ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Le t o LXXVIII | 8. aprila 2019 - Buenos Air e s, Ar g e n tina | Št. 5 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija izpolnila 92 let, ustanovil jo je Don Orione NEPOZABEN OBISK DIJAKOV V COTTOLENGO v Italiji. Karizma teh nun je zelo posebna: z molitvijo in daritvijo vodijo »duhovno slepe« IN V SVETIŠCE MARIJE IZ SCHÖENSTATTA ljudi k Bogu, posvecajo se predvsem cešcenju »Gospod, hoces moje roke, da bi današnji dan pomagal ubogim in bolnim, ki so pomoci potrebni? Gospod, danes ti dam svoje roke. Gospod, hoceš moje noge, da bi današnji dan obiskal vse tiste, ki potrebujejo prijatelja? Gospod, danes ti dam svoje noge. Gospod, hoceš moj glas, da bi današnji dan nagovoril tiste, ki so potrebni besed ljubezni? Gospod, danes ti dajem svoj glas. Gospod, hoceš moje srce, da bi današnji dan ljubil vsakega osamljenega cloveka ker je clovek? Gospod, danes ti dam svoje srce.« Z besedami sv. Matere Terezije nas je nago­ vorila voditeljica ob zacetku obiska našega III. letnika Slovenskega srednješolskega teca­ja ravn. Marka Bajuka v ustanovo Pequeńo Cottolengo »Don Orione« in v Svetišce Marije iz Shöenstatta v Florencio Varela. V soboto, 17. novembra, smo se zgodaj zjut­raj odpeljali izpred Slomškovega doma nato šli po ostale sošolce mimo Sanhuškega doma in vsi skupaj krenili proti našem prvem cilju: ustanova bolnih in prizadetih v Claypole. Med potjo smo molili in prepevali, naša duš­na pastirja g. Franci Cukjati in g. Robert Brest ter voditeljica prof. Mirjam Oblak so nas še posebno spodbudili k temu. Dolgoletni po­mocnik in spremljevalec III. letnika v Cotto­lengo, Tomaž Godec, nam je postregel okusne »facture«, po katerih smo veselo planili. Ko smo prišli v Cottolengo smo v hiši re­dovnic Donorionetovega reda oddali obleke, hrano in razne potrebšcine, ki smo nabrali že med letom. Sprejela nas je ljubezniva sestra, ki nam je razložila o nastanku in delovanju te ustanove, govorila je nam tudi o bolnikih, nji­hovi negi, itd. Mladi smo jo pa tudi vprašali o njenem redovniškem življenju in kako je za­cutila svoj poklic. Nadaljevali smo dan z obi­skom raznih hiš, katere imenujejo paviljoni. Tako smo obiskali ženske in moške oddelke, z bolnimi in z bolniškimi sestrami smo preži­veli zelo lepe trenutke. Cutili smo, da smo jih razveselili z našim petjem in osebnim pogovo­rom. Njihovi obrazi so izžarevali veselje! Ko je ura odbila poldne in smo že bili lacni, smo šli na kosilo v posebno dvorano kjer smo delili z drugimi tudi hrano, ki smo jo prinesli s seboj in se ob tej razgovarjali. Po kosilu smo obiskali tudi glavno cerkev, kjer je na posebnem oltarju relikvija, Don Orionovo nestrohnjeno srce. Zmolili smo in zapeli tudi pred Najsvetejšim, nakar smo obi­skali še hišo slepih in slabovidnih redovnic, Sakramentink. Njihova kongregacija bo letos Najsvetejšega. Njihova kongregacija je priso­tna poleg Argentine tudi v Italiji, Španiji, na Filipinih, v Keniji, Braziliji in Cilu. Po tretji uri smo nadaljevali naš dan in obi­skali Svetišce Marije iz Shöenstatta, ki je v Flo­rencio Varela, približno 20 km. od Cottolenga. Tam smo najprej malicali in se nato srecali v obednici tudi z redovnico. Pogovorili smo se o pomenu naših korenin in o dragocenih vredno­tah, ki smo prejeli od prednikov. Sestra je nam povedala tudi mnogo lepih misli za življenje. Sledil je prosti cas, ki smo ga radi izkoristili, nekateri za krajši sprehod po cudovitem par­ku polnem rož, drugi za klepet in ogled kraja. Skupaj smo se usedli pod uto in navdušeno vadili pesmi za sv. mašo. Niko Goljevšcek nas je spremljal s kitaro, Boris Cec, Ivan Magister, Blaž Markež in Matija Zupanc pa so se vrstili pri igranju »cajón peruano«. Sredi zelenega parka, v majhni prisrcno in lepo okrašeni kapelici, sta g. Franci in g. Robert darovala sv. mašo za zakljucek preži­vetega dne. Povezavo maše je brala Adrijana Pregelj, berilo Tatjana Brula, prošnje pa ostali udeleženci. Po sv. daritvi smo prejeli v spomin podobice z blagoslovljenim rožnim vencem. Potem smo se še fotografirali in se tudi zahva­lili vsem voditeljem. Hvaležni smo prof. Mirjam Oblak, dušnima