Dan slovenske kulture praznovali tudi goriški vrtci in šole Kmečko zvezo obiskal poslanec SL Massimiliano Fedriga Goriški rajoni bodo izdelali predloge o novi razdelitvi krajevnih svetov Tržaški župan Roberto Dipiazza spet rožlja z novim občinskim regulacijskim načrtom /8 Primorski dnevnik SREDA, 9. FEBRUARJA 2011 Št. 33 (20.048) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Začetek odštevanja za hrvaški vstop v EU? Rado Gruden Vse kaže, da se je končno začelo odštevanje za hrvaški vstop v Evropsko unijo. Kdaj se bo to zgodilo, bi moralo biti jasno v naslednjih dveh mesecih, saj si v Budimpešti zelo želijo, da bi Zagreb dobil datum vstopa še za časa madžarskega predsedovanja EU. Toda želje so eno, realnost pa je včasih nekaj povsem drugega. Dejstvo je, da je Hrvaška blizu konca svoje poti v EU in da je podpora med članicami precej trdna. Res pa je tudi, da je na tej poti še precej ovir, ki jih bo morala premagati predvsem Hrvaška sama, če noče datuma vstopa premakniti v nedoločeno prihodnost. Pri tem pa ne gre samo za nekatera pristopna poglavja, med katerimi sta morda najbolj zahtevni poglavji o pravosodju in konkurenčnosti, ki jih mora Hrvaška še zapreti, temveč tudi za domače javno mnenje, ki je vedno manj naklonjeno vstopu države v Evropsko unijo. Zato se zdaj v Zagrebu pripravljajo na bitko na dveh frontah. Prva je odprta že od začetka pogajanj leta 2005 in zadeva zapiranje pristopnih pogajanj. To fronto bi morali zapreti v prvi polovici letošnjega leta, če želi Hrvaška pristopno pogodbo podpisati še letos. Druga fronta, ki ne bo nič manj zahtevna, pa bo prepričevanje javnega mnenja, da je članstvo v Evropski uniji predvsem velika priložnost za nadaljnji razvoj na vseh področjih. Naloga ne bo lahka, pravi paradoks pa bi bil, če bi vladi uspelo zaključiti pristopna pogajanja, nato pa bi »padla« na referendumu, na katerem bodo Hrvati potrjevali vstop države v Evropsko unijo. rubygate - Tožilci premierja obtožujejo izsiljevanja in sodelovanja pri mladoletni prostituciji Danes vložitev zahteve za sojenje Berlusconiju V kratkem bodo ponovno stekli trije drugi procesi proti premierju trst - Soglasna odločitev skupščine teatra Maja Lapornik nova predsednica Slovenskega stalnega gledališča TRST - Maja Lapornik je nova predsednica Slovenskega stalnega gledališča (na sliki predstava Kažin ali Karabinjerjeva Katra), podpredsednik je Alessandro Malcangi. Predsednica in njen namestnik sta bila soglasno izvoljena na včerajšnji na no- vo umeščeni skupščini, ki jo sestavlja šest uradnih ustanoviteljev teatra, ki so Dežela Furlanija-Julijska krajina, Pokrajina in Občina Trst, združenje Društvo Slovensko gledališče ter manjšinski krovni organizaciji Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij. Nova predsednica (v upravni svet jo je predlagal Svet slovenskih organizacij) ima za sabo veliko izkušenj na področju gledališča in gledaliških dejavnosti. Na 7. strani MILAN - Javni tožilci v Milanu so včeraj sporočili, da bodo danes vložili zahtevo za začetek sojenja premierju Silviu Berlusconiju po takojšnjem postopku v zvezi z afero Ruby-gate. Berlusconija naj bi tako obravnavali ločeno od ostalih obtožencev. Premier bo obtožen izsiljevanja in sodelovanja pri mladoletni prostituciji. Medtem se je razvedelo, da bodo čez nekaj tednov ponovno stekli procesi Mediaset, Mediatrade in Mills, tako da bo premier v bližnji prihodnosti kar hudo zaposlen na sodni fronti. Na 6. strani Dva mrtva v peklu na avtocesti A4 Na 2. strani Predstavili ameriški film o fojbah Na 2. strani Unicredit ne umika svojega projekta Na 4. strani Trst: Tononi za župana? Na 7. strani Ustanovili odbor proti vzepnjači Na 15. strani V Gorici prvi ukrepi zaradi onesnaženosti Na 16. strani kontovel - »Lavreat« Miroslav Košuta Nazdravili so Prešernovi nagradi zaščitni zakon - Ob bližnji 10-letnici odobritve Vloga paritetnega odbora in goriške pokrajinske uprave TRST - Predsednik paritetnega odbora za slovensko manjšino Bojan Brezigar (na sliki KROMA skupaj s podpredsednikom Liviom Fur-lanom) v intervjuju za naš dnevnik pravi, da se Slovenci v Italiji še vedno premalo poslužujemo pravic, ki nam jih daje zaščitni zakon. Brezigar podaja obračun izvajanja oziroma neizvajanja tega zakona, pri tem pa razmišlja tudi o vlogi manjšine in njenih struktur. Na Goriškem si je v zadnjih letih veliko prizadevala za uveljavljanje slovenščine v javnosti pokrajinska uprava, ki je morala čakati na denar iz zakona 38/2001 do decembra lanskega leta. Dotlej je vse projekte, vezane na ovrednotenje slovenskega jezika v javnosti in na vidno dvojezičnost, uresničevala s sredstvi iz zakona 482 iz leta 1999. Na 3. in 14. strani zaščitnega zakona 2 Sreda, 9. februarja 2011 ALPE-JADRAN / benetke - Zaradi goste megle in prekomerne hitrosti V pravem peklu na avtocesti A4 dva mrtva in veliko poškodovanih V približno dvajset verižnih trčenj vpletenih nad sto vozil, med katerimi tudi številni tovornjaki BENETKE - Gosta megla in prekomerna hitrost sta glavna krivca za dva mrtva in številne poškodovane (nekateri med njimi tudi zelo hudo) v približno dvajsetih verižnih trčenjih na avtocesti A4 (Benetke - Trst) na odseku med Cessaltom in San Stinom di Livenza. V eno od trčenj je bilo vpletenih petnajst vozil, od tega pet težkih tovornjakov, smrtni nesreči pa sta se pripetili na območju Novente in Porto-gruara. Skupno je bilo v trčenja vpletenih več kot sto vozil, na avtocesti A4 pa je zavladal pravi pekel. Zaradi nesreč je bila dolgo časa zaprta, nato so jo za nekaj časa odprli, v večernih urah pa spet zaprli, saj se je megla spet zgostila in prišlo je do novih nesreč. Ob takih nesrečah se znova in znova postavljajo vprašanja, zakaj vozniki hitrosti ne prilagodijo voznim razmeram na cesti. Tako imenovani tu-torji so, kljub temu, da je bila vidljivost omejena na 20 do 40 metrov in bi v skladu s tem lahko vozniki vozili največ 50 km na uro, odkrili številne voznike, ki so divjali z 90 do 115 km na uro. Trčenja so samo logična posledica tega divjanja na cestah. Zato se tudi samo po sebi postavlja vprašanje, zakaj nekatere organizacije še naprej vztrajno branijo cestne dirkače, kot je bil to primer v preteklih dneh, ko je novi elektronski sistem za merjenje hitrosti na avtocesti tutor samo prvi dan delovanja ujel nekaj sto voznikov, ki so premočno pritiskali na plin. Znano je, da je prekomerna hitrost na prvem mestu med vzroki za hude (tudi smrtne) prometne nesreče, v razmerah, kakršne so vladale včeraj na avtocesti A4, pa je prehitra vožnja še toliko bolj nevarna in skrajno neodgovorna. Zaradi nesreč so nastajale dolge kolone vozil, ki so popolnoma blokirale tudi promet na obvoznici v Me-strah v smeri proti Trstu. Stoječe kolone vozil in gosta megla pa so tudi močno ovirale delo reševalnih ekip. Deželni odbornik za promet Ric-cardo Riccardi je odgovornost za hude nesreče pripisal neodgovornosti voznikov, ki v nemogočih razmerah, ko se skoraj ne vidi prst pred nosom, divjajo s 100 in več kilometri na uro. »Zahvaljujoč nedavnemu odprtju avtoceste A28, včeraj vsaj ni prišlo do polne blokade prometa. Toda to je kaj skromna tolažba ob novih smrtnih žrtvah na avtocestah,« je še dejal Riccardi. Megla in predvsem neprimerna hitrost sta bili tudi včeraj krivi za dva mrtva v nekaj verižnih trčenjih na avtocesti A4 Benetke - Trst arhiv okolje - Ob slovenskem kulturnem prazniku Idrija prevzela naziv Alpsko mesto za leto 2011 IDRIJA - S svečano prireditvijo v idrijski Modri dvorani je Idrija proslavila prevzem naziva Alpsko mesto leta 2011 in počastila slovenski kulturni praznik. Tako je postala štirinajsto mesto na območju osmih alpskih držav, ki se bo leto dni ponašalo s tem nazivom in si prizadevala za ohranjanje ravnovesja med naravnim okoljem in človekovo dejavnostjo. Idrija se je s prevzemom naziva Alpsko mesto leta 2011 pridružila skupnosti mest iz drugih držav alpskega prostora, ki so ta naziv doslej že prejela zaradi svoje zavezanosti pri uresničevanju Alpske konvencije, ki jo v konkretnih okoljskih in razvojnih projektih uresničujejo v vsakdanjem življenju. V Idriji bodo v letu dni, ki je pred njimi, izpeljali nekaj okoljskih projektov, kot so varstvo tal, varstvo gozda, učinkovito delovanje čistilnih naprav in predvsem proizvodnje okolju prijazne energije. Med predstavljenimi projekti bodo predvsem decentralizirana mreža čistilnih naprav, urejanje kolesarskih poti, ureditev geoparka, lokalni energetski koncept z izkoriščanjem obnovljivih virov, ureditev tekočega in mirujočega prometa v mestu ter prizadevanje za ustanovitev svetovnega centra za živo srebro. "Smo v pilotskem projektu nizkoogljične občine, tako da bomo v tem času izvedli številne projekte, ki jih od nas pričakujeta tako Evropska unija kot Alpska konvencija," je na včerajšnji novinarski konferenci povedal idrijski župan Bojan Sever. Sodelovanje v mreži alpskih mest odpira Idriji tudi konkretne poslovne priložnosti. "Naziv alpsko mesto je tudi izvrstna priložnost za promocijo in krepitev prepoznavnosti Idrije v mednarodni javnosti, kar bomo v tem letu poskušali izkoristiti tudi z organizacijo odmevnih dogodkov," je še dejal Sever. Idrijski župan je naziv Alpsko mesto 2011 prejel iz rok predsednika Društva Alpsko mesto leta Huberta Buhla. Priložnostno darilo pa mu je predal tudi župan avstrijskega Bad Aussee, alpskega mesta 2010 Otto Marl. Idrija želi s sprejemom naziva Alpsko mesto na slovenski kulturni praznik dati prevzemu tega laskavega naziva posebno mesto v domači in mednarodni javnosti. Zato je bil program oblikovan tako, da so v prvem, protokolarnem delu slovesnosti prevzeli naziv, številne zbrane domačine in goste je nagovoril tudi minister za okolje in prostor Roko Žarnic. Za drugi del slovesnosti, ki je bil umetniško zasnovan, je občina Idrija k sodelovanju povabila predvsem domače ustvarjalce. Idrija ni prvo slovensko Alpsko mesto, saj je ta naziv leta 2000 dobil Maribor. Osnovna ideja - da so Alpe eno leto glavna tema v nekem mestu - se je porodila leta 1995 v Beljaku v Avstriji. Leta 1996 je bilo ustanovljeno društvo Alpsko mesto leta, prvo alpsko mesto pa je leta 1997 postal Beljak. V začetku so bile glavna vsebina kulturne prireditve, danes pa je osrednja dejavnost izvajanje Alpske konvencije. (STA) Pahor v Washingtonu z gospodarstveniki WASHINGTON - Slovenski premier Borut Pahor, ki je na tridnevnem delovnem obisku v ZDA, se je včeraj v Washingtonu srečal z nekaterimi ameriškimi gospodarstveniki, med njimi s predstavniki podjetij U. S. Steel, Harrah's in Xerox. Pahor je na pogovorih ameriške gospodarstvenike pozval k investicijam, ki jih Slovenija po njegovih besedah potrebuje. Pre-mierja na obisku v ZDA spremljata finančni minister Franc Križanič in zunanji minister Samuel Žbogar. Po srečanju z gospodarstveniki je Pahor na univerzi Johns Hopkins predaval o odnosih med EU in ZDA, na zunanjem ministrstvu pa se je srečal z namestnikom državne sekretarke Jamesom Steinbergom. Na programu je imel tudi obiska nacionalnega pokopališče Arlington, kjer je položil venec pred grobnico neznanemu junaku, in delovno kosilo na Ameriški trgovinski zbornici, kjer ga je pozdravil predsednik zbornice za Evropo in Evrazijo Peter Rashis. Na slovenskem veleposlaništvu v Washingtonu se je Pahor udeležil sprejema ob kulturnem prazniku in povabljene nagovoril. Vrhunec obiska bo danes, ko se bo predsednik vlade v Beli hiši sestal z ameriškim podpredsednikom Jo-sephom Bidenom, predvideno pa je tudi krajše srečanje s predsednikom Barackom Obamo. V Zalogu v streljanju 2 mrtva, eden ranjen NOVO MESTO - V Zalogu pri Prečni je včeraj prišlo do streljanja, v katerem je umrla 57-letna ženska, 32-letnega moškega pa so zaradi poškodb odpeljali v bolnišnico. Policisti so bili o dogodku obveščeni okrog 15.30 ure, čez eno uro pa so prejeli še obvestilo, da je v kraju Drgančevje občan našel moško truplo, so sporočili iz policijske uprave (PU) Novo mesto. Policisti še zbirajo podatke za razjasnitev okoliščin. Na kraj dogodka sta odšli tudi preiskovalna sodnica in okrožna državna tožilka, ki sta opravili ogled kraja, so še sporočili s PU Novo mesto. Po poročanju 24ur.com in Žur-nal24 naj bi prišlo do strelskega obračuna med Romi. Novomeški podjetnik naj bi prišel v romsko naselje Žabjak in ponudil železo, ki da ga ima v Zalogu pri Prečni pri Novem mestu. Tja sta odšla 57-letna ženska in njen sin, tam pa naj bi prišlo do streljanja, v katerem je ženska umrla, sin pa je bil ranjen. Za tem naj bi omenjeni podjetnik v Drgančevju storil samomor. (STA) zagreb - Hrvaško vstopanje v EU Orban: Datum o sklenitvi pogajanj bo znan aprila ZAGREB - Predsednik madžarske vlade Viktor Orban je po včerajšnjem srečanju s hrvaško premierko Jadranko Ko-sor v Zagrebu napovedal, da naj bi Hrvaška aprila dobila "magični datum" sklenitve pogajanj z EU. "Če tega ne bomo storili takrat, bo pristop prestavljen", je dejal Orban, ki je poudaril, da bosta za Hrvaško ključna prihodnja dva meseca. Na novinarsko vprašanje, do kdaj naj bi v primeru, da bi Hrvaška zamudila aprilski vlak proti EU prestavili hrvaška pogajanja, ki so jih začeli leta 2005, je Orban odgovoril, da ni potrebe, da bi tega napovedovali, "ker bodo aprila imeli datum". Kosorjeva je izpostavila, da je opogumljena po srečanju s premierjem Madžarske, ki predseduje EU v prvi polovici letošnjega leta. "Načrtujemo, da bomo pogajanja končali do konca madžarskega predsedstva. Gre za zgodovinski, strateški in simbolični cilj, ki ga želimo uresničiti v letu, ko bomo obeležili 20. obletnico neodvisnosti", je dejala Kosorjeva. Kosorjeva je še izrazila prepričanje, da bo njena vlada pravočasno zaključila svoje naloge, predvsem tiste, ki so povezane s pogajalskimi poglavji pravosodje in temeljne pravice (23. poglavje) ter konkurenčnost (8. poglavje). Hrvaška pre-mierka je napovedala, da bo njena vlada poslala Evropski komisiji poročilo glede meril v poglavju 23, ter da pričakuje pozitivno mnenje Bruslja o načrtih za prestrukturiranje hrvaških ladjedelnic. Na Hrvaškem pa so včeraj objavili tudi podatke o podpori vstopu Hrvaške v EU. Kot je pokazala redna mesečna raziskava hrvaške agencije Promocija plus, vstop podpira manj kot polovica hrvaških državljanov. Čeprav je podpora 49,4 odstotka anketirancev v februarju za 0,3 odstotka višja, kot je bila januarja, je za približno štiri odstotke nižja, kot je bila junija lani, ko so zabeležili najvišjo podporo vstopu v EU. Proti članstvu Hrvaške v EU je 40,3 odstotka državljanov, kar je nekoliko manj kot januarja, ko je članstvu nasprotovalo 40,8 odstotka ljudi, je še pokazala raziskava Crodemoskop, v kateri je sodelovalo okoli 1000 Hrvatov. Neodločenih je 10,2 odstotka vprašanih. (STA) los angeles - Predstavitev projekta Liste Productions Glavni protagonist filma o fojbah bo nekdanji tajni obveščevalec LOS ANGELES - V glavnem mestu Kalifornije so včeraj predstavili film Foibe (fojbe), ki ga bo ameriška produkcijska hiša Listen Productions začela snemati v prihodnjih mesecih v ZDA, Italiji, Sloveniji in Rusiji. Eden glavnih igralcev bo Robert Kariakin, Američan ruskega porekla, ki bo poosebljal Maria Maffija, nekdanjega člana italijanskih obveščevalnih služb, ki so mu zaupale »preiskavo na terenu« o fojbah. Maffi je po drugi svetovni vojni večkrat nezakonito bil v Jugoslaviji, kjer je skupaj z italijanskimi obveščevalci preiskoval fojbe. Film, kot se je izvedelo, bo razdeljen v tri dele. V prvem bo nek ameriški univerzitetni profesor predstavil svojim študentom pojav fojb, v drugem delu bo opis dogajanj v obdobju 1942-1949, v tretjem pa zgodba obveščevalca Maffija. Film bosta režirala John Michael Kaine in John Kaylin, ki je tudi eden od koproducentov. Na včerajšnji novinarski konferenci so se zastopniki Listen Pro- Furlaniji-Julijski krajini ter italijanskemu notranjemu ministrstvu. Že vnaprej pa se zahvaljujejo tudi Trža-čankam in Tržačanom, ki bodo želeli sodelovati pri tem filmu. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 9. februarja 2011 zaščitni zakon - Pogovor s predsednikom paritetnega odbora Bojanom Brezigarjem »Premalo se poslužujemo pravic, ki nam jih daje zakon« { 3 Priznanje delu, ki ga je opravil prejšnji odbor - »Manjšina močno zamuja s prenovo« Bojan Brezigar, najprej kakšni so vaši človeški občutki ob 10. obletnici parlamentarne odobritve zaščitnega zakona? Postopku za sprejemanje zaščitnega zakona sem pobliže sledil kot novinar. Ko je senat dokončno izglasoval zakon, sem bil v Rimu in o tem podrobno poročal. Mislim, da je bil to zelo velik dogodek za Slovence v Italiji. Desetletja smo si prizadevali za priznanje nekaterih pravic in končno smo to priznanje dosegli. Tu mislim predvsem na Slovence v Vi-demski pokrajini. Priznanje Beneške Slovenije je najbrž največja odlika tega zakona... Italijanska vlada nem je že desetletja prej ponujala zakon, če bi se odpovedali Videmski pokrajini, pa tega nismo nikoli sprejeli in zaščitni zakon je končno postavil vse Slovence v Italiji na enako izhodiščno raven. Seveda, pogoji niso povsod enaki, ampak zakon zagotavlja vsem enake pravice in ne deli več Slovencev na kategorije glede na pokrajino, v kateri živijo. O zakonu samem je bilo veliko povedanega in verjetno še več napisanega. Kaj mislite o tem? Tako je. Imamo tudi knjigo, ki jo je napisal slovenski diplomat Jože Šušmelj. Na račun vsebine sem v teh desetih letih slišal veliko kritik. Tudi sam ocenjujem, da zakon ni popoln. Mirno pa lahko rečem - prav zato, ker sem postopku sledil in sem se v tistem času pogosto pogovarjal s poročevalcem Domenicom Ma-sellijem - ki mi je marsikaj povedal, da je to besedilo najboljše, ki smo ga lahko dosegli v tistih pogojih. Med drugim sama manjšina ni bila enotna glede besedila. Ne glede zahtev, kar je legitimno in popol- Bojan Brezigar predseduje paritetnemu odboru za slovensko manjšino (na spodnji sliki) kroma izvaja (osebje deželnega urada za slovensko šolo, slovenska sekcija konserva-torija), se to ne dogaja zato, ker bi država ne zagotavljala sredstev, ki jih zakon določa. Včeraj smo v Primorskem dnevniku napisali, da o slovenskem glasbenem oddelku na tržaškem konser-vatoriju Tartini ni ne duha ne sluha. Kaj mislite o tem? Glede glasbene vzgoje obstajajo kar trije problemi, ki dejansko zavirajo izvajanje 15. člena zakona. Prvi problem je, da v samem tržaškem konservatoriju Tar-tini ni politične volje, da bi do tega pri- zacija. Člani imajo pogosto različna mnenja o številnih vprašanjih. Vendar moram ugotoviti, da smo - z izjemo enega člana, ki pač zastopa drugačna stališča in včasih zapušča sejo, če je sklepčnost odvisna od njegove prisotnosti - vedno našli sintezo. Tudi ko prihaja do razhajanj? Tudi v tistih redkih primerih, ko je prišlo do razhajanja, je to razhajanje zadevalo predvsem taktiko ali strategijo, ne pa mnenja o ciljih, ki bi jih morali ob koncu doseči. Mirno lahko rečem, da je razprava vselej konstruktivna in nikoli ne preseže ravni omikane dialektike, torej ravni normalnih demokratičnih odnosov. Za to sem vsem članom odbora hvaležen. Kakšni so naslednji koraki oziroma načrti paritetnega odbora? Omenil sem že, da sedaj končujemo prvo fazo določanja ozemlja vidne zaščitnega zakona svetnikoma. Ampak naše pristojnosti so različne in tega se vsi dobro zavedamo. Paritetni odbor ni izrazito politični organ. Kaj pa slovenska manjšina, mislite, da dovolj upošteva in ceni delo in vlogo paritetnega odbora? Ne vem, to mora povedati manjšina sama. Gotovo pa imate o tem svoje mnenje... Sam o dejavnosti odbora informiram predsednika obeh krovnih organizacij in se glede ključnih odločitev z njima tudi posvetujem. Glede dejavnosti odbora sem miren, prepričan, da smo naredili, kar je bilo v naši moči in včasih celo malo več. Ugotavljam pa, da manjšina od nas pričakuje veliko, vendar preko pristojnosti, ki nam jih daje zakon. Ker smo institucionalno telo pa preko svojih pristojnosti ne moremo. Tudi sam ocenjujem, da zaščitni zakon ni popoln. Mirno pa lahko rečem - prav zato, ker sem postopku sledil in sem se v tistem času pogosto pogovarjal s poročevalcem Domenicom Masellijem, ki mi je marsikaj povedal - da je to besedilo najboljše, ki smo ga lahko dosegli v tistih pogojih. noma razumljivo, ampak niti na ravni sinteze, ko bi se morali na zaupni ravni dogovoriti o nekaterih vprašanjih. Če bi bila manjšina enotna bi bil zakon lahko boljši? Nikogar ne krivim, ampak zagotovo bi bil zakon boljši, če bi v manjšini našli to sintezo. Kakšen je 10-letni obračun izvajanje zakona? Mislim, da mora biti obračun pozitiven. Ključni deli zakona se namreč izvajajo. Najpomembnejše je določilo ozemlja, na katerem se zakon izvaja. Ta postopek je bil težak, ampak uspešen. In tu moram takoj povedati, da so zasluge, ki jih ima sedanji paritetni odbor manjše od zaslug prejšnjega odbora. To je kompliment prejšnjemu paritetnemu odboru.. Odbor, ki ga je vodil odvetnik Rado Race, je deloval v zelo težkih pogojih, z ostro opozicijo ljudi, ki so vstopili v odbor z namenom, da preprečijo izvajanje zakona. Prejšnji odbor je kljub temu izpeljal postopek, vendar ga je zaustavila takratna vlada. Glede tega smo imeli mi neprimerljivo ugodnejše pogoje in zadevo v nekaj mesecih uspešno izpeljali do konca. Od prve seje našega odbora do podpisa odloka predsednika republike Napolitana je minilo slabih šest mesecev. Kaj pa naslednji koraki? Potem smo se lotili vprašanja vidne dvojezičnosti in sedaj zaključujemo prvo fazo: sprejemanje vidne dvojezi-čnosti na ozemlju, s katerim soglašajo krajevne uprave. Tudi tu je nekaj težav, ampak resno mislim, da se prva faza bliža koncu. Kaj pa finančna plat zakona? Povedati je treba, da se finančne postavke zaščitnega zakona redno izvajajo in da država nakazuje sredstva, ki jih zakon določa. Tudi tam, kjer se zakon ne šlo. Morda je nekdanji nacionalizem danes manj prisoten, zagotovo pa med profesorji konservatorija prevladuje mnenje, da profesorji na naših glasbenih šolah niso dorasli tej instituciji. Mislim, da so glede tega krivični, ampak ugotavljam, da ta problem obstaja. Kaj pa drugi problem? Drugi problem je izrazito pravne narave, saj se je zakonodaja o konserva-torijih spreminjala vzporedno z nastajanjem zaščitnega zakona, ki tako še vedno temelji na prejšnji ureditvi konserva-torijev in je neskladen s sedanjo zakonodajo. Tretji problem pa smo preverili sami na avdicijah, ko smo ugotovili, da odgovorni dejavniki obeh slovenskih glasbenih šol nimajo jasne predstave, kako naj bi ta problem rešili. Če ni jasnih predlogov, je seveda težko najti rešitev. Preidemo k členu o vračanju nepremičnin slovenski manjšini. Kje smo na tem področju? Glede vračanja nepremičnin priznam, da nimam novic v zvezi z Narodnim domom pri Sv. Ivanu v Trstu. Kaj pa tržaški Narodni dom? Glede Narodnega doma v Filzijevi ulici moramo ugotoviti, da so bili nekateri koraki narejeni. Mislim pa, da bi morala biti manjšina tam aktivnejša. V čem aktivnejša? Vsak dan bi se moralo tam nekaj dogajati, ta kraj bi moral postati jedro dogajanj slovenske manjšine; tudi opremiti bi ga morali bolje, pa oskrbeti napravo za hlajenje, kajti v poletnih mesecih so prostori neuporabni. In kje se odvijajo dogajanja tržaških Slovencev? Dejansko se dogajanja manjšine v Trstu še vedno vrtijo okoli Ul. sv. Frančiška in Ul. Donizetti, tako da ni opaziti potrebe po prostorih, ki nam jih prisoja zakon. To je še kar ostra ocena... Predstavnike kar nekaj manjšinskih ustanov sem vprašal, ali bi se preselili v Narodni dom, in nisem prejel enovitih odgovorov. Seveda bi se za to odločila knjižnica, morda še nekateri, zagotovo pa ni interesa, da bi postal Narodni dom skupno središče dejavnosti Slovencev v Trstu, kar je nekoč bil. Tudi tu velja isto: če bi imeli jasne načrte, bi veliko lažje vodili boj. Kaj pa goriški Trgovski dom? S Trgovskim domom v Gorici so težave večje. Že nekajkrat je kazalo, da smo tik pred zdajci, a smo potem ugotovili, da ni prave volje, da bi to vprašanje rešili. Vtis imam, da so birokratski zapleti predvsem izgovor, da se slovenske dejavnosti ne bi vselile v to stavbo. Vi ste večkrat rekli, da so za izvajanje zaščite potrebni tudi ljudje, ki se morajo posluževati zakonskih pravic, npr. pri priimkih, dvojezičnih dokumentih in uveljavljanju vidne dvojezi-čnosti. Ne moremo se torej pritoževati, da nimamo pravic, če se jih potem ne znamo ali nočemo posluževati. Je tako ali ne? Natanko tako. Premalo se poslužujemo pravic, ki nam jih daje zakon. Začnimo kar s primeri... Predsednik deželne vlade je na predlog paritetnega odbora določil prvi seznam ozemlja, kjer se uveljavlja vidna dvojezičnost. Sedaj bo treba pritiskati na javne uprave, da bodo to izvajale. Vendar to ne zadostuje. Kaj bi bilo treba torej narediti? Vse preveč je zasebnih dejavnosti, od trgovin in gostiln do odvetnikov, zdravnikov, zavarovalnic in tako naprej, ki na vratih nimajo dvojezičnega napisa. Pa bi ga lahko imeli. Tu smo naredili premalo. Mislim, da bi morala manjšina del sredstev, ki jih ima na razpolago, investirati v promocijo pravic, ki jih določa zaščita. Kako ocenjujete vzdušje, ki vlada v paritetnem odboru? Paritetni odbor je pluralna organi- Mislim, da bi morala biti v tržaškem Narodnem domu manjšina aktivnejša. Vsak dan bi se moralo tam nekaj dogajati. Ta kraj bi moral postati jedro dogajanj Slovencev v Trstu. Dejansko se dogajanja manjšine v središču mesta še vedno vrtijo okoli Ul. sv. Frančiška in Ul. Donizetti, tako da ni opaziti potrebe po prostorih, ki nam jih prisoja zakon. dvojezičnosti in ustanov, ki bodo njej zavezane. Ko bo predsednik deželne vlade podpisal zadevne odloke, bomo v odboru opravili razpravo o nadaljnjih prioritetah. Sicer pa smo že začeli razpravo o problemih v zvezi z Rezijo, ki jih moramo rešiti na način, da bo zajamčen obstoj in razvoj rezijanščine, ki je eden največjih zakladov slovenskega jezika. Seveda pa obstaja resno vprašanje pristojnosti paritetnega odbora. Kje so težave? Zaščitni zakon je glede tega zelo omejevalen in odboru še zdaleč ne daje vloge »psa čuvaja zakona«, ki so ga nekateri napovedovali. Glavni problem tega zakona je, da ni nikogar, ki bi bil pristojen za nadzorovanje njegovega izvajanja. Kako ocenjujete odnose paritetnega odbora z državno in deželno vlado? Paritetni odbor je kompleksna institucija. Tajnik odbora je visok funkcionar Predsedstva vlade, tajništvo odbora pa opravlja Dežela. Pristojnosti odbora določa zakon, poleg tega pa je bil pred leti z odlokom predsednika republike sprejet zelo restriktiven pravilnik. Zato so možnosti odbora zelo omejene. Odnosi z Rimom in Deželo pa vseeno obstajajo in se razvijajo... Ob upoštevanju teh dejstev lahko rečem, da imam tako pri Predsedstvu vlade kot tudi pri generalnem sekretariatu