Najrefiji tlorenild dnevnik ▼ Združenih državah. Velja za vse leto......... $6.00 Za pol leta...............$3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily tn the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. MT 75,000 Readers. TELEFON: 2876 CORTLANDT. * i Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 COBTLANDT. NO. 280. — ŠTEV. 289. NEW YORK, SATURDAY, DECEMBER 10, 1021. — SOBOTA, 10. DECEMBRA, 1921. VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX. FRANCIJA HOČE KONTROLIRAT! NEMŠKO CARINO IE POD TEM POGOJEM SO PRIPRAVLJENI RAZPRAVLJATI O PODALJŠANJU ROKOV ZA PLAČEVCANJE ODŠKODNINE. RATHENAU DELOMA USPEŠEN. — NAMEN NEMŠKIH POGAJANJ GLEDE KREDITA. London, Anglija, decembra. 1 *»>t**iu ko j«- ('osjm'I d;:nes semkaj francoski minister za opustošene province, L >uis Louclieur, v spremstvu ve'-jega števila frartr eoskih finančnih izvedencev, so s-- pričela podajanja za pospeše-nje skupne p< I tike o14.000, so ubili nekega policista ter težko poškodovali nadaljnega. ko stal policista v pretekli noč* vdrla v neko hišo na robu mesta. 1-jer so s«» bar.diti skrivali. Potem streljanju so bile pe Jene na lice mesta polic iske rezervi, ki so imete naročilo, naj vzamejo hišo z naskokom, a banditi so |»obegnili r avtomobilom še predno je priila policija na lice mesta. Del pl-na, ki je obstajal i/ gotovine in obveznic, so pustili banditi v hiši. Berlin, Neir*eija, 9. decembra. Kot se je danc-s oba j vilo v francoskem poslaništvu, je M. Laurent odstopil od svojega mesta kot francoski poslanik za Nemčijo. Kot vzrok tegs koraka se navaja. da raste v francoskih uradnih krogih razpoloženje, da se dovoli Nemčiji moratorij glede odškodnine. Soglasno s poročili iz Pariza je bi' naslednikom M. Laurent določen senator Demons. Francija je prvotno ostro protestirala proti temu, da bi se dovolilo Nemčiji moratorij, a izza obiska Loucheurja v Londonu se glasi, da so se francoski uradniki približali angleškemu naziranju soglasno s katerim je moratorij potreben, da se prepreči finančni polom v centralni Evropi. ZAPUŠČINA CARUSA. P.-cItn Rima prihaja iz Florence poročilo, tla s<* ceni zapuščino zamrlega tenorja Enrica Caruso na trideset milijonov lir, od katerega zneska bo dobila polovica njegova mlada h'erka Gloria, drugo polovico pa njegova žena. njegov brat Giovanni in njegova dva sinova. Vsa znamenja kažejo, da so se dediči v zadnjem času mirno "zjxlihali*' glede zapuščine. Denarna izplačila v jugoslovanskih kronali, lirah in avstrijskih kronah m petem nato bmmkm trvrfejej« p* abfcl ecnI. ■■■mIJIv In hitra. VfaraJ m bil« naš« mm *deb: Jngoclarija: u^^ipy* n ttdkO« N*e kn Izplatoje "Kr. poMnl čekovni urad" In "Jmin—k* tanka" ▼ UnfclJanL 300 kron ......$ 1.30 1,000 kron ...... $ 4.20 400 kron ...... $ 1.75 5,000 kron ...... $20.50 500 kron .. .. $ 2.15 10,000 kron ...... $40.00 GlaMB uredbi j« tedaj Mfofe tan narjih: «a nate fttlii krm 1 dinarjem In krm aatane tavaj Itihjft tn MMdra oaesOJe: ta Isplafctfe 'Jadranska tanka" v $23.00 $46.00 In fcrzojsT T tfugostsvlj] ____ atom po^te edin ©le t di- en dinar; razmerje med 50 lir 100 lir 300 lir $ 2.80 500 lir $ 5.10 1000 lir $14.70 Nemlka Avstrija: In kspia^)« 1,000 nem-avitr. kron $ 0.95 10,000 nem-avstr. kron $5.00 5,000 nem.-avitr. kron $ 3.50 50,000 nem.-avstr. kron $25.00 Banke" In njenih _ pacale, U tade velike ko- risti ma «ne, ki ee ie ali m tade peelnžeraU nato banke. Denv nam Je pe^ad nejtalj pa D mi mM t Mene? Orte. aH pa pa Nem Teek M Drad fRANK STATE BASK, 82 Cortlandt St., Hew York RUSKI STARIŠI ZAPUŠČAJO OTROKE ___J i NA TISOČE OTROK SO POMETALI NA CESTO, DA BODO SOVJETI SKRBELI ZANJE TE R JIM DALI HRANE. — DAVKI MANJŠAJO ZALOGE ŽIVIL. — BOLNICE PRENAPOLNJENE, A BREZ ZDRAVIL, ŽIVIL IN POSTELJ. LEGAR SE ŠIRI. Poroča Sir Philip Gibbs. Kazan, via Moskva, 7. dec. — rmi 1,300.000 otrok. Od teh jih Odkar sem pričel pisati svoje'komaj 200.000 dobivalo majhne poročilo glede velike lakote v racije od strani sovjetskih komi-Rusiji, je sneg neprestano padal(tejev, katerim je pomagala Ame-in na tisoče vrst je opaziti le riška pomožna administracija, eno. neizmerno belo divjino, pre Za odrasle, posebno za bolne, kiiijeno le od črnih gozdov ter s stavila cent.alna vlada na raz- snegom zasutih vasi. polago 50,000 racij. Dne 1. novem-' Čoln, s katerem sem se peljal bra Pa ?e bil° teh raciJ konec in po Volgi navzdol, je bil zadnji i vlada ni mogla nuditi nikakili pred pričetkom zimske sezije, ko natlaljnih. je reka zamrznjena. Stradajoče1 V eni kantini bo zadostovala prebivalstvo v stradalnih okrajih hrana še za mesec dni- Potem bo ^ blntirnnn nrl tittia L-nt^m ™ zmanjkalo vsega. Večino žita. ka- Vsako lete pred Bož;čem pride v newyorsko Salvation Army novo življenje. Člani armade pobira-po prostovoljne prispevke i?r da. jo na božični dan rev .im otrokom malo priboljška. NADAUNI IZGR:D! V GHICAGU TEKOM NEPRESTANIH NADA LJNIII IZGREDOV JE EILO VELIKO ŠTEVILO LJUDI RANJENIH. — PETDESET ARETIRANIH. — OMALOVAŽEVANJE USTAVNEGA POVELJA. — NAPAD NA DOMOVE NEU NIJSKIH DELAVCEV. EG DOBIL SVOJE PLAČILO Chicago, III., f). decembra. — Več knt dvajset ljudi se nahaja tukaj rojenih, z izjemo črncev. Sodnik Dennis Sullivan je iz- Nemški mornariški častnik, ki je potopil "Lusitanijo", je postal žrtev upora. je blokirano od zime, katero so ljudje s strahom pričakovali, kajti zastavila jim je vsa pota bega. Pomoč more dospeti sedaj do njih le s pomočjo sani in v enem zmanjkalo vsega, terega je poslala centralna vlada, so kmetje posejali, kajti čeprav so bili izstradani, so se vendar zadrževali, ko so mislili na okraju umirajo zadnji konji Pri prepričani, da jih 7h izvedbo vseh postav, katere se policija ne ln pretepala s krepelj-ci ali streljala nanje. Možki ki slede ženskam, pa mečejo opeko ter druge stvari. Potem ko so bili pognani proč od vrat klavnic, so stavkarji in ;e sprejelo, torej tudi za izvede-rje prohibicije. Pred zaklju -kom {>;: je konvencija strogo obsodila "grdo "ava"' šch\vei,rcr ujet Dublin, Irska. 8. decembra. —-Številno je znamenj, ki kažejc, da bo prišlo v sinfeinskem kabinetu do razdora, ko se So glasovalo glede sprejema pogodbe, ki je bila sklenjena z Anglijo. Nekateri člani se obračajo prav posebno proti zahtevani prisegi zvestobe, dočim kritizirajo drugi tudi nadaljne določbe dogovora. Kc-I ublikanci, k' so se borili v vrstah proti angleškim vojakom, so prav posebno proti prisegi zvestobe. Gotovo je. da se bo v republikanskem parlamentu močan element boril proti sprejemu te pogodbe, čeprav se ne domneva, da se bo to pogosto zavrnilo. Za enkrat Še ni znano, keko stališče je zavzel Ulster a'i» kakega namerava zavzeti. seznamu zaveznikov, se je ime te- pol segnitih listov zelja ter iz- London, Anglija. 8. decembra, ga častnika z;»pet jtonovilo v li-'govorila pri tem rusko besedo! Soglasno z neko brzojavko iz Ri- " Lusitan'jo . zvezan, ter vtopljen v morju kot podga- 'za nas. nu od uporne posadke neke para- j Stal je visok in širokopleč ter »vajske bojne ladje, Adolf o Ri- držal svojo mogočno kmečko ro-fjuelne. J ko na rami nekako deset let stare Poveljnikom bojne ladje je bil deklice, ki je zrla resno na nas imenovan od strani paragvajske s svojimi velikimi očmi. Bila je vlade, potem ko je postal natu- zadnji otrok, ki je ostal starišem i alizirani državljan republike.1 iz družine šesti,b Ppt osta- l*por je bilo pripisovati strogi llh odšI° nekaJ l'asa nazaJ s disciplini, katero je izvajal na ito™.