pastirjema g. Franciju Cukjatiju in g. Robertu Brestu ter spremljevalcu Tomažu Godcu za vodstvo in celodnevno organizacijo. Hvala njim smo lahko doživeli tako lep in poseben dan z bolniki in prizadetimi. Z avtobusom smo se vrnili na naše domove z veseljem v srcu in z upanjem, da bi se lahko še kdaj vrnili. III. letnik SSTRMB 2018 SEJA MEDORGANIZACIJSKEGA SVETA SLOVENSKIH DRUŠTEV V ARGENTINI V cetrtek, 28. marca, so se predstavniki slo­venskih društev in organizacij zbrali v Slom­škovem domu na prvi letošnji redni seji Me­dorganizacijskega sveta. Zastopani so bili: Zedinjena Slovenija, slovenski domovi: Slomškov dom, Slovenska Pristava, Sloven-ski dom San Martin, Slovenski dom Cara­pachay in Naš dom San Justo, slovensko dušnopastirstvo v Argentini, šolski odsek Zedinjene Slovenije, Slovenski srednješolski tecaj ravn. Marka Bajuka, Slovenska kultur­na akcija, Zveza slovenskih mater in žena, mladinski organizaciji SDO -SFZ in tednik Svobodna Slovenija. Sejo je otvoril predsednik ZS, Jure Komar; kot obicajno je bila na prvem mestu molitev. Nato je predsednik gostitelja Slomškovega doma, Marko Selan, prebral porocilo o de­lovanju krajevnega društva v zadnjem letu. Po koncanem pocitniškem casu in ob za­cetku dejavnosti v naši skupnosti v letu 2019 so prisotni na prvem mestu uskladili koledar prihajajocih prireditev za celo leto, v kate- VELIKI TEDEN v Buenos Airesu Cvetna nedelja V slovenskih domovih tradicionalne procesije z butaricami in branje Pasijona. V Našem domu San Justo: po sv. maši mladinski Križev pot. V Slomškovem domu: “Kerigma”, ob 18. uri. Veliki cetrtek ob 20. uri Spomin Jezusove zadnje vecerje z ucenci. Branje božje besede: Jezusovo trpljenje in smrt: cešcenje Križa. Po obredu: Križev pot, v pripravi mladine iz Našega doma. Po obredih: mladinska priprava na Veliko noc do petka zvecer. Sveta maša, obred umivanja nog, nato cešcenje Najsvetejšega. Veliki petek ob 19. uri Velika sobota Blagoslov jedil po slovenskih domovih. Ob 21. uri slovesna vstajenjska sv. maša z obredom luci in krstnim bogoslužjem. Velikonocna nedelja Svete maše po slovenskih domovih Cerkev Marije Pomagaj - Slovenska hiša Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires rem se bomo še posebej spominjali 60-letni­ce smrti škofa Gregorija Rožmana. Tudi letos je pred nami bogat nacrt dogodkov, tako krajevnih ali skupnih. Na tej prvi seji so torej predstavniki organizacij pregledali osnutek, narejen že ob koncu leta 2018, in potrdili bo­doce redne ter izredne dejavnosti. Najbližji skupni prireditvi sta Misijonska veletombola in pa romanje v Luján, zato so se prisotni na prvem mestu pomenili o potrebnih pripra­vah, predvsem v zvezi z vsakoletnim roma­njem, ker bo letos potrebno prilagoditi naše obrede novim pravilom bazilike. Poudarili so tudi pomembne obiske iz Slo­venije za tekoce leto, med njimi predvsem obisk pisatelja Draga Jancarja in dr. Barbare Ivancic Kutin iz Inštituta za slovensko naro­dopisje. Sledili so pogovori in razprave o temah, ki zadevajo našo skupnost. Po koncanem ura­dnem delu seje pa še prijateljski pogovori ob vecerji, za katero je poskrbel Slomškov dom. Martin Selan S TRAN 2 8. APRILA 2019 | S V OB ODNA SL O VENIJ A IZŠLI SO SPOMINI BRANKA REBOZOVA Pri založbi Mladika v Trstu je kot cetrta knjiga zbirke Zapisi iz zdomstva, ki je posvecena spo­minskim in esejisticnim delom izpod peresa Slovencev po svetu, izšla obsežna knjiga spo­minov kulturnega delavca v slovenski argen­tinski skupnosti Branka Rebozova. Avtor, ki se je rodil v Sevnici leta 1926 in je umrl v Buenos Airesu leta 2013, je v Med­dobju in drugih revijah v Argentini in Sloveniji objavljal poezijo in prozo, prevajal pa je tudi mlade pesnike, ki ustvarjajo v španšcini. Leta 2012 je v samozaložbi izdal svojo edino pesni­ško zbirko Crn plamen. Zdaj je pred nami njegova posmrtna knjiga Spomini in misli, ki obsega 342 strani in 16 do­datnih strani fotografij. V tem delu iskreno ob­navlja predvsem svoja doživetja iz vojnih let in iz prvega povojnega casa. Takrat je bil star od 16 do 19 let. Ob tem kriticno razmišlja o revo­luciji, partizanstvu in domobranstvu, saj so ga mocno zaznamovali najprej