Posfime/na števila 20 vinarev. Stev. 55. V Ljubljani, v četrtek dne 20. marca 1919. Lelo I. VEČERNI LIST C,a» wWetfl( ps posti K 40—, 2a IJiibilano S 33-— ’ »»lletao ... 20-—. „ K — * Mtrtletna ... 10. „ 3 — «V ®I$ICWJ • n «i 3*50« n m m 3*— in uprava: Kopitarjeva uJk3 6. — Telefon 30. NEODVISEN DNEVNIK inserath Eoostotpna patitvrsta (59 aw (Mi 1» I «a visoka ali ni« prostori u ankrat p» M rta. u tir to valkrat o« 4J trin. — Ob sobota* 0«Ma* tartt —• Poslano: Cnostolpna pattttrsta R 1—v — bbai* nak dan. Uvztmll nedelje m praznika. ofe S. art topaMat, Laški kralj v Logatcu. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Vrlicika. Pretekli petek se je prlpe- | Viktor Emanuel, Prišel je incognito. Odšel JW na demarkacijsko črto v Logatec kralj je isti dan zopet z avtomobilom. Obmejni Slovenci proti Italijanom. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Maribor, 20. marca. Včeraj sto se vrSi-(i v Jarenini in pri Sv. Jakobu v Sloven-liih goricah dva velika shoda. Ljudstvo z ogorčenjem protestiralo proti zasodbi l^Roslovansko Goriške, Trsta in Istro po ‘alijanih. Fani je in možjo so soglasno Iz- javljali, da no pusto, da 1)1 naše Primorje in naši primorski bratje prišli pod laški jarem. — Isto je izjavil tudi včerajšnji shod goričkih beguncev, ki so nastanjeni v Savinjski dolini. Jugoslovansko vprašanje odloženo. LDU Haag, 19. marca. (ČTU).-Iz Pariza Poročajo: Daši je ureditev meje mod Ita-1!jo in Jugoslavijo že delj časa na dnevnem ''edu mirovne konferenco, so jo sedaj odjavili, ker smatrajo, da sta notranji položaj Italijo in preskrba obeh dežel sedaj mnogo važnejša in ker so jo bati, da se Italija zruši, ako no dobi pomoči. Vslcd tega jo imel ministrski predsednik Orlando zopet daljši porazgovor s predsednikom Wilsonom o italijansko - jugoslovanskem vprašanju. Orientski ekspresni vlak skozi Ljubljano. f. LDU Pariz, 19. rnarca. (DKU) »Matin« Kombija interaliiranccv je proučena pogoj o namestit vo izhodnega ekspres-eBa vlaka z južnoovropejskim vlakom. °va proga bo vodila skoz simplonski pre-preko Milana, Benetk, Trsta, Zagreba "elgrad in pozneje v Bukarešto, Odeso in Carigrad, kjer se bo združila z bivšo berlinsko bagdadsko progo. »Matin« pripominja, da bo ta nova proga glavni promet v Mali Aziji in Mesopotamiji nagnila v prid Frnclje in Veliko Britanske in v škodo Nemčije in Nemške Avstrije. Ameriški polkovnik v našem Primorju. LDU Berlin, 19. marca. (ČTU) »TU | ški polkovnik Miles po Istri in Dalmaciji, cs« poročajo iz Ženeve, da potuje ameri- da proučava narodnostne razmere. slsmške Južne Tirolske Italija ne dobi. la ^DU. 18. marca. (ČTU.) V par- j že v najkrajšem času. Pravijo tudi, da se v Jftentaričnih krogih se veliko govori o nemška južna Tirolska no bo vsa prisadila $LCr*5 došlih poročilih glede usode nem- Italiji, temveč da bo najbrže čisto nemško ,^kega >n nemško - spodnjetirolskega ozemlje južno Bolcana ostalo pri Nemški ^a^or sc čulc- bodo oficielne do- Avstriji. , '•be entente o Nemški Češki razglašene - Jugoslavija, Mednarodni pomen Slovoncov. »Nar, Listi« z dne 16. marca pišejo: 2e v Vf< stoletju je zavzel zapadni del Slavenov sv’c je razvila počasi v celo občino, ki jo j® papež ščitil s svojim imenom in ugledom' Dočim je bila to pozneje bratovščina bre* ozira na prostor, je začetkoma begina navadno štirikotno dvorišče, obdano od poslopja, takorekoč nekak zaprt trg, kjer sO se »vdove« vsak dan zbirale k skupnemu delu. Večkrat so se aristokratske dam« oblekle kot nune in ker so le prepogosto zastonj čakale ina povratek svojih mož, preživele celo življenje v beginskem dvoru. Tako je polagoma nastalo v posameznih samostanih delavstvo za izdelovanj* Čipk. — Belgija je izvažala pred vojsko vsako leto za poprečno 100 milijonov kroo bruseljskih čipk. Na svetovni razstavi v Bruslju so pokazali občinstvu vso bedo Čipkaric, a tudi to ni nič pomagalo, plača ni postala večja. Če se tovarnarji ne hodo spametovali in dali toliko kolikor ljudi« »služijo, bodo seveda sami najbolj oškodovani. Sicer pa bo moderni čas sam prinesel izboljšanje, ljudje nc bodo hoteli več .roti norci. ž Pačuli. Pačuli spada med takozvane nšave in včasih ga kaka zima vzame za jvojo modno dišavo. Za nizozemsko Indijo, zlasti pa za otok Javo pomeni ta moda 'olik dobiček, ker je gojenje te rastline tam zelo razširjeno. Rastlina postane dva tri čevlje visoka, a pride včasih že v hgovino, če je visoka 15 do 20 centimetrov, če doseže enkrat to višino, jo oro-Pajo njenih sočnih zelenih listov, izvzemši P°pke, ki morajo dajati cvete in seme. Li-®te posušijo v dobro zaprtih zabojih in jih odpošljejo v pločevinastih škatlah, v katere ne pride noben zrak. Iz teh listov dobivajo deloma že na Javi sami olje pa-~*"ii a stroji so navadno tako enostavni, da so že davno preložili težišče fabrjka-orje v Evropo. Težko tekoče, rumenoze-leno ali rjavozeleno olje popusti pri izhlapevanju belkaste kristale, ki dajejo ono kafro, ki je znana v parfumeriji kot pa-culikafra. Javanci natlačijo liste te rast-"ne v postelje in obleke, da odstranijo “'olje, Rastlina raste na Javi do višine 1600 metrov, a olje iz gorskih pokrajin je manj vredno kakor ono iz nižiine. Tudi “»laški pačuli ima na parfumerijskem trgu dobro ime. Glavna trgovina gre iz mesta Singapur na jugu Malajke, v rokah jo imajo večinoma Kitajci in znajo olje tudi Prav izvrstno ponarediti. £ Amerikanke molijo solnce. V Ameriki se vnema ženski spol vedno bolj za stare orientalske vere, posebno za bra-manske v Indiji. Precejšnje število araeri-kanskih študentk študira z največjo vnemo skrivnostne nauke vzhodnih narodov, pri čemer postanejo včasih fanatično strastne. Pred par leti je postala mis Revs v solnčnem svetišču v Čikago naravnost blazna in morali so jo prepeljati v norišnico. To pa ni posamezen slučaj, to se v Ameriki večkrat ponavlja. Neki nekdanji samotar s srednjeazijskega višavja je potoval pet let kot potujoč pridigar po Ameriki semintje in je veliko ljudi pridobil za svojo vero, za vero v boga, solnca. Solnč-“ega boga Magda častimo s tem, da vsak dan molimo k solncu. V Ameriki ima veliko pristašev, še več pa pristašinj. V njegovem svetišču v Čikagu ga častijo morebiti še bolj goreče kakor pa v njegovi azijski domovini. Prva poznavalka te vere je gospa Hilton, koje glavna naloga obstoji v tem, da pridobiva bogu Magda novih pristašev. Spoznavale! te vere ne jedo nobenega mesa — kako bi bili pri nas med vojsko srečni! — za zajutrek pijejo čaj iz rožnih listov, na jedilni mizi so pa zmiraf vijolice in druge take cvetlice. To vse ne bi “do