PoStnimi plačana т jpotovfn, AT Leto XVI., št. m bpravoištvo; LJubljana. Knafljeva Ulicct o. — Telefon št. 8122, 8123, 8124. 3125, 8120. tnseratni jüüeiea: LJubljana, Selen« burgova Iii S. — Tel. 8492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 4L 11. — reielon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica fit. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček- zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga člslo 78.180, W1pn sr 105.241. Ljubljana, četrtek s. septembra 19}$ Cena 2 Din Jadran zove Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica &. Telefon 8122, 3123, 3124, 8125, 8126. Maribor, Gosposka ulica IL Telefon St_ 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 3. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vrata jo. — Oglasi po tarifi. V Ljubljani se zbero danes pionirji jadranske zavesti, prišli bodo tisoči mladine v svojimi prapori, vsa Ljubljana se jim bo pridružila k zanosni svečanosti, ki bo družila v svojem žarišču dva najsvetlejša momenta: ljubezen do našega mladega kralja, ljubezen do našega staraga, sinjega Jadrana. Morje je vir vsake narodne veličine, pravi sloviti moderni geograf Ratzel. Najstarejša kultura se je razvij^a ob potokih in rekah, toda le narodi cb morju so ustvarili vrednote, po katerih se je kakor z žlahtnim cvetnim prahom oplodila kultura modernega eveta. Pomislimo le na stari Egipt, na klasično Grčijo, na rinski in bi-zantski imperij. Zgodovina je večna učiteljica Ali za nas so dovolj poučni tudi današnji zgledi. Ce je Nizozemska lahko postala z Javo pomorska velesila, ce je to postala Belgija s Kongom in Danska z Greni an dom — zakaj ne bi ob Jadranu postali veliki tudi ;ni? Lord Kitchener je dem I nekoč: Nihče no more postati velik brez morja. Toda za veličino je poleg prirode potreben tudi psihični pogoj. Narod se mora zavedati vrednosti morja! Geografski položaj vsake države nujno diktira tudi njeno politiko. Pri nas bi zatorej bilo skrajno potrebno ministrstvo za morje in pomorstvo. Imelo bi ogromno področje. Ali za enkrat je pri nas vse prepuščeno zasebni iniciativi. In tako smo pač vsi. ki se zave-d-атпо veličine morja, dolžni zanašati baklo jadranske luči med ves narod in podpirati propagandno organizacijo, ki se trudi, da okrene ves narod iz kontinentalizma tja. kjer je njegova usoda in njegova bodočnost: k morju, k Jadranu! Več ko 1000 let smo Jugosl oveni na morju doma. Vse eno je, ali smo na Jadran pljusnili val. ali smo se tu ustalili s postopnim doseljevanjem. Od vseh smo Slovenci šli naidalje za solneem, za monštranco, h kateri je, po Zupančičevi besedi, vrela ljudstev gniičn. vsi carji, vsa carstva, Početke jugoslovenske državne oblasti nahajamo ob morju, v S<">linu in Duklji. Hrvatski kralj Tomislav je imel sto velikih ladii, več. kakor Anglija tistih dob. Petar Krešimir je s ponosom naziva! Jadran za svoje morje. Benern ni so nad 100 let morali plačevati davek malim hrvatskim knezom na Jadranu in s samim tem dejstvom je kakor pa.jr-evina pretrgana laž. da bi bila Venecija venomer gospodevala na Jadranu. Dubrovnik, beli ga.leh na skali, ki bi v nekaj dneh umrl od gladu, če ne bi imel prod seboj morja, je v naši zgodovini podal najsvetlejši zga morja je svobodnega. En sam pogled na evropski zemljevid nas prepriča, zakaj je bilo vedno v interesu Germanov in Romanov, da na.s tišče z oba.le, 7. velike predstraže Slovanstva na .Jadranu. Najlepša je naša obala v v=ei Evropi. Za njo velja beseda Tomaža Akvinskega. da je lepota raznolikost v enotnem, toda enotnost v raznolikosti. Sest sto otokov je šest sto majhnih trdnjavic, v varnih zaklonih za njimi je neprecenljivo bogastvo rib. v prisojnih zavetjih so starinska mesta in moderna letovišča Sredozemska atmosfera cipros. hribov in zalivov, spoi eleKTTRÖ< St. 205. :(JetrfeE, 5. eeptepql^£t 193&. Ustavna borba v Švici Plebiscit o načelnem predlogu, naj se ustava spremeni — Naraščajoč vpliv desničarsko usmerjene mladine stopa jo pa v okviru strank s tako vettern en со, da so se nekatere države že v celoti vdale revizijski politiki. Ko so tedaj po več neuspelih poskusih skupine, združene v »Nationale Tatgemeinschaft«, podale iniciativni predlog na »totalno ustavno revizijo«, so mogle v opisanih razmerah zbrati ogromno število 150.000 podpisov. To je predlog, o katerem bo 8. septembra odločil plebiscit. Propagandno gibanje za to glasovanje je v polnem teku; že več kakor leto dni se v švicarskem časopisju vodi izredno živahna, in reči se mora, stvarna diskusija. Značilno za nejasnost položaja pa je, da še danes, komaj par dni pred odločitvijo, ni mogoče niti približno predvidevati izida, še več, niti stranke same, pa naj so izdale parolo za »da« ali za »ne«, ne razodevajo enotnosti naziranja. Izvzeta je edino fronta marksistov, ki iz strahu pred pohodom »fašizma« odklanja revizijo. Socialisti, katerim tudi brez »enotne fronte« sledijo komunisti, so sicer sami tudi že poskusili naskok na ustavo. To je bila njihova iniciativa za »pobijanje krize«, s katero so poskusili izkoristiti gospodarsko stisko v dosego spremembe državnega reda v svojem smislu. Takrat, pred malo meseci, je znatna več;na delno revizijo ustave odklonila. Predlog, ki je zdaj na dnevnem redu, pa prihaja od nasprotne strani in izgleda, da ima v masah več zaslombe, kakor socialistični poskus. Glavno pa je, da gre pri tem plebiscitu le za načelno izjavo, ali naj se ustava revidira, ne pa za to, kako naj se revidira. V primeru pozitivnega izida se tedaj nobena stranka ne prejudicira in borba za bodočo ustavo se z glasovanjem ne konča, marveč šele začenja. In ta borba ne bo lahka, ker se že iz dosedainje diskusije vidi, da se ustavni proerami posameznih skupin močno raizlikujejo, da, v mnogih točkah si naravnost nasprotujejo. Mnenje pa, da potrebuje ustava, stara že šestdeset let, prilagoditve sodobnim razmeram, je precej splošno. Celo stranke, ki bodo glasovale z »ne«, tega ne zanikajo. Njih glavni argument proti reviziji je v preudarku, da je treba za novo ureditev notranjega reda temeljite priprave, ki v tako nemirnih in nestalnih časih, kakor so današnji, ni mogoča. Ustava, tako pravijo, ne sme biti objekt demagogije! Povsem brez nje pa menda le ne pojde, kajti že oktobra se imajo razpisati nove volitve, in tako bo brez dvoma propaganda za revizijo ali proti nji že del volilne borbe. Volitve bodo gotovo daile boljši odeovor na vprašanje, v kaki smeri poide bodoči švicarski razvoj, kakor plebiscit sam. V nedeljo bo v Švici ljudsko glasovanje o iniciativnem predlogu, naj se podvrže celotna ustava reviziji. tem glasovanjem se bo zaključila prva etapa notranjih borb, ki so jih zanesle tudi v konservativno Švico ogromne spremembe v miselnosti evropskih narodov v povojni dobi. Švica je ena izmed redkih evropskih držav, ki so bile po katastrofi svetovne vojne razmeroma malo prizadete. V dnevih prevrata in še vrsto let pozneje je doživelo švicarsko gospodarstvo in denarstvo celo izreden podvig. Toda naposled so valovi svetovne krize začeli рй juskaiti tudi preko mej male alpske republike in tako se je tudi na otok blaženih — kakor so Švico mnogi imenovali — začela krhati notranja zadovolj-nost. Res Švica ni doživela velikih finančnih katastrof, ki so se v sosedstvu tako rekoč kar vrstile, toda popolnoma ji bančni polomi vendar niso bili prihranjeni. Takisto so se udomačile težave v industrijski produkciji, v izvozu m naposled tudi v kmetijstvu: celo hotelska industrija je začela tožiti o ne-rentabiLnosti; armada brezposelnih, prej v Švici neznan pojav, je postajala rastoče zlo. Od krize prizadeti sloji so trkali na vrata države, pričakujoč rešitve, ali vsaj začasne pomoči. Ker je niso mogli doseči v zadostni meri, so obtoževali Vlado in Vladajoči državni red, češ da nista dorasla novo nastalim razmeram in potrebam časa. Tako razpoloženje, ki je prodiralo vedno globlje v široke ljudske vrste, je ustvarilo ugodna tla za agitacijo onim ekstremnim elementom, ki so s simpatijami zasledovali razvoj v drugih evropskih državah, zlasti v neposrednem švicarskem sosedstvu. Pridružili so se vplivi od zunaj, olajšani in podpirani po geografski legi, ki je švicarsko republiko zagozdila med dve, po narodnosti z obemjnimi kantoni sorodni velesili, v katerih se je bil izvršil največji notranji preobrat. Naravno je, da gibanje, kakršni sta italijanski fašizem in nemški socializem, ni moglo ostati brez vpliva na rojake v Švici. Nobeden teh pokretov pa tudi ni obstal ob državni meji, marveč sta oba zapisala v svoj program ne samo duhovno, marveč tudi dejansko nacionalno ekspanzijo. Ne more se sicer trditi, da bi mlada švicarska opozicija stala vseskozi v službi zunanjih pokretov, gotovo pa je, da ima idejno ž njimi mnogo skupnega in da je od njih sprejela pred vsem protidemokratsko smer, ki stremi po spremembi ustavnih temeljev. To se vidi celo v vrstah mladine, ki je ostala organizirana v historičnih švicarskih strankah. Tudi ona skoro brez izjeme poudarja potrebo ustavne revizije. Za- Konferenca nacionalistov na Hvarn Včeraj smo objavili komunike o konferenci jugoelovenskih nacionalistov na Hvaru, ki se je vršila 2. in 3. septembra ob udeležbi številnih vodilnih politikov in zlasti odličnih nacionalnih delavcev iz primorskih krajev. Opozarjamo naše čitatelje, da je» ta komunike v bistvenih delih okrnjen in nepopoln. V istem poročilu je navedena tudi konferenca, ki bo 7. septembra v Beogradu kot del pohorske akcije. Poročilo smo prejeli preko Zngreha, a je v tam smislu netočno. Konferenca 7. septembra v Beogradu je sklicana s strani oficielnega vodstva JNS in so na njo povabijc/ni senatorji in poslanci JNS, ki se bodo povodom proslave kraljevega rojstnega dne nahajali v Beogradu. Namen konference je predvsem določitev parlamentarne taktike, torej r&zprava o vprašan jtt. ki se postavlja zaradi spremenjenega političnega položaja vsem onim poslancem fai senatorjem, ki niso pristopili v -JRZ in so ostali na programu JNS. Verjetno, se bo na terj konferenci razpravljalo tudi o gotovih reorgauiza-cijskih zadevah stranke. S pohorsko akcijo ta konferenca ni v neposredni zvezi. Pohorska akcija je samostojna akcija jrtgoslovenskih nacionalistov za koncentracijo^ vseh jugoslovenskih nacionalistov, ki verujejo, da se dajo današnii probVmi našega narodnega in državnega življenja rešiti le na osnovi programa kralja Uedinitelja. i er smatralo, da je na eni strani treba v to s vrh o preiti k izvajanju resničnega jugoslovenskaga programa, na drug! strani pa postaviti na stran vse elemente, ki so do sedaj pod jugoslovenske _ zastavo zasledovali enostranske cilje. Konferenca pohorskega pokreta se bo vršila v Beograda, ko bodo zaključena prva posvetovanja, ki so se prif-ela na Pohorui. se r.alalievala na Hvaru in se bodo v bližnjem času vršila še po'drugih krajih Jugoslavije. Mladinski narodno obrambni tečaj Družbe sv. Cirila in Metoda Ljuibljana> 4. septembra .Leboe praznuje Družba sv. Cirila ln Me. toda 50-letnico svojega obstoja. V okviru jubilejnih prireditev je družbino vodstvo organiziralo tudi dvodnevni o-mladinski narodno-obrambni tečaj, ki naj s sistematičnim .pri/kaaam položaja vzgoji mlade, obrambne delavce. Na tečaj ki je poverjen 11 našim odličnim znanstvenikom in nacionalnim delavcem in ее vrši v veliki dvorani Trgovskega doma, je prispelo 100 abiturientov in srednješolcev iz Maribora. Celja, Ptuja, Novega mesta Kranja, KoJ čevja in Mu-rske Sobote, razume pa se po sebi, da je najštevilceje zastopana Ljubljana. Otvoritev tečaja je bila v sredo oD pol 9 zjutraj. Prvomestnik OMD inž. Janko Mačkovček je uvodoma spregovoril nekaj toplih besed tečajnikom iz vee jugoslo-venske Slovenije. Kdor trdi. da tak tečaj danes ni aktualen, češ, da so vprašanja sodobnosti druga, gleda skozi prizmo ne-domačih vplivov. Dovolj je, da se ozremo okrog sebe in da zlasti primerjamo vzgojo mladine pri naših sosedih. Mladina mora temeljito spoznavati vse probleme ki zadevajo našo zemljo in naše ljudi. To je nainen narodno-r>brambneera tečaja. Nato je prvcxmestnl'k pozdravil .zastopnike kulturnih m obrambnih organizacij ter otvoril tečaj. Kot prvi predavatelj je nastopil univ. profesor, dr. Milko Kos. Odlični znanstvenik je prikazal »Historični razvoj naše narodnostne meje«. Postanek slovenskih narodnostnih mej& sega v dobo naseljeva. nja v 6.,' 7. in 8, stoletju, ko je doseglo slovensko naselitveno ozemlje največji obseg. Na zapadu se meja v glavnem ni spremenila, pač pa se je na severu zelo pomaknila 'na škodo Slovencev, ko so Nem ci po zmagi nad Madžari pri Angsburgu 1. 955. žačeli razna rodovalno prodirati na jug. Drugi predavatelj, dr. Svetozar lle^ič, je podal »Politično—geografski oris naše narodnostne meje na zapadu in eeverotza-padu.« Ugotovil je, da ее narodnostna in politična meja ne krijeta. Prof. Fran Baš je z živo besedo dokazal, zakaj so posamezni kraji na nal-em severu izgubljeni in kake okolšcine so nam druge kraje ohranile- Tečajniki, ki so z velikim zanimanjem sledili izvajanjem, so vse predavatelje na' gradili s spontanim aplavzom. Historično geografski del tečaja je bil opoldne končan. Ob pol 13. je družba priredila udeležen, cem skupno kosilo v Zvezdi. Popoldne ob pol lß. so tečajniki spet zasedli prijazno dvorano Trgovskega doma< da se seznani- jo • poMtjon паЭТЬ те£вЬот v siva. Pročala sta proi. dr. Lavo čertnolj to Fran Urilč Po obeh predavanjih, ki eta ЪШ «prejeti e hvaležnim aplavzom, so si tečajniki ogledali narodnoobrambno razstavo v Auerspergovi palači, zvečer pa во ее zbrali k skupni veöerjl to prijateljskemu razgovori v Zvezdi. Beograd se pripravlja na kraljev dan Beograd, 4. septembra, р. V Beogradu so se že danes pričele priprave za proslavo rojstnega dne našega mladega kralja. Proslava se prične jutri zvečer z razsvetljavo mesta, baklado in povor-kami patriotičnih društev. Proslava bo dosegla svoj višek v petek z grandioz-no vojaško parado na Banjici. Državna prestolnica se pripravlja, da na posebno manifestanten način izrazi svojo ljubezen in udarnost mlademu nosilcu jugo-slovenske krone in sinu Velikega kralja ter njegovi vzorni materi in vzgojiteljici kraljici Mariji. Beležke Kakšni bodo novi zakoni Oficiozno >Vreme« poroča >iz zanesljivega vira«, da vlada zelo pridno izdeluje nove politične zakone, tako da bodo ti dovršeni še pred 20. septembrom. List ve povedati, da bodo z zakoni dane zelo obširne svoboščine, ki pa ne bodo take narave, da bi se dale zlorabljati in bi se na njih osnovi lahko oviral normalen potek političnega življenja. Pred vsem pa bodo novi zakoni krepko zaščitili interese država. Isti list pravi nadalje: Pogledi opozicio-nalnih vodij na notranjo ureditev države so znani. Njihovo razpoloženje je sedaj tako, da od njih ni moči pričakovati kakršnihkoli koncesij v teh vprašanjih. Opozicija želi pred vsem popolno svobodo zborovanja, popolno svobodo tiska in tajno volilno pravico. Vlada v načelu nima ničesar proti tem zahtevam, vendar misli, da je treba ob izpremembi političnih zakonov in pri ustvarjanju novega notranjepolitičnega položaja vpoštevati tudi nedavno prostost. Novi politični zakoni se morajo prilagoditi tako prostosti' kakor sedanjosti, da se doseže pomirjen je in popolna konsolidacija v notranji politiki. Vlada bo storila vse, da spravi v sklad potrebni obzir na položaj s potrebo ljudstva po čim večjih svoboščinah. Definitiven razcep med hrvatskimi klerikalci Že ponovno smo poročali, da so se pojavila v vrstah hrvatskih klerikalcev globoka nasprotstva. En del, ki se zbira okoli Katoliške akcije in njenega glasila »Hrvatske Straže«, stoji odločno na strani dr. Mačka in utemeljuje svoje stališče s tem, da mora Katoliška akcija predvsem podpreti splošne nacionalne pokrete, to je pa sedaj na Hrvatskem Mačkova politika. Voditelji tega krila, ki je oči vidno v veliki večini, so prve vesti v »Jutru« с gotovih pogajanjih za pridružitev bivše Hrvatske ljudske (pu-čke) stranke k novi Radikalski zajednici na brzo roko proglasili za framazonske intrige. Ko pa so se naše informacije izkazale za točne, so zavzeli ostro stališče proti predsedniku nekdanje HPS. bivšemu mi-nistiu g. Stjepanu Bariču, ki je s svojimi ožjimi prijatelji bil pripravljen sodelovati s prijatelji g. Korošca. Nekaj časa je izgledalo, da se bo posrečilo preprečiti razcep v vrstah nekdanje HPS, toda vse kaže, da so med tem stvari že dozorele in da je konflikt neizbežen. Imenovanje g. Bariča v upravni odbor Državne hipotekarne banke, ki smo ga objavili včeraj, je dokaz, da je razcep v hrvatskih klerikalnih vrstah definitivno izvršen Ugotoviti pa je treba, da je skupina g. Bariča zelo majhna in na Hrvatskem brez vpliva, ker stoji katoliška duhovščina s cerkvenimi veledostojanstveniki vred čvrsto v taboru Katoliške akcije, v kolikor nI že od poprej angažirana direktno v Mačkovi stranki. Sprememba političnih zakonov in opozicija Sarajevski >Jugoslovenski Liste poroča, da se je veliko število politikov, osobito onih iz opozicije, odločno izjavilo za stari sistem volitve poslancev po okrožjih. Vlada se je že posvetovala s pravniki, sedaj pa proučuje volilni zakon posebna komisija. Prvi načrt novega zakona bo gotov v drugi polovici septembra in bo takoj prišel pred ministrski svet. Da ne bi po izvršeni izpremembi političnih zakonov ponovno prišlo do spora z opozicijo, smatrajo politiki iz vladnih krogov za potrebno, da se šefi opozicije izjavijo na zborovanjih in političnih sestankih, v čem žele, da se izpremene politični zakoni. Vlada, ki se trudi na konsolidaciji političnih prilik, sme — tako poudarjajo v vladnih krogih — pač pričakovati od opozicije, da se izjasni vsaj v osnovnih zahtevah. Ako je njena taktika čakanja vezana na vladino delo pri izpremembi političnih zakonov, potem bi bilo pričakovati, da bi opozicija pokazala vsaj nekoliko stvarnosti v tako važni zadevi. Ako so informacije >Jugostovenskega Lista« točne, bo torej vlada čakala z dekreti-ranjem političnih zakonov tako dolgo, dokler ne bo točno poznala zahtev opozicije. Francosko odlikovanje poslanika dr. Puriča Pariz, 4. septembra. AA. V zvezi z obiskom predsednike jugoslovenske vlade dr. Milana Stojadinoviča v Parizu, Je predsed-sednik francoske republike odlikoval jugoslo-venskega poslanika v Parizu dr. Božidarja Puriča z redom častne legije, kabinetnega šefa jugoslovenskega zunanjega ministra Dragana Protiča pa z redom častne legije 4. stopnje. Zgraditev prekopa preko Floride Washington, 4. septembra w. Predsednik Roosevelt je podpisal odlok, s katerim se dovoljuje uporaba 5 milijonov dolarjev za zgraditev pärekopa preko polotoka Floride. »Riviera« zobna pasta daje ostam prijeten ta ов»*.,^ «'«Ља. od«™,, „Jf "T*"** "»I «—et*. - be* zob«. To ^ uporaw£ Rudarsko delavstvo in državne dobave premoga Sporočilo rudarskih strokovnih organizacij rudarjem in vsej javnosti — Položaj v naših revirjih Rudarske strokovne organizacije nam pošiljajo v objavo naslednji komunike: Na rudarske strokovne organizacije prihajajo iz rudarskih revirjev številna vprašanja, ali je storjeno res vse, da se odvrne od naših rudarjev nevarnost, ki jim preti od ponovnega znižanja količin premoga ki ga naročajo državne železnice v naših rudnikih. Medstrokovni odbor rudarskih strokovnih