CELJE   J/VNUAR   1977   -   ŠTEVILKA   I   -  LETO   XXXI  —   CENA  X   DINARJ«
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE
I KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Z UREDNIKOVE MIZE
s prejšnjo številko Novega tednika smo se kar dobro poslovili s tiskarskimi
škrati od starega leta. Vrag vedi ali res? Kruh ta vsakdanji, ki je bil na uvodni
fotografiji (takšen kmečki, iz stare dobre krušne peči na drva, za katerim gospodinje
v mestu lahko le vzdihujejo) se je sprevrgel v abstraktno slikarstvo. Ni naključje,
da smo mnogi ugibali, kaj utegne na sliki biti. Reče nekdo goba, drugi rudnina z
Lune, tretji, zemlja od daleč. Večina jih je pomislila na vse kaj drugega kot na
kruh. Mar smo že pozabili, kakšen je dober kruh?
Pri mojem podpisu v zapisu na tretji strani pa je tiskarski škrat pripisal:
Rešitev iz prejšnje številke, kot bi hotel zapolniti prostor ali pa iz sestavka narediti
novo križanko. Težko bi vam pojasnil, zakaj si je škrat to dovolil, le da ne gre za
sabotažo, mi menda lahko pritrdite.
Posebej za bralke: preberite napotek za izlet na morje, če želite biti med 1000
ženskami, ki bodo potovale z nami.
VAS UREDNIK
V navadi je že, da vsako leto (prvi ali drugi dan) obiščemo
celjsko porodnišnico in čestitam»o tisti mamici, ki je poda-
rila življenje prvemu občanu. To je bila letos FRIDA SU-
HOLEŽNIK. gospodinja iz Vojnika, ki je rodila tretjega otro-
ka — po dveh deklicah fantka Roberta. Mali korenjak je
prijokal na svet ob 00,31 in bo verjetno med prvimi, če ne
že prvi letos rojeni Slovenec. Fant je zdrav, mamica sreč-
na, seveda pa z njima tudi očka, ki je zaposlen v celjskem
Cestnem podjetju ter obe sestrici. Darilo za prvega celj-
skega občana v letošnjem letu je poleg našega uredništva
prispevala že po tradiciji tudi celjska MODA.
Foto: DRAGO MEDVED
CELJSKA PORODNIŠNICA
OBETAJOČ START 77
KONEC IN ZAČETEK LETA V ZNAMENJU FANTOV
Ce se dan po jiutru c^eoiju-
je, potem lahko rečemio, da
bodo Letos imele besedo
»hlače«, saj je parvi dan no-
vega leta v oeljska porodndš-
nioi zagledalo Itič sveta kar
14 ni0^'ih državltjanoiv, od te.
ga osem dečkov in šest de-
kJUc. Na prvih treh mestih
so dečki!
Ko sva z Diragom diiigega
januarja dopoldne obiskala
celjsko porodnišnioo sta na.
ju poleg ljubeznivih sester
sprejela tudi dežurna zdrav-
nika dr. Vladimir Lukič in
dr. Tončka Završnik. Pokle-
petali smo o burni silvestr.
ski noči, ko je bil dežurni
prav dr. Vladimir Lukič. Ba-
bica Pavla je prinesla debelo
knjiigo, hjer je zapisano, da
je lani v celjski porodnišnici
bilo srečno rojenih kar 2970
otrok ali trije več kot leta
1975! Plan je bil torej diose.
žen in presežen! Bravo! Ko
bi le tako bilo tudi letos!
To je želja nas vseh.
Zadnja maimica, ki so ji
pKonagali, da je redila še v
letu 1976, je bila NATALIJA
KLANCIŠAR iz Celja. Njen
prvorojenec je kot zadinji
med 2970-tiini nadebudniki
zagledal luč tega sveta ob
22.50! Potem je bil v porodni
sobi mir prav toliko časa,
da si je dežurna ekipa ob
kavicd lahko voščila SREČ-
NO 77 in se že odprarvila na
delo.
Ob 00.31 je kot prva v le-
tošnjem letu v celjski po.
rodnišnici rodila FRIDA SU-
HOLE2NIK, gospodinja iz
Vojnika. Njen prvi sin Ferdo
je tehtal ob rojstvu 2970 gra-
mov in bil »velik« 49 centi-
metrov. Kar pa je najvai-
nejše — rodil se je zdrav in
čez dva dni je prvič »poži-
ral« našemu fotoreporterju
ter se nekam krmežljavo na-
muznil v močno luč, češ,
»kaj me motite že na začet,
ku moje poti s takšnimi teč-
nimi zadevami...« Z ročica-
mi se je pomel po nosku,
nato pa varno zasipal v na-
ročju presrečne mamice.
»Zdaj imam tri otroke, dve
hčerki in zdaj sina. Res je,
veliko dela bo, vendar izred.
no srečna sem in delo bom
zmogla. Tudi mož je presre-
čen, da je dobil naslednika.
Pa resnično hvala vam, da
da ste me obiskali in mi
izročijli  darilo  MODE.«
Druga je v letošnjem letu
rodilia D.IRINKA GORIŠEK
i2 Debra pri Laškem, in si-
cer tudi fantka, tretja pa jie
povila sina DRAGICA BAR.
BUIOVIC iz Celja.
In še ena zaniinivost, ki
so jo zabeležili prvi tri(je ko-
renjaki:
Suholežnikov pob je od
vseh štirinajstih prvojanuarč.
nikov najdaljši (49 cm), Go-
riškov je najlažji (2540 g) in
Barbulovičev na^itežji (4610
gramov)!
Pa srečno vsem štirinaj.
sUm ter vsem ostalim, ki
prihajajo aa njimi! Srečno
in zdravo, kot je bili začetek
njiihoivaga življenjal
HALO 988
PRAZNIK MED TELEFONI
SiLVESTROVO ONKRAJ ŽICE: SiCER MIRNO
Telefoni s svojim brnenjem
ne poznajo praznikov, to prav
dobro vedo telefonistke na
celjski pošti. 2ivoniLi so tudi
v noči iz starega v novo leto.
In naneslo je, da se je na
telefonske pozive v silvestrski
noči oglašala CILKA ŠU-
STER. Obiskali smo jo f>o
novoletnih praznikih, da bi
izvedeli, kaj vse so jo ljudje
spraševaJi, kaj so želeOi izve-
deti.
Kdaj ste nastopili službo?
»Ob 20. uri. Med telefoni
sem ostala vse do 7. ure zju-
traj .«
Za telefonskimi klici stojijo
ljudje. Kaj so ta večer želeU
izvedeti?
»Klicev je bilo precej. Več
kot sem pričakovala in več
kot sicer. V glavnem so spra-
še\'ak za telefonske številke
naročnikov. Verjetno so jtm
želeli voščiti kar preko tele-
fOTiov. Ljudje nasploh želijo
izvedeti vse mogoče stvari in
tako je bilo tudi na Silve-
str ovo:
— Kakšna je nadmorska vi-
šina Celja?
— Ali je v Žalcu sneg?
— če bo prihodnji mesec
snežilo?
— Koliko je ura?
In spet: koliko je ura?
Kajti bližala se je polnoč.
Čeprav je bilo veUko tele-
fonskih pozivov, je bila v bL
stvu to mirna noč.
So biM Uudje. U so to noč
Idicali, prijazni? So vam voš-
čili srečno novo leto?
»Da. Bili so prijazni, vsaj v
veliki večini. Vsi, ki so kli-
cali, skoraj vsi, so mi tudi
zaželeli srečno.«
So prijazni tudi sicer, v os-
talih dneh leta?
»Na to bi kar težko odgo-
vorila. Veliko let sem že med
telefoni in človek se čez čas
»utrdi«, kakor radi pravimo.
Včasih nas kdo pošteno na-
dere, ne da bi se zavedal, da
mu na zastavljeno vprašanje
res ne moremo odgovoriti.
Nemalokrat se kdo ponorčuje
iz nas, ne da bi vedel 2sa me-
ro šale. Zal so to tudi dosti-
krat otroci, ki si krajšajo čas
s telefonskimi kMcJ. Toda tak-
šno je pač naše delo in nič
se ne da pomagati. Na tele-
fonski poziv se je seveda tre-
ba oglasiti.
Znate veUko številk In po-
datkov na pamet?
»Veliko. Toda navadno jih
večino še enkrat preverim
predno odgovorim.«
Tako je preživela silvestr-
sko noč Cilka, medtem ko je
bil tudi njen mož v službi,
sin pa je doma sladico spal.
MATEJA PODJED
*rostor za naročnikov naslovi
2. stran — NOVI TEDNIK
St. 1 — 6. januar 19?
CIUEs 16. JANUAR - REFERENDUM
m It FKIFRAVUENO!
POLITIČNE IN ORGANIZACIJSKE PRIPRAVE PO NAČRTU
Samo še deset dni in deiovni ljudje ter občani celjslic
občine bodo odločali o novi solidarnostni akciji, o pobudd za
uvedbo drugega samoprispevka v celjski občini.
Formalna odločitev bo padla na referendumu v nede-
ljo, 16. januarja. Formalna, kajti za resnični sprejem dru-
gega samoprispevka so se delovni ljudje in občani odločili
že prej. Tudi v razpravah o srednjeročnih programih, tudi
oh spoznanju, da lahko le s takšnim zbiranjem sredstev
hitreje rešijo nekatera viirašanja na področju družbenih
dejavnosti. In prav zato je program drugega samoprispev-
ka širši. Medtem ko je prvi zajel le otroško varstvo in
osnovno šolstvo, posega drugi še na p'>dročje zdravstva, kul-
ture in socialnega skrbstva.
Gre za osemnajst nalog v drugem samoprispevku. Med
n^^ml za sedem novih otroških vrtcev, za novo osnovno šolo,
za dve novi zdravstveni postaji, za dve telovadnici, glasbeno
šolo itd. Za vsa ta dela naj bi odšteli okoli 200 milijonov
dinarjev. S samoprispevkom pa naj bi zbrali okoli 128 mili-
jonov. Razliko bodo krile samoupravne interesne skupnosti
in drugi. To pa ni vse, kajti dodatni program, ki ga bodo
v istem času izvedle nekatere samuupravaie interesne skup-
nosti posebej, bo terjal še novih 187 milijonov dinarjev.
Torej, aktivnost na zelo široki fronti, aktivnost, ki je izraz
velike pripravljenosti delovnih ljudi in občanov celjske ob-
čine, da s skupnimi močmi hitreje rešijo nekatera pereča
vprašanja. Vsa pa tista, ki zadevajo človeka, od njegove
najnežnejše dobe do jesenskih let življenja. V tem je poseb-
nost programa drugega samoprispevka. V tem je tudi nje-
gova moč!

VELIKA OD-
GOVORNOST
Ni kaj reči. Tudi v Storaii
so se lotila priprav na refe-
rendiim za. uvedTx) drugega
samoprispevka v ce\jski ob-
čini z največjo odgovornost
jo. Temu primerni so tudi
prvi delovni uspehi, ki se
kažejo zlasti v političnih in
organizacijskih pripravah na
uresničitev te velike družbe,
nopolitične naloge.
Dek) poteka po načrtu, ki
S& je sprejel štab za pripra-
vo in izvedbo referendimia.
Vodi ga Sonja Ocvirkom.
Med zadnjimi njegovimi akci-
jami sodi tudi razgovor z
delegati za občinsko skupšči-
no in samoupravne interesne
skupnosti pa tudi s predsed-
niki stalnih odborov krajevTie
organizacije SZDL. To je bil
delovni razgovor, ki je opo-
zoril ne samo na naloge,
marveč tudi na nekat-ere od-
prt-e probleme, ki pa jih v
štorah rešujeijo zelo |X)gum-
no, sicei- pa vse v okviru
razvojnega načrta do 1980.
leta.
V štorski krajevni skupno,
sti so se odločili že za gla-
sovalna mesta in v t^ zvezi
imeeovaiH tudi glasovalne od-
bore. Tik pred novoletnim-
prazniki so ix)verjeniki So.
cialistične zveze obiskali sle-
herno družino. Ob tej pri-
ložnosti so razdelili brošure,
ki govorijo o drugem sarao.
prispevku. Sicer pa so v
osebnih stikih razčistili tudi
nekatera    vprašanja   in se
sploh pogovorili o delu v
krajevni skupnosti.
Danes, jutri ter v ponede-
' Ijek bodo imeli v taj skup-
nosti šest zborov občanov j
po stalnih območjih. Na teh
sestankih pa se ne bodo po.
govarjali le o samoprisipevku,
njegovem programu in po.
dcbnem, marveč tudi o pro-
gramu krajevne skupnosti v
letošnjem letu.
Ce sodimo po besedah po-
verjenikov SZDL, ki so se
ob obiskih pogovarjali z do-
mačini, potem je pripravlje-
nost za osvojitev programa
drugega samoprispevka v celj.
ski občini velika. Tudi zato,
ker bo prav s temi solidaj.
nostnimi sredstvi rešen v
Storah problem, ki je že ne-
kaj let kamen sjx>tike. To
je zdravstvena postaja. Sicer
pa v štorah pričakujejo, da
ne bodo dobili samo novega
poslopja za to postajo, mar.
več, da bodo s tem rešeni
tudi drugi problemi, pred-
vsem kadrovski. Fluktuacija
zdravstvenih delavcev v tej
postaji, še posebej zdravni-
kov, je prevelika. Občutijo
jo vsi. Tudi ali zlasti v že.
lezarni. Zato si ne želijo sa-
mo večje stalnosti na teh de-
lovnih mestih, marv^ tudi
popolno zasedenost sistemi,
ziranih delovnih mest.
Na pričakovani uspeh no-
vega referenduma vpliva tu-
di uspešna uresničitev pro.
grama prvega samoprispev.
ka. štore so tedaj dobile nov
otroški vrtec. In to celo prej
kot je bil v načrtu. V na-
slednjem obdobju bodo temu
vrtcu dogradili prizidek. To
s sredstvi interesne skupno-
sti.
Izredna razgibanost in de-
lavnost v tej kraje\Tii skup-
nosti pa se kaže še na dru.
gih področjih. Srednjeročni
program razvoja namreč opo.
zarja na prenekatere odprte
komimalne probleme. I.,ote-
vajo se jih z veliko zagna-
nostjo. Na prvem mestu te-
ga spiska so vsekakor vodo-
vodi oziroma zdaj vodovod
na Vrhe. In potem še ceste,
mostovi. Važnejše naloge so
zajeli v program do 1980.
leta, druge pa bodo prišle
na vrsto pozneje.
In ne nazadnje, v Storah
pričakujejo, da bo interesna
skupnost za vzgojo in izo.
braževanje zagotovila sred-
stva za popolno uresničiteiv
prehoda na celodnevno osnov-
no šok) v štorah.
M.  B02IC

MOJE PISMO
Draga  mamica in  očka!
Staira sem že dvanajst let,
zato dobro vem in cenim
vse, kar sta doslej storila
zame in za sestrico Urško.
Nešteto prostih ur sta
žrtvovala najini vzgoji, pre-
bedela veliko noči za naju,
vedno skrbela za to, da sva
bili čisto oblečeni in primer-
no hranjeni. Vse to z nese-
bično ljubeznijo ter nasme-
hom v očeh.
Hvaležna sem vama, če-
prav vajine dobrote danes
ne morem pv;piačati z denar-
jem. Lahko pa se oddolžim
z marljivim učenjem in uspe-
hom v šoli ter z lepim ve-
denjem.
Brezskrbna mladost je le-
pa, a vendarle si želim odrar
sti. 2elim si seveda tudi, da
bi prišla čimprej do poklica
in tudi, da bi bila v poklicu
uspešna. Pri tem se zave-
dam, da pot do cilja ne bo
lahka.
Težko si predstavljam, ka-
ko so se učili naši predniki
v mračnih, tesnih učilnicah,
ko je naša šola tako lepa,
svetla in sodobno opremlje-
na. Le medlo se še spomi-
njam druge osnovne šole v
Ulici 29. novembra, kjer sem
obiskovala prvi in drugi raz-
red. Stara stavba ni bila pri-
jazna, vendar še lepa v pri-
merjavi z nekdanjimi šolami,
o kat-erih mi večkrat pripo.
vedujeta.
Ali se spominjata, s kaik-
šnim navdušenjem sta gla-
sovala za samoprispevek I!
Iz sredstev tega samopri-
spevka je bila zgrajena tudi
naša šola »Slavko Šlander«,
ki jo obiskujem. Ponosni
smo na starše, ki so glaso-
vali za samoprispevek in
zgradili objekte, ki so nam
danes v ponos.
Potrebe po novih učiflnicah,
telovadnicah in vrtcih pa na-
raščajo zelo hitro. 2elimo si
več modemih šol, varstvenih,
kulturnih ustanov in zdrav-
stvenih domov.
Vem za vaju, da me ne
bosta razočarala in da bosta
obkrožila tisto odločilno be-
sedo, ki bo meni, sastricd on
vsem nam zagotovila srečnej-
še življenje. Iskreno pa vaju
prosim, da še sodelavcem
v slvižbi razložita p>omen
odločitev za drugi samopri-
spevek, saj potem na voild-
ščih ne bo ugibanja o naši
skupni želji — da bi bdla
prihodnost vseh nas še lepša!
SIMONA BELE,
učenka 6. a razreda
os. š. Slavko Šikundeir
KAREL lUG
OBRAZ!
Ko smo se na zadnji
redakcijski seji v prej-
šnjem letu odločili o kon-
ceptu letošnje prve števil-
ke in o tem, koga na
predstavimo v naši že več
let stari rubriki imenova-
ni OBRAZI, odločitev ni
bila težka. Glavni in od-
govorni urednik je ponu-
dil enega izmed naših
stalnih in najbolj zvestih
sodelavcev Karla Juga in
predlog smo vsi prisotni
takoj sprejeli.
Karla Juga, moža, ki je
že zakoračil preko petde-
setega leta starosti (kar
mu ni videti), ni treba
posebej predstavljati, saj
skoraj ni človeka v širši
celjski regiji in celo Slo-
veniji, da ga ne bi poznal.
Karel Jug je človek, ki se
je poleg ostalega zapisal
tudi športu in predvsem
delu z mladino. Poleg
vseh ostalih dobrih last-
nosti ima tudi to, da vse
tisto, kar vidi, zna prene-
sti na papir in posredova-
ti drugim. Skratka, ne
opravlja samo svojega
osnovnega poklica, ampak
že dolgo vrti tudi zelo
spretno novinarsko pero
na amaterski bazi, če bi
se lahko tako izrazili.
Ker v zadnjih letih z
njim zelo veliko sodelu-
jem lahko povem, da je
Karel Jug med tistimi so-
delavci, ki skoraj nikoli
7ie zatajijo. Obvezno se
javi v redakciji vsak po-
nedeljek zjutraj pred
sedmo uro, ko prinese vse
lepo napisano za radio in
Novi tednik o sobotnih
ter nedeljskih športnih
dogodkih, pojavi pa se
(po potrebi seveda) tudi
ostale dneve. Pride hitro,
odpre črno torbo, poteg-
ne iz nje materiale, spre-
govori nekaj besed in se
poslovi, kajti čaka ga de-
lo. Srečanje z njim traja
največ pet minut, vendar
so prav te minute vedno
med najdragocenejšimi,
saj izvem toliko novega,
kot v drugih podobnih
primerih ne. Je jedrnat,
slikovit, duhovit in pred-
vsem vedno kritičen.
Najljubše mu je poroča-
nje o mladih športnikih
in šolskih športnih druš-
tvih, saj »tu je osnova
vsega ostalega, še prema-
lo dajemo za to.«
Seveda ni tudi proti
vrhunskemu športu, o ka-
terem pa meni, da je
pred leti preveč zakoračil
v profesionalizem in to
zdaj s težavo odpravlja-
mo. V športniku ne vidi
samo tistega, ki dosega
vrhunske rezultate in raz-
veseljuje množice, ampak
vidi predvsem človeka, ki
mora poleg športa obvla-
dati tudi vrsto drugih
stvari. Biti mora pred-
vsem človek za vsa pod-
ročja, saj športna pot je
le kratkotrajna.
Za Karla Juga bi lahko
rekli, da je zastrupljen s
športom in poročanjem o
njem. Ni mu žal nedelje
ali prostih ur v ostalih
dneh, da ne bi odšel na
tekmo, sestanek o športni
problematiki ali kako
drugače pomagal kreirati
športno politiko. Dolga
doba tega dela je za njim,
zato ima brez dvoma veli-
ko izkušenj. Takšnih iz-
kušenj, ki so dragocene
tudi za vse nas, ki gremo
po njegovi poti.
Z današnjo predstavit-
vijo v rubriki »obrazi«
brez dvoma nismo pred-
stavili vseh dejavnosti
Karla Juga. To bi zahte-
valo preveč prostora in
časa. Ta droben kroki
mu naj bo samo del za-
hvale za vse, kar je do-
brega napravil za šport in
telesno kulturo (zlasti na
področju ŠŠD), istočasno
pa tudi želja, da naj bi
takšen tudi vedno ostal.
Stalnih sodelavcev ima-
mo pri Novem tedniku in
Radiu Celje veliko, brez
dvoma pa je med vodilni-
mi prav Karel Jug.
TONE VRABL
NOVOLETNA
RAZMIŠUANJA
Bilo je dve ali tri leta po končani prvi svetovni
vojni, ko se jima je v mladi knapovski družini rodil
prvi otrok. Ni minilo niti pol leta, ko ga je pobrala
takrat še neznana otroška bolezen. Pozneje so govorili,
da ga je tresel »fras«. čez dve leti, tik pred novoletni-
mi prazniki, se je družina zopet povečala za enega
člana. Čeprav nista med sabo veliko govorila, so se
ob novem letu vsa njihova razmišljanja in želje zlile
v eno samo veliko prošnjo, da bi le ostal živ. Leta so
tekla. Ne le, da je ostal živ, vsaki dve leti, kot po
nekem pravilu, je bilo treba v mali kuhinji in sobici
poiskati prostor še za enega. Ob vsakem novem letu
enake misli in želje. Samo, da bi bilo kruha in mleka.
Da se ja naši kravi šeki ne bi kaj zgodilo. Pa vsa]
»bata« škornje jim za zimo moramo kupiti. Mnogo dni smo
morali ostati doma, »šihtov« je bilo vedno manj. Pra-
vijo, da bodo zopet odpuščali, čudno je to. Toliko ljudi
zmrzuje, premog pa ne gre in ne gre v denar. Kdo
bi vse te reči razvozljal? želeti kaj več, bi pomenilo
že izzivanje usode.
Sama sedita v kuhinji, zatopljena vsak v svoje misli.
V štedilniku se je zadnja gruda premoga že spreme-
nila v pepel, petrolejka je le na pol privita, pri vseh
stvareh se mora varčevati. Iztekale so se zadnje ure
leta 1944. Ali so še živi? Najstarejši je nekje na Pohor-
ju, drugi — brigada je bila zadnje dni nekje na Graški
gori, tretji pa je pred dvema mesecema poslal pozdrave
iz Mozirskih planin. Ko le zunaj ne bi bilo tako mrzlo
in toliko snega. Od lastnih otrok so ji misli zbežale
k lastnemu bratu, ki so ga Nemci, ranjenega v nogo,
živega ujeli. S puškinimi kopiti, tako, da ga nihče več
ni mogel spoznati, so dokončali svoje delo. Misli so
hitele dalje, iskale pojasnila in odgovore. In naenkrat,
nikdar se še v življenju ni tako prestrašila svojih
lastnih misli. Zakaj sem jih rodila, zakaj niso umrli?
Ali bo ta svet sploh kdaj drugačen? Skrbi in utruje-
nost so opravili svoje. Samo pet mesecev je moralo
miniti in njene novoletne želje in sanje so se uresni-
čile. In ne samo njene ...
S svojo prijateljico je sedela in kramljala ob kavi.
Trdo delo in leta so povsem razorale njen obraz. Od
svojega osemnajstega leta je dan za dnem, leto za
letom bila od zgodnjega jutra do poznih nočnih ur na
polju in pri živini. Nobenih sprememb ni bilo. Pač v
vseh teh letih je zamenjala le tri gospodarje. Dekla so
ji rekli. Delala je za hrano in posteljo v mrzli kamri.
