20 vajo vsega zbora in ne v pelek, ker je g. pevovodja zadržan. — Odbor. * • Društvo »Delo in eksistenca«, iz Ljubljane ter domžalsko godbeno društvo, priredita na Belo nedeljo, 10 .t. m., v prostorih godbenega društva v Domžalah »Pomladno rajanje«. Na programu bo razen izvrstne Molierove burke »Skapinove zvijače*: tudi godba ter razne šaljive točke. Proslava flneva Podmladka Rdečega križa v Ljubljani. V smislu čl. '21 Navodil za organizacijo in delovanje Podmladka Rdečega križa se proslavlja vsako leto po vsej državi v mesecu aprilu dan Podmladka Rdečega križa. V Ljubljani bo v ta namen akademija, ki bodo na njej sodelovale skoraj vse v Podmladku Rdečega križa organizirane ljubljanske šole. Prosvetni odsek sekcije pri banovinskem odboru društva Rdečega križa je izvršil zanjo domala že vse predpriprave. Šolski odbori so večinoma že naštudirali priglašene točke. Program akademije bo zelo pester. Vršila se bo v nedeljo ‘26. apriia ob pol 11 v veliki dvorani hotela Union. Cenjeno občinstvo opozarjamo že danes na to prreditev. Pevsko društvo »Zvezda« v Mostah ima v petek, 17. t. m., ob 8 zvečer redno pevsko vajo za mešani zbor v Ljudskem domu, ki je za vse člane strogo obvezna. Vabimo pa vse, tudi novince, ki bi imeli voljo in veselje sodelovati. Plezalni tečaj TK Skale bo tudi letos koncem aprila in v maju v bližini Ljubljane pod vodstvom odličnega plezalca. Pri jave sprejema TK Skala do vključno ponedeljka ('20. t. m.) zvečer v klubski sobi, Slomškova ul. 1. Sestanek prijavljenih plezalcev bo v torek (21. t. m.) zvečer ob 20 v klubski sobi. Opozarjamo na nedeljski mladinski koncert Glasbene Matice, ki bo tretji izmed letošnjih mladinskih koncertov. Nosi naslov klavirske varijacije ter ga izjvaja prof. Marijan Lipovšek. Po uvodni besedi, ki jo govori sam, bo izvajal varijacije skladateljev Handla, Haydna, Mozarta, Beethovna, Webra in Sattnerja. Spored satane 3 Din, velja kot vstopnica in se dobi v knjigarni Glasbene Matice. Mladinski koncert bo v nedeljo, 19. aprila ob 11 dopoldne v Filharmonični dvorani. III. simfonični koncert pomnoženega Radio-orkestra, ki bo definitivno v ponedeljek, 20. t. m., nam prinaša kot prvo delo sonato za godalni orkester, ki jo je napisal slavni češki mojster My-sliveček. Živel je v 18. stoletju ter je sodeloval po večini na raznih plemiških dvorih v Italiji in v Nemčiji. Napisal je preko 50 oper, simfonij, violinskih koncertov in raznih manjših skladb. Sam je bil violinski virtuoz izrednega slovesa in dirigent. Živel pa je pravo bohemsko življenje in umrl nesrečne smrti. Poznan je bil pod imenom »Bo-žanstveni Čeh«, bil pa je čudak svoje vrste, kar se posebno zrcali v tem, da so vsa njegova številna glasbena dela ostala le v rokopisih, ki so raztreseni po arhivih v Zgornji Italiji in Nemčiji. Sonata za godalni orkester, ki jo bo igral pod vodstvom dirigenta D. M. Šijanca pomnoženi Ra-dio-orkester, je bila shranjena v nadškofjiskem arhivu v Pragi. Danes Myslivečka kaj pogostokrat igrajo na raznih koncertih. Poleg njegove sonate nam prinaša ponedeljkov koncert še Mozartov violinski koncert št. 4, kot solist nastopi violinist Karlo Rupel, in pa Beethovnovo Pastoralno simfonijo. Predprodaja vstopnic po 10 in 5 Din v knjigarni Glasbene Matice. Koncert bo v Filharmonični dvorani. 