™mnamenjenih pro- ,, . *iti Sibiriji, bam Bog zna, kakšna roim laaii 111 posadka se je ik>-i. -i , . ... , v., . , . .. . ibo njih usoda, kaiti strasne go- služila paragvajske revolucije, dal^ prihajajo ^ Sibirije glede se upre proti častnikom. umrljivosti v teh sibirskih tabo- Ceprav se je ime kapitana, poročnika Schvreigerja. ki je koti m mati sta se jokala^ ko poveljnik n-nskega podmorske-' otroci 0(Jhajali, a sedaj sta IRCI NISO ENOTNI GLEDE POGODBE Nekateri deli irskega prebivalstva se obračajo proti mirovnim pogojem, sklenjenim z Anglijo. j!a čolna T"—20 potopil dne 7 vesela, kajti nobene hrane ninia- ki pa ni bil namenjen za javnost I maja 3015 južno od irske obalL ta nhi za 'deklico ki jima je osta_ ni v katerem je baje ickel. .la je I rarnik "Lusitanijo". navajalo v la. Mati mi je pokazala par na j stih avgusta meseca ]f>18, ko je .za kruh. S tem je hotela povedati pariški Journal poročal, da je bilida honapraviti iz tega materi-od nekega fran- Jala ki-uh. Na dvorišču neke druge koče je stala majhna črna krava in co*' inozemskih diplomatov, ki coskega patrolnega čolna v Sredo-. zavživajo močnejše pijače kot je wmskem morju. V povesti se je njih prijateuii navalili na domo-. voda ter pohvalila Focha. Diaza s „iasji0 tia j- bil podmorski čoln žena Ustnika te krave nam je i e ne-unijskih delavcev, razbijali j m Brianda, ki so se odločili vzdr- ^)top|jen od f-ancoske^a kanon-|povedala» da morala oddati okna ter metaii pohištvo na ce- j se vsake opojne pijače tekom sto. Splezali so tudi na strehe sosednjih poslopij, streljali v domove skebov ter razbijali okna s palicami in kameni. svojega bivanja v tej deželi prostih in krepostnih ljudi. Generalni pravdni k Antisalon-ske lige se jc zavzel za ^opetno V številnih domovih, ki so bili izvolitev kon_'resnikov. ki gredo napadeni na tak način, so stano-|z ]igQ [.ez (irn jn strn in predvsem vali črnci. J/a zopet no izvolitev Volsteada, Stavkarji zjavljajo, da se črn- j očeta suhe postave, imenovane po ci niso hoteli pridružiti stavki. jiiem. V izgrede jc zapletenih le malo | POLET V VIŠINO. Dayton, O.. 9. decembra. — Polet poročnika Wade, ki sč je dvi- HČERKA HORTHY JA SE JE ZAROČILA. , . . . . tri funte surovega masla kot vla- skega čolna in da se je nemške j , . , , c, .» . , , ,, dni davek, bpravna je skupaj dva posadke odvedlo v\{nnt^ a naslednji tedeu bo tre. ba pobiti kravo, ker je zmanjka- častnike in Toulon. Na poti je skušal baje Schwei-fer vreči nekaj listin v morje. Listine se je r^*ilo in tako je prišla na dan njegova identičnost. Povest o njegovem zajetju ni bila nikdar potrjena. Enako nepotrjena so ostala tudi poročila, da > lo vsake krme. Da se te ljudi obdačuje sredi njih stradanja se mi je zdela naravnosti nečloveška okrutost in te ne morem spraviti v soglasje z dejstvom, o katerem vem, da je resnično, da je namreč sovje*- pobegnil ra Špansko in da je »ka vlada opustila rekvizieije, ki umrl v blaznosti v Nemčiji kon- so v Poteklem letu odvzele kme-cem vojne. «tov ^ rezerv*e živil ter ukazala Nobenega dvoma r»e more biti, o a je nemški podmorski čoln i;—20 potop«! " Lusitanijoa nadaljne podrobnosti tega dogod- Budimpeštr.. Madžarska, 9. decembra. — Včeraj se je tukaj na gnil z MeCook letalnega polja do slovesen nagin vršila zaroč.itev naj višine 26.500 čevljev v Martino- STarejše hčerkc admirala Horthv- ka so bile razkrite v arhivih nem vem obstrelje\alnem aeroplanu. 0ffrske„a rej,enta. s poročni-' podstavlja. ket se domneva, re- kum Ladislavcm Fav preje so kord za take težke stroje. S temjhrožile ?ovork:P da bo Horthy. se je baje dokazalo, da je mogo-| jeva h-erka poro{:.ila s prejšnim če tudi podnev: uporabljati take rtadvojvodom Albrehtom, enim stroje za obstreljevanje, kajti do-.^ številnlh kandidatov za sedaj se je smatralo za nemogoče ' madžarski krrjjevi prestol, dvigniti se do takih višin s tako VLADNO DELO ZA NEPO-SLENE. težkim strojem. FORD IMA KOV NAČRT. Detroit, Mitli, 9. decembra. — Washington, D. C*.. 9. dec. — Tukaj se domneva, da bo najno- Nazaposelno delo v številnih kra- *-ejša senzacija Fordovih naprav jih bo kmalu dobilo dela pri šte- takozvani zračni "flivver". Pod- vilnih vladnih zgradbah, — je ob- admiral Sims je baje spravil For- javil danes pomožni zakladniški da na to miseL ' tajnik Clifford. škega mornariškega departmenta, aj>rila meseca leta 1920. Poročilo, ki je pisano s strojem, nosi z ro krajevnim vladam, da opuste vsako iztirjavanje davkov v pasu stradanja. Številni odloki centralne vlade ostanejo seveda le na papirju. a prepričan sem, da nima niti centralna vlada, niti krajevna in tudi ne kmetje ob Volgi dosti živil, da bi se prerinili skozi zi- ko pisane pripombe Schweigerja 'mo. glede informacij, katere je dobil Kar sem povedal tukaj o po. pozneje. Na ta način je vrinjeno sameznih kmetih, majhnih druži tudi ime "Lusitanijo". Na osmi strani poročila, po opisu učinka prvega torpeda, je poročnik Sehweiger dostavil: nah ter posameznih vaseh« je resnično glede velikanskih ozemelj v Rusiji, od Moskve pa do Tar-tarske republike, čeprav je Mo „ , , . - skva sama še precej dobro za — Pod nobenim pogojem nisem jQ-ena mogel spustiti drugega torpeda v sredino te množice ljudi, ki so se borili za življenje. S parnikom "Lusitanijo'* se je potopilo 1152 ljudi in med temi je bilo 114 Amerikaneev. izčrpane Narodne rezerve so do naslednje žetve. V veliki tartarski državi, koje glavno mesto je Kazan, iz katerega se ravnokar vračam v Moskvo. je bilo 3,400,000 ljudi, med nji- jua na Central News agenturo je poslal papež Benedikt angleškc-ift ukralju Juriju m Eamon de Yale r i čestitke vspričo angleško-j irskega dogovora, ki jc bil sklenjen. Belfast, Irska, 8. decembra. —• Kardinal Logue, primas Irske, je govoril danes o angleško-ir-skem dogovoru kot o "precej pravični uravnavi". — Razvcn tega ni hotel reči ničesar. Dublin, Irska, 8. decembra. —■ Za danes je bila sklicana seja irskega republikanskega kabineta, da razpravlja o angleško-irski uravnavi. Istotako je bil sklican na sejo publiiitetni oddelek tega kabineta, ki jo objavil: — Vspričo narave dogovora, sklenjenega z Anglijo, je pozval predsednik de Valera člane kabit rieta, ki se mude sedaj v Londonu, naj pošljejo takoj svoja poročila, da bo kabinet lahko sklepal. Irish Independent daje izraza svojemu veselju radi dogovora, ki je bil sklenjen ter izjavlja, da bodo po odobrenju določb pozabljena vsa sovraštva, ki so obstajala med Irsko in Anglijo in da bosta obe deželi uspevali druga poleg druge ter z uzajemnimi močmi. > — Pamet je zmagala nad nasiljem, — pravi Cork Examiner. BT BOJAKL NAROČAJTE 88 NA "GLA2 NARODA" NAJ« VEČJI SLOVENSKI DNEV m V DE. DB&AVA2L IA1 v CT.AS XATtODA, 10. BET. IflgT "GLAS NARODA" FRANK fAKCER. PrMltfMi« iLOVthiAM DAILY MM an« Publish«« fey PtBUSIONti COMTAKI ta wrufiUafcl LOUIt BENEDIK. TrcaKirar PI** of Bu*Ji M Cortland t lUMt, tha Corporation and Addrcnas tf Above Officio«: ■or»ugh of Manhattan. Ntw York City. N. Y. 'Qlaa Naroda* iwt.mJa natd 4m lrvum*l nodal] m ptmxnltcov. Za rate too* woija Hot aa Amt-tk* tm Canada Za »cl tata Za tat rt lata Za Now York n calo lata u pol lata at wo za cUo aa M tota trj»o Posledice hujskanj. Nezgode in nesreče. Lovrenc Pur. drvar na Hrošici "Kmetijski list" piše: PosJedi-j ce klerikalnih hujskarij bodo jie-!