Stev. 136 V Ljubljani, v četrteh, 17. junija 1943-XXI I>to VIII. Izključna pooblaščenca ca ohlajevanje Italijanskega In ♦"lega | Uredniltvo In apra*a* Kopitarjeva fc, Ljubljana. 1 Concesslonarls eselorlva per la pnbblidti dl provealenza italiana Izvora: Union« PubblicitA Italiana ti. A, Milana § Reda/Ione. Ammlnistra/lonei Kopitarjeva i, Lubiana. = ed estera; Uniouc Pubblicita Italiana 3. A. Milano. (T <-t/VV.J v$U-y>i 44 4AArtv fc&j j) fr V1 Vf ^CrVVUfr^1-*^* 4* J 1 ‘ 'stojanke na tem odseku, kakor tudi drugod priliko postaviti se odločno po robu napadalnim sovražnikovim nastopom, hkrati pa lahko služijo za odskočno desko nemških napadov. Nato se dopisnik bavi še s položajem na bojiščih ob obalah zahodne Ervope in Italije ter pravi, da je približno prav tak, zukaj obramba- proti invaziji je pripravljena na nasprotni naskok. Ko piše o delu raznih poveljstev osnih sil, ugotavlja, da so ta dela tesno in skladno med seboj povezana. Zato se v Berlinu niso prav nič čudili, da je angleški list »Sumay Times« svaril, naj zavezniki ne podcenjujejo ovir, ki bi bile v zvezi z invazijo na evropsko celino. Nemška delovna sila v sedanji in pretekli vojni Berlin, 17. junija, e. Če primerjamo delovno silo, s katero je nemško gospodarstvo razpolagalo v prejšnji svetovni vojni s sedanjo, u trotovi mo, da je Nemčija imela 1914. lela 17 milijonov delavcev, katerih število se je potem od leta do leta krčilo in doseglo lela 1918 komaj 13,600.000 ljudi. V začetku sedanje vojne pa je bilo v Nemčiji 24 miljonov delavcev in je do danes ta številka poskočila na 28,100.000. V njej pa niso všteti delavci iz češkomoravskega protektorata, iz Poljske in iz zasedenega ozemlja na evropskem vzhodu, pa tudi ne več milijonov vojnih ujetnikov. Pri toč-nejšem pretehtavanju feh številk lahko postavimo naslednje ugotovitve: V prejšnji svetovni vojni se je število delavcev v Nemčiji v štirih letih skrčilo za 20 odstotkov, v sedanji vojni pa je število de-dalcev, s katerimi razpolaga Nemčija, navzlic temu, da je bilo treba mnogo ljudi poklicati pod ^orožje, za 15 odstotkov poskočilo. Pripominjamo, da so bili za pomnožitev delovnih moči zelo po-mebni ukrepi za kompenzacijo, ukrepi, ki so imeli za posledico tudi povečanje izdelave. Politični in vojaški položaj Japonske Tokio, 17. junija, s. Ob začetku razprave v poslanski zbornici je japonski ministrski predsednik imel govor, v katerem je razložil splošni položaj v sedanji vojni. Poudaril je, da so Japonci od konca lanskega leta do konca letošnjeea februarja odbili štiri napade .na odseku pri Kyatu, ki jih je sovražnik sprožil z dvema divizijama. V začetku marca so Japonci prešli v napad in » Izjave novega argentinskega predsednika Ramireza ; Buenos Aires, 17. junija, s. Predsednik nove argentinske vlade Itamirez je dal zastopnikom tiska nekaj izjav o ciljih argentinskega narodnega vojaškega gibanja. Dejal je zlasti, da vojska ni izvedla nobene revolucije v pravem pomenu besede, pač pa da hoče le v sedanjih okoliščinah rešiti vprašanje o narodnem obstanku. Naglasil je potem, da so delavske ljudske plasti prišle v obupen položaj, ker se je v deželi vkoreninilo sleparstvo in zastrupljanje. General je nato dejal, da bo vojska vpostavila spet ustavili red m da bo on zato nastopil z vso odločnostjo in strogostjo, šele po ureditvi teli razmer — je podčrtal predsednik — bodo vlado zaupali političnim možem, ki bodo v pravem smislu besede politiki, ne pa politikantom, ki so zustrupili vse, česar koli so se lotili. General Rumirez je nato na kratko raizložil načrt, ki ga vlada namerava izvesti. Ta načrt obsega y glavnem naslednje točke: 1. Sprememba prejšnje vlade. 