40 članov moškega zbora Smetane iz Plzna koncertira trenutno v Jugoslaviji. V našo državo so prišli preko Budimpešte ter absolvirali do danes koncerta v Somboru in.Novem Sadu, na nocojšnji večer je njihov koncert v Belgradu. Od tu potujejo dalje v Kragujevac, kjer se poklonijo tam pokopanim svojim bratom, ki so padli za našo svobodo, nato oddidejo v Vinkovce in Zagreb, v torek, 21. aprila pa bodo prispeli zvečer ob 18 v Ljubljano. V Filharmonični dvorani bodo koncertirali v sredo, 22. t. m. ob 20. Prinašajo nam sijajni repertoar svojih moških zborov, njihov glasovni materijal je dober, izvrstno izvežban pod umetniškim vodstvom prof. Gselhoferja. V Ljubljani so dobri znanci, saj so bili pri nas prvič leta 1902 in drgič leta 1920. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice, * REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA Začetek ob 20 Četrtek, 16. aprila- »Juarez in Maksimilijan«. Red A. Petek, 17. aprila: Zaprto. OPERA Začetek ob 20 Četrtek, 16. aprila: »Katarina Izmajlova«. Red Četrtek. Petek, 17. aprila: Zaprto. Proces proti funkcijonarjem Vzajemne pomoči Maribor Ljubljana, 16. aprila. Likvidacija Vzajemne pomoči, reg. pomožne blagajne v Ljubljani, se bliža v kazenskopravnem pogledu deloma svojemu koncu, kaiti gotovo je, da bodo s to zadevo imele posla višje instance, v prvi vrsti stol sedmorice v Zagrebu. V civilno-pravdnem pogledu je zadeva že deloma končana. Nekateri upniki bodo deležni iz konkur^nega premoženja Vzajemne pomoči gotovih procentov za kritje svojih terjatev. Okrožno sodišče v Ljubljani je sedaj razpisalo proti štirim obtožencem glavno razpravo, ki .se bo sredi maja vršila pred malim kazenskim senatom. Za to razpravo vlada že sedaj napeto zanimanje. Obtoženci, ko jim je bila dostavljena obtožnica, niso vložili proti njej nobenega ugovora in zalo bo stvar hitreje prišla pred senat, drugače bi se zadeva vlekla še tja do jeseni. Glavna obtoženca sta zasebni uradnik Rudolf Šinkovec iz Ljubljane, ki je fungiral kot član uprave in ravnatelj Vzajemne pomoči in drugi Avgust Ogrizek, tudi uradnik v Ljubljani. Prvemu očitajo, da je Vzajemno pomoč oškodoval za 1,251.900 Din. Drugemu pa, da je zavod utrpel škodo 290.440 Din. Druga dva obtoženca sla prišla v proces le mimogrede. Kakor znano, je bila Vzajemna pomoč ustanovljena formalno na občnem zboru 13. aprila 1929. Kmalu je po svojih agentih, ki so služili mastne provizije, dosegla velik promet. Razširila je svoj delokrog še na druga polja. Ustanovila je »Jugošport«, »Letoviški dom« in naposled zavod s prav dolgim imenom »Prva jugoslovanska kmetijska zadruga proti škodam pri živini«. Ideja ni bila napačna! To lahko prizna vsak objektiven človek. Dotok zavarovancev je bil od meseca do meseca večji. Kako ogromen je bil promet pri Vzajemni pomoči, kaže n. pr. dejstvo da je znašal v zadnjih 35 dneh pred uradno revizijo, to je v času od 1 januarja do 4. februarja promet na vpisanih članarinah in vplačanih dokladah 1,870.000 dinarjev V dobi naraščajoče gospodarske krize — ogromni dohodki! Nekateri lunkcijonarji so dobro živeli. Končno so se odprle oči nekaterim članom načelstva, ki so shajali s svojimi skromnimi dohodki, a niso imeli nit' počene pare dobička od vseh dohodkov Vzajemne pomoči. Izvedena je bila uradna revizija, ki je pač ugotovila neredno poslovanje. Vzajemna