Dežele oporo in pomoč pri reševanju problemov. S političnimi dejavniki vlade in Dežele pa imam veliko manj stikov. Kako to? Mislim, da je to naloga politikov in glede tega lahko rečem, da dobro sodelujem tako s senatorko Tamaro Blažina kot z obema slovenskima deželnima Italijanska vlada napoveduje ustanovitev omizja ali institucionalnega telesa za in s slovensko manjšino. Mislite, da bo ta pobuda, če bo do nje prišlo, prispevala tudi k bolj doslednemu izvajanju zaščitnega zakona? Morda, ampak izvajanje zakona poteka. Lahko bi potekalo hitreje, vendar ni veliko točk, ki se ne bi izvajale. Mislim, da bi moralo to telo razmisliti predvsem o prihodnosti, o strategiji razvoja slovenske manjšine v Italiji. Na tem doslej nismo delali veliko. Zakon je star deset let. To ni veliko, ampak v teh letih se je marsikaj spremenilo. Katera sprememba vam pride najprej na misel? Pomislimo le na tehnološki razvoj. Mi na tem področju nismo naredili veliko. Morali bi se torej pogovarjati o šolstvu, o mladih, o prihodnosti, o gospodarstvu, o teritoriju. Ne zdi pa se mi smiselno, da bi oblikovali neko telo samo zato, da bi se ukvarjalo z izvajanjem zakona. To bi morali urediti drugače. Kako pa? Morda z imenovanjem nekega organa, ki bi nadzoroval izvajanje zakona in imel možnosti ukrepanja, če prihaja do hudih zamud. Predsednika Italije in Slovenije nimata direktnih pristojnosti pri izvajanju zaščite, na nedavnem srečanju v Rimu pa sta skupaj pozvala manjšino k razmisleku o 10-letnici zakona, predvsem pa o prihodnosti manjšinske skupnosti. Mislite, da je ta razmislek potreben in, če je, kaj bi svetovali ob tej priložnosti manjšini? No, saj prav na to sem mislil. Nedavni rimski obisk je bil zelo pomemben korak pri utrjevanju odnosov med državama in obravnavanje obeh manjšin na njem ni bilo obrobno. Vendar smo brali, da je bila tudi ob tem obisku pozornost namenjena prihodnosti. Razmišljanje o bodočnosti ni ravno doma v manjšinski skupnosti in ko se o tem govori, je slišati zelo različna mnenja... Manjšina bi morala o tem razmišljati. Imeti bi morali strategijo. Razumeti moramo, zakaj se toliko pripadnikov manjšine ne vključuje v naše organizacije in zagotoviti jim moramo tisto, kar potrebujejo. Očitno mi tega ne delamo... Namesto tega vztrajamo pri starem, pri institucijah, ki so stare desetletja in v katerih (marsikje, ne povsod) ni bilo prave prenove, ki, skratka, niso stopile v korak s časom. Če tega ne bomo sposobni, nam ne bo noben zakon pomagal. Sandor Tence 4 Četrtek, 10. februarja 2011 GOSPODARSTVO pristanišča - Po odpovedi petkovega srečanja o projektu Unicredit se ne umika z načrtom za logistično ploščad Številni negativni odzivi na možnost, ki jo je bančna skupina zanikala TRST - »Projekt Unicredit za trža-ško-tržiško logistično ploščad se nikakor ne bo upočasnil, ampak se bo nadaljeval po že začeti poti,« je včeraj izjavil glasnik italijanske bančne skupine. Poudaril je, da namerava Unicredit nadaljevati projekt in spodbujati čim prešnji podpis sporazuma država-dežela, ki bo postavil zanesljiva pravila in omogočil nadaljevanje investicijske dejavnosti«. S temi besedami je torej banka zanikala časopisne novice, po katerih naj bi Unicredit umikal svoj projekt za Trst in Tržič, potem ko je rimska vlada pokazala naklonjenost naložbi v beneško off shore platformo, medtem ko naj bi za projekt Unicredit za sedaj odobrila le 90 milijonov evrov dotacije za poglobitev morja pred Tržičem. Še več, tržaški italijanski dnevnik je celo pisal, da se Unicredit »umika v Koper« in da je ravno zaradi tega odpovedal za petek napovedano srečanje o projektu v Trstu. Tega bi se morali udeležiti tudi predstavniki italijanske in slovenske vlade, točneje ministri Franco Frattini, Altero Matteoli, Samuel Žbogar in Patrick Vlačič. Toda Žbogar se srečanja niti pri najboljši volji ne bi mogel udeležiti, ker se v teh dneh s premierjem Pahorjem mudi na uradnem obisku v ZDA. Da je novica neosnovana, je včeraj uradno zatrdil predsednik Dežele FJK Ren-zo Tondo, potem ko je telefonsko govoril z zunanjim ministrom Frattinijem. »Projekt Unicredit ima polno podporo italijanske vlade. Nesmiselno je izgubljati čas z namigovanji ali se razdeljevati v nasprotujoče si navijaške skupine. Govorimo namreč o temeljnih argumentih za prihodnost države in ne tega ali onega pristanišča,« je izjavil Tondo. »Model, ki ga predlaga Unicredit, vnaša novo kulturo, evropsko, v organizacijo pristanišč. Na tej osnovi bo prva faza njegovega razvoja zadevala celoten Severni Jadran. Projekt logistične ploščadi gre torej naprej, brez vsakega zadržka v Rimu,« je zagotovil predsednik FJK in dodal, da bo minister Frat-tini vprašanje postavil na dnevni red današnje seje ministrskega sveta. Po zagotovilu Unicredita o nadaljevanju projekta in spričo jasnega stališča deželne oziroma rimske vlade so odzivi, na katere je včeraj naletelo pisanje Il Piccola, v glavnem preseženi. Bili pa so zelo ostri tako do deželne kot do rimske vlade, ne glede na politično opcijo pa tudi močno predvolilno obarvani. Tržaški župan Roberto Dipiazza je izrazil prepričanje, da je treba projekt nadaljevati, »pa naj stane, kar stane«. »Zavedati se je treba, da je ves Severni Jadran Sedmi pomol za pretovor kontejnerjev v tržaškem pristanišču arhiv eno samo pristanišče, en sam sistem. Ali bomo razmišljali v terminih sistema, ali pa ne bomo prišli nikamor. To je moja bitka,« je dejal Dipiazza in dodal: »Obstajajo ljudje, vedno isti, ki hočejo vedno vse ustaviti. Mi pa moramo naprej s projektom Unicredit in vanj vključiti tudi Koper, morda celo Benetke. Ali bomo naredili sistem, ali pa bomo umrli.« Deželna sekretarka Demokratske stranke Debora Seracchiani, deželni svetnik iste stranke Giorgio Brandolin, sekretar deželnega sindikata Cgil Franco Belci in tržaški županski kandidat gibanja Altra Trieste Franco Bandelli so v zvezi s pisanjem Piccola ostro napadli deželno in rimsko vlado, Bandelli pa je celoten tržaški politični razred označil za popolnoma nesposobnega. V zagovor vladajoče koalicije se je oglasil deželni koordinator Ljudstva svobode Isidoro Gottardo, ki je zagotovil, da ni javnega denarja, s katerim bi zgradili drugi blagovni terminal v Benetkah in dodal, da je za projekt Unicredit potrebna enotnost, saj gre za »veliko priložnost za ves Severni Jadran, od Benetk do Kopra«. Glede srečanja, na katerem bi se morali v petek sestati italijanski in slovenski zunanji minister, oba transportna ministra, predsednika FJK in Veneta, vrh bančne skupine Unicredit in vodilni pri ladjarski družbi Maersk, naj dodamo, da to ni bilo odpovedano, ampak prestavljeno na poznejši datum. (vb) hitra železnica - Drugo srečanje Tudi v Vidmu soglasje lokalnih uprav o metodi VIDEM - Včeraj popoldne se je v Vidmu končalo drugo srečanje o trasi bodoče hitre železnice. Prdstav-niki lokalnih uprav so s tehniki in deželnim odbornikom za infrastrukture Riccardom Roccardijem analizirali preliminarni projekt za progo na odseku Portogruaro - Ronke. Kot je zapisano v tiskovnem sporočilu deželne uprave, so se predstavniki lokalnih uprav strinjali z metodo dela, ki jo je predlagala deželna uprava. Ta predvideva, da občine pripravijo pripombe v dogled-nem času in jih potem dostavijo deželni upravi, ta pa jih bo v tehnično preučitev posredovala železniški družbi RFI. Potem bodo stekla javna zborovanja s prebivalstvom, tako da bi prišli do čim bolj konsenznega dokumenta. Lokalni upravitelji so na včerajšnjem srečanju v Vidmu dobili zagotovilo, da bo število zgradb, ki jih bo treba zaradi gradnje nove proge razlastiti in podreti, zelo omejeno. V Riccardo Riccardi arhiv sdgz - Obvestilo Plačilo SIAE za glasbo do konca tega meseca Popust za člane SDGZ, ki so poravnali članarino TRST - Slovensko deželno gospodarsko združenje (SDGZ) obvešča gostince, trgovce in druge operaterje, ki imajo radio, televizijske sprejemnike ali druge aparate za reprodukcijo glasbe v lokalu, da morajo do konca februarja poravnati pristojbino SIAE za leto 2011. Člani SDGZ lahko pri tem privarčujejo 25 odstotkov predvidenega zneska, saj jim ustanova Societa Italiana degli Autori ed Editori (SIAE) priznava iste ugodnosti kot članom drugih stanovskih organizacij. Kdor želi koristiti ugodnost, mora poravnati članarino za leto 2011 in s potrdilom o članstvu oditi na sedež SIAE v Trstu ali na druge sedeže in do pooblaščenih zastopnikov za okoliške občine do Gorice in Čedada. Možno je tudi plačilo z obrazcem MAV in že določenim zneskom, ki ga nekateri prejmejo po pošti. V tem primeru je treba preveriti, ali je obračunan tudi popust za člane SDGZ. Če ne bi prejeli obrazca na dom, ali če so se podatki spremenili glede na lani (npr. število sprejemnikov) oz. ni predviden popust, je treba iti v pristojni urad SIAE in tam urediti plačilo. Posebno so vabljeni vsi člani (gostinci, trgovci in drugi), ki so doslej plačevali polno tarifo za glasbo, da se zglasijo v tajništvu SDGZ v Trstu na tel. 040 6724824. Popust velja samo za letno plačilo SIAE (tudi za glasbo po telefonu), ne pa za plačila za občasne prireditve. telefonija - Napoved Bruslja Do poletja v trgovinah enotni evropski polnilnik za mobilne telefone BRUSELJ - Univerzalni polnilniki za različne znamke mobilnih telefonov se bodo kmalu pojavili na trgu EU, je včeraj napovedala Evropska komisija. »Pozdravljam prihod univerzalnih polnilnikov za mobilne telefone na osnovi standardov EU. To je dobra novica za evropske potrošnike,« je poudaril komisar za industrijo in podjetništvo Antoni Tajani. Po besedah komisarja, ki so mu včeraj v Bruslju izročili prvi primer univerzalnega polnilnika, lahko te pripomočke kmalu pričakujemo tudi na policah trgovin. Po napovedih naj bi se prvi univerzalni polnilniki v trgovinah na voljo kupcem pojavili v prvi polovici tega leta. Na pobudo Evropske komisije se je za memorandum o soglasju za uskladitev podatkovno podprtih mobilnih telefonov na prodaj v EU dogovorilo 14 največjih proizvajalcev mobilnih telefonov. V skladu z dogovorom bo polnilnike mogoče uporabljati le za podatkovno podprte mobilne telefone (kot so iPhone in smartphone) oziroma telefone, ki jih je mogoče priključiti na računalnik, na primer za izmenjavo slik, datotek ali glasbe. Ti že prevladujejo na trgu in bodo na njem najbolj zastopani tudi v prihodnjih dveh letih. Tako imenovani pametni telefoni so del podatkovno podprtih mobilnih telefonov. Nekompatibilnost polnilnikov je velik problem za kupce, pa tudi pereče okoljsko vprašanje. Uporabniki mobilnih telefonov, ki zamenjajo svoj mobilni telefon, morajo namreč kupiti tudi nov polnilnik, ne glede to, ali prejšnji še deluje. EVRO 1,3635 $ +0,60 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 8. februarja 2011 evro (povprečni tečaj) valute 8.2. 7.2. ameriški dolar 1,3635 1,3553 japonski jen 112,09 111,52 ruski rubel 39,9615 8,9247 39,8100 61,6250 danska krona 7,4546 7,4546 0,84020 švedska krona 8,7715 8,8050 7,8385 češka krona 24,018 1,3030 24,070 1,2953 estonska krona 15,6466 269,23 15,6466 poljski zlot 3,8856 3,8740 1,3380 avstralski dolar 1,3457 1,9558 1,3355 romunski lev 4,2550 3,4528 4,2590 3,4528 latvijski lats 0,7022 2,2850 0,7015 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,4148 7,4143 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 8. februarja 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,26275 0,31150 0,46125 0,13667 0,17000 0,24000 0,912 1,088 1,341 ZLATO (999,99 %%) za kg 32.145,03 € +285,12 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 7. februarja 2011 videmski pokrajini, ki jo je zastopal tudi pokrajinski odbornik za promet Fabio Marchetti, jih je na primer samo devet: pet objektov v Villi Vicen-tini, po en pa v Palmanovi, v Palaz-zolu dello Stella, v Ronchisu in v kraju Teor. Danes dopoldne se bodo srečanja o novi železniški povezavi na petem evropskem koridorju nadaljevali v Trstu. Ob 10.30 je na programu analiza trase Ronke Jug - Trst, srečanja pa se bodo udeležili predstavniki vseh zainteresiranih loklanih uprav. kriza - Videm Obrtna podjetja proti davkom in birokraciji VIDEM - Iz 10. konjunktur-ne raziskave videmskega obrtnega združenja Confartigianato izhajajo šibki znaki gospodarskega oživljanja, tako kot tudi dve glavni kritični točki - visok davčni pritisk in breme birokracije. Na predstavitvi raziskave, ki se je je udeležila tudi deželna odbornica za proizvodne dejavnosti Federica Segan-ti, so povedali, da je več kot 53% intervjuvanih podjetij med 10. in 25. januarjem 2011 kot največjo težavo označilo davčni pritisk, 31% pa birokracijo. Na tretjem mestu se s 6% nahajata zahtevi po zvišanju prispevkov za investicije in po znižanju cene dela. Težave na trgu dela pa se po mnenju podjetnikov ne bodo izboljšale niti v naslednjem kratkoročnem obdobju, kajti 77% podjetij, ki so v zadnjih treh letih odpuščala, ne predvideva, da bi te delavce znova zaposlila po izhodu iz krize. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 12,60 INITEDIII IDr»DA 3 3Q -0,08 -0 35 KRKA 1 1 IKA KOPER 64,34 1460 +1,32 +0 62 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 159,00 +3,25 TELEKOM SLOVENIJE 258,00 86,75 -0,35 -0,23 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 47,00 AERODROM LJUBLJANA 17,15 DELO PRODAJA 23,69 rrm Qicnn -2,00 ISKRA AVTOELEKTRIKA ICTD A BCM7 16,50 A en -- NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,16 Ml IMnTCCT C cr» -1,84 KOMPAS MTS NIKA 7,65 15 20 -- PIVOVARNA LAŠKO PO7AVAROVAINICA SAVA 12,25 -6,49 POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SA! MS Ml IB! IANA 8,00 24,29 -- SnLUS, L_IMBt__InNn SAVA TERME ČATEŽ 360,00 70,00 190 00 -2,85 IERME ČnlEŽ ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 92,50 17,50 -0,54 -2,72 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 8. februarja 2011 -0,25 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,135 107,08 1667 +0,80 +0,87 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 2,68 +0,42 -2,45 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,95 3,1 -1,43 EDISON ENEL ENI 0,87 4,27 182 +2,78 +0,35 FIAT FINMECCANICA 7,29 +0,22 +1,32 FINMECCANICA GENERALI IFIL 9,69 16,99 +0,68 +1,19 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,49 1083 -1,09 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 22,17 +3,44 +0,45 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,84 7,98 +0,78 -0,31 PIRELLI e C PRYSMIAN 2,27 5,9 15 69 -0,77 +2,61 +1 03 rRl SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 37,15 -1,22 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,84 9,22 1 05 +2,79 TENARIS TERNA 16,84 +0,28 -1,69 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 3,25 0,08 -0,08 -1,57 UNICREDIT 7,66 1,87 -0,84 -1,84 SOD NAFTE (159 litrov) 87,35 $ +0,47 IZBRANI BORZNI INDEKSI 8. februarja 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 844,15 +1,09 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 2.309,29 96817 +0,00 FIRS, Banjaluka RAIav 1 ^ Rönnrar) 1.707,79 -0,40 +0,44 Beiex 15, Beugiau SRX, Beograd RIFY Sarai^/n 763,86 310,67 +0,85 +0,35 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica 1.672,95 +0,09 MBI 10, Skopje 2.746,21 -0,26 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 12.226,94 +0,54 Nasdaq 100 2.360,52 +0,48 S&P 500, New York 1.330,49 +0,73 MSCI World, New York 1.339,43 +0,58 DAX 30, Frankfurt 7.283,62 +0,93 FTSE 100, London 6.044,16 +0,78 CAC 40, Pariz 4.090,80 +1,08 ATX, Dunaj 2.949,00 +0,61 PX, Praga 1.244,7 -0,35 EUROSTOXX 50 2.995,49 -0,57 Nikkei, Tokio 10.635,98 +0,41 STI, Singapur 3.211,12 - Hang Seng, Hongkong - - Composite, Šanghaj 2.069,70 -0,58 Sensex, Mubaj 17.775,70 -1,45 / MNENJA, RUBRIKE Sreda, 9. februarja 2011 5 O NAŠEM TRENUTKU Kako skrbeti za Kras, ki ni samo »naš«? Ace Mermolja Prejšnji teden je Primorski dnevnik posvetil precej prostora zaščiti Krasa na slovenski strani, to je v Sloveniji. Povod je bilo srečanje civilnih iniciativ Kras in za Primorsko, ki je bilo prejšnjo sredo v veliki dvorani na sežanski občini. Ljudi je bilo veliko. Med govorci sta bila tudi Boris Pahor in Jože Pirjevec. Na srečanju nisem bil in ga zato ne bom komentiral. Večkrat sem pisal o vprašanju Krasa in njegove zaščite in se pri tem držal dveh pravil: izhajati je treba iz danosti, problema ne gre obremenjevati z ideološko-nacionalnimi butarami, kajti s tem tvegamo sprenevedanje. Izhodiščna dejstva so naslednja. Italijanski del Krasa je dodobra in neurejeno pozidan. Priča smo bili gradbenemu balonu, ki je v zadnjih letih prizadel predvsem predel Krasa v tržaški občini, a ne samo. Trenutno še nadalje gradijo vrstne hiše, razne »Borghi Carsici« in podobno, čeprav je opazno, da se je prodaja novih stanovanj in hiš upočasnila. Posel s hišami se je ob »balonu« v Italiji preselil čez mejo, ki je ni več. Prav tako neurejeno so zrasle hiše na poti proti Divači, v okolici Sežane in še kje. Tudi na slovenski strani Krasa mrgolijo napisi: »Na prodaj«. Hiše je v Sloveniji kupilo kar precej italijanskih državljanov, tako slovenske kot italijanske narodnosti. To, da gradbeniški posli ne poznajo meja, dokazujejo številne ponudbe posredniških uradov v središču Trsta in na Opčinah. Grem iz urada v Ul. sv. Frančiška iz Trsta in po nekaj korakih lahko kupim hišo v Sloveniji. V bližnjih bančnih in hranilniških prostorih mi ponujajo kredite za nakup hiš v Sloveniji. Posel s hišami teče, kot pač to narekuje konjunktura. Slovenija je očitno postala privlačna, vsaj zaradi okolja in cen. Tudi določeni strahovi so izginili. Ker je posel s hišami velik, ga ni lahko enostavno preprečiti. Z njim služi veliko ljudi. Ne bi »učil«, kako so v gradbeništvu udeležena gradbena in številna druga podjetja, banke, finančne družbe itd. Ob visokem povpraševanju imajo svoje dobičke tudi prodajalci zazidljivih zemljišč ali starih hiš. Skratka, domače prebivalstvo je soudeleženo v poslu. Revež, ki veliko proda, postane premožen. Večkrat izgubi neobdelano gmajno ali podirajočo se hišo z vrtom. Ponudbam se ni lahko izogniti. Jasno je, da kdor kupi teren in na njem zida, bo hiše prodajal. V vsem tem ni nič ideološkega: gre preprosto za posel. S pozidavami in novim priseljevanjem se teritorij nujno spreminja in tu smo pri zaščiti Krasa. Gradbeni posli so med tistimi, ki se zlahka povežejo s politiko in ne skrivajo vedno čedne interese. Če želim biti brutalen, ni slučaj, da italijanska mafija vlaga veliko denarja v gradbeništvo: na jugu in na severu. Posamezni urbanistični načrti, spremembe itd., ki jih v Italiji najprej sprejemajo občine, lahko nekoga oškodujejo, drugemu pa koristijo. Nov gradbeni načrt sodi po definiciji med velika občinska dejanja, kjer lahko pride do povezav med gospodarstvom in politiko. Če želimo resno govoriti o zaščiti Krasa ali kakega drugega teritorija, moramo izhajati iz danosti, saj hiš z regularnim dovoljenjem ni možno podirati in izganjati stanovalce. Obenem pa lahko zahtevamo od politike, da ravna odgovorno in ne klientelistično. Tu je seveda potrebna moč. Glede italijanskega Krasa mislim, da je delno izgubljen, sedaj je treba čuvati, kar je ostalo. Osebno ne demoni-ziram ne prodaje zemljišč in niti gradenj. Kar me jezi, so številne gradnje brez vsakega estetskega čuta in odnosa do okolja. V tržaški občini moram za leseno lopo na dvorišču prositi dovoljenje. Ob moji hiši pa je v teku »povečanje« (am-pliamento) stare hiše, ki pomeni povsem neestetsko zazidavo prostora. Gradbenik ima edini cilj: stlačiti v določen pro- stor čim več stanovanj. Ob vsem tem manjkajo vasem, ki se širijo, osnovne infrastrukture, greznice, plinovodi, pločniki itd. Ljudje se selijo v drago plačana ciganska naselja. Del Krasa v Sloveniji je še nepozidan. Mislim, da gre za večji del teritorija. Tudi na slovenski strani pa opažam pomanjkanje čuta za estetiko in za okolje. Kar raste, raste »na divje«. Ne poznam slovenske zakonodaje. Pravijo mi, da so za urbanistične načrte odgovorne najprej krajevne uprave, to je občine. Za resne načrte, za postavitev visokih kakovostnih standardov, za urbanizacijo in nujne storitve za nove gradnje so potrebne močne občine, to je take, ki se lahko uprejo špekulacijam. Ne smemo si namreč zakrivati oči: poslovneži in špekulanti imajo veliko moč. Restriktivni gradbeni načrti zadovoljijo naravovarstvene duše in tiste, ki nimajo kaj prodati. Kdor si obeta zaslužke od prodaje zemlje in nato od gradenj bo proti restrikcijam in impozicijam. Kras lahko rešuje realistična in obenem močna volja politike a tudi kulture, ki pazi, da se del teritorija ne iz-maliči. Estetski čut je pomemben, pomembna pa je tudi koalicija odgovornih upraviteljev in politikov, saj je Kras celota, ki je ne rešiš, če je en župan strog, drugi pa popustljiv. Potrebno je usklajevanje, kjer ima lahko država svojo besedo in moč. Potrebno pa se je zavedati, da se ni lahko braniti pred potoki, kjer se pretakajo težki milijoni evrov. Še najmanj koristni so ideološki proglasi, ki prepričajo le del prebivalstva, druge pa puščajo indiferentne. Skrb in občutljivost do okolja sta novi kategoriji, ki sta se pojavili sredi prejšnjega stoletja. Do takrat je moderni človek mislil, da lahko dela z naravo, kar hoče in to neglede na spol, raso ali narodnost. Danes pa je itak denar sveta vladar, kot ni bil še nikoli. Boj za Kras je zato zapleten in trd. celovec - Volbankova ustanova Natečaj za mlade za dvig kakovosti slovenščine Volbankova ustanova Pisana promlad, ki si prizadeva za dvig in krepitev kakovosti slovenščine na avstrijskem Koroškem, je skupaj s celovškima Krščansko kulturno zvezo (KKZ) in Slovensko prosvetno zvezo (SPZ) razpisala natečaj v pisanju, ki je namenjen mladim v treh starostnih skupinah. Natečaj naj bi prerasel v vsakoletno stalnico. Z vztrajnim upadanjem števila koroških Slovencev in z vsesplošno prevlado nemškega jezika je raven slovenščine na avstrijskem Koroškem zlasti med mladino v zadnjih letih občutno upadla. Volbankova ustanova Pisana promlad ta razvoj želi zaustaviti s podpiranjem pisnega ustvarjanja. Natečaj z naslovom Na dan z besedilom, ki so ga včeraj predstavili v Celovcu, je odprt za tri starostne skupine. Otroci, stari od osem do 11 let, lahko opišejo kakšno osebo ali žival ali pa sestavijo jezikovno igro s pesmicami ali izštevankami. Mladi v starosti med 12 in 15 leti naj bi ubesedili poročilo o izletu ali sodobno pravljico, 16 do 20-letni pa lahko izberejo med kritiškim zapisom o filmu, gledališki predstavi ali koncertu, napišejo kratko zgodbo ali pa tekmujejo s svojo poezijo. Poleg natečaja v pisanju za otroke in mladino Volbankova ustanova v sodelovanju s celovškima Pedagoško visoko šolo Viktorja Frankla ter Alpsko-jadransko univerzo pripravlja tudi delavnico kreativnega pisanja v slovenskem jeziku za učitelje in učiteljice. Volbankova ustanova je bila ustanovljena leta 2008 iz zapuščine zdravnika Jožeta Volbanka. Ta se je rodil leta 1897 Šentlipšu pri Žitari vasi na današnjem avstrijskem Koroškem. Po razpadu avstro-ogrske monarhije se je zavzemal za združitev južne Koroške z novonastalo južnoslovansko državo in je po plebiscitu leta 1920 moral zapustiti domačo deželo. V Kranjski Gori je bil priljubljen zdravnik in vseskozi spremljal tudi dogajanje med rojaki na drugi strani Karavank. Denarno je pomagal koroškim otrokom iz manj premožnih družin in svoje premoženje v oporoki po smrti leta 1981 zapustil v korist koroškim rojakom. Od leta 2008 z dediščino upravlja Volbankova ustanova, ki deluje po avstrijskem zakonu o zasebnih ustanovah, ki delujejo za splošno korist. (STA) pisma uredništvu Pozor hud pes Prijetno sem bil presenečen, ko sem ob zasebnem zemljišču v Bazovici opazil dvojezični napis, ki opozarja na psa. Nič čudnega, a gospod, ki upravlja zemljišče je po rodu iz Sardinije, toda je dobro vključen v vaško skupnost. Žal, škoda pa, da velika večina slovenskih domačinov ne upošteva naše pravice in imajo te in druge razne napise samo v italijanščini. Ivo Selj slovenija - Predlog zakona bodo obravnavali na izredni seji po skrajšanem postopku DZ danes spet o ustanovitvi občine Ankaran Prizadevanja za izločitev iz Mestne občine Koper in ustanovitev samostojne občine so se v Ankaranu začela poleti leta 2008 - Koprska občina odločno proti Slovenski poslanke in poslanci bodo danes vnovič odločali o ustanovitvi občine Ankaran. Predlog zakona, s katerim bi ustanovili omenjeno občino, je uvrščen na izredno sejo državnega zbora (DZ). Še pred plenarnim zasedanjem pa se bo do njega opredelil matični odbor za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Formalno so se prizadevanja za ustanovitev občine Ankaran, ki bi se izločila iz Mestne občine Koper (MOK), začela julija 2008 s predlogom, ki ga je v DZ vložil poslanec Anton Kokalj (NSi). Postopek je bil zaradi volitev v DZ oktobra 2008 prekinjen, februarja 2009 pa je predlog za začetek postopka za ustanovitev občine Ankaran ponovno vložil poslanec Franco Juri (Zares). Predloga poslancev sta sledila pobudam s terena, kjer se je civilna iniciativa povezala v Pobudo za ustanovitev samostojne občine Ankaran, ki jo vodi Gregor Strmčnik. Prizadevanjem za samostojno občino pa so ves čas nasprotovali v koprski občini oz. njenem občinskem svetu in njen župan Boris Popovič. Še preden je DZ odločil o Jurijevem predlogu, je koprski občinski svet v DZ poslal svoj predlog za razdružitev koprske občine. V skladu s tem predlogom bi na območju obstoječe MOK poleg nove koprske občine, ki bi vključevala tudi Ankaran, dobili še tri občine. DZ je razpisal referendum, na katerem so se prebivalci koprske občine 8. novembra 2009 izrekali o razdružitvi MOK na štiri občine, Ankarančani pa so ločeno odločali še o ustanovitvi samostojne občine. Medtem ko so se v Ankaranu večinsko (55,45 odstotka) izrekli za ustanovitev lastne občine, je predlog za razdružitev MOK na štiri občine na referendumu ostal brez večinske podpore. Marca lani je nato vlada v obravnavo v DZ poslala predlog novele zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij, ki je poleg ustanovitve občin Ankaran predvideval še ustanovitev občine Mirna, za katero so se prehodno na referendumu prav tako izrekli tamkajšnji prebivalci. V parlamentarni proceduri se je najprej zapletlo na odboru za lokalno samoupravo, ki je iz zakonskega predloga črtal ustano- Na slovenski obali bo morda ob Kopru, Izoli in Piranu nastala še občina Ankaran vitev ankaranske občine, a so Ankaran nato na zasedanju DZ z dopolnili SLS in SDS vrnili v zakon. DZ pa je zakon, s kateri bi ustanovili občini Ankaran in Mirna, potrdil z 39 glasovi za in 20 proti. V Kopru se je iz nasprotnikov ustanovitve občine Ankaran oblikovala civilna iniciativa Tujega nočemo, svojega ne damo, ki je napovedala zbiranje podpisov za naknadni zakonodajni