nič, a ta vera se je začela širiti tudi v svoji najbolj kočljivi obliki, v razširjenju Ralovega in Molohovega kulta. Vgnezdila Se je povsod, ker je čutna. Po svetu. s Preveč Je zahtevala. Meščan, ki ga je tohitel na izprehodu dež in se je moral v kmečko hišo. je zagledal, da visi na steni toplomer. Pripomnil jč, da je to prav koristna priprava. Kmetica pa je dejala: »Ja, moj mož je prinesel to reč pred kratkim iz mesta in dejal, da mora biti radi toplote vedno v Bobi. Toda jaz ne opazim, da bi bila radi tega soba kaj bolj topla. s Vojni p3L Na Francoskem so bili demobilizirali vojne pse, ki jih je bilo kakih 14.000. Sedaj se bodo zopet nejunaško borili za borno kiano po cestah in kotih, kot so delali pred vojno, zdaj. ko so doslužili s svojo zvesto službo domovini. Služili so kot pomožna straža, bili so poštarji itd. Na Francoskem, posebno v vojaških krogih se ljudje poganjajo za pse, da bi jih dobili. Toda 14.CIO jih je. In.težko, da sc bo našlo 14.00C ljudi, ki bi jih vzeli v svoje usimt;e-r.o varstvo. s Koliko vrst ptičev je na svetu. V nekem zasedanju cpnitološkeg i društva ;e govoril dr. Reichcnon o številnosti ptičiih vrst na zemji. Po njegovi razpredclbi sc nahaja deset različnih okrajev,, kjer žive posebne vrste ptiči: Severni pol, Južni pel, Nova Zelandija, Madagaskar, Severna Amerika, Južna Amerika, Evropa, Sibirija, Afrika, Indija, Avstralija. V celoti poznamo danes 20.000 vrst ptičev, ki sc ločijo v 120 družin s 131 vrstami. Največja družina z 2000 vrstami so »silvijc«. Velike družine so tudi drozgi »turdus«. Na južnem polu je 50 vrst ptičev, v južni Ameriki pa 2000 vrst. Ta je pač na ptičih: najbolj tejša, posebno Brazilija. s Mesto »izginolih«. Amerikansko mesto Omaha je posebno značilno zaradi tega, ker gredo vanj vse one osebe, ki hočejo izginiti iz tega ali onega vzroka. To pa zaradi tega, ker je Omaha ' križišče mnogih železniških prog; posebnosti policijske službe tu ne pridejo v poštev. Po mnenju oblas-ti se nahaja v tem mestu najmanj 10.000 stanovalcev, ki veljajo drugje kot izginoli. V celi Uniji vedo, da. je Omaha Eldorado za ohe, ki se nočejo več prikazati svetu, in če izgine kdo, tedaj vprašajo direktno na policijo tega mesta. Pogosto‘se zgodi to z uspehom, a vselej ne, ker se mnogi naredijo tako nevidne, da jih ni mogoče več dobiti. Tako so na primer v Omaha iskali nekega M. Hale, ki je baje podedoval 1 milijon dolarjev. Bil je doina iz mesta Mesašets in sc je bil, kot so trdili očividci, odpeljal v Omalio. Toda ni ga bilo mogoče odkriti več. Oblastem pa se je posrečilo, da je pripeljala v naročje neke stare matere sina, ki ga ni videla že nad 20 let. Pisala je v Omaho in čez,nekaj časa je že prestopil prag njene hiše. s Viljem sl izposojuje. Iz Berlina poročajo, do je bivši cesar Viljem zahteval informacije o njegovi privatni lastnini, ker, je moral naprositi od svojega holandskega gospodarja 20.000 goldinarjev na posodo. Nemška vlada mu je nakazala 600.000 mark za pokritje stroškov. — Co cepi drva, gotovo se zasluži mnOgo. s 52.000 mark najemnine za stanovanje petih gob. Nek višji uradnik, ki še ie preselil v Helingsfors in je niOrdl tam stanovati, pripoveduje v: svojih doživljajih sledeče: Iskal je stanovanje s petimi sobami, ki je veljalo v mini kakih 1800 