pomoč pa je naprej životarila in naposled leta 1933 prišla v konkurz, ki 'e zapr.sf.l ned nnšiin ljudstvom najslabši spomin, kajti žrtve špekulacij Vzajemne pomoči so postali večjidel mali ljudjt in lahkoverneži na deželi, ki so računali na naglo obogatitev na račun svojih, že z nogo v grobu stoječih stricev, tet, ujn in mater. V kazenski preiskavi, ki je trajala dobri 2 leti, je bilo zaslišanih do 20 prič. Sonsumljenih pa je bilo 16 oseb, ki so bili člani načelstva Vzajemne pomoči. Proti soosumljencem je bilo kazensko postopanje ustavljeno. Kot glavni obtoženec bi moral nastopiti tudi pok. Vekoslav Pelc. Proces bo trajal naimonj 2 dni. Ker bo k razpravi gotovo velik pritisk občinstva, se bo razprava vršila najbrž v nekdanji porotni dvorani. Ljudski oder. Drevi ob 20 sestanek v prostorih Delavske zbornice. Pomenili se bomo o izletu k Sv. Lovrencu. SSK Maraton. Jutri v petek seja upravnega odbora. Važno in obvezno za vse odbornike. Ljudska univerza v Studencih. Drevi predavanje inšpektorja dr. Poljanca o postanku naših gora. Pevska vaja Glasbene Matice jutri zvečer zaradi koncerta odpade. Društvo kaznilniških paznikov ima v nedeljo ob 15 v Gambrinovi dvorani občni zbor. Udeleže se ga delegati iz kaznilnic v celi državi. Klub železničarjev JRZ ima sejo v soboto ob 7 zvečer v običajnih prostorih. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 16. aprila ob 20: Siromakovo jagnje. Znižane cene. Debut T. Rajnerjeve, J. Borka in D. Pahora. Tuši Rajnerjeva, Josip Borko in Danilo Pahor bodo debutirali pri današnji predstavi »Siromakovo jagnje«. Tuši Rajnerjeva je študirala na Dunaju, a je svoj odrski ognjeni krst prestala uspešno že v ljubljanski drami. Igrala bo vlogo nesrečne Bellillotte. Josip Borko je mlad absolvent praškega konservatorija, predstavil se bo v veliki vlogi poročnika Fouresa. Tretji, Danilo Pahor je bil pred leti član ljubljanske drame; igral bo boucheja. Predstava je po znižanih cenah. »Direktor Čampa« je zelo zanimivo, iz sodobnosti vzeto dalo dramatika J. Kranjca. V Ljubljani je doseglo radi svoje aktualnosti presenetljivo velik uspeh. Delo bo prihodnja dramska novost. Režira ga gled. režiser J. Kovič, Čampo igra Furijan Nase priprave za Berlin Zadnja seja Jugoslovanskega olimpijskega odbora, kateri je prisostvoval tudi minister za telesno vzgojo gosp. dr. Rogič, je bila izredno važna, ker se je na njej obravnavalo sodelovanje naše reprezentance na olimpijskih igrah v Berlinu. O zimskih igrah v Garmisch-Paitenkirchenu in o* uspehih naših tekmovalcev je poročal predsednik olimpijskega odbora gosp. dr. Hadži. Na njegov predlog ho izrazil naš olimpijski odbor JZSZ pi-smemo priznanje za njeno delo, čigar posledica so bili relativno sijajni uspehi naših smučarjev v konkurenci tolikih narodov. Nadalje je odbor odločil, da podari u netniški kip tvrdke Wander (Ovomaltinej za najboljšega olimpijskega tekmovalca štafteti 4 X 10 km. Francu Anoleju pa bo podaril za njegov uspeli JOO zlato spominsko plaketo, ki jo bodo dobili tudi pred olimpijskimi zmagovalci. O vprašanju priprav naših tekmovalcev .so predstavniki posameznih športnih zvez podali izčrpna poročila: Lahkoatletska zveza je angažirala dva trenerja in sicer za Ljubljano in Zagreb, trenutno pa sc vodijo še razgovori za tretjega trenerja, kr bi