*"** Jesenicah, je na potu na Blej-ri 1 juti je zelo neprijetno ob-jsko Dobravo, ko ^ je hotel ogniti i. Mnogi kmetski fantje a, dakn* aM«nil po skarpi ill si pri nasedli klerikalnim luij-jteiu slom il levo nogo. niso odzvali pecivu Matevž r°P- kolar na Uledu, je LAt NAKOPA (Volo- ar tka Pumi Day Cxcspt luMayt an* tiOarKf/ttcn roarly C rcatere -"•ii til namreč skarijam in se niso oazvaii poziv vojaškega oblastva. Vse te nepo->ri podiranju verande padel tako korneie bo zadda.sedaj občutna 'nesrečno, da si je težko poškodo-kazen, ker vojaško obtastvo ne(val levo pozna nobene .vile. Priznavamo,! z poročajo: V soboto 5 •JJf da so w-nali nekateri mladeuieijiluv- ^ pripetil na Bb-du na-ivi se 11 is., odzvali pozivu domovi-'^P11' d<^odek. IzvoŠČek Anton ne. uaipačno. Toda tega so krivi %ark se je peljal zvww z Rleda' hujskači in ne mladina sama, Za-!a°mov v Poti je^zadei wave krivce. ki'koni ol) električno žico, ki je vi- Peter Zgaga dokazali, • AABrtlMMiiU 9fl ACKMA m prtnbfajrjo. &anar «aj aa Ma«oroA kraM naroCafcor »roatmo, da ao i da hltraja nrjdemo saatomtkk O L A S NAHODA C« rti ca dt K/id. Borou«* or Manhattan. Naw York, N. Ta.aphonar Cortlandt 2870 Y. VOJNA V CHICAGU. to zadeni kazen prave Krivce so. kakor rečeno, hujskači. Sploh'sela pretrgana čez cesto. Konj je nobena kazen pa ne sme zadeti ti-|tako-i poginil. Samo srečnemu slu- stih, ki odšli domov, ker s> ne-!je zahvaliti, da ni postal kateri li-ii. predvsem ' Jutro", žrtev električnega toka tudi izvo- razglasr.li, da je demnbilizaeija šeek. Das 1 Je bil ravnatelj Sernee sklenjena. Kaznovanje ltvteh bi!že l,b Petih popoldne opozorjen bila očitna krivica, proti katerilna pretrgano žico, vendar ni ni- liomo nastopili z vso silo. j česar ukrenil. Samo zaradi tega je bila ta nesreča mogoča. Zato Smrtna kosa. 'zahtevamo ponovno, da se nastaii „ ¥ . ... . ,. ,, * * pri elektrarni i Zavrsniei mož, ki \ Ljubljani >ta umrLi ga. Fran- ■ , , , , , , tr ,r m. . iio skrlH za dobro poslovanje v cisKa Kadivc m ura. Marjeta Maz:.1 , , . - , • , • , M - , • ,T „ , . ° t / n , elektrarni. Najbolje bi bilo, ce bi se nastavil inženjer, ki bi bil ob- jenem tudi ravnatelj. S tem bi se v me-ee lepi V Razdrtem je umrl Lenart Del IlJnz. V eikaŠkein Pfcckingtownu je izbruhnil strajk. Po-| \ mu« tori ju v Topolščiei je ti-| niranili ol>ellem vsak mc., i ,• -- i •• jiaii hran .Mnalc. trgovec v Lrub-,.- ^ , ... ... ilediva tcija strajka so vrcn-i boli. i - .> i • - itiswaki, ki jih prejema po & , f , i , - i- -tri- i ljani. Pogreb se je vtkiI t. nov. v . , . ^ , - Cetl-t Stoletja so te delavce vlačili za llOS. Kljub jMinii ua Doieniicem. ,trebnem ravnatelj, rivbaje nejH)- % da se {j za vsakega temu so si pa i>o dolgem boju izvojevali eksistenco, do " j varčuje tudi pri elektrarni! i. • i • i i ' 1 n 1 V Dra-seeku pri Sempasu je po- katere ie vsak elovek upravičen. Samomor? ... .. . r * . \T. 7 . ... . sestnik Alojzij revije iz Vito- Sedaj Jlll hočejo kapitalisti strmoglaviti nazaj V Dne 11. nov. okoli polu 8. zju-volj Žagal s svojim sinom kratek revščino ill pomanjkanje. I ca j je našel delav«c Janez Filipič čok, ki pa ni bil dovolj trdno za- že vnaprej ie bilo verjetno, da se bodo ti delavci v|iia "hrežju Gruberjevega kanala gozden in je v sled tejra pri žaga- takeni slučaju! to je v trenutku popolnega obupa, p<»- kIavlliro v Izbijam'nju odskakoval. Sklonil se je, da i - » - t i . i • l - t* i- neki skrbno zvezan zavitek. I laz- zonet za-'oy.d: čok V tem h km i>a vsem drugače obnašali, kot bi se obnašali gospodje ze-1 • •„ , - „ , - - . / ' . • \ , T 1 , •• • • , l i * • -1' 111 1,asul: ženski siv ix»vrs- odskoči odžagana deskm s tako si- lezm>ki konouktorji. gospmlje stavci m druge bolj • ari- bhlZ0f čepi00j 1K>mpadur(>j v fla je ,lhila p{Xsestnika _AT,.ev. Stokratične" delavske skll]>ine. ;kateri so bila 4 pisma, eno naslov-|]jeta. Ostal je na mestu mrtev. V ChieajJll lii V boju le mož. družinski oče, ampak lijem« na Pavlo v., 1 par ženskLhj 1 To je resnični dogodek: je v boju cela družina. • # j zlatih uhanov, 1 zlat pi-staii ter j Žrtev zrakoplovstva. Mlada osf mnajstletna deklica To pa iz enostavnega vzroka, ker tam služi cela dru- denarnico s 1 :JG K goto-; Aviatični poročnik Srečko Žit-j ie ležala v svoji svilnati postelji. Iz Pariza poročajo-Odkar so zdravniki da je lahka spodnja obleka zdravju koristna. ?iosijo pariške lepotice najtanjšo in najprozornejšo spodnjo obleko. Sestoji iz eneira k( »še k a najfinejše črne svile ter se obrabi že po dvakratni nošnji. To je vse lepo. Toda. kaj je to primeri s p^jeevino, s katero je prepredena marsikatera stara devica : * . Jugoslavija izgublja. Izgublja na vseh koncih in krajih. Oe bo šle nekaj časa tako naprej, bo morala vlada izpremeniti svoj grb. Vanj bo morala postavljati dve ničli, prekiižani z vodoravno črto. To ne bo žaijivo za nikogar, kajti pomen tega znamenja na Balkanu ni ?ruin. i ■» # Neki ugleden ameriški državnik je rekel: Ce bi hotela vlada izvesti pro-hibicijsko postavo, bi morala ime-državljana enega prohibicijskega agenta. To je rekel oni državnik, jaz p:i pristavljam: In za vsakega prohibicijskegsi agenta bi morala imeti pet državljanov, da bi ga nadzorovali. Sftgnfilumittsita Ustanovljena 1. 1S98 KalnL 3i?JutDta Inkonxjrirarsa 1. 1500 GLAVNI URAD v ELY, MINN. Bntlegarija ie največja industrija v deželi. vine. Delavec Filipu je takoj od-'nik. siin pokojnega dvornega svet- Dragocenosti v sobi so znašale več tisoč dolarjev. In te dragocenosti so skominale nekega notoričnega ]dal zavitek policiji na poljanski'nika in guvernerja za Prekmurje i 8 pO1 z kusu nekega aeropla žina. ker delajo vsi. ker je Packinghouse zasužnjil vse očeta, mater ill otroke. .Stražnici. Policija je uvedla pok-žitnika, je zgorel v zraku 8. nov. Bore se Ženske ill otroci, ker poznajo suženjstvo ill jvedbe. ki še niso imele nikakega!ob poizkusu nekega aeropla na v sluti j Re .. . . , je 10. nov. odšla nekaj nakuipovat aeroplanski eskadrili tu dovršil ' —pilotno izobrazbo. Bil jo strašne posledice, če bi zmagali V boju veleklavci. jU^)eha. I gotovilo se le, (.la so te Novem Sadu. Raniki je po dvelet-Res je, da v zadnjih dveh letih ni bilo v klavnicah ^tvari Iast '»lagajničarke P. V.. ki nem službovanju pri ljubljanski zaposljemli toliko žensk 111 otrok ko', prejšnja leta. r. _ .. . , , „ , .1 .1. i 1 ni se lil vec vrnila- nila je 20 let;j;,,?in ' ** J * 1 " - • • • * "iziji in enega klas. filologa m rožniki. Latematikoj^p parkrat na svojo postajo t of infomui-a-jjTjj taill strašn ašno pretepli ik> . ... i - zasliševanju. Umevno, da njihovih tesnih stanovanj ter lioce sedaj izginiti za vedno. Jna?iji in realki za prvo silo dva'^ je ]ia:bič nato skrival pred o-— IsJavista, —^ 1 Branijo se in bore, toda umakniti se bodo morali dr-(s,aviSlU> Jiia>i- nioioga m rožniki. Te dni pa so ga zopet žavni oblasti in težki miljonarski mošnji. P"ga T'rT^' T ^ ^ ^ I 'rioii-i o m 11 i ho An i,. niil^.V b^ ,),)tmwval1 tudl Mvi11 ^ ianed oraaiikov rekel družini, da • icnuigani oouo. ker je njihov noj naperjen samo med niimi nčiteii« ^lovervvi-in^ in j -i - i i , , , , .. . 1 \ , . ",LU ".i1"11 ULiuija si o v ermine m ^a l>o umoril, ce ne od blizu, pa proti veleklavcem IU ker 111 boj vesoljnega delavstva risanja. Bila je velika škoila, daleč. Slednjič so vendar iz- uaperjen proti vesoljnemu kapitalizmu. i je otlšlo toliko primorskih profe- j | {tknilf Babica. Ko je ta orožnike --Uoriev, mnogo brez vzroka, v Ju-[zagledal, je začel bežati, orožniki r | gosi a vi jo in pustilo naše Šolstvo pa so streljali za njim in en strel j na cedilu. Sedaj imamo že v Idri-'vya je zadti] v srce Tako nečlove- jji m Tolminu laške profesorje, ki^ki je it al j an ski sistem v Istri. Po- jne znajo pravilno slovenski, ki;dane bodo pritožbe na merodajna Iz Slovenije. Fatalen položaj list "Jugoslavija" se trudi in -za-|^(>tnvo 11 e '»odo vzgajali našo mla- mesta, ali visoka italjanska go ezdv.»