mark, dobil pa je ponudbo od nekega Yobberja, ki je bil pridobil večje število Btanovanj in je uganjal z njimi špekulacijo. Ta mož je opremil sobe in zahteval letno najemnino 5500 mark in desetletno pogodbo, kar jo gotovo sleparija, zakaj mož sam nc razpolaga s stanovanji tako dolgo časa. Poleg najemnino pa je zahteval mož ob podpisu pogodbe še 52.000 mark kot odškodnino za obnovitev stanovanja. Uradnik se je moral končno zase in za svojo ženo zadovoljiti z eno šaino sobo.. s Tudi v Londonu ni stanovanj, »Ali bomo dobili tudi posteljne karte?« Richard George v nekem člančiču o stanovanjski bedi, ki ga je priobčil v »Daily Mail«. Kot podlaga za njegovo razmišljanje mu služijo nekatera pisma, ki jih je prejel od znancev. Častnik, ki je na dopustu, piše: »Zjutraj sem prišel v mesto in po dolgem trudu se mi je posrečilo, da sem dobil nek avtomobil. Celo dopoldne sem po 13 hotelih zaman iskal stanovanja. Popoldne sem obiskal 12 nadaljnih hotelov, a uspeh je bi! isti kot predpoldne. Ko sein zapravil 10® mark za vožnjo in sem bil ves pobit, sera se peljal na predlog mojega šoferja v Kongstau ob Temzi, kjer sem končno dobil streho nad seboj.« — Neki zrakoplo-vec je hotel za časa dopusta ostati v Londonu, Prvo noč je spal v klubu, a za daljšo dobo mu klub ni mogel prepustiti sobe, »Prišel sem nato v nek penzijonat, kjer s* mi postlali v kopalni sobi.« Vlada jc rekvi-rirala mnogo prostorov po hotelih za razne vojaške namene in na ta način bo potrebno, da izda oblast posteljne karte in s tem skrči deloma tudi privatna stanovanja, da bodo imeli ljudje, ki prihajajo v stanovat!, Ii pa, ki pridejo v London v zabavo, pa' naj dobe samo polovične karte.« s Kombinirana umetnost. V Parizu je japonski slikar J ijounis izložil nekaj slik, v katerih sc čudno spaja stroga lepota evropske renesance in elegantna originalnost japonske slikarske umetnosti. Izložba je izzvala veliko zanimanja, ker bo gotovo zelo delovala na razvoj dekorativne umetnosti in plakatištike, s Uradni jezik »zveze narodov«. Med narodi entente sc vrši za prednost tega ali onega jezika tih boj, ki je pokrit s plaščem uljudnOsti. »Matin« pravi, da mora biti jezik zveze narodov francoščina. Pri mirovni konferenci je stopila francoščina nekoliko v ozadje iz udvornosti samo zato, ker mnogi ne znajo govoriti francoski, ali ker se boje, da ne bi sc izrazili dobro o tem jeziku. To pa ne sme ostati, v bodoče, ker je francoščina zgodovinsko-pravna naslednica diplomatične latinšči-ne.Še Bismarck se je na berlinskem kongresu posluževal tega jezika, samo, ko je nekoč prekinil nek turški zastopnik, je zakričal v nemškem jeziku nanj: »Molčite!« Sicer pa se je posluževal med kongresom francoščine, ki jo je obvladal izborno. Mi ne stavimo francoščine višje nego španščine, ki je jezik častitljevosti, italijanščine, ki je jezik poezije, angleščine, ki je jezik svobode, toda »zveza narodov« ,se mora posluževati onega' jezika, V katerem je bila prvič oznanjena svoboda ljudstva Kvartet. Mir se bo sklepal. Vsi narodi bodo zraven. Ne samo Arabci, o katerih smo slišali čudovite stvari, /tudi mali kulturni aarodiči bodo poklicani v družbo, ki bo zgnetla novo zemsko oblo. Ljudstvo si bo seglo v roko; odpuščam! Najvišja vseh besed bo izgovorjena. Ni treba več