referendum, na katerem bi vsi slovenski volivci odločali o smiselnosti ustanovitve ankaranske in mirnske občine. A je ostalo zgolj pri napovedi, saj je državni svet aprila lani na predlog skupine svetnikov, med katerimi je bil tudi koprski župan Popovič, na zakon sprejel veto. Ob vnovičnem glasovanju v DZ je za potrditev zakona glasovalo 45 poslancev, torej en premalo. Maja lani sta bila nato vložena dva ločena zakona za ustanovitev občin, posebej za Ankaran in posebej za Mirno. Še isti mesec je DZ sklenil, da je predlog za ustanovitev občine Mirna primeren za nadaljnjo obravnavo, ustavil pa je postopek za Ankaran. Pobudniki novih občin so se obrnili na ustavno sodišče, ki je zadržalo izvedbo oktobrskih lokalnih volitev v MOK in Občini Trebnje, iz katere bi se izločila novonastala občina Mirna. Nato pa je konec leta odločilo, da je DZ ravnal arbitrarno oz. samovoljno, ko ni ustanovil občin Ankaran in Mirna, čeprav je v postopku ugotovil, da obe območji izpolnjujeta pogoje ter razpisal referendum, na katerem so se prebivalci večinsko izrekli za lastno občino. Ustavno sodišče je DZ naložilo, da ugotovljeno protiustavnost odpravi v roku dveh mesecev in ustanovi omenjeni občini. Vendar so mnenja ob odločbi ustavnega sodišča deljena. Ob opozorilih, da je odločbo treba spoštovati, so po drugi strani nekateri mnenja, da je ustavno sodišče preseglo funkcijo kontrole ustavnosti in si prilastilo funkcijo zakonodajalca. Tudi zato se je za zakon, ki ga je z namenom ustanovitve občine Ankaran na podlagi odločbe ustavnega sodišča predlagala vlada, pot končala že na odboru za lokalno samoupravo. DZ pa se je na plenarnem zasedanju prejš- nji teden lahko zgolj seznanil, da je zakonodajni postopek o zakonu končan. Po drugi strani je DZ na isti seji brez zapletov potrdil zakon, ki ustanavlja občino Mirna. Ker pa so poslanci SLS z namenom ustanovitve ankaranske občine v proceduro že vložili nov predlog novele zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij, bodo poslanke in poslanci dobili še eno priložnost. Na zahtevo skupine 23 poslancev s prvopod-pisanim Francom Jurijem bo DZ ta zakon obravnaval na današnji izredni seji. Predvidena je obravnava po skrajšanem postopku. Občina Ankaran bi imela približno 3200 prebivalcev. Nekateri so zato opozarjali, da ne izpolnjuje pogoja 5000 prebivalcev. A zakonodaja je vse do srede lanskega leta dopuščala izjeme in ustanovitev občin z manj kot 5000, vendar ne manj kot 2000 prebivalci. Takšnih je med sedanjimi 210 občinami več kot polovica. Junija lani je DZ z namenom, da prepreči nadaljnjo drobljenje države na manjše občine, odločil, da izjeme pod 5000 prebivalci poslej ne bodo več mogoče. Vendar se postopki za ustanovitev novih občin, o katerih je bil do takrat razpisan referendum, končajo po prej veljavnih določbah. Po mnenju predstavnikov obalne in koprske samoupravne skupnosti italijanske narodnosti območje Ankarana ne izpolnjuje pogojev za občino tudi zato, ker nima osnovne šole in vrtca v italijanskem učnem jeziku. Z deljenjem koprske občine, iz katere bi se izločil Ankaran, pa bi se po njihovem še dodatno pospešila asimilacija italijanske narodne skupnosti. Največ nasprotovanja pa je morebitna nova občina deležna zaradi Luke Koper, ki bi deloma sodila novo občino. V koprskem mestnem svetu in s strani župana Popoviča je bilo večkrat slišati opozorila, da bi ustanovitev ankaranske občine imela negativen vpliv na poslovanje in razvoj luke. Po drugi strani pa je želji Ankarančanov po samostojni občini botroval prav odnos koprske občine do njihove krajevne skupnosti, pri tem pa so omenjali tudi "načrtno razprodajanje zemljišč, oškodovanje in siromašenje" Ankarana. (STA) 6 Sreda, 9. februarja 2011 KULTURA / rubygate - Sodili naj bi mu po takojšnjem postopku ločeno od drugih obtožencev Tožilci bodo danes vložili zahtevo za začetek sojenja Berlusconiju Premier osumljen izsiljevanja javnega funkcionarja in sodelovanja pri mladoletni prostituciji MILAN - Javni tožilci v Milanu so včeraj sporočili, da bodo danes vložili zahtevo za začetek sojenja premierju Silviu Berlusconiju po takojšnjem postopku v zvezi z afero Rubigate. Ber-lusconija naj bi tako obravnavali ločeno od ostalih obtožencev, med katerimi so filmski in televizijski agent Dario (Lele) Mora, televizijski novinar Emilio Fede ter deželna svetnica Lombar-dije Nicole Minetti. Za te naj bi milanski tožilci v drugi fazi zahtevali sojenje po rednem postopku. Kot je povedal glavni tožilec Ed-mondo Bruti Liberati, je Berlusconi osumljen dveh kaznivih dejanj, in sicer izsiljevanja javnega funkcionarje ter sodelovanja pri mladoletni prostituciji. Prva obtožba se nanaša na dejstvo, da je premier 27. maja lani po telefonu zahteval od milanskega kvestorja, naj izpusti Maročanko Karimo El Mahroug, bolje znano kot Ruby, ki jo je policija prijela zaradi kraje. Berlusconi je svojo zahtevo utemeljil s sicer neresnično trditvijo, po karteri naj bi bila Ruby vnukinja egiptovskega predsednika Hosnija Mu-baraka. Druga obtožba pa se nanaša na domnevo, da je premier imel spolne odnose z Ruby, ko je bila še mladoletna. Bruti Liberati je včeraj pojasnil, da se v obtožnici poleg Ruby ne pojavlja kot oškodovana stranka nobena druga mladoletnica. V preteklih dneh se je namreč razširila informacija, po kateri naj bi tožilci obtožili Berlusconija, da je imel spolne odnose tudi z Brazilko Iris Berardi, ko je bila še mladoletna. Sicer pa Berlusconijeva obramba zdaj postavlja v dvom tudi to, ali je bila Ruby res mladoletna, ko je zahajala v Berlusconijeve vile. Kot je včeraj pisal milanski dnevnik Il Giornale, ki je last premierjevega brata Paola, naj bi Berlusconijev odvetnik Niccolo Ghe-dini zagovarjal tezo, da se je Maročan-ka rodila 1. novembra 1991, in ne 1. novembra 1992, kot zatrjujejo tožilci. Ghedini naj bi se pri tem skliceval na izjavo, ki jo je nekoč dala Ruby karabi-njerjem. Bruti Liberati je to pisanje včeraj potrdil in ironično pristavil: »To je pač teza obrambe.« Glavni milanski tožilec pa je včeraj zanikal, da bi bila milanska preiskava, znana kot Rubygate, formalno povezana s preiskavo, ki jo vodijo neapeljski javni tožilci okrog novačenja mladih prostitutk za premierjeve zabave v Kampa-niji. V to drugo preiskavo je med drugimi vpletena subretka Sara Tommasi. V tem sklopu so se pojavili tudi nekateri »zanimivi« fotografski posnetki. Na enem je »ovekovečen« Berlusconi med Neapeljčanko Noemi Letizia in njeno prijateljico Roberto Oronzo. Kaže, da je posnetek nastal v premierjevi vili Certosi ob novem letu 2009, ko sta bili dekleti mladoletni. Skratka, Berlusconi zaposluje javne tožilce iz različnih koncev Italije. O zahtevi po sojenju s takojšnjim postopkom, ki jo bodo danes vložili milanski tožilci, bo odločala milanska sodnica za predhodne preiskave. Svojo odločitev naj bi sprejela v teku petih dni. Medtem se je včeraj razvedelo, da bo v Milanu v petek, 11. marca., ponovno stekel t. i. proces Mills proti Berlus-coniju, ki je bil od lanskega aprila prekinjen zaradi odobritve zakona o t. i. upravičeni zadržanosti, katerega je ustavno sodišče na začetku tega leta v bistvu razveljavilo. Kot je bilo že znano, bosta 28. februarja oz. 5. marca ponovno stekla tudi t. i. procesa Mediaset in Mediatrade proti premierju, tako da bo Berlusconi imel kar nekaj dela na sodni fronti. Premier Silvio Berlusconi in glavni milanski tožilec Edmondo Bruti Liberati ansa politika - Dogovor med Berlusconijem in Bossijem Daj-dam v Arcoreju Berlusconiju »kratki proces«, Bossiju federalizem - Ostre kritike levosredinske opozicije RIM - Daj-dam parlamentarno igračkanje na osi Berlusconi-Bossi. Berlusconi bo liderju Severne lige zagotovil izglasovanje odloka o davčnem federalizmu, ki bo utišal vse večja negodovanja ligaške volilne baze, Bossi bo milijarderju iz Arcoreja omogočil odobritev pravosodne reforme s tako imenovanim »kratkim procesom«, ki naj bi Berlusconiju zagotovil trdno sodno imuniteto. Tako naj bi se desnosredinska lombardijska partnerja dogovorila na ponedeljkovi tradicionalni večerji v Berlusconijevi vili. Po političnem obedu je ligaški minister za zakonodajno poenostavljanje Roberto Cal-deroli napovedal, da ne bo Severna liga izklopila stikala Berlusconijeve vlade, »ker hoče uresničiti potrebne reforme«. Najbolj pomembna reforma je zanj federalizem. »Napolitano je nakazal smer, vlada bo poročala v obeh vejah parlamenta, kjer imamo Umberto Bossi kroma večino,« je poudaril, in potrdil, da se Pannellovi radikalci ne bodo pritihotapili niti v vlado, niti v desno-sredinsko večino. Večerje v Arcoreju sta se udeležila tudi zakladni minister Giulio Tremonti in piemontski guverner Roberto Cota. Le-ta se je bil pravkar vrnil iz Združenih držav Amerike, kjer je obiskal obrate koncerna Chrysler. Po vsej verjetnosti so na večerji razpravljali tudi o zadevi Fiat, saj se bo Berlusconi v soboto srečal s pooblaščenim upraviteljem Sergiom Marchionnejem. Pakt med Berlusconijem in Bossijem je izzval val kritik levosre-dinske opozicije. Tajnik Demokratske stranke Pier Luigi Bersani je izjavil, da je »kratki proces« zaušnica pravici državljanov do pravice, nov zakon »ad personam«. Izredno trd je bil tudi lider Italije vrednot Antonio Di Pietro. »V primeru federalizma ni šlo za dogovor, temveč za zamenjavo glasov. To ni nič drugega kot politična korupcija,« je ocenil. Predstavnik UDC Roberto Rao je menil, da »kratki proces« ne sodi med prioritetne naloge, saj je pravosodni sistem potreben povsem drugačnih reform. Upravni tajnik Fi-nijeve Bodočnosti in svobode Nino Lo Presti pa je zahteval, naj senat razpravlja o odloku proti korupciji, saj je moralno vprašanje eno najbolj žgočih v italijanski politiki. Calderoli: 17. marec naj ne bo dela prost dan RIM - »17. marec lahko praznujemo tudi tako, da delamo, še zlasti spričo gospodarske krize.« Tako je včeraj povedal minister za poenostavitev zakonodaje Roberto Cal-deroli, sicer eden izmed voditeljev Severne lige, ki je pristavil, da namerava vprašanje oblike praznovanja 150-letnice zedinjenja Italije sprožiti na današnji seji vlade. Kot znano, je Severna liga že večkrat direktno in indirektno pokazala, da se ne navdušuje nad praznovanjem 150-letnice državne združitve. A tokrat ni edina, ki meni, da bi moral biti 17. marec delovni dan. To tezo zagovarja tudi predsednica Confin-dustrie Emma Marcegaglia. 13. t. m. demonstracije za dostojanstvo žensk RIM - V nedeljo, 13. t. m., bodo v 117 italijanskih mestih demonstracije za obrambo dostojanstva žensk. Glavnik pobudnik je odbor »Se non ora quando?«, ki ga sestavljajo politično različno usmerjene ženske, od režiserke Francesche Co-mencini do voditeljice sindikata Cgil Sasanne Camusso in poslanke Finijeve Prihodnosti in svobode za Italijo Flavie Perine. Neposreden povod za demonstracije so dali spolni škandali, v katere je vpleten premier Silvio Berlusconi in ki ponižujejo podobo žensk. Ob tem je steklo tudi zbiranje podpisov pod peticijo za Berlusconijev odstop, ki ga je v enem tednu podprlo več kot 50 tisoč ljudi. Mussolinijev balkon v Rimu odprt za obiskovalce RIM - V Rimu so opravili s tabujem. Balkon Beneške palače (Palazzo Venezia), s katerega je fašistični diktator Benito Mussolini nagovarjal množico in 10. junija 1940 napovedal vojno Franciji in Angliji, so re-stavrirali in ga prvič po letu 1943 odprli za obiskovalce. Balkon, ki gleda na Beneški trg (Piazza Venezia), je bil šest desetletij zaprt, da bi se tako izognili navalu neofašistov. Na restavrirani balkon se je v teh dneh povzpel tudi predsednik Giorgio Napolitano. Ob tem je dejal, da si ga je doslej predstavljal večjega. Beneško palačo je dal v 15. stoletju zgraditi beneški kardinal Pie-tro Barbo, poznejši papež Pavel II. Med letoma 1567 in 1797 je bilo v njej beneško veleposlaništvo. Nato je prišla v roke Avstrijcev. Do leta 1916 je bilo v njej veleposlaništvo Avstrije. Zatem je bila sedež fašističnega režima, danes pa je v njej muzej. indijski ocean - Na ladji je 5 Italijanov in 17 Indijcev Pirati ugrabili italijanski tanker Fregata Zeffiro že hiti na pomoč RIM - Pirati so včeraj v Indijskem oceanu ugrabili italijanski tanker Savina Caylyn. Na njem je 22 članov posadke, od katerih jih je 5 italijanskih državljanov in 15 indijskih. Po razpoložljivih podatkih naj bi bili vsi živi in zdravi. Do napada je prišlo včeraj ob 5.30 po našem času, ko se je italijanski tanker nahajal kakih 800 milj od obale Somalije in kakih 500 milj od obale Indije. Kot poroča italijanska agencija Ansa, so pirati napadli s hitrim motornim čolnom, bilo pa naj bi jih pet. Kapitan tankerja se jih je skušal otresti z nenadnimi spremembami smeri plovbe, pa tudi z vodnim topom, a zaman. Zlikovci so napadli z raketometalcem in brzostrelkami, proti katerim na tankerju niso imeli učinkovite obrambe. Plovna družba Fratelli D'Amato iz Neaplja, kateri pripada ugrabljena ladja, je sporočila, da pirati za zdaj niso zahtevali odkupnine. Z obrambnega ministrstva pa so sporočili, da so na pomoč tankerja napotili italijansko fregato Zeffiro, ki se nahaja v Indijskem oceanu v okviru evropske misije poroti piratom Atlanta. Ugrabljeno ladjo naj bi prestregla v teku nekaj dni. Ugrabljeni tanker Savina Caylyn pripada plovni družbi Fratelli D'Amato iz Neaplja ansa zda - Med vajami se je zgrudil Dirigent Riccardo Muti v Chicagu prestal operacijo na čeljustih CHICAGO -Svetovno znani italijanski dirigent Riccardo Muti je prestal operacijo čeljusti. Zlomil si jo je prejšnji teden, ko se je onesvestil med vajo s Čikaškim simfoničnim orkestrom. Devetinšestdeset-letni maestro je bil v bolnišnici Northwestern Memorial Hospital na preiskavah, v ponedeljek pa so ga operirali. Kirurg Alexis B. Olsson je po operaciji izjavil, da bo Muti popolnoma okreval. Trenutno pa še preiskujejo, zakaj se je onesvestil. Muti se je zgrudil v četrtek med vajo pete Šostakovi-čeve simfonije. Zaradi tega je moral odpovedati nastope, kar je drugič, odkar je lani postal glasbeni direktor Čika-škega simfoničnega orkestra. Prvič se je to zgodilo oktobra lani zaradi bolečin v trebuhu, ki pa so bile po trditvah nekaterih zdravnikov posledica psihične izčrpanosti. Na načrtovanih koncertih sta Mutija, ki bo julija praznoval 70. rojstni dan, nadomestila dirigent in pianist Mit-suko Učida in dirigent Leonard Slatkin. Riccardo Muti arhiv Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu kultura - Sklep na včerajšnji skuščini teatra Maja Lapornik predsednica Slovenskega stalnega gledališča Podpredsednik in njen namestnik je Alessandro Malcangi - Soglasni sklepi skupščine Maja Lapornik je nova predsednica Slovenskega stalnega gledališča, podpredsednik je Alessandro Malcangi. Predsednica in njen namestnik sta bila soglasno izvoljena na včerajšnji na novo umeščeni skupščini, ki jo sestavlja šest uradnih ustanoviteljev teatra, ki so Dežela Furlanija-Julijska krajina, Pokrajina in Občina Trst, združenje Društvo Slovensko gledališče ter manjšinski krovni organizaciji Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Svet slovenskih organizacij. Nova predsednica (v upravni svet jo je predlagal Svet slovenskih organizacij) ima za sabo veliko izkušenj na področju gledališča in gledaliških dejavnosti. Z gledališčem in s kulturnimi dejavnostmi se v sklopu deželne uprave poklicno ukvarja podpredsednik Malcangi. Deželni odbor je za upravitelja SSG sprva izbral deželnega funkcionarja Na-taleja Barco, odločitev pa je nato padla na njegovega kolego Malcangija. Poleg predsednice in podpredsednika so v novem upravnem svetu še Adriano Sos-si (na predlog SKGZ), Andrej Berdon (društvo Slovensko gledališče), Gianni Torrenti (Pokrajina) in Paolo Marchesi, ki ga je predlagala Občina Trst. Na včerajšnji skupščini, ki je izvolila predsednico in podpredsednika, so bili, poleg dveh komisarjev, navzoči predsednika SSO in SKGZ Drago Štoka in Ru- Maja Lapornik, nova predsednica SSG kroma di Pavšič, odbornik tržaške mestne uprave Giovanni Battista Ravida, pokrajinska odbornica Mariella De Francesco, Sossi v predstavništvu Društva Slovensko gledališče in Malcangeli (Dežela FJK). Z izvolitvijo Maje Lapornik in Malcangelija se v Slovenskem stalnem gledališču dejansko in obenem formalno končuje izredna uprava, ki sta jo vodila komisarja Berdon in Marchesi. Oba sedita v novi upravi. Tudi Sossi je bil svojčas upravitelj gledališča, novost predstavljata Malcangeli in Torrenti, ki kot predsednik gledališča Miela in zadruge Bo-nawentura vsekakor ni novinec na tem področju. Predsednica (njena izvolitev je sad dogovora med SSO, SKGZ in društvom Slovensko gledališče), ki je svojo poklicno pot začela kot programist-ka na Radiu Trst A, je diplomirala na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT). Napisala je monografijo o SSG, v kratkem pa bo izšla njena knjiga o dramatiki slovenske tranzicije. V sklopu SSG je bila med ustanoviteljicami in nato voditeljica gledališke šole Studio ART, še prej pa se je ukvarjala z amaterskim gledališkim življenjem. V kratki izjavi za naš dnevnik je Maja Lapornik poudarila, da sprejema to zahtevno zadolžitev z velikim čutom odgovornosti, saj gre za vodenje osrednje gledališke ustanove Slovencev v Italiji. Ob tej priložnosti se zahvaljuje SSO, ki jo je predlagal v upravni svet, SKGZ in društvu, ki sta podprla njeno kandidaturo, ter vsem krajevnim ustanovam, ki so jo izvolile. ljudstvo svobode - Predlog občinskega vodstva Tononi kandidat za župana? Kandidaturo »požegnal« Piero Camber - O kandidaturi bo jutri razpravljalo pokrajinsko vodstvo Ljudstva svobode Deželni svetnik Piero Tononi je eden od možnih kandidatov Ljudstva svobode za tržaškega župana. Včeraj ga je predlagal tržaški občinski koordinacijski odbor Berlusconijeve stranke. Seje, ki jo je vodil občinski koordinator Fulvio Sluga, se je udeležilo vsej šestnajst članov koordinacijskega odbora, med katerimi so bili tudi vodja Ljudstva svobode v občinski skupščini Piero Camber, njegova namestnica Raffaella Del Punta, številni občinski svetniki in predsedniki rajonskih svetov. Sluga je predstavil zelo razčlenjen dokument in v sklepu predlagal Tononi-ja za županskega kandidata. Dokument je bil soglasno odobren s ploskanjem. O Tononijevi kandidaturi bo jutri razpravljal pokrajinski koordinacijski odbor Ljudstva svobode, ki ga vodi deželna odbornica za finance Sandra Savino, njen namestnik pa je prav Piero Tononi. Po izreku pokrajinskega koordinacijskega odbora bo o kandidaturi za tržaškega župana razpravljalo deželno vodstvo Ljudstva svobode (koordinator Isidoro Gottardo, njegov namestnik Sergio Dres-si), zadnjo besedo pa bo imel vsedržavni koordinacijski odbor stranke v Rimu. Tononi je sinoči z zadovoljstvom vzel na znanje predlagano kandidaturo. Politično izhaja iz misovske stranke, bil je velik prijatelj Roberta Menie. Po razpustu stranke je pristopil k Nacionalnemu zavezništvu. Leta 2001 je postal odbornik za javna dela v Scoccimarrovi pokrajinski upravi, pet let pozneje je postal najprej občinski svetnik, takoj potem pa občinski odbornik. Odborniško mesto je ohranil vse do deželnih volitev leta 2008, ko je bil izvoljen v deželni svet. Po lan- skem razkroju v Ljudstvu svobode je zapustil svojega dolgoletnega političnega botra Roberta Menio in ostal zvest Ber-lusconijevemu delu stranke. Predlog o županski kandidaturi Piera Tononija naj bi po oceni tržaških političnih opazovalcev bila uperjena proti kandidaturi Roberta Antonioneja. Dejstvo, da uživa podporo Piera Camberja, jasno kaže, da naj bi camberjanovci izbrali svojega kandidata, čeprav imena Piera Tononija ni bilo v »tajni« sondaži Ljudstva svobode o možnih županskih kandidatih. Pokrajinsko vodstvo stranke naj bi jutri požegnalo Camberjevega izbranca, kar naj bi zmešalo štrene zunanjemu ministru Francu Frattiniju, ki bo v petek prispel v Trst tudi z namenom, da ponovno podpre Antonioneja. M.K. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 10. februarja 2011 APrimorski ~ dnevnik 7 Poneverjala sta dokumente Pri Fernetičih je obmejna policija ustavila avtomobil daewoo nubira z italijansko registrsko tablico, ki je iz Slovenije vozil proti Italiji. V avtomobilu sta se peljala romunska državljana. Med rednim pregledom avtomobilskih dokumentov, so agenti ugotovili, da so zavarovalniški papirji ponarejeni. 39-letni voznik D.S. ni agentu posredoval nobenega pametnega opravičila, tako da so policisti dokumente zasegli, njega pa obtožili kaznivega dejanja poneverjanja aktov. Nič boljše ni šlo drugemu potniku, 22-letnemu G.S.S., saj je med pregledom dokumentov prišlo na dan, da ga iščejo karabinjerji iz kraja Tor de Cenci -septembra ga je rimsko sodišče kaznovalo z devetmesečnim priporom zaradi poneverjanja dokumentov. Oddaja Cantieri d'Ita!ia Tržaška kvestura obvešča, da si je oddelek za državljansko svobodo in imigracijo v sodelovanju z državno mrežo Rai zamislil didaktično televizijsko oddajo Cantieri d'Italia o osnovah italijanščine za gradnjo državljanstva. Oddajo financira evropski sklad za integracijo prebivalcev držav tretjega sveta in želi biti koristno orodje jezikovne vzgoje za priseljence, ki živijo v Italiji. Oddajo (v celoti jih je 42) si lahko ogledamo vsak četrtek in petek od 9.45 do 10. ure na drugi mreži Rai, ob torkih in petkih pa na Rai Scuola, in sicer od 10.30 do 11. ure; na voljo je tudi na spletni strani www.ca-nieriditalia.rai.it.. Redarji nad kršitelje prometne varnosti Med rednim nadzorom nad mestnim prometom so redarji pred dnevi zasegli 2 vozniški dovoljenji (eno je zapadlo, drugo je bilo nečitljivo) in izdali kar nekaj glob - zaradi uporabe mobilnega telefončka med vožnjo (odvzem 5 točk in plačilo 152 evrov), ne uporabe varnostnih pasov (odvzem 5 točk in plačilo 76 evrov) in zaradi zapadlega tehničnega pregleda mopeda. Glede zadnjega primera velja opozoriti, da so 72-letnega voznika zaradi istega razloga kaznovali že dan prej - na moped torej naj ne bi več sedel. Prvič so mu naložili 159 evrov globe, drugič pa dodatnih 1.842 evrov, moped pa zasegli za tri mesece. kmečka zveza - Na obisku predstavniki Severne lige Fedriga o pomenu kmetijstva na Tržaškem Fabec o dobrem sodelovanju in trenutnih težavah V ponedeljek je v prostorih Kmečke zveze potekalo srečanje s poslancem Severne lige Massimilianom Fedrigo in svojimi sodelavci in vodstvom Kmečke zveze. Zamejsko kmetijsko organizacijo so predstavljali predsednik Franc Fabec, tajnik Edi Bukavec in sodelavec Erik Masten. Za severno ligo pa so se srečanja udeležili poleg poslanca Massimiliana Fe-drige tudi strankarski sodelavci Danilo Slokar, Albert Zenič in Fabio Urlini. Predsednik Kmečke zveze se je najprej zahvalil poslancu za izkazano razpoložljivost in izpostavil stanje kmetijstva na tržaškem, predvsem pa poudaril možnosti razvoja, ki jih prinaša podpis sporazuma v zvezi z medre-gijsko kontrolirano označbo Prosecco DOC. Sporazum, s katerim so se oblasti obvezale, v prvi vrsti Ministrstvo za kmetijstvo in Dežela Furlanija Julijska krajina, je za nadaljni razvoj kmetijstva na tem območju zelo pomemben in ga zato ne gre zanemariti. Omenjene ustanove bi morale zato bolj konkretno upoštevati sprejete obveze in čimprej začrtati razvojne smernice za zamejsko kmetijstvo. Govor je bil tudi o kraškem bregu, za prenovo in ovrednotenje katerega je najprej nuj- no, da se vse zainteresirane občine včlanijo v konzorcij za prenovo. Samo na ta način bodo lahko koristile prispevke namenjene prenovi in ovrednotenju tega predela tržaške obale. Predsednik Fabec je nato nakazal tudi probleme, ki jih za zamejsko kmetijstvo predstavljajo stroge omejitve območja Natura 2000 in neupravičena zamuda v pripravi upravljalnih načrtov. Fedriga je nato podčrtal gospodarski pomem kmetijstva na Tržaškem in poudaril uspešno sodelovanje s Kmečko zvezo na vseh nivojih. Omenil je pozornost, ki jo stranka namenja vsej kmetijski problematiki, posebno na tržaškem območju. Fabec je potrdil, da poteka dobro sodelovanje med Kmečko zvezo in deželnim odbornikom za kmetijstvo Violinom, poudarjena pa je bila tudi pozornost, ki jo namenja kmetijskim tematikam in teritoriju odbornica Federica Seganti. Fedrigi pa se je zahvalil, ker je aktivno nastopil za podpis sporazuma Prosecco DOC z upanjem, da bo na-daljno sodelovanje še bolj intenzivno in plodno v smeri polnega uresničenja vseh točk omenjenega sporazuma. Na pogovoru so načeli več vprašanj kroma 8 Sreda, 9. februarja 2011 TRST / občina trst - Sporočilo med ponedeljkovo občinsko sejo Dipiazza hoče odobriti sporni regulacijski načrt Vprašljivo pa je, ali ga bodo svetniki Severne lige, UDC in Un'altra Trieste tudi podprli Tržaški občinski svet bo v kratkem spet razpravljal o novem regulacijskem načrtu. Tako je med ponedeljkovo občinsko sejo presenetljivo sporočil župan Roberto Dipiazza. Kazalo je namreč, da je njegova des-nosredinska uprava po lanskih peripeti-jah dokončno zamrznila sporni urbanistični dokument, ki je naletel na nasprotovanje večjega števila prebivalstva, predvsem kraškega, levosredinske opozicije pa tudi nekaterih strank, ki so do pred kratkim podpirale ali še podpirajo Dipiazzo-vo upravo. Župan je obnovil buren potek postopka novega regulacijskega načrta. Po prvotnem sprejetju poleti 2009 je deželna uprava izdala k načrtu kar 18 obvezujočih priporočil. Medtem se je zbornica tržaških geologov pritožila najprej na deželno upravno sodišče, potem še na državni svet, ker geološke študije, priložene obsežni dokumentaciji, ni podpisal geolog, vpisan v zbornico geologov, kot to predvidevajo normativni predpisi. Državni svet je dokončno razsodil, da imajo geologi prav. Zato ni občinski upravi preostalo drugega, kot priprava nove geološke ekspertize. Ampak: tudi novo je podpisal občinski geolog Giorgio Taglia-pietra, tisti, ki je bil pripravil že prvo ekspertizo. Ta se je bil medtem vpisal v zbornico geologov, tako je druga ekspertiza (ki je povsem enaka prvi) normativno neoporečna. Občinska uprava je drugo študijo poslala v presojo deželni upravi. Ta jo je kaj kmalu vrnila občini, saj je bila že lani izrekla pozitivno mnenje o povsem enaki prvotni ekspertizi. Dodala pa je, da bi morala mestna skupščina regulacijski načrt ponovno sprejeti z novo geološko ekspertizo. Župan Dipiazza se je - po posegu občinskih uradov - odločil, da bo regulacijski načrt ponovno predložil občinskemu svetu v dokončno odobritev. Občinski uradi so medtem že poslali dokumentacijo rajonskim svetom, slednji morajo na vrat na nos, v roku desetih dneh, izreči svoja mnenja. Potem bodo načelniki svetniških skupin določili datum obravnave v mestni skupščini. Prva seja načelnikov skupin bo že jutri. Na zahtevo vodje UDC Roberta Sas-ca se je bo udeležil tudi župan Dipiazza. Vprašljivo pa je, ali bo občinski svet razpravljal o novem regulacijskem načrtu že prihodnji teden, to je preden bodo na dlani obvezna (a ne obvezujoča) mnenja rajonskih svetov. Dipiazzov »desant« s ponovno Nekdanja vojašnica pri Banih spet v ospredju občinskega regulacijskega načrta kroma predstavitvijo regulacijskega načrta je presenetil levosredinsko opozicijo, pa tudi številne Dipiazzove koalicijske partnerje. Županski kandidat leve sredine na pomladanskih upravnih volitvah Roberto Cosolini je prav pred dnevi napovedal, da bo - v primeru zmage - njegova uprava pripravila nov regulacijski načrt. Očitno je računal, da ga Dipiazza ne bo več potegnil iz predala. Demokratska stranka se bo morala vsekakor še pred volitvami ponovno izreči o načrtu. Severna liga je že lani napovedala, da ne bo podprla regulacijskega načrta, če ne bo ta korenito spremenjen. To je včeraj spet potrdil vodja njene svetniške skupine Maurizio Ferrara. Uvodoma je izrazil prepričanje, da bi bil regulacijski načrt, ko bi ga odobrili takega, kot se sedaj kaže, na milost in nemilost prizivov na sodišče in bi torej tvegal, da bi ga sodstvo razveljavilo. Ob tem formalnem pomisleku je iznesel še tri vsebinske. Severna liga bo zahtevala preklic norme, ki omogoča gradnje na območju nekdanje vojašnice pri Banih, preklic norme o gradnji turističnega naselja pri Padričah in »vrnitev« zazidljivih zemljišč lastnikom na kraškem območju. Če desnosredinska koalicija ne bo sprejela teh zahtev, bosta svetnika Severne lige zapustila dvorano in ne bosta podprla regulacijskega načrta. Če bodo zahteve sprejete, bo Bossije-va stranka pripravljena podpreti proračun, seveda ob upoštevanju zakonitosti požar - Ul. Severi Dim zadušil 70-letno Tržačanko V stanovanju v Ulici Severi 6, ki prečka Drevored DAnnun-zio, je sinoči okrog 17.30 gorelo. Gasilce je preplašen poklical ravno lastnik stanovanja, ki se je ravnokar vrnil iz bolnišnice, kjer je bil na dializi. Ob povratku je v spremstvu zdravstvenega osebja namreč opazil dim, ki je uhajal izpod vhodnih vrat, in nemudoma zavrtel številko 115. Kakih 15 gasilcev je prihitelo z dvema avto-cisternama in dvema voziloma z lestvijo. Vdrli so v stanovanje, ki so ga ognjeni zublji že krepko zdelali. Na trebuhu je na tleh ležala lastnica, 70-letna Luciana Stumbi. Mrtva je bila. Dim jo je zadušil. Po prvih hipotezah gasilcev, naj bi se ogenj razvnel zaradi kratkega stika najbrž v dnevni sobi, nato pa se je hitro razširil še na ostale sobe. celotnega postopka. Tudi svetnik UDC (in predsednik občinske urbanistične komisije) Roberto Sasco je lani iznesel več pomislekov na račun regulacijskega načrta. Včeraj je izjavil, da se bo izrekel potem, ko bo pregledal ustrezni odlok. Ponovil je, da bi morali vsaj na kraškem območju vsekakor »izboljšati načrt«, ocenil pa je tudi, da je odobritev novega regulacijskega načrta v času volilne kampanje dokaj neobičajna. Tudi Bandellijeva Un'altra Trieste je bila lani zelo kritična do regulacijskega načrta. Njen vodja v občinskem svetu Bruno Sulli je bil kategoričen: »Po našem mnenju bi morali regulacijski načrt ponovno sprejeti!