doživetja iz casa, ko je bil prisilno mobiliziran kot partizan in ko je bil nato domobranski prostovoljec, nato pa umik na Koroško, britanska prevara, rešitev iz Vetrinja, a zlasti povojni množicni poboji. V omenjeni knjižni zbirki, ki jo pri tržaški založbi Mladika ureja Ivo Jevnikar, so že izšli spomini rajnega prof. Alojzija Geržinica iz Ar­gentine Od Save do Srebrne reke (2015), ca­snikarja Pavleta Borštnika, ki živi v Clevelandu (ZDA), Moj cas (2016) in pa Jožeta Mihevca iz Toronta (Kanada) Skozi taborišca do srece (2018, uredila jih je dr. Rozina Švent). Zdaj je torej spet na vrsti Argentina. O novi knjigi je najprej porocalo Okence v Slovenijo, ki je 2. marca predvajalo razgovor v živo z urednikom Ivom Jevnikarjem. Krstna predstavitev Spominov in misli pa je bila v cetrtek, 14. marca, v dvorani Študij­skega centra za narodno spravo v Ljubljani. Ob uredniku Jevnikarju sta spregovorila dob­ra znanca avtorja Branka Rebozova – njegov mladostni prijatelj in soborec Božidar Trefalt iz Kranja ter zgodovinarka in knjižnicarka dr. Rozina Švent. Številno obcinstvo, med kate­rim je bilo vec sorodnikov tako avtorja kot njegove soproge Ljudmile Drobnic, s katero se je porocil 1. januarja 1948 v taborišcu v Senigaliji, sta pozdravila direktorica Študijske­ga centra za narodno spravo dr. Andreja Valic Zver in vodja založbe ter revije Mladika Marij Maver iz Trsta. V imenu avtorjeve vdove Ljud­mile in otrok Bogomile, Boruta in Alenke pa je pozdravno in zahvalno pismo prebrala njihova sorodnica Lilijana Germavc. V Argentini bo knjigo mogoce dobiti na predstavitvi v Buenos Airesu, ki se še priprav­lja, drugace pa se lahko naroci pri založbi Mla­dika (www.mladika.com). Ivo Jevnikar Pripravil Jože Jan OkrOgle OBLETNICE | Rihard Jakopic (1869 - 1943) Pred 150 leti, 12. aprila leta 1869, je bil ro­jen Rihard Jakopic, eden najvecjih slovenskih slikarjev. Že v šolskih letih ga je slikarstvo tako pritegni­lo, da je v 6. razredu realke prekinil šolanje in se posvetil umetnosti. Šolal se je eno leto na dunajski akademiji upodabljajocih umetno­sti, eno leto na akademiji v Münchnu, dve do tri leta v presledkih v Ažbetovi slikarski šoli v Münchnu, potem se je ozrl še malo po drugih krajih in pot ga je pripeljala tudi v Prago, ki je nanj tako mogocno ucinkovala , da je sklenil os­tati tam dalj casa . Leta 1904 se je porocil z Ano Czerny iz Škofje Loke, leta 1906 pa se je mlada družina preselila v Ljubljano, kjer je slikar ostal do konca svojega življenja. Bil je vodilni slovenski impresionisticni slikar. Impresionizem je umetnostna smer v slikar­stvu, katere zacetnik je francoski slikar Claude Monet (1840-1920), ime je dobila po njegovi sliki Impression (Impresija). Impresionisti so odklanjali klasicno in naturalisticno slikarstvo. Resnicnost so upodabljali s stališca svetlobe in barv, tako da so barve, obicajno ciste in svetle, razstavili po platnu v majhne in drobne lise ter poteze s copicem. Njihove slike »bere­mo«, ko jih gledamo bolj od dalec. Na spletni strani Narodne galerije tako piše o Jakopicu: “Jakopic je izjemna osebnost slo­venske umetnosti. Posebnega mesta v ume­tniškem panteonu si ni zaslužil le kot odlicen slikar, temvec tudi kot clovek, ki je umetnost vpel v širši družbeni okvir. Leta 1909 je v Tivo­liju na svoje lastne stroške postavil prvo stalno umetnostno razstavišce v Ljubljani, s Sterne­nom in pozneje sam je vodil slikarsko šolo, bil je eden od ustanovnikov Narodne galerije, po­krovitelj novomeške pomladi in ustanovni clan Slovenske akademije znanosti in umetnosti.” Jakopic je umrl 21. aprila leta 1943 v Ljubljani. Nekaj misli slikarja Jakopica “ “Impresijonizem je atentat na duševno le­nobo, je po stoletja trajajocem izkorišcanju in uživanju tradicionalnih sredstev do one­moglosti edino razodetje, ki razširja možnosti umetniškega izražanja do nedoglednih mej.” “Bistveno v sliki je misel.” “ “Umetnost je materializacija duha po volji “ neke skrivnostne, s clovekom tesno združe­ne sile. Je torej bistven del cloveka in zato potreben cloveštvu in posamezniku. Brez umetnosti bi bil clovek pohabljenec, kakor tiger brez krvolocnosti.” “Umetnik je ravno tako