čeprav so bili med njimi tudi dobri ljudje, je v njej
vsak dan bolj rasel strah kaj bo, ko bodo odpovedale
roke. Vedela je namreč, da v iiffllh časih kmetija ni
smela poznati usmiljenja. Danes njen obraz ni več
zaskrbljen. Pred nekaj leti se je iz male, pa vendarle
prijazne sobice preselila v dom upokojencev, čeprav
jo revma zbada v vseh koncih, se počuti varno in
zadovoljno. Kot otrok že komaj čaka, da bodo skupaj
okrasili novoletno jelko. Preteklost, to so danes za njo
le grde sanje.
Bilo je pred tremi dnevi. Zunaj je bilo hladno ir,
pričelo je snežiti. Vsa sključena, obložena z nekim:
vrečkami, je stala ob cesti. Dolgo je zbirala pogum ir
končno le dvignila roko. Ze pri drugem avtomobilu, k
je zapeljal mimo, ne da bi se zmenil zanjo, je sra
mežljivo, da ja ne bi kdo videl, zopet povesila roko
Veste, trideset let sem v Zdravilišču Rogaška Slatine
čistila stranišča, hodnike in sobe, je pripovedovali
med vožnjo. Po daljšem oklevanju je s tišjim glason
nadaljevala. Veste, nisem ustvarila družine. Imela sen
nezakonsko hčerko. Odkar sem v pokoju, sem se pre
selila k njej. Ali ni lepo, če ima človek, še posebno m
stara leta, koga od svojih. Malo sem oklevala, predm
sem se odločila, da se preselim k njej, ker vem, di
so na tesnem s prostori. Hčerka pa mi je rekla: kje
je prostora za nas, je, mama, prostora tudi za tebi
Veste, govori se, da imajo nekateri vile, njihove mati
re, oziroma očetje, pa so v domu ostarelih in tuo
obiskujejo jih njihovi premožni otroci zelo poredkc
Mi pa, čeprav živimo skromno, se lepo razumemo. Kc
da bi se hotela otresti morečUi misli, je šele čez neke
časa živahno nadaljevala, čeprav težko hodim in pot j
dolga, sem morala v mesto, da za dedka Mraza obdi
rim svoje vnuke. Da ne bi izdala svoje skrivnosti, sei
dejala, da grem k zdravniku.
Svetujem vam, dragi bralci^ da se v teh prvih nov<
letnih prazničnih dneh, ko smo vsi mnogo bolj d
vzetni za vse, kar je dobro in lepo, tudi vi ozre.
okrog sebe. Ničesar se namreč ne da vrednotiti bn
primerjave. Ob takem miselnem sprehodu skozi pr
teklost in sedanjost boste lahko objektivne je ki
sicer ugotovili, da resnično ni prostora, kjer novo ži
Ijenje ne bi na stežaj odprlo vrata, da ni kraja, kji
se zahvaljujoč našim skupnim naporom ne bi ničesi
spremenilo na boljše in lepše. Naj nas ta spoznan
ob pričakovanju novega leta osrečijo in motivirajo ,
še večji osebni delež k uresničevanju vsega tistega, h
smo zapisali na zastavo naše socialistične revolucij
JANKO ZEV Al
§t 1 — 6. januar 1977
NOVI TEDNIK — stran 3
GIMNAZIJA
CELJE:
RAZGIBANO
Pretekli leden je bilo na
gimnaziji dosti zanimivih
dogodkov. Med drvigimi bi
omenili tele:
Ves teden so dijaki obi-
skovali politično šolo.
Udeležili so se je vsi
predsedniki oddelčnih
skupnosti. Predavatelji so
govorih o vodenju sestan-
ka, o samoupravnem ži-
vljenju na šoli, o novem
sistemu šolanja, o delu
ZSMS in o programira-
nju dela. Po predavanjih
se je razvila razprava, ta-
ko da so dijaki lahko iz-
vedeli, kar jih je zanima-
lo. Vsa predavanja so tra-
jala po 2 učni uri.
V četrtek so sprejeli v
Zvezo komunistov 10 mla-
dih članov. To so učenci
3. in 4. letnikov, ki so se
izkazali pri delu v oddel-
čnih skupnostih in izven
njih. Sedaj ima ZK na
gimnaziji že 31 članov.
V petek, 24. 12. 1976, so
na slovesnosti v dvorani
pod Golovcem sprejeli v
enote teritorialne obram-
be mladince in mladinke,
ki so se za to prosto-
voljno prijavili. Tako so
tudi dijaki naše gimnazi-
je pripomogli k vzdušju
ob prazniku JLA.
2ELJA CILENSEK
Glasovali bomo »ZA«,
ker želimo vsem otro-
kom lepše življenje.
16. januar 1977 — naš
praznik, praznik in
potrdilo naše zavesti!
FRANCE POPIT OB 00,15 LETOŠNJEGA LETA
ZA URESNIČITEV ŽELJA
PREDSEDNIK SLOVENSKIH KOMUNISTOV V NAMI
Med gosti na prvem silve-
strovanju v restavraciji vele-
blagovnice NAMA v Žalcu je
bil tudi predsednik Central-
nega komiteja ZKS France
Popdt. Ni mu bilo težko najti
nekaj minut in spregovoriti
o tem, zakaj si je za kraj sil-
vestrovanja izbral prav Žalec,
kako je zadovoljen z dosežki
delovnih ljudi v lanskem letu
m seveda kaj pričakuje od
letošnjega leta. Pogovor —
čeprav kratek, vendar izred-
ne prijeten — je stekel tako-
rekoč ob čistem rojst.\Ti no-
vega 1977. leta ali natančno
ob 00,15. številni obisko-
valci si še niso dodobra izre-
kli vseh dobrih želja za le-
tošnje leto ter so se vrteli ob
razigranih zvokih, ko je za
mizo stekel naslednji pogo-
\'0t:
Tovariš predsednik, dovoli-
te, da vam v imenu številnih
bralcev in poslušalcev Nove-
ga tednika ter Radia Clelje
zaželim prijetno bivanje v
Žalcu in seveda dobro silve-
strovanje. Zakaj ste se odlo-
čili prav za Žalec, saj vemo,
da ste prejšnje leto bili v
Velenju?
»Na silvestrovanje v Žalec
v restavracijo veleblagovnice
NAMA sem prišel na povabi-
lo predstavnikov žalske obči-
no Seveda mi za to ni bilo
treba dvakrat reči, ker sem
vedno rad med veselimi ljud-
mi in tx) Savinjčani so.«
Kako ocenjujete prvo silve-
strovanje v objektu, ki je ve-
likega pomena za Žalec in
okolico?
»NAMA je dobro orga.nizira-
la prvo pričakovanje novega
leta v njihovih prostorih.«
Vaša ocena lanskih dosež-
kov?
»Kar se pa tiče ocene do-
seženih rezultatov v lanskem
letu mislim, da je bilo dosti
narejenega, to pa lahko oce-
nijo tudi naši delovni ljudje,
ki so k temu pripomogli.
Brez njih teh rezultatov ne bd
bilo!«
Želje za letošnje, komaj ro-
jeno leto?
»Naša naloga je, da tudi v
letošnjem letu vložimo vse
napore za uresničitev ciljev,
ki jih delovni ljudje pričaku-
jejo od nas.«
Bomo to dosegli?
»Kot vidite je razpoloženje
na višku, zato pričakujem, da
bo novo leto 1977 prineslo
vsem delovnim ljudem sa-
me vse najlepše. To je tudi
moja želja, vendar bo za to
potrebno maksimalno zalaga-
nje nas vseh.«
Se kozarec rdečega sloven-
skega vina in želja po vsem
najboljšem, zato pa ponovna
predanost silvestrski noči s
pesmijo, plesom in klepetom.
ŠENTJUR
NALOGE SO OBSEŽNE
NAČRTI ZA LETO 1977 V ŠENTJURSKI OBČINI
v Šentjurju so se danes
zjuLraj prvič v Ietošrn;em Le.
tu zbrali delegati vseh treh
zborov občinske skupščine
na svojo 20. redno sejo.
Osrednja točka dnevnega re-
da je bila nedvomno obrav-
nava osnutka resolucije o
družbenoekonomski pol!'tiki
in razrvoju občine Šentjur ter
neposrednih nalogah v letu
'.377.
D'jkaj obsežno so si zasta.
vili prednostne naloge, ki jih
bodo uresničevali sk^zi vse
Lteto bodisi na področju in-
dustrije, kmetijstva, gostin.
st^/a in turizma, družbenih
dejavnosti in še bi lahko na-
šte'/ali.
Na področju kmetijstva bo.
do večjo pozornost posvetili
racionalnejšemu izkoriščaju
obstoječih naravnih bogastev
in povezovanju ter sodelova-
nju kmetov. Okrepili bodo
kooporacijsko proiz?/odnjo s
trajnejšo obliko sodeIo\'anja
in to v živinoreji, sadjarstvu
tn jagodičevju. Načrtujejo
melioracijo zemljišč in pri-
pravo dokončne sanac'jje klav.
niče v sklopu sestavljene or-
ganizacije združenja dela
Dobrina.
Na področju gostinstva m
turizma bodo v tem letu
opravili celovito analizo sta.
nja na tem področju. Pouda.
rek    želijo    dati    predvsem
kmečkemu turizmu. V sose.
ski »center« načrtujejo iz-
gradnjo restavracije, ki je za
turistični razvoj tega kraja
več kot upravičena. Pomemb-
ne so tudi prednostne nalo.
ge na področju stanovanjsko
komunalne dejavnosti, ki za-
jemajo nadaljnjo gradnjo
družbenih stanovarvj, moder,
nizacijo regionalnih in lokal,
nih cest. zaščito vodnih izvi-
rov v Okrogu in Bohorju m
med drugim tudi sprejetje
zazida:lnih načrtov Planina,
soseske center Šentjur. Dob-
je in nova izmera Šentjurja
v površini 80 hektarjev. Pri.
pravili bodo še nov samo-
upravni sporazum o izloča,
nju sredstev za stanovanjsko
izgradnjo.
Prav tatrc obsežne so na-
loge iz področja družbenih
dejavnosti, ki izhajajo iz
sprejetega družbenega plana
rar/oja občine.
M. P.
P06LEJ/VI0 V SVET
PIŠE   IVAN   SENICAR
PRAZNIKI SO ZA NAMI. Zdravice in želje po no-
vem, uspešnem mednarodnem letu so izrečene, svet
pa je ostal takšen, kot je bil lani. V letu 1977 pa se
bo zgodilo marsikaj, kar bo spremenilo razmere v sve-
tu. Mednarodni odnosi tudi v prihodiije ne bodo
ugodni, obstajajo pa le razlogi za upanje, da bo svet
čez leto dni boljši, to je varnejši, pametnejši in boga-
tejši za kar največje število ljudi. Neuvrščene dežele
bodo še naprej uresničevale politiko temeljite »reor-
ganizacije« sveta, posebno na področju mednarodnih
ekonomskih odnosov. Jimmy Carter, ki bo 20. januarja
prevzel težko barko Združenih držav .Vmerike, bo
pokazal svojim rojakom in svetu, kakšne plovbe je
sposoben, da mu ladja ne bi nasedla kot njegovima
predhodnikoma. Kitajska bo najbrž le obračunala z
»zločinsko četvorko« in z njenimi številnimi sencami;
šele ko se bo razvedrilo, bo jasno, kakšno bo premika-
nje tega 800-milijonskega velikana v vse bolj prometni
svetovni areni. Sovjetska zvoza pa bo ob jasneje opre-
deljenih velikih in ostalih partnerjih tudi sama lahko
spodbudnejša v svetovnih zadevah, ki postajajo tudi
za velike sUe vse zaJitevnejšs.
JUGOSLAVIJO čaka živo mednarodno leto. Na(j
omenimo le naše največje »projekte«:
— Aktivno prizadevanje za konkretne rezultate ne-
uvrščene politike.
— Naše prijateljsko, plodno in enakoprarao sode-
lovanje z velikimi silami.
— Razvijanje prijateljskih in koristnih stikov s so-
sedi. Z Italijo naj bi začeli uresničevati prve korake,
ki jih predvidevajo osimski sporazumi. Z Avstrijo tn
Bolgarijo pa bo mogoče obogatiti stike le, če se bosta
ti dve deželi bolj demokratično postavljali do manjšin
in če bosta zmogli več pameti, saj sta ena in druga
z vsem svojim prebivalstvom tudi sami le »manjšini«
v primerjavi z velikimi narodi.
— 40. obletnica prilioda tovariša Tita .na čelo naše
revolucije bo pomenila tudi pregled in zgodovinsko
potrditev zimanje politike, ki so jo KP Jugoslavije,
ZK Jugoslavije in država Jugoslavija oblikovale pod
njegovim vodstvom.
— Priprave na XI. kongres ZKJ. bodo zajele tudi
oceno politike, ki jo zveza komunistov uveljavlja v
mednarodnim stikih na temelju enakopravnosti, ne-
vmešavanja in sodelovanja. Tako zimanjo politiko
uresničujemo, ne le kot država s svojo diplo-
macijo in z drugimi sredstvi mednarodnega sodelova-
nja, ampak tudi kot odprta družba z niednarodnim so-
delovanjem republik, občin in celo krajevnili skupno-
sti, družbenih organizacij, delovnih kolektivov, društev
in posameznikov. Tako razvejana zunanja politika,
osvobojena skoraj vseh »skrivnosti« izza črnih očal tn
iz diplomatskih kovčkov, je samo druga stran vsakda-
njega uresničevanja našega socialističnega samouprav-
ljanja, siaj je pogoj za človekovo svobodno delo in
svobodno osebnost tudi njegova svoboda v mednarod-
nih stikih. To pa je najbrž že razredno bistvo naše zu-
nanje politike, kot jo je doslej oblikovala skupaj z
drugimi prav zveza komunistov.
POSEBNO POIVIEMBNO oo nadaljevanje konferen-
ce o varnosti in sodelovanju v Evropi. Ta konferenca
je bila v začetku avgusta IS?."), leta v Helsinkih. Tam
se je 3.5 dežel dogovorilo o tem, kako naj s skupnimi
prizadevanji odpravijo še preostale politične in druge
probleme v Evropi ter tako pospešijo sodelovanje med
vsemi evropskimi državami ne glede na blokovsko
pripadnost in ostale razlike. Nekaj od teh dogovorov
je že uresničenih, drugi pa še čakajo na primerno
spodbudo. V Helsinkih pa so tudi sklenili, naj bo kon-
ferenca ponovno čez dve leti v Beogradu, kjer naj bi
pregledali, kaj je storjenega in kaj še čaka naš kon-
tinent. Zato se Jugoslavija kot gostiteljica že vneto pri-
pravlja na pomemben sestanek, ki se bo za^l 15. ju-
nija letos v Beogradu. _     . -. . .    ____  _
DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
SKUPNI - NE VIŠJI INTERESI
Seveda bi lahko v ne-
dogled vlekli samozašči-
to na področju zasebne
varnosti in varnosti oseb-
ne lastnine. Kaj vse bi še
lahko povedali o vsem
tem, največ pa seveda
ljudje, ki delajo v organih
javne varnosti, v milici,
na sodiščih.
Toda preidimo zdaj od
zasebnosti k občemu inte-
resu za varnost. Nekateri
seveda hudo sektašijo, ko
razlagajo, da je družbena
samozaščita nad o-sebnim
interesom občana. Ta šir-
ša raven družbene samo-
zaščite samo združuje in-
terese posameznikov v
širše in po stopnji organi-
ziranosti tudi na višje ob-
like.
Pravzaprav je ravno
varnost v najširšem pome-
nu besede bila povod za
to, da je človek iz naj-
bolj primitivnih oblik
družbenega sožitja začel
razvijati organizme druž-
benega značaja, od ro-
dovnih skupnosti do drža-
ve z vsemi klasičnimi ins-
titucijami. Varnost v šir-
šem pomenu pa pravza-
prav pomeni vse kar zade-
va človekov interes, vklju-
čno z naravo, našim oko-
ljem itd.
Pravzaprav je meja, kje
neha zasebni in kje za-
čne družbeni interes za
varnostjo, zabrisana. I^e
malokdaj se zgodi kaj
negativnega, kar je izklju-
čno v škodo posameznika.
Na nek način se posledi-
PIŠE IN UREJA JURE
KRAŠOVEC (20)
ce odražajo še na druge.
Tipičen primer za to je
prometna nesreča. Niko-
mur ni ljubo, če je povo-
zil pešca, ki je napačno
prečkal cesto. Niso tu
samo stroški in izguba
časa zaradi postopka, ki
ob takšnih zadevah vse-
lej teče, končno je tu tudi
človeška plat problema.
Samo človek brez vesti
se ne sekira za kaj take-
ga — čeprav ni kriv.
Pred leti je v celjski
okolici gorela tovarna. Mi-
lijoni so od minute do
minute izginevali v dimu
in ognju. Morda je bila
za koga nepomembna stis-
ka kmeta iz soseščine, ki
je rotil gasilce, naj po-
škropijo slamnato streho
njegovega kozolca, ki bi
se lahko vžgal že z naj-
manjšo iskro, kajti stal je
v najbližnji soseščini. Mo-
rda bi celo kdo rekel —
takšna malenkost. . .
Toda če bi plamen ob-
liznil slamnato streho, bi
zajel požar tudi hišo,
hlev. Zavarovalnica bi
imela še več stroškov,
družba bi bila dolžna po-
magati onesrečeni druži-
ni, ljudi bi bilo treba
spraviti nekam pod stre-
ho. . . Ali ni samo nekaj
naštetih posledic dovolj
jasen dokaz, kako je vsak
zasebni problem hkrati
tudi družben — če druge-
ga ne, prizadetemu je
zmanjšana morala, s tem
storilnost in skaljen odnos
do soljudi.
OBČINA LAŠKO

POSTOPNO OŽIVLJANJE GOSPODARSKE AKTIVNOSTI
Na seji zadnje dni lanske-
ga leta je skupščina občine
Laško sprejela resolucijo o
izvajanju družbenega načrta
občine v letu 1977. V tej re-
soluciji je rečeno, da se bo
družbenoekonomski razvoj v
letošnjem letu razvijal na os-
novi značilnosti razvoja v mi-
nulem letu. Ta izhojena pK>t,
po kateri naj bi v tej občini
v letošnjem letu hitreje in
varneje hodili, je v nasled-
njem: Pospešen je bil razvoj
samoupravn h družbeno-
ekonomskih odnosov, ki so
temeljili na dohodkovnih od-
nosih. Skladnejša so bila tu-
di gibanja na tržišču. V dnagi
polovici leta se je gospodar-
ska aktivnost povečala. So pa
bile tudi nekatere napake go-
spodarjenja, katerih se bo
treba letos izogniti, predvsem
dohiteti zamujeno za izvoz,
ki mu spet odpirajo vrata in
končno je treba dosledno iz-
peljati načeli rasti dohodkov,
ki bodo na ravni produktiv-
nosti dela, kar lani ni bil pov-
sod slučaj.
V letu 1977 naij bi v občini
Laško z obstoječimi in novi-
mi zmogljivostmi v gospodar-
stvu dosegli 8 odstotno rast
družbenega proizvoda, le za
kmetijstvo in gozdarstvo je
ta odstotek nižji. Nadalje naj
bi se stopnja zaposlenosti v
letu 1977 pMDvečala za 3,7 od-
stotka, hkrati pa stopnja
storilnosti za 4..'> odstotka,
ker sicer bi bil cilj, intezi-
virati gospodarski razvoj,
zgrešen.
V letošnjem let.u bo treba
oživeti isTvoz. V občini Laško
je nekaj takih ix)djetij, ki so
že in naj bi tudi v bodoče
usmerjale del svoje proizvod-
nje v izvoz. Zlas.ti naj bi v
izvoz usmerili tiste p^-oizvode,
za katere so tržne možnosti
na domačem tržišču omejene.
In osebni dohodki naj bi
rastli v sorazmerju z rastjo
produktivnosti dela. Delitve-
na razmerja morajo v bodo-
če zagotoviti plačilo po vlo-
ženem delu. ker le tako je
mogoče spodbujati produk-
tivnost dela.
Večja reproduktivna spo-
sobnost gospodarstva, v leto-
šnjem letu imajo nekatere de-
lovne organizacije v občini
ambiciozne načrte (TIM, Pa-
pirnica, turizem, kmetijstvo),
bo dosežena le tako, če se bo
s.plošna tn skupna poraba, pa
tudi osebna, počasneje nara-
ščala. Predvideno je, da bi
leta bila za 10 odstotkov niž-
ja od rasti družbenega pro-
izvoda.
V občini Laško pa so še
posebej načrtovah, da naj bi
se v prihodnje hitreje raz-
vijalo kmetijstvo, papirna, ke-
mična — predelovalna indu-
strija, na področju turizma
pa gostinstvo ki naj bi vklju-
čevalo tudi organizirano druž-
beno prehrano.
JURE KRAŠOVEO
4 Stran — NOVr TEDNIK
St. 1 — 6. januar 19/
PREBOLD
ODPRLI SO HOTEL!
TUDI PREHRANA ZA TEKSTILNO TOVARNO
Ob novem letu so Pirebodd-
6ani, pa tudi drugi občani
žalske občine dobili leipo no.
voletno darilo — nov hotel
v Preboldu, ki je B katego-
rije.
Hotel je v Preboildu posita-
vil kombinat Hmezad, ki je
s tem proslavil tudi petnajsit-
letnico svojega uspešnega de.
la. Ta delovna organizacija
je ena od nosilk razvoja v
občini Žalec in danes zapo-
sluje že preko dvainpoi ti-
soč delavcev, lani pa so
ustvarili preko dve milijardi
dohodka. Na slovesnosti ob
otvoritvi hotela je o tem go-
voril direktor Kombinata, za
njim i>a je spregovoril še
podpredsednik skupščine ob-
čine Žalec ui predsednik
krajevne skupnosti Prebold
Franc Janše. V svojem go.
voru je orisal številne teža-
ve, s katerimi so se pri grad.
nji hotela spopadli. Spremi-
njali so urbanistiJčni načrt
kraja samega, urejevali do.
kumentacijo, pa tudi pri sa-
ma gradnji nd šlo vse gladko.
Danes stoji v Preboldu lep
objekt, ki je lahko kraju v
ponos. V hotelu bo prostora
za 330 do 450 gostov, hotel
ima 60 ležišč. Velika prido.
bitev pa je zlasti kuhinja, ki
lahko pripravi dnevno do
2500 obrokov. To pa je omo-
gočilo, da je z izgraidnjo ho-
tela vse probleme v zvezi z
družbeno p^rehrano sivojdih de-
lavcev rešdjla tudi Tekstilna
tovarna Prebold. Hotefl. ima
v kletnih prostarih še bar in
štiristeano avtomatsko keglji-
šče, ki bo začeto obratovati
sredi januarja.
Ob koncu slovesnosti so
hotel predali organom uprav-
ljanja, za vodjo enote Go-
stinstvo kombinata Hmezad
pa so imenovaili MMioša Fran-
koviča.
Tekst in foto:
TONE TAVČAR
CELJE:
IMENOVANJA
Deiei^ati vseh ti'eh zbo-
rov celjske občinske skup-
ščine so na zadnji lanski
seji sprejeh tudi nekaj
predlogov komisije za vo-
litve, imenovanja in ka-
drovske z;adeve. Tako so
za namestnika občinskega
javnega tožilca v Celju
imenovali Aleriko Mežnar.
Do sprememb je prišlo
tudi v občinski vohlni ko-
misiji. Vtem ko sta pred-
sednik Zdenko Pavlina in
tajnik te komisije Ivan
Mruvlje obdržala funkciji,
so v to telo na novo izvo-
lih Jožeta Kučerja, Janka
Obreza ter Ano Spat.
Hkrati s tem so imenovah
tudi njihove namestnike.
Na predlog Javnega to-
žilstva Slovenije so se
strinjali z razrešitvijo Mi-
lana Birse v funkciji na-
mestnika občinskega jav-
nega tožilca. Milan Birsa
je namreč predviden za
namestnika okrožnega jav-
nega tožilca v Celju.