« Kar pomeni, da bi ga morali spremeniti in dati občanom spet možnost za ugovore in pripombe. Ko bi to obveljalo, pa bi pomenilo, da ne bi Dipiaz-za spravil regulacijskega načrta pod streho pred svojim odhodom. Politična igra okrog novega občinskega regulacijskega načrta je torej spet odprta. Vprašljivo pa je, ali jo bo Dipiaz-zi uspelo privesti do konca. Kajti: s samimi svetniki Ljudstva svobode-Forza Italia (8 glasov), Dipiazzove liste (4 glasovi), Bodočnosti in svobode (2 glasova), republikanca Pacorja in svetnika mešane skupine Di Tore ter brez glasov Severne lige (2 svetnika), UDC (1 svetnik) in predvsem Un'altra Trieste (5 svetnikov) nima večine v mestni skupščini. M.K. prometnice - Jutri v Grudnovi hiši V Nabrežini srečanje nasprotnikov železnice Občanke in občani pozor! Informacije o hitri železnici, piše v vabilu na jutrišnje srečanje o tem aktualnem vprašanju, ki bo v Grudnovi hiši v Nabrežini. Začetek ob 18.uri. 22. decembra lani je podjetje Italferr družbe »Državne Železnice« predstavilo preliminarni načrt za hitro železnico na odseku Ronke - Na-brežina - Trst, ki bo podvržen oceni učinkov na okolje. Vsak občan si lahko ogledan in/ali dobi elektronski izvod načrta. Zahteva naj ga od urada Direzione centrale ambiente, energia e politiche per la montagna - servizio valutazione im-patto ambientale v ulici Giulia 75/1 v Trstu (potreben je »ključek« zmogljivosti najmanj 10 giga). Dodatne informacije, pravijo prireditelji jutrišnje nabrežinske pobude, so na voljo (splošni ne-tehnični povzetki, potek proge) na spletnih straneh WWF in Lega Ambiente. Posamezniki in skupine občanov do 20.februarja 2011 lahko vložijo pripombe glede okoljskih posledic uničujočega načrta Ronke-Trst. V njih je treba poudariti, da gre za pripombe na ra- čun načrta, ki je bil predložen v presojo VIA (ocena vplivov na okolje). Pripombe je treba v štirih izvodih izročiti zgoraj navedenemu uradu, ki je zadolžen, da jih posreduje pristojnim ministrstvom: - Ministero dell'ambiente e della tutela del territorio e del mare - Direzio-ne generale per le valutazioni ambientali, Divisione II, via C.Colombo 44, 00147 Rim- Roma. - Ministero per i beni e le attivita culturali, Direzione generale per il pae-saggio, le belle arti, l'architettura e l'arte contemporanea, via S.Michele 22, 00153 Rim-Roma - Direzione centrale ambiente, energia e politiche per la montagna - servi-zio VIA, via Giulia 75, 34126 Trst -Trieste Nadvse pomembno je, da na ministrstva dospe čimvečje število pripomb prebivalstva. To bo prvi korak k preprečitvi neznanskega opustošenja in prav tako neznanske potrate javnega denarja, pravijo nasprotniki načrtovane hitre železnice. boljunec - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren Z Darjo Bohiinc o numerologiji Predavateljica je prinesla fotokopije z razpredelnico črk in odgovarjajočih vrednosti, tako da si je vsakdo lahko sam izračunal svoje vedenjsko število Tudi drugo predavanje, ki so ga članice Skupine 35-55 SKD F. Prešeren iz Bo-ljunca priredile prejšnji četrtek, je bilo osredotočeno na spoznavanje alternativnih ved. Tokrat je bila na vrsti numerologia, o njej je številnim obiskovalcem večera spregovorila numerologinja Darja Bohiinc, ki se s to prastaro vedo ukvarja že veliko let. V uvodu je povedala, da uporaba naukov in smernic, ki jih daje numerologija oziroma veda o številih, sega v čase Babiloncev, Egipčanov, Kitajcev, pa tudi v Indijo. Veliki modreci numerologije verjamejo, da se prek harmonije števil lahko vzpostavi harmonija v našem življenju ter posledično tudi v vesolju. Eden temeljnih kamnov v zgodovini te vede je tudi grški filozof Pitagora. Numerologija je orodje za spoznavanje sebe, svojih značajskih lastnosti, preteklosti in tudi prihodnosti; z njo lahko uravnavamo svoje energije in vplive le- teh na naše življenje, preučimo svoj odnos z drugimi in še marsikatero plat našega življenja. Gostja večera je poudarila, da smo že od rojstva dalje tesno povezani s števili. Naše najpomembnejše število je vedenjsko število, ki ga izračunamo iz vrednosti črk imena in priimka. Predavateljica je označila, da je to naša obleka, ki jo nosimo celo življenje. Za izračunavanje tega števila se Darja Bohiinc poslužuje kaldejske abecede, ki je bila razvita že v starem Babilonu. Udeležencem večera je prinesla fotokopije z razpredelnico črk in odgovarjajočih vrednosti, tako da si je vsakdo sam izračunal svoje vedenjsko število. S številkami, ki tvorijo datum pa so si pazljivi poslušalci izračunali osebno število in bio-ritem. Slednji je skupaj s številom, ki označuje tekoče leto omogočil izračun osebnega leta. Z izčrpno razlago je numeroliginja razkrila značilnosti, pomen in vplivnost posameznih števil. Pošlušalci so skrbno računali, z zanimanjem sledili in se v marsičem, kar je bilo povedanega tudi prepoznali. Neobičajna in precej nepoznana tema je preobširna, da bi se jo v enem samem večeru izčrpalo. Veliko je bilo vprašanj, in mnogi so izrazili željo po ponovnem srečanju. Čeprav se je večer zavlekel do poznega smo si vseeno vzeli še nekaj časa za prigrizek in sproščen klepet s prijazno in razpoložljivo gostjo večera. (so) Udeleženci srečanja so poslušali in računali / TRST Četrtek, 10. februarja 2011 9 dsi - Slavnostni govornik je bil Igor Švab Ponedeljkov večer v Prešernovem imenu Odprli so razstavo ilustracij Erike Cunja, podelili nagrade 39. Literarnega natečaja Mladike »Ilustracija je prostor, kjer se vse dogaja. Tekstu mora dati nekaj več. Tako je mačka lahko zelena, medved pa lahko leti.« Tako je svoj pogled na delo, s katerim se ukvarja že veliko let, podala slikarka in ilustratorka Erika Cunja. Po rodu je iz Trsta, a živi v Brescii, kjer poučuje ilustracijo. Nadia Roncelli je v Peterlinovi dvorani na tradicionalni Prešernovi proslavi uradno odprla razstavo, ki je sestavljena iz več ciklusov. V prvi vrsti so to ilustracije knjige Trdoglavček Tomaž, ki je lani izšla pri Založbi Mladika izpod peresa Vesne Cunja, dopolnjuje pa jo tudi nekaj zasebnih ilustracij in ilustracije iz pravljic mladinske revije Galeb. Osnova Erikinih del so akrilične barve, na katere dodaja kolaž, na koncu pa popestri ilustracijo z nitmi, malimi pentljami in rožami. Nadia Roncelli je poudarila predvsem nežnost ilustracij ter sanjsko in likovno govorico Erike Cunja, nakar je pred številno občinstvo stopil slavnostni govornik, občinski svetnik v Trstu Igor Švab. V svojem govoru je najprej opredelil pojem kultura in se skliceval na vse posameznikove dejavnosti, saj je »kultura pomemben dejavnik in istočasno tudi način našega življenja«. Kulturo je definiral kot pomembno genezo za rast in razvoj družbe, spomnil pa se je tudi na mrko obdobje fašizma, ko je oblast prepovedala slovenski jezik v šolah, na požig Narodnega doma, mučenje Lojzeta Bratuža in bazoviških junakov. »Vse to se je zgodilo, ker so želeli za-treti slovensko kulturno prisotnost.« Govornik se je obregnil ob dejstvo, da je pred kratkim Napolitano izjavil, da je slovenska manjšina najpomembnejša manjšina v Italiji, kljub temu pa je Trst v uradnih zapisih še vedno samo Trieste. Izpostavil je stalno krčenje državnih prispevkov na šolskem področju, saj se oblast ne zaveda, da je »šola zibelka izobraževanja«. Ob koncu svojega govora je Igor Švab poudaril, da »smo eden izmed redkih narodov, ki ima kot državni praznik dan slovenske kulture. Hvaležni smo Levo zgoraj Igor Švab, desno zgoraj dekliški zbor Kraški slavček iz Nabrežine, desno pa razstavljena dela Erike Cunja kroma vsem kulturnim delavcem, ki nam omogočajo, da dihamo s svojimi pljuči«. Sledila je razglasitev nagrajencev 39. Literarnega natečaja Mladike. Članica komisije Evelina Umek je pohvalila bogastvo izdelkov, saj je v roku prispelo 125 proznih del in 99 ciklusov pesmi. Prvo nagrado je prejela novela Vse Vasilijeve zime avtorice Mire Ribič iz Maribora, drugo nagrado si je prislužil Roman Kukovič iz Trbovelj z novelo Popotovanje z Almo, tretjo pa novela Dedijeva hruška avtorja Janeza Jurkiča iz bukovja pri Dravogradu. Prvo nagrado za poezijo je prejel cikel pesmi Nade Lo-movšek iz Domžal, na drugo mesto se je uvrstila Marija Švanjcer iz Maribora, tretje mesto pa David Ban-delj iz Gorice. Odlomke nagrajenih del so prebrali igralci Radijskega odra Nadia Roncelli, Anka Peter-lin, Marjan Kravos in Peter Raseni. Ob koncu bogatega kulturnega večera so že 36. leto zaporedoma podelili tudi priznanja Mladi oder 2010 igralskim skupinam in šolam, ki so lani pripravile gledališko predstavo in se prijavile na natečaj. Nagrado je prejelo kar dvanajst skupin: Nižja srednja šola Ivana Cankarja, Osnovna šola Alojza Gradnika, Nižja srednja šola Srečka Kosovela, priložnostna gledališka skupina Finžgarjev dom, skupina Tamara Petaros, glasbena skupina Glasbena kambrca, gledališka skupina mladih pri društvu Igo Gruden, otroški zbor Slomšek, gledališki krožek Slovenskega kulturnega kluba, mladi lutkarji otroškega zbora Ladjica, dramska skupina Jaka Štoka in Slovenski oder za Gledališki vrtiljak. Kulturni večer je obogatil dekliški zbor Kraški slavček iz Nabrežine pod vodstvom Mirka Fer-lana. (met) nagrada nadja maganja jevnikar - Včeraj sporočili ime letošnje dobitnice Tamara Ivanovna Chikunova iz Uzbekistana, ustanoviteljica organizacije Matere v boju Nagrada Nadja Maganja Jevnikar bo letos šla v roke ruske dobrodelke Tamare Ivanovne Chiku-nove, ki se že leta bori proti smrtnim kaznim. To so na včerajšnji novinarski konferenci razkrili predstavniki odbora, ki bo dotično nagrado podelil drugič, namenjena pa je ženskam, katerih življenje zaznamujejo izkušnje in vrednote, ki so odlikovale življenje in delo Nadje Maganja, zgodovinarke, raziskovalke, publicistke ter javne in kulturne delavke, ki je živela v letih 1951-2006. Nagrado so ustanovili Skupnost sv. Egidija v FJK, ki si prizadeva za evangelizacijo in karitativno delo, Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta (DSI), Slovenska zamejska skavtska organizacija (SZSO) in Nadjina družina, z njo pa so lansko leto počastili priznano slovensko onkologinjo in ustanoviteljico Slovenskega društva Hospic Metko Klevišar. Več o nagradi in delu Nadje Maganja je včeraj povedala Ivica Švab iz SZSO, ki je med drugim dodala, da to priznanje podeljujejo ženskam, ki širijo vrednote, kot so vera in molitev, ljubezen do raziskovanja in pisanja, službe bližnjemu, medverskega dialoga ter pedagogike, solidarnost z revnimi in varstvo človekovih pravic. Prav slednje sodi v poslanstvo letošnje nagrajenke Tamare Ivanovne Chikunove iz Uz-bekistana, ki je po sinovi usmrtitvi leta 2000 zbra- la pogum in moč ter ustanovila svojo nevladno in neodvisno organizacijo Matere v boju, z njo pa se je zoperstavila vsem smrtnim kaznim in mučenju. Iz obrazložitve priznanja je moč izvedeti tudi, da nagrajenka v okviru svojih prizadevanj za varstvo človekovih pravic bedi nad izrekanjem smrtnih obsodb in izvrševanjem smrtnih kazni. Po zaslugi tega združenja in s pomočjo odličnih odvetnikov je Tamari Chikunovi uspelo rešiti že 23 na smrt obsojenih; njihove kazni so spremenili v dosmrtno ječo, v nekaterih primerih pa so bili obsojenci celo oproščeni, nam je včeraj pojasnila Loredana Ca-talfamo iz skupnosti sv. Evgidija, in dodala, da se bo dobitnica letošnje nagrade v Trstu mudila 21. februarja, ko ji bodo na večerni slovesnosti na sedežu Društva slovenskih izobražencev v Ul. Donizetti izročili simbolno darilo in denarno nagrado v višini 1500 evrov. Ob tem velja povedati, da se vrednost nagrade iz leta v leto spreminja, saj je odvisna od prostovoljnih prispevkov, ki jih odbor prejema na svojem računu. Za vse tiste, ki bi radi prispevali za prihodnjo nagrado Nadja Maganja, naj povemo, da je to možno storiti preko bančnega računa IBAN: IT17 VO20 0802 2300 0010 0887 150 (banca: Unicredit Banca Spa), s pripisom Premio Nadja Maganja. (sč) Danes prvič Na kavi s knjigo Tržaška knjigarna, Mladika in Založništvo tržaškega tiska bi se z novo pobudo, Na kavi s knjigo, radi približali bralcem in prijateljem, ki jih zanima neformalen klepet ob kavi z bolj ali manj znanimi pesniki, pisatelji, avtorji naših knjig, pa tudi z drugimi gosti, ki jih veže kupno veselje do književnosti in do ustvarjanja. Redna tedenska jutranja srečanja kava naj bodo priložnost, da se dobimo na kavi, poklepetamo o zadnjih novostih v naših založbah, da se pomudimo z gosti, skratka, da ustvarimo krog ljudi, ljubiteljev branja. To bo nova ponudba, ki lahko preide v navado običajnih jutranjih obiskovalcev Tržaške knjigarne in vseh, ki se zjutraj mudijo v središču Trsta. Gost prvega srečanja bo Jože Šušmelj, avtor knjig Na razpotjih življenja (skupaj z dr. Vladimirjem Pahorjem, 2002) Zgodba o zakonu: sprejemanje zakona za zaščito slovenske manjšine v italijanskem parlamentu (2003) in Trpko sosedstvo (2009). Na kavi, ki nam ga bo ponudilo podjetje Qubik caffe, se bomo srečali danes ob 10. uri. Srečanje o pisatelju Thomasu Bernhardu Kulturni in umetnostni krožek prireja danes ob 17.30 srečanje z naslovom »"Je komedija? Je tragedija?": Thomas Bernhard, evropski pisatelj« v dvorani Incontri v krožku zavarovanja Generali (Trg Duca degli Abruzzi, 1, 7. nadstropje). O enem najpomembnejših avstrijskih sodobnih avtorjih bo predaval prevajalec in profesor na Videmski univerzi Luigi Reitani. Drevi v centru Veritas Drevi ob 18.30 bo na sedežu centra Veritas (Ul. Monte Cen-gio 2/1 a) na sporedu konferenca na temo »I passaggi del-la vita« z Brunom Fortejem. Večer sodi v niz srečanj »La vita, le vite«. Potovanje po Gani ob Prešernovem dnevu Včeraj smo objavili »obglavljeno« napoved pobude dolinskega društva Valentin Vodnik. Zato vabilo na petkovo prireditev ponavljamo. Pravijo da je bil France Prešeren priljubljen med otroki, ker jim je delil sladke fige. Zaradi tega je od njih dobil vzdevek dr. Fig in mali Kranjčani so ga poznali pod tem nazivom. Ganski otroci pa so vzljubili Bi-serko Cesar, ki je tri mesece prostovoljno delala z njimi. Svoje trimesečno bivanje v Gani je Biserka dokumentirala. Pripravila je potopisno predavanje, ki je že predstavila javnosti. Ob Dnevu slovenske kulture bo svoje potovanje ponovno predstavila v petek, 11. februarja v društvu Valentin Vodnik v Dolini. V sliki in besedi bo opisala Gano. Izvedeli bomo marsikaj o njenem delu, kakšno je tam življenje, kaj tam jedo in kakšna je njihova kultura ter navade. Vabljeni so predvsem poslušalci z voljo sanjarjenja o Afriki, ki nas bo vsaj za večer popeljala iz mrzle zime v toplejše kraje. Seveda bo na začetku večera tudi priložnostna misel o Prešernu in kulturi, ki jo bo podala dolgoletna kulturnica in od-bornica društva Nerina Švab. Ivica Švab in Loredana Catalfamo kroma 10 Sreda, 9. februarja 2011 TRST bazovica - Uvod v prireditev Prešerno skupaj Detektivka Umor na plaži med realnostjo in fantastiko V priredbi dramske skupine SKD Lipa - Predstavo bodo ponovili v petek ob 21. uri Gospodarska zadruga v Bazovici je bila v petek celo pretesna za vse, ki so si zaželeli premiernega ogleda detektivke Umor na plaži. Igra, ki je uvedla vsakoletno prireditev Prešerno skupaj, večdnevno praznovanje dneva slovenske kulture, pri katerem sodelujejo društva vzhodnega Krasa, ki so včlanjena v Zvezo slovenskih kulturnih društev, je namreč naletela na tolikšen odziv občinstva, da je moral marsikdo domov. Nikar pa ne obupajte, saj bodo predstavo ponovili ravno tam v petek, 11. februarja, ob 21. uri. Člani Slovenskega kulturnega društva Lipa iz Bazovice so po nekajletnem premoru spet obudili dramsko skupino. Za mentorja prve predstave so izbrali režiserja in igralca Adrijana Rustjo, ki jim je ponudil tekst pisatelja in novinarja Bogdana Novaka Umor na plaži. Kljub temu, da gre za amaterske igralce, ki niso navajeni na oder, so predstavo odigrali briljantno in spontano. Pod taktirko Rustje, ki je pred leti že poskrbel za radijsko priredbo detektivke, in asistentke Jasmin Kovic so se Andrej, Ivana, Veronika, Eva, Danijel, Saša K., Saša M. in Zmaga izkazali. Igra je v knjižni sloven- ščini in ne vključuje narečnih besed. Snov je izmišljena, obravnava pa nenavaden umor dekleta, ki si poleg redne zaposlitve v banki, slajša počitnice v prijetni družbi strank, ki nimajo finan- čnih problemov. Zapleti pridejo na dan, ko jih policijski inšpektor Milan Kolar začne obravnavati ... Predstava je res posebno zanimiva, saj je postavljena v dva paralelna časovna momenta in spaja real- nost in hkrati nerealnost, fantastičnost. Režiser si je zamislil uprizoritev v prostoru brez odra, tako da bodo predstavo ponudili tudi po društvih, ki ne razpolagajo z odrom. 8. februarja 2011 Bari 90 45 84 69 8 Cagliari 6 49 39 34 52 Firence 6 64 65 33 14 Genova 10 75 30 1 42 Milan 23 70 14 7 57 Neapelj 31 69 55 10 75 Palermo 64 72 71 57 84 Rim 81 80 52 8 50 Turin 75 72 68 53 1 Benetke 37 48 54 50 16 Nazionale 62 19 46 59 83 Super Enalotto Št. 17 10 11 20 41 55 83 jolly 1 Nagradni sklad 3.140.362,71 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 15.900.000,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 11 dobitnikov s 5 točkami 42.823,13 € 2.094 dobitnikov s 4 točkami 224,95 € 76.589 dobitnikov s 3 točkami 12,25 € Superstar 67 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 7 dobitnikov s 4 točkami 22.495,00 € 311 dobitnikov s 3 točkami 1.225,00 € 4.327 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 25.437 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 52.559 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € -/ Včeraj danes Danes, SREDA, 9. februarja 2011 POLONA Sonce vzide ob 7.17 in zatone ob 17.22 - Dolžina dneva 10.05 - Luna vzide ob 9.24 in zatone ob 24.00 Jutri, ČETRTEK, 10. februarja 2011 VILJEM VREME VČERAJ: temperatura zraka 7 stopinj C, zračni tlak 1021 mb raste, brezvetrje, vlaga 86-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 8,4 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 12. februarja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Korzo Italia 14 (040 631661), Oširek Vardabasso 1 (040 766643), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 (040 635308). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Femmine contro maschi«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 16.00, 18.00, 20.05, 22.05 »Femmine contro maschi«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »I fantastici viag-gi di Gulliver 3D«; 16.30, 20.00, 22.15 »Rocky«; 16.10, 18.10, 20.05, 22.00 »Parto col folle«; 17.30, 19.45, 22.00 »Il discorso del Re«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Qualunquemente«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.15 »Immaturi«; 15.50 »L'orso Yoghi«. FELLINI - 16.00, 20.10 »La versione di Barney«; 18.05, 22.15 »Hereafter«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il discorso del Re«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 19.00, 21.30 »Biutiful«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.30, 21.00 »La donna che canta«. KOPER - KOLOSEJ - 16.20, 18.40, 21.00 »Burleska«; 18.30, 20.20 »Gulliverje-va potovanja 3D«; 16.40 »Zgodbe iz Narnije: Potovanje Potepuške zarje«; 16.30 »Zlatolaska 3D«; 19.00, 21.20 »Življenje, kot ga poznaš«. KOPER - PLANET TUŠ 16.30 »Gremo mi po svoje«; 16.00 »Samova pustolovščina 3D - sinh.«; 21.30 »Zeleni sršen 3D«; 15.00, 17.10, 19.20 »Zlatolaska 3D«; 16.50 »Zlatolaska«; 18.40, 21.00 »Dilema«; 18.00, 20.00 »Gulliverjeva potovanja 3D«; 16.20 »Gulliverjeva potovanja«; 15.40, 18.10, 20.50 »Burleska«; 20.45 »Črni labod«; 18.20 »Čas lova na čarovnice«; 19.00, 21.20 »Kraljev govor«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Immaturi«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Qualunquemente«; Dvorana 3: 16.30, 20.15 »I fan-tastici viaggi di Gulliver«; 18.15, 22.15 »Parto col folle«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Che bella giornata«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »Femmine contro masc-hi«; Dvorana 2: 17.30 »I fantastici viaggi di Gulliver 3D«; 20.15, 22.15 »Parto col folle«; Dvorana 3: 18.00, 20.10, 22.15 »Immaturi«; Dvorana 4: 17.40, 20.00, 22.10 »Il discorso del Re«; Dvorana 5: 17.50, 19.50, 22.10 »Qualunquemente«. Predstavitev knjige Ivana Verča v Narodnem domu V zbiriki Studia litteraria, ki izhaja pod uredništvom dr. Darka Dolinarja in dr. Marka Juvana od leta 2004 pri založbi ZRC Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je pred kratkim izšla študija prof. Ivana Verča Razumevanje jezikov književnosti. Knjiga govori o krizi literarne vede in o vprašanju resničnosti v realističnem prikazu. Ivan Verč odkriva izvirno možnost za preživetje sodobne literarne vede v precepu med intelektualnim obu-božanjem, ki ga poglablja bolonjska univerzitetna reforma, in dostojanstvom filološko-humanistične tradicije; vztraja pri kriterijih znanstvenosti, s katerimi naj veda razlaga zgodovino književnosti kot zgodovino človekovega jezikovnega bivanja v svetu. Podoben pristop lahko v svojih naslovnikih, še posebej med študenti, oblikuje zavest, kako znakovne reprezentacije tudi tu in danes gradijo naše življenjske izkušnje. Verčeva misel to vodilo preizkusi s korenito reinterpretacijo realizma (predvsem ruskega) in kulturnih modelov, ki iz njega izhajajo ali z njim pre-lamljajo. Gre za poskus umestitve književnosti in njenega opazovanja v širšo problematiko resničnosti prikaza v sodobnem svetu. Pod pokroviteljstvom Slavističnega društva v Trstu in ob prisotnosti avtorja ter urednika zbirke dr. Marka Juvana bosta knjigo predstavila prof. David Bandelj (Univerza v Gorici) in prof. Miran Košuta (Univerza v Trstu) v četrtek, 10. februarja, ob 17. uri v Konferenčni dvorani Narodnega doma v Trstu, ul. Filzi 14. Rock legenda v Mieli Končno bo tudi v Trstu nastopila legenda italijanskega rocka Pino Scotto. Koncert bo v petek v gledališču Miela ob 21.30, predprodaje vstopnic pa so se že začele. Scotto je svojo pevsko kariero začel s skupino Pulsar, nato je pel z legendarno heavy rock skupino Vanadium. Kasneje se je podal v solistično kariero, na zadnje pa se je pridružil skupini Fire Trails. Italijansko rock zvezdo bo uvedla tržaška skupina King Bravado, ki je že nastopala okrog po Italiji in drugih državah. Vstopnice so na voljo pri Knulp (Ul. Madonna del Mare, 7), pri Seconda stella a destra (Ul. Cadorna, 9) ali na spletni strani www.vivaticket.it. O muzejih vsako sredo Danes se bo ob 17.30 v dvorani Bobi Bazlen v palači Gopčevic pričel niz pogovorov z naslovom »Interno con figure. I mercoledi della Fototeca e dei Civici Musei di Storia ed Arte«. Učenjaki iz tržaških in deželnih kulturnih institucij bodo spregovorili o posebnostih fotografskih zbirk, arhivov ter arheoloških in umetniških zbirk mestnih muzejev zgodovine in umetnosti. S tem nudijo publiki možnost spoznanja manj znanih plati muzejev. Danes bo na sporedu predavanje Claudie Morgan »Una miniera fotografica. Introduzione alla Fototeca«. Četrtki s Tulliom V sklopu razstave »La coscienza di Tullio. Kezich e le sue citta: Trieste Milano Roma« bo v dvorani Attilio Selva v palači Gopčevic četrto srečanje sklopa »I giovedi di Tullio« v čast tržaškemu pokojnemu filmskemu kritiku Tulliu Kezichu. Ob 17.30 bo Sergio Grmek Germani spregovoril na temo »Io non sono il generale della rovere«. Ob koncu predavanja bodo zavrteli film »Il terrorista«, katerega producent je bil sam Tullio Kezich. skd škamperle - Pravljična urica z Biserko Cesar Polž Vladimir gre na stop Malčki so izvedeli, da se tudi počasi daleč pride... le vztrajati je treba! - Prihodnja pravljica bo 15. februarja V torek, 18. januarja, se je v društveni dvorani na Stadionu 1. maja zbralo deset otrok, ki je radovedno prisluhnilo pravljici Mojce Osojnik Polž Vladimir gre na stop. S pripovedjo je malčke navdušila pravljičarka Biserka Cesar. Povedala jim je, da se zjutraj polžek Vladimir zbudi tako lačen, da se mu med rožički kar vrti in ve, da mora nemudoma do sosednjega vrta. Ker je strašansko šibak in se mu mudi, prosi za pomoč druge živali, a mu slednje ne vedo pomagati, pač pa še dodatno ovirajo njegovo slinasto sled. Onemogel se naposled spomni reka - »tudi počasi daleč pridemo. Le vztrajati je treba ... « In res, Vladimir se s poslednjimi močmi privleče do slastne solatice. Pripoved je bila tako napeta, da so se mali poslušalci celo razburili med nevarno polžkovo potjo. Zato so ga potem, ko je le dosegel zastavljeni cilj, še raje izdelali iz raznobarvne plasteline. Prstki so gmoto mencali, valjali in naposled ** " * ¡ T ar- gorica - Sestanek načelnikov Na prihodnjem občinskem svetu odločitev o referendumih Leva sredina predlagala 29. maj, župan bi jih izvedel jeseni V ponedeljek je na goriškem županstvu potekala seja načelnikov svetniških skupin, na kateri je bil ob predsedniku občinskega sveta Rinaldu Rol-du prisoten tudi župan Ettore Romoli. Na sestanku je bilo sklenjeno, da bo prihodnji občinski svet potekal v ponedeljek in torek, 21. in 22. februarja, na dnevnem redu pa bo tudi odločitev o datumu treh občinskih referendumov, ki so jih predlagali predstavniki združenja Verdi del giorno in združenja ra-dikalcev Trasparenza e partecipazione. Le-ti so včeraj sporočili, da je odbor garantov v ponedeljek preveril še podpise, ki so jih zbrali za referendum o spremembi odbora garantov, in mu dali dokončno zeleno luč. »Na seji načelnikov sem predlagal, naj potekajo referendumi 29. maja, župan pa je bil mnenja, da bi moralo ljudsko posvetovanje potekati jeseni. Na koncu nismo sklenili datuma izvedbe referendumov, saj morajo občinski uradi pred tem preveriti nekate- re informacije. Odločil bo občinski svet,« je povedal načelnik Demokratske stranke Federico Portelli in nadaljeval: »V zvezi z datumom občinskih referendumov je treba upoštevati tudi nekatere neznanke, kot sta možnost predčasnih parlamentarnih volitev in letošnja izvedba referenduma o vodi. Menimo, da bi morali občinske referendume izvesti sočasno z referendumom proti privatizaciji vode, saj bi tako veliko prihranili. V primeru padca državne vlade in volitev pa bodo občinski referendumi morali počakati, kot predvideva pravilnik,« je povedal Portelli. Na dnevnem redu prihodnjega občinskega sveta bodo tudi varianta št. 35 goriškega regulacijskega načrta, razne resolucije in - če bo občina pravočasno prejela odgovor agencije Arpa - dokončno sprejetje variante št. 34, po katerem bodo uradi lahko objavili razpis za načrtovanje in uresničitev urbanega komercialnega centra v Ulici Santa Chiara. (Ale) podgora - Problem jaškov v Ulici Sottomonte Voda jim poplavlja klet Predsednik rajonskega sveta Bandelj zahteval poseg družbe Irisacqua - Včeraj ogled območja Številni jaški so potrebni čiščenja Družina Rožič, ki živi v Ulici Sot-tomonte v Podgori, se že več časa sooča z neprijetnim problemom. Vsakič, ko goriško območje zajamejo obilne padavine, pride do vdora meteornih voda v kletne prostore, kar je očitno posledica nepravilnega delovanja obcestnih jaškov. »Zgleda, da so se te te- foto w.b. Obcestni kanal v Ulici Sottomonte foto w.b. žave začele pred nekaj leti, ko so v Ulici Sottomonte uredili kanalizacijo,« je povedal predsednik rajonskega sveta Walter Bandelj, ki je včeraj s predstavnikom družbe Irisacqua Igorjem Bortolottijem obiskal družino Rožič. »Namesto, da bi meteorna voda odtekala v jaške, priteka v klet,« je podčr- tal Bandelj, kateremu je Bortolotti obljubil, da bo vzrok težav skušal razčistiti že do prihodnjega tedna. Predsednik rajonskega sveta Bandelj je pred časom na težave opozoril tudi goriško občino, ki je prejšnji teden poskrbela za očiščenje jaškov v Ulici Sot-tomonte, kar pa je le začasna rešitev. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 9. februarja 2011 15 gorica - Na pobudo društva Mark iz Šempetra Za kulturni praznik ogled mesta s slovenskim ključem Preko sto udeležencev obiskalo z zgodovino in napisi obogatene točke • v* Rupel na startu ob Vecchietovem mozaiku (levo); udeležencev je bilo okrog sto (desno) bumbaca gorica Odbor proti vzpenjaci V ponedeljek je na sedežu Foruma za Gorico nastal odbor združenj proti gradnji vzpenjače, ki nasprotuje uresničitvi mehanske povezave med goriškim grajskim naseljem in Travnikom. V Ulici Sv. Ivana so se v ponedeljek zvečer zbrali predstavniki arheološkega društva, združenja Agesci, združenja Italia nostra, okoljevarstveniki zveze Legambiente, združenje Arma antica in zgodovinska skupina Principesca contea di Gorizia, ob katerih so bili tudi nekateri predstavniki Foruma za Gorico in liste Progetto Gorizia. Na sestanku, ki se ga je udeležilo med trideset in štirideset oseb, je prišlo do izmenjave mnenj v zvezi s projektom vzpe-njače na grad, o katerem člani odbora menijo, da bo namesto pozitivnih učinkov na turizem imel negativne vplive na občinsko blagajno. Seja je trajala več ur, naslednje korake pa bodo določili na prihodnjem srečanju. Odbor se bo ponovno sestal prihodnji ponedeljek na sedežu združenja Agesci. Ne dogaja se prav pogosto, da si neko društvo izza meje popestri Dan slovenske kulture z ogledom našega mesta »s slovenskim ključem«. Športno rekreacijsko društvo Mark s sedežem v Šempetru pri Novi Gorici je takšno željo posredovalo pred dvema tednoma in - tudi zaradi lepega vreme - se je več kot sto njegovih članov zbralo v torek zjutraj pred Severno postajo zraven Vecchieto-vega mozaika. Po hitri predstavitvi jih je prof. Aldo Rupel najprej miselno in z demografskimi podatki nato tudi fizično popeljal čez mejo na ogled značilnih in z zgodovino, napisi ter arhitekturo obogatenih točk. Za Ajdovce, Postojnčane, Ljubljančane, Mariborčane in še koga ni težko predstaviti dovolj privlačnih izzivov, teže je presenetiti Novogoričane, Solkance in Šempetrce. Izkazalo pa se je, da so vsi, ne glede na starost in izkušnjo, odnesli vsaj nekaj kančkov nepoznanega: podatek, pročelje, ledinsko ime in seveda strukturiranost - v grobih obrisih - slovenske narodne skupnosti v Gorici: o šolstvu, kulturnih domovih, verskem življenju, politični razčlenjenosti, gospodarstvu, telesni kulturi, kulturnih društvih... Zaporedne postaje so predvidele opozorilo na stavbo, kjer je nekoč živela pesnica Ljubka Šorli, informacijo o zgodovini in dejavnosti Dijaškega doma, terenske energetske silnice, ki se baje zbirajo na Goriščku, kjer se stika kar sedem cest z velikansko (Gregorčičevo?) cedro kot skupno točko, Attemsovo palačo na Kornu, goriško judovstvo pri sinagogi, svetoivansko župnijo in gostilno povezano s Črnimi brati, sokolsko oznako na balkonu v Svetoivanski ulici, kip Janeza Nepomuka in Staničevo (nekdanjo) gluhonemnico. Po postanku v Kulturnem domu z ogledom sokolskega prapora in ustni razlagi o dejavnostih in snovanjih, je sledil Travnik s ploščo posvečeno puntarjem, cerkvijo sv. Ignacija in Bratinovim dvorom ter kinodvoranami, Ulica Kočevia, grad s panoramskimi, zgodovinskimi in anek-dotičnimi povezavami, cerkvica sv. Duha in grajsko naselje in niže dol, Trubarjeva plošča, Ulica Roma z avditorijem, Trgovski dom, Gregorčičev kip v Ljudskem vrtu in za zaključek razčlenjenost KB centra. Takšen štiriurni ogled gotovo ni izčrpen, saj odpade vrsta pomembnih točk v smeri Soče, županstva in pokrajinske uprave, kaj šele Korza in Južne postaje, je pa dovolj izzivalen, da privabi iste udeležence na zasebne dopolnilne obiske. Zdi se, da so tokratne oglednike še najbolj prevzele povezave z geo-strateškimi značilnostmi prostora, ki ga prebivamo. Še najbolj je dojemljivo z mestnega gradu, kjer se obiskovalcu razodene, kaj pomenijo Goriška vrata, in sicer od časa Rimljanov (v eno smer) in nomadskih ljudstev (v drugo smer) do zveze Nato in Varšavskega pakta ter sedanjega petega koridorja. (a.r.) gorica-doberdob - Praznovanja slovenskih vrtcev in šol Ob dnevu kulture raznoliki dogodki V Ulici Puccini predstavitev prevoda Slave vojvodine Kranjske - V Sovodnjah Walter Grudina, v Doberdobu pravljica o polžu Vladimirju Tudi vrtci s slovenskim učnim jezikom in slovenske šole vseh stopenj, ki delujejo v goriški pokrajini, so včeraj obeležili Prešernov dan. Osrednji kulturni praznik so malčki, učenci in dijaki proslavili na različne načine, kot je raznolika in pestra paleta govoric, skozi katere se izraža kultura. Zelo zabaven in poskočen je bil Prešernov dan, ki so ga preživeli otroci zadnjih letnikov vrtcev v Rupi, So-vodnjah, Doberdobu, Ronkah in Rom-janu. Vsi malčki so se zbrali v župnijski dvorani v Doberdobu, kjer jih je Majda Zavadlav pričakala s simpatično pravljico »Polž Vladimir gre na štop«. Ob poučni zgodbi o polžku, ki je s pomočjo ježka, želve, žabe, ptička in avta poskusil čim hitreje doseči slastno solatno glavo, so se otroci naučili tudi novih pesmic. Svet ilustracij, ki veliko prispevajo k temu, da otroci vzljubijo knjige, pa so odkrili učenci vseh razredov sovo-denjske osnovne šole Peter Butkovič -Domen. Osnovnošolci so gostili ilustratorja Walterja Grudino, ki jim je pripovedoval o svojem življenju in poklicu. Gost jim je povedal, kako in zakaj je postal ilustrator, s seboj pa je prinesel tudi veliko svojih del, ki so izšla v Italiji in v tujini v knjigah, revijah in dnevnikih. Dan kulture so obeležili tudi v slovenskem višješolskem centru v Gorici. V avditoriju so se dijaki licejskega pola udeležili predstavitve slovenskega prevoda Valvasorjeve knjige Slava vojvodine Kranjske (»Die Ehre dess Hertzogthums Crain«), ki je eden izmed simbolov slovenstva in temeljni kamen slovenske zgodovine. Knjiga, ki je izšla leta 1689 v Nurnbergu, še danes velja za eno izmed najpomembnejših znanstvenih del o Sloveniji. O knjigi sta spregovorila pobudnik prevoda Tomaž Čeč in strokovnjakinja za antikvarno gradivo Stanka Golob, za uvodno predstavitev pa je poskrbel profesor Adrijan Pahor. (Ale) V Sovodnjah so gostili ilustratorja Walterja Grudino (levo); dan kulture na višjih srednjih šolah (desno); otroci iz zadnjih letnikov vrtcev večstopenjske šole Doberdob so kulturni praznik preživeli s pravljičarko Majdo Zavadlav (spodaj) bumbaca 1 6 Četrtek, 10. februarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Prašni delci PM10 tri dni zapored presegli mejno vrednost Onesnaženost zraka, danes prve omejitve Če se vreme ne bo spremenilo, bo občina po petih zaporednih dneh morala uvesti izmenične tablice Koncentracija drobnih prašnih delcev PM10 v zraku je v Gorici tri dni zapored presegla najvišjo dovoljeno vrednost, zato pa bodo danes stopili v veljavo prvi ukrepi za znižanje stopnje onesnaženosti in prve omejitve prometa. V soboto so naprave agencije za okolje ARPA izmerile 54 mikrogra-mov delcev PM10 na kubični meter zraku (najvišja dovoljena vrednost je 50 mikrogramov), v nedeljo 58 mi-krogramov, najvišjo dovoljeno vrednost pa je bila presežena tudi v ponedeljek, ko je merilna naprava v Ulici Duca D'Aosta v Gorici namerila 73 mikrogramov prašnih delcev na kubični meter zraku. Mejna vrednost je bila presežena tudi v Ločniku, kjer je naprava okoljske agencije ARPA namerila 70 mikrogramov PM10. Zaradi tega je včeraj goriški župan Ettore Romoli, kot predvideva zakon, podpisal odredbo, ki za današnji dan prepoveduje uporabo pihal-nikov za čiščenje ulic in kroženje z mopedi euro 0. Poleg tega danes temperatura v stanovanjih, javnih uradih, šolah, trgovinah in športnih objektih ne bo smela presegati 20 stopinj, v industrijskih obratih pa 18 stopinj. Če se vreme ne bo kaj bistveno spremenilo - vremenoslovci napovedujejo poslabšanje šele proti koncu tedna -, je pričakovati, da bo visoka stopnja onesnaženosti še nekaj dni oblegala mesto. V tem primeru bodo stopili v veljavo novi ukrepi in omejitve. Jutri bi tako lahko bila prepovedana vožnja za avtomobile na dizelsko gorivo euro 0, za motorna kolesa euro 0 in za mopede z dvotaktnim motorjem, po petih zaporednih dneh previsoke koncentracije PM10 (torej v četrtek) pa bi lahko občina uvedla izmenične tablice. V Gorici je bila od začetka leta stopnja onesnaženosti zraku presežena petkrat. Dovoljen prag onesnaženosti je bil v ponedeljek prvič presežen tudi v Tržiču, kjer so izmerili 51 mikrogramov delcev PM10 v zraku. (Ale) gorica - Znižanje števila krajevnih svetov Beseda rajonom V ponedeljek so se predsedniki sestali z odbornikom Gentilejem - Lani je občina namenila sosvetom 81.060 evrov Ponedeljkovo srečanje na goriškem županstvu bumbaca V prihodnjih tednih se bodo predstavniki desetih krajevnih svetov sestali in izdelali predloge za novo razdelitev goriške občine na štiri rajone. Med ponedeljkovim srečanjem na županstvu, kjer so se predsedniki rajonskih svetov o učinkih novega deželnega zakona, ki predvideva znižanje števila rajonskih svetov v Gorici z deset na največ štiri, pogovorili z goriškim podžupanom in odbornikom Fabiom Gentilejem, ni še padla nobena odločitev, gotovo pa je, da postopek »razmejevanja« nikakor ne bo enostaven in niti neboleč. »Imamo le štiri možnosti: popolno ukinitev rajonov, ohranitev dveh, ohranitev treh ali ohranitev štirih rajo- nov,« je povedal Gentile in nadaljeval: »Ker želimo priti do predloga, ki bi užival čim večje soglasje, se bodo v prihodnjih tednih rajonski sveti sestali in izdelali svoje predloge. Srečali se bomo takoj po pustu, nato pa bosta predloge ocenjevala komisija in občinski svet.« Odločitev ne bo enostavna: večina predstavnikov rajonov bi bila za ohranitev sosvetov, slovenski rajoni pa postavljajo vprašanje nižanja ravni zaščite. Podobno je tudi stališče ločniškega in nekaterih drugih predsednikov rajonskih svetov, kjer živi furlanska manjšina. »Po mojem mnenju bi bilo treba ohraniti vse rajone in odpraviti sejnine in honorarje. V Gorici bi se vsekakor stroški z uvedbo novega zakona lahko še povišali,« je povedal predsednik rajonskega sveta za Podgoro Walter Bandelj. Goriška občina je posredovala podatke o stroških za rajonske svete, v katere je lani skupno vložila 81.060 evrov. 20.000 evrov je šlo za sejnine svetnikov (18 evrov bruto na sejo, manj kot predvideva deželni zakon), 34.560 evrov pa za mesečne honorarje predsednikov (280 evrov bruto, manj kot predvideva zakon), ki pa so v nekaterih primerih namenili denar v dobrodelne namene. Za razne dejavnosti rajonskih svetov je torej občina namenila le preostalih 26.500 evrov, ki so bili porazdeljeni glede na velikost rajonov in število prebivalcev. (Ale) i viri energije V Palace hotelu v Gorici bo danes ob 18. uri Ermes Drigo z občine Portogruaro predaval o obnovljivih virih energije. Srečanje prireja Demokratska stranka, pri kateri so prepričani, da bi treba prodajo energetskega sektorja družbe IRIS izkoristiti za pripravo projekta za izkoriščanje obnovljivih virov energije v javnih poslopjih. Levica na mobilizaciji Stranka Levica, ekologija in svoboda se bo 13. februarja udeležila vsedržavne mobilizacije v bran sodstva, ki je vsak dan tarča napadov predsednika vlade Silvia Berlus-conija. Našli ukradenega berlinga V ponedeljek dopoldne so za enim od stanovanjskih blokov v Mirnu policisti našli osebni avtomobil znamke berlingo, ki je bil konec januarja ukraden v Biljah. (km) Agora v Doberdobu Modra's galerija društva Jezero iz Doberdoba prireja drevi ob 20.30 predvajanje filma Agora režiserja Alejandra Almenaba-ra. Film prikazuje zgodobo filozofinje in astronominje Hipacije iz Aleksandrije (370415 po n.š.), ženske izjemne inteligence in korajže, ki se je odločila za znanstveno resnico proti verski fanatični nadutosti. Koncert v Novi Gorici Danes ob 18. uri bo v koncertni dvorani no-vogoriške glasbene šole koncert ob 100. obletnici rojstva Marijana Lipovška, slovenskega skladatelja in pianista. Dogodek sodi med spremljevalne prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku v novogori-ški občini. (km) Slow Collio v Milanu Na turističnem sejmu BIT v Milanu bodo v petek, 18. februarja, predstavili tudi mrežo kolesarskih stez po Brdih, ki jih je goriška pokrajina zgradila v okviru projekta Slow Collio. Slovensko okence v Tržiču Na županstvu v Tržiču je slovensko okence odprto ob torkih in četrtkih med 15.30 in 18.30 ter ob sobotah med 10. in 12. uro. Venec ob 10. februarju Kvestor Pier Riccardo Piovesana bo jutri, 10. februarja, ob 16.15 položil venec pred spomenik ob vhodu v goriško prefekturo, ki so ga postavili v spomin na osebje, deportirano maja leta 1945. solkan - Goriški literarni klub Go-vorica se je ob kulturnem dnevu poklonil Francetu Bevku »Nova Gorica naj se na praznik posveti kulturi« Društveno delovanje hočejo razširiti tudi onstran meje - Poleti nameravajo prirediti Gregorčičeve dneve v Gradišču nad Prvačino Slovenski kulturni praznik je komaj pred pol leta nastali goriški literarni klub Go-vorica počastil s polaganjem venca na grob pisatelja Franceta Bevka, ki je pokopan na solkanskem pokopališču, v neposredni bližini Soče in Sabotina. Predsednica omenjenega kluba, Darinka Kozinc, je ob tej priložnosti poudarila, da si bodo pri Go-vorici vsekakor tudi v bodoče prizadevali pri poudarjanju dneva slovenske kulture: »Posvetiti ga moramo tistim, ki so v naše narodovo telo orali globoke brazde. Danes, letos, smo s tem začeli in v bodoče nameravamo s takimi pobudami tudi nadaljevati.« V društvu so si tudi zadali nalogo, da se povežejo z vsemi, ki se kakorkoli kulturno udejstvujejo v zamejstvu, poleg tega si letos želijo postaviti na noge Gregorčičeve dneve, ki bodo zaživeli v Gradišču. »Ponosna sem, da je France Bevk dobil svoje zadnje počivališče na solkanskem pokopališču. Na žalost velikokrat v vsakdanjem življenju pozabljamo na tista plemenita izročila, ki so nam jih zapustili veliki primorski ljudje in mislim, da je vsaj ob 8. fe- www.primorski.eu1 bruarju prav, da se jih spomnimo,« je ob pisateljevem grobu, ki je bil še do nedavnega pomazan in počečkan celo s kljukastimi križi, poudarila Ko-zinčeva. Ljudi, ki so se v mrzlem prazničnem dopoldnevu udeležili krajše slovesnosti s polaganjem venca, bi lahko prešteli na prste obeh rok. Med tistimi, ki so prišli počastiti slovenski kulturni praznik in spomin na Franceta Bevka, sta bili poleg Kozinčeve mestni svetnici Marija Rijavec in Vida Škrlj, glavni in odgovorni urednik novogo-riške založbe Educa, Štefan Krapše, podpredsednik sveta Krajevne skupnosti Solkan, Franko Rutar ter člani Go-vorice. Slovesnost sta s prebiranjem odlomkov iz Prešernovih oziroma Bevkovih del zaokrožili pesnica, pisateljica, literarna kritičarka in občinska nagrajenka Vida Mokrin Pauer ter literarna zgodovinarka, pisateljica in slovenistka Marija Mercina. »Na Goriškem se nam je zdelo nujno, da združimo vse literate, vse, ki se ukvarjajo s knjigo. Mislim, da si Goriška to zasluži. Literarni klub je v preteklosti že obstajal in je nato zaradi različnih okoliščin neslavno "umrl". Zato smo se odločili, da ga ponovno postavimo na noge. Pol leta od tega smo se torej na novo organizirali. Vesela sem, ker niso zraven samo literati, pridružila se nam je tudi edina založba, ki jo imamo na Goriškem, založba Poklon Francetu Bevku na solkanskem pokopališču foto km. Educa, pa Goriški muzej, univerza, vsekakor pa bomo to delovanje razširili tudi onstran meje,« je o nedavnem nastanku Goriškega literarnega kluba povedala njegova predsednica Darinka Kozinc. Klub si je letos zadal obsežno nalogo: začeti želijo s projektom Gregorčičevi dnevi. »To je velik projekt, ki ga želimo postaviti poleti na Gradišču ob nedavno odprti Gregorčičevi poti - v tem izrednem okolju, ki ga je Gregorčič upesnil v svojem verzu Dežela rajskomila. To bo vsekakor velik projekt, ki pa ga društvo samo ne more izpeljati, zato računamo na sodelovanje s krajevno skupnostjo, občino in tistimi, ki lahko take večere popestrijo,« se nadeja Kozinčeva, ki je v nadaljevanju pojasnila tudi, zakaj njihova pobuda, ki so jo izvedli točno na dan slovenske kulture, ni bila umeščena v program prireditev drugih dru- štev, ki so bile letos združene pod okrilje novogoriške mestne občine. »Tu smo bili sami malce nerodni - večkrat smo premikali ta datum, nato pa smo se odločili, da to naredimo prav 8. februarja, ker se nam zdi, da bi se morala Nova Gorica točno na ta dan kulturi bolj posvetiti, ne pa prej in potem. Mogoče je bil to razlog, da se nismo umestili med občinske prireditve.« Katja Munih GORIŠKI PROSTOR_Sreda, 9. februarja 2011 1 7 /— tržič Dve komisiji o hitri železnici V pripravi srečanje v gledališču Na tržiškem županstvu bosta danes skupaj zasedali občinski komisiji za prostorsko načrtovanje in okolje; glavna tema zasedanja bo hitra železnica, saj bodo vzeli v pretres načrt za novo traso, ki jo je pripravila družba Italfer. Kot pojasnjuje predsednica četrte občinske komisije Barbara Zilli, tržiška občina si prizadeva za organizacijo javnega srečanja o hitri železnici. Potekalo naj bi v občinskem gledališču v Tržiču, nanj pa naj bi povabili krajevne upravitelje iz Ronk, Štarancana, Škocjana, Turjaka in Doberdoba, ki so že dali svojo razpoložljivost za sodelovanje na srečanju. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, Ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu- gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. -A Gledališče KOMIGO 2011: v sredo, 16. februarja, ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Gorici komedija »I titoli dell'imperatore« (Gorizia spettacoli in Gruppo teatra-le per il dialetto Gianfranca Salette); informacije v Kulturnem domu v Gorici (ul. Brass 20, tel 0481-33288, info@kulturnidom.it). KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE prirejata v Kulturnem centru Lojze Bratuž niz veseloiger ljubiteljskih odrov »Iskrivi smeh na ustih vseh«: v nedeljo, 13. februarja, ob 17. uri nastopa dramski odsek PD Štan-drež s predstavo Raya Cooneya »Zbeži od žene« v režiji Jožeta Hrovata. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI bo v četrtek, 17. februarja, ob 20.45 »Dad-dy Blues«, nastopata Marco Columbro in Paola Quattrini; informacije po tel. 0481-383327 in na spletni strani www3.comune.gorizia.it/teatro. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: v ponedeljek, 14. februarja, ob 21. uri »Ti sposo ma non troppo«, igrajo Gabriele Pignotta, Fabio Avaro, Cristiana Vaccaro, Ilaria Di Luca; informacije pri blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753). V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU: v nedeljo, 20. februarja, ob 16. uri za otroke med 3. in 10. letom starosti »C'era una volta... nonno Angelo nella malga di Val dei giardini«; v sredo, 23. februarja, ob 21. uri »Cirano di Bergerac«; informacije po tel. 0481532317 in 0481-630057. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v četrtek, 10. februarja, ob 20.45 »La canzone di Nanda«, napisal in igra Giulio Casale; informacije po tel. 0481-790470. ZIMSKI POPOLDNEVI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: v soboto, 19. februarja »I bestiolini«, Gek Tessaro; informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481-537280, info@cta-gorizia.it, www.ctagorizia.it/blog). m Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.10 »Femmine contro maschi«. Dvorana 2: 17.30 »I fantastici viaggi di Gulliver« (digital 3D); 19.50 - 22.00 »Another Year«. Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Im-maturi«. nova gorica Zakonska ureditev malega dela Novogoriška Fakulteta za uporabne družbene študije organizira danes ob 18. uri v kavarni Dom v prostorih no-vogoriškega Kulturnega doma družboslovni večer na temo Zakonska ureditev malega dela. Namen večera je soočiti argumente zainteresiranih strani, strokovnjakov, podpornikov in nasprotnikov sprejetega zakona o malem delu. Gostje večera bodo Romana Tomc iz Javnega sklada RS za razvoj kadrov in štipendije, Zoran Kotolenko z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Janez Šušteršič, ekonomist in predavatelj ter Marko Funkl iz ŠOS-a, Gibanje za dostojno delo in socialno družbo. (km) Včeraj štorklja je razprla krila, saj sta Cinzia in Silvan hčerkico dobila. Naj bo Giulia vedno srečna, zdrava in vesela, ko se z bratcema Gregorjem in Massimom bo objela. Vsi domači Erica je Damjanu povila malega Daniela Novopečeni družini čestita AŠZ Olympia - Gorica DANESV SOLKANU CENTER MOSTOVNA: 20.00 »Grand Hotel«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Femmine contro maschi«. Dvorana 2: 17.30 »I fantastici viaggi di Gulliver« (digital 3D); 20.15 - 22.15 »Parto col folle«. Dvorana 3: 18.00 - 20.10 - 22.15 »Im-maturi«. Dvorana 4: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Il discorso del re«. Dvorana 5: 17.50 - 19.50 - 22.10 »Qualunquemente«. Razstave RAZSTAVA Z NASLOVOM »OLTRE LE NUVOLE« (fotografski letalski spomini Giovannija Cividinija v letih 191517) bo na ogled do 10. februarja v razstavnih prostorih letališča v Ronkah in v vili Vicentini Miniussi v Ronkah (od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18.30); informacije po tel. 0481774844, info@ccm.it, www.ccm.it. V GALERIJI ARS na Travniku 25 v Gorici je na ogled slikarska razstava Mi-lojke Nanut z naslovom »Živobarvna likovna govorica«; do 12. februarja. V KAVARNI CAFFE' TRIESTE v Ronkah, Trg Oberdan 1, je na ogled samostojna razstava črnobelih fotografij v analogni tehniki iz serije »Spojitve« člana fotokluba Skupina 75 Silvana Pittolija; vsak dan od torka do nedelje med 10. in 23. uro do 12. februarja. V RAZSTAVNEM PROSTORU V ATRIJU KIN EMAXA v Hiši filma na Travniku v Gorici bo v petek, 18. februarja, ob 19. uri odprtje razstave člana Skupine75 Marka Vogriča »Miška v Gorici - Pogledi mestnih ulic z mišje perspektive« posneti s tehniko camere obscure. V GALERIJI SPAZZAPAN v Ul. Batti-sti 1 v Gradišču (tel. 0481-960816) je na ogled razstava »Spazzapan a Torino. Le collezioni Accati e Villa«; do 20. februarja od torka do nedelje med 10. in 18. uro. Ob nedeljah potekajo brezplačni vodeni ogledi, nujna najava po tel. 0481-960816. V GALERIJI KULTURNEGA DOMA v Gorici je na ogled razstave priznanega slikarja Andreja Kosiča iz Gorice; do 25. februarja od ponedeljka do petka med 9. in 12. uro ter med 16. in 18. uro, v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ je na ogled razstava pod naslovom »Čarobni svet lutk« Brede Varl; do 8. marca med prireditvami ali po domeni (tel. 0481-531445). 4 Koncerti V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI v ponedeljek, 14. februarja, ob 20.15 nastopajo Konkatedrala Kristusa Odrešenika Nova Gorica, Simfonični orkester RTV Slovenija in Komorni zbor Ave; informacije po tel. 003865-3354013, www.kulturni-dom-ng.si. VEČERNI KONCERTI združenja Rodolfo Lipizer v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici: v petek, 11. februarja, ob 20.45 koncert dua Sere-brennikov - Dzektser; informacije in rezervacije na lipizer@lipizer.it in www.lipizer.it. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA prireja v okviru glasbenega niza »Gorizia classica«, kije posvečen Franzu Lisz-tu, v soboto, 12. februarja, ob 17. uri v dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju bo nastopil pianist Luca Mennella; vstop prost. PD VRH SV. MIHAELA prireja 9. in 10. aprila enajsto Revijo mladinskih in otroških pevskih zborov »Zlata grla«. Revialni del bo v sovodenj-skem Kulturnem domu v soboto, 9. aprila, z začetkom ob 18. uri, tekmovalni del pa v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. 9 Šolske vesti NA AD FORMANDUMU vpisujejo na tečaja po univerzitetni diplomi: v Gorici »Organizacija dogodkov«, v Trstu »Upravljanje didaktike«. Tečaja (70 ur) sta namenjena zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno izobrazbo in z bivališčem na območju Furlanije Julijske krajine in dopolnjenim 18. letom ter sta brezplačna, financira ju Evropski socialni sklad; informacije in vpisovanja na sedežu Ad formanduma v Gorici, Korzo Verdi 51; tel. 0481-81826, go@adforman-dum.eu, oz. v Trstu, Ul. Ginnastica, 72; tel. 040-566360, ts@adforman-dum.eu. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI v Ulici Grabizio (tel. 0481-531824) obvešča, da sprejemajo vpise v osnovne in nižjo srednjo šolo ter v vrtce do sobote, 12. februarja, od ponedeljka do petka med 8.30 in 10.30, ob sobotah med 8.30 in 12. uro, ob torkih in sredah pa tudi popoldne med 15. in 17. uro. Za učence, ki obiskujejo osnovne šole goriške večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole Ivana Trinka, saj je vpis avtomatičen. Za učence, ki prihajajo iz osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen in je potrebno zaprositi svoje ravnateljstvo za dovoljenje. Vpisne pole bo posamezno ravnateljstvo porazdelilo zainteresiranim osnovnim šolam, izpolnjene pole bo treba potem oddali svojemu ravnateljstvu, ki bo poskrbelo za oddajo ravnatejstvu, kamor je učenec namenjen. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da potekajo vpisovanja otrok za šolsko leto 2011-2012 na tajništvu v Doberdobu (tel. 0481-78009) do 12. februarja od ponedeljka do četrtka od 8. do 10. ure, ob sredah tudi popoldan od 14. do 15. ure, ob petkih od 11. ure do 13.45, ob sobotah od 8. do 10. ure. VPISI V PRVE LETNIKE SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL bodo potekali do sobote, 12. februarja. Vpise tretje-šolcev bodo zbirali na tajništvih večstopenjskih šol v Doberdobu in v Gorici. »ENGLISH FOR HIGH-SCHOOL STU-DENTS/2«: polletni tečaj angleškega jezika na ravni A2-B1 na sedežu Slo-vika v Gorici (Korzo Verdi 51); trajanje 26 ur; ob četrtkih od 15. ure do 16.30; pričetek 17. februarja; prijave in informacije info@slovik.org, tel. 0481530412. ŠOLA ZA STARŠE: v Slovenskem Dijaškem domu v Gorici prirejajo ciklus predavanj in delavnic na vzgojno temo. Srečanja bodo oblikovali strokovnjaki iz različnih psiho-pedago-ških področij javnega in privatnega sektorja in sveta prostovoljnega dela: v četrtek, 17. februarja, ob 18. uri bo v Kulturnem domu v Gorici Suzana Pertot vodila srečanje z naslovom »Starši - Otrokovi osebni trenerji večjezičnosti«; na srečanja, ki so brezplačna, se je potrebno predhodno najaviti v Dijaškem domu, tel. 0481-533495 (od 13. do 18. ure), kjer so na voljo za dodatne informacije in koledarsko razporeditev delavnic in tematskih srečanj. S Izleti KD SABOTIN prireja od 9. do 11. aprila izlet v Rim, razpoložljivih je še nekaj mest; informacije po tel. 0481539992 (Nadja). MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE organizira v nedeljo, 20. februarja, enodnevni izlet na sneg v Bad Kleinkirchheim; odhod je predviden izpred banke v Sovodnjah ob 6.30, povratek okoli 21. ure; informacije po tel. 3276884782 (Alida) v popoldanskih in večernih urah. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo enodnevni avtobusni izlet ob dnevu žena v soboto, 12. marca, v vilo Manin, Valvasone in Fagagno; informacije in vpisovanje po tel. 048173398 (trgovina pri Mili), tel. 048178000 (gostilna pri Ivici), tel. 3804203829 (Miloš). Čestitke Rodila se je naša sestrična GIULIA! Veseli njenega prihoda čestitamo bratcema Gregorju in Massimu, vsej družini pa pošiljamo zvrhan koš poljubčkov! Jasna, Julija, Nastja in Mauro s tetami in strici. UH Osmice V DOBERDOBU pri Dolincah (Ul. Bra-tuž) je odprl osmico Marko Ferfolja »Belota«; tel. 329-6483970. □ Obvestila AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ obvešča, da poteka ob četrtkih med 17.30 in 18.30 v večnamenskem centru v Jam-ljah tečaj modernega plesa hip-hop za otroke od 6. do 10. leta starosti; informacije po tel. 338-6495722 (Martina). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško obvešča udeležence srečanja za Valentinovo, da bo v soboto, 12. februarja, odpeljal v Pi-neto pri Gradežu prvi avtobus s trga Medaglie d'oro v Gorici ob 16. uri s postanki pri vagi blizu pevmskega mosta, v Podgori pri športni palači in v Štandrežu. Drugi avtobus pa bo odpeljal iz Štandreža ob 16.20, nato s postanki v Sovodnjah (ob 16.30), na Vrhu, Poljanah, v Doberdobu in v Jamljah. Priporoča se točnost. GORIŠKA POKRAJINSKA MEDIATE-KA UGO CASIRAGHI, Ul. Giorgio Bombi, 7 v Gorici je odprta od ponedeljka do petka med 15. in 19. uro ( tel. 0481-534604, www.mediateca.go.it , info@mediateca.go.it). KD OTON ŽUPANČIČ vabi vse, ki bi se radi udeležili pustne povorke, naj se javijo po tel. 338-7956855 (Erika) ali tel. 3407154993 (Lara) do 15. februarja. NAČRT ZA AKUSTIČNO KLASIFIKACIJO občine Sovodnje ob Soči bo občanom predstavljen v torek, 15. februarja, ob 19. uri v spodnji dvorani Zadružne banke v Sovodnjah. LITERARNI NATEČAJ GLAS ŽENSKE, ki ga razpisuje goriška pokrajina v sodelovanju z mestno občino Nova Gorica, bo v letu 2010-2011 potekal na temo »Moja ljubezenska zgodba«; namenjen je srednješolkam in ženskam, starejšim od 30 let; rok za oddajo del bo zapadel 16. februarja 2011. 81 Prireditve GLEDALIŠČE VERDI v Gorici prireja srečanja z avtorji ob 150-letnici italijanske države: v soboto, 26. februarja, bo ob 18. uri v deželnem avditoriju v Gorici srečanje z novinarjem Marcellom Venezianijem na temo nacionalne identitete; vstop prost. SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA iz Gorice prireja sklop predavanj na vzgojno, družbeno, versko tematiko ali s področja zdravega življenjskega sloga: danes, 9. februarja, ob 20.30, v domu »Franc Močnik« v Gorici bo Alenka Rebula govorila na temo »Kadar v vzgoji pademo v svojo zgodbo«. KROŽEK ISTRSKO-BENEŠKE KULTURE ISTRIA bo v četrtek, 10. februarja, organiziral predstavitev knjige zgodovinarja Roberta Spazzalija »Pola operaia«, ki bo govori o zgodovini delavskega razreda v Pulju. O knjigi bodo ob 18. uri v tržiški občinski knjižnici spregovorili Giulio Mellina-to, Livio Dorigo in predstavnik krožka Istria Fabio Scropetta. KŠD KRAS DOL-POLJANE prireja za otroke od 3. do 12. leta starosti Otroške urice na sedežu društva na Pal-kišču vsako soboto med 15. in 17. uro. Otroci bodo plesali, peli, risali, izdelovali ročna dela, se igrali in obenem pripravili prizor za zaključni nastop ob 60-letnici društva pod vodstvom učiteljic Jelke Bogatec in Jane Drašič. Ob lepem vremenu se bodo odpravili na krajše sprehode v okolici. Prvo srečanje bo v soboto 19. februarja; informacije in prijave do 10. februarja po tel. 338-3176605 (Katjuša), 3395744106 (Sabrina) in 339-8619456 (Alenka). V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v četrtek, 10. februarja, ob 18. uri Chia-ra Gamberale predstavila svojo knjigo »Le luci nelle case degli altri«. DRUŠTVI TRŽIČ IN JADRO - RONKE TER ZDRUŽENJE STARŠEV SLOVENSKIH ŠOL V ROMJANU vabijo na večer slovenske kulture z naslovom »Tam, kjer se vodi združujeta« v petek, 11. februarja, ob 20. uri v občinskem gledališču v Tržiču. Slavnostni govornik bo župan občine Piran Peter Bossman. Na programu bo nastop OPZ osnovne šole Romjan in okteta Starši ensemble, projekcija filma »Trenutek reke/ Il tempo del fiume« z glasbeno spremljavo Angelice Minetto in napovedovalcema Valentino Sivec in Pierom Donninijem. KŠD KRAS DOL-POLJANE prireja v soboto, 12. februarja, ob 20. uri Prešernovo proslavo. Na programu bo nastop moškega pevskega zbora Jezero iz Doberdoba in deklamacije mladih Doljanov. NA PONEDELJKOVIH SREČANJIH Z AVTORJI ob 18. uri v sovodenjski občinski knjižnici bodo 14. februarja gostili Mitjo Jurna, 21. februarja Vesno Guštin in 28. februarja Mirana Košuto. V GALERIJI 75 na Bukovju bo v torek, 15. februarja, v sklopu »Odprtih klubskih večerov z avtorjem«, priznani fotograf in profesor tehnike digitalne fotografije na beneški akademiji umetnosti Walter Criscuoli s pomočjo video projekcije predaval na temo »Fotografija in eksperimentiranje«. PREDSTAVITEV KNJIGE FABIA CA-VALLARIJA »Vivi - Storie di uomini e donne piu forti della malattia« bo v sredo, 23. februarja, ob 15. uri v hotelu Best Western na Korzu Italia 66 v Gorici. Prisoten bo avtor. 0 Mali oglasi MALO STANOVANJE v Novi Gorici iščem za univerzitetno študentko; tel. 0039-348-4462664. NA DOBERDOBSKEM KRASU prodajam zazidljivo zemljišče; informacije po tel. 331-1232901 v večernih urah. PRODAJAMO KOBILO pasme Haflin-ger (Avelignese); tel. 0481-78066. PRODAM svetlo in razgledno stanovanje v Štandrežu: dnevna soba, jedilnica, kuhinja, dve spalni sobi, dve kopalnici, dva balkona, shramba in garaža, cena 129.000 evrov; tel. 3288872507. Pogrebi DANES V GORICI: 9.30, Emma Braini por. Klavcic iz splošne bolnišnice v cerkev pri Madonini in na pokopališče v Podgori; 11.30, Flora Sanvido vd. Fattoretto iz splošne bolnišnice v cerkev na Svetogorski ulici in na glavnem pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.50, Wilma Pierina Pittini vd. Giurissa iz splošne bolnišnice v cerkev Device Marcelliane in na pokopališču. DANES V ŠKOCJANU: 11.00, Primo Sandrin (iz Trsta) v cerkvi in na pokopališču. 205 Sreda, 9. februarja 2011 TRST / egipt - Tudi včeraj na ulicah več deset tisoč ljudi Protestniki še vztrajajo, Mubarak uvaja reforme Predsednik oblikoval dva odbora, ki se bosta ukvarjala s spremembami ustave in zakonodaje KAIRO - Protesti proti predsedniku Hosniju Mubaraku so se prevesili v tretji teden. Na osrednji kairski trg Tahrir se je včeraj znova zgrnilo več deset tisoč ljudi. Mubarak je medtem naredil korak naprej k napovedanim reformam in oblikoval dva odbora, ki se bosta v luči letošnjih predsedniških volitev ukvarjala s spremembami ustave in zakonodaje. Gre za prvi konkreten ukrep oblasti v smeri uresničitve reform, ki jih že 15 dni zapored zahtevajo protivladni protestniki. Pri spremembah naj bi šlo predvsem za razrah-ljanje pravil za kandidiranje na predsedniških volitvah in omejitev predsedniških mandatov. Kot je sporočil egiptovski podpredsednik Omar Sulejman, je Mubarak oblikoval komisijo, ki bo bdela nad ustavnimi in zakonskimi spremembami. Poleg tega je premieru Ah-medu Šafiku naročil, naj oblikuje poseben odbor, ki bo uveljavil odločitve, sprejete na pogovorih strank, ki sodelujejo v narodnem dialogu. Oba odbora naj bi z delom začela takoj. Sulejman se je v nedeljo srečal z nekaterimi opozicijskimi skupinami, med drugim s prepovedano Muslimansko bratovščino in z njimi razpravljal o reformah. Sulejman pa je v nedeljo zavrnil glavno zahtevo opozicije - da prevzame Mubarakov položaj in do volitev vodi državo. Takojšnji odstop Mubaraka še vedno ostaja glavna zahteva protestnikov, a si 82-le-tni predsednik, ki je šele pred tednom in sredi protestov prvič obelodanil, da se na letošnjih predsedniških volitvah ne bo potegoval za nov mandat, glede tega očitno ne bo premislil. Na drugi strani pa vztrajajo tudi protestniki. Na trgu Tahrir se je tako včeraj popoldne zbralo več deset tisoč protestnikov, ki so obeležili že tri tedne glasnih zahtev po njegovem odhodu. Vstop na trg sicer še vedno nadzoruje vojska, ki ji morajo ljudje pokazati dokumente, na trgu pa jih nato pregledujejo še predstavniki protestnikov. Opozicijske skupine so včeraj prebivalstvo pozvale k novemu "pohodu milijona" proti Mubaraku. Protestniki se zbirajo tudi v drugih mestih. V Aleksandriji naj bi jih bilo 5000, prav toliko v kraju Minja, o protestih pa poročajo tudi iz krajev Sohag in Asjut južno od Kaira. Kot je poudaril eden izmed protestnikov na trgu Tahrir, niso oblasti izpolnile nobene izmed zahtev demonstrantov. Sicer pa glede zahteve po takojšnjem odstopu Mubaraka očitno ni več enotna vsa opozicija. Medtem ko vplivna Muslimanska bratovščina meni, da bi predsednik moral odstopiti, so se na drugi strani nekateri predstavniki opozicije, med njimi skupina znanih osebnosti, ki se je zbrala okrog milijarderja Naguiba Savirisa, zavzeli, da bi Mubarkak ostal na oblasti do volitev, ki naj bi bile avgusta ali septembra. Po besedah Sulejmana je Mubarak sicer včeraj tudi obljubil, da protestnikov ne bodo kazensko preganjali. Razkril pa je tudi, da oblasti trenutno delajo na časovnem načrtu za mirno tranzicijo. Predsednik je tudi oblikoval odbor, ki bo preiskal spopade, ki so na kairskem trgu Tahrir potekali minuli teden. Takrat so se med mirne protestnike pomešali privrženci Mubaraka in razni plačanci ter začeli z njimi fizično obračunavati. Že v ponedeljek pa je Mubarak napovedal dvig plač javnih uslužbencev in pokojnin upokojencem za 15 odstotkov 1. aprila. Egiptovska vlada pa medtem še vedno ni objavila novih podatkov o številu ljudi, ki so umrli od začetka protestov 25. januarja. Ministrstvo za zdravje je zadnjo informacijo o tem objavilo minuli teden. Po takratnih podatkih naj bi v nemirih umrlo 77 ljudi. Organizacija za zaščito človekovih pravic Human Rights Watch pa je sporočila, da je po njenih podatkih v nemirih doslej umrlo 297 ljudi, da pa je ta številka verjetno še višja. Večina žrtev naj bi življenje izgubila zaradi od blizu izstreljenih gumijastih nabojev in solzivca. Visoka komisarka ZN za človekove pravice Navi Pillay je sicer že 1. februarja sporočila, da je po nepotrjenih podatkih v nasilju umrlo okoli 300 ljudi, več kot 3000 jih je bilo ranjenih, več sto pa aretiranih. Egiptovski predsednik se je sicer včeraj prvič od izbruha protestov 25. januarja sešel z visokim gostom iz tujine. Sprejel je zunanjega ministra Združenih arabskih emiratov Šejka Abdulaha bin Zajeda al Nahajana. Združeni arabski emirat so v preteklih dneh obsodili "tuje poskuse vmešavanje v egiptovske notranje zadeve". Na dogodke v Egiptu so se ponovno odzvale tudi ZDA in Francija, visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ash-ton pa je v New Yorku pozvala k "resnični" reformi in zunanjepolitičnim predstavnikom severnoafriških držav ponudila pomoč v boju proti korupciji. Prvi stalni predsednik EU Herman Van Rompuy se je sicer moral včeraj v razpravi z evropskimi poslanci v Bruslju braniti pred očitki, da je odzivanje EU na dogodke v Egiptu kot "Muppet Show". Van Rompuy je priznal, da je unija v odzivu na dogodke v Egiptu govorila "razpršeno" in "morda s preveč glasovi", a obenem izpostavil, da je kljub temu podala enako, jasno in močno sporočilo podpore ljudem v Egiptu. Ameriški obrambni minister Robert Gates pa je po srečanju s francoskim kolegom Alainom Juppejem v Washingtonu poudaril, da je za egiptovsko vlado "nujno", da izpolni svoje obljube in naredi korak naprej v demokratični tranziciji po dveh tednih množičnih protestov proti tamkajšnjemu predsedniku Hosniju Mubaraku. (STA) Predsednik Hosni Mubarak še vedno sedi na svojem stolu ansa rusija - Vodja čečenskih upornikov Umarov prevzel odgovornost za napad na letališče v Moskvi MOSKVA - Vodja čečenskih upornikov Doku Umarov je prevzel odgovornost za januarski teroristični napad na moskovsko letališče Domodedovo, v katerem je umrlo 36 ljudi. Umarov je prek video posnetka, ki so ga objavili na spletni strani čečenskih upornikov, sporočil, da je bil napad izveden po njegovem ukazu. Hkrati je Umarov, ki ga nekateri imenujejo ruski Osama bin Laden, zagrozil z novimi napadi. Pred tem je Umarov minuli teden v videoposnetku napovedal, da bo letošnje leto leto prelivanja krvi v Rusiji. Ruski predsednik Dmitrij Med-vedjev je medtem odpustil več uslužbencev ruske zvezne varnostne službe FSB, ki naj bi bili odgovorni za neustrezne varnostne ukrepe in napake, ki naj bi vodile v smrtonosen napad. "Vodja FSB je Medvedjevu predal seznam uslužbencev, odgovornih za napake pri delu, ki so bili odpuščeni zaradi slabega odpravljanja svojih odgovornosti," je poudarila predstavnica Kremlja Natalija Ti- makova. Kot je še dodala, bo v primeru, da ugotovijo tudi napake drugih zaposlenih, prišlo do novih odpuščanj. Imen in podrobnejših podatkov odpuščenih ni razkrila. Iz FSB so medtem sporočili samo, "da je bilo na zagovor poklicanih več predstavnikov na visokih položajih" Do odpuščanj je prišlo potem, ko je FSB postala tarča medijskih kritik, da ni preprečila samomorilskega napada na moskovskem letališču. Strokovnjaki za varnostno področje so medtem poudarili, da so predstavniki FSB le grešni kozli, saj se oddelek za transport znotraj FSB ne ukvarja s terorizmom, ampak z gospodarskim kriminalom na področju transporta. Medvedjev je sicer doslej za napake v varnosti na letališču krivil predstavnike policije in visoke predstavnike letališča. Cilj napadov čečen-skih upornikov naj bi bila ustanovitev neodvisne muslimanske država na Kavkazu, ki bi obsegala Čečenijo, Dagestan in sosednja ozemlja. (STA) • h Doku Umarov ansa Fillon priznal, da mu je Mubarak plačal počitnice PARIZ - Francoski premier Francois Fillon je včeraj priznal, da je egiptovski predsednik Hosni Mubarak njemu in njegovi družini plačal novoletne počitnice na Nilu in mu posodil vladno letalo za oglede. Opozicijski socialisti so že sporočili, da razkritje kaže na "krizo" na najvišjem nivoju države, Zeleni pa so Fil-lona že pozvali k odstopu. Počitnice Fillona na račun egiptovskega predsednika je prvi razkril časnik Le Canard Enchaine, temu pa je sledilo sporočilo iz urada Fillona, v katerem so zapisali, "da je bil premier v času počitnic nastanjen pri egiptovskih oblasteh", dodali pa so tudi, da se je z Mubarakom srečal že 30. decembra lani - pred začetkom protestov proti Mubaraku, ki so doslej zahtevali okoli 300 življenj. V Indoneziji divjali verski nemiri DŽAKARTA - Razjarjena množica muslimanov je včeraj v Indoneziji zažgala več krščanskih cerkva in se spopadla s policijo. Jezna množica je ob tem zahtevala smrtno kazen za nekega kristjana, ki je delil letake, s katerimi je žalil islam, za kar mu je sodišče dosodilo petletno zaporno kazen. Na ulice na otoku Java se je včeraj podalo kakih 1500 jeznih muslimanskih pro-testnikov, ki so zažgali dve cerkvi, nato pa metali kamenje na policijo, ki je odgovorila s solzivcem in opozorilnimi streli v zrak. Razmere so se medtem umirile. Kučan je Van Rompuyu predstavil poročilo o BiH BRUSELJ - Posebni poročevalec slovenske vlade o Bosni in Hercegovini Milan Kučan je v ponedeljek v Bruslju predsedniku Evropskega sveta Hermanu Van Rompuyu predstavil poročilo o BiH, so potrdili v Van Rompuyevi tiskovni službi. Podrobnosti o pogovorih Kučana in Van Rompuya v Bruslju ni bilo mogoče izvedeti. Prav tako za zdaj ni bilo mogoče izvedeti Van Rompuyevega mnenja o poročilu, ki mu ga je predstavil nekdanji slovenski predsednik. Kučan bo svoje poročilo predvidoma predstavil tudi visoki zunanjepolitični predstavnici Evropske unije Catherine Ashton, vendar datum njunega srečanja še ni določen, so pojasnili v tiskovni službi Ashtonove. S Kučanovim poročilom so sicer seznanjeni tudi v ZDA. Predstavnik ameriške administracije, pristojen za Zahodni Balkan, Thomas M. Countryman je v Bruslju dejal, da je poročilo "videl", a da ga še ni podrobno preučil. Countryman je še povedal, da se s Kučanom ob svojem tokratnem obisku v Bruslju ni sestal, a da se veseli srečanja z njim ob kakšni drugi priložnosti. Ob tem je ocenil, da je vloga Slovenije na Zahodnem Balkanu "pozitivna". (STA) nova gripa - Sporočilo WHO Cepivo morda povzroča narkolepsijo madžarska - Po podatkih Greenpeacea Ob tovarni aluminija se obeta nova katastrofa ŽENEVA - Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je včeraj sporočila, da je od 12 držav prejela poročila o morebitni povezavi med cepivom proti novi gripi in narkolepsijo. Pri WHO bodo domnevno povezavo podrobneje preučili, a cepljenje za zdaj še naprej priporočajo, saj po njihovem mnenju njegove koristi prevladajo nad relativno majhnim tveganjem. Narkolepsija je motnja spanja, ki se kaže kot izjemna utrujenost, zaradi katere bolniki nenadoma padejo v trden spanec, lahko tudi sredi neke dejavnosti. Odbor WHO za varnost cepiv (GACVS) je minuli teden razkril podatke finske študije, ki je pokazala, da imajo otroci, cepljeni s cepivom proti novi gripi pandemrix, devetkrat več možnosti, da zbolijo za narkolepsijo, kot tisti, ki niso bili cepljeni. Omenjeni odbor se je posledično odločil podrobneje preučiti morebitne povezave med narkolepsijo ter pandemrixom in drugimi cepivi. WHO pa je včeraj sporočil, da je od avgusta lani - po obširnem cepljenju proti novi gripi leta 2009 - o primerih nar-kolepsije predvsem pri otrocih in mladostnikih poročalo najmanj 12 držav. Težave z narkolepsijo, ki bi bile lahko povezane s cepljenjem proti virusu H1N1, so se pojavile predvsem pri otrocih in mladostnikih, pogostejše kot v drugih državah pa so bile na Švedskem, Finskem in Islandiji. Preiskavo o domnevni povezavi med cepivom in narkolepsijo je uvedla tudi Evropska agencija za zdravila (EMA), ki je pristojna za odobritve zdravil. WHO kljub temu cepljenje še vedno priporoča. Cepivo pandemrix, ki ga izdeluje farmacevtska družba Glaxo-SmithKline, so v letih 2009 in 2010 po podatkih WHO uporabili v 47 državah. To cepivo je bilo tudi delo donacij WHO revnim državam med pandemijo gripe. (STA) DUNAJ - Madžarski se komaj štiri mesece po izlitju strupene gošče iz tovarne aluminija na zahodu države obeta nova ekološka katastrofa. Po podatkih organizacije Greenpeace namreč tovarna brez nadzora izpušča svoje odpadne vode, v katerih prihaja do prekoračitve dovoljenih vsebnosti arzena, aluminija in ogljikovih snovi. "Evropska komisija mora nujno posredovati pri madžarski vladi in preprečiti ogrožanje ljudi, živali in narave," je poudaril predstavnik madžarskega Greenpeaca Balazs Tomori. "Temnor-deča strupena gošča" se izliva neposredno v tamkajšnji potok, ta pa se izliva v reko Marcal, je predstavnik Gre-enpeaca še pojasnil v sporočilu. Po predvidevanjih Greenpeaca prihaja do odvajanja strupene snovi v potok, ker tovarna nima zadostnih kapacitet za shranjevanje odpadne gošče. Oktobra poškodovani zadrževalnik, iz katerega se je izlilo 700.000 kubičnih metrov rdeče gošče namreč še danes ni popravljen, zato se uporablja veliko manjši nadomestni zadrževalnik, ki pa je že poln. Po podatkih organizacije Greenpeace, ki je EU pozvala, naj posreduje pri madžarskem predsedstvu EU, so rezultati preiskav, opravljeni v laboratoriju "alarmantni". Liter izpuščenih odpadnih voda vsebuje 1.300 mikrogramov arzena, medtem ko je v sosednji Avstriji najvišja dovoljena meja vsebnosti arzena sto mikro-gramov na liter. Kot so dodali, je arzen strupen za živali in rastline, lahko pa škoduje tudi človeškemu živčevju. Poleg tega je za skoraj stokrat presežena tudi najvišja dovoljena vsebnost aluminija, ki je strupen predvsem za ribe, za okoli petkrat pa je presežena najvišja dovoljena vrednost ogljikovih snovi. Po katastrofi 4. oktobra se je okoli 700.000 kubičnih metrov strupene gošče iz tovarne izlila na okoliške vasi in povzročilo največjo ekološko nesrečo na Madžarskem doslej. Umrlo je deset ljudi, okoli 150 je bilo poškodovanih, več kot 350 hiš je bilo uničenih, zastrupljenih pa okoli 40 kvadratnih metrov površine. (STA) /— GLEDALIŠČE Sreda, 9. februarja 2011 19 videm-trst Dvakrat duo Dalla De Gregori Piše se leto 2011, vendar pa se - in to nadvse uspešno - nadaljuje Dalla De Gregori Duemila-dieci Work in Progress Tour. Letošnji del turneje sta priljubljena kantavtorja začela 2. februarja v Firencah, jutri zvečer pa bpsta ponovno nastopila v Vidmu, tokrat sicer v gledališču Giovanni da Udine (koncert se bo pričel ob 21. uri). Potrjen pa je že pred časom napovedan tržaški koncert, ki bo v gledališču Rossetti, in sicer v ponedeljek, 21. februarja (začetek ob 21. uri). Organizator, Azalea Promotion, obvešča, da je za oba koncerta na voljo še nekaj vstopnic. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali Danes, 9. februarja, ob 20.30 / William Shakespeare, s prevodom Patrizie Caval-li: »Otello«. Režija: Arturo Cirillo. Nastopajo: Salvatore Caruso, Arturo Cirillo, Michelangelo Dalisi, Rosario Giglio, Danilo Nigrelli, Monica Piseddu, Luciano Saltarelli in Sabrina Scuccimarra. / Ponovitve: v četrtek, 10. ob 16.30 in ob 20.30, v petek, 11. in ob 12., ob 20.30 ter v nedeljo, 13. februarja ob 16.00. V sredo, 23. februarja, ob 20.30 / Molière: »Il misantropo«. Režija: Massimo Castri. Nastopajo: Massimo Popolizio, Graziano Piazza, Sergio Leone, Federica Castellini, Ilaria Genatiempo, Laura Pasetti, Tommaso Cardarelli, Andrea Gambuzza, Davide Lorenzo Palla in Miro Landoni. / Ponovitve: od četrtka, 23. do sobote, 26. ob 20.30 ter v nedeljo, 27. februarja, ob 16.00. Dvorana Bartolli Danes, 9. februarja, ob 21.00 / Roberto Cavosi: »Antonio e Cleopatra alle corse«. Režija: Andrée Ruth Shammah. Nastopata: Annamaria Guarnieri, Luciano Virgilio. / Ponovitve: do sobote, 12. februarja, ob 21.00 in v nedeljo, 13. februarja, ob 17.00. V torek, 15. februarja, ob 21.00 / Bernard-Marie Koltés; prevod: Luca Scar-lini: »La notte poco prima nella foresta«. Režija: Juan Diego Puerta Lopez. Nastopa: Claudio Santamaria. / Ponovitve: od srede, 16. do sobote, 19. ob 21.00 ter v nedeljo, 20. februarja, ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Danes, 9. februarja, ob 20.30 / Anthony Shaffer: »L'inganno (sleuth)«. Prevod in režija: Glauco Mauri. Natopata: glauco Mauri in Roberto Sturno. / Ponovitve: do sobote, 12. ob 20.30 ter v nedeljo, 13. februarja, ob 16.30. V nedeljo, 13. februarja, ob 16.30 / "Ti racconto una fiaba" »Favole in libertà«. Režija: Cosimo de Palma. OPČINE Prosvetni dom V petek, 11. februarja, ob 20.30 / Da- miana Golavšek: »Zakladnica glasbil«. GRADIŠČE V soboto, 12. februarja, ob 19.00 / Georges Feydeau: »Krojač za dame«. Komedija v treh dejanjih. Prevedel Tone Smo-lej, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu GORICA Kulturni Center Lojze Bratuž V nedeljo, 13. februarja, ob 17.00 / nastopa dramski odsek PD Štandrež s predstavo Raya Cooneya »Zbeži od žene« v režiji Jožeta Hrovata. Kulturni dom V soboto, 12. februarja, ob 20.45 / gledališka predstava teatra La Contrada iz Trsta, »Avanti tutta«. Nastopata Ariel-la Reggio in Gianfraco Saletta. V sredo, 16. februarja, ob 20.30 / v okviru Komigo 2011 komedija »I tito-li dell'Imperatore«. Info: Kulturni dom Gorica (tel.0481.33288). V petek, 18. februarja, ob 20.45 / ome-dija »Il clan delle vedove« (Teatro Gradisca). _SLOVENIJA_ OTLICA V nedeljo, 13. februarja 2011 ob 18. uri / Georges Feydeau: »Krojač za dame«. Komedija v treh dejanjih. Prevedel Tone Smolej, jezikovna obdelava Minu Kju-der. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. LJUBLJANA Cankarjev dom Jutri, 10. februarja, ob 20.00 Klub CD / Andrej Rozman Roza: » Passion de Pressheren«. Avtor, režiser in igralec: Andrej Rozman Roza. Avtorji pesmi: France Prešeren, Janez Vesel in Jakob Zupan. Jutri, 10. februarja, ob 20.00 Linhartova dvorana / Henrik Ibsen: »John Gabriel Borkman«. Nemško besedilo Marius von Mayenburg po prevodu Sigurda Ib-sena. Režiser Thomas Ostermeier. Nastopajo: Josef Bierbichler, Kirsten Dene, Sebastian Schwarz, Angela Winkler, Cathlen Gawlich, Felix Römer in Luise Wolfram. / Ponovitev: v petek, 11. februarja, ob 20.00. V soboto, 12. februarja, ob 20.00 Klub CD / Andrej Rozman Roza: »Kabare- té simplozij«. Prodkucija: KUD France Prešeren in Rozinteater. Avtor in izvajalec: Andrej Rozman Roza. Glasbena spremljava: Goran Završnik. V soboto, 19 februarja, ob 20.00 Klub CD / »Slovenija ima avdicijo«. Režija: Gojmir Lešnjak Gojc; kostu-mografija: Zvonka Maku; scenografija: Andrej Stražišar; nastopajo: Goj-mir Lešnjak Gojc, Tilen Artač, Alenka Tetičkovič, Nina Ivanič, Teja Bi-tenc, Jernej Čampelj, Uroš Jezdic in Dušan Tomic. SNG Drama Veliki oder Danes, 9. februarja, ob 17.00 / August Strindberg: »V Damask«. / Ponovitve: do sobote, 12., ob 19.30 in v sredo, 16. ob 19.30 ter v petek, 25. februarja, ob 19.30. V torek, 15. februarja, ob 19.30 / Bernard-Marie Koltès: »Roberto Zucco«. Mala drama V petek, 11. februarja, ob 20.00 / David Mamet: »November«. / Ponovitve: v soboto, 12., v ponedeljek, 14., v sredo, 16., v četrtek, 17., od torka, 22. do četrka, 24. februarja, ob 20.00. V soboto, 19. februarja, ob 20.00 / Se-nejka: »Medeja«. V ponedeljek, 21. februarja, ob 20.00. / Yasmina Reza: »Art«. / Ponovitev: v soboto, 26. februarja, ob 20.00. V ponedeljek, 28. februarja, ob 20.00 / Sam Shepard: »Lunine mene«. MGL Veliki oder Danes, 9. februarja, ob 19.30 / Tenes-see Williams: »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. / Ponovitve: v četrtek, 10., ob 19.30 in v četrtek, 17. februarja, ob 19.00. V petek, 11.,februarja, ob 10.00 / William Shakespeare: »Romeo in Julija. / Ponovitve: v torek, 15. ob 19.30 in v sredo, 16. februarja, ob 19.00. V soboto, 12. februarja, ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in Bob Merill: »Su-gar - Nekateri so za vroče. V soboto, 19. februarja, ob 20.00 / G. Boccaccio, L. Ratej, M. Krajinc in M. Lazar: »Dekameron«. / Ponovitve: v ponedeljek, 21., od četrtka, 24. do sobote, 26. in v ponedeljek, 28. februarja, ob 19.30. Mala drama Jutri, 10. februarja, ob 20.00 / Karl Schonherr: »Hudič babji«. / Ponovitve: v petek, 11., ob 20.00, v torek, 15., v ponedeljek, 21 in v petek, 25. februarja, ob 20.00. V sredo, 16. februarja, ob 20.00. / Gregor Fon: »Pes, pizda in peder«. V četrtek, 17. februarja, ob 20.00. / Tom Dalton Bidwell: »Družba na polti«. / Ponovitve: v torek, 22. februarja, ob 20.00. V petek, 18. februarja, ob 19.00 / Edvard Albee: »Občutljivo ravnovesje. V sredo, 23. februarja, ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. V četrtek, 24. februarja, ob 20.00 / Maja Pelevic: »Pomarančna koža«. / Ponovitev: v ponedeljek, 28. februarja, ob 20.00. Šentjakobsko gledališče Danes, 9. februarja, ob 19.30 / Milan Jesih: »Govedina, legendarno«. Režija: Jaša Jamnik. Jutri, 10. februarja, ob 19.30 / A. Jaklič, T. Zinajic: »Mali diktator«. Režija: Tatjana Zinajic. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi V petek, 18. februarja, ob 20.30 / Camille Saint-Saëns: »Samson et Dalila«. Režija: Michal Znaniecki. Dirigent: Boris Brott. / Ponovitve: v soboto, 19. ob 17.00, v nedeljo, 20. ob 16.00, od torka, 22. do četrtka, 24. ob 20.30 ter v soboto, 26. ob 17.00. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 13. februarja, ob 18.00 / osrednja Prešernova proslava društv Vzhodnega Krasa s skupino Tantadruj na predstavitev zgoščenke »Kar je beži -uglasbene poezije Franceta Prešerna«. TREBČE Ljudski dom V torek, 15. februarja, ob 20.30 / pevski recital z zborom Jacobus Galus. Dirigent Marko Sancin. GROPADA Zadružnem domu V sredo, 16. februarja, ob 20.00 / Večer ljudskih pesmi. COL V četrtek, 17. februarja, ob 20.00 / Na- PRIREDITVE stopata: O.Š. A. Gradnik in Mešani pevski zbor Razvojnega združenja Re-pentabor. GROČANA Srenjski hiši V nedeljo, 20. februarja, ob 17.30 / »Tku je blo ambot« Nastopa: KD Ša-vrini in anka Šavrinke. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Mostovna V soboto, 19. februarja, ob 22.00 / Elvis Jackson - 2.dan LJUBLJANA Cankarjev dom Kino Šiška Jutri, 10. februarja, ob 21.00 Katedrala / Nastopata: The Young Gods (Ch), Hemendex (Hr). V četrtek, 17. februarja, ob 20.30 Katedrala / Nastopajo: Yu Go! Kawasaki 3p (Hr), Red Five Point Star (Slo) in Joke (Fr). V soboto, 19. februarja, ob 20.00 Katedrala / Nastopa Plan B (Velika Britanija) V nedeljo, 20. februarja, ob 21.00 Katedrala / Nastopajo: Jessica 6 (New York), DJ set: CASIOp (Sindikat), Dečko z vleč-ko (Sindikat), ivanhoe vs. [f9k] (drisko-teka) video: Mina Fina (Smetnjak). V ponedeljek, 28. februarja, ob 21.00 Katedrala / Nastopa: Steven Severin (ex Siouxsie & The Banshees): Blood Of A Poet (Jean Cocteau). KUD France Prešeren (Karunova 14) V petek, 25. februarja, ob 20.00 / Nastopajo Noctiferia, Breedlock in Convulsive. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di libertà«. Narodna in študijska knjižnica (Ul. S. Francesco, 20): je na ogled razstava Mirne Viola »Zima, zima bela ... «. Muzej Revoltella (Ul. Diaz, 27): do 6. marca je na ogled razstava »Autoritratti triestini. La donazione Hausbrandt«. Vhod parka Miramarskega grada: do 27. februarja, bo na ogled razstava: »Giorgio De Chirico. Un maestoso si-lenzioso«. REPEN Kraška hiša: Zadruga Naš Kras vabi na ogled razstave akademske kiparke Metke Kavčič, pod naslovom: »Pr' Mariki«, idrijska čipka iz kovinske žice in velja-ne pločevine. Razstava je na ogled ob nedeljah in praznikih, od 11.00 do 12.30 ter ob 15.00 do 17.00. NABREŽINA SKD Igo Gruden: vabi v društvene prostore na ogled dokumentarne razstave »Krožna pot po naših gradiščih«, ki jo je pripravila Branka Sulčič. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. V razstavnih prostorih Fundacije Goriške Hranilnice (Ul. Carducci 2): v Gorici bo ob stoletnici smrti Carla Mic-helstaedterja in v okviru razstave »Far di se stesso fiamma« je na ogled razstava »Intorno a Carlo«; na ogled bo do 27. februarja od torka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah, med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto (vstop prost). Kulturni center Lojze Bratuž: do 8. marca je na ogled lutkovna razstava -čarobni svet lutk Brede Varl. Ogled je možen ob prireditvah ali po domeni. V Pokrajinskih Muzejih v goriškem grajskem naselju: je na ogled razstava fotografij zvezdnikov med 30. in 50 leti Artura Gherga; na ogled bo do 30. januarja. Galerija ARS (Travniku 25): do 12. februarja je na ogled slikarska razstava Milojke Nanut z naslovom »Živobar-vna likovna govorica«. Kulturni dom: do 25. februarja je na ogled razstava priznanega slikarja Andreja Kosoča. Urnik: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V razstavnem prostoru v atriju Kine-maxa v Hiši filma na Travniku: v petek, 18. februarja, ob 19. uri odprtje razstave člana Skupine75 Marka Vogriča »Miška v Gorici - Pogledi mestnih ulic z mišje perspektive« posneti s tehniko camere obscure. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. KOPER Pretorska dvorana: je na ogled razstava Mojce Kleibencetl, Petre Koren in Ane Selija pod naslovom: »Utrinki«. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Stolp na vratih: »Razstava kljekljanih čipk«. Razstavljajo članice Klekljar-skega društva Čebelica iz Most pri Komendi. Razstava je odprta do sredine januarja 2011. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava slik Boruta Kavčiča. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). Goriški Muzej: prireja ob slovenskem kulturnem prazniku, danes, 8. februarja, vsako uro od 12. do 17. ure v vili Bartolomei, Pod vinogradi 2, strokovna vodstva ob predstavitvi dveh novih razstav »O restavriranju slik na steklo in o tehnikah slikanja« in »Lango-bardi in Romani « ter vodstva po stalnih zbirkah »Ohraniti preteklost, ustaviti čas za danes in jutri« in »Renesančno namizno posodje z goriških gradov - Z lončkom in šalčko po svetu«; informacije po tel. 051-345316 ( Anica), 051-345319 (Ana), 051-345315 (Beatriče), 051-345317 (Jana), 051345301 (Andrej). KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. 20 Sreda' 9- februarJa 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu svetovno prvenstvo v alpskem smučanju - Ženski superveleslalom Elisabeth Gorgl dosegla uspeh kariere Avstrijka osvojila svoje prvo zlato na velikih tekmovanjih - »Azzurra« Curtoni 6, Mazejeva 11. pogovor »Za Curtonijevo sem zaostala le dve stotinki« Veronica Tence Ker je ob vikendih vedno zaposlena kot učiteljica smučanja, tekem svetovnega pokala ne spremlja. Včerajšnje prve tekme svetovnega prvenstva v alpskem smučanju - ženskega superveleslaloma - pa je Mladinina smučarska učiteljica in bivša tekmovalka Veronica Tence le gledala. »Vem, da so bile pred tekmo polemike, češ da je proga zelo zahtevna. Hecno pa je bilo, da je Fanchinijeva (italijanska smučarka, op. a.) po tekmi izjavila, da je bila proga čisto lahka. Zato so televizijski komentatorji kar onemeli,« je povedala Veronica, študentka ekonomije (v angleškem jeziku) na tržaški univerzi, sicer učiteljica smučanja na Piancavallu in v kriškem klubu Mladina. Je bila torej proga zahtevna ali ne? Ker je bila ledena, je bila nekoliko zahtevnejša, proga kot taka pa nima večjih težavnosti. Je Elisabeth Gorgl zasluženo zmagala? Vsaka zmaga je zaslužena. Smučanje Gorglove sicer ni bilo brezhibno, vendar ona ni naredila napak tam, kjer so jih storile ostale. Kako pa je smučala Tina Maze? Zdelo se mi je, da ji je zmanjkala zagrizenost. Mogoče ledena proga ji ne leži. Misliš, da bo osvojila kolajno? Upam, da bo. Svetovno prvenstvo se je šele začelo ... Ko si tekmovala, si se najbrž preizkusila tudi v superveleslalo-mu. Tako je. Na začetku, ko smo tekmovali na Zoncolanu in Pianca-vallu, sem uživala. Po padcu v smuku pa sem se prestrašila, tako da imam zdaj raje slalom in veleslalom. Ker sem manjša, imam tudi večje težave z daljšimi smučmi, ki jih uporabljaš v hitrih disciplinah. Na smuku sem na primer smučala s smučmi, ki so bile dolge kar 2,11 m. Te je včeraj kdo presenetil? Elena Curtoni, ki je bila na koncu šesta. V sezoni 2006, ko sem dosegla najboljše rezultate, sva skupaj tekmovali na državnem prvenstvu, saj sva obe rojeni leta 1991. V slalomu, kjer sem zasedla 10. mesto, je ona zmagala. Spominjam pa se, da sem v drugem spustu slaloma za njo zaostala le dve stotinki. Za koga navadno navijaš? Pozorna sem predvsem na tehniko smučanja. Všeč mi je Maria Riesch, pri moških pa Ted Lige-ty. Nasploh pa so mi všeč Američani, ker so zelo zagrizeni, imajo poseben stil in se prilagajajo različnim razmeram. (V.S.) GARMISCH-PARTENKIRCHEN - Avstrijka Elisabeth Gorgl je na su-perveleslalomu, prvi tekmi svetovnega prvenstva v alpskem smučanju v Gar-misch-Partenkirchnu dosegla uspeh kariere. Na zahtevni progi Kandahar je osvojila svoje prvo zlato na velikih tekmovanjih. Srebro je pripadlo Američanki Julii Mancuso, ki je zaostala pet stotink, bron pa domačinki Marii Riesch (+0,21), vodilni v skupnem seštevku svetovnega pokala. Najboljša slovenska smučarka Tina Maze je osvojila 11. mesto. Sede-mindvajsetletnica je tokrat stopničke izgubila že na startu, ko ji je iz rok spolzela palica in je potrebovala kar nekaj časa, da je znova učvrstila prijem. Med tekmo se je nato zapletlo še pri merjenju časa, saj so Črnjanki na cilju sprva ure pokazale več kot tri sekunde in pol zaostanka, vendar so po nekaj minutah čas bistveno popravili. Črnjan-ka, ki je za zmagovalko zaostala sekundo in 24 stotink, pa z doseženim rezultatom ni bila zadovoljna. Najboljša Italijanka je bila 20-let-na Elena Curtoni, ki je pred nekaj dnevi osvojila zlato kolajno v supervele-slalomu na mladinskem SP v Crans Montani. V svojem krstnem nastopu na članskem SP je bila šesta, za sto-tinko boljša od Američanke Lindsey Vonn, branilke naslova. V prvi deseterici je pristala tudi Daniela Merig-hetti, na 9. mestu. Čeprav je Vonnova pred tekmo označila progo za nevarno, je bila slovenski smučarki Tini Maze pisana na kožo: »Meni so take ledene in zahtevne proge zelo všeč, ker pride do veljave znanje smučanja in ne prevladajo smučarke, ki imajo le dober material. Proga pa je večinoma v senci in je vidljivost precejšnja težava, naporna pa je tudi zaradi grbin.« O kritiki Von-nove na račun proge in organizatorjev Elisabeth Görgl ni le prva svetovna prvakinja v Garmisch-Partenkirchnu, temveč tudi prva nasploh, ki bo dobila denarno nagrado. Mednarodna smučarska zveza FIS tako sledi zgledom drugih mednarodnih panožnih zvez. Za zlato bo Avstrijka dobila 40.000 frankov, približno 30.500 evrov ansa pa je Mazejeva menila: »Ona vedno kritizira, ker je težko smučati na ledu. Toda to pritoževanje se mi ne zdi korektno do vseh ostalih tekmovalk.« Zaradi vnetega narastišča zadnje leve ste-genske mišice je pred potjo v Garmisch Mazejeva dobila dve protibole-činski injekciji. »Bolečina me ni ovirala in se je stanje zelo izboljšalo. Vendar me je prej bolj bolelo v tehničnih disciplinah, ki še niso prišle na vrsto. Injekcije so mi zelo pomagale. Po treningu slaloma bom videla, kako bo z nastopom v superkombinaciji.« Vrstni red: SUPERVELESLALOM, ŽENSKE: 1. Elisabeth Gorgl (Avt) 1:23,82; 2. Julia Mancuso (ZDA) +0,05; 3. Maria Riesch (Nem) +0,21; 4. Lara Gut (Svi) +0,44; 5. Anna Fenninger (Avt) +0,82; 6. Elena Curtoni (Ita) +0,83; 7. Lindsey Vonn (ZDA) +0,84; 8. Fabienne Suter (Svi) +0,93; 9. Daniela Merighetti (Ita) +1,09; 10. Anja Parson (Sve) +1,17; 11. Tina Maze (Slo) +1,24; 18. Elena Fanchini (Ita) +2,13; 23. Johanna Schnarf (Ita) +2,98; 27. Maruša Ferk (Slo) +4,66. DANES: moški superveleslalom ob 10.35 uspesen športnik Umrl je legendarni Cesare Rubini V 87. letu starosti je umrl športnik, športni trener in funkcionar, Tržačan Cesare Rubini, edini italijanski športnik, ki je dosegel vrhunske rezultate v dveh športih, saj je bil leta 1948 v Londonu olimpijski prvak v vaterpolu, dve leti prej pa je na evropskem košarkarskem prvenstvu v Ženevi osvojil srebrno odličje. Bil je edini športnik na svetu z mestom v »hiši slavnih« v obeh disciplinah. Rubini, ki se je rodil v Trstu 2. novembra leta 1923, a je že dolgo let živel v Milanu, je bolehal za alzheemerjevo boleznijo, umrl pa je v noči na torek v milanski bolnišnici, kjer so ga sprejeli zaradi pljučnice. Rubini je bil po družinskem poreklu Dalmatinec, njegov oče, velik italijanski ire-dentist (hkrati pa antifašist), si je priimek spremenil iz Rubčiča. Rubini je kot vaterpolist v Trstu, Milanu, Neaplju in Camo-gliju osvojil šest naslovov državnega prvaka, zaslovel pa je kot prvi košarkarski profesionalec v Italiji. Največje uspehe je dosegel v Milanu z legendarnim moštvom Simmenthal, s katerim je leta 1966 kot trener prvič osvojil naslov evropskega klubskega prvaka. Bil je tudi trener reprezentance in direktor reprezentanc ter predsednik mednarodnega združenja trenerjev. DOPING Ricco šokiral javnost! MODENA - Italijanskega kolesarja Riccarda Riccoja so zaradi zdravstvenih težav v nedeljo prepeljali v bolnišnico v Mo-deni, včeraj pa se je v njegov primer vključilo še italijansko državno tožilstvo. Sprožiti namerava preiskavo, ali je poslabšanje zdravstvenega stanja 27-letnega tekmovalca v povezavi z morebitnim jemanjem prepovedanih sredstev. Zdravnik bolnišnice v Pavullu je šokiral javnost z izjavo: »Ricco je priznal, da je pred kratkim naredil avto-transfuzijo krvi, ki jo je 25 dni hranil v domačem hladilniku.« Riccoja so leta 2008 že zasačili pri uporabi eritropoetina. NOGOMET - Slovenska nogometna izbrana vrsta bo na nocojšnji prijateljski tekmi gostovala v Tirani. Tekma proti Albaniji se bo začela ob 20. uri (po Slo2 in TV Koper-Capodistria). Italija pa bo igrala v go-steh proti Nemčiji (ob 20.45 po Rai1). naš pogovor - Slovenski vratar B-ligaša iz Empolija Jasmin Handanovič: »V tujini dobijo mladi to, kar pri nas še manjka« Jasmin Handanovič, rezervni reprezentančni vratar in bratranec Udineseje-ve številke ena Samirja, je Trst v soboto zapustil nasmejan, saj je njegov Empoli premagal Triestino in odnesel tri točke, ki so Toskance znova približale skupini ekip, ki se borijo za mesto v končnici za napredovanje. Jasmin je že nekaj let v Italiji, saj so ga leta 2007 opazovalci Mantove »zasledili«, ko je branil vrata Kopra, in ga odpeljali v Lombardijo, kjer je branil vse do izpada in stečaja kluba, prejšnje poletje. Han-danovič ni imel težav dobiti novega delodajalca, saj se je 196 cm visok in 33 let stari vratar julija preselil v Empoli. V soboto je proti Triestini dobro opravil svojo nalogo, saj je bil pri golu povsem brez moči, vsi ostali posegi pa so bili učinkoviti. »Vedel sem, da bo močno streljal in sem se na tak strel pripravil, a Antonelli je žogo usmeril preveč v kot, da bi mi uspelo poseči.« Ne vemo, če gre le za priložnostne besede, a Jasmin je prepričan, da se bo Triestina le uspela rešiti pred izpadom. Pogovor z v Ljubljani rojenim nogometašem smo začeli na temo, ali se v novem okolju dobro znajde. »V Empoliju se počutim enkratno. Gre za pravo nogometno družino, kjer ti gre klub vedno na roko. Ob tem v društvu delajo odlično z mladimi, kar se vidi tudi po srednji starosti ekipe. Mi nekoliko bolj izkušeni igralci pa tem številčnejšim mladim poskušamo pomagati na tekmi,« je dejal Handanovič. Jasmin Handanovič Kaj pa misliš o B-ligi? Mislim, da je tudi letos prvenstvo zelo izenačeno. Ekipe so enakovredne in o zmagovalcu v glavnem odloča dnevna forma ali kaka poteza posameznika. Bistvenega pomena je priprava na posamezno tekmo, bije pa se hud boj za vsako točko, saj je za večino ekip glavni cilj čim prej doseči mejo petdesetih točk, ki zagotavljajo obstanek in nato mirnejše nadaljevanje prvenstva. Italijansko prvenstvo so zdaj preplavili številni slovenski nogometaši. Kako si razlagaš, da so v Italiji šele zdaj odkrili slovenski nogomet? Mislim, da je to odvisno od nastopa slovenske reprezentance na svetovnem prvenstvu. Tudi prejšnje generacije, ki so se uvrstile na evropska in svetovna prvenstva, so k temu pripomogle, ampak takrat ni bilo toliko opazovalcev, ob tem da niso iskali tako mlade igralce kot dandanes: ciljali so na že popolne nogometaše. Zdaj jih v Italijo pripeljejo še zelo mlade, 16 in 17-letni-ke, ker se pri nas zelo dobro dela, a potem prvenstvo ni dovolj kakovostno, da narediš še dodaten skok. V tujini mladi dobijo to, kar pri nas še manjka. Paradoks je morda v tem, da klub, ki je geografsko najbližji Sloveniji, to se pravi Triestina, nima nobenega Slovenca. To me ne čudi. Taka bo pač politika kluba, gotovo se ne bom sam vmešal v te zadeve. Očitno ciljajo na druga območja ali nimajo oseb, ki bi bile zadolžene za to. Preidimo na Slovenijo. Bližajo se odločilne tekme za uvrstitev na evropsko prvenstvo, zlasti tiste z Italijo, ki imajo najbrž tudi zate nek poseben pomen. Prava preizkušnja bo že proti Albaniji, ker imamo nekaj težav tudi s poškodbami. Potem nas čaka dvojna zahtevna preizkušnja proti Italiji in tudi Severni Irski. Mislim, da se bomo na vse te tekme dobro pripravili, jaz pa pripisujem enako pomembnost obema tekmama. Kateri cilj je po tvojem mnenju v dometu slovenske reprezentance? Misliš, da je prvo mesto še dosegljivo ali bi podpisal že za drugo mesto? Zadovoljil bi se z uvrstitvijo. Kako, ni važno. Ali s prvim mestom ali preko dodatnih kvalifikaciji, to je res stranskega pomena. (I.F.) danes - Ob 15.00 Na koprski Bonifiki Slovenija U21 KOPER - Danes bo na koprski Bonifiki prijateljska tekma reprezentanc do 21. leta, med Slovenijo, ki jo vodi selektor Tomaž Kavčič, in Hrvaško. S slovensko izbrano vrsto bosta igrala tudi branilec in zvezni igralec Hita Gorice, nekdanja dijaka tržaškega liceja Franceta Prešerna, dvojčka Miha in Nejc Mevlja. Poleg njiju bodo na razpolago Kavčiču še nekateri igralci, ki nastopajo v Italiji (Krhin in Mitrovič od Bologne, Lazarevič od Torina, Jelenič od Genoe in Urban Žibert, ki ga je najela Triestina). Tekma v Kopru se bo začela ob 15. uri. Vstop pa je brezplačen. ITALIJA U21 - Z uspešno izvedeno enajstmetrovko Machede v 89. minuti so Ferrarijevi varovanci na prijateljskem srečanju z 1:0 premagali Anglijo. / ŠPORT Četrtek, 10. februarja 2011 21 zanimivost - Kondicijski trener Miloš Kalc na treningih in regatah v Miamiju S Kalčevo pomočjo do olimpijskih iger 2012? Tržaški trener sodeluje s slovenskim jadralcem Gašperjem Vinčecem Levo slovenski jadralec Gašper Vinčec, desno pa kondicijski trener Miloš Kalc, doma s Katinare Kondicijski trener Miloš Kalc se je prejšnji teden vrnil s Floride v Združenih državah Amerike. Čez lužo v Miamiju je tržaški trener pomagal pri kondicijski vadbi slovenskemu jadralcu Gašperju Vinčecu, ki je tekmoval na regatah Rolex Cup OCR Miami v olimpijskem razredu finn. »Z Vinčecem sva se spoznala preko podjetja, pri katerem sem na podiplomskem študiju. Hitro sva se ujela, saj sva oba Primorca,« je dejal 28-letni Miloš, doma s Katinare. »Pravzaprav sem se z Gašperjem izpopolnjeval tudi jaz, saj sem se prvič resno soočal z jadranjem. Moram priznati, da sem do pred kratkim bolj malo poznal ta šport. Gašper mi očitno zaupa. Regate so bile v Miamiju sekundarnega pomena. Pomemben je bil trening. Vadili smo trikrat dnevno. Zjutraj najprej v fitnesu, dopoldne na vodi in nato pozno popoldne znova v fitnesu. Gašper je zelo delaven in marljiv športnik. Še posebno, ko je daleč od doma. V Kopru ima namreč družino, tako da veliko časa posveča tudi svojim otrokom. Vsekakor je zelo simpatičen in odprt človek,« je slovenskega jadralca opisal Kalc, ki je diplomiral na ljubljanski fakulteti za šport. Glavni Vinčencev trener je Čeh Roman Teply. »Z njim sva se odlično razumela in sodelovala. Je zelo dobro pripravljen in zelo potrpežljiv. Z Vinčecem sta doumela, da je tudi pri jadranju zelo pomembna figura kon-dicijskega trenerja. V različnih vremenskih razmerah mora jadralec biti dobro fizično pripravljen, saj lahko drugače naredi veliko napak. Pomembne so mišice rok in nog ter celega telesa nasploh,« je dejal Miloš, ki je z Vinčecem že treniral tudi v Valencii, in dodal: »Tokrat sem bil tudi veliko na morju, saj sem le tako razumel, kje so težave in kateri del telesa je treba še dodatno oja-čiti. V razredu finn je fizična pripravljenost veliko bolj pomembna kot v razredu laser, v katerem je Vin-čec tekmoval pred leti.