raja, «raj bo na zemlji! Malo je bilo poklicanih. Izmed poklicanih so prišli vsi in izmed teh je bilo deset »izvoljenih«, Ti, ki so žrtvovali desetino svojega naroda za veliko idejo svobode, so bili ©bsojeni v molk, To je bila gotovo zadnja in najtežja žrtev izkrvavele ideje, za katero so šli v smrt. Gospodje so pravični! Gospodje so matematiki. Enačba leži pred njimi: Trudna, izkrvavela zemlja. Krajšali so in dobili število šestdeset. Skrajšali so iznova. Desetorica si je belila lase. Gospoda moja, čemu bi tega ne storil en sam? Ne vem, po katerih zakonih matematike so skrajšali desetorico tako, da ima imperialistično kapitalistična pozornica še samo štiri ljudi. Niti za moderno dramo ne dovolj. Program se bliža svojemu koncu. Nastopil je kvartet. Občinstvo avplavdira in žvižga. Kvartet je nem. Ne vojna, zmaga ga je oslepila in oglušila. Igra, divja, ples smrti, ognja, kuge, lakote, razvalin in vsega, vsega ... Ali smo se učili v ljudski šoli, da se nahaja blizu Pariza kraj, |d se imenuje; .Versailles? i r , . . ' ' Kvartet v Parizu se razgovarja o Banatu. Ali bo Banat srbski ali rumunski? . Llovd George se dvigne in pravi: »Kje pa je Banat?« Stopi k zemljevidu »Pokažite mi, kje je Banat? Kje leži Te-tnešvar?« Do tega hipa nisem razumel vsega, zdaj se mi je razjasnilo, ko nebo po ne-vihti. Gospoda moja! Kje je Goriška? Pokažite mi to deželico, ki jo zahtevajo Jugoslovani! Ali je sploh zarisana na evropskem zemljevidu? Kakšen Eldorado pa je to? Kje je Istra? Prvič slišim to ime! Italija ve. Italija jo je odkrila po zgledu Kolumbovem, »odrešila« jo je. Italija mora vedeti. No, čemu bi se prepirali? Ne iščite po zemljevidu. Ne izplača se! Italija ve žalijo in to je dosti. Ima naj jo. Moj Bog in po naših goriških vaseh go klicali v dneh žalosti in sramote Wil-sonovo ime, kot bi klicali ime Odrešeni-Jcovo. S tistim hrepenenjem in s zaupanjem so hlicali na pomoč Angleže in Francoze: »To ne more biti; oni vedo za nas!« Zdaj vidite — če more biti! Ljudje božji, kje sta Versailles in Pariz? Kaj nas brigata! Pokažite nam na karti, kje leži Francoska? In Pariz? Mi ga ne priznamo. — Ali je Lloyd George na zemljevidu? Mi ga ne priznamo. Cernu se tedaj razburjamo, če šolarčkov, ki čakajo na izpit iz zemljepisja, ni na eemljevidu? Kvartet bo odigral, aplavz bo izve- nel, dvorana pa postala pusta m prazna. S tem nenutkom pa prične za nas novo življenje novih bojev, Franc Bevk, Vojvoda meklenburški je prepotoval 1. 1911 celo Afriko in je izdal o tem lepo knjigo z naslovom: Od Konga do Nila. Prihodnjega leta so ga imenovali guvernerjem kolonije Togo, ki so jo zasedli med vojsko Angleži in Francozi. Največ se je mudil v okolici geografično zelo zanimivega Čadskega jezera in je doživel med ondotnimi črnci marsikaj, s čimer se drugi potovalci ne morejo ponašati. Poglejmo, kako popisuje vihar v pokrajini Mam-dara, najsevernejšem delu Kameruna. 