In končno so namesto
Antona Moguja imenovali
v svet osnovne šole na Do-
brni Anico Brusi, proda-
jalko v trgovini Merx na
Dobrni. MB
ŽALEC
ZMANJŠATI RAZKORAK
REALNA RAST DRUŽBENEGA PROIZVODA — 10,2%
žalsko gospodarstvo v mi-
nulem letu sicer ni doseglo
vseh razvojnih načrtov, kljub
temu pa so dosežki dobri,
saj se je vnovič izpolnil dol-
goročni razvojni cilj — 10,2
odstotna realna rast družbe-
nega proizvoda, s tem pa se
je občina po svoji razvitosti
še za korak približala repub.
liškim   razvojnim  stopnjam.
Tudi v tem letu temeljijo
osnovni načrti pri razvoju
gospodarstva v občini na
tem dolgoročnem cilju. Ob
tem pa načrtujejo dva do
tri odstotke več zaposlenih,
7 do 8-odstotni porast real-
nega druž.benega proi'zvoda
na zaposlenega delavca, 4
odstotke višje realne osebne
dohodke, 10 odstotkov višji
izvoz in 14 odstotkov višji
uvoz. Vse planirane stopnje
razvoja so višje od načrto-
vanih republiških stopenj,
torej se bo tudi to leto iz.
FK>lnil oilj, da se po razvito-
sti žalska občina še bolj pri-
bliža republiškemu povpreč-
ju. Posebej veJija omeniti
dokaj visoko zastavljene iz-
vozne načrte, po katerih naj
bi letos iz občine izvozdild za
skoraj 18 miiliijonov dolarjev
blaga in izdelkov. Kljub te.
mu, da bo uvoz rasel hitreje
od izvoza, pa bodo v občini
ohraniili pozitivno izvozno-
uvozno bilanco, saj bo izvoz
predvidoma vsaj za tri in
pol milijone dolarjev višji
od uvoza.
Posebno poaomost v letoš-
njem razvoju bodo namenili
investicijam. V zadnjih dveh
letih je bilo v občini nam-
reč malo donosnih naložb in
nadaljevanje takšne politike
bi lahko v nekaj letih pri-
neslo resne težave gospodar,
stvu. Sicer pa bodo v občini
približno enak tempK) ra-avo-
ja namenjali industriji, grad.
beništvu, kmetijstvu in goz-
darstvu. Nekoliko hitrejši bo
le razvoj obrti, turizma in
gostinstva,   najhitrejšo  rast
pa načrtujejo na podroj'iju
komunale.
Med pomembnejšimi naiož.
bami v trgovini in gostinstvu
velja vsaj omeniti market v
Šempetru, skladišče in trgo-
vino Lesnine v Levcu ter dva
motela — na Vranskem in
ob zaključku avtoceste v Ru-
šah. Veliko pa si pri razi\'Oju
trgovine obetajo od nove bla.
govnice Name in od salona
kmetijske mehanizacije, ki ga
za Hmezad v žailcu gTaxii
Gradiš.
Ob izpolnjevanju vseh na-
črtov, ki so sicer zahtevni,
a realno in premišljeno za-
stavljeni, bo žalska občina
tudi v letu 1977 nadaljevala
hiter razvoj in se še bolj
približala srednjeročno ter
d' Igoročno zastavljenim ci.
ijem. Ti naj bi občino do
konca dolgoročnega obdobja
pripeljali med razvitejše slo-
venske občine.
BRANKO  STAMEJČIČ
MONTANAZINGRADOM
Od prvega januarja letos
dailje je kolektiv žalske Mon.
tane dvanajsta temeiljna or.
ganizacija združenega dela v
okviru GIP Ingrad v Celju.
Priprave na to novo pove-
zanost dveh kolektiTOv so
bile hitro opravljene, saj so
jil spremljala spoznanja, da
laiiko združeni dosežejo boOj-
še rezultate in koristijo drug
drugemu. Ptredivsem pa je
šlo tu za koriščenje nekate.
rih surovin, ki jih določene
temeljne organizacije združe-
nega dela pri Ingradu nujno
potrebujejo. Oči so bile upr.
be še zlasti v kamnolom ter
v obrat tufov v Zaloški go-
rici. Tako bodo zlasti dolo.
čene TOZD Ingrada zagotav-
ljale večji odvzem teh suro-
vin in seveda tudi njihovo
boljšo izkoriščenost.
Kot rečeno, so bile pripo-a.
ve za referendum in integra-
cijo hitro opravljene, ker so
pri vsem tem prevladovali
skupni interesi.
KIDRIČEVE
NAGRADE
v torek so v Ljubljani
ob obletnici smrti veli-
kega revolucionarja in
gospodarstvenika Borisa
Kraigherja že devetič za-
povrstjo podelili Kraigher,
jeve nagrade kot prizna-
nja za izredne dosežke na
gospodarskem področju.
Med letošnjimi nagra-
jenci sta tudi Alojz Lib-
nik, glavni direktor zdra-
vilišča v Rogaški Slatini,
ter Stane Koselj, glavni
direktor tovarne dokumen-
tnega in kairtnega papir-
ja iz Radeč.
SPREJEM ZA
DIREKTORJE
Predsednik celjske ob-
činske skupščine Jože Ma-
rolt je tik pred koncem
lanskega leta sprejel tiste
direktorje celjskih delov-
nih organizacij, ki odha-
jajo letos v pokoj. Na
sprejem je povabil: Mar-
jana Mazeja (Klima), dipl.
inž. Alfonza Urbancla
(Tehniška šola), Tugomer-
ja Vogo (železarna što-
re), dr. Franca Planinska
(Zavod za zdravstveno var-
stvo), Olgo Pejha (osnov-
na šola Frankolovo),
Francko Vidovič (Gostin-
ska šola), dr. Marjana
Belleta (Okrožno gospo-
darsko sodišče), Ivana Re-
snika (Prevozništvo) ter
dr. Ivana Kopača (Bol-
nišnica). Ko se jim je za-
hvalil za dosedanje delo
in jim zaželel prijetno uži-
vanje pokoja, jim je izro-
čil tudi skromna spomin-
ska darila.
CELJE
TURŠKA MAČKA
KAKŠNA BO NJENA USODA?
Delegati vseh zborov celj-
ske občinske skupščine so
na ločenih sejah ob koncu
lanskega leta med drugim
sprejeli tudi predlog odloka
o spremembi zaziidalnega na-
črta za tisti predel starega
mestnega jadra, kjar stoji
gostišče Turška mačka. šLo
je za načrt, ki je bil v javni
razgrnitvi in na katerega je
bilo neikaj pripomb, še po-
sebej, kar tiče arhitektonske
iizjvedbe novega objekta.
Na sami seji, predvsem v
zboru združenega dela, pa se
je razvila dokaj živahna raz-
prava, še posebej, ker so
opozorili, da je delegacija
Celjskega gostinskega pod-
jetja predlagala na to spre-
membo odloka svoj amand-
ma.   Toda —  na občinsiki
skupščini ga ni nihče dol
In da bo zadrega še več
tudi delegaita te enote na s
pri  obravnavi  te  točke
bilo. Le zakaj? Je bila dn
zadržanost tako pomembi
Lahko bi prišel kdo drug,
je  že  bese:da tekla  o
membnem vprašanju za
lektiv!
Ne glede na ta razmiiis
nja, je znano, da se kol
tiv Celjskega gositinsto
podjetja ne strinja z no.^
predlogom in rešitvijo gi
nje. Na vsak način bd r
postavili na tem obmo
večji objekt, kot ga naika
Jejo urbaniisti. Zavod za s
meniško varstvo in dn
Toda, kot kaže odlooiiteiv,
bo treba podrediti uveljav
nim normam.
KMETIJSTVO
KAKŠNE OVIRI
NEKATERE SO TUDI IZMIŠLJENE
Pri ocenjevanju, kako so
uresničeni sklepi 2. konfe-
rence ZKS, opozarjajo na ne-
ustrezno organiziranost kme.
tov. Njihovo samoupravlja-
nje se uveljavlja zelo počasi.
Ker so prikrajšani pri odlo-
čanju o svojem delu in pax).
daj i pridelkov, pa tudi pri-
delovanje ni organizirano ta.
ko, da bi dajalo veldifce pre-
sežke za trg in spodbudne
dohodke tistim, k: obdeluje,
jo zemljo.
To so že tako znane ugo-
tovitve, da o njih ne bi ka-
zalo zgubljati besed, če pri
izboljševanju razmer ne bi
bilo veliko zaviračev. Enako
v gozdarstvu kot v kmetij,
stvu. Kmete odvračajo od
ustanavljanja temeljnih orga-
nizacij, v katerih bi imeli
več samoupravnih pravic,
predvsem s sklicevanjem na
stroške. Za tem pa se laihko
skriva marsikaj drugega.
Kmetje niso taki gospodar,
stveniki, da bi se lahko spo-
padali z računi, ki jih pri.
pravijo strokovnjaki. Zato je
skoraj vedno tako, kot pred-
lagajo vodilni, četudi se odlo-
ča na referendtimu.
Lastnikom gozdov so pred
kratkim razložili, da bd nji.
hova temeljna organizacija
lahko poslovala uspešno le
takrat, če bi letno odkupila
43.000 m' lesa. Toliko pa ga
ne proda 24.000 lastnikov,
koUkor jih je na območju
gozdnega gospodarstva. Torej
ne morejo imeti več temelj-
nih organizacij kot eno, če-
prav so na območju treh ob-
čm in jih je skoraj za celo
armado.
Preveč časa in prostora bd
potrebovali, če bi hoteli ana-
lizirati te štef\'ilke. Zato bo-
mo raje postavili nekaj vi
šanj. Ah pri vistanavlja
temeljnih organizacij de
cev uporabljajo enaka ni
la kot pri kmetih? Deli
v tistem GG so se lahko
ganizirali v šestih TO
kmetov in njihovih goz
— skoraj 50.000 ha — p;
baje še za enega prema!
Pri kmetijskem kombii
se je 1500 kmetov mo:
dve leti bojevati za svojo
meljno organizacijo, 35
.sarjev pa jo je doibilo 1
težav. Nasprotniki prai
da niso organizirani
kmetje. Seveda ne, ko pa
so bili zadovoljni s tako
ganizacijo, kot so jim
vsiljeva,]ji drugi z računi
jih niso razumeli. Kakio
mesarjev zmore vse stre
ki jih ima njihov TOZD,
ali 500 kmet>ov, ki bi p
živino za nj-ih, pa
zmoglo? S tem namreč
skušajo odvračati kmete
njihovih želja in pravic.
Ali bo moč uresničiti F
log, naj bi v vsaki kraj
skupnosti imeli svojo ter
no organizacijo združ
kmetov? Na ravninskih, 1
tijskih območijdh gotovo
bi smelo biti velikih p
slekov, saj je v kraje
skupnostih po več 100 1
tov. V manjših, hribov
krajevnih skujjnostih na
se povezovali tudi preko
hovih meja. Nikakor p£
bi smeli pustiti, da bi ^
liiki občini bila le ena s
temeljna organizacija ad
nih kmetov, še manj t^
kmetje sploh ne bi miel
meljne organizacije, čel
je dovolj zadrug, ki se
z raznimi stvarmi.
JOŽE PE
ZA/MERICA RADKU POLIČU
Oni dan smo prisluhni-
li kulturnim diagonalam,
sledili zbranemu cvetu
slovenskega kulturnega
gaja in njihovemu bese-
dovanju — in ker je to
televizijska oddaja, smo
na pašo spustili tudi oči.
Tudi Radko Polič,
ljubljenec celjske film-
ske publike ob tednu do-
mačega filma v nagraje-
nem »Idealistu« je prite-
gnil pozornost. Ne bi se
spuščal v debato o tem
kako pomenoslovje opre-
deljuje posamezne, v be-
sede prelite pojme. Ven-
dar se zdi, da se tako pe-
simizem, kot optimizem
nanašata vselej na pri-
hodnost, na preteklost, ki
jo že lahko ocenjujemo,
najbrž ne. Pa tudi sicer
je Radko Polič stopil pred
slovensko javnost, kar
množično televizijsko ob-
činstvo najbrže je, precej
neurejeno. Vnanje in no-
tranje. Končno so nastopi
v oddajah na TV nepo-
sreden stik z množico,
stik z občinstvom, ki je
raznoliko, ki sodi človeka
po vsaki njegovi besedi in
seveda (tudi) po obleki.
Nihče naj ne posega v
zasebno življenje človeka.
Toda poudarimo besedo
zasebno, čim pa se človek
pojavi v javnosti in sode-
luje pri obravnavanju
stvari, ki so predmet jav-
nega interesa, človek t
nikoli zasebnik in Ijudj
ga bodo vselej imeli z
predstavnika neke skt
pine, predvsem tiste i
katere izhaja, o kate>
govori.
Pa brez zamere za zi
merico. Imam namreč
rokah vabilo za sejo, kj(
bomo obravnavali tut
stopnje prispevkov i
SIS. Treba bo, recimo
razpravljati o tem, zakt
tako ogromna razlih
med kulturnim dinarjet
ki se odkotrlja v Ljublj
no in onim, ki obtiči
občini. Ob takih pril
žnostih se ljudje man
česa spomnijo.
JURE K R ASOVE
gt. 1     6. januar 1977
NOVI TEDNIK — stran 5
TURIZEM
ŠTEVILKE GOVORIJO
ŠE EN POGLED V PREHOJENO 1976. LETO
j, Tudi zdaj, ko smo stopJM
j novo leto, misli uhajajo
^azau. Tudi v turishična do.
^»ajanja, še posebej, ker lan-
ske izkušnje opozarjaijo, da
'So starih tirnicah ni moč
Saprej.
[J Za Celje je bila lanska se-
Ijsona porazna, saj je bilo šte-
riio domačih nočitev manjše
^.sa 16, tujih pa za 12 "/'o. Po-
dana se padec poslovnega tu.
jizma, da o drugem ne go-
vorimo. Podobno oziroma v
^)dsror.kih slabše je bilo v Ve.
g^enju. kjer so imeli celo za
• o manj nočitev. Razlika
le v tem, da se je v Vele-
piju močno zmanjš.alo število
ioč:-.ev domačih gostov, med-
em ko je bJ.o tujcev celo
j.iekaj več.
Dobrna je lansko leto so-
lidno zaključila, saj je ime.
la kapacitete zasedene v po-
vprečju 80" b. To pa potrjuje,
da je gradnja novega hotela
več kot nujna.
Tudi Laškemu se poznajo
novi zdrarviliški objekta, saj
se je število vseh nočitev
povečailo za 20 "'o. Sicer j>a
kaže, da se bo moralo zdra-
vilišče v večji meri odpreti
ter se še bolj povezati z go.
stinstvom in turizmom ob-
močja.
Mozirje je sicer po zaslugi
Golt (!) doseglo več nočitev
kot leto dni prej, sicer pa
tako Mozirje kot celotna
Gornja Savinjska dolina ča-
kata na rešitev številnih pro-
blemov.  To  ne veljja  samo
za enotno propagando, mar.
več še za kaj, tudi za večjo
enotnost tega dogajanja, za
ureditev nekaterih starii ter
za gradnjo novih objektov.
Razen tega v Gornji Saviinj.
ski dolini število nočitev že
nekaj let stagnira. To je zna-
čilen alarmni znak, ki se mu
bo  treba odzvati.
Rogaška Slaitina je imela
več ali manj povpz-ečno se-
zono in nekaj manj nočitev
kot leto dni prej. Tudi tuj-
cev je biilo manj. Svoj vpliv
pa so imeli tudi varče\'alnl
ukrepi skupnosti za zdrav-
stveno varstvo, ki so pošilja-
le v zdravilišče manj pacien-
tov. Je pa Rogaška Slatina
za celotno celjsko turistično
območje značilen barometer,
saj zajema okoU 33 % vseh
nočitev, zato se nihanja tu
najbolj odražajo tudi na ob.
močno povprečje.
Podčetrtek je imel nekaj
manj nočitev. Na to so ime-
le svoj vpliv tudi preveč
skromne kaipacatete. Zato
graditev novih zdraviiliških
objektov napoveduje tudi
drugačne čase. Toda, spreme-
niti se bo morailo še kaj!
V Rimskih Toplicah so
imeli manj domačih in tujih
gostov. Zaradi slabega vre-
mena pa je bilo manj kopal-
cev tudi v odprtem bazenu.
To so podatki. Zelo skopi.
Toda, v njtih je marsikaj
takšnega, na kar bi letos in
v prihodnjiih obdobjiih ne
smeli prezreti. Tudi števiHke
imajo svojo govorico.
M. B.
I   DRUŠTVA ČEZ ZIMO
▼ Turistična društva na širšem celjskem območju čakajo
(nidi v zimskem času nekatere odgovorne naloge. Torej —
lelo brez predaha'. Zlasti morajo v tem času oziroma na
fcačetku leta pripraviti svoje redne letne občne zbore ali
i letne konference. Gre za oceno dela lani, za sprejem zaključ-
^lega računa pa tudi delovnega načrta za letos. Na videz
Connahiosti, ki se p>onavljajo iz leta v leto, v bistvu pa od-
govorno delo, ki naj opozori na dobre in slabe strani dru-
štvene aktivnosti. Ocena lanske sezone bo v marsičem
>^)dkrila nove naloge v letošnjem obdobju, čeprav je hkrati
ii.-es, da prev^zemajo turistična društva povsem druge naloge
lin ne več tiste operativne, ki so jih imela poprej.
£
^, Mnoga turistična društva bodo ta čas izkoristila tudi
Ba zanimiva turistična, potopisna in druga predavanja. Prav
Jtako ne bodo v tem času odveč razgovori o oddajaloih za-
.sebnih sob, s krajevno skupnostjo glede ureditve kraja pa
tudi z gostinskimi delavci zaradi gostinskih in podobnih stx>
k uresničitvijo samoprispevka na področju otroškega
/arstva bomo odprli v vrtcih 1.100 novih mest.
Motiv iz Rogaške Slatine, našega največjega zdravilišča.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA
292 NOČITEV
Kot povzemiamo iz deoem.
brske števu.'lke glasila delov-
ne skupnosti zdravilišča Ro-
gaška Slaitina, je v tej sre-
dini tekla zadnja čas izredno
plodna razprava o letnem
planu za leto 1977.
Taiko planirajo v prihod-
njem letu 292.000 nočitev. To
je za 2000 manj kot je bdil
lansiki načrt in za nekaj ti-
soč več kot je bil lanski
uresničen.
Predvidevajo, da bo samo
hotel Donat zabeležil 57.000
nočitev, preostalih 235.000 pa
drugi hoteli skupaj. Zanimi.
va in hkrati povsem razum.
Ijiiva je odločitev, po kateri
so novi hotel Donat zdaj v
celoti zajeli v planska pred-
videvanja.
Med dmgimi deli, ki jih
nameravajo isjvršiti v prihod-
njem letu, gre najprej za
preureditev  Strossmayerjev©-
ga doma. Proti koncu leta
bodo na^peljali centralno kur-
javo v hotelske sobe piri Bo-
horju. Prenočitvene žimogljii-
vosti Bohorja bodo zaenkrat
kot stanovanja za samske
delavce zdravilišča. Ko pa bo
dograjien blok v RataniSki va-
si, se bo večina stanovailcev
Bohorja preselila v Ratansko
vas.
V načrtu je še preuredlitev
vrta pri restavraciji Sonce,
nadalje zamenjava instalacij
na dvosteznem kegljišču pai
Soncu in še nekatera druga
manjiša dela.
GOLTE,
ROGLA ...
Muhasta je letošnja zi-
ma. Ko je pred koncem
lanskega leta kazalo, da
bo povsod dovolj snega,
je prišla od juga. Zlasti v
dolini. Drugače pa je bilo
na višjih predelih. Pred-
vsem na Golteh in na
Rogli.
Po podatkih, ki smo jih
zbrali v torek, je na Gol-
teh na 30 cm stare pod-
lage zapadlo 10 cm no-
vega snega. Smuka je
ugodna.
Prav tako je na Rogli,
kjer je v torek na 40 cm
stare podlage zapadlo 15
cm novega snega. Smu-
čanje prijetno. Sicer pa
so na Rogli prenočitvene
zmogljivosti zasedene vse
do konca marca!
Vransko - nova pot
PRVE IZKUŠNJE VARČEVANJA V VRTCU
Ni naključje, če se je
osnovni šoli v Podčetrt-
ku zdaj oziroma že pred
kratkim pridružila os-
novna šola na Vranskem.
Medtem, ko so se na os-
novni šoli v Podčetrtku
rodili začetki pionirskega
varčevanja, je šola na
Vranskem tista, ki je pr-
va začela z denarnim var-
čevanjem med predšolski-
mi otroki, v vrtcu.
Čeprav je časovna raz-
lika med začetki pionir-
skega varčevanja v Pod-
četrtku in predšolskega
na Vranskem okoli pet-
najst let, so bili pogoji v
obeh šolah skorajda ena-
ki. V obeh izredna zav-
zetost ravnateljev tudi za
to izvenšolsko dejavnost
v obeh šolah dovolj ogre-
tih mentorjev, da ne re-
čemo otrok, in v obeh tu-
di zelo razvejana izven-
šolska aktivnost. In ne
nazadnje — obe pobudi
sta naleteli na polno ra-
zumevanje in podporo
tudi pri banki, zdajšnji
celjski podružnici Lju-
bljanske banke.
Prvi pionirski hranilni-
ci na osnovni šoli v Pod-
četrtku je    sledilo v po-
znejših letih veliko novih.
Samo na celjskem obmo-
čju oziroma na področju,
kjer deluje celjska po-
družnica Ljubljanske ban-
ke, je zdaj več kot se-
demdeset pionirskih hra-
nilnic. Pionirsko varče-
vanje je postalo ne le šo-
la denarnega varčevanja,
marveč tudi šola prvih
korakov samoupravljanja.
Postalo je gibanje, ki za-
služi in uživa izredno po-
zornost zlasti zaradi vzgoj-
nih učinkov.
In kakšna bo pot usta-
navljanja hranilnic v
otroških vrtcih? Ce sodi-
mo po prvem zgledu, po-
tem bo tudi pobuda na
Vranskem kmalu dobila
veliko posnemalcev.
Res je, da so mnenja
še deljena in da se tudi
mnogi vzgojitelji sprašu-
jejo, kako naj varčuje ot-
rok, ki ne pozna denarja,
Morda so se takšna vpra-
šanja porajala tudi tedaj,
ko se je v okviru šolske
zadruge pri osnovni šoli
v Podčetrtku rodila pio-
nirska hranilnica. Zdaj
teh vprašanj ni več. Kve-
čjemu se porajajo   nova,
kako z novimi koraki in
pobudami, kako z ustrez-
no motivacijo, še bolj
razširiti denarno varčeva-
nje med osnovnošolskimi
otroki.
Podobna bo bržčas pot
ustanavljanja in dela hra-
nilnic v otroških vrtcih,
še posebej, ker so na
Vranskem dosegli rezul-
tate, ki jih ni moč pre-
zreti, ker so to obliko
varčevanja sprejeli tako
otroci, cicibani kot nji-
hovi starši. Razumljivo je,
da je to sodelovanje vrt-
ca oziroma hranilnice s
starši več kot nujno. To
skupno delo je na Vran-
skem rodilo izredne re-
zultate. In tako bodo prav
uspehi na Vranskem ter-
jali oceno. Predvsem za-
radi koraka, ki so ga
ubrali in predvsem zaradi
rezultata, ki so ga dosegli.
Vse to ne more in ne
sme ostati zaprto samo
v tej šoli oziroma v tem
vrtcu, ki deluje pod os-
novonošolsko streho. Za-
nimivo je že to, da v žal-
ski občini že pripravljajo
načrt, kako uveljaviti de-
lo hranilnic v vseh vrt-
cih v občini. Torej, us-
peh Vranskega je vendar-
le ix)membna spodbuda.