organizacij je sklenil odgovoriti na ta vprašanja v časopisju. Dosedanji potek akcije rudarskih strokov nih organizacij, s katerimi so sodelovali roko v roki predstavniki samostojnega gospodarstva in pa narodni poslanci ter drugi javni delavci, je v glavnem znain. Znano je tudi, da zaznamuje ta akcija vsaj majhen uspeh: izvajanje ukrepov, ki bi slovenske rudnike ponovno težko prizadeli, je za mesec dni odloženo. Odložitev pa seveda še ne pornenja rešitve. Ta mesec se bo vršila glede končne rešitve tega vprašanja težka borba, ki jo bodo morali dobojevati pred vsem faktorji, ki so v to v prvi vrsti poklicani. Rudarske strokovne organizacije pa bodo to borbo z napeto pozornostjo spremljale. Od leta 1929 se je zmanjšalo v naših revirjih število zaposlenih delavcev za 4000, to je skoro z polovico. Mnogo rudarjev se je vrnilo v tem času v revirske občine še iz inozemstva. Zaposleni rudarji delajo v naših revirjih poleti le po 12 do 14 dni na mesec. Za večino delavcev znašajo v teh mesecih mesečni brutto zaslužki komaj po 500 Din, netto zaslužki pa niti po 400 Din. Odbitki so z'to tako veliki, .ker mora skrbeti v naših rudnikih vsak zaposleni rudar povprečno še za enega nezaposlenega ali vpokojenega rudarja, Rudarsko starostno zavarovanje, ki je bilo že prej v krizi, je prišlo po zadnji ponesrečeni reorganizaciji le še v težji po-lož«j. V ozkrh dolinah okrog Trbovlja je nago-milanih 16.000 prebivalcev, ki so navezani posredno ali neposredno izključno na zaslužke i z rudarske produkcije. Od rudarske produkcije neodvisnih pridobitnih virov je tu malo. Preseljevanje rudarjev v druge rudnike tega stanja vsaj za enkrat ne obeta bistveno olajšati. Zakaj pri vseh rudnikih v državi gre v glavnem le za bolj aH manj intenzivno stopnjo zaposlenosti. Dosedanje to-kušnje so pokazale, da novih delavcev p# večini ne iščejo solidni ludniki, temveč nesolidni, ki ne morejo nuditi priseljenim rudarjem niti napol primernih prebivališč to ki zadržujejo priseljenim radarjem težko prishržene in že itak nezadostne meade. Pri takem položaju so se rudarske strokovne organizacije tudi zanimale, kakäni so razlogi, s katerimi se stalno nižanje državnih naročil v naših rudnikih opravičuje. Ugotoviti so morale, da eo te argumentacije zelo površne. Mora se zahtevati, da se iznesejo v javnost, da bodo pristopne objektivni strokovni kritiki, ki bo izrekla nedvomno težko obsodbo nad lahkomiselnostjo, s katero эе obravnavajo pri пае težki ю-cialni in gospodarski problemi. Rudarske strokovne organizacije poudarjajo dalje pred vso javnostjo, da ni čudno, da ustvarjajo uvodoma navedena dejstva v naših revirjih težko atmosfero. Vendar Ы rudarske strokovne organizacije želele, da bi se pravilno ooenjevalo dejstvo, da je v naših revirjih letos mirneje, kakor je bilo v poletnih mesecih lani in predlanskim. To je zato, ker rudarji ne žele, da bi mogel kdo upravičeno reči, da ima akcija rudarskih strokovnih organizacij, ki jo narekuje edino obupno gospodarsko in socialno stanje v naših revirjih, morda kako politično ozadje. Rudarske strokovne organizacije prosfjo rudarje tudi nadalje, da ne dajejo nobenega orožja v roke tistim, ki bi ж ničesar bolj ne želeli, kakor da bi našli kako pretvezo, s katero bi zmanjšali težo uvodoma navedenih dejstev. Rudarske strokovne organizacij« pa na drugi strani z vsem poudarkom opozarjajo, da je nujno potrebno, da se naše rudarsko delavstvo ne izziva s ponovnim nižanjem državnih naročil pod pretvezami, ki po našem globokem prepričanju ne vzdržijo objektivne strokovne ocene Poudarjajo dalje, da s tem, da se ponovno zmiženje naročil v naših revirjih ne izvede, naš revirski problem še davno ni rešen in da je nujno potrebno, da se izgradi ®a te kraje odgovarjajoče brezposelno skrbstvo m da se v pravcu, da bo odtekla delovna sila rz teh krajev, stori več, kakor se more storiti z nedoločnimi obljubami. Orkan v vzhodni Ameriki Neurje je zlasti na polotoku Floridi povzročilo katastrofo in zahtevalo več sto smrtnih žrtev New York, 4. septembra. AA. Iz Jacksonsvilla na Floridi javljajo, da je nad znatnim delom Floride divjala strahovita nevihta Več vasi je popolnoma opuetošenih. Računajo, da je neurje zahtevalo več sto smrtnih žrtev J z Miamija javljajo, da je samo v okolici Keywesta nad sto smrtnih žrtev Predsednik Roosevelt je poslal nujno naredbo vojski in mornarici, da pošljejo pomoč prizadetim na Floridi. Naprosil je tudi ameriški Rdeči križ, naj čimprdj uvede akcijo za pomoč. Med orkanom je bilo ubitih tudi 75 bivših vojakov, ki so gradili cesto v okoli Keywesta, nevarno ranjenih pa je 47 bivših vojakov. Z zapadno obalo Floride so pretrgane vse zveze. Naj huje sta prizadeti mesti Tampa in St. Petersburg. Мех'ко, 4. septembra. AA. Po nekaterih krajih Mehike je divjal ciklon, ki je prišel z Antilskega morja. Napravil je veliko škodo. Več rek je prestopilo bregove. Mnogo ljudi je utonilo. V električni centrali v nekem DOLENJSKE TOPLICE Radio-termalno kopališče 38 stopinj Celzija. Kopeli direktno na izvirkih, brez vsake črpaljke, prirodno enakomerna temperatura, ogromen dotok vrelcev, zato izvrstno zdravljenje revmatizma vseh vrst, ženskih bolezni itd. Od 1. septembra dalje izredno znižano cene. Pavšalna penzija (soba-topla in mrzla voda • centralna kurjava - prvovrstna hrana - kopeli -zdravniški pregled -vse takse in ves komfort) za 10 dni Din. 600.— za 30 dni Din. 1.100.— Železniška postaja Jtraža-Toplice. Autobusna zveza k vsakemu vlaku. Ugv dnost za brezplačen po-vratek z železnico se mora zahtevati že pri dohodni železniški postaji. Pojasnila in prospekte daje uprava. kraju države Halisoo je nastala eksplozija in je več ljudi ubilo. L«».»don. 4 septembra AA. Te laf so divjale hud enevihte v Londonu ki na južnem Angleškem. Več oseb je ranjenih, Škoda je pa zelo velika. Zaradi kratkega stika sta v torek ostali mesti Margate in Dover poldrugo uro brez električnega toka in brez razsvetljave. Trgovinska pogajanja z Madžarsko Beograd, 4. septembra. AA. Мейаша mad- žarsko-jugoslovenska komisija, ki jo odreja trgovinski sporazum med našo državo in Madžarsko od 11. septembra lanskega leta, se bo sestala prvič 16. t m. v Beogradu. Proučila bo razna vprašanja o izvajanju trgovinske pogodbe. Na čelu madžarske delegacije bo pomočnik trgovinskega ministra Ferenci. Potres Beograd, 4. septembra. AA. Poročilo seizmološkega zavoda. Včeraj ob 18.36.53, so seizmološki aparati potresomerskega zavoda na Tašmajadnu zabeležil začetek hudega potresa v daljavi 685 km od Beograda. Maksimalni pomik tal v Beogradu je ЬЯ ob 18.39.6 in je znašal 79 mikronov s periodičnimi valovi po 4 in pol sekunde. Konec zapisovanja potresa v Beogradu je ЬЯ ob 18.50. Gradjanski : Fiumana 4:2 (1:0) Sušak, 4. septembra, n. Na Reki se je vršila tekma med ^zagrebškim Gradjanskim m reškim klubom Fiumana Zmagali eo gostje z rezultatom 4:2 (1:0). Dnnajska vremenska napoved: Spremenljivo. CUVAJMO NAŠE MORJE? Ihr. Otmar РМапајег predsednik oblastnega odbora Jadranske Straže v Ljubljani Pozdravljeni,f jadranski stražarji! Bebt LJubljana, kulturno in goepo-äaa-sko središče Slovencev, po razdalji, po težnjah in čustvih Jadranu naj-bižja izmed treh prestolnic, sprejema danes in prihodnje dni mile, drage goste iz vseh predelov naša širne domovine. !Pw£č ее zbirajo v Ljubljani pod sfenbokxm v morje potopljenega buzdo-•rana kraljeviča Marka združeni javni delavci iz vse države h kongresu. Jadranske straže, da kot predstavniki enega največjih in najvažnejših nacionalnih društev ter edine pomoreko-propagandne organizacije v Jugoslaviji pregledajo svoje dosedanje delo in začrtajo nove programatične smernice za bodočo akcijo. Jadranska straža, idejna čuvaricia našega morja, zasajena pred 12 leti, je v tej dobi zrasla v mogočno drevo. S ponosom lahko ugotovimo, da je našla zlasti med Slovenci ugodna tla, mnogo vnetih negovalcev, navdušenih pristašev in vernih prijateljev. Zlasti slovenska mladina se je v poslednjih letih zbrala v mogočno armado mladih jadranskih stražarjev, ki zbrana pod svojimi številnimi prapori koraka pred vsemi ostalimi mladinskimi organizacijami. In prav je tako! Slovenci in morje so neločljivo združeni. Brez solnčnega Jadrana za našo mladino ni zdravja in ne sreče. У Jadranskem morju in v mislih na našo kri bo zajemala mladina svojo moč ter razvijala svoje sile, da bo jaka in sposobna za veliko prihodnjost. — In kadar gre za srečo naše mladine, smo složni in pri delu vsi — ne poznamo razlik — vsi kakor en mož zagrabimo in vsi vztrajamo, dokler ne dosčftemo ciljev. Zato to enotno svečano lice naše bele Ljubljane. Kakor nevesta, ki sprejema svojega izvoljenca, se je okrasila, da se pokaže v najlepši zunanjosti. Ali to ni samo zunanjost. Ljubljana ima dušo, ima srce, ki v vsej toploti bije in navdušenja utriplje v pozdrav milim gostom, jugoslovanskim jadranskim stražarjem. Sprejmite naš iskren pozdrav in naše najboljše želje, da bo kongresno delo blagoelovljrh krajev države. Zagrebški pamladtei pridejo jutri z rednim vlakom ob 9.27. Glavni prihod pomladkov pa je najavljen v nedeljo s posebnim vlakom ob 8.40. Ljubljansko občinstvo ее vljudno naproša, da pričaka prihajajoče pamladke na kolodvoru v čim večjem številu! Otroška diuša Je sprejemljiva in hvaležna za vsako izkazano pozornost. Kongresne znake naj si blagovoli občin stvo še danes nabaviti pri damah, ki Jih Prodajajo po ljubljanskih cestah in ulicah* ker bo dovoljen jutri samo nosilcem teh znakov dostop k slovesnosti na Kongresnem trgu. Pontifikalna služba božja bo Jutri v stolnici ob 9. uri, a slovesni Te Deiran bo na Kongresnem trgu ob 10.30. Te Deum pred blagoslovitvijo zastave, darila Nj. Vel. kralja Petra Ш., bo istočasno tudi molitev za Najvišjega Pokrovitelja. Svečanosti naj se udeleži vse članstvo z znaki Jadranske straže, na vsak način pa s kongresnimi obnosno rokavnimi znaki. Poleg zahvainice se bo pela Hayduova »Zahvalna pesem« v slovenskem jeziku, zato opozarjamo vse poverjenike pomladkov JS, da pripravijo šolsko mladino na to, in skrbe da bodo pomladkarji peli Te Deuim skupno s Premrlovim zborom. Želeti je še, da se tudi oetalo občinstvo s petjem »Zahvalne pesmi« pridruži pevcem tako, da bo pesem mogočno odjeknila po Kongresnem trgu. Uprava Hubadove Zupe JPS poziva vee mešane, ženske in moške zbore, naj ее zbero z zastavicami, (kateri jth imajo), drevi najdalje ob 19. v Vegovi ulici pred Glasbeno Matico v svrho udeležbe pri ma-nrfestačni povorki ljubljanskih kulturnih organizacij. Jurtri bo zbirališče veeh moš. kih zborov istotam ob 10. Točna in polno, številna udeležba veeh društev je narodna dolžnost. Trgovci! Oblastni odbor JS Vas iskreno prosi, da ob dneh Jadranskega kongresa priredite svoje izložbe v znamenju Jadran ske etraže. Vseub. prof. dr. LfudevH Böhm t: Morje — velesila Letos dr. LJodevit Böhm, eden izmed Bajzvestej-Sih članov oblastnega odbora JS v Ljubljani. z besedo in peiesont se je trudil, da Ы med Slovenci poglobil ljubezen do m°rj» ta Jhn pokazal pomen njegove neprecenljive vrednosti. Dr. Böhm» kakor pufcojne-ga Filipa Pristana, se hvaležno spominja tod| izvestje glavnega odbora JS, mi pa objavljamo lz njegove зварабвпе naslednji, kratki, jedrnati, ponfni članek. Morje je edina absolutna vdesila na svetu. Površina zemeljske krogle znabt približno 510,000.000 kvadratnih me» t rov. Ta površina je večinoma pokrita z morjem, ki zavzema 361,000.000 qm, dočim odpade na suho zemljo samo 149,000.000 qm. V odstotkih izraženo zavzema morje 70%, zemlja pa 30%. Ta ogromna m ožina morske vode je medseboj zvezana, bodisi prirodno po prelivih ali na kak drug način, bodisi umetno po medoceanskih m drugih morskih kanalih Morje tvori enoto. Tudi najoddalje* nejši kotiček morja nosi morske zna« ke, ako ne drugo, vsaj slano vodo. Moram pripomniti, da naj oddal j ene j* ši deli svetskega morja, kakor so sre« dozemna morja in njihovi pododdelki, ne pokazujejo tistih velikanskih feno* menov, kakor jih opazujemo na odpr» tih oceanih. Predvsem so tako odda* Ijeni deli svetskega morja manj globo» ki, nimajo plimovanja, аЙ vsaj v ne« znatni meri, viharji niso tako hudi, va* lovi so manjši. Morje obliva gladlke nerazčlenjene [udarj! imajo svoj rudnik Za neplačane mezde so izdražbali rudnik v Lešah Ljubljana, 4. septembra. Na okrožnem sodišču v Ljubljani ее je vršila kratka, a v rudarsko socialnem pogledu zelo značilna eodna dražba, katere predmet je bil rudnik v Lešah pri Prevaljah. Rudnik je bil do nedavna last v evropski veleindustriji znanih grofov Henckel von Donnersmark, ki imajo velikanska posestva in razna veleindustrijska podjetja v sosedni Avstriji, zlasti na Koroškem, in v Poljski Sleziji. Bratje Edgar, Edvin in Alfonz so tudi po pravmtu obdržali nekaj časa posestva in podjetja, ki so okoli Prevalja pripadla Jugoslaviji, v svoji lasti in obratu, leta 1931. so pa ustanovili Ilirsko družbo z o. z. v Prevaljah, ki je prevzela njihovo premoženje v naši državi Glavni ravnatelj Flaschenherger je obrat tudi po ustanovitvi družbe vodil dalje. Ilirska družba je prevzela v last in obrat rudnik v Lešah z vsemi objekti in obratnimi poslopji, z vsem inventarjem, raznim orodjem in stroii. Tu je bil star rudnik, ki so ga pričeli eksploatirati že 1. 1.Я18. in je dajal prvovrsten premog. Premožernje družbe so cenili na 1 in pol milijona dinarjev, nekateri pa še na mnosro več. Ilirska družba se je bavila v prvi vrsti z rudosledstvom Povsod so iskali premog z »bajanico«. Usp^h pa je bil negativen, čeprav je družba te namene izdala do miliVna dinarjev. Ob takem seveda ni mogla uspevati in 18 aprila lani je okrožno sodišče v Mariboru razglasilo konkurz, а ie bil kmalu odpravlien. ker ni bilo kritja za stroške. Ilirska družba je dolgovala mdariem velikanske vsote: samo na zaostalih in neizplačanih mezdah za Idto dni 262.565 "Hin nadalje na ne-honoriranih bonih 114.R88 Din in krajevni bratovski skbdm'ci 3°0 000 T)in Seveda je tudi uradnikom bila dolžna visoke tisočake. Leski rudarji so skušali kakorkoli rešiti svoje mezde. Delavska zbornica jim je šla na roko Tajnik Uratnik je uvedel. po=ebno akciio. da bi zaščitil intereso delavstva. Ustanovila se je Rudarska zaiednica. zadruga z. o. z v Prevaljah. koteče člani so mosrli postati samo rudarji _ rmniki družbe Aranžmaji sp jp posrečil v toliko, da je Rudarska zaiednica na sobotni dražbi imela u=:r>ph ie za se izdra-žila rudnik v Т,лб;яЬ z vsemi nepremičninami in premičninami Tako ie Pri-šel rndn;k. 'p nplrn? «tnla slovita železarna, v last rrflarVv. Afed akt'va Ilirske družbe snnda ftö hiš in rudarskih hišic ter 12 drugih poslopij. Do 30 hišic so rudarji postavili na rudni- škem svetu, a niso bile v zemljiški knjigi primerno zavarovane. Na rudniškem svetu stojita tudi nekdanja rudarska bolnišnica in leska šola. Vse premično in nepremično premoženje Ilirske družbe je bilo sodno cenjeno na 392.867 Din. Rudarska za-jednica je rudnik zdražila za 130.956 Din. Na Lešah je sedaj 66 nezaposlenih rudarskih rodbin. Izdelan je podroben načrt, kako bo Rudarska za-jednica v bodoče poslovala in na kakšen način bo dosegla, da pridejo rudarji do svojega težko prisluženega denarja. Rudarska zajednica se je zavezala, da jim bo v 1 letu plačala v celoti vse pripadajoče mezde. PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH V PREBAVI prirodne vzeti zjutraj na prazen želodec čašo Franz Josefove grenSee Registrirano od ministrstva za aoe. poHtflro ln nar. zdravje 8. br. 15.485 od Ä V. X986. Francoski zaščitniki prirode v našem narodnem parku Lepota naših planin jih Je navdušila Bled, 4. septembra. Včeraj dopoldne je dospela na Bled večja skupina Francozov in Francozinj — članov Francoskega društva za zaščito prirode (Societe Nationale d'Acclimatation de France) z namenom, da si ogledajo naš narodni park pri Triglavskih jezerih. Za Prirodo-slovno društvo v Ljubljani je sprejel odlične francoske goste prof. dr. Ku-ščer. — V teku včerajšnjega in današnjega dne so napravili pod vodstvom prof. Petkovška in Jerasa ob najlepšem vremenu izlet k slapu Savice in odtod preko Komarče k Triglavskim jezerom. Popeli eo se tudi na Kanja-vec, nakar so se vrnili čez Velo polje, Planino pri jezeru in Srednjo vas na Bled v Park-Hotel, kjer so nastanjeni. Tu jih je pri skupni večerji toplo pozdravil prof. Jeras. Zahvalil se mu je v imenu francoskih izletnikov g. Noel Melin, direktor gozdne uprave iz Lon-sa, ki ni mogel dovolj prehvaliti prirode Triglavskega narodnega parka, krasote naših planin in ureditve planinskih koč. De$al je, da se le težko poslavljajo od nebeško lepega kotička prostrane, prijateljske Jugoslavije. Francoski gosti so prišli k nam preko Švice in Avstrije, kjer so obiskali narodne parke. Z Bleda odpotujejo z istim namenom še na Češkoslovaško in Poljsko. S Francozi potujeta tudi MiOiikanec inž. Rold&n Angel, ki ga je poslala njegova vlada v Evropo, im neka nizozemska prirodoelovka. Divjaški napad nočnih pohajkovalcev S koli in noži so potolkli miren zakonski par Vso grdo zadevo preiskujejo zdaj bmsnlS И orožniki. Posrečilo se jim je ugotoviti imena podivjancev, ki pač zaslužijo da se jth kaznuje z vso strogostjo. Posestnika Tram te ta so morali odpeljati v bolnišni- ofcaie, ni« se pa totfi globoko v___ Ija, tvoreč zaliv«, zatone, p^dive, ob» robna postranska m sredozemna mor» A ti pa imajo še tudi svoje posebne pododdelke. Nas zanimajo predvsem sredozemna morja in od teh v prvi vr» s ti takoamenovano romansko sredo* zemno morje, med Evopo, Azijo m Afriko. Razen romanskega srodozem* skega morja poznamo še druga m si» cer Severno ledeno morje, Ameriško sredozemsko motrje in pa Avstralsko» azijsko sredozemsko morje. Akocravno romansko sredozeaamo morje ni največje (3,000.000 qm), je pe vendar najvažnejše, ker spaja A t» lantski ocean s pripomočjo Gibraltar» skega preliva in s pripomočjo Sueške» ga kanalla z Indijskim in pa Velikim aJi Tiham oceanom. Romansko sredo« zemno morje je igralo v starem in srednjem veka v pomorskem življenju narodov glavno vlogo; odkar so pa za» sedli osmanski Turki njegove vzhod» ne obale, posebno pa od odkritja no» vega sveta in najdbe direktnega mor» skega pota iz Evrope v Indijski ocean, je Romansko sredozerrmo morje sto» pÜo v ozadje (vsaj v pogledu velike» ga svetskega prometa), dokler ga ni dogodek 20. novembra 1869 prebodi! k novemu življenju. To je bfla otvo» ritev prekopa z en »oljske ožine med Rdečim in Sredozemnim mcn-jem. Sredozem. morje ima za nas še prav posebno važnost, ker je del tega mor» ja Adrija ali Jadransko morje. Površin na Adrije znaša le 130.000 qm. Ali to malo morje znači za nas delež na mor» ju sploh. Iz Adrije pridem Lahko ne» ovirano bodisi skozi GibraJtarska vra» ta ali skozi Sueški prekop v Atlanski, Indijski aH Tihi ocean. Iz Adrije mi je pristop odprt do najoddaljenejših in najskritejših kotičkov svetskega morja. Adrija je tedaj okno. skozi ha* tero gledamo v svet. Za to okno ms zavidajo večje države, kakor je naša in Številnejši narodi kakor smo mi. Zakaj? Zato, ker je naša obala na vilic neznatnosti v primeri z drugimi ob alarmi v srečnem položaju predvsem zaradi tega, ker nikdar ne zamrzne in ker je dohod iz Adrije do glavnih svetskfh potov kratek m brez ovir. oo TOmOJenlto bratov v KandljO, dočim si žena ztfnavi гале doma, ker ne more pustiti samih nedolefcnfh otrolk in domačijo brez nadraorstva. Poslednje ljudsko štetje na Koroškem Avstrijska vlada Je končno objavila podrobne podatke Novo mesto, 4. septembra V nedeljo zvečer se je priptil na Ratežil krvav dogodek, ki je vreden vee obsodbe. V gostilni je sedeQ posestnik Tramte Anton. Okrog 21. ure je prišla po njega žena Terezija, s katero Je takoj odšel domov. Ko »ta dospela do malega kamnitega mostička na državni cesti, Je oba ustavila družba fantov, oboroženih s koli in ročicami. S klioom »Kdo je?