clovek kakor vsi dru­ “ gi in ne zgolj cisti duh, kakor menijo nekate­ri ali si vsaj to žele. Gotovo je v njem nekaj, vcasih tudi precej, duha, toda okoli tega je še prav mnogo mesa in krvi, in premnogo dru­gih takih zadev, ki obtežujejo vse zemljane.” “Vsakemu cloveku je dano toliko moci, kolikor “ je potrebuje , da prehodi doloceno mu pot do konca . Ce mu pa pridejo naproti nepricakova- Ali ste vedeli? • Da je bil Jakopic leta 1900 soorganizator prve slovenske umetniške razstave? • Da je bil leta 1903 soustanovitelj umetni­škega društva »Sava«, v okviru katerega je s stanovskimi kolegi impresionisti pripravil razstavo na Dunaju? • Da je leta 1909 dal po nacrtih arhitekta Maksa Fabianija na svoje stroške zgraditi prvo slovensko umetniško razstavno galerijo, t. i. Jakopicev paviljon? • Da je bil Jakopic pobudnik za nastanek Slovenske Narodne galerije? • Da je bil Jakopic plodovit slikar? ne sile in ga tarejo skrbi in beda in se mu krci srce v gneci neumnosti , da ga jame zapušcati pogum , tedaj se ga usmili Bog in mu da zre­ ti košcek svoje neskoncnosti , da more zopet sesati sok življenja kjerkoli; iz žarkov sonca, iz teme noci, iz radosti srecnih, iz solz zavrženih , iz duha lilije , iz daljave zvezd , iz paradiža mladosti, iz temne zarje bodocnosti.” “Za nas Slovence je samo ena pot: otresimo “ se tujega vpliva … Ne bodimo oskrbniki, hlap­ci tujega bogastva, ampak postanimo gospo­darji svojega, cetudi skromnega posestva.” »Vse moje življenje je bilo po božji volji pos­ “ veceno umetnosti, naši umetnosti... Bog je vdihnil vsem bitjem svojo dušo. Cloveku je re­kel: Tebe, clovek, sem si izbral za gospodarja zemlje. Dam ti vse, kar sem dal drugim bitjem. Povrhu pa ti dam še toliko pameti, da boš mo­gel modro, vestno in pravicno izvrševati svoja opravila na zemlji. Poslušaj me, ubogaj me! Živi po mojih postavah! Srecen boš in osrecil boš svoj rod in vsa živa bitja, ki žive na zemlji. Živi, raduj se, trpi, dokler te ne odpoklicem; kajti vse, kar je bilo kdaj rojeno, se mora nekoc razkrojiti, umreti. Le življenje je vecno.” Ohranjenih je okoli 1200 slik ter kakšnih 650 njegovih risb. • Da lahko kupite Jakopiceve slike? Seveda boste morali za sliko dati najmanj 10.000 Evrov! • Da je Jakopic dolga leta bolehal za epilepsijo? • Da od leta 1969 Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov deli vsako leto Jakopicevo nagrado? Jakopiceva nagrada je najpomembnejša nagrada na podrocju likovno–vizualne umetnosti v Sloveniji. JEZIKOVNI OREŠCEK Pedir turno po slovensko Sedem za mizo v napol prazni kavarni, narocim kavo z mlekom in dva rogljicka ter odprem prenosni racunalnik. Prele­tim naslove novic na spletni strani svo­jega priljubljenega casopisa, na kate­rega sem narocena, in preverim, ali so knjige, ki sem jih narocila iz spletne knji­garne, že na poti. Vmes zabrni telefon. Mama mi naroca, naj na poti domov ku­pim še jajca, ker jih nujno potrebuje za torto. Komaj slišno zavzdihnem. Da mi bo pravocasno uspelo po vseh opravkih, bom morala narociti taksi. Joj, saj res, še k zdravniku bi morala danes, povsem sem pozabila. Ambulanta doktorja Novaka, prosim? Dober dan, Tjaša Lorbek pri telefonu. Danes ob enih sem narocena na pre­gled, ampak žal ne bom utegnila. Bi se lahko narocila za naslednji teden? Prav. Vas narocimo za sredo ob petih, bo v redu? Za dolocitev casa, ob katerem naj kdo kam pride zaradi kake dejavnosti, upo­rabljamo glagol narociti. Na primer, na pregled nas naroci zdravnik ali kdo drug, lahko pa se narocimo tudi sami. Ce na želeni dan ni vec prostega ter­mina, bomo morali izbrati drug dan, ampak takega, ko naš zdravnik dela v popoldanskem turnusu, ce smo dopol­dne v službi. Tako termin kot turnus oznacujeta cas, a v nekoliko drugacnem kontekstu. Termin se uporablja za toc­no dolocen ali dogovorjen cas za neko dejavnost, lahko tudi datum ali rok: po­iskati prost termin, v tem terminu pred­vajajo stare filme, izbrati termin za prvo predstavo, delati izpit v jesenskem ter­minu. Slogovno ustreznejša slovenska beseda za turnus je izmena in pomeni casovno sklenjeno dejavnost ali del de­lovnega procesa, ki se ponavlja po usta­ljenem redu: v