?nno ine^tt. ljubi iai ske-'govarja K«»emurjev predb^g. ki je dinti tako, kak*>r želimo. Zato po--gpoda iina za take pritožbe samo -a podžupana. tri podžupane vzbudil splošno veselo«t in veliko zivljanio slovenske profesorje, ro-1 posmeh, si j- izvolil črno-t-deče-modri blok zaupanje v uspehe komunalna po- J**lle v zasedenem ozemlju, da sto- ostane u poti ž u ■U'iuskein svetu, litike nuKlro-črno-rtleče koalicije. nemudoma svojo narodno dolž-! bilo u-»jeno, d;i lepo gospmlarsitvo se obeta, j ter s'f* obrnejo na idrijsko« Dalje v ljubljanskem toda nikomur ni VH svojem mertu. lVrega ko "ti del sedanje mugistratne ve-jravnatel.istvo sretlnjili šol. dr. Periča so dviimili. čiiu* -.natra predloge načelnika laške oblasti zaprle okro^ 140 na županski s-tol, drugi A m h rožič nanenega od-> pa vinknili Vrerajšnje številko "Naše Moči",] v vo>s,l0 suknjo! Kdo pač pride -las i t tluli -viiSke stnije v kleri-i Raznarodovanja Slovencev sed.ij nn vrsto? i kalni stranki, je policija v eelem • Italjani ao otvorili v Divači naj I-isti se bavijo z odredbami za i oboril zaradi prof Ldi*žavnega iniKrasu. torej v popolnoma «lovrn-, razpisano ljudsko štetje. Posebno Predlog in dov»:p. j p roti vojaškega hujskanja zapleni- jskem kraju, italjansko šolo. v ka- zanimiv je v odredbah člen :J7. ki Sod rug Koemur j-1 stavil v fi- la in uničila vsn naklado. Obenem 'tero 1qvč s"daj posebno otroke že- pravi: 'T občinah, kjer prebiva- |Joannes", ki je izhajal v lanskem 'Dom in Svetu" v Ljubljani. i Ljudsko štetje v zasedenih pokrajinah. je prepovedala drug o izdajo za- jlezničarjev. katerim groze, di is;inje "Kaše do odpuščeni, če ne vpišejo da bo ljo družine, ki imaj<» italjansko nančnem odst»ku ljubijartjikega ob- pinskega k\'eta duhovit ^iredlog, plen jene številke. Pis«mje "Našedo odpuščeni, če ne vpišejo »vo-i državljanstvo iu imajo občevalni da naj se podeto ljubljanske vo-j"Moči" je bilo v zadnjem čaraJ.i v skrajnem |Italjani takoj ob prihodu zaprliju(jst ngotoyi na-;n ki bo jašn ice. stavben i m at e rij a l roparja. Skozi okno se je splazil v sobo. — Kdo je ? — je vprašala nedolžnost v postelji. Ropar ni vedel, kaj bi odgovoril. Kar takole tjavendan se je zlagal: — Jaz sem. vaš šofer. Kmalo zatem je deklica trdno zaspala in ropar je odnesel vse dragocenosti. * Poznam pječlarja, ki pri vsaki priliki prepeva slavo pečlarskemu stanu. "Ni lepšega kot je pečla-lija" — ti po\e pri vsaki priliki. — "Posebno, če sta dva skupaj". Šele v zadnjem času izvedel, da je njegov tovariš ženskega spola. * * * Po več letih sta se srečala prijatelja. Pa je rekel prvi drugemu : — Krasno izgledaš. Debel si. Rožnatega obraza. — Veš, prijatelj, alkohol. — Ali ga piješ ? — O ne, prodajani. * 4 Zadnjič sem jedel kislo zelje, ki je bilo izvanredno za nič. Najbrž« ga je Trošt importoral v Ameriko. Trinajstletni fant je v uri vero-navka zabrusil veroučitelju naslednje besede, v obraz: — Moj oče pa pravi, da smo vsi iz opice nastali. Odgovor veroučitelja se je glasil : — Ta prostor je preresen, da bi razpravljali o tvojih družinskih zadevah. Ko je umira! Nobel, iznajditelj dinamita je določil, naj posebni s\et znanstvenikov in pisateljev izplača vsako leto iz njegove zapuščine precejšno nagrado najboljšemu pisaEelju, znanstveniki* iu umetniku. Za pisateljske nagrado so bili letos trije kandidati; Maksim Gorki. Gabiel D'Annunzio in Ana-tole France. Dobil jo je Anatole France. Potemtakem se je Majk Cegare zopet enkrat pod nosom obrisal. In mirovne nagrade ftidi letos ni dobil dovntownski rojak, ki ima pri pretepih navado kričati: G mah. prmejduš! Glavni odborniki. Pmlseduik: RUDOLF PERDAN, IKU: E. lST.th St.. Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box l*Ki Pearl Ave., Lorain, O. Tajnik: JOSKPII PLSULEIl. Ely, Aliim. Blagajnik: GEO. L. BKOZICH, Ely, Minn. Bln?njnik neizplaf-anih smrtniu: JOHN MOVERN, r>Jl E. L'ml Ave., W. Duluth, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAIIEK, E. Uliio Street. N". S., l'ittsbur^li. Pa. Nadzorni odbor: MOHOR MLADIČ. So. Lawndale Ave.. Cliiea-o, ill. FRANK SKRABEC, 4S22 Washington Street. Denver, Colo. Porotni odbor. LEONARD SLARODNIK, Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, Box 170. Black Diamond. Wash. FRANK ZORICH. UUIT St. Clair Ave., Cleveland, O. Združevalni odbor: VALENTIN PIRC. "ilO Meadow Av«*., Rochdale. Joliet, III. PAULINE ERMENC, 5-10 — 3rd Street. La Salle, III. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue, PnoUo. Colo. ANTON CELARO T(M5 M»>-ket Street, Waukc^au. 111. - Jednotino uradno glasilo: "Glas Naroda". - Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne i«ošilja-tvo naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritoži*? naj se ]h»šilja na predsednika porotnega. odln>ra. l*n»siije za sprejem novih članov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj sf zglasi tajniku bljižuega društva J. S. K. J. Z;i ustanovitev novih društev Pe iia obrnite lia gl. tajnika. Novo društvo se laliko vstanovi z 8 člani ali članicami. "Made" v Jugoslaviji, Paketna pošta za Evropo. ".luitro" pise: .Tekoma na Ravnah v Mežiški n"znan-'a nekatere spremembe Poštna uprava Združenih držav znanja nekatere glede paketne pošte (Parcel Tost) zavojev iz Avstrijo in dolini bije težak boj za obstoj, ker „ , , , , - ue nekaterih evropskih držav ne prenese — kakor nasa zelezna . industrija sploh — avstrijske in nemške konkurence. Ta jeklarna je veliko prijetje, ki bi lahko za- e , . ^ - . ... , , funtov (T, it'') na 22 funtov 10 poslilo kakih tisoč delavcev, pa , t) • , , , ... . . , . . ' ^ . lfir). Poštnina za vsak paket jih zaposluje komaj 240 m še ti »o tam tako-le "od danes do jutri". Maksimalna teža jZdruženih držav v obratno je i)-!a povišana od 11 za vsaij paKet <-ez 111 funtov znaša 32 centov za vsako težo do 22 funtov, dodatno k za vsak Te razmere je povzročila stalno poštnini od 12 centov padajoča avstrijska valuta in mor- funt. da se one zboljsajo sedaj, po na-j Glede paketne pošle v Italijo šili najnovejših carinskih ukrepih naznanja se. da v r.nislu nazna-v zaščito domače industrije, kipo-|rtj]a italijanske poštne uprave se menijo obenem delo na zboljšanje sedaj dovoljuj« uvoz kave v Ita-valutc. Upati je, da se bodo od- 1 i jo potom paketne pošte, slej prodajali tudi izelelki jeklar-: Z dnem 4. novembra je bila zone v Ravnali v naši državi, ko se pet otvorjena paketna pošta z že prodajajo celo na Kitajskem. ! Romunsko za nepriporortme za- Resnieno: te dni je odposlala1 vo> :snict'- trjrovske papirje in vzor-in Jugoslavia (izdelano v Jugf.-|cr za blafro' ns! 1 b° Pos,1Jatev na" slaviji). To je menda prva p,*ši-ivadna ah P^rol-m. za ev-Ijatev jugoslovanske industrije' ^opsko Rusijo (vsteys- l kraj.no. „ , i • • i i . . i Oeorjrijo iti .\zerhejdzan) in za na Daljni vzhod s tem ponosnim .. , .. ' - • t.-. • - , V , aznatsko Rusijo. Poštnina je v napisom m Kitan-i se bodo menda! . . ... . .. , - ... . , . . . , rniislu obica in.h doloch 1'ostne prej seznamu z izdelki nase indu-1 .. strije kot mi sami, posebno, ker je zelo verjetno................. , , , n. ... . . . ski posti, so: orožje, na tovarna tudi naročilo na ieklo v , . , • . + , • z«ue<'e vsebin« za sovjetsko vlado, za — kitajsko artilerijsko muni cijo. Omenjamo to radi tega, da se, Sovjetska vlada določa. Ja brez vid?, kako malo pozornosti se po- ( posebnega dovoljenja posameznik sveča pri i?as razvoju domače in-1 ne sme sprejemati pisemskih pa-dustrije, kako r;vli smo v tem ozi- ketov, vsebu j<;čih predmete, ki ru odvisni od tujine, ki nam je po niso za osebno rabo. in nihče no vrhu še sovražna. Osamosvojiti se sme sprejemati več kot dva po-moramo, zmanjšati moramo uvoz šina paketa na mesec brez poseb-in forsirati izvoz, da se ziboljša' ;icura dovoljenja. naša valuta. Zato mora tudi dr-;-—-- žava podpirati razvoj industrije' ADVESTISEM5NTS. ker ona mora skrbeti tudi za t t t --— ■ --1—i da dobe vsi naši ljudje kruha v1 domovini, da se jim ni treba izse-j Ijevati v tujino. "Made in Jugoslavia." Poskr-f bimo, da se bodo te besetle več-i !:rat čitale na izdelkih naše indu-^ strije, ki bodo razpršiljani doma' in na tuje. umje. . . . .1 Predmeti, prepovedani v pisem- da dobi amenje-|skI 1>oštL so; orožj^ dokumenli luu,u la-kain. opij in druga omamljiv* sredstva. i neugodno učinkoval na posamezne narodnosti, izvzetimi Nemce. a pn»ten» ku]>t nor materijal in ua^casu »ganiti tudi državna oblast tslovensko Devinčanj so pro-j ^^ _ dTl "TI • i-JPo tem avstrijskem vzorcu hoee stavbirtčih zjrrad«' stanovanjske hi ;in narediti konec vednim hujska- ^li. naj se šola zopet otvori. Mp-!/^" ^ n«m>fll M. e l lia\oili {|fajya ^.vestj ij^^ijo štetje v pri še. Glasilo JugosAov. «ioe. dem-stranke "Naprej" imenuje ta predlog mojega sodruga doYtip, rijam. Od pisave "Xaše Mo»" se sto te?a pa so iim Iraljani poslali!^ nd nikodw ni- Z;,tr' ^^jktopjjeaih pokwjiiiah in tako po-prav nič ne razlikuje "Novi Čas" sedaj italjim*kega katebeta. ki nejnajlwie tajna. Gre za oln'evalni.jati svetu laž o jeziku prebival-i mariborsko "Stražo" vred. razume otrok, otroci pa ne njega. I jezik, ki je že pod Avstrijo takostva \ teh pokrajinah. "Piionirji", Trinerjev stenski koledar za 1922. Ravnokar smo začeli razpošiljati Trinerjev Stenski Koledar 1922. Krasno umetniško delo je i polno barv ter boprato na umet- Nemčija in ruska sladkorna indu- nj^ih idejah. Krog sredne slike Nek? strija j Napredka je drzno zbranih de- vet manjših slik, v katerih nam nemška finančna skupi- 'predstavljajo razne dežele svoje na je sklenila z lastniki velikih siavne pijonirje: Združene drža-sladkornih tovarn v južni Rusiji ve zastopa Fultonov prvi par-dogovor, da jim stav: inatne kre- lljk Anglijo Stephensonova prva cute na razpoia-o prot! temu. da lokomotiva. Ceh o si o vaško Komen-^e je tej nemški skupim za-oto- ski ki si prvi zaraislil ljudske vila kontrola ruske sladkorne in- ^ PoljKkn Kopernik> ki ie pr. austrije, kakoihitro bodo v Rusi- »• dognal da Re zomlja vrti krog ji vzpostavljene nonnalne razme- soinca in raadama Curie, iznaj-ra za redukcijo. Nemška financ-;ditellica ra(lija. Italijo in Jugo-na skupina je ustano\ila v to svr_" slavijo pa njuna pijonirja elek-ho specijalm sindikat ter izdela- trir.ne znanosti Volta in Tesla; la pogodbo vat-ro je podpisalo Bavarsko Roentgen, pi jonir X-zar-ze vec ruskih tvrdk. .n ki bo tvo- koy Xa Iljem vi(limo tudi Josi a rila podlajro za vse bodoče nnjrod- rr • - .... . ... Tnnerja, pijonirja Ameriškega Eliksira Grenkega Vina. Koledar je krasen okrasek vsake hiše. Po- Za, ublažen je brezposelnosti. šljite deset centov za pošiljalne Za ublaženje brezposelnosti v stroške (naslov: Joseph Triner Italiji je določila italijanska vlo- Compan.v, 1333 So. Ashland Ave., da 268 milijonov. Izvršijo se raz- Chicago. 111.) in ne pozabiti opornim javna deia. Od t- svote je do- niti vašega lekarnarja in proda-ločenih 33 milijonov za vodne na- jalea zdravil, naj ima veliko za-prave v beneških pokrajinah in logo Trinerjevih zdravil, posebno na Montavanskem. tpa Trinerjevega Grenkega Vina, CT.AS XARODX 10. DEC. 1!>2T Slacker, Povest o ameriškem slackern in njegovih doživljajih. Poroča Don Knight. Slovani po svetovni vojni* (Konec.) j j«* zrezljal .Jose leseno nogo ter je . . .. , . ! lahko hodil okrog h rez bergelj. Jose je bil m» d tern zopet spre- , , . . .. . .. Msleml ie oditi, a ( ona m Marjet rn»*d vojake, d« "ina raditeua. . .. . ; ,.,-.- , jrareta sta jra prosili, naj vzame ktr so potrebovali ljudi, v glav- obe nem pa. da vid,jo. kako se bo obrana!. ko bo moral streljati na Odšli so skupaj, a v mestu ..»r.jdi, SaQ ?ab1o je ^largareta zapusti-,.. . . Amenkanee ter jih ropaU. V bo- L oba Xai|a ^ SV(,je Ni je hotel namreč potisni ju se J, že pr» eej dobro izkazal. , prijatelje ter „stala pri njih. — a vedno je Si svoj c.lj m no- > . si je mM tem novo .. b.-n izmed devetih Amenkaneev. I me ter imeEoval Pedro Gonza. k. go bdi ubiti v tem boju. ni pa- L kajtj hotH je p0Mbiti na cc_ ' njetrove _ k svoje preteklo življenje. K<« se je vrnila četa bjmditor _ . , . » . , . - , , , ! - . 1 edro. kot pa hoeemo lmenova- \ tal>ori»4-e, ■ bil general, ki Je . ' . . • , t - li i _ ti od sedaj naprej, se je potikal poveljeval oddelku, tako jezen za- ... r. A J *v . ... . 11. po različnih mestih, opravi tal ra- r;.di velikih katere so ime. * „ .. K IJC" » v j a ■ - iti Izhcna dela, aocim j* Cona prala li banditje. ua je sklenil vprizo-( . , . , , , , , z*, premožnejše ljudi V oktobru riti nadaIu>o «•• I -ijo na aiue- * ' , , , t> -i i ~ »ta 1918 sta dospela do Juareza nsko ozemlje. Prišlo ;e do hi,L" 1 1 • zemlje. Prisb. je d<> hitke. . . . ,, ... . „ .... ter se nastanila v bližini med na- v kateri so pidli štirje ameriskt ( „ . r kavalerist i. Odkar je p>stal Jo«e zopet vojak, je napravil precej velik utis ra eno izmed "soldaditas". kateri je bilo im»* Margareta. Izgledala je stara kakih trideset let, a bila je v resnici komaj trinajst. Nekega večerr. ji je Jose povedal da je bil ranjen v bližini Apua Frieta in da pa je ozdravila stara Cena. Kakorhitro je slišala deklica to ime, je izjavila, da mora biti to njena mati. o kateri ni že dolgo easa ničesar čula. Sklenila sta pobeprniti in Jose je obljubil nesrečni, prezgodaj ostareli df> klici, ki jo pn vedel k njeni materi, kjer «e bo lahko odpočila po rojstvu otroka. Nikdo bi ne iinel ničesar p.*oti temu. če zapusti armado ratli stanja, v katerem se je nahajala, kajti spričo številnih na dnevih. V naslednji n<.»*i j»- 'Tjose prideljen službi pri konjih in ko so vsi banditi pospali. je vzel svo jepa konja ter nekepr. drupepra in odšel, da izpolni obljubo, katero je dal Margareti. •lahal je hitro ter šel celih trideset milj po Little Red River navzpror ter od jahal proti renči, kjer se je nahajala Marjrare»a Oba skupaj sta nato odpotovala proti koči stare t'one. Ze sta videla v daljavi ponižno kočo Con \ ko sta zapazila, da jima sledi oddelek banditov. — .lose je zbežal ter pustil Marpa-rrto.*a zasledovalci so streljali in kmalu sta padla konj in jezdec. Ko so prišli osvetnikl na lice mesta, ni bilo nobenega sledu več o življenju. Vzeli so orožje in sedlo ter odjezdili nazaj Margareti, Ki je šia proti mestu, kjer sla padla Jose in konj se je pridružila tudi stara Cona. i i j<* slišala streljal;.!«* ter prišla •rledat. kaj se je zgodit«). Obe sta hitro dognali ,da je še vedno živ nakar sta pogledali rane. K«»st ene noge je hila razbita in to. najhujšo rano sta obvezmli kot sta pač znali, kajti drugače bi ranje-t.l umrl vsled irgubc krvi. Z velikim naporom sta ga obe odnesli v kočo kjer je izjavila Čona, da bo šla v Vmene/ ter privedla nazaj seboj ameriškega zdravnika, ki se je oženil z neko Mehikanko t« r postal mehiški državljan. — Zdravnik je prišel ter po kratki preiskr.vi rekel.'da je treba nogo odrezati, da leš? življenje ranjenca Odšel je ter priv«'del seboj nekega dijaka, da mu pomaga pri operaciji. Odrezal mu je nogo tri palce pod kolenom ter obljubil, da se bo vrnil naslednjega dne, da vidi. kako se godi bolniku. Prišel je v re^niei. šele po pr*-teku štirinajstimi dni je bil Jose toliko boljši, d i je mogel govoriti. — Doktor Henderson, — je rekel po angleški, — vi ste Amerl-kanec in tudi jaz sera in hočem vam povedati, da nisem vreden skrbi katero mi posverate r druž« bi teh dveh žrrsk. Jaz sem ubež nik iz armad» in kar je- še slabše zapustil sem deklico, ki mi je zaupala ter zaslužil smrt. Vem, tla mi ne bodo moji rojaki nikdar odpustili, vendi.r pa upam. da se bc Bog. ki vse ve. zadovolil s kaznijo, katero se niže prestal. To je edino upanj?, ki ga imam. Pretekli so irije meseci, predno se je mogel Jose gibati na» krog s pomočjo bergelj in med tem časom se je boljše seznanil z dr. Hendersonom. Po preteku nadaljnega časa si rodnega mostu. Pedro je rad sedel v bližini mostu ter igral na Mandolino, kajti vedno je upal. rja bo zagledal kakega znanca. N. se namre' bal, da bi ga kdo spoznal, kajti v osivelem in poli abljenria pedru ni nihče mogel spoznati prejšnjega iepega. emo-lasega Joseja. O tem ce je prepričal nekega ine. ko je spoznal med ljudmi Toby j a iS&ncheza. — /.nanca iz TornfLiS, ki je bil v Franciji ter se vrnil sedaj domov ^topal je z izrazom človeka, ki je storil svojo dolžnost ip to je bilo rudi razvidno iz praznega le\ega rokava. Pedro se mu je približal ter rekel po španski: se boš vrnil k meni ter sem ča-! kala nate. veiaa svojemu spomi- ! ru. ! __ — Ne, ne, Luz — Je odvrnil! y Stockholmu je izšlo zadnje i jarma, še niso zadovoljni v novi on. jose je ^rtev Jaz sem Pe- U]0 pokojnega A. -Tensena pod državi SHS. Jvnsen pravi: Mor- dro Gonzales. Ce cutis se kaj lju-,„aslovom "Po Romanovs oeh Ida je moje mišljen-e pesimistie- bezni do njega, ne zaupaj tega ni- | Habsburgs ruiner. kultirrpolitis- ' no. toda sedanje razmere opravi-Komur drugemu kot Bogu same- L , .- •• x- . . . . „ , _ 0 , . ° , . & ;Ka nutidsstucticr . — Na razva- eujejo moj pesimizem Xove drža- dobre^JočPtu 1 t0 SVOJemtt;,iniih Boaanov in Habsburžanov ve so še mlade in nimajo še zado-Y . 0(_eiu. kulturno - politična študija iz se-isti politične ;n ffosp«»darske izku- -\ato ji je izročil denar in jo od :,!;)njost;. To ie za(Uije delo veli- snje. Skušal sem bit, tudi kot pe-vedel izhiae katt vedel je, da«e|kega s,0Vanofila A. Jensena. _ rimist kar najbolj objektiven v . K> .Prem^rat1' e.e j Pred petimi leti je napisal Jen-, svo jih nazorih, pri čemer me je «stala se kaj e„>a % i.jgeovi bh- jsen knjigo o Slovanih vojni. ! odila moja prava in idealna Iju-. . inirec potisni-1 Ajed drugim pravi, da so Slova- , bežen ter simpatija za vse slo- t: na nizko st,lisce. na katerem ;B1 ^ vojni najve^. pHdobili, ker • -anske naro«ie. Njihovim litera-se je nahajol on sam. so nastale nove siOVanske pi^litič- j turam sem m svetil najlepša leta ne formacije, ki igrajo v politič-' svojega življenja. Kot star slavo-rem in gospodarskem oziru prvo I i i1 sem imel v vsem slovanskem \ logo v Srednji Evropi. Preje so I svetu mnogo dobrih prijateljev, gospodovali v Evropi Germani, j če se bo pa sedaj njih število skr-sedaj bodo gospodovali Slovani. «*:!«». mi ostanejo vsaj najboljši. Jensen piše: — Prepotoval sem Ako me bo napadel kak Slovan vse slovanske -ležele od Volge do s severa ali juga. z za pa da ali iz-Adrije, od Karpatov do Atosa. j toka. 1m> to najboljši dokaz, da povsod so me najlepše sprejeli sem jih zadel v ranjeno peto. in povsod imam mnogo pri jate-1-- Ijev. Toda to me Ko se je deklica vrnila domov in je njen oče pronašel, da je drt-bda dosti več denarja kot ga je mogel zahtevati, je rekel svoji hčerki, naj se vrni naslednjega dne na renčo ter se zahvali v imenu cele družine dobremu Pedru. Luz je to seveda z veseljem storil««, a ko je prišla na renčo, je izvedela od stare Cone, da je odšel Pedro v gjre, da poišče gove-• do. ki nosi znak družine Reyes. Pedro je rekel, da se bo vrnil še ] Medtem opravljala dela na ren či. — Zakaj pa delate tako trdo za tego človeka? — je vprašala Luz. — Ali je mogoče vaš sorodnik? Cona je našla priliko, da govori s kakim človekom o svojih doživljajih ter rekla: — On je edini človek na svetu, ki je postopal z menoj kot s človeškim bitjem. — Kaj pa je storil za vas? — Vrnil mi je mojo Margareto. ki r- bila pri bail d i tih. ( ' Cona je povedala nato cele* po- ADVERTISEMENTS. Severova zdravila vzdržujejo ^ zdravje v družinah." Kašelj in prehlad. V tem letnem času vlada kašelj in orenlad pri oarastlih in pri otrocih. Ce se zanemari, se razvijeje iz njega komplikacije, ki se lahko nevarna lzegnte se zlim posledicam prehlada z vzetjem Severa'? Cold / and Grip Tablets sestva v najem. Med temi je bil tu i! Rafael Beves, o-čt Luz. s kojega agentom je sklenil Pedro (ionzales pogodbo, s katero je vzel v naj«'in posestvo starega Revesa. Pričel je delati, kajti najemnina je bila majhna ter jo je bilo plačati šele potem, k^ bi prodal vse pridelke. Bila je mala Luz. ki je prišla vsak mesec preko reke ter kolek-t^rala najemuir.o od sivega, še vedno čednega Pedra. V njenih očeh je bil vedno nL'ki zagonetni blesk, kadarkoli se je vrnila v Tornillo ter izročila svojemu o-eetu denar, katerega je dobila od Petra Gonzalesa. Prvega novembra pa je prišla Luz. da kolektira končni in največji del najemnine. Ko se je približala hiši. ni videla Gonzalesa niti na ]>olju. niti v koralu in že se je pričela bati, da jf morda pobegnil * skupičkom. To bi bil velik udarec za družino, kajti v hiši paralizirf vredna moža, ki bo tudi vreden tvoje ljubezni. Ti si najboljša ženska, kar jih je kedaj živelo n i svetu. — Dolgo in trdo si se boril, da si popravil krivico, katero si sto% rit pod vplivom drugih — je r£-kla ona. — S?daj, ko sr omogocir naši družini ]>ovratek na start dom, nas ne smeš zai^ustltl. Pedro je bil seveda le človek. I i je še vedno ljubil deklico. —-Kakšen je bil njegov odgovor, to bo ostalo tajno, a ko sta prišla iz sence dreves, so bile oči Lu2 rdeče in srečne, in tudi Pedro je izgledal mlad kljub svojim sivim lasem. Najbolj važna novica pa je obstojala v tem da je našel Pedro c gorah nekako dvajset krav, z znamenjem družine Reyes in v d'užbi teh krav se i" nahajalo e-lako število telet, ki so pripadala lastniku krav. To jc predstavljalo dober pričerek. Prišla pa je nadalje novica, ki jc razveselila vse. Villa se je vdal ter dobil od vlade veliko fanv.o in begunci, ki so pribežali naa meriško ozemljk. so se lahko vrnili domov ter s^ zopet posvetili mirnemu delu. Tudi družina Reyes se je vrnila in Novo fceto so obhajali v starem domu. Kmalu naro pa je bilo objavljeno, da se bosta Pedro in Luz poročila. Druge deklice so pogosto vpraševale Luz. zakaj se h;>če poročiti «= pohabljencem, ki je navidez toliko starejši od nje. — Ker ga ljubim, — je odvrnili' ona ponosno. Knjige! Pred nekaj dnevi se je pojavi-! ki v Trstu nova politična orirani- POUČNE KNJIGE. racija, ki se ie postavila v na-L. , ... . „. . [Slovenske angleški slovar Knjige! Novo Dantejevo delo? Francoz Castels je že leta 1881 našel veliko pesniško zbirko — "II Fiore" (<'vetlica), sestoječo iz 232 sonetov v knjižnici v Mont-pellieru. Za avtorja takrat niso vedeli, vedeli so samo to. da se imenuje Durante (skrajšano ► Oante in da je zbirko spesnil v zadnjih desetletjih XIII. stoletja v Florenci. Sedaj je mogel italijanski umetniški zgodovinar Gu-ido Mazoni ugotoviti, da je to ra za to sta še prevelik nacionalizem in šovinizem, ki ne pustita malim narod«,m živeti, čeprav i-ma po načelu samoodločbe vsak narod enako pravice do življenja. jZato