24. marca je moral nenadoma odriniti Duisburg v mesto Mora ob robu tnandar-skega gorovja, kamor se je bil napotil tudi Raben iz mesta Kuseri, Sultan mandar-ski, Maj Omar, je bil zopet neprijeten in hoteli smo ga odstaviti. Počakati je bilo treba, kaj bodo naredili Mandarci, ali bodo šli z nami ali s sultanom. Namesto nosačev je imel Duisburg na svojih marših le velblode. Sicer igrajo v Osrednji Afriki kot tovorno sredstvo vlogo le nosači, Z velblodi se je čutil Duisburg bolj prostega in je napravil na dan lahko tudi daljša pota. Moje mape so postajale vedno bolj pol-polne, skice in študije portretov, noš, orožja, živali in pokrajin so se množile od dne do dne. 28. marca je pihal cel dan harmatan. Ta peščeni veter, prihajajoč iz puščave, je včasih zatemnil solnce, včasih smo ga videli kot zastrto ploščo. Neko čudno razpoloženje je ležalo na celi pokrajini. 5. aprila zvečer smo bili na dvorišču in smo poslušali gramofon, ko prijaha jezdec in nam naznani, da so Maja Omara srečno odstavili. Ves vesel sem jahal Rabenu in njegovemu oddelku nasproti. Drugega dne je šel Raben naprej v Kuseri, kateri kraj smo namenili Maju Omaru za kraj pregnanstva. Mogočneža, p katerem sem slišal toliko krutega, sem videl samo za trenutek. V mestu Dikoa je stopila neka postava s konja, zavita vsa v burnus; to je bil Maj Omara, Moj za Dikoo odmerjeni čas je bil potekel in sklenil sem, da oddidem naprej proti jugu. Duisburg je poslal k sultanu Sanda po nosače; drugi dan so bili točno na licu mesta. — V Srednji Afriki ima skoro vsak večji kraj svojega sultana. Drug od drugega so neodvisni, podrejeni k večjemu kakemu sultanu višje vrste ali pa naravnost kaki evropski vladi, ne šele posredno po tem višjem sultanu. — Slednjič je bilo vse pripravljeno za odhod. Naprej so šli nosači, vsak s 25 do 30 kg Uro pozneje smo jahali za njimi. Še enkrat stisneva jaz in moj spremljevalec Rodcr roko tistim, ki so ostali v Dihoi, potem je pa mrazeča se stepa sprejela dva jezdeca, jahajoča za karavano. Komaj sva bila jahala kake četrt ure, ko so se začeli dvigati daleč tam na vzhodnem obzorju grozeči oblaki, kupičili so se vedno bolj, bliskovito hitro so se nam bližali in zakrili so mesec, ki je ravnokar začel vzhajati. Že je »a zatulil veter po stepi, dvignil je goste množine peska in jih podil pred seboj. Zadnji žarek dneva je bil ugasnd m obdajala naju je črna tema, ko sva dohitela karavano. Padle so prve kaplje, kar naenkrat je pa nastala iz njih silovita ploha. Prvi tornado — nud vihar — deževnega časa nas )e pozdiavj, preprečil jc naše nameravano ponočn ■ potovanje, S pospešenim korakom si jc iskala karavana pot skozi temo. Veter se je bil spremenil v vihar in le s težavo so mogli nosači obdržati svoje tovore na glavi. Slepila* bliski so podli drug drugega in so nam za par trenutkov razsvetlili okolico; sicer je bila pa tema kot v rogu m nisem mogel videti svoje roke tik pred očrni. Tudi nobene besede nismo mogli razumeti tako je tulil vihar in prasketala ploha. Davne že sva bila s tovarišem stopila s konja n peljali so nama jih, mi smo pa mož z» možem tipaje iskali nadaljno pot, popolnoma premočeni. Zgubili smo bili smer m nekoliko časa nismo prav nič vedeli, ki* smo. Tla niso bila ravna, vse polno je bik v njih lukenj in razpok, vsak trenutek nam je padel kak nosač. Tedaj slišimo v daljavi lajanje psov, gotovo je kaka vas lam. Koliko potnikov je tako lajanje pozdravilo z največjim veseljem! Naprej torej! Z nezmanjšano silo jc pa padala dež, bilo je ravno tako tema kot prej, ko se je naenkrat karavana zajezila, stala je stisnjena med kočami n* ograjami. Klicali smo, a odgovoril nam ni