šoli so uvedli popoldan­ski turnus, turnus traja dve uri, dela v nocnem turnusu. SLOVARCEK • dar turno – narociti - Zdravnik me je narocil na pregled. - Narocili so me na pregled. • pedir turno para uno mismo – narociti se - Narocil sem se na pregled pri zdravniku. • pedir turno para otra persona – narociti -Narocil sem mamo na pregled pri zdravniku. • tener turno – biti narocen - Narocen sem na pregled pri zdravniku. Tjaša Lorbek S V OB ODNA SL O VENIJ A | 8. APRILA 2019 S TRAN 3 IZ SLOVSTVENEGA IZROCILA Cešcenje Jezusovih ran Iz Kastelceve bratovšcinske knjige, 1678 Kako globoka je bila duhovnost slovenskega baroka (zlasti 17. in 18. stoletja), lahko obcuti­mo ob raznih pobožnostih in molitvah k svetim Jezusovim ranam. To je ena najbolj globokih tem nekdanje slovenske ljudske duhovnosti. Ob teh molitvah so naši predniki castili Jezu­sove rane kot jedro, zgostitev in simbol vsega njegovega trpljenja in se v njih s srcem dotikali nedostopnih skrivnosti vere. Zaradi tako globoke vsebine je tudi zunanja forma teh molitev zelo bogata, raznolika in v je­zikovnem smislu praznicna. Cešcenje Jezusovih ran je prešlo v slovensko ljudsko govorico kot iz­raz prošnje v skrajni potrebi, ko srce že »caguje« ali obupuje, in v zadnji stiski, v prico smrti: ko pri Jurcicu rokovnjaci ubijejo Blaža Mozolja, ta še zaklice »Za pet ran …«, dokoncati ne more. Ob požigu grahovske postojanke vaških stražar­jev naj bi Andrej Srebotnik zaklical: »Za pet ran Božjih, kaj delate z ljudmi!« in tudi zanj so bile to poslednje besede, vrgli so ga v goreco hišo. Prošnja »za pet ran Božjih« je v slovenskem jeziku še dolgo ostala izraz misli o najvišjem in poslednjem, kar ima brezprizivno vrednost in veljavo: rane, ki bodo odkupile vse grehe, pre­magale vse zlo. Zacela se je ta pobožnost že v srednjem veku, nato zlasti v baroku: Jezusovo božanstvo je na križu skrito, vidne so le njegove rane, ki jih Božja moc vstajenja ne bo odpravila, marvec povelicala. Eno od najzgodnejših in najlepših molitev te vrste je objavil novomeški kanonik Matija Kas­telec (1620–1688) v knjigi Bratovske bukvice sv. roženkranca leta 1678. »Bratovske« pome­ni bratovšcinske – knjiga je bila napisana iz­recno za clane rožnovenske bratovšcine v No­vem mestu, dejansko pa za številne podobne bratovšcine po slovenskih deželah. Z njenim izidom veckrat datirajo zacetek baroka v slo­venski literaturi. “ Jezusovo božanstvo je na križu skrito, vidne so le njegove rane, ki jih Božja moc vstajenja ne bo odpravila, marvec povelicala. ” Perporocenje v svete rane Kristusove Cešcene bodite od mojga srca te globoke rane Kristusove: v taiste jest skrijem vse moje misli, beseide inu dianje, tudi mojo dušo inu telu, inu vse ludi tega kristian­stva. Amen. O moj lubeznivi JESUS, v to odperto rano tvojga serca položim moje caglivu [obupu­joce] inu žalostnu srce, de tamkaj bode po­troštanu: mojo dušo inu moj duh sklenem s tvojm Sv. Duhom, de z nim bodem oži­vlen; mojo volo tvoij voli cez dam, de taku tvoj vecnu ostanem. Amen. O milostivi Gospud, jest tebe prosim za volo [zaradi] tvojh pet krvavih ran, katere si prejel na znaminju sv. križa: vari mojh pet pocutku [cutov] mojga slabiga života inu daj meni tvojo gnado inu veliko milost, de jest ne umrjem brez prave grevinge [kesanja] inu pokure, brez ciste spuvidi inu oblilnih potrebnih solz cez moje grehe, inu brez cartaniga [ljubega] Sv. Reišniga Tele­sa. Amen. Matija Ogrin 30 NAJBOLJŠIH |V novi knjigi tudi povest argentinskega Slovenca Iz zakladnice literarnega natecaja revije Mladika. 1973–2016 Odlomek iz spremne besede Eveline Umek v knjigo Leta 1973 je bila objavljena prva nagrajena novela slovenskega pisatelja Pavleta Zidarja s pronicljivim naslovom: MEJA. V prvih vrsticah je zapisal: Meje na tem svetu so vesele in žalostne, brez­cutne in nore in posmehljivo cudne. Eno teh meja, ki ima naštete lastnosti, bomo opisali. Kje tece? Med nami samimi, med Slovenci ... Meje delijo sosede, prijatelje, znance, ena od teh meja je bila tudi železna zavesa. Življenje na eni in drugi strani meje se je odvijalo dru­gace, na eni strani komunizem, na drugi kapi­talizem in demokracija. Prav zato so mnogi Slovenci in Slovenke za­pustili domovino, nekateri takoj po koncu vojne, drugi nekoliko kasneje. Ko je revija Mladika leto za letom razpisala literarni nate­caj, je veliko izseljencev zacelo pošiljati svoje literarne prispevke, zgodbe, pricevanja, spo­mine. Preveva jih domotožje po domu, po tisti preteklosti, ki se jim zdi od dalec tako idilicna, vcasih pravljicna. Obujajo spomin na praznike, na obrede iz otroštva, ki so jim kljub revšcini in vojni lepšali življenje in mu dajali smisel, na starše, sorodnike, prijatelje, ki so ostali v domovini. Nekateri njihovi spomini so boleci, zaznamovala jih je kruta smrt bližnjih v vojnem in povojnem casu, vendar pišejo brez obsojanja, ne da bi jih postavljali v zgodo­vinsko dimenzijo, pišejo z distance, z obžalo­vanjem. Revija Mladika jim je dala priložnost, da pišejo o svojih obcutkih, da razbremenijo spomin molka. Pišejo tudi o življenju v novi domovini, v Ar­gentini, Kanadi, Združenih državah Amerike, opažajo predsodke, krivice, ki jih doživljajo revni priseljenci, domacini, Indijanci. Pisanje pa jim pomeni mnogo vec kot izpove­dovanje, z njim ohranjajo materni jezik živ, tis­ti jezik, ki so ga prinesli s seboj v novo domo­vino in jim pomeni mnogo vec kot sredstvo komunikacije v krogu družine in prijateljev, prav tako izseljencev. To je jezik domacnosti, tistega posebnega prostora, ki ni dostopen javnosti. In ceprav pišejo in objavljajo v slo­venskih izseljeniških publikacijah, ima objava v Mladiki drugacen pomen.To je stik s tistimi, ki živijo tam onstran, blizu domovine in zato je to zanje veliko bolj dragoceno. Pogovor z Evelino Umek Pri založbi Mladika v Trstu je konec leta 2018 izšla posebna antologija. V njej so zajete krat­ke zgodbe petinštiridesetih let literarnega natecaja revije Mladika. Izbor je pripravila pisateljica Evelina Umek, ki se je odlocila za »trideset najboljših«. Ne gre za kronološko objavo, saj v knjigi niso objavljene samo prvo­nagrajene zgodbe, urednica je kak letnik na­tecaja celo preskocila, ce niso bile posebno pomembne, ali pa se odlocila za dve zgodbi iz istega leta, ce sta bili iz vsebinskega in slogov­nega vidika zgodbi vredni. Glavno ji je bilo, da se iz zgodb, izriše neki zgodovinski, družbeni in psihološki razvoj, ki se je v teh desetletjih dejansko dogodil. Objavljene so zgodbe sledecih avtorjev: Pavle Zidar, Irena Žerjal, Zora Tavcar, Tonc­ka Curk, Boris Pangerc, Milena Merlak, Saša Martelanc, Kristjan Sedmak, Franjo Francic, Andrej Arko, Dolores Terseglav, Jože Cukale, Ted Kramolc, Katarina Mahnic, Tarcisia Galbi­ati, Marijan Schiffrer, Irma M. Ozbalt, Darka Zvonar Predan, Jože Klancnik, Olga Paušic, Darinka Kozinc, Roman Kukovic, Tanja Vam­berger, Mateja Gomboc, Veronika Simoniti, Nataša Konc Lorenzutti, Jasna Jurecic, Marija Mercina, Primož Vresnik. . Izbor besedil za antologijo 30 najboljših je terjalo precejšnje delo. Kot urednica ste prebrali in pregledali vse nagrajene proz­ne prispevke literarnega natecaja Mladike zadnjih 45 let, ki so bili objavljeni v reviji: v tem obdobju je bilo objavljenih 370 bese­dil. Bili pa ste predvsem pobudnica te knji­ge. Zanima me vedeti, zakaj se vam je zdelo pomembno, da pride do izida te knjige in na podlagi cesa ste pripravili izbor? Leta 2016 je bilo za mano že dvajset let pre­biranja besedil, ki so prihajala na natecaj Mla­dike. Leto za letom sem odkrivala bogastvo zgodb, sporocil, spreminjale so se teme, mo­tivi, ki so se jih avtorji lotevali. Žal bi mi bilo, ce bi vsa ta raznolikost ostala zapisana samo med stranmi revije. Želela sem si, da bi bila besedila dostopna širši javnosti. Objavljene zgodbe ponujajo neverjeten mozaik, ki sesta­vlja našo preteklost in sedanjost, vabijo nas, da skupaj z avtoricami in avtorji podoživimo njihove veckrat tragicne, dramaticne in vcasih tudi hudomušne zgodbe. Obenem pa pricajo o dolgoživosti založbe Mladika; revija Mladika je edina revija, ki je v zamejstvu preživela vsa ta desetletja in vztraja še danes. . Vaš izbor tridesetih zgodb je široko zastav­ljen. V knjigi so zastopani razlicni avtorji, že uveljavljena peresa, ki so objavila tudi samo­stojne knjige, in tudi obcasni pisci, ki jim je literarno ustvarjanje konjicek. Ali se v knjgi to zacuti, je zaradi tega delo neenotno? Besedila avtorjev, objavljena v knjigi, se raz­likujejo po temah, motivih in pristopu. Na zacetku so se javljali predvsem neznani ali manj znani avtorji, z razliko od Pavleta Zidar­ja, ki je bil leta 1973, ko se je natecaj zacel, že uveljavljen pisatelj. Za mnoge pa je bil natecaj Mladike izredna priložnost, da spre­govorijo o svojih izkušnjah, doživetjih, spo­minih. Nekateri od teh niso imeli pisateljskih ambicij. Scasoma pa so se pojavljali avtorji, za katere je bil natecaj preizkusni kamen in nagrada ter objava v reviji spodbuda, da na­ daljujejo s pisanjem. Nekateri so se kasneje uveljavili, za sabo imajo že nekaj knjig, ven­dar se še vedno udeležujejo natecaja. Med tridesetimi najboljšimi lahko zacutimo razli­ke v jeziku, slogu in strukturi zgodb, v vseh pa lahko zasledimo iskrenost in prizadetost avtorja, ki se želi izpovedati. . Avtorji izhajajo iz razlicnih geografskih podrocij in zastopajo vse tri Slovenije: matic­no, zamejsko in zdomsko. Ali je izvor avtor­jev vplival na izbiro teme in motivov oziroma kako je geografski izvor avtorjev zaznamo­val, pogojeval njihovo pisanje? Natecaj Mladike je za mnoge avtorje pred­stavljal oazo v prostoru in casu, ko so meje, fizicne in ideološke locevale Slovence. Tako nam zgodbe odkrivajo razlicne Slovenije: ma­ticno, zamejsko in izseljeniško. Vsak avtor iz­haja iz svojega okolja. Izseljenci pišejo o svojih dveh svetovih, nostalgicno o tistem, ki so ga morali zapustiti, in realisticno o tistem, kjer živijo. Zamejski avtorji sporocajo o bolecini, ki jo obcutijo ob krcenju slovenske skupnosti, o izgubljanju zemlje, ki je bila nekdaj sloven­ska. Avtorji iz matice pa so v natecaju videli priložnost, da izpovejo svoja drugacna vide­nja resnicnosti, kot jih je narekovala takratna oblast. Tako nam zgodbe omogocajo, da uzre­mo pestrost izkušenj, doživetij in obcutij vseh treh Slovenij. . Kaj se vam je v teh zgodbah zdelo najbolj izvirno? Kaj nam izraziteje sporocajo? Oziro­ma vas je kaj posebno presenetilo? Presenetilo me je marsikaj, zlasti pristop av­torjev k doloceni temi in nenavadnost moti­vov. Tako sta Tone Brulc in Marjan Schiffrer v svojih zgodbah pisala o krutosti življenja onstran oceana. Domovino sta zapustila, ker sta bila drugacna, v novem svetu pa sta doži­vljala, kako ponižujoc je odnos do staroselcev. Drugacnost je vedno ovira, naj gre za identi­teto ali barvo kože, z njo se srecujemo v sko­raj vseh zgodbah. Tako se rojevajo nasprotja, konflikti, avtorji pa nam ponujajo svoje zgod­be v premislek. . Poleg prostora je zanimivo vedeti, kako je cas vplival na izbor tem. Prva objavljena zgodba je iz leta 1973, zadnja pa iz 2016. Kaj se je spremenilo v teh štirih desetljih? Teme so se scasoma spreminjale, pojavljali so se novi avtorji, spreminjalo se je žarišce njihove pripovedi, se premaknil v sodobnost, ceprav je v marsikateri zgodbi vzniknila tudi preteklost. Sedanjost ne more obstajati brez preteklosti in tudi prihodnost ima svoje ko­renine v preteklosti. Vse manj je bilo tudi av­torjev iz izseljenstva. Spreminjal se je jezik, iz zgodbe v zgodbo lahko doživljamo bogastvo in razvoj slovenšcine. Velikokrat sem bila navdušena nad besedišcem, nad inventiv­nostjo piscev. Spreminjala sta se tudi slog in struktura zgodb. Nekaj tem je zgodovinskih, avtorji ožarijo samo dolocen segment doga­janja v casu in nam tako dajejo možnost, da sami premislimo o svojem vedenju daljne ali bližnje preteklosti. Nekateri se spoprijemajo z dilemami vsakdana. Vse zgodbe pa nam v svoji celovitosti rišejo široko panoramo tem, motivov, vzrokov in posledic. Bralec pa lahko o njih premišljuje in se z njimi sooca. Dodane kratke biografije avtoric in avtorjev pa prina­šajo najpomembnejše podatke o njihovem življenju in delu. Bralec dobi tako dodatne informacije o tridesetih najboljših. pripravila Nadia Roncelli S TRAN 4 8. APRILA 2019 | S V OB ODNA SL O VENIJ A KOLEDAR 10. aprila ob 15:00 Redna seja ZSMŽ 13. aprila ob 15:00 Redni pouk SSTRMB 13. aprila ob 20.30 Velikotedenski muzikal “Kerigma” v Slomškovem domu 14. aprila | Cvetna nedelja 