« V Miamiju je tekmoval in treniral tudi glavni Gašperjev konkurent za nastop na olimpijskih igrah leta 2012 v Londonu. V razredu finn bo namreč nastopil le en slovenski jadralec. »Konkurenca je ostra. Mi pa smo optimisti. Pred OI čaka Gašperja svetovno prvenstvo, ki bo konec leta v Avstraliji. Jaz pa upam, da bom še naprej sodeloval z njim,« si želi Kalc. (jng) jadranje - V Lignanu XIII. conanagradila tudi jadralce Čupe in Sirene V okviru rednega občnega zbora jadralne zveze XIII. cone v Lignanu so nagradili tudi najzaslužnejše jadralce v letu 2010. Med njimi so bili tudi letos jadralci naših društev. Že drugo leto zapored je Čupin jadralec Jaš Farneti prejel trofejo Piera Gorgatta, ki jo trinajsta cona podeljuje že vrsto let najboljšemu flokistu. Trinajsta cona je obenem podelila Čupinima jadralcema Jašu Farnetiju in Simonu Sivitz Košuti tudi priznanje ob osvojitvi bronaste kolajne na decembrskem mladinskem prvenstvu v olimpijskem razredu 470 v Dohi. Jadralca, ki sta prejšnji konec tedna trenirala z državno mladinsko reprezentanco, bosta naslednji konec tedna nastopila na prvi državni regati v Bariju. Na regato se bosta pripravljala v Izoli s slovensko posadko Mikulin/Prinčič. Jaš Farneti kroma Nagrado XIII. cone sta prejela tudi jadralca v razredu 420 Mirko Juretič (Čupa) in Matia Ugrin (Sirena), ker sta osvojila 1. mesto v skupnem seštevku conskih regat. Jadralca sta lani zaključila šele prvo sezono v dvojcu. Med nagrajenci je bil tudi član Sirene Branko Brcin iz Portoroža, ki je osvojil svetovni naslov v razredu X35. košarka - Amaterska A-liga AcegasAps mora stisniti zobe V 6. povratnem kolu amaterske A-lige gosti (ob 20.30 v Palatrieste) tržaški AcegasAps ekipo Centrale del Latte iz Brescie, ki je veljala za enega izmed favoritov za napredovanje. Doslej ekipa ni povsem izpolnila pričakovanj (trenutno je sicer tretja z dvema točkama zaostanka za vodilno dvojico Bitumcalor-Liomatic), za zadnje neprepričljive nastope pa je plačal trener Furlani, ki ga je prejšnji teden zamenjal DellAgnello. V zadnjem kolu so košarkarji iz Brescie doma v finišu premagali Castelletto Ticino, potem ko so zaostajali tudi 15 točk. Na trenutke so igrali izjemno, na trenutke pa delali naivne napake: v tem se veliko ne razlikujejo od Tržačanov, čeprav je kakovost igralskega kadra nedvomno višja. Najbolj nevarni so krilo Crow (198 cm, 10.6 točk na tekmo), beka Lorenzo Gergati (190 cm, 13.8 točk na tekmo, lani z Varesejem v prvi ligi) in Franko Bushati ( naturalizirani Albanec, 188 cm. 11,8 točk na tekmo) ter krilni center Ghersetti (Argentinec , 201 cm, 14 točk na tekmo). Pomembno vlogo imajo še krilo Rez-zano ( Tržačan, 205cm, 8,3 točke na tekmo), organizatorja igre Quaroni (193 cm, 4,8 točk na tekmo) in Stojkov (naturalizirani Srb, 182 cm, 4.3 točke na tekmo) ter krilni center Farioli (202 cm, 6,7 točke na tekmo). Edini pravi center Furlan Marco Maganza (letnik 1991, 204 cm, 2.5 točke na tekmo) iz Gumina, ki je nekaj let sedel tudi na Snai-derovi klopi v najvišji ligi, pa igra bolj obrobno vlogo. Trža-čani, ki so v zadnjih kolih imeli stalno težave s poškodbami in boleznijo, bodo morali še enkrat stisniti zobe v obrambi, v napadu pa naleteti na dober dan, da lahko premostijo to oviro. Napoved za zmago: Brescia 70%, AcegasAps 30% Marko Oblak nogomet - Deželni mladinci Slaba nastopa Vesna izgubila 8:1 - Devet golov v mreži Juventine in dve izključitvi Ponziana - Vesna 8:1 (2:0) Vesnin strelec: De Pasquale. Vesna: Dedenaro, Cerkvenic (Brass), Teryon (Madotto), Žerjal, M. Marjanovic, Hoffer, Candotti, A. Vidoni, Fachin, De Pasquale, Zudek (Viviani). Trener: Zucca. Po desetih minutah je moral Vesnin trener že zamenjati dva igralca, ki sta se poškodovala (Terzon in Cerkvenic). Ponziana je kmalu povedla in po prvem delu je vodila 2:0. V drugem polčasu so se gostitelji razigrali in gostje popustili na celotni črti. Vesna je v ponedeljek zvečer igrala z okrnjeno postavo. »Manjkali so nekateri pomembni igralci, med katerimi napadalec Aleksandar Marjano-vic. V drugem polčasu sem pogrešal borbenost svojih igralcev,« je dejal trener Fabio Zucca. Vesna bo tekmo prihodnjega kroga proti ekipi iz Ronk igrala v nedeljo zjutraj ob 10.30. Fincantieri - Juventina 9:0 (5:0) Juventina: Montagner, Callegaro (Peric), Scar-lata, Cadez, Poian, Gramazio, Graba (Iurilli), Marc-hioro (Kenda), Furlan (Bizai), Picech, Stoto. Trener: Currato. Rdeča kartona: Montagner in Picech. Tudi Juventina mora čimprej pozabiti na ponedeljkov nastop v Pierisu. Pri izidu 2:0 je sodnik izključil štandreškega vratarja, kar je negativno vplivalo na potek tekme. V drugem polčasu je moral igrišče zapustiti še Picech. Gostitelji so izkoristili številčno premoč in »napolnili« Juventinino mrežo. »Nisem imel na razpolago vseh igralcev, na- to pa še dve izključitvi. Čimprej moramo pozabiti na to tekmo,« je dejal trener Luigi Currato. Vrstni red: San Luigi 43, Trieste Calcio 35, Fin-cantieri 29, San Giovanni 27, Aquileia, Ronchi, Vesna 26, Ponziana 24, Muggia, Monfalcone 22, Sistiana, Zaule 17, Pro Gorizia 12, Juventina 9. D-LIGA Odstopil trener Torviscose Po hudem nedeljskem porazu v Benetkah (6:0) je trener furlanskega D-ligaša Torviscose Sandro Danelutti ponudil odstop. Društvo je sprejelo odstop nekdanjega nogometaša Triestine, tako da se na klop vrača prejšnji trener Massimiliano Moras. Torviscosa je s 16 točkami zadnja na lestvici. Kras, ki bo v nedeljo gostoval v Pa-dovi (proti ekipi San Paolo), ima pet točk več (21). V nedeljo v Repnu še turnir U8 Po uspešnem prvem zimskem pokalu ZSŠDI za kategorijo U10, na katerem so nastopile vse ekipe slovenskih društev (z izjemo Brega), bodo pri Krasu organizirali podobno pobudo še za mlajše cicibane (U8). V nedeljo bo v repenski telovadnici turnir, na katerem bodo poleg Krasove A in B ekipe nastopili še Pri-morje, Vesna in Mladost. »Žal je Zarja Gaja odpovedala zadnji trenutek, tako da še iščemo šesto ekipo,« je v imenu organizatorjev dejal Krasov spremljevalec Giacomo Moroso. Turnir se bo začel ob 9. uri, ob 12.30 bo finale in nagrajevanje. košarka - C-liga Jadran Qubik danes proti San Danieleju Jadran Qubik caffè bo danes odigral redni krog državne C-lige. Na Opčine prihaja San Daniele (ob 20.30), ki ima tri zmage manj kot Jadran, zaseda pa 12. mesto. V prvem delu prvenstva so Jadranovci klonili šele po podaljšku, tokrat pa se jim bodo skušali oddolžiti za poraz: »Če se bodo igralci držali navodil, lahko premagamo vsakogar. Igrati moramo agresivno v obrambi, v napadu pa si priigrati bolj izdelane položaje za mete in seveda zadevati,« je napovedal taktiko trener Jadrana Walter Vato-vec. Zaradi povišane telesne temperature ne bo mogel računati na Mau-rizia Cohena, ostali pa mu bodo na razpolago. San Daniele je izkušena ekipa: nosilci igre so center Rossi (v sezoni 2002/03 je igral pri Jadranu), organizator igre Pellarini in visoki Gaspar-do, ki so v tekmi prvega dela skupaj doseli kar 61 točk od končnih 89. 21-letni Gaspardo je tudi najboljši posameznik ekipe: povprečno dosega 12,7 točk in 7 skokov. Sodila bosta Goričana Marco Rizzi in Gaylord Rivron. PRVENSTVO U13 Tržaška skupina Basketrieste - Kontovel 86:38 (15:11, 42:15, 64:25) Kontovel: Daneu 14, Cettolo 6, Zidarič 18, Grgič, I. in G. Terčon, Ciuch, Radovic, Fabi, Jazbec, Gras-si. Trener: Gerjevič. SON: 19. PON: Cettolo. Kontovelci so se najboljši ekipi prvenstva enakovredno upirali le v prvi četrtini, v kateri so tudi po-vedli. V tem delu so bili nosilci igre Daneu, Cettolo in Zidarič; ko je njim zmanjkalo moči in so vstopili drugi mlajši igralci, so Tržačani visoko povedli in si priigrali neulovljivo prednost. Goriška skupina Dom - Aibi Fogliano 23:84 (5:21, 12:42, 18:56) Dom: Jervolino, Duzzi, Farfo-glia, Lecce 2, D'Achille, Peteani 7, Berlot, De Caro 3, Lango 8, Vasic 3, trener Jan Zavrtanik. Domovci so na tekmi prvenstva Under 13 doživeli poraz proti starejši ekipi iz Foljana. Nasprotnikova peterka razpolaga namreč z lepim številom igralcev, ki so večinoma za leto dni starejši in bolj izkušeni od Do-movcev, kjer se je glavnina igralcev začela ukvarjati z igranjem košarke v letošnji sezoni. Vsekakor so varovanci trenerja Zavrtanika ponovno prikazali določen napredek v primerjavi s prejšnjimi tekmami, tako da morajo po tej poti nadaljevati. Tokrat sta se izkazala Lango in Peteani, ki sta bila najboljša Domova strelca. (av) www.primorski.eu1 □ Obvestila SK DEVIN vabi vse člane in tekmovalce, da se udeležijo Zamejskega smučarskega prvenstva, ki bo v soboto, 19. februarja 2011, v kraju Forni di Sopra. Prijave na spletni strani info@skdevin.it ali pa na telefonski številki 335 8180449 (Erika). SK DEVIN vabi vse svoje člane na društveno tekmo v kraju Forni di Sopra, v nedeljo 20.februarja 2011. Prijave na info@skdevin.it ali pa na tel.št. 335 8180449. AŠD SK BRDINA vabi člane, da se množično udeležijo društvene tekme, ki bo v nedeljo, 13. februarja, v Forni di Sopra. Vpisovanje se zaključi v soboto, 12. februarja, ob 13.00 uri. Ob priliki smučarskih tečajev ter društvene tekme, v nedeljo, 13. februarja, bo možen avtobusni prevoz za člane društva v Forni di Sopra. Predviden odhod avtobusa bo ob 6.30 iz parkirišča izpred črpalke Esso na Opčinah. Sabina 348-8012454; www.skbrdina.org; info@skbrdina.org. KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠZ BREG organizira smučarski izlet na Zoncolan v nedeljo, 27. februarja 2011. Za podrobnejše informacije pokličite Martino 348 4718440, Gioio 335 8445365 ali Davida 333 2208272. 22 Sreda, 9. februarja 2011 KULTURA / naša društva za mlade (10) - Amatersko športno društvo Shinkai club Za koncentracijo, spomin in natančnost Shinkai club razvija dejavnost v Zgoniku, od Letos pa tudi v Lonjerju Izkaznica Panoge: tradicionalni karate Aktivni športniki do 19. leta: 54 Med njim je osnovnošolcev 36 Fantje in dekleta: 19 fantov in 10 deklet Vadbene skupine: 4 skupine: otroci začetniki, otroci barvani pasovi, mladinci začetniki, mladinci barvani pasovi Kraj vadbe: športni center v Zgoniku in telovadnica v Lonjerju Ure vadbe: razpolagamo z 12 urami tedensko: o urami v Zgoniku in 4 urami v Lonjerju Trenerji: Sergij Štoka: Mojster 5. DAN, je tudi sodnik karateja na državnih nastopih; Elia Hrovatin: 3. DAN pomožni trener; Matjaž Guštin: 1. DAN pomožni trener Budžet: približno 13.500 evrov Karate, pri katerem pride do izraza predvsem koncentracija, spomin in natančnost, gojijo pri nas pri Shinkai clubu, edinemu slovenskemu društvu, ki se ukvarja s tradicionalno borilno veščino. Mladinska dejavnost se letos razvija na dveh lokacijah: glavnina tekmovalcev vadi v zgoniškem športnem centru, letos pa je društvo začelo dejavnost širiti tudi v Lo-njerju, kjer imajo na razpolago telovadnico. Odločitev je bila pravilna in uspešna: od septembra vadi v Lonjerju 15 članov, od 6. do 20. leta. Število otrok se stalno povečuje: »Za karate se odločajo otroci, ki prihajajo od vsepovsod, od Sabličev do Trsta,« pravi tajnik kluba Zvonko Legiša. Najmlajši, ki obiskujejo prve razrede osnovnih šol, trenirajo dvakrat tedensko po eno uro, v sezoni pa imajo pet turnirjev, ki so deželnega in mednarodnega značaja. Najboljši tekmovalci do 14. leta pa se udeležijo tudi prestižnega mednarodnega pokala Topolino, kjer so že nekaj let zelo uspešni, saj posegajo tudi po najvišjih mestih. Klub vseskozi sodeluje z deželnimi klubi in slovensko zvezo tradicionalnega karateja, s katero je stike navezal mojster Sergij Štoka. Sodelovanje je preraslo v organizacijo turnirjev, letos pa je zaživel tudi prvi turnir Alpe Adria, na katerem sodelujejo klubi iz petih držav. Tudi letos bo Shinkai club priredil množični turnir za Pokal Zgonik, ki bo letos že 21. po vrsti: »Že dve leti zapored smo osvojili tudi ekipni naslov, letos pa si tudi nadejamo ponovno tudi uspešne nastope na mednarodnem turnirju Topolino,« je napovedal Legiša. Pri klubu se poslužujejo izključno domačih trenerjev. Glavni tehnični vodja je Sergij Štoka, pomagata mu Elija Hro-vatin in Matjaž Guštin. Pri klubu računajo, da jima bo letos uspelo opraviti tudi trenerski izpit, da bosta pridobila uradno licenco. Lani je klub pridobil tudi sedež v Zgoniku, kjer poteka tudi glavnina dejavnosti kluba. Športni krožek Kras jim daje v najem telovadnico, vendar so razpoložljive ure omejene: »Idealno bi bilo, da bi imeli predvsem za otroke nekaj več treningov. Več ur vadbe je pogoj tudi za boljše rezultate,« še dodaja Legiša. Zgoniški klub, ki je včlanjen v vse-državno zvezo tradicionalnega karateja FIKTA ter zvezo Libertas, ima od lani tudi spletno stran, ki jo je pripravil in jo ureja tekmovalec in trener Matjaž Guštin. AŠD SHINKAI CLUB Zgonik 75 34010 Zgonik (TS) E-mail: info@shinkaikarate.it, tajnistvo-segreteria@shinkaikarate.it Fax: 040-2296044 Spletna stran: www.shinkaikarate.it / RADIO IN TV SPORED Sreda, 9. februarja 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Clic & Kat: Goal 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescin-dere 11.10 Aktualno: Tg3 Minuti 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Aktualno: Geo & Geo 18.10 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? (v. F. Scia-relli) 23.15 Variete: Parla con me u Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 5 11.30 Dnevnik, vremenska ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV (8. februarja 2011) Vodoravno: Amar, Elsa, Lupo, kita, ITOM, star, rotar, Are, Valentina, oe, akt, miza, Bubka, Air, Jan, atlant, Kareva, ura, Zapata, et, dikcija, avizo, O. P., pool, regal; na sliki: Valentina Oblak. napoved in prometne informacije 12.00 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.50 Nan.: Distretto di polizia 6 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 2116.15 Nad.: Sentieri 16.35 Film: Il tenente dei carabinieri (kom., It., '86, r. M. Ponzi, i. N. Manfredi, E. Montesano) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Orgoglio e pregiudizio (kom., ZDA, '05, r. J. Wright, i. K. Knightley, D. Sutherland) 0.00 Film: 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Aktualno: Linea verde meteo verde 10.00 Aktualno: Verdetto finale 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti 21.10 Film: Viaggio al centro della terra (fant., ZDA, '08, r. E. Brevig, i. B. Fraser, J. Hutcherson) 23.00 Aktualno: Porta a porta 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.20 Nan.: Zorro 9.45 Aktualno: Crash - Files 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 10.55 Šport: SP v smučanju, superveleslalom (M), Garmisch Partenkirchen 12.20 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e società, sledi Zdravje 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signo-ra in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Nan.: Law & Order 19.35 Nan.: Maledetto il giorno che t'ho incontrato (kom., It., '92, r.-i. C. Verdone, i. M. Buy) 2.25 Film: Il sole buio (dram., It., '89, r. D. Damiani) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello Pillole 10.00 Dnevnik - Ore 10 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resnično-stni show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scot-ti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: Paperissima (v. G. Scotti, M. Hun-ziker) 23.30 Variete: Mai dire Amici 23.55 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 Squadra speciale Cobra 11 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Senza traccia 23.25 Dnevnik 23.40 Film: Hollywood flies (dram., Kan./V.B./It., '04, r. F. Segatori, i. B. Guac-cero, A. Cupo) 6.05 Nan.: Dharma &Greg 6.35 Risanke 8.35 Nan.: Una mamma per amica 10.25 Film: Due valigie per un amore (kom., Nem., '05) 11.15 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.05 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: Na-ruto Shippuden 16.10 Risanka: Sailor Moon 16.40 Nan.: Smallville 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Nan.: CSI -Miami 20.30 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 21.10 Film: The day after tomorrow - L'al-ba del giorno dopo (dram., ZDA, '04, r. R. Emmerich, i. D. Quaid, J. Gyllenhaal) 23.40 Film: L'avvocato del diavolo (triler, ZDA, '97, i. K. Reeves, Al Pacino) I r V t JPÉÇà*__ imdiavöl® ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Nel baule dei tempi (pon.) 8.05 Variete: Muk-ko Pallino 8.30 Dnevnik 9.00 A casa dell'au-tore 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.25 Film: Sherlock Holmes 11.25 Dok.: Cavallo... che passione 12.05 Aktualno: Ski Magazine 13.00 Variete: Colori di montagna 13.30 Dnevnik 14.05 Aktualnosti 14.35 Aktualno: Videomotori 15.20 Dok.: Wild Adventure 15.45 Dok.: L'Italia da scoprire 16.25 Dnevnik 16.55 Risanke 19.00 Aktualno: La Provincia ti informa 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.05 Aktualno: Musica, che passione 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Nan.: La saga dei Mc Gregor 22.40 Roto-calco ADNKronos 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Tg Montecitorio La 7 LA 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 3.20 Aktualno: (Ah) Pi-roso 10.50 Aktualno: Life 11.25 Nan.: L'ispettore Tibbs 12.30 Nan.: Due South -Due poloziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Gli irriducibili (dram., ZDA, '88, r. G. Sinise, i. B. Dennehy, J. Campbell) 15.55 Dok.: Atlantide 18.00 Nan.: Mac Gy-ver 19.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 20.00 Dnevnik 20.30 2.40 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Film: Lezioni di anatomia (kom., ZDA, '94, r. R. Benjamin, i. E. Harris, M. Griffith) (t Slovenija 1 7.00-10.00 Poročila in Dobro jutro 10.10 Ris. nan.: Pika Nogavička 10.35 Gremo na smuči (pon.) 11.05 Zlatko zakladko (pon.) 11.20 Kratki igr. film: Maratonka (pon.) 11.30 Tam na gori - slovenske ljudske pesmi (pon.) 12.15-12.35 Pogled na... (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Portretna oddaja (pon.) 14.25 Izvir(n)i - oddaja o ljubiteljski kulturi (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.45 18.25 Risanke 16.10 Kviz: Male sive celice 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.20 Iz-obr. svet. odd.: Turbulenca 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Film: Mamas & papas 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Sveto in svet (t Slovenija 2 6.30 8.30, 1.10 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 9.30 Tranzistor (pon.) 10.05 Impro Tv (pon.) 10.40 16.50 Garmisch Partenkirchen: SP v alpskih disciplinah, superveleslalom (M), prenos 12.30 Spet doma (pon.) 14.10 Brasscussion - Mednarodni trobilni in tolkalni ansambel (pon.) 14.50 Bleščica - oddaja o modi (pon.) 15.20 Knjiga mene briga (pon.) 15.40 Ba-bilon.tv: Samota (pon.) 16.00 Črno beli časi 16.20 Mostovi - Hidak (pon.) 17.55 Kazan: Odbojka, tekma lige prvakov: Zenit -Ach Volley Bled, osmina finala, prenos 19.30 Tirana: Nogomet, prijateljska tekma Albanija - Slovenija, prenos) 22.15 Žrebanje lota 22.25 Slovenska jazz scena 23.10 Film: Playtime (pon.) {T Slovenija 3 6.00 Sporočamo 8.00 Novice 11.10 21.30 Žarišče 12.00 13.30 Novice 14.15 Dok. odd.: Portret - Ondina Otta 15.30 Poročila Tvs1 16.00 Novice 17.25 Slovenska kronika 19.00 Dnevnik Tvs1 - Z znakovnim jezikom 20.00 Aktualno 22.00 Dok. odd.: Kupčija s hudičem Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Zoom - Vsestranska ustvarjalnost 15.00 Backstage Live 15.30 Dok. odd.: K2 16.00 Svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah 17.00 Biker Explorer 17.30 Vsedanes - vzgoja in izobraževanje 18.00 Minute za... 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok. odd.: Carina 19.55 Nogomet: Prijateljska tekma-Albanija - Slovenija, prenos 21.50 Kino premiere 21.00 Fol-kest 2009 21.45 Avtomobilizem 22.00 Vse-danes - Tv dnevnik 22.15 Odbojka: Liga prvakov-Zenit - ACH Bled, posnetek 23.30 Artevisione 0.00 Vsedanes - Tv dnevnik 0.15 Čezmejna TV Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 11.05 17.00 Tv prodajno okno 12.00 Novice in videostrani 12.05 Vedeževanje z Magdaleno 13.00-15.00 Novice in videostrani 18.00 Mavrica 20.00 Dnevnik TV Primorka, Vreme, Kultura 20.30 Objektiv 21.00 Skozi trpljenje v svobodo (pon.) 23.00 Dnevnik TV Primorka, Vreme, Kultura 23.30 Tv prodajno oko in Videostrani pop Pop TV 7.30 14.00 Najlepša leta (hum. serija) 8.15 15.00 Prepovedana ljubezen (nad.) 9.05 10.10, 11.35 TV prodaja, Reklame 9.20 15.55 Sebična ljubezen (dram. serija) 10.40 18.00 Gospodarica srca (dram. serija) 12.05 16.55, 17.10 Zorro: Meč in vrtnica (avant. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Osem ujetih (drama, ZDA, '06) 22.15 24UR zvečer, Novice 22.35 Na kraju zločina: CSI Miami (krim. serija) 23.30 Fant. serija: Vitez za volanom 0.25 Hum. serija: 30 Rock A Kanal A 6.50 9.30 Družina za umret (hum. serija) 7.25 Mlade, pa pod nožem (dok. serija) 8.30 11.05, 18.55 Obalna straža ponoči (akc. serija) 10.00 15.35 Vsi županovi možje (hum. nan.) 10.30 23.25 Pa me ustreli! (hum. nan.) 12.00 16.10 Slavna oseba sem, spravite me od tu! (dok. serija) 12.50 TV prodaja (reklame) 13.20 Nesreča vpri-stanišču (zgod. drama) 15.05 Nora Pazi, kamera! (skrita kamera) 17.05 Na kraju zločina: New York (krim. nan.) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, novice 20.00 Film: Policijska akademija 2 (kom., ZDA, '85) 21.35 Film: Je sploh lahko še slabše? (kom., ZDA, '01) 23.55 Film: Družina Perez (rom., kom., ZDA, '95) 1.55 Love TV (erotika) 3.35 Nočna ptica (erotika) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: pravljica, koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Obmejni pogovori, vodi Mitja Tretjak; 9.00 Radio paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Valentina Smej Novak - Vsakdanje pomembno, 3. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Obtoženci 2. tržaškega procesa; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Glasbena skrinjica; 18.00 Istrska srečanja; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na radiu Koper; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00 Dopoldan in pol; 10.00 Skrivnosti lepote in dobrega počutja: o beljakovinah; 11.30 O potrošniški zasvojenosti z dr. Jadranom Kleiben-cetlom; 12.30 Opoldnevnik; 13.35 Na rešetu; 14.55-17.00 Oglašanja s prijateljske nogometne tekme mladih reprezentanc Slovenije in Hrvaške v Kopru; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Zborovski utrip; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Crossroads. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle degli orti grande; 8.05 Horoskop; 8.10 Appuntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00, 20.00 Komentar; 9.35 Ballando con Casadei; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 11.0011.30, 20.30 Gospodarstvo; 11.45-12.15, 21.30 Pogled na FJK; 13.00 Parole e musica; 13.33 Fe-giz files; 14.00-14.30 Proza; 14.33, 21.00 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Babele; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00-19.00 In orbita; 20.00-0.00 Večerni RK; 22.00 Classicamente alternato; 23.00 Uomini e dei; 23.30 Nel paese delle donne (pon.); 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimko-va delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.15 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.20 Obvestila; 14.40 Glasbena uganka; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Sredin klicaj; 17.15 Evropa osebno; 18.00 Express; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal; 23.30 Težka kronika. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.35 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Sodobna umetnost; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor - in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 9. februarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI Nad severno Italijo se zadržuje anticiklon; nad vzhodno Evropo pa je prisotna vremenska fronta, v višjih plasteh ozračja se bo ohladilo in v prizemnih plasteh bodo začeli nad našo deželo dotekati vzhodni tokovi, ki bodo ecS^i premešali ozračje. BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv na splošno počutje in razpoloženje večinoma ugoden, le pri najbolj občutljivih ljudeh bodo nekateri bolezenski znaki okrepljeni. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.17 in zatone ob 17.22 Dolžina dneva 10.05 ''"lunine mene ^ Luna vzide ob 9.24 in zatone ob 24.00 PLIMOVANJE Danes: ob 1.39 najvišje 24 cm, ob 9.24 najnižje -13 cm, ob 14.24 najvišje -4 cm, ob 18.50 najnižje -9 cm. Jutri: ob 2.46 najvišje 21 cm, ob 11.54 najnižje -19 cm, ob 13.37 najvišje -3 cm, ob 19.29 najnižje -18 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .300 Vogel.................100 Kranjska Gora.........50 Krvavec................75 Cerkno................90 Rogla..................60 Mariborsko Pohorje . .45 Civetta...............130 Piancavallo............50 Forni di Sopra.........90 Zoncolan..............80 Trbiž...................80 Osojščica..............80 Mokrine..............110 Podklošter ............55 Bad Kleinkirchheim . . .70 (NAPOVED ZA JUTRp Po vsej deželi bo v glavnem le zmerno oblačno vreme. Ničla izoterma bo na okoli 2500m nad morjem. Po kotlinah se bodo ponoči pojavljale izrazite temperaturne inverzije. Jutri bo pretežno jasno. Ponekod po nižinah bo zjutraj megla ali nizka oblačnost. Na Primorskem bo pihala šibka burja, ki bo čez dan ponehala. V petek bo precej jasno, občasno ponekod zmerno oblačno. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER tehnologiJa - Dosegel naj bi 1600 kilometrov na uro Najhitrejši avto na svetu naj bi luč sveta ugledal prihodnje leto zDravJe - Študija univerze v Bristolu Zdrava hrana dviga inteligenčni kvocient PARIZ - Otroci, ki se večinoma prehranjujejo s hitro in nezdravo prehrano bi lahko v poznejših letih življenja imeli nižji inteligenčni kvocient kot otroci, ki več posegajo po zdravi prehrani, je pokazala študija Univerze v mestu Bristol, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Rezultati raziskave temeljijo na primerjavi prehrambenih vzorcev 14.000 ljudi, ki so se rodili v letih 1991 in 1992, in njihovih inteligenčnih kvocientov, ko so bili stari tri, štiri, sedem ter osem let in pol. Na začetku preiskave so njihovi starši izpolnili vprašalnik, ki je med drugim spraševal tudi po podrobnostih prehranjevalnih navad njihovih otrok. V skladu z rezultati vprašalnikov so otroke razdelili v tri skupine otrok, prva se je prehranjevala predvsem s hrano, bogato z maščobami in sladkorji, druga "tradicionalna" skupina je jedla veliko me- sa in zelenjave, tretja pa predvsem zdravo hrano z veliko sadja, zelenjave, riža in makaronov. Ko so otroci dosegli osem let in pol, je primerjava njihovih inteligenčnih kvocientov pokazala razliko med inteligenčnimi kvocienti otrok, ki so se prehranjevali na različne načine, saj je imelo 20 odstotkov otrok, ki so jedli hitro hrano, povprečen inteligenčni kvo-cient 101, 20 odstotkov otrok iz tretje skupine, ki so se prehranjevali z zdravo hrano, pa 106. Po mnenju Pauline Emmett, ene od avtoric preiskave, je to sicer majhna razlika, a istočasno pomeni, da se otroci z nižjim inteligenčnim kvocientom težje učijo in izvajajo različne naloge. Povezava med prehrano in inteligenčnim kvocientom je sicer izzvala gorko razpravo, saj bi povezava lahko bila tudi posledica drugih faktorjev, kot so ekonomsko in socialno ozadje družin. (STA) LONDON - Dolga leta je obstajal samo v računalniških programih, sedaj pa naj bi dobil tudi jekleno in karbonsko obličje - najhitrejši avto na svetu, ki so ga poimenovali Bloodhound (Krvoslednik), naj bi luč sveta ugledal do konca prihodnjega leta in se podal na lov za rekordi, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Jekleni konjiček, ki so ga že poimenovali super športni avtomobil, naj bi zmogel 1600 kilometrov na uro. Njegova poskusna vožnja z rekordno hitrostjo je predvidena na izsušenemu jezeru v Južnoafriški republiki. Avtomobil, ki naj bi tehtal šest ton, bo poganjal reaktivni motor, ki je med drugim vgrajen v letala eurofighter. Motor pa naj bi zmogel zagon 200 kilonewtonov, podobno kot letalo concorde. Podobo najhitrejšega avtomobila in ostale podrobnosti si je mogoče ogledati na uradni strani projekta www.bloodhoundssc.com. (STA) zDravJe - Raziskava ameriškega Centra Hershey za zdravje in prehrano Zaradi antioksidantov in rastinskih sestavin je čokolada bolj zdrava od številnih vrst sadja LONDON - Ljubitelji čokolade lahko sedaj brez občutka krivde pogosteje posežejo po njej, saj so znanstveniki ugotovili, da je bolj zdrava od številnih vrst sadja, je pisal britanski časnik Daily Express. Znanstveniki so namreč dokazali, da čokolada vsebuje več antioksidantov in rastlinskih delov, ki imajo pozitivne učinke na zdravje. Trditve znanstvenikov iz ameriškega Centra Hershey za zdravje in prehrano, ki so čokolado označili kar za "super hrano", temeljijo na primerjavi med prahom kakava in prahom, izdelanim iz različnega sadja, kot so borovnice, brusnice in granatno jabolko. Odkrili so, da temna čokolada, ki vsebuje okoli 60 odstotkov kakava, in čokoladni napitki, vsebujejo več antioksidantov in drugih sestavin, ki blagodejno učinkujejo na zdravje, kot so trdili doslej. Znanstveniki so tako poudarili, da v skladu z rezultati raziskave kakavova semena zadostujejo vsem prehrambenim pogojem, ki so potrebni, da lahko sadež označimo kot "super sadje". "Sestavine temne čokolade so prav tako dobre kot sestavine v sadju. Zato bi morala kakavova semena veljati za "super sadje", izdelki iz kakavovih semen, kot so kakavov prah in temna čokolada, pa kot "super hrana", je povedala vodja raziskave Debra Miller. Kljub temu rezultati ne spremenijo dejstva, da čokolada vsebuje tudi veliko maščob in sladkorjev, kar pomeni, da bi morali ljubitelji čokolade poleg čokoladnih izdelkov pojesti tudi veliko manj vabljivih živil, kot so rjavi riž in stročnice. Obenem poudarjajo, da bi morala kakavova semena spadati v skupino tropskih sadežev, kot je na primer avo-kado, saj tudi ti vsebujejo veliko maščob. (STA)