Na vsak način pa je prvo
spoznanje predvsem na
dlani — tega koraka ni
moč zaustaviti. Nasprot-
no, treba mu bo pomaga-
ti, da se bo razbohotil,
razširil in zajel vse cici-
bane, tako kot je pionir-
sko varčevanje zajelo iz-
redno veliko število otrok
v osnovnih šolah.
Tudi na osnovni šoli
Vransko imajo svojo za-
drugo. Ima natanko uve-
ljavljeno samoupravno
organiziranost. Pionirska
hranilnica je njena te-
meljna organizacija zdru-
ženega dela. Hranilnica v
vrtcu pa zaenkrat sodi
pod TOZD pionirske ban-
ke.
šolska zadruga ima vse
samoupravne organe. Ta-
ko tudi pionirska hranil-
nica. Vrtec ima dva od-
delka. V obeh je skupaj
štirideset otrok od tret-
jega do šestega leta sta-
rosti. Vsi varčujejo. Od-
ločili so se za čebelico
kot simbol ter za ciciba-
novo hranilnico. Kma-
lu bodo v vrtcu uredili
kotiček — čebelnjak. To
bo hranilniški kotiček.
Vsak otrok ima svoj hra-
nilnik. Vsak je opremljen
z značilnim znakom, ki ga
pozna vsak ciciban in se-
veda z imenom.
Otroci imajo dosti de-
narja, četudi ga ne pozna-
jo. Svoje »prihranke« vr-
žejo v hranilnik. Vse pa
praznijo uslužbenci pio-
nirske  hranilnice   enkrat
na mesec. In potem točna
evidenca. Stanje vlog na-
pišejo tudi na poseben se-
znam. Tako tudi starši ve-
do, koliko so privarčevali
otroci. Denar največkrat
porabijo za izlete. Otroci
varčujejo tudi zato, da
kupujejo darila za starše.
V vsakem primeru gre
za motivirano varčevanje.
Za vzgojo čuta odgovorno-
sti, kolektivnosti, varče-
vanja. Predvsem varčeva-
nja.
In kadar praznijo hra-
nilnike, se tudi cicibani
zanimajo, koliko so pri-
varčevali.
Prvi rezultati so tu.
Znani. Spodbudni. Na
pot so šli brez izkušenj.
Orjejo ledino. Nekdo jo
mora. Zdaj ima osnovna
šola na Vranskem to na-
logo. Sami so jo sprejeli.
Tudi uspehi so že tu. Za-
to ni daleč čas, ko bodo
njihove izkušnje postale
last mnc^ih ...
6. stran — NOVI TEDNIK
št. 1 — 6. januar lJ
SfLVESTRSKA NOČ V ŽALSKI MAMI
Tudi na pi'eiiudu lanstkega v novo
leto skoraj nd biLo večjega objekta,
kjer ne bi priiptravljaJi veselega raja-
nja aa vse tijste, ki so se odločili iiz-
vem doma pričakati novo leto. Tudi
letošnja najdaljša in najveselejša noč
v letu je minila tako, kot mnoge pred
njo — veselo, razigrano, s pesmijo in
smehom, petardami, konfeti, zdravlji-
cami in toplimi željami po zdravju in
miru, žal pa tudi s kančkom prioku-
sa pelina, saj se je zgodilo tudi pre-
cej prometnih nestreč in dmgih ne-
zgod, tako da shaat po tej pla/ti nd bdi
najboljši.
2al ga je tako kot vedno v zadnjdh
letih zagodla tudi zima, ki se je sicer
v najlepšem sijaju pojavila nekaj dni
pred novim letom, nato pa se na sam
silvestrski večer spremenila v toplo,
skoraj majsko noč. Ljubitelji smuča-
nja so tako ponovno ostali brez vese-
lja v naravi in so z dolgiimd nosovi
gledali po pobočjih, kjer se je bela
snežna skorja neverjetno hitro spre-
minjala v tekoče stanje, čistih cest pa
so biLi seveda niajbo^ veseli cestarji
in miličnilki, saj so bih dani soa'az-
memo dobri pogoji za vožnjo in U>
seveda varno. Sicer je pa premet tako
bil med prazničnimi dnevi skoraj oh-
romljen, saj je vsak raje konjička na
štiri kolesa pnjstil doma.
Silvestrovo je bilo taikšno, kot vsd
dnevi pred praanaiki: dopoldne so Iju-
dje mrzlično nakupovali, kot da bodo
trgovine zapr&e najmanj štirinajsit dni,
če iie še več. 2al so mnogi o&tah tis-
to petkovo jutro razočarani, saj po
trgovinah zlasti ni bilo dovolj solate,
tudi mleka je kmalu zmanjkalo pa te-
žave so bile s ki-uhom, da o že tradi-
cionalnih problemih z mesom ne g;o-
vorimo, ker sano že tako dosti, po-
magalo pa ni skoraj nič. Med to na-
kupovailoo mrzlico, ko so se roke šibi-
le ix>d težkimi košarami, cekri in
vrečkami, pa je »padlo« mnogo kupic,
vse pa z željo, da bi zdaj že noTO leto
biLo predvsem zdiaivo. Zdravo tako
po zdravju, kot tudi drugače. Ce bomo
imeh zdravje ix>tem bomo imeU vse.
Bolnemu bogia.tašu novci ne poanenijo
nič, kajti tudi zdravja se ne da (vsa
sreča!) vsaj zaenkrat ktipditi.
Pa dovolj o tem. SiLvestrsko popol-
dne je podobo našdh mest in naselij
popolnoma spremenilo. Vse se je za-
prlo v stanovanja ter se začelo pri-
pravljati na pričakovanje nečesa pri-
jetnega. Gospodinje so še pekle zadnje
pecivo, nekatei-e so se ličile, druge
pospravljale, moški so biLi bolj »ko-
mot« in so počeli pametnejše stvari.
Zvečer je na razMčne strani zarohnelo
nekaj avtomobilov, po hišah so se pri-
žgale novoletne smreke, z nekaterih
oken so padle petarde... Začelo se
je slavje — poedavljanje od starega
in pričakovanje novega leta!
Rekh smo že, da so por.?sod, kjer je
1» le bilo možno, pripraviLld silvestro-
vanja. Povsod je bilo polno in veselo,
zadovoljstvo pa končno takšno, kot
sd ga je nejiazadnje znal ustvariiti po-
sameznik v skupini. Prvo silvestrova-
nje so pripravili tudi v restavraciji
veleblagovnice NAMA v 2alcu, katero
BO odprli pred dobrdma dvema mese-
cema aLi natančno 26. oktobra. Več
kot 240 silvestirovaloev je v NAMI pre-
živeLo letfK) noč, za katero so pač s
polno mero odgovornosti poskrbeli
njeni uslužbenci, še zlasti tisti, ki so
zaposleni v restavraciji. V NAMI je
bilo prijetno predvsem to, da ob mi-
zah nisi bil stisnjen, da je »dotok«
hrane potekal po čudovitem ne natr-
panem redu, da je bilo plesišče do-
volj veliko za vse in kar je najvažnej-
še — cene niso bile nič drugačnejše,
kot sicer. Recimo Utetr vina (Urban,
bizeljoan ali cviček) je bil po 40 din,
kar je kar za starega jurja manj kot
na kakšni vaški gasilski veselici, kjer
ne sediš na udobnem stolu in za belo
Ix>gmjeno mizo s cvetjem, ampak na
nezoblanem plohu. Espreso kava (iz-
redno dobra) je bila po štiri dinarje
in tako naprej! Goistiitelji pa so se
izkazali za že prave mojstre, saj so za
goste pripravili dve prijetni pi-esene-
čeinoi in to malo pred pkolnočjo so jih
počastili s šampanjcem (veselo je po-
kalo po lepo dekorirani dvorani, za
katere stekli so se v vetru šibdle novo-
letne smreke z barvnimi svetlobnimi
telesi), zjutraj pa še z neverjetno do-
bro kislo juho, katere si Lahko dobil
koUifcor si jo hotel, seveda vse do ta-
krat, da je ni zmanjkalo. In jo je
kmalu, ker je bila dobra in ker je po-
menila pravd balzam za nekatere raz-
bolele želodce.
Malo pred polnočjo je stekel tudd
novoletni razgovor z direktorjem žal-
ske veleblagoraice NAMA DOLFIJEM
NARAKSOM. Žalska veleblagovnica,
kjer je trenutno zaposlenih 97 delav-
cev, je sedma v ljubljanskem podjet-
ju NAMA (Ljubljana, škofja loka, Ko-
čevje, Velenje, Slovenj gradeč in Rav-
ne na Koroškem)  in je že po dveh
dobrih mesecih obstoja popolnoma
upravičila postavitev v kraju, kot je
Žalec.
Dolfe Naraks: »Prva dva meseca
sta pokazala, da je bila investicija v
to trgOiTOko hišo utemeljena. Zdaj od-
pravljamo začetne težave, ki se več
ali manj pojavijo pri vsakem po-
rodu, piri odpravljanju pa nam lahko
največ pomagajo prav potrošniki s
svojimi predlogi in pripombami. Kma-
lu bomo ustanovili tudi potrošniška
svet, s katerim želimo še izboljšati
vse tisto, kar trenutno ne veLja ali je
slabše.«
Prostorsko ste nekoliko utesnjena,
kot druge veleblagovnice tega tipa, saj
nimate podkletene etaže?
»Podkleteno nimamo zaradi vode
talnice. Že v Icratkem pa bomo pro-
dajne površine povečaH za približno
200 kvadratnih metrov, kjer bomo pro-
dajali predvsem pohištvo. S tem bo-
mo razbremenili prostor, kjer smo
zdaj imeli pohištvo stisnjeno in je bi-
Lo nepregledno.«
Prednost žalske NAME je tudi v
velikem parkirnem prostoru (170 avto-
mobilov), dobri restavraciji s teraso
(velike možnosti za poletne priredit-
ve od raznih degiistacij do modnih
revij in plesov), banki (ob vhodu ima
svojo podiinžnico Beograjska banka)
in ne nazadnje bližnji avtobusni posta-
ji, ki jo bodo zgradili do pom.ladi. Ka-
sneje bo lažji tudi dovoz na glavno
cesto, saj bo križišče urejeno s sema-
forji. V bližini NAME so tudi številna
športna igrišča, ki jih bodo v polet-
nem času lahko uporabljali otroci,
medtem ko bodo starši nemoteni na-
kupovali. V prvih mesecih letošnjega
leta se bodo tudi končno konstituira-
li kot sedma temeljna organizacija
NAME ter rešili še nekaj drugih stva-
ri, tako da bo ta težko priborjeni žal-
ski aparat začel resnično obratovati
taiko, kot od njega potrošniki priča-
kujejo, še bi lahko pisali o tem ko-
lektivu, ki je lani slavil tridesetletnico
obstoja, vendar naj bo za silvestrsiko
noč kar dovolj.
»Vse sile bomo zastavili, da potroš-
ndk od nas ne bo ndkoH odšel nezado-
voljen,« so bile sklepne besede Dolfd-
ja Naj-aksa in pa seveda želja (obišči-
te nas!«
Vrtelo in plesalo se je dolgo v ju-
tranje ure, ko je noč zamenjal že prvi
letošnji dan. Okoli voglov se je poča-
si razhajal smeh, pesem in dobra vo-
lja, nato pa je večino v svoj objem
ujela postelja. Najdaljša in najlepša
noč je za nami, pred nami p>a ponov-
no resno delo. Seveda pa bodo vmes
še trenutki za razvedrilo . . .
Pa še enkrat: upamo, da vas po no-
voletnem praznovanju ne boli več gla-
va in da se tudi deiiaimice niso pre-
več stanjšale (zdajle bodo začeli po-
novno prihajati razni inkasanti, ki jih
tako »težko« pričakujemo!) ter SRE-
ČNO in ZDRAVO pa MIRNO leto 77!
Med silvestrovanjem je delal,
da je lahko tole za \'as napisal
in poslikal:
TONE   VRABL
V lepo urejeni dvorani restavracije veleblagovnice NAMA v Žalcu .je bilo pri vsaki
mizi veselo že pred novim letom, še posebej pa kasneje, ko je »šestko« za 197 za-
metijala »sedmica«
Tistih nekaj minut po takojšnjem rojstvu novega leta so našle čas za medsebojne
čestitke tudi vrle natakarice z natakarje«! in »šefom« Samom Premikom, ki ga pa
žal ni na sliki (.fr bil ob ženi!).
§t i_6. januar 1977
NOVI TEDNIK — stran T

Okoli nje je svet tišine. Povzpel se
je do roba, kjer desetletja stoji ob.
mejni kamen. Bel, označen z imeni
držav, ki vsaka na svojem utirata ko-
rake človeku. Teman oblak je spre.
menil beloto v sinjino in spet se je
oddaljila, vrnila navzdol po ozki, iz-
hojeni stezici.
Bilo je poletje. Tedaj je tišina ko.
roških gozdov čudežna, globina zatišja
se utre v srce, in če je v tebi žalost,
se še bolj razširi in boli. Sem gor na
greben prihaja k mejnemu kamnu, ka-
dar prekipita v njej srd in bolečina.
Zazre se v daljavo in razmišlja. Kje so
tiste stezice, da ob njih obmejni ka.
men, hladen in trd, oživi in povezuje
zeljo sožitja in miru v Ijtideh z obeh
strani mejnika? Danes pa čuti za svo-
jo slovensko govorico le ponižanje,
upognjene veje drvesa. katerega kore.
nine so se vrasle na tej zmleji v ti-
sočletju, se lomijo, človek pa je ob
nasilju tako pretresen in ponižan.
Zala je pričakovala komnoseka z
onstran meje. Odtod se je pogledu
odprla dolina, kjer je stal na sončni
strani Karavank njegov rojstni dom.
Šumenje gozdov se preliva s te in
one strani mejnika tako, kot se je
stoletja prelivala slovenska govorica.
Poznala ga je iz vojne, ko je prihajal
čez mejo na rijihovo domačijo in se
boril med koroškimi partizani. Naci.
zem jih je pahnil v brezdomstvo. Oče-
ta so ji ustrelili Nemci v Celovcu, ma-
ter in sestro Ano so odgnali v Aus-
chvntz. Zalo in Primoža v otroško
taborišče, da bi iz njiju zrasla jani.
carja. Le Mojco je rešil stric, ko mu
je pomagala v gostilni.
Na slovenski domačiji na Koroškem
se je potem razbohotil Nemec. Ze ob
rojstvu so mu vzepili v dušo nestrp.
nost. Ko je Sepperl odrasel v Seppa
Weinigga, je z rjavo srajco in s strum-
nim korakom preganjal ljudi z zem-
lje svojih prednikov. Zato je med voj-
no prišel čez Dravo
»Sepp. dem Grossvater rvar von
dort daheim,« (Sepp, tvoj ded je bil
od tam doma), mu je tedaj ob odhodu
tiho rekla mati.
In tako si je Sepp v vojni izbran
najlepšo slovensko kmetijo na sonč.
nem pobočju, da utrdi ob meji svoj
heimatland. čez čas je spoznal cd par-
tizanske puške, da tu nima kaj iskati.
Leto štiriinštirideset se je ob hudi
zimi prevesilo v petinštirideseto, ko se
je Sepp spet x:mil čez Dravo. Takrat
se je oglasil še v trgu. Gostilničar
Jurač mu je tedaj natočil čistega vina.
»Vojne bo menda kmalu konec,«, je
dejal in Sepp je prebledel. Ves čas
je rad videval Mojco in bil presene.
čen, ko je zvedel, da kmetuje na do-
mačiji njenih staršev. Zrl je v Mojco
in zdaj je obema ob slovesu stisnil
roko, topleje kot ob prihodu.
Ko je bilo vojne konec, je Sepp
svojo rjavo srajco slekel in navlekel
nase angleško. In tako spremenjen se
je spet pojavil v trgu pri gostilničarju
Juraču. Njegova pričujočnost za mizo
ob vhodu gostilne je delala vtis, da
varuje vrata. Skoraj bi ne mogli ver.
jeti, da je to Sepp. ki je prej strumno
pozdravljal heil Hitler. Prinesel je Ju-
raču seznam, koliko in kaj je bilo na
slovenski kmetiji, na kateri je med
vojno gospodaril . .. Bistri gostilničar
mu je pritrjeval. Pri tem je seveda
imel v mislih, da ima Sepp ze besedo
pri Angležih. Tako je prihajal večkrat
v trg na angleških tovornjakih in na
obeh straneh Drave se jp življenje spet
počasi utiriio.
Mojca se je po vojni vrnila od stri.
ca Jurača na prazno očetovo kmetijo.
Nekaj časa na njej ni bilo nikogar.
Tudi Južnotirolec, ki je nasledil Seppa,
je nekega dne izginil. Ta tudi ni zaha-
jal v Juračevo gostilno. Pogumno in
vztrajno je Mojca z marljivim delom
dvignila zanemarjeni dom. posejala
njive in nekega večera je Sepp s stri.
cem Juračem prignal tudi kravo. Ka-
dar se je Sepp prevažal z Angleži, je
pri gostilničarju Juraču odložil velike
škatle dobrin. »Za vas in za Mojco,«
je dejal in sedel k angleškemu vozniku
Tisti večer, ko je v hlevu spet mu.
kala krava, sta se iz otroškega tabo-
rišča vrnila domov tudi Zala in Pri.
mož. Bile so ju same oči in roke so
se kot trske držale telesa. Nekje se
je vlak ustavil in od tam sta preho-
dila lačna že dva dni. Samo domov,
domov ju je gnala želja in strah. Pila
sta mleko in solze veselja so jima
polzele po udrtih licih. Ob edini skle.
di, ki jo je zdaj premogla domačija,
so se pogovarjali pozno v noč.
Vsak dan so čakali na mater in
sestro Ano. Njiju so gestapovci od-
gnali v Auschioitz, ločili so jih že v
Celovcu. Mati je tedaj zaman poklek.
nila in z vzdignjenimi rokami prosila:
»Pustite mi otroke!« Odvlekli so jih
v neznano, še jih je prosila za milost
in materin krik ju še danes prebuja
v spanju.
čez nekaj dni, ko se je kravica pri-
lagodila praznemu hlevu in se umirila,
se je s stricem Juračem spet oglasil
Sepp. Zala in Primož sta ga ogledo.
vala s strahom. Oči so nezaupljivo be-
gale od strica k nepoznanemu človeku,
ki je govoril mešanico slovenskega in
nemškega jezika. Zahajalo je sonce
in oba otroka sta hkrati rekla: »Spaf
greva.« Izginila sta, ne da bi pozdra.
vila. Ko sta stric in Sepp že zavila za
vrtno lopo. sta se tiho in počasi vrnila
v izbo. Strah pred hudim se jima je
ulegel v kosti. Otroci ne pozabljajo.
Sestra Mojca ju je pobožala in umi-
rila.
Stiki s Seppom so bili ob tistem
času lakote pomembni in mnogokaj
jim je priskrbel od Angležev. Poma.
gal je delati tudi na sosednji kmetiji,
ki je še vedno samevala. Preorali so
in sejali ajdo. Tako je odločila Mojca,
da bi soseda imela tudi kaj jesti v
jeseni, četudi je stric Jurač zmajeval
z glavo. »Ne bodo se vrnili iz tabo-
rišča: t^i>ili so jih,« je dejal. Sepp je
tudi zmajeval z glavo. Docela spreme.
njen je bil zdaj in večkrat je dejal:
»Ne bi smeli pustiti, da je Hitler po-
čenjal take stvari. Mi jm smo morali
biti poslušni.«
Zala se je jezno obrnila, obenem
Pa je odločen gib roke dal razumeti:
»Da, mi pa smo pomagali partizanom,
ki so se pri nas na Koroškem, edini
borili proti Hitlerju.« Sepp je na to
molčal  in  odšel  s  stricem  Juračem.
Tisti večer je rahlo potrkalo na dve.
ri. kot bi sunek vetra premikal lesene
zapreke. Oljenka je še medlo razsvet-
ljevala prostor in kakor bi se za tre.
nutek ustavil čas. je za durmi rahlo
zastokalo. »Jaz sem. odprite, Ana.« Pri-
mož je skočil s klopi in ugasnila je
oljenka. Mojca je odprla duri in v
temi so se objeli štirje otroci Jura.
čeve domačije. V temi je bilo slišati
le ihtenje, ki se je spremenilo v strah,
kot bi nevidna usta zadržavala bese-
do: kje je mati? V tem trenutku so
se z živim duhom zavedeli trpke res.
niče, da so ostali sami in se tudi mati
ne bo nikoli vrnila. Ostali so brez
očeta in matere. Izbo je v temi objela
napeta tišina. Zala je odprla železna
vratca ognjišča, kjer je še rahlo sve-
tila žerjavica in spet so prižgali le.
ščerbo. Svetloba je obliznila okoste-
nelo telo sestre Ane, in kot bi senco
smrti stala ob njih, sta njeni ličnici
poglobili grozljivost izčrpanega, izmu-
Čenega obraza.
»Mamo so ubili. Ubili so jo. Ubili
na apelu, ker je zakrivala bolno Av-
strijko. Ugotovili so, da je to dekle
bilo Židinja. »Vsi smo ljudje,« je de.
jala mama in zato je morala umreti
tudi ona.«
Nato je Ana molčala in uprla po-
gled v Primožka. Pramen luči ga je
obsvetil.
»Vse tri bomo tvoje mame,« je rek.
la, stegnila svojo izčrpano, suho roko
proti njemu in ga pogladila. Zajokali
so vsi štirje. Solze je brisala mračna
svetloba. Legli so v hiši na slamo, vsak
s svojimi težkimi občutki, medtem ko
je plamen ugašal v peči.
Naslednje dni in še nekaj tednov
ni bilo Seppa. Vrnil se je domov čez
Dravo na svoj dom. Angleški vojaški
voznik ni več potreboval vodnika. Po-
govarjali so se o njem.
Ana je hodila počasi, molče po hi.
ši. V vsaki besedi je našla dvom in le
s težavo je verjela sestrama in bratcu
o njegovi nemški dobroti. Ni verjela,
da bi žarki človeške dobrote in lju-
bezni povsod že presijali svet, toliko
je bilo v njej nagrmadene dvomljivosti.
»Mogoče sem krivična.« je rekla
Ana. Prav tedaj je stopil v hišo Sepp.
Pozdravil  jih  je  v  potujčeni  sloven.
ščini in potem povabil v hlev. Tam
sta se ob koritu gnetla mlada prašič-
ka. Pripeljal ju je s svoje domačije
Mojci v dar.
Ane to ni ogrelo. Molče se je vrnila
v hišo. Vse drugače je njegovo usluž.
nost sprejemala Mojca. Občutek na-
klonjenosti se je v njej razraščal. V
srcu je vzbrstela mladost, ki čuti in
išče svoja pota. In prišel je dan, ko
je odšla z Juračeve rojstne domačije
čez Dravo na Seppov dom za mlado
gospodinjo. Ani in Zali se je tisti dan
srce polnilo z žalostjo. Pospremil jo
je stric Jurač.
Rodila je otroka. V svoji lepi slo.
venski govorici jima je ponavljala pr-
ve besede in pela usjMvanke. Ko sta
odraščala, se je trudila, da bi govo-
rila tudi tako kot ona. in ne samo
kot Sepp, ki zadnja leta drugega kot
nemško ni hotel znati več. Skazilo bi
mu dober zaslužek in kot član ge-
meinderata (občinskega sveta), je bil
čislan, delna slovenska govorica v dru.
zini bi ga postavljala v čudno, manj-
vredno luč.
Ta vpliv je prenašal tudi na otro.
ka. Uspelo mu je le pri sinu Hansu.
Deklica Greti pa je brezskrbno čeb-
ljala z materjo in jo razveseljevala.
Smehljala se je očetu in ga dražila
s slovensko govorico, četudi jih je de.
jal, naj molči.
»Tako je ginevala slovenska beseda
tudi po vaseh nekoč strnjenega slo-
venstva,« je vsa v solzah dejala Mojca.
»Pri nas bomo govorili nemško,« je
pribil Sepp in zaloputnil vrata.
Kakor da bi se povrnila v svet gro-
zot, je Ana nekoč ob obisku dvignila
svojo roko, ožigosano s taboriščno šte-
vilko, in uprla pogled v trpečo Mojco.