delal v Belgradu. JLAZ je zahtevala od vseh klubov, naj ji javijo olimpijske kandidate. Prišle so številne prijave, ki se pa bodo postopoma zmanjševale v predolimpijskih tekmah. Končna odločitev pa bo padla na zadnjih izbirnih tekmah. Tako |e žc dogovorjen lahkoatletski dvoboj Čehoslovaška—Jugoslavija, ki se bo vršil predvidoma sredi junija; vodijo se pa tudi razgovori za dvoboj z Avstrijo, ki bi se pa vršil pri nas. Tudi plavalna zveza ima številen kader olimpijskih tekmovalcev. Plavači ne reflektirajo na ■trenerja, ker je zato premalo časa in hi nov trener samo izpremenil stil tekmovalcev. Kol protizahte-va pa predlaga močno waterpolo moštvo iz vseh klubov in vseh mest, k> naj bi mesec dni trenirali skupno z dubrovniškim »Jugom« kot sparing-part-nerjem Vse to bi stalo komaj kakih 4500 do 5030 Din. Do sedaj je skupno 35 kandidatov; ria olimpijskih igrali bomo pa star tali samo v water-polo, v štafeti na 4 X 200 m in eden skakač. Težkoatletska zvc?a poroča, da so njena prvenstva zaključena in da sc nam po f 'rmi sodeč ni treba bati; da bi bili naši težkoalleti zadnji v Berlinu. Predvidene pa so še pred avgustom meddržavne tekme in gostovanja v Atenah, na Dunaju, v Varšavi in Katovicah. Zvezi bi bil potreben vsaj za 2 in pol meseca trener, ki bi pa mesečno stal 4000 Din. Končna odločitev bo padla šele junija. Prijavljenih pa je dosedaj 28 kandida-tov-borcev za Berlin. Sokoli se pridno pripravljajo- v treh glavnih mestih Lpibljana, Zagreb in Belgrad. Za Berlin je kakih 30 kandidatov, trening pa vodi dr Viktor Murnik iz Ljubljane. Za predolimpijske priprave so predvidene posamezne tekme s Francijo in Čeho-slovaško v Pragi in s Poljsko v Varšavi. S 1. majem se pnčne v Ljubljani skupni trening vseh kandidatov. Sokolstvo hoče v Berlinu pokazati svoj sistem in v ta namen je dr. Murnik sestavil vaje, ki jih bo izvajalo 250 izbranih moških in žensk iz Ljubljane, Zagreba in Belgrada in bodo nastopili na nastopu posameznih držav. Mečevalci so imeli sedaj trening v Zagrebu, v kratkem pa bo tudi zveza poskrbela za drugi trening v Ljubljani. Za reprezentanco pride v poštev 12 moških in ena ženska, na olimpijske igre bo pa šlo samo šest moških in ena ženska. Končna odločitev, kdo bo zastopa! Jugoslavijo v tej panogi v Berlinu, bo padla 2. in 3. maja v Zagrebu, kjer se la čas vrši prvenstvo Jugoslavije. Dosedanji trener Tirelli je odšel iz Zagreba na Madjarsko in bi bil potreben vsaj za 1 mesec nov trener; to bi stalo 4000 Din. Pred berlinskimi igrami pa bi bil potreben najmanj 14 dnevni skupni trening. Meddržavne tekme ne bo nobne, ker zveza nima sredstev Tudi boksarji bi želeli trenerja, ki bi pa bil lahko domačin in bi stal 1000 Din . Med veslači imamo lepo izbiro dobrih !ek-movalcev iz Šibenika, Splita, Zagreba in Belgrada. Toda za resne priprave za Berlin in za trenerja bi bilo potrebnih 20.000 Din. Po teh poročilih naših zvez, ki vodijo pri nas posamezne športne panoge, je razvidno, da naši športniki potrebujejo za Berlin predvsem dobrih trenerjev, ki bi v zadnji uri lahko še pripomogli in izboljšali formo naših olimpijskih kandidatov Vprašanje je le, ali bo mogel jugoslovanski olimpijski odbor, dobiti vsa la sredstva, ki . aprila. Letos pri velikonočnem streljanju ni bilo to- , liko nesreč kol v prejšnjih lelili. Temu jo krivo v glavnem deževno vreme ob praznikih, deloma j pa tudi večja opreznost pri streljanju. Urez ne-; sreče pa tudi letos ni šlo. V Trbegovcih (fara , i Mala Nedelja) je večja družba fantov pripravljala : \ smodnik za velikonočno streljanje. Ne vedo kako. | smodnik se je nepričakovano vnel in s strašnim pokom eksplodiral. Žal je ta eksplozija terjala svojo žrtev. 