« so napadalci besno naskočili oba zakonca Tramte sploh nI uitegnil divjakom odgovoriti, ker jo je takoj dobil s kotom po gflavi,' da se je zgrudil. Terezija se Je tedaj' postavila v bran In zaščitila moža z lastnim telesom. Веб ti j pa nastop uboge žene ni ganil. Navaliti so tudi nanjo. Raz- bili eo Ji sprednjo čeljust in močno ranili dbe 'bei. Po ЧеФев« pa Je dobila take udarce, da Je vsa polna krvavih podplutb. Moža Antona eo napadalci tako zdelali, da so ga morali odnesti domov. Pole« hudega udarca po glavi, Je dobil бе udarce po vsem života. Z nožem Je dobil dva sunka v prša, na desni roki pa so паи prerezaHi štiri' prste. Seveda Je pri tem divjaškem napadu trpela tudi njegova praznična obleka, ki so jo divjaki popolnoma uničili. Isti divjaki so kasneje pretepli kmečkega fanta Franca Vamplja, И se je vračali domov te Šmarjeških Toplic. V gostilni pri Taborskem, kjer so se za kratek čas ustavili, so divjaki še razbffl razno stekleno poeodo in vrata. Po dolgem, Bdelo se Je, te brezupnem, čakanju Je avstrijska vlada nedavno vendarle objavila podroben rezultat ljudskega Štetja z dne 22. marca 1934. Dasi nihče ni pričakoval, da bo to Й tet je pokazalo vemo Äiko slovanskega žirija т Avstriji, mora vendar vsakdo ostrmeti naj jasno, tendenco zmanjšati število avstrij-akih Slovanov, Našteli so namreč 48 251 Cehov, 3615 Slovakov, 42.354 Hrvata» in 31.703 Slovence, od tega na Koroškem 26.796. Tem številkam se mora smejati vsakdo, ki le količkaj pozna pravo silo češkega in slovaškega žlvlja na Dunaju in na Dol. Avstrijskem, izredno narodno zavednost gradiščanskih Hrvatov, katerih je okoli 70.000, in končno vsakdo, ki je bil vsaj enkrat na južnem Koroškem. Ce primerjamo rezultate tega Štetja s onimi iz leta 1923, pa opazimo takoj, da beležijo najhujši, naravnost katastrofalen padec — koroški Slovenci, od 37.000 ▼ letu 1923. jih je ostalo še nekaj nad 26.000 Nazadovanje znaša torej ca 27%. Ce pa upoštevamo, da se je prebivalstvo Koroške v tem razdobju pomnožilo za okoli 36.000 duš, in če imamo v vidu znano dejstvo, da se slovenski eiement v dežen množi hitreje od nemškega, je nazadovanje ▼ reeoici mnogo večje. Zdi se, da je nemški šovinizem, ki ni v katoliški avtoritarni Avstriji nič manjši kot je Id v liberalni demokratski, osredotočil vse svoje sile v ie itak neenakem boja z našo manjšino. Oglejmo al nekoliko pobliije velezani-mive številke lanskega ljudskega štetja! Kot znano, bivajo koroški Slovenci v sodnih okrajih: Smohor Beftjak, Rožek, Celovec, Borovlje, Veliikavec, Dohrta тая, PÄ-berk in železna Kapla. Po lanskem štetju imamo večino samo še v pliberškem (51.2%) in v žeieznokapelskern (60.2%) sodnem okraju. V vseli ostalih okrajih pa tvorimo manjšino in sicer: Dobrla vas 31.9%, Veäikovec 14.4%, Celovec 7%, Borovlje 36%, Rožek 28.9%, Beljak 8"*, Smo. bor 7.2е/«. V obeh avtonomnih mestih Celovcu ki Beljaku nas je 1.4% odnosno 0.696. Od vseh občin ima po tem štetju slovensko večino vsega skupaj — 10. Te občine so: Šele (93.1%), Globasnica (81. 6%), Bela (78.5%), Smihal pri Püberku (71.8V.), Bilčove (70%), Blato (67.5%). Vesca (66.2%), Svetna vas (59.2%), Loga vas (57.4%), Ävatoek (57.4%). Ko črtamo te strahotne številke, se mo- ramo vprašati, kaj je vzrok tako močne» I пот nazairkwanfti in ziaeü, aR odgovarjajo te številke dejanskim razmeram. Vzroka sta v glavnem dva: n&čeia, na katetrih sloni doioöetvanja narodnosti, m metoda šbevnih organov. Narodna pripadnost po ођбпШћ! Popdsonratoe pole vsebujejo vprašanje po jezikovni pripadnosti. Pri štetju 1. 1923 ja bdi kriterij jezikovne pripadnosti občevat, ni jezik, torej še kolikor toliko objektiven znak. Dasi so se že pri tem štetju dogajale velike zäarabe, se je zde&o nemškim šovinistom nazadovanje vendarle prepočasno. Zato so iznašli za lansko štetje novo definicijo Jezikovne pripadnosti, v navodilih števnim organom čiitamo, da določuje jezikovno pripadnost oni jezik, katerega kulturnemu območju nekdo po svojem čuvstvovanju pripada (deren Kulturkreis sich dar Befragt» zugehörig fühlt). Та učena, nemškega profesorja vredna tar-muta urvaja najskrajnejši subjektivni princip določevanja jezikovne pripadnosti- Ne vpraša te nihče, kakega porekla si, kateri je tvoj matemi jezik, niti ne, kako govoriš doma v svoji hiši in kako s sosedi, ampak edimofe, kako čutiš. In če imaš slučajno kake posebne simpatij», recimo za Abesinoe in izjaviš, da pripadaš kulturnemu območju enega izmed abesinskih jezikov, boš veljal uradno za Abesinca. Že samo iz tega izhaja ves nesmisel avstrijske definicije jezikovne pripadnosti. Ta definicija in njeno uveljavljanje v praksi bijeta v obraz najprimitivnejši logiki, saj je otroku jasno, da moreš pripadati le tistemu jeziku, katerega te je mati ličila in katerega govoriš v vsakdanjem življenju. To pa, kar je ugotavljajo avstrijsko ljudsko štetje, je v resnici vse kaj drugega, samo prava jezikovna pripadnost ne. Ugotavljalo se je kvečjemu nacionalno čuvstvovanje, največkrat pa samo — politično mišljenje, kar vse je zelo spremenljivo in podvrženo vsem mogočim zunanjim vplivom; jezikovna pripadnost pa je nekaj stalnega in se dä določiti zgolj po objektivnih znakih. Zato je treba avstrijsko načelo odkloniti tako z znanstvenega kot z manjšinsko - političnega sta. lišča. Spominjajte se CMDf Po olimpiadi v Varšavi Zaslužena zmaga Zedinjenih držav — Naše moštvo ni doseglo rezultata, ki bi bil pričakovati po njegovi moči Varšava, 1. septembra. Do 16. kola nas je prehitelo na tabeli pet držav, celo s precejšnjim naskokom. Praktično ni bilo za nas več mnogo izgledov, da dosežemo več od 6. mesta. V zadnjih treh kolih pa smo se borili vsled utrujenosti tako nesrečno, da bi nas še skoro Avstrija in Argentina prehiteli, s Usodno srečanje z Irsko V 17. kolu smo igrali s Švico. Normalno bi morali zmagati vsaj ЗМг'Уг če ne že 4-0. Bes je že takoj po početku matcha izgledalo, da bomo z lahkoto dosegli 3% točke. Dr. Vidmar si še ni bil čisto opomogel od bolezni in je z dr. Naegelijem remiziral. Ostale tri partije pa so bile za nas gladko dobljene. Res je dr. Trifunovič v trdnjavski končnici z lahkoto porazil dr. Staehelina, v ostalih dveh partijah pa nas je doletela neverjetna nesreča. Kostič je v neki teoretični varianti že po nekaj potezah stal z dr Mic-helom na zmago in bi bil v eni potezi lahko dobil celo kraljico. Namesto tega pa je zbral slabše nadaljevanje, zašel nenadoma celo v izgubljeno pozicijo in moral kapitulirati. Slično se je zgodilo meni z Grobom. Moj nasprotnik je igral otvoritev tako slabo, da je bil že po 10 potezah pozicijsko izgubljen, Jaz sem hitro forsiral končnico, da me partija ne bi utrudila, tedaj pa sem v popolnoma dobljeni poziciji zamenjal poteze in spregledal celo figuro. Par potez pozneje sem se moral udati. Tako so Švicarji prav nezasluženo in nepričakovano zmagali z 2%:lVs. Tudi nekatera druga moštva so zaradi utrujenosti začela popuščati. Finci so izgubili proti Italijanom 3:1, Američani pa so začeli igrati vse bolj energično in so porar-zili Palestino 3Чг'.Чг Predzadnje kolo V predzadnjem kolu so tili naši nasprotniki Argentinci. Imeli smo sigurne izglede na zmago, pa je Kostič nesrečno izgubil s Plecijem in smo mogli tako doseči v matchu samo neodločen rezultat. Dr. Vidmar je po originalni igri hitro remiziral z Granom. Jaz sem moral pristati na remis z Bolbo-chanom (izg. Volvočan), ki je dobro igral slovansko otvoritev V končnici sem bil sicer v prednosti, ki pa za zmago le ni zadostovala. Dobil je za nas edino dr. Trifunovič. Po osemurni borbi je dovedel svojo prednost proti Madeni do zmage. V tem kolu so Američani premagali Ru-mune 4:0, Poljaki istotako Švico. Pri prvem matchu je prišlo do incidenta, ker so Ru-muni hoteli nastopiti samo s tremi igralci. Z grožnjo diskvalifikacije so jih končno prireditelji prisilili, da so igrali kompletno. Rezultata pa to seveda le ni izpremenilo. Popuščati so začeli tudi Čehi. Z Angleži so igrali эато neodločeno 2:2. Dolgo časa je izgledalo, da bodo celo izgubili. Flohr je bil popolnoma izgubljen z Winterjem, Opocensky s Thomasom, pa sta se oba rešila. Poraz Poljske Slučaj je hotel, da je Jugoslavija igrala v zadnjem kolu s Poljsko. Ta tekma je bila toliko težja, ker so imeli Poljaki še nekaj teoretičnih izgledov, da z zmago nad nami postanejo prvi. i ako so šli z izredno odločnostjo v boj. Časopisi so jim prorokovali visoko zmago, kar 3 in pol do 4 točke. K veliki borbi se je zbrala seveda posebno mnogo občinstva. Kljub vsemu temu pa so se naši igralci izvrstno postavili. Pavziral sem na lastno željo jaz, ker nisem bil v sigurni formi Dr Vidimr je prišel proti dr. Tartakowerju kmalu v prednost. Na nekem mestu bi bil lahko dobil celo figuro, namesto tega pa ie igr-d slabše nadaljevanje, ki mu je prineslo sanro boljšo končnico s kmetom več. Tartakower se je trdovratno 1.ranil in končno le še rešil remis. Tudi Kostič je imel boljšo pozicijo s P. Frydma-nom, pa je biLa partija v končnici dana remis. Istotako je dal König remis H. Frydma-nu v daleč nadmočni poziciji. Match je odločila partija dr. Trifunovič — Najdorf. Najdorf je poizkusil riskanten napad in izgubil pri tem dva kmeta. Trifunovič je s previdno igro prešel v končnico in jo gladko dobil. Zmagali smo tako 2 in pol : 1 in pol. S tem je bila borba za prvo mesto odločena, kajti Američani, ki so imeli itak točko naskoka pred Poljaki, so premagali Angleže 2 in pol : 1 in pol. Švedi so imeli Palestince za nasprotnika in z zmago 3:1 še prehiteli Poljsko. Izročitev nagrad V soboto, dne 31. avgusta popoldne se je vršila slovesna izročitev pokala ameriškemu moštvu, kakor tudi izročitev častnih nagrad prvim šestim moštvom, Ameriki, Švedski, Poljski, Madžarski Češkoslovaški in Jugoslaviji. Ob zvokih državnih himen so korakala posamezna moštva k častnemu odboru, kjer jih je obdaroval predsednik poljske šahovske zveze, g. Kazimir Pilsudski. Obenem je sprejela pokal za damsko svetovno prvenstvo gdč. Vera Menčikova, ki je v damskem turnirju seveda že zopet napravila 100%. Splošen rezultat olimpiade 'zid olimpiade je za evropski šah precej neugoden Američani so zmagali kljub temu, da sta oba njihova najmočnejša igralca, Kashdan in Reshevski manjkala. Američani so dosegli tokrat celo 71%, б'1* več kakor je bilo doslej za zmago navadno potrebno Izid sta odločila četrti in peti ameriški igralec, Dake in Horowitz. Prvi je dosegel najboljši individualni rezultat olimpiade s 15 in pol točke iz 18 partij ali 86%! Horowitz stoji z 80'/« individualno na drugem mestu — Švedi so drugo mesto popolnoma zaslužili, ko jim je že prvo odšlo. Najbrž bi bili zmagali, če bi bili imeli boljšo rezervo. Tako so morali prvi štirje stalno Igrati, ker je rezerva Larson izgubljal skoro vse partije. Proti koncu so bili Švedi že izredno izčrpani. Za Poljake pomeni tretje mesto ogromen uspeh, saj so nastopili z mnogimi še skoro neznanimi igralci. Domača okolica je gotovo vplivala moralno na njih. pa eo igrali zelo požrtvovalno. Na 4.. 5., 6. in 7 mestu so favoriti turnirja, Madžari. Cehoslovaki, Jugosloveni in Avstrijci. Olimpiada v Varšavi je pač zopet poka- zala, da za tako utrudljivo in forsirano prireditev papirna forma moštev ne velja in da odločajo pri izidu marsikateri stranski momenti, n. pr. fizična kondicija posameznikov, stil igre itd. Velik uspeh je dosegla Argentina, ki je zasedla 8. mesto. Po igri Argentinci ta rezultat popolnoma zaslužijo. Slede zaporedoma betonska, Francija, Estonska, Anglija, Finska, Litva, Palestina, Dau-ska. Vsa ta moštva so bila toliko močna, da so bila lahko tudi najmočnejšemu nevarna. Zaključek tvorijo Romunija, Italija, Švica in brez dvoma najslabša Irska, ki je kar za 9 točk zaostala za drugimi moštvi. Po olimpiadi je organizirala poljska šahovska zveza izlet udeležencev v Krakov _! ELITNI KINO MATICA _ TeL 21—24 Danes ob -L, 71/4. in 9V* nrt premiera vesele komedije Žena zapoveduje ELISA LANDI Poje bariton RICCARDO BONELLI in sopran NINA K.OSHETZ. arije iz opere »TOSCAc, »AIDA«, »CA V ALLERIA RUSTICANA«. na grob protektorja olimpiade, maršala Pil-sudskega. * Napovedani turnir v Lodzu se je začel 3. t m. Igrajo Tartakower, L. Steiner, Mike-nas, Fine, Opocensky, Winter in štirje Poljaki. Jaz sem udeležbo odpovedal in je bil mesto mene vabljen angleški prvak Winter. Vasja Pire še o trošarine prostem sladkorju za vino Prejeli smo: z cairom ©a v »Јиитч priobčimo izjavo g. kletarskega nadaornika naj mi bo dovoljeno še naslednje pojasnilo: Določila zakona o vinu, ki jih g. kle-tarski nadzoram citira, se nanašajo na golo proceduro, kako se dobi dovoljenje za siajenje vinskega mošta. Ce se pri trgatvi opazi, da je mošt iz kakršnihkoli razlogov prareven na sladkorju, se na predpisanem formularju C zaprosi kletar-ski nadizornik za aovoiUo saajenja, ako banska upirava ni izdala splošnega dovoljenja. Ko dobi dovoljenje, laihko kupi vinogradnik sladkor pri trgovcu, seveda zatrošarinjen. Vina, ki imajo pod 15% sladikorja, pri toplem vremenu že v prvem tednu nehajo kipeti in je torej to praktično tudi zadnji termin za dodajo sladikorja takemu vinskemu moštu. Medtem pa so nastale izredne razmere ki jih takratni zakonodavec ni mogel predvidevati. Splošno osiromašenje, pomanjkanje denarja, podražitev sladkorja z istočasnim padcem vinskih cen - vse to onemogoča da bi se sJadilo vino po gornjih dolookih z aatrošarinjenim sladkorjem, kupljenim pri trgovcu. Pred dvema letoma se je posrečilo tedanjim zastopnikom vinogradnikov doseči, da je finančno ministrstvo dovolilo za gornje namene tro šarine prost sladkor. Ne bom tu razpravljal o splošni gospodarski koristi, da so se tisoči hektolitrov vina usposobili za prodajo dočaim je na dirugi strani država prodala par vlakov sladikorja, ki bi sicer obležati neprodan v skladiščih. Formalnost postopka po obrazcu C, ki zahteva že ugotovljeno višino sladkornega procenta v vinu, pa onemo®oča pravočasno elajenje z nezatrošarinjeniim sladkorjem. Evo praktičnega primera: Dne 5. oktobra je trgatev končana, izmerjen odstotek sladkorja in odposlana prošnja kle-tairskemu nadzorniku za dovoljenje sla-jenja. V najboljšem primeru je rešitev v rokah vinogradnika dne 9. oktobra. Se le s tem dovolilom more vinogradnik prositi finančno ministrstvo, odnosno finančno direkcijo za dovoljenje, da sme nabaviti trošarine prost sladkor, če gre vse po sreči, je tako dovoljenje v rokah Ob zaključku zračnega prometa Zenrnn, 3. septembra Redni promet na zrakoplovnih progah Aeroputa se polagoma ustavlja. У soboto 31. avgusta so vršili elužbo zadnji avioni med Zemunom in Sarajevom ter po južni Srbiji na progi Skop-lje—Solun. Aeroput je letos posvetil veliko pozornost zračnemu prometu v Južni Srbiji, ni pa dosegel svojega cilja, da bi uredil tudi zveze z Dalmacijo. Proga Zagreb—Zemun bo ostala v prometu gotovo do 9. t. m. in do tedaj se bo odločilo, če se bo promet podaljšal še za kakih 20 dni. 0 tem во nedavno razpravljali tudi na konferenci v Zemunu ter izjavili, da je odločitev odvisna od državnih subvencij. Po dosedanjem programu bi moral biti ustavljen promet med Zagrebom in Sušakom * ter Zagrebom in Ljubljano 5. t. m. Promet med Zemunom, Nišetm in Skopljem je bil za letoe definitivno ustavljen že v nedeljo. Naša letala vršijo redno elužbo vsako leto maja, junija, julija in avgusta, dočim obratujejo preko Zemuna potniška in poštna letala Lufthanse in Air France vee leto, tako da smo ves čas po zemunskem letališču zvezani z vsemi večjimi mesti v Evropi. Naš Ae- Beležke iz beležk Na Okrešljn, 25. avgusta Kad lažje kakor čakati dolgo leto dni na dopust, oditd v gore in dobiti za prvi pozdrav — dež, meglo in kar celo — ©neg za konec avgusta, če si malodušem, pobe reš šila in kopita, če si trmast, vzameš svoj križ s seboj in siliš še dalje — v meglo in dež. V prvi planinski koči (ta je že 1500 m visoko in tona vsaj planinsko obeležje (se veedeš v kot , ki je najdalj od oken, in čakaš dogodka ali čudeža z neba Počasi teko ure v takem in ne vem, če ne taikrat skoraj vsakdo nehote in nevede ne seže po najbolj zanimivem predmetu v tej hiši, da ob njem preživi nekaj planinskega veselja zaradi drugih in ubije dragocene ure čakanja in oklevanja. Mislim na spomimisiko knjigo, ki vsebuje pestro zgodovino obiska v vsaki planinski postojanki in nudi človeku, ki takole visi med nebom in zemljo in brezupen čaka na blaženo sonce ali vesoljni potop, mnogo hvaležne zabave... Točno tako sem nedavno pristal v enem iizmed planinskih domov v Kamniških in vzel v roke debelo spominsko knjigo. Na tisoče ljudi jo je imelo v rokah, na tiso. če planincev — in tudi ne_ ji je zaupalo svoja čuvstva, fco so prilezli ali priskak. ljali do vstopa. V pravi planinski raj In zdaj leži pred menoj — kot zgovorna slika vseh onih družb v troje, v dvoje aH po. samič, ki so tukaj preživele ure, dneve VLnograških in 5.247 ženskih delovnih moči, tako da je znašalo njihovo skupno število 27.0S8. Napram mesecu juniju je nezaposlenost nekoliko narastla. Takrat je bilo nezapos'en h 25 tisoč in 790 oseb. Sorazmerje rned nezaposlenostjo v teh pokrajinah in v vsej državi se je znova nekoliko poslabšalo. Ako vzamemo, da je bilo v vsej državi meseca junija 638.100, julija pa 6J7.972 ljudi nezaposlenih in je v državi okrog 43 milijonov, v omenjenih petih pokT-jjinah ра 1 milijon prebivalcev, tedaj H bilo moralo biti v naši dežeb junija 15-953, julija pa 19.940 nezap >sil?i.h ljudi, če prirnfr.airio ti dve povrečji z dejanskimi številkami nezaposlenih, kakor ;e navedeno v nHtenu, tedaj je bila nezaposlenost v omenjenih pe tih pokrajinah iuuija га 67, pdija ->a za ?0 odstot večja, kakor povrečno r cstaLh itall ;anskih pokrajin.1*! Podatki o ne:-apo$!e..osti se v Italiji sestavljajo na os'iovi statistike o bre/p :*se!-nih delovnih mt>čeh, ki prejem л ju podporo. Ker se dajejo posamezniku tske podpore le prve tri mes?cč, odkar je izgubil službo, je razumljivo, da pri taki statistiki ne prihajajo v poštev Hudie. ki so nezaposleni £r več kot tri Trese гг. Njihovo število se dя spričo tega pruiižno d>gnati le po kalkulacijah. Le 300 ljudi več Po uradnih podatk h je narastlo šteinlo prebivalstva v goriški, pulski. геькт in zadarski poknlinl messca julija le гя 301 osebo. Rodilo se :e skupno 1545 otrok, umrlo 895 oseb, pri?.