14. aprila ob 18:00 Velikotedenski muzikal “Kerigma” v Slomškovem domu 18 - 21. aprila | Veliki teden 27. aprila ob 15:00 Redni pouk SSTRMB 28. aprila Misijonska VELETOMBOLA v Slomškovem domu 1. maja Športni dan SDO-SFZ v Slovenski vasi 4. maja Veselica v Slomškovem domu 4. maja ob 15:00 Redni pouk SSTRMB 5. maja Obletnica doma - Slovenski dom Carapachay 11. maja Dan duhovnosti na SSTRMB Slovenska hiša 11. maja ob 20:00 Obcni zbor društva Zedinjena Slovenija Slovenska hiša 12. maja ROMANJE V LUJÁN OSEBNE NOVICE KRST ZA RAZMISLEK IN NASMEH “ “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” ” ZDRAVJE Samo, da bo zdrav! To je prva želja za vsakogar še pred rojstvom. Za vsak oseb­ni praznik, rojstni dan ali pa god, je naša prva želja za slavljenca prav ta, da bi imel zdravje. Zdravje je božji dar a ni dvoma, da tudi sami lahko veliko storimo zanj. Prav zato 7. aprila obeležujemo svetovni dan zdrav­ja, na ta dan je bila namrec leta 1948 usta­novljena Svetovna zdravstvena organiza­cija (WHO). Vsako leto se v želji po vecjem osvešcanju javnosti na ta dan izpostavi doloceno temo s podrocja zdravja. Letoš­nji Svetovni dan zdravja je tako posvecen sladkorni bolezni. Tudi ljudska modrost nam ve o zdravju veliko povedati, za razmislek in tudi na­smeh, ki je pol zdravja! V kapeli Nuestra Seńora de la Esperanza v Córdobi je bil v nedeljo, 7. aprila, kršcen JOAQUÍN CASTAŃEDA, sin Ezequiela in Marjane Rant, rojen 17. novembra 2018. Njegova botra sta Nataša Rant in Gerardo Mezzavilla. • Veselo srce podarja zdravje, potrt duh pa suši kosti. (Sveto Pismo, Pregovori 17,22) • Zdravje je najvecje bogastvo. (Nemški pregovor) • Zdrav um v zdravem telesu je kratek, a celovit opis cloveka, ki je na tem svetu srecen. (John Locke, angleški filozof in politicni mislec) • Tisti, ki ne bo uporabil novih zdravil, mora pricakovati nove bolezni. (Francis Bacon, angleški filozof, pisatelj in zgodovinar) • O, zdravje! Zdravje! Blagoslov bogatih! Bogastvo revnih! Kdo te lahko preplaca, kajti brez tebe ni na svetu radosti! (Ben Jonson, angleški pesnik in igralec) • Narava, cas in potrpljenje so trije veliki zdravniki. (Slovenski pregovor) • Kdor vsak dan ne posveti nekaj casa svojemu zdravju, mora vsak dan žrtvovati veliko casa za bolezen. (Sebastian Kneipp. Nemški duhovnik in vodni terapevt) • Nikoli ne zdravi zla z zlom. (Latinski pregovor) • Zdravje, vitalnost in lepota so darovi narave za tiste, ki živijo v skladu z njenimi zakoni. (Leonardo da Vinci, italijanski slikar, ki­par, arhitekt, inženir in izumitelj) • Bolje zdravemu v siromaštvu kot bogatašu v bolezni. (Ljudski pregovor) • Dobra misel je pol zdravja. (Slovenski pregovor) • Zdrav clovek ima sto želja, bolnik pa le eno ima. (Slovenski pregovor) Izbral Jože Jan S V OBODNO S L O VENIJO S OFINANCIRA URAD VLADE R S Z A SL O VENCE V Z AMEJS TVU IN PO S VETU . | Glasilo Slovencev v Argentini Uredniški odbor SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Ustanovitelj Miloš Stare Mariana Poznic, Cecilija Urbancic, Lucijana Hribar, Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Sonja Tomazin, Jože Jan, Jože Lenarcic, Miloš Mavric, email svobodna.ba@gmail.com Predsednik Jure Komar Marko Vombergar in Tomaž Žužek. www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodno Slovenijo podpirajo Obvestilo Narocnina tiskanega casopisa za leto 2019 znaša $ 2.500.- Poravnate jo lahko pri odbornikih ZS ali krajevnih domov, ali pa z nakazilom na naš bancni racun Banco Santander Río Cta Cte en Pesos 052 - 000110732 CBU 0720052620000001107322 Alias: Bled.Triglav.Zmaj CUIT: 30-53331351-1 Titular: Asociación Civil Eslovenia Unida Zaradi visoke inflacije bomo v mesecu juliju narocnino prilagodili novim razmeram, zato prosimo, da jo cimpreje poravnate. Svobodna Slovenija je brezplacno dosegljiva na spletnem naslovu www.svobodnaslovenija.com.ar Lepo pozdravljamo! Uredniki Svobodne Slovenije Vabilo Želite ob Velikonocnih praznikih pozdraviti Slovence v Argentini in drugod po svetu? Vabimo vas, da objavite vošcilo v Svobodni Sloveniji! Cena oglasa: $ 1.500.- // $ 3.000.- Objave sprejemamo do nedelje, 14. aprila. svobodna.ba@gmail.com