18 letnega Jožefa Belšaka, sina posestnice iz Trbegovcev, je goreči smodnik, ki se je, z vso silo razletel na vse strani, oplazil po glavi in ga tako močno opekel, da ubogega fanta ni bilo moči več spoznati. Prepeljali so ga takoj v ptujsko bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili izredno težke opekline. Po njihovem zatrdilu bo Belšak skoraj gotovo popolnoma oslepel, povrh pa še ni izključeno, da takih ran in opeklin sploli Radio ih' bo prebolel. Tudi ostali fantje, ki so bili v liolšakovi bližini, so se manj nevarno opekli. Zakaj jr smodnik eksplodiral ne vedo. vendar domnevajo, da je eden ali drugi izmed fantov kadil (igareio in vrgel ogorek nehote v neposredno bližino smodnika. — Druga taka nesreča se je pripetila 15 letnemu Jožefu Rakuši, viničarjevemu sinu. Streljal je na velikonočni ponedeljek s pištolo, ki pa se mu je nenadoma v roki razletela in mu vso dlan raztrgala. Redkost. Na ptujskem živilskem trgu so za praznike prodajali purana, ki je tehtal 12 kg. Prinesli so ga iz Kicarja pri Ptuju. Na prodaj so že tudi prinesli gobe in rake. Gibanje prebivalstva. V prvem četrtletju se je v območju mestne nadžupnije in župnije sv. Petra in Pavla rodilo 73 otrok, umrlo pa je medlem 64 oseb, poročilo se je ‘2!3 parov. Programi Radio Ljubljana četrtek, m. aprila: 12 Mrd ov»tka>mt in Škrati (jflačsbene slike rm ploščah). — 12.45 Vremenska napoved. poročila. — IS Naipovetl časa, objavo sporeda, obvestila. — 13-15 Havajske kitare (plošče). — 14 Vremensko poročilo, borzni tečaji. — IS Mozaitk (plošče). — 16.40 Slovenščina za Slovence (k. tlv. Rudolf Kolarič). — la Na>poved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila. — 19.3(1 Nac. ura: Sokolsko predavanje (iz Belgrada). _ 20 Prenos iz Belgrada: Simfoničen koncert, izvaja orkester kraljeve garde; dirigent Drago Pokorni, viiollna solo- ga. Maržlnec. — 9» Napoved časa, vremenska napoved, poročita, objava sporeda. — 22.15 Vokalni koncert, gdč. Majde Lovše- tove, spremlja g. prof. Marjan Liporšok. Drugi programi Četrtek, 16. aprila: Belgrad: 20 Simfonddai kSi znorel?« >Da, kakor sem ti že dejal. Toda nikakor se ne boj. Dokler se ne ganeš, se ti ne bo nič zgodilo. Rekel sem, da nisem prišel, da le ubijem.< »Po kaj pa si potem prišel?« Z revolverjem v vedni pripravljenosti, se mu je Berger približal za korak. Z levo roko je pokazal na mizo, kjer je stala blagajna. »Po tole tu,« je dejal. »Dozdaj si bil Liidersen. Danes je na tebi vrsta, da si enkrat Berger — ali pa Quisthus. Izbiraj! Liidersen je nekaj časa strmel vonj. S težavo je požiral. »Ali se šališ?« je vprašal. V Bergerjevem glasu je zvenela vroča mirnost, odločna in neizprosna. »Ne<, je dejal. Oba igrava na življenje in smrt. Mar misliš, da sem to dolgo pot napravil samo zato, da te malo prestrašim? Prišel sem, da ti vzamem blagajno, ali pa, da te ubijem. Ti sam boš odločil. Toda blagajna je v obeh slučajih moja. Ludersenov obraz se ji1 spačil. Njegove poteze so čudno okamenele. : »Svetujem li, da nehaš,- je dejal. »Saj to je prava blaznost.