2. Ponovna vpostavitev državnega upravnega reda. , 3. Očiščenje javnega življenja pokvarjencev, nesposobnih ljudi in zajedavcev ter okrepitev narodne zavednosti in starih narodnih izročil. General Ramirez je potem poudaril, da je .vlada že začela uresničevati tretjo točko tega svojega -načrta in da bo pravičnost dobila spet vso veljavo, saj je pravičnost temelj vsakega reda. Narod namreč bolj potrebuje pravičnosti in dobre vlade kakor pa volitev, ki bodo v primernem trenutku izvedene. Nato je prešel na zunanje politična vprašanja ter zlasti poudaril, da je na zunanje političnem področju program nove argentinske vlade izražen v glavnem z besedami: Pravičnost in resnica, potem pa je dejal tole: >Že ta-■1 v P.rvih urah, ko smo prevzeli oblast, smo sporočili, da stremimo za tem, da bi se še bolj prujlizali drugim državam ameriške celine, ki so nase sestre. Do ostalega sveta je naša politika zdaj politika nevtralnosti, toda »nevtral-?1(,s T Je pripomnil — >ki ne vara, temveč je odkritosrčna, častna in zato dejanska.« Svoja izvajanja je novi predsednik argentinske vlade končal s pripombo, da bodo prepovedana slavja in zabave, ker ne bi bilo pošteno razsipavati denar z razkošjem, ko na drugi strani preprosto ljudstvo trpi. Nedavno je ameriški kapital prišel v posest večine delnic Perzijske petrolejske družbe, zdaj pa bo dobila neka ameriška družba še koncesijo za ves rečni promet na Eufratu in Tigrisu. ?-daj nadaljujejo s takšnimi nastopi v pokrajinah ob indijski meji. Na predelu Nove Gvineje in Salomonskih .otokov je Jai>oncem. uspelo utrditi vojaške postojanke. Sovražnosti na tem bojišču so pridobile na silovitosti zlasti v letalskem vojkova-nju, pri katerem so Japsonci pokazali veliko premog. Kar se tiče Kitajske, se zdi, da sosečung-kingu povsem i>onesrečili njegovi vojni nameni proti Japoncem. To se jasno vidi 1z.tega, da drug za drugim prestopajo na stran naninških čet šte vilni generali iz čungskinške Kitajske Kaže, da ima Čungking zdaj 100 prvovrstnih letal, pri če-il1 er ,° vštete tudi ameriške sile na Kitajskem. Zadnja silovita ofenziva, ki so jo pred nedavnim zaceli Japonci, je preprečila vse kitajske poskuse, da bi napadli Japonce iz zraka in s kopnega. Potem je general Tojo prešel na obrambo severa in dejal, da vlada zdaj po vsej Mandžuriji jnir jn da je ta dežela povsem varna. Nato je toplo pozdravil pogum, ki ga je pokazala posadka n^ Attuju, ko se je postavila po robu sovražniku, ki se je hotel lam izkrcati, izrazil pa je tudi svoje simpatije doprvih predstraž na severu, ker so se celih dvanajst mesecev upirale močnejšim sovražnikovim 6ilam, ki so skušale prodreti proti zahodu. Kitajska venomer prosi vojaške pomoči Buenos Aires, 17. junija, s. Gospa Čangkaj-skova nadaljuje svoje romanje po raznih de-želuh, kjer prosi pomoči, ter je včeraj govorila pred kanadskim parlamentom v Ottawi. Ponovno je obžalovala, da Kitajska nikdar ni imela toliko