nihče, vas je bila prazna. Ko sva še z Roderjem še posvetovala, kaj treba ukreniti, sva čula tik pri naju oster udarec, sledil mu je klic in pa padec. Takoj sva skočila proč, dobro vedoč« kaj se je bilo zgodilo. V temi je bil vojak Etoa prišel preblizu mojemu konju in ta ga je pobil na tla. K sreči je puškino kopito udarec nekolilko omililo. Tedaj se prikaže neki mož iz vasi, moral nam j® pokazati pot do prve prihodnje vasi; vprašal ga nismo dosti, saj tukaj nismo mogli ostati. Stepa je še vedno tulila, veter j® pihal, zmrzovali smo in otepali z rokami« da se segrejemo — ob ekvatorju! A dež j* ponehal, mesec se je pokazal, lotila s® nas je dobra volja in nas ni zapustila de konca. Aprovizacija. a Apzovizacija. Civilnim drž. vpoko jencem (tudi njih vdovam in sirotam) 8® bodo prodajale suhe slivo v petek, bo-boto in ponedeljek, dne 21., 22. in 24. t. m* od dveh do šestih popoldne v Gradišču Šb 8. Na vrsto pridejo v petek stranke od A do J, v soboto od K—P in v ponedeljek ostale. Na osebo pride pol kilogram®* Stranke naj se drže strogo tega reda hj pripravijo drobiž, ker so bankovci po 5® in 100 kron ne bodo menjavali. a SoL Zavodi ter obrtniki, ki rablj® sol za izvrševanje obrti, naj so takoj zghri se v mestni posvetovalnici radi nakazil® soli, ker se pozneje po razdelitvi ne bod® moglo več ozirati na posamezne prosile®* a Ljubljanski prodajalci sladkorja fl* vabijo, da se zglase v sladkorni central* pri gosp. ravnatelju Lileku radi nakazil® sladkorja. Kako so Italijani »osvojili Trst. (Poročilo delegata dr. Lj. Tomašiča iz, 'usta.) (Dalje.) Glejte, tako so Jugoslovani pristali ^Oglasno na to potovanje v želji, da se iz-^ne,o sovraštvu in neredu v mestu in v Prepričanju, da se na edinstveni ironti ne inore odigrati nepoedini dogodek in ne cclota na korist ene skupine. Priprave za pot, Da potovanje ne bo ugodno, je bilo vsem jasno ali, oa bo tah.o nevarno in j*a se bomo rešili samo vsled izredne src-,c* *ega ni nihče pnčakoval. tred \sem so 5lle nepregledne težave za zbiranje posebnega moštva. Kapitan Veter Pavel Vu-*®tič )e prc^,zel na prošnjo Narounega Sv®ta in vsega odbora skrb, da pripravi m avede »podjetje*. On se je takoj poorigal W drugega častnika kapitana Antona Ka-(iz Dubrovnika), ki se je takoj odzval, 1,1 ko je isti večer prišel od Piave s tor-?«dovko kapitan Karl Gebauer (isto Du-0r°vničan), ki je bil oddeljen oddelku pohorskih min, se je brez odloga priključil Prejšnji dvojici. Torej častniki so bili go-.0yi ■— toda za moštvo je šlo težje. Istega j^ra, ko je dr. R y b a i prevzel mornamco ko je bilo moštvo rešeno vojaške pri-8eže, je nastala v Trstu, v Pulju in drugod 'eiika zmešnjava: veliko ladij je ostalo rez enega samega človeka; častniki, po vcčini tuje narodnosti, so takoj zapustili fv°ia mesta, da si zagotovijo svoj »plen« *n da zbrišejo vsako sled računov; mor-narji nemške, mažarske in italijanske narodnosti so odhiteli na kolodvore, da se odpeljejo domov, še predno se ustavi železniški promet, V tej zmešnjavi najti ljudi, ki bi bili kupljivi in pripravljeni za to podjetje, ni bilo lahko in to tembolj, ker smo morali vsakemu posameznemu možu povedati, kam in po kaj bomo šli in je torej vsak ^oral računati na morebitno dolgo ujetništvo, namesto, da se ‘akoj še isti dan vrne k družini. Kapitanu Vučetiču se je posre-®jjo v pol uri, da je zbral po raznih ladjah *2 jugoslovanskih mornarjev v to svrho in en®ga za brezžični brzojav, od katerih so *e vsi veselo odločili vkrcati se na torpe-ovko. Naravno, da je kapitan poslal iz adije in zbral v naglici nekoliko nafte in r?ne za moštvo. Ob 7. uri je javil, da je Popravljen na pot. Delegati odbora so te odločili, da ta-,°I odpotujejo in so prišli po mene. Jaz j18e® pričakoval, da bo mogoče tako hi-*o odpotovati, pa smo skočili z avtomo-. ,0n> do moje hiše, da povem, kam odpojem in ob pol osmih smo bili že na tor-P®dovki, Tu smo se najprej posvetovali, . ?1 H odpotujemo zvečer ali zjutraj. Ker je **a podnevi brzojavna in telefonska zveza ? kopnem proti Piavi ptrkinjena, zato halne postaje niso vedele za naše potopni® in mi nismo mogli potovati v gotovo-'Jt da bi nas ne obstreljevale; oddaljiti se J*1 kopnega, se nismo mogli radi min in raku. Razen tega ni bilo še javljeno nit*. Rentnemu brodovju, da prihajamo. Zate smo se odločili odpotovati Se le ob zori. A ker se je v prosti luki, i so bila skladišča polna, razširilo plenjenje, ropanje in ostro njedsebojno stresanje, zaio sc ta večer nismo mogli vrmti domc-v, ampak smo vsi ostali na krovu in to popravljeni, da nam z obali kdo ne nap* a vi kako zlo. Brzojavka ententaemu brodovju. Medtem je kapitan V uče tič oošel ni brezžično vojaško postajo in oaposial rle-deči brzojav: »Comando flotta .p.tse — Veaeza Comitato di salute pubb’.ica InesU, vista la gravissima pusizion; deka ~itta, intenae mandare 1, novemDte una torpedime»i de Consiglio Naziona.e Jtgcs.avo per par-lamentare colla flotta r tli jx,teso. Prcgni-amo v.nirci incontro tuori L.aorle.« — \>:'o slovensko: Poveljništvu ei»i»tnega bro-dovja — Benetke. Odoo.- za javni blagor v Trstu, uvidevši, zelo težki položaj mesta misli poslati 1. nove.r>b>a to redovsko jugoslovanskega Narodnega ^jeca, da se bo dogovoril z ententnnu brodovitm. Prosimo, da nam pridete naproti pred Caor*e (to je mestece med Benetkami in Piavo.) — Ob 9. uri je dobil kap:.*.an Vučclič sle -eči brezžični odgovor: »Al Comitato di Salu! e pubblica Irie-ste. Sta bene, domaai mattina dallc ore 9 in poi, Comandante in espe d‘ Venezla.« — (V prevodu; Odboru za /3,;ni bltgor, Trst. Dobro, jutri zjutraj c d 9. naprej. Glavni poveljnik Benatit.) V Benetke! Ko se je kapitan Vučetic povrnil na ladjo, smo se vsi za 'tdli, da smo ubažaii veliki nevarnosti, t. je italijanskim podmorskim minam in ob&lnmi baterijam. Da se izognemo baterijam iz te sliani in da pridemo točno v Caorle. rmc se odočiM odpotovati ob 5. uri z,itraj, Dre 1. novembra ob 5. uri zjutraj sem sklical mornarje in častnike ter sem po nagovoru dvignil na drog našo in belo zastavo. Odpotovali smo. Po enourni vožnji smo opazili, kako nam 7, obali nekdo signalizira. »Sovražnik na vidiku!« in takoj za tem nas uiovi reflektor, ki nas je spremljal vse do višine Gradeža. Ko smo prišli okoli 7. blizt^ Gra-deža smo čuli in videli, kako je bil izs:re ljen na nas strel it topa. Ustavili smo se, da se legitimiramo. Toda na kopnem je gotovo stražil kak Nemec ali Mažar, oa se ni s tem zadovoljil in je izstrelii drugi, ostri strel na nas. Zdaj je postala stvar resna. Kapitan Vučetič me pokliče k sebi in u