« Ostro in nevarno, so za U d c Bergerjeve oči. >Zakaj blaznost?«: »V štirindvajsetih urah te bodo prijeli.« Berger se je zarežal zasmehljivo. »Ali misliš, da zadeve nisem dobro pripravil? Kakor da bi se hotel z blagajno enostavno odšetati?« Ludersenov obraz je postal bled kakor stena. »Pa kaj torej hočeš?« je vprašal, pri čemer se mu je glas tresel. Berger ga je nekaj časa meril z očmi in presodil položaj. »Motiš se.« je rekel. »Nimam namena, da te ubijem in obenem blagajno vzamem. Samo eno se bo zgodilo, razen da me sam prisiliš, da oboje napravim. Sam se boš odločil. In ko bom odšel — v slučaju seveda, da mi izročiš blagajno —, boš odšel lepo domov in ostal miren. In ne boš me prej naznanil, dokler ne bosta pretekla dva polna dneva!« »Kdo mi bo branil?« >Jaz.« Liidersen ga je pogledal, poln sovraštva. »Zdaj imaš silo v rokah,« je dejal. Ali misliš jo boš obdržal, potem ko ne boš več tukaj?« »Potni list in ostale papirje imam v redu. Ali potrebujem dvakrat po štiriindvajset, ur. Zato pazi: če jutri ali pojutrišnjem opazim — vseeno kjerkoli bom, da si me naznanil, potem je vse tako urejeno, da boš prej ti mrtev, predno bodo mene vlovili. In če me nazadnje Uidi bodo, kaj zato, bom že prišel spet na svetlo. Ne pozabi na to! Liidersen ,je poskušal, da ga začara s svojim pogledom, a sc. je nazadnje umaknit- »Na to nič ne pomisliš, da imaš ženo in otroka?« »Kaj te lo briga! Moje zadeve se te nič ne tičejo, razen ene: hočem, da tudi ti enkrat občutiš, kaj se lo da pravi, biti figovec. Danes je vrsta na tebi. In četudi na račun moje svobode. Jaz ne moreni izbirati. Moram, kar moram. Pa tudi denar potrebujem, lo prokleto, ponižujoče življenje, ki sem ga bil živel vsa ta leta, moram končati. Tudi jaz hočem biti enkrat človek.« Liidersen se je hitro dvignil. »Saj si vendar ne upaš streljati,« je dejal. »Upam si.« Divji izraz v Bergerjevem obrazci in revolver, ki ga je nenadoma nastavil na njegovo čelo, sta povzročila, da je obstal okamenel. »Jaz si ne upam? Ako hočem, te lahko ustrelim do kraja, pa magari da se požvižgam na denar. Še en sam korak, pa boš videl. Zdaj je konec! Vsedi se!« Liidersen se je vsedel, Berger pa je nadaljeval: »Dam ti tri minute časa. Kadar bo ura tam na steni pokazala sedem minut čez deset, boš že moral biti odločen.« Dve dolge minute sta se z očmi negibno gledala,. V obeh je vrelo, eden je bil do roba poln vroče napetosti, druga pa onemoglega strahu. Naenkrat je Berger pretrgal tišino: »Še eno minuto!« Istočasno je napel petelina na revolverju. Liidersena je oblila rdečica. Nato se je skušal zbrati. »Na, vzemi! je dejal trdo. Berger pa je stal nepremakljivo. Najprej jo moraš porini do roba mize, čim dalje moreš. Potem brtš dal svoje roke v žep.« Liidersena, kakor da je nekaj sunilo, obotavljal se je. . Tedaj je dejal Berger v strastni razburjenosti: »Mudi se! Boš videl hudiča, ako bom čakal.< »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din. za inozemstvo 2Ji Din. Uredništvo: Kopitarjeva nlica 6/I1L Telefon 2994 in 29%. Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon ‘21)92. Za Jugoslovansko tiskaruo v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: ivau Rakovec. Urednik: Jože Košiček,