»Zdi se mi, da je Sepp bil tudi sopot.
nik tistih, ki so nas v vojm uničevali.
To, kar se spet začenja pri nas, ni en
udarec, ampak veriga udarcev, vam
pravim, od njih naš narod na svoji
zemlji lahko izhira.« Kmalu nato je
Ana umrla. Preveliko je bilo njeno
trpljenje v vojni.
Nedolgo za njo je žalost stilnila
tudi razočarano Mojco, želela si je
še enkrat videti rojstno vas in doma-
čijo. Ko je ob oknu doma že vsa one.
mogla zrla v temne koroške gozdove in
planine, ji je zastalo srce. Tu je že-
lela tudi biti pokopana .. .
Zato je Zala danes na meji čakala
na kamnoseka, bivšega partizana, da
na družinski grob vkleše še sestrine
ime. čakala je nanj, ki ga je poznala
iz vojne, ko je prihajal kot mlad par.
tizan na domačijo, dokler jih nacizem
ni pahnil v brezdomstvo... Ni ga bilo
in vrnila se je v dolino.
Krenila je po trgu na pokopališče.
Spet je imela pred očmi Seppov jezni
obraz, ko je tedaj slovenska beseda
padla ob svetlem sončnem dnevu ob
grobu sestri v poslednje slovo »Kje
so tiste stezice,« so ji njeno najljubšo
pesem zapeli domači pevci. Sepp je
nemirno gledal v množico pogrebcev,
če ni morda navzoč tudi kak višji in
bi potem izostala že njemu obljublje-
na velika kupčija z lesom.
2e nekaj časa koraka Sepp, kot bi
bil spet v rjavem kroju. Juračevi pa
čutijo tesnobo, ki so jo že poznali iz
pretekle vojne.
Na tem zadnjem počivališču člove.
ka, ob obokanem vhodu v baročni le
poti, je bil nekoč vklesan star napis:
Pokopališče. Zdaj je pročelje brez na.
pisa in še enkrat se je ozrla nanj. Ob
desni strani ob zidu stoji enajst ena
kih železnih križev z napisi »Soldat«,
obdanih s pol metra visoko železno
ogrado.
Njen korak pa je obstal pred par.
tizanskim spomenikom. Ime ob imenu,
dva, tri, štiri in tudi devet članov ene
družine je ubil nacizem. Pokleknila je
Zala na robnik in oči so objele ime
matere in očeta, gospodinje in gospo-
darja slovenske Juračeve domačije.
Lobnik, Bela, Lepena, Remšnik,
Obirsko, Podpeca, Koprivna, Suha,
Kortre, Plaznica, ... padli partizani,
talci, ustreljeni v Celovcu, obglavljeni
na Dunaju, umrli y taborišču . . . Ime
sledi imenu. Ne moreš jih m-ešteti,
otrpneš od bolečine.
Vstala je in pohitela po stezicah do
rodbinskega groba, kjer počiva zdaj
tudi sestra Mojca. Tedaj ji je korak
obstal. Sončni žarki so se odbijali od
novo vklesanih črk. Ne, to ne more
biti res . .. Brala je:
HIER RUHT MITZl SVEINIGG, GE.
BORE NE JURATSCH . . .
Brala je še enkrat, kot bi naslednji
trenutek tega ne mogla več prenesti,
črke so poplesale pred njenimi očmi,
in ko je že sonce stalo v zenitu, se
še ni premaknila.
Počasi, kot bi molila, je premilcala
usnice in prebrala vsa imena rodnega
drevesa od leta 1792 — Pongrac, Jurač,
in dalje Angela, Marija, Anže, Zala,
Jozej, Blaž, Zala. Matjaž, Zala in Ana
— 1962 leta.
In potem razkošno z zlatimi čr-
kami: HIER RUHT .. .
Kot omamljena od žive bolečine se
je s težkimi koraki napotila vzdolž
pokopališkega zidu. Povsod so se vr.
stili grobovi in spomeniki z ruipisi,
skozi stoletja vklesanimi, s tihimi be-
sedami bolečine in slovesa potrjeni:
»Naj jim bo lahka slovenska zemlja.«
Mojcino ime ni smelo na spomeni-
ku imeti slovenskega spomina. Vzdih-
nila je: »Mojca, kako so spremenili
tvoj obraz...« Žalostno se bohotijo
na slovenskih nagrobnikih ugasle krvi
popačena imena — iste rodbine. Shru.
šena se je vračala po stezici.
»Prepozno si prišel,« je dejala Zala
kamnoseku, ki je stal zdaj pred par-
tizanskim spomenikom. »Prehitel te je
Sepp Weinigg. Njegov ded se je še
imenoval Vejnik.«
Odšla sta proti Zalini domači vasi.
Nad njima so se zgrinjale sence oživ.
Ijajočega nasilja. Železna veriga kot
kača zvijačno stiska in kaplja krvi
pada druga za drugo v naš čas. Ta
misel je težko legla prek koroških
polj in doinačij.
I OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — d
100 ŽENSK NA IZLET
v uredništvu se že zdaj pripra\'ljamo na našo akci-
jo 100 2ENSK — BRALK NOVEGA TEDNIKA NA
IZLET, kot že peto leto okoli 8. noarca. Letos bo izbira
žensk, ki jih bomo popeljali na izlet, ne vemo še na-
tanko kam, nekoliko zahtevnejša. Prijavi bo potrebno
priložiti pet kuponov, ki jih bodo bralke izrezovale iz
Novega tednika. Objavili jiii bomo v za,porednih šte-
vilkah, začenši z današnjo. Za tiste bralke, ki bi se
jim redna številka enega med petimi kuponi ^založila«
bomo objavili rešilni (šesti) kupon. Po 15. februarju
pa bomo čakali na vaše prijave. Upoštevali pa bomo le
tiste, ki jim bodo bralke priložile pet kuponov. Sicer
pa vas bomo, drage bralke, o izletu podrobneje še ob-
veščali. Vaša zdajšnja naleta je le, da skrbno izrezujete
kupone in jih hranite, ko pa se boste odločile, da gre-
ste z nami na izlet, jih boste priložile.
100 ŽENSK — BRALK NOVEGA TEDNIKA NA IZLET
Ta kupon izrezujte in vseh pet, objavili jih bomo vsak
teden, priložite prijavi za izlet — če se boste odločili
potovati z nami!
ŽALEC
NAŠE BOGASTVO
RAZSTAVA KULT. SPOMENIKOV
Članom literarnega krožka
res nikoli ne zmanjka dela.
In tako je tudi razstava o
kulturnih spomenikih v žal-
ski občini dala (iovolj pobud
za pisanje.
V Savinovem salonu v Žal-
cu so bile razstavljene sUke
zgodovinskih, arheoloških, sa.
kraikiih, etnoloških in urba-
nističnih spomenikov. Pri nas
so najbolj pogosti zgodovin-
ski spomeniki, predvsem iz
časa NOB.
Naši najbolj znani arheolo.
škd spomeniki so v Šempe-
tru. To so rimske izkopani-
ne. K sakralnim spomenikom
spadajo predvsem cerkve.
Najlepše so iz obdobja ba-
roka, na primer v Petrov-
čah in na gori Oljki. Njiho.
va največja odlika so Len-
chingerjeve freske.
Za etnološke spomenike sd
je zavod za spomesniško var-
stvo določil posebno nalogo.
Prizadeva si ohraniti six>me-
nike kot so stari mlini, kmeč.
ke hiše, kozolci in s tem
ponazarjati in ohranjevati
življenje nekoč.
Urbanistični spomeniki so
posebna veja, kamor sodijo
stari načrti vasi, trgov, na-
selij ... Teh ni mnogo. Več
jiih je iz povojnih let, ko so
že nač:rtno urejevali razvoj
krajev.
Tudi pri nas je veliko gra-
dov in graščin. Zal' jih ve-
čina žalostno propada. V žal-
ski občina sta zlasti znana
žovnek in stari šenek.
Zavod za spomeniško var-
stvo vodi e^ddenco vseh spo-
menikov, odkod izhajajo, kje
so in kako so ohranjeni. Se-
veda pa nima le tega dela,
marveč jih tudi obnavlja.
Obnovljen spomenik ni prav
nič drugačen, le da je zava-
rovan pred razp>adom.
J02E   GROBELNIK,
os. šola Petrovče
CELJE
VSI SMO ZA LEPŠI JUTRI
SREČNO OTROŠTVO — NAŠE BOGASTVO IN VREDNOTA
»Smo sredi živtvhne aktiv-
nosti, kd pa se mora stop-
njevati in prodreti v bit sle-
hernega občana, samouprav-
Ijalca,« so bile med drugim
besede predsedniil<a celjske
občinske skupščine Jožeta
Marolta na sestanku z vo.dji
delegacij v Narodnem domu.
Težišče tega razgovora je
bilo v političnih pripravah
za izvedbo referenduma za
drugi samoprispevek.
Lepi rezultati prvega samo-
prispevka so za slehernega
aktivista spodbuden kapital
pri njegovi akti-vnosti, obča-
nu pa trden in ki"epak porok
za uspeh drugega samopri-
spevka.
Vse, kar je bilo predvide-
no v prvem samoprispevku,
smo dobili. Tudi šola Veljko
Vlahovič, ki je še v gradnji.
bo predoa,sno iaa^očena na-
menu.
In kaj prinaša drugi sa-
moprispevek?
Krepitev in večanje dru-
žbenega standarda ima pred-
nostno vlago v občinskem in
drugih razvojnih načrtih. Za-
to več otroških vrtcev, os-
novnih šol, kulturnih objek-
tov, zdravstvenih in drugih
ustanov.
Drugi samoprispevek bo
zajel o'bdobje petih let. Pri-
spevek pa bo zajel 1,5 "b neto
osebnega dohodka. Zbrana
sredstva bodo znašala okold
128 milijonov dinarjev. Pre-
ostanek do vrednosti progra-
miranih objektov pa bodo
dale saanoupraTOe interesne
skupnosti in drugi.
Značilna je ugotovitev, da
bistvenih pripomb na pred-
log programa, ki ga bomo
uresničili z drugim samopri.
spevkom, ni bilo. Izkazala se
je enotnost stališč in velika
podpora predvidenemu načr-
tu. Prevladala je enotna
misel, da bomo lahko sa-
mo družbeno-ekonomsko po-
vezani in združeni v celotni
občini uresničili zastavljeno
nalogo.
Glasuj mo za, aa naše šole,
vrtce, zdravstvene domove,
za naše najmlajše, za njihov
srečen in razigran korak v
življenje, za njihova vedra
lica in nasmejane oči.
Ta bogatejši jutri pa pelje
k veliki življenjski resnici,
kd pravi: Srečno otroštvo je
bogastvo odraslega.
Bralec NT RUDI BOZIC,
Aero, Celje
MOZIRJE

USPEL KONCERT ZBORA IZ RADELJ
v dvorani prosvetnega do-
ma v Mozirju smo pred dne-
vi poslušali petje moškega
pekrskega zbora iz Radelj ob
Dravi, ki nosi ime po zna-
nem borcu Pohorskega bata-
ljona, mozirskem rojaku,
Vinku  Janku-Harkovu.
Prijateljake veai med zbo-
roma iz Moziirja in Radelj se
utrjujejo že leta nazaj. To
so potrdile tudd pozdra\'ne
besede na začetku koncerta:
»Verzi, pesem, beseda in
srce so ustvarjalci slovenske
kulture. Brez števila usod,
tihih melanholij, prešerne
igrivosti, sanjave ljubezni,
aalobne vdanosti, moreče mi-
sli in mogočnih občutij se
skriva povsod, veliko tega
tudi v pesmih, iz kaiterih di-
ha svojevrsten čar mladosti
in minljiivosti. Pravijo: pri-
sluhni kdaj tistim tihim zvo-
kom ubrane pesmi v samot-
ni noči in spoznal boš svoje
srce, ga napotoil s srečo ali
pa z bežnim spominom . . .«
To so bdile besede članov
aboira iz Radelj pod vod-
stvom profesorja Branka Ce-
pina.
Koncert je v lepdh besedah
izpod peresa Vladimdirja Ver-
dnika povezovala zelo obču-
teno Antonija Kremi j ak. Si-
cer pa je prvi del koncerta
zajel pesmi renesanse raznih
narodov in naše umetne pes-
mi. V drugem delu pa smo
slišala predvsem narodne pe-
smi.
Poslušalci so z dolgimi
aplavzi spremljaild petje in
nagrajevali pevce z veliko
simpatijami, saj jim niiso da-
li oditi z odra prej, dokler
niiso odpeli še dve pesmi kot
dodatek že tako bogatemu
programu.
-ALEKSANDER VIDECNIK
VENDAR
ENKRAT
jšmarčani smo morali
dolgo čakati, da bomo re-
šeni pred poplavami. In
to zaradi tega, ker so re-
gulacijo Pake odlagali, de-
nar pa namenih za regula-
cijska dela gornjega toka,
četudi je znano, da se re-
ke regulirajo od izUva
proti izviru. To ve vsak
šmarčan. Le v Velenju
tega niso hoteli vedeti.
Zdaj pa so se na občini
dogovorili z Vodno skup-
nostjo Nivo iz Celja, da
bodo z regulacijskimi dela
pričeU takoj spomladi. To
je tudi nujno, kajti dru-
gače je vsaka zidava ob
Paki nemogoča. Zaenkrat
je na voljo samo 400 mi-
lijonov starih dinarjev. Ni
veliko, pa vendarle toh-
ko, da bodo lahko pri-
čeU z deli. To ljudje v
Šmartnem ob Paki po-
zdravljamo!
Ne pozdravljamo pa te-
ga, da je moralo v enem
dnevu na občino v Vele-
nje okrog štirideset ljudi,
ki imajo svojo zemljo ob
Paki, da so se domenih o
načinu razlastitve in o
ceni za ta zemljišča. Ne-
kateri so morali zaradi te-
ga izostati z rednega dela.
Ali bd ne bilo bolje in
dosti cenejše, če bi na
primer kakšno popoldne
prišel kdo od strokovnih
delavcev na občini v
Šmartno in tu vse uredil?!
ZORKO KOTNIK
SLIČICA
IZ VOJNIKA
Zdravstvena postaja
Vojnik. Zobozdravniška
ambulanta. Torek, 21. de-
cembra 1976. Ura je 13.
Pacienti, večinoma so
prišli naravnost iz službe,
lačni, čakajo na zobo-
zdravnika. Točno ob 13.
uri ga seveda ni. Tega tu-
dd nihče ni pričakoval.
Ura je pol dveh. Prija-
zna sestra že v drugo po-
bira zdravstvene knjižice
ter opravičuje zdravnika,
češ, da se mora še sleči
in pripraviti.
Malo pozneje zdravnik
popravlja zobe nekomu,
ki ni čakal v čakalnici,
ker pozna pot »skozi zad-
nja vrata«.
Ob pol treh oznani se-
stra, da bo zdravnik spre-
jel samo tiste paciente, ki
imajo bolečine »ker je sla-
be volje«, še ta dobri na-
men se razblini v nič, ker
se ena od pacientk le na-
veliča čakanja in zahteva
pritožno knjigo.
Cez čas oznani sestra,
da bo najbolje, če vsak
vzame svojo knjižico ter
ger domov. Zdravnik je
namreč razburjen, da bd
še delal.
Ob pol štirih se čakalni-
ca izprazni.
Živel himian odnos do
pacienta!
I. B.
OPOMBA. To ni edini
zapis takšne vsebine, ki
smo ga dobili na račun
dela zobozdravstvene ordi-
nacije na zdravstveni po-
staji v Vojniku. Vsi pisci
so podpisani. Med nji-
mi tudi zdravstveni de-
lavci. Nič anonimnega.
Kot rezultat takšnega »de-
la« v tej ordinaciji v Voj-
niku je večji pritisk pa-
cientov v Celje. Toda,
zdaj  se  sprašujemo,  kaj
pravi na vse to zobozdrav-
stveni kolektiv zdravstve-
nega doma v Celju in kaj
kolektiv v Vojniku sam?
Kaj so ukrenili? Dobro
bi bilo, če bi to tudi na-
pisali  in   objavili  v   na-
RAD BI GRADIL
DOMA PA . ..
Začasno sem zaposlen v
tujini. Doma pa sem od
staršev podedoval njivo,
ki leži ob občinski cesti
v Cerovcu v šmarski ob-
čini. Na tem območju sta
tudi elektrika in vodovod.
Kot interesent za grad-
njo sem se obrnil na ob-
čino. Toda, gradbenega
dovoljenja ne dobim, ter
mi ponujajo drugo zem-
ljišče.
Rad bd se vrnil domov.
Nimam sta;\ovanja. Želel
bi si ga urediti doma, v
domačem okolju, pa si ga
ne morem. Kaj naj napra-
vim?
ANTON CUJES
Cerovec 8
Šmarje pri Jelšah
PRIPIS: Na vprašanje
nimamo odgovora, prosi-
mo pa, da hi ga dale pri-
stojne službe pri občin-
ski skupščini v Šmarju
pri Jelšah.
UREDNIŠTVO
NE, TAKO SE
NE GREMO!
Sprejeli smo pismo iz
Žalca. Sicer pa, kdo ve,
če je v resnici iz Žalca in
če je micialka D. J. pra-
vilna? Polemičen zapis na
račim filma, vzgoje in po-
dobno. Nekaj dobrih mi-
sli. Na koncu pa je av-
tor še zapisal: »Upam, da
boste dopis objavili kljub
temu, da sem napisal samo
kratice. Saj veste, ne bi
rad zamere. Poleg tega ste
že objavili nekaj člankov
brez  poiX)lnega  podpisa.«
Človek se zgrozi, ko pre-
bira takšne vrstice. Pa za-
mera. Le komu bi se av-
tor ne rad zameril? Res je
tudi, da smo v pismih ob-
javili nekaj prispevkov,
kjer nismo navedli popol-
nega naslova. V teh pri-
merih smo vedeh, kdo je
za njimi. V vašem, dragi
anonimnež, pa ne vemo,
kdo ste in odkod. Zglasi-
te se in odvrzite masko.
Sicer pa smo v zadnjem
času dobili še več anonim-
nih pisein. Tako študen-
tke brez štipendije in dru-
ge. Vsi ti prispevki bodo
čakaM. Morda se boste
zglasili sami. Pridite, kar
pogumno!
UREDNIŠTVO
SAMOl
Samopnspevei
treben za lepši i
družbe. Kolikokja
sih, da primanjit
nov, vrtcev, tek)/
v celjski občini J
moprispevek. l^i
zelo veliko občat'c
prispevek. Tako'
zdravstvenih ust-
ij udi bi se goto;'
rok je veliko dt
bi bili v vrtcU
prispevek za bol'
in vas samih.
če bomo izgi;
bo to velika zit-
I
LESIČNC
AGREli
Ena   izmed
krožka na naši š
ta,  da obiskuje
smo prvič odšli (.
ko, po domače /
Na pot smo i
lep sončen dan.
oddahnili smo
nje.
Tonč;ka je sta:
priklenjena na p'
težko sporazume'
ha. Zvedeli si™,
na Pilštanj. Tale
let. Leta 1913 se'
sedem otrok. V j
odšel njen mož ■
la je sama in le
skozi življenje. Is
svetovni vojni j
rela. Ona je bila
Ko se je vrnila,
zadrževali partii
dal življenje za j
; še bi se pogc
pi-eganjal mrak.
Tončki smo v
in odšli.
ZABUKOV
PU
Člani planins
kovice tudi v i
jejto pestro akt
kratkim priprav
šole Nade Cileri
predavanje. Ob
poslušali pripov!
sti AVNOJ skoa
je v svojem p
Plitvičkih jezeri!
rajevu, Prozoru
pa je o zgodovi
na naravne lep
pozornosti pos
Skratka, predal.^
ni snioter ter j
lepo združilo z
je v celoti usj
iz Zabukovice I
dobnih, zsmrm^
ŽALEC
O
v žalski o
hujših težav, k
snaževanja okc
resoluciji med
tudi vrsto tak
varstvo narave,
Med te naloge
lizacij-skega or
vsem pa pričet
nih naprav, s
vaU industrij Sil
Žal pa hitrejši
ročju zavira
predvsem za <■
sklopu — za i
linskega zbirali"
občini prav do
vni viri onesn
nizacije, ki v 1
ali manj onf
morale zato ž
leta izdelati s
katerih bodo
OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE ~ OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE —
DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE
SREČANJE
STRELEC PA TAK
VIKTOR LUKŠE AKTIVEN STRELEC
Kdorkoli bo pisal kroniko
strelstva v Gornji SavinjiSki
dol'ni, še posebej v zvezi z
dejavnostjo občinske strelske
zveze pa tudi strelske dru-
žine v Mozirju, se bo srečal
z imenom Viktorja Lukšeta.
Ne gre samo za njegov po.
ložaj v strelskih organizaci-
jah, za funkcijo, ki jo je ali
jo še opravLja, marveč veliko
bolj zaradi dela, ki ga je
vložil, da bi strelski šport
zajel čim več ljudi, še zlasti
mladih. In ne nazadnje, tu
je njegov delež pri gradnji
strelišča v Mozirju. Koliko
ur! Kdo jih je štel? Najbrž
j;ih niti sam ni. Saj je za-
vest, da je vložil v to delo
veliko svojega prostega časa,
najlepše priznanje.
Nekateri pravijo, da se je
Viktor Lukše »oženil« s strel-
skim športoan. O tem go.
vori tudi njegov delež pri
gradnji mozirskega strelišča.
Tedaj je delo doma zastalo,
na strelišču pa ne. Zdaj je
to  objekt,  na  katerega  so.
ponosni vsi. Lepa lopa z
osmimi strelskimi mesti za
streljanje z vojaško in malo.
kalibrsko puško. V pritličnih
prostorih pa zračno streUšče.
Lep je ta objekt kot celota.
Lep tudi zavoljo tega, ker
je v njem veliko ur prosto-
voljnega dela.
V lopi je vitrina, ki je že
skoraj polna, prepolna di-
plom in drugih priznanj.
Strelstvo se v mozirski ob-
čini lepo uveljavlja. Občin-
ska strelska zveza povezuje
enajst družin in več sekcij
ter ima okoli 1200 članov.
Hvaležna je ugotovitev, da
je med njimi od 70 do 80 %
mladih! Sicer pa je strelska
organizacija našla svoje
ustrezno mesto v splošnem
ljudskem odporu.
»Naše nadaljnje delo bo
zdaj med drugim osredoto-
čeno na ureditvi strelišč v
dnagih krajih v občini,« je
dejal Viktor Lukše.
M. B.
M. ALAŠEVIČ
Brea besed
EK
»en in po-
izvoj naše
v časopi-
enih usta-
itd. Tudd
im za sa-
la bi bilo
za samo-
udi nekaj
ilo bolnih
. Tudi ot-
Lahko pa
mi, dajte
nas otrok
prispevek,
ljudi.
. UMNIK,
b razreda
: PRI
Ml
10 vinskega
m je tudi
jdi. Zdaj
evo Tonč.
ao.
ko je bm
dolga in
ospeh do
B leto dni
0 smo se
a pol glu-
»lo hodiLla
ara deset
in rodila
1 vojni je
ato. Osta.
prebijala
>. V drugi
iša pogo-
gnanstvu.
sj večkrat
sn sin je
ar nas je
novo leto
k LUPŠE,
Lesično
JIVNI
iz Zabu-
nadiaJju-
so pred
> osnovne
planinsko
3 pionij-ji
i-u Po ce.
ivatelj se
itavil« na
rejcu, Sa-
i, govoril
i opozoril
fer precej
i narave,
elo TOgoj.
zletništ\x)
icij NOB,
i društvo
nekaj po-
^OVNIK
ŠE
kvse
one.
ošnjd
e zapisali
i» za caJj
a okolja.
fO} kana-
Dii, pred-
{in čistil,
jprečišče-
5 odplake,
tem pod-
[ denarja,
i v tem
jVjega do-
ijipravo. V
{■d so gla-
jine orga-
jfJnje bolj
bodo
jicih tega
j.'ame v
{Potrebne
ukrepe za varstvo okolja. Tudi krajev-
ne skupnosti in njihove komisije za
varstvo okolja čakajo zahtevne naloge.