*»' э 2547, :zse!ilo 28L6 ljudi. Če se nanese-no na podatke uradnega «*at stičnega biltnä ;e šfc a vsa dežela k:i.cem juli'a 1,005 533 prebivalcev. Avtomobilski promet Lani so v naši deželi našteli skupno 8347 avtomobilov, avtobusov m tovornih avtomobilov. Avtomobilski promet je v tem času znatno narastel. V zadnjem času pa so se poj a vrle za lastnike teh vozil precejšnje težave. Na eni strani je narastla cena bencina, na drugi se je pojavila tendenca, da bi se kakorkoli našlo drugo pogonsko sredstvo, ker mora država bencin uvažati. Na inicijativo oblasti so se napravili celo že poskusi s plinom in drugimi takimi gorivi. Izkazalo pa se je, da bi s« morali motorji vozil v precejšnji meri preoblikovati. Če se bo avtarhična gospodarska politika, ki se kale zlasti v tem pogledu, striktno izvajala v praksi, bi se lahko pripetilo, da se avtomobilski promet spričo pomanjkanja bencina v veliki meri skrči, ker ni izgleda, da bi mogli lastniki nabaviti si hkratu nove motorje, ki bi delovali s pomočjo kake druge pogonske sile. Drobne novice V Trstu je bil v sredo sestanek industrijske sekcije gospodarsko-korporacijskega sveta, ki je razpravljala o novih pogonskih sirovinah in v zvezi s tem aktuelnim goriških sirovinah in v zvezi s tem aktual-vprašanjem o raskem premogovniku. Vse kaže, da se bo delo v premogovniku znatno potenciralo. Po izjavah tržaškega prefekt» se je produkcija že sedaj povečala na povprečnih 400.000 ton premoga na leto. Se lani so, kakor znano, nakopali manj ko 250 tisoč ton premoga. Openski tramvaj, ki je bil baš v zadnjem času moderniziran in izpopolnjen z novimi tramvajskimi vozovi, nima sreče. V nedeljo se je na strmem traktu proge, kjer so premikajo vozovi s pomočjo železne vrvi, vrv utrgala. K sreči se sicer ni zgodila nika-ka nesreča, ker so voz nemudoma ustavili, vendar je promet na tem delu proge popolnoma zastal. Potnike prevažajo sedaj z av* tobusom do konkonelske postaje, kjer prestopijo na tramvaj. Vse kaže, da bodo morali vrv češče menjati. V Trstu so umrli v prvih dveh dneh tega meseca poleg drugih 66-letni Robert Buda, 13-L Marcel Babič in 85-1. Fran jo Stranski. Smrtna nesr&ča. V ulici Torre Bianca v Trstu je neki tovorni avto do smrti povozil 15-letnega Albina Pertota iz Barkovelj, De3 ka so sicer naglo prepeljali v bolnišnico, veo dar mu niso mogli rešiti življenje. Umrl je poldrugo uro po nesreči. edinci ki hočejo ostati zanimivi do kon_ ca. Tako n. pr. je odlično odgovorila na vprašanje (menda brhka) turistka, ki je v tej ruibrikd rekla na splošno — za nosom. Prav za prav brez očitka so beležke — od vrha do vrha, s hriba na hrib, z do. line na goro pa nazaj in slično# Največ priložnosti za skok z okvirja pa nudi planincem splošna rubrika — o po m ba. Zakaj SPD ni dalo za izpolnitev te rubrike še nekaj navodil, da bi frudje vsaj mak) vedeli, kaj naj se vpiše tamkaj. Tako pa imajo svobodne roke in kaj ču. da, če čitaš v njej tako raznovrstne pri. pombe. Najbolj simpatični so mi vsekakor oni — in bržkone tudi v duhu rubrike — ki so stvar razumeli z vremenske stran/i in ugotavljaj i: moker kot miš, ali do kože oba, barometer gre gor, dež pa dol, kolosalno (ali ni to višek!) ali pa prima Ьа (še boljše!) vreme in tako ne. kako. Odipustljiive in zelo razaimljive 60 opombe, ki se nanašajo na telesno raz. položen je obiskovalcev, kakor a. pr. z aobobolom, z zvito nogo, dobre volje bil, ker eem sladko vince pil, soplhala (kar prozaično) kot »mašina«, z žulji, z opo. zicijo da, tudi) In še marsiikako. Neoprez. Ijivi so nekateri posamezniki, ki so n. pr. kratkomalo priznali, da so lovili srne, pa so ušle, da so čakali na tekoče številke od in do (dekleta, seveda) pa jih nl bilo in bi bile lahko ali pa bodo morda dru. gič in kdo jih razume. Svojevrstno je Izpopolnil rubriko oni nesrečnik, ki je prL znal, da je bil vee čas svojega gostov a. nja v domu za natakarja, drugi pa sa prodajalca fotografij ... Med tisoči samo ta dva kot nalašč! Precej bogato in рсц nčno 'je gradivo s te raubrike gilede lju_ bežni... Najbolj temeljit je bil oni (ptae ona) ki sta kar kratko pribila: Ljube, zen 'nad vse! Naslednji je že skroan, nejši, pa le zdihuje, da je vse lepo (men. da fciuli vreme, M idela drugim toliko preglavic), samo dragi (z veliko) в© do mov mudi... Niič ni mar oni prijateljici božje narave, ki je šla v goro le zato, da bi čakala. Ko je bila vdomu in bržkone že na poti nazaj, je morala zapisati: Jaz sem pa čakala, a Tebe ni bilo. Nedaleč od nje — ali morda isti dan — je Ml tamkaj upravnik državnega zavoda, ki na vseh Kamniških ni našel nobene lepote in nobene hibe razen edine, da v koči »pero ne valja«... Zdaj se je zatknilo tudi meni! L. Str, Zvočni kino Ideal | Danee ob 4. 7 in 91'' ur: Dorotea Wieck v prekrasnem delu USPAVANKA (Španska romanca) Vstopnina r Di-n 4.50 f!.50 !n 10.__ DANES OTVORITEV LJUBLJANSKEGA VEL.ESEJJÜA m o a o g led 1 e p i h a z t а т. Domače ♦ Pokroviteljstvo nad Zvezno razstavo rodovne živine v Murski Soboti 8. t. m. je prevzel min is ter za kmetijstvo g. Sveto-zar Stankovič. Priprave во v polnem teku. Zanimanje med živinorejci je veliko. Znaoo je, da so naši Prekmurci prvovrstni živinorejci, v nedeljo pa hočejo pokazati uspeh eelekcijskega dela. živinorejce bodo tudi zanimale tekme v oranju s kravami preizkušnja vožnje im uspešnost hoje. Živina bo razstavljena iz srezov: Dolnja Lendava, Murska Sobota, in Ljutomer. Vsi živinorejci so vabljeni. Pcslu-žite se polovične vozni ne od sobote do ponedeljka opoldne. » Ministrstvo vojske in mornarice razpisuje 25 mest uradniških pripravnikov VKI. položajne skupine, sodne stroke. Prosilci—diplomirani pravniki 6 položenim izpitom za rezervnega častnika naj vlože prošnje do 13. septembra 1935. Razpis je na vpogled v mestnem vojaškem uradu, soba št. 1. živeža solata, zabeljeni makaroni in špageti — Pekatete ali Jajnine — so osvežujoča jed v poletnih dnevih. Gospodinje, postrezite večkrat svoji družini s to ceneno jedjo! ♦ Jubilej najstarejše gospodarske šole. Za proslavo 7»-letnice obstoja gospodarske šole v Križevcih, ki je najstarejše učilišče te vrste ne валю v naši državi, temveč tudi na vsem Balkanu, so že iz vršerve priprave in bodo do 10. t. m. zbrane tudi prijave udeležencev pomembne elavnosti. Na dnevnem redu proslave je tudi odkritje spomenika dr. Gustavu Bohu ti nekemu, zaslužnemu profesorju tega zavoda, ki je umrl že leta 1914 ter uživai sloves velikega znanstvenika in praktika na področju botanike. Dr. Bohu-tinski si je priddbil velilke zasluge za naše poljedelstvo, ko je za razne naše pokrajine uspešno izbiral najprikladnejše vrste žita. Glavni dan jubilejnih proslav bo 29. t m. K očisti kožo mozoljev, lišajev, vnetij itd. in jo ohrani čisto in svežo. V lekarnah, dro-gerijah, parfumerijah in trgovinah. Glav. zaL za Ljubljano »VENUS« pred pošto. • Graditev velike transkontinentalne ce ste. Velika mednarodna avtomobilska cesta iz Francije v Carigrad in potem dalje v Indijo bo šla tudi skozi Subotioo. V Subotico je že prispelo poverjeništw© za graditev te ceste, ki bo izvedlo najprej priprave za delo od Subotice do Bačke Topole. Prebivalci iz Horgoša in Kraljeva želijo da bi se mednarodna cesta izpeljala 'po stari cesti Subotica—Horgoš. ♦ Sibeniške šole brez strehe- Ker niso bile plačane najemnine, so privatni lastniki šolskih poslopij v šibeniški okolici odpovedali najete lokale in ©o tako mnoge osno vrne šole v okolici ob začetku šolskega leta ostale brez strehe. V 4 obči. nah so odpovedani prostori in se lahko zgodi, da bo ostalo okrog 12.000 prebivalcev 'teh vasi brez šol. Banska uprava bo ekusala poravnati zaostale najemnine in pripraviti lastnike poslopij do preklica odpovedi. * Revizija islamskih verskih ustanov. Zadnja številka sarajevskega tednika »•Islaimski в vi jot« piše, da se vršijo revi-»ije ustave islamskih verskih organizacij, ki bodo končane do jeseni, nakar bo sklicana anketa ki se bo bavila z načrtom nove ustave islamskih verskih ustanov. Med drugimi strokovnjaki za pripravo te ustave bo sodeloval tudi Fehitn Spaho, upokojeni načelnik ministrstva im brat prometnega ministra. List predlaga, naj "bi bila nova ustava unitaristična, ker ne igre, da bi bilM muslimani razdeljeni na področji rnedžLisa v Skoplju in Sarajevu. Ta razdelitev ima mnoge hibe in bi morale biti vse muslimanske verske organizacije pod enotno upravo, ki pa bi zajam-čiia posameznim ustanovam potrebno avtonomijo. « Prihodnji teozofski kongres se bo vršil v Zagrebu. Letos konec julija je bil v Amsterdamu 13. kongres evropskih teozofskih društev, katera eo se udeležili tudi odposlanci iz Jugoslavije. Na tem kongresu je bilo sklenjeno, da se bo vršil leta 1937 kongres evropskih teo-zofov v Zagrebu, kjer ima teozofski po-kret precej pristašev. Organizacija kongresa je bila poverjena jugoslovanskim delegatom. » Poroke. V nedeljo sta se poročila v Ljubljani gospod Branko Kostič Prokurist Strojnih tovarn in livarn sin bančnega ravnatelja in znanega nacionalnega borca g. Koetiča, z gdč. Eiico, hčerko ereskega kmetijskega referenta g. Gabri, jela Ambroža. Priči eta bila gg. Ljubomir Djinovs"ki, bančni ravnatelj in ing. IIa diša Kostič. — Nadalje so se poročili v Ljubljani g. dr. Branko Alujevič pravni referent OUZD, in gdč. Majda Fe'ttichova ter sodniški pripravnik g. dr. Ivo Umni k in gdč, Ela Bučarjeva. Bilo srečno! * Vei'lke sklade premoga so našli v sme-derevski okolici neki brezposelni rudarji. Na prve sklade premoga so naleteli v neznatni globočini in ко во kopali dalje, so izkopali že okrog 15 ton premoga o katerem pravijo etrokovnjaki, da je' dobre kakovosti. Zemljišče, na katerem je bil najden premog, je last nekega posestnika ki se bo sedaj potrudil, da bi dobil dovoljenje za otvoritev premogovnega obrata. * Odkup zemljišč za žefezniško progo Varaždin — Koprivnica. Trasa železniške proge Varaždin—Koprivnica века zemljišča petih občin varaždinsikega okraja. Za odkup potrebnih zemljišč je določenih 1,094.000 Din. Ta vsota bo razdeljena takole: na varaždlnsko občino odpade 94.000, na Kučane 319.00«, na občino Ke-lemen 181.000, na Novakovec 65.000, na občino Jalžabet pa 185.ООО Din. Poleg tega bodo izplačane še odškodnine za poslopja in nasade v znesku 250.000 Din. » Učne knjige za nemščino. Naprošeni sin© za objavo: Nemška slovnica za srednje in njim sorodne šole od profesorja dr. Pavla Breznika izide zaradi danih razmer v Ljubljani šele v oktobru. Istočasno izide v Beogradu od istega pisca slovenska izdaja drugega letnika Trlvunac—Kangrgo. ve nemške čitanke za srednje šole. * Prva slovenska enoletna trgovska šola, znani »Christofov učni zavod«. Ljubljana- Domobranska cesta 15, vpisuje dnevno, šolnina 120 Din. Odlični preda, vatelji profesorji! Pojasnila brezplačna! Dober večer . ' LlltZ Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VH. * Starš) In učenci pozor! Temeljita strokovna izobrazba je izborno orožje v bojiu za eksistenco. Pošiljajte radi tega svoje otroike v Legatov enoletni tečaj v Maribor! Lastni dijaški internat. Najbolj, ša prilika za nemško konverzacijo. Vpis©, vanje vsak dtan od 10. do 12. v šolski pisarni, Vrazova ulica, 4. Soški program brezplačno. Znižana šolnina. Začetek dne 9. septembra. * Ant. Rud. Legatov Enoletni trgovski tečaj, Maribor. Lastni dijaški internat. Vpisovanje še ta teden samo v šolski pisarni. Vrazova ulica 4, tudi ob praznikih in nedeljah od 10. do 12. ure. šolski program brezplačno. Znižanje šolnine. Začetek dne 9. septembra. * Sokolsko društvo Slovenska Bistrica priredi v nedeljo 8. t. m, telovadni nastop na letnem telovadišču, Sosednja društva vabljena. Radiotermalne, znano za vse bolezni pri- ŠMARJEŠKE TOPLICE (27° R) sprejemajo v posezoni od 1. septembra naprej na lOdnevno penzijo, 3krat dnevno dobra hrana, stanovanje in kopeli za osebo Din 400.—. — Uprava kopališča poroči jive Novo mesto, Ljubljanska cesta 21. Kulturni „Bela krogla" z dolenjskega grada Založba »Patura« je pravkar izdala roman Roberta grofa Barba »Bela krogla«, ki ga je iz nemškega rokopisa prevedel dr. Janko Tavzes. Čeprav ni bil spisan v slovenskem jeziku, je vendar izšel kot slovenski original in prevajalec upravičeno pravi v svojem življenjepisnem uvodu: >Mislim, da takega primera še ni.« Pri nas zares ne. Pisatelj je potomec eiilno stare aristokratske rodbine, ki je imela važno vlogo že v prvem tisočletju po Kristusu. Barbi so bili prvi patriciji v Benetkah, iz njihovega rodu в© prihajali doži, admirali, generali, poslaniki, kardinali. Najslavnejši Barb© je bil papež Pavel II. O vsem tem in še drugem' čitamo v prevajalče-vem uvodu, odkoder tudi posnamemo, da je bil ded pisatelja »Bele knjige« vnet slovenski rodoljub, ki je vpisal oba sinova v Sokola. Pri pisateljevem očetu ее je slovenska zavest prelomila, tako da je bil Kobert Barbo vzgojen nemško, vendar je ostal tako zvest zemlji svojih prednikov, da je po prevratu kot jugoslo venski častnik branil naše meje. Vse to sicer ne sodi v slovstveno poročilo vendar je zna-čulno za osebo pisateflja »Bele krogle« И posebej še za družbeno okolje, v katerem ее dogaja ta polutanski (nemško-sloven-ski) književni proizvod. To. kar bi bilo komaj mogoče pred osvobojen jem, je mogoče sedaj: potomec slavnega kranj eikega plemstva je izdal svoj roman najprej v slovenščini! Po tej politični zgodovinski ugotovitvi skušajmo zgoščeno označiti »Belo kroglo.< Roman ве dogaja na Dolenjskem, v gradu grofa Vajkarda Berga. Njegovo vsebino iz prepleta kakor rdeča nit ljubezen oženjenega grofa do sorodnice Rosee de Palma, ki ве razvija vzporedno s krizo njegovega zakona. Strastna ljubezen grofa Berga zadeva ob pretkano naravo Rosee, zmaguje in pada, prav kakor v igri-Končna filozofija je v tem, da iztreznje-ni grof spozna, kako je »Vse bilo enak lov za srečo, s stavo iia.de, da bo krogla prav padla. Življenje, ljubezen, igra na srečo, vse sä je enako; igraš po sistemu in zadeneš po sreči.« V tem je tudi pojasnilo glede naslova romana, ki se zaključuje v raju srečnih hazarderjev in peklu poraženih: v Monte Carlu. Strani, na katerih pieatelj razčlenja razplet Bergove ljubezni do Rosče in obenem slika delikatni odnos do žene Elze, в© spisane z neko toploto in s temperamentom, ki čitatelja prepričuje. Га, v bistvu zelo življenjski in čisto človeški odnos v ljubezenskem trikotu pa je najprej obdan s plastjo grajske romantike (primerjaj n. pr. razgovore služinčadi in sploh vse opise grajskega okolja), ki nas spominja sentimentalnih romanov iz plemiškega življenja, kakor se jih je veliko nagrmadilo zlasti v nemški književnosti, (kdlikor po svoji razvodenelosti. in kičasti o« lad noš t i sploh še sodijo v pravo književnost). Tretji krog okoli jedra »Be- • Bivšim bojevnikom! Te dni je nmri francoski književnik Henri Barbusse, ki je v svoji knjigi »Le feu« ovekovečil Vaše trpljenje v svetovni vojni. Knjiga je prevedena v vse kulturne jezike sveta in je najbolj grozoten dokument besa in razdejanja, še bolj pa človeškega trpljenja in teptanja človeškega dostojanstva na boj nih poljanah in v jarkih svetovne vojne-Ce še nimate knjige, preskrbite si jo nemudoma. Hvaležni boste pisatelju, kakor milijoni bojevnikov po vsem svetu, ki ob tej knjigi obujajo spomine in živopieno doživljajo čas, ki so ga doživeli v najbolj tragičnih trenotkih svetovne zgodovine. Knjigi je znižana cena in stane broširana 15 Din, vezana 25 Din. Dobite jo v Tiskov ni zadrugi v Ljubljani in v Mariboru. * Odbor >Doma visokošolk« prosi vee visokošolke, ki nameravajo stanovati v domu, da vlože prošnje najkasneje do 10. septembra. •fr Po 10 letih se je prikazala iz Save potopljena ladja. Pri Viakovcih se je v zadnjih dneh Sava tako znižala, da ne pomnijo tako nizkega vodovja baje že 20 let. Nad vodno površino se je pojavil kljun in tudi del krova neke potopljene ladje. Okoliški kmetje so se з čolni pripeljali do potopljenega broda ter odtrgali od njega razno železnino. Uvedena je akcija, da bi potopljeno ladjo čimprej dvignili iz rečine struge. Gre za potniško ladjo »Isoldo«, last tvrdke Weinberger in drug, ki se je pri županji potopila p Jed 10 leti. Posadko so rešili in tekom let že pozabili na potopljeno ladjo in vso nesrečo. V s a k jTsvo^n^p^j^aTelf ki v svoji niši Se nima »HERKULES« obročkov za štedilnik, ki so patentirani! Kolosalen uspeh pri kurjavi ! Ogromen prihranek na kurivu, t. j 50%I Dobiva se pri tvrdki D. R A K U S C H, ■nnnnnffV"» ! ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. Pri zapeki, motnjah pri prebavi, gore-čici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franc Josefove« grenčlce. Reg. od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje S. br. 15.485 od 25. maja 1935. Iz LJubljane Delegat« izvršnega odbora Jadranske straže in delegate iz vee države sprejme na kolodvoru dane« ob 17. mestna občina, odborniki ljubljanskih odborov Jadranske straže, članstvo JS in po možnosti tudi druga društva z godlbo >Slog©c. Sprejema naj se udeleži v čim večjem številu tudi Občinstvo, da bo enako prisrčen, kakor во ga bili deležni pred tremi leti naši delegati v Skoplju. Volitve jeseni Lutz Cenik: Tovarna Lutz peči, Ljubljana VII. Okrasimo hlie, razsvetlimo oknal Meet ni župan vabi meščanstvo, da kolikor mogoče lepo okrasi domove'z zastavami in zelenjem. Drevi razsvetlimo okna. Jadranašil Udeležite se drevi polnoäte-viln© bakljade. Zberem© se ob pol 19. v lokalu. če b| trajno deževalo, potem bo slaw. nost razvitja zastav JS jutri ob pol 11. v dvorani na Taboru. u.— Blagodarenje v pravoslavni kapeli bo v petek na rojstni dan Nj. Vel. bralja ne kakor dosilej c>b 9., temveč ob 7.30 zaradi proslav na Kongresnem trgu. u— V kapeli slovenske starokatoliske cerkve na Gosposvetski cesti št. 9 bo jutri ob 9. slovesna sv. maša z zahvalno pesmijo in molitvami. Zastopniki oblastev, društev in organizacij in prijatelji so prijazno vabljeni i u— Državni osrednji zavod sa ienski domači obrt poziva vse gojenke, da se obvezno zbero 6. t. m. ob 10. na zavodu. le krogle« ze realizem, в katerim opisuje pisatelj splošne razmere se dotika gospodarskega položaja plemstva po agrarni reformi, slika malomeščane, industrijalce in drugo meščanstvo, pa kmete. Ta sestavni sloj Barbovega romana ima dokaj neenakomerne plasti; ponekod je pisatelju kar nadpovprečne uspela karak-terizacija kakšne oeebe ali situacije, drugod pa je marsikaj ostalo le nakazamo, vnanje naznačeno, neizdelano. Roman »Bela krogla« bo prav zaradi svoje strukturalne neenotnosti vzbujal pomisleke in ugovore slovstvenih kritikov Povprečna zmes romantike in realizma daje le redkokdaj kaj prida sad. Ce bi se bil pisatelj omejil na ljubezensko jedro svojega spisa m izločil vse drug», bi nastala ob delikatnejšean stilu, skrbnejši izdelavi in zlasti psihološki poglobitvi karakterjev in situacij izbarna večja novela. Poveem drugačen značaj bi dobila ideja »Bele kroglje«, če bi bila ljubezenska zgodba pomaknjena na obod dogajanja, v ospredje pa bi stopilo to, kar je sedaj os-talo na obodu: boj starega plemstva za ohranitev v novih socialnih, gospodarskih in političnih razmerah. Ta ideja, ki bi ob realističnem obravnavanju snovi lahko obrodila nenavadno zanimiv ln aktualen roman, tehten prispevek k študiju našega okolja, je pisatelju »Bele krogle« očitno silila pod pero. žal da je ni maral zadostno razviti, dasi je z nekaterimi slikami iz življenja plemstva na Slovenskem (n. pr. agrarni sestanek pri ljubljanskem advokatu) pokazal lepe sposobnosti za slikanje miljeja in kritično Ironični odnos do svoje sredine. Z naslovitvijo na neko miselno te©o, ki jo sedaj v delu grofa Barbe pogrešamo, bi roman ob siceršnjih pisateljevih stilističnih prizadevanjih m pripovednih zmožnostih zna- VELIKOMESTNI VARIETE NA LJUBLJANSKEM VELESEJMU od 5.-16. septembra paviljon K OTVORITVENA PREDSTAVA v četrtek, dne 5. septebra ob 8.15 zvečer. — Vsak dan dve predstavi: ob 4 popoldne in ob 8.15 zvečer — Nastopajo samo prvovrstni, svetovni artisti: 1) 2 Reilos - Vratolomne akrobacije; 2) Jana - Čudo orijentalske gibčnosti in plesne umetnosti - Haremski plesi; 3) Vilko - Univerzalni umetnik -Imitator živalskih glasov - Mojster maske; 4) Miss Elvira - Plesalka na žici; 5) Asso in Jana - Origin. turški ciganski plesni duo; 6) 4 Adys - 4 zvezdniki akrobacije; 7) Vilko - Univerzalni umetnik - Govori iz trebuha; 8) Fantasia - Svetlobna revija - fontane - Največja atrakcija svetovnih varitejev - Voda - ogenj- ples - petje -lepota; a) Morske vile na dnu morja; b) Split; c) Ples morske rože; d) Fontane; e) Goreče jezero; f) čuvajmo naše morje. — — Konferencier: operni pevec MIRKO JELACIN VELESEJEM — PAVILJON K u— Živahen tržni dan je bil včeraj, prvi v mesecu, zato Je bilo sili razgibano vrvenje po Vodnikovem irgu, Sadja je bilo obilo. Jabolk je bilo do 150 zabojev in košar raznih vrst po 'i di 5 Din kg. Hrušk, lepih in doorih, je biio malo po 2 do 6 in celo 8 Din k?. N.1 trgu je bilo prav mnogo breskev. Iz Za^r.^a je bil pripeljan na trg zaboj deblih in žlahtnih treske v, ki so bile po 3 Din komad. 20 Din kg. Italijanske breskve so bile kg. po 14 do 16 Din, belokranjske breskve pa 3 do 4 D i», češ-plje po 2.50 do 3 Din, brusnice 6 Din 1. Izredno mnogo je bilo gob na trgu, sprva po 4, pozneje po 3 Din merica. Se zlasti zaradi živinskega sejma je bilo v mestu zelo živahna Po glavnih prometnih cestah so se vile dolge karavane kmetov z živino in vozovi. Iz Maribora a— Piramida — spomenik na Pohorju. Planinski odsek vitežkih sekcij Narodne odbrane bo postavil na Pohorju 10 m visoko kamenito piramido v počastitev spomina blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra L Uedinitelja. Priprave so v živahnem teku. a— Starokatollška cerkev. V petefe na kraljev rojstni dan bo ob 9. peta sv. maša za kralja z zahvalno pesmijo v Narodnem domu v Ш. nadstropju. a— Pravoslavna parohija obvešča paro-hijane, da bo 6. t. m. na rojstni dan Nj. Vel. kralja v pravoslavni kapeli v Meljoi ob 10. služba božja. a—• Ipavčeva pevska lupa poziva moSke zbore mariborskih in okoliških pevskih društev, da se zbero k sprevodu drevi na predvečer rojstnega dne Nj. Vel. kralja Petra ob četrt na osmo uro na Trgu svobode. Arhivarji naj prineso Jenkovo »Molitev« in Vitharjevo »Slovenec, Srb, Hrvat« s seboj. a— Pomladek JS na državni realni gimnaziji odpotuje v petek zjutraj pod vodstvom prof. Karbe na kongres JS v Ljubljani. Udeleženci naj se javijo z izkaznicami danes v četrtek ob 9. v razredu V. b. a— Študijska knjižico bo prihodnji teden odprta od 8. do 12. m od 15. 3tfTR0< 5t. 205. 6 üefrfeE, 5. eepfemfea 1935. ALI VESTE, da si tudi vi lahko nabavite najlepšo knjižnico in da M ustvarite tempelj najglobjih slovenskih in tujih duhov, в katerimi se boste lahko v tihih urah po mili volji raa-govarjali ? ALI VESTE, da si s knjižnico najboljših slovenskih in tujih sodobnih pisateljev okrepite duha in izpopolnite svojo osebnosti ALI HOČETE svojim otrokom preskrbeti najlepše mladinske knjige in jih s tem že v zgodnji mladosti usmeriti k notranjosti, k vedrini, k idealu močnega in življenje premagu-jočega človeka? NE ZAMUDITE zaradi tega prilike in zglasite se v RAZPEČEVALNICI TISKOVNE ZADRUGE Miklošičeva cesta štev. 16, I. nadstropje, kjer si ogledate neobvezno najlepše zbirke domačih pisateljev in tujih sodobnih književnikov. Pri odvzemu zbirk dobite izredne popuste in plačilne olajšave. Iz Celja e— Brezposelnost narašča. Pri eeljski borzi dela je bilo 1. t. m. prijavljenih 313 brezposelnih (264 moških in 49 žensk) nasproti 294 (250 moškim in 44 ženskam) dne 20. avgusta. e— Umrli v avgustu. V preteklem mesecu je umrlo v Celju 27 oseb (5 v mestu in 22 v bolnišnici), v okoliški občini pa 6 oseb. e— Pevcem CPD, celjskega Zvona in Oljke. Drevi po bakljadi kratka, edina, strogo obvezna vaja v Narodnem domu. Jutri ob 11. nastopimo v Narodnem domu na akademiji. e— Vpokojeno učiteljstvo iz Celja in okolice se sestane v soboto ob 16. pri Tomažu Grahu v Gaberju. e— Sušenje sadja in zelenjave. V nedeljo so v Celju razkazovali sadjarjem sušenje sadja in zelenjave na nov način. Zanimanje je bilo veliko. Ogledali so si praktični aparat mnogi sadjarji in strokovnjaki iz raznih krajev Slovenije in tudi iz Hrvatske med njimi predsednik SVD g. Humek. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 komedija »Igra z ognjem« in zvočni tednik. e— V proslavo kraljevega rojstnega dne bo v drevi bakljada z zbirališčem ob 19. na Glaziji. Mesto se bo svečano okrasilo, zvečer bodo okrašene m razsvetljene izložbe in okna, kodeT se bo pomikal sprevod. e— Tatvine koles se spet množijo. Zadnji čas so bila ukradena tri kolesa. V Gosposki ulici so aretirali 17 letnega cigana Ferdinanda Gartnerja, ko se je z ukradenim kolesom vozil po mestu. Z Jesenic e— Pos lov fin i večer svetnika Inž. šaplje Po službeni potrebi je bil premeščen na-če. Lni k tukajšnje progo v ne 6ekcije, gradibe" nj, evetnik g. inž. Riko šapSja v isti funkciji k progovni se&ciji v Celje- G- evetnik je na Jesenicah služboval polnih 10 let ter si s svojim konciljantnim nastopom pridobil simpatije javnosti. Podrejenim je bil vedno dober in pravičen predstojnik. O tem je najboljše pričala velika udeležba na njegovem poslovilnem večeru, ki je bil v soboto v hotelu Paar. Večer je zelo animiran« potekel v prijetni družbi ob le. pi narodni pesmi pevcev »Sloge«. G. inž. öaplji in njegovi obitelji želimo v novem km ju vso srečo in zadovoljstvo. Na njegovo službeno mesto na Jesenicah je bil imenovan g. inž. Ivan Golob, ki je že pred leti služboval v tej sekcij1!. e_ Skrb občine za šolo. Krajevni šolski svet na Jesenicah je dal lani na zunaj prenoviti poslopje osnovne šole> letos pa je dal prepLeskati vse učilnice in hodnike dal napraviti šolske klopi ter izvršiti nekatera nujno potrebna popravila, impo-zantno poslopje dela sedaj na zunaj in znotraj prav prijetem vtis, zlasti ker so visi hodniki okrašeni e sliikamd velikih narodnih mož. Na pročelje poslopja pride še napis: Narodna šola Viteškega kralja Aleksandra I. Uedimiteflja. To je predlagal krajevni šolski svet občinska ш banska uprava pa sta predlog odobrili. ___ Iz Hrastnika h— Dahovniške izpremembe v dolski župniji. Kaplan g. Janko Breznik je nastopil mesto župnika na Muti. Dolski župnik g. Peter Gorjup gre na bolezenski dopust in ga bo nadomestoval kaplan iz Trbovelj g. Matija Medvešček, ki bo imel v obsežni župniji mnogo dela. Tako n. pr. bo moral poučevati kot kateliet v 19 razredih. h— Uprava letnega kopališča je sklenila, da se bodo v bazenu v nekaterih dneh lahko brezplačno kopali brezposelni in revni šolarji. Določeni so že posebni dnevi, a mladina doslej še mi imela te sreče, ker je vsakokrat deževalo. Iz Novega mesta n— Lov na škodljivo zverjad. Lovci in Kikujpniki lova iz brusniške občine 6o priredila v nedeljo v svojih revirjih lov na divje prašiče, brneli so srečo, da so v gorjancih izsledili težko mrcino, ki je povzročala veliko šikodo na poljskih sadežih. Zasledovanje je trajalo precej časa. Slednjič pa se je trem lovcem posrečilo zadeti v polno, vendar se je še žival besno -pognala v beg. Zadnji strel, ki je žival Uianrtil, je oddal Lužar Prane iz Gornjega Suihadiola. Ko je bila mre ima uibita je med lovci, ki so streljali v prašiča, nastal prepir za prašičjo glavo. Vsak izmed njih je hotel odpeljati trofejo na svioj dom. Slednjič so se le sporazumeli im prisodili zver Snhadolčanom, češ da je če kanar na/pravil s svojim uničevalnim delom in pož resnostjo v t«j vasd največ škode. Mrcina je tehtala okrotg 150 kg. delovalce iz vse naše ožje domovine in bo skupno izvajalo nameravane koncerte nad 3000 sodelavcev. Vsi se moramo Ob pravem času pri. pravljati, da si tako lahko nabavi meso tudi ubožno ljudstvo. Za ta pogoj je zvedel tovariš obeh kupcev. Tudi on je zaklal dobro reje no govedo. Ceno mesu pa je nastavil kg 5 Din. Kljuib nizki ceni pravi mož, da ima še vedno dobiček. Ljudje iz vse fare so eeveda hiteli po meso k tretjemu mesarju, ki je postavil mesu najnižjo ceno. V Novem mestu plačujemo kg govedine po 8 do 10 Din Pravijo da je temu vzrok visoka mestna trošarina, ki jo bo prihodnji novi občinski nastop temeljito revidiral. aritvo Zavodu so vrhu tega dovoljene finančne olajšave iz čl. 15. in 34. v zvezi s členom 68 uredbe o zaščiti denarnih zavodov. Razprava pred davčnim odborom v Ljubljani Davčna uprava Ljubljana — mesto razglaša, da se bo v času od 19. do 28. t. m. razpravljalo pred strokovnim davčnim odborom o predlogih davčne uprave za naslednje stroke zavezancev pridobnine: 19. t. m.: notarji, odvetniki, inženjerji, arhitekti, geometri; 20. t. m.: mlekarne, kramarije, sitarinarji, lesne trgovine, suha roba in kurivo; 21. t. m.: trgovine z manuf. in galanterijo 23. t. m.: trg. s čevlji, usnje itd., trafike, vrtnarji; 24. t. m.: branjerije; 25. t. m.: modistinje-trgovke, krznarji, graverji, puškarji, urarji, zlatarji, pasarji. optiki, foto-trgovine in trg. z modn. blag.; 26. t. m. gostilne črka A—L 27. L m. gostilne črka M—U 28. t. m. gostilne črka V—Ž, delikatese in vinotoči. Predlogi davčne uprave so razgrnjeni na vpogled pri mestnem načelstvu od 5. do 12. sept Gospodarske vesti = V trgovinski register se je vpisala naslednja tvrdka: >Jugopok uvozna in izvozna trgovska, družba z. o. z. v Celju (trgovina na debelo z mešanim in kolonialnim blagom ter deželnimi pridelki, Izvoz in uvoz tega blaga zlasti v poslovni zvezi s Poljsko; Osnovna glavnica 100.000 Din, na to vplačano v gotovini 25.000 Din; poslovodja: dr. Engelbert Nikola, zaseb. v Celju). — Tvrdka Gerkman Ludvik, tekstilna tovarna »Lava« v Laškem se je zaradi vstopa javnih družabnikov pretvorila v javno trgovsko družbo. Vstopila sta Gerkman Franjo, posestnik in tovarnar v Laškem in B?ečka Hinko, industrijalec v Laškem. — Tvrdka Gustav Puc, splošno kleparstvo in vodovodna instalacija, družba z. o. z. v Ljubljani je spremenila družbeno pogodbo. Besedilo firme se odslej glasi: Splošna trgovska družba z o. z. (obratni predmet: razpošiljalnica in prodaja vseh predmetov, katerih prodaja ni kpnee-sionirana, zlasti pa prodaja tehničnih predmetov, koles, šivalnih strojev in električnega materijala). = Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Franca Stingla, trgovca v Dobrov-niku v Prekmurju (poravnalni upravnik dr. Pikuš Janko, od v. v Dolnji Lendavi; poravnalni narok pri sreskem sodišču v Dolnji Lendavi 5. okt. ob 11. prijavni rok do 30. sept.) i nost razstavljenih vzorcev jamči predeed. nik Hmeljarskega društva, ki ее je pravkar vrnil s potovanja iz Nemčije in Č.S-R. Borze 4. septembra Na ljubljanski borzi so se okrepile devize na Amsterdam,Berlin, Bruselj in Pariz, a slabše so bile London, Newyork, Praga m Trst. V privatnem kliringu so avstrijski šilingi za malenkost poskočili na 8.45—8.55 V zagrebškem privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 8.4450 in angleški funti po 234.45. a grški boni so notirali 33.25 denar in španske pezete 5.65 blago. Na za-grebšem efektnem tržišču je Vojna škoda oslabela. Zaključkov ni zabeležila. Zaključeval se je le 8% Blair po 83 in 84. Devize Ljubljana. Amsterdam 2958.51—2973 11, Berlin 1754.20—176S.08, Bruselj 734.18 in 739.25. Curih 1424.22—1431.29, London 216.23—218.29. Newvork 4335.01—4371.32, Pariz 288.45—289.87, Praga 180.85—181.94, Trst 355.81—358.90. Curih. Zagreb 7, Pariz 20.26, London 15.2325, Newyork 307. Bruselj 51.60, Milan 25.05. Madrid 41.9750. Amsterdam 207.5750, Berlin 123.35, Dunaj 57.40. Stockholm 78.50, Oslo 76.50. Kobenhavn 67.95, Praga 12.7050. Varšava 57.9250. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 369.50—370.50, za sept. 358—371, za okt., nov., dec. 371 bi., 7% investicijsko 80.50 den., 4% agrarne 45 den., 7% Blair 73—74. 8% Blair 81.75—83.50. 7% posojilo DHB 75 den., 6% begluške 63.50—64.25; delnice: PAB 232 den, Trbovlje 95 den., Isis 40 bi., Sečerana Osijek 120 den. Beograd. Vojna škoda 370—371 (370), га okt., nov. (370), 7% stab. 82—82.50. Narodna 5900 den., PAB 234—235 den., 7% investicijsko 82.50—83, 8% Blarr 82.50 den, 7% Blair 73.75—74.50, 6% be^luäke 6650 in 67 (63.75—67). Blagovna tržišča 21 TO. + Chicago (4. t. m.) Začetni tečaji: pšenica: za sept. 88.25, za dec. 90, za maj 91.75, + Novosadska blagovna borza (4. t m.) Tendenca nespremenjena. Pšenica: sremska in slavonska, 78 kg 115; banatska 78-79 kg 122; baška, 78-79 kg 123; gomjebaška in gornjebanatska, 79 kg 125: ladja Tisa, 79 kg 131; ladja Begej, 79 kg 129; baška. banatska in baranjska, ladja Dunav 78 kg 138; sremska, 77-78 kg 12150. Rž: baška 11250 do 115. Ječmen baški in sremski novi 120 do 12250 Oves: sremski in slavonski 103—105. Koruza: baSka in sremska 93—94; banatska 92—93. Moka: baška in banatska »Og« in »Ogs« 190—210, »2« 170—190, »5« 150—170, ^^130—150, »7« 110—120. »8a angorskih kuncev in izdelkov iz angorske volne. Uverjeni smo, da v kratkem pričnete z rejo angorskih kuncev in si tako pomagate v današnjih težkih razmerah do skromnih dohodkov. Zabavišče na vinskem oddelku velesejma ob letošnji »Ljubljana v jeseni« od 5. do 16. septembra bo pripravljeno za one. ki si žele pestrega razvedrila. Pripravljeni bodo vrtiljaki, tobogani i t. d., prirejen bo pa tudi velikomestni variete, kjer bodo vsak dan popoldne in zvečer predstave z bogatim in lepim sporedom. Na zabavišču bodo na razpolago domača vina in jest-vine, kakor tudi razme specialitete. tako I Sokol članstvo ljubljanskih sokolskiR Jezdnih odsekov pozivamo, da se zglasi danes ob 17. pri svojih načelnikih (društvih) gle^e jia-daljnilh informacij. V primeru, da ne Ы bili konji na razpolago se udeležimo po. vorke peš. Udeležba obvezna. Članstvo Jezdnega odseka Ljubljanskega Sokola obveščamo, da bo 10. t. m. oto 20. v sejni sobi članski sestanek, kolodvoru v čim večjem številu- OtrožTta Sokol v Kranjn. V proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralje Petra H. bo priredilo Sokol-sko društvo v Krauju drevi ofc< 20. pred Narodnim domom, v primeru dežja pa v telovadnici, telovadno akademijo Članstva, naraščaja in moškrt Је.че Poleg telovadnih oddelkov sodelujeta pri akademiji sokolski pevski zbor in godba kraniskega glasbenega društva. K prireditvi vabimo spoštovane mešane in okoličane. 7,a sokolsko članstvo je udeležba obvezna. Zdravo! PORT Propozicije prvenstva LNP Po pregledu materiala, ki so ga na poziv LNP dostavili klubi v zadevi prventvenega tekmovanja, se odrejajo naslednje PROPOZICIJE za odigranje prvenstva L. N. P. 1. vsi klubi LNP se delijo: a. v prvorazredne, (podsavezna liga); b. v drugorazredne; c. v tretjerazredne klube. 2 prvak podsaveznega prvega razreda je prvak podsaveza. Podsavezni prvi razred tvori največ deset klubov, in sicer za leto 1935-36: Primorje in Ilirija, v kolikor se ne bosta udeležila tekmovanja za državno prvenstvo, Železničar, Rapid, ČSK, Maribor, Celje, Hermes, Svoboda-Mrb in prvak drugega razreda 1934-35. 3. tekmovanje v prvem razredu se izvede v dveh delih, in sicer: a. tekmovanje v skupinah: ljubljansko - celjska: Primorje. Tlirija, Kermes, Celje in prvak drugega razreda 1934-35. Mariborsko-čakovska: Železničar, Rapid, ČSK. Maribor, Svoboda-Mrb. b. finalna tekmovanja: Po dva prvoplasirana kluba iz obeh skupin igrata finalne tekme po točkah zmagovalec je podsavezni prvak za tekoče poslovno leto. Oba zadnjeplasirana kluba iz obeh skupin igrata med seboj dve izločilni tekmi za izpad iz podsaveznega prvega razreda Premaganec gre avtomatično v lokalno skuipino drugega razreda. 4. vsi ostali klubi — гаг ven ljubljanskega tretjega razreda — tvorijo enoten podsavezni drugi razred, ki je razdeljen po okrož-jih. 5. klubi drugega in tretjega razreda tekmujejo v tej razvrstitvi: a. štajersko - prekmurska skupina: Gra-djanski. Mura, Drava, Ptuj, Lendava. b. celjska skupina: Atletiki. v*kolikor ne gredo v prvi razred, Olimp, Jugoslavija, Šoštanj. с skupina trboveljskih revirjev: Trbovlje: Dobrna, Amater, Trbovlje, Retje. Zagorje: Zagorje, Svoboda. Sloga. Hrastnik: Hrastnik. Rudar; Hrastnik v kolikor ne gre v prvi razred, č. Litija v Litiji. d. Laško v Laškem. e. posavska skupina: KSK, Sava, Sloga- Radna. f. gorenjska skupina: Korotan-Kr, v kolikor ne "£re v prvi razred. Bratstvo, Radovljica, Sora, Gorenjec, Svoboda-Tržič, Kovinar. g. domžalsko-kamniška skupina: Disk, Do žale. Mengeš. Radomlje, Kamnik. h. Elan v Novem mestu. L Javornik na Rakeku. j. Ljilbljana drugi razred: Sloga. Reka, Grafika Mars, Slovan, Jadran, Svoboda, Korotafl -Lj. k.Ljtbljana tretji razred: Zalog, Moste, Mladika. Slavija. BrocL 6. zadnje plasirani klub ljubljanskega drugega razreda pade avtomatično v tretji razred, prvo-piasirani tretjega razreda gre avtomatično v drugi razred. 7. finalna tekmovanja v drugem razredu za določitev prvaka drugega razreda se izvedejo tako: Prvo kolo: I. Elan-Javornik dve tekmi, ki dasta prvega zmagovalca. II. prvak gorenjske skupine igra s prvakom domžalsko-kamniške skupine dve tekmi. ki dasta drugega zmagovalca. ITI. dva prvoplasirana iz Trbovelj, prvak Zagorja in prvak Hrastnika igrajo dalje po točkah Zmagovalec v tej konkurenci je tretii zmagovalec. IV. Laško igra dve tekmi z Litijo; zmagovalec igra dve tekmi s prvakom posavske skupine: ta zmagovalec igra dve tekmi s prvakom celjske skupine, ki dasta četrtega zmagovalca V. prvak štajersko - prekmurske skupmc je prost VI. prvak ljubljanskega drugega razreda je prost. Drugo kolo: а: I—П, b: III—VL с: IV—V, vedno po dve tekmi. Tretje kolo: A—В dve tekmi.' Četrto kolo: Zmagovalec tretjega kola proti C dve tekmi. Zmagovalec je prvak podsaveznega drugega razreda in preide v podsavezni prvi razred. 8. v vseh skupinah podsavez. prvega m drugega razreda se tekmuje po sistemu na točke in se igrajo vse tekme po pravilih in pravilnikih .INS. Pravtako tekmujejo finalisti v podsaveznem prvem razredu po sistemu na točke. 9. finalna tekmovanja med prva'ci poedi-nih skupin drugega razreda se izvede;o po dvojnem cup-sistemu. V kolikor pokaže stanje koncem povratne tekme enako število točk in enak količnik golov, odredi sodnik takoj podaljšek 2x15 minut in če bjdi podaljšek ne da zmagovalca, ndloči žreb. ki ga izvede sodnik takoj po podaljšku vpričo kapetanov obeh moštev in siluz-buiočega odbornika LNP. 10 tekme podsaveznega prvega razreda izžreba p o LNP Tekme dragega razreda izžrebajo v kolikor gre za klube na ozemljih poedinib okrožnih odborov, okrožm od bori vpoštevaioč termine ki jih določi p o LNP. ""ekme vseh ostalih skupin drug3ga razreda m tekme lji»bliinskega tretjega raz reda izžreba p o LNP 11. prva tekma se igra vedno v кгач> prvoizžrebmeea kluba in na igrišču, k? t>a sam določi Če 'ma klub svoie igrišče, «t domneva, v kolikor klub drugega ne sporoči, da hoče igrati na svojem igrišču. Za povratno tekmo ima drugi klub pravico izbere igrišča. 12. za vse prestopke na tekmovanju, kakor nenastop klubov, nastop z neverificira-nimi ali kaznovanimi igralci, in sploh za vse prestopke veljajo določila pravil in pravilnikov JN& 13. sporazume glede delegiranja sodnikov morajo klubi dostaviti sodniškemu odboru LNP najpozneje do vsake srede pred tekmo. Če se klubi sporazumejo za sodnike izven območja LNP, morajo javiti sporazum najmanj 8 dni pred tekmo, sicer se SO ne bo oziral na sporazum. 14. prvenstvene tekme se igrajo samo na pravilno verificiranih igriščih. Klubi, ki razpolagajo z verificiranimi igrišči, so dolžni staviti klubom brez igrišč svoja igrišča za prvenstvene tekme na razpolago proti 10 odstotni odškodnini od brutto utržka. odnosno za tekme prvega razreda proti odškodnini najmanj 200 Din, za drugo- m tretjerazredne tekme proti odškodnini najmanj 100 Din, v kolikor se klubi z upravami igrišč drugače ne sporazumejo. 15. ako klub iz kakršnihkoli razlogov ne more nastopiti na prvenstveni tekmi in prepusti nasprotniku tekmo 3:0 p. f.. je dolžan to javiti podsavezu najmanj S dni pred terminom, določenim za tekmo, torej v roku ki je predpisan po splošnem pin-vilniku JNS če gre za povratno texmo, mora klub pogrniti nasprotniku naslednje stroške: a. ako sta kluba iz istega kraja, stroške za reklamo, za prijavo tekme, eventualno za policijo in sodnika, če pridejo na teren, ker ni bila tekma pravočasno odjavljena. b. ako sta kluba iz raznih krajev, mora klub, ki odpove tekmo, plačati nasprotniku vsaj v teh prepozicijah določeno minimalne odškodnino za vožnjo in prehrano. Ako sta kluba iz raznih krajev, in gre za prvo tekmo, mora klub, ki tekme ni pravočasno odpovedal, povrniti nasprotniku vse stroške, ki so našteti pod a). 16. obračun o tekmah med klubi iz raznih krajev se sestavi po naslednjih navodilih: a. strošek za reklamo, prijavo tekme in rediteljstvo gre v breme prvoimenovane-ga kluba. b. od brutto utržka se odbijejo naslednji zneski: 10 odstot za LNP; prispevek za p. f.. če je tekma z njim obremenjena. 10 odstot. odnos, minimalna ta*-sa za igrišče; stroški za sodnika, policijo in podsaveznega delegata; državna in even-tuelu druge takse. c. gostujočemu klubu se izplača: A: znesek, k? ustreza polovični vožnji za 13 oseb tretjega razreda osebnega vlaka za dotično potovanje po najbližji progi; poleg tega kolekovina za »uverenjace. V nobenem primeru nima gostujoči klub pravice zahtevati doplačilo razlike za brzi vlak. B. pavšalna odškodnina za hrano in druge stroške v znesiku do razdalje 50 km 75 Din. do 75 km 150. do 100 km 250 Din. do 150 km 350 Din, preko 150 km 500 Din. 17. blagajno vodi prvoizžrebani klub, kontrolo pa izvaja LNP preko svojega delegata. Vstopnice mora presrbeti klub, ki vodi blagajno. Podsavezni delegat ima pravico, v kolikor potuje na tekmo, zaračunati tretji razred osebnega vlaka in posebno odškodnino 50 Din za razdaljo do 100 љт, preko te razdalje pa 100 Din. 18. za tekme med klubi iz istega kraja veljajo naslednja določila: a) prvoimeno-vani klub ima ves utržek, mora pa kriti vse s tekmo zvezane stroške, b) v kolikor prvoimenovani klub nima lastnega igrišča, mu ga mora staviti na razpolago pr>tiv-nik, ako ga ima, izjemno od določla v točki 14, za odškodnino 25 Din. Igrišče mora biti sposobno za igro, t. j. mora ustrezati pogojem, določenim po pravi'ih in pravilnikih JNS. Klub, ki se te ugodnosti ne želi poslužiti, mora javiti protivniku najpozneje osem dni pred tekmo, c) obračun o tekmah med klubi iz istega kraja se sestavi po določbah iz točke 16, a) in b). 19. glede finančnih pogojev tekmovanja se lahko klubi tudi drugače sporazumejo. Tak pismeni sporazum, morajo predi>žiti podsavezu najpozneje do pričetka tekmovanja (letos do 8. septembra t L), sicer bo podsavez smatral, da sporazuma sploh ni. m bo v primeru siporov razsojeval po teb propozicijah. 20. obračune o tekmah sestavijo podsavezni delegati na posebni tiskovini in po navodilih, ki so razvidna s te tiskovine. V kolikor na tekmo podsavezni delegat ne pride, ali za tekmo .ploh ni bil delegiran, ie dolžan prvoimenovani klub predložiti podsavezu obračun o tekmi in obenem na kazati znesek, ki pripada podsavezu. 21. Pooblašča se upravni odbor LNP. da eventuelno pravočasno sprejete nove klube uvrsti v ustrezajoče tekmovalne skupine. ti o vseh primerih, ki v teh propozicijah niso predvideni, odloča upravni odbor LNP. Na podlagi pooblastila podsavezn'-' skupščine z dne 4 avgusta t. 1. in na pollaai oredlogov klubov in okrožnih odborov se rioioča naslednji pravilnik okrožnih odborov LNP 1. okrožni odbori so administrativni in izvrševalni organi LNP v okviru do'očb tega pravilnika. Okrožne odbore sestavih in jim določa teritorialni delokrog upravni odbor LNP. 2. okrožni odbori sestoje iz predsednika in odbornikov, ki jih vse imenuje upravni odbor LNP. podobno kot svoj poslovni ali kazenski odbor. 3. Sseg poedinih okrožnih odborov je nasilednji: OO Celje obsega kluibe: Celje Atletiki. Olimp. Jugoslavija. Šoštanj, La ško Krški SIK. Sava. Sloga-Radna; OO Ma ribor obsega klube: Železničar, Rapid, Maribor, Svoboda, Mura, Č. S. K., Gradjan- ski, Drava, Ptuj, Lendava; OO Trbovlje obsega klube: Dobrna, Amater, Trbovlje, Retje, Zagorje, Svoboda, Sloga, Hrastnik, Rudar. Upravni odbor LNiP lahko po lastni iniciativi ali na predlog klubov ustanovi še druge okrožne odbore ter jim določi obseg. 4. funkcijska doba okrožnih odborov traja od ene do druge redne letne podsavezue skupščine, vendar sme upravni odbor LNP tudi m-' letom okrožne odbore razrešiti dolžnosti, ali samo spopolniti, odnosno zamenjati poedine odbornike. 5. tekom osmih dni po imenovanju skliče predsednik prvo sejo, na kateri se odbor konstituira: iz svoje srede izvod podpredsednika, tajnika in blagajnika; tajniško in blagajniško funkcijo sme opravljati ista oseba. V kolikor odbor smatra potrebnim, imenuje kapetana okrožnega odbora, ki postane s tem, v kolikor še ni, član okrožnega odbora. 6. redne seje okrožnih odborov so vsak ponedeljek, če je % ponedeljek praznik, pa v torek. O seji se vodi zapisnik, katerega prepis overovita predsednik in tajnik. Prepis zapisnika mora tajnik odposlati podsavezu v torek, da pride na sejo poslovnega odbora. Dnevni red vsake redne seje mora obsegati vsaj naslednje točke: a) zapisnik zadnje seje, b) poročilo o tekmah prejšnje nedelje (praznika) s točno navedbo rezultata, sodnika, službujočega odbornika, c) spored za prihodnjo nedeljo (praznik), б) tekoče zadeve (dopisi, zasliševanja igralcev itd.). Vsaka prva redna seja v mesecu pa obsega še točko dnevnega reda: blagajniško poročilo, ki ga mora blagajnik dostaviti v prepisu podsaveznemu blagajniku. Na sejah okrožnih odborov se sklepa z večino glasov, v primeru enakega števila glasov dirimira predsednik. Odbor je sklepčen ob prisotnosti predsednika (ali podpredsednika) in polovice članov odbora. Za primer nesklepčnosti rešita tekoče zadeve predsednik in tajnik ter poročata o tem na prihodnji seji. 7). v dolžnost in kompetenco okrožnega odbora spada: a) da delegira k vsaki prvenstveni, reprezentančni, poskusni in siploh oficielni tekmi na svojem teritoriju službujočega odbornika, ki mora točno »polniti vse dolžnosti po pravilniku za službujoče odbornike, b) da ode brav a za svoj teritorij prijateljske tekme, ki jih klubi prijavljajo neposredno okrožnemu odboru v ro- ВТ Ш m ku 8 dni, ki ga predpisuje splošni pravilnik JNS. c) da zasliši po lastni iniciativi ali po nalogu kazenskega odbora LNP igralce, proti katerim teče pri k. o. postopek, ter da dostavlja zapisnike o zaslišanjih z lastnimi pripombami podsavezu. Če le mogoče, zasliši o.o. izključene igralce že na prvi seji ter dostavi zapisnike kazenskemu odboru, č) da organizira na svojem teritoriju potrebna vzgojna predavanja, pokalne tekme in tvori organsko vez med klubi in LNP. 8.) v svrho poenostavljenja in boljše ek-speditivnosti v poslovanju okrožnih odborov in podsaveza so dolžni klubi vpošteva-ti naslednja navodila: a) klubi ki spadajo v območje kakega okrožnega odbora, prijavljajo prijateljske tekme neposredno in samo okrožnim Zborom, Ki jih nato v svrho evidence javljajo podsavezu s svojim sejnim zapisnikom, b) vse dopise, proteste, verifikacije igralcev, prošnje itd. pošljejo vsi klubi neposredno podsavezu. ki bo v primeru potrebe zaslišal pristojni okrožni odbor. 9.) ob zaključku poslovnega leta sestavi okrožni odbor la poziv podsaveza svoje poslovno in blagajniško poročilo, ki tvori sestavni del poročila poslovnega odbora LNP. 10.) glede blagajniškega pročfla veljaio za okrožne odbore in za klube navodila, ki jih objavi podsavez na posebnih tiskovinah za blagajniško službo na prvenstvenih in drugih oficielnih tekmah. 11.) glede delegiranja sodnikov k poedi-nim tekmam veljajo izrecno le določila, ki jih izda sodniški odbor LNP. 12.) ta pravilnik po potrebi tolmači upravni odbor LNP. Pred otvoritvijo stadiona železničarja Požrtvovalnost mariborskih železničarjev nam je ustvarila lepo športno napravo — Obširen program ob otvoritvi Zanimanje naše javnosti, posebno pa športnega občinstva je osredotočeno na pred-stoječe slavnostne prireditve, ki bodo v soboto 7. in v nedeljo 8. septembra t L ob priliki svečane blagoslovitve in otvoritve novega stadiona na Tržaški cesti, ki ga je zgradil SK Železničar. Stadion je eden najlepših v naši državi ter se lahko imenuje stadion mesta Maribora. Igrišče samo obsega naprave za lahko atletiko z modernim 7.2 m širokim tekališčem, teniška igrišča, nogometno igrišče itd. V tribuni pa je poleg številnih higijensko urejenih garderob in tušev tudi dvorana v obsegu 12x 8 m, ki to služila za trening, za družabne sestanke članstva, za igranje šaha itd. V športnem in zdravstvenem pogledu obsega stadion prav vse, kar je športnemu klubu za razvoj potrebno, Ko so leta 1926 dali gg. Ermenc, Vav-da in drugi iniciativo za ustanovitev že-lezničarskega kluba, pač ustanovitelji шэо slutili, da se bo ta organizacija tako razvila in se povzpela do takšne višine, ki mora biti vzor vsakemu klubu ali društvu. Iz kluba, ki je štel na ustanovitvenem občnem zboru 4. junija 1927 le kakih 50 članov, se je tekom let razvila močna armada, ki šteje danes preko 1000 vojakov, ki se borijo za procvit in napredek kluba. Uspehi te vztrajne večletne borte ležijo na dlani. SK Železničar si je s težkimi žrtvami svojega članstva dogradil igrišče, ki je v ponos ne samo našega mesta, marveč sploh naše banovine in države. Kakšne uspehe je pa dosegel Železničar tekom let na športnem polju, so menda itak vsem znani, niso pa znani uspehi, ki jih je prav Železničar dosegel na nacionalnem polju. Živo se še spominjamo na ona nedavna leta, ko je bila naša železničarska kolonija, zlasti pa doraščajoča mladina v taboru naših nacionalnih sovražnikov. Po ustanovitvi SK Železničarja, katerega vodstvo je bilo vedno v slovenskih rokah, si je klub prizadeval to ponemčeno mladino pritegniti k sodelovanju, kar mu je tudi tekom let popolnoma uspelo. Ta mladina se vzgaja strogo v nacionalnem duhu in mora biti prav vsa nacionalna javnost Železničarju hvaležna. da je nemčurski mladini pokazal pot nazaj. Povdariti moramo tudi, da je to velika usluga voditeljev Železničarja, znanih nacionalistov in odbornikov podružnice UJNŽB v Mariboru. Toda pot za dosego teh ciljev ni bila lahka. Mladini je bilo treba nuditi primernega igrišča in se je Železničarja posrečilo leta 1928. dobiti v najem prostor pri koloniji poleg kasarne kralja Petra. Z uvidevnostjo mestne občine mariborske in železniške uprave se je prostor uredil za igranje. Mnogo truda in denarja je stalo klub, da se je to igrišče usposobilo za treninge in nastope in. ko je klub imel lasten prostor je začel vidno napredovati. Ker so domači športni forumi odklanjali verifikacijo igrišča, se je moralo vodstvo kluba v zaščito svojih pravic obrniti na občni zbor JNS, ki je končno igrišče verificiral Vedno večje število aktivnega članstva je vodstvo kluba napotilo, da je začelo misliti na gradnjo novega, modernim zahtevam športa odgovarjajočega igrišča. Naletelo je na naklonjenost železniške uprave v Ljubljani ter še v večji meri na naklonjenost mestne občine mariborske iti župana g. dr. Lipoide in uspelo je г velikimi denarnimi žrtvami dovršiti v letu 1933 novo igrišče ob Tržaški cesti Zal je bilo igrišče sposobno le za igranje nogometa. Zato je klub zapo-četo delo nadaljeval in so leta 1934 dogra- dili lahkoatletske naprave z modernim tekališčem; letos pa se je pričela graditi tribuna, ki je že dograjena, tako da obsega igrišče prav vse, kar je potrebno. Tribune je zgrajena tako, da je spodnji del zidan, zgornji pa grajen iz lesa. V spodnjem delu so naslednji prostori: stanovanje za prostornika, obstoječe iz dveh sob in kuhinje, šest kompletnih garderob, opremljenih z vsemi napravami, dve stranišči, dva tuša, klubska sobe ter dvorana za treninge. V vse prostore je napeljana električna razsvetljava, urejena je kanalizacija in nape- j ljan je v vse prostore vodovod. Gornji del tribune obsega 18 lož s po 4 sedeži ter navadna sedišča za 800 ljudi. Tribuna je tako glede izdelave kot glede zdravstvenih ozi-rov zgrajena prvovrstno. Načrte za tribuno je izdelal g. inž. Jelene, vodstvo gradnje pa je prevzela tvrdka inž. Jelene & šlajmer, dela pa je vodil gradbeni tehnik g. Evald Koren, znani športnik in vratar ISSK Maribora. > Da se je vse to moglo dovršiti je zasluga predvsem mestne občine mariborske in župana g. dr. Lipoide, železniške uprave in upravnika g. Joviča ter izredne požrtvovalnosti članstva, posebno železničarskega, ki je za dograditev, oziroma dovfšitev teh del darovalo v teh težkih časih veliko vsoto preko 50.000 dinarjev. Pa tudi vsa ostala javnost, predvsem industrijalci in trgovci, katerih imena nam ni mogoče vseh našteti, je mnogo žrtvovala. V soboto 7. in nedeljo 8- septembra otvar-ja po končanih delih Železničar na svečan način svoj športni stadion. Športni program bo nad vse pester in bo nudil občinstvu mnogo. Točen razpored je naslednji: V soboto: öd 14.30 dalje nogometni turnir najboljših klutov Slovenije in Zagreba in to: Primorje (liga) : SK Železničar ter Hašk Zagreb : Ilirija. > V nedeljo 8. t m.: ob 8. jubilejna med-klubska kolesarska dirka na progi Maribor — Konjice — Maribor. Start in cilj na Tržaški cesti pred stadionom. Ob 8.: mednarodni lahkoatletski miting, na katerem sodelujejo najboljši atleti klubov GAK iz Gradca, KAC iz Celovca, Haška, Concordi-je in Maratona iz Zagreba, Primorja in Ilirije iz Ljubljane, Celja, Slavije iz Vareždi-na ter atleti mariborskih klutov. Ob 14: nogometna tekma Ilirija : Primorje (ljubljanski derb}*!) ob 15.30: svečana otvoritev in blagoslovitev tribune, ob 16.30: nogometna tekma Hašk (Zagreb) : Železničar. Z ozirom na veliki pomen prireditev je prevzel pokroviteljstvo prometni minister g. dr. Meh med Spaho. Sabljaški turnir Maribor, 4. septembra. Mariborski akademski sabljaški klub bo priredil 6., 7. in 8. septembra sabljaški turnir za prvenstvo dravske banovine za leto 1935 dam in gospodov. Za tekmovanje so se prijavili sabljaški klubi iz Ljubljane in Zagreba, nastopili pa bodo seveda tudi domači tekmovalci V nedeljo 81 m. pa se bo še vršil mednarodni sabljaški turnir med reprezentancama dravske banovine in Štajerske, in sicer za darilo bana dr. Puca. Na sabljaškem turnirju, ki bo v terasni dvorani hotela »Orel«, ее bo prvič v Mariboru uporabljala električna naprava za napovedovanje zadetkov (tušejev) v borti z mečem (epejem). Ta aparat je bil šele pred kratkim izumljen in javi takoj točno s signalno lučjo in ж milo za zobe se mnogo ponareja, ker je odlično. Varujte se teh cenenih po-tvorb, ki Škodljivo delujejo na Vaše zobe. - Zahtevajte povsod izrečno pravi Botot. Generalno zastopstvo: D. Pechmajon & de. Zemun. zvoncem, Sm je borilec v bojn svojega nasprotnika zad«l. Na ta način odpadejo pri drugem orožju .(sablja, floret) potrebni sodniki. Borbe z mečem se vrže v okvirju banovinskega prvenstva v soboto od 15. ure dalje, v okvirju reprezentančne borbe proti Avstriji pa v nedeljo od 17. ure dalje. Vstopnine ni ter si zamore občinstvo pogledati zanimive borbe s tem aparatom. ASK. Primorje (nogometna sekcija) Ebnes ob 16. naprej strogo obvezen trening za ligino in prvo moštvo Zemljak sigurno. Po treningu sestanek zaradi potovanja v Maribor. Nogomet v Mengša. V nedeljo je ▼ Mengšu gostovala Slavija iz Ljubljane proti domačemu klubu m je zmagala z zek> tesnim rezultatom 2:1 (0:0). Tekmo je eodfl g. VL Jenko iz Ljubljane objektivno ki sigurno na objestransko zadovoljstvo. Plavalni odsek SK Trbovlja. Pred kratkem se je vršila pod predsedstvom g. irrt. Vibiča seja radi ustanovitve plavalne ki ženske sekcije. Za obe sekciji se je na&o v Trbovljah dovolj razumevanja m bo SK Trbovlju mogoče izvesti nalogo, ki « jo je nadel z ustanovitvijo teh dveh sekcij. Vsekakor mora uspeti plavalna sekcija, saj imamo pri nas možnost treninga in dosti materijala. Na seji piavalnega odseka 4. septembra se bo sestavil program. Prf seji se bo vpisovalo novo članstvo. Sestanek strogo obvezen posebno xi ne radi verifikacije Nase gledališče Drema Četrtek 5. septembra ob 18 uri: Kralj Oedl-pus na letnem gledališča ▼ Tivolija. Petek 6. septembra: Zaprto. Sobota 7. septembre ob 20 uri: »Izdata pri No vari < v dramskem gledališču. Irren. Znižane cene od 24 Din navzdol. Nedelja 8. septembra ob 18 uri: Kralj Oe JUTRO« St. 20Ö.: 8 : Četrtek, 5. eeptembra 1935. Ministrski predsednik dr. Stojadinovič v Pariza Prihod ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča v Pariz. Od leve proti desni: dr. Stojadinovič, naš poslanik v Pariza Božidar Purič in Dragan Protic Zlato gre It koncu Po stažiranju nekega angleškega arheologa ga bodo kopali samo še dvajset let Neki znani londomeki geolog ее je paba-Til te dni v nekem predavanju z vprašanjem, koliko časa bodo se trajale zaloge zlata na svetu. Dejal je da so od odkritja Ameriike, t j. od 1. 14&2 do lanske ga lete. pridobili za okrog 33.350 milijonov gramov čistega zlata. Od tega odpade več nego polovica rna noše stoletje. V tem ее kaže očitno, kako so se izpopolnile tehnične metode pridobivanja v zadnjih desetletjih. Veako leto obogatijo zalogo čistega ■lata za kakšnih 600 milijonov gramov. Öe pojde na ta način naprej, pravi, ne bo trajalo dvajset let in naravni zakladi zlata v deželah, kjer ga danes pridobivajo se bodo izčrpali. Treba bo pa čedalje popolnejših metod, da ostanejo na letni količini 600 milijonov gramov. Tudi če bodo odkrili nove zlate poljane, bo zlata ki ga porabijo večinoma za kovanje de'narja, nekoč konec. Kaj potem? Svet bo stal' pred vprašanjem, da-li bo mogoče dragoceno kovino obdržati kot temelj zlati valuti. Ljudožrci na Molukih Že dolgo so opazovali na moluškem otočju v Mimiki neko pleme, ki je napadalo mirne človeške naselbine in usmrčalo človeške žrtve na najstrašnejše načine. Napadalci so bili, kakor so zdaj ugotovile oblasti, ljudožrci. Ker so kanibali postajali čedalje bolj divji, se je vlada odločila, poslati na nje oborožene oddelke, da napravijo na otočju dokončen red. Kazenski ekspediciji se je res posrečilo prijeti vznemirjevalce, in sicer 134 oseb. Ob tej priliki je ekspedicija doznala še neko drugo ljudožrsko pieme, ki j.; s* nedavno ugrabilo dve ameriški turistki. Ekspedicija je dobila nalog, naj izsledi tudi te ka-n i bale. Odrinila je na pot, doslej pa še ni sporočila nič pozitivnega o svoji nalogi. Iz strahu pred vojno je znorel Iz Železnega na Gradiščanskem poročajo:. Te dni se je primerila v neki gradiš&m-ski vasici pretresljiva stvar. Sestindvajset-letni dninar Viljem Reiss, rodom iz ČSR je pritekel v opoldanskih urah na cesto in je začel vpiti na vse grlo: »Nočem, da me ustrelijo, nočem iti na vojno!< Na cesti se je zbrala množica vaščanov, ki so skušali moža pomiriti, a so se morali pred Reissom zavarovati, da jih ni napadel. Hotel je namreč pobegniti in je pri tem razvijal ogromno telesno moč. Ker se nikakor ni hotel pomiriti, so pozvali rešilni voz, in so mu oblekli prisilni jopič ter ga odpeljali v opazovalnico. Reiss je prišel na obisk k svoji materi in sestri in se mu je omračil um ob vesti, da bo izbruhnila vojna v Afriki. Ker še ni absolviral vojaškega roka, si je pričel utvarjati, da ga hočejo s silo odvesti k vojakom. To je tako razgrevalo njegovo domišljijo, da je naposled zapadel zasledovalni maniji. Milijonar po kilometrih Te dni so na svečan način sprejeli v Ko-danju potniško letalo družbe Deutsche Lufthansa »William Langankec, ki obratuje na progi Oslo- Göteborg -Kodanj. Njegov pilot, v severnih deželah zelo popularni letalski stotnik Joseph Kaspar, je bil namreč s tem poletom dosegel svoj milijonski kilometer v zraku Ob tej priliki so vsi listi p: obči:i njegove slike in intervjuje svojih poročevalcev z njim, kakor tudi z njegovimi tovariši na zračnih pcletih. Kaspar je še pred kratkim opozoril vso javnost nase, ko i* na drzen način rešil življenje nekemu danskemu vojaškemu letalcu. V severnih deželah J* preletel okrog 900.C00 km in sicer pretežno z vodnimi letali. Po rodu je Bavarec in leti od 1. 1912. Prepeljal je že okrog 10.000 potnikov in še nikoli se jim ni z njim primerila kakšna nezgoda. Dillinger drugi V neki gramozni jami pri Georgesvll-lu v državi Illinois so našli trurplo zloglasnega razbojnika Johna HamiiTtana, ki so ga imenovaili ameriškega yDillin-gerja št. 2-е. Hamilton je pripadal Dil-Iingerjevi tolpi kot njegov največji pomočnik. Po emrti »sovražnika države št. 1.« so ga stotine policijskih agentov zasledovale po vsem Illinoisu, a nikjer ga niso mogli izslediti. Ker 'Američani ne morejo vztrajati brez rekord ističn ih nazivov, so mu nadeli naziv »najbolj zasledovanega moža držav«, šele te dni je dobila policija neke podatke, po katerih je sklepala, da mora biti v bližini tiste gramozne jame pri Georgesvillu. Ko so prišli njeni agentje tja, so našli njegovo truplo, ki je bilo že zakopano. Bržkone je padel Hamilton v borbi e kakšnimi policijskimi agenti in zakopali eo ga njegovi pajdaši. Na pogreb svoje sestre je prišla ALI VASE ZDRAVJE IN PRIJETEN OBČUTEK NI VREDNO 700.— DIN? Od 25. avgusta dalje Vas stane lOdnevno bivanje v Radencih Din 700.—. Vse vračunano! Stanovanje, hrana, vse takse, dnevna kopel v znameniti zdravilni vodi >RA-DENSKA«, zdravniški pregled, analiza seči, postrežba. Srce, ledvice, živci, ženske motnje, skleroza, nervoza, obča in spolna slabost. Po 7 dneh brezplačni povratek z železnico. Potrdilo se mora vzeti pri odhodni postaji. Vsa navodila in informacije daje radevolje: KOPALIŠČE SLATINA RADENCI Skrivnostni mr. Rickett ki Je podpisal angleško-ameriško pogodbo za eksploatacijo naravnih bogastev v Abe-siniji v imenu markiranega kansorcija, in Colson, finančni svetovalec abesinskega cesarja, ki je pritisnil na listino pečat v njegovem imenu Negus je snubil kraljico Viktorijo čudna epizoda iz abesinske zgodovine Angleški zgodovinar Justin >ic Carthy e« spominja v svoji novi knjigi »Zgodovina našega časa« ene izmed najbolj čolnih epizod abesinske zgodovine. Nega« Teodor LI. se je potegoval za roko angleške kraljice Viktorije. Da-li ji je poslal formalno ponudbo, to bo pač težko kdaj ugotoviti, gotovo pa je, .ia s« i,egov. zadevn načrti ved'j Iv »nesporazumov«, ki so imeli za posledico emglesko-abesineko vojno 1. 1867. feo-r IL ее je čutil silno užaljenegi in je vse britske državljane na abesinskih tleh misijonarje, učitelje, umetnike in druge z njihovimi družinami vred dal uKovati v verige ter vreči v temnico v ekalni trdnjavi Magdali. Na Angleškem J© nastalo zavoljo tega veliko razburjenje in vlada, ki se je bala, da bi kakšni energični ukrepi povzročili eany> to, da bi Abesinci ujetnike poklali. Je skušala etvar urediti s pogajanji. Poslala je v Magdalo odposlanstvo. Negus Teodor Je ž njimi ravnal zelo neprijazno. Pustil je Angleže precej časa čakati, potem pa Jih je dal prav tako uk len i ti. To Je izbilo sodu dno. London je poslal r Magdalo ultimatuim, o katerem tudi ie vemo, da-li Je prispel kdaj do Magdale, a ker ni bilo odgovora nanj, je vlada odre- dila vojni pohod. Za poveljnika vojaške ekspedicije eo postavili sira Roberta Na-piera, tedaj vrhovnega poveljnika v Bombay u.' V novembra Je kazenska ekspedicija nastopila pot proti Magdali. Pohod je bil pod sijajnim vodstvom, kajti Angleži so prišli brez vsakih izgub do Magdale. lu je prišlo do spopada, ki je abesineko vojsko kmalu pognal v beg, potem ko je imela 500 mož mrtvih in trikrat toliko ranjenih, dočim eo imeli Angleža samo 19 ranjencev. Tedaj je poskusil Teodor s pogajanji. Poelal je Angležem celo ujet* nike, a ker ni hotel slišati ničesar o tem# da bi se vdal, je Napier zapovedal naskok na trdnjavo. Abesinci so se trdo branili, toda Angleži so le vdrli v trdnjavo Prvi njihovi vojaki so naleteli na truplo abesinskega vladarja, ki se je bil kakor kakšen stari Rimljan sam vrgel proti evo-jemu meču, da bi ne prišel v ujetništvo. Magdalo so zmagovalci potem poruš"it na kar eo se vrnili nazaj na obalo. Abe-sinoem eo pustili neodvisnost. Negusova vdova je umrla kmalu potem ▼ angleškem ujetništvu, za njegovega sina Ala_ majuja se je zavzela kraljica VF. k torija sama. Vzgajali so ga nekaj časa v Indiji, potem pa na Angleškem, kjer Je čem nekoliko let umrL Koncesije za abesinski petrolej L Rodotphr, Črtkani prostor prikazuje ozemlje, ki ga je vzela angleško-ameriska dražba v zakup. Prav to ozemlje je bilo v interesni sferi Italije, ki je s pogodbo najtežje prizadeta Žena kot zastavni predmet Vzbodni običaji na Kitajskem Tiencinska policija je prišla na sled čudni vrsti za&tavljalnih poslov. Recimo, da Je bil g. Vang v denarnih stiskah. Ni mu bilo treba drugega, nego da je stopil v eno izmed čudnih zastavljalnic in tam zastavil za to in to vsoto go. Vangovo, po potrebi pa še svoje stranske žene. Vso te eo se ravnale po starosti žen, njih lepoti, zdravju L t. d. Zastavljene žene »o se preselile v zastavljalno podjetje, kjer eo vsakem oziru skrbeli zanje. G. Vang je imel vedno priliko, da si ženo ali žene po sreči v igri ali kakšnem drugem uspešnem denarnem poslu vzame nazaj, drugače se ЈЉ ni nihče dotaknil, dokler Je v reda plačeval obresti. Ce je pa kdaj kakšen obrok zamudil, je lahko prisegel nato, da se mu mila' ženica vrne v malce obrabljenem stanju. Takšnih zastavljalnic in zastavljenih poslov Je ▼ Tiencinn torej dosti in policiji ее niti sanjalo ni o njih. Sele te dni ji,TP je prišla na sled. Dva dična moža sta bila zastavila svoji ženi, a k» sta jih hotela dobiti nazaj, st" ženi povratka Fouche — pruski kralj • t • Izvirno Napoleonovo pismo ministru pred usodno cesarjevemu policijskemu bitko pri Lipskem Švedska princesa Margareta, edina sestra nesrečne belgijske kraljice ob prihoda v Bruselj. Poleg nje princ Aksel Danski in švedski princ Bertil V glavni znanstveni knjižnici v Harko-vu so odkrili izvirno Napoleonovo pismo, ki ga je napisal kratko pred bitko pri Lipskem. V tem pismu sporoča svojemu policijskemu ministru Fouchöju svojo namero, da bi ga postavil za pruskega kralja. Sporoča «mi, da Je odloČil navaliti takoj na Prusko in ga poziva, naj pride i» Pariza takoj k njemu, v Draždame, da e» napravi za vladarja te kraljevine. Pride naj anonimno, da bi ▼ Parizu ne nastalo kakšno razburjenje, ta naj reče, da potuje na svoje posestva »Računam ва Vašo zvestobo,« zaključuje Komttan. »Bog Vam pomagaj*« Kratko potem se Je тгвПа, kakor rečeno, bitka pri Lipskem, ki Je Napoieono- ▼im načrtom napravila konec. Pismo Je obležalo v neki zbirki, ki Jo Je harkov- sko vseučilišče kupilo L 1892. Prej ga Je imel neki ataše ruskega poelaništv* v Pariza. Manevri v Champagnl у Champagni so ее te dni pričele tsö-ke vojaške vaje, naivtčj«?, kar jih je priredilo po svetovni vojni francosko armadno vodstvo. Manevri todo trajali do 25. septembra, razdeljeni &o m» štiri serije operacij in se bodo vrSili od 2. do 8. septembri vzhodno od Retmsa. Ena sama divizija т tem ozemlju razpolaga z 2200 motoriziranimi vozili in 400 tanki. Manevre vodi general Pretelat, pri?o?ivujejo jim tudi inozemski vojaški odposlanci, med njimi za Italijo maršal Bado^Üo. Zakaj še niste član „Vodnikove družbe"? Roditelja kraljice branil L Vsa ogorčena sta stekla na poU. cijo in izdala vse. Policija je izvršila preiskavo, odkrila je celo vrsto »zastavljalnic« to v ijih lepo število ženic-e skoraj vse so izjavile, da se k svojim možem ne marajo vrniti. Baje so strastni prijatelji opija so jih pretepali i. t. d. Niti policija niti »dnija še ne vesta, kako naj nastopi ta v tem primeru. Kiienti zastavljalnic pripadajo »boljšim slojem« in njihovim ženam se ni zgodilo nič hudega. Zakon pa tudi ne predvideva ničesar za takšne primere. Naročite — čitafte ŽIVLJENJE IN SVET — Hladna jesen že prihaja — Ko boste izbirali oblačila za jesen, ve« dite, da boste kupili plašče, suknjiče, površnike, hubertus plašče, dalje obleke in blago za obleke kakor tudi obleke za šolarje najcenejše pri DRAGO SCHWAB LJUBLJANA Prine Karel Svedsld ln princesa Ingeborg, oče in mati tragično umrle belgijske kraljice ob prihodu na pogreb svoje hčere v Bruselj ANEKDOTA iL. 1903. je napravil profesor Maearyk teilet v občino AnkOvino na Pruskem, Njegova hči Olga je listala po sporni n-eki knjigi is se nadevala vsakega domoljubnega češkega vpisa. S posebnim občutkom Je prečrtala tožečo pesemeo, ki ее je gtaeOa: •O gore, gore, slabo ste na straži etaJe.. л jrfDaJ. etek,« je dejala. »Se ti pr*p«l nekaj.« In profeeor je pripisal л втоЈв znan» •tvnraoetjo: «INe gore, eorn, ampak пай. eo ее Prapor bell« VSAK DAN ENA >Odkar ima ta boksarski pripomoček, ne izgubi nobene tekme več«! (»fiverybodys weeklrc) rVJUTKCk W. 203. 9 шАШ Wt E* HintZ! 31 Lepa zena, kdo si T 26. poglavje Pismo — — Izraz obličja lepe žene je Щ ves zbegan in .onemogel, ko se je počasi vzpenjala v prvo nadstropje. Pred njo je ptopal natakar, in v njegovi roki-- Pismo ! Rezek strah ji je bičal srce, da je če-0alje hitreje razbijajo. To pismo je morala dobiti — zaradi Corsignaca — — če ne-- Predobro je vedela, da njegove besede niso bile prazna grožnja. Njegov obstanek je visel na tem, da spravi pe-trolejsko pučijo pod streho — in pismo je odločalo o uspehu kupčije. Če bi se kupčija izjalovila — Marion ni niti za trenutek dvomila, da bi v takem primeru uresničil svojo grožnjo in jo predal hotelski upravi,- čeprav bi se s tem samega postavil v čudno luč. V tem ozi.ru gotovo ne bi poznal prizanašam ja. In če bi to storil--Marion se ni erpala misliti na posledice. Jeremv Jerome — policija — fei ne najnazadnje Jaap van Huysen — vse to ji je plavalo pred očmi kakor nedoločna, grozeča senca. Pismo — ! Morala ga je dobiti, da ga Corsdgnac prebere, preden pride ehester Lymneu v roke. Drugega izhoda m bilo. Nikjer ni bilo drugega izhoda — Tako je prišla na hodnik, ob katerem so bila vrata Chestrove sobe. Natakar je stal med odprtimi vrati, komaj nekaj korakov od nje. Pošta, mister Lynne — !« »Položite jo na mizo!« je odgovori iz sobe Američanov glas. Z lahnim priklonom je stopil natakar v sobo, se takoj nato vrnil na hodnik in odhitel mimo Marione — — Vedela je, da se zdaj ne sme obotavljati. Čeprav ji je bilo še popolnoma nejasno, kako naj izvrši svoje dejanje — nekaj je bdJo treba storiti--karkoli, kakorkoli--samo takoj-- Obotavljaje se je krenila proti vratom in stopila v sobo. ehester Lynne je stal pred svojim odprtim omarnim kovčegom in očividno izbiral večerno obleko. Ko je Marion zaprla vrata za seboj, se je prestrašen zdrznil in obrnil. Brezmejna osuplost se mu je zazrealila na obrazu. »Marion---gospa Marion--< ÄJea pogled > tu kjer je ležalo nekaj časnikov m čisto na vrhu ---pismo ! Pismo--! »Gospa Marion !« ehester Lynne je obotavlgaje se pristopil k njej. V očeh ш je bilo zapisano veliko vprašanje. Molče sta obstala drog pred dragim. Marion je dolgo zrla v obraz, ki jo je njegova slika spremljala vse te ure — v ta obraz z odločno zarezanimi črtami, poštenimi očmi in lasmi, ki so jih na sencih že prepletale srebrne nitke in delale moža starejšega, kakor je bil v resnici »ehester Lynne —« Le s težavo in z zastajajočim glasom je prvič v svojem življenju spravila njegovo ime čez dr-gečoče ustnice, »ehester Lynne — prišla sem k vam--« Bilo ji je, kakor da H jo nevidna roka davila za grlo. »Prišla sem — k vam--da vam povem--с S pobešenimi rameni je staä pred njo. Njegove oči so prosile in snnibile. In te oči so delale, da ji je bflo vse laže m laže govoriti. »— da vam povem--da — da — vas ljubim--« je mahoma vrgla iz sebe, kakor v pritajenem strahu, da se ne bi skesala. ehester Lynne se je za korak oehnak-nfL Presrečno strmenje mu je ožarjalo obraz, kakor odsev prijaznega sončnega žarka. »Marion ---- Kar govoriS m mogel. Vse to je Wo prišlo tako nenadoma — tako nepričakovano — — Držalo ga je kakor ukletje, Id se mu ni mogel iztrgati A v naslednjem trenutku je že stal zraven Marion. Položil ji je roko okoli ramena in jo potegnil k sebi »Ne — ne —* je boječe zaprosila in se mu hotela izviti. »Ne--nikar — ne zdajle —!« Toda njegova roka je bSa močna, in Marion se je le slabotno branila, ko jo je bliže m bliže privijal k sebi. »Marion — vendar že! Saj si ne morete misliti, kako srečnega ste me storili--« »Pač — — morda si mislim —« Smehljaja se je, in težka solza se $ je iskrila na trepalnici. Še vedno sta stala blizu vrat. Chester Lynne se je menda šele zdaj zavedel. Nekam nanagloma je izpustil Mariono, a le toliko, da jo je potegnil s seboj v kot, kjer je stala okrogla mizica z dvema naslanjačema. »Ali je resnica? '— Prav zares? — Kar verjeti ne morem, Marion! — — Vi--vi--jaz--« Besede so mu zmedeno vrele preko ustnic. Nato se je sklonil nad njo, ki se je bila izmučena spustila v naslanjač. »Torej je resnica ?« »Da —!c je pokimala in hrabro zatajila solze, ki so ji hotele skaliti oči. Prsti so mu drhteli, ko je ujel njeno roko in jo stisnil v svoji desnici »Torej — torej hočete res sborffl, га kar sem vas prosil--v tistem mar lem restoranu v Antibesu ? — Ločili se boste od moža--in potem--Marion — — res hočete biti moja ?« »Zelo — zelo rada vas imam, Chester Lynne —« je tiho dejala, in Chester Lynne ni čutil, da se je s tem ognila odgovora na njegovo vprašanje. Ponesel je njene prste k ustnicam. Nato jo je pogledal in se svetlo nasmehnil. »Marion — še vedno mi je, kakor da so vse to samo lepe, prelepe sanje! Ali še veste, kako ste me vprašali tisti pni večer, ko sva se bila semanir la — ali sem bil kdaj srečen v svojem živfjenju ?--Zdaj--zdaj vem, kaj se pravi--biti srečen !« Tako je govoril, ne da bi izpustil njeno roko. Zdaj se je sklonil k njej in jo vzdignil k sebi. Tesno prižeta drog k drugemu, sta stala sredi sobe — samo korak od mize, kjer so ležali časniki — časniki — in na nj'ih — pismo! »Da — zdaj sem «srečen — resnično srečen, prvikrat v življenju! In zdaj tudi vem, da je to sreča, M me ne bo nikoli zapustila, Marion — nikoli ne! M vam — vam — vam sem zanjo dolžnik!« Ko je tako šepetal, jo je njegova vroča sapa božaHa po čelu. Marion je gledala v tla INSERIRAJTE V „JUTRU" Iz življenja na deželi Iz Zagorja ђ— Dva pogreba. V sredo ob 16. je bil pogreb mlade ugledne žene Olge Klančišar-jeve, po rodu Štirnove iz Kisovca. Umrla je v občinski izolirnici, stara komaj 23 let. Zadni čas je v izolirnici veliko število bolnikov, da je morala priti še ena usmiljenka ял pomoč. Razširjena je davi ca pri otrokih kakor odraslih, vendar smrtnih primerov doslej ni, kar je pač zasluga banovinskega sdravnika dr. G ruma, ki posveča bolnikom тео pažnjo. Klančašarjeva. ki je umrla za angino, je zapustila možu otročička. Poleg številnega sorodstva se je pogreba udeležilo mnogo prebivalstva. — Drugi pogreb je bil uro kasneje. dolgi bolezni je umrl g. Josip Ranzinger, posestnik, gostilničar in nies ar v Zagorju. Znan je bil daleč na okrog, »aradi javnega delovanja spoštovan in priljubljen povsod. Gasilskemu društvu je bil ustanovitelj in dolga leta načelnik, Vincen-eijevi družbi predsednik, občinski svetovalec, dolgo dobo član zdravstvenega zastopa, — po njegovi zaslugi so sezidali občinsko Bolirnico. Pogreba se je poleg domačinov udeležilo tudi mnogo ljudi izven Zagorja. Gasilci ix Trbovelj, Hrastnika, Litije in zagorskega okrožja so stopali v dolgi vrsti. Krsto ie blagoslovil ob asistenci duhovnikov novomeški prošt g. Karel Čerin. Ko so pevci odpeli žalosti nko, se je dolgi sprevod podal v cerkev. Blagemu pokojniku to ohranjen časten spomin. Iz Ptuja j— Katastrska uprava razbremen jena. Uprava katastra, ki je upravljala pasle štirih davčnih uprav, za. Ptuj, Ormož, Lijutomer i® Gornjo Radgono^ bo v najkrajšem času raabremenjena, ker je ministrstvo finajne že odobrilo, da se ustanovi v Ljutomeru katastrska uprava aa Ljutomer in Goirnjo Radgono. Vse občine • v ljutomerskem s rezu so namreč podpisale «subvencijo za novo katastrsko upravo, lokal za to pa je dala na razpolago mestr.a občina v Ljutomeru. Tako se bo davna želja prebivalstva 1 ju temenskega sreza uresničila, ptujska katastrska uprava pa bo stopila v stanje, kakor je bila pred letom 1938. j- Združenje trgovcev opozarja člane in občinstvo, da bodo na kraljev rojstni dan trgovin« ves dan zaprte. ВЯВ VIADA - A _ ifcÖMP.J1 TeoKARovic i NDUSTR.I J A VOLNENIM ТКАН iN-PAR ACIM Nevaren padec s kolesa, у spremstvu svojega brata se je peljala na kolesu 22-letna Alojzija Kovačec iz Budine. Na Ormoški cesti sta prjvoziLa dva druga kolesarja. Eiden izmed njiju Э6 je zaletel v Kovačcevo, ki jo je vrglo po tleh in je dobila hude poškodbe po vsem telesu ter si zlomi-ba desno ključnico. Prepeljan» je bala v ptujsko bolnišnico. j— Psa je dresirai za tatvino kokoSl. iPosestnica Terezija Šmigočeva ia Rotma-na v občini Dornavi je že precej časa opa" žali da ji nekdo krade perutnino. V dobi dveh mesecev ji je bik> ukradenih 18 kokoši in dva domača zajca. Sumila je sicer nekega soseda, ni pa ga mogla zalotiti pri tatvini. Ко ее je te dni e svojim možem odpraviila na njivo, je opazila, kako je osumljenec naščuval svojega pea na ko kaši in kako mu je potem pes prinesel domov mrtvo kokoš. G. Th. Rotman: Življenje Jakca Такса 35-L ^iEMÄ 19LETNIPLAWLASKI Ko fi ft bflo 35 let Ц Marica Janko vi i »klonila, da neki 19-letni plavolaski prevzame njenega zaročenca, ki je bil bogat tovarnar. Marica je bila bietro-шхгаа in pametna ш и S }• posrečilo, da )e bfla videti bai tako mlada m za-, peljlva kakor nfena tekmovalka. Čitala je o dunajskem odkritju nekega prirodnega elementa kože, imenovanega biocel, ki vrača koži mladost in lepoto. Ker fe vedela, da se ta element nahaja v Tokalon Biocelo, hranil« ca kožo, g* fm «porabljala vsak dan. Njene gube na liea so v onem mesecu popolnoma izginile m njena koža je postala svetla in sveža, kakor kakega mladega dekleta. Če izgubi koža rroj prrodoi biocel, se pojavijo grde gube * in mišic« iica postanejo ohlapne, če pa s« bjocel obnovi, vse to preneha m ksgme. Dunajskemu vseučiKšnerou profesorja dr. Karla Stejskala s« je posrečilo, to dragoceno se-«tavino izločiti iz kože skrbno izbranih mladih živ A Vsaka žena se lahko hitro in na la- bek način гей gub, če redno vsak večer uporablja Tokalon Biocel, hranilo za kožo ki pomlajuje staro in uvelo kožo tako, da je lahko vsaka žena videti za 10 do 20 let mlajša. j— Strelska družina v Podlehnlku je priredila v nedeljo medmžmsko nagradno streljanje na zmagovalno itn splošno tarčo na razdaljo 300 m. Razpisanih je bflo 12 nagrad. Na zmagovalni tarči je dobil prvo nagrado Rudolf Vriizl, na &pk>šlii tarči pa Stanko Dreu. Oddanih je bilo vsega 1.500 strelov. j— Tatvina nagrobnih spomenikov. Na mestnem pokopališču je nedavno * nekega nagrobnika, ki je bil last mestne žujp-niije, izginil kamen iti križ. Orožniki so pozneje križ našli na hajdinekem pokopališču na nekem grobu. Rodbina, ki sfer bi sa ta grob je izjavila, da je križ naročila pri nekem kamnoseku in ga tudi plačala. Z zadevo se sedaj bavi ptujsko sodišče- j— Napad s kamenjem. Te dni je spremljal proti večeru dijak Safar Franc iz Nove vasi neko znanko v vas Podvince. Ko se je vračal, ga je napadla večja skupina fantov s kamenjem. Kamen ga je zadel v glavo, da se je fant zgrudil nezavesten. Ko se je spet osvestil ni bilo nikjer nobenega fanta. Orožniki so krivce že izsledili in jih ovadili sodišču. * METLIKA. ЭТ. p. m. je imel v krogu svojih prijateljev ödhodnioo žand. narednik g. Gorjanc Janko ob priliki premestitve v Črnomelj. Bilo je več poslovilnih govorov, med katerimi se je zlasti naglašala njegova požrtvovalnost pri ustanovitvi Strelske družine. Posebna zahvala mu gre za zgraditev strelske barake. Vkljub naporni službi je žrtvoval ves prosti čas, da je zbral potrebni gradbeni material. U dejstvo val б^ J6 tudi pri raznih drugih društvih. Močno ga bomo pogrešali, vendar nas tolaži prijetna zavest, da nas loči od njegovega službenega mesta le pičlih 15 km. želimo mu na novem službenem mestu mnogo sreče! In — jojmene, jojmene — ta mah je pritekla še Mieika, služkinja gospoda šefa, ki je bila od daleč videla dogodek. »Le dobro ga zašijte, gospod redar!« je zabevskala. »Pri moji gospodi je napravil isto grdobijo — mene so pa spodili zato!« ZA ŠOLO imamo veliko izbiro šolskih torbic, nahrbtnikov, aktovk, map, peresnic in drugih šolskih potrebščin. Dalje čevlje, hišne čevlje in obleke po izredno nizkih cenah. AN T. KR1SPER — LJUBLJANA Važno! Svetovni patent! VSAK ИМ1НН in praktičen človek nosi I eleganten samo RAX na svojih polčevljih. Nudi največjo udobnost. En poskus bo gotovo tudi vas prepričal. DOBI SE NA VELESEJMÜ ! I Prostovoljna favna dražba vinogradniških posestev pokojnega Malusa Ivana na Blzeljskem se bo vršila v četrtek dne 19. septembra t. L ob 0. uri dopoldne v notarski pisarni v Brežicah. Dražbenl pogo£ во Interesentom na vpogled vsak delavnik med uradnimi urami prav tam. Pojasnila daje sodni poverjenik Lesar Josip, notarski namestnik v Brežicah. 100 uspehov na en oglas v „JUTRU" Narodna tiskarna LJUBLJANA Ш. ODDELKU VOJNO TEHNIČNEGA ZAVODA JE POTREBEN INŽENJER KEMIJE (jugoslovenske narodnosti.) Natančnejša navodila pri omenjenem oddelku (Zagreto, Topnička 12). Rok za vlaganje prošenj 15. september 1935. Iz uprave HL oddelka vojno tehničnega zavoda št. 1061 od 2. septembra 1935 v Zagrebu. DIJAŠKIM STARŠEM gola »Hajdukovič«, Kajmakčalanska ul. 58, Beograd VII, tel. 20-752 pripravlja: 1. Učence-ke, ki so padli pri sprejemnem izpitu, za sprejemni izpit v prvi razred gimnazije. 2. Učence-ke, ki so izgubili pravico za redno šolanje, kakor tudi one, ki bi hoteli v enem letu končati dva ali več razredov gimnazije. 3. Učence-ke, ki žele iz raznih strokovnih šol prestopiti v gimnazijo, kakor tudi one, ki imajo razne dopolnilne izpite. 4. Redne učence-ke pripravlja iz vseh predmetov. Zavod obstoja več kakor 40 let; v njem poučujejo samo strokovni in vestni profesorji. Dolgoletno vestno delo mu je najboljše priporočilo. Šola ima HIGIJENSKO UREJEN INTERNAT s popolnim komfortom. Zgradba penzionata je sezidana letos v najbolj zdravem kraju mesta po modernih zahtevah in je kot taka edina v Beogradu. Roditelji, v vašem interesu je, da prej nego poverite svojega otroka komu drugemu, pregledate naš internat. Pogoji so zelo ugodni. Siromašnim velik popust. Zahtevajte prospekte. DELAVCI, POZOR! Usnjarski pomočniki in delavci na čevljarskih strojih se sprejmejo takoj. Ponudbe na Tovarno usnja in čevljev Andrej Jaki! d. d. Karlovac Nenadoma nas je zapustil naš preljubljeni soprog, brat ln stric gospod IVAN NOVAK svetnik direkcije drž. žel. v Zagrebu. Pogreb nepozabnega se bo vršil v četrtek, dne 5. septembra t. 1. ob 16. uri iz mrtvaške veže tukajšnje splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ohranimo mu blag spomin! T,jnWjana-Za^reb * *embra 1935. ŽALUJOČI OST A T «T. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12._. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—w Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—k Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« odgovor, priložite Ulli 3*" v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.— Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", LJubljana. 11 iti fij ii Stenotipistinjo in stenografinjo za nemški jezik sprejmem takoj. Navesti zahteve pod »Per-fektna« na ogl. odd. Jutra. 199MW. Tkalni mojster zmožen samostojnega vodstva manjše tkalnice na gladke težke statve, dobi stalno Id 1obro nameščanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jugoeloven«. 19820-1 Oženjenega delavca vajenega konj ln vrtnarstva bcem. - Ponudbe pod »Poštenost—čistos-pogoj« na oglasni odd. Jutra. 19490-1 Kuharico samostojno, do 30 let staro, išče fina hiša. Nastop 15. septembra. Ponudbe poslati na go. dr. H. Kuntarič, Crikvenica. 19896-1 Frizerko dobro izurjeno trajne, vodne :n /eleznp '>n ■■■. 'I*u-i e, sprejmem ter brivskega pomočnika. Služba stalna. Ivan К опора, Logatec. 19932ч! Krojači za konfekcijo, izvežbani, dobe delo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19934-1 Prikrojevalec in prešivalka ее sprejmeta. Prvovrstne moči. Robinšak. Maribor, Produkcija čevljev. • 19948-1 Postrežnico pošteno, zdravo, snažno, sprejmem takoj. Kobal, TyrJeva IT/III. 19955-1 Vsaka beseda 50 par; davek Din, za dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 12 Din. Pošteno dekle S3 let staro, popolnoma zanesljivo. išče službo kuharske pomočnice k starejši kuharici jJi samostojnemu starejšemu gospodu kot samostojna mlada kuharica ali sobarice, hišne, natakarice. varuhinje ali podobno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »23«. 19911-2 Brivski pomočnik dober bubištucer, mlad, vojaščine prost, i znanjem nemščine, išče stalno službo, najraje u Gorenjskem, samo v boljšem salonu. Nastop 15. septembra. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober bu-bištucer«. 19007-2 Brivski pomočnik išče mesto, da prakticira žensko ondulacijo, za malo plačo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlad«. 19932-2 Šolajte se dom?' Moderne jezike, trgovske predmete, strojepie, stenografijo itd. V ал nauči ie-meljito in hitro doma potom dopisovanja Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg 2Ш. Pišite po pojasnila 1 ^ 222-1 Kuharica želi službe k orožnikom, financarjem ali gostilno za takoj ali s 15. sept. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra gospodinja». 19902-2 Plačilni mlad, sposoben, zmožen kavcije, išče m*sto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19908-2 Trgovski pomočnik mešane stroke, z odličnimi referencami, 6tar 32 let, vojaščine prost, želi nameščen ja v mestu ali na deželi. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko: »-Nekadilec«. 39946Č Mesto poslovodkinje blagajničarke ali riično, išče zaradi opustitve lasbne trgovine samostojna, vsestransko verzirana in za-пе>1јЧл gospa. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19951-2 Gospodična s 4 razredi meščanske šole in trgovskim tečajem, želi 6 mesecev kjerkoli brezplačno prakticirati. Ponudbe poslati na naslov: Anica Okršlar, Žlebe IS, p. Medvode. 19663-2 (Daten с* ((ce) Vajenko sprejme takoj atelje Baza-nella, Gajeva 6/1. 19906-44 r lil Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Za šolarje dobra ln eeoena oblačila d nabavite aajbolje pri Preekerju, Sv. Petra e. 14 SI-6 тшшя Beseda 1 Din, davek 3 Din. u šifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjii znesek 17 Din. Več dekliških oblek prodam od 5. leta in dam- skih jesenskih oblek pod lastno ceno. Miheliček, Stritarjeva 7. 19749-10 Staro obleko, čevlje perilo rtd. kupuj »m. Pišite dopisnico, pridem pogledat na dom. Mara Andlovic, Gallusovo nabrežje 27. 19933-13 Gg. frizerji! Aparati za električno ondulacijo od Din 2000. Prevzamem premotavanje vseh vrst grelcev, čepice za sušenje las originalne Brunc-vig, Sicer. Vikler, Din 26. Stojkovič, Beograd, Koči-na 16. 19689-6 Beseda t Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Posojila na hranilne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana. Krekov trg 10. 19808-16 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najman „i znesek 17 Din. Butelke in šampanjske steklenice kupi Fr. Eham, Miklošičeva. 19266-7 Mrve za krave in konje, kupimo večjo količino. Ponudbe z vzorcem osebno v upravi umobolnice na Studencu. 19906-7 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pisalne stroie kupim, 2 do 3 rabljene. Vinko Dular, Novo mesto. 19896-29 mmmm Beseda 1 Dtn, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Tovorni avto 1 tonski, v dobrem stanju, prodam za ceno Din 6500, zaradi pomanjkanja prostora. Na ogled: Radvanj-ska cesta 30, Maribor. 19949-10 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Nemščino od osnovnih začetkov do popolnega obvladanja, poučuje profesor dr. Svoboda. Tavčarjeva 1. 199W-4 ШШШШ. Rabljena kolesa damska in moška, poceni naprodaj pri »PROMET«, (nasproti križan&ke cerkve). 10928-111 Žensko kolo rabljeno, prav poceni prodam. Nova trgovina, Тут-ševa 36. 19962-14 Pisalni stroj mali, ugodno prodam. Ogleda se ga lahko pri tvrdki Ivan Jax in sin. Ljubljana, Gosposvetska cesta 2. 19941-29 ШЯШИТП Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova э Din. Najmanjši znesek 17 Din. Najfinejše štajer. čajno maslo ovčji in paški sir ala parmezan. dir v hlebčkih kg 10 Din. CERNE OSKAR Ljubljana, Sv. Petra 35. 19248-33 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Jabolka lepa, štajerska, po ugodni ceni prodaja Ekonom, Ljubljana, Kolodvorska 7. 19929-34 Živfrli Pave bele v okras za dvorišče in pisane, več letnikov, prodaja Вас, Murska Sobota. 39938-27 Zagrebško trgov. podjetje »ocijalnega značaja in spe-cijalne vrste, izvrstno ido-I fce, prvovrstno uvedeno v I vsej državi, posebno mnogo j posluje s Slovenijo, na-prodaj zaradi starosti lastnika za 150.000 Din, even-tuelno vzamem družabnika s 100.000 Din. veščega slovenske korespondence (je tudi lahko inteligentna dama Slovenka). Dokazan letni zaslužek najmanj 200.000 Din. PTodaja in daje informacije: Poslovalnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 14)4, pritličje, levo. 19897-16 Kupuiemo in poe^bno iščemo vloge Praštedione 46%. Mestne hranilnice 73% in Zadružne gospodarske, Ljubljana. De>f>ozitna banka d. d., Zagreb. Tomasičeva 10, telefon 36-79. 30898-16 Gotovino v vsaki višini proti prvovrstni vknjižbi na zelo rentabilno hišo v Ljubljani, iSčPir in plačam visoke obresti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Varnost«. 19964-16 Dragocenosti Vsakovrstno zlato knpnjs p« najvišji* ее пак Cerne — juvelir LJubljana. Wolfova ollea 3 шжmm Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gostilno iščem v najem ali pa na račun v Ljubljani ali v bližini izven nje in to v prometnem kraju. Smalc Frančiška. Koblerji 16, pošta Staja cerkev pri Kočevju. 30900-17 Trisobno stanovanje oddaa i 1. oktobrom. Ро-iz те m Rim&ka oesta, Vidmar. 19680-21 Trisobno stanovanje 8 kopalnico in pritiklinami, oddam t 1. oktobrom v Mostah za 600 Din. Poizve se: Erjavčeva cesta 32. 19934-21 Dobro gostilno in trgovino z mešanim blagom, tik lame cerkve in šole, v Slov. goricah oddam takoj za več let v najem. Potreben kapital 50.000 Din. Pismene ponudbe na osi. odd. Jutra pod »Zelo ugodni pogoji«. 39894-17 Lokali Lokal »redi mesta išče situiran frizer, k: točno plačuje. Posredovanje nagradim. Frizer »Rapid«, Sentp^ter-ska 25. 19276-19 Dvosob. stanovanje oddam s 1. oktobrom na Tyräevi cesti Sil. 1909-31 Enosob. stanovanje oddam starejši uradnici s stalnimi dohodki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 30918-21 1 ali 2 dijaka (dijakinji) sprejmem v dobro oskrbo r bližini srednje tehnike ln trgovske šole. Naelov r vseh poslovalnicah Ju'ra. 30T79-2L Dijaka iz boljše rodbine, sprejmem v vso oskrbo in stro-I go nadzorstvo v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 39937-28 Dijakinjo sprejmem v sredini mesta po nizki ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19967-32 Enosob. stanovanje v podpritličju na Vodovodni cesti 46. oddam za oktober za Dn 250. Poizve se Sever, Marijin trg 2. 19915-81 Enosob. stanovanje oddam za oktober 1—S ose-b.ima. Drenova ulica 14. Ogleda ее od 18. ure naprej. 19942-31 Enosob. stanovanje pritlično, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19952-31 Prodam knjižice Mestna. Ljubljana 100.000 Din. tudi v manjših zneskih. Kmetska Din 20. f« >0, Hranilnica kmečkih občin Din 100.000, tudi manjše zneske ter več podeželskih zavodov. Pojasnila daje Grašek, (zastopnik tt »Fi-nancier«) Ljubljana. Gledališka 4. Telefon 33-04. 19964-16 Hranifno knjižico Kme-tskega hranilnega in posojilnega doma v Ljubljani do Din 200.000, kupim proti gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kmet-sii dom«. 19960-36 Knjižice kupujemo po najvišjih cenah. Adamič, Gosposvet-ska ЗШ. Zastopnik tt. »Stedovne privredne zadruge«. 19836-16 Lokal za skladišče ali delavnico, z vpeljano elektriko za pogon. plin in vodo v poljubni izmeri do 200 m* cca, oddam. Garancije zmožna podjetja se tudi •ubvencijonira. Ponudbe na ■>gl. od. Jutra pod »Stalen pUčoik«. 39943-19 Malo trgovino aH pripraven lokal na prometnem mestu ali boljšo gostilno, vzamem v najem. Ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Prednost Savinjska diolina«. 19960-19 гчгтгтт чивиг f.j>. јввшнаи Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Enosob. stanovan je takoj oddam v Trnovem. Cesta na Loko št. 22. 19696-31 Stanovanje sobe in kuhinje e pritiklinami, oddam zakoncema brez otrok. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 36959-31 Enosob. stanovanje lepo. tik postaje cestne železnice, se odda mirni stranki za 1. oktober. Glince, cesta ХШ./6. 19961-31 Dijobike sobe 2 dijaka srednješolca, (prejme učiteljska družina t zelo dobro oskrbo. Pomoč pri uč> njr brezplačna. Naslov r vseh poslovalnicah Jutra 19873-22 Nižješolca sprejme profesor v oskrbo in nadzorstvo. Naslov т vseh poslovalnicah Jutra. Nižješolko sprejmem k hčerki tretje-šolki na stanovanje in hrano, nemška kon verza cija. Pretner, Prisojna S/l. 19816-28 Dijakinjo nižJeSolko. sprejmem v dobro oskrbo po zmerni ceni. Glasovir, vrt na razpolago. Reber 7. 19935-22 Dve dijakinji ali dijaka in dijakinjo sprejmem v popolno oskrbo, zraven gimnazije na Poljanski cesti. Nadzorstvo strogo. Naslov v vseh pošlo vajnicaii Jutra. 39901-22 Dijaka sprejmem za 500 Din v neposredni bližini vseb šol, v lepo, sončno sobo, pod rtrogim nadzorstvom Gradišče 17/L 19923-22 1—2 dijakinji(ka) sprejmem po zmeirni eeai v lepo, čisto sobo i-n prvovrstno hrano. Miklošičeva c. 16,1V. desno. 39907-22 Dva srednješolca sprejmem v popolno oskrbo blizu poljanske gimnazije. Streliška 34, pritličje, levo. 19914^2 Dvema dijakoma oddam sobo z reo oskrbo. Gregorčičeva 19/Л levo. __19916-28 Dijaka ie boljše hiše, višjih raz- , redov, sprejmem v sončno sobico z vso oskrbo v centru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19944-22 Dijakinjo sprejme boljša obitelj poleg trgovske akademije, bližina »Mladike«. Zmerna cena. Naslov v vseh poslovalnica« Jutra. 39939-23 2 dijaka(inji) mlajša, sprejmem na stanovanje in hrano. Mestni trg št. 17, vrata 8. 19956-22 Г^ЯГЕС Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo separirano, lepo in solnčno, z elektriko, oddam 2 osebama po Din 100 mesečno za osebo, eventuelno s hrano. Klunova uhca 0, Kcoeljevo. 19879-23 Elegantno sobo oddam na Miklošičevi cesti. Centralna kurjava, lrft, kopalnica. Vhod Pražakova 8/Ш, vrata A. 19930-28 Opremljeno sobo fcieto in sončno, oddam 2 osebama (tudi dijakom), Rebetr 7. 19936-23 Sobo ■ posebnim vhodom, t souporabo kopalnice, oddam. Poiive se v trgovini Sedlar, Linhartova ulica 4, poleg avtobusna zveza. 1984S 28 Opremljeno sobo lepo in kabinet, eenter, tik opere in Tivolija s posebnim vhodom, oddam stalnim gospodom. Knafljeva 13/2. 19192-33 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, z razgledom na Aleksandrovo cesto, oddam boljši gospej ali gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 19908-23 Sobo • posebnim vhodom, elektriko. razgledom na ulico, snažno, event. z uporabo klavirja, oddam eni ali dvema solidnima, boljšima osebama takoj. Tabor, 5, L desno. 19963-23 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gostilna. Ljubljana, na obali v Šibenf^ izborna slovenska kuhinja, prvovrstna vina, sobe za tujce, vse po najnižji ceni. Ugodno za cenj. gg. izletnike ter gg. trgovske potnike. -Priporoča se Franja ln Andrej Zuljan. 19617-38 J t / Vsaka beseda 2 Din; davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 20 Din. Hišna posestniea poroči gospoda v državni službi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »iPosest-nica«. 1£Ю:2-_б Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Bele rokavice damske, iz jelenje kože, so »e našle. Dobe se v podružnici Jutra v Prešernovi ulici. 39916-28 Ж Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lepo sobo išče dama, strogo separirano, na Mirju ali v bližini drame. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »št. I 80«. 19940-ЗЗа] Moški ki trpite na seksualni ве^ vrasteniji, ozir. impotenci, uez.til'Sf:' inikciji spolnih žlez, duševni depresiji Ltikusdte OKASA TABLETE Prospekt na zahtevo. Cen» 110.— Din. Razpošiljamo diskretno Lekarna Delini Beograd, Knez Mihajlova 1. Ог!л« registriran S. br. S8/ 1934. 206-40 Telefon 2 ® § i PREMOG DRVA in KARBO-PAKETI IV. Dolenjska SCHUMI cesta Danes se v Ljubljani na Miklošičevi c. 30 otvori radio — salon i i M fl p HOLANDSKI PROIZVOD NUDI VAM: NAJNOVEJŠE PRIDOBITVE NA POLJU RADIO - TEHNIKE VSE VALOVNE DOLŽINE NAJUGODNEJŠE PLAČILNE POGOJE VELIKO SKALO Z IMENI POSAMEZNIH POSTAJ klavno zastopstvo ln zaloga za dravsko banovino BRUNO KLEMENČIČ LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA CESTA 30 Telefon 35-58 Brzojavi: Siera-Ljubljana 4parati so razstavljeni na velesejma paviljon F В IIS urejuje Davorin üavijen, — izdaja ca Konzorcij »Jutra« Adoll ШЬпИшх, — £a Narodno tiskarno d. d. kot tiakarnarja Franc Jezeröek. — Za taaenlal del Je odgovoren AJoJa Novak, — Уа1 9 LJuDljam