se mlade nove države ne ^mejo preveč izolirati z raznimi carinami in zapiranjem meje. — •Jeuscnova knjiga j-i razdeljena ua več poglavij. Nas zanima predvsem jugoslovansko vprašanje, kakor si ga je zamislil Jensen. — Ko je bil leta 1016. v Beogradu, so mu pravili takratni uradniki bivše m«;narhi;i". da bo prišel Beograd po sklenjenem miru na vsak način pod Madžarsko, toda zgodilo se je drugače. Beograd je postal središče bodoče Jugo siuvije. ideje, ki je danes le na papirju kakor Zveza narodov. — Za sedaj vež? narode Jugoslavije samo podobnost jezika, ker so po kulturi, zgodovini in veri razdeljeni v tri različne veje že nad tisoč let. Dokler so Nemci in Mad-ir-ari preganjali Srbe. Hrvate in Slovence, so bili ti toliko bolj — složni v domovini in inozemstvu. Po osvobojenjn pa so nastale popolnoma drugačne razmere. Hrvati in Slovenci nočejo biti podrejene narodnosti v povečani Srbiji. ki je kot jugoslovanski PI-iemont ujedinila vse hrvatske in slovenske dežele v zajednico. — Na ene je vplival zapad. na druge vzhod, zatr je sedaj težko spojiti ta dva elementa, ki sta nad tisoč let živela v drugi kulturi, čeprav sta imela oba isti jezik. Nato opisuje Jensen strankarske razmere v naši državi, raznk druga politična vprašanja in pravi. da se Hrvati in Slovenci boje srbske supremacije in hegemonije, ker se nismo mogli zediniti glede skupnega imena Jugoslavija Radiča je spoznal že preti tridesetimi leti v Pragi. Spominja se bivšega črnogorskega kralja Nikite in Crnegore, katere junaštvo je "Wilson kot mlad dijak občudoval. ni pa slutil, kakšna usoda bo zadela tega kralja po tridesetih letih vsled njegove teorije o samodločbi narodov. Končno pravi Jensen o Bolgarski in maeedonskem vprašanju, kjer je pravi mozaik raznih narodnosti. Fgoistična politika bivšega carja Ferdinanda je zakrivila bolgarsko nesrečo. Pravi, d's so bili Bolgari vedno dobri Slovani in o-menja vseslovanski kongres v Sofiji. Kar je zagrešil car Ferdinand, skuša sedaj popraviti Stam-bolijski, katerega vzor je Masa ryk. Jensen primerja v političnem oziru Stamboli.iskega s švedskim voditeljem Brautingom. — Jensen misli, da se .fugoslovan-rdvo vprašanja brez sprave med Srbi in Bolgari ne bo rešilo. Velika Grška in Velika Romunija sta Se vediic xetfk protiutež "Veliki Bolgarski in Veliki Srbiji. Srbsko - hrvatska in bolgarska literatura se bo še bolj razvijala. Velika nesreča je da je svetovna vojra na novo oživela vprašanje imperialističnega šovinizma in nacionalizma. Zato se tudi svetovna vojna ni končala z zaželjenim svetovnim mirom V novih slovanskih državah nt povsod takega reda. kakor je bil pred vojno. T'krajina še danes nima svojih mej. Poljska trpi na neurejenih notranjih razmerah. in Slovenci, ee- sprotje s fašizmom in se 6. zv. Gozdarjev sin — Fiužgar, povest ........................30 ie nro-1 . ... . - ------ ----7. zv.: Prihaja*. Zanimiva po- J 1 j Uiglesko-slovenski in Slovensko- t vest ..........................sy glasila za nositel.iieo D'Annunt- I aii-leški slovar. V. J. Kubelka $1.30 9 ZT . 'BrVncelj:**Kako" zijevih idej. Fašisti so bili dose-->6*nški abcednik. ............... '3T> j likalj l 2Vezok daj izrazito protisoeialistična or- ^Nemško anyeskl tobnri ganizacija. Nova organizacija pa iIravil° do^jnosti ......... i - ' i- Slovensko-nemški liptir — se dviga proti te] fasistovski pra- j ,, , , . . . 1 . , , . 1 (Janezi«? Bartoi} ksi m izvaja, da domovina ne |,Vng!^flna bres otitetja ..... zahteva, da postanejo italijanski jCirilica. Navodilo za «t*nje mladeniči krvniki socialistične pisanje srbščine v cirilici .... misli. V svojem irlasilu navaja na il>eklt'1 or-1- »pi^al Antoa B Jeglič va stranka več odstavkov D" An- ~ prak' tii'na knjiga za naše gospe »1- nvmzijeve ustave, navajajoč, da i« "Reggenza del Oarnaro" povsem ljudska vlada, da je njen u je. (Trdo vezana' •6f> 10. zv.: Brencel j : Kako •S*) jn* likal, 2. zvezek 111. zv. -* BretK-eiJ : Kaka seaci se jaz likal. 3. zvezek 14. zt. : Brencel j : Ljubljanske sli-j (Podobe ljubljanskega ine- sta) ......................... ■t* -5. zv.: P. Coloma: Juan Miaeria. Pt>ves*ž iz 3p*n^ke}ca življenje zv. Se v Ameriki. I'o resničnih dogodbaiL .................... 1.00 Hitri računar. Priročne velikosti .50 Praktični računar .............80 temelj sila produktivne'*a dela. jlinjiga o lepem vedenju Urbanus, >PUMANOVE POTESTI. ............5-00 1.00 1.0« .TO r.ieno načelo pa ureditev najšir- vezano) . - 1 . , pliadeničeie. Ant. B. Jeglič se avtonomije. Nova stranka sel j zvezek, ................. m heče boriti do končne zmage —-j n, *vezek '..........*" "resnične Itali je, ki ni Italija ka-i».6vet*. is iii&o In tkitn. Koristna pitalistov kateri jo uničujejo. —\ knjiga za vsako UiSo ........ 1.00 marveč 1 talila delavcev in vseh. »» oli.ko- J- Dostojen .«5 , . . ... . . .Varčna kuharica, za slabe in dob- ki proizvajajo. Italija ljudstva.! re čare ......................I.Og .75' u«' -jug«»Ni«»\; iiiui i \ • > pa jt? rfos. »lurcic, b. Zv.: \sekakor. kaj piše list nove stran-1 roman. — Tugi ke o Trstu. Pravi, da Trst. ki je 1>ve — Ksave Italija, ki se dri gesla: Svoboda in skupnost, delo in kruh vsem." P0VESTI LN Kr,MANL To se cuje jako leyv>. ali ob vsa-! ko resnost pride nova stranka. iJos- J«1*^ Cvec :n sad. , • i -i i ' Hči mestnega s«>dnika itd. .. ko eitamo v n lenem glasilu bese- - „ , . * . 'Jo*. Jurcic, a. zv: Sosedov win. Sin de polne sovrastva m preziranja kmetskega cesarja itd. .. ..... do Jugoslovanov! Zanimivo pa jc Jos. Jurčič, 6. zv.: Doktor Zober, orjer, trageklh eora .......... 4. zv.: Praški Judek, povest, II, natle ........................ H. zv.:T»3 iudijske povesti...... !>. zv.: Kraljičin n^^ak. Zgodorin-j «ka pove«*.' iz JapontUie^a .... ' 30. ix. :Zve^tS sin, povest iz ?*ade Akbarja Velikega ............ 11. zv.: Rdeča in bela vrtnica, po-,75. veat.......................... 12. zv.: Eurejaka brata. Črtica ia misijbnov v Koreji ............ 133. zv.: in Taia^a, povest iz A mu r.a ....................... 14. z r.: Prf^ega buronskef^i qla-f varJv po\-est is zgodovine fca- .351 nad.0 .. .25 V dokas se pošilja zastonj. Vsak. kdor ima kilo. roožkl. ženska ali otrok, naj piše takoj W. S. P.lce. 270A Main Street, Adams. X. Y. za prosto poskuSnjo tega čudovitega pomirju-joOeea. sredstva. Samo denite na kilo. pu se bodo mi&ice začele krčiti. Skrčijo te tako da se odprtina naravnim potom zapre. Ni vam treba nobenega nosilca več. nobensffa pasu ali priprave. Ne zamudite risati po to prosto poskuSnjo. Tudi če vam kila ne nagaja, zakaj bi imeli vse svoje življenje nosilca.? Zakaj bi trpeli to nadiojso? Majhna in nedolžna kila lahko privede irnitja. Zakaj bi ae izpostavljali tej nevarnosti ter priSli na operacijsko mizo? Velika množica molkih in žensk se dnevno bliža temu riziku ravno veledteca. ker jih ne ovirajo rri delu ir. hoji. PiSlte takoj po to prosto poskuSnjo. ker je v resnici Čudovita *tvar. ter je pomagala ozdraviti kile, ki 5-o bile tako velike kot dve možkl nestl. PoskuSajte in plSita takoj, služeč se rpodnjera kupona. Duhovni boj <8:»4 str.) Mesija (L zv.) .. Mesija (2. rv.) .............. 2?odobe iz narave ............. Svetlota in eenet .......... Slov. ve?erniee, povesti *r. kra< tek čas .................. Trojka ...............-...... 3Egos-tolor. ........................ 3. xv.: Jenci Zmagoval, po ve,t. — Med Plazovi, tirolska povest. 4. zv. Mala ž>vlje»je. povest .... 5. zv.: Zadnja kmečka vojska, zgodovinska povest .......... M .60 .69 .75 lo?ndo, K/insas, Jlotana, Minnesota, Wyoming in Alasks. — vsaki po PennyJyvaiiia ................. We»± Virginija .............. RAZGLEDNICE: liožifr..\ različne, ducat Itovoletne, različne, du-at Zatavne, razlifne, ducat Newrjorike, različne, ducat. Panorama mesta New York, 25 Plik Panorama m^sta Celje, L'l palcev dolge ................ J23 50 .40 JtO .20 .20 .20 .20 25c. delo ustvaritev slov.te»a Danteja Alighierija, ker ima mnojrn pe tudi Hrvati fLičnosti z "Božansko komedijo", prav so se rešili habsburškega Zastonf za kilo. W. S. Rice. Inc. 270 A Main St.. Adams, N. T PoBljite mi popolnoma brezplačno za poskusno zdravljenje vzorac va-Reifa pomirjujočima, »redrtva za kilo. .me.................................. Izražava ............................. Gpomba: Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, money order ali po&ne znamke po 1 ali 2 eeaca. Če pošljete gotovino, rekomandirajte pismo, Ne naročajte knjig, katerih ni v cenika. Knjige pošiljamo poštnine prosto. Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York BOJAXX. NAROČAJTE SE MA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH! I Vdova Leruž.SpisalE G,bori,,B- Pr*v*d«l za "Glai Naroda" O. P. Francoski detektivski roman. 85 (Nadaljevanje.) r 1 ; • • Vsled tega je pričel s pripravljeno lekcijo ter z nastavljeno pastjo. Nenadni izbruh rnlade ženske jra je nekoliko vznemiril, a nadaljeval je, kajti zaupal je slučajem v govoru. — Torej hočete preprečiti ženitev Noela? — ga je vprašal. — Njegovo žer.itcv, — je vzkliknila deklica, — ubogi dečko. Če ne bo zadel na hujšo oviro kct sem jaz sama, bo njegova pot precej gladka. Naj se oženi, ta drajri Noel, čimpreje temboljše in naj nikdar več ne s!išim o njem — Potem jra ne ljubite .■ — je vprašal stari možak, presenečen vspričo te odkritosrčnosti. — Čujte. gospod Jaz sem ga strastno ljubila, a sedaj je vsega tega konec. Skozi š„',ri leta sem živela neznosno eksistenco, — jaz, ki tako strastno ljubim zabavo. Ce me Noel ne zapusti, ga bom morala pustiti jaz. Jaz hem sita ljubimca, ki zardeva radi mene ter me zaničuje. I — Ce vas zaničujt, je to komaj razvidno tukaj, — je rekel oče Tabaret ter vr};el niokrog po sobi pomemben pogled. — Vi mislite. — je vzkliknila deklica ter se dvignila, — da izda »e dosti denarja yaine. To je les. On pravi, d«t se je uničil radi mene. To je ?elo mogoče, a kaj triga to mene? Jaz nisem trdosrčna ženska ter bi mela veliko rajše manj denarja ter več ljubezni. Moje zapravljanje ;e bilo le posledica :eze in dolgočasja. Gospod Gerdy l»ostopa z menoj ko*, z vlačugo in jaz se obnašam kot taka. Na ta način sva kvit. — Vi veste dol.ro, da vas obožuje. — On / .Jaz van; pa rečem da ga je sram mene. On me skriva kot tajen greh. tajen zločin. Vi ste pivi izmed njegovih prijateljev. s katerim sem govorila. Vprašajte ga, če se je kedaj peljal z menoj. Izgleda kot da pomenja ;:anj nečast že tam stik z menoj. To mi je pokazal zadnji torek, ko sva šla v gledišče. Najel je celo ložo. Ali pa mislite, <1.4 je sedel poleg mene? Izginil je in celi večer ga nisem več videla — Kako? Torej ste se morala sama vrniti domov? — Ne. koncem igre, skoro ob polnoči se je milostno zopet prikazal. Nato sva šla t-kupaj na operni ples, kjer sva večerjala. To je bilo lepo. Na plesu pa ni hotel ?neti svoje maske. Pri večerji sem se morala obnašati preti njemu kot proti popolnemu tujcu, ker se je bal svojih prijateljev. — To je bil tor'j oni alibi, katerega je pripravil Noel za slučaj zadrege. ("e bi ne bila deklica zatopljena v svoje lastne misli, bi Julije-ta brez dvoma zapazila poglede očeta Tabareta ter prenehala. Bil je bled kot zid ter se tresel po celem životu. — Dobro, — j* rekel ter napravil naravnost nadčloveški napor, da artikulira svjje besede, — večerja pa .ie bila kljub temu živi h na. — Živahna, — je ponovila deklica ter skomignila z rameni. — Vi bi g a komaj spoznali. Če ga boste kedaj pov&bili na večerjo, pazite na pijačo. Pil je kct kak mornar, ki ni prišel že dve leti na kopno. Pri drugi steklenic; je bil že tako pijan, da je izgubil vse, kar je imel pri sebi, — ; voj površnik, denarnico, dežnik, dozo za smod-ke . . . Oče Tabaret ni mogel še nadalje poslušati. Skočil je na noge kot norec. — Podli lopov, — je vzkliknil. — nesramnež — On je, a imam ga. Pri teh besedah je pohitel iz tobe ter pustil Julijeto tako preplašeno, da je poklica'a služkinjo — Dekle, — je rekla, — ja- sem napravila, neko strašno napako. Izdala sem n4o skrivnost. Vem. da s;m storila nekaj napačnega ter čutim to. Ta stari možak ni bil prijatelj Noela. Prišel je. da me spelje za nos iu to je tudi fctoril. Brez dvoma sem govorila proti Noelu. a kaj jc moglo to biti? Skrbno sem prem.šljala. a ne morem najti tega. Kljub temu pa ga je treba posvariti. Napisala bom par vrstic in ti pojdi po sla. Ko je sedel oče Tabaret zopet v kočijo, se j* odpeljal proti po-l.cijski prefekturi. Nocl morilec! Njegovo sovraštvo jc bilo sedaj prav tako brezmejno kot je bila preje njegova zaupajoča in verna ljubezen. Grdo je ra\nal z njim in podlo ga je osleparil največji, najnizkotnejši lopov nc svetu. Hrepenel je po osveti ter si skušal izmisliti kako kazen, ki bi bila primerna velikosti zločina. — On ni le umori' Klavdine. — si je mislil, _ temveč tudi uredil celo stvar tako. da se obtoži ter spozna krivim nedolžnega človeka. Kdo ve. če ni ubil tudi sveje uboge matere? Obžaloval je, d« fo odpravili natezalnice in druge mučilne priprave, one rafinirane okrutosti Srednjega veka, nad katerimi se ponavadi tako zgražamo. Gilotina je prehitra. Obsojen: ima komaj časa občutiti mrzlo jeklo, ki odreže njegovo glavo. S tem, da se je skušalo odpraviti smrtne bolesti, se jc napravilo iz smrtne kazni skoro zabavo in užitek. Tabareta je vzdržala pokonci edinole gotovost, da bo prijel Noela. ga izročil prnviei ter se o^vetil. — Jasno je — j« mrmral. — da je pozabil ta lopov omenjene stvari na železnici v t>voji naglici, da se pridruži ljubici, ki je čakala nanj. Ali jc mogoče že vzel V: stvari? Ce je bil tako pameten ter šel pogumno tja pod izmišljenih imenom, nimam nikakih dokazov proti njemu. Pričevanje te madauie Šafur gotovo ne bo na moji straui. Ko bo videla svojega ljubeka v nevarnot-ti. bo zanikala vse, kar mi je povedala. Rekla bo, dr. jo je Noel zapustil šele po deseti' Uri. On na gotovo ni sel na železnico. Nekako sredi Rue Richelieu se je lotila očeta Tabareta nenadoma slabost. — Imel bom n?uad, — si je mislil. — Če umrjem, mi bo Noel ušel ter bo še vednr moj dedič. Človek bi moral vedno nositi pri sebi svojo oporoko, da jo uniči, če treba. Nekako dvajset metrov nap-ej je videl na ntki hiši napis zdrav nika. Ustavil je voz ter pohitel v hišo. Bil je tako razburjen, tako vet iz sebe, da se ga je zdravnik raravnost ustrašil, ko je Tabaret zakričal nanj: — Spustite mi kri! £d ravnik je pričfl ugovarjat:, a stari možak je že slekel suknjo, zavihal svoj rokav ter rekel hripavo: — Spustite mi kri! Ali hočete, da umremf Zdravnik se je konečno pokoril in Tabaret je odšel pomirjen in olajšan. Eno uro pozneje, oborožen s potrebnimi polnomočmi ter v spremstvu nekega furg G.WASHINGTON 17 Jan. — Bremen Hamburg ROCHAMBEAU 17 Jan. — Havre Boulogne PARIS 18 Jan. — H ivre Cherbourg ORD 1NA 21 J»n. — Hamburg Boulogne SAXONIA 21 J-n. Hamburg Cherbourg iJOORDAM 21 d 13 do 14 let. Želim dobiti pamet-io žensko, staro od 25 do :ir> lot. Pojasnila osebno ali pismeno. — -Jacob Škofic, Box 112, Now Derry, Westmoreland tV>., Pa. (10-12—12) PRODAM 8-/2 JOHOV GOZDA jelovine in bukovine za Planinami nad Knežakom 11a Xotranj-