Največ pa si v občani obetajo od
bližnje ustanovitve samoupravne in-
teresne skupnosti za varstvo okolja.
Ta naj bi s svojim delom bistveno
prispevala k hitrejšim in smotrnejšim
ukrepom za varstvo narave v Savinj-
ski dolini. sb
GRIŽE: NOVA
GASILSKA CISTERNA
še pred letom dni, se je zdela gri.
škim gasilcem naloga, ki so si jo za-
dali — neuresničljiva. Vendar če so
krajani kot eno, ni za njih nič nemo-
gočega. Danes je gasilski dom v Gri-
žah obnovljen, v njem pa čakata na
svojo dolžnost nova avtocistema TAM
5500 in novi orodni avto.
Predlani je bil obnovljen oziroma
zgrajen nov gasilski dom. Treba je
bilo iti naprej. Treba je bilo poskr-
beti za ustrezno gasilsko opremo brez
katere hitra in učinkovita gasilska in-
tervencija ni mogoča, potrebna pa je
tudi v slučaju splošnega ljudskega od-
pora. Kaj kmalu je s podporo vseh
krajanov območja Gasilskega društva
Griže, delovnih organizacij in obrtni-
kov, stekel načrt, ki so si ga gasilca
zadali. Pomembnost akcije je bila ja-
sna vsem, kar se je najbolje pokazalo
v hitrem reševanju in zbiranju sred-
stev. Glede na to, da so krajani veli-
ko prispevali že pri gradnji gasilskega
doma, za redno vzdrževanje obstoje-
čih priprav, nabavo orodnega avtoano-
bila, je bil predračun 50 starih mili-
jonov za novo avtocistemo ponovni
preizkus enovitosti in posluha za
splošne potrebe. Skupno izdelan plan
za pokritje predvidene investicije je
najprej sprejela Kraje\na skupnost
Griže, ter saana prispevala vehk de-
lež, enako Minerva iz Zabukovice in
Sigma, nad pričakovanjem pa so pri-
skočili na p>omoč obrtniki in seveda
krajani. Nabavo nove avtocisteme je
še posebj podprla Skupnost varstva
pred požarom občine Žalec, katera je
še posebej podprla Skupnost varstva
opremljenost  gasilskih društev.
Gasilsko društvo Griže je tako s
pomočjo prizadevnih gasilcev, razume-
vajočih krajanov, obrtnikov in delov-
nih organizacij, doseglo uspeh, kd
jim ga mora pravgotovo zavidati mar-
sikatero gasilsko društvo. I*ripravljeni
so na sodobno intervencijo za zaščito
naše in družbene imovine, kljub temu
pa želijo, da bi bilo takšnih interven-
cij čam manj. VOJKO RIZMAL
RIMSKE TOPLICE:
ZA NOVO LETO
Tudi na osnovni šoli »Anton Aš-
kerc« v Rimskih Tophcah smo pro-
slavih prihod Novega leta.
Program je bil pester in zanimiv.
Najprej so se predstavili člani dram-
skega krožka z igrico »Pika«. V njej
so nastopih: Darinka Cvek, Jasna Vah-
čič. Dragica Bratec, Andreja Podpečan,
Minka Košič, Hedvika Žobar, Briglta
Mavri, Marjeta Stopar, Edita Gaber-
šek, Bojan Ojsteršek, Mirko Žveplan,
Mirko Stopar, Dušan Klančar, Miran
Rogač, Peter Senica, Milan Cvek, San-
di Klenovšek, Bogdan Juteršek in
Mih^iela Brleč.
Zatem so se predstavili še lutkar-
ji. Igrico o »Spelcd in Pavlihcu« sta
napisali in jo predstavili učenki 8. b
razreda Irena Martinšek in Mihaela
Brleč. Zatem l>a je bila še zgodba o
Treh snežinkali.
Ob koncu so nagradi H tudi najbolj
bralni razred. Bil je to 7. b razred.
MIHAE1.A BRLEČ
LJUBEČNA:
IZOBRAŽEVANJE
v Opekarnah Ljubečna bo v pri-
hodnjih dneh stekel krajši seminar izo-
braževanja namenjen vodilnim, vod-
stvenim delavcem in delavcem, ki op-
ravljajo odgovorne funkcije v samoup-
ravnih organih. Za tako obliko izobra-
ževanja so se zavzele družbeno poli-
tične organizacije v organizaciji zdru-
ženega dela. Prepričani so namreč, da
bo taka oblika izobraževanja veliko pri-
spevala k poglabljanju samoupravnih
odnosov. M. BRECL
GRIŽE
ZABAVNI VECER
NASTOPILA TUDI DRAMSKA
SKUPINA
če je družabnost živa, pri.
srčna, je lahko zelo lepo.
Ljudje smo družabna bitja
in če tega ni, nam veUko
manjka. V tem primeru so
v Grižah srečni. Lepo je biti
med njimi pa čeprav samo
en večer.
Prav to, kar mnogi drugi
krajani pogrešajo, to je pri-
pravljenost vsakega krajana,
da iz veselja ter potrebe po
družabnosti žrtvuje svoj pro.
sti čas za kulturo, razvedrilo
in veselje, je v Grižah živo.
V soboto 2;večer je bil dom
Svobode v Grižah nabito
poln. Nestrpno ploskanje v
dvorani! Bruno Gorjupevšek
napove prvo točko Veselega
večera, ki ga je tokrat pri-
pravila griška Godba na pi-
hala, pod vodstvom Franca
Tratarja. Zavesa se odpre,
ob burnem aplavzu pa zado.
nijo filmske melodije. Na
svojo godbo mora biti res
vsak krajan ponosen, še bolj
I>a upokojenci iz Griž, ki so
jo pred nekaj leti sprejeli
pod svojo streho.
Program teče: Griškd kvin-
tet s pevko Cito Pospeh prav
tako ubrano zaigra nekaj
svojih viž. Tu so še mlajši
glasbeniki — ansambel Savi-
nja. Dvorana obnemi ob raz-
novrstni glasbi, ki jo igrajo
godbeniki združeno z ansam.
bli, zopet sami s pevcem
Dragom Radarjem itd. Tako
je bilo prijetno, da bi že
lahko bil konec, pa bi ne
bil nihče razočaran. Ne, to
je šele polovica. Zavesa se
zopet odpre! Smeh v dvora-
ni. Grižani niso samo pevci,
glasbeniki, da, tudi igralci so.
Še potem, ko so bile zavese
zastrte, se je tu pa tam sli-
šal iz dvorane prisrčen smeh.
Tudi dramski skupini česti-
tamo. Zop>et so na vrsti valč-
ki, polke, itd. človeku je to
doživetje. Doživetje zato, ker
se človek mora vprašati, od
kod vse to tako malemu kra.
ju; 35 godbenikov, dva doma-
ča zabavna ansambla, oktet.,
ženski zbor, dramska sekcija,
dobro organizirana mladin.
ska organizacija, da o osta-
lih društvih ne govorim.
VOJKO RIZMAj;*.
MALA ANKETA
Z VESELJEM \H mm v 77
Je že tako, da vsak praznik m za vse enak, kaju
end se veselijo, medtem ko jim morajo drugi streči.
Skratka je tako, da tudi ob praznikih morajo delo-
vati nekatere službe, ki so nujno potrebne, da se
življenje »ne ustavi« . . . Med takšne »vzdrževalne« po-
klice brez dvoma moramo šteti miličnike pa zdravstve-
no osebje, carinike, železničarje in ne nazadnje hotel-
ske ter gostinske delavce, ki skrbijo za polnost in
dobro počutje naših želodcev. Medtem ko eni jadra-
mo skozi praznike brez vseh delovnih skrbi (tudi meni
se to letos ni popolnoma posrečilo, za kar imam vrsto
dokaznega materiala!) pa morajo drugi resnično de-
lati. Vsaj majhen del teh se sponmimo v današnji ma-
li anketi. . .
TINE OJSTERŠEK je na
takar v hotelu Evropa,
sicer pa doma iz Zadobro-
ve, v neposredni bližini Ce-
lja: »Šesto novo leto zapo-
red sem že pričakal na
delovnem mestu. Pri nas
je bilo v vseh prostorih
resnično veselo. Potrudili
smo se, da od nas nihče
ne bi razočaran in slabe
volje odšel v novo leto.
Vse smo imeli polno in
gostje so vztrajali do
zgodnjih jutranjih ur. Da-
nilo  se je že,  ko so  s
pesmijo na ustih zapušča-
li naše prostore. Enkrat
pa bi bilo vseeno lepo, če
bi lahko jaz počival in bi
mi drugi stregli.«
JOŽE PAJK je doma na
Ložnici pri Žalcu, sicer
pa zaposlen kot kuhar v
restavraciji veleblagovnice
NAMA v Žalcu: »Mislim,
da smo prvo silvestrsko
noč pri nas pripravili do-
bro in da so ljudje bih
zadovoljni ter da bodo po-
novno prišli čez leto. Sam
z menujem nisem bil pre-
več zadovoljen, vendar iz-
bire nismo imeli, saj ima
ljubljanska NAMA za vse
svoje restavracije isti sil-
vestrski menu. Kot pa vi-
dite na sliki, sem tudi
sam našel trenutek časa,
da sem lahko voščil Novo
leto, ki naj bo predvsem
zdravo.«
VLADIMIR   DR.   Ll KIC
je »silvcstroval« v celjski
porodnišnici: »V Celje sem
prišel pred pol leta in
prvo novoletno noč priča,
kal na sicer svojem stal-
nem deloTOem mestu v
porodnišnici. Kako smo
silvestrovali? Točno ob
polnoči si je dežurna eki-
pa ob kavici voščila novo
leto, nato pa smo takoj
odšli na deio, saj smo pr-
vemu otroku pomagali na
svet že 31 minut po začet-
ku letošnjega leta. Druga-
če pa moram povedati, da
je bila pri nas noč mirna,
le zunaj so pokale pe-
tarde, kar je celotnemu
praznovanju tudi dajalo
svoj čar.«
RUDI TRAVNEK je bil
»honorarno« zaposlen v
hali Golovec, kjer je imel
pod taktirko 16 redarjev,
hostes in garderoberjev:
»Priprave smo imeli že
ves teden, saj smo želeli,
da bi bilo vse v redu. Ve-
lika večina je od nas od-
hajala v zgodnjih jutra-
njih urah zadovoljna. Je
pa res, da nam je to sil-
vestrovanje dalo nove iz-
kušnje, zlasti glede uredit-
ve garderob. Te so ne-
ustrezne, premajhne zlasti
za zimski čas, ko pridejo
vsd v plaščih pa s klobuki,
torbicami, dodatnimi čev-
lji itd. Vsaka šola nekaj
stane in verjemite, drugič
bo že bolje«
MARTINA MIKLAVŽIN
je bila tudi v tistem »be-
lem« štabu, ki je s spret-
no vrtečo kuhalnico v ro-
ki pripravljal hrano za
novoletne želodce: »Kisla
juha, pravite, da je bila
dobra? No, prav, sicer pa
to najbolj paše za razbo-
lele želodce po prekrokani
noči, kajne? Dela je bilo
veliko, vendar, če so bili
gostje zadovoljni, potem
je vse v redu. Sicer smo
se pa tudi mi sami na
delovnem mestu kar do-
bro zabavali, saj nismo
mogli biti slabe volje.«
Vidite, pa je tudi na delovnem mestu veselo, če je
vse ostalo O. K., kot se temu nekako po angleško pra-
vi. Žal še nismo odkrili takšiniih »avtomatov«, ki bi lah-
ko nadomestili v popolnosti »žive ljudi« ter jih raz-
bremenih njihovega dela, ki ga sicer z veseljem oprav-
ljajo, vendar žal tudi takrat, ko vse drugo veseljači.
Tekst in foto: TONE VRABL
►O SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE
10 stran — NOVI TEDNIK
St. 1 — 6. januar 1977
OEUA^ V OSRČJU AFRIKE
»MARLESOVA ŠOLA« v PRAGOZDU
EKSOTIČNIH DREVES. Do pred pol
stoletja je Slovenec prišel v širni svet
če so ga vtaknili v cesarsko vojaško
suknjo, ali pa če je kot misionar šel
spreobračat uboge zamorčke, Indijce,
Kitajčke in druge »divjake«, o čemer
smo prebirali zgodbe v predvojnih mi-
sijonskih koledarjih.
Danes »leteči Kranjci« obletavajo
svet, mornarji piranske splošne plov-
be pristajajo v vseh lukah sveta in na
tisoče strokovnjakov zlasti na dveh ce-
linah, v Aziji in Afriki, pomaga gradi-
ti poti iz brezen zaostalosti in revšči-
ne.
Od Savinje do Sange
Pred lei je »Slovetnijales« v Cen-
tralnoafriški republiki odkupil pravi-
co izkoriščanja gozdov. Pravica eks-
ploa",acije obsega 400.000 hektarjev ek-
vatorialnega pragozda. Razumljivo je,
da prijateljska neuvrščena država v
osrčju Afrike pričakuje korist tudi za
svoje ljudi — ne samo zaposlitev —
marveč tudi razvoj. Po pogodbi mora
»Slovenijale.s« zgraditi na eksploatacij-
skem področju žagalnico in furnirni-
co, objekte družbe'--iega standarda za
zaposlene delavce in njihove družine,
plačati davke i-,d. Ker v Sloveniji ek-
sotični les potrebujejo za vsa lesarska
podjetja, je kolektiv »Slovenijales« po-
vabil k sodelovanju tudi druge, med
njimi šentjurski »BOHOR«.
Tako je prišlo do razloga, zaradi ka-
terega je Celjan, ing. Dušan Hus kot
predstavnik šentjurskega »BOHORJ.^«
pred časom krenil na po", v osrčje
.^rike k podpisu pogodbe in ogledu
tega, dokaj »di,slocirancga« sečišča lesa.
V Celju, mestu ob Savinji, se je
začela pot našega popotnika, cilj pa je
bil približno na isti geografski širiLii,
vendar daleč na jugu, le nekaj sto ki-
lometrov nad ravnikom ob reki Sangi.
Bajanga — Sedež
»Slovenja — Bois<
Centralno-afriška republika je deže-
la naglih sprememb. Nekdaj francoska
ekvatorialna kolonija je samostojna že
šestnajst let. Njeno površino pokriva
zvečine tropski pragozd. Poljedelstvo
je na stopnji obdelave z motiko, živi-
noreja le savaliskih področjih, industri-
je skoraj ni, ima pa dežela zlato, di-
amante in druge rudnine, v zadnjem
času pa so odkrih celo uran tn zbudi-
li interes na razvitem zahodu kot na
vzhodu.
Žaga in furnirnica, ki jo bodo zgra-
dila slovenska lesna podjcja, bo torej
pomemben delež pri razvoju dežele. Ba-
janga, ki leži ob reki Sangi, je sedež
Slovensko-centralnoafriškega podjetja
»Slovenija-Bois«.
Pred desetletjem tam iii bilo nič.
Nekakšni ostanki naselbine Bajange,
ki je že tonila v pozabo. Kdo ve za-
kaj?
Važno je, da je Bajanga spet oži-
vela, da danes šteje okoli lOOO prebi-
valcev, med temi je osem belcev, ki
pa so vsi Slovenci. V Bajangi so naj-
prej zgradili pomol, da so rečne ladje
pripeljale stroje. Zravnali so poseko
za le-ališko pisto, tako da je naselbi-
na zdaj dosegljiva tudi po zraku, kaj-
ti, mimogrede povedano, ta mlada dr-
žava še nima kilometra železnice.
»V Bajango nas je pripeljal z aero-
taksijem pokojni pilot Krumpak, ki je
takrat v Bangui .vskočil' kot pilot
angleške družbe. Nekam srhljiv je bil
polet čez gos-.o razraščetio zeleno mor-
je, kot je ekvatorialna džungla, če bi
nas tu potegnilo vase, bi nas težko
kdo nažel.
Bajanga. Vas je, že skoraj mestece.
Večinoma so stavbe zgrajene iz desk.
Hišice, v katerih stanujejo naši fant-
je, so bile pripeljane iz domovine.
Tudi šola, ki so jo naši postavili v Ba-
jangi, je Marlesova.
Oblast v vasi je nekakšen župan,
prijazen možak; njegova močna roka
pa je precej razcapaLi silak z gorjačo
— prava inkarnacija črnega Krjavlja.
Toda svojo nalogo je jemal reisno, da
je kaj. Povsod nas je spremljal in
.varoval.v<
»Zbirčni gozdarji, tile
Slovenci!«
v letih odkar so podrli v Bajangi
prvo drevo, je po džimgli nastalo 240
kilometrov cest — če jim smemo tako
reči.
»Zdi se nenavadno, a je treba seka-
ti v tako velikem območju. Toda pre-
cej bolj jasno postane, ko zvemo, da
na enem hektarju gos"o zraščene džun-
gle najdejo komaj po štiri do pet dre-
ves iz družine mahagonija. Tako vred-
nega lesa. PosekaLno drevje razrežejo
v gozdu, ga zvlečejo do bližnje ceste
in nato po cesti do Bajange, do reke
Sango. Od tu potem, če je voda do-
volj visoka, hlode plavijo po reki do
reke Kongo in od -u do Port Noarja,
1000 kilometrov daleč od kraja, kjer
so bila podrta.«
Tako pripoveduje inženir Hus in na.
daljuje:
»Ogledali smo si ,proizvodni pro-
ces'. Inženir Slave, ki vodi eksploata-
cijo v centralni Afriki, zjutraj sprejme
»raport« preddelavcev, ki poročajo, ko.
liko ljudi je zbraLiih za delo. Po^em
inženir Slave krene s svojimi pigmejoi
v prospekcijo. Inženir obvlada je-
zik songho, ki ga za silo lomijo tudi
pigmejci. S temi pritlikavimi možmi se
odpravi v gozdove. Ko se pripeljejo do
predvidenega rajona, jih vse skupaj po-
žre džungla. Pigmejci so lovci in po-
znajo džunglo, kot bi svoje žepe, če
bi jih imeli. Naloga teh možicev je, da
najdejo drevesa. Potem eden od njih
izseka do ceste sled, po kateri pride-
jo pozneje drugi delavci s svojimi ža-
gami, dvigali, vlačilci.
Črnci plemena Shongo so dobri de-
lavci, vendar tie poznajo vztrajnosti.
Osupnil sem nad spretnostjo, s katero
so očistili za sečnjo predvideno drevo
podrasti in Ujan. Drevo, ki v prečni-
ku meri tudi po meter in več, -podrejo
v evropejskem povprečju . ..
... Toda ko drevo zalomas^i čez
džunglo, ko pri padcu povzroči prav-
cati potres, sledi najprej diskusija. Po-
tem se znova zaženejo, se spet oddah-
nejo in klepetajo. Črnci se hitro priva-
jajo na mehanizacijo, skratka zelo upo-
rabljivi so. Sicer pa dobro zaslužijo in
naši strokovnjaki ne vidijo v njih le
,živo delovno silo', marveč ljudi.«
Inženir Hus je pripovedoval, da so
znosni le večeri v Bajangi. Največkrat
jih prebijejo na pomolu nad reko San-
go, kjer vleče hladnejša sapa, kar je
po soparnih dnevih prava blagodat.
Le zamislite si 35 stopinj vročine in
100 odstotkov vlage v zraku?!
Črn možic, en naboj,
en bongo
Pigmejci niso za delo. šibki, kakor
so videti, sicer spretno sekajo lijane
s svojimi mačetami, očistijo tudi pro-
stor okoli dreves, označijo še pot do
ceste in njihovega »šihta« je konec.
Drugega dela se ne pritaknejo.
Kaj jedo?! Kdo ve? Videl sem, ka-
ko so pri sekanju lijan presekali ter-
mitsko mravljišče. Z neverjetno spret-
!nostjo so lovili skoraj pol centimetra
velike mravlje in jih z užitkom zoba-
li, kot mi češnje. Kako "o delajo, kaj-
ti termit krepko ugrizne, tega seveda
ne vem?!
Pigmejce uporabljao tudi za lov.
Rojeni lovci so, ki vidijo antilopo v
najbolj gostem grmovju, kjer bi kdo
od nas še slona ne opazil.
»Bongo, bongo!, kUčejo vzburjeni
lovci in kažejo za živalmi, ki so že
zdavnaj pokazale pete .... No, najbolj-
šim lovcem zaupajo puško in en sam
naboj. Pigmejec bo zginil v goščo, ne-
kje v daljavi bo počilo in privlekel bo
antilopo, kajti v Bajangi ni mesnice.«
»Sami žrtve rasizma po vsem sve-
tu, znajo biti črnci sami rasisti,« pri-
poveduje ing. Hus. V Bogundd je v mu-
zeju kazal zanimanje za pigmejsko
orožje, nakit in podobno, pa črnemu
kustosu ni bilo prav. Govoril je o
pigmeicih, ki da so problem za druž-
bo, neprilagodljivi, sovražni, nekorist-
ni. Do nedavtiega so bili še kot div-
jad. Nihče ni bil kaznovan, kdor je
položil pigmrjca.
Se bo investicija splačala?
Inženir Hus pravi, da na vsak na-
čin. Ne glede na to, da je treba les
spraviti tako daleč, še vedno daje do
ber posel. 2aga tn furnirnica bosta
zmogli le del eksploatirane mase lesa
iz tega ogromnega kompleksa. Sloven-
ski lesarji so prišli sem še pravi čas.
Kakšnih 50 kilometrov dalje ob reki
Sango ustvarja ljubljanska »Emona«
plantažo kave. Cen-.ralno-afriška repub-
lika, po najnovejših vesteh že monar-
hija, je zanimiva. Zdaj ko se priprav-
ljajo na gradnjo železnic, gradnjo hi-
drocentrale, ko bodo naravna bogast-
va bolj pristopna, bo tudi več zani-
manja. Kdor prvi pride, prvi melje in
če je vrh vsega še prijatelj, melje tu-
di bolje.
Pripoved in fotografije:
Ing. DUŠAN HUS
Zapisal in uredil:
J. KRAŠOVEC
Črnci ,iedo manioko. To tudi najbolj prilagodljivim Slovencem ne prija. Zato so si zgradili peč na prostem, kot so v
Slavoniji, naučili črnskega kuharja umetnosti peke kruha in tako jedo kruh po slovenskem receptu sredi afriške džungle.
§t 1 — 6. januar 1977
NOVI TEDNIK — stran 11


Kaj meni osem izmed enajstih an-
ketiranih športnih delavcev o celjskem
športu? Enotni so si v ugotovitvi: do-
volj je bilo dogovarjanja^ zdaj je~na
vrsti poglobljeno in konkretno prak-
tično delo, predvsem seveda z mla-
dimi!
V navadi je, da ob koncu leta po-
tegnemo črto pod vse tisto, kar smo
in kar nismo napravili v iztekajočem
letu. Napravili na širokem polju in
v domačih vrtovih! Za takšen režime
smo se odločili tudi v športni redak.
ciji Novega tednika in Radia Celje.
Razposlali smo enajst pisem z željo,
da anketiranci nanje odgovorijo, nji-
hove odgovore pa bomo objavili v no-
voletni številki, ki je zdaj pred vami.
Kot zanimivost naj povemo, da smo
k sodelovanju povabili predsednika
skupščine in lO TKS Celje pa tre-
nerje atletTike, rokometa, nogometa,
hokeja na ledu in košarke ter tri
športne delavce.
Morda nam bo uspelo odgovore do-
biti vsaj po Novem letu, kar bo brez
dvoma pripomoglo h kompletni sliki
trenutne športne situacije v našem
mestu in občini. Sicer pa, berimo od-
govore!
Za novoletno športno stran se je
potrudil: TONE VRABL
ŠE PREMALO NAČRTNO
Celjska telesna kultura je v letu
1976 zabeležila nekatere izredno po-
membne uspehe. Na prvem mestu so
dosežki pri množičnem vključevanju
mladih in ostalih občanov v vse obli-
ke telesne vzgoje in rekreacije. Po
nepopolno zaokroženih podatkih je bi-
lo dokaj redno vključenih v najraz-
ličnejše aktivnosti (trim, rekreacija v
TOZD in drugod) preko 5000 otrok
in mladine in preko 10.000 odraslih
občanov. Seveda je občasno aktivnih
dosti več. Precejšnje uspehe beležimo
tudi v tekmovalnem sporni. Naj samo
omenim izjemne uspehe celjskih keg-
Ijačic, rokometašev, pa tudi atletov,
košarkarjev, aerokluba, strelcev, pa še
in še bi lahko naštevali, saj imamo
v Celju izredno široko razvejano
športno aktivnost (smučanje, hokej,
šah, judo, karate itd.). Pomembni so
tudi nekateri dosežki pri izgradnji te-
lesno-kulturnih objektov (večnamen-
ska dvorana Go,.^vec, lepe telovadni-
ce v srednji tehniški šoli, ekonomski
šoli in pri nekaterih osnovnih šolah,
ogrevanje bazena itd,), V Celju smo
pono%Tio dokazali, da smo sposobni
organizirati tud: ''-ajbolj zahtevne
športne prireditve tiiJlI). Prav je, da
se zavedamo dosežkov, ker nas nav-
dajajo z optimizmom in prepričujejo,
da angažiranje velike armade preda-
nih športnih delavcev, v večini ama-
terjev, ob dobri organizaciji, huma-
nih in razT,'itih medčloveških oziroma
samoupravnih odnosih, ob usklajenih
in enotnih skupnih prizadevanjih za
razrvoj celotne telesne kulture v obči-
ni, predvsem v interesu delavcev in
občanov, ki so že velikokrat zelo
konkretno dokazali veiiKo razumeva-
nje in želje f>o njenem razvoju, vse
to nas prepričuje, da so vsi napori
in prizadevanja dobro naloženi in se
bogato obrestujejo v doseženih rezul-
tatih. Ne glede na lo pa bi bilo
v.sako samozadovoljstvo odveč, kliub
jasno opredeljenim usmeritvam razvo-
ja telesne kulture in športa, kljub
pr^ejšnjim pozitivnim premikom v
samoupravnih odnosih ziiotrej telesne
kulture v občini, kljub temu moramo
priznati, da smo še vedno sredi boja
za uveljavitev novih usmeritev v tele-
sni kulturi v prakso, kjer ostaja še
precej zastarelih pogledov in tudi za.
starelega obnašanja in odnosov kot
rezultat takih pogledov.
Naše kritične točke so predvsem v
nekaterih poenostavljenih pogledih na
nove usmeritve v telesni kulturi, ko
nekateri športni liDiektivi vidijo smi-
sel svojega delovanja samo v dragih
tekmovanjih sirom Slovenije ali Jugo-
slavije, ne pa predvsem v občim in
regiji. Nekateri posamezniki še vedno
preveč ozko odločajo o najpomemb-
nejših problemih v posameznih šport-
nih organizacijah. V veliko organiza-
cijah delamo premalo načrtno. Še
vedno imamo precej odprtih nalog v
kadrovski politiki, še bolj bomo mo-
rali v naše delo vključevati mlajše ka-
dre itd. Mislim, da smo sposob:ii, da
v naslednjem letu napravimo nekate-
re še pomembnejše premike v nadalj-
njem razvoju telesne kulture in špor-
ta v občini na vseh področjih delo.
vanja. Osnova za to pa je izpolnje-
vanje sprejetih srednjeročnih nalog in
realizacija stabilizacijskega programa
za leto 1977, ki ga je sprejela skup-
ščina SIS na svoji zadnji seji,
FRANC GAZVODA
PREDSEDNIK SKUPŠČINE TKS
CELJE
VEDNO VELIKO DELA
»Telesna kultura je izredno širok
pojem, njen sestav raznolik, cilji nje-
nega nadaljnjega razvoja nedorečeni,
njena družbena vloga priznana bolj
formalno kot dejansko, samoupravni
in delegatski odnosi v nastajanju, še
vedno preveč vpliva na razvoj imajo
izvajalci, vedno manj pripravljenosti
za amatersko delo in prepočasno do-
jemanje pomena telesne kulture da-
nes. To so problemi za katere sma-
tram, da predvsem vplivajo na po.
časnejše uveljavljanje telesne kulture
kot enakopravnega dejavnika pri ob-
likovanju delovnega človeka in po-
gojev za njegov vsestranski in zdrav
razvoj.
Menim pa, da kljub naštetim pro-
blemom, ki so še vedno v telesni kul-
turi in me njihova prisotno.st moti,
prav leto 1976 pomeni za njen na-
daljnji razvoj prelomno leto.
Smo samoupravno organizirani, ma-
terialna baza postopoma nara.šča, te-
lesna kultura se organizira kot eno-
vita nedeljiva celota, vse več je pou-
darka na množičnosti, iz katere bomo
dobili tudi kvaliteto, vse bolj dobiva
družbeno vrednost itd.
Vse to pomeni realno osnovo za
temeljito družbeno preobrazbo telesne
kulture in realne možnosti za še us-
pešnejše delo v prihodnje. To pa je
v tem trenutku dovolj, da z optimiz-
mom gledamo na nadaljnji razvoj te-
lesne kultvire in na nove uspehe, ka-
terih smo imeli v Celju tudi letos ve-
liko,«
TONE ERJAVEC
PREDSEDNIK IZVRŠNEGA ODBORA
TKS CELTE
ELABORAT ZA RAZVOJ
ATLETIKE
v celoti v Jugosiaviji atletika stag.
nira, kar so pokazali na OI v Mon-
trealu tudi rezultati naše maloštevil-
ne ekipe. Vendar to ne pomeni, da
moramo na razvoj naše atletike gle-
dati pesimistično, kar dokazujejo tu-
di zadnji dosežki recimo mladih slo-
venskih atletov, ki se z vestnim de-
lom razvijajo v dobre atlete.
Res je, da je Celje kot mesto
atletike bilo letos prizadeto, ker pr.
vič po vojni ni imelo v tej športni
panogi na OI svojega predstavnika,
vendar tudi to ni tmgično, kar doka-
zujejo letošnji rezultati mladih selek-
cij, ki so med najboljšimi v Jugosla-
viji. Zamenjava gei.eracij se je res
najbolj poznala članskim vrstam, ven-
dar bomo tudi to kmalu prebrodili.
Trenutno v klubu pripravljamo ela-
borat o razvoju atletike v celjski re-
giji s posebnim poudarkom na kon-
tinuirani selekciji, ustanavljanju atlet
skih i-azredov po šolah, sistemu tek-
movanj za najmlajše itd. To je veli-
ko in obširno delo, ki pa bo ob
maksimalnem prizadevanju nas vseh
brez dvoma rodilo uspehe. Zato z
optimizmom gledam na nadaljnji kva-
litetni razvoj celjske atletike,
MLADEN RAVLJAK
PROFESIONALNI TRENER
AD KI.ADIVAR
AMBICIOZNA GENERACIJA
.Sedanji uspehi celjske košarke so
rezultat dela v zadnjih dveh letih v
Košarkarskem klubu Celje, V tem
prehodnem (precej »sušnem«) obdob-
ju smo menjali generacijo, usmerili
naše delo na mlade in predvsem veli-
ko delali. Končno smo dobili dokaj
ustrezne pogoje za delo in to pred-
vsem z zunanjim igriščem pri bazenu
ter pred nekaj meseci z dvorano v
Tehniškem šolskem centru.
Odlično smo sinhronizirali delo ce-
lotnega kluba, ki ga več kot uspeš-
no krmarita Tone Erjavec in Branko
Martič,
Formirali smo štiri moške in dve
ženski ekipi, ki so uspešne oziroma
so v republiškem vrhu. Posebno po.
zornost smo posvečali mladinski eki-
pi (članski), ki je dve leti nabirala
izkušnje v slovenski košarkarski ligi,
vmes osvajala mladinske trofeje in
nas letos pripeljala v II. ZKL — za-
hod.
To je ambiciozna generacija mla
dih in šolanih košarkarjev izrednih
moralnih kvalitet predvsem pa do-
slednega športnega življenja in obna-
šanja. 2e dve leti treniramo vsak
dan, vsak šole prost dan pa izkori.
stimo za obsežnejšo vadbo (2 do 3
krat dnevno), Žal pa tem prizadev-
nim fantom vsled slabe finančne situ-
acije v klubu zelo malo nudimo.
Z ekipami zagnano delamo štirje
mladi trenerji, neprecenljivo pa je de-
lo tehničnega vodje Francka ZORKA,
s katerim sam odlično sodelujem.
»Vaja dela mojstra« je naše vodilo
m mislim, da osvojitev republiškega
mladinskega pi"venstva in plasma čla-
nov v II. ZKL nista in ne smeta bi-
ti naši zadnji besedi.
ZMACO SAGADIN
TRENER KK CELJE
ZAKAJ ŠE ODPOR?
Z zadovoljstvom odgovarjam na
tvoj dopis z obrazložitvijo razlogov,
zakaj kot trener članske ekipe ŽNK
Kladivar razmišljam o odstopu z do-
sedanje funkcije.
Klub kot športna organizacija ni
organiziran tako, kot je to zamišlje-
no, kar pomeni, da v praksi ni re-
alizirano vse tisto, kar bi moralo biti.
Ni dovolj materialnih sredstev, za-
čenši od najnujnejše opreme pa do
potrebnih objektov za nemoteno delo.
Začeli smo z vključevanjem mladih
domačih igralcev, pa smo naleteli na
odpor nekaterih članov izvirnega od-
bora.
Kolikor sem informiran a: m tudi
verjetno ne bo dovolj finančnih sred-
stev za uresničitev zastavljenega pla-
na dela v klubu.
Nekatere komisij(5 v mislih imam
predvsem   tehnično   ter   gospodarsko
komisijo, v praksi niso zaživele v za-
dostni meri.
Ni ljudi, kot subjektivnih faktor,
jev, ki bi bih vključeni v delo kluba
in bi s svojimi izkušnjami lahko v
precejšnji meri doprinesli k še več-
jemu uspehu ekipe — tu mislim na
bivše igralce, ki so prenehali aktivno
nastopati za Kladivar.
Kljub omenjenim problemom pa
je, gledano na letošnjo uvrstitev v
SNL, klub le dosegel napredek.
To so, tovariš Tone, osnovni raz-
logi zaradi katerih razmišljam o od.
stopu kot trener.
ILIJA UBAVIČ
TRENER NK KLADIVAR CELJE
ZA POGLOBLJENO DELO
Letošnje leto je bilo v znamenju
uvajanja novega odnosa do športa. Po
tem dogovoru bi naj v osnovi menjali
odnos družbe do množičnega športa
(rekreacije) na eni strani in kvaUrtet-
nega na drugi, Pn tem smo, žal, naj-
dlje prispeh z načelnim dogovarja-
njem, veliko manj pa d0'segli pri iz-
vanju dogovora o načrtnem razvoju
kakovostnega športa. Vodilni športni
kolektivi še vedno preveč časa in zla-
sti denarja trosijo za »prve« ekipe,
vzgoji novih kadrov pa posvečajo pre-
malo časa. Tako nismo v letu 1976 iz-
vedli selekcije niti pri eni panogi
(sredstva so bila na razpolago)! Opra-
vičilo za tako stanje vidim zlasti v po-
manjkanju strokovnega in vodstvene-
ga kadra na eni strani ter v nekate-
rih dolgoletnih funkcionarjih, ki ne
morejo iz »svoje kože«, na drugi.
Drugače pa sem mnenja, da je le-
tošnje leto leto velikih dosežkov Ce-
ljanov. Naj jih naštejem samo nekaj:
Ob koncu pa samo še nasvet za leto
1977: nekoliko manj dogovarjanja in
nekoliko več poglobljenega dela z mla-
dimi,
PAVLE  BUKOVAC
ŠPORTNI DELAVEC IZ CELJA
PRESENEČENJE iN
RAZOČARANJA
Po mojem nuienju so bili letos naj-
bolj razburljivi športni dogodki (pozi-
tivni in negativni) v Celju naslednji:
1,) nepričakovana osvojitev svetovnega
prvenstva v kegljanju Urhove in Marin-
čeve, čeprav sem pričakoval visoko
uvrstitev med ekipami in posamezni-
cami,
2,) osvojitev naslova prvaka rokometa-
šev Celja v II, zvezni ligi, težko kvali-
fikacijsko srečanje z Veležom in uvr-
stitev v I. ligo,
3.) po porazu s kranjskim Triglavom
v republiški ligi in vseh peripetijah za
zeleno mizo le uvrstitev celjskih ko-
šarkarjev v II. zvezno ligo, kjer uspe-
šno nastopajo.
4.) hokej na ledu je tudi bil razbur-
ljiv, vendar v obratnem smislu ali ve-
liko hrupa — malo izkupička!
5.) BAI v smislu organiziranja press
službe, ki je po mnenju vseh domačih
in tujih novinarjev bila odlično organi-
zirana, za kar je tudi bila nagrajena s
strani športnih novinarjev Slovenije.
VIKI DORN
ŠPORTNI DELAVEC IZ CELJA
VEČ SODELOVANJA
Smatram, da se gledalci in igralci
jezijo nad sojenjem predvsem zaradi
prevelike klubske obarvanosti (navi-
ja.ške strasti do svojega kluba) ter ja-
sno zaradi nepoznavanja pravil roko-
metne igre. Dostikrat je njihova jeza
upravičena, saj je treba priznati, da
tudi sodniki nismo nezmotljivi. Naj-
večkrat pa se predvsem gledalci ne-
opravičeno jezijo na sodnikove odločit-
ve. Tako gledalci kot igralci v trenut-
kih poraza nočejo priznati svojih na-
pak v igri (neizkoriščenih jasnih situ-
acij za dosego gola, sedemmetrovk,
slabe igre v obrambi, nerazpoloženega
vratarja, , .) in seveda iščejo vzrok
morda v eni sami sodnikovi napaki.
Takšna situacija je takoj po tekmi,
vendar ko se igralci umirijo, ko tre-
ner analizira potek tekme se situacija
največkrat spremeni v prid sodnika.
Predlagam čim več sodelovanja so-
dniki-igralci-trenerji v obliki raznih
predavanj o pravilih, gledalcem pa ma-
lo več športnega vedenja. Morda bi
lahko gledalce seznanil najusnov-
nejšimi pravili tudi preko sredstev
javnega obveščanja,
ŠTEFAN JUG
ŠPORTNI DELAVEC IZ CELJA
12 stran — NOVI TEDNIK
St. 1 — 6. januar 1977
NOVOLETNI MLADINSKI KONCERT
OSNOVE TRADICIJI
USPELA PRIREDITEV V HAL! GOLOVEC
Ob koncu minulega leta je I
Društvo prijateljev mladine
celjske občine pripravilo za
učence višje stopnje osnov-
nih šol v občini zelo uspe-
lo in izredno kakovostno no-
voletno prireditev, za katero
bi kazalo, da jo organizator
obdrži in razvija kot tradi-
cionalno. Okoh 3000 učencev
je na osrednji prireditvi v
hali Golovec videlo spored
ljubljanskih baletnikov pod
vodstvom Lidije Sotlarjeve:
Anonimus: Navihanka, Ban-
field: Dvoboj, Verdi: španski
ples, Minkus: Don Kihot, Čaj-
kovski: Trije Ivani in Dvo-
rak. Polka. Pesmi in operne
arije sta pela altistka Mari-
ja Bitenc-Samčeva in basist
Ladko    Korošec.   Novoletni
mladinski koncert je povezo-
val in komentiral gledališki
in filmski igralec Bert Sot-
lar, ki je učencem tudi po-
vedal znano Andersenovo
pravljico Deklica z vžigalica-
mi.
Celoten spored prireditve
je vsebinsko pripravila Ma-
rija Bitenc-Samčeva. Učenci
osnovnih šol celjske občine
so imeli tako priložnost vi-
deti prireditev ob koncu le-
ta na visoki kakovostni rav-
ni. Videli so nastop profesio-
nalnega baleta iz Ljubljane
in poslušali naše najbolj zna-
ne umetniške ustvarjalce na
glasbenem in dramskem p>o-
dročju. Dokaz več, da se z
visoko kakovostjo na profe-
sionalni ravni da proslavlja-
ti tudi konec let^, v razved-
rilo tn širjenje kulturnega ob-
zorja obenem. Zato bi kaza-
lo novoletni mladinski kon-
cert v Celju v hali Golovec
spremeniti v tradicionalno ob-
liko novoletnega praznovanja
mladih na kakovostni ravni
za razliko od tistega, ki je
bilo za cicibane na Tomšiče-
vem trgu, kjer so se drenja-
h predvsem odrasli in gleda-
li nekakšen nastop baleta ce-
leia, ki naj bi bil namenjen
najmlajšim^ a je bil vse prej
kaj drugega kot to.
Zato bi kazalo osvojiti za-
misel Marije B. Samčeve, saj
bi s tem Celje pridobilo mno-
go, posebno še zdaj, ko so
na voljo ustrezni prostori.
DRAGO MEDVED
DEDEK MRAZ IN TRIM
Dedek Mraz, ki je v zad-
njih dneh Ic-ta 1976 razvese-
ljeval otroke po šolali, vrt-
cih in krajer/nih skupnostih,
se je za leto dni posiovil od
svojih varovancev. Otroci so
ljubljenega dedka povsod
navdušeno in prisrčno spre-
jeli, mu pokazali, kaj vse
so se v letu dni, ko so ga
težko pričikovali, naučili.
Skupaj so zaplesali okoli no-
voletnih jelk in poslušali
pravljice iz ust dobrega, sta-
rega dedka. Obljubili so mu,
da   bodo   tudi v letošnjem
letu pridni in poskišnii, ka-
kor znajo biU.
Se posebej navdušeni pa
so bili, ko jim je dedek
Mraz v hali pod Golovcem
priredil novoletni trim. Ude-
ležilo se ga je več ko 900
cicibanov iz celjskih vzgojno-
varstvenih ustanov. V pro.
stomi halii pod Golovcem so
najprej skupaj zapeli in za-
plesali, potem pa navdušeno
skupaj z dedkom telovadili.
Seveda, treba se je bilo po-
truditi, kajti dobri sivi mož
je za vsakega od njiih pri-
pravil trim   zmačko, ki jo
bodo skrbno čuvali. In vsi,
prav vsi so jo dobiiM! Prav
tako kot značke so bili ve.
seli toplega objema dedka
Mraza, ki jim je obljubil (dn
obljubo je tudi držali), da
bo tudi v naše kraje poslal
snežinke. Pobelite bodo po-
lja, gozdove tn griče in otro-
ci bodo potem lahko s san.
mi in smučmi odhajali v na-
ravo in se pK) milili voljii na-
už-li snega. In spet so zar
peli: »Zima zima bela.. .
ringa ringa raya, dedek Mraz
prihaja in še m še. . .«
MATEJA PODJED
FRAN ROŠ
ZVESTA
"^t^J /^k.
19
»Splošna telesna šibkost. Nesposoben!«
»Ali prosim, rad bi služil domovini.« Povzdignil je
roke.
»Sposoben na lastno prošnjo.«
»Juhuhu! Hoch Osterreich!« je zacvilil s tankim nav-
dušenjem.
»Vidite,« je poudaril major, »tudi v malem telesu mo-
re prebivati velik duh, patrijotski in požrtvovalen, ki ga
pri vas drugih pogrešam.«
Aristokrat von Liemen je bil sprejet k artileriji.
Na dvorišču so se zbirali k prisegi. Tu je smrdelo po
goveji drobovini in krvi.
»Kako sijajno!« je pripomnil Polde. »V pravem okolju
bomo prisegali!«
Z dvignjenimi tremi prsti desriice so za nadporočni-
kom ponavljali zaobljubo, da hočejo verno in hrabro slu-
žiti njegovemu cesarskemu in kraljevskemu apostolskemu
veličanstvu cesarju Francu Jožefu, prvemu na kopnem,
vodi in v zraku do zadnjega diha. In so končali:
»Kakor mi zares Bog pomagaj!«
Tovarišem zelencem so samo ustnice govorile.
Sonce je spet sijalo nad mestom, ki so peli skozenj
i belimi listki za klobuki.
Po trgu jim je prišel nasproti upokojeni oficir in zdaj
trgovec Otorepec:
»Le tako naprej, fantje. Domovina vas potrebuje. Do-
bro se vojskujte, z municijo ne štedite! To jih boste,
polentarje, kaj? Sakramiš, še smo imeli rezerve!«
Brez brade je bil gladek in okrogel v lica. Za njim
je služkinja vozila voziček z drobnima dvojčkoma.
Pred gimnazijskim poslopjem je Polde pričel:
»Hej Slovani, naša reč . . .«
Široko je valovalo in mogočno. Stražnika ni bilo bli-
zu. V šoli je pozvonilo k odmoru. Odkorakali so na dvo-
rišče, pridružili so se jim dijaki iz šole. Cesarskobradi
profesor Greiler, pater patriae, jih je nagovoril svečano:
»Častna je služba, ki jo nastopate. Ne manjka več
mnogo do končne zmage, in skoro se povrnete kot zma-
govalci, domovina vam postavi slavoloke. Na tleh so že
vsi sovražniki, skoro zaprosijo za mir. Toda ne poznajte
milosti! V duhu bomo z vami. Mladina, naprej! Tja do
Benetk! V deželo slavnih zmag Radeckega! Hura!«
Polde je zabrundal:
»Radecki je en fajn gospod ...«
Nemci so zaorili:
»Die Trommel schlug zum Streite,
er stand an meiner Seite.
Gloria, victoria ..«
Prihodnje dni so zapuščali šolo. Razrednik Scherl jih
je pomiloval. Greiler je bil poln navdušenih besed. Prejeli
so spričevala o dovršenem razredu in za njimi je bilo
sivo poslopje. Nova pota so se odpirala, negotova in te-
žavna. Zapustili so varno zatišje.
»Ubožci!« je Marjana stokala ob štedilniku.
Zadnje svobodne dneve so preživeli doma. Drug dru-
gega so iskali, da so bili veselejši, da so ob vinu in pesmi
pozabljali nase.
Ivan je ostal v mestu pri materi. Obiskala ga je Anica,
da se poslovi, preden pojde. Na samotni klopi v zelenečem
parku sta si obljubila zvestobo do konca. V objemih in
poljubih, s solzami v njenih lepih očeh.
Da, bil je maj. Topli, cvetoči maj v letu šestnajstem.
VII.
Najmlajši monarhijin letnik je vstopal v veliko vojno.
Dolgi hodniki kasarne so smrdeli po straniščih in
znojnih cunjah. S tem smradom se je mešal duh po zelju
iz kuhinje in liskem komisnem kruhu. Vojaki v obledelih.
pomečkanih oblekah so ropotali s težkimi čevlji po kame-
nitih ploščah hodnikov, vmes se je včasih zajedel rezek
klic.
študentov je bilo pet in štirideset. Polde je prikimal:
»Prav tam pričenjamo kakor Jože Lipovšek, Anton
Belaj in drugi. Morda se kdo kmalu privadi okolju, tem
bolje zanj in za okolje. Ali kadar mi kdo še kaj čvekne
o sodobni kulturi in človečanstvu, mu izpulim lase in
ušesa. O du mein Osterreich!«
Ivan je bled klonil poleg njega. Stoično mirno in tem-
no je zrl predse Milan. Zobe je tiščal v spodnjo ustnico
Tine.
Letovodja jih je spremljal na kolodvor. S kovčegi na
ramenih, brez šopkov so v dvostopih koračili skozi mesto.
Trgovec Kuscher se je smehljal s praga, ko je motril no-
ve bojevnike.
Gospoda Otorepca ni bilo videti, menda je sedel pri
obedu, ali pa je bil za kratko urico legel k počitku.
Ko je Kargl hotel zaspati, ga je Čeh Lankaš sunii
8 pestjo v hrbtišče, da je preplašen zakrehal. še dobro,
da tega ni videla njegova mamica, ki je kmalu zatem pri-
tekla na kolodvor.
V vagonu je zadišalo po vinu. Le Kargl ni pil, pa se
morda še kdaj navadi, če mu bo tega treba.
Odmikalo se je mesto z zvoniki, hišami in ljudmi,
v njem so ostajala leta študentovska. Bog z njimi! V le-
pem maju je sicer sijalo sonce, pred domovi so se igrali
otroci, oblački so plavali preko neba, kakor da je vsi
v redu na svetu in je življenje na njem le ljubka idila
Ali vlak je drsel dalje skozi lepo pokrajino do trga z dve-
ma dolgima vrstama hiš ob cesti.
Korporal Brenk je stal pred kolodvorom, debel in maj-
hen si je vihal dolge črne brke. Preštel je dečke in ji^
vodil pred vojaško poslopje. Sedli so na kovčege sred''
ceste.
»čas je zlato, zlasti pri vojakih,« je ugotovil Polde »"
izvlekel karte. »Kličimo kralja!«
Toda že je korporal zasopel pridirjal iz poslopja «"
izbruhal v slovenski nemščini:
»To so predrzni smrkavci! Kakor da so prišli kvarta^
k vojakom! čakajte, skoro odklenka vam in vašemu civil^
Odslej ste samo še vojaki, avstrijski vojaki, niti ljudje w'
ste več. In kvartate tu na cesti. Imamo vendar voj^
2 vsemi sovražniki. Marš!«
§t. 1 — 6. januar 1977
NOVI TEDNIK — stran 13
ŠAH: PEŠEC
ZMAGOVALEC
Kot zadnji so se v pre-
teklem letu predstavili
celjski šahisti. Dan pred
novim letom so se zbrali
v šahovskem domu na
svojem tradicionalnem
novoletnem turnirju. So-
časno je ta turnir veljal
kot deseto tekmovanje za
najboljšega brzopoteznega
šahista Celja v letu 197fi.
Tudi tokrat so bili
zbrani najboljši celjski
-šahisti in gostje iz 2alca.
Po zanimivih igrah je
Franc Pešec, pred Mar-
kovičem (JLA), Skokom
in Pertinačem ter Mik-
cem.
Tako je po desetih tur-
nirjih, ki so bili preko
celega leta osvojil naslov
najboljšega brzopoteznega
šahista Celja Franc Pešec.
Med najboljšimi šahisti
pa srečamo še Ceglerja,
Pertinača, Skoka, Ber-
varja, Goriška, Ojstreža,
Jazbeca in Planainca.
J. KUZMA
DARILO ROKO-
METAŠEM
Rokometaši Celja so se
po uspešnem nastopu pro-
ti Crvenki, ko so zmaga-
li presenetljivo z rezulta-
tom 30:2«, dobili posebno
ne vsakdanje darilo. Fri-
zarstvo Ster iz Lilekove
uhce v Celju jim je za
uspeh podarilo brezplač-
no striženje v letu 1977.
Torej se ne smemo čudi-
ti, če bodo celjski roko-
metaši letos primemo in
lepo podstriženi in ureje-
ni. Igralci Celja pa so bi-
li tega darila izredno ve-
seli. J. K.
OB VSTOPU V NOVO LETO
^gg^ ^^^^^^^     ^^^^
NEKAJ NOVOLETNIH ŽELJA ŠPORTNIH DELAVCEV
Celjska prireditvena dvora,
na Golovec, ki nas preko
leta vabi na številne športne
prireditve je tudi ob vstopu
v novo leto, zlasti pa potem,
ko je že odbila dvanajsta
ura, polnoč, zbrala števune
športnike. V dobrem razpo-
loženju smo pobrali nekaj
novoletnih želja.
Zmago Sagadin, trener celj-
skih košarkarjev: »S prven.
stvom nadaljujemo že v so-
boto. Tokrat gremo v goste
Jugu. želimo, da pokažemo
bolj.šo igro kot proti Mari-
bora in ker tudi domačini
nimajo visokih igralcev, lah-
ko presenetimo.«
Zoian Jovanovič, NK Kla-
divar: »V novem letu bomo
pod dobrim vodstvom trener-
ja Ilije Ubaviča pokazali še
veS. Sedaj smo homogena
ekipa, ki se iz kola v kolo
jača. Ob koncu bomo vseka-
kor bolj boljšimi v republi.
ški ligi. Osebno misl'm, da
imamo še možnosti za osvo-
jitev naslova pr/aka.«
Vlado Bojovič, ŽRK Celje:
»že drevi potujem v Beo-
grad na priprave študentske
reprezentance Jugoslavije. Na
svetovnem prvenstvu bomo
ime'-i težavno delo, toda sku-
paj z Zorkom bova častno
zastopala našo reprezentan.
co. Ob povratku pa gremo
v težke borbe za točke.«
Katja Planteu, odbojkarska
sekcija Golovec: »Letos je
bila ek:pa Fuinnarja še moč-
nejša. Toda naša ženska od-
bojkarska ekipa se poprav.
Ija.   Vrsto   smo  močno   po-
mladili in zato bo ženska
odbojka v Celju še nadalje.
vaJa svojo pot navzgor.«
Tone Goršie, trener roko-
metašev: »Težavno, toda
uspešno leto je za nami.
Upam, da smo uspeli. Toda
rezultati nas sočasno obve.
zujejo za naprej. Toda v
mladosti naših igralcev ima-
mo vse možnosti, da uspe-
mo tudi letos.«
IMarjan Goleš, zvezni nogo.
nietni sodnik: »Želim dobro
sojenje na naših nogometnih
igriščih, zlasti pa prodor na-
ših mladih sodnikov.«
Marjan Hlačer, rokometni
sodnik: »Da bi dvorana Go-
lovec tudi v tem letu zabe-
ležila uspehe rokometašev,
košarkarjev in odbojkaric ter
da b; tudi kegljavke in atleti
dosegli svoje izvrstne rezul-
tate.«
Ing. Rudo Petru, ljubitelj
športa, Klima Celje:  »Da bi
naši športniki tudi v bodoče
ponesli dobro ime športnikov
mesta ob Savinji v jugoslo-
vanski in svetovni prostor.
Nam navijačem pa, da nudi-
jo še naprej zanimive in le.
pe borbe.«
Rudi   Travner,   ŽPK   Nep
tun:   »Svojim  plavalcem  že.
lim čimprej boljše pogoje za
delo in s tem tudi več uspe-
hov.«
Nace Krumpak. direktor
TRC Golovec: »Da bi v letu
1977 postala naša dvorana
zbirališče vseh, ki ljubijo
šport, rekreacijo in ostale
pr-reditve. Prve korake smo
že dosegli, potrudili pa se
bomo tudi v bodoče. Pa
srečno  1977!«
Deset želja v dvorani Go.
lovec ob vstopu v novo leto.
Deset želja ljubiteljev športa
in športnikov, ki bodo že
v prihodnjih dneh začeli z
delom in novimi napori za
čimboljše  rezultate.
J.  KUZMA
SMUČARSKI
TEČAJI
v zadnjih zimah ni bilo
možno pripraviti številnejiših
smučarskih tečajev, saj je
skoraj vedno primanjkovalo
snega. Letos kaže s snežno
opojnostjo nekoliko bolje, te-
ga pa se seveda najbolj ve-
selijo otroci. Aktiv za rekre-
acijo v Železarni štore, ki
je za svoje športno in rekre-
acijsko delovanje prejela
Bloudkovo plaketo, bo od
ponedeljka (10. januarja) da-
lje pripravljal vsak dan po-
poldne smučarski tečaj za
otroke in odrasle. Tečaj bo
na lepih terenih na Svetini
in to od 15,30 dalje.
Torej priložnost je tu, tre-
ba jo je samo izkoristiti in
se udeležiti smučarskega te-
čaja. Vožnja s smučmi po
belih poljanah je le prijet-
nejša, kot pa samo gledanje
tistih, ki se znajo smučati. . .
ne samo v prvih
januarskih dneh
ka(darkoli lahko pripišete obresti za minulo leto
Vsakdo, ki varčuje, goto-
vo precej dobro pozna
vse načine obračunavanja
obresti, pozna višino ob-
restnih mer za različne
oblike varčevanja in go-
tovo pozna ugodnosti, ki
jih prinaša varčevanje pri
Ljubljanski banki. Kljub
temu pa smo se odločili,
da vas čisto na kratko se-
znanimo z obrestnimi me-
rami, po katerih banka
varčevalcem obračunava
obresti od vloženih sred-
stev.
Dinarska in cJevizna
sredstva občanov ob-
restuje Ljubljanska
banka po obrestni
meri:
7,5% letno za vloge
na vpogled,
9% letno za vloge,
vezane na 13 mese-
cev,
10% letno za vloge,
vezane na 24 mese-
cev.
V primeru, da se odločite
za vezavo sredstev, vam
le-ta prinašajo večje ob-
resti, kar vam daje več
možnosti, da zadovoljite
svoje potrebe in uresni-
čite svoje želje. Pri sred-
stvih na deviznih hranil-
nih računih se vse obre-
sti obračunavajo v tuji
valuti.
V Ljubljanski banki
dinarske in devizne
hranilne vloge obča-
nov vodimo v elek-
tronskem računskem
centru, zato lahko ze-
lo hitro in natančno
izračunamo vse obre-
sti od vloženih sred-
stev naših varčeval-
cev. Vsi podatki o
obračunanih obrestih
za minulo leto so
shranjeni v elektron-
skem spominu in
vam jih bo banka lah-
ko avtomatično pripi-
sala katerikoli dan v
letu z enako natanč-
nostjo in zaneslji-
vostjo kot v prvih
dneh po novem letu.
Vsako leto zasledi-
mo primere, ko se
že v prvih januarskih
dneh zglasi pri banč-
nem okencu znatno
več občanov kot obi-
čajno, ker želijo, da
bi jim banka na hra-
nilne knjižice pripisa-
la letne obresti.
Dolge vrste čakajo-
čih so za banko in
za občane neprijetna
zato vam svetujemo,
da s pripisom obre-
sti počakate nekaj
dni, saj vam bo ban-
ka natančno in zanes-
ljivo vpisala obresti
ob prvem vašem obi-
sku.
Mimogrede pa še +ale do-
bra novica, ki je mogoče
še ne veste. Tudi sred-
stva na vašem tekočem
računu obrestuje banka
po enaki obrestni meri
kot hranilne vloge na vpo-
gled, to je pp 7,5 % letno.^

GROENLAND
VSE MANJ NA
KONCI SVETA
Gronland počasi menja na-
čin življenja in končno le pri-
haja iz svoje ledene izolira-
nosti, ki je narekovana s kli-
matskimi in geografskimi po-
goj. Od leta 1953, ko je iz
kolonije nastala danska pro-
vinca, ne tem otoku — naj-
večjem na svetu, katerega se-
verm deli se kopajo v Sever-
nem ledenem morju, južni
pa v Atlantiku — postajajo
verino bolj dostopne tehnične
lil tehnološke stvaritve mo-
derrie znanosti, ki so vplivale
na spremembo življenja tudi
v ostalih delih sveta.
Na otoku je samo 200 km
avtomobilskih cest, tako da
se pn/met odvija v glavnem
s helikopterji, saj le-ti vzdr-
iajejo redne Unije med vse-
mi večjimi mesti na otoku.
Veano manj je videti sani
s psi m kajake. Zamenjali so
jih snežni skuterji tn motor-
.ni čc>.ni iz fiberglasa. Po-
manjkanje ceste in sam teren
onemogočajo razvoj cestnega
prometa, avtomobilov pa v
mestih kljub temu ne manj-
ka. Prebivalci otoka sicer ni-
so lasunki avtomobilov, ven-
dar radi uporabljajo za pre-
voz -aKsi, ki je nasploh izre-
dno priljubljen v glavnem
mestu province Godthaab.
Eden od Dancev, taksist, ki
je pred štirimi leti prišel na
ledeni otok, se rad hvaM s
svojim zaslužkom in pripove-
duje, da bo kaj kmalu kupil
najnovejši tip mercedesa za
»potrebe službe«.
Trgovski centri, aH bolje
rečeiic centri za zamenjavo
dobrui, so že od nekdaj bili
za Gronlandčane mesta, kjer
so gradui svoje naselbine. Da-
nes primitivne trgovine zame-
njujejo modemi supermarke-
ti največjih evropskih družb,
na kuhinjskih mizah pa je
vedno več živil, kj niso z oto-
ka. V supermarketu v Suk-
kertoppenu lahko prebivalci
— predvsem ribiči — kupijo
najrazličnejše vrste južnega
sadja in zelenjave iz Kenije
aJi Karibskih otokov. Vse to
jtm je bilo pred desetimi leti
še povsem neznano.
Avtomatizacija telefonskega
prometa omogoča prebival-
cem Gronlanda veze z vsem
svetom, kar je še kako po-
membno za do nedavno izo-
lirano življenje otoka. Sate-
Utski komimikacijski sistemi
prinašajo tudi televizijske
barvne programe danskih,
nemških in švedskih televizij-
skih mrež, čeprav polilegalno,
»piratsko« kakor pravijo sa-
mi Gronlandčani, saj se za-
vedajo, da se te tuje družbe
ne bodo odločile za dolgo in
zapleteno pot dokazovanja
pravic za gledanje določenih
programov.
Gronland še vedno nima
lastne televizijske mreže, če-
prav je to ena pogostih tem
razgovorov o bodočnosti. Od-
govorni menijo, da so za to
potrebne dolge priprave in
proučevanje specifičnosti te-
levizijskega programa pokra-
jine z etničnimi in jezsikovni-
mi problemi. Za razvoj tele-
vizije bo pomembno spozna-
vanje izkustev otoka, ki je v
podobnem položaju — Islan-
da. Morda je prav zaradi po-
manjkanja televizije izredno
poslušan program gronland-
ske radijske postaje, ki od-
daja 10 ur dnevno. Seveda je
največ glasbe, ki pokriva čez
polovico skupnega programa,
ostalo pa so oddaje z vseh
področij življenja v danščini
in v gronlandskem jeziku,
glede na to, da večino prebi-
valstva predstavljajo prvi na-
seljenca — esktmi.
Zahvaljujoč prodoru tehni-
ke, predvsem pa najmoder-
nejšim sredstvom za komuni-
kacijo, je Gronland resnično
vse manj tisto, kar je bil
nekoč — oddaljeni ledeni
otok na koncu sveta.
NAPOTEK
ZA LETO 1977
Nikarte si v novem lejti,
od vsega preveč želejti,
kajti zna se vam zgoditi,
da nebi si mogli riti pokriti.
POLJSKA
DAN BREZ
CIGARETE
V cigaretnem dimu je pri-
bližno 300 različnih strupenih
spojin, med katerimi so ma-
kroskopsko majhni delčki ne
samo nikotina, temveč tudi
mmogo bolj strupenih snovi
kot: cianovodik, žveplene se-
stavine, radioaktivni ogljik C
14 itd., ki lahko povzroči ra-
kasto obolenje. Zato so Po-
ljaki že pred tremi leti pro-
gla:>ih 1. december za Dan
brez cigarete.
Oblaki cigaretnega dima so
na Poljskem vedno gostejši,
saj so že na četrtem mestu
na svetu po številu pK>kajenih
cigaret. Osnovni moto akcije
je: »Ne kadi — okoli tebe so
ljudje!« Uvedh so tudi poseb-
na »brezdimna območja« in
sprejeh zakon o prepovedi
kajenja na določenih prosto-
rih — bolniški prostori, pro-
svetni zavodi, vsa sredstva
javnega prevoza m celo v ča-
kalnicah.
Akciji proti kajenju so se
pridružih poljski znanstveni-
ki in objavili zastrašujoč«
podatke.
Kar 28 raznih bolezni je v«.«
zano na nikotin, 95 odstotkov'
bolnih za rakom na pljučih
je iz vrst kadilcev, verjetnost,
obolenja za rakom je IS-krat
večja, če pokadiš deset oiga,
ret dnevno in 65-krat večja^'
če jih pokadiš 40. Tudi obo
len j a srca, želodca, skleroza
— vse to gre vzporedno s ka-
jenjem. ■
Kajenje zmanjšuje tudi psj.
ho iizične sposobnosti za prij
biižnic deset odstotkov, utru.;
jenost kadilcev se poveča, ker'
nikotin uničuje vitamin C,
Vsaka cigareta krajša živ.
Ijenjsko dobo za 15 minut, 98;
pokajenih cigaret jemlje daiii
življenja!
Akcijo so podkrepili z raaj
ličnimi ix>datki, mišljenji ijj
nasveti. Vključil se je tudi^
»črni humor«: Rabelj na smrt
obsojenemu ponuja cigareto,
tn ta je noče, češ, hvala, \sd
jenje krajša življenje.        |
ZDA
KO JE KRIZA
v obdobju krize ali v tre-
nutkih izredne napetosti se
mošld obrnejo k pijači, pre-
tiranemu kajenju in seltsu,
ženske pa k hrani ali k brez-
alkoholnim pijačam — tako
so pokazale najnovejše razi-
skave skupine psihologov in
psihiatrov z ameriške univer-
ze John Hopkins.
Skupina strokovnjakov, ki
jo je vodil dr. Lawrence
Green, je sestavila vprašalnik
za večje število ljudi. Rezul-
tati so pokazali, da moški
najdejo »ventil« v relativno
majhnem števUu stvari, med-
tem ko je ta pri ženskah
večji.
Različni predsodld moškim
ne dovoljujejo, da bi .se o*
vobodili pretirane napetosti i
jokom ali z razkazovanjem
svojih občutkov, zato se obr*
čajo k mnogo bolj nevarnim
sredstvom — k pijači in k*
jenju, ali pa dovolijo, da na-
petost raste do eksplozija
Analiza je pokazala, da s(
različni ljudje tudi različno
osvobajajo številnih nai>etO'
sti. Bolj odprte osebnosti si
pogovarjajo z drugimi Ijudni
in skušajo na ta način rešit
svoj problem, »zaprteži« pi
uporabljajo dolgotrajna kopal
nja, aktivnejša ljubezenski
razmerja ter razne drug
stvari, ki jim dajejo prd
vsem zadovoljstvo.
UNESCO:
NEPISMENI
Nepismenost ni samo
problem posameznikov ali
določenih narodov, v sve-
tovnih razmerah ima
vpliv na ekonomski in
družbeni razvoj velikih
regij. Tako ugotavljajo v
organizaciji UNESCK) in
ugotavljajo, da hodita
»roko pod roko« nepisme-
nost in siromaštvo. 25
najnerazvitejših držav na
svetu ima   tudi   najvišje
število   nepismenih — 80
odstotkov.  Kljub  velikim
naporom, ki jih vlagajo te
dežele v borbo proti ne-
pismenosti,  bo  leta  1980 .
še vedno približno 240 mi-
lijonov otrok med 5 in 14
letom starosti, ki ne bodo
imeli možnosti za redno /
obiskovanje pouka. Tega^
istega leta bo po ocenah'
'na svetu 820 milijonov ne-
pismenih, kar je za 20 mi-
lijonov več kot danes.
INDIJA
MEDSEBOJNI ZAKONI
Tako kot Bušmani ter Ho-
tentoti, ki naseljujejo pušča-
vo Kalahari na severozahodu
Afrike, tudi narod Kota z ju-
ga Indije postavlja v veliko
vprašanje svojo bodočnost za-
radi upornega sklepanja za-
konskih zvez znotraj ozke
skupnosti.
Zdravniki, ki ne pripadajo
njihovemu zaprtemu svetu, so
obiskali Kote in ugotovili, da
se je njihova populacija
zmanjšala v zadnjih petih le-
tih s 1500 na 1236 članov. Ho-
teli so jim pojasniti, kako
pomembno je za njih, da za-
čno sklepati zakone izven svo-
jega klana. Toda ljudski po-
glavar Kauntan pravi, da bi
prej dovolil propad naroda,
kot pa dovolil zakonske zve-
ze, ki ne odgovarjajo tradici-
jam.
Po nekaterih uradnih pre-
učevanjih predpostavljajo, da
so Koti ostali izdvojeni od
drugih indijskih plemen že
pied več kot 1500 leti. Ugo-
covih so, da plemenu pri-
manjkuje krvne skupine A.
Toda, najnovejše analize so
pokazale, da ta krvna skupi-
na kljub temu obstoji pri tri-
indvajsetih osebah iz dveh
nružin. Pri tem so ugotovili,
da obstaja veza med temi lju-
dmi in človekom, ki je imel
spohie odnose izven plemena.
Čeprav žive v ugodnih po-
gojih, so Koti slabega zdrav-
ja. Zelo so podvrženi raznim
'ntekcijam tn tudi smrtnost
oiTOk je izredno velika. Več
kot 65 odst.
• Demografska analiza iz le-
ta 1974 je pokazala, da so za-
koni Kotov zelo nestabilni in
z visoko stopnjo smrtnosti
žena, ?ar bi lahko primerjaU
s sranjem med Kaigank Indi-
janci 7 Severni Ameriki.
Koti ne poznajo nepisme-
nosti. 50 vrhunski kovači, dr-
varji tn zidarji. Med njimi
je tudi zdravnik splošne pra-
kse, drugi pa je končal viso-
ko  šolo  in je zaposlen  na
davčni upravi. Njihove prijet-
ne in lepe žene se ukvarjajo
z gospodinjstvom ter skrbijo
za družine, ki žive s streš-
niki pokritimi hišami, za ka-
tere je značilna obilica svet-
lobe in čistoča. Številna go-
spodinjstva imajo radioapa-
raie, zbirke porcelanaste po-
sode in pohištvo iz palisan-
dra.
Koti se neradi mešajo s
tujci, za obiskovalce pa ima-
jo posebne hiše. Gostom ne
dovoUjo obisk v svoji hiši.
Subramaniam, 24-letni viso-
ko izobraženi Kot, zaposlen
na pošti, se strinja z zdravni-
ki, vendar ne žeU narediti ni-
česar, kar bi bilo proti tradi-
ciji, ker bi s tem pustil na
codiin starše in svoj narod.
70-letni Hambaten pa je celo
prori sklepanju zakonskih
zvez pripadnikov Kotov z ose-
bami, ki so prav tako Koti,
vendar imajo krvno skupino
A. »To je božja volja in mi
ne moremo nič zoper to.«
DANSKA
SPOLNA
VZGOJA
Evropsko sodišče za človekove pravice je odbilo
pritožbo treh danskih zakonskih parov glede spolne
vzgoje v šolah. Protestirali so namreč proti uvajanju
obveznega predmeta spolne vzgoje v šolo, češ, da bodo
na tem področju svojim otrokom dali pravikiejšo
vzgojo.
Ker so jim na Danskem pritožbo odbili, so iskali
pravico na evropski ravni in sicer na podlagi evropske
konvencije o pravicah človeka. Ta zagotavlja — med
drugim — pravico do takšnega izobraževanja, ki ne bo
nasprotovalo družinskim stremljenjem, spoštovanju za-
sebnega in družinskega življenja, kot tudi svobodi
mišljenja in zavesti.
Zakon, ki so ga sprejeli na Danskem, za uvedbo
spolne vzgoje v šoU ima namen »bolje obveščati učen-
ce« in »ne nasprotuje splošnemu interesu«. Takšen je
del odločitve evropskega sodišča, ki tudi ugotavlja, »da
ni v nasprotju z osnovno pravico staršev, da o vseh
teh vprašanjih svetujejo otrokom«.
NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij Sociahstične zveze delovnega ljudstva Celje Laško Slov Konjice,
Šentjur Šmarje pri Jelšah in Žalec - Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina to oglasi: Trg-
V. kongresa 10 - Glavm to odgovorni urednik: Bojan Volk; tehničru urednik: Drago Medved - Redakcija: Milan Bo-
žič, Jure Krašovec. Mateja Podjed. Milan Senlčar, Brane Stamejčič, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopai. Mllenko Stra-
šek. Tone Vrabl - Izhaja vsalj četrtek - Izdaja ga CGP »Delo«. LJubljana - Rokopisov ne vračamo - Cena posa-
mezne številke 3 din - Celoletna naročntoa 120 dto. polletna 65 din. četrtletna 35 din Za toozemstvo Je cena dvojna
rekoči račun 50102-601-20012 CGP »Deloa Ljubljana - TeJeton: 22-369, 23-105, oglasi to naročmna 22-800.