letalske zaščite, da bi se lahko lotila kake manjše ofenzive. Gospa Čangkajškova je |>o-tem poudarjala, da nevarnosti za Kitajsko in zaveznike še ni konec. Neobhodno potrebno je, da Kitajska dobi primerno oskrbo, zakaj japonska čedalje bolj utrjuje svoje položaje ter izkorišča kitajska naravna bogastva. Odpor kitajske vojske in naroda je mogoče okrepiti samo s primerno dobavo orožja, in zavezniki ne Poročilo tajnika stranke rimskemu zveznemu vodstvu Rim, 17. junija, s. Tajnik fašistične stranke je vpričo zaupnice ženskih fašijev v liktorski hiši sprejel poročila rimskega zveznega vodstva in vodstva rimskega fašija ter se seznanil z opravljenim delom. Scorza je dal navodila za delo rimskega fašija, ki naj se zlasti opira na organizacijo krajevnih skupin, v katerih se mora raznotero delovanje stranke razvijati v neposrednem stiku z ljudstvom ter zbirati vse njegove sile, kakor zahteva domovina v sedanji uri. Novi narodni svetniki Rim, 17. junija, s. »Uradni list« prinaša ukrep, s katerim so razrešeni svojih dosedanjih mest fašisti: Vincenzo Calasini, Giuseppe Ferrario, Mario Giovannini, Giuseppe Landi, Pasquale Paladino, Pio Teodorani Fabbri. Ti so nehali biti narodni svetniki. Isti odlok priznava svojstvo narodnega svetnika zaradi mesta, ki ga imajo, naslednjima fašistoma: Giovanniju Falleli, ki je imenovan tudi za člana velikega fašističnega sveta, ter Mariu Farnesiu. Vnema mladega italijanskega bojevnika Napoli, 17. junija, s. Fašist Masceo Gramigni se je kot sedemnajstletnik prostovoljno javil k protiletalski milici ter bil dodeljen neki topniški postojanki v Napoliju. V začetku marca je nenadoma izginil iz svojega oddelka. Povsod so ga zaman iskali. Sele v zadnjih dneh se je na podlagi pričevanj bojevnikov, ki so se vrnili s tuniškega bojišča, izvedelo, da se je Gramigniju posrečilo, da se je naskrivaj vkrcal na prevozno ladjo, ki je plula v Biserto z oddelkom bersaljerjev. Ko so ga ob prihodu odkrili, je jokal in prosil, da bi smel z vojaki ostati na tem bojišču in se boriti Dovolili so mu in Gramigni se je z bersaljerji divizije »Centauro« boril ter se odlikoval v bojnem duhu in velikem pogumu. V bitki za Marethsko linijo je bil ranjen in Gramigni je zašel v ujetništvo, potem ko je kljub rani kar naprej streljal in metal ročne bombe. Bojevniško prvenstvo rodbine Di Marzio Pescara, 17. junija, s. Mcci italijanskimi bojevniškimi rodbinami se rodbina Di Mareio zares lahko postavlja s prvenstvom. Od devetih njenih moških jih je devet bojevnikov Eden je padel na polju časti in je odlikovan z zlato kolajno, štirje so ujetniki, dva sta na bojišču, druga dva pa mobilizirana v domovini. Vzorna gorečnost vojnega ranjenca Napoli, 17. unija. s. V zadnjih dneh se je znova potrdil visoki bojevniški duh legionarjev protiletalske milice. Črna srajca Uaffaele Coscio-ne, ki je bil v neki postojanki za letalsko obrambo Napolija, je bil pri, enem iztned zadnjih napadov hudo ranjen, Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so mu odrezali desno nogo ter mu zdravili hude rane na roki. Ko sta ga takoj po operaciji obiskala legijski poveljnik in kurat oddelka, je z mirno odločnostjo odgovoril, da bi še želel služiti domovini med svojimi tovariši oineniene protiletalske postojanke, čeprav le kot pohabljenec. Strah pred razkolom v angleški politiki Storkholin, 17. junija, s. Znani lastnik časopisov lord Kensley se bo,ji, da utegne priti v notranji politiki Velike Britanije do razkola. K časopisni družbi lorda Kensleya spadala med drugim tudi >Sunday Times« in »Daily Sketch«. V nekem članku, ki je bil objavljen v »Sunday Timesu«, kliče vsem političnim voditeljem levice in desnice, naj pomagaio ohraniti notranji mir v državi, “ter piše: »Živimo v trdih vaših. Nihče si ne sine delati kakšnih utvar glede težkih žrtev v ljudeh in v vojnem blagu, žrtev, ki jih bo treba pretrpeti v bližnjih vojnih mesecih. Zdaj je nastopil odločilni trenutek. Vse se bliža krizi. Medtem ko splošni položaj prinaša s selioi številne hude nevarnoli za Anglijo, se zdaj kažejo tudi znamenja o razkolu v notranji skupnosti. To se ne sme zgoditi v tako kočljivi dobi. kakor je sedanja, zakaj če bi se to zgodilo, potem bi lahko prišli do narodne krize prve vrste.« Vesti 17. junija Na iieki manifestaciji v Zenti, v Bački, je sodelovalo tudi zastopstvo nemške manjšine z voditeljem Teichncrjem, ki je v svojem govoru rekel: »Nemci na Madžarskem nameravajo docela sodelovati z madžarskim prebivalstvom. Skupno z madžarskimi brati bomo branili trdnost notranjega bojišča, tako kakor se skupno borimo na vzhodnih bojiščih. Z ramo ob rami bomo skupaj branili madžarske meje.« Filipinsko prebivalstvo je sprejelo z velikim navdušenjem obljubo, da bo Japonska dala Filipinom neodvisnost še pred Novim letom. smejo pustiti Kitajske, da bi se izčrpavala do skrajnih meja človeškega odpora, če bi se Japonski posrečilo podjarmiti Kitajsko, bi to bilo za zaveznike prava nesreča. Gospa Čangkajškova, ki ji je obširno rodbinsko premoženje lx>lj pri srcu^ kakor usoda Kitajske, je v svojem govoru oštela Kanado, češ da n jen prispevek za •skupno stvar zares ni bil prevelik. Govor je zaključila s tem. da je svojim gostiteljem dala majhno lekcijo v vojaški umetnosti, ko je dejala, da slučajnostni sijajni uspehi ne vodijo do zmage, marveč uresničenje dobro zamišlje-. luli načrtov. Dokumenti o grozotah komunizma v Sloveniji! »Likvidacije«, ropi, rušenje, streljanje talcev... Ljubljana, 17. junija. V naslednjem prinašamo fotografske posnetke šestih novih dokumentov, ki kričeče ter neizpodbitno pričajo o organiziranih in načrtnih grozodejstvih komunizma na naših tleh. Govor teh listin je uraden,. kratek, jasen, pa zato nič manj strahoten. »Takoj naj se aretirata Kranjc Jože iz Dobca in Košir Miro iz Bezuljnka ... Patrola tretje čete naj usmrti Koširja Mirota... Danee je bil justificiran Razpotnik Josip iz Tomišl ja.. .« Rojaki iz krajev, kjer so žrtve doma, vedo. da so to bili pošteni, spodobni in verni ljudje, zvesti svojim izročilom in svoji zemlji. Druge krivde niso imeli na sebi in prav zato jih je komunizem likvidiral. Spet druge listine govore o divjanju proti veri in njenim svetiščem pri nas. »Cerkev Sv. Jožefa so minirali... Miniranje cerkve na Jtalostni gori bomo uredili danes... Pošiljamo vam tri plošče zlata.. .< Ti kratki stavki jasno izražajo Čisto znanstveno organizirani bes komunizma proti veri kot hrbtenici vse odpornosti našega ijudstva. Ker je vera bila ljudstvu hrbtenica, jo je bilo treba preganjati in vsa njena zunanja znamenja uničiti. Iz naropanih svetih posod so topