PoStnina platfana v gotovim. Leto XII., štev. 253 Lpravmšivu. LjuDi ian» Rnatljcva ulica 5 - TcietoD št 3122. 3123, 3124 3125 3126 lnseratni oddelek. Ljubljana. Selen-ourjova ul 3 - Tel 3492 m 2492. Podružn ca Haribor Aleksandrova cesta št 13 - Telefon št 2455. Podružnica Celie Kocenova ulica št 2 - Teieton št 100 Račum pn pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842 Praha čislo 7S ISO Wien št 105 241 Ljubljana, nedelja 1. novembra I93I Cena 2 Din Naročnin« /naša mesečno 25 — Din, za tnozemsrvo 40— Din. Uredništvo Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Telefon št 3122 3123 3124 3125 in 3126. Maribor. Aleksandrova cesta 13 Te- lefon št 2440 (ponoči >582) Celje: Kocenova ul 8 Telef št 190. Rokopisi se ne vračaio. — Oglasi po tarifa Prva posledica volilne zmage — dumping V bojazni pred zaščitnimi carinami se je nenavadno dvignil uvoz iz inozemstva — Nova zbornica se bo morala najprvo baviti s tem dumpingom London. 31 oktobra, d K.ot posledica image zagovornikov zaščitnih carin se .je poka/a I močari porast uvoza v Anglijo, ker računajo skorajšnio uvedbo zaščitnih ca-nn. Razen Nemčije pošilja zlasti Ru.sija »elike množine blaga na anglešk trg. Železni in lekien' trs le nadalje čvrst ter razpolaga z naročili, kakor že mnoga leti ne London. 31 oktobra, d. Kakor ^e čuje. namerava vlada takoj po sestanku parlamenta predložit' zakonski predlog proti inozemskemu durtpingu. s fcarer>m hoče preprečiti da b- ^e še pred uvedbo novih carin angleški trg preplavi! ' inozemskim blagom Carin-fco vprašan it >amo Oržko-*>e ne bo rako kmalu rešeno Računani da se bo to zgodilo šele v pričetku prihodn-e-ga leta Do tega ča«a nai bi bil: v veljavi ukrep nrot' ino/em^kemu dimpingu Nova carinska tarifa bc i/delana šele po sestanku mpenjalne konference, ki se bv> vršfa spomladi London. 31. t leto h ra Sestava rekonstruiranega kabineta bo objavljena šele čez neka i dni Politem krogi so mnenia. da bo ohiavliena šele na dan sestanka parlamenta ^ele nr-ho.dnii teden bodo med vodtelii -itrank noga'anja kako nai izgleda detin-fvna sestava naconaine vlade k' pa ne bo smela imeti strankarskega obeležja Sneaker fnredsednik) nove zbornice bo Izvoren pr;*iodn.r torek Svečana otvoritev par'.qm«nta k izrednemu zasedanju So 10 novembra To za^dnnie ho kratko. Že v drug: polovici novembra bo parla- ment od g od en do prve polovice januarja februarja. Prestolni govor, ki ga bo kralj Jurij pre« '*:tal ob svečani otvoritvi v zbornici, bo po zanesljivih informacijah izredno kra-ter ne bo vseboval nobenega političnega programa v smislu kake stranke. London, 31. oktobra, n. Rekonstrukcija angleškega pa^amenta je za teden dni odložena Vse pa kaže. da tudi tedaj ne bo šlo tako gladko izpod rok Baldwm namerava namreč sam prevzeti finančno ministrstvo, ki se mu pa Neuville Cham-berlam noče odreči Verjetno je. da bosta imenovana rud- dva nova ministra bre? portfelja ki bosta zastopala vlado na v«eh internacionalnih konferencah tako v angle-7cih kolonijah kot v inozemstvu London. 31. ok!obra n Pri današnjih volitvah na v«eučil'šč;h bosta :zvf»liena še dva nova rvvslanca Vlada ima sedaj 555 pn.o-ročilih k' nh doh'"vam iz cele države, posamezni kraj? naravnost te.kmireio med seboj, da s čim večjo udeležbo pri volitvah pokažejo svoje soglasje s politiko. ki jo izvaja vlada na vseh poljih našega narodnega in državnega življenja. Ves naš narod brez razlike vere in plemena, pravilno pojmuje zgodovinski pomen teh volitev, ki se vrše prvič, odkar ie dobila kraljevina Jugoslavija z usravo od 3. septembra novo ustavno ureditev, ki najbolje garantira narodno in državno edinstvo. ureditev, ki daje slehernemu Srbu Hrvatu in Slovencu popolno svobodo, enakost m ravno-pravnost ter lamči mirno in složno notranje živlienfe in vsem krajem naše drage domovine Jugoslavije enake porote za napredek in bolt*o bodočnost Nova pogajanja o reparacijah Nemčija želi sklicanje mednarodne konference za novo ureditev reparacij Rim, 31. oktobra, r. Zasedanje fašističnega korporaajskega odbora, ki je bilo zaradi fašističnih praznikov za nekai dni prekinjeno. se je snoči nadaljevalo Spočetka so debatiral: še o delovnih pogodbah fašističnih sindikalnih organizacij, o katerih je na prejšnji seji poročal korporacijski minister Bottai. Med debato ie odbor formalno ugotovil, da v splošnem plač uradn.kov in nameščencev ni mogoče znižati še bolj. ker so v zadnjem času dosegle svoj minimum. To je končno tudi povsem razumljivo, če pomislimo, da so se plače delavcev-strokov-njakov od 1. 1924. ko so imeli še pred fašističnim režimom svoje delovne pogodbe, pa do danes znižale za 20 do 30 odstotkov, plače ostalih delavcev pa za 25 do 40 odstotkov. Še posebej pa so bili vsi delavci in uradniki prizadeti lani. ko ie bila zima ravno pred vratmi in so iim znižali plače povprečno za S do 10 odstotkov. Zato n nič čudnega, če ie moral kornora-cijski odbor ugotovil, da »iz gospodarskih razlogov vsako nadaljnje globalno znižanje plač ni ne mogoče ne koristno«. Ta ugotovitev pa ima na drugi strani svoj taktični pomen. Po krajši diskusiji ie namreč odbor sklenil, da ie delno znižanje plač še mogoče. Z velikimi naslovi, v katerih naglašajo. da je fašistični korporacijski odbor izključil in onemogočil vsako znižanje plač. skušajo italijanski listi prikriti ali vsaj omiliti trpko realnost. običajnimi posli tudi s pobiranjem davkov. Ta svoj sklep je korporacijski odbor utemeljil tako-le: Plače ie treba znižati zato. da se zmanjša nevarnost nezaposlenosti, da ne bo treba državi iz posebnih fondov dajati podpore raznim finančnim zavodom in da se izenačijo plače teh nameščencev s plačami drugih uradnikov. Odbor je obenem določil. da se smejo plače teh nameščencev znižati le v skladu z eksistenčnim minimom in z razmerami, v katerih živijo. Sledila je debata o mezdah in delovnih pogodbah kmečkih delavcev. Minister Bottai, je tudi za kmetijske delavce predložil sličen predlog kakor za nameščence omenjenih zavodov, češ. da tudi mezd teh delavcev v splošnem ni več mogoče znižati, razen seveda v nekaterih pokrajinah, kjer bi bilo takšno znižanje zaradi izenačenja mezd in razmer celo potrebno. Mussolini, ki je vodil sejo odbora, je ob zaključku debate resumiral in izjavil svoje zadovoljstvo zaradi Bottaijevega poročila in njegovih predlogov. Zatrdil je. da je zares potrebno, da se znižajo plače nameščencev navedenih zastavljalnic ter kmetskih delavcev v nekaterih pokrajinah, ker je izenačenje mezd v skladu s fašističnimi gospodarskimi načeli. Zasedanje korporacijskega odbora se bo nadaljevalo v torek popoldne. Berlin, 31. oktobra, d. Pariški poslanik v. Ho»ch je prispel včeraj v Berlin, ka-moi ga je pozval državni kanceiar dr Bru-ning, da se udeleži posvetovanj o novih ukrep h za revizijo reparacij. V Pariz se bo vrnil nalcasneje v ponedeljek, Ja bo lahko takoj stopil v »zvezo z »ninis.tr.skim predsednikom LavoJom po njegovem po-vratku iz Amerike Ni še gotovo, ali bo nemška vlada zahtevala sklicanje posvetovalnega odbora ba-nke za mednarodna p a« čila v Bas tu. da bi ugotovil sposobnost Nemčije za plačilo nezavarovanega dela reparacij. V merodajnih nemških krofih smatrajo sklicanje tega odbora za predolgo pot in bi raje videli tel ojšnje sklicanje mednarodne konference, ki bi se >avi-la z vprašanjem reparacij. V nemških merodajnih krogih tud domnevajo, da fta Hoover in Laval sklenila poseben dogovor o reparacijskem vprašanju, ter upajo, da bo morda ameii.ta vlada podvzela vzporedno inicijativo. če bo v Evropi zopet pršlo na dnevni red reparacijsko vprašanje, in s sklicanjem pristojnega kongresnega odbora sprožiLa vprašanje nove ureditve medzavezniških vojnih dolgov in njihove morebitne redukcije. Razjasnjenia v tem vprašanju pričakujejo od prvega razgovora med Lavalom in poslanikom Hoschem. Nemški krogi poudarjajo potrebo sklicanja nove reparacij-Jce konference, ki bi proučila celotne dolgove Nemčije, predvsem g'ede na dejstvo, da se pchožaj Nemčije kljub Hocrovemu moratoriju in podaljšanju kratkoročnih kreditov ni zbolj-šal. Desničarje stranke so pričele ponovno izvajati na vlado in javnost svoj pritisk z^ zahtevo, da 6e mora izvesti revizija poHtičnih dolgov, s čemer mislijo ustavitev njihovih plačr" Ako se pomisli, kolik vpliv je v zadnjem času dobila nacijonal- na opozic ja na razvoj dogodkov v Nemčiji, si je lahko tudi predstavljati, da se na.ha;a nemška vlada pred težavnimi odločitvami. Berlin, 31. oktobra, d. Glede na možnost novih repa raci iskth pogajanj opozarjajo listi na zvezo med reparacijami in dolgovi, ki je b'la poudarjena že v Lay> tonovem poorčilu. Pri tem naglašajo vpra« šanje kratkoročnih kreditov Nemčije kot najbolj nujno ter opozarjajo, da bodo za pot I; reparaciiskih pogajanj odločilnega pomena ugotovitve nemške državne banke o nemških zadolžitvah v inozemstvu. Nemška državna barka je namre>č ugotovila, da so nemške zadolžitve v inozemstvu mnogo večje, kakor pa 23 milijard mark, kolikor so bile prvotno cenjene Iz-kazailo se je. da znašajo te obveznosti 28 do 29 mrlPard. V to vsoto so všteta dolgoročna posojila, inozemska udeležta pri nemškem gospodarstvu in približno 12 milijard kratkoročnih kreditov. V zvezi 6 tem tudi poudarjajo, da se je morala priznati za podaljšanje kratkoročnih kreditov gospodarno nevzdržna obrestna mera 15 odst. Za izvrševanje tega obTestovanja devizni dotok nemškega gospodarstva komaj^ zadostuje. V orihodnj'h mesecih bo plačana milijarda kratkoročnih obveznosti, s čemer bo padla skupna zadolžitev na 27 do 28 miliiard mark. Berlin, 31. oktobra AA. Po poročilo \t New Yonka probouje »Hera'd Tribune« vest iz dobro poučenih vladnih krogov ▼ Washingtonu, da je ameriška vlada izra« žila željo, naj bi Nemčija čimprej pokre-akcijo za izpramembo reparacijslčih pogodb. Amerška vlada je pripravljena rev;dirati pogodbe o vojnih dolgovih na nodlarfi plačilne zmožnost5 posameznih držav-dolžnic, čeprav je v kongresu znaten odpor proti nadaljnjim koncesijam. Enoletno premir/e v oboroževanju Francija in Italija pristajata na enoletni odmor v oboroževanju, ako ga sprejmejo tudi druge države Ženeva, 31. oktobra. AA. S 1. novembrom bi se imelo pričeti enoletno premirje v obo- Ruska intervencija na Daljnem vzhodu Rusija namerava zasesti železnico iz Manrfžufija v Pograničnnjo Koncentracija ruskih čet ob Mandžuriji — Pokret za samostojnost Mandžurije Pariz. 31. oktobra d. Kljub pomirljivi iz- | Pariz. 31. oktobra, n. Po najnovejših ve- vi namestnika ruskega ljudskega komisar- sten iz Kitaiske. se i* v nr^t^tu javi ______ __________ ______ ja za zunanje zadeve Karanana. je po poročilu »Matina« iz šangrhaja pričakovati vojaško intervencijo Rusije v Mandžuriji. Rusiia namerava ba>e obnov;ti svoje staro vojaško varstvo 1500 km dolse železnice iz Mandžulija v Pograničnajo. Mandžurska vzhodna železniška družba ie baje že zbrala potrebne vagone za prevoz cele divizije ruskega voifištva V mestu Poiraničnaji je zb-a nih R0 f'00 sovjetskih vojakov. Sans^a j. 31. oktobra. A A Dopisnik >New-york T i mesa« poror*. da nadiljuje Rusija zbiranie čet na mandžurski meji. Moskva. 31. oktobra. A A. Sovjetska vlada je naročila ruskemu poslaniku v Tokiiu, nai opozori iaponskecra zunanjega ministra, da bi nad^llnin akcija japrmsVp armade v severni Mandžuriji v podro-in vzhodnokitaj-ske železnice poslabšala politični položaj. roževanju. Doslej je pristalo nanj 18 držav. Prav tako poteče jutri rok za poročila o oboroževanju, ki jih je zahtevala pripravljalna komisija za razorožitveno konferenco. Doslej Je le malo držav odgovorilo na vpra-šalno polo pripravljalnega odbora. Po katastrofalnem porazu delavske stranke v Angliji se je raznesla vest, da Hen-derson ne bo predsedoval razorožitveni konferenci, včeraj pa je prispela vest, da je pripravljen sprejeti predsedstvo. Pariz, 31. oktobra, s. Danes je bil glavnemu tajništvu Društva narodov dostavljen francoski odgovor glede enoletnega premirja v oborože-vanju. Francoska vlada izjavlja, da je pripravljena pristopiti k pogodbi Kitaiske. se je v pretekli noči zbra lo okrog 1000 Kitaicev. ki so nenadoma na-P«dli zelezniško orogo pri Mukdenu. Japon-sfee čete so kitaiski napad zavrnile. Po nadaljnjih vesteh, ki so prav tako japonskega SB3 ff iJSETa ''dln^SS I ? ""T1" l rroževaniu',oia princ rlung, potomec dinastije ki je stoti- I e po da se bodo premirja strogo ne let vladala na Kitajskem, ustanoviti samostojno mandžursko carstvo. Princ je baie ze pripravil proklamacijo. ki io bo obiavil 16. novembra, ko bi morali po imtervenciji Društva narodov Japonci izprazniti Man-dzuriio. Pilsudski rumunski maršal? Varšava. 31. oktobra AA. Poljski zunanfi minister Zaleski ie poda! izjavo, po kateri sklenaio. da bo Pilsudski v kratkem Ime novan sa rumunskesa maršala .;n da bo Poljski v primeru volne pover'eno vrhoivno poveljstvo nad vojskama Poljske in Rumu-n i je Zatvoritev univerze v Krakovu Varšava. 31 oktobra AA. Krakovsko univerzo so morali zanrti po dvodnevnih izgredih med krščanskimi ri čemer poudarja, da daje Bnandova avtoriteta največje upanje za utrditev svetovnega miru. Žrtve vstaje na Cipra London. 31. oktobra s Pri spopadih z angleškimi četami na Cipru je bilo ubitih 15 oseb. Angleške varnostne čete iz Palestine so zopet na poti na Ciper. Fuzija ameriških paroplovnih družb New Yorh 31. oktobra d. Fuzifo vzhodnih in zahodnih ameriških paroo'ovnlb družb je v glavnem že sklenjena. Odobril jo je tudi ameriški pomoriti gvet Novo družbo bo tvorilo 12 dosedan1'h nagoni ovnih družb s 181 parniki, ki imajo skupno tonažo 1.5 milijona ton. držale tudi vse države, ki mejijo na Francijo, in da bo točno izvršena tozadevna re- ČSR za uvedbo preferenčnega sistema Praga, 31 oktobra, h. «Narodni Liftv« objavljajo z avtoritativne (»tram informacije o bližnjem programu na polju zunanjetrgovinske polif'ke Že za bodoči mesec se napovedujejo važna pogajanja v svrho izpopolnitve ziinan:e-trgovskih odnosa jev češkoslovaške republike, predvsem s sosednimi in zavezniškimi državami Trgo« v;n-fca pogajanja med Češkoslovaško m Madžarsko k' so H'a že večkrat prekinjena, se bodo 10. novnmbra zopet nadaljevala Pri tej priliki se bo sklepa'o o 'jved-b5 preferencia-lne tarife za žito in je Če-šf'oslov3jT;fl že pristala na to. da zagotovi Madžarski dolofcer kontingent Takoj nato hodo 9led'la tud- pogajanja med Češkoslovaško m Jugo*lavjo ter Rumuniio v svrho sklenitve dopolnilna nogodhe o uvedb' preferenčnega sistema za žito Kflkor za-triujeio v poučenih krog;h se bodo istočasno pričela tudi oogri nakupu lita Važna sprememba žitnega kupujejo pšenico za lastno Pred dobrim mesecem smo na tem mestu opozorili na neskladnosti, ki so se pojavile ob priliki izvajanja žitnega režima glede na določbe zakona o prodaji pšenice v državi (glej »Jutro« 19. septembra t. 1.). Posta-vili smo zahtevo, da morajo imeti kmetovalci možnost nakupa pšenice po starj ceni. ker se ne more zahtevati, da bi kmetovalec, v čigar zaščito je bil uveden žitni režim, dokupoval pšenico po visoki ceni, ki velja za mline, če slučajno pšenice ni dovolj pridelal ali pa je sploh ne prideluje, kakor je to pri znatnem številu slovenskih vinogradnikov, hmeljarjev, živinorejcev in onih kmetov, ki imajo posestva v višjih legah. Pokazali smo, da Izvajanje žitnega režima v tem smislu, da trgovci ne smejo pšenice kmetovalcem ter 2.) višjo ceno, ki itak legirani izvozni družbi in da se kot kupec pšenice sme pojaviti samo Privilegirana družba, ne odgovarja jasnim določbam zakona in da je tak način izvajanja povzročilo le napačno pojmovanje zakonskih odredb in osnovnih načel, zaradi katerih je bil uveden žitni režim. Temu nepravilnemu tolmačenju zakonskih odredb v izvajanju žitnega režima je sedaj napravilo konec finančno ministrstvo, ki je naslovilo na vse finančne direkcije razpis, t katerem pojasnjuje, kako je treba pravilno izvajati zakon o prodaji pšenice v državi in njegov pravilnik. Po tem najnovejšem razpisu smejo žitni trgovci in kmetijske zadruge, kot komisijonarji Privilegirane izvozne družbe, kupovat; pšenico od pridelovalcev in jo lahko prodajajo po predpisanih nižjih cenah in po določenih pogojih kmetovalcem. Privilegirana izvozna družba bo določila dve ceni ža prodajo pšenice, in sicer: 1.) nizko ceno. ki odgovarja nakupni ceni pri pridelovalcu s pribitimi stroški in provizijami in ki ho veljala za prodajo pšenice k„ietova(cm ter 2.) višjo ceno, ki itak že velja za nakup pšenice od strani trgovskih mlinov; ta druga, za okrog 60 — 70 Din višja cena bo veljala tudi za vse prodaje pšenice osebam, ki niso kmetovalci. Ministrstvo je torej v celoti osvojilo stališče. ki smo ga ponovno zagovarjali: odslej ho torej vsak kmetovalec, ki za lastno potrebo ne pridela dovolj pšenice ali io sploh ne prideluje, lahko od trgovca z žitom a!i od kmetijske zadruge, ki se peča z žitno trgovino, dokupil za prehrano družinskih čJanov potrebno količino pšenice po določeni nizki ceni. Da bi se pa v bodoče trgovina s pšenico pravilno vršila v smislu zakonskih predpisov, je finančno ministrstvo v omenjenem razpisu predpisalo tudi še podroben način, kako se ima vršiti ta trgovina. Žitni trgovci in kmeti iskp zadruge, ki so se že doslej ba-vile s trgovino s pšenico in želijo tudi še nanrej izvrševati ta posel, se morajo prijaviti Privilegirani izvozni družbi, ki iih bo priznala kot komi s iona rje za dotič. kraj. Prodajati bodo morali pšenico, kupljeno bodisi od oride'ovalca. nnknnovalca al; od Privilegirane izvozne družbe, po določeni nižji ceni kmetovalcem na podlagi občinskega potrdila. po drugi višji <*Pni pa ostalemu mestnemu prebivalstvu in tcrovskim mlinom. Seveda je za tako prodajanja pšenice po dveh različnih cenah ootrebna tudi pri trgovcih stroga kontrola, ker bodo morali trgovci razliko po višji ceni. ki velja za mline in privatne osebe, nakazati Privilegirani izvorni družbi. Kmetovalcem bodo nro dajali pšenico po nižji ceni le na pod'a»i posebnega potrdila, izdanega od pristojne s-ežima — Kmetovalci lahko potrebo po stari nizki ceni občinske uprave. V tem potrdilu (overenju), ki se izda kmetovalcu za celo leto, mora biti točno označeno število družinskih članov in celotna potreba za nakup pšenice. Vsak delni nakup pšenice na podlagi tega potrdila bo moral trgovec na potrdilu sa meni označiti in odštet; od vpisane celoletne dovoljene količine. Kmetovalec pa bo lahko kupoval pri trgovcu pšenico, dokler ne bo izčrpana količina, določena v potrdilu. Potrdilo bo zadržal trgovec že pr,j prvem delnem nakupu, če pa bo kmetovalec hotel nadaljnje količine pšenice kupiti pri kakem drugni trgovcu, mu bo moral prvi trgovec izročiti potrdilo. Na drugi strani pa bo moral trgovc, čim bo prodal vso dovoljeno količino pšenice kmetgvalcu, dostaviti Dotrdilo (o veren je) pristojnemu oddelku finančne kontrole pri delnem nakupu pa bo moral oddelku prijaviti nakup te delne količine. Finančna kontrola bo nadzirala porabo kupljene pšenice, da kmetovalec pšenice ne bo dalie prodajal. Za vse prodaje pšenice kmetovalcem bo Privilegirana izvozna družba do-ličnega trgovca na podlagi prijav finančnih kontrol priznala n,a njegovem računu pšenice. Trgovcem, k," se bodo prijavili za trgovanje s pšenico Privilegirani izvozni družbi, bo finančna kontrola popisala zaloge, ki se bodo vnesle v njegov račun pr.; družbi zaradi eventualnega plačanja razlike glede na predpisane različne prodajne cene'. Ta način prodaje pšenice bodo ' trgovci lahko pričeli izvajati, čim se bodo prijavili Privilegirani izvozni družbi in bodo prejeli potrebna navodila. Iz razpisa je nadalje razvidno, da bodo odslej mlini lahko kupovali pšenico tudi od kkaršnegakoli pooblaščenega trgovca, seveda po višji ceni, kar se ie deloma že sedaj izvajalo. S tem seveda ni kršena določba zakona, da moraio mlini kupovati pšenico edino od Privilegirane izvozne družbe, ker so odslej vsi trgovci, ki se bavijo z nakupom in prodajo pšenice, komisijonarji te družbe. V litijskem srezu Lit^i, 31. oktobra. Ta teden je bil pr! nas ooliti&no zelo pester. Val trije kandi-latje so nrirejali shode; med drugam je bil g. dr. Zoreč na Vačah, g. Turk v "Litiji, več le^ih sestankov pa je imel g. Mravlje. Zanimanje za volitve je povsod zelo veliko in volilna udeležba bo gotovo nad vse častna. — Volil-cem v občini Litija sporočamo, da je razdeljena naša občina na tri volišča, ki so v Litiji, v Hotiču in na Savi, vsako volišče za svoje okoliške vasi. Dalje se je osnovala v Litiji volilna pisarna, ki dale na žello vsem voKlcem potrebne informacije. Vse narodno zavedne može fn mladeniče Iz vsega okraja, ki hočejo pomasati nri bližnjih volitvah pod geslom: 8. novembra vsi na volišče za zmag o narodne In državne misli« vabimo k sodelovanln. Pošliifce nam svoie nas'we, zainteresirajte za udeležbo uri volitvah svole sosede, znance in prijatelja Le teden dni nas Se toči do skupne zmage! V Vevčah uri Liubliani v petek 30 oktobra se je vršilo v Vevčah pri Liubliani nolnoštevilno obiskano zborovanje nameščencev vevške naolrnlee. na katerem so vsi r>risotn<; enodnšno sklenili, da bodo pri nedeMsMh volitvah narodnih "oslanoev vsi glasovali za kandidate na listi ministrskega predsednika g. ZivkovJča. Incident z Borahom Kar nenadoma se pokaže, zdaj tu, zdaj tam, na neznatnem incidentu, kake sile so na delu za restavracijo predvojnega stanja v Evropi, lak na prvi pogled neznaten incident je bila nedavno izjava ameiiškega politika Beraha glede tako imenovanega poljskega kori dorja in glede poprave meje na korist Madžarski, pa v škodo Češkoslovaške, RUmunije in Jugoslavije. Izjava je povzročila zelo močan odziv v poljski javnosti; tudi ostalim prizadetim državam je dokazala, da se ne sme podcenjevati dosledna in sistematična propaganda onih krogov v območju premaganih držav, ki še vedno delajo za restavracijo, manreč da jo je treba prav tako dosledno in sistematično pobijati z nasprotno propagando. Tr-lba je naglasiti takoj, da težnje, ki jih je pokazal Borah, ne izvirajo toiiko iz poznavanja dejanskega stanja stvari, marveč iz apriornih političnih razpoloženj. V tem pa je njihova najopas-nejša stran in hkrati najmočnejša vzpodbuda za protiofenz.vo. Zapadna, posebno pa ameriška politična javnost je med svetovno vojno, zlasti pa v času mirovne konference, pokazala v zelo številnih primerih, kako slabo je poučena o na-rodnopolitičnih problemih srednje in vzhodne Evrope. V povojnih letih se stvar ni bistveno izpremenila, tudi danes še ima svet na zapadu o pravem stanju narodnostnih sporov vzhoda zelo nejasne pojme in krepki propagandi se tu brž obeta uspeh. Borahov slučaj na vgo moč jasno potrjuje našo trditev. Ta gospod iz Amerike ie postavil zahtevo, da se ooljsko-nemška meja popravi in »koridor« vrne Nemčiji. Ta zahteva bi bila razumljiva in vsaj stvarno utemeljena, ako bi govorili zanjo bodisi narodnostni ali zares nujni gospodarsko-prometni momenti. Senator Borah pa bi se mogel poučiti, da je »koridor« zares poljska zemlja. Kljub sistematični in na naravnost barbarski način izvajani ponemčevalni politiki se Nemčiji do 1914 ni posrečilo Poljakov potisniti v manjšino. Ko se ie Poljska obnovila in ji je pripadlo tudi Pomorje. se je seveda število Nemcev temeljito zmanjšalo, osobito ko ie deželo zapustilo na tisoče uradnikov in kolonistov; razmerje nemške manišine danes ne dosega več niti 15 odstotkov. To so fakta, ki jih moremo podpreti s statističnimi podatki tako iz nemških kakor iz poljskih uradnih virov. Kljub temu pa se zahteva povratek Pomorja in koridorja k Nemčiji, in sicer zato, da bo imela Vzhodna Prusija zopet neprekinjeno teritorialno zvezo z ostalo Nemčijo. Tudi ta argument je absurden, ako ga le nekoliko analiziramo. Vzhodna Prusija šteie nekaj čez dva milijona ljudi. Zaradi teh naj se poljski živeli v koridorju Dodredi zopet Nemčiji, hkrati pa vsej Poljski s tem zapre prosta pot do morja, torej državi. ki ima danes blizu 30 milijonov ljudi. Tudi z gospodarsko-prometnega vidika je tedaj zahteva absurdna. Oni krogi na zapadu in v Ameriki, ki so radi pripravljeni ravno momentom gospodarskih nuinosti žrtvovati cele pokrajine kljub drugačnim želiam in nasprotujoči narodnosti prebivalstva, bi morali tu ravno zahtevo po odpravi »koridorja« odklanjati iz gospodarskih razlogov, celo ako bi bilo njegovo prebivalstvo po večini nemško, nikar pa, ko ie poljsko. Poljska potrebuje dostopa do morja; ako imajo k sreči širok pas zemlje, ki drži do morja in kjer se je ohranilo poljsko prebivalstvo v ogromni večini, potem pač ne more biti človeka, ki mu je za resnico in pravico, da ne bi z vsem poudarkom izrekel sodbe: to je poljska zemlja in naj poljska ostane. Senator Borah in vsi, ki stoje za njim, pa ravno za pomirjenie Evrope opravljajo najslabše delo, ga naravnost onemogočajo s tem, da dajejo nemški propagandi pobudo ter jo s svojimi na ne-informiranosti ali pa na pristranosti slonečimi izjavami vzpodbujajo za nadaljnje delo, a na drugi strani Poljake m njihove prijatelje naravnost silijo na tem krepkejšo obrambo. Pri tem pa Vzhodni Prusiji niti nič hudega ni. Kakor je bila pred vojno, je tudi sedaj obdana od tuje države; prehod v Nemčijo ji je omogočen preko poljskega »koridorja« x> mirovnih določbah, a vrh tega na široko po morju. Samo čisto vojaški momenti morejo biti vzrok, da bi radi za vsako ceno odpravili to stanje. Prav je, da ie Borah v isti zvezi afirmiral tudi madžarske zahteve, ker nam je s tem na nedvoumen način pokazal, da so interesi vseh nas v novih narodnih državah isti, kadar gre za obrambo zoper revanžne poskuse imperialistične reakcije. Zato stoie naše simpatiie trdno na strani ogražanih. pa nai bo to v poljskem koridorju ali na Slovaškem, v Šleziji ali v Banatu. V radovljiškem srezu V radovljiškem srezu je priredil kandidat g. Ažman v tem tednu večje število sihodi hladno — Sitnarila rperajšnjeea dne: Pndro^ie vifaokega t>ri-tiska se ie premaknilo r AM*ntekesa nrera-na in prekrilo inz.ni del Vont;nenta Pnv7-o-filo ie ra7vedrifev poefbno n«? 7ar>adn V'žji r»ritiek na aeveru. rn^tno n?/.i; r>onekr»d v "orniem P-imor}n. dni^od pa v?5ii ra 01 do mm. naiboli v centralnih in vrhodnih kra-iih. Temperatura ie v rapadnib kraiih narasla za 1 do 4 «top?nfe. v iužnem Primoriu, v rentralnfh ln vzhodnih krajih pa }e ostala povečini nesnremeniena. Dnnafeka vremenska napoved xa nedeHo: Pretesno fasno ziutra' =iana. Temperatura se bo polagoma dvignila. Vsi zavedni Slovenci gredo 7(de* \aBi o fieie poceni! Sreskl kandidati v dravski banovini Karel Gajšefc, kandidira ▼ konjiškem »rezu. Doma J« is Konjic in Je sedaj tam notarski pripravnik. Doslej se je kot tih, skromen delavec udejstvoval na gospodarskem in prosvetnem polju, zadnje čase pa se je zlasti posvetil organiziranju agrarnih interesentov. V okraju ga zato poznajo in cenijo vsi prebivalci, ki se zatekajo k njemu v vseh stiskah in težavah. — Njegov namestnik je g. dr. Ervin Mejak, odvetnik ▼ Konjicah. Poleg g. GaJSka kandidira v konjiškem okraju g. Maks Goričar, duhovnik iz Mozirja, ki pa ima v konjiškem okraju med duhovščino in tudi drugimi prebivalci mnogo znancev in prijateljev. Shodi v višnjegorskem okraja V Rtijskem odmosroo višnjegorskem srezu je imel te dni sreski kandidat g, Turk dobro obiskane shode na Krki, v Velikih Lesah in na Vel. Gabru. Povsod so zbo-rovalci odobravali poziv na udeležbo pri volitvah in se vidi, da je imela nasprotna agitacija le majhen in začasen uspeh. Govorila sta kandidat g. Turk in g. Zagorc h Višnje gore in so ljudje zlasti odobravali od njih koristi in le ti niso s sedanjimi žal le tistim, ki so imeli ali pričakovali od njil koristi rn le ti niso s sedanjimi volitvami zadovoljni in agitirajo proti njim. K besedi se je oglasil tudi posestnik Kutnar tz Muljave, ki je navajal glavne težave ki tarejo kmeta in izrekel popolno zaur>anje v državo. Zborovalci so se razšli s trdnim sklepom, da bodo 8. novembra do zadnjega moža izvršili svojo dolžnost Volilni nokret v škofjeloški okolici Po krasno uspelih shodih sreskega kandidata g. žurwrka Rarleta se volilno gibanje v naši okolici vedno bolj živahno razvija. Zlasti škofjeloški župan g. Anton Hafner prireja dan za dnevom večje in manjše sestanke po vsej okolici. Te dni »o se vršili večji sestanki v Žabnici. v Rete-čah, Godešcah in v Bmklju Povsod se je zbralo lepo število domačinov Na vseh shodih je govoril škofjeloški župan g. Hafner. poleg njega pa še g notar šink, sedlar g. Kajzer zdravnik dr Rant in drugi. Ljudje, len »o bili ponrej skoro docela nepoučeni ali pa napsčno informirani o volitvah. z zanimanjem slede pojasnilom govor nikov in povsod ie videti, da spoznavajo nomen novembrskih volitev ter da se jih bodo zaradi tega polnoštevilno udeležili. Ali si ž? z*9** v^nikove družbe? Skedp*04if& fieu&a j f« tako ^amadnol vrednosti volilne Danijel Makar, ki kandidira v srezih Črnomelj In Metlika, je po vsej Dolenjsiki, zlasti pa po Be-lokrajini znan narodni in gospodarski voditelj. Doma je iz znanega Zumberka, vendar pa se Je že mlad naselil v Metliki, kjer si je e svojo skrbnostjo in gospodarsko sposobnostjo zgradil lepo in ponosno domačijo s posestvom in gostilno Udejstvu-Je se v raznih gospodarskih in prosvetnih društvih. 25 let pa je že starosta metliškega Sokola. — Njegov namestnik Je g. Janez Smuk. župan in posestnik v Mlakah, občina Podzemelj. Poleg g. Makarja kandidira v Belokra-J!ni tudi g. Evgen Lovšin, belokrajinski rojak, sedaj pa ravnatelj in posestnik v LJubljani. Ivan Ažman kandidira v radovljiškem srezu; Je župan občine Lesce, ki so si kot »vrata na Bled« pridobile velik sloves zaradi vzornega napredka. V tej občini vladata že od nekdaj sloga in vzajemnost občanov, zato pa so tudi uspehi delovanja župana Ažmana vidni in znani po vsej Sloveniji. Ravno pred tednom so na Lescah blagoslovili novo moderno osnovno šolo, ki je v ponos temu lepo se razvijajočemu kraju in vsej Gorenjski. župan Ažman je tudi sicer znan kot boritelj za pravice in napredek kmečkega stanu. — Njegov namestnik je g. Franc Kralj, tovarniški delavec v Koroški Beli. Poleg g. Ažmana kandidira v radovljiškem okraju znani in priznani gospodarski strokovnjak g Ivan Mohorič, generalni tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, z namestnikom g. Josipom Ambrožičem, obrtnikom in posestnikom z Ljubnega. V ptujskem srezu Ptuj, 30. oktobra. »Jutro« je že poročalo o živahnem volilnem gibanju v našem okraju, ki spada med največje v vsej državi Srez šteje nad 18.000 volilcev v 112 občenah. Kandidate ima tri. ki so vsi neprestano med volilci. Zlasti številne in lepe shode in sestanke sta že prired la sreski ksndidat Lovro Pe-tovar, posestnik v Ivanjkovcih, in n;egov namestnik Franc Šolar, posestnik v Z'ato-ličju. Povsod se kaže. kako željni so ljudje pojasnil o položaju v državi in o pomenu volitev. Kaže pa se tudi. da voltilci uvide-vaio, da je proti volilna a>g:tacija, ki je zlasti v našem okraju zelo huda, ne le politično škodljiva, temveč v gospodarskem pogledu naravnost pogubonosna. Prihodnje dmi se bo vršilo še več shodov in sestankov. V ponedeljek ob 7 zvečer bo shod pri 5v. Mftltvžu pri Ormožu, ob 5. popoldne pa na Ptufski gori. V torek ob 5 bo sli od v Domovi v sredo ob 5. v Ivanjkovcih in v četrtek ob 6. v Ormožu Povsod bosta poročala sresk'' kandidat Petovar in njegov namestnik §o'aT Ker zaradi razsežnosti okraja ni mogoče, da bi bili shodi povsod, vabimo vse volil-ce, da se v ka.r največjem številu udeleže teh najavljenih shodov. Volilni sestanek obrtnikov v Zagorju Pretekli ponedeljek se je vršil ob veliki udeležbi zlasti iz obrtniških krogov volilni sestanek v gostilni g Koprivca v Zagorju. Na sestanku je govoril sreski kandidat g. MTOvlje. ki se je v svojem govoru bavil zlasti z gospodarskimi vprašanji in nalogami bodoče Narodne skupščine. Poudarjal je da je mogoče rešiti gospodarska vprašanja le v soglasjiu z vsemi stanovi. Kmet in delavec danes prav tako trpita, kakor obrtnik. Na sestanku se poudarjala potreba revizije davčnega sistema, da se odpravi nezdravo razmerie. ki je ponekod dovedlo do absurda Navzoči obrtniki so zlasti poudarjali potrebo čim večje zaščite domače obrti. G. Mrovlje je y svojem zaključnem govoru naglasil. da •more le složno delo dovesti do usnehov in da je bas zaradi te*a pogrebno da gredo •vsi volit Čiim več glasov bo oddan;h. tem več bodo veljal? naši poslanci v bodoči ■skupščini Udeleženci sestanka so t odobravanjem snrejeli na znanje njegovo iz-iavo. da se bo nred vsem boril za izbolj-•šanje gospodarskega nolo^ia ter so zagotovili da bodo vsi do zadnjega moža šli na volišča. Henko. obče priznano sredstvo t» namakanje perila varuje vaše perilo in olajšuje vsako pranje Raztopite I zavitek „Henko" • 50 — 60 litrov vode in » tej ra> topini namočite perilo Tako odpade vsako težavno pred« pranje Sami se morate prepričati o najboljšem uspehu Naši javnosti ni ostalo prikrito, da se za predstoječe volitve neka skupina na vso moč trudi, kako bi čim več volilcev pridobila za volilno abstinenco. Letaki in lepaki, šušljanje in namiga-vanje od osebe do osebe, zakrinkani in razločni pozivi proti volitvam so sredstva te skupine, ki noče narodne sloge, ako bi morala za njo žrtvovati le količkaj svoje strankarske moči in veljave. V času, ko listi svetovnega ugleda poudarjajo, da so se angleški yolilei odločili za državo proti strankam in da je bil pri tem aktu vsak volilec tudi dale-koviden državnik, proglaša glasilo omenjenih krogov manifestacijo angleških narodnih mas za reakcionaren korak, hoteč tako zmanjšati pomen in vpliv angleškega vzgleda" na naše ljudstvo. Naš narod naj bi se ne učil na dogodkih, ki so se pravkar odisrrali v deželi visoke parlamentarne tradicije in državljanske zavesti, marveč bi moral slepo slediti kapricioznim skokom strankarske taktike bivših mogočniakov. Ista skupina, ki danes propagira volilno abstinenco, v polpreteklem času ni bila ravno navdušena za tako politično pasivnost ljudstva. Znano je, da je SLS ▼ predvojnem kranjskem deželnem zbora uzakonila volilni red, ki je ljudstvu naravnost nalagal obveznost volitev ob sankciji občutne denarne kazni za vsakogar, ki' ni mogel dovoljno opravičiti svojega izostanka. Bivših kranjskih oblastnikov pri tem gotovo ni vodilo načelo, da je treba zatreti politično indi-ferentnost, marveč iih je bilo le strah, da bi nasprotniki iz pasivnosti širših slojev ne izvlekli koristi ter dosegli saj upoštevanja vredno opozicijsko zastopstvo. Slovenskemu ljudstvu so z vso zgovornostjo dopovedovali, da mora na volitve, da je to dolžno domovini, skupnemu gospodarstvu, svoji politični zrelosti in svojemu slovesu zavednega, omikanega nareda. Danes gre ta skupina preko vse lepe nekdanje argumentacije in dokazuje ravno nasprotno. Po omejenem mnenju teh ljudi bi smelo slovensko ljudstvo živeti le tako politično življenje, ki mu ga določajo ma-ksime bivše SLS, zgrešena taktika bivših voditeljev in njihovi ozki osebni interesi. Zato in samo zato bi moral slovenski človek tudi v današnjem položaju, ko gre za najvišii državni interes, tavati po stezah politične nezrelosti in se obremeniti z neprijetnim očitkom slabega domoljubja, prevzemajoč na svoje rame vse neugodne posledice volilne abstinence, ki se jim bodo propagatorji abstinence za sebe tx> svoii znani spretnosti nedvomno znali ogniti. Osmega novembra bo šlo za najvišje dobrine naroda, zato je prav in pravično, da se ljudstvo svobodno in javno odloči. Svobodno in javno, kajti oni, ki grade temel je države, morajo vedeti, moč svojim prevratnim namenom. Opre-delu lahko zanesejo In na kosra lahko računajo. Po taki ugotovitvi bodo tudi lahko uravnali svoje ukrepe za bližnjo bodočnost. Zato velia za vse dobre domoljube volilna dolžnost kot potrditev državljanske zavesti in interesa na državni skupnosti. Ako gledamo početje nasprotnikov volitev, se ne moremo ubraniti nekega neprijetnega dojma. Vidimo, da so pro-povedniki volilne abstinence zašli pri svojem podtalnem delu popolnoma v nravee, ki si ga želi nam sovražna tujina. Opreznemu človeku bi moralo dati dovolj povoda za pomisleke že dejstvo, da sovražniki Jnsroslavije smatrajo ro-varstvo nroti volitvam naravnost ža pomoč svojim prevratni mnamenom. Oprezen človek bi si moral pri tem zgovornem spoznanju reči: Stoj. nekaj ne bo prav v tem postopku, ako e:a hvalijo zunanji nasprotniki države in si od njega obetajo koristi' Nekaj ne bo prav v koneentu volilne abstinence, ?ko zanj agitirajo med našimi dvolastniki z ono strani južnozapadne državne T^eie. ako se pa vesele zavrženi subi^kti. ki vtiho-tanl?ajo bombe v naše vlake in okrutno nb?;aio nedolžne liiidi. ako so z niim solidarni pona^eievalfi n?»«pga denarja, ako se tra radujejo Paveliči, Perčeci in dmgf izda talci. To naj ima pred očmi slovensko lind-ptvo, ki se bo 8. novembra imelo odločiti, ali naj krene za svojim kraljem na pot složnesra dela, ali pa naj veruje p+ranVariem in iim sledi v smer, ki jo dovoli obedujejo tuji plačanci in izdajalci. Kolikor poznamo naše ljudstvo, mu ta izbija ne bo težka, ka^ti pošteni človek v taVem nnložaiu ne koleba in re olrieva. Naši volilci na i se zaveda ie. da abstinenca ni samo nolitična nezrelost, marveč naravno«* odobravanje protfdr-"ovnega dela naših zunanjih sovražnikov. Franjo Rupnik, ki kandidira v slovenjgra&kem okraja, spada med voditelje in organizatorje narodnega delavskega pokreta v Sloveniji. Po poklicu je bil strojevodja, sedaj pa je uradnik Pokojninskega zavoda v Ljubljani, a še vedno med prvimi boritelji za interese našega delavstva in kmeta, živahno se udejstvuje tudi kot zadružni delavec. — Njegov namestnik je g. Ignac Volk, krojač in hišni posestnik v Šoštanju, vodja obrtnikov v slovenjgraškem okraju. Poleg g. Rupnika kandidirata v slovenj-graškem srezu še gg. dr. Bogumil V o š-n j a k, naš bivši praški poslanik, in Ivan Mermolja, posestnik v št. Ilju v Slov. goricah Naši Nemci in volitve Organ nemške narodne manjšine v dravski banovini »Deutsche Zeitung«, ki izhaja v Celju, objavlja v zadnji številki na uvodnem mestu članek pod naslovom: »Mi volimo državno listo!« V članku pravi med drugim: »Vlaganje areskih kandidatur Je končano. Zato je čas, da se tudi nemški državljani odločimo, kako stališče bomo zaivzeli pri volitvah v Narodno skupščino dne 8. novembra. Že nedavno smo poročali, da so naši zaupniki obvestili g. bana o tem, da no Nemci pripravljeni pri bodočih volitvah podpirati vlado. Ta sklep je popolnoma logičen. Mri Nemci smo element reda in miru in zato najbolj zainteresirani na tem, da se red in mir v državi učvrsti ter da se s složnimi močmi borimo proti vsem nevarnostim, ki nam groze zaradi splošne gospodarske krize. Te volitve pa so neke vrste ljudsko glasovanje o tem ali naj se sedanji kurz reda in državne avtoritete nadalhij« in učvrsti. Pri takem glasovanju tudi Nemci ne smemo in ne moremo stati ob strani. Vsi kot en mož bomo zato glasovali za državno listo ministrskega predsednika Petra Zivkovida, ker smo preoričani. da v sedanji dobi ni časa za strankarske prepire, marveč da more samo složen, delavoljen režim z uspehom premostiti vse težkoče.« Tudi kočevski Nemci se bodo udeležili volitev polnoštevilno. Sestavili so poseben volilni odbor, v katerem sta med drugimi gg. kanonik Erker in župnik Eppich Odbor je izdal na nemške volilce prog'as. ki poziva k DoVnoštevilni volilni udeležbi tn pravi med drugim: »Zakaj bomo šli volit? Ker smo s iti večnega strankarskega prep;ra v parlamentu in je vsak vesel, da je Nj. Vel kralj naredil konec pogubnemu počeni^nju strank Od takrat je v državi mir I>a so dana §nji 5*si zelo resni ve in čuti pač vsak sam. Toda ako gledamo druge države, vi dimo. da te v Jut>o*favi ii še naihoife in da se da nri na* lažie živeti kakor v sosednih drža\>fth Pri nas ni notranjih nemi rov. naf denar ie dober in frden Ako de n<»rne razmere še niso na višini, kakor s' jih želita trgovina in vse gospodarstvo, so tega v veliki meri krivi oni elementi, ki skrival rufefo prerti državi Mi imamo •vojo državo, kjer se čutimo doma in kjer Samo še danes poje I naš ljubljenec 1 WILLY FORST 1 najnovejše popevke in šlagerje Kg Roberta Stolza M lz najnovejšega filma Bp Rop Q Monc I Lise I Krasna muzika, melodije ln Sla- Kj gerji, kateri bodo čez noč osvo- BH jili srca vse Ljubljane! Najnovejši Foxov tednik H Predstave danes v nedeljo ob H S, 5., 7. in 9. zvečer pil isMEMId hočemo tudi v bodoče mirno živeti. Kljub temu prihajajo iz nekaterih sosednih okrajev glasovi proti sedanjemu redu v državi. Seveda brez uspeha niti nemško, niti ogromna večina jugoslovenskega prebival- stva jim ne nasedata. Prebivalstvo vidi uspešno obrambo naše valute in vidi urejene gospodarske razmere. V zadnjem ča- su so zato tudi najhujši nasprotniki dana- šnjega režima spoznali da ie rešitev samo v tem, ako sledimo angleškemu vzoru in da bomo dobili vzorno gospodarstvo le takrat, ako bomo vsi kakor en mož podpirali vlado.* Profesor Evgen Jarc, Iti kandidira v volilnem okraju Ljubljana-<[>koiica, je spadal, dokler smo imeli še iitranke, med najvplivnejše voditelje takratne Slovenske ljudske stranke. Kot njen somišljenik je zastopal Belokrajino :6e v dunajskem državnem zboru. Bil je tudi poslanec kranjskega deželnega zbora, po vojni pa se je nekaj časa umaknil iz aktivnega političnega življenja. Vrnil se je vanj zopet, ko so bile poklicane v življenje oblastne samouprave Zopet kot član SiLS je bil izvoljen za oblastnega poslanca in nato še za člana oblastnega odbora, v katerem je igral vodilno vlogo. Ko pa je *«edaj napočii veliki čas, da je treba združiti vse sile in sposobnosti za okrepitev države in rešitev iz gospodarske krize, se je tudi on z mnogimi drugimi odličnimi in vplivnimi somišljeniki postavil v službo naroda in države in se dvignil nad ozko-srčno strankarstvo. Sprejel je kandidaturo t ljubljanski okolici, kjer je njegov namestnik g. Jurij Petrovčič, župan na Viču pri Ljubljani, za časa političnih strank pristaš socialne demokracije. V okraju Ljubljana-okolica je pet sre-«!kih kandidatov. Razen g. prof. Jarca kandidirajo še gg. Albin K o m a n, posestnik v Vižmarjih, Pavel P a v č i č, tesarski mojster v Mostah, Franjo Z e b a 1, trgovec na Rudniku, in Rudolf Šinkovec, ravnatelj v Ljubljani. Lovro Peiovar, posestnik iz Ivanjkovcev pri Ormožu, kandidira v ptujskem okraju, ki spada med največje ne le v naši banovini, temveč v vsej državi. Gosp. Petovar je po vsej Sloveniji in daleč izven nje znan in cenjen kot odličen kmeajski in sploh gospodarski strokovnjak. Posestvo, ki ga je pred 25 leti prevzel od svojih staršev, je preuredil v vzorno k-netijo. V svojem okolišu je ustanovil več koristnih gospodarskih in prosvetnih organizacij, od katerih mnogim še danes načeluje. Pred vojno je bil tudi odbornik štajersl'e kmetijske družbe, po prevratu pa skoro neprestano odbornik slovenske Kmetijske družbe v Ljubljani. Predsednik je Vinarskega in tudi Konjerejskega društva za našo banovino, podpredsednik Zveze vinogradnikov v Jugoslaviji, predsednik in agilen odbornik v mnogih drugih gospodarskih organizacijah. Odlično in uspešno se je udejstvoval tudi kot poslanec v mariborski oblastni skupščini. — Njegov namestnik v kandidaturi je g. Franc šolar, posestnik v Zlato-ličju. Poleg g. Petovarja kandidirata v ptujskem okraju še gg. Štefan Vuk, posestnik v Cirkovcih, in Fran Petek, posestnik v Cvetkovcih. Volitve so dolžnost! Iz predavanja bivšega poslanika in pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja v ljubljanskem radiju Sooči je predaval g. minister Hribar v ljubljanskem radiju o zgodovinskem pomenu sedanjih volitev. Iz predavanja posnemamo: Pridobitni stanovi tvorijo v naši državi večino prebivalstva. Oni so kraljev manifest z dne 6. januarja 1929. leta radostno pozdravili. Le predobro so videli in vedeli, kako Je pod neblaglm vplivom napačno pojmovanega demokratizma in ▼ pravo narodno sramoto izrodivšega se parlamentarizma propadal naš ugled v tujini in je ginila pravna sigurnost doma. Zato je tem stanovom Šesto januarski ma-m.fe&t prišel kakor odrešenje. Oddahnili so Ee. In ko bi jih bil kdo vprašal, če si žele £3pet prejšnje stanje, bila bi se ogromna večina izjavila proti temu. Saj so se po 6. lanuarju v miru in nemoteno po stranka*--lakih agitacijah mogli posvečati svojim poklicnim opravilom Poleg tega »o vedeli, da vlada po poti, Iti jo ji je jasno začrtal naš narodni kralj, rtrumno in vztrajno koraka k izboljšanju ssakonodaje In uprave in s tem k notranji konsolidaciji države. Tudi se je v svetu dvignil zopet ugled naše države, ki nam j?a Je bil 3 tako grešno lahkomiselnostjo napravil parlament. Venaar je bMo vsemu sveta In predvsem ram Jugoslovenm jasno, da je to izjemno stanje, k) je nastalo iz državne nujnosti, le prehodno Kralj sam je v svojem manifestu svečano izjavil, da se povrne k demokratični vladavini, čim prestanejo razlogi, ki so do vedli do ukinitve ustave. Ves narod Je trdno zaupal tej besedi. In res: 3. septembra t L Je bilo zopet uvedeno ustavno stanje. Posledica tega pa so vo-Sitve poslancev za narodno skupščino. Poklicani smo k nJim dne 8. novembra t L Predavatelj Je nato omenjal nekatere najvažnejše določbe nove ustave. Poudarjal Je zlasti veMk pomen senata hi orisal škodo, ki sipo jo imeli v prvih desetih letih ravno zato. ker nI bilo senata, ki bi lahko blagodejno vplival na delo poslanske skupščine Da vidovdanska ustava ni poznala senata, Je tem bolj obžalovati, ker je to Izvirna slovanska ustanova, saj so pri Slovanih starešine vedno imeli uvaže-vano besedo v stvareh občega blagra. Zakaj se ne more vrniti staro stanje Predavatelj je nato nadaljeval: Utegnilo bi se komu čudno zdeti, da se »stavno stanje ni kar enostavno vzpostavilo z uveljavijeniem vseh ustavnih določb izpred 6. januarja 1929. leta. Mnogi pravijo, da bi bilo to politično logično. Vendar pa ni tako! Logika je tukaj v tem, kaj se je z začasno ukinitvijo ustavnega stanja hotelo doseči In kaj se je doseglo. Vsi vemo, kakšne nepopisno žalostne pri-fk« so vladale v naši Narodni skupščini. Hiesto blagra države in naroda, ki naj bi bil vsem narodnim poslancem edini smoter in zvezdH vodnica, viadala je v njej le strankarska strast. Volilci se niso odga-jall v narodnem in splošno državnem smislu, temveč le po strankarskih vidikih. Oni niso pričakovali izboljšanja svojih življenjskih pogojev od države, temveč le od strank. Zato n1 Narodna skupščina bila že pkoro nič drugega kakor sejmišče za raz-re tako imenovane politične kravje kupčije. Na narod In državo se Je spomnila Narodna skupščina sem ter tja, le tako mimogrede. Z»to nI čudo, d« se Izenačenja zakonov celih deset let skoro ni lotila, dasi bi bila to takoj po uedinjenju morala biti njena glavna naloga. Zakonodajno delo je sploh počivalo. Mesto tega pa je divjal v njej »trankarski in plemenski boj, ki je naposled pripeljal do ubijanja na tleh, ki bi morala biti sveta. Zgodovina nam je namenila važno nalogo. Na Balkanu imamo v mogočni, vsega zemeljskega blaga obilujoči državi tvoriti moč, ki naj jamči za mir in ga skrbno strani. A kako smo se te zgodovinske naloge zavedali? Ves svet je nago državo, kakor da je to samo po sebi umljlvo, takoj po svetovni vojni krstil za Jugoslavijo. Naša ustavodajna skupščina pa je hotela dokazati, da je ves svet v usodni zmoti: predstavila na3 mu je za »Srbohrvafcsko-frtovenijo«! In vendar bi morala biti vsakemu Jngoslovenu Jugoslavija ne samo ime, temveč tudi program! Naš narodni kralj nam Je sedaj dal novo državo. Staro po mejah, novo po imenu. Ali nI naravno, da želi novo tudi po duhu? Takšno, da bo odgovarjala zgodovinsko jI namenjeni nalogi in dala svetu dokaz, da Je za njo tudi usposobljena? Iz vseh teh ugotovitev Je jasno, da Je obnova stanja pred 6. Januarjem nemogoča In da ne bi bila logična. A ko bi se to zgodilo, bi bilo iluzorno nad triletno delo sa novo državno usmerjenje. In to mora biti jusrosloversko. le fngoslovensko, nič ko Jngoslovensko! Ta cilj nam mora vedno ln povsod biti pred očmi. Javno glasovanje Predavatelj j« nato orisal volilne rede in način volitev v prejšnjo Narodno skupščino. Pokazal je, da je bil volilni red prikrojen imiteresom strank, in opozoril kako so kandidate postavliali le strankarski poglavarji in so Hud-je morali voliti mnogokrat osebe, ki tih nmoffokrat Se no imenu niso poznali. Omenil je tudi slabe strani ffTasov.anja s kroglicami. Kroglice so M dale pretipali! Ako bi volili tiidi danes na stari način, bf dobi"*nie. Ne vem. kaj je bito povod za to. Mislim si pa, da ta odločba od«o»v»Ha srfvkn mHefoostf. da oni vsakdo jrmaSko in brez pridržka odgovarja za vsako »vole delo m tudi za svofe politfčno prepričam ie. Le narod takih posameznikov more vzhnfati spoštovan t* in Mi nevzdržno od zmage do zmatfe. Srtiskl narod Je to dokazal na krvavih bofaii.1i pemo vabilu teh mož in stopimo dne S. novembra na votišče in s tem pripomoremo k na dalfnfi Izgraditvi države• za velike naloge celokupnega Jugoslovenstva. Letaki s ®o«?«Sso»ii g. dr. Antona Korošca Glede na to me je silno tenenadtlo, ko mi je te dmi prijateljska roka prinesla pokazat letak, s katerim se volileem priporoča, naj se volitev ne udeleže. Se bolj me je osojnnvlo, ko sem pod besedilom tega letaka čital ime dr. Antona Korošca. A lo za trenotek. Potem sem spoznal, da mora to biti potvora in da se imena tega spoštovanega političnega voditelja hrez njegove vednosti posfaržujejo ljudje, lci so 1. 1914. besneli proti Srbijn in se zato še vse do danes ne morejo prav ogreti za Jugoslavijo. Dr. Anton Korošec se j« leta 1918., povabljen k cesarju Karlu v Baden in na-prošen, da se v imenu Jugoslovenskega dr-žavnozborskega kluba izjavi, da Slovenci žele ostati v Avstriji, tej msinuaoiji mo žato uprL S tem Je rešil Slovenijo Jugoslaviji. Dr. Anton Korošec je po 6. januarju 1929. leta pomagal kot aktivni minister našemu kralju, da po novo vpelianem kur zu iapremeni državo zares v Jugoslavijo. On naj bi torej sedaj, ko se na tej poti v ta veliki namen delajo zadnji nanori. odsvetoval državljanom udeležbo pri teh naporih? — Jaz tega nikakor verjeti ne mo rem. To pa tem manje, ker mi je omenjani prijatelj pokazal še drug volilni letaik brez dr. Koroščevega podmisa. lci pripoveduje, da je »vlada z volilnim zakonom na menoma preprečila, da bivša SLS pri sedanjih volitvah ne more postaviti svojih kandidatov« m ki končuje s stavikom: »Kdor se volitev udeleži, ta postane izdajalec naše slovenske stvari.« Ta drugi letak me je šele prav trdno potrdil v veri. da pri tej stvari dr. Korošec ni mogež icne H svojih rok. VoliHni zakon namreč resnično onemogoča »divjakom« in nezmatmim stranicam, ki nimajo v narocliu zaslombe. da bi postavljali kandidaite: neresnično pa je, da bi jih onemogočal tako spretno zasnovanim strank /trškim organizmom, kffkršnedr fe imela Slovenska Ifudska stranka. Nala ga jim le več takega dela, ki ima že naprej pokazati, da ima kandidatna lista, ld se iz tega dela porodi ,res izdatno zaslom-bo v narodu. Slovenci in volitve Ravno mi Slovenci smo poklicani, da se živahno udeležujemo vsega državnega življenja. Prava sreča je, da se to čedalje bolj in bolj godi. Omenjam na primer, da gre našim članom Vrhovnega zakonodajnega sveta izredno velika zaslugu za hitro in zakonodajno tehnično dovršeno redakcijo zakonov zadnjih dveh let. Na enak način bi morali Slovenci sodelovati v vseh panogah državne uprave. Zgodilo se bo to pa le tedaj, če se ljudstvo oorime miselnosti, ki vlada pri zrelih narodih, kakor so Angleži, Francozi, Čehi. pri katerih je samo po sebi umevno, da ne vrše do države le dolžnosti, temveč se poslužuleio tudi vseh državi tonskih pravic. In med temi je vendar najpoglavitneiša volilna pravica! Kdor se je ne poslužuje, ta s tem molče naznanja, da nima nobenega zanimania za državo in zgodi se orav lahiko. da se tudi država neha zanimati zanj. Kaj b; bilo z nami Slovenci, ako bi po naši krivdi prišlo tako daleč! VoMtve 8. novembra naj pokažejo, da v politični zrelosti nanTeditjemo tudi mi! Čeprav volilne dolžnosti nimamo, zavedajmo se je sami in stopimo v strnienih vrstah na volišče, da tam oddamo svoje glasove kandidatom, o katerih imamo prepričan ie, da sveto prisegajo na sveto našo fu-goslovensko zastavo, pod katero edino moremo biti Slovenci samosvoji, svobodni ln srečni. Zed;xi ierta Slovenlfa je bila nekdaf naš Ideal. Našii najboljši možje so se ogrevnii za njo in zahtevali smo jo od leta 1848 dalje neprestano. Vsi napori, da se dokop ljemo do izpolnitve te naše na j gorečne jše srčne želje, pa so bili zastonj. Avstrifa ni imela srca za nas. 5ele t»o hrabrosti naših srbskih bratov in po odločujoči volji zrna gonosnih njenih zaveznikov smo dosegli svoj ide-*!. čeprav ne v celoti, ker so dragoceni deli našega teles« ostali Se zunal Naše s trum ene strankarske strast? pa b' nam bile komaj doseženi ideal skoro zonet uničile. Rešil mam ga ie naš krali « tem. da je rešil Jugoslavijo. In danes smo lahko zadovolhp. Vsa uprava v S?<*venlfi fe v naših rokah Va vseh uradniških mestih — in to tudi na nafvtšiih — so sinovi našega naroda. Slovenci smo tudi v državonravnem smislu suveren narod in naš feztk fe državni le zlk Vsaka občina Ima svoiO Jolo, v kateri fe pouk za vso deco bremlačen ln obvezen. Poteg tega Imamo obiliro meščanskih, strokovnih In gred njih M. Kar f* največ Sofopafta Gtrimu (ioJojuJ^M slovite ameriške čudotvomice ga nego štirih desetletij ženske lepote, bo v tvrho individualnih posvetovanj sprejemala velecenjene dame dne 5. novembra 1931 od 10. do 13. ure, dne 6. in 7. novembra t. /. pa od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. Dne 5. novembra ob pol 17. uri se vrši v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti predavanje o najnovejšem sodobnem negovanju lepote. Direktrisa Barbare Gould si šteje v posebno čast, da sme pri te) nriliki ponuditi ljubljanskim damam čas o čaja ob spremljanju godbe. Pri predavanju bodo velecen lenim damam brezplačno na razpolago vzorčne zaobšle. •ta govorOa •roskl kandidat g. dr. Potokn in dr. Karba. Po govorih se je razvila zanimiva debata, ki se je zavlekla pozno v noč. Zbvrovaici so sprejeli svojega kandidata iskreno in z veseljem, ker ga po- i|o b od prej kot velikega pr»)*dja kmečkega prebivalstva m izvrstnega proda-vatelja o kmečkih vprašanjih, pa Čudi kot domačina iz sosednih Kadomeij. Vsem državnim nslužbm cem in upokojencem Brezplačne vstopnice se dobe pri Barbara Gould depdt: 1300 £s}§shlfana ^eiepfiooa ca/. S (V dvorani Delavske zbornice M ne bo prodajalo nikako blago) vredno in t čimer še le postajamo potrto-veljavni v družbi kulturnih narodov, pa Je da imamo v Ljubljani vseučilišče s petimi fakultetami, ki nosi ponosno ime našega velikega kralja. Vse je torej urejeno tako, da morajo, 6e pokažemo zrelost za to. poleg duševnih tudi vse materijalne dobrine, ki so jdi » Sloveniji imeli doslej v posesti samo tujerodni ljudje, v času. ki ni vež daleč, preiti v naše roke. Ob vso milost Božjo moral bi biti Slovenec, ki bi ne mogel ali celo ne hotel spoznati, kai srno v okvir ju velike Jugoslavije dobili. Zlasti ie, ako obrne oči okoli tebe in vidi kako se godi našim bratom preko mej. Spoštovani poslušalci! Poklicani smo, da pokažemo In dokažemo svojo zrelost. Dni« 8. novembra imamo za to priliko. Ta dun bo glasovanje za Jugoslavijo In glasovanj* tudi za našo slovensko stvar. Nad njo, nad nleno srečo se pregieši. kdor ne bi pri votitvah pogumno stopil na plani Ves svet stoji te dni pod moigočnim vtisom občudovanja vredne poMtične zrelost' velikega angleškega naroda. Kako je do t» politične zrelosti prišlo, pa nam dajo naj značajinHše poučilo izjave njegovih vodi teljev. Tako je voditelj konservativcev, ki so od 612 mandatom dobili 472 mandatov, v »voji zahvalni izjavi do vo1i'cev, ne da bi se morebiti prevzel, kakor b? se v po dobnem primeru prav rado nrigodilo kje drugje, poln državniške modrosti izjavil. da ne gre za zmago konservativne stranke, temveč za zmago angteške&a naroda, kt fe zopet pokazal, da je politično zrel In da zna dobro ločiti strankarske Interese oJ ris jih Interesov drža\>e in naroda Zaklndmii minister Snowden pa je «?<»-tovil, da so milijoni mož in žena glasovali za kandidate, s katerimi ne dele po 1'tionih nazirami, zato da pokažejo svetu, da je Velika Britanija pripravljena pretm* stiti vse težave. Narod, ki ima take voditelje, mora doseči ooVtiono zrelost. Naf hi se v nffft ogledal! in nal bi lih posnemali naši politični \'oditelfi! Ako to store, bodo z ogorčenjem zavrnili one brezvestneže, kt r>ri nas z izmišljotinami in natolcevanjem poizkušajo odvrniti volilne od pl-ttovrtn ln. Sicer pa. tovariši voMci. pokažimo rti* »mo sno^mali. kako izredno te*ke prilike, v kamere je našo državo orirveMal pol!t?čn' fanarizem neVdinMh «trank. zahtevajo od nas izrednih o*t1'včb In te naf prineso no polno zmago državne misli ln s trm srfoj no delo ra kulturno m materilalno po-vzdiigo države. Zato dne 8. novembra vsi na voMčet Živahni volilni n^kret v kamniškem okra in Kamnik, 30. oktobra. %'olilna agitacija, ki jo vodijo v našem okraju vsi trije sreski kandidati, postaja vsak dan bolj živahna. »Jutro« je že poro č-vlo o nekaterih shodih, zlasti o obeh lepih shodih g. ministra Puclja v Kamniku in D->mžalah. Celo vrsto leoo obiskanih shodov in sestankov re prrred'1 tudi sreski kandidat dr. Ivo Potokar; najvažnejši sta b'li v četrtek zborovanji v Krtini in v Do-bu. V Krtini se je vršilo zborovanje v gostilni Narad. G. kandidat, ki je v kraju Tmm že od svojih rnrejšnj!h predavanj, je •bil živahno pozdravi ien. Shod je otv-oril g. učitelj Hvatal. nakar ie g. dr. Potokar v priprostih besedah orisal tjanašnie stanje v državi in dolžnosti vseh zavednih državljanov. Ko je naslikal, kako je prišlo do 6. janoaria m kako se je država po tem ener«;čnem čmrn našega vladarja zopet okrepila in uredila, tako da se sedaj zopet lahfko vr»čamo v oarlimentirno življenje, je nadalieval: »Sedal smo vsi poklicani. da sor^ločuiemo pri vodstvu državnih poslov Poeresnn in škndliiva ieagi-taclir nekaterih nezadovoHm>žev proti volitvam. Nasprotno ie potr-hno, da eremo vsi prav vsi na volišče.« S svoiimi jasnimi argnmenti je govornik prepričal vse navzoče kmečke fante m mofe. da je popolna udeležba pri volitvah nafboliša pot aa izhod fe »edsnifh težav. Za niim je »ovo-riil še g. dr. Karba iz Kammfka, nak->r je ■predsednik zaključil zborovanje z zahvalo govornikoma in vsem zborovalcem za tako !erw> udeležbo. Tudi »hod v Dohn fe bi! lepo obiskan. Otvoril ga je učitell g. Urbančič • krasnim, t are« segajočlm nagovorom, nakar Svetovna vojna z vsemi svojimi grozotami in strahotami je prinesla našemu jugosiovenskernu narodu ujedinje-nje v skupno državo, svobodo in osamosvojitev. Vendar nam prva lita skupnega življenja niso prinesla onega, kar smo lahko z vso pravico pričakovali v svoii svobodni domovini Razne politične stranke so v medsebojnih borbah prezrle skupne državne interese in z zaslepljeno strankarsko zagrizenostjo priklicali nevarnost, da .iugoslovenski narod v sponah teh strank in medsebojni borbi zaigra vso - državo, svobodo in samostojnost. V najtežjem pofitičnem momentu je Nj. Vel. kralj Aleksander 1 i energičnim ukrepom napravil konec brezplodnim strankarskim borbam in je / manifestom 7 dne 6. januarja 1929 začrtal enotne tsmeline smernice državne skupnosti na osnovi nekompromisnega jugoslovenskega naroda. Temu najvišjemu postulatu se ima podrediti vse. to mora biti in ostati za vse čase najsvetejše načelo vse naše državne politike Nikdar vač ne smejo strankarski interesi biti nadreieni državnrim' Obstoj, razvoj in napredek Jugoslavije tn ji-«o-slovenskega naroda ne smejo nikdar več biti igrača v rokah strankarske oligarhije in zagrizenosti, ki jo je ob vsaki izpremembi izrned vseh stanov najtežja občutilo državno uslužbenstvo tn ki je pretila ugonobiti vsako stvarno in objektivno državno upravo. Napori našega prevzvišenega kralja so že rodili uspehe. Nastopilo je obče pomirjenje, država je dosegla prepo-trebno spoštovanje, pravica je po zakonih enaka za vse in vsakogar. S proglasitvijo ustave, zakona o volitvah v narodno skupščino in z razpisom istih se kliče narod na odločitev — ali je za tako enotno jugoslovensko državo, za narodno edinstvo. slogo in enakopravnost! Zato ne smemo volitev 8. novembra 1931 smatrati po raznih strankarskih geslih aH delitvi naroda po verskem in svetovnem naziranju. nego morajo te volitve biti obča manifestacija vsega jugoslovenskega naroda za svojo državo in svojega narodnega kralja. Morajo biti najsvečanejša prisega nas vseh, da stojimo enodušno za svojim kraljem in da hočemo po svojih najboljših, po izvoljenih poslancih, z vsemi svojimi močmi sodelovati pri velikem delu popolne duhovne obnove samega s;be! Volitve pa morajo biti tudi mogočna manifestacija pred vsem svetom, da hočemo Jugoslavijo, enotno na znotraj m zunaj ter gospodarsko, kulturno, prosvetno in socialno tako urejeno, da ostane za vse večne čase spoštovan, neodvisen in ponosen predstavitelj svobodnega in enotnega jugoslovenskega naroda. Država nad vse! Brez lastne, samostojne Jugoslavije ni bodočnosti našemu narodu! Z neštetimi žrtvami pridobljeno samostojnost in svobodo moramo čuvati vsi brez izjeme! Slovenski državni uslužbenci vseh panog in kategorij aktivni in upokojeni, smo z vsem svojim življenjem in delom vedno m povsod bili ni ostali zvesti sinovi svojega naroda. S samozatajeva-njem in žrtvami smo dajali in dajemo svojemu narodu m državi vse svoje najboljše duševne in telesne sile! Nikdar se tej svoj5 najvišji dolžnosti nismo izneverili. Nikdar se ji izneveriti ne moremo in nočemo, ker smo in ostanemo sestavni del svojega naroda, močan stan v močnem narodu! Nova narodna skupščina ima nadaljevati in dokončati od Nj. Vel. kralja določeno in započeto delo duhovnega preporoda našega naroda, z zakoni utrditi pojjolno enaKopravnost ter zaga-rantirati mirnn in složno življenje vseh stanov na podlagi socialne pravičnosti, pravilnega spoštovanja in priznanja dejanskih potreb posameznika in celote. Ce torej hočemo, da se vsa pereča vprašania nas. državnih uslužbencev in upokojencev, rešijo tako. kot to zahtevajo državni inietesi in obstoj, razvoj ter napredek našega stanu, potem moramo vsi brez izjeme storiti svojo dolžnost ter s skupnim in enotnim nastopom manifestirati za enotno, neraz-družno močno in pravično Jugoslavijo. Še več — dolžnost nas državnih uslužbencev in upokojencev je. da povsod odločno zastopamo smernice kraljevega manifesta ter da s svojim delom pri-Domoremo k dokončni zmagi iugoslo-venske miselnosti med vsemi sloji našega naroda. Državni uslužbenci, aktivni ki upokojeni! Podpisane strokovne organizacija. ki so t>o zakonu priznane predsta-viteljice posameznih strok aktivnih in upokojenih državnih uslužbencev, stopajo pred Vas z iskrenim in tovariškim pozivom, da se vs brez izjeme udeležite velike narodne manifestacije. Pred novo narodno skupščino pridejo tudi vsa vprašanja nas državnih aktivnih tn upokojenih uslužbencev. Vsi vemo, kaj danes tišči slehernoga od nas! Zato se omejimo samo na poudarjanje potrebe spopohntve zakonov o aktivnih državnih uslužbencih in železničarjih pri polnem priznanju stalnosti t« na absohitno in neodložljivo potrs-bo izenačenja pokojnin vseh »taroupo- kojencev po določbah sedanjega zakona. Nova narodna skupščina ima nalogo in dolžnost, da z ustreznim; zakoni osi-gura življenski obstanek vsen o^ih. ki živijo od dela svonh rok in duha posebnim ozirom na brezposelnost. Francija je tdi marsikomu srečna dežela sredi svetovne gospodarske krize in svetovne brezposelnosti. Res je sicer, da je še danes Francija v primeri z drugimi državami v privilegirani situaciji, vendar vlada tudi tu kriza in brezposelnost. Francoska meščanska uradna statistika obsega le majhen del brezposelnfh delavcev, ki dobivajo podporo, dočim celotnega števila na podlagi uradnih podatkov nf mogoče ugotoviti. Na podlagi raznih metod in upoštevajoč vse potrebne korekture je prof. Picard postavil cenitev, ki pravi, da Je v Franciji trenotno okrog 700.000 docela brezposelnih delavcev, in še več nepopolno zaposlenih. Te številke kažejo, da Francija nj ostala obvarovana tega socialnega gorja. Ce pa je gospodarska situacija v Franciji navzlic temu ugodnejša kakor drugje, je to pripisovati okolnosti, da je francosko gospodarstvo uravnano (na polovico je agrarno, na polovico industrijsko), da ni toliko navezano na izvoz kakor ostale industrijske države in da se ni nikdar spuščalo v riskant-ne investicije ali v pretirano racionalizacijo. Sredi najtežje svetovne krize pa se Francija navzlic temu ni mogla ubraniti krize. ki se kaže zlasti v nazadovanju prometa. V prvih 9 mesecih t 1. je tovorni promet zaostal za 1.5 milijona naložemh vaponov. Trgovinska bilanca se je precej poslabšala, kajti uvoz se je v 9 mesecih t. I. zmanjšal nasproti lanskemu letu za 5.8. izvoz pa kar za 9.2 milijarde frankov. Tudi povišane carine ne morejo v tem pogledu prinesti zboljšanje. Končno pa daie tudi finančno stanje povod za skrbi. Dogodki od davleov naglo nazadujejo jn prof. Picard naooveduie že za tekoče leto znaten deficit. Velike količine ?!ata. ki se stekalo, pa ne nredstavllajo za eosnodarstvo nikako ugodnost, ker so mrtev kapital. Navzlic temu računa prof. Picard, da bo v doslednem času uspelo prebroditi svetovno gospodarsko krizo. Matija Goričar kandidira v gornjegrajskem okraju. Doma je v Mozirju iz stare in znane narodne Goričarjeve rodbine. Na glasu Je kot požtrvovalen gospodarski in narodni delavec, znan ne k po vsem okraju, temveč tudi po ojtaJ Eloviniji. V Mozirju je že več let župaa. — Njegov namestnik je g. Anton Sem posestnik v Ljubnem. V gornjegrajskem okraju kandidira tudi. g. Rasto Pustoslemšek, znani slovenski novinar, savinjski rojak iz Luč. Ivan Majcen kandidira v krškem srezu. Doma Je v St. Janžu, kjer ima obrt in posestvo. Od leta 1912. do 1920. je bil župan, potem pa je bil izvoljen za državnega poslanca, župan je sedaj njegov brat Nace. Gosp. kandidat je zelo priljubljen, ker vsakemu rad pomaga, ako le more. Ustanovil je v domačem kraju Sokola, gasilsko društvo, največ je pomagal zgraditi Gasilski dom in v veliki meri pripomogel, da se sedaj gradi vodovod za Št. Janž in češnjice. Njegov namestnik je g. Ivan Globevnik, posestnik v škocijanu. V krškem okraju kandidirajo še gg. Maks Vale iz št. Jerneja, Anton Grebene iz Brezja pri Krškem, Alojzij D r-m e 1 j iz Boštan ja. Alojzij Drmelj kandidira v krškem srezn. Posestnik ln župan je v Boštanju ob Savi, znan in cenjen pa daleč na okrog. Dovršil je kmetijsko šolo na Grmu, izpopolni pa svoje znanje tudi v inozemstvu. Sloves, ki ga danes uživa boštanjsko sadje, je v veliki meri njegova zasluga. S svojo vplivno besedo je storil marsikaj dobrega za naše lepo Po-savje in ni čuda, da zavzema vodilna mesta v domačih gospodarskih zadrugah. — Njegov namestnik je g. Anton Polaac, mlinar in župan v Radečah. V krškem srezu so poleg g. Drmelja Se trije kandidati: g. Ivan Majcen iz št. Janža, g. Maks Vale iz št. Jerneja in Anton Grebene iz Brezja pri Krškem. Spomini na tragedijo Milka Naglica Ljubljana, 31. oktobra. Ni obletnica, je le otožen prebridak apo- min ... Sestane jo se nocoj v Ljubljani enoletni prostovoljci letnika 1913-14. nekdanjega 27. pešpolka. Letnik, ki je šel prvi v ognjeni krst. na Kabvarijo strašnega svetovnega klanja Mnogo jih je šlo, redki so se vrnili, in med tistimi, ki jih ni več, nam lebdi pred očnr. podoba poročnika Milka Naglica. Pade! je. Ne na fronti. V neomajnem svojem verovanju v propast Avstrije in ▼ vstajenje Jugoslavije je postal žrtev ovaduhov, a preden bi mu bili morali soditi žalostni varuhi avstrijske vojaške justice, je raje sam z železno voljo končal idealizem vsega svojega mladostno kipečega življenja. • V avgustu 1915 je prispela v Ljubljano nepričakovana vest, da je na italijanski fronti umrl nenadne smrti poročnik pehotnega polka št. 27, j-urist Milko Naglic. Prav hitro se je nato razširila govorica, da ta. simnatični mladenič ni umrl najavno smrti. Nič gotovega se ni moglo dognati. Edino očetu, ki je pohitel v zaledje fronte k prstoj.nemu poveljstvu, je bila raz-odeta vsa tragedija njegovega sima, kratko vsebr>vana v naslednjem: Poročnik Milko Naglic tudi kot častnik ni hotel zatajiti svojega jugoslovenskega prepričanja in je po demmcijaciiah prišlo tako daleč, da bi mu bilo moralo soditi vo'no sodišče. Ker se je le predobro aave-dal, da je spričo takratnih. zlasti na fronti vladajočih razmer izgubljen, pri tem pa ostal neomajen v veri vse svoje čiste iu-goslovenske duše, je kot mož in značaj raje posegel po monlnem orožju in sam napravil konec mladem«, toliko obetajočemu fiivljenju. Njegovo tragedijo, ki pa je obenem epo- peja zaiačajnosti mladega Jugoslovena, vsebuje sodni akt, ki je po zaslugi slovenskega vojaškega sodnika, zaposlenega takrat pri avstrijskem vojnem sodišču, prišel v prave roke in je danes ohranjen pokojnikovim staršem. V njem so zapisane vse den.uncijacije štabnega narednika Gašperja Maierja, ki je bil svoječasno bajp oelo državeii poslanec, četovodij Irovvtza m Kamer j a ter praporščaka Koberja. Vse njihove navedbe, kakor so bile peklenske hudobno izrečene po takratni zlobnosti de-nuncijantskih natur, podajajo danes samo prelepo sliko svežega, čistega, neomajnega jugoslovenskega idealizma, s katerim je bil prežet Milko Naglic.. Se lepše svedočan-stvo o tem pa je bil Molkov dnevnik, čegar prepns je takisto ohranjen. Dne 18. avgusta — to je baš na dan smrti — je poročnik Milko Naglič zapisal v svoj dnevnik to-le: >Danes so me pridelili k pohodni stotniji. Pri bataljonskem raportu sem izvedel o denucijaciji štabnega narednika Maierja. ki me dolži panslavistienega mišljenja. Tudi praporščak Kober je izdal vsebi- no razgovorov, ki baje dokazujejo isto< ... popoldne istega dne je zapisal: Prerekanje s stotnikom \Veissom o ravnopravnosti Slovanov. Ja^ imam samo eno prepričanje v civilu in kot častnik*... Slednjič ob pol 8. zvečer poslovilne besede v dnevniku: sKer nočem menjati svojega prepričanja, odhajam. V eni nri bom mrtev. Meni je ta pot lahka, ker imam železno voljo. Ako ho moja smrt povzročila bol mojim roditeljem, jih prosim, naj ne pozabijo, da sem raje žrtvoval svoje življenje kakor svoje mišljenje in prepričanje. Naj sočustvujejo s mano in to jima bo v tolažbo. Jaz grem« — . . . Tragedija, vredna močnega peresa! Alt predvsem: našega globokega spoštovanja. Javnosti je le malo znana. Edino »Slovenski Narod« je v letu po našem osvobol«. -aju v toplem članku obudil nanjo prve spomine in jo opisal po zapisnikih, k! »o prišli v domovino. Oče pokojnega Milka Naglica je naš uredniški tovariš. Izgubil je v vojni dva sina. tretji se je komaj rešil s potopa dreadnoughta »Viribus umitls«. Sklanja se sivolasi oče nad papirje m tolažbe išče v delu. Ali rani, dve globoki rani v srcu ne zacelita nikoli. Klic iz dr. Krekovega groba L)ubl]ana, 31. oktobra. V jeseni, ko Hstje- veni in pada, zlasti pa ob prazniku, ki je posvečen spominu mrtvih, človeka kar nehote zanese tja, kjer so poslednja domovanja znanih in neznanih ljudi, ki so ravno tako kakor mi živeli in umirali za ideale ali pa so ravnodušno prenašali vso dobo, ki jim je bila usojena na zemlji. Ni čuda, da sem gnan od te, vsakemu zemlianu dane težnje zašel tudi na grob velikega Jugoslovena dr. Janeza Kreka. Ze njegovo celo ime: dr. Janez Evangelist Krek mi je nenadoma vzbudilo misli, s katerimi se našem bavil, ko sem kar tako slučajno za šel na mrtvo njivo. Evangelist... da, to je bil pokojni dr. Krek, Evangelist Jugoslavije. Evangelist dobe, katero je on želel, čustvoval z vsem svojim bitjem, katere pa žal ni doživel, da bi se v njej udejstvoval kot tolmač svojega evangelija in če bi bilo treba tudi kot Mesija, kot človek, ki bi brez vsakih ozirov na desno in levo zbral okrog sebe k složnemu delti vse. ki so se enako njemu z vso dušo posvečali tej ideji v časih, ko je bilo tako malo nad, da bo ta ideja zmagala. Ko jesenski veter trosi vse na okrog listje dreves, i© nam že priučeno, da rečemo: Vse je minljivo; ko pa človek združi misli o pri-rodi in o človeškem življenju, mu pa pridejo tudi druge misli. Slavni pesnik Lenau je sprsal cfklus sonetov -o jeseni, o umiranju is propadanju. Veliko pesimizma in še več | resigniranostj je v teh pesnitvah, so pa vmes kitice, ki baš iz odpadlega listja in ob grobovih drugih pokojnikov izpričujejo veliko življensko silo. Pesnik Lenau je v enem sonetu govoril, da mu je smrt po jesenskem uvelem listju, ki ga je veter odnesel bogzna od kod, poslala svojo posetnico, v drugem pa je že dejal, da si je tak listič ogledal in ko je videl njegove žive barve — rdeče, modre, bele, sinje — je uvidel, da to ni posetnica smrti, temveč napoved novega življenja, ki si mora baš iz jesenske dobe usmeriti nove cilje za življenje v dobrobit skupnosti, za življenje in delo, ki daje svojim dobrim sotrudnikom nesmrtnost Pestro barvani listi, sicer uveli po zakonu prirode, odtrgani od vejic padajo tudi na dr. Krekov grob. Iz tega groba pa doni glas: Mi jugosloveni moramo živeti-- Nešteto dobrot je dr. Janez Evangelist Krek izkazal svojemu slovenskemu ljudstvu, to pa vedno v zavesti in hotenju, da bo to koristilo celokupnemu jugoslovenskemu rodu in celokupnemu Slovanstvu. Njegovo prosvetno delovanje je imelo vedno izrazito iugoslovensko tendenco in tudi vse, kar je deloval na političnem polju, je bilo v tem pravcu. Velikanske so njegove zasluge, da so Slovenci ohranili svojo narodno individualnost. Pri vseh svojih intelektualnih silah pa svojim rojakom ni mogel vcepiti dovolj smisla za samostojno narodno in državno življenje. Ker Slovenci med Jugoslo- veni predstavljajo najmanjši del, je bil popolno naraven njegov ideal: narodna in državna skupnost vseh Jugoslovenov v eni državi od krajev nad Dravo, ki jih je pred nemško invazijo z vso žilavostjo in požrtvovalnostjo branil in obdržal naš rod, pa tja doli do Dievdieliie pod skupno, v bratskem sporazumu sestavljeno vlado in pod žezlotn narodnega vladarja. Rod, ki je toliko trpel pod tujim jarmom, bi moral biti X) mnen'u velikega Evangelista brez vsakih oremis'e-kov sposoben, da si to uredi brez vsak.h te? a v. Ce bi veliki Evangelist danes vstal 'z svojega groba, ne bi bilo mogoče naDačn> tolmačiti pesnikovih besed: »Vse ie vihar razdjal. narod pa zmeraj stal,« kajti vel-ki Evangelist še danes z vsem. kar je kdaj delal, in celo s svojim grobom pozva narod, naj stoji samozavestno, naj se ne da begati, naj živi v svoji svobodni državi. Dr. Krek, ki ie večkrat povzročil, da so bih nravi pie-bisciti za iskreno jugoslovensivo, hi poziva] tudi dandanes, da se vsi isKreno in zvesto udeleže plebiscita, ki ga nudijo volitve 8. novembra. Veliki pokojnik ni bil človek kompromisov. Na političnem ;n prosvetnem polju je večkrat stavil vprašanje: »Ali smo ali nismo Jugosloveni?« Evangelist dr. Krek je v svojih delih nesmrten in njegov grob nam je sveta oporoka, da zamorejo Jugosloveni živeti samo v složni Jugoslaviji. Živo rdeči jesenski listi padajo na njegov grob in v srcih vseh poštenih Jugoslovenov, zlasti pa njegovih rojakov in posebej še onih, ki so z njim delovali, je živa njegova sveta oporoka. Nadškof dr, Sede j zapušča goriško nadškofi jo Papež ga je razrešil nadškofijskih funkcij in ga imenoval za titularnega nadškofa v Egini Bim, 31. oktobra r. Goriško-gradiščan-ski nadškof mons. Frančišek Sedej je zaradi svojega slabotnega zdravja in starosti prosil papeža, da ga odveze Škofijskih funkcij. Papež je njegovo prošnjo sprejel in ga imenoval za titularnega nadškofa v Egini. • Ta brzojavka ie napravila porazen vtis na vse goriško ljudstvo, ki mu je bil nadškof dr. Sedej v sedanjih najtež- jih časih velika opora. Vsi se s skrbjo vprašujejo, kaj jim bo prinesla bližnja bodočnost. Primorskemu ljudstvu je ostal edinole še tržaški škof Fogar, ki še razume njegov položaj in mu skuša lajšati neznosno tujerodno breme. Ali ne bodo morda sedaj na Goriškem zavladale enake razmere kakor v Istri in okrog Reke. Goriški knez in nadškof dr. Fran Sedej se je rodil 10. oktobra 1854. Študiraj je v Gorici, kjer je bil posvečen v duhovnika 26. avgusta 1877. Kot kaplan je služboval eno leto v domačem kraju, nato ie odšel na Dunaj. Vrnil se ie kot doktor sv. pisma in nastopil službo pro-fesoria v goriškem centralnem semenišču. Po nekaj letih ie bil imenovan za ravnatelja »Aurustinea« na Dunaju. L. 1898. ga ie kardinal Mi^ia imenoval za , stolnega kanonika in dekana v Gorici. | leta 1906. ie bil imenovan za nadškofa, i Letos je 25 marca praznoval 25-letni-co svoie?ra škofovania. Dr. Sedej je bil Cerklian in že kot tak mož jeklenega značaia in mehkega srca. Poleg vsega pa ie bil izredno naobražen. Ta njegova svojstva so mu na mah osvo- jila srca ne le Slovencev iz Goriške, marveč tudi sosedov iz Furlanije. V zadnjem času ie bolehal. Doživel je sedem križev in sedem let. Starček ie le s težavo in največjim samozatajevanjem vršil med svojim ljudstvom svojo težko službo. Sedaj je odložil svoje breme. Ljudstvu je dal vse svoje moči, kar bi mu najrajši dal, ni mogel. To je bilo poleg starosti in bolezni vzrok, da si je zaželel miru in pokoja. Novi grobovi V St. Juriju ob j. ž. je preminlnla SO. oktobra v visoki starosti 87 let gospa Antonija Kavčičeva, posestnica in bivša trgovka. S svojim prerano umrlim sopto-gom je stala pred vojno vedno v prvih vrstah borcev za slovenske narodne svetinje. Bila je dolga leta predsednica podružnice CMD in se je sploh udejistvovala v narodnih in dobrodelnih društvih. S tem svojim delovanjem je mnogo pripomogla, da je trg Sv. Jurij obdržal tudi v časih najhujšega nemškutarstva slovenski značaj. Za reveže je imela vedno odpr+o srce in roke. Svoje otroke je vzgojila v strogo narodnem duhu in zavzemajo danes odlična mesta v naši javnosti. Najstarejši sin je trgovec, dragi sin dr. Josip Kavčič je bil dolgo dobo načelnik v ministrstvu prav-de in je sedaj predsednik okrožnega sodišča v Novem mestu. Kakor je bila sama vzorna mati, iSaa in gospodinja, tako je vzgojila tudi svoje hčerke. Bila je do zadnjega večera, ko jo je zadela možganska kap, duševno čila. Za svojo babico, kakor so jo splošno imenovali, žalujejo ne le sinovi :.n hčerke, veliko število vnukov in pravnu-kov, temveč tudi vsi oni, ki so jo poznalL V Rečni ulici 8. v Ljubljani je umrla gospa Marija Stanonikova, vdova po na-dučitelju. Pogreb blage pokojnice bo ju+ri ob pol 15 Izpred hiše žalosti k Sv. Križu. V starosti 56 let je preminila včeraj zjutraj v Mariboru na Frankopanovi cesti 7, soproga upokojenega strojevodje Elizabeta Taurerjeva. Pogreb bo v ponedeljek ob pol 15. na magdalenskem pokopališču. V starosti 75 let je umrl v škof j i Loki hišni posestnik g. KareJ Breznik, zaposlen sicer v kamnolomu pri Suhi G. Brezniku je v ponedeljek zjutraj naenkrat postalo slabo, že nezavestnega so prenesli ▼ posteljo, kjer je po nekaj urah izdihnil. V Mali Nedelji pri Ljutomeru je umrl g. Anton S p i n d 1 e r, eden najstarejših ta-mošnjih posestnikov oče g. Sp.ndlerja Martina, pomočninka finančnega ravnatelja v Liubljani Pokojni je bil priden gospodar z obilno družino Bil je večletni župan ln mnogoletni sodn-iski cenilec velike občine ter vedno narodno delaven domoljub Pobrala ga je kratka bolezen Zemske ostanke pokojnega so v lepem spremstvu položili pretekli ponedeljek k večnemu počitku na domačem pokopališču. Domači moški zbor mn Je zapel ginljivo nagrobnico. Pokojnim blag spomin, žalujočim naSe iskreno sožafcjej Sreski kandidati v dravski banovini pere zares čisto gt.33 Ev gen Lovšin kandidira v srezih Črnomelj in Metlika, ki tvorita skupen volilni okraj. Gosp. Lovšin je belokrajinski roiak, doma iz Vinice pri Črnomlju, kjer je bil njegov nedavno umrli oče 40 let učitelj. Pravi ljudski učitelj je bil tudi zunaj šole, tako da je' bil znan in spoštovan daleč na okrog1, povsod tudi na glasu izvrstnega gospodarja. Gospodarskemu delu se je posvetil tudi sin Evgen, sedanji kandidat, ki je znan kot prvovrsten gospodarski strokovnjak. Zlasti se zavzema za dograditev belokrajinske železnice. Med drugimi funkcijami je tudi podpredsednik Pokojninskega zavoda v Ljubljani. Na Belokrajino ga vežejo tudi bolj tesne vezi, ker je prevzel očetovo posestvo v Vinici. — Njegov namestnik v kandidaturi je g. Josip šmalcelj, trgovec in posestnik v Predgradu. Poleg g. Lovšina kandidira v Belokra-,Jini tudi g. Dako M a k a r, posestnik in gostilničar v Metliki. Ivan Kirbiš, posestnik v Prepolah, kandidira v okraju Maribor desni breg. Gosp. Kirbiš je znan organizator kmečkega pokreta, se udej-stvuje v mnogih gospodarskih organizacijah ln je bil že tudi poslanec v Narodni skupščini. Vsi, ki ga poznajo, cenijo njegove odlične sposobnosti in njegovo neumorno delavnost. — Njegov namestnik je g. Josip R a j š p, posestnik v Spodnji Pol-skavi. V istem okraju kandidirata tudi g. dr. Miloš V a u h n i k, odvetnik v Mariboru, in g. Anton K r e j č i, ravnatelj tovarne v Rušah. , , Anton Hajdinjak kandidira v dolnjelendavskem srezu. Prekmurski domačin je, kovač in posestnik v Odrancih .izredno delaven tudi v javnem življenju in zato v celem okraju znan in priljubljen. S posebno vnemo se je posvetil vprašanju agrarne reforme in organiziral agrarne interesente v dolnjelendavskem okraju. — Njegov namestnik je g. Nikolaj K r i ž a n i č, župan in posestnik v Kotu. V dolnjelendavskem okraju kandidira tudi g. župnik Fran F a f 1 i k, znani borec za koristi prekmurskega ljudstva in član banovinskega sveta. O B® sito srecemi M IjprlDlke ud® smra® sannnKLDdDttS Prilika Je dana. Ta teden so naprodaj naše srečke dri. razr. loterije v vseh podružnicah »Jutra« in v podpisani hranilnici. Ne tam udi te jih pravočasno kupiti. Brez srečke nI blagostanja. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c» 19 2upnik Barle med volilci na vasi Kranj, 30. oktobra. Idilično zaMSj« pod gorami, znana premožna vas Šenčur je sinoči nad vse lepo sprejela v svoji »redi sreskejja kandidata, svojega rojaka župnika g Jfbnka Barieta. Nad 350 volilcev se j« zbralo na Gašperli-novern skednju m z vso pozornostjo poskušalo svojega kandidata in druge govornike Pogosta odobravanja so večkrat presekala mirno m odločno besedo »Zarniko-▼ega gospoda«, ki je med drugim izvajal: »Lep je prostor našega zborovanja Na podu v domu dela. kjer se suče cepce in loči zrno od plev smo se zbrali da manifestiramo za kralj« in domovino Vsako leto pridem med vas. da se oddahnem iin povešelim proste ure Danes pa sem prišel po čudnih potih nikdar nisem mislil, da bo tod stopala moja noga ker sem star in truden Zove pa nas na.š kralj ki je vzrastel n naroda, d« mu pomagamo pri de ki in obnovi zgradbe, karero nam hočejo nekateri podreti 5 šestim januarjem je bit presekan \*>rel groze z osmim novembrom pa bo postav! ten trden temelj, na katerem bomo samo gradili. graditi tn nič več podirali Ni ma do časti, ne do denarja; le ena misel me vodi povsod: koristi svojemu narodu po tvojih močeh, delaj za veliko. m»>čno Jugoslavijo«. Za g. žunnikom )e govoril njegov namestnik trzi$ki župan g Ivan Ijončar, ki j« poudaril pomen volilne udeležbe Naša država je bolnik ki se počasi zdravi, pomagati ji moramo vsi ' Sirjenie neresničnih ▼esti naj vaa ne odvrne od važnega koraka. Z napetnutfo »o poshršafi volilci tudi znanega narodnega borca industrijca gospoda dr šemrova. ki je na živih vzgledih in na drastičen način pobijal neosnovane govorice, ki jih širijo nezadovoljneži med narodom. Tudi domačinu županu g Ja kobu Steru w šolskemu upravitelju Iz Cerkelj g Lana In e tu so števnlni voliloi z ve<5kratnhn odobravanjem pazljivo sledili. Lepo w*peli volilni »hod je zaključil predsednik krasnega akcijskega odbora go-B*>'>d Matej Suinik z zahvalo vsem govornikom. voHIcem in priljubljenemu domačemu fupnilou g. Pibru. FCmahi nato. ob R. uri. se rrSJ drugi •hod v ne^»osredni bližini Kranja n« Prim-tkovem v Gasilskem domu Nad 100 volfl-cev je tudi Pu navdušeno poslušalo govornike. med katere sta se uvrstila tudi tulca f*nia rojaka igg. obč. svet. Likozar iz !/n Je bila javna korist in blaginja deveta briga, pač p« stranka in osebni dobitek prvo Kvarne posledice tega zakona so se pojavile v onih dneh. ko so počili v skupščini streh, nakar i« moral sledit, kot nujna posJedica 6. januar. Novi voHkii zakon pa je prinesel dve bistveni spremembi: javno glaaovanie in M-mo velike, vso državo obsegajoče stran- l l lmiorvnrniki abstinence na tvojih tkrlvnih sestankih nafbotj ropotalo proti tel bistveni spremembi, zato povemo javno tn na ves glas: Mi ki smo pripravljeni braniti to v krvi porofeno in z irtvam, »totnočev najboliiih fugostovensklh borcev tutvarleno domovino, se ne bojimo za nfo lavno glasovati; mi. ki smo odločeni slediti kralju vaeh Jugoslovanov. kadar lahtevafo to Interesi države. izpovedujemo tO vdanost In pri nravi fenost pred vsem *vetom. da nas vidi to In ehe v »mu<*sniu, v drsanju r>* beležimo znane uspehe akademika tov Avčiin* ) Tov pred«edmik je zakltučil po- ročilo. se obenem zahvalil za deel sodelovati, ker bo nadaljeval svoj študij v Švici — Pn kratkem poročilu fa'":ka tov tehn Rotha. ki je nrečital tudi blagajniško poročilo, ki rzikartiie nekaj dinarjev aktiva j« bil« staremu odboru pn'ca Novi odbor je: Pr^eHmredsered sednik Z vere slušateliev Aleksandrove univerzo v Ljubljani Odbor ie povabil k sodelovanju tehnika Z'darja kot referenta za tisk OHftni rbor |e sklenfl članski prispevek 10 Din na sezono Po nekaterih slučajnostih Je novi predsednik tov Iskra zaključil lepo uspeli občni zboir s pozivom na v^e akademike smučarje, da se včlaniio v A S O bi nastopajo v b«xioče kot rnotns akademska smučarska družina, ki bo svojim članom nud'la vse mogoče ugodnosti pn na-kirnih onreme. smučarskih izletih tn na daPevalnih tečajih itd — Na skorajšnjJ smuk! MILIJON in uulijoiii ljudi upurabljajo SE VEC KOT SO LET po spodaj navedenem navodilo za uporabo JE FKAx\l0$14 0 Ž<»A*.JE in blaKoal&vljajo njegov aeprekosljiv čudovit učinek 1 Fri revuii, prutinu, Uthnu>u nulriic ouleče ujesto — l'ri 6uumli bolečinah vdrgnite dJesno, izperite ustno votlino in grgraju;: — Hn glavobolu, ncrvoKnoHti in iieopuJiju vdrgnite čelo 111 vse telo ID vzemite. predno ležete spat mlačno kupčij z do.laLkorn Inut oo«k«'ga tjpuija. — Pn utrujenosti za masažo vsega telesa Pn želodčnih bolečinah vzemite koSček sladkorja z 10 kapljicami tega Žganja Prt Izpadanju In« in prhljaju za ma.sažo kujte ria glavi Kot UMtita voda itd — Pn potenju pod puuluho, potenju nog, rolt aH teleoa umijte znojene dele zjutraj m zvečer UEVJE FRANCOSKO ŽUANJK Je pnstno le r tu naallkam m plombirani ORIGINALNI STEKLENICI Zahtevajte izrecno LE\ JE FRANCOSKO ŽGANJE m tavrmte odločno vsak nadomestek! LEVJE FRANCOSKO ŽGANJE dobite v vsaki drogerijl. lekarni in boljSl trgovmi po Dm 10, 26, 02. Varujte se pred potvorlmnil! Centralni biro: LAVJA MENTOL - DROžOJENRA, Zagreb, MaruličtNV trg 6. Telefon 73—52- Ustanovnl občni rbor Sekclfa zbora pf-tvutnih sodnikov /PS Ufprami od"hor LPP sklicuje za soboto dne 7 novembra ob 18.30 v posehni sobi restavracije Emona ustanovni občni zbor Sekcije zbora plavalnih sodn:kov JPS Prosimo vse plavalne sodnike področja LPP. da se zbora sigurno udeleže. Iliriia A : ttirija R terata danes ob 10.30 MoStvi v včeraj obiav-ljeni postavi naj bosta točno ob 10 v garderobi Stroeo obvezno za vse igrače! Trenintsi za p«rve>ga svetovnega prvaka, ker pač drugod sploh nn bilo boksa-čev. Angleži so kot propagatorji bok/a ustvarili zanj posebna pravila, ki »o omilila njegov sprva brutalni značaj. Okoli leta 180) so uvedli boj z rokavicami kaJcoi tudi ostale noninc jflede obsega »ringa« itd., ki so po večin' še sedaj v veljavi. Od tedaj so se tudi paičeli oficijelni prvenstveni boji za boksače težke teže V teh okoliščinah je seveda več kot jasno, da so Anmelin.g. ki Je pre križal rojeno zmagoslavno pot. Med znanimi nosilci velikega naslova —• svetovnega prvaka v boksu — bi bilo omenita Jamesa Jeffriesa, tudi zastopnika zvezdnatega prapora, ki fe bramil svoj naslov celih 6 let do 1. 19(15 Za njim se je — po nekaj manj stalnih veličinah — pojavi] L 1908. zamorec Jaok Johnson, ki je še celo prekosil svojega po vsem »vetu slavljenega predhodnika in opravi' serijo bojev, iz katerih se je do L 1915. vračal vedno kot zmagovalec. Sele takrat je zadel na ameriškega orjaka Jessa \Villarda. ki ga jc v 36. rundi položil k. o. Novi prvak je z lahkoto nosil svoj naslov, ker pač med vojno v civilu ni hilo pravih tekmecev. L 1919 je prijel Jack Dennpsey in VVillard ie moral kain-itulirati. Demr*seveva zvezda je blestela 7 let; v tiej dobi so padlii kot žrtve njegovih feno-menalnih zmožnosti M;ske. Rren.non. Car-pentier, O;bbons in Firpo ie nasto- pil Gene Tunnev. ki je 1. 1976 Dempseva odpravil v 10 .rundah' po točkah Leto dni pozneje sta se prijela za revanžo in zopet je zmagal Tunmev — Midi z rekordnim dohodkom v blazini (nad 2 in poJ milijona dolarjev!). Oboga.tel-i prvak je leta 1930 prostovoljno odložil orožje in naslov; kr*t naslednika sta se zani udarila Nemec Schmeliros in Američan Sharkev: Evrope« je imel srečo fcn prinesel to največjo trofejo v boksu res s seboj v Evropo. Američani se mrzlično r>ripravlia jo. da bi jo čimprej dob'li zopet nazaj! Zaenkrat stvar 3e ni dozorela; boji se vr$e Sele za zeleno mizo. d očim si Selim ©1 ing v domovini v božjem miru pooravlja nemirne živce in leol poškodovano ok->! Velika boksaSka revija »The Ring« v Newvorkn ob'avlja v svofi zadnii številki vsakoletno oceno nafbo'i?ih bo-k ke Placid je sicer preveč oddaljen za mar. sikaterega uderine ^rade. Vozači boba bodo Lahko ostali v LaKe PlaciJu Se po končani oinnp;jadi Anicri-ča ni bodo* na in reč svoja Jr/avna prvenstva v tej disciplin. Joiočili na dneve po oluiipijadi u prvič dopustili siart ua ujih tudi inozemskvn tekmoval i. tm Evropoko prvenstvo v uine'ncm drsanju se bo končnoveljavne vršilo lkJ 3 do 10. januarja, 'n sicer zaradi te-„nevt-vo v hoc-kevu na ledu se bodo udarih poznei«, m sicer v Parizu od 15 maroa dalje Tu bt> io imel! !tia zanimanja. Nedavno j- gr*. stovala v Angliji pri otvoritvi raznih športnih pa'-ač. sedaj na je na turneji po Franci ii in Nemčiji Verjetno ie. Ja poide tudi Se v Švico k »er bo mmd* rui.«io-pila tud-i r pa.ru o černeT do^dat «plr4i nI hotela slišati Njen r»*rtneT bo znaoi pro-fesi jonal Nicholeson Takoi nato pa »e rs,-?enja zanjo zopet nova doba zmag in ve. ki So dosegla ▼ Lake Pl-acidu najbrže višek Konkurence skoraj gotovo Se ne Ko imHa prave! Sved G Grafstrrtm H »e. ko Se ni Mo mladega Avstrijca Sc.haferd'ic-te! 'o-vo-i'ke z dveh olimpijad, se Ko ,->o an^lo-3rv nw-*r>r> Ko m«-n !fl na novem limfnem drsafišfu oxford-ike trniver- Avatrlio bo v Lake Placldu zastopal znani smučar Harold Paumgatiten. če bo i Schafer mu bo gotovo povi^>d imel sredstva za pot io povratek. Ofici- potol t na- n piaSee zaistosij Vam a« moremo dati, pač pa J!h prodajamo po neverjetno nlrkih cenaiL, tn Acer po Din 550.— do Din 860.—-. Oglejte si plašče v izJožbaii v SeJen-burgovl ulici Štev 1 tn v Prešernovi uUd «tev. fri. — NajTiiiejSa lz^Jo-lava. velikanska Iz bera 12&76 JOSIP IVANCIC, PreSernova ulica štev. 54. Iz življenja na deželi GORNJA RADGONA. 8 prav (ftobrun uspeli um Je bil » sredo zaključen krojni tečaj, katerega Je aa željo obrtnikov In na prizadevanje agtlnega načelnika tukajšnje Obrtne zadruge g. Franca Jančarja priredila banska uprava. Osem tednov trajajoči tečaj Je poseOaJo 28 krojačev tn kro-jačic. Obiskovali »o ga tudi la daljnega okoliša, kakor od Sv Jurija ob Sčavnici, lz Negove in Apačke kotline. Tečaj Je vodil strokovni učitelj od banske uprave g. A_ Knafelj. Od zaključku so ae udeleženci zibrali v posebni sobi gostilne pri »Ledenici«, kjer se Je vršil tečaj. V imenu vseh udeležencev Je g. Jančar izrekel zahvalo banski upravi ln predavatelju g Knaflju Pomen strokovne izobrazbe Je nato v daljšem govoru orisal učitelj g Knafelj, ki Je posebno opozarjal na konkurenco onstran Mure in na dejstvo, da imajo dandanes bodočnost le kvalificirani obrtniki. RADEČE. Volilno gibanje v Radečah Je prav živahno. Sreski kandidat g Lojze Dr-melj priredi v četrtek 5. L m shod, na ka terem bo poročal tudi minister g. Pucelj Pridite! — Banovlnska cesta Radeče—št. Jurij—Litija je poleg volitev predmet splošnega razgovora Te dni so namreč že pričeli z delom na novi cesti, ki bo za Radečane velikega pomena, ker bo s tem vzpostavljena zvez3 z Ljubljano. — Po deževju je voda precej narasla, tako da smo se bali povodnji sedaj pa se je v^.e-me zjasnilo in menda se za letos ni treba več bati poplav — Za reveže v Orni gvrl je nabrala mestna občina 890 Din. — vSt^mondski žuipan« na sokolskem odru je uspel nad vse pričakovanje. Vsi Igralci sc se dobro izkazali Posebno je treba omeniti s. Danico Pavčlčevo. br Milivoja Pr-vanoviča br Bocomira Trenečnika, br. žana Pešca, br Rupreta Tručlja. s. Francko Pucljevo Roberta Premerstelna in dr., ki so dokazali, aa odrslko umetnoet pravilno pojmujejo Režiral je br. Jože Pečnik. Prav posrečeno scenerijo je napravil br. Ivo Pešec, ki 1e v tem res mojster Sokol se natlepše zahvaljuj vsem. ki so posodili »•ekv'zite. — V pripravi je »Cerkvena m'š« v režiji s. Danice Pavčl^eve. — Kino »Jadran« bo Imel ods'e.1 predstave ob pol 5. in pol 9. Na smoredu je avanturistični film »Pat in Patachcm« ZAGORJE. PovpiripnHi Vodnikove družbe s. ftnlin bo zakliiif.il naknadne priiflve v fMrtfk 5. t. m., zato naj stari in novi naročniki. ki nameravajo pri«topiti. do tega termina vplačajo člrvnnrnno ?0 Din. Ker izidejo kniiee v naikraiSem se na za-nviflr""''r« no nionn^c ozAraH. VT.R^RT Braho dr<^tvo ie 25 t m. priredil* 5tirid»;«nko »Z^VlTd^ Ipra ie stala g. režiserja gotovo mnogo truda Namera- val iumb je 1 njo rrudtO ofcSo užttiLa, k«r bi se mu gotovo tudi posrečilo, ic bi bil« vae vloge res starosti primerno razdcl)c4ia, zlasti žcaisJic. Kje pa »o Verzejikc ie ai^ti« igralke? Pretežno »o igralske moči gotovo bile na svojih mesrih. L ipoitevaj;te našo pripombo in f>oka-iiU nam kanalu ropot kaj! VISNJAGORA Vr>«t]e ileplča, ki j« ve« premala upožk-vana bolt-zen, je t« dki tali te vala svoji žrtvi Podlegel jI je trd on kmečki gospodar Anton Stuklačič a Vriia pri Vi5njj gori, t najini ino»ki dobi. je sicer v ljubljansko boli»iix>, a ni bilo uspeha Minili petek so pokopali pokojnika na farnem poko;ingenrt pe-vovodja g. PTegeli dirid;ra mimo in » krat kimi kretnjami in gibi vpliva na p««vc» a veliko precianostio Pevci so nanj *k zbrali vse fotoamaterje. Nacionalno nagrado :n nrvo nagrado svoje kategorija je dobi'* sTka g. Ljudevita Vidasa iz Zagreba. SPk* kaže mačko m rogača, ki se ji bliža Mačka ga pazljivo motri ter ;ma dvignjeno eno nogo. kakor da je pripravljena na vse in da se tud» brani, če bo treba. Rogač pa mirno lez* naprej — ne boji se. Pobudo za to sliko je dobil g. Vidas, ko je gledal otroke, ki so se igrali na dvorišču. Na dvorišču je tudi napravil to sliko. Z dobljeno nagrado pa bo lahko šel na počitnice s svojo družino. Dražesten posnetek je napravil tudi gospod Velimir Stegu iz Ljubljane, ki je pt»-snel malo dete, ki koraca s svojim dedom. Da bi deda dohajalo in pa da ne pade, t* z ročicami umira ob zid. G. MarijaSzabo iz Zagreba je dobila prvo nagrado kategorije B 3 sliko % našega Prknorja. Slika kaže kmetsko hišo, košček od vetra izbrazdamega morja, v daljavi pa del otoka. Vsa slika izraža mir. Zelo impresivna je slika g. Janeza Koren-čana iz Ljubljane. De'avci kuhajo na cesti katran v kotlu. Eden ga z naporom meša. drugi zliva v posodo, tretji pa na tc posodo čaka, da jo odnese na delo. Iz kotla se dviga para. V kategoriji D. Mr^va narava je dobrla prvo nagrado slika g. Olrvera Szele iz Zagreba. Na oknu leži v pripravljenosti pribor za razvijanje fotografskih posnetkov Sika je zelo uspela. Nenavadno ljubka je slika dekletca dr. inž. Andreasa Messingera iz Velike Kikin-de. ki spominja malo na Greuzea. Vsi ti posnetki so dobi'oslovnik za osobie, tako da bo pričel novi dečji dom. ki bo na-mešb>C v renoviranem poslopju Zdravstvenega doi>^ v Grego"čič°vi ulici, čim prej poslovati. Kuratorij bodo sestavljali po trije zastopniki obeh celjskih občin. upravnik Zdravstvenega doma. 2 od države nameščeni zašotni sestri • učiteljici, pedagoška voditeljica kot tajnica, upravitelji in upravi-tcljice mestnih in okoliških narodnih šol ter po 1 zastopnik Krajevne zaščite dece in mladine. Kola jugoslovenskih sester. Vin-cencijeve konference. Gospejinega društva in cerkve. Mestni občin«ki svet ie delegiral v novi kuratorij obč svetnike gg. dr. Vor-šila. Ivaia Ravnikarja in Miloša Cepina. Gdč. Anta Kovačieeva nastopi drevi prvič kot subreta v ljubljanskem opernem gledališču. Pela bo uloao Riauette v Abrahamovi opereti »Viktorija in nien buzar«. Gdč. Kovač'čeva ie biln več Na potovanjih, pri športu in igri NIVEAiST .Ker vsebujeta Nivea-Creme in Nivea-Olje Eucerit, lei je soroden koži in Id ga nima nobeno drugo sredstvo za gojitev lcože, prepojita kožo globoko in popolnoma ter jo okrepita in hranita. Tako varujete svojo kožo pred vremenskimi neprililomi, Vaša polt ostane mladostno sveža in mehka. Dobili boste zelo zdrav, sijajno porjavel videz, kakršnega imajo športniki. Nivea-Creme: Din 5.oo—22.oo. Nivea-Olje: Din 25.oo, S5.oo Jugosl. P. Belersdorf & Co. d. s. o.)., Maribor jim!« bodo morali zaradi samoobrambe v prihodnjih primerih navesti imena in opozoriti oblastva na one, ki z naročili v tujini delajo škodo domačim podjetnikom. T up potniki večkrat celo izzivajo, ker se zave- dajo lahkovernosti in pomanjkanja prav« odločnosti pri naših ljudeh. Po vsej državi se razlega kric: Kupujmo domače blagol — in to geslo se mora na vsak način uveljaviti tudi v Ljubljani. Jisgoslovenska udeležba VI. solunskega velesejma Celjske občinske zadeve Celje, 31. oktobra. Na sinom ji se ji mestnega občinskega sveta je bil odobren obračun nove hladilnice v mestni klavnici v znesku 1,996.325 Din. Mestna občina bo vložila na vlado v Beogradu prošnjo, da se ji povrne za uvožene naprave in stroie plačana carrina 76.000 Din. Od brn-ske strojne tovarne, ki je izvršila vse instalacije, pa bo zahtevala plačilo penala, ker stroji niso bili dobavljeni in montirani v po-goienem roku. Obnova hodnikov bo stala 144.463 Din. j V Razla^ovi ulici, v delu Kapucinske ulice j in na Masarykovem nabrežju bodo hodniki j asfaltirani, v glavnem delu Kapucinske ulice in na Slomškovem trgu pa betonirani. Banska uprava ie obvestila mestno občino. da mora v 1. 1932 ukiniti pobiranje najemninskega vinarja, vodarine in kanalske oristojbine. Vodarina in kanalska pristojbina se bosta v bodoče pobirali le po stvarni uporabi. Občinsko trošarino na vino bo pobiral tudi v bodoče oddelek finančne kontrole. Odklonjenih je bilo več prošenj za odpis občinskega kuluka. Ob prečni cesti pod cekvijo na hribu sv. Jožefa bodo nasajena dekorativna drevesa, izponolniena pa bosta tudi drevesna nasada ob okoliški šoli in na Masarykovem nabrežju. Glede raznih drugih novih drevesnih nasadov na nekaterih novih celjskih cestah in ulcah j* bilo sklenjeno, da b -do p klicani k izvršitvi načrta strokovniaVi oo zaslišanju prizadetih hišnih posestnik'v K rekonstrukciji banovinskih cest na teritoriju mestne in okoliške občine bo pri-spevnla mestna občina le 209.860 Pn'n. Dela na Bregu so v polnem teku. za bOb-novK. Odobren ie T»il tudi obračun mestne elektrarne in plinarne. Vprašanje zgraditve Krožne ceste, projektirane od Ipavoeve uli- let članica mariborskega ansambla iu je z lepim uspehom absolvirala celo vrsto večjih in glavnih dramskih ulog. Tudi v ljubljanski drami je že ponovno uspešno gostovala; v dobrem spominu je zlasti njena uloga v »Scampolu«. Kupujmo domače blago Ljubljana. 30. oktobra. Lahko bi se naslednje poglavje imenovalo škodljivo delovanje inozemskih potnikov ali pa nezavednost domačih podjetij i.n kupcev. Pred nekaj dnevi je aretirala policija dva potnika dunajske tvrdke Kart; o-Werke, ko sta prodajala pri nekem tukajšnjem podjetju pisarniške potrebščine. Naša domača podjetja se pred inozemskimi ne znajo sama ščititi in je še sreča, če v mnogih primerih grdega izkoriščanja naših domačih podjetij in kupcev posežejo vmes oblasti. Obrtni oblast je v tem primeru potnika kaznovala s precejšnjo globo ter jima odvzela komisijske knjižice, da bi tako preprečila pobirana naročil. S tem pa zadeva še ni urejena, kaj*! mno:*i inozemski potniki še vedno kršijo vse naše obrtne predpise ter z neverjetno drz-nosto vsiljujejo svoje blago ne samo privatnikom, temveč tudi raznovrstnim ustanovam in podjetnikom. Povsod sera zpravlja o gospodarski krizi in je zelo čudno, da ni pravega razumevanja za njeno praktično omejitev. Celo večja podjetja naročajo svoje potrebščine v tujini ter se ne zavedajo pri tem, kako pospešujejo brezposelnost doma in kako se ubija s tem davčna moč raznih domačih podjetij. Oni, ki se ravnajo po geslu: »Svoji k svo- Poslovivši se od slovenskih kolonistov na postaji Demirkapiji na Vardaru sva stopila s prijateljem v vlak, da se popeljeva na velesejem v Solun Po dobri uri vožnje smo bili že v Djev-djeliji na grški meji. Skoro enouren odmor, da so se opravile vse formalnosti prehoda Nato smo nadaljevali pot po Var-darski dolini proti jugu črede ovac in druge živine oživljajo to dolgočasno dolino, zagorelo od solnca. in brda. gola in posekana od Turkov ki so se bali haidukov v gori. Oljlcln vonj nam prijetno sili skozi okno. Mrači se. Izsušeno barje na obeh straneh železnice, po njem p*r angleških traktorjev pogumno orje ledino in že smo v Solunu. Da čimprej dospemo v mesto, jo ureže-mo s kočijo v Grand hotel, last našega človeka gosp. Atan&sijeviča. ki nas osebno spremlja in uslužno razkazuje večerno so-i lunsko življenje. Vzdolž obale se mimo ve-j likih novih palač približujemo velesejmske-! mu prostoru, kier od daleč blišči nad krasnim vhodom napis: »VI. ekthesis« (VI. ve-: lesenem). Nebroi električnih žarnic v vseh barvah razsvetljuie sejmski prostor. Ob vhodu blizu jugoslovenskega paviljona so bili izloženi izdelki železne industrije, razni stroji, avtomobili, lokomobile in drugo, po večini angleškega, francoskega in nekaj italijanskega izvora. Blizu je iztožila na verandi podobnem prostoru v pra-vokotu sovjetska Rusija raznovrstne kmetijske stroje. Ozadje, okrašeno s slikami iz kmetskega delovanja je napravljalo ugoden utis. VicL se, da se Rusi mnogo trudijo, da pridobijo tudd z lepo zunanjostjo odjemalce. Tudi Češkoslovaška je imela velik paviljon. Enako Švica. Videla sva nekaj avstrijskih in madžarskih razstav | ljalcev in precej nemšLtih, poseben pavi' j ljonček nlirnberškit1 igračk, francoske tvrdke, nekaj turških in par drugih pomešanih med grškim blagom. Otok Ciper je bil v lastnem paviljonu zastopan po večini s kmetijskimi pridelki in južnim sad' ; jem. Po drugih paviljonih so bili po večini grški kmetijski pridelki, tako da je i sličil velesejem nekaki razstavi pokrajin | in raznih otokov. Nekaj domačih teksti-lij, usnja, pohištva, čevljev, naprav za centralno kurjavo, medicinskih aparatov, krzna, mila. parfumerije, testenine, sardin, olja in drugega je polnilo precej prostorne paviljone. Turistični paviljon nam je lepo predočeval Grško v slikah in relijefih. Tudi sosedne države so bile lepo zastopane po slikah in propagandnih brošurah. Za konec pregledovanja sva si pustila naš pa-vil ion. kjer se blesti na pročelju v latinici velik napis »Jugoslavija Spričo velikega števila jugoslovenskih razstavljalcev, zastopanih v paviljonu naj navedem samo slovenske, oziroma tudi one, ki nas posebno zanimajo: Valentin Noč iz škofje Loke (kranjska med), »Putnikc z raznimi lepimi slikami in brošurami naših letovišč in zdravilišč, industrija usnja iz Šoštanja, tekstilna podjetja iz Kranja, Kočevja, Jarš, Kamnika, Tržiča in Tacna, Ljubljane in Radeč, tvornica dušika iz Ruš. razne kemične tvornice, »Zlatorog« iz Maribora, rudnik iz Mežice, tvornica ša motne opeke iz štor, železni izdelki »Ti-tarrka« iz Kamnika, živinski zvonci iz Vi-selrice pri Bledu, naša papirna industrija iz Sladkega vrha. iz Ceršaka pri št. Hju, iz Ljubljane in iz Maribora, naši mineralni vodd iz Slatine Radencev in Rogaške Slatine. Tudi slovenske čipke z Bleda niso manjkale. Na koncu paviljona je bila iz-ložena lepa slika našega kralja in kraljice, med tema pa umetniško izdelana karta Jugoslavije z markantnimi slikami sedežev banovin in prestolnice. G. Nikola Kosovac. uradnik iz ministrstva trgovine in industrije, ki je dajal informacije v paviljonu, nama je vse podrob- Kolački spomin na šolsko slavje Lepa šolska proslava je bila nedavno v prijaznem naselju Vrh pri Sv. Trojici, šolarji so praznovali lOletnico vladanja Nj. Vel. kralja in 401etnico ustanovitve šole. V spomin na to proslavo je dobila šolska mladina prapor, ki ima na eni strani državni grb z napisom: »Za kralja in domovino«, na drugi strani pa sliko apostolov sv.'Cirila in Metoda. Slika n«m kaže pred šolo goste in Šolarje z zastavo. no razkazal ln raztolmačil in ga je najina pohvala o izvrstni organizaciji našega pa-viljonskega aranžmaja prav razveselila. Pridno so pn tem delu informiranja publike pomagale tudi gospodične iz naše vrlo agilne solunske kolonije. Res zadovoljna sva bila s posetom jugo-slovenskega paviljona, saj sva videla, da Jugoslaveni tudi ob Egejskem morju neka] veljamo. Pohitel sem s prijateljem še na našo razstavo plemenske živine, svinj in perutnine v našo solunsko svobodno cono. Pod zidanimi lopami bilo je izloženo mnogo lepe perutnine vseh vrst in krajev naše države, ki je vzbujala splošno občudovanje. Tudi plemenske svinje raznih pasem so imele kupce. Rogata žival je bila prav močno zastopana po tvrdki Predovič iz Za^ greba, ki je na to izložbo spravila najlepše eksemplarje. G. dr. Vrvič, veterinar v naši svobodni coni, nama je prav ljubeznivo razkazal razstavo . Videla sva, da se g. dr. Vrvič mnogo prizadeva, da bi pridobil kupce. Naša Zbornica za TOI v Solunu in njen ag^lnl tajnik g dr Drago&lav Mihajlovič zaslužita prav gotovo največje priznanje za usoeh. Obiskal sem drugega dne s prijateljem še naš trgovinski muzei v zbornični palači, kjer nas je g. tainik prav ljubeznivo sprejel in nam vse razkazal. Solunski listi med njimi tudi »L' Inde-pendant« ki izhaia v francoskem jeziku, je obravnaval v daljšem članku udeležbo Jugoslavije na solunskem velesejmu In prinesel večjo sliko našega paviljona. Izrazil se je zelo pohvalno o vsem aranžmaju in j« poudaril da je število razstavljalcev poskočilo letos od 39 na 149, kar je vsekakor velik napredek. Vesela jugoslovenskega lepega uspeha na vratih orijenta v daljnem Solunu, rojstnem kraju naš;h prosvetiteljev svetih Cirila in Metoda, kjer sva izhaiala skoro le z našim jezikom sva zapustila Solun, živahen po ulicah, pester v običaiih. agilen ▼ trgovini ali sigurno mnogo bolj zanemarjen. kakor so naša večja mesta Ljubljana, Zagreb ali Beograd. • željko Vlžintln, Zagreb. Ob svežem grobu mornarja Staneta Tiča Litija, 31. oktobra. V petek opoldne je z vlakom dospela ▼ Litijo krsta s truplom mornariškega pod-narednika Staneta Tiča, ki ga je v Spi:tu pred dnevi ubil električni tok, kakor js naš list podrobneje poročaj. Pokojnika jo spremljal do Litije zastopnik podoficirske-ga zbora. V Splitu so mu poklonili tova. riši. starešine in razne vojaške ediinice devet krasnih vencev. Tudi v Litiji so oki-tild Stametovo krsto številni veno in šopki. Med drugim so nau poklonili venec a dr>ivno trobojnico tukajšnji orožniški vod m naši rezervni oficirji. Ob 15.30 jc opravil župnik g. Lovšin obredne molitve, pevci so zapeli žalostinko. Staneta pa je spremila vsa Litija do njegovega zadnjega doma. V sprevodu je korakal tudi litijski župan g. Kunstler, žaa-darmerijski vod, rezervni oficirji v uniformah, častno stražo pa so tvorili Sokoli. Ob grobu je spregovoril v slovo rez. poročnik g. Župančič, pevci so zapeli žalostinko in sokolski prapor se je nagnil nad krsto svojega bivšega marljivega naraščajnika. Naj bo lahka domača žemljica ponesrečenemu •tražarju Jad.nana! Da osvežite kri, pijte nekal dni zapored z jutra i čašo naravne »Franz Jo-sefove« erenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanie črevesa, kreni želodec. izboljšuje kri. pomiri živce, povzroči, da se človek snlošno dobro počuti in da ima jasno elavo. »Franz Jo-sefova« grenki ca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Težnje naših akademikov v Pragi in češko-slovaško-jugoslovenska vzajemnost Ljubljana, na dan čeSkoelov. narodnega praznika. Preveč bi bito povedati o tem, kar pravi naslov. Na tem mestu ni mogoče potanko razglabljati tega, hočem le opozoriti na napade, ki se lahko odstranijo v splošno veliko korist. Pred nekaj dnevi Sele sem se vrnil iz slovanskega žarita zlate Prage, pred par tedni še se£i kot študent stopal čez prag njeni hvi.y>kih šol, kjer sem preživel vsa svoja akademska leta. Niaem stremel le za golim strokovni ji Študijem ampak se zanimal za obča vprašanja in delo v aka-d stroških druStvih. Zakaj bi ne bil odkrit in takoj v začetku povedal, da se večina naših akademikov ne vrne s takimi ideali v domovino, s kakršnimi bo odhajali tja gori. Naš študent v Pragi nima one zaslombe in ne najde onega razumevanja, ki bi ga za svoje čeprav skromno delo zaslužil Krivda leži v tem, da mu ravni on* ljudje, ki bi mu morali biti največji oporniki, najbolj grene veselje do dela. Ne samo to, iz istega vira izhaja tudi današnja razdvojenost, ki vlada med študenti samimi Marsikdo, ki ne pozna praških razmer našega študenta, bo mislil, da to nd važno vprašanie. Kdor pa ve, da je v Pragi danes še vedno okrog 300 naših akademikov, bo tudi vedel, da to ni vseeno, kako se vzgoji ona auševna garda ki naj bi bila nekoč med vodniki svoji domovini Res je, da imamo doma dovolj visokih šol, vendar kdor zna pravilno presojati, mu ne bo težko spoznati, kako velikega pomena je še danes, da zahaja naša mladina po duševno hrano v šir& *vet; posebno važno pa smatram ravno Prago — metropolo češkoslovaškega naroda, ki ga tako radi ob naj-različnih prilikah imenujemo brata po krvi in duhu. Jasno je to, treba pa bi bilo Izogibati se besedam in priti na dan bolj * dejanji. 2e ko sem odhajal t domovino, sem se trdno odločil, da bom na prigovarjanje tovarišev opozori' o tem našo javnost in one rnerodajne faktorje, ki bd jim moralo biti to na srcu. Stopite med zastopnike naših akadem. društev v Pragi in zahtevajte, da Vam ob-razlože svoje težnje, ki naj se preštudirajo objektivno! Spoznaii boste, da ni malega pomena kje in zakaj študira naš visoko-šolec, aili na nemški ali češki visoki šoli, kakšne in zakaj so take razmere v Jugoslovanskem kolegiju, ko bi bile lahko povsem drugačne in končno zakaj so take diference med našimi in češkoslov. učilišči iste stopnje. Posebno to zadnje vprašanje bridko izkusi marsikak naš študent pri prestopu iz naših visokih šol na češkoslovaške ali pa obratno. Toliko se govori o kulturnem zbližanju in enaki ureditvi kulturnih ustanov, vendar cela ta zadeva ne rodi eaželjenega uspeha. Dovolj je znan in spoštovan razvoj in ustroj češkoslov. šolstva ne samo pri nas ampak tudi v drugih državah. V marsičem nam je za vzgled. Ravno zato se človek čudom čudi, da se pri nas ne nostriflcdra vsem z enako pravico na istem zavodu dosežene diplome, predvsem diplome češkoslov. tehniških visokih šol, ki se jih dane« stavlja med vodilna in najtežja tehniška vseučilišča v Evropi. Trn »m v mWOi tu v prvi vrsti ablturiente tehniških srednjih Sol. Vprašajte vodstva visokih šol, vprašajte njihove tovariše z gimnazijsko in realčno maturo same po uspehih In zmožnostih teh akademikov! Niti malo ne dvomim, da bo odgovor laskav za njih. Zakaj potem se ravno tej mladini meče polena pod noge?! Mnogo anket se je vršilo in mnogo memorandumov napisalo o teh vprašanjih In poslalo na pristojna mesta žalibog vse do danes je ostalo le pri besedah in popisanem papirju, ki je obležal bog ve kje. Kot epidemija se vlečejo iste težave in kot mora tlačijo že skozi po vojni naše študenstvo v Pragi isti vzroki. V tem tiči tudi ne mala krivda, da je medsebojno delovanje našega in čsl. študentstva ne samo z našimi akademiki v Pragi ampak tudi z akademskim' društvi v domovini daleko pod nivojem pred vojno. To je žalostno dejstvo. Pravi se, da so danes docela drugi časi kakor pred vofno. Resnica je, vendar ne taki, da bi bilo ožje m trdnejše sodelovanje odveč. Meni se zdi. da je ravno v današnji dobi, ko eden narod preži na drugega, potrebno močno in složno Slovan-stvo, ki si mora priboriti tako besedo v svetu kot mu pristoja. In kje so lepša tla, če ne v Pragi — slovanski Meki, za ustvaritev generacije, ki se bo tega zavedala. Sicer kar se zadnjega vprašanja tiče, bd si morali eni kot drugi zapisati v srce in glavo besede velikega pokojnika pesnika Otakarja Bfezine. ki je ob gotovi priliki dejail: »Nimajo se ljudje prikazovati svetu njih krasoti!« — S tem bi toOa, po mojem mnenju, ostranjena glavna ovira tega vprašanja. Odlične može nam Je vzgojila predvojna Praga. V ponos so lahko njej in domovini. Prepričan sem da nam današnja z električno naglico vzcvetajoča Praga svobodnega čsl. naroda še z večjo lahkoto vzgoji še za-vednejše javne delavce kakor kedaj po-preje. Ti ravno bi morali biti v prvi vrsti poklicani, da tolikrat izpregovorjeni kulturni in gospodarski odnošaji dobe resnično konkretni izraz. Toda tudi temu je treba posvetiti primerno pažnjo. Da je k temu v prvi vrsti poklicana akademska omladina je uvidel sam čsl. narod, ki je v minulem študijskem letu ob razaiih čaL-jogocrtov. manifestacijah kulturnega In gospodarskega značaja pozval k sodelovanju v prvi vrsti ravno jugoaloven-ske akademike, ki so se z radostjo odzvali Nepozabne ostanejo slavnosti zlasti v pro-vtndjalnih mestih n. pr. v prijaznem Kou-flmu in Kirtnd Horl pa tudi Stevikii večeri v Pragi, predvsem v sokolsfcih društvih ta organizacijah legionarjev. Se mnogo več bi se doseglo na tem pod Ju in še s spontanejšim veseljem bi se naša omladina poprijela takega dela, če bi se vsaj deloma vpoštevale njene upravičene želje pri onih. na katere se je s prošnjami obračala in se obrača še danes. Spomnil sem se na ta važna in akutna vprašanja ravno danes, ko slavi češkoslov. narod praznik svojega vstajenja. Mi, ki smo v njegovi sredi dozoreli, mu žehmo od srca še večjega napredka, saj se zavedamo, da ni to le v njegov blagor ampak tudi v blagor naše domovine. Ing. Jože Rus. Naša koroška povest Ivan Matičtč: Moč zemlje — Pripoved vasi Izdala Vodnikova družba. V Ljubljani 1931. str. 128. Ko sem prečita! to povest, sem se spomnil na neki dogodek 1. 1918. Bilo je to v tisti mračni jeseni, ko se je zdelo, da se je zgrudil sam v sebi utrujeni svet ko so se razhajale armade in zapustile za seboj plen in razdejanje, ko je od nekod daleč odmevala beseda »zmaga«, pa smo stali šn strmeli v resnico pred seboj, kakor da ne razumemo, kaj se je zigodilo. Gostilne so se napolnile in v oblakih 9labega dfima so s« izgubljale glave, padale besede, dvigale roke. Saj smo v Jugoslaviji. In toliko norega je bilo vsak dan! In koliko je bilo še neznanega iz preteklih let, ko se ni moglo svobodno govoriti! Nekega takega večera sta me ustavila pred hišo dva vojaka-šarža. Iz Koroške sta prišla. Kaj želita? Govorila bi rada z menoj. O čem? O tem, kar se godi tam gori. Ni vse prav. Vo'iki 90 nezadovoljni Zakaj? . Zaradi neikega oficirja A kako je sicer? Slabo. Vojakov manjka. Vse je odšlo domov Če bodo talci oficirji, pojdejo še drugi. Pritožiti se nimajo kam Vojašnice v Ljubljani so prazne. Kaj naj store?... Vzdrži te, bo že bolje! — A radi bi vsaj zaradi tega oficirja. Tako je tekel pogovor. Bila sta prava naša fanta, iz tistih, ki so odločili vojno. Saj vemo, da je na zadnje imel glavno besedo šarz Morda k večjemu še rezervni častnik Le spomnimo se na dogodke, ko so prinesli našemu polku na Piavo tisti srebrni rog! Koliko ponosa in zavesti je vzra-stlo v njih, ko so začutili, da se maje v ozadju trhla avstri jska zgradba I To so bili oni, ki so šJi branit Maribor »n Koroško. Matičič jih je poznal. Živel je med njimi na krvavih poljanah in preživel z njimi koroške boje. To so junaki naše povesti. Rodili so se na Otavah, se borili in umirali zanje. Doslej še nimamo knjige, ki bi nam natančno podala vse, kar se je godilo za Karavankami od prevrata do plebiscita. Samo v spominu bojevnikov še žive ti dogodki. Bila bi to zanimiv« knjiga. A mi rajši molčimo o tem... Saj vemo, da nismo zasedli svoje zemlje, deloma zaradi »aprovizacije«, deloma pa zato, ker smo se bali. da bi nas ne smatrali za »aneksk>-niste«. Bog se usmili! Bodoče generacije bodo nekoč z ogorčenjem odprle to z devetimi pečati zapečateno knjigo. Čakali smo pravice iz Pariza in. če bi nas ne bili rešili drugi, bi bili propadli Tako je propadla Koroška. Borila se je sama in končno omagala. Pisatelj nam je podal del tega boja. Naravno, resnično, bolestno m vendar z vero v zmago zemlje m kmeta Povest se začenja v času pred vojno, ko Je samozavestno odmeva domača pesem okoli Otav po Rožni dolini. Čudovito lep je popis koroške košnje, tistega domačega življenja m ljudstva, ki se ni izpremenilo stoletja. Šele zadnja leta so Otave začutile bližino tujega sveta. Stekla je železnica in tujec špom si je opomogel. Nje,»'iva gostilna je središče cunih, ki sovražijo slovenski rod. Toda hiše stoje trdno, župnik Silan vodi zvesto svojo čredo, narod se drži svoje zemlje in mladina raste krepka in zdrava. Kakor lep planinski šopek so Otave sredi Rožne doline. Fantje so do-rastli, morajo v vojake Tuja mesta slabo vplivajo — vendar: zvesti so domu in zemlji. Naenkrat: vojna! Vihar je segel na Otave in odnesel fante v svet Sovražniki imajo besedo. Divjajo, bi jejo, uničujejo, župnika Silan« odpeljejo žandarji. Uboge Otave! Nemško zmagoslavje vas je zakrilo popolnoma. Toda vojna traja. Traja predolgo. Odločilne zmage od nikoder. Trpljenje druži ljudi. Nemci popuščajo. Otave vstajajo. Vojaki se vračajo. Naenkrat: konec! Zmaga je odločena, Nemci pobiti. Kaj bo z Otavami? Vse čaka... Nenadno je izbruhnilo iz predora. Rutarjev Tine t kozaško kučmo na glavi je pripeljal četo v njihovih napakah in slabostih ampak v in zasedel Otave. Otave »o naše!... In vsi so bili naši. Tujci so abežaE, njih prf- staši so se potuhnili. Otave zopet čakajo. Kaj bo?... Od Celovca se je bližala nemška vojska. Zasedla je Otave. Naši so »e morali umakniti v predor. Od nikoder pomoči. Pač, mladi vojaki so prišli — skoraj še otroci. Komaj puSko so znali prijeti (Poznal sem jih. BiH so sedmoSolci ljubljanske realke. Nekoč sem prišel v razred in razred je bil prazen. Kam ao Sli? Nt Koroško. Zvečer sem jih videl na kolodvoru, ko so odhajali. Hoteli 90 dati zgled onim, ki bi morali iti.) Otave so bile izgubljene. Nemci so se maščevali nad onimi, ki niso pobegnili. Padali so naši ljudje. Tudi Rutarjev. Strah fe zavladal po deželi. Pa se je obrnilo. Srbi so prišli. Prepozno. •In vendar. Plebiscit bo. Vadljalo se bo za Otave Za one lepe naše Otav« v Rožni dolini! Preveč je že tapel narod. O, da je bilo prej. da je bilo takoj! Deželo so napolnili agitatorji. Boj, kletev, zmerjanje.. Delovanje skrivnih sil Toda Otave bodo naše. Prišel je dan glasovanja. Glasovale so za nas. A komaj so se zavedle — ne, Otave niso naše. Plebiscit je odločil drugače. Vse je propadlo. Nemci slavijo zmago. Otave so zamrle v lastni bolesti. Živele bodo še, ne več v solncu. Mrak jih je pokril. Nje in tiste čudne dogodike in grobove žrtev. Gospodovali bodo na njfi Sporni in Stihi in Frici — Jozeji in Mohorj' bodo živeli s svojimi Toncami in Mojcami težko življenje in pod tujim pastirjem, kajti župnik Silan ne sme k njim. Le zemlja je ostala, ta jih veže nase a njih rod bodo pograbile tuje roke ... To je naša koroška povest Vmes se prepletajo povesti ljudi — skoraj cele vasi, od starcev do otrok, živa slika življenja, kakor se j« reaničino dogajala na Otavah... Matičič je dober pripovednik, ki zna podajati te vrste snovi. Zdi se, da so mu bile Otave posebno pri srcu. Dasi ni Korošec, se je tako vživel v ta kort slovenske zemlje, da nimamo v našem slovstvu bolj resnične slike naše Koroške. Zato ti je prilagodil tudi jezik m Je pustil v razgovorih domače izraze kaloor: kamra, Stola, gmajna, šiša, čej, tkaj, boršt, druge barti, ma-rnvati, rajitati, sprepeviati, tača dičva Itd. Koliko bomo pustili tega regionalizma v svoj književni jezik, to je vprašanje. Pri naših n. pr. bosanskih pisateljih ga najdemo mnogo. Enako pri Čehih (n. pr. mo-ravski in hanaški dialekt), pri Nemcih in drugod, posebno v novejšem času. Za nas je to morda nekaj nenavadnega. Rss je, da je s tem povest pridobila na svojem koroškem koloritu, Tes je pa tudi, da bo to nekatere motilo. A ne pozabimo, da nam je hotel podati pisatelj Koroško takšno, kot je. Tudi dogodke iz časov bojev % plebiscita nam podaja pisatelj z besedami in vzkliki, ki so bili takrat v navadi. S tem pridobi pripovest na resničnosti, dasi je ta resničnost včasih neestetična in surova. Gotovo je, da je ta knjiga nekaj posebnega, dokument dobe, ki je prehitro izginila izpred oči, ker smo jo hoteli sami prikriti... Oni, ki so jo preživeli, bodo stali kakor pred ogledalom in zagledali v njem tudi sami sebe. Oni, ki je niso doživeli, naj spoznajo vsaj iz te povesti, kako je bilo. Morebiti bo trpko to spoznanje, a ljubezen do trpečih Otav bo bolj zavestna. Povojno svetovno »lovstvo je bogato del, ki se dotikajo vojne. Radi posegamo po tej tujih delih in jih prevajamo. Z njimi obnavljamo in preživljamo grozote vojne, ki bi jih sicer radi pozabili. A nimamo še domačega vojnega romana. Matičičeva knjiga je del naše velike vojne povesti iz krajev, kjer se je najbolj odl>*evala naša narodna usoda. To je knjiga za zrelega či-tatelja, ki se ne boji gledati resnici v obraz in bo rad gledal iz daljave na žitje in bitje zemlje in ljudi, ki ju je podal pisatelj koroških Otav. Dr. I. L KMETIJSKI VESTNIK Pomen sadnih sejmov Sadni sejmi, kakrtee prireja Sadjarsko io vrtnarsko društvo za dravsko banovino it 4. loto v glavnih centrih sadonosnih krajev, predvsem v Ljubljani, Ptuju. Celju m Mariboru, manj obsežne pa v raznih manjših krajih, imajo glavni namen seznaniti domače m tuje interesente s sadnimi sortami in s vsakoletnim pridelkom posameznega kraja v svrho povzdige sadne kupčije, ki utegne postati že v najbližnji bodočnosti eden najglavnejših virov kmetijskih dohodkov. Taki »ejmovi povzročajo p« tod! direktno izboljšanje sadjarstva za veletrgovino z izločitvijo neprikladnih sort m silijo sadjarje k strokovnim organizacijam, oso-bito glede eksporta sadja. Da se v tem oziru napreduje m da se je dosegel v tej kratki dobi smotrenega delovanja velik uspeh, sta pokazala jasno letošnja jesenska pokrajinska sadna sejma V Ptuju in pravkar zaključeni sejem v v Ljubljani na katerem je 35 prijavljencev razstavilo skupno le 30 raznih sort Posebno jasno se je na teh sejmih pokazalo nazadovanje, oziroma skrčenje krajevnim in trgovinskim razmeram nepri kkdnih sadnih sort, lri so povsod že preveč razširjene Dočim smo videli le pre< štirimi leti na takih sejmih in razstavah nebroj raznih, po večini domačih, pomolo-ško neoznačenih malo vrednih sort, vidimo sedaj le malo teh. zato pa v večji množini in po večini • pravim pomološkitn imenom označene boljše sorte To je pravilno, ker tako zahteva dana ftnja sadna trgovina, kateri se morajo vsi umni sadjarji podvreči. Današnji sadni ve-letng zahteva lepo, zdravo, ne drobno in po možnosti enotno sadje. Doseglo se bo pa to najuspešneje po podružnicah Sadjarskega in vrtnarskega društva ki sadjarskih zadrugah, ki se v dravski banovini že tako lepo razvijajo ki tako uspešno delujejo Vzorno delovanje takih organizacij »pričujeta na primer Štajerska sadjarska zadruga v Mariboru in sadjarska podružnica v Boštanju ob Savi Poslednja vidno napreduje od leta do leta m se je posebno izkazala n« sedanjem sadnem sejmu v Ljubljani s svojimi 300 ameriškimi, pravilno opremljenimi zabojč ki najlepšega sicer malosortnega, toda enakomernega sadja. Nastane sedaj še vprašanje, a)! Je Sadjarsko in vrtnarsko društvo v Ljubljani doseglo s to prireditvijo zaželjeni smoter že popolnoma ali le delno. Kratek odgovoi bi bil, da popolnoma še ne. kajti pri vssld taki prireditvi se pokažejo nepredvidene pomanjkljivosti, ki dado pobudo za poznejšo boljšo uredbo. V splošnem je pa sedanja prireditev prav dobro uspela. Kot malo hibo na tem zadnjem sejmu, ki je nekatere obiskovalce sipravila far ravnotežja. bi bilo omeniti nezadostno zasedbo z izrazito zimskimi finookusnimi sortami jabolk (ananas, tafelček, parmena, mo-Sančgarji, boskoopski kosmač itd.) in hrušk (dekanke, hardenpahtovke, dilovke Itd.). Premalo Je bilo tudi najdalje vztrajajočega (do Joni ja-julija) bobovca. Zato pa so bile prav dobro zastopane izvrstne kanadke ki voščeni*. Za voščenke ni bilo takega zanimanja kakor ga te zaradi svojega prijetnega okusa In zadostne vztrajnosti (december-januar) zaslužijo. Skoda, da se niso prodajali tudi posamezni komadi še nepoznanih sort za pokušnjo. s čimer bi bilo mnogim prav ustreženo, rfasti tujcem. Tako prireditev bi bilo trefea označiti le x enim imenom, namreč a sejmom ki ne tudi * razstavo. Za to priredbo Je bila označba sadni sejem pravilna in priklad-nejša. ker ni bilo vse sadje prvovrstno, kakor se zahteva za razstavo, marveč je b;lo mdi nekaj takšnega, ki absolutno ni spadalo v zaboje tako po zunanjosti in dobroti kakor po načinu pakovanja. Dotični zaboji slabega sadja so vsakogar zbodli v oči in so dali povod neprijetni kritiki. Krivda, da se je prijavljencu dovolilo razstaviti tudi tako sadje, je iskati v izostanku prijavljenih 100 zabojev prvovrstnega štajerskega sadja, s katerim bi se bil dotiani izložbeni prostor napolnil, navede ni zaboji z neprikladnim sadjem pa škarti-rali. No, razstavljalec je pa vseeno vse naz prodal, seveda po prav nizki ceni. Mnogo se je povpraševalo tudi po orehih. lešnikih in maronih, katerih žal ni bilo prav nič razstavljenih. Vsem zahtevam društvo pač ne more ugoditi, toda na ta- ZA INTIMNO TOALETO DAMA SAMO ke reči morajo razstavljavci sami mishti is doma preudarni, kaj jim najbolj kaie postaviti v tem času na trg. Če tudi dottčnik na taki prireditvi vsega ne proda, obrne pa vsaj nase pozornost mniraancev. Ako bo kazalo, se pa priredi decembra ie sejem za orehe, lešnike in kostanje. __Fr. G» Važnost perutninarstva v našem gospodarstvu Neštetokrat se je poudarjala važnost perutninarstva za naše kmetijsko gospo-dprstvo. Kljub temu pa naši starejši gospodarji ne morejo trpeti teh Hvalic, ženske imajo kolikor toliko smisla za to rejo in pozorno negujejo kokoši, toda vseeno prav počasi napredujemo. Po mnenju gospodarjev so kokoši Škodljive ta se reja kokoSi Se drži le bolj Iz navade Da pa dokažemo koristnost perutninarstva, hočemo navesti nekaj statističnih podatkov o Izvozu Jajc ln perutnine, ki jo Je Izdalo ministrstvo za trgovino v leta 1930. Do lanskega leta Je zavzemal les prt Izvozu prvo mesto, saj se ga Je izvozilo v raznih oblikah za nič manj kakor eno hi pol milijarde dinarjev. Takoj sa lesom j® na drugem mestu izvoz perutnine hi pe-rutnlnan»k!h pridobit kov Izvozilo se Je v 1. 1930. ta 785 000.000 Din Jajc tn perutnine. Za vno ti vino (konje, goveda, tfteta, svinje hi dmKnlco), Irvoftu« ▼ Mvern nju, ae ir -kupno prejHo 781.000.000 TOH — za 4 milijon« kakor »i perutnino Hi jajca. Koruze se je Izvozilo za Din 547.000.000. pSenlce za Din 474.000.000, *adja ( groTrtju, stihih sliv brez Jabolk), vina ln masla za 392.000 000 Din. Človek ne bi verjel da Je prav perutn1n*r«tvw ▼ na«l živinoreji tako va^na Izvorna postavka. Neupoštevana tn malo ocenjena koko« nam donaSa več denarja kakor s trudom golena goveja ta dntca »vina Za nas Je tndl vw*no dejfttv«. da Je po-vpra^evanle po tem blagu tMim ve«je hi da ni padlo prav nič v ceni zaradi gospodarske krl?e. Perutnina ln Jajca se spravijo navadno lahko v denar prt nas kakor v tujini. Res pa ie tud!. &n m nas v tem pogleda druge države prekosile posebno kar se tiče debelosti tale in tako nas Izpodrivajo z naSih najboljših trgov. Naj navedemo, kako se ta trgovina vrSL Največ uvaža jajc od nas Italija, ln to sa skoro 300 milijonov Din, za tem Nemčija za okoli 200 milijonov Din, Avstrija za 150 uril. Din ta Švica za 130 milijonov Din. Značilno je tudi, da doMmo za Isvoieno perje nad 34,000.000 Din letno. S tem je povedano, da bomo morali tudi pri nas posvetiti večjo pažnjo gojitvi dobrih gosi in rac, posebno v krajih, kjer Je voda tn so pašniki na razpolago. Iz navedenega sledi, da se moramo poprijeti pri nas z večjo vnemo 'imnega perutninarstva. SIcer redimo po statistiki okoli 17,000.000 kljunov, a to Je Se vt?« premalo. Na Danskem. Rolandafcem, Madžarskem gojijo dvakrat, trikrat več po-rutntne kakor pri nas, vendar kljub temu vlada še veliko pomanjkanje perutntaar-skih pridobitkov. NaSl kmetje naj se pripravijo sa pomlad, da bodo začeli gojiti perutnino v večji meri, predvsem dobre kokoši, pa todtt dobre race ,gos| ln purane. Kakor znano se v naših podnebnih ln gospodarskih razmerah obnese najbolje Štajerska rjava koto* (opis v 19. Številki letošnjega »Kmetovalca«). Ta kofcofi ustreza vsem zahtevam, saj Je dobra nesnica ta Ima prvovrstno meso. Od rac naj navedemo kot dobre neanlce khakl campeil, cd gosi em-denske ta od puranov bronasti purani, k1 Jih gojimo prve ta druge za meso in perje, tretje pa samo za meso, ker postanejo zelo veliki. Dandanes imamo že tudi različna perutnlnarska društva in zadruge, ki gojijo smotreno perutnLnarstvo. Skrb vsakega naprednega gospodarja, odnosno gospodinje naj bo, da pristopijo k tem društvom, ker le na ta način bomo tudi v tej panogi mogli povoljno napredovati Naposled naj navedemo kot popolnllo še letošnjo približno cenitev izvoza živine ln živinorejskih pridobitkov v tujino. Cenitev Je bila podana na letošnjem gospodarskem kongTesu v Beogradu. Skupni Izvoz se ceni na 2.2 milijarde dinarjev Najvišjo postavko zavzemajo zopet perutnina ta jajca (717 milijonov dinarjev). Potem sledi sveže meso (331), žive svinje (303), goveda (247), drobnica (179) ta rame kože (ovčje ln kozje) (112 milijonov Dta). Fr. K. Pristopajte k Vodnikovi družbi i Rudolf Kresal: Grob Umrfa je kakor majhen, od vseh ljubljen otrok. Njen žalostni obraz >e bil v življenju kakor neprenehoma se obleta-joča vrtnica, ki nenehoma cvete v enem samem cvetu — ki ji cvetni listi nene-feoma odmirajo in zmerom iznova poganjajo, kljub tihi. vsem ljudem prikrivan,! želji: da bi se vse življenje v eni sami minuti obletelo — se pozabilo. Zadnje dni pred svojo smrtjo je pogosto stala pri oknu. Včasih je stopila samo pred tenko prosojno zaveso in se zastrmela na cesto, na sivo, široko progo. ki se je na obzorju lomila in izginjala v vrhovih dreves. Kdaj pa kdaj jo je kdo presenetil. »Vanda!« In Vanda se je zdrznila, se preplašeno ozrla in pol vprašujoče pol začudeno pogledala človeka, ki jo je zmotil v njeni tihi zamaknjenosti. Cez nekaj trenutkov pa je polglasno vprašala: »Kaj je ?« Človek se ji je nasmehnil. Tako dobro se ji je nasmehnil, da je Vando zgrabilo v prsih in bi bila najraje za-vpila: »Ven!« Pa ni. Trudno }e pobesMa glavo, se oprijela stola in čakala, da bi oni izpre-govoril. Sicer pa je vedela, kako se bo izteklo. Bil je domač človek. Pri njej so bili vobče vsi ljudje domači. Mati, oče, sestra, brat ali sestričua — ali znanka ali znanec. Vsi so si do nje lastili neke čudne pravice. Vsem se je zdelo, da so ji neskočno potrebni, da ji morajo pomagati — v nasprotnem primeru, da bi se ji utegnilo kaj neugodnega pripetiti. Vsi ti dobri ljudje so jo po prstih obiskovali. Tako tiho so trkali na njena vrata, da trkanja ni mogla slišati. Prav tako tiho so vrata odpirali, še bolj tiho vstopali — in iznenada, povsem izne-nada. premišljeno in dobrohotno, s skoro usmiljenim nasmehom rahlo poklicali: »Vanda!« Tako so jo obiskovali dan za dnem v njeni sobi. — Pa v njihovih očeh je bil čuden ogenj, nekaj stražno čudečega, nekaj prežečega je bilo v njih — neprenehoma pričakujočega: »Zdaj zdaj se bo ž njo neka} zgodilo!« »Ah,« se je Vandi pritajeno izvH vzdih. — »Ljudje!« — »Povsod samo ljud-j*t« — »Eden je bolj neumen od drugega!« In ko jo je obšla ta misel o ljudeh, je besila glavo in se oprijela stola. — al ji je bilo obsodbe — ali sovraštva, neke nepremagljive odvratnosti do vsega živega okrog nje, brezupne praznote, ki je prihajala od človeka vanjo — v sebi ni mogla zatreti. — »Ona sama v miru svoje sobe« — to je bil njen svet. Mračna v njej nenehoma bijoče misli in bolest zaradi vsega — želja: čim dalj od ljudi, ki venomer preže na vsak njen korak — neznosnost lastnega notranjega življenja — spor z pot Zal vsem obstajajočim svetom — vse to ji je dajalo nestrpen obup, strahotno naveličanost. — da ji je nekoč — pred leti — roka nehala drhteti — in je segla po majhni, po zelo majhni steklenki s prozorno belo tekočino, se z mrkim nasmehom dotaknila roba njenega vratu, jo nagniia in izpila vse do dna. — bi že takrat je bilo tako: neslišno trkanje, tihotapsko odpiranje vrat in rahlo vprašanje: »Vanda?« Ugledali so jo na tieh — zvito v klobčič, s spačenim obrazom, s šiToko odprtimi očmi... »Vanda!« Krčevit, tih stok. — Po vsej hiši krik, zvonenje telefonskega zvonca. — Cez nekaj minut pretresajoče zategnjeni glas sirene reševalnega avtomobila. Cez dva meseca se je apet povrnila v življenje V grob. V tisti nje} lastni svet, Iz katerega ni bik) nobenega izhoda... v katerem je bila le široka nepregledna ravan, po kateri je tavala brez najmanjšega namena iz dneva v noč. Iz noči v dan, brez solnca in brez oblačnega neba. Nič. Nič, ni bHo! — Brez ljubezni, le s hladno mržnjo v srcu je hodila med hišami in v hiše — pa se ji je cek) to zdelo neumno, nesmiselno. Kaj? — Cemn toliko korakov, toliko napora, toliko zgibov, hrupa in besed — ko je vse, prav vse nepotrebno!... Pa so ji prinašali rož. Nihče je ni nehal prinašati rož. Ljudje so jo ime M radi. Ta ali oni jo je blazno ljubil. Ona pa je sovražno govorila: »Zakaj trgajo rože?« Vendar — vsi so si šteli v svojo sveto dolžnost, da jo razveseljujejo — z rožami — in kdaj pa kdaj celo z veselimi besedami. Vse zaman. — Vsak njen greh so ji odpustili, še preden je bil storjen. — Prinašali so ji rože — neprenehoma — vsak človek mora rože imeti rad — vsak dan so ji nosili sveže šopke — bele, sinje in rdeče cvetove — otožni, v neznane sanje zamaknjeni, z obupom obdarjeni vrtnarlcl. Ona pa je videla: Grozo in stud med rožami. Kadarkoli jih je pogledala, je videla roko. ki jih je izročila. — Roko. ki jo je sovražila — roko. ki je rože trgala ali kupovala — delala oboje s trgovskim nasmeškom. Vandi vsega tega izkazovanja pozornosti ni bilo treba. Vse to jo je nenehoma spominialo svoiesra praznega obupnega življenja, v katerem sa ni prav ničesar želela In šepetala je: »Vsi samo kupujejo!« Pogosto se ji je dogajalo, da je sanjala o teh rokah, ki so ji prinašale rože. da H jo ž njimi razveselile. V sanjah se obupno dvigala v polsnu in govorila: Stran! Stran!« Ali so se iztezale proti njej, jo davil«. Z razklenjenimi prsti in hotne so segale po njenem srcu, ji v obraz metale rože — bele, sinje in rdeče cvetove — in se je dotikale sive, koščene in tolste roke. Mati, oče, sestre, bratje, sestrične, bratranci, tete, strici, znanke, znanci, o, koliko znancev, sto in sto ljubeznivih nasmehov, rok, nešteto drhtečih rok — v njih vse utelešeno, vidno pozeienje po živi, sveži, nežni im bolni tvarl — z bo-lestnosanjavimi očmi... »Vanda! Vanda!« kličejo od povsod. Sto! Tisoč rok jo hoče! ^ In vsaka roka ima svojo zgodovino. Vsak roka je opečatena s sedmimi poglavitnimi grehi. V vsaki roki je skrivnost človekovega življenja. — Kako se vse — pehajo — Kako! — za prazen nič: da nekomu lahko z denarjem kupijo rože!--da ga zakopljejo v mamno razkošje, da se vanj brezumno zarije->i, da zavladajo — da zavladajo! Vanda kolne sebe žensko. Vse rože, vse skrbeče roke. — Mater, očeta — vse ji je tuje. povsem odveč. Vsak človek ji je ječar! — In pred seboj vidi neSteto nagubanih čel — ki se bijejo za Neka] — pa se tega prav nič ne zavedajo — in grabijo — pa vedo, prav dobro vedo čemu! — Po prstih prihajajo k njej — k nežnemu, bolnemu bitju — da bi ga ne preplašili, — s tihotapskimi koraki. — Kako čudno je oprezovati tiste roke, katerih En venec za počastitev dveh velikih mož Z mogočne svečanosti odkritja nagrobnega spomenika velikemu dr. Gregorju žerjavu ostane prav gotovo nepozaben spomin na prenos venca z groba dr. žerjava na sosedni grob dr. Janeza Ev. Kreka. Ko je minister dr. Albert Kramer položil venec na grob med oba orjaška čuvarja Krekovih zemeljskih ostankov, so vsi navzoči spoznali in iskreno odobravali pomen tega dejanja: en sam venec za počastitev duha obeh velikih mož kot simbol ene in iste misli, velike jugoslovenske ideje, za katero sta se oba borila, žrtvovala in umrla, čeprav vsak na svoji poti. Na sliki je prizor, ko neso venec z groba dr. žerjava na grob dr. J. Ev. Kreka. — Z leve na desno so: minister Pucelj, zastopnik predsednika vlade višji inšpektor Dunjič, ban dr. Marušič, zastopnik Nj. Vel. kralja divizijski general Bogoljub Ilič in minister dr. Kramer. Kfa je Valvazorjev grob? Zgodovina hi znamenitost krških pokopališč Krško, 31. o tobra. Krški okoli5 je volik, zato ni 5 ulno, ako govorimo kar o treh pokopališčih. V zadnjem času, ko je vsa pozornost upi ta v nove in prenovljene zgradbe, v zvezi s tem na novo pokopališče in staro pokopališče sredi mesta, je že od sveta popolnoma pozabljeno najstarejše krško pokopališče, ki ga je zob dobe zabrisal tako, da nanj nihče več ne misli. Prav to pozabljanje pa ni umestno, kajti brez tega pokopališča bi tudi zgodovina krškega mesta ne bila popolna. Še več! Pozabljamo namreč, da je ravno na tistem pokopališču poleg mnogih starih tngledroih Krčanov našel svoj zadnji dom tu-di največji naš zgodvinar Valvazor, katerega zemeljski ostanki so, po vseh znakih sodeč, še danes v Krškem To najstarejše krško pokopališče je ob-kroža o sedanjo župno cerkev v pasu z južne, vzhodne in severne strani. Prehoda ali ceste med vikarijatno cerkvijo in sedanjo hiralnico takrat ni bilo, ker je bila cesta speljana v ovinku od hiše trgovca Radano-viča mimo Dolinska in stare kapelice, odtod pa mimo pokopališča ob Savi. Danes •e vse to zabrisano in pozabljeno, le dve kameniti plošči, ki sta ohranjenti, molče pričata o nekdanjem grobišču. Ena naznanja, da je bil tamkaj pokopan Andrej Kopriva (1648), druga pa je ostanek spomenika rodbine Dunkelsteinerjeve. 0 Valvasorjevem spomeniku pa nj sledu! Vpraša- ! nje je, ali ga je sploh kdaj imel, ko se vendar zatrjuje, da je umrl v najbednejšlh razmerah. Dejstvo je, da je bilo truplo slavnega zgodovinarja pokopano na imenovanem pokopališču. Z gotovostjo lahko rečemo tudi, da Valvazorju takrat nagrobni spomenik sploh ni bil postavljen in je in mu ostane večni spomenik njegovo delo, ki pa takrat ni bilo prav upoštevano. Gotovo je pa tudi, da Valvazorjevih zemskih ostankov nieo nikamor prepeljali, temveč prenesli na sedanje staro pokopališče. To naše drugo pokopališče je staro komaj dobrih sto let. Okrog l 182o. so ga prenesli od vikarijatne cerkve na sedanji prostor, ki je še danes tako lep, da mu menda sličnega ni kmalu najti v naših mestih. Ta najlepši kraj za njivo božjo so si mogli poiskati le oni, ki eo bili s srcem vezan na življenje in z ljubeznijo na rodno grudo. Samo železna vrata in k zemlji stisnjeni drevored cipres ga loči od glavne prometne žile z vzhodne strani, z južne pa ga objemajo griči dolenjskih goric. Notranjost pokopališča je izredno slikovita in zanimiva, da ni čudno, ako si sleherni Kr-čan želi, da bi tudi on počival po smrti v tem gaju. Prvotno je stala na tem pokopališču cerkev sv. Florijana in to severneje od današ-nej cerkve sv. Križa. Poleg stare cerkve, to je na mestu, kjer so danes grobnice rodbin Turšič, Gregorič, Dijak in Lapajne, so bili v veliko skupno jamo pokopani prenešeai pozemski ostanki z najstarejšega pokopališča, med njimi baje tudi Valvazorjevi. Po se je moraio zgoditi, ker se je najstarejše pokopališče opustilo, svet prekopal in se je speljala nova cesta. Razpadajočo cerkev sv. Florijana so v letu 1890 podrli in s podporo krške dobrotnice ge. Hočevarjeve spla-mrali svet s svižem, deloma pa z materija-lom podrte cerkve. Na tako umetno dvignjenem Ln planiranem svetu so Kreani postavili novo cerkev. Tisti čas pa se ni pazilo na stare kamne in plošče in so jfih krat- prsti so razklenjeni kakor kremplji ro-parice in je v njih strah, da bi ne napravile prevelikega suma. — Pa saj ni moči drugače — prav v tem so neskoč-no grabežljive, ker trkajo tam, kjer bi ne smele, ker motijo tistega, ki si prav nikogar ne želi blizu, ne ljudi ne rož s pobešenimi cvetovi. Ob osmih zjutraj hiti Vanda v urad. Na cesti je vsem podobna. Z nasmeškom odzdravlja. z nasmeškom pozdravlja. Pri pisalni mizi je neobčutljiv stol. Bela, malo drhteča roka drsi preko papirja. Do dvanajstih. In od dveh do šestih. Ali Vanda komaj ve kaj dela. Zaradi nečesa popiše na dan nekaj listov papirja. Zdaj pa zdaj tipka. Nekdo ji z močnim o somi m glasom narekuje. Kaj? Vanda tipka. O čem piše — ne ve. Tipke padajo in vstajajo. To je vse. Potem je prvega en tisoč dinarjev. Prav. — Zdi se. da človek, ki narekuje, nekoga terja za dve sto dinarjev. Vanda piše. Vmes je slišati psovko. Gre za dve sto dinarjev. Tako ji teko dnevi. * Jesen se je nagnila v drugo polovico oktobra. komalo zazidali v zid. Treba bo pač v bodočnosti, ko se bo mejni zid podiral, tem Lolj paziti, da se oh rani; jo zgodovinsko važni spomeniki. Poleg drugih pomembnih mož počivata tu dr. Janez Mencinger, znameniti slovenski pisatelj, in Leopold Turšič, župnik in pesnik. Na spominski plošči prvega stoji doslovno: »Tukaj vstajenja čaka dr. Janez Mencinger, advokat. Svojega življenja pravdo je začel 26. marca 1838 in nedovršeno končal 12. aprila 1912. Bodi mu sodba milostljiva!« Posebno mogočen vtis pa napravlja na obiskovalca mavzolej rodbine Hočevarjeve, ki je postavljen v krasnem smrekovem gaju. Poleg imenovanih pokopališč je v Krškem še bolniško pokopališče, ki se nahaja v ravnini pod Leskovcem, kjer počiva tudi 41 žrtev svetovne vojne. Nekdanjo njivo ge. Hočevarjeve so 1. 1900 izpremenili v božji vrt, ki bo odslej krško novo pokopališče. Tudj vojaški grobovi niso zapuščeni, ker jih oskrbuje meščanska in osnovna šola. ▼ih, tafco da se je moralo pokopališče razširiti ž« dvakrat, prvič pred 30, "drugič pred tremi leti. Mestno županstvo in župni urad polagata veliko pažnjo njivi mrtvih, uredila se je zadnja leta lepa pokopališka pot, ob njej pa se je zasadila na obeh straneh vr» sta mladih cipres. Pred 3 leti se je sezidala na 6redini novega dela pokopališča zelo lična kapelica v 6pcxmin v vojni padlim vojakom, katerih imena so vpisana na pročelni steni kapelice, a njihove kosti leže po zarastluh bojiščih... Tu sem pa 60 letošnjo pomlad prenesli telesne ostanke 28 tujih vojakov ter jih položili v skupno grobnico. Na naši božji njivi so redki oni, fci so živeli v izobilju, redki, ki jih je usoda obdarila bogato, pa jih je 6mrt izenačita z onimi, ki so živeli v pomanjkanju in trpljenju. Z redkrni izjemami so vsi nagrobni križi in spomeniki skromni, kakor so bili skromni in ubogi oni, ki leže pod njimi, pa 60 njih svojci dali v 6po» min svojih dragih vse kar so zmogli... Na levi strani pokopališča naprav'ja mogočen, a turoben vtis mogočna skala, pod katero leže telesni ostanki 15 delavcev. k} |ih ie leta 1904. zasulo p-j gradnji karavanskega predora na Hrušici. Bili 6o Hrvatje in Slovenci, večina poslednjih, doma iz okolice B^vca, toda napisi na krm-nu so samo nem Id. znak žalostne polpretekle dobe. — Tam za ve!'kim križem na starem delu pokopa'išča leže med m'ad:m dreviem telesni ostanki ljudi drugih vero-izpovedanj, poleg orrh. k? so sami obupali nad seboj ter n'so bi!' deležni cerkvene«?« pogreiba. Vsi na. ki jiih je usoda zanesla na ta vrt z vseh strani, so nasM evoj mir, smrt jih je združila brez razlike. Zadnje dni so pohitevale proti domu mrtvih množice svojcev, največ žena in otrok, da okitijo grobove 6vojih dragih. Popolnoma te prevzame bogastvo barv in oblik, mehko ti postaja pri duši. ko vidiš, kako množice prinašajo cvetje, da bo čim lepša njiva mrtvih na njih »Veliki dan« posvečen ravno spominu nanje, ki so že dotTpeli, a jih štejejo svojci še vedno v živi družinski krog. Na praznT* mrtvih skoraj ni groba, ki bi ne bil okrašen in bi ne gorela lučka ob njem. Na'-deio se skrita dobra 6rca. ki skrbe za gomiile pozabljenih m zapuščenih. Praznik mrtvih • »vi | PVV na jesemskem pokopališču Jesenice, 31. oktobra. Ne daleč od živahnega dnevnega vrvenja, tam zunaj na pričetku jeseniškega polja je naših trpinov poslednji dom. Tam jih v večnem snivanju ne moti vrvenje množic, pač pa škripanje vagonskih zavor in sikanje lokomotiv. Ta prostor 60 za dom mrtvih odbrali pred kakimi 50 leti, prej je bilo farno pokopališče ob mestni iupnj cerkvi, kjer so imeli pokojni več miru. Na sedanjem pokopališču ležijo pod rušo telesni ostanki preko 300 tisoč mrt- Štiri stroje med slovenskimi pedagogi Znano Je, da se Je slovensko v^goj^tvo stkušalo od nekdaj orijenttrat.i sodobno. Be-žek, Schreiner in dri),ari nedagogl so v to svrho u?=!tanovild že pred 30 leti »Slovensko šolsko Matico«, ki je z uspehom izvajala svoj program. Ob njeni strani so se razvijale učiteljske generacije, čeprav so že tudi v starejši dote nasiijcroali učitelji a svojimi posebnimi nazori. Borbenost ta revo-lucijonarnost je bistrila pojme ta poglabljala delo v teoriji ta praksi. Oktoberaki »Popotnik« prinaSa kritična razmotrivania zagrebškega profesorja Jo-siipa Demarina o stremljenjih, sedanjem de-lovantu ln strujaretvu v slovenskih pedagoških vrstah, predvsem v »Slov. Sol. Matici«. Izvajanja so zfoudila med učftelj-stvom veliko senzacijo ta utegnejo zanimati tudi Širši krog naše Javno«*!. Med slovenskimi pedagoSkitoni pobomflri v povojni dobi ni opažati edinstvenega pogleda na probleme pedagoške teorije In prakse. V glavnem so v zadnjih letih v Odkod lepota knjig Vodnikove družbe Člani Vodnikove družbe, katerih število je letos zrastlo nad 20.000, bodo te dni posegli po letošnjih štirih knjigah, ta ne dvomimo, da jim bo ugajala že na prvi pogled lepa zunanja oprema. — Evo na sliki brzotlskalnl stroj za bakrotlsk, najmodernejši te vrste, s katerim tiskajo v Delniški tiskarni v Ljubljani vse lepe podobe za Vodnikovo pratiko, platnice, plakate, reprodukcije Itd. v eni ali več barvah. Brez tega stroja člani Vodnikove družbe ne bi mogli prejemati vsako leto tako lepo opremljenih knjižnih darov. •s Vanda stoji ob oknu in gleda na cesto. — Tam, kjer se cesta lomi, na obzorju, kjer izginja v vrhovih dreves je bel kos neba, ki je omreženo. Drevesa so gola. Veje segajo druga v drugo. Ni solnca ne oblakov. Nebo je belo. Zdaj pa zdaj motno posivi. — Potem zašije od nekod luč — m nebo je spe-t belo. Vanda strmi v prazno. V njenih očeh je mir. Vse je mirno. V noč je divje vrisnila lokomotiva. — Odbojniki vagonov so obupno ttdaTili drug ob drugega. Na svetlih tračnicah se smehlja mrtev obraz. Nihče ni s prežečrm glasom poklical tiho: »Vanda!« Ljudje imajo vsako leto dan, o katerem pravijo, da je vseh mrtvih. Vseh mrtvih. Vsi živi se z bridkostjo v srcih spo-miniak) vseh tistih, ki so iih za življenja bili v obraz, jim trgali rože in trkali na vrata njihovih sob tako, da trkanja ni b?lo moči slišati. Človek hoče človeku zmerom neka] preprečiti. Ah, kaj, vse mu hoče pre- prečiti. Smrti mu ne more preprečitL In nazadnje je tako: Pred Vandinim grobom ni nikogar —: To je bila njena poslednja želja — in: na njenem grobu ni nobenih potrganih rož. Ona se je sodila sama. Ljudje pa imajo časih do mrtvih čudno spoštovanje: ® Mrtvim izpolnimo vsako željo. Jim damo mir vsaj tam — kjer nihče ne more nikogar motiti. Enkrat na leto se jih spomnimo. Zaradi praznika. In ker je v tem prazniku veliko »estetike«. Rože so v njem. Potrgane, darovane rože. Venci in šopki. Smrt — ni — nič. Vanda pa je v neposvečeni zemlji Le malokdo zaide tja. Posvečena je s krvjo. Kdo od nas — sme soditi!? Kdo more dajati zakone tistim — ki čutijo v sebi svojo življensko pot!-- Sleherni je sam svoj bič — Vseh živih dan je. Postani In ostani član Vodnikove družbe! »Slov. BoL Matici« bde zastopane Štiri struje. Prvo strujo Čistih t. J. teoretskih pedagogov zastopa iiniv prof. dr. Ozvald, ki poudarja nadvlado duhovnih znanosti v pedagogiki. Pristaši te struje zastopajo stališče kulturne pedagogike s posebnim vpo-števanjem filozofije v določevanju vzgojnih ciljev. V praksi zavračajo moderno »delov-no šolo« ta skušajo v mnog očem braniti »staro šolo«. Dočim je prva struja v veliki meri bolj konzervativna, je druga struja zastopnica radikalnih pedagogov s predstavnikom dr. žgečem in A. Ostercem. Oni slede naturalizmu, zavračajo postavljanje vzgojnih ciljev s pomočjo filozofije in osporavajo ob« stoj objektivnih vrednot. Svoja vzgojna stremljenja fundirajo na Adlerjevi individualni psihologiji, s posebnim poudarkom vpliva otroške okolice na vzgojo. Baje stopajo v praksi po stopinjah odločnih šolskih reformatorjev v Nemčiji. Pred vsem jim je v ospredju načelo prirodne vzgoje in doživljanja. mnogo pa poudarjajo pedocen-trično stališče ta princip otrokove d orno-rodnosti. Radikalno zavračajo staro šolo. Enostransko usmerjenost obeh struj skušata izmiriti zastopnika tretje struje Sen-kovič in šilih, zato se nazivajo »struja zmernih pedagogov« v smeri izmirjenia pedagoškega individuailizma in pedagoškega socijalizma. Ne strinjajo se s preveč akademskim ta spekulatrvnim načinom delo- vanja prve struje, niti z empirijsko metodo druge struje. Med obema polarna: pedagoški idealizem — pedagoški naturalizem se vrivajo pristaši pedagoškega kriticdzma. Zastopajo stališče zmerne delovne šole a sintezo dobrih strani stare in nove šole. Četrta struja nima Ttalnega pravca, zato koleba sedaj na levo in desno ta to iz tradicije ali iz drugih razlogov. Borba navedenih jtruj je bila najostrej-ša v razdobju 1928-1931. V novem razdobju 1931-1934 se je odnos pedagoških struj v »Slov. šol. Matici« spremenil, ker je prva struja dobila vodstvo in nadoblast (dr. Ozvald predsednik, dr Gogala tajnik). Druga struja je docela izločena, dočim sta ostali dve struji nespremenjeni. Ker ima vsaka struja svoje pripadnike med profesorji in učitelji, še ne moremo predvideti, kako se bo kulturna borba razvijala. Prof. Demarin prerokuje največji uspeh »zmerni struji« s Senkovičem in šilihom, ki hočeta vposta-viti intimno vez s prvo strujo, če se ne bo ta preveč oddaljila od učiteljev osnovnih šol, ki so pripravljeni izvesti moderno šolo v praksi. Ker sta oba urednika glavnih pedagoških publikacij v Sloven ji, bosta skušala doseči tesno sodelovanje pedagoške teorije in prakse v smeri izmirjenja individualne in socijalne pedagogike. širša javnost je na vzgojnih vprašanjih zainteresirana, zato bo z zanimanjem opazovala potek kulturne borbe. Zlata poroka savinjskega para Celje, 30. oktobra. Pred kratkim je dorživel prijazni trg Rečica ob Savinji nenavadno, redko svečanost Vzoren zaJconsikri par, 7Qletni g. Anton Jeraj m njegova 68-letna zvesta družica sta obhajala zlato poroko, oba še 6r-»ta m zidnava. Istočasno pa je slavil g. Je raj ▼ poAni moči in čilosti tridesetletnico svojega službovanja pri škofijskem lesnem obratu v Nazarj-u pri Moeirju. Ob redkem jubileju so se zbrali pri slaviljcncih nluntf deseteri otroci (6 sinov in 4 hčerke), ki so že vsi prav lepo fpresfcibljieni. Lz Amerike »ta prihitela že 25 let odsotni najstarejši sin, obratovodja velike strojne tovarne v Milwaukee-u in njegova sestra, ki ima tam dobro uspevajoč modni salom. V domači župni cerfcvi je izvršil obred zlate poroke župnik g. Požar, nakar se Je vrnila v Stlgličevd dvorani in na domiu slavij encev prava »ohcet«, n akateri je bilo izročenih nebroj čestitk, prispelo pa je tudi veliko pismenih in brzojavnih. Po sfaraosti »ta jubilanta, kakor se tudi spodobi, ▼ spremstvu svojih otrok nastopila r avtomobilih ženitovsaj&ko potovanje na Brezje, Bled in v Bohinj. V hotelu pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru je priredila slaivljencev prava »ohcet«, na kateri je bi-vodi ta ugledni hotel ie nad 10 let, veseli družbi bogato zakusJoo. Žal je potekel čas v stari domovini »Amerikancema« velika prezgodaj in zopet sta morala na dolgo pot preko veJiike luže z nepozabnimi vtisi na rodno grudo. Zlatoporočenca pa sta se vrnila domov k bistri Savinji. S številnimi znanci in prijatelji jima iskreno želimo budi mi, da bi učakala vedra in zdTava, kakor sta danes, najmanj še dijamantoo po-roko. VABIMO VAS, oblecite se pri nas! Po svojem okusu si Izberite oblačilnih potrebščin ZA MAL DENAR. Trencheoate, suknje, obleko, perilo L dr. A. Presker Ljubljana, Sv« Petra c. 14 K]e zasedala balkanska konferenca Palača Dolma Bagča s Bospora Te dni se je zaključila v Carigradu balkanska konferenca, k ije bila otvorjena v serajlu Dolma Bagča, nadaljnje seje pa v kiosku JiAdis. Ker je konferenca odločate o bodočnosti balkanskih ljudstev, je vredno, da vržemo pogled v preteklost palač, v katerih se je zasedanje vršilo. Serail Dolma Bagča leži ob Bosporu ki je bil prej sedež sultanov in njihovih haremov. Po osnovanju republike je postal po-letno bivališče državnega predsednika gazi ja Mustafe Kemala paše Kiosk Jildis leži 45 minut avtomobilske vožnje od Istambulskega mostr za predmestjem Bešiktaš na griču, s katerega je čudovit razgled v dolino. ZgradU ga je sultan Abdul Azrz za svoje ljubezenske avanture Po revoluciji ga je Italijan Mario Ser-ra spremenit v igralnico po vzorcu Monte Carla. Vlada pa jo je zaprla, ker je prinesla mnogo nesreče. Nato so v enem njegovih delov osnovali policijsko š<^k>, v drugem pe je dobila prostor neka akademijo. Praznoverni ne smemo biti, ktjti čeprav je Jildis, kar pomeni zvezdo, do danes prinašal le nesrečo, vendar je upati, da bo tokrat srečna zvezda. Turški lis^t so polni upania o uspehu konference. Kiosk JUdi« m§ ATELJE STRITARJEVA ULICA izgotavlja gospodom po meri obleice, suknje, raglane ln površnike. — Elegantna Izvršitev. — Moderni vzorci. Poceni! F. HLuKIC lil M ače vesti • Naročnik o »Jutra«, katerim J« ravnokar potekla naročnina, prosimo, da Jo plačajo s poštnimi položnicami, ki so jih našli v včerajšnji številki. Hkrati naj poravnajo tudi morebitni zaostanek, vse pa že prve dni meseca, da ne bo presledKa pri pošiljanju lista. To je važno tudi v Interesu naročnikov samih, ker »Jutrovo« nezgodno zavarovanje velja le za one, ki Imajo naročnino v redu plačano. — Uprava »Jutra«. • Levstikove proslave na naših šolah. Te tfnl so dobile naše šole dopis prosvetnega oddelka dravske banovine, da mora prav vsak razred počastiti spomin velikega našega književnika Franceta Levstika Ta odlok je vsekakor hvale vreden. Naša mladina ln narod morata spoznati Levstika ln njegova dela. Letos pa je še zlasti primeren čas, da se poglobimo t dela Levstika, ker praznujemo 100 letnico njegovega rojstva Mnogi vestni ln vzorni učiteljski »bori so ie ▼ pripravah, da bodo proslavili Levstika s prireditvijo v večjem obsega. O Levstiku imamo na razpolago precej literature, nalašč za to priliko pa je Izdal Učiteljski pevski zbor lično brošuro t živije-njepisem retenjskega gospoda, g. Adamič pa je uglasbil nekaj ljubkih Levstikov'h otroških pesmi. Vsaka šola, vsak zavod, vsako društvo bodo z materijalom, ki ga nudi knjiga »Levstik mladini« lahko Izvedli dostojno proslavo. Brošura, ki stan« le 10 Din. se naroča pri Jugo&ioven&kem učiteljskem ndruženju r Ljubljani r Frančiškanski ulici, dobi se pa tudi t knjigarni Tiskovne zadruge v gelenburgovl ulici. ♦ Vojaške vesti. Za pripravnika T gene-ralštabni stroki sta bila med drugim letos e^rejeta inženjerskl kapetan 1. razreda IDnagottn Gaberščik ter artiljerijski kapetan 2. razreda Maksimiljan Makovec. Pri-deljen-I »o na službovanje: pehotni poročnik Srvln Rataj, absolvent višje šole vojne akademije, kot komandir 6. čete 2. pehotnemu polku; konjiški poročnik Vladimir Gradnik, absolvent višje šole vojne akademije, kot komandir 4. eskadrona 7. konjiškemu polku; artiljerijski poročnik Ivo Vidmar kot referent komandi I. armljske oblasti; Inženjerska poročnika Maks Pahor, Anton Kamel, Alojzij Šetina ln Alojz Ravhekar kot vodniki L bataljonu železniškega poLka; inženjerski podporočnik Alojz Bohte kot vodnik II. bataljonu železniškega polka; pehotni kapetan 2. razreda Edo Delak kot komandir Drinski bolničar-ski četi; pehotni podporočnik Lazar Kola-rac kot vodnik 13. četi 40. pehotnega polka »Triglavskega«; pehotni poročnik Peter B&log kot pilot 1. zrakoplovnemu polku; pehotni podporočnik Josip Rugale pa kot pilot 7. zrakop lovnem a polku. Izpit so položiK: narednik Fran Košnik za čin aktivnega pehotnega podporočnika; kaplar-dijak Edvard Vrenčur za čin rezervnega lekarniškega podporočnika; za čin rezervnega nižjega vojaškega uradnika pa podnar redniki-dijakl Ludovik šnuderl, Leopold Košenina, Franc Borko ta Gustav Zupet Ženite v Je dovoljena konj-ISkemu poročniku ku Stanislavu Skobernetu z gospo Gjurgji-jatio točeno soprogo poštnega uradnika Korbanjija, hčerko trgovca Iz Cakovca, ter žandarmerijskemu kapetanu L razr. Stfle-panu Tomiju s gospodično Ano Bergantovo hčerko železniškega uradnika r Sarajevu. * Imenovanje v šolski službi. Za učitelja-pripravnika sta po odslužitvi kadrskega roka imenovana Anton Koal r Beltince prt Dolnji Lendavi in Ivan Pinterič T Dobrnlč v novomeškem okraju. ♦ Iz šolske službe. »SInJfbene novinec objavljajo odlok, s katerim so upokojeni učitelji odnosno učiteljice: Anton Namestnik v Reki; Henrieta Kovačič pri Sv. Trojici; Roza PIrkovič v Radečah; Anton Kovače« v Gornji Radgoni; Ferdo Rajninger v Livoldu; Ivana Gerbac pri Sv. Petru; Marija Jelovšek r Liboju; Terezija Poljanec v šmartrsem; Antonija Brlnšek < ''-'.V - "- v. -J-v : u v.-. Vj *1 5...-..-/> v- + Razpis zdravniške službe. Banska uprava razpisuje pri banovinski splošni bolnici v Mariboru službo šefa glnekološko-porod-niškega oddelka. Prosilci za ta mesta morajo izpolnjevati splošne pogoje za sprejem v državno, odnosno banovinsko službo, ln posebne pogoje, ki jih zahteva 9 20. zakona o bolnicah za šefa oddelka Lastnoročno pisane in s kolkom za 5 Din kolko«vane prošnje, opremljene s pravilnim 'In zadostno kolkovanimi prilogami, Je vložiti najkasneje do 25. t. m. pri kraljevski banskl upravi v Ljubljani. * Strokovni izpiti davčnih pripravnikov. V davčnem oddelku finančnega ministrstva se bodo v dneh od 16. do 25. novembra rr-šifri državni Izpiti davčnih pripravnikov. Doslej se je priglasilo 48 kandidatov. Predsednik iz^raševalne komisije Je g. Rudolf Polč. načelnik daivčnega oddelka. * Zadnje naročnike na knjige Vodnikove družbe, ki izidejo v kratkem, sprejema glavno poverjeništvo knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani, šelenburgova ulica h» njena podružnica t Mariboru, Aleksandrova 13. * »Službeni list dravske banovine« objavlja v 67. številki zakon o izpremembab ta dopolnitvah v kaos. zakoniku, v zakonika o sodnem kaz. postopanju o tisku in zakonu o izvrševanju kasni na naredbo glede dokaza o zastopanju avtorjev, pravilnik o trošenju državne podpore, dovoljene Sokolu kraljevine Jugoslavije, pravilnik o oddajanju brezplačnega premoga Iz državnih rudnikov za telovadnice Sokola kraljevine Jugoslavije in pravilnik o uvozu ln tranzitu krompirja. ♦ Izprememba rodbinskega Imena. Banska uprava v Ljubljani je dovolila Dragoti-nu in Antonu Požarju, pristojnima v Laj-tea-sberg pri Mariboru izipremembo rodbinskega imena Požar v Zimavc. ♦ Hišni posestniki, ki niso vložili prijav dohodkov od zgradb za leto 1932. v oktobru, se opozarjajo, da jih vlože vsaj do 15. novembra in obenem v prijavi sami opravičijo zamudo, da se 'Izognejo kazni po čl. 137. zakona o neposrednih davkih ♦ Veljavnost starih poštnih znamk. Dravska direkcija pošte in brzojava objavlja, da ostanejo stare znamke v veljavi do 30. novembra t L Z včerajšnjim dnem so Izgubile veljavnost dosedanje dopisnice za Inozemstvo, dočim so bile one za notranji držami promet že pred zamenjane s novimi. ♦ Največja loterija. Poštarji dravske banovine igrajo loterijo na 600 dobitkov v vrednosti 66.000 Din Dobitki prekašajo vse običajne loterije. Glavni dobitek je oprava za jedilnico, spalnico ln kuhinjo v vrednosti 25.000 Din. Srečka stane 10 Din ta lih prodajajo pismonoše Vabimo cenjeno občinstvo, da hiti z nakupom srečk, ker bo 1 decembra že žrebanje. Dobiček gre za gradnjo Poštarskega doma v Ljubljani. — Zadruga »Poštni dom«. ♦ Naročnicam lista »žena In dom«. Tiskarna nI mogla pravočasno Izgotovlti tret Je knjige »Kako naj kuham< .ki bo Imela 116 strani. Zato bodo dobile naročnice »ženo ln dom« 'in knjigo 5. novembra, Prosimo potrpi te! ♦ Josef MOller: »JlndHeh FOgner kot starosta«. Mariborska tiskarna Je v sporazumu * mariborskim1; sokolsklanl delavci tiskala in založila knjižico pod gornjim na slovom. Prevod je oskrbel g. dr. Maks Kovačič. Knjižico, ki stane 5 Din, toplo priporočamo Sokolom. ♦ Za naš ženski svet. Prejeli smo »Ženssi list« za november z bogato vsebino in slikami. Modni del prinaša zelo okusne jesenske in zimske obleke, kostime in pla šče, nadalje lepe večerne obleke ta ogrinjala V tej številki prinaša list tudi otroško garderobo in lepa moderna veziva ?a dom. V zabavnem delu se nahaja mnogo zabavnega štlva, novele, humoreske Itd. Med poučnim štivom najdemo članke, ki koristijo vsaki ženi in gospodinji. V gospodinjskem delu prinaša list dobre nasvete za ureditev doma, razne recepte ln navodila za pripravljenje jedil itd Vsaki številki »ženskega lista« je priložena krojna pola. Vsaka žena ln gospodinja bi se morata naročiti na ta potrebni list za žene. Naročnina znaša četrtletno 45 Din, naroča se pri upra-vi »ženskega lista«, Zagreb, Samostanska 2 ♦ Založba »Sejalec« vljudno prosi vse ki »o prejeli ln obdržali I. ali II. Beri jo umetnostnih razglednic, da blagovolijo čim prej poravnati maH znesek, ako tega še niso storili Izdajanje takih reprodukcij je zvezano z veKkimi stroški ta neredno plačevanje onemogočuje nadaljnje Izdajanje ♦ Namesto venca na nagrobni spomenik dr. Gregorja žerjava Je daroval odbor JNAD »Jadrana« 300 Din v Jadranov« fond za podporo revnemu študentu. ♦ Narodna knjižnica In čitalnica v Zagrebu priredi plesni tečaj. Prosimo vse, ki se zanimajo za ples, da se pravočasno prijavijo v društvenih prostorih (Gunduličeva 29). Prijave se sprejemajo ob delavnikih od 20. do 21. ♦ Slovenci v Braziliji. Prejeli smo: Pogosto se v našem časopisju kaj čita iz Južne Amerike, vendar se Iz Brazilije čuje zelo malo. Pred pol stoletjem se je naš svet začel naseljevati tudi v Braziliji. Največ sovenskih naseljencev Je logaškega, čr-nomeljskega in lz bivšega postojnskega okraja in lz Prekmurja. Po odipravi suženjstva leta 1889. Je Brazilija potrebovala mnogo delovnih moči. Zato Je na stežaj odprla vrata vsem naseljencem. Tudi mnogo Slovencev se Je podalo na dolgo pot za srečo v neznano Brazilijo. Prišli so celo do ozemlja ln reke Rio dos Mortes prav v osrčje Brazilije, a doživeli so veliko razočaranje. Nekateri so pri velikem trpljenju nekaj prihranili, po večini pa so zaradi dolgov postali sužnji svojih gospodarjev. Spoznali so, d« Je bilo boljše doma v borni koči; radi bi se MM vrnili domov, a bilo Je prepozno, ker sredstev za povratek ni bilo. Težko je reči, koliko Slovencev Je v Braziliji, splošno pa se domneva, da jih Je r»ri-bližno 3000, ki pa žive zelo raztreseno. Največ Jih je pač v provinci Sao Paulo. V zadnjem času se Je s pridnostjo ln trudom mnogim posrečilo, zasigurati sebi ta otrokom boljšo bodočnost, drugi pa se morajo boriti za kruh. ki je tako grenak v tujini. ♦ Jesenske prJrodne zanimivosti. O rar-n!h jesenskih »čudežih« nam pišejo ljudje. Pri Krajnikovih na Suhi pri Skofji Loki je zrasla hruška težka pol kg, na Codešiču pri Bizovičarju pa so dobili jabolko težko 50 dkg. Pri istem gospodarju imajo tudi bučo s težo 14 leg. Takih prirodnih darov je ▼ loškem okraju več. — Tz Slovenskih goric smo zadnjič prejeli grozd z belimi in rdečimi jagodami žkhtnirte. Zdaj nam jo mostni gospodar g. Alojz Berlič iz Ptuja poslal zdravo jabolko, ki je zrastlo na njegovem vrtu m je točno na polovico belo. polovico p« lepo rdeče. Sicer se res da s papirjem preprečiti ptementiranje na sadiu a ravno zato je to jabolko tem bolj čud no, ker človeška roka pri njegovi dvojni barvi ni fonela opravka. ♦ Redek primer prijateljstva. V nekem zoološkem vrtu Je slon Jumbo. ki predstavlja veliko redkost svoje vrste ta Se večji kapital za zoološki vrt, nekaj časa sem kazal resne znake slabosti. Takoj pozvani strokovnjaki veterinarji so ga vestno pre gledaM, n1«o pa mogli doenati vsrokev njegove slabosti lin so se ljudje že močno za-čeli brigati m Jambor« usodo. Ravnatelj vrta se Je spomnil ln poklical nekdanjega dolgoletnega čuvaja slona, g. Petroviča, rodom iz Jugoslavije, ki je bil pred nekaj meseci po 25 letni službi upokojen. G. Pe trovič se je začudil posetu ravnatelja, pozivu pa ni mogel slediti, ker je zaradi rev-matizma moral ostati doma. Direktor Je poskušal na vse mogoče načine, da bi g. Petroviča odvedel s seboj. Naenkrat se je pa spomnil, da ima slučajno pri sebi nekaj tablet Togala. Ki jih je Petroviču ponud'1 in jih je ta zavžil, je lahko vstal in že v nekaj dneh je lahko pregledal bolnega slona. To svidenje je na slona vplivalo tako. da se je njegovo zdravstveno stanje takoj popravilo, kajti njegova navada na dolgoletnega dobrega čuvaja je bila močnejša od bolezenskih kali Ln živcev. ♦ Rogaška Slatina je ostala glasom najnovejših (letošnjih) analiz v svoji koncentraciji nespremenjena od najstarejše dobe do danes O tej izboml zdravilni vodi je pisal leta 16S7. loanne Benedicto Griindel phil. & med. Doctor dobesedno takole: (po navedbi nekaterih dragih vod) »Nichts ie-stoweniger hat dannoeh fur allen diesen Vorzug unser in gegenwa.rtigen Traotatl besehribener Sauerbrunn, welcher eine hal-be Mell von dem Marckte Roitsch ln Unter 3teyer auff den Croatischen Gr&nltzen auss den edllsten Briisten der Erden her vorqueilet in schon ein so grossen Namen ln der Medizin bekommen, dass er nicht allein aus frombden Orten die Presshaffte. als wie ein Magnet an sich zlehet., sondern auch In weit entlegene Lan der h&uffia: ge fuhrt wlrd, und alldorten vilfaltige Krank-ken gesund macbet«. (... slatina, ki Izvira pol milje od trga Roeatec na Sp. Štajerskem iz najplemeniteiših rvrsi zemlie, 'e dobila že tako znamenito i.me v medicini, da učinkuje kot magnet ne samo na tuje kraje, amnak tudi na daljne dežele, kamor se razpošilja, ln je že mnogo bolnikov ozdravila.) ♦ Dober nasvet Je zlata vreden. V kinu Croatia je bil nedavno predvajan film »Visočanstvo zapoveduje«. V tem filmu je dejal minister dvora (Reinhold Schiinzel) povodom zaupnega pogovora svojemu detektivu, ki je neprestano kibal: »Vzemite že enkrat aspirin tablete!« Pazljivi poslušalci so iz načina tega poziva takoj onaz'15 začudenje ministra nad tem, da detektiv g. Pipac (Pavel Horbiger) ni zavžil prejšnji večer aspirina v skodelici toolega čaja ln je zaradi tega s svojim kihanjem ministra spravil v slabo voljo. Iz tega se vidi. da so za vsakega človeka današnje dobe ob prehlajenju postale tablete aspirina obrambno sredstvo. ♦ Sporočilo. Svojo pisarno bom imel od 8. t m. naprej v Li^ubljan-l, Gosposvetska cesta št. 7-1. Odivetnik dr. Goljar Srečko. ♦ Smrt deteta v vreli vodi. V Murski Soboti pri Rehnovih se je zgodila na nepojasnjen način huda nesreča Pri sebi so imeli soro ogrlioo s fcrltjantolm obeskom, zlato ogrlico s ametistovim obeskom in Jraglmi kamni, zlato zapestnico, staro damsko zlato uro ta razhčno obleko ter vse pobasala v svetlorjav usnjait kov čeg in izginila Skupna škoda znaša 15.000 i .arjev ♦ Dane« je priložena priloga znane banč ne tvrdke komandltne družbe A. Rein ln irug v Zagrebu, katero priporočamo cenj č i tate! jem v posebno pozornost Točnost in solidnost te tvrdke je splošno znana ln priznana in njej se tudi morajo pripisat! sijajni uspehi odjemalcev Ta tvrdka Je največje in najpomembnejša v svoji stroki. ♦ Sedaj je čas za kupiti. Zakaj, glej današnji oglas. ♦ Ljudska samopomoč v M*ariboru opozarja cenj. čitatelje na današnji tozadevni oglas Izvršujemo vsa fotoarnatersha dela v 12 urah. Drogerija Kane, Ljubljana - Maribor 2 ♦ Ravnokar je doila velika pošiljatev najnovejših snežk In galoš. Požurite se. dokler je izbira. — 2ibert, Ljubljana, Pre šernova ulica »ITO« zobna pasta najboljša. ♦ Za razkuževanje sanitol. V vseh lekar nah in drogerijah »Cliemotechna< družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvo rišču tvrdke A & E Skaberne) ♦ Nagrobne 6pomentke v najmodernejših oblikah vam nud najceneje kamnoseško kiparsko podjetje Franjo Kunovar, poko pališče Sv Križ. Ljubljana tel 27-87 ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva ol'sira in lika tovarna Jos. Relch. ♦ Darujte podpornemu društvu sleoih. LJubljana. Fod Trančo 2-1II. Kil DIVJA KOZA živi ▼ čredah po Alpah Je zelo oprezna. Kadar se pasejo, je ena od njih na straži in da znak, če so v nevarnosti. V divjem begu se rešijo preko skalnatih planoL Lov nanje Je nevaren. Sličice teh živali se nahajajo v mlečni čokoladi »MIRIM«. Za zbiranje teh sličic dobite v vsaki trgovini album za 4.— Din. — Kupujte ta krasni album in zbirajte sličice iz kraljestva živali! iz Ljubljane «t— KomemoracIJa na grobu velikega dobrotnika dijaštva, blagopokojnega dr Ivana O r a ž n a bo jutri v ponedeljek ob 15. uri na pokopališču pri Sv. Krištofu. Sodeloval bo akademski pevski zbor Zbirališče ob 15. pred cerkvijo pri Sv Krištofu u— Na pokopališču pri Sv. Krištofu bo cerkveni obred v spomin vseh mrtvih v ponedeljek ob 3. Kakor običajno, bo ob tej priliki pel žalostinke akademski pevski zbor v cerkvi, pri križu na pokopalidču in na grobu dr. Oražna. u— Vsi ljubljanski pevci naj as udeleže polnoštevilno danes zjutraj ob pol 11. skupne vaje za nastop na grobovih pri Sv. Križu ob 15. U— Današnje predstave filma »Zapsdna fronta 1918«. Z ozirom na ogromno zanimanje ,ki ga kaže Ljubljana do velikega filma >Westfront 1918«, ga bo ZKD predvajala danes pri dveh predstavah in to ob pol 1L dopoldne v Elitnem kinu Matici in ob 11.15 dopoldne v kinu Ideal. Današnje predstave niso dovoljene mladini, ker se bo predvajal film v celoti tako v dialogu kakor tudi v tonu. Priporočamo cenj. občinstvu, da si nabavi vstopnice v predprodaji. Blagajni v obeh kinematografih poslujeta eno uro pred predstavo. Cene nizlke kakor pri ZKD filmih. To ogromno filmsko deslo priporočamo vsakomur v ogled. u— Ravnateljstvo mestne genske realne gimnazije v LJubljani vabi učiteljski zbor in gojenke, da se polnoštevilno udeleže pogreba matere gospodične učiteljice Stanonikove, ki bo v ponedellek 2. L m. ob pol 15. Zbirališče pred hišo žalosti. Rečna 8. u— Pevski zbor Glasbene Matice bo Imel vaje: danes ob pol 11. moški zbor, v ponedeljek ob 18. in pol ženski abor, v torek ob 20. ves mešani zbor. u— Prosvetno društvo »Tabor«. Banska uprava je odobrila spremembo društvenega naslova, ki se v bodoče glasi: Delavsko, prosvetno in podporno društvo »Tabor« v Ljubljani. Društveni delokrog se razteza na področje cele dravske b^no7i.ae. O t»\m obveščamo vse rojake ln prijatelje ter po z:vamo tudi rojake izLjubljane, da v čim večjem številu pristopijo k iruštvu Na akademiji, posvečeni spominu Simona Gresorč.ča 21. novembra bo sode'ovai or kester železnlčarskega ^'asbenfsi društva »Slosa«. Primorska mladina hoče Jostojno ročastili spomin vel.ke^a r>es"ika comače zemlje, vsi rojaki in prijatelji pa se ji morajo ta dan v nolnem številu prldruž.tl. Naznanjam svoiim cenjenim naročnikom, da sem se preselil v Selenhnrgovo ulico 71. (Jadranska banka). Krojaški atelje Sušnik 12872 Gostilna in kavama Zgonc „POD KLANČKOM" Pot v Rožno dolino štev. 36, toči pod novim vodstvom prvovrstna vina. Topla in mrzla jedila vedrso na razpolago. Sprejemajo se abonenti. Odprto dnevno do dveh zjutraj. _KAROL KOS ELEGANTNA DAMA naroda obVke In plašfa v ate1'etu JOSIPINA IGLIC, PALAČA VIKTOR 12880 I 'epne in anoane balerije dajejo H iako svetlobo, trajaj > dolgo in i zato so najbolj zahtevane Koio juuooiovenoKiii »ci»*.<>f *oira darove za Miklavža. Prejeli *mo: S hnuov že maha zima » svojo ledeno roko. Reveži se boje njtmega obiska, ker so njihova shrambe prazue in kar »o mrzli njihovi mračni domov.. Bolezen je »rsm it mnogo otrok na bolniško potvtel} Da bi obvarovali bedne še hujšega, je sklenilo Kolo iu-goslovenskih sester na zadnji seji. da bo letos namesto ob božiču i>bdarovalo dec« že na Miklavževo. Pozivaono vse dobrosrčne IjudL da nam puntajo podpirati najrevnejše. Vsak najmanjši dar bo s hvar ležnostjo sprejet. u— Obilica cvetja na trgu. Zaradi praznika vseh svetih sc poklicni vrtnarji in pa ljudje iz okolice mesta silno založili trg z najrazličnejšim cvetjem. Stojnice aa trgu so biie polne knzaclern, aster sn drugega cvetja. Bele knzanteme so prodajan po 8 do 10 Din za komad, urnetue košance. šopke in vence pa po 25 do 100 Din. Poleg imenovanega cvetja so prinesti okoličani na trg tudi vence iz praproti, rododendro-na in pa cele vozičske mahu. Ljubljančani, ki krasijo grobove svojih dragih, imajo res največjo izbiro. u_ Darovi za stradajoč«. Pisarna Rdečega križa v VVolfovi ulici je prejela od oblastnega odbora Podmladka RK v Ljubljani 531.70 Dm kot zbirko S >L in sicer Preserja 50 Din. iz Bučke 56 Din, lz St, Vida nad Ljubljano 122 05 Dm in lz Tezna 32.15 Din ter od gimnazije v Kočevju 271.50 Din Izrecno za Belokrajino Dalje sta darovali občina Jurlevica (srez Kočevje) 200 Din in občina Dolenja vas (srer Kočevje) 400 Din. Ta dva znesKn. sta bilfc nakazana oblastnemu odboru RK. Iskrene hvala! . . . „ „_ Društvo Skrb r* mladino v LJufeiJaft: priredi kakor običajno tmAo ieto «.«*11 Uos št »it Je poseUilkov grobo*. Ve« obiskovalce grobov pruslmo. da darujejo vsaj p* en novec, da se bo lahko ugotovilo fiteviH obiskovalcev. Ves nabrani denar se za božlčnloo najrevnejše dece. _ u_ Omejitev vox»<-ga proo>«ta v burgovi ulici. V smislu sklepa otočansk* uprave od 17. Julija letos je prepovedaJ* uprava policije v fielenburgovi ulici v«a promet z vp rež enimi tovornimi vcrzovi i.i tovornimi avtomobili s poln lira gumam. Istotako so prepovedani priklopni vozovi k tovornim avtomobilom. Izvzeta bo pa vozila za lokalne potrebe v tej ulici. Po«ta-Janje v Seienburgovl ulici je ^ vsa vo*Ua prepovedano, razen v toliko, Kolikor je za vstop in izstop nujno potrebno. Omeji t av prometa na Aleksandrovi cesti it ukine. Prestopke te odredbe bo policijska uprava kaznovala po či. 69. takona o rotranji upravi z globo od 10 do 500 Din. oziroma z zaporom od 1 do 10 dni. u_ Prodana hiša. Stiški redovnftrt eo kupili te dni dvonadstropno hišo « na Poljanski cesti, ki Je bila prej last Vae-lava Hasla. Hiša Je bila prodana sa 1 milijon 300.000 Din. Redovniki, clstertjanci Dodo hišo preuredili in Jo uredili za »voje namene. Izvedeli torta, Aa se Je vodstvo »ftestieec. Dunajska c«»ta 8, teljo mimoidočih gostov odločilo, da »e bo v njt*ni točilnici na levo, točila kava ln čaj & Din S.—, beli »n črni mošt liter Din 10.—. Dobil* »e bodo tudi vsa druga okrepčlla ln raz.nl okusni prigrizki Din S—i Ta odlok naAe eta.ro-znane gostilne ln Izvrstne restavracije srčno pozdravljamo. 12877 u— Pomotna oOdoltltov. Kakor nam po ročajo, Je po pomoti pKSlo do obdolžitve, da je g. Karei 1 i n e r (ne češkoslovaški, nego avstrijski državljan) oslepartl svojega delodajalca, ljubljansko tvrdko sa izdelavo finih usnjenih izdelkov A. Ore.hek. V teku preiskave se Je namreč Izkazalo, da g. U-ner ni zakrivil nepoštenega dejanja, ki ga Je bil obdolžen S tem popravljamo zadevno vest, ki smo jo priobčili zadnjo nedeljo. a_ Pobegel tat. V stanovanje prevžit- karja Andreja Jukata na Viču Je vdrl tat in odnesel razno obieko, perilo in okrog 100 Din gotovine. Kot vlomilca zasledujejo varnostna oblastva 26-letnc-ga Antona P., ki so ga videli potepati se zvečer okrog hiše. Kam Je P. izginil, še ni zmano. Za VaSe z<*nrvfleirfa prehtadK, oronM- tlsa, nahoda ln hripavosti — ni dobro vsako sredstvo, niti ni pametno taka obolenja zanemarjati, ker znajo Imeti tudi zle posledice. Zelo hitro ln uspešno ozdravite razn^ prehlade dihalnih organov na ta način, da grgrate in v požirkih pijete ogreto znano Radensko mineralno vodo. Dokazano je, da zdravilne mineralne snovi, ki se v velikih količinah nahajajo v Radenski mineralni vodi, čudovito hitro očistijo ter ozdravijo obolele ln zasluzene organe. 12928 Za negovanje telesa za jačanje udov ln zaSčito pred obolenjem je Fellerjev Elsafluid priznano domače sredstvo in kozmetikum, že 35 iet spložno priljubljen. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici 62 Din brez daljnjih stroškov pri lekarnarju Eugen V. Feller, Stu-bica Donja, Elsatrg 245. Savska Banovina. ZDRAVO SADNO DREVJE Je velike vrednosti in dostikrat vir blagostanja- — Varujte torej sadno drevje pred škodljivci, Škropite in mažite z ARBORIN-om zdaj, ko je listje odpadlo! »CHEMOTECHNA«, družba z O. z. — Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču tvrdke A. & E. Skaberne). 12993 NAJNOVEJŠI SENČNIKI M. TIČAR LJUBLJANA X*. X*€>i*te$a netmHtH rctnoti (D s tat en je fMlsUm dane* v nedeljo ob t, % 6, % 8. te 9. svete. Zvočni kino Ideal m— (z Galjevlce je prtobčli včerajšnji »Slovenec* dopis, ki je »icer podpisan ▼ kn^rn Galjevčanov, t resnici pa je zgolj zlobna spletkartfa nekega znanega delo-mnaieža Gaijevica štede 120 hi&nLh posestnikov ln od tega jih je doslej te n!« manj kakor 96 podpisalo prošnjo na mestno n«' čelado, da prfcvoll t odkup zemlJlAča, da ■i na ta način lažje odpomorejo pri dograditvi h« S tem bi dosegli amortizacijsko posoj*ilo, saj je oseboJ kred-It predrag in je težko dobiti Jamce Akcija Je zamišljena i« treznih prevdarkov ia bo ob »toinostl, ki so jo pokazali vsi podpisniki peticije, gotovo tod! rodila teljenJ nspeh. Toliko v Informacijo Ja-rnoat! In vsem prebivalcem Ga-tjeviee, ki n«j >Lh nikakor ne zbegava brezvestno početje znanega raknlianega spletr karja. msamatesm Prvovrstna dolenjska žametna Srnina Vsako nedeljo domače krvavice ta Jetr-aice, Štajerski purani, divjačina L t i priporoča gostilna KOŠAR LJUBLJANA. KREKOV TRG 11 a— Dobre in poceni nogavic« dobit« prt Fordo Kob&idu, MLfciošlčeva cesta, palača »Grafika« _ u— Telefon 2708 m pcriporoča m prevoa x avtomobilom te konji. Cen« konkurenčne a— Ceneje se«« v iteprod*^, pri tam pa. pi-vovrstno blago za suknje, plašče, obleke in vso ostalo mamifakturo vam nudi tvrdfca NOVAK na Kongresnem trgu št. 15 (nasproti nunske cerkve). IfelŽPROOAiA m mu FAKTURE Najceneje se oblečeta. sko al nabs* vite vse rimsko blago v manufaktur- ni veletrgovini JOS. RAVNIKAR, LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 7/1 13000 , u— »Centra*, trgovtua gramofonov, M- vainlli strojev Itd., sc je preselila na Miklošičevo cesto St~ 3S. palača Grafike. u— Plesni ca vod Jenko v Kazini prične novembrski začetniSki tečaj jutri v ponedeljek ob 20. Vabijo s« ie dame te gospodje. Nadaljevalni tečaj je vsak četrtek te soboto Popoldanski vsako nedeljo. Posebne plesne ure te informacije dnevno od 10 do 20. ANT. KRISFER Mestni trg SNEŽKEi Din 75.— it Maribora s— Iz mestuega sveta, Na rtenjbjl seji >» bil Imenovan za okrajnega predstojnika rv. okraja lesni trgovec g. Anton Brecelj. s— Pevci t Za pevski nastop as mestnem ^okopaiLSČu as PobrežJ« s« zbere pevc; »družen Lh pevskih zborov ob 14.45 pri kapelici Peli bodo pri vojaškem obreda kakor običajno vsako leto. &— Poi«o±na akcija za prisade te po vremenskih aeprilikah je našla odziva med vsemi sloji prebivalstva, ki se pridno pri-glašajo tn pošiljajo svoje prispevke. Mestna hranilnica je darovala 3000 Din. Ro-tary-klub 5000 Din. Nadalje so priglasili svojo pomoč Sokoi. naši vrli skavti te druga društva. a— Ljudska univerza. V ponedeljek S. t. m. bo predavaj smlverzStetni profesor Dvorni!kovič ta Zagreba o sanimlvi temi: Kakšna je rasna duševna vsebina južnih Jugoslovenov, enakost ter razlika med Sr-bohrva ti in Slovenci ta o kulturni bodočnosti Jugoslovenov. a— SanatorIJ v Maribor«, Gosposka aL 49. telesom 2358, lastnik te vodja kirurg dr. Mirko černlč, je najmoderneje opremljen za operacije. Diatermlja, vtdlnsko solnce, tonizaitor. žarnica »Hala«, »enterocleaner« a— Odredba predstojnlštva mestne policije od 28 oktobra glede voznega prometa po Pobreškl cest! t Mariboru na dan vseh svetnikov se t toliko tzpremeni. da smejo »porabljati navedeno cesto tudi r času od 12 do 19. ure avtobusi podjetnikov, k! Izvršujejo po tej cesti svojo koncesljo-nirano obrt Vozila pa se smejo voditi samo s skrajno previdnostjo, popolnoma počasi !n Je vsako prehitevanje prepovedano a— Izprememba v gostilnlčarskl obrtL Znani ln priljubljeni restavrater. nekdanji plačilni natakar v kavami »Centralu« ln »Astoriji«. g Franček Trafenik Izroči 1. novembra svojo dosedanjo restavracijo »Pri Frančku« na Meljski cesti gospe Pri-stavčevi. Sam pa prevzame restavracijo /vovame Unlons na Aleksandrov! cesti. Njegovi številni prijatelji bodo to tepre-rnembo g-otovo z vesellero pozdravili a— Smrt v policijskih zaporih. Stara do-bra znanka policije Julijana G se ga j« predvčerajšnjim kakor po navadi zooet na-srkala In obležala ns tlaku pred Vlahovl-čevo gostilno Od tam so jo soravill v policijske zapore da prespi svojega mačka Nekoliko pred polnočjo pa ji je postalo zelo hudo in malo pozneje je Izdihnila. Poklicani zdravnik dr. Zorfan le mogel samo ugotoviti smrt zaradi zastrnsp-Ijeuja s preobilno zaužitim alkoholom. ' prekrasnem rvočneni flinu T nemškem jeziku ! JOHN BOLES nepozabni pevec iz opereta »RIO RITA« LUPE VELEZ a— Poizku&en vlom. V pisarno tvrdke Merkur na Meljaki cesti so prejšnjo noč skušali vlomiti neznani svedrovci. Navrtali so £e blagajno, vendar pa je ropot slišal sosed, ki je nato opozoril goste v bližnji kavarni. Ti so pohiteli gledat, kaj Je. medtem pa so se svedrovci z naglimi skoki preko ograje izgubili v črno not. Na mestu so pustili različno vlomilsko orodje. a— Tatvina kolesa. Izpred Vrečkove točilnice na Aleksandrovi cesti je odpeljal nekdo Francu Kovačiču trgovskemu potniku, kolo vredno 1000 Din. a— Bazne nesreče. Pri Sv. Kungotl so se ženske med seboj sprle ta Je soseda sunila sosedo Heleno Puklovo, ki Je tako nesrečno padla, da s je ziomila desno nogo nad kolenom. — Točaj Fran Lorber iz Grajske ulice le Imel pri Izbijanju čepa Iz soda nesrečo, da mu Je čep priletel v desno oko ln ga močno poškodoval. — V Pre-poljah se je delavec Ivan Kirbiš tako hudo urezal v roko, da se je moral zateči v bolnišnico. Radio Maribor r. a. * e. Miklošičeva tri. 1 Zaloga: žarnice, radioaparati, zvočniki, sestavni deli, drobni materijal po najnižjih cenah. 12842 *— Nočne lekarn lik« službe Ima ta te 4ea Vladovlčevs lekarna pri Zamorca v Gosposki nllci a— Kinematografske predstavo. Grajski kino samo do vključno nedelje »Mamselle Nitouche«. — Union kino do vključno nedelje »V tajni službi«. Iz Celja s— Važne opozorile občinstva. Mestno aačelatvo razglaša: V dvorca g Stlgerja ob Ljubljanski cesti 18 je bila uradno ugotovljena pasja steklina Ker so psi Imenovanega lastnika r zadnjem času večkrat nezavarovani begak t okolišu odegovega posestva. Je možnost, da so ogrlzll kake osebe ali živali, ki so sedaj Izpostavljene nevarnosti obolenja po steklini Glede nato poziva celjsko mestno na&elstvo vsakogar ki v« za kak tak primer, da to nemuduo jani mestnemu načelstvu. V ostalem pa se vsi lastniki psov opozarjajo as razglas mertnega načelstva o uvedbi poostrenega pasjega feootumaca r območja mesta, ker le tako je mogoče preprečiti, da psi ne mo-red o griztl ali ubežati ln da do njih ne morejo dragi psi in mačke. Steklina Je zafrie vala r neki bližnji občini že človeško žrtev. Kljub vsem varnostnim meram pa steklina še nI ponehala Upravičen je tored ai,*: oa prebivalstvo, da se i {danih naredi) točno drži, ker edino po tem pota je mogoče zatiranje te za ljudi te flvali Uro nevarne kužne bolezni s— Moški zbor CPD bo Imel aaradl Ra piovega koncerta vajo ta v ponedeljek »večer. Val te točno! »— Volišča v okoHikl občini bodo tri. v Dečji stanioi r Gaberjn za volilce iz Ga-berja ln Sp ta Zg. Hndinje, r občinski bLši aa Brega za rolllce z Brega, Miklavževega hriba, is Polni, Košnlce. Lise, Zagrada te Zavodne, tretje volidče pa v poslopju ge. Karlovfikonre na Lavi za volilce z Lave, Ostrožnega, Ložnice, Babnega, Lopata, Do brove. Iz Lokrovca in Medloga •— Petje na pokopališčih. Zdražeas aao •ka zbora Celjskega pevskega draštva .a Katoliškega prosvetnega društva bosta po ia dane« ob IS nagrohnice aa mestoetL, -b 1«. pa aa okoliškem pokopališču Pevsko društvo »Oljka« bo pelo ob 15. na okoliškem te ob 1«. na mestnem in vojaškem pokopališča. Kot tretji bo pel tadš moški zbor *S>otod«K. e— Pevci CPD In KPD adeieSft« w poi-aoštentao skapne vaje za aagrobmice. V^Ja bo ob 13.30 v Narodnem doma. e— šopek svežih vijolic je prta««* v našo celjsko podružnico naš naročnik g. Emil Tomaa te Greta pri Celja. Vijolice je natrgaj na domačem rrtu na ot»df##acf/ci Dsmsfcl frizerji v Ceijw začno • L novembrom t L uporabljati epo-hatei izum preparata za trajno oo-dulacijo. V rvezi • tem preoikretom •o določene enotaie cene te sicer od tSCOftt naprej dom«/» frinmrii 12985 * ' Neresnične govorice krožijo po deželi s ozlrom na nizke cene mojemu blagu. Ponavljam ponovno, da so cene v moli trgovini tako urejene, da popolnoma odgovarjajo zahtevam časa. Moja konfekcija za gospode ta gospe zavzema velik obse« zaradi nizkih cen ta solldnostl. Kdor potrebuje obleko, blago za obleko, perilo, čevlje, naj si ogleda mojo zalogo te Izložbe ta prepričan bo o nizkih cenah. Trgovski dom Stermeckl, Celje. •— Nesreča pri delu. M letnem« hlape« Jerneja RIgl z Marijinega grada prt Nasor J« je v petek padel hlod aa desno ao-go In mo jo zlomiL Ponesrečenca so pr» peljali v celjsko bolnJAnlco s— Mestni kine bo predvajal Are vi ob pol 17., pol 19. to pol 21 veličastni »ročni veletfllm »Atlantik«. Predigra zvočna eno-dejanka Jutri ob pol 21 bo premtfe~a zvočnega ftkns »Gospodična tajnica« s— Pohitite t nakupom novih arečk, ker >e zaloga zelo majhna povpraševanje pa veliko. Dobite jih v celjski podružnic; »Ju tra«. Iz Preknrar)a pm— fiekmuiriH tfroMk. V Lakota je Koprlvee Štefan splezal na Jablano da bi si nabral sadja Po neprllikl je zlete) s drevesa to si pri tem močno poškodoval hrbtenico. Pripeljali so ga v Mursko Soboto v bolnišnico. Iz Kroga pri Murski Soboti Javljajo, da je pri selitvi mlatllnice pridla Vbrčšu Alojziju prišla roka pod kolo«, ki mu Je prste popolnoma zmečkalo, FUrstova t Cradh je Ut te dm krščena ta se je kmalu nato poročila z nekim trgovcem. Iz Rranfa r— Prihodnji sejemski dan bo 9. novembra, ker je ta ponedeljek dan Vernih du£ Z Jesenic •— Načelstvo Kolektivne »ortn« zadruge tn Obrtnega društva za sodni okraj Kranj sko goro ter Zadruga krojačev ta krojačlc za srez Radovljica, vsi s sedežem na Jese nicah. sporočajo članstva, da se preseli s današnjim dnem skupna obrtna pisarna v prostore, kjer Je bil doslej okrožni urad ekspoziture, to Je v hišo mestnega iapso-stva Uradne are bodo kakor dosedaj redno od 9. do 14., ob nedeljah te praznikih pa od 9. do 11. r Deviški Jakob... u Iz Krškega kr— VoHInt shodi ln sestanki. Danes v nedeljo bo volilni shod v Leskovca aa tr ga pred cerkvijo takoj po prrl mažl. Ob 9 dopoldne bo voli ta; shod r Krškem VoHl-cl, udeležite se obeh shodov polno&tervlteo! kr— Odhodnica. V četrtek 22 m. m. Je priredilo Kolo Jugoslov sester pr! Jermanu ob obilni udeležbi prisrčno odhod-nico ge Anio; dr. š i š k o v l, soprogi sre skega načelnika, ki zapušča svoje rodno mesto, da sledi svojemu g. soproga, ki Je bil nedavno prestavljen v Beograd. V 'um-na Kola Jogoslovenskih sester se je odbor-nlca ga Marija Erženova, soproga sodnika, v prisrčnih verzih poslovila od splošno pri ljubljene članice, ki Jo bo društvo zelo pogrešalo. želimo sestri ge. dr Slškovt v prestolnici vso srečo In prijetno bivanje, kr— Trte v cvetju. DoblU smo v roke pogan k e trt, ki kažejo docela pomladno H-ce, namreč cvetje, ki Je dodobra razvito To Je posledica one stra&ne toče aa Dolenjskem, ki je popolnoma oklestlla trte. pa je narava priklicala novo pozno evetj« To nikakor ne mor« biti razveseljivo, ker bodo posledice vidne prihodnje leto. Kako postanem dober godbenik? To brezplačno knjižico pošlje tovarna glasbil MKLNKL St HEROLD v Mariboru štev. 101-B vsakemu prijatelju glasbe, bodisi začetniku ali tzvežbanemu. Zahtevajte knjižico takoj z navadno dopisnico! 811 Iz Laškega kandidat g. Juvan fes M v laikom okolišu naslednjo vollln« ahod« tn sestanke: ž t. m. ob 18. pri fitokavnlka prt Sv. Jedertt te ob 18. pri Kozoieta aa Breznem, S. t m. ob 14. pri Vldečnlka v Hudi jami te 4. L ol ob 20. » hotela »Savinji« r Laftkem Pridite! 1— Ooetllnlčarska pivovarna. Tvrdka Stuhec in Božič k Trbovelj )a aačela t« (tel gradnjo stanovanjskega te spravnega poslopja, takoj nato pa se bo začela gradnja pivovarne same, za katero ao aačrii ie izdelani Za uspešen napredek gre ▼ prvi vrsti zahvala upravnemu sveta, ki ga sestavljajo možje, katerih osebnoat nam je najboljše Jamstvo za nspeh. Dokaz tema Je tudi vedno večje povpraševanje po akcijah dražbe. Ker al mogoče vaakema posameznika odgovarjati, bodo obiskali prihodnje dni drnžblnl zaupniki detelčarjote jfcrn dali vsa zaželena pojasnila. 1— 8svinja, k! je narasla za 2 a An malo, j« sopet padla, tako da j« nerrara poplav« za leto« najbrže odpravljena. iz Trbovelj t— Športni vrsti. Danes dopoldne «1» 10. t m aa igri&u SK Tifcovlje prijatelj •ka tekma med S>K Trbovlje in SK Rotje SK Trbovlje bo imel v ponedeljek ob 19. v klubski sobi žianski sestanek, obvezen za vse 61aoe. zlasti za igrač«. t— Kino Sokol predvaja daaes «fe M. te 20. zvočni film »Dva svetova< te fraor tednik. »— Za burka »Pred par sko«, katar« uprizoritev bo 1 t m. ob 20. v Sokolakem do mu, vlada veliko zanimanj« Predprodaja vstopnic v podružnici »Jutra« v Trbovljah. Preskrhlte si Jih pravočasno. Iz Hrastnika b— Pogreb g. Likovtčm f M vttčmtmi. Udeležili ao se ga mnogoštevilni delavci te tudi drugi prebivalci, ki ao pokojnika zdo čislali Upravo rudnika sta zastopala ravnatelj g inž Drok te obratovodja i. tež. Burger £alostinke ao peH člani »Svobode* in rudniški nameščenci pod vodstvom gospoda Podlogarja. svirala pa je nadni&e goA>a. b— Na dotskom pokopattKu bodo danes zapeli združeni pevski zbori Hrastnika te Dola poč vodstvom g. Candra nekaj ia-lostink. b— Orodba vodovoda aa )a sarsdl zadnjega deževja malo zakasnila, te pa bo ugodno vreme, bo glavni vod brc« oolake-tfa odcepa sredi prihodnjega tedna gotov Za dolski odcep pri Volkovi koloniji aa nihče več ne briga h— Kino Narodni dom predvaja danea Rimsko veseloigro »Amor aa amučifc«. Zaradi obiska pokopališč bo prva predatama iele ob 17 Iz dkoQe Loke fl— »Utitkar/U je gtoboka drama ti kmečkega življenja Trodejamska Igra s« uprizori d revi v loškem Sokolakem dom« Ljubitelji odra pridite! Iv Sloventpradea ar— Omejitev dHs v tovarni merO. CSe-d« aa govoric«, da s« j« v tovarni moril g. hrana Mlkohča omejil del obrata, ae resnici na ljubo poroča naslednje: Res je da je majhen del tovarn« omejil svoje obratovanje, a to aarao zaradi montaže novih strojev, d očim Je pretežni del tovarne ▼ polnem obratu Kakor hitro bodo novi stroji montirani bo sopet vsa tovarna v normalnem obratu sg— Novost pri nagfb gnsfMh. Da a« v primero požara člani gasilskega društva čim prej obveste. so aa v stanovanju — /z francoskega krožka. Z jesenjo je oživelo delo v krožku Vodja francoske arheološke misije v Albaniji profesor g. Rey je v sredo zvečer prikazal v mestnem gte-dališču francosko kolonijalno razstavo, ki »e letos vrši v Parizu. Pozdravil ga je profesor g. Fortuna, ki je v lažje razumevanje tudi podal nekaj glavnih misli o predmetu. Profesor g Rev je izbral prav tipične ski-optične slike Da je bilo občinstvo zadovoljno v vsakem ozira, je ob zakliučku pokazalo z navdušenim ploskanjem Obisk je bil velik: dokaz, da je »met krožek t>ra» »rečno roko. — Krožkovi tečaji se vrše v gimnaziji. Nadaljevalni tečaj deluje že vea oktober, konverzarijski se prične x novembrom; njegove ure bodo vsako sredo od 19 do pol 21. Želeti pa je. da se obudi tudi začetni tečaj, ki je pred vsem namenjen staršem, ki pošiljajo otroke v Solo. Vsak čas lahko pristopite v katerikoli tedaj. oglasite se kar pri gimnazijskem slugi — Občni zbor društva bo v sredo 4. t m v krožkovi sobi. Pričetek ob 18. Odbor vabi člane in prijatelje k čhn večii udelefbL J— Popravek v notico v »ptujskem sreaa«, objavljeno 80. oktobra, se Je vrinila neljuba pomota ta bi se moral glasiti stavek: Novi ptujski župan g. Ladislav TerSe (ne župnik«. J— Trlo Brandl bo Igral i t a t dvorani Glasbene Maitlce v Ptuju Schubertov trio v Es-duro op. 100, nato Kolleritsche-vo sonato za nosil te ktovir v O-mola te trio Rusa Tanejeva v D-dora oa. 21. Pridite! J— Prihodnja občinska »eja bo r četrtek 5. t m. ob 18. pod vodstvom novega župana g. Ladislava JerSeta. Na dnevnem redu bo med drugim tudi proračun za upravno leto 1932. SOKOL NaSa sokolska društva t Ljubljani Ljubljano kakorfcoO, aa )a at-beika našega Sokolstva na juga. Je pa v resnici sokolsko mesto. Ne samo ▼ mestu samem, temveč tudi v njegovi okolici je danes prav zadovoljivo S le vato soko tekih društev, ki vsa več ali manj z uspehom delujejo, četudi ni vedno vse prav tako, kakor bi lahko bilo, namreč Še bolje, kakor je. Prav za prav moramo danes pod pojmom Ljubljana brez oklevanja smatrati ne samo mesto ko< tako, temveč tudi vse okoliške občine, pa ie so že ali še niso priklopljene mestni občini. Izven vsakega dvoma je, da bodo v doglednem času To zicerr Sokolstva prav mnogo na briga, vendar bodi mimogrede poudarjena Po-amatrajoč Ljubljano iz aokolekega stališča, d jo moramo predstavljaj kot strnjeno celoto z okoliškimi naselji vred. Za nas v udejstvovanju našega programa ni potegnjenih mej. Pa koliko je sokolskih društev v tej Veliki Ljubljani? Vredno le, da jih naštejemo: Matično društvo »Ljubljanski Sokol«, dalje Sokol 1 aa Tabora, Sokol IL oa realki, Sokol III. za Bežigradom, Sokol IV. aa dolenjskem koncu mesta z odsekom na Lavrici. Šišenski Sokol v bivftj Spodnji Šiški Imamo nadalje še sokolska društva Moste, Stepanla vas, Vič, Zgornja Šiška, 5t Vid ta Jezica, k< leže prav ob periferiji Ljubljane te jih torej brez nadaljnjega lahko prištevamo k Sokolstva Ljubljane. Skupno je 12 društev in 1 četa. Izmed njih zavzemajo nekatere edinice centralno lego v mestu ta so seveda temu položaju odgovarjajoče močna po pripadnikih ta tudi po telovadečem članstvu, naraščaju in ded Koliko pripadnikov Sokolstva pa je v Veliki Ljubljani T Na to vprašanje nam daje lep odgovor zadnja statistika Sokolstva, ki navaja za Ljubljano sledeče številke: Ljubljanski Sokol Sokol L Tabor Sokol IL Sokol IIL Sokol IV. s Lavrico Šiška Most« Stepanja vaa Vič Zg- &L Vid Ježica Skupno Štejemo torej v Ljubljani, ki kna okrog 80.000 prebivalstva pripadnikov so-kolske organizacije okrog 8240 oseb, kar izda nad 10.5 odst vsega prebivalstva celega mesta. Gotovo pa bo vse zanimalo, koliko oseb izmed teh pa je dejansko deležnih sokolske telesne vzgoje po telovadnicah in na telovadiščih. Predvsem pa bi bilo potrebno, da ugotovimo, kakšne so razmere glede telovadnih prostorov za ljubljanska sokolska društva. Svojo lastno streho, ki ima vse prilike za razvoj, hna sokolsko društvo aa Taboru, dobro opremljene so telovadnice optičnega društva v Narodnem doma. ki pa po velikosti ne zadošča navalu telovadcev ln tudi drugače več ne ustreza zahtevam moderne dobe. Lepo telovadnico ima Sokol II. na realni gimnaziji v Vegovi aKd, Sokol III. vežba zaenkrat v zasilni telovadnica. Sokol IV. pe v šolski vežbalniei na Prulah. Sokolsko društvo Šiška si gradi svojo streho, v Mostah je dom za telovadbo neuporaben ta vežbaio v šolski telovadnici; Stepanjci so si zgradili primitiven dom. ki ga nameravajo kasneje razširiti in izpopolniti, na Viču pa stoji lep Sokolski dom V St Vidu nad Ljubljano se vrši telovadb* v šoli. na Ježiei pa v Sokolakem domu ki ga nameravajo v kratkem razširiti Glede letnih telovadiš? je prav ra prav bolje pre *krb!jemo. Lastno telovadišče ima Ljublfai dri Sokol podarjeno od mestne občine linb lianske. Sokol I. na Taboru. Sokol II. na Prulah in Sokol III. za Bežigradom Sokol IV. vežba poleti na volaškem strelišču, vsa ostala društva pa lma}o lastna telovadiš?* aH pa šolska dvorišča ns razpolago. V splošnem stanje telovadnie v Ljubljani sicer odgovarja, vendar pa marsikaj ni tako, ka- 2305 pripadnikov 1843 > 691 > 591 > 552 > 525 » 486 > 194 > 440 > 272 > 185 > 156 > 809 548 280 142 200 234 384 61 196 178 116 82 kor bi moralo biti Predvsem postajajo ni prostori vsepovsod, pe tudi vsega orodja ni na razpolago. Telovadečih štejejo ljubljanska aokolska društva : Ljubljanski Sokol telovadečih Sokol L Tabor Sokol II. Sokol IIL Sokol IV. i Lavrico Šiška Moste Šte panja vas Vič Zgornja Šiška Št Vid nad Ljubljana Ježica Skupno Število maša 8219 oseb, kar jv približno 4 odst vsega prebivalstva Ljubljane To je odločno premalo. Sicer moramo računati z dejstvom, da je v večjih naseljih vedno naval splošnega članstva velik, toda tudi telovadečih bi moralo biti vsekakor mnogo več. kakor jib je. Rje tičijo vzroki temu, nočemo danes razmotrivati na tem mestu. Poudariti pa moramo, da bi bilo lahko mladine še mnogo več. akoravno to-di doraslim telovadba ne bi prav nič škodovala. temveč samo koristila. Osobito volja pa posebej še o ženskah, da se mnogo premalo udejstvujejo v telovadnicah ln znano je, da tudi v ostalih telepnovzgojnih društvih žensko članstvo ul zastopano bal naisijajneje. Sicer pa o ljubljanskih aakolskih društvih drugič zoped kaj več. GLEDALIŠČE LJUBLJANSKA PRAHA. Začetek ob 20 Nedelja, L novembra: Brez tretjega. ae cene. Izven. Ponedeljek, 1: Vest Znižane cen LJUBLJANSKA OPERA. Začetek ob 20 Nedelja, L novembra ob 15.: VOrtorffa ta a jen hnzar. Izven. — Ob 20.: Aida. Znižane operne eenei Izvoa. Ponedeljek, 2.: Zaprto. Na praznik Vernih dol zveSsr bo v diaiat predstava Rostandov* drame »Vest«, ld ja doslej še pri vseh oprizoritvah napolnila gledališče tn ki )o je občinstvo vedno spremljalo z globokim razumeva n j©m in sočustvovanjem. Delo Je idejno globoko zasnovano ter prikazuje trpljenje in jjokoro človeka, ki Je v vojni brez lastne volje umoril svojega nasprotnika Predstava je posvečena spominu padlih vojakov te nanjo posebno opozarjamo. Vrši se izven abonmaja po znižanih dramskih eenah. Premijera Golarjevs bdnt tgr« >Dvs »evesti« bo v Bredo 4. novembra. V glavnih alogah nastopijo: gg. Cesar, Kralj, Lev ar, Gregorla. ga. Jovanova, Vida J uranova, Rakarjeva te Bottarjeva Režiser Je g Pran Lipah. Scena se bo uredila po osnutkih akad atlkarja Gasparija, hi ao razstavljeni v Izložbenem okna knjigarno Tiskovne sadrnga. Premijera bo izveš abonmaja. »Viktorija ta sjes kaaarc as pono. vi po znltanlh cenah r nedeljo L novembra ob 20 ari v opernem gledališča Zasedba tat^ kakor pri vseh dosedanjih vprteo-ritvak. Is vlogo Riqaette, sobaric« Viktorije, Igra to pot gdčna An ta Kovačlčeva, bivša članic* asariborskega gtedatižča Za predstava veljajo znižan« opora« MARIBORSKO GLFD ALfflCBL Začetek ob 20 Nedelja, L sov«mbra: Clrkuika Prvi? ▼ sezoni Ponedeljek, 2.: Zaprla. Torek, 3.: MaJerling. CL Praznik Vseh svetili v mariborskem gle* dališča. Dane« ob 20. se bo prvič aprirorila melodijozna opereta »Cirkuška pnneeea«. Nastopi okoli 50 oseb, konec po 23. uri. V torek »e bo ponovila zgodovinska žaloigra »MaTerMng« za ab C. — »Konec poti«, pretresljiva angleška vojna drfiina, ena najboljših dramskih predstav, se bo prvič ponovite v sredo. V četrtek pa se bo uprizorila Jorv-sonova klasična komedija, ki se odlikuje po svojem satiričnem in zabavnem dejanju »Volpono« za ab. B. — Dramatična šola danes od 9. do 13. Sprejemajo se še novinci. Lepo nspeli prekmurski rodovniški razstavi V torek 20. oktobra ae je vršilo pioud-ran je rodovniške živine v Dolgi vasi Na sejimišče v Dolnji Lendavi, kjer se je razstava vršila, je bilo prignanih nad 200 glav rodovniške živine. V komisiji za ocenjevanje živaK so sodelovali zastopnik ban« rite uprave, sreski kmetijski referent, veterinarski referent* predsednik sTeskega kmetijskega odbora in zastopniki rodovniških organizacij Prigon krav je bil precej pol-noštevilen Krave so bile dobre do prav dobre. Tudi telice so bile delno prav odlične Naraščaj bikov je bil prav dober. V splošnem je razstava nrav dobro uspela. Posestnikom najboljšh živali so bila razdeljene nagrade Rardelilo se je 98 nagrad. I a nagrado v zne^lcu po 350 Din sta prejeli krava Mesel;ča Janoša iz Dolge v«*? H krava Kulčaria Štefana iz Dolge vasi. Dolgovaški bik ori«inalec je prejel Ia nagrado v znesku 4O0 Din V Tešanovcih se ie vrš;la razstava rodovniške živine iz MoTavcev m Tešanov-cev v sredo 21. oktobra. Prigon rodovniške živine je bil kljub jutranjemu dežju polno-Stevilem Prignanih je bilo 114 glav rodov-niSke *ivine (tu niso všteta teleta, ki ao bila Tvritjnana s kravam5)- lT^neh raTjstave ie bil nroti pričakovanju Uličen Ocenievniri* komisija je priznala 70 nagrad ta n?iV>liše živali Ta na<*rado v mesku ^50 Dir< sta oreieli krs"" -Sa-na Franca i« M<->ravcev in Kisharla Štefana iz Teša-novcv Prvo nior^dr) med bik? v ^esku 400 Dn je preie! tešanoo^ki ori-cirialec. dru^i nagradi v wiasku no t>''n "a moravslri bik originalec io bik Legena Vefana ?z Tešanovcev. Va obeh razstavah je rastom«! bansko nnrnvo in nredsednval komisijam g. inž. Wenko, višji kmetijiski prLjtanr. GOSPODARSTVO t Obrestna mera V zvezi • tpiošn-o donarn^ Krizo v Evropi »e je rud- pr na«. Ictoe obrestna mera. ki je prcjinja leta stalno nazadovu a. zopot občutne^ dvivjiula. kar )e med dolžniki. trgovci in industrijci povzročilo razumljivo nezadovoljstvo V zadnjem času ae delovanje naših denarnih zavodov v trgov9k»h in industrijskih krogih znova ontro kritizira, tei da podražitev kreditov le poostruje gospodarsko krizo Mno-tijo »e tudi trditve da je znižanje obrestne mere eden glavnih pogojev za rešite-v sedanje krize Mnogi pravijo, kapitala je dovolj celo mnosjo vti kakor pred voj« no «ito n: nikakega razloga. da bi bil d -rt ž h Predvojni krediti so «e gibali v višini 5 do 6 odst in »o brli še takrat predragi Pravijo da kapital umetno vzdržuje v'«oko obrestno mero in da i/lcori*ti vsak poloiai ki mu omogoči, da to obrestno mero dvigne Seveda stvar z obrestno mero ni tako enontavna. kakor si jo mnogi predstavijo Trgovci in »ploh dolžniki denarnih zavodov vidijo samo rečia bremena in si ve-fiinoma ne m*jo tolmač'ti povavov v gospodarstvu. Id *o posledica medsebojne povezanost} vseh gospodarskih elementov Obrestna mera je cena n kapital ki je pr«v tako kako' v*aka druga cena odvisna od ponudbe m povpraševanja S karteli in stičnimi dogovor je sicer mogoče vpliva-t? na cene in rrto^t^ vpliv ponudbe in po-rpraševania rendat le do gotove metko je ta meja nrekorsfena se morajo tudi karteli m sindikat podvreči zakonu no midbe l>n rovorsševani« Za viš;no obrest-B-e mere n1m je kanit«' traino Investiran, ne more le-ta igrati nikake vloge več n« gibanje oSr«-«trie mere Visoka ohreKtna meTa je vedno le mak. d* ie tekoča tvorb« novega kapitala v oM'k> Stednj* in drugih prhmnko-v prema "brva v prm«»ri s r>ov-pra5evan ;cm r»o kanritalu V na& državi so investicije zaradi nezadostne tv->rbe domačega ksnitn-le vedno rvo>-Ho novega kapitaVi bi «mo mor«'5 razlike kriti bodi«' z najetjem Inozemskih posofil pa z drugimi Inoremskimi kratkoročnimi kred'fi Lani se je v tem pogledu položai zboljšad. zato Je tudi obrestna mera padala V rvezi z denarno krizo pa »e je to nesorazmerje v tadnjem času stlnc poslabšalo Iz njiše Ir-i.*vc je odteklo več sto mil'ionov kratkoročnega inozemskega kapitala kar ie v rrezf * ttnohilizaci to Številnih kreditov povzročilo občutno napetost na denarnem trgu Nikakor nimamo namen« Sčlt+tl riSjo obrestno mero v korist denarnim zavodom napetost med v'ožtio obrobno mero bi obrestno mero za kredite pr denarnih **vodih se ne sme povečati, temveč edino rmanišati Toda višia obrestna mera za kredite Je vsaj za prehodno dobo potrebna. ker povzroča večjo vzdržljivi pri nn if-rnnph) kreditov m tako avtomatično rm.«ni$uje povprai^vanie po kreditu Iz danaSnie denarne krize se ne bomo mogli eami H>rez ronetnefa dotoka inozemskih kreditov) nikdar rešiti, če ne bomo pri-manik'iaj v prometu mobfnega kapitala nadomes^rV H novr tvorb* domačega ka» pitala Zfčfl.sno vzdrŽTiost v najemanju novih kreditov in v investicijah pa je trogoče le doseči pri vi-šji ohrani meri. Taka ooeraciia sicer boli in povzroča razne teiave. vendar je potrebna. ka'ri rs naiemanje kreditov ni drugega regulator ja kakor obrestra mera Če bomo to prehodno dobo preboleli, se bomo prej lahko povrnili v normalne razmere, kakor na če radržuiemo naravn1 razvoj zdravljenja, kar »o pokazal-' baS letošnji dogodki v svetovnem gospodarstvu Ce priznavamo, da je višja obrestna mera v sedaniem po-ložaiu potrebna tedsi seveda nočemo delati nikake propagande za to. da bi se obratna mera za kred'te pri denarnih m-vodih 5e nadalje povečala Že izvršeno poviša nie obrestne mere za kred'te bo za raravno ozdravljenje brez dvoma zadostovalo Pač pa moramo odločno zahtevati da prideio večji dohodki od obresti pri denarnih zavodih v prid edino vlagateljem v obl'ki začasnega povišan« obresti za hranilne vloge, kajti tako povišan te je za potrebno ozdravi iei je enako potrebno, Icer podžiga Stednjo in s tem tvorbo novega kapitala Ce bomo rako postopali, se bomo prej rešili trenutnih težav in bomo prej zopet prišli do nizke obrestne mere u kredite, kakor pa 6e ozdravljen j« ovi. ramo m zavlačujemo k-dfcoi uujrt po attinezuik le 1 vzdržnost^ i« sledenjem rcš.n iz trenutne stiske, tako «nor« slo pot iti tudi /saka višja gospodarska enota Ce bi nai narod zuai enako ited't; in obračati vsak novčič. Hakor to znajo Fran cozi. bi tudi mi lažje in z manjšimi žrtva rru preboleli posledice svetovne gospodarske krize. Za posameznega dolžnika eo morda te ugotovitve neprijetne, toda ni drugače. —g- Kontrola poslovanja mlinov In prodaje moke ali pšenice Za točno Izvajanje takona o prodaji plenice Ln njegovih odrt»db je odilelek za dav-ke fjnančnega ministrstva izdal ta-le odlok Nad mlini se bo vodila stroga kontrola v svrho ugotovitve, ali so se prijavili in registrirali prj Privilegirani izvoz,ni družbi Mline, ki se niso prijavili, je treba takoj zapreti, lastnike pa prijaviti. Nad prodajaln moke se bo vodila prav'tako stroga kontro la elede vodenja knjig za moko. da »e na ta način prepreči kupovanje moke. ki ni bila zmleta v trgovskih mlinih Občinski or-sjani mestnih in tržnih občin ter drugih ob čin morajo preprečiti dovažanje kmečke moke v mesta in trge za prodajo Cim kdo prif>e!je moko v vrečah brez plombe Privi legirane izvozniške družbe na trg. so občin ski organi dolžni ustaviti ga in obvestit-; o tem organe finančne kontrole. Na promet z žitom Ln moko morajo paziti tudj policijski organi in orožništvo Prepovedano je privatnim osebam in nepooblaščenim trgov cem kupovanje pšonice na trgu Vsak trgovec. kj želi kupovati pšenico, naj se javi Privilegirani delniški družbi, kjer dobi koncesijo kot komisiionar Vsakogar ki ku puje na trgih pšeniro brez pooblastila Je treba takoj prijaviti pristojni oblasti Za do mnčo potrebo ni dovoljeno plenice kupovati na trgu Ta odlok je oddelek za davke finančnega ministrstva poslal vsem finančnim in upravnim oblastem » driavi. ki ga bodo na običajen način razglasile prebivalstvu Finančne direkcije morajo » smislu zgornjega odloka izdati takojšnja potrebna navodila organom finančne kontrole ln občin akim upravam. — Dvoje pojasnil k pravflnfkn ® prometu i devizami in »alutami Na podlagi čl 21 pravilnika o reguliranju prometa z deviza mi 'in valutami od 7 oktobra t L, je flnanč nj minister izdal naslednji odlok: l.) Po oblaščerie banke ln menjalnice lahko naAim državljanom, kakor tudi tujini državljanom. k,i stalno živijo v naši državi, prodajajo tuja plačilna uredit ra ca njihove, osebne potrebe do največ 50(1 Din enkrat mesečno bret posebnega odobrenja finančnega mlnitftr stva. Te prodaje se bodo beležile v posebne legitimacije kupcev 2.) Minimalna vrednosl blaga, čigar izvm je prost zavarovanja valute. se zniža od 5000 na 1000 Din Praktično se mora zavarovanje valute izvršiti ta vsak izvoz in le slučajne pošiljke blaga v inozemstvo v vrednosti do 1000 Din ao proste od zavarovanja valute. = Fakturiranje bla*« » tus«m«tm. Zbor nioa za trgovino, obrl in Induirtnjo » Ljub lja.n.i opozarja vse interesente, da je minister za finance dne 23 oktobra t. L pod M 11.").(>82 odredil da se fakturiranje blaga » tuzeniftvu ne sme vršiti v smislu veljavnih zakonov v tuji valuti niti se sme vezati na tujo valuto temveč se mora fakturirati samo v dinariih brez kake klavzule Prestopki te odredbe se kaznujejo po zakonu o Kazenskih odredbah t dne 8 oktobra 1931 — Češkoslovaška In prete>renčne pogodb«. V zvezi i uveljavljanjem nemško - romunske in nemško madžarske preferenčne pogodbe (za žito) se je Nemčija obrnila tudi na češkoslovaško zaradi pristanka, ki Je za uveljavljen je teh dveh pogodb polreben jd vseh držav, ki uživajo v prometu i Nemčijo največje ugodnosti. ' Rakoi poročajo Berlina, »je Češkoslovaška načelno pristala, ds se uveljavi žitna preferenca med Nemčijo na oni strani ter Rumunljo in Madžarako na drugi strani, istočasno p« je postavila zahtevo, da Nemčija prizna preferenco tudi za češkoslovaško žito Praktično pride v poštev seveda le vprašanje preferenčnega postopanja pri uvozu češkoslovaškega pivo varskega ječmena v Nemčijo = Poravnalno postopanje Je uvedeno o imovini Juharta Mihaela, trgovca v Mežl (poravnalni upravnik dr Lavrič Josip, odvetnik v Slovenjgradcu. narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Slovenjgradcu 2. decembra ob 9., oglasitveni rok do 21 novembra) '^nski: Okno Včasl sedim pri oknu m gledam po ulici. Takrat vidim v svojo dušo. m rad bi videl tudi, kako je v njej, ki jo ljubim. Spoznala sva se na plesu, ko s srn prvič sedel za klavirjem m igral, da je ona plesala. Večkral je prisedla k meni; čudno mt je bilo takrat a prenehati nisem smel Smel?! Zakaj ne? Zahotelo Se mi je, da bi jo prijel za njeno drobno roko m zbežal z njo daleč, daleč 0 polnoči je izginila Kje je? sem mislil Hi hodil po dvorani Kadar človek tako sam hodi okrog in premišljuje, s i nenadoma zdrzne in bi najrajši ubežal samemu sebi Zagledal sem jo v bufetu za pijače Pomagala je. »Pridi!« mi je pravil njen pogled fn Stopil sem k njej. Samo pregraja naju Je ločila; v?m. vse te girlande okrog pregraje je ovila ona m tisti papiT na polici in steklenice, vse je ona uredila. Nalfla mi je likeria. zapored je nataka-Ja h? treh steklenic, mova in znova »Kateri j? nafboljši?« me je prekinila srnd' opazovanja. .»Vsak ki ra ti natočiS!« sem refced In jr> poglodal Zardela je m hipoma pogledala v prazno šflce Spet je nalila Potem Je s»mr>ila v ozadje tn prinesla v-1'k \o7s>rcc prrdme. "■F^rttrn te. ni potrebno, vitia ne bom pfl!« »Saj ne!« se je nasmehnila boH sladko. ko bi Kile sladke vse tri polne ste-klcmcp likeria. »Pa kaj potem?« sam jo vprašal. Brez odgovora je nagnila dve 9teklonici Ln zvrhala kuz.arec. »Na zdravje, ti. ti...!« »Tu je vroče!« Stresla je glavico. Potegnila si je z dlamjo preko čela. Stopil sem k oknu, da odprem. Zunaj je drhtilo zvezdnato nebo. Vetrc je lahno zavel v dvorano. Ona pa je stopila po ogrinjalo im mi dejala, da po»de »Ali te smem spremt;"':°- »Prosiim!« Tikala sva že od bufeta naprej, a nekaj še ni bilo urejeno tn zalo >va morala tz dvorane. Naprosil sem prfiatsT'* tuej me nadomešča Oblmbfl je. Bilo je že pozno, menda dve čez noč. še sem se ozrl po dvoran' Tako hi srmnl vsakdo, ki bi ga navdajalo veselo pričakovanje. Ljudie pri mizah so se smejali in peli s pojj-majočimi glasovi. Zazdelo se mi je. da zdaj pa zdaj utonoio v svojem veselju Noč nama je zadihala v obraz. Dna je drobila krai mene; pri^' p1^- ho roko in jo nrevssil čez svojo. Sla sva po poti med d-^i^m mesec je gledal od daleč im deli sence lepo enakomerno na levo in desno. Hkrati ozrl sem si na- njo in videl, da drhti mraza? Noč!... Fna sama senca se Je nagnfla na levo. Dolgo se n-isva spustila: držala sva se drug drugega v tesnem* obiemu in od časa do časa sva se še tesneir prižila Strnila sva se v dolg poHub Potem ie ponustila: vrel <»em nienn roko med svoie dlani m šia sva: takrat menda nisva vedeli da sva dva. Ustavil sem se prid njenim dvoriščem. Tiho. kakor iz sanj mi je ooloži- — Sistem go«podar*tva p« načrta. V rte- rajšnjeiu članku pod nonijim naalovom se mora zadnji stavek drugega odstavka pra vilno glasiti tako-!e: Mriogi ne »f»o7.iiava|o. .la seilanja knza iii nikaka kriza prostih sil. temveč kriza vezanega gospodarstva i»o načrtu, ki se da naitxi!ie označiti kol šopa joče (ne izhaiaioče) gosjiodarslvo |X) načrtu in ki ovira »»zdravljenie baš v svoiib tvorbah = Trgovinsko politični konflikt med Nemčijo in ftviro. Db ivriliki pogajanj r* revizijo nemško švirarske trgovinske pogodbe. ki naj bi se na Švicarsko zahtevo spre menila kar glede 140 carinskih pozicij, je prišlo te dni a v obliki prejovedi za iivo? .jotovih vrst blaga v Aviro. «irer bi bila Švica prisiljena v nedeljo l novembra (xl[*>ve. lati obstoječo pogodbo Svira je Nemčiji po nudila kontingente 7.a uvoz. ki so p« [»o mnenju Nemčije mnogo [»remajhni Vrh lega zahteva Švica, da se izkupiček za uvoženo nemško blago ne sme nakazati nemškim do baviteljeni. temveč «e mora izročiti švicarski Narodni banki, ki bi iz teh sredstev krila najprej obveznosti nemških uvoznikov Švicarskega blaga, iz ostanka pa bi krila nemške obveznosti iz dogovora o postop nem povračilu švicarskih kratkoročnih kreditov nemškemu go«i>odarstvu Nemčija čnfh kreditov ln knfti potrebnih izdatkov z« obrestovan le In amortizacijo najetih dolgoročnih posojil S pristankom na predlagan način kritja obveznosti, ki izhajajo iz medseboine trgovine, pa bi Vemčiia vrh tega ustvarila precedenftnl primer. ki vsebnie mnogo nevarnosti, če bi tudj druge države prišle z enakimi zahtevami Glede na odločno odklonilno stali-iče Nemčije je računati » nadaljnjo poostritvijo konflikta — Dogovor rtede irvoza romunske žtvtne v Avstrijo. Po daljših podajanjih med romunsko tn avstrijsko delegacijo je prišlo na Ounaju do sporazuma clede uvoza romunske živine v Avstrijo, ki velja za Sest mesecev. Rumunija dobi kontingent za nvor v Avstrijo v višini 365 elav iroveje živine in 900 »vin) tedensko, vrhu tega pa še ta 2 ^rajrona mesa Za celo leto bi znašal ta kontingent 19.000 glav goveje živine tn 4f>.HW komadov svinj Rumunija le s rvole strani pristala na znilanje nekaterih industrijski carin, predvsem *na rotadlskl papir. Borze Dert«« Turih. Beograd 9.05. Pariz 20.18, London Jfl;7*. Ne\\yr,rk 514. Tr-isolj 7' "5. MM.m 40. Madrid 45..V), Amsterdam 207 R.-rlin 1?l Stockholm 114.70. Os'e 111.25 lw-biilimt i12PAJ, Sofij« 171. Praca '6 ^ 57.40 Budimpešta lOt/tt Bukor* šla t >«r»o*i»d*1t» bla.ro> n=\ borz« fSI oirto- b«-a' 1 efdenca ne^rom-Miiena 1'rrinet: 2? vagin« - Protjic*: dolnieb^iKa 7b ko. ? "'« 2ai zrklfučf-k; dolnjebeiškn, 79 kg taka 23.*^ taki ju ček; potiska. 80 ka 250 aaključek O^es; sremski. slavonski 190 - 132.5 Ječ-men: baški. sremski <"/64 ka 120 - 125 boru**: baška stara 99-101; eornieba-ška 96 - 97.5; južnohruviSka. slavonska 90 do 92.5; »romska. Indjija 99 - 101 srem-ska Sid 101 - 103; baška nor« ametno su šena 78 - 80; srenvka nova sušena do 81 banaška nova sušena 71-78 Moka: baška. bnnatska »0« In »00« 355 - 875. »2« 333 - »5< 300 - 310; »6« 250 - 260: >7< 190 - 200. >8« 122.5 - I27i Iz služberih V Murski Soboti 12. nov. ob 9. m tlc« mesta v BudLnclh trift« s coa;xKlaraMm poslopjem, travalkl. gwlo rl, iemlj. knj. Budlncl, vL št. 42, ema mlaka vL »t 18, 68, 153, IM, 155. ena fte-trtinka vL ftt 23, 81. 43, 45. 75. 92, 157, oenjeno 104.409 Dla. najmanj 69.611 Din — Prav taJD L3. nov ob 9 njiva, travnik paAnlk. seanlj Lucova, polovica vi. Si JZ., Seat petlntrldeaeMnk rl 8t. 86 cer 44 stoosemdesetink vi St 588 k o. če-p.1nc*. cenJ«uo 8597 Dtn. najmanj 5732 Din. — Prav tam 14 nov. ob 9. na Mcu mesta v Tefianovclh. dve hlftl ■ prttlkii-uaml, a>lve, travniki Itd., zemlj knj Te Sanorcl polovica vi SC 695, 264, ceU vi St 266, 537, 580, 581. 682. 971. 79. polovica vL St 87. 510. 668. 823. 824, 825. 73, zemlj. knj. Mlajtlncl vL St. 179 — Prav tam 17 oov ob 9. zemlj. knj. Rao ^orelega (lvouadstropnega umetnega m:i-aa in več vrtnih gozilnib nj-ivskili n travuiškJ) parcel, zemlj knj OtiSki vrb vi št 31. 32 in 100 Cenjeno 143.209 D:u najmanj 95.472 Din — V Brež.cah dne 12 aov ob 10 biSa St 63 v Pavlovi vasi. p HiSece, z gospodarskim poslopjem ln 13 teuiljiškimi parcelami, zemlj knj Pavlova vas vi St 23. cenje.no 18.538 D.n. najmvij 12 359 Din — V Kranjski gori 14 nov ob 10 zemlj knj k o Dovje vi St 471. ; cenjeno 8144 Din. najmanj 5430 Din - j Na Vranskem 18 aov ob 10 zemlj knj ! Sv Jerouim vi St 87 In 97. cenjeno : 101.188 Din. u&jtnanj 67.460 Din — V Ko njicah 25 nov ob 8 zemlj kuj Brez> vi St 56. cenjeno 12 733 Din, n&Jm&n^ 8516 Din — V Ribnici 28 nov ob 10 zemlj knj. RetJe rl St 349, cenjeno 83.143 Din. najmanj 65.430 Din. - Pra* Novost! Lzdei.ujeiii. baj-vam preoDUKujem in vse vrste uionklb ln iefiftklb klobukov. SpecijaJuo pri-oliliko\iuijf mofiklh trcUb klobukov samo pn 352 a liLDOLh P.VJK LjubiJiuia, Sv Pelra cesla Stev 01 V? {f&retlrii rs a & up 11 Začasno globoko znižane cene pri vsem inanufaltturiieii) blagu. J os. Snoj, Ljubljana a in 28 nov ot. 10 »»-mlj tnj Trn* t:K vL St 8, ceajeu« 78 321 lXn aajuia ij >6 460 Din — V M ar.boru 30 oov ob 10. temIJ knj k o Sv Martin rl 8t 134, cenjeno 23.400 Dla. aajjuanj 16 600 Dip. Knjiga o vzrokih kmetskega siromaštva V Z47. Štev VaSega uglednega lista Z dne 25. oktobra Je pod gornjim naslovom pn krltlkovanju moje knjige gosp Janko Kač navedel stvari b katerim mi blagovolite nekaj popravkov. Predvsem želim poudariti, da moje delo ul bilo zajjočelo v želji, da bi današnje gospodarsko stanle gloriflclral. nego v ieljt. da bi pc svoje pripomogel k graditvi boljše bodočnosti Pn teai me nI moglo motiti dejstvo, da Je današnje naSe kmetijsko pridelovanje nerentabilno ln bi salo ne upal niiallti na boljše čase Kriza nI od vekomaj Ln ne bo vedno Ona je časna to bo prešla Kako kdaj — to bo rešil čaa. Kritiku seru za vsako pohvalno besedo posebej hvaležen, vendar pa ne morem Iti preko podtikanja da ne odobravam dejstva da pri nas oblčno kmetija ostane prvorojencu le tudi ne preko očitka ki daje sklepati da trdim kakor bi se temu prevzemniku predobro godilo. V vsej moji knjigi nI take trditve, nasprotnih pa Pa tudi sicer ne vam t7 česa bi kritih mogel sklepati, da b*. jaz bil za to, da kmetijo dobi drugo- aH makart p osiednJe-rojeni Pač pa sem omenjal neugodnosti, ki ao posledica dejstva, da se pri nas več ne vrši naturalna delitev kmetij. V knjigi lzrečno omeojam, da Je ta delitev spričo današnjih razmer to caostalostl skoraj nemogoča to Je to znamenje pomanjkanja zemlje ali pa ljudske Izobrazbe Kritik »odi, da doslej tudi od skrajne socialistične levice Se nihče ni pisal o kmetu tako narobe No. potem sem pač Ja* prvi ki J- storil ta greh. Na uho pa povem, da nisem Jaz tznajdltelj te >formule< nege ds tako trdijo tudi agrarni politiki učenjaki kapacitete svetovnega slovesa Ker pa sem morda prvi Slovenec, la Je napisal to resmeo. se seveda name ni zanesti saj Je domače blago Itak zanič to domače znanje menda tudi! Glede raaflskavanja konJunJctirrs kritik trdi .da Je »Harvardov baroineter< (dasl teh dveh besed v moji tenjlgl sploh ni) do-živeJ pupoto polom to so ga resm gospodarstveniku shranili v arb.iv, ter s tem to s pogrešanimi navedbami o prognoasah nemškega ctrl. zavoda za raziskavanja konjunktur* vstvarja ti ta tel Ju dojern, da Je raziskavanje konjunkture prazen nič. In vendar Je kmetijsko ministrstvo Zedinje-nlh d rta v • sodelovanjem univerz tudi za letošnje leto (začetkom leta) izdalo svoj običajni konjunklumi outloock (Izgled, pogled v bodočnost), katerega potem r podrobnostih kmetovalcem tolmači cel Slab posebnih strokovnjakov. — V letošnji okto- berskJ Številki »CeSkortovensko-Jihoslo-vanske Revne« piše generalni tajhfk Masa-rykove Akademije Dela g dr A Zmavc, da v tej Akademiji m. dr. delujejo posebno člani narodnogospodar^ega ln socialnega odseka v odboru za raziskovanje gospodarskih kriz sedaj na tem da se čimprej ustanovi češkoslovaški Institut za raziskovanje konjunkture.« Take institute ^C« po M a bite im dan« m *rečice kupiti-naročiti, ker m prične rtavo žrebanje 19. in 20 novembra, pri glavnem pooblaščenem proda jalev 'BrtstolNovisad, let jez nička 27 12984 imajo tudi v drugiu Jr2.a.van. Kritik pravi dalje Ja se rnotlm, ko navajam v knjigi Ja Je oujiuziio olje. kj ga uvELŽajno pač sojino olje in trdi da je tako olje iz bombaževega semena To nI res. Zaradi tega očitka sem si poLskaJ informacij pn ugledni jilni veletvrdki ki pravt, da se kotonovo (bombažew) Jedilno olje po vojni k nam nI več avaiaio pač pa sojino ln sezamovo Jedilno ali namizno olje Največ se Je konsumlralo sojino namizno olje (za tndustrtjo pa se ni porabljalo v olkakl obliki) Prav v zadnjem času pa na našem trgu bolj konvenlra sezamovo namizno olja K mojim navedbam, da M bilo te davno stremeti za tem da bi bilo bolj razvilo pridelovanje kakih Industrijskih rastllai, pravi kriti, da bi bilo umestno, če bi ta rastline tudi navedel Ako bi bil kritik po-»ornejšl, ne bi prtSel s to zahtevo aaj sem pisal o »pridelovanju kakih Industrijskih rastline. Iz tega ln t* mojih izvajanj, da smo r našem gospodarstvu sploh Se nc-razl^cani ki da y mn«->gočom ne vemo. Je-11 prav ali narobe — bi bu lahko Sklepal, da bi Jih navedel, če bi le vedel, katere so to. Spričo naše neraziskanosti pa Jih tudi nihče druge ne more navesti kar samo po občutku, ker bi lahko svetoval narobe to v Škodo. Ako kritik o stvart ne ve reč ko Jaz, tedaj Je bolje da me ae poučuje. Glede reje pršutu Ik o v ftpeharjev ko mor* červanja sira > objasnflo podano tt po prejSnfh navedbah. Kritikov« navodbe niso stvarna Tudi na kritik oCJta pomanjkanj* fcmet- ske miselnosti ln p^vi, da al mnostuo s dvomljivimi doktrinami ljudstva bogati. Roe Je MoJe navedbe so stvarne ln so utemeljena kritik pa Je lokazal da je netn-formlran to vsak njegov udar izpodrane. Obžalujem, a moram reči da imam ut;3, da je pri pisanju kntlke menda bolj gledal nato, da bi bil članek Lnterusanten, ma-kari na Škodo resnice dejanskega stanja to mojega dobronamernega dola Nestvarno Je moje navedb« glode prednosti uporabe fclločisUlnikov (trijerjev) speljavati ae lak Ur, aakor Je storil kritik, Cltalelj ne more do-^iu drugega vtisa, kakor, da čiščenje žita od kokaija kunčiuo vendarle ni potrebno, ua. da Je to celo na Škodo pridelka Kak posebno pravoveren >Splspurgar< bi mogel ceio misliti, da nam Je v tem našem tei.tem času krttik prnic-sal novo rešilno iznajdbo, aa^nreč: strojni Industriji možnost aovega udejstvovanja s tem, da bi gradila tnierje, kj bi čiatlll ko-kalj od iitnih primesi kmetijstvo bt pridobilo r kokaliu novj kulturno rastlino ali pa vsaj Imenitno sredstvo za povečav*uije pridelka ln konsum-sul t« končno utegnil dobiti nove žemlje, konaljeve ali pa moka-ljeve. kakoršne bi mu pač bile bolj všeč Tako bi mogel kritiku odgovoriti uekaj resno, nekaj Šaljivo na vse, a to bi Slo pie-daleč. Saj za svoje delo nisem reklamiral absolutne dovrše^iostl. Kar sem naj>i-sal, sem storil v doon namen, kakor sem pač r danih razmerah mogel. Vse U> je kritik rede! zato bi bilo teleti da bi bil knjigo pozorno preč!'al 'n da bi bil ume r Jene jši. objektivnejSi točen ln stvaren SIcer pa dvomim da W se bil mogel cm kot botanik v agrarne probleme ki sem Jih načel bolj poglobiti kanor jaz. Drugače pa ostaneva pnjatelja- Dlpl. agT A. Jarrmlk, la roko okoh vratu TaXo sva šla dvoniče. Stegnila je izji-jJ jgn- njala. da poišče ključ, ki je skm tned lončki dehtečih nageljČkov S.edi- bem ji: hkrati sva prijela, naslonil s;tn glavo na njeno rame, ona je nagnila svojo nazaj m poljubrl sem jo spet; poljubljal sem jo mova in sam ne vem. kolfkokrat. Skočila je po stopnicah m naglo odklenila vrata. Pomahala mi je in ni je bilo več. V njen' sobi se je za-svitlilo. prijetno, rožnato. Tiho sem jo poklical. Zganila se je med zavesami in posedala ven. »Tako lepe nagetjčke frnai!« Nasmehnila se je m utrgala ternno-rdeči cvet Podala mi ga je in sj skril? za zavesami. Danilo se je. Zvezde so se pomikale nekam daleč Gledal sem za njimi Kadar gledam v tako-le rutrame nebo s; mi z-di. da se odpira okno. skozi katero bomo videli en sam dan. Ti^o jutro pa se je okno odp;ralo tako čudovito, da sem videl pred sebod mnogo, mmogo dni. I. Ribičič: Moč tiska Zaročil se je tn stal takorekoč pred vhodom v novo življenje Ko je skuSa uganiti, kaj je za zaveso, ki mu zastira Dogled v to novo življenje mu ni bilo nrav za prav nič ka.i prijetno Pes m človeku dnbro samemu biti. ali človek ima vsai čas. s katerim raznolaea in neodvisnost in pa vežni ključ In če b! mu nevesta ne bila tako prikupna in razumna in frna — ne ve al5 se ne b' v zadnjei. hipn -»remislil. Pred vsem. ima! In u fine rodbine! Grobih besed ne pozna, govori, kakor bi rožice sadila. Ce te zavrne, se ti zdi, da te bo-r:.\ i rokavicami In njena mati! Pozna se /L da je rojena na parketu. Le to večno poljubovanje rok mu ne ugaja. Ali če se spomni nevestinih ustnic, ki ga čakajo v sobi prenese tudi to. Sicer je poljubovanje rok stvar navade. Nocoj se oficielno proslavi zaroka. Sedaj je ura sedem Ob osmih se sprejemajo gostje Hitro površnik, da po-kramlja z nevesto, še preden začno gostje prihajati In da darila ne pozabi! Zaročnega darila za nevesto. Nekdo mu je bil namreč povedal, da se spodobi dati nevesti darilo ob zaroki Pol svojih dohodkov je dal za prstan. No da, če se spodobi, mora biti. Bo pač mora! varčevati v tem mesecu. In se »e odpravi' proti nevestinemu domu. Tam je bilo še vse v neredu. Sprejela ga je shičkmia m ga odvedla v sprejemnioo Nevesta in njena mati in troje nevestinih sester niso napravljene. pa bodo vsak čas. Naj izvoli nekoliko potrpeti in počakati. On sede na fote': hohn* s prsti O«"' mizi In se ozira po sobi Pa mu pade poeled na list na mf7t R'1 ie od^rt zvezek ženskega lista On se zadovolinn nasimehne zakai človeku (V>Vo de mu je Izpiramo nnnhra^ena m če je vedno tako rekoč na teknem srlede slovenske kuHure I ie odnr« in nar vrstic v rom ie nekdo podčrta' z rdečim svinčmkom Radovedno se on premakne na ^olu rvoteene list k seb; in se skloni nadurni Pa vidi da so v noelavhi Iri uči čitate-lje lepega vedenja, podčrtane besede, ki govore, da mora dostojen ženin obdariti ob zaroki tu-di oevestme sestre, ne le neveste. On neha bobnati s prsti po nun in zvezek mu zapleše pred očmi Nevestine sestre? Troje jih je! M>>rda mater tudi? Ne, to pa — to — in sploh — Kakor podzavestno vstane se po prstih splazi skozi vrata na hodnik, sname površnik in prav po tatinsko smukne skozi vežna vrata na stopnišče Požene se po stopnicah navzdol m že ga ni nfkjer več Ura bije osem Sorodniki že prihajajo. Sprejema nh mnti Nevesta se posvetuje s sestrami. Kje je neki on? Morda je še kaj pozabil doma"5 Ali *aj bi se bil lahko že vmil! — To vendar ni taktno! — Vsaj služkinji l i bil lahko povedal! Sredi sikrbi pozvoni On? Ne. postre-§ček je P;smo je nrin^sel -esta ga hitro odpre in omedli Odnesejo jo na zofo kier si opomore. M"d tem ie pismo prečitala mati m vse tri ses-tre V pismu se on onravičitie Pravi, da »e ni vreden, na da ji dai; orostost Vsi zmi-?ui**v> 7 erlavo r*-rnnwjo Le najmlajša stvvttw, »e '""H list s po-l^v^nHvr v-*^cami in ga odnesla pr»v»;r*'? n»-vextl. mnrrrr T^fi Vvtavf Vi nade Snr" «o ve pn\n/»tw S»- Ta Tak r^^rprr,"-' v-< x" T* 'n^h p« pordfi? Moi mnj n^! In nevesta gr? trr h ča vse r^s^^e za žcrrsVj ka ročni no za rat ^V^i- KRALJESTVO MODE Moda kožuhovin Vsakdo, ki se zanima za modna vprašanja. so je letos moral zavedati, da bo veliki preokret v dnevni modi odločilno vplival tudi na modo kožuhovin. Zato smo letos s posebnim zanimanjem pričakovali novih modelov na tem poliu. Tako smo letos dočakali v vseh ozirih in tako temeljito prenovljeno modo kožuhovin, kakor že dolga leta ne pomnimo. Seveda ne leži preokret v krznu samem, temveč v načinu izdelave. Tudi tu namreč opažamo vpliv bidermajerskega sloga, ki ga dopolnjujejo razne varijacije modnih motivov iz poznejšega devetnajstega stoletja. Modu; umetniki so izvrstno umell stilizi-rati najnovejše modele vendar pa so jim znali ohraniti moderen značaj, tako da nas nenavadna sprememba nikakor ne moti. Da popolnoma razumemo posebnosti te mode, se moramo predvsem seznaniti z največkrat rabljenimi krzni. Seveda bomo našli izrazito razliko med trctteurmm slogom in popoldansko opremo, prav tako pa uporablja večerna moda posebne vrste krzna. Športni slog zahteva oredvsem nevtralno bar ana krzna, ki jih moremo nositi tudi k živo barvastim trotte-urnim oblekam. V tem slučaju se bomo torej odločili za žrebčjo kožo ali za bizam. pa tudi razne predelave mačkine kože so prav dekorativne. Seveda se tu izogibamo vsakršne tuje krznene opreme- ker >»0 ta krzna že sama po sebi zadosti učinkovita. Najraje jih ukrojimo v obliki do sega paletota. ki ga prepasamo z usnjenim živobarvnim pasom. y skladu s klobučkom in torb'co (zadnja skica). ?rebčie krzno se ie lani uporabljalo r----- Plašče, obleke za vsako priliko, prh znano okusne izvršbe po v^aki ceni preskr> bite pri F. Magdič, Ljubljano^ Nove torbice so iz tako zvanega eksotičnega usnja, ki je izredno plastično. Ker je usnje že samo po sebi iako anartno, na teh torbicah ne po- znamo nikakega okrasa. Zato vidimo tak komad najčešče v navadni listiČni obliki, včasih pa je tudi opremljen z večjim kjvina-stim obročem mesto držaja in po robu prešit z usnjenim trakom. mrSPlUiTEIITUU LJUBLJANA KMIVUSIP UUCP 21V Avtomatično rdečilo za ustnice predvsem za plašče, letos j>a iz njega izdelujemo predvsem male »spencer« jopice, ki so silno apartne. zlasti po zanimivi obliki svojih rokavov. Tako jopico opremimo s širokim ovratnikom iz lisičjega krzna (zadnja skica zgoraj). Zvečer nosimo jopico iz hermelina (iz pravih ali imitiranih kožic), ker bleščeča belina tega krzna izvrstno pristoja k vsaki barvi, najelegantne-jše pa učinkuje preko črne večerne toalete (prva skica spodaj). Popoldanska moda stoii odločno v zna-rnet.iu perzijanca, novi c'aš*i fp vrste z v.-sokim ovratnikom in balonasto nabranimi rokavi so izredno zanimivi (srednja skica). Najbolj značilno za novo modo pa so mali krzneni komadi. Tu vidimo kratko, iz malih *z5cij'Ski večer Kurta Thomasa. — 22.15: Prero« orograma z Dunaja. — M^HLACKER 17 05: Popoldanski koncert orkestra. — 19.45: Koncert na ci-tre. — 20.15: Ivrika — 20 40: Koncert ruske glasbe. — 2?15: Prenos n-oprama z Dunaja. — FTTDTMPFšTA 17 30: Koncert soMstov. — 18.30: Plošče. — Večerni onv p-am odpade. — RIM: Ves program odpade. Torek. 8. novembra. LJUBLJANA 1130: šolska ura. — 12 15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesti — 13: Napoved časa, plošče borza. — 1730: Otroški kotiček. — 18 30. Koncert salon- I Rkrsra kvinteta. — 19: Nemščina — 19.30: Ftika ln sociologija evangelijev — 20: Uvod v rartifsko tehn'ko. — 20 30: Prenos progTama iz Zagreba. — 22.30: Napoved časa in poročna. REOGR> D 12 05: Koncert radio-orkestra. — 16: Plošče. — 17: Narodne metodi Me. — 17 30: Pevski koncert. — 18: Koncert lahke grlasbe. — 20: Pevski koncert. — 20.30- Prenos programa 'z Zagreba — 22 30: Poročila in lahka glasba. — ZAGREB 12 30: Plošče. — 17: Koncert ciganske kapele. — 20 30: Prenos koncerta hrvatskega pev*kesra društva »Zora« iz Farlovca — 2210: Lahka g"a"ba. — PRAGA 17 55- Plošče. — 19.20: Koncert orkestra mandolin in kitar. — 19.35: Violinski ln klavirski koncert — 20: Prenos koncerta Jarmile Novotne. - 21: Orkestralen koncert. — 22 20: Lahka e^a^ba. — 17.35: Simfoničen koncert. — 19 30: Plošče. — 2015: Orkestralen in pevki koncert. — 22.10: T>h.Va erla^ba — 23: Godba za ples. — DUNAJ H.30: Koncert kvarteta. — 12.40: Plošče. — 17: Koncert francoske C I KO RI7A glasbe. — 19: Prenos Meyerbeerove opere »Hugennoti« iz gledališča. — 22.40: Lahka godba orkestra. — BERLIN 20.30: Radio -revija. — 21.30: Koncert mednarodnega društva za novo muziko. — KČ5NIGS-BERG 16.45: Popoldanski koncert orkestra. — 20: Komorna glasba za violino in klavir. — 20.20- Lovske zgodbe in godba na pihala — MtJHLACKER 17.05: Popoldanski koncert orkestra in solistov. — 20.15: Zabaven večer. — 21.45: Športna tekmovanja, revija na ploščah. — 0.30: Nočni koncert — BUDIMPEŠTA 9.15: Dopoldanski koncert. — 17.30: Madžarske narodne pesmi — 19.30- Koncert ženskega in mešanega zbora. — 20 30: Koncert solistov. — 21.45: Pevski in klavirski koncert. — 22 50: Koncert ciganske kapele. — RIM 17.30: Vokalen in instrumentalen koncert. — 20.10: Plošče. — • Lepa knjiga je zrcalo duše, zato sezi-te po romanu velikega bengalskega pesnika Tagoreja: Dem In svet ki ga je izdala Tiskovna zadruga v moj-sterskem prevodu V. Levstika. Križaljka »Zlata Jesen" Vodoravno: 2. svoboden, 6. posoda za grozdje, 7. pridevek za nekatere ptice in ribe, 10. krilati konj, 11. modrina nad nami, 13. jarem, 16. kratica, 17. gledališki komad lažje vsebine, 20. kača, 23. življenjska tekočina, 24. naziv za rastlino zajedavko, 25. četverokotno polje z reliefom pri dor-skem gradbenem slogu, 27. poklic, 31. slavni nizozemski slikar t. 33. skladba, 34. papiga, 35. velika gospodarska prireditev, 36. življenjska moč, 40. naselbina, 41. soba v kolodvorskem poslopju. Navpično: 1. način, kako se seznani otroka z neko stvarjo, če mu primanjkuje fantazije, 2. pot velevažnega prometnega sredstva, 3. poljski sadež, 4. knjižna značka, kratica, 5. francoski filozof (1828-1893), 6. obala, 8. vrsta hrasta, 9. Adamov sin, 12. Krpa za brisanje, 14. prišitek ca obleki, 15. prostor v gledališču, 18. svečenica v Del- fth, 19. celina, 21. otroški naziv za očeta, 22. prijeten duh, 23. skup plodov, 26. kra^ tica, 27. del celote, 28. medmet, 29. žensko krstno ime, 30. vprašalnica, 32. pridevnik, 33. spanje, 37. pijača, 38. japonska mera, 39. prijateljski naziv. Rešitev krlžaljke »Hruška" Navpično: 1. dar, 2. boa, 3. rana, 4. klo-rit, 5. nižava, 8. Ramon, 11. er, 13. ara, 14. Eshil, 15. kokos, 16. kir, 18. sak, Iran, 21. kri, 22. Poe, 25. naš, 27. kor, 29. d. d., 30. Re. — Vodoravno: 2. bar, 4. koran, 6. la, 7. ni, 8. ro, 9. laž, 10. Ares, 12. mir, 13. ave, 15. kot, 16. kras, 17. on, 18. sia, 9. hi, 21. kar, 22. Pir, 23. sek, 27. volan, 28. na, 29, Dor, 23. sadrenec. Vladimir Levstik: Celestin in njegova nesmrtnost Ali veste, kdo je bil Celestin Nepo-trebnik? Kar priznajte, saj ni smrtni greh. Dandanes ima spodoben človek drusre skrbi. In tistih nekaj pesmi in romanov in dram. nu, prava reč. Deloval ie, kakor si slovenski literat že od nekdaj ne more kaj. da ne bi. Vobče pa narod ne napreduje samo od literature, anmak orav od vsakp najmanjše fiari-ce. ki jo zakoplješ v ljubljena rodna tla. Skratka — ounktum! Razen tega so bile s Cslestinom še posebne isto rije Zgodilo se mu je bilo. ujedliivcu da ie stopil trem. štirim očetom domovine na kurja očesa. Premislite to nesrečo, če bi bili voditelji naroda izgubili luč kurjih oči! Vsa poštena javnost se je zgrozila. Poklicani ljudje so jeli raziskovati življenje, pomen in značaj Celestina Nepotrebnika. In vesoljna nesnaga, ki jo je bilo moči nabrati z belih slovenskih cest. ie priredila na Ce-lestinovem obrazu in njegovi edini suknji manifestaciiski zbor. Takrat so odkrili, da je Celestin Ne-potrebnik pijanec — o Bog, o Bog. v taki trezni deželi! Zvede'o se ie. da je bi nekoč razuzdano uščeml neko natakarico v zgornji konec gnjati. Razen tega ie bil »soloh« kanalja. »v vsakem ozi-u« «nrnliiv element. »n^soorno« narodni izdajalec. ;n tako dalje, in tako dalje Neverietno kako žilava je vztrajnost in kako bister duh našf»ea človeka v plemenitih skupnih naporih! Posrečilo se je. Ko so kaznovalci omagali, je ostal Celestin taka garjava ovca, da so se dobre duše na smrtno uro izpovedovale za vsak košček kruha, ki so mu ga bile odrezale. Noben cucek iz boljše familije se ni kompromitiral ob vogalu, ki je dišal po njem. Kjerkoli se je pokazal, so odmikali stole in stikali glave .. Celestin se ie zprva branil, a listi so mu »zaprli svoje predale«. Besnel je, pa so mu »prišli v okom«. Nazadnje se je vdal o usodo. Še nekaj let so ga videli, kako je prihuljen lazil po samotnih krajih in mrmral sam s seboj. Zatrjevali so, da moli očenaš v pokoro za svoje grehe. In potem je prišlo tisto jutro, ko mu je gospodinja prinesla cikorijo m ga našla mirnega in potolaženega, s smehljajem odrešenja na obrazu. Njegov šilja-sti nos je nepremično kazal pot v rajske višave, kier ni — 'ako upajmo - ne očetov domovine ne svetih kurjih očes. Celestin Nepotrebnik je bil mrtev. In elejte. tisti mah se je ookazalo, da naš človek ni 1? maščevalec oskrunjenih svetinj, ampak da je tudi blag im zna odpuščati. Zjutraj so ga našli, zvečer so bili listi že polni nekrologov o »našem«, o »velikem« in celo o »nesmrtnem« Ne-potrebniku. Njegovi najhujši nasprotniki so šli 7a noerebom lastniki užalie-nih kurjih očes vsem na čelu: taka žalost ie bila ob jami tak hudournik sol-zš je brizga! z jezikov in iz oči. da se je mrtev eksekutor v sosednjem grobu od sočutja trikrat obrnil. In kdo ve. kdo ve. ali bi brez tistih govorov sedanjost tako dobro vedela, kaj nam je brl Celestin Neootrebnik! Društva in občanski sveti širom domovine so imeli žalne seje; dnevniki so živeli ob Celestinu teden dni; »Literarne orglice« in drugi ugledni mesečniki so mu posvetili posebne številke, v katerih so se vsi imenitnejši prebivalci dežele hvalili s prijateljstvom Celestina Nepotrebnika in svojimi zaslugami zanj. Da, v teh številkah so se že vidno kazala prva znamenja Celestinove kanoni-zacije za narodnega svetnika: izdajatelji so zmagoslavno odgrinjali zastor izpred pokojnikovega zasebnega in naj-zasebnejšega življenja in ga predajali vedeželjnosti nas vseh. Nepozabni so ostali braloem računi njegovega krojača in čevljarja, z natančnimi podatki, kak slab plačnik je bil. kako umetno ga je bilo treba terjati in koliko je komu odnesel na oni svet. Rozine v potici če-ščenja so bila pa Celestinova zaljubljena pisma. Zorne sodobnice. katerim jih je bil pisaril, so jih ponosno tiščale urednikom ood oči in vdovci do tistih, ki so bile že umrle, so odpirali skrinje relikvij in sipali zarumenele liste v svet, češ. prosim, tudi tod se je ponujal eros našega velikana! In plaz se je valfl. V pet m dvajsetih letih, ki so morala miniti, da je Celestin Nepotrebnik popolnoma strohnel ui da se ie vsebina njegovih del do dobra pozabila. je spravila mravljinčja vnema izdajateljev in raziskovalcev sleherni atom njegovih skrivnosti na beli dan Od tistih dob se blešči na našem nebu gosto ozvezdje imen. ki so zaslovela edino s tem. da so njih nosilci neutrudno DreoisovaH N^notrebnikova zasebna pisma, jih oblavljall v »Literarnih orglicah« iti drugih uglednih mesečnikih se pričkali med seboj o dejstvih nome-nih, pikah in vejicah v teh zasebnih pis- mih, odirali pokojniku kožo in razkazovali. kod. koliko in kako je bil pod njo krvav. In ker so dobivali pri »Literarnih orglicah« in drugod za to prepisova-je Celestinovih zasebnih pisem pisateljski honorar, lahko »smelo trdimo«, da se naš veliki Nepotrebnik ni samo ove-kovečil s svojimi pesmimi, romani, dramami in tistim takim, ampak nam je dal pred vsem tudi pokolenjs duhovnih velikanov, ki je že naprej spisal njihova dela, zaslužil njihov kruh in prižgal njihove slave sijaj. Mislim, gospoda moja. da bi bil grdo nesramen, kdor bi pričakoval od ubogega literata bolj trajnih in nesebičnih sadov. A narod je hvaležen. Nekaj let po Ce-lestinovi smrti si že videl njegov spomenik. kamorkoli si se ozrl. Nepotreb-nikovo ulico ima dandanes skoraj vsaka vas: zaradi tega se je že marsikateri nepotrebnik opekel meneč, da je v tej mil! deželi doma... In ko so pred nekaj leti izračunali, da je minilo četrt stoletja — da. to sem hotel povedati. Tedaj: Celestin Nepotrebnik je bil že pet in dvajset let mrtev. Po tem takem ie bil dosegel najlepšo mladeniško dobo večnega živlienja. To reč je bilo treba proslaviti. Vse je šlo po sreči Govornikov se ni manjkalo, člankarjev tudi ne — ali: kaj je še taka proslava brez •obelodaivenja« novih zasebnih in nai-zasebnejših podrobnosti? Pri Celestinu ni bilo v tem pogledu nikakega upanja več. Vse oonase-no. vse eolo. postržek njegovih skrivnosti zdavnaj vzidan v ?ivljenskn delo raziskovalcev! Malodn* 'e je zavladalo v dolini šentflorianski Prezeodai. Zakaj, ko so bili vsi obu-nali. se je mahoma raznesla vest, d* je nekje spravljen nekakšen kovčeg Celestina Nepotrebnika, z določbo, da ga morajo odipreti pet in dvajset let po njegovi smrti... Nikoli ne bom pozabil razburjenja, ki je takrat nastalo Kovčeg je bil pri hčeri ranjke Celestinove gospodinje; a kdo ga je smel odpreti? Kateri je bil tisti, ki naj izda dragoceno vsebino? Ko je bilo vendar že ustanovljeno, kako in kaj, se je napotila komisija učenih mož k stari devici in v njeni navzočnosti odklenila kovčeg Celestina Nepotrebnika. Kovčeg je zazijal, lakomne roke so segle v njegovo drobovje. Kaj so privlekle na dan? Namestu rokopisov in pissm se je pokazal očem kup starega, plesnivega, očividno neopranega perila. Srajce z okroglimi zapestnicami; ponošeni ovratniki; staromodne, dolge spodnje hlače z belimi trakovi; bombažaste nogavice z luiknjami na petah, luknjami spredaj, luknjami na podplatih .. .Obrazi komisije so se daljšali kakor advokatski računi. Nekdo je klel. Nekdo je nekaj go-del o mistifikaciji. A tedaj__ »Pozor!« je zaklical tisti, ki je izkla-dal. »Tu je pismo.« Na dnu kovčega je ležalo pismo. Petkrat zapečateno. Beseda našega velikega Celestina Nepotrebnika. qamenjena častilcem, da jo začujejo ob petindvaj-setl°»n'ci meeove smrt?! »Raziskovalcem mojega življenja« je bU naslov. Učeni možje so slovesno odpečatili nismo in b^lf: »Možie Galilejci! Izračunaj sem vas po vaših očetih. VI- Naši grobovi na Olšanih Praga, konec oktobra. Kadar koln sem se poleti sprehajal po največjem praškem pokopališču Olšanih, nisem nikoli imel občutka, da sem med grobovi. To pa zato, ker je olšansko pokopališče po-dobro bolj parku kot pokopališču. Posebno spomladi, ko se zelene vrbe žalujke, topoli, platane in kostanji, ni mogoče, da bi človek na olšanskem pokopališču mislil na smrt. Saj v vejah dreves pojo ptiči in grobovi so prostrti z rožnatimi preprogami. Po belih poteh, ki se križajo v obliki zvezd, pa hodijo stotine mladih ljudi/ Če sem se kdaj spomnil smrti, sem si želel, da bi ležal tako kot tukaj: pod zelenim dresevom, med rožami in ptiči. ščen. Le s težavo sem prečitaL, kdo počiva pod njim: Josef Philipovitsch, K. K. Feld-marschal... Nisem vedel, da tukaj počiva, zato me je malo čudno iznenadilo. Slavni izvojevatelj Bosne, najvišji avstrijski častnik, plemič, Radecky iz L 1878. Tudi on počiva pozabljen, tudi njegov spomenik pokriva mah in na grobu ni rož. Pa kaj hočemo: bil je junak iz Like — ponosnega Gospiča, sin — veren Avstriji. Sedaj ni ne njega, ne Avstrije. Do svoje smrti (1889) je bil generalni vojni zapovednik Češke — sedaj se Cehi še ne ozrejo na njegov grob, saj lahko svobodno obračajo glave. Tudi na vojaškem delu olšanskega pokopališča imamo svoje rojake. Cele vrste ma- Krematorij na Olšanih V jeseni je seveda tudi tu bolj žalostno. Vrbe žalujke povešajo nad grobove od megle mokre veje in kakor starke objemajo spomenike nad njimi. S platan in kostanjev pa tudi tu pada rjavo listje pod noge. Ko se sprehajaš po olšanskem pokopališče, spoznaš, da je Praga vedno bila mesto, kamor so zahajali ljudje iz vseh slovanskih dežel. Praga jih je gostoljubno sprejela in marsikomu je še po smrti dala tihi kotiček, da se odpočije. Marsikdo pri nas ne ve, da imamo tudi Slovenci na olšanskem pokopališču dosti naših ljudi. Naj omenim enega naših največjih Slovanov, enega prvih navdušenih in prepričanih Jugoslovenov — Matijo Marjana - Ziljskega. Davno je že pri ras pozabljen. Ko bi ne bil pozabljen, se ne bi njegov železni križ povesil in zarjavel, ne bi iz železne tablice dež izpral njegovega imena. Pred tremi leti sem prvič obiskal njegov grob. Ko sem stal ob njem in gledal travo, ki ga je prerastla, mi je bilo hudo pri srcu. »Slovenec si in zato je tako s teboj. Da nisi Slovenec, bi ti bil vsaj enkrat na leto okrašen grob, bi ti vsaj križ pošten nad glavo stal.« Vsem Slovencem je hotel dobro, za njih je delal vse življenje, hodil v Rusijo in škofu kazni plačeval — ubogi slovenski duhovnik — in pisal knjige in se upiral državi in cerkvi, a sedaj leži tu skrit med tujimi grobovi, sam — pozabljen. V Prago — v slovansko Meko — se je bil zatekel, ni hote! v Odeso, kjer so mu ponujali mesto vseučiliškega profesorja, ne, v Pragi je hotel zadnje sile napeti, da doseže svoj cilj: C:m ožjo jezikovno in narodno zbliža-nje med Slovani. Vdova B. Šidova mu je stregla, s slavno češko pisateljico Boženo Nemcovo pa je bil prijatelj. V njenem in MEjarjevem značaju je bilo mnogo podobnega: oba sta bila duhovna revolucionarja, in oba zaradi tega preganjana. 2e zdavnaj bi bil Majarjev grob prekopan, da se ni našel neki ubogi češki vratar, ki je po cerkvah zbiral krono za krono, da je vsaj za par let odkupil tisti kos zemlje, kjer Majar leži. Sedaj bo prav kmalu še ta doba pretekla, — in Majar bo zadnjič pregnan. Ko sem hodil po široki poti med grobovi, sem se ustavil tudi pri spomeniku s plemiškim znakom na vrhu. ki je tudi ves zapu- VELIKA IZBIRA, NAJUGODNEJŠI NAKUP la ČEŠKEGA PORCELANA kuhinjske emajl- in aluminijaste posode, genochromalpaca, rjeprostega jedilnega pribora kakor tudi vse vrste jeklenega orodja pri »JEKLO LASTNIK ALBERT VODNIK STARI TRG 296 Oglejte si brezobvezno zalogo! ZAHTEVAJTE CENE! dim vas, kakor da bi stali pred menoi. In vem: V trenutku, ko berete te vrstice, je vse, kar sem kdaj skrival, sedemdeset-krat sedemkrat razmazano. Pa niste siti. Če bi upali, da je v moji mrtvi lobanji pokopana le ena tajna misel, ki jo morete zgrabiti, bi prerili moj grob. Kaj naj ti dam, o požrešnost, da se razpočiš? Morda vam ustrežem s tem starim perilom. Slovesno potrdim, da sem ga nosil na goli koži, in upam, da mu glede na to priznate nekaj izvirnosti in duha. Bolj intimnih ostankov svojega življenja nimam. Imel sem nočno posodo, pa sem jo na žalost ubil. Bodite velikodušni in ne zamerite! Vaš veliki, nesmrtni (he, he!) Celestin Nepotrebnik. p. S. — Za krasne prispevke ob svoji petindvaisetletnici se vam naprej zahvalim. Ganjen sem. Presrečen. Najbolj zato, ker jih ne bom bral.« Da, da. Tako je Celestin še pet in dvajset let po smrti napravil škandal. Ne rečem da bi bil s tem koristil svojemu ugledu. Narobe: niegova slava se od tistega dne maje. V ** so mu lani že vzeli ulico in jo posvetili plemenitemu konisksmu me-šetarju, ki je poklonil someščanom ve- lih lesenih križev nosijo imena jugosloven-skih fantov in mož, ki so v svetovni vojni umrli po praških bolnicah. Mnogi imajo še matere, žene in otroke in ti ne vedo za njih. Pa kdo bi vedel za vse grobove, ki jih je vojna izkopala! Tiho sem šel med njimi, sam, in tako hudo mi je bilo: zaradi njih, njihovih mater in otrok. In še mnogo drugih naših grobov je na Olšanih in v vsakem je žalostna usoda pokopana. Naj omenim še tistega mladega akademika iz Bosne, ki je bil edinec staršem, in kateremu slovenski fantje prinašajo vsako leto venec na grob, ker je bil njihov prijatelj. Vb njegovem grobu mislijo na vse naše, ki so tu v bratski zemlji pokopani. Venec na njegovem grobu velja vsem na-šiu grobovom na Olšanih. Med zapuščenimi grobovi ruskih emigrantov sem našel tudi grob ruskega pisatelja Arkadija Averčenka. Vsem »Jutrovim« čita-teljem je dobro, znan, saj vedno čitajo prevode njegovih del v podlistkih »Jutra«. Tudi na njegovem grobu je lesen križec, ubog kot so ubogi vsi ruski emigranti. Stotisoči bodo v teh dneh romali na Olša-ne, vsak izmed njih bo tam nekoga našel. Ob gorenju sveč bo mnogo misli romalo za grobove... Praga pa bo letos počastila spomin onih, ki so našli grob v valovih Vltave. Velika ladja s črnim katafalkom in velikimi gorečimi svečami bo plula iz dvajset kilometrov oddaljenega mesta v Prago. Spremljajo jo bo stotine čolnov z onimi, ki so izgubili v Vltavi svoje drage. Na ladji bodo trobili lovski rogovi in zbor bo pel žalostinke. Saj so tisti, ki so v Vltavi iskali rešitve, bili še bolj nesrečni od onih, ki so umrli v mehkih, belih posteljah. Tisoči bodo na Vseh Svetnikov dan prosili, naj da Bog tudi njihovim nesrečnim dušam mir. Oton Berkopec. SELITVE prevoze vseh vrst blaga, v Ljubljani, na deželo in obratno Vam oskrbi z izurjenim osobjem po zmerni ceni „BRZOPROMET" avtoprevozniška družba z o. z. LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 4. TELEFON ŠT. 2182. 12756 Flaubertov - Salambo v prevodu A. Debeljaka je mojstrovina pripovedništva, ki razgrinja vso barvitost stare poganske Kartagine. Zato ga berite! likomesten pisoar v bližini svoje stalne gostilne. A narod je prizanesljiv. Pozabil bo, da je Celestin Nepotrebnik iz hudobije, samo da bi zmanjšal sijaj rodoljubnega slavja, herostratsko ubil svojo onega. In Bog je velik. Bog skfbi, da večkrat kak pisatelj umre. Zato imajo prepisovalci zmerom dosti dela. Pokopališča Praznik Vseh svetih je oni dan v letu, ko se 6pod0bi, da se vsak človek 6pomr,i grobov in smrti. Pokopališča oži ve in jesenska priroda siplje na grobove orume-nelo listje. Tudi ona 6e prestavlja, zakaj v vsej prirodi, ne izvzemši človeka, je zakon presnavljanja najsplošnsjši in največji izraz življenjske volje. Prenavljanje pa pomeni minevanje. Izmed vseh živih bitij se človek edimi jasno zaveda svoje minljivosti. Ta zavest, spojena z misijo na smrt, je najtežja odkupnina za njegovo inteligenco. Pokopališče je vsefedar vzbujalo temačne privide in težke misli. Samo tu človek celo v svojem namišljenem veličastju občuti neizpodbitno resnico, da 6mrt vse izenačuje in - nikogar ne pozna. Stremljenje po splošni enakosti je v svoji kruti do* slednosti uresničeno 6amo pod grobno rušo. Zato 6e zdrav, življenja poln človek rad ogib'je pokopališč. črnogledci in sve-tobolni ljudje, ki cesto razmišljajo o smrti, Ob samotnem grobu pod Pohorjem Pod Pohorjem, na njega severnem vznožju gozdička stoji, skromen po dimenzijah svojih sten in svojih vrat; še skromnejši, če ga primerjaš s strmim in po hudournikih razjedenim visokim pohorskim pobočjem, ki mu tvori veličastno ozadje; veličastno v vsakem letnem času, a najkrasnejši in naj-slikovitejši v pozni jeseni, ko se že bliža zima in rdeče, zlasti rumene in oranžaste barve listnatega drevja in grmovja glasno in jasno vriskajo izpod temnozelenih streh in oken obširnih smrekovih, jelovih in borovih nasadov gori do sv. Bolfenka in preko široke Dravske doline do cerkvice na Pekerski gori; do sv. Magdalene pri Mariboru, do sv. Jgžefa na Studencih. Skromen samo po dimenzijah; po črtah in potezah svojih posameznih delov in pa po duhu, ki ga razodeva v svoji celotni kompoziciji in kakršnega mu je znal po svojevrstnem načrtu vdahniti dunajski arhitekt Flescher-Brunningen, sama resnost, svareča in opominjajoča zamišljenost v vse one, človeku včasi neprijetne stvari, ki si brez napisa nad vhodom in morebiti baš zato še silneje kličejo v spomin besedi: Memento .mori!« V velikih mestih, kjer so žuljave roke delavcev - trpinov, brzih strojev in njih genialnih izumiteljev v srečnih rokah nekater-nikov nagromadile bogastvo, grade prave mavzoleje in jih postavljajo na razkošna mestna pokopališča, da kljubujoč vekom in njihovim viharjem še poznim rodovom pričajo o posvetnem bogastvu onih, kojim na čast so bili zgrajeni; grandijozne ponosne stavbe, izrazi umetniškega čustvovanja in izražanja; predmet občudovanja vseh onih, ki vsaj enkrat na leto trumoma hodijo mimo njih, tako dolgo, dokler se ne porušijo v prah in pesek, kakor se je že davno v prah in pesek sesul oni, ki ga je maloazijska ha-likarmaška kraljica Artemizija postavila svojemu dragemu možu kralju Mavzolu. Morebiti so tudi oni pradavni prebivalci vzhodnega Pohorja in njegovega vznožja, ki so se s »Poštele« vlastelinsko ponosno ozirali doli na Dravsko polje in na Slovenske gorice, postavili po svojih močeh in zmožnostih kak mavzolej kateremu izmed svojih prvakov. Zdaj zagrinja ves ta bajeslovni svet tajin-stvena gozdna senca v nerazrešljive uganke in na mesto mavzoleja vidiš blizu Robnike, z brazdami obdane kmetije pri »Habakuku« samo še nizke kupe kamenja z raznovrstnimi črepinjami. Ce vprašaš, kaj naj to pomeni, izveš, da so to ostanki homilastih grobov onih starih pohorskih prebivalcev, ki so svoje mrliče sežigali in njih ostanke v skupnih grobovih spravljali. Sedaj tam gori ni več nobenih posameznih stavb, ne svetišč, ne mavzolejev. Toda iz starih grobov, iz nekdanjega mesta rase, z novimi gozdovi novo človeško življenje in oznanja, da na tem našem svetu ni smrt stalna in vekovita, temveč življenje, ki se sicer za mah da prekiniti, a nikdar ne ukiniti, ki kakor živi vrelec, ki izpod pohorske granitne skale sili na beli dan, najde vedno zopet in zopet izhod, pa naj ga še tolikokrat in še tako temeljito zamašiš... Vse to vidiš živo pred sabo, ko dospeš pred gornjeradvanjski mavzolej. Težko ga izslediš in najdeš, tudi če ti je prijatelj še tako vestno povedal, kje in kod je treba hoditi. To je prava življenjska pot človeka, ki jo moraš prehoditi, da prideš do njega. Včasi moraš navzgor in se truditi, če ti upade pogum, ne dospeš do cilja In si izgubljen; potem zopet prideš na svetlo gozdno jaso, kjer se ti odpre razgled v lepo in veselo življenje. Pa ko si mimo znamenite lipe, ki ti pred nekdaj Rosmanitovim gradom kaže preko Radvanjščine piMvo pot in smer do njega, res srečno dospel tja, si tudi le na nuh ves v objemu in v moči njegove omah-'jive resnosti, postaneš resen in začneš se za\edati da je treba napraviti čez tri nizke stopnice samo še en korak; vrata se odpro in nikdar ne moreš več nazaj. Toda zeleni gozd okoli in okoli, vedno živ in živahen, bodisi kadar po njegovih žilah vro novi sokovi k novemu življenju, bodisi kadar lisica in kuna oživljata zimsko noč in zimsko jutro, te vleče z vsemi svojimi silami nazaj v življenje. Pritlikava lavorika-sta črešnja, tu komaj napol udomačena, nekoliko sramežljivo boža tvoje noge, vedno zelena kakor zimzelen, in ti, ovijajoč dve niziki groblji,šepeče na uho. da je tudi v hudi zimi njej življenje pred tem mavzolejem prijetno in ljubo. Ko pa se ozreš k pročelju, obstrmiš nad silnim vtisom, ki ga mora na vsakega narediti Kristus, v nadčloveški velikosti, izklesan iz celega kamna z železnimi žeblji pribit na velikanski kameniti križ. Narava je vse te resne poteze v toku časa omilila in ublažila. Granitni kamen se je omehčal, tenek mah ga obrašča; noge, žeblji, brada in rane so olesenele in asimilirale gozdu, ki je njihov stalni sosed. Olajšan stopiš na najvišjo stopnico in se skozi vrata ozreš na grobnico. Skozi vrata in skozi majhno gotsko okence pada svetloba na črne trake. na šopke cvetlic, na darila hvaležnega domačega ljudstva. Kajti oni, ki bivajo tu v pokojnem gozdičku na pohorskem vznožju oče, mati in sin rodu Rosma-nitov, nekdanjih graščakov Gornjeradvani-skih, so bili vsi vse svoje življenje največji dobrotniki domačega ljudstva, ki zato še vedno skoz celo leto, ne le na vseh vernih duš dan, krasi njihov mavzolej s svojo hvaležnostjo in s pohorskimi cvetlicami. Dr. Pr. Miši«. Vraže na Kozjaku Kakor ima božična in kresna noč tod gori svojo bajno in čudežno moč, tako jo ima tudi noč med Vsemi svetimi in vernimi dušami. Tudi tej noči se pripisuje čudežna moč. Povečini se nanašajo vraže te noči na pokojne, seveda pa igra tudi tukaj, kakor povsod med priprostimi ljudmi, važno vlogo denar. Hribovec, ki vse svoje življenje težko dela, malo zasluži in slabo živi ter sameva po redko naseljenem pogorju, instinktivno čuti ob takih praznikih neko čudno, skrivnostno razipoloženje ,kateremu da duška v vražah, ki so zrcalo njihove duše in odsev njihovega hotenja po boljšem, lepšem Sko-ro nikjer pri vražah ne zaslediš, da bi si želeli ljudje sreče in zveličanja onkraj groba, dasiravno so drugače verni in pobožni. Glavno vlogo igrajo le zemeljske dobrine. Da so vraže na Kozjaku tako ukoreninjene v ljudstvu je vzrok povečini v tem, da ljudje ne pridejo pogosto v stik s prebivalstvom po dolini ter, da žive sami za se in tako ohranijo vse kar so jim njihovi predniki izročili. Evo nekaj najznačilnejših! Vse svečke, ki si jih prižgal na grobu pokojnega na Vse svete in niso dogorele do konca, vzemi z groba ter jih nesi po končanem opravilu domov. Med večerno molitvijo za rajne jih postavi na mizo in Dvojni poklic Gospa Jolivet v Muroisu (Francija) raznaša dopoldne pošto, popoldne pa brije svoje kliente v uradu prlžgl. Daj zraven tudi križ in blagoslovljeno vodo. Ce pust.š sveče na grobu, te pride še tisto noč pokojni strašit. Na Vse svete zvečer daj, preden se vležeš k počitku, na mizo kruh. nož in blagoslovljeno vodo. Fo tlet v sobi pa natresi pepela. Zjutraj vidiš na pepelu stopinje vernih duš, ki so prišle ponoči jesti. Zvečer postav: in mizo tri goreče sveče, ki predstavljajo tri božje osebe. Zraven pa položi pol hleba kruha in nož. Točno opolnoči pridejo umrli jest Ko ješ kruh pobiraj tudi drobtinice. Kar pa ne moreš pobrati pa daruj vernim dušam. Ti običaji odnosno vraže datirajo gotovo že v našo najstarejšo dobo. Saj vidimo že pri naš:h prednikih starih Slovanih nekaj popolnoma sličnega. da so nosili na grobove svojih umrlih najboljša jedila. Ko bije ura polnoči pojdi na pokopališče. S seboj vzemi svinčnik ter list papirja. Vse to položi na grob pokojnika, k' si ga poznal. Ves čas. ko to delaš, pa I-nej v roki rožni venec in moli. Zjutraj bodi na pokopališču točno ob solnčnem vzhodu. Na listu boš videl številke, ki ti jih je zapisal umrli. Na te številke stavi v loterijo prav gotovo zadeneš. Pojdi opolnoči na domače pokopališče ter vzemi iz najbližjega groba lesen križ in ga nesi domov Doma ga imei sedem dni. Vse te dni moraš mol4ti. Sedmi dan odreži od križa maihen košček lesa ter daj v denarnico k denfriu. Tako dolg-o. dokler boš ime! v deramici košček lesa. ti denarja ne bo zmanjkalo. Križ pa moraš nesti nazaj na pokopališče, drusrače boš vse svoje življenje nesrečen. — Stane Ter-čak. Komarjeva usoda Pred svojim petnajstim letom je bil deček da le malo takih. Takrat pa je padel po nesreči s senika na glavo in potem ostal norec za vse svoje življenje. Do začetka vojne so ga imeli v umobolnici. V tem času so mu umrli starši. Na domu je zagospoda-ril brat, ki pa ni hotel zanj več plačevati in Frane — tako mu je bilo ime — je prišel domov. Nekaj časa je bi! miren. Pomagal je na poliu, snažil hlev, nanese! je nevesti drv za štedilnik. Kadar pa ga je »prijelo«, je presedel po več dni zaporedoma na svojem ležišču pod streho, molčal in strmel predse. Včasi ni po ves teden okusil hrane in je zapodil vsakogar, ki se mu ie približal. Domači so skrbno pazili, da se jim ni zmuznil na vas — posebno so ga imeli zaprtega ponoči — pa se je zdelo, da ga nekaj vleče med ljudi. Zgodilo se je, da je gospodinja morala nesti možu večerjo, pa je Frane ostal sam doma. Toliko pameti je imel, da se je tega zavedel. Komaj je nevesta odnesla pete. jo je Frane pobrisal na vas, kjer so fantje zborovali pod hruško sredi vasi. Otroci so se ga po navadi ustrašili: Bil ie zaraščen, dolgi lasje, motne oči, navzven rastoči zobje, bos pa močan kot medved. Kar je bilo otrok na cesti, kjer so se igrali v prahu ali plezali na cerkvene lipe, so se razbežali in Frane ie odcopotal do fantov. Ti so ga pozdravili z glasnim smehom, ki so ga po navadi deležni vsi taki reveži po vaseh, in ga povabili k sebi. Nekaj časa je mencal okoli njih, a oni: »Frane, ali greš nocoj z nami vasovat? Počakaj, da pridejo mimo dekleta, ti jih bomo pokazali!« Tako so nespametniiki dražili norčevo domišljijo, da je začel kar na svojo roko laziti za dekleti in ženskami. Skriva! se je po samotah in oprezoval, od kje bi prišla katera. Lovil in zasledoval jo je tako dolgo, da se je srečno kam zatekla. Postal je nekako strašilo in dovolj je bilo reči: »Komar gre, Komar!« — pa se je vse razbežalo. Doma z a je brat pretepal kot živino in niti ponoči ga niso mogli več obdržati v hiši. Večere je prebil med fanti, ki so mu vedno bolj podžigali domišljijo, da je prežal na ženske po vseh mogočih zasedah. Poletne in jesenske noči je prespal zunaj. Zakuril si je ogenj, stegnil bose noge in se grel do jutra. Spal je le malo. Najhujše mu je bilo, ko se je mešalo vreme. Takrat je kolovratil ob vodi po ves dan. Vlačil se je skozi robidje, trnje, vrbičevje — pa je bil za vse neobčutljiv. Ce ga je kdo vprašal, kam mu je pot, je odvrnil: »Čevlje r.esem h kovaču; mi jih bo popravil.« Hodil je bos tudi pozimi. Tako je strahova! sam sebe in druge nekaj let, pa so mu končno od nezavednega stradanja, od pretepanja, ki ga je vžil doma in od vsega slabega sploh, jele pešati moči. Dolgo ga ni bilo iz hiše na spregled, in nekega dne so poklicali duhovnika, ki ga je del v-sveto olje. Proti večeru so mu že zazvonili... Ljudje so se križali, mu želeli večni mir in pristavljali: »Bog ga je rešil — eden izmed revežev rnanj na svetu.« M. S. niso hvala Bogu nikdar imeli večine. Življenje in zdravje je vedno tudi preko grobov sijalo kakor jesensko solnce nad njivami: kljubujoče, vedro, da 6e ti vidi, kakor da vse skupaj ni res: da je samo pomlad in samo življenje, vse ostalo je nekje daleč, zastrto, napol 6anjsko, komaj resnično. Iz takega občutja, ki zakriva ledeno* mrzlo resničnost grobov, je vzrasla tista pokopališka kultura, ki jo posebno »rešujemo v romanskih deželah. Pokopa'išča se spajajo s parki in cvetličnjaki. Življenje naj skrije smrt Zakaj vse, kar hoče človek in z njim človeštvo, in kar hoče narava, je življenje, 6amo življenje. Zato je treba tudi smrt olepšati in na domovanju mrtvih kar moči zabrisati gorjupo resnico, da se par pedi spodaj neizprosno in za vsakogar enako izvršuje kemični prooes presnavljanja. Da 6e tu vse telesno mirno vrača v »božjo delavnico«. Poezija pokopališč! Svojevrstna lepota obdaja stavna, skrbno negovana pokopališča kot so v Parizu Pere Lachaise, pa ▼ Milanu, Geno"»- in v mnogih drugih romanskih mestih 2:vo se spominjam beneškega pokopališča, ležečega na oteku sredi lagun, vsega v cipresah, v rožah, v rožmarinu in mirti. Gondole, črne. podobne krstam no9ijo mimo zaljubljene pare in le včasi 6e priziblje katera, ki nosi kr* sto. Življenje in smrt 6e srečujeta na zrcalni gladini vode. ki v nji odsevajo barve večernega neba, med tem ko iz mefta prrtrkujejo zvonovi 6tarih benečanskih crkva. Tudi naša pokopališča so po večina lepa, čeprav je v našem podnebju že težje zakriti celoten dojem, da je to vendarle svet, ki s svojim' kamni in križi kliče večni pozdrav mrtvih: »Memento mori.« Najlepša pa so v vsej svoji preprostosti pokopališča v hribovskih vaseh, okrog cerkve. Tu, v solnoni legi, 6 krasnim domačim svetom vsenaokoli, izgublja pokopališče tristo hladno odtujenost, ki jo ima v mestu. Trava hujno poganja preko nizkih gomil, ki ji označujejo skromni leseni križi. Sem prinašajo ljudi, ki so se po večini rodili v tem okol:u. obdelovali zemljo svojih prednikov, preživljali v domačem kraju vesele in nesrečne dni: utrujene od zemeljske hoje, prinašajo drugega za dru* gim na lepi prostor pod varstvom domače cerkve. Tako pokopališče je zares počivališče: domači ljudje, ki so 6e vsi poznali med seboj, leže tu v sosedstvu, in rod 6e menjava za rodom Tu čutiš, poleg večne luči, ki jo nad grobova zažiga vera v nesmrtnost duše, pomirljivo harmonijo 6 pri-rodo in svetlo domačnost, ki človeka ne zapusti niti v grobu V d mačo zemljo zakoreninjeni ljudje so tud- v varstvu zemlje, pod grobno rušo. 6poieni z vsem domačim življeniem: celo najbolj skromni in revni ni6o nikdar docela pozabljeni. Na vratrih nekega vaškega pokopališča sem čital napis: »Počivajte mirno, orači domače zemlje, v večnem božjem naročju.« Zemlja, nje obdelovanje, skrivnost njenega roda in ploda je tu tesno spojena z vero, z večnim, neminljivim, ki 6e vzpenja nad naimi kakor nebo, posuto z ble- ščečimi zvezdami. Samo na vaških pokopališčih sem vedno občutil pomirjenje med človekom in na* ravo, med minljivostjo posameznika in njegovim občestvom, med 6mrtjo in življenjem. To je ona preprosta, a pristna poezija zadnjega domovanja, ki je toplejše in bližje srcu nego blesk marmornih spomenikov in prisiljena kultura tujih rastlin. Trava, v nji poieti poljske cvetlice, vmes leseni križi in nad vsem pokojna vedrina prirode, to je svet, v katerem najlepše izginja človekov »jaz«, potapljajoč se v večnost božjega in izročajoč Wo-je poslednje, mrtve sile zemlji, ki je človeka dala in ki ji je ost-al zvest od zibelj-ke do groba V mestu 6e razbije ubranost med naravo in človekom: človeška družba, ki obdaja poedinca, je docela ravnodušna nasproti njegovi usodi, neznan, skoraj brezličen za večino ljudi, zaprt samo v svoj najožji krog. hod: med z;dovi. ki nimajo osvežujoče lepote svobodne prirode. Niegova smrt je povsem zaseben dogodek. ne pa zadeva občestva, fare, vsega kraja. Neznan gre k počitku med nežna* ne ljudi. Zato je v naših vaških pokopališčih še vedno največ prave poezije Vsa naša mestna pokopališča so mračna, mrzlo lepa: pesimizem veje od njih Samo v tesni domačnosti, v pomirienju med zemljo ;n človekom, je orbh dom. tih in o*ek dom, a še vedno dom. ne pa lama poslednjega izgnanstva in brezno pozabljenja. (B-o). Čuvajte si zdravje! St 6-8 (23-28) Vrsta 2861-01 Vašim otročičkom smo pripravili te tople gumaste g&loše. V njih jim bodo njih nožice najbolj obvarovane mraza in vlage, St. 9-1 (27-33) Din 69.— Mikado. Vrsta 7045 Kadar ste doma, kadar delate v kuhinji in hodite iz sobe v sobo, nosite te copate. Obvarujejo Vas prehlada. V njih se Vam bodo noge najbolj odpočile. Vrsta 1865-01 Gumaste snežke, črne ali rjave, in obšite z žametom. Jako so praktične in udobne. Pripravne so za nošo vsaki nogi, ne glede na velikost. Moška galoša. Vrsta 0817-61 V največjem dežju in največjem blatu boste v njih vedno imeli suhe noge. Ženske galoše s nizkim in visokim podpetnikom ca Din 59.—. Sodba o aferi črnomdjske hranilnice Kastelic je zaradi prevare obsojen na 2 leti in 1 mesec zapora, Jakša pa je oproščen Novo mooto, SI. oktobra. Ob nezmanjšanem sanim&nju se je da-les nadaljevala razprava pred novomeškim «od1Ačem v aferi 6rnomeljske hranilnice. ■BooCnJ* razprava Je trajala vse do polnoči ter »o bile s&sMšan« vse priče. V bistvu ml zabeležiti v teiku razprave nobenega nove •ga momenta. Zasliševanje blagajniških uradnikov se j« vrtelo zlasti okrog izglna-ilb knjig, vendar pa se ni dalo Jaano ugotoviti, ali eo obstojal; tako rvani conti »e-iparatl, s katerimi bi obtoženi Kastelic kril izgube in primanjkljaje. Glavna priča gospa Hagerjeva J« ponovila svoje obremenilne lisjav«. Nadaljnja priča gdč. 8vajgerje?ra, aradnlca hranslnlce, j« med drugim Izpovedala, da je Hagerjeva podpisala na nekem potrdilu o bilančni nagradi Kastelica, 1a Tva je pozneje to potrdilo raztrgala Bivši predsednik upravnega odbora Janko Puhek .ie UJaril, da »o taell val član. upravnega <>lbora do Kastelica popolno zaupanje in ia zaradi tega niso soi.mili v njegovo poslovanje. L. 1936. je prišel na sled nekim ne-rednoBtim tn je zaradi tega zahteval od »reškega poglavarja, da po strokovnjaku revidira celokupno poslovanje hranilnice. Za revizijo pa se Je Izvedelo v Črnomlju mnogo prej, predno Je bila Izvršena in tako »•o hlle knjige v najtepšem redu. Sedanjemu predsedniku hranilnice g. Mflllerju je nato predsed. senata predložil več dokumentov « njegovim podpisom. Mfiller pa ni mogel točno ugotoviti, ali so ti podpisi vsi njegovi. Član upravnega odbora hranilnice Papež Janko Je Izpovedal, da so pri zadnji bilančni serjl ugotovili primanjkljaj in da Je takrat KasteMc priznal, da je denar zaspe kuilTal. Nado »o bile vse priče razen gospe Hagerjeve zaprisežene in razprava ob polnoči prekinjana. Danes so bile posamezne priče zaslišane še o posameznih podrobnostih, nakar so podali svoje mnenje izvedenci. Ravnatelj Saiopek Je Izjavil, da Je pregledal po obtožencu sestavljeno rekonstrukcijo, iz katere aklepa, da so morali obstojati conti separa-ti, ne ve pa. v kakšen namen Lahko so obstojali samo zaradi vknjižbe izgub, lahko pa »o služIli tudi kakemu drugenwi namenu. Borzni senzal DereanI Je Izpovedal, da so po njegovem mnenju morali obstojal; conti separati, s katerimi je obtoženec bržkone kril račune, za katere ni Imel kritja. Vse knjige, ki bi dale o tem pojasnila, bo izginile Naposled Je podal aW.no mnenj« 8e sodni Izvedenec g. Sujer, nakar Je blk> dokazno postopanje zaključeno. Za tem je povzel besedo državni tožilec, ki je za oba obtoženca zahteval kaznovanje v smislu obtožnice Njegovi zahtevi se Je pridružil zastopnik zasebne ude leženke dT. Mainanlč, nakar so govorili zagovornik Kastelica dr. Lokar ter zagovornika Jakše. dr. Cesnlk in dr. žvokel. Ob 9. zvečer Je bila razglašena sodba, s katero Je bil Kastelic obsojen zaradi prevare (§ 334 k. z.), ker Je kot tajnik Mestne hranilnice črnomeljske v letih 1920 do 1930 na podlagi nerednega in lažnega knjiženja dovedel hranilnico v zmoto, da Je izplačala v celoti neugotovljenl znesek, ki Je presegal vsoto 3000 Din, In zaradi oviranja službenih poslov pregledujočega sodnika bivšega predsednika okrož. sodišča dr. Polen-ška na 2 leti In 1 mesec strogega zapora. 300 Din kazni tn Izgubo častnih pravic za dobo treh let. Ostalih dejanj Je bil oproščen. Obtoženi Jakia Stane pa je bil oproščen v celot!. Razmah jeseniškega prosvetnega dela Jesenice, 80. oktobra. Rarroj tndurčrlje fa železnic, t katerimi je zvezan mogočen dotok tujcev, je dal na-fremu kraju kulturen razmah. Jeseničani starejših letnikov niso čutili posebne potrebe po prosvetL Dotok tujih delovnih moči, o<5obito inžerijerjev, uradnikov in mojstrov, pa je zdramil Jeseničane ix letargije. Na eni strani dotok Bohinjcev, na drugi strani Korošcev in Štajercev, ki so se preselili tz tamkajšnjih železarn ▼ naše železarne, je dal Jeseničanom pobudo za ustanavljanje raznih društev. Pred dobrimi 30 leti se je ustanovilo KDD, katerega početki so bili prav skromni. V mali dvorani pri Marku Je idealni Janez Ferjan nastopal na diletant-skem odru, kar je številnim gledalcem silno ugajala Kasneje so začela rasti tudi druga društva. Korošci in Štajerci so v naš kraj prinesli Marsove in Engelsove nauke in poleg tega širili tudi nemški duh. Začela eo se ustanavljati tudi druga društva: Sokol, Orel, Svoboda, Sava in nešteto drugih društev narodno - obrambnega, stanovskega in g*>spodarskega značaja. Tako imamo danes na Jesenicah blizu 50 društev in organizacij. Ogromno je delo, ki so ga izvršile te organizacije v zadnjih desetletjih. Bilo je nešteto predavanj, tečajev, telovadnih ur, izletov, koncertov, gledaliških predstav bi akademij, dalje zborovani, skupnih obhodov in manifestacij. Medsebojno trenje je jeklenilo ljudi, postavilo oblikovalce našega lokalnega javnega življenja, vjigoiiJo te prejšnjega mehkega in t vsem zadovoljnega domačim novega, večno nezadovoljnega človeka, zmožnega vsakih življenjskih borb, stremečega k stalnemu sa-moi zpopol n j e van ju. Vse kulturno delo Je na Jesenicah usmerjeno v tri tabore, ki imajo svoje trdnjave v Sokolskem, Krekovem in Delavskem domn. Mladina je vsem tem naukom dostopna, sta-rinom pa so španska vas. Na Jesenicah je danes vet močnih in dobrih pevskih zborov, tri kompletne godbe na pihala, več orkestrov fa tamburaških zborov, pet gledaliških odrov, dva kina, več dobro založenih knjižnic, močno telovadno društvo, več športnih klubov in cela vrsta dnieih stanovskih, narodnoobrambnih in kulturnih organizacij. Življenje v tovarniških delavnicah in v društvenih lokalih pa je postalo za mladi svet pretesno. Zato se je uredilo več športnih in telovadnih igrišč, smuška skakalnica in planinske koče. Nastala so društva, ki goje turistiko in prirejajo izlete v krasno naravo po peslu: »Nazaj k prirodi!« Danes imamo v našem kraju bataljone smučarjev, nogometašev, lah koa tletov, telovadcev, kolesarjev, plesalcev in prijateljev prirode, ki Jih je dobiti povsod in vedno dobre volje. Pretepov v naših krajih m, kakor je to bilo nekoč. Vlomov, ubojev in umorov tudi ne. Društva so storila svoje, mladina je poštena, močna fa zdrava, trezna in dela voljna, a se nerada da vplivati in voditi od sla-bičev, ki jim je zrasla čez glavo. * Naiveč se udeistvuje v večini jeseniški!) društev delavstvo, mnogo manj obrtništvo tn drugi sloji. Med delavstvom dobiš prave talente, osobito dobre pevce, godbenike, telovadce fa lahkoatlete. a tudi govornike, podkovane v vsem. Delavstvo, ki skupaj dela, se kre>ta v družbi, zato ima največ prilike za samovzgojo, a se žal razceplja na razne dele fa skupine, ki v medsebojni borbi uničujejo svoie moči. Delavstvo, ki si je v delavnicah tako blizu in se udeistvuje zunaj v sorodnih društvih s popolnoma enakim cilji, trati po nepotrebnem svojo en ar- ijo. Vse si je tako blizu, a vendar tako daleč narazen. Ali bi ne mogli imeti skupnih predavanj, skupnih strokovnih organizacij, skupnih godbenih in pevskih monstre - koncertov, pri katerih bi nastopalo po več sto oseb, skupnih učiteljev, skupnih trenerjev. Ali bi se ne mogli veseliti skupnih uspehov fa prenašati skupne žrtve? Delo zadnjih desetletij v prosvetnem pogledu je bdlo ogromno itn je ustvarilo popolnoma drugega človeka. Starega Jeseničana, ki bi v nedeljah zadovoljno 9edel pod lipo in pušil tobak, skoro ni vet Vzgojila se je nova napredna generacija. (Blafo ma zitn steč sušenje kemgarn tn Športni ievifot še obleke, Plii in volneno blago « plaiče in obleke. Najnovejši bariuni Jn flanete. NAJUGODNEJŠI NAKUPI vat. Z/etider , _ LJUBLJANA, Mestni trg 22 1001 Jugoslavija v nemški luči Veliki ta vplivni dflsseldorfski dnevnik »Deutsche Bergvverks - Zeitung<, promi nentno glasilo industrijcev in trgovcev za-padne Nemčije, je prinesel v številki z dne 28. oktobra posebno prilogo o Jugoslaviji pod naslovom »Gospodarstvo kraljevine Jugoslavije«. Priloga obsega nič manj kakor 40 strani, v katerih je nagromadenega. a — kar moram predvsem poudariti — silno spretno in pregledno razvrščenega mnogo informativnega inaterijala o gosj>odar3keui, prosvetnem in sooijalnem življenju naše mlade kraljevine. Uvodno besedo pod naslovom »Jugoslavija in Nemčija« je napisal dr. Walter Hof?-mann iz Dresdena. profesor na montanistif-ni akademiji v Freibergu. Sledi zanimiv čla nek dr. Jurja Tomifiea. ravnatelja zavoda za pospeševanje vnanje trgovine v našem ministrstvu trgovine: »Kako se lahko dvigne izmenjava blaga med Nemčijo in Jugoslavilo«. Posamezni jugoslovenski ministri so podali! izjave iz svojih resorov. Kratko, a precizno. Kuri Stalil, gospodarski zaupnik nemškega poslaništva v Beogradu, je prispeval članek: »Kaj pridobiva Jugoslavija iz Nemčije.« 0 Jugoslaviji in nemški kemični industriji razpravlja dr. Ungewitter iz Berlina. Trgovinsko politiko naše držav« obravnava dr. Rudolf Steinmet* - Sorodol-ski. Novo ustavo kraljevine Jugoslavije analizira prof. dr. \Valter Hoffmann. 0 jugo-slnvenskem denarništvu poroča dr. Branko Plivcrič, o naši Narodni banki posebej pa guverner Ignjat Bailoni. Beograjski vseuči-Iiški profesor dr. Trivunar obširneje razpravlja o kulturnih odnošajih med Nemci in Jugosloveni. Nadalje piše o srbski literaturi Veljko Petrovič, o upodabljajoči umetnosti pa Milan Kašanin. Zelo pregledna ie stran z opisi našega šolstva in ljudske izobrazbe. Dr. Adolf Čuvaj opisuje naše trgovske m obrtniške zbornice; Maks Mautner iz Zagreba pa naše šumarstvo in lesno industrijo. S. Boškovid je prav natančno obeležil gospodarstvo okrog Splita, dr. Niko Ljujič pa rud-ni&tvo v Dalmaciji Dr. Ciril Žižek je prispeval zelo zanimiv in na točno statistiko oprti članek o bodočem razvoju hotelirstva v naših krajih. Sledi kratek, zelo informativen članek Alberta K5hlerja: »Jugoslavija, dežela modernih potovanj v Evropi«. O meničnem in čekovnem podjetju v Jugoslaviji piše Adolf Stengel ie Dfisseldorfa. Prav tehtne so navedbe ministerijalnega svetnika dr. Milorada GjorgjevKa v razpravi o finančnem položaju Jugoslavije. Cele tri strani 90 nato posvečene opisu našfh državnih rudniških podjetij. Sledijo lepi opisi zgodovinskih in krajevnih zanimivosti posameznih banovin, med katerimi je dravski banovini odločeno posebno odlično mesto. Na dveh velikih straneh bo opisana naša zdravilišča in letovišča, celotni opis pa krasijo dobre slike. Vobče moramo poudariti, da so v vsej prilogi zelo smotreno razporejeni dobri posnetki iz naših krajev, ki morajo že na prvi pogled privabiti tujca. Priloga v tej obliki, kakor Jo Je izdalo uvaževano glasilo nemških fadustrijcev. ustreza tehnično in vsebinsko popolnoma, zato pa tudd ni dvoma, da bo poslužila svojemu namenu. Podana je bila v pravem času, saj ravno poteka obletnica našega osvo-bojemja. Namenjena pa je tudi pravemu krogu, ki je živo interesiran na poglobitvi stikov z Jugoslavijo. Baš ta velika priloga je prvi plod letošnjega obiska nemških ln-dustrijoev in gospodarstvenikov v Jugosla-ri JL Ali si že obnovil članarino Vodnikove družbe za leto 19311 » » » » » LJUDSKA SAMOPOMOČ v Mariboru ^ss Podporno društvo za sluča) smrti in doživetja sprejema vse zdrave osebe ▼ starosti od 1. do 90. leta, ln sicer ▼ naslednje do danes obstoječe oddelke: Odd. A (A/I, A/H, A/m, A/IV) po 1000 Din podpore > B (B/I, B/H, B/m, B/TV) > 2000 > c (C/t, cm, c/m, c/rv) > 4000 > D (D/I, D/n, D/m, D/IV) »10.000 * E.......... 20.000 V oddelke A, B, C, D, E se sprejmejo vse osebe od 1. do 50. leta z 2-letno čakalno dobo, v ostale oddelke vse osebe od 51. do 90. leta s 4-letno čakalno dobo. Komur gmotne razmere dopuSčajo,-lahko pristopi tudi v več teh oddelkov do največ 54.000, o*. 51.000 Din. Poleg enkratne majhne vpisne pristojbine, ki znaša od 18 Din do največ 150 Din, o vsak smrtni slučaj v odd. A po 50 par, v « ijf 1 Din' v o«1«1- C po 2 Din, v odd, D po 5 Din in v odd. E po 10 Din na posmrtninah. — Mladoletni od innrt r\i leta lahko pristopijo v oddelek A in A/I po iuuo Din podpore za slučaj smrti in doživetja; to se pravi, ako doživijo 21. leto, se jim izplača na roko po 1000, ozir. po največ 2000 Din podpore, istotako v slučaju poprejšnje smrti njihovim starSem. Za odd. D in D/l je potrebno v dvomljivih slučajih rdravniSko spričevaio, za E pa vedno. LJUDSKA SAMOPOMOČ Stoje danes Se skoraj 80.0000 članov ta Je Izplačata tekom prvih 4 let že nad 2,500.000 Din na podporah. Ako *e niste član LJUDSKE SAMOPOMOČI, zahtevajte takoj brezobvezno ta zastonj pristopno Izjavo. Poverjeniki m sprejemajo za vsak kraj Slovenije! ftopjf lili Ste®* <411 Milili!«' Pf§ 0BLACILNICA 5to in $to nouilj ©djemaleeu hočemo pridobiti in prijateljem »Ilirije« hočemo vnovič dokazati, kaj zmoremo kot eno največjih podjetij, ki dovoljuje dolgoročno odplačevanje. Prosimo Vas samo, da nas obiščete. » NA OBROKE I LJUBLJANA MESTNI TR6 17/1 ZASTOPNIKE (CE) sposobne prodajalce za nov množlnski predmet, nemški patent, brez konkurence, potreben vsaki hiši, hotelu, gostilni ali kuhinji, IŠČEMO za takoj. Pisati na Jugoslovensko Rudolf Moese d. d. BeogTad, pošt. pret. 409, pod šifro »Ušteda goriva 562«. 12999 KURIVO s PREMOG ta DKVA nudi po konkurenčnih cenah Rudolf VelepiC, trgovina b kurivom LJubljana Vil., Sv. Jerneja cesta 25. Edina slovenska tedenska revija > Življenje in svet«. — Posamezna tpvllkp 2.— Din. 'i : '■■i, 't; ' y V ^ ' _ . K- Hrastove parkete ▼ vseh dimenzijah, dobavlja najcoaej« tvrdka JOSIP KOS6AK tovarna parket STIČNA. 12990 Žlahtne kanarčke denreich, v tetini fine pevce znamenite aarške mojstrske šole Marte • n višje. Predpevce, pare sa »leme, kletke, krmo, ptičja zdravila. Velezanimlv cenik z dragocenimi navodili pofllje brezplačno Grosszncht Hey-Bad Suderode 150, Uan. 12DA.J JE CAS ZA MKUPI: ZAKAJ? 55— 1- Ker so eene vflled padca angleškega funta znižane tako, kot ie 2. Uvažujemo današnjo krizo in prodajamo za vsako sprejemljive 3. Vrednost našega blaga je višja kot cena. 4. Vsled preselitve. V dokaz, da Je danes res pravi čas, da kupite, navedemo nekaj primerov: Angleško sukno za mofike suknje 140 cm . . , « , meter Din 150*— Angleška flanela v vseh barvah > > 10-— Angleški poplin za perilo v vseh barvah . . . . » Fino sukno za damske plašče 140 cm široko . « • Volneni popita za damske obleke 100 cm . , , , , Črni palmeston za moške sukne 140 cm . , , , , Linderer žamet 70 cm širok . ..««*■» Prima angleški kamgarn za obleke . ■■■■«■ Crepp za obleke ...a..ae>ia*. Sifon prvovrstni 80 Težak Creppe de Chine Na vse te eene in na tn naše blago damo fle poaetocj 10 % popusta! Vsi, ki ste kupOi te na spomladanski prodaji, veste, kako dobro In ste kupili. Zimska prodaja pa doseže vrhunec nizkih cen! DKLPfBKA DRUŽBA 12994 COMMERCE PRVO NADSTROPJE TAVGABJKVA ULICA S h V v-'.T. : v-i'.-).-'.T^ ■*. t Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem ki znancem žalostno Test, da je nai soprog, ode, strte ta svak, gospod (0tdmar *4fati}a pom«*tniG in mpw4nfodniQ m/. » poGoim ▼ petek, dne 80. oktobra ob 1. popoldne, previden s m. mučni bolezni umrL Pogreb nepozabnegi pokojnika se bo nU t netMjo ob %X hiše žalosti Ob Zelmi jami št. 1 na pokopaH*6e k Sv. Križa. aradi pijančevanja Zloraba alkoholnih pijač je združena s teko težikim oškodovanjem zdravja, da je čisto naravno, če se pokaže tudi v spremembah na raznih organih, na srcu, želodcu, jetrih, možganih itd. Tako zvana »Wernickejeva bolezen«, ki jo je opažati zlasti pri pijancih iz navade in se pojavlja s tresenjem, čutnimi prevarami, omrt-velostjo očeecrh mišic itd., je zvezana 3 spremembami tkiva določenih možganskih delov. A takšne spremembe nastopajo tudi zavoljo drugih vzrokov in često sploh ne. Pač pa Ima moderna medicina prav zanesljiv znak za alkoholiziranje pacienta v spremembah, ki se javijo v tako zvanih sesnatih telescih (oorpora mammilaria) v določenem delu možganov. Ta telesca otrdijo in se zmanjšajo, pod mikroskopom pa se pokaže, da se je zgodilo to zaradi močne rasti podpornega in veznega tkiva v njih. že s prostim očesom se da opaziti ta razlika med telesci normalnega človeka in pijanca po barvi, kajti normalna telesca so sivkasto bela, pijančeva pa svetlorjava do temno rjava. Nemški raziskovalec dr. K. Neubiirger, ki se je bavil dalj časa z raziskovanjem teh sprememb, pravi, da so pri pijancu tako pogoste, da so najzanesljivejši znak za ugotovitev, ali je kakšen pacient alkoholik ali ne, dočim se spremembe na dragih organih čestdkrat ne pokažejo ali pa jih je povzročila lahko druga bolezen. V ostalem pa še ne vemo gotovo, zakaj se alkohol loti baš teh telesc najbolj, kakor ne vemo, zakaj ta prav za prav rabijo. Pustolovščine vsepovsod, a le kot stransko zasalmafiie Znani kanadski geolog E. A. Broadway pripoveduje: Krožili smo nad jczerccn. ki ga ne zaznamuje nobena karta v ozemlju Zaliva kronanja, v kanadski Arktidi. Pod seboj smo opazili šotor in eigna.no zastavo dveh mož, ki sta v teh krajih iskala zemeljskih j zakladov. V Kanadi in Zedinjenih državah imenujejo takšne ljudi prospektorje. Gstavili smo ju tu dva tedna prej, ko smo odleteli na raziskovanja v sosedno ozemlje. Moja naloga je bila, da ju posetim, cujem njiju poročilo, preiščem njiju poskusne izkopanine in odločim, ali naj •ju pustim tu ali pa ju z vso opremo naložim v letalo in ju odpeljem v kraje, ki bi obetali več uspeha. Že tri leta sem izvrševal to nalogo kot pilot in geolog ene največjih kanadskih raziskovalnih družb in v tem času sem slišal o mnogih letalskih doživljajih v teh o-zemlj-ih, ki bi bili vredni opisa: a nikoii ni6em doživel večje senzacije od te, kadar •te kot letalec približuješ taborišču svojih prospektorjev. Kajti l-eteči geolog se udeležuje nekakšne ogromne hazardne igre, v kateri t;re za kraljestva sto in sto tisočev kvadratnih kilometrov, za kraljestva, tci se osvo« je, čim se prepričaš, da njihovi zemeljska zakladi to osvojitev opravičuje',o._ Ko se približuješ takšnemu taborišču, čutiš zato v sebi razburjenje in napetost partije pokerje. Kaj 6o dosegli prospektorji? Veliko imetje? Ležišče rude, ki bo nekega dne stotero povrnilo investirani kapital? Ali absolutno ničesar, tako da bo treba porabiti še več bencina — galona približno 300 Din — da se možje prenesejo v druga, še neodkrita ozemlja? Delavec na severu je le tedaj zadovo* ljen, če ima njegovo delo uspeh. Uničenje, viharji in druge nezgode pomenijo neprijetne zadržke. Majhna skupina prej Imenovanih družb je izvedla v severni Kanadi v nekoliko letih program, ki ga je šteti med največja razis!kova:lna pod:et;a vseh časov. Prospektorji so preiskali ogromno površino arktične Kanade, foi je bila v 6voj-ih 75 odet. še neraziskana. V zadnjih treh letih je izvedlo v »sezoni« okrog 20 letalcev z isto toliko letal do 12.000 poletov z 1,700.000 funtov živil in kuriva. Pri povprečnem vremenu je Sever idealno letalsko ozemlje in varno A varnost je relativen poim. norec ah 1 diot se ne počuti nikoli varnega Letalci so tu na severu po tradiciji previdni. Treba je pristajati na neznanih jezerih in v neugodnih vremensk'h okoliščinah in to ni delo za novince Bvrdova ekspedi-ei-ja je odkrila, da obzorje izgine očem, če so t'.a pokrita s snegom in je nebo oblači no. Zrak. zemlja in sneg 6e ne razlikujejo med seboj in ietaiec ima le malo opore, da najde tla pod sebo). Pomaga si s km, da leti pozimi nizko in ne izgubi nikoli tal iz oči. V gorah Herschelovega otoka so morala pristati tri letala Pod seboj so gledali globoke soteske, močan veter je p:hal, zrak je bil zamegi'.en, tla je pokrival sneg in nikjer drevesa, po katerem bi ocenili svojo višino. Ko so skrbno preiskali neko sotesko. je eden izmed letalcev pristal varno, ostala dva sta se pri pristanku držala natanko sledu, ki ga je ostavilo njegovo letalo v snegu. Tedaj 60 odkrili, da 60 pristali na ozki skalni plošči. Raztovorili so svoje zaloge, potem so svoja leta'a preprosto okrenili m se spustili z njimi kakor s sanmi po pobočjih, ne da bi zavrteli motorje. Seveda je bila potrebna prav posebna spretnost, da se je ta manever posrečil. Neki letalec je kratko pred začetkom pomladi moral pristati na tenkem ledu, dn vkrca neke može. To se pravi: z letalom se na ledu ni 6mel ustaviti, ker bi 6e ta pod težo vdrl, vozil ga je počasi naprej, možje so tekli za njim in drug za drugim splezali v kabino. Letalec v Arktidi fe v potrebi navezan vedno na pomoč Eskrnov. Eskimi 60 prijazni in radi pomagajo, spoštujejo belega moža, a zahtevajo isto spoštovanje zase, ker vedo, da ga na visokem prekašajo v marsičem. In zato je dobro poznati šege in navade Eskimov, predvsem njih verske navade, ker v teh so zelo občutljivi. Katastrofalne poplave na Kitajskem ........ ........... ........ ..-.• ...■.■ ' . ■ •■•• "... v; >.'-'.: ...-iW. :"-'.. .... ■ '''J'.; :- .V—;- 'V ' " ■V. . • • . V . -v :- : ''.-■■. . : Nobelova nagrada Prof. dr. Bernhard Zondek, znani ginekolog in raziskovalec hormonov, je predlagan za letošnjo medicinsko Nobelovo nagrado Mi ste že naročnik • slovenske i!ust?ovane te* denske revije »življenje in svet"? »Samostojne brivnice« Neki A. Novikov napoveduje v »Večerni Moskvi« važno retormo, ki je povzročila mnogo preglavic mestni komuni, t. j. moskovskemu magistratu. Slednji ima oddelek za javno higieno, ki med drugim vzdržuje vse javne brivnice. Samostojni frizerji so pod sovjeti izumrli Kakor skoraj vsi mali zasebni obrtniki. Ta centralizacija je povzročila mnogo ne-prilik. Mesto ima premalo brivcev tn prostorov. Ljudje, ki bi se radi obrili, redno čakajo »eno, dve aH tudi več ur, dokler pridejo na vrsto«. Mars skd o bi se najrajši obril doma, a tu so zopet težave. Zaradi pomanjkanja kuriva obratujejo do prvega decembra samo štedilniki pri onih strankah, ki kuhajo doma. številni na javne kuhinje navezani uradniki, uslužbenci in drugi sipi oh ne smejo doma pogreti za britje potrebno vodo. Razen tega ni mogoče kupiti britve ali rezila. Zaradi tega je sklenilo mesto etvoritl nove »samostojne brivnice«, ki se bodo poznale po izveskih z napisom »Obrij se sam!« Tu bodo dobivali obiskovalci stol pred ogledalom, varnostno ali navadno britev, brisačo, posodico s kropom in zavitek milnega praška, da se potem lastnoročno oforijejo. Mesto je prepričano, da bodo imele slične brivnice dosti obiskovalcev in na ta način olajšale prezaposlenost osobja po navadnih dosedanjih brivnicah. Kitajsko vojaštvo prevaža na čolnih živila sa nesrečne prebivalce poplavljenih vasi Za mednarodno kreditno banko Francqoi belgijski finančni minister, Je dospel v Washington, kjer se pogaja z vodilnimi ameriškimi finančniki za ustanovitev mednarodne kreditne banke Zoro uodo proti sivim lasem! Ne barva, temveč vrača sivim lasem prejšnjo naravno barvo Odobrena oo zdravstve-pod St 1793—20 kot z* zdravje popolnoma neškodljiva Uspeh si guren In trajen Cena steklenici brez po? nine Din 35.—. ZORA VODA I. OREL, Zagreb Radiceva (Duga) nI. 32. Pošljemo po povzetju, in to samo na čitljin naslove. Zak. zaSt. nega odseka V poljski prestolici so se vršile velike vežbe vojaško organiziranih društev za obrambo proti plinskim napadom. Društva imajo tudi posebne ženske oddelke Zaščita ptic Ptice — najboljše jamstvo proti rastlinskim škodljivcem Chn dalje večje število rastlinskih škodljivcev v zadnjih letih je v prvi vrsti posledica močnega nazadovanja števila naših ptic, ki jim šikoduje predvsem tako zvano »racionalno« gospodarstvo v poljedelstvu in gozdovju. 2ive mejice in nižje lesovje na polju in v gozdovih iztrebljajo, ker menijo, da bo bolje raslo drugo rastlinje — a s tem se šlkoda vrši le na pticah, ki jim zmanjkuje priložnosti za gnezdenje. Ptice so pa najhujši sovražnik škodljivcev. Kako ogromne množine raznega mrčesa pokončujejo ptice, je vse premalo znano. Taiko sne sinica, ki tehta le 12 g, dnevno isto množino žuželk ali 2000 jajc metuljev. Ker je pozimi čestokrat navezana samo na to hrano, si lahko izračunamo, kako blagodejno učinkuje jata sinic. To nam nortane še bolj očitno če pomislimo, da 1000 gosenic lahko uniči visciko smreko. Ena sama sinica obvaruje torej lahko za cel gozd dreves. Mlada lastovka sne v«a!k dan prečko 1000 muh v velikosti ravadne muhe do V-enc-lja. Rdečereroka nita syo1 zarod rvribližno od 4. zjutraj do 21. in prinese svojim mla- dičem v tem času povprečno 1200 žuželk, med njimi gosenice 2 do 3 cm dolžine. Dvojica rdečerepk s 4 mladiči pokonča tako cd maja do septembra preko 100.000 škodljivcev. Pri poskusu v nekem rastlinjaku je drobna penica v 3 minutah pokončala 351 rastlinskih uši, sinica v nekoliko urah na tisoče uši, tako da je temeljito očistila tri grme vrtnic. Dvojica dolgorepk preskrbi svojim mladičem dnevno okrog 2000 škodljivih gosenic. Vse te številke, ki se vidijo naravnost fantastične, je s posebnim aparatom, tako zvanim teragrafom, ugotovil lovski pisatelj Hegendorf in nam najbolje kažejo, kakšno korist pomenijo ptice za poljedelstvo in gozdarstvo kakor tudi za vrtnarstvo. Umen gospodar bo torej v prvi vrsti skrbel za varstvo in sistematično raz-množitev ptic, če bo hotel na najbolj ekonomičen način tako glede denarja kakor glede časa zaščititi svoje polje, svoj gozd, svoj vrt pred tisoči malih škodljivcev. Dež podaljšuje življenje - na Angleškem Zanimiva tolažba ljudi Londonski vremenoslovci poročajo, da je bilo letošnje poletje »prav tipično za Angleško«, ker je deževalo vsak dan. A prav talko vlažno je bilo tudi lani in sploh vsako leto, počenši od leta 1861. Redna vremenska poročila so namreč pričela izhajati šele pred 70 leti. Seveda tudi poprej ni bilo drugače. Argleži so ponosni na to, da odvrže pri njih hrast suho listje šele januarja meseca. A vsi, ki niso rojeni na tem večno vlažnem otoku, se kmalu naveličajo neprestanih dežja in megle. V sivi preteklosti je priredila angleška duhovščina posebne javne molitve, če so se ljudje preveč namočili. Prosila je Stvarnika, da bi »verno Angleško rešil novega vesoljnega potopa«. A istega zgodovinskega leta 1861 je pogumno izjavil duhovnik John Kingsiley da so slične molitve nespodobne in grešne. Gospod Bog prvič boljše kakor ljudje ve, kaj je koristno ali škod- v deželi megle in dežja ljivo . Drugič pa je dež potreben, ker naravi nadomešča krvotok živega organizma. Brez dežja ne bi bilo rastlinstvo in živalstvo zmožno življenja. Cerkveni dostojanstveniki so osvojili to boguvdano stališče. Od tedaj trdijo Angleži, da je dež bolj zdrav kakor solnce. Zračunali so celo, da umčra v posebno mokrih letih dvakrat manj ljudi kakor po navadi »Dež razkuži in o-pere zrak.« Komarji in muhe poginejo od mraza. Tud, bakterije se množijo bolj počasi. Hladno in vlažno poletje je za človeško zdravje najbolj priporočljivo.« Tako tolažijo angleški listi občinstvo. A na tihem seveda misli marsikateri Anglež drugače in pri prvi priliki pobegne na solnčno obalo Sredozemskega morja, ne da bi se zmenil za komarje, muhe in bakterije, ki tako bujno uspevajo pod vročimi žar-kL Japonci v Mandžuriji Japonsko vojaštvo zaslišuje kitajskega civilista Največji zaklad staršev Je zdrav, lepo razvit otrok. Zdrav razvoj otroka si zasiguramo s skrbnim in razumnim negovanjem. Pri poglavitnem delu otroške nege, pri kopanju in umivanju uporabljajte vedno Palmira-Baby Milo, ki ne vzdržuje telo malega otroka samo čisto temveč ohranjuje tudi zdravo svežost občutljive kože, obvaruje jo pred infekcijami, pekočih izpuščajev, vnetij in mazulov. Za dame, ki imajo posebno občutljiv teint je najbolj priporočljivo odlično Palmira-Ba'oy Milo. Trenchcoate dežne plašče, Bajazzo obleke za moto-cikliste v veliki izberi in naicenejše Dri Drago Schwab, Ljubljana Ločitvena afera bivšega kit?j=kega cesarja Kakor smo pred nedavnim poročali, se je bivši kitajski cesar nameraval ločiti od svoje žene ker jo je nekoč %ndel pljuniti. Ta ločitev se Je sed8i izvršila. Bivša cesarica dobi 50 000 Vitajskih dolarjev odškodnine in se vrne k svojim staršem v Peking. Bivši cesar se vseeno ne sme znova poročitL Iz uredniškega koša Senov grad- Družba turistov je poseti-la stari grad nad našim krajem. »Tu je umrl slavni vitez in vojskovodja Janez Po-renita,« je dejal vodnik v neki sobi. »No, čujte,« se je oglasil neki gospod začudeno, »lansko leto ste pa to rekli v čisto drugi sobi.« Vodnik je odvrnil pokojno: »Oprostite, gospodje, pravo sobo sedaj belijo, pa kažemo začasno drugo.« ■ i« i ^ —■ * Vsak dan ena »Ali lahko dobimo dva kuhana jajca?« »Ne, pač pa lahko dobite kolač — kajti za kuho sta jajca že prestara!« T^adi ©dpousdi legala popolna odprodaja z 20°|o popajtom raznega modnega blaga, svile, crepe de china, čipk, moškega In ženskega perila, kravat, nogavic in rokavic ter vseh potrebščin za šivilje in krojače itd« cr$ che I (V m li G a »atofa gramofonov vmmh mw*oc*t'h snom/c, cm p/e*e« če cd iDm 3C tta prej Prodaja na obroke! Zahtevajte cenike! VehSG" Jos;* lajejs a«gi ntu ta aru tmiov ,»6.iku L>ib«»uj» m«.Ja table** Irpt i* rarw» « «n» .»-I it- rum- orm *iv» p»(iola»iD* ,*uava. 1»; • ritke ttop i lo kolrs* Br, i |rr» • t"»rr koi> flMe«-hf»rb*- i*i 180 On Plrlrs. (rum n op »rt/v. i» n«jf i-jS^ei, trikom kr6n- Ulf io kclmt pat 190 Din. nogano krt tol»oe ta »teffBo uaao p>< mn.. o« 810 Dm aapraj krepi hi zdravi ŽELODEC i.OVRO SFRCNIt Ljubljana VII 'stanovi jena 1852 Pleša Sfi»-)aajr j> ft a»rrrt;» memrtt* T t* »■■•(. u u -Urv i rlalo •UtTlUH SM-lklij«. ta. 1« rfSlDC >ip-»nn>. mr prbija -rhrl t,ra •»•■ ta »».«« • .ESPARCETTE. Durrata« & Cl» Pvi - L&rj* h vit «*.lr» £a ar-p^lt ira^snttfMtto -Dta M 41 _ »"* ta (OpM hOTK 'a* M 0»mit«r» CSimPOLIA. k u>« Utr<+ JmrWt*w% $ tMl-.tjI, tako; Irtlflal«, llvtrfaa. mtfkr Teod Kom LUTZ-o« PEČI agmnBtm iA M Ljubljana 'olbinska cesta it. 8 prej Henrik Korn krovec, stavbni, *a-anterijski ln okrajni klepar. — lnsta-aci ja vodovodu* ln central, kurjave. — Naprava strelovodov; kopali&ke In klosetoe naprava Pozor, ienini in neveste! Kocelj s '4711 ie dober pr.četek dneva Kako divno osvežuje jutranja ko» pel s *4711«I Njena krepeča moč in aromatična svežosl se razlije po vsem organizmu Zajedno bi pri kopanju bilo potreba vedno tudi uporabi jatt dragoceno • 1711» Eau de Cologne*milo. Tudi lo vsebuje nežni aromatični vonj in vzbuja moč prave »4711«. V obče, uporabljajte za negovanje telesa in le« pote vsa ona sredstva, katerim je temelj v pravi »4711« Kakor vsi pro» izvodi tvrdke "4711«, se odlikujejo tudi ti po zanesljivem delovanju in nenadkriljivi kakovosti. *4711* se ne prodaja odprto, temveč samo r originalnih zaprtih steklenicah z modro zlato etiketo. — Da ne dobite potvorb, zavrnite odločno odprto steklenico. posteljne mreže železne zložljive popte ije. otomane. spaine livane ln fotelje nudi najceneje KUDOLF B A D O V A N tapetulk Metttm U-g M. IS. Zima, morska trava, olago sa modroce ln prevleko pohištva i veliki izbiri po naj nižji ceni 32& Sau de oCoane Najboljše violine suaa«, «Hn, Laabiu^c«. p urr tor »plok raa rlaabila n potreMtioe t »ollkaonk' ubili ALFONZ BREZNIK eapriaeteiM itrokovnjak UaMlaaa \Min4itTi mata H. 1. tlflBC po IzdaUiu uiltanlh ratinh stalno na zalogi samo Ing. u zel i LjublJana-AiAka BeljttAka ulica iu 4. LASTN A U V AKN a IN rOV AKNA LA »KMAJU LtUuV t FfcCI sa gaivamčno punikia a je id izdelavo ewa> Unuilh prrdnirta« ka kor: blAae fttevUke obdnskf in uradne aa piše Itd. Sprejmejo se sastop. nlkil rei. 8252 Lutxovc prej 243 lei je dobro voeljar pn tekstilni industriji m obiskuje stalne kupovalce in Id razpolaga s prvovrstnimi referencami dobi mesto za prodajo vsakovrstnega bomoaža 12863 (P. aice Vam nudim za iste reklamne cene kot sem jih imela na velesejinu. Oglejte si cene! I. Tomšič, Sv. Petra cesta 38 12981 jfioč osebnega vp iva Dance najkoristnejša knjigal t 10 1neb se oaučlte augerlratl, h.lpnot1st> raU 1 L d. Uspeh garantiran Prospekta poAlje »Veda tal Znanosi«, Celje Raslacura a lica St 8 12*41 275 za odeje in v tablah najboljSa in najcenejša Zahtevajte vzorce tn cenik. TOVARNA VATE Maribor. Dravska 13 Zastopnika ki Je dobro uveden prt trgovcih galanterijske stroke, zagrebška tvornica za Dravsko banovino. Obširne ponudbe na Pnbltci-tan d. d., Zagreb, Ilica 9, pod >Br. 285404. ^ astopstvo zn Blosno iSče dobro uveden zastopnik s prvovrstnimi referencami, ki obiskuje trikrat na leto vsako mesto. Ponudbi pod »Tekstilna roba« ia ogL odd. Jutra. 12868 Z« prve vrstno anglešfco xnamkc mctcašclco iscemo solvent zastopni za mesto JUfuhlttmo in oKobce ¥ Ponudbe na poŠt pretinac broj 118 Beograd i2950 Naidelikatnejši okusi SANA čokolada Za vse in vsakega ^ene malim oglasom i ženitva, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda /.— Din. Pristojbina za Šifro 5.— Din Najmanjši znesek 10Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para Pristojbina za šifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati še pristojbino 2,— Din. Pri» stojbine je vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani UMI — Telefon Številka 2492. 3492 Za odjooor 2 Din o snomfioli SSCaslove malih oglasov dobite takoj po izidu lista o podružnicah BJutra* v •MortfccrM, a €e/;u, v Aorem mestu, v Tarbevljah in no &emer»iCah, ki spre/emajo tudi naročila na male ogtase in inserate. Iztienzdenje! Gumasti podpetniki znamke »REKORD« v novi dovršeni izdelavi in kakovosti II O S O I o se m a g Prvi poskus bo iznenadil vsakogar glede trpežnosti in trajnosti novega »REKORDA«, Cena je reklamna zaradi vpeljave zaščitne znamke »REKORD«. """" 12951 <«<£"i\ AjfžLi.i^i& Fotografskega pomočnika rertužerja, ki dela tudi dobre posnetke, res dobro izurjenega sprejmem v a ta i no službo. Zahtevam po-skušnje. — Lastno sliko s plačilnimi zahtevami na na slov: Kari Rechnitzer, fotograf. fančevo. 47435-1 Gospodična ■wešča v kmetijskem gospodarstvu in knjigovodstvu dobi službo. Prednost ima-j-o absolventinje gospodinj *ke šole. Ponudbe je Pn5'a-1> na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kraj Zagreb«. 47540-1 Učenec priden in pošten dobi takoj mesto v manufakturni trgovini. Ponudbe na ogl.-oddelek »Jutra« pod Šifro »Kranj«. 46974-1 Korespondentinjo >erfektno v italijanskem :eziku, z večletno prakso 7 lesni stroki, sprejmem, -'omidbe pod šifro »Takoj« >a oglasni oddeiek »Jut.ra» 47402-1 Prodajalko nešane ali samo manufak -■srne stroke, dobro izvež ->-»no. ki bi bila tudi bla rajniearka. sprejmem s to. leeembmm ali po dogovoru — Ponudb? na tvrdko Ivan ftojnik. Slovenjijradec. 47! 73-1 Edgar Rice BurroughS: Tarzan, kralj Lord Greystoke je ostal na oko miren, a v srcu je trepetal za svojo ženo in za varnost še nerojenega potomca, če b! ti nevedni, napol poživinjeni suroveži vdrli v kajuto. In res! »Tu sta še dva za ribe!« je zarohnel nekdo izmed moštva in se z vzdignjeno sekiro zapodil proti njima. 11 Al! Črni Miha je bil hitrejši od suroveža. Njegov samokres je počil in mornar je s svinčenko v hrbtu telebnil na tla. »Jaz sem zdaj kapitan te ladje; kar jaz rečem, velja!« je rekel vodja upornikov in se grozeče ozrl po tovariših. »Ta dva sta moja prijatelja. Da se mi ju nihče ne dotakne!« Kmalu po umoru častnikov se je pokazala zemlja. Lord in lady Greystoke sta zvedela, da ju mislijo z njuno prtljago vred Izkrcati na kopno. Zaman sta se upirala in dokazovala, da ni človeško, če ju puste sama na neznani obali, kjer se bosta morala bati divjih zveri in morda še bolj divjih ljudi. Več dobrih šivilj za fino damsko konfekcijo takoj sprejme tovarna pe rila in oblek Stermecki v Olju. 47238-1 Kuharico popolnoma samostojno in telo snažno, iščem. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dobra plača« 47248-1 Mesar, pomočnika tobro izvežbanega v seka :ju mesa pri ku. sprej ti'-m S "1 mo dobra »priče vala. Ponudbe na oglasu uidelek »Jutra« pod 5ifri. \fesarija«. 47334 1 Mesar, pomočnika i )!> izvežbanega v pre iajevanju, sprejmem tako Upoštevajo se samo dobrs • pričevala. — Ponudbe pcgrafij ter brezpogojnim pozna njem knjigovodstva. veščo tudi obračunavanja delav -ikib plač. išče ta takojšen nastop veliko industrijsko podjetje. Ponudbe na ogi oddelek »Jutra« pod »722« 47071-1 Trg. vajenca primerno predizobrazbf-sprejme tvrdka Norb. Za lier & sin, Sv. Petar v Sav. dolini. prednost Una isti. ts se je že nekaj ča prejmem s takojšnjim nastopom. Hrana in stanovanje v hiši. Adamlje Fra,nc, klobučar. Trbovlje. 47485-1 Pletilje dobro izurjene sprejmem. Opekarska cesta 32. 47432-1 Šiviljsko učenko sprejme atelje Hity, Kongresni trg 13. 4749S-1 K trem otrokom na deželo iščem zdravo, pametno. pošteno dekle, vajeno vsega dela v d*>hri hiši. Znanje šivanja po-— nemščina za žel jena. Ponudbe z navedbo doiseda-nje silužbe in zahtevkom plače na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pridne roke«. 47392-1 Odgojiteljicu naobraženn. sa perfe.ktnim znanjem niemačkog jezika i glasovira (požel je rm francuski). po mogučnosti sposobno pomagata pred mete 4. toxt. realne gimnazije hrvatski, traii obi-telj k dvije djevojčice na selu u Dalmaciji. za stan. prehranm i prikladna na-gradu. Nastup odmah. Po-nnde sa kvs.lifi.kam na KnMiara Jnrič (Gojitel:ka> Split. 47340-1 Kroj. vajenca sprejime kroiaška moška delavnica tvrdke »Elite«. Prešernova nI. 7. 47568-1 Učenkam-pletiljam brez-lačen pouk, če si nabavijo pri nas pletilni stroj »Tehna« družba, Ljubljana. Mestni trg 25/1. 46457-1 Neodvisna ženska zdrava, stara do 50 let, vešča samostojne kuhe, vseh hišnih del in prodajalne. ter vsestransko zanesljiva, varčna in snažna, dobi »talno mesto (kot družica) pri samostojnem, starem branjevcu. Cenj. ponudbe pod značko »Odgovarjam na vse« na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani. "47280-1 Trg. učenko dobro računarico. za katere poštenost jamčijo starši, sprejmem v večjo trgovino na deželi. — Ponudbe na naslcv: Josip Rudman. tr govi.na. Krška vas - Brežice 47273-1 Mizar, pomočnika mladega, poštenega in izurjenega sprejme takoj v delo F-anc Drnovšek, mizarski mojster v Zagoriu. 47272-1 Učenca zdravega, dobrega raSunar ja sprejmem takoj v trg. meš. blaga in mjtn ti fakture. Stano""anie i.n hrana v hiši. Ponudbo pod »Do-lf.nisk0c na ogl. oddelek »Jutra«. 47552-1 Kontoristinja iztirjena v vseh pisarniških poslih z znanjem nemščine dob: mesto. Sta novanje in hrana T hiši. Oferte z navedbo doseda njih »'nžbova.nj iu zahtevki pod »Dolenjsko« na otrlas. odd. »Jutra«. 47553-1 Tovarna iSče za takoj treroiega samskega ničnega čuvaja, kateri je zmožen tudi Pripravljati jermena. Ponudbe ie poslati na oglas. odd. ?Jtitra« pod »St. 100«. 47537-1 2 čevlj. pomočnika sprejmem za stalno. Hrana in stanovanje v hiši. Enega za šivanega dela in gojzer-je, drugega za navadna dela. Traivnik. Trebnje. 47539-1 Blagajničarko ki bi obenem vodila pisarniške posle, sprejmem ta-knj. Pogoji: starost nad 30 let, samska, absolutno per-fektna samostojna slovenska in nemška korespon-dentka. • strojepiska. Ponudbo z navedbo dosedanjih službenih mesit, zahtevo plače pri pepolni oskrbi v hifii na oglasni oddelek »Jtrtra« pnd »Prvovrstna moč«. 47538-1 Šoferji zmožni kolarstva, mizarstva, mehanike in večje A\»ote dobe delo in dobiček. Ponudbe pod »Avto-predelava« na oglas. odd. »Jutra«. 47562-1 Vajenko za modistovsko obrt takoj sprejme Stana Jan-člgar-Gregorc. modlst-ka, Ljubljana, Smartln-ska c. 6. 47722-1 2000 Din mesečno pogodbo na eno leto — šestmesečni odpovedni rok 70 bistrim, delavnim in pogumnim ljudem od 20—30 let, za razne kraje Jugoslavije. Pišite na oglasni oddelek »Jut-ra« pod značko »Njeno Veličanstvo Ideja«. 47601 ->! Učenko z 2 razredi meščanske Me. ki ima oskrbo pri starših, sprejmem v boljšo špecerijsko trgovino. Ponudbe pod »Ubogljiva« na oglasni oddelek »Jutra«. 47643-1 Kuharica stara 25—30 let, ki zna samostojno kuhati in opravljati vsa druga hišna dela. dobi dobro službo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 47617-1 Pletilja z lastnim strojem H. 10 ali 9, dobi delo. Naslov pove oglasni oddelek »Jirtra«. 47647-1 Trg. učenca (ko) •ki ima vso oskrbo pri starših. sprejmem v bol:šo delikatesno in špecerijsko tr-gorino. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47655-1 Pletiljsko učenko sprejme »Kosmos«, Ljnblia-na, poštni preda-] št. 907. 4771,1-1 Čevljar, pomočnika sprejmem tako.1 za zbi-to fino ln močno delo. Stanovanje in hrana v hiši. BertoncelJ Alojz, vas Ljubno, pošta Pod-nart. 47634-1 Mesarski pomočnik 'S—22 let star. dobi mesto Porindbe na podruž. Jtitra v Mariboru pod šifro »Mlad mesar«. 47754-1 Pletiljo dobro Izurjeno. sprejmem takoj. Stanovanle in hrana v hiši. Selo-Moste. Predovlčeva 15, Ljubljana. 47679-1 Ključav. vajenca sprejme Ivan Ponikva*. Švabičeobr» vzgojiteljica«. 47737-2 Šofer ki bi opravljal tudi dmga dela, išče službo po dogovoru. Naslov v oglasnem c c del V u »Jutra«. 47743-2 Dekle pridno ln pošteno, vajeno vseh hišnih del ln nekoliko kuhe, išče službo s 15. novembrom Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »št. 314«. 47753-2 Mlajša gospodična zanesl Mva, vešča slov. in •.emščine, želi vstopiti v kako prekajevalraVo a.':i kaj s!k-n<"»a kot prodajalka. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani. 478^1-2 Začetnica želi mesto v pisarni ali kot blagajničarka. Gre tudi na deželo. Cenjene dopise na naslov: Daniela Pfeifer — Kostrivnica-Podplat. 47761-2 Trgovski pomočnik mlad, dobro lzvežban v mešani stroki, z vsemi pravili za praženje kave, Išče službe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47749-2 Gospodična z dežele išče službe prt boljši obitelji, da bi se naučila gospodinjstva, za srednjo plačo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47744-2 Trg. poslovodja vsestransko verziran, starejša moč, s kavcijo, išče primerne službe. Pristopi tudi kot družabnik. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poslovodja«. 47765-2 Dekle vaj«oo vseh hišnih del išče službo. Ponudbe pod Šifro »J. P.« iva oelasn >ddelek »Jutra«. 47439-2 Pisarniška moč starejša, zmožna vseh pisarniških del strojepisja, perfektne slovenske, srbohrvaške. nemSke in italf janske korespondence, samostojnega knjigovodstva, bilance in kalkulacije, želi spremeniti mesto s 1. decembrom ali 1. januarjem. Cenjene ponudbe pod Šifro »Marljivost • natančnost« na oglasni oddelek »Jutra«. 46467-2 Trgovsko izobražen 1 dolgoletnimi reknšniami. išče namežčenje t Ljublja ni. Cenj. ponudbe na ogl. oddelek »Jtitra« pod šifro »Poštena moč«, 47128-2 Natakarica Seji stalno mesto za takoj. Cenjene dopise na podruž nieo »Jutra« v Celju pod značko »Agilnac. 47873 5 Vinlčar z večletno prakso, brez otrok, ki bi šel tndi za majerja, išče službo. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Zvest gospodarju«. 47331-2 Gospodična z meščansko šolo in znanjem nemščine, gospodinj stva in šivanja, ki ljubi otroke. Išče kakršnokoli nameščenje. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Skrajna sila«. 47387-2 Starejša žens' a zdrava, snažna in varčna, vajena* samostojnega gospo dinistva. išče mesto gospodinje ali kuharice. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Kuharica'. 47492-2 29 let st-r fant zanesljiv in pošten, z dobrim spričevalcm. išče služ-ho s 15. novembrom kot hišni hlapec ali 'rs d'iga. Ponudbe pod šifro »Samec« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 475-31-2 Vzgojiteljica ahsolv. gimn. z znanjem g;a«oo-irja išče mesto k otrokom. najraje šolodo. raslim. Vešča pisarniških del bi eventueliK) tndi v tem r^nairala. Depise pod »Vestna 22« na podr. »Jutra« v Mariboru. 475C8-2 Vrtnar oiemlem, zmožen slnr. in nemškega jezika. dobro verziran v svoji strdki, verziran v ?vo>ii strdki, be posJati na Jakob Rih-tarič. vrtnar, Majtijanec. 47525-2 Sobarica boTj^ia oia^ln z večl"tn:mi izpričevali išče mesto so-bariee ali kaj sličnega. •ta-jraje k stareVti dami ali k stairftjšomn gospodu. — Cenj. ponudbe r>od »Poba ri-ca« na ogl. odd. »Jutra« 47502-2 Kdo bi se usmilil in sprejel v slnžbo Primorko. ki se nahaja v skrajnih stiskah. Je iz vež-bana uradnica, vešča vseh pisarniških del v slovenšfi ni, nemščini in italijanščini ter sprejme tndi mesto vagojiite!Me« k otroku. — Ceni. ponudbo na oglasni odd<-!Mv »Jutra« p^d »Primorka«. 47510-2 Kuharica samostojna, vešča wega dela, stara 28 let, išče stalno službo k samostojnemu grnp"du ali pa dobri družini. Ponudbe poslati na oglasni odde>k -Jutra« pod šifro »Pošteno dekle«. 4/oj1-2 Prodajalka vešča sloven-kesa in nemškega iezika. vajena vsth trgovskih pos'ov v trgovini z meš. hl.nrom. ki bi even-tuelno pomagala tudi pri gorapodi.il«tvu ali v gorilni, želi premeniti mesto s 1. lil. 1931 ali 1. 1. 1932. Cenj. ponudbe na oglas, odd. ».Tntra« pod »Prodajalka 42«. 47436-2 Kot sobarica ali natakarica ž»,:m dobiti mesto. Tinam dobra spričevala. Na«lov v oglasnem oddelkn »Jut-a«. 47270-2 Gospodična r nčiteli*ko izobrazbo, išče mesto vz?o*i*e!;ire. ali pa gre tndi v kako pi«amo. ozir. kot blaga 1 niča rk a v kako trtrovinto. Ponudbe na o?'as. ?tena. lepega nastopa. T. d^Vimi TO-ori?»vali in 4000 TVn kavri-ie Želi službo v T, iubi :a ni. Ma ribo-m. Cel ;n ali i«a tndi na dejeli. Ponudbe pod »Poštena nata-Var-ea« na ogl. oddo3<>V »Jutra«. 47543-2 Dvn absolventa Drž. rud. šele v Cel'u s nrak«o v rudniku in iamo. merstvu nremenifi Ti^sto. Dopise pod zri a čl-o ■»Stalno mesto« na o?lasni odd. »Jutra«. 47550-2 Pekov, oomočnik 7možen vsakega dela želi 'Inžbo takoi. Dober pevec in zmožen pisarnišV«.^ pn-slovani*. — Ponndbe pod »Pek 35« na oglasni odd. »Jutra«. 47545-2 Služkinja začetnica. va!ena wli nih del. čedna in ranesVi-va, išče mesto pri dob-; dmž.mi. Cent. ponudbe ped šifro staršev« na ogj. odd. »Jutra«. 47567-2 Dekle mesto sobarice ali txv »trežnice. Naaloiv v oglas, odd. »Jutra«. 47606-2 Dekle 17 let staro, ki ima izredno veselje do trgovine, išče mesto učenke na dve leti v trgovini manufakture ali čevljev. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod »Poštena 17«. 47565-2 Prodajalka trg. mešanega blaga in de-likatese, marljiva in pošte na. z znanjem nemškega in slovenskega jezika. išče zaposlitve, prednost v deli-katesi. Na=!ov pove oglasni oddelek »Jutra« pod šifro -Marljiva 18«. 47572-2 Pletilja iSče delo na dom na Du-hied stroj. Naslov v oglas, odd. »Jutra«. 47582-2 Simpatična .Tospa srednjih let. zmožna vsa kega dela želi ni'vsta pri sames-tojnem gospodu. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Dolira gospodirra«. 47560-2 Podjetna gospa želi mesta v mlekarni ali pekarni, zadovolina tiidi z majhno plač>o. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Pridnost«. 47561-2 Gospodinja srednjih let. poštena, vsakega dela vaiena in kuhe. išče mesto. Grem tudi na deželo. Ponudbe na oslasni Md. »Jutra« pod »Oospo-dinja«. 47589-2 ŠMlja ki se je preselila iz Trsta, vajena finega in na-vadnegi dela. išče zaposlitve, prevzame šivanje ali gre šivat na dom Cenjene ponudbe na R Ku-helj, Koseskega nI. 241. 47592-2 Dekle vajeno vsakega dela v hiši im na poljn išče zaposlitve. Ponudbe na M. Ku-helj. Koseskega nI. 241. 47593-2 Samostojna ;!snica hrvatsko, srbsko in necm ško, izvrstna diktando strojetiiska išče mesto v večjem podiMju. C^niene ponudbe na 'ati po-i »lfro »19-letni« na ogl. odd. »Jntra«. 47569-2 Pošteno dekl- ki zna kuhati, vaiena finih sob in vsega gospodinjskega dola. želi po daljšem času premeniti mesto. Nastopi lahko 15. ali 20. nor. Cenjene ponudbe naj se pogljejo na ogl. odd. »Jutra« pod »Zelo vestna«. 47605-2 Slaščičarski oomo5nik išče službo za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« r>od značko »Samostojen 604«. 47604-2 Gradbeni tehnik s prakso, išče službo za takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47375-2 Šivilja ?,možna vseh del. išče službo pri boljši šivilji. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 47674-2 Postrežnica pridna in poštena, ki zna dobro kuhati, išče službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47677-2 Dekle ki zna kuhati in pospravljati sobe. išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod Z dveletno gospodinjsko šolo«. 47702-2 Dvajsetletna gostilničarja hčerka, čedni zunanjosti, z osebno pravico točenja želi službe najraje na deželi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Zmožna«. 47622-2 Kot gospodinja želi službe k starejšemu gospodu Inteligentna gospodična srednjih let, vaiena hišnih del in kuhe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna ln zanesljiva«. 47646-2 Vodja trgovine samostojen. kateri Je bil Dreje večletni vodia večje podružnice, verziran v manufakturni. železninski. steklarski ln specerljski stroki, kakor tudi v vseh panogah trgovskih zahtev. star 30 let, s celotnimi prlma referencami želi premeniti službo. Cenj. ponudbe pod »Samostojno delo« na oglasni oddel. »Jutra«. 47615-2 Kuharica samostojna, z dobrimi večletnimi spričevali, išče službo. Sla bi najraje izven LJubljane. — Cenj. ponudbe r.a ogl. oddelek »Jutra« pod »Zelo po6tena«. 47683-2 Postrežnica pridna in j>oštena, išče za-poslenje. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zanesljiva 453«. 47097-2 Deklica stara 17 let let. bi šla kot pomoč gospodinji, ali k otrokom. P*>nudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Spretna«. 47698-2 Trgovski pomočnik mešano strok«, z znanjem nemščine in ingleščine išče mesto. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod »Vesten« 47713-2 Opekarski obratovodia z dolgoletno prakso želi premeniti službo. Eventuel no prevzame tudi celo ob ratovanje v akord. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Opekarski«. 46980-2 Kuharica išče mesta k orožnikom ali finančni kontroli. Nastop takoj. Ponudbe na oglasni oddel. »Jutra« pod šifro »Varana« 47706-2 Strohiik speciraliziran za parni in električni pogon, z daljšo prakso na parnih žitrah. vai 'li mlinih in druiih podjetjih, išče prim-o-rno mesto. Ponudbe na ogla=ni odd°lek »Jutra« pod šifro »Najboljša spričevala ln prvovrstno reference«. 47757-2 Podzaupnlke (ce) sprejmem za Zagreb, Varaždin. čakovec, Sl-sak. Upokojenci, uradniki. tovar. mojstri, kateri imajo dosti poznanstva! Nudi se lep dnevni zaslužek od 200—40C Din. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« Maribor pod »Pomoč«. 47745-3 Vsako pisar, delo prepisovanje na str. »j ali ka" snčnega p-'vzame go »podična na dom. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Jutra«. 477i.>:-3 Inštruktorja strogega, za dečka 5. razr ';udske šole, sprejmem — Po. ndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »2 uri na dan«. 47447 4 Camernikova šoferska šola Ljubljana. Dunajska c. 36 (Jugo Auto) feiefon 2236 Prva oblast koncesijonirana Prospekt 15 tastoni — p! S'te ponj! 251 Klavir — nemščina Sprejmem še enega učenca ali učenko — tudi začetnika. v temeljni pouk. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Učiteljica«. 46475-4 Fiksum ln provizijo aodimo potnikom ta ibisk nrivatnih strank ta Ljub Jano tn >kolloo te' »so Iravsko banovino za ma m fakturne blago. — . Po andbe na oglasni oddelek »Jutra« pt>4 Sitro »F:ksuni 'n provizija«. 45053 5 Trgovski potnik 1obpj vpeljan v celi drav ski banovini, išče zastop ■tvo. Cenj. ponudbe pod »Potnik 40« na oclas od delek »Jotra« v Ljubljani 47129-5 Skrivnost uspeha Je pridnost. Kdo obiskuje trgovce, društva, tovarne itd. za prodajo preko 60 praktičnih, nepoerešljivlh gospo-dinlskih in galanterijskih predmetov, knjig etc. na obroke. Potnikom visoka provizija. Dam blago tudi v komisijo in na odprt ra-Aun. Saplra, Dunslska 36. 47658-5 500 Din tedensko plačamo osebam, ki tmajo mnoge poznanstva! Pers sons. Ljubljana, pcjftni pre da! 307. Znamko sa odg> vorl 257 Zastopnice za Inkrative-n. gospodinjski predmet sprejmem. — Po nudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod »Al-Bo«. 46564-3 Začetnica ki ?ovori in piše perfefctno nemško, išče službo kore-spondentke — kot brezplačna praktikantinja. — Cenj. ponudbe prosim na ogla', oddelek »Jutra« pod značko »Ko-resnondentka«. 47246-2 Potniku solidnemu, oblačilne stroke ki obiskuje privatne stran ke, nudim brezkonkurenčen postranski zaslužek. Prijave na ojlas. oddelek Jutra pod »Prednost s kavro«. 47297-3 Entlanje meter 1 Din — Vodonat. Društvena ulica štev. 4. 47204-3 Prodajalce in potnike za lahkoprodajne množin-ske predmete, išče v vsakem kraju Franc Voršič. Maribor. Vstrainim oseham stalno rastoč dohodek za-s ign ran. 47067-3 ^enracila! Novost! Iščemo inteligentne zastopnike in zastopnice z znaniem državnega in nemškega jezika za razpe-čava-nje patentiranih predmetov. Dober zaslužek. P*wlpobnosti dnevno do četrtka od 9. do pol 10. dopoldne. Fleiscnmaiin ft Co. Rimska c. 13. 47595-3 Stroino vezenie in reliefa« delo za kakšno 'rgovimo sprejmem po nizki '•-e-ni. Naslov pove oglasni ed delek »Jutra«. 47424-3 ZastonniVe atrilne ffosp^de z dobrim n* stoporn. za prodajo sukna. platna in prep-og. proti (Vihri rrovizin išče »Rmdford« ŠslenbiiTgova ulica štev. 7. 47689-3 Fina šivilja za obleke in d ni so. ere šivat na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47723-3 Nemško konverzacijo in pouk nudi izobražena gospa po Din 12 za nro. Poljanska cesta št. 13T1, levo. 46604-4 Koncesfonirana ŠOFERSKA ŠOLA Oojko Pipenbacher Ljubljana. Gosposvetska >2 — Zahtevajte informacije 43647-4 Poučaval l v srh.-hrvatski konverzaci ji ali poučaval nižiešolca v srb.-hrvaščini. Ponudbe na naslov; Akademik Fr-žop, univerza. 47590-4 Francoščino slovnično in fonetično pravilno poučuje učiteljica. — Za informacije na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Strokovno izprašana 47-142-4 Pouk v nemščini in kioavereacijo za cele popoldneve nudi gospodična po nizki ceni. Tstotam pouk v klavirju. Na željo pridem na dom. Ljubljana VII. Po-lakova 13. 47628-4 Akademik-filozof poučuje s-redn ;ešo!ce. spr-ci-elno srbohrvaščino in nem-šč;no. » Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Instrukcija«. 47640-4 Plesni učitelj poučuje vse moderne pleee. Gre tnd' na dom. Na«'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47641-4 Inštruktorja (ico) iščem za nemščino. pi*m»ne ponudbe t?a oglas, oddelek »Jutra« pod mačko -"Inštruktor«. 47676-4 Španščino in italijanščino instrniraim po dobri metodi po 7 Din na uro. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47673-4 Premog in drva prodaja Jezeršek, Vodmat. 200 S^lo :Bridge), vozove, kočij«, zapra vljivček in razno konjske opremo proda Ma-gušar. Vrhnika. 47015-4 Smučarji, pozor! Ce rahue tnbre in trpežn« smučke kakor tjdi zanjke, s" >g!asite pr' meni. Velika zaloga orvovc ,.no blago In nizke eec.«. Petkov, šek Franc — izdelovale« smuč"- Drenov grič. Vrhnika. 47070-4$ Volno za modroce zel-, poceni prodaja Sega, Cankarjevo nabrežje št. 5/1 44192-6 Fotoaparat 5 H x 9. skoraj nov, rai-6 Rlagaina št. 2 fabrikat TTieee, skoro tu* va. poceni naprndaj. Ponudbo pod »Blagajna 2« na pod.r. »Jutra« v M.uri-boru! 47534-3 Boks rokavice in balon (Hftngeball), rai nov poceni naprodaj. Naslov v oglas, odd^kn »Jutra«. 47575-6 Akademik poučuje nemščino ln instrulra vse srednješolske predmete. Dogovori vsak dan od ,/:2. do 3. ure. Novak. Stari trg 28III desno. 47618-4 Osmošolec instruira francoščino matematiko kot tudi vse predmete nižje šole proti stanovanju. Ponudbe prosi na oglasni oddelek j-Jutra« pod »Uspeh siguren 4«. 47729-4 Premo*, drva, koks oroda'a Vinko Podobnik. Tržaška cesta 16, tel. 33-13 Puhasto perje »isto. tobanr kg po 48 Din. 4mga vrsta ke po <8 Din Siet.0 be.io g>sj<-^g po 130 Din ln 6isf :>nh kg oo 250 Din -ar vošilja po oošt povtetj.; L BR070VJC. ZAGRFB 82 ?2 6 Za iesensko saditev nudi v poljubni množini pritlična, eno- in dvelet-a sadna drevesa ter cepljene vrtnice v zanesljivih vrstah Matko Maretič. Ljubljana, ^osposveusiva cesta št. 5. 45746-6 Flltrirni aparat nov. za vino ali žsranje. proda ali zamenia Zgonc A., gostilna, Cerknica. 46493-6 Otročki voziček d"bro ohranjen. prodata. Knafljeva nI. 18. 475Č0-« Blagajna s pokončnim pisalnSrom (Stehpnlt) naprodaj. Knafljeva ul. 18. 4758!-6 Različne kniisre in note naprodaj. Na-=lov * oglasnem oddelku »Jutra«. 47 42S-6 Z nekaj naplačila dobite vse na obroke. —• Preko 100 predmetov, katere rabvo vsi sospod5« in sospodinje. Sapdra, Dunajska cesta 36. 4765741 Krtačni stroj rRanmasbro ohranjen po nizki čemi naprodaj v Predovičt-ri ulici št. 15, Selo-Moste prri Ljubljani. 47678-6 Več ženskih oblek kkvhnkov, čevljev. lepo masko, vse čisto in dobro ohranjeno, ter plašč, prav poceni prodam. ZaloVarie va 10, za gluhonemn'co. 47587-« Priložnostni nakup! Kompletma karbid na avto- razsvetljava; dva nova avto-plašča 815 X 105; dve novi zračnici 82 X 6; prestava »Indian«, magnet Bosch; motorna plašča 26 X 3 in akiimulatio-r. — Nasli*v nove oglasni oddelek »Jutra«. 47694-« Krpe f cunje), volno za snažen i e strojev ln avtomobilov, kakor tudi nlatnene krpe za politiranje na Ugodneje stalno v zalogi pri »bnova« d. d. Ljubljana, Vošnjalsova ul. 22. Stare kovine kakor mehak svinec T blokih, ter neprelitega. aliirrinlj, medenino, cin kasto pločevino in. baker prodaja stalno »Obnova« d. d. LiublH-Uana. Vošnjakova ulica 22. 47632-6 47631-« 1 - ^ Komnletno postelio 2 nočni omarici, stole, klopi, firmske table, pločevinaste velike na-rid-ne in ?elezne ter različno podstrešno šaro prodam na Dunajski 3t tl 47756-« CEUI iz GlffiiE v vseh vrstah in dimenzijah izdeluje na najpopolnejši tehnični način ter jamči za kakovost, izdelavo in trpežnost. — Konkurenca v ceni in kakovosti je izključena. Prva jugoslovenska tovarna gume »REKORD" 12951 Josifa G. Culjkoviča, Leskova« L-porabljiv star materija! kakor tračnice, stojala Šivalnih strojev, različno železo, bakreni kotil, stiskalnica (Spln- crlpresse) m drugo, oddaja »Obnova« d. d. Ljubljana, Vošnjakova ulica 22. 47633-6 Cirkularko žaganje drv. dobro ohra aje.no. z minimalno upora >>o bencina. prodam. Naslov tr oglasnem oddelku Jutra 2 marmornata umi-vafrJka, postelnjak žim/iico in dve petrolejski Bveljljki prodam v Knaflje ▼i ulici štev. 15. pritlič;f. 47700-b 400 m starih ccvi raOljenih, premer 45/50 mm kapi A. Božič v Kranju. 46975-7 Otroški voziček c>ganten. na peresih. po ariljan, naprodaj na Sv. Petra cesti Št. 43, dvorišč* 47724-« Srebn.- uro »ntikvarično (splndel) v dobrem stanju, poceni prodam. Naslov v ogl. oddl. r,Jutra«. 47668-6 Cenjene dame! "Velika Izbira damskih fclobukov po najnižjih i enali. Preoblikovanje 20 Din. Se priporoča £f.ana. Jančigar-Gregorc. odlstka, LJubUana Smarttnska c. 6. 47721-6 Mannornato >loščo prodam. Naslov v <*g!asD-e«n oddelku »Jniri. Re-nim reflektantom poskusne vožnje na razpolago. Voz v brezhibnem stanju Rafae! Simčič, Stična. 47075-10 Stari Austro-Fiat 24 HP. sposoben za takoj šen pogon, nove gumi-, "lekr-rična luč. poitovorni. pripraven za gasilce ali predelavo v gasilsko sesal ko. ia 4900 Din takoj pr-o la Rafae! Si-mčič. Stična. 47074-10 Rabljen motor 250 cm' kupi Kociiančič. Slov. Bistrica. 47243-10 gJkei Geografski atlas w;a. izda '-a. v dobrem sta ajn, fcnpirn. Naslov: Ivan fem«. sedlar. Ie pri Lmb Ijani. 47395-*! Radio-aparat 8t,;ricevni. na električno »rile i j -i^tev. » prima ivoč sikom, v najboljšem sta njn »rodam za vsak« spre i mljivo ceno a!i zame zijam za taprgvljivček. — Pr>dam rudi itroj z val'ki prej za mletje »olj Naslov ▼ oglasnem oddelkn Jutra. 47394 9 Prodam večjo količino poznanih Lumofon Kadio detektorskih aparatov samo trgovcem. Vpra*atl: H Wrastll. niča 8. 47760-9 wm**m Vsakovrstno zlato ■po najvišjih cenah kupuje F. Čuden. Ljubljana, Prešernova ulica 1. S27/7 Akumulator 4 V, ta motorno kolo, v brezhibnem stanju kupi ta Voi Frane Kunstelj, ključavničar Bled. 474445-7 4000 m starih cevi rabljenih, premer 45/50 mm lupi A Božič. Kranj. 46975-7 Avto limuzina 5-sedežen, znamke Sseks. ngodno naprodaj proti gotovini aH vložnim knjiži etam. Poizve se: Lampret in drug. 47564-10 Prikolico »Šport«, lahko, aluminijasto, poceni proda.m. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 47695-10 Pozor! Pozor! Dvoje motor, k«-les sngleško, 175 cm* Peugeot 175 cm3, malo rabljeni ta koi prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 47696-10 Avtomobillstl Prezimovanje Vaših avtomobilov pod ugodnimi pogoji nudi ter izvršuje vsa strokovna popravila in preglede na;kulantneje Glavno zastopstvo Adler avtomobilov, Ljubljana. Bohoričeva 2. Istotam več rabi * enih avtomobilov na ogled. 47672-10 Wan^erer 4 sedež., odprt. Renault tovorni za 400 in 600 k-», Fiat 505 šestsedežen Essex, zaprt. proda ugodno Lampret in drug, Gosposvetska c. 13. Ljubljana. 47727-10 Citroen zastopstvo Lampret In drug, Gosposvetska 13, nudi vsakovrstne tipe novih vozov Citroen po zelo konkurenčnih cenah. 47728-10 Svetla spalnica dobro ohranjena, iz trdega iesa, poceni naprodaj v Mariboru, Tržaška cesta 98 47162-12 Pohištvo Spalnice 2500, omare 500, postelje 250. kuh. oprave 1100, kuh. gredence 580. Mizarstvo Sava. 47573-12 Pohištvo Mizarstvo »Sava«, Kolodvorska ul. 18. se pripom 5a za vsa-ko^rstna naročila in popravila. Razprodaja omar in kuh. gredpne po najnižji ceni. 47574-12 Lepe spalnice iz trde.ea in mehkega lesa ter kuhinjske »prave nti-di naicerej« Vidmar v Zgornji Šiški. 47626-12 Politlrano omaro prodam za 350 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 47651-12 Dve postelji po nizki ceni naprodaj v Zeleni jami. Tovarniška al. št. 23. 47710-12 Gostilno ;ia prometnem kraju v Ro -uliij =t. iiK). tive minuti od železniške (»ostaje, ob zlavni cesti oddam v na jem. 47397 17 Pekarno v Mariboru ■ddam takoj v najem. Na ■'lov pri podružnici »Jutra« V Mariboru. 47371-17 Trgovske lokale v prometnem trgu dravske banovine, primerne za de tajlno trgovino oddam s stanov njeni vred v najem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Velik promet«. 47073-17 Erostanovanl. hib z vrtom oddam v najem. Poizve se v Florijanski ul. št. 40. 47.511-17 Lokal s stanovanjem im vinoto. če® čez uld-oo blizu pre mog-okoria oddam v najem. Prijira-ven tudi za trgovino, Prc-dnost imajo obrtniki. Ponudbe na o"l odd. »Jutra« pod »Za aeli.kate-so«. 47396-17 Žago vanecijanko z več listi, na prometnem kra;u oddam v -iniem. — Ponudbe pod Veneoijanka« na p^ruž nico ».Jutra« v Mariboru. 47241-17 Pekarijo dobro idočo. v L.iubla.ni vzamem v na.iem. Ponudbe na podružnico »Jutra« na Jesenicah pod »Pekarna«. 47602-17 Velike sode —200 L rabl:ent, nepokvarjene kupim. Ponudbe aa ogla«ni oddelek »Jutra« pod »Sodi«. 47170-7 Veliko peč sa gostilniški loka! kopi Angola K nnstelj. Ježica. gostilna. 47333 7 Opremo za mesnico kompletno, kupim Po nudbe tia podružnico Jutra y Celjn pod značko »M>*s niča«. 47393-7 Pisarniško opravo in steJtleno steno, rabljeno J?uT>im. Ponudbe na o^rlas. oddelek »Jutra« pod lifro »D. G. Ljubljana«. 47377-7 Vinske sode «d 20 do 150 litrom — to močan voziček »a 4 kolesih ku-pim. Naslov ▼ oglasnem oddelku Jutra. 47652-7 Kamenlt vodnjak ©rejen za vodomi-i. kupim. Naslon v oglasnem oddelku »Jutra« Ariel 500 cm' OHV, v prvovrstnem stanju rad! odhoda poceni proda Karlo Mu-har. Kamniška 19. prehod gorenjske in kamniške proge. 47732-10 A vto-pre voznlst vo s konce«!'«, ki donaJa mesečno 12—15.000 Din. prodam. A-rto je ma^o vožtvi. — Prodam radi prevzema več!e?a podjetia. Pi=mene po.nnd'He na o?las. odio-lek »Jutra« pod šifro »45.000 Di-n«. 47788-j O Bela spalnica kompletna naprodai na Karlov«ki cesti 34. 47720-12 Mizarji, pozor! Fournier orehove korenine, krasna barva, poln milimeter, mo-*an več tisoč čevllev, poceni naprodai tudi za po-samtene op-ave. Vprašati: Gledališka ul. 12. prit.ll/1* p .t? Hlode hrastov«, bukove in jelove kupuje stalno Lavrenčič & Co.. Ljubljana. Vo5n:ak«va ulica 16. 47378-15 Požična dreves.. in smrekovih storžev kupim ved vagonov Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Božično drevo«. 4766-1-15 ^rzneni plašč 'NUrzmurme!) dobno obra njen. z oovo svileno pod 'ogo. le proti gotovini na prodaj na Poljanski cesti št. 13,H, levo. 47462-1 Eleganten seal plašč nov za 3500 Din naprodaj Naslm ib la. Vešč je tudi popravil. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 47094-18 Na sladek mošt domače peč"nice in pri«t.na 5faier«'ka vina vabim na Strelišče — pod Ro?nikom. 47125-18 V nedeljo prašiček na ražnju in r>ris*en cvičfk »o dobi »pri konjičku« pod Golovcem. — Prer>e!nh 477I7-1S Usnjat suknjič skoraj nov zelo poceni prodam. Pri:3ve na oglas, od delek »Jutra« pod »!T«n'at suknjič«. 47296-13 Damski plašč zim«ki. temnozelen. na?»ro-d^j za 300 Din. Na-slov v og!. odd. »Jutra«. 47557-13 Zimsko suknro 5mo, črno sako obleko in žaket. skoraj novo. ugodno nrodam. Naslov pove ogl oddelek »Jutra«. 47685. Damski trenchcoat z zčm-sko podlogo, popolno ma nov, za bolj vitko po stavo, za 600 Din naprodaj v SeienbiiTgovi ulici 7/T. levi hodnik, desno, vrata 4 47714-13 Kolesa prodajam na >dplaS1!a. — Tovarna koles Ljub' ja na ooittii predal 307. 229 11 Nov trlcikelj za prevoz blaga takoj pro dam po priložnostni ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47691-11 Jedilnica črna, malo rabljena, hra stova, 12 tornadov, radi -blitve na.prodaj za 11.500 Din. Pismene ponudbe na las. oddelek »Jutra« pod »Jedilnica«. 47454-12 Črn plinast pla^č kostum i.n oMeko za vi=w>-ko, vitko postavo, dobro ohranjeno poceni prodam v Tavčarjevi ulici 5' "'TV 47800-13 Zimske suknje 'plašči). Celi ostanki od metrov 2.60 do 2.8-5 fino čerko bla^o prejš-n1a cena Din 560.—. še-dai celi ostanek za Din 265.—, se dobi pri Commerce d. d. Ljubljana. Tavčarjeva ui. 2. prvo nadstroDje. 47787-13 Spalnica dobro ohraniena poceni naprodai na Karlovški cesti St. 15/1. 47111-12 Komple no pohištvo i posteljnino, perilom in kuhinjsko pos"do prodam na Poljanski eesti št. 2!. dvorišče. Ogledati med 8. 47635-7 :n 11. uro. 47799-12 Restavracijo jvrvovrstno. na na :promet-nejši točki v Ljubljani, « -enSnatim vrtom. modi-r nim zimskim kes:!-iščem, prostorom za balincanje in udobnim stanova nVm od lam v najem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Potrebnih 20.000 Din«. 47513-14 HORNY W 303 L Z VDELANIM Ia, ZVOČNIKOM Gostilno aH vinotoč vzamem v najem. — Po nuuoe na oglasni oddelek Jutra« pod šifro »Kavcije -možen«. 47455-17 Malo • posestvo lam v najem na Štajerskem v bližini Sevnice. — 'enzijonisti Imajo prednost. Tudi vdovci ali vdove. Poizve se pri Kregar. a!om5kova 5, Kodel;e>vo. '.juhliana. '475SM7 Kompanjona s 15.000 Din iščem za moj izum epohalnega pomena, popoln preobrat v tehniki, milijonske vrednosti. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Epohaln« 47620-16 Prosta obrt Eksistenca se nudi. — Preizkušene lecepte nemške tovarne za kemične izdelke, kreme za čevlie, mast za usnje, parketno voščilo i. dr. prodam posamezno ali skupno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«- 47660-16 Posojilo od 10—12.000 Din iSčem nuino s primernimi obrestmi. Garancija zmožna. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Posoji-lo.« 47739-16 Trg. pomočnik-šofer 24 let star, s primernim kapitalom ter daljšo šofer-prakso, išče službo — rdi kot sk'ndiščnik. Prevzame pa tudi bolišo trgovino. točilnico ali kak«"dni-podiefje. event. protoni kot drnžabrJk. Ponndhe na oglasni oddelek -..Tu'ra« pod »Podjeten«. 47757-16 Dru?abn?co ■i—5000 Din iščem. Ponndhe na oglasni oddelek Jntra« pod »uara>n',i:a«. 47794-16 V najem aH na raMin oddamo Smučarski dom SK nirije v Planici. Dom Je popolnoma opremljen, tudi kuhinja ln restavracija, in bo oskrbovan celo leto Informacije ln ponudbe z navedbo pogojev je poslati do 6. IX. na Oglasni oddelek »Jutra« pod »Smučarski dom«. 47613-19 Obsežen prostor pritličen, obuličen, 25 m*, primeren za skladišče, oddam. Mirje 4. 47653-19 Gostilno z majhnim posestirom, v okolici Ljnbljane kupim. Cenj-ene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ta.koj plačam 80«. 47ij»-19 Kdor ho?« -»»rno na loti ti »roj kapital — naj prevratne trgovino z mofonim blagom t cen-ru industrijskega m^ta bivše Staiorske. Treovino oddam radi prezaposlenosti V poStev pridejo ne trgovsko na-obraženi. Cenj. ponudbe na podruž. »Jutra« v Celju pod značko »Vareji kapital«. 47802-19 1 Pozor! Izredna prilika varne naložitve denaria na lepo posest v najlepšem okralu L1ublod »Zaslguranje«. 44772-16 Lep lokal Gledališki ulici takoj odda Pokojninski zavod za nameščence v Ljuhi ani. 47113-19 Načrte za stavbe zvršujem pod ugodnimi pogoji. Ponudbe pod »Inženjer« na oglasni oddelek »Jutra«. 316-20 Stavbne parcele blizu drž. ceste in tramva ja na Viču prodaja Gospo darska pisarna Tribuč na Glincah, telefon št. 2605. 44733-20 Mnogo kmečkih posestev kakor tudi biš v mrstn in okolici Celja [»oceni proda Arzeniek, Celje, Kralja Pe- | tra cesti 32. 47076-20 Malo posestvo t mlinom na stalni vndi j prodaja. Ogleda in poizve se v Vinovcih št. 14. pošta Pristava, štajersko. 47-517-2<< Hiše, vile, posestva od 50.000 Din naprej kakor gostilne, trgovine m;«tne in deželske, pekari-je. žage, mline prodaja Posredovalnica, Ma-ihor, Sodna ulica 30. 47549-20 Več par el za vile, ob Vodovodmi cesti prodam. Naslov pove ogl. oddeleOc »Ju-tra«. 47614-20 Kupim hišo event. tudi en trakt (polovico) kupim v Ljubljani, i Ponudbe na oglas, oddelek j »Ju-tra« pod »iOO.OOO Din«. 47621 -21 > Hotele, gostilne a varne restavracij* in vt ntoče pndaja in 1aj» » najnm po«lov:n»*a za go«til rčarstvo M S Pavl^kov.č Zagreb Ilica 146'! Infor maciie proti poslani 5 Din namki pošljemo franko 213-19 Trgov, z železnlno in Kpec -flo radi bol»7.n rodim Na«lov w oglas ddelkr »Jutra«. 46672 Parcelo za Bežigradom prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 45197-20 Stavbno parček) •i76 m' pri novi Šišenski cerkvi prodam. Naslov 'glasnem oddelku »Jutra« 47065-2' Novo hišo prip i »m ia :etoviš4e, na '"pem krajo blizu kolo lvnra prodam ea 26.'*hi I>it ponndhe na »glas oddelek »Jutra« pod značk«1 »fl*« 47095 2f' RO-LEX RO-LEX RO-LEX s: RO-I EX ro-;.ex RO-I EX RO-LEX RO-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana Šelenburgova ul. 6. Družabnika * potrebnim kapitalom iSč«-veščak — tujec, speeijali«! v pletiln: in tkalnj stroki, ki tudi žp i>oseiiuje lepo :n po[x)!nnma urejeno tovarno Tozadevne dopise na ogl. 'ddplfk »Jutra« pod šifro »Družabnik«. 47126-16 Varno naložite denar na visoke obr«ti na daljši rok. — Ponudbe z višino zneska in obresti 113 oglav iddelek »Jutra« pod šifro »Gotovina«. 47379-16 §pecerj|. trgov**"> na veliko dobro idočo. na elo nrometnem kraju od iam Ponudbe oa ojla»n ■vldelek »Jutra« t»od šifro »Trgovina na veliko«. 47175-19 1 ep vogalni iokai »ddam. Kongresni trg. It 4736S iS Drogerijo aH parfu merijo dobro vrve.ljano, kn.pim dravski banovini. Ponuilbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Gotovina 440«. 47440-19 Kdor mi preskrbi 20.000 Din posojila, dobi 500 Din nagrade. Denar popolnoma siguren. 15 % na 6 mesecev Ponudbe na igla*, oddelek »Jutra« pod Popolnoma sigurno« 47464-16 Foslovodia večjo kavcijo želi sode lovati v pod'etju. ki bi m do interes za lastno iz delovanje konfekcij, perila rH=mene ponudbe na ogla* iddelek »Jutra« pod šifro > Kavcija 200.000«. 47486-10 Družabnika tihega ali sodelujočega išče radi bolehnosti trgo refl z dobro idočo trgovino Mariboru. Potreben kapital Di.n 150.000—-200.000 proti prvo vrst,ni sraraneiii in udeležbi na dobičku ali z dobrim obrestovanjem po logovom.Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mari-boru pod »Družabnik 200« 47526-16 Brezdenarna samopomoč! Prišel je čas za splošno organizirano samopomoč •seh vsled krize trpečih. Navodila (tud: druge na-vo-te) da>e: Posvetovalnica Marstan«, Maribor. Kood šifro »Z®lo resen reflektant«. 47541-19 remožnega gosnoda prosim 1000 Din po*o''i13 na sigurno jamstvo. Ponud^be na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dragica«. Gostilno dobro idočo. oddam na ra-čnn zaradi bol»7ni najra ie m!ad«mu zakonskemn pa m. Istotam naprodai 5t>an ska Stena. Poizve se v ogl odd. »Jntra«. 47611-19 Gostilna prometna. vrt. stavblšče, r.n hotel prt-nra^a to*ka. P?axl!o "otovine ali hranilne vlrx»e. Ponudbe pod »Gosfvllna-stavblšče« na Glasni oddelek »Jutra«- 47755-19 LoV^I s skladiščem v bližini Napoleonovega sr»omenfka ngodno oddam. Ponndbe na o?1as. oddelek »Jutra« pod »Za trgovino« Stavbno parcelo 400 m' veliko, na Kodelje vem takoi po ugodni ceni prodam. Naslov v oslas. oddelku »Jntra«. 47099 20 fnonadstropno hišo ■ lepim sadnim vrtom in rospodar poslopjem proda Franjo Gerkman. Laško. 47220-20 Fnodružlnsko hišo > lenim vrtom proda Franjo lorkman. Laško. 47221 20 rfišo s» pletarno irinljiMt-m prodam « Pojasnila Kari Prulo? LinhMan* 1o«rv»«k» ilica * 47223 ?» Hišo t lepim »tanovan'em. kletmi in gostilniškimi prosto ri oddam pre^i kavriii |e resnemu po-nudn-ikn. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 47476-20 Posestvo ' « 50 orali T enem koon. v okolici Maribora. s preko 1000 sadnih dreve*. 20 glav živine in vse poceni proda F. Tovornik, Maribor Tržno 475S0 20 Lepe stavb, parcele |x>d Rožnikom ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47656-20 Gozdne parcele na Rožniku, z lepim razgledom ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku Jntra«. 476o4-20 Enonadstropna hiša naprodai v LJubljani. Cena 250.090 Din, obrestuje se po 10%. Resni kupci naj se javijo oglasnemu oddel. »Jutra« pod šifro »Mili dom«. 47624-20 Vkokopritlična hiša nova. eno- ali dvostano-vanjsia. 1 vrtom poceni naprodaj v Ljubljani. — Va«!ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47783-20 Enonadstropno trgovsko-obrtno. z 2 slano-vpnji in več lokali. m5 veliko parcelo, velikim Ivoriščem in vrtom ter ira na na'bolj prom"tnii -'esti v LinMjani prodam ia 950.000 Pin — tudi pro ti vložnl kn;iž»ei. Ponudb ia oglasni oddelek »Jutra "od »Cisto 13 % ohreslo vanje«. 47792-20 Stanovanje s 4 sobami in pritiklinami oddam takoj, eventuelno pozneje. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 47556-2: Sobo in kuhinjo oddam takoj. Cesta v Rož. doiiiio IV 47576-23 Stanovanje enosohno v Ljubljani takoj oddam. N'a*)ov v ogla«n-in odd. »Jutra«. 47090-21 Stanovanje 3 »obe s pritiklinami oddam. Cesta X št. 28. Pod-rožnik. 47591-21 Stanovanje 3 »ob. kabineta, poseiske sobice, kopalnice, kuhinje in pritiklin oddam v cen tru mesta. Poizve se v pi sarni v Dvoratovi ulici 3. dvorišče. 47201-21 Petsob. stanovanje z vrtom, v Glinsui ulici 5 takoj oddam za 1,100 Din. Vprašati pri hišniku. 47785-31 Stanovanje »obe in kuhinje takoj oddam mirni stranki v Mostah, Ciglerjeva irtica št. 37 47786-21 Stanovanja -obe in kuhin.e oddam. Val. Vodnikova ul. 29. Ze- ena jama. 476(i9-21 Ob Rohinl. je7eru je zelo ugodno naprodaj hiša z vrtom 1500 m*, poleg cerkve Sv Ja.neza. Primerno za v-po kojenca ali kot letovišče, Po:asni!a da'e St Pau.š<»k Brezovica, kolodvor. 47780-20 Veliko gospodarsko poslooje za preureditev za po-stilno ali vsako drugo obrt. na deželi, prodam poceni. Poleg posiop-a velik sadni vrt. 47763-20 Majhno posestvo za rej« 2 aH S krav. ku pim na Štajerskem ali Dolenjskem. Ponudbe na podružnico »Jutra« na Jese niča h pod »Posestvo«. 47271-21' Hišo s Štirimi stanovanji na lepi in prometni točki, oddaljeno 15 minut od kolodvora takoj ugodno prodam. Naslov »e izve v podružnici »Jutra« t Celjn. 47534-20 Vogalna h'ša enonadstropna. pet sob dva kabineta, pritlkll-ne, vodovod, elektrika plin, parket. mOTO*e dve- stanovanli do dve sobi in prifklirie. ns prodaj v bližini tram ^a1a v severovzhodnem predmesfu. — Ograien vrt, p-a!n!ca. drvarnica. Ponudbe na osrlas oddelek »Jutrac pod »Spamers«. 47766-20 'uu&miz oddajo Stanovanje 1 sobe in kuhinje, t trgov ski lokal i.n 1 lokal za" pi sarno takoj oddam Naslov v oglasnem oddelku Jtitr« 47411-3 Novo vilo "nonads-trofirvo, z d verni trisobnimi stanovanj, »ta-»iOvanjem za sluiinčad, vodovod in električna nape !jav3 ter ograjenim vrtom prodam. Dve minuti od postajališča cestne električne železnice. Na«1wv se izve v ogl. odd. »Jutra«. 47417-20 Stanovanje *>be in knhinje oddam % Dravljah. Rokova pot 135 47409-2: Stanovanje s 4 »obami In pritikllnam In lokal za pisarno oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 47412-2: Posestvo S-^io oralov, 1 gospodarskimi poslopij kupim. — Plačam takoj. Ponudbe s podrobnimi navedbami hi eeno na Petar 7,nidairec, Plavi« po* ta Podčetrtek. 47385-20 47771-19 istotam. V Mariboru prodam dvonadstropno de-ve.tstanovanjsko hišo v najboljšem stan in mi pri tlično hi5o t dvema sobi cama na dvorišču. Obe v sredini mesta. Pismene ponudbe pod »Pgodna prilika« na podr. »Jutra« v Mariboru. 47527-20 Mak) hišico aH vik) kupim v centra ali okolici T,'nbliane. Ponndbe na nj-l. oddelek »JutTa« pod šifro »Lep dom«. 47782-20 BivJa PavOTteva vila v Šiški Vodnikova cesta 100 ugodno naprodaj. Pokve »e D—sob. stan ^_nje solnčno, « konalnico »d dam za BofiT^adom — P] p teršnikova ulica 24. Na«lo\ za informacije pove oelas oddelA »Jutra«. 47318-21 Stanovanje 6 »ob. kot»alnic<>. kuhinja in vseh pritiklin oddam na Kongresnem trgu št. s fKirb?«ch). 47364-21 Stanovanje 3 parketiranih sob. kopal "ioe in drnsih pritiklin od dam takoj ali z deoem bro«n. Istotam oddam tnd: dve sobi Naslov pove oglas, oddelek •Jntra«. 47520-21 Stanovanje 2 fob. kuhinje in pritikliin d lain. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 4731.7-21 Višji uradnik išče stanovanje 2—3 »ob z vsemi pritikHnami za 1. december. Center Ljubi ;a-ne. Ponudbe na ogl. odd. »Ju-tra« pod »Štirje člani«. 47512-21a Stanovanje »ob« in kuhinj« ter pritiklin oddam s 15. novem bmm. Vič, Cesta na Brdo 130. 47506-21 Stanovanle novo. dvo ali trisobno, s pritiklinami v Novi koloniji pri Viču pod Rožnikom cesta XXI oddam v najem. 47-110-21 3-sobno stanovanle s pritiklinami oddam v Ko-Icziji, Zelena pot štev. 6. 47406-31 Opremljeno jtanovan'e «o<>e in kubin;e takoj od dam v Kamniški ul?!ku »Jutra«. 47637-21 Stanovanje »obe in kuhinj«- takoi oddam v Prulah šifnv. 6/1. — Ogledati v nedeljo med 8. in H 10. uro. 47639-21 Stanovan?e 2 sob. kabineta. Viihinle In vseh pritiklin oddam takoj v viitr. Naslov pove og1a«ni oddelek »Jutra«. 47650-41 l e»>o st: rovanje dvosobno z vsemi pritiklinami. v suterenu suho, oddam za takoj ali pozneje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47764-21 iščejo Stanovanje iveb sob in kuhinje, ter delavnico ščem. Ponudbe na oglasn' iddelek »Jutra« pod šifro »Triglav«. 47427-21*. Stnm anje lepo in solnčno, obstoječt-iz 3 velinin sob in vseh pritiklin, z modernim kom-fortom. iščem s 15. janu arjem ali i. februarjem — Ponudb« aa oglas, oddelek »Jutra« pad »Udobnost«. 47136-2l/a Trisob. stanov nje - pritiklinami. blizu centra :šče solidna družina s 1. februar em Ponudbe pod »1. februar« na oglas od lelek »Jutra«. 17499-21/a Stanovanje 2 »ob z vsemi pritiklinami. suho in solnčno išče mirna stranka dveii odraslih oseh za 1. februar v sredini mesta. Ponudbe na oglasni »oddelek »Jutra« pod šifro ■Sokično«. 4745!-21a Stanovanje 2 parketiranih sob. kabineta, pn-dsobe. kuhinje im pritiklin za 750 Din oddam v Miostah, Prešerno-v,i ulic.* S t. 30. 47681-21 Višji drž. uradnik (3 odrasle osebe) ižfce 3 do 4- sob no, mod'irno stanovanj« v c'vi tru mesta ali nje-?a bližini za takoj ali za februar ali maj. Ponudbe ■pod »Mirna stranka« na Hgl. odd. »Jutra«. 47450-21a Stanovanje 2 velikih ali 3 man:ši-h »ob in kuhinj« iščem e 1. decemhrom. — Plačam od V)0—600 Di.n. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Točno plači ;i-vo«. 46711-2 3a Za poslovne prorto-re iščem stanovanje iščem stanovanje 3—4 sob v prvem nadstropju v strogem centru za 1. februar. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47600-21a Dijak - inštruktor išče stanovanj« pri boljši družini. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Sedm-ošoJec«. 47625-22 2 dijaka (inji) sprejmem po nizki ceni na dobro hrano ln stanovanje. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 47675-22 Dijaka srednješolca iz dobro hiše vzamem s 1. decembrom na hrano ln stanovanje. Hrana prvovrstna. — Nadzorstvo strogo! Naslov se Izve v oglasnem oddelku ».Jutra«. 46637-22 Dijaka weTnem v vso o«krb» T bližini univerze. Nas.'ov ▼ oginsnem oddelku »Jutra«. 47771-2? oddajo Opremljeno sobo 1 vhodom iz stopnjišča. za 350 Din oddam takoj v Vodmatski ulici štev, 14. 47419-23 Gospoda sprejmem na stanovanje r Veiiki čolnarski štev. 11. _ 4712&-2; Opremljeno sobo e in kuhinj« s pritiklinami rščem za I. februar 1032. Takojšnje ponudbe na ombrom išče mirna tričlan- ---" | Dva sostanovalca oddelek »Jutra«. 47704-'1/a sT're'mem v Hrenovi ulici št. 19/1. 47483-28 Sobo in kuhinio ali 2 prazni sobi, kamor bi se eventuelno mogel postaviti štedilnik, išče mirna stranka — najrajši kje v tr-novski ali šentjakobski oko icl. Takoj ali pozneje. Navesti je ceno stanovanja. Naslov le poslati na oglasni odd. »Jutra - - Solnčno sobo z Lut-zovo pečjo, parketo« elektriko in posebnim vhodom, v bližini trnovske cerkve oddam t 15. nov. stalnemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 47459-2» ^utra«: pod takoj od ffS°n3 Stare« «/4S5-21a trgu št. 36. 47507-28 47586-20 e« Štrukelj. Fnosob. stanovanji takoj poceni oddam. Naslov pove oglasni oddelek! 47612-31 »Jutra«. 47793-21 f ORION LUXUS v. Z VDEL. ELEKTRODIN. ZVOČNIKOM K4JVINJO €R\0 PLAČAMO ZA VAŠO ZASTARELO RADIO POSTAJO V KAMKttJAVI ZA NAJMODERNEJŠE APARATE NA TOK. HORNY TUNGSRAM ORION itd« LJUBLJANA, MESTNI TRG 5/1 Prane lj?-», sprejmem na St. Petra nasi/pu 53. 475i<>-23 Sobico ftid&n • l- novembrom. — Gostilna »Grajska klet« Kectni trg 13. dvorišče. 47292-23 Kot sostanovalca ■prejmem gospoda. Naslov T ogl. odi. »Jutra«. . 47445-23 Prazno sobo al! oprnm!jeno 8 stranskim prostorom. uporabnim tudi is kuhinjo oddam eni ali dvema osebama. Vič štev. 148 ob cesti na Brdo. na lov« ▼ prvo ulico tretja hiša tudi levo. 47459-21 Sobo s štedilnikom oddam i 1. novembrom v Mostah, Poljska pot št. 32. 47295-23 Prazno sobo S Štedilnikom in vsemi pri-tiklinami ter posebnim t hodom »driam takoj Zg. fci6ka, Kobovo polje 193. 47555-23 Sobo l«po opremljeno. * dvema posteljema. oddam v centru samo boljšima osebama. Naslov v ogla?, od d. »Ju tira«. 47558-23 Gospoda sprejmem kot sostanovalca z vso oskrbo. Poizve se na Mestnem trgu štev. 24/1. 477(17-23 Prazno sobico tolntoo s posebnim vho doan oddam. Naslov v ogl. ©dd. »Jutra«. 47566-23 Sobo t Štedilnikom oddam za »orember. Koroščeva 14. 47577-33 Sobo a posebnim vhodom takoj oddam gioepodu. Aleksandrova e. 17. 47579-23 Opremljeno sobo C posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu. Na-do-v v oglas, oddelku »Jutra«. 47.583-23 Opremljeno sobo * i posteljama oddam boljšim gospodom ali gn i.podi6nam. Kolezijska ul. 10, vTata 50, priti. 47585-23 Opremljeno sobo oddam 8 1. novembrom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 47588-23 Opremljeno sobo • posebnim vhodom i-n elektriko takoj oddam. — Ljubljana VII. Janševa ul. 12. 47594-2? Sobo rxr>o, poseben vhod, v nadstropju. Aleksandroma cesta, centralna kurjava in elektrika takoj oddam. Pripravna tudi za pisarno Naslov v oglas. oddeiV.i »Jutra«. ' 47599-23 Sobo n centralno kurjavn in uporabo kopalnice oddam. Vprašati v novem _pos!o'p;u. ■vogal Levstikove ulice ter Vrtače, visoko pritličje, levo. 47607-55 Sostanovalko nprejmem. Gosposvetska e. 13/1, 100. 47608-23 Opremljeno sobo Sisto in zračno, na o-li-ro. zelo m ' r n o. s posebnim ■vhodom m elektriko oddam t Trnovem. Nasloo-s.podoma aH gospodičnama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47726-23 Sobe pripravne Za pisarno ali »lično. nast>roti pošte od dam. Naslov v oglasnem oddeJku »Jutra«. 47688 23 Lepo sobo oddam takoj 2 gospodoma ali gospodičnaona v ?,idov ski št. 6. 47715-08 Opremljeno sobo oddam 2 gospodoma. P" izve se na Sv. Petra cesti št. 81. 47738-2-3 Opremljeno sobo takoi oddam v Rožni ulic: št, 19. 47748-23 Prazno sobo parketirano. s posebnim vhodom oddam v Mostah Koroščeva 2. 47746-23 Sobo s štedilnikom takoj oddam. Naslov pove •»glasni oddelek »Jutra«. 47784-23 Sostanovalca ? hrano ali bre2 sprejmem na Cankarjevem nah-ojr.in št. 7/IL levo. 47778-23 Sostanovalko sprejmem takoj v Bohoričevi ulici 13/1. 47775-23 Gospod z boljšo drž. službo, srednje [»os-tave, star 26 let, želi znanja s samostojno dobrosrčno gospodično, ki b; mu posodila manjšo vsoto denarja. L« resne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Oktober 2247«. 47514-24 Samostojna vdova srednjih let, t nekaj premoženja. želi znanja z go spodom minveea značaja in stalno službo. Dopise pod »1999« na podruž. »Jutra« v Mariboru. 47242-24 P. Pridem sigurno. Tvo'a P. 47546-24 Gospod 20-leten, trg. naobražen. želi dopisovati s 16—20 letD-o inteligentno gosp« lično. Ponudbe « sliko je poslati pod šifro »Amici cia« na ogl. odd. »Jutra«. 47570-21 Gospodični ■ ddam sobo s sopari ra.nim vh"dom. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 47769 23 4 prazne sobe primerne za pisarne — in skladišče "ddam v Prešernovi nI. 54. Vprašati v hotelu »Slon«. 47767-23 Spremljevalca k raznim prireditvam i&če gospodična proti zahteva iiuiu honorarju. Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra« pod »Plesalec«. 47376-24 »Elegantna« V soboto nemogoče — od šotna. Dvignite pismo v oglasnem oddelku »Jutra« pod značko Judita. 47644-24 Mlado damo elegantno in Inteligentno, za slovensko konverzacijo išče samostojen inozemec. za popoldanski čas. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Avto izleti«. 47649-24 Otilia Dvigni pismo. Sporoči naslov za paket. Poljub Ante. 47669-24 I razno sobo suho. zraino, parketirano ln z električno razsvetljavo, takoi po smerni ceni oddam v novi vili za Bežigradom. Podmllš*akova ul. 7/X vila Zvonka. 47770-23 SolnSno sobo lepo seoarlrano v vili pri Vrtali. Ruta-leva ul. 4a I. oddam stalnemu gospodu ali dami s poljubno oskrbo. 4777?-"?? Sobo Ifipn oprem! ;eno. krasno in »ra&no. s posebnim vhodom oddam. Nadov v og!asn'"m oddel-ku »Jutra«. 47642-23 Lepo sobo oddam na Mirjo št. 3S/TT. 47645-23 Sostanovalca uprejm»m » čisto sobo z električno -az«verljavm in hran« sa 650 Din al-' ISO Din tedensko — takoj ali « 1 novembrom Re«rar.»eiTa »Soča« Sv Petra cesta. 47603-23 2 seoarirani sobici po !00 Din oddam v Zeleni jami. Naslov v og'a«nem oddelku »Jutra«. 47636-23 Gospoda •prejmem na stan orani« r Biiki. Jeme!eva št. 39. 47752-23 Sobo aolidno or>rem|ieno. s po-oebn!m vhodom oddam go »podu Poizve se m»d 9 in 12. uro v Krakovski nI. 29 47686-23 Sobo elegantno onremlieno — s dtrogo separi'.inim vbodom oddam solidnem,i stalnemu uni-v-vdt, v FlorijansV nM»*: It. 31/1. 47667-22 Gospoda npreim-em kot »o«tam»valra In eosnodično lito'. sostanovalko v Flori lanski ulici štev. 21 1«*no. 47708-23 Sobo l! posebnim vh'>dom oddam Mjsemu ffospodu. NasJov T orlasnean oddelku .Infra 47791-23 iščejo Skromno sobico maihno in čisto, iiščem pri prijaznih ljudeh. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mlad ■iradnik«. 47441-23/a Opremljeno sobo soInFno in zračno v centru mesta, event. z zajtrkom išče uradnica. Po nudbe z navedbo cene na o-glas. oddelek »Jutra« pod značko »Cisto«. 47500-23'a Sobico ali kak drug prostor t vodovodom iščem na periferiji ali v mestu. Naslov z naredbo naiemniine na oglas, oddelek »Jutra« pod šifm »Vodovod«. 47638-23/a Flesanfno sobo r«» motnosti s kooalnico. v bližini opere iščem. Po nndbe na oglasni oddelet »Jutra« pod šifro »Poseber vhod«. 47600-23/a OoremHeno sobo s semarafnim vhodom, išče akademik za takoj. — Po nndbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Akademik«. 47742-23/a MaShno sobico hi rabila. Ponudbe na >sri ddelek »Jntra« on^d šifro Kjer postavim gičnerčka« 47741 -23/a OoremHeno sobo malo, za enesa gospoda 15'em nalrale v Bohoričevi Martinovi ali blizu Tabora. Ponudbe na oerlasnl oddelek »Jutra« pod »Soba zn obrtmi™«. 47776-23a Ikrpiti rrafnlce Jn Hjrosof N. Sadlucki — odpotuje! V Mariboru "»stane samo še 1o 1. novembra — Hotel Zamorc«. »oba 36 Potem 'v) v Celju, hotel »Evropa« 47244-24 Ka+era iobra ženska b; hotela sa mostoinemu obrtniku. 31 'et staremn. oženjenemn terarno pomagati za pre-nrcdiitev lokala. Nudil bi -azvedrnla. Stan. Ii-pota in 'tarost ne igra vloge. — fredrvogo- ta ;nost Pisati « oolnim naslovom pod šifro »Potreibno« na oglasni od del-ei »Jutra«. 47323-Ž4 Dobrega plesalca želi boljša gospodična, v svrho skupnih plesnih vaj. fonudbe na oglas oddelek »Jutrac pod značko »Zaba va«. 47705-24 Gospe Jn gospodične v Mariboru ki si žele nabaviti svilo, sukno, platno ln vse drugo manufakturno blago na mes. obroke naj pošljejo svoj natančen naslov na ogl. odd. »Jutra« v LJub-l'anl pod šifro »Švicarska«, ker bo v teku naslednjih dni prišel v Maribor sam lastnik Jugoslovenske švicarske Tekstilne družbe ln bo posetil vse one dame. ki se bodo Javile, s svojo tovarniško kolekcijo zaradi izbere blaga, ki ie prvorazredno, po solidnih cenah ln na mesečno odplačevan ie. 47559-24 Inozcmec industrijalec, želi diskret nega poznanstva t mlado samostojno damo Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Industrijalec 40«. 47G80-24 Gospodična blondinka, visoke postave, uradnica, stara 28 let. želi — vsled pomanjkanja poznanstva 'nanja z resnim gospodom v dobrem položaju. Starost od 30—50 let. Vdovci niso izključeni. Tajnost častno zajamčena. Samo resne ponudbe pod šifro: »Udoben dom 28«. 47709-24 OsrečujočJh pogledov ne bo več. Minulo je. — Srečno pot želi — otožno srce. 47730-24 Spremljevalec Zamikov« 16, pritličje. — Ako nujno 1. nov. ob 15. pred opero na klopi. Znak zvezek v roki. 47736-24 Gostilničar irgovec m posestnik, sa mostojen. dobro vpeljan, z večjim prometom, zelo pod jeten. star 27 let. inačajen p»av prijetne zunanjosti, želi takoj (»uročiti do 25 let staro, inteligentno go ■ipedično iz boljše hiš«, i večjim premoženjem. Cenj. ;k>nudbe po možnosti s sli ko na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Jesen«. 47383-25 Gospod srednjih let. s 70.000 Din in stalno službo želi poročati gospodično z dežele s primernim premoženjem a-li stalno službo, staro do 28 !et. Neanonimne dopise po slati na ogl. odd. »Jutra« :k>J »Srečen zakion«. 47456-25 Resnega znanja v svrho ženitve išče šivi lja čiste preteklosti naj raje z državnim uradnikom o-d -29—39 let. Ponudbe do 12. 11. pod »Sigurna eksi v bližini najlepšega kra;a na Gorenjskem. Ponudbe" »osla ti pod »Tajnost, zajamčena 200« na oglasni odd. »Jutra«. 47. >48-95 Vdovec j srednje sta i.ost i, na deželi. I z par otročiči, trezen, mi- ! ren, skrben in usmiljenega srca. i 200.000 Din prihranka želi v zakon ne-glede na bogastvo ne na lepoto, samo na primeren značaj, denar postranska stvar, seveda če je demar, je lepši naipredek, za to orUia.o ne bo žal, če ravno ima več milijonov. Ponudbe 6e mogoče s sliko na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Obrtnik«. Tajnost zajamčena. 47434-25 Mesarski mojster sa.m osto jem. pod ;eten. z dvema pomočnikoma, star 30 let. se želi takoj poročiti z gospodično, staro od 18 do 30 let * kapitalom 50 tisoč dinarjev za povečanj« obrata. Dopise po možnosti s sliko na oglas, odd. »Jutra« pod šifro »Podjeten«._47401-25 Vdova start 50 let, premožna ve-leposestnica. išče starejše ga gosipoda za skupno ognjišče. Ponudbe pod »Starejša premožen« na oglasni odd. »Jutra«. 47563-25 Dva klavirja finme Maks Schott, \Vien — eden črn, v brezhibnem staniu za 6000 Din, drugi rjav za 3500 Din proda Tramt« Anton. Medvode. 47276-20 Klavirji! pianini Kupujte na obroke od Din 400,— prve svetovur tabrikate B6 sendorfer. Steinwav. FBrstet Petrof. FI5!zl. Stingl orig ki so nesporno naiholiši! (Lahka precizna mehanika! Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in hivš' nčiteli »f?1a»hene Matice« ALFONZ BREZNIK Aleksandrova c. 7 (vog£f Beethovnove nlice) Najcenejša izposojevalnica* 293 26 Klavirlo ln n»s»n«ne svetovnih znamk kupite po globoko znižanih cenah pri j M....it-,« Sv C 40 Najceneje iiposojuje. popravlja in oglašuje. 43522-26 . )' I r i UU 4 m A «i.— 6 6<> po Dn 15IH'.— Izvolil* #: <>M-tim .g telatl. g itnvo nost* naši • troj k; t>o i» »»Jo [N>rah -ak- ta izdelovanje nigs vic Itakor v«eb lr-ig;i uletenih pre-imeto* Pišit* i» naslov Kati Vaji. Ce Ije. 805 29 Pletilne stroje 1(1/80 in 10/!'*i pr.j.ja Pers Ljubljana, poitn: pre la) 307 230 29 2 čevljarska stroja levoročm. malo rabljen m cilinder, malo rabljen na urodaj. Namesto plačila v denarju »e vzame letošnjf dobro novo vino. Pojasnila daje Avgust Dolinšek v Hrastniku. 47011-29 Mucko popolnoma belo. mlado. Ai.rora ali navadno kupim Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 47431-27 Kanarčke prave harcerje. petki at odlikovan« z zlatimi kola;na mi doma in v inozemstvu, samce po 200. 250 in 300 Din samice pa po 50 Dim prodaja Edvard Se-ver. Gosposka ulica štev. S/III. 47466-27 Dynamo -.adoiten za razsvetljav j manjše industrije, vasi al: večjega mlina in žage. v b.ezhibnem stanju ugodrm prodam. Dopise na oglasni otdelek »Jutra« pod šifro ■Djnamo«. 47330-20 Pisalni stroj »Adler« v zelo dobrem sta nju poceni proda Ivan Kokalj, Gradišče št. 11/11. 47494-29 PletMnl stroj Poppov 10/80. prav dober ugodno prodam in dam kupcu stalno delo. s kate rim kupnino lahko delom« odsluži Ponudbe na oglas odd»lek »Jn—a« nod Sifr-»Ugodna prilika«. 47648-29 Pisalni stroj Underwood«, novejfl model, in radio aparat. 4 ceven Fllipsov na priključek ln z anodnlm aparatom ln zvodnikom prodam ali zamenjam 70, drugo blago. Ponudbe pod »Dobro ohranjeno« na oglasni odd. »Jutra«. 47665-29 TRGOVSKO , ZASTOPSTVO dobre tvrdke za Ljubljano in okolico event. za vso Slovenijo, išče dobro uveden, strokovno naobražen trgovec. Na razpolago tudi trgovski lokal in kleti. — Stroka poljubna. — Ponudbe prosim pod: »Vesten zastopnik«, Ljubljana, poštni predal 349. 13008 Kislo zelje novo. orvovrstno rezano Id cel« glavice za sarmo. v wdčkih » »siki množini r>o najnižji ceni po naro čilo dobavlja Gustav Er klavec Kodeljevo St 10. Ljubljana. Telefon »t. 25 91 294-33 Krompir več vagonov belega it hribovitih kra;ev, prvovrstno blago proda najboljšemu kupcu Miha Tomelj. Fala št. 95. 471)52-33 Zahvala Na priporočilo Vere ln 01staji Ljubljana, glav ni kolodvor. 47623-32 Preklic Opozarjam, da nisem plač nik za dolgove, ki bi jih napravil moj sin Karol Štrukelj ml. Moste, ialoška cesta št. 9. Dne 17. oktobra 1931. Karol Štrukelj st., posestnik in mesar. 47294-31 Preklic! Preklicuj-m kar sam go**> ril o Martino OmerzeJu. čevljarskem moj-stru. da nisem imel nobep-e.ga povoda ga sumiti, na=«f>r ot.no ga smatram za poštenjaka. — Martin Razboršek, Loke št. 200 — Trbovlje I. 47712-31 Kdo ima kakega poznanega r PoM 'Italija), se vljudno prori, da mi pošlje naslov. Cej, St.rata Toplice. 47542-31 Srebrne krone staro zlato in srebro Kupuje Rafinerija dragih kovin. Ljubljana, Ilirska ulica 36. vhod lz Vldovdanske cesto, pri gostilni M ožina. n Vsakovrstno zlato kupuj« po oajvitjib oenah Černe — juvelir Ljubljana. Wolfova «lic» 3 77 LdJLL Snežne iertje in gaioie sprejema v popravilo M. Trebar, Ljubljana, Sv. Pe-tra cesta 6. 12992 Čevlje vseh vrst. kakor tudi goj-zarlco in čevlj« za smučke priporoča po nizki ceni I. Dolenc, Kongresni trg 3 in Barva/raka steza 6. 47496-30 Vreče kupuje in prodaja Alojzij Grebene, Ljubljana. Dunajska cesta 36. 47703-30 Posteljne mreže izdeluje na;conej« samo Aloizij Andlovi«, Komen-skega ulica 34 — nasproti šole na Ledini. Spre:ema tudi popravila. 47796-30 Namizna jabolka prvovrstna po najniiji ee nt razpošilja — kupuj« pa lepe suhe gobe po najvišji ceni Peter St tina. Radeč« pri Zidanem mosta 231 33 Hruške in jabolka naj okusne jša, kisla, štajerska, amerikanskl zaboji 25 kg, primlsima 5.—, prlma 4.—, sekunda 2.75 Din brutto za netto franko vsaka postaja povzetje razpošilja: Postržln, Krško. 47616-34 ING. 2ULJEVIČ PERO OREHEK IVICA poročena SPLIT LJUBLJANA SARAJEVO • 12989 i .i i ■ ———* Prva specijalna mehanična delavnica za popravila šivalnih strojev, spedjalnfl!) strojev vseh sistemov, pletilnih in pisalnih strojev. Postrežba točna, delo garantirano in 20 % ceneje kakor pri nestrokovnjakih. EMIL. KLOBCAVER, specljalnl mehanik LJUBLJANA, Sv. Petra 47 264 Fr. ševčik 1 ŽIDOVSKA ULICA ST. 8 LJUBLJANA. — Telefon 33—78. Orožje, municija za lov, šport in obrambo. Smodnik in vse lovske potrebščine. Največja izbira. Najnižje cena, Automatske pištole kal. 6.35 od Din 250.— naprej Lovske puške dvocevke od Din 950.— naprej Lovske stročnice 100 kom od Din 50.— naprej Strašilne pištole vseh vrst, najceneje. Novost: Brovvning puška kaL 20. S u/en eni cstan/eS za površne suknje in obleke ped ceno JI. muc, „e bilo življenje Štefana Stornisha in kako tiho na koncu! A čudno, mojega srca ni polnila tožba: »Štefan Stornish, tvoj edini prijatelj, je mrtev!« — ampak vprašanje: »Zakaj je Štefan umrl?« In odgovora nisem ved d. Ni kakega smisla nisem mogel najti v tej smrti, ki je bila tako naglo prišla, čeprav se je tako dolgo približevala. Začelo se je bilo po njegovi srednjeameriški prigodi in davi o prvem svitu se je bilo končalo. Dobro sem se še spominjal tega potovanja, ki se je Stornish pred skoraj tremi in pol leta odpravil nanj. Rešil je svojega dobrega prijatelja Kamila Osseesa iz juka-tanskih pragozdov. Nerad je govoril o tem in izprašjvati ga nisem hotel Saj sem imel itak dovolj posla z njim, da sem ga ohranil pokoncu. Iz velikih gozdov srednje Amerike se je b9 vrnil popolnoma iz- premerajen. To ni bil več tisti zmerom veseli, svsži, živahni, za vsako podjetje brez oklevanja pripravljeni zasebni detektiv Štefan Stornish! Tisti večer, ko sc spuščate sotace za caJhotmskJmi gozdi v škrlatno rdeči zaton, mri je rekel s trudnim glasom: »Xibalbay bo prišel pome!« Xibalbay — skrivnostno mrtvaško mesto mdjskega bajeskrvja! Kake turobne fantazije so bile to za komaj tridesetletnega moža, ki je bil vajen korakati od uspeha do uspeha, brez napora, skoraj kakor da bi ga gnal nespremenljiv naravm zakon! Pa mu niti m bik) treba. Za svoje veselje je igral detektiva, zakaj njegovega imetja je bilo že pred desetimi teti dvanajst in pol milijona dolarjev. A bil je genisjalen detektiv, to zdaj ni delal prav ničesar več. Odkar se je bS vnril iz Jukatana, je bfl Stornish bolan, na smrt bolan, — ne le na duši, kakor sem mislil izprva, ampak tudi na telesu. Sveža, zdrava rdečica je bila izginila iz njegovega obraza, kakor je bilo izginilo nekdanje ognjevito iskrenje iz njegovih oči. Njegov smrtni boj je trajal tri leta in pol. Zavraten strup mu je razjedal dušo in telo. In mhče ga ni mogd pregovoriti, da bi se bil obrnil do kakega zdravnika. »Vem, kaj mi je. Za to bolezen Je samo en zdravnik, In ta ne more priti k meni,« je preprosto, a odločno odgovarjal pokojnik. Voz se je vzpenjal po dokaj strmem klancu. Vitki topoli so obrobljali cesto. Z vrha je kričal rdsč napis: »Vozi počasi! Popravljeni vozovi in zakrpane kosti niso dosti prida!« Nevarni cafhotmski ovinki! Tam spodaj se je širilo mestece in pod griči na oni strani je bil dom Štefana Stornisha. Zakaj se je bil Štefan preselil v Calhoun? *Newyorški hrup in nervoznost velikega mesta sta mi posta'a neznosna,« mi je rekel. Spomnil sem se, da je nekdaj imenoval ta »živce uničujoča hrup« drugače: »utripajoče življenje velike dobe.«. Calhoun jt bil miren — za moj okus kar dolgočasen. Razen tega se Je Stornish s svoaega posestva, ki Je ležalo pet minut za mestom, le malokdaj prikazal med trudi. Postal /e bil popoln puščavmk, ki ni imel nobene potrebe več in je zadoščal samemu sebi. Sluga z dežnikom je stal msd vrati v park, ko sem se pripeljal. Bil je John, ki je služil pri Stomishu, odkar sem ga poznal. Z negibnim obrazom me jc pozdravil. »Gospod Je hotel še nekaj govoriti z vami, a davi je mahama nastopil konec. Sporočita sem vam mogel samo še njegovo smrt.« Pokimal sem. »Kje leži, John?« »■V važi. Taka je bila njegova žejja. Rekel Je, da noče mrtev ležati v hiši med živimi ljudmi. Da hoče zraka, hladnega zraka!« »Tako, John, tako! Kakšni so bili njegovi zadnji dnevi?« »Dobri in jasni. Nihče si ni mislil česa posebnega. Snoči je še rekel: ,S Charliejem moram še govoriti, preden se odpravim na veliko pot. Brzojavi mu jutri!'« »In kaj se js zgodilo, da je prišel tako naglo konec?« »•Bedel sem pri njem skoro do dveh zjutraj. Pravkar sem bil nekoliko zakinkal. Tedajci se pa ustrašim in planem pokoncu. Go-gradu, o vas, o JVlr. Osseesu, Mrs. Osseesovi in drugih ljudeh. Jaz gradu, o vas, o Mr. Ossessu, Mrs, Osseesovi in drugih ljudeh. Jaz pokličem Dorotejo in telefoniram zdravniku. ,N,ič ne pomaga,' pravi ta, »počakati je treba!' Proti jutru se gospod še enkrat zbudi in mi reče: ,Stopi k pisalni mizi, John. Spodaj na levi leži knjiga. Daj jo Charlieju!' Nato se zvrns nazaj in umre.«« Knjiga zame? Kaj je to pomenilo" Po ravni stezi — Štefan je ljubil vse, kar Je bilo ravno !n jasno — sva se približala veži. Vzpel sem se po stopnicah. Zagledal sem krsto in v njej prijateljev bledi obraz med lovorjevimi drevesci in rožami. Presunjen sem se zagledal vanj. A v njegovih črtah ni bilo odgovora na vprašanje. Izražale so le globoki mdr odrešenja m morda tudi nekoliko grenkobe — prav kakor da bi se bil skrival v njih še majlen, komaj viden ostanek življenja. »Rože je hotel kneti okoK sebe,« je rekel John za menoj. »Veliko rož.« Tudi v tem se Je bil Štefan Stornish šibo izpremeinil. Močne, opojne vonjave so mu bile prejšnje čase zoprne. Šele zadnja leta Je kazal strastno ljubezen do močno dišečih rož in njegov veliki park Je bil poln najlepših in najdražjih vrst. Tega pri Štefanu nisem razumel, kakor še marsičesa drugega ne. Upiralo se je njegovemu prvotnemu značaju. Take globoke izpremembe morejo biti samo posledice globokih doživetij, sem sklepal, in v tsh doživetjih je moral biti ključ do uganke Šteiana Stornisha. A kakšna so bila ta doživetja? Zapustila sva mrtvega in stopila skozi vi soku dvojna vrata v hišo. Odložil sem klobuk-in plašč. »Doroteja vam bo postregla v obedni v. Jaz spravim ta čas voz v lopo.« »Hvala vam, John. Prkfrte potlej tudi vi v obedntoo!« »Cez četrt ure bom pri vas,« je ustrežljivo odvrnil siuga. Stara gospodinja Doroteja je prinesla obed. John se je točno vrnil. Odgovarjal je na moja vprašanja. A vedel je le malo. Po jedi sva šla v knjižnico. John je vzel s pisalne mize knjigo v črni usnjeni vezbi in mi Jo podal. »Nate knjigo, gospod!« Bila je tista, ki jo je prej omenH. Čudno t srn jen sem Jo odpri in srce mi je vztrepetalo, ko sem obračal liste, drobno pokrite s Štefanovo pisavo. Zaprl sem jo. »Štefan ml tu daje ključ do svoje ?izpr?membe!« mi ie šinilo po glavi. »John, pustite me zdaj samega,« sem dejal. »Da, gospodi Ce bi kaj hoteli, izvoli pozvoniti.« Ko je John odšel, sem sede i v enega izmed težkih naslanjačev in s utripajočim srcem odprl knjigo na prvi strani. »Moj najtežji slučaj,« je bilo zapisano zgoraj. Čudeč se temu naslovu, ki je cikal na Štefanov poklic, sem bral dalje: »Dragi Charlae I Tebi so namenjene te vrstice, te besede, ki Jih nisem mogei spraviti iz sebe, kadar si mi sedel nasproti, čeprav sem videl, da te je bolelo, ker ti našem odkril svojega srca. Odpusti! A te vrstice, ki sem si jih v dolgih arah iztrgal iz duše, ti bodo dale več, nego bi ti mogla povedati moja usta. Le po tej poti sem ti mogel vse povedati in vse potožriti. A nikar me ne pomiluj in ne srdi se na usodo. Takrat, ko boš ti to bral, bom zdavnaj odrešen. Tvoj stari, zvesti Štefan Stornish.« Hvala ti, Štefan! V dno duše bi me bilo bolek), če bi ne bil nikoli zvedel, kaj te je strlo. Prebral sem vso knjigo. Podam vam jo naitanko tako, kakor jo Je Štefan napisal. Razdelil jo je bil na poglavja, izmed katerih je imelo prvo naslov Grad Clanderisse. Dne 16. marca sem dobil tole brzojavko: »Štefan Stornish, New York — Flatlands. Pridite takoj. Kamila še ni nazaj. V strašnih skrbeh. Viola de Clanderisse South-Atlanta, Florida.« Skoraj hvaležen sem bil brzojavki, ne le zato, ker mi je manjkalo delo, ampak tuda zato, ker sem bil naveličan severa, snega in ledenega dežja. Florida je pomenila rešitev iz moje dolge, puste zime. Jel sem zvoniti kakor iz mm. Jetrn h s preplašenim obrazom pritekel gledat, kaj je. »Prtljago, John! V Florido pojdeva.«« »Z avtomobilom ali z železnico?« »Z železnico! Obvesti Dicka! On mora z menoj.« John je planil. Mislim, da je bil dobričina še bolj vesel od mene. Rojen je v Novem Orleansu in se menda nikoli m mogel navaditi ostrega severa. Brzojavka Viole de Cfauderisse Je izražala neprikrito skib za Kamila. Meni se stvar ni zdela tako hudo tragična Kaj pomeni pri izsledovalska odpravi mesec dni razhkel Aii najde izsledovatec več, nego more obdelati v določenem času, bi tedaj bi bil nespameten, če bi se zaradi majhne zamude od rek d važnih dognanj — ali pa mora trudoma iskati in zbirati svoje gradivo, tako da Je zamuda še neizogibnejša. Kamil je bil, kakor sera vedel, odpotoval ▼ notranjost Jukatana, zbirat gradivo za svoje veliko delo o zgodovini mžjskega naroda. Časa se mu je bdlo bati? Indijanskih nemirov v jnkatanskšh gozdovih že davno iti bilo več. Seveda se skriva v pragozdih, zlasti pa še v jukatanskih, ki so tako bogati s skrivnostmi, obilo nevarnosti, kakršne so na primer mrzlica, strupene kač« in take reči A takim možnostim je bil Kamfl Ossees, ki Je hodil v pragozde že toHko let. nedvomno kos. Poslednjo vest o nJem sem bi dobS tz Progresa, take na »eveunf jukatanski obali. To Je bik) pred več ko štirimi meseci Zdaj sem hotel najprej v South-Atlanto, da vidim, kal ari Je storiti. Dotlej se z Violo de Clauderisse, Kiunftevo nevesto, Se nisem bO seznanil, in veselilo me Je misliti, da Jo bom videl. Slišal sera bil, da Je očarujoče krasna. Proti večeru sem že sedel z Dickom OoMerJem ki Johnom v vlaku. šivalne strele jw»t tvrdfi« za rodbino, obrt in industrijo z večletno garancijo, kupite ugodno tudi na obroke P (Paa&ite p** »a^p« *n>*i-ih «**»«;•» M^«^« unatnGc, 1» f« f« t in tedenie. Sta-~ " •« Dfa I P« tem taaaa Ciste (»• haao perje k* po Din 44— {isto belo (osje k< p« Pia IM— ia tuli pok k< pa Dim 23«___ L JUtOZOVli, ZAGREB oim «2. m. Ponedeljek Torek Breda Z a tri nianse — bolj beu zobje! Lep i beli Pokosite to Sndovi-to antisepta&no peno Koljrai-oe! Ako »o Vam to-bje £rdi, rurn-enkavji. poi.varj«m, ao tenra nrok mikrobi ▼ oatia. 'um-Hv«ntkl imenujejo to: »U»t» w> poti« bakterij*, (ki[kravite te Tiro-ke bi »obje la-d^b« iopet »nojo prvotno bolino. Običajna »rodatva x* lobe ai60 dovolj mo6ua. tod.-. Kolroort jtrnlje aa-w ln ofonabija aagl« vse mikrobe. Kisline so nevtraliziran«, uobje so oiižčeni in po-ootdo dobe svojo na.rm.voo belino. AnteoptUMi &B1BA ZA BOBB KOIVHOS i^O^dl za novo trgovino oddam v najem za daljšo dobo let, pod ugodnimi pogoji, v industrijskem, Jako prometnem kraju, brsz konkurence. — Glavni lokal s tremi sobami in velikim skladiščem. — Ponudbe prosom na ogi. oddelek »Jutra« pod »ugodnost«. 12983 SeitzociJ Velika možnost zaslužka se nudi inartgvhn GENERALNIM ZASTOPNIKOM s prodajo f novodobnega patenta v stroki sa---- • Ijavo. Glavna zastopstva oddamo sa ris-doče rajone: Beograd a Srbijo, Slovenije* Hrvatsko s Slavonijo, Bafiko-Banat ha Bosno-Hercegovino z Dalmacijo. Potreben kapital eca. 40.000 Din. Ponudbe na Caro i Jelinek d. d Maribor pod »ORAL-PRISMA«. 12986 lOKMBnmmtmt , PttH-perje; Gumi klinika A. Goršlč In sla Ljubljana, Dunajska e. 9 Specialna dclavnlca za popravila vseh gumijastih predmetov, galod ln snežnih čevljev. Čitajte ilnstrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« sta (Das! Zabavajte m b glasbo, ki }b najcenejše razvedrilo! Zahtevajte brezplačni ilustrirani cenik, katerega Vam takoj pošlje rtr^evbkx dem Stertnec&i, «tw. ae Enovrstna ročna harmonika 268 Din, drofiatua 878 Dfa, tre vrstna 970 Din, dalje velika izbira ustnih 8, 5, 8.50, 10 Din, violin 142, 815, 546 Dim, gitar 840, 270. bisernic 168, mandolin, tsmburic, eitor, flavt, klanimi*/, in drugih glasbiL Na zalogi tudi gramofoni ht gramofonske pMiSu ZAKAJ £ ledi J »vm ia A«tf!»«<)«« f traja« gorvšm pet Lar • tatittM kart«* a^a »rio •s&avTaoje. Boija »MirMa« k«f>ir«. k« t ITOJ, tri« prr»k rogT^kOl)« jtvrtlvU «n*kfl«tWtK toploto. Po»u>-lb* j* *eio e»o»ta»o», k«nwdo» in fci«U K« Za.hv?y»ju-BoaiHlt*« »4 Vojvodinske ilvnice d. (L, Novi Sad, Suvoboraka 11. Zastopstvo v Ljubljani: Frane Golob Izdelujejo se najnovejši modeli o-trofikih vozičkov, razna najnovejša dvokolesa* Slvalcu ■troji in motorlt Velika Izbira Naj- ^kaCenlia,TlUBt'NA« F. R. U. tovn«. dvoUole. K atro-" škifa vtnOfko*. Ljubljana, Harlovšk* očeta * kodre p r-* s m MBMBSBBBMBH—i loO«. aro M »«hiiin»J« » p ' • P a r a • • ■ »1S0LUE. Vimb« w M ve*«, ia prek« n« je, a ijuVmj uiiAi* aaji»-pA« kodrflk* ia r»kr»«».h tr» rrnun io or^i.oilJi-mt iAj*mt*aL Otmm 25 Oin. Vrh t<*» kodral« FEM1NA« 8 Ha Oritf aalnr pr«pa.:at« SCHROKOER - SCHENKE taapotilja proti povit* ju ali rptaiila v naprej depo ta Jnjr»«lavij« »Omnia«. oddelek l/\ Zajrrek :Jr»*koTi(«-,a *». M. iahtera^te Oreijiiato« 8« -irovao cenik. HLepe grudi t xt*>rmt- j»piMi .JGLiPENNS. f» pni. «r. Me* &«ra. H*ra*«a preparat - «««aaja Pri nerazvitih rrvdSk. V J. kadajr »o frttdi »uviai* e t+wrw}n tM StA.Ur U »Ube m«, do*oza>« 6rr»te jp-odj t» po 4—4 todnii bo- „>ls« umm; * pri te« m ari a« teto a£ boki Uopefc w pokat* Se pe prvi apotabi. — Cena 1S > Din Pri mlahavth, uvelih fntdft 4ot&vle s preparatom »J L i« O« v »ek«Kk« _ »pa( tU*Maort ia (mM. Preparat »e «ij*}no «000111 ta prlp^o^flJ __jed p«jjke ia dr. k,od. H. Maier. Dr Fnnke pO«; »Val .JUNO« U kreUTUB"-:^ »wi*tT« u »jatanje len*kib srrndi.« -_Črna D*a 10.—. Originalne preparate SCHRODEK - SCHENKE po ali fMaiiia * aa(>rej »ai«K' m Jug«rtairya : »OMNIA/ oddelek l S, Zagreb, Dražkoričeva »lica 27. _ Zahtevajte bretolaino ila»trova.n ee>aik.. _____ PREKLIC podpisani KofcaJJ Vinko, pečar ▼ Kranju, pr^Bcujem rse ob-doOltTe ln žalitve, ki sem Jih bodisi pismeno ali ustmeno izrekel • gospodični Jerin Juiijani, natakarici pr posp. Ivanu Bohincu v Misdvodah kot popolnoma neresnične ln Izmišljena Gospodično Jerln Julijano prosim sa odpuščanje t« se JI zahvaljujem, da Je odstopila od kazenskega pregona. Kranj, dne 29. oktobra 1931. 12979 TINKO KOKALJ, L r. Violina od Din 65 Mandoline • 129 Gilara • • 16Q Sočne harmoniki b9 K SO MATIČKE HARMONIKE, HAVAJSKE GITARE I.T D Zahtevajte bmplačm tvomiški S CENSK: S HEIHEUHEROLD MA»l©OR it. .01 Ženske »f8 ne togu.te Ogromno znižane cenol Halo! Ogromno znižane cene! BARVAJO SE: razparani plašči po Din 50.—> celi plašči po Din 60.—, gladke pl&šCne obleke po Din 35.— Itd. Opozarja se, da se v barvo oddano blago tudi izvrstno Rka. — Sa pristnost barv ln prvovrstno delo se jamčL 12821 Prva celjska parna BARV ARIJA hi KEMIČNA (9STILN1CA. IVAN TAČEK Gosposka ulica št, 2L Celje. Gosposka ulica ftt SL riodal »t ®*)t» i£ri kal Pitiu taa »»m ■JI Bi f»3B xs a»o< lam ttaliK> < r«eljf>n> in »iiptrno^t)-•iporabljanj 178 Perkidolhi V4» wkoB mr art »v »t* 'eiPtr. rMk «krt>' in »trahul Sikak. rat karanj«- - koi anug ir-ijtb lam b« jt» vi »adoTtfjn OveroTljno« te tajan imo st^kodljiro aikla' ca 80 Din. ta tanjn-isturt 'S • ta-uar-lik »luiajili Boio^jfr fr ^odoiio ta lfif' » I8r> Dia Ukijuiua raapi-Ulja tet pe laboratorija W. H. OLXVIOT. Praga V rtov k* XIII aaskt 11 r Wl ^red 11 Pozor! Pozor 2 Ogleju a nafte RADIO aparat« t vdelanim močnim svečnikom, a prt ključkom na mrežo, za izmenični tok 110, 125, 150. 220 volt ln enakosmer-nl tok 150 volt Omare Iz ameriškega orehovega lesa. zelo lepo izdelani in prvovrstna kvaliteta. J cevni aparat kompt. Scevnl aparat koinpL 4ce\Tii aparat kotnpL Dtn 1. Din 1.980.-— Din S^OO.— Ugodni plačilni pogoJL H. SUTTNER LJUBLJANA S Dunajaka c«sta 1 b/IX. TUDI 5 -LITRSKA ROČKA SE lahko VRNE OBIC1.HALS1 OMOT. PKIBOCSO. « I:xk.JSK ZANESLJIVO JE VACUUM OI L COMPAN Y D. D. ZAGREB Uprava Javnih skladišč v LJubljani, javlja, da se vrši 7. novembra t. L ob 10. uri v njenih skladiščih na Dunajski cesti 33 javna dražba ca. 70 knb. metrov frii ter ca. 11 kab. metrov hrastovih plohov. 12874 Tovarniška prodaja narejenih oblek znamke ^ po originalnih tovarniških cenah In sicer: Obleke za otroka Din 110, 120, 130, 140, 150, 170, 180, 200, 270.— Za dečke Din 200 , 240, 260, 290, 300, 330.— Zimski plašči z& otroke Din 250, 350, 380.— Moške obleke Din 240, 290, 340, 390, 480, 580, «80, 750.— Moški zimski plad« Din 270, 370, 440, 470, 540, 570, 640, 750.-^ Moški Hubertua plašči proti dežju Din 320, 340.— Otroški Hubertus plašči proti dežju Din 200, 260, 290.— Lovski Din 270.— Hlače Din 90, 140, 150, 170.— ?9 ^ ee*«j>a z o« Za9 Ljubljana Izvrstna Izdelava. — Cene brez konkurence. — Blago dobro. — Solidna postrežba. Sameprodaja „T2VAR" oblek Sv. Petra cesta 23 in Celovška cesta 63* KRANJ, GLAVNI TRG 101. Simmerinper tovarmika d. d. aa gradnjo atrojev m »«.yonov Wfen H. Avstrija Že r}av1 In transportne naprave Za s top s tvot Intea jeralu ptoaraa Juflu* Hroltwteaav Zagreb, Vrankopanska 8 I Ugrett, JelačlAev trg 6/1 Nega telesa In obrata pe najoovejJem iist«mn 7 najmodernejšimi a(»a.rati. Od itranjevaDj« »oj-vi^v »olnčnih in lrugib peg Od prarljanj« T»eb nadlelnih liaftic i eUk'roluo Blek trifcna in roina masaia ^braia in fo>le»» Parafinski obložki, maniknra in pedikura. Sprejmeta vajenke Toplo se priporoma Ma?d« Pap. diplomirana koime tsiarka. 338 ^retiieornci# JCcrsf^a ima poleg svojega cveUlčnega paviljona na Miklošičevi cesti, zraven hotela Unloo. telefon 2341. tudi iokaJ v pniačl Dunav, vhod iz Beethovnove ulice, telefon 2489. 128^0 Svetovni sloves uživalo nalivna peresa Penkala tvornfce d. d. Transparent« ftt. 56) .»•••• Dtn 160.— tt.602 ..........120— 821 Penkala št. 499 ..........Dta 80.— Junlor - Gold št. 490 ........Din Zahtevajte tudi Vi »auio ^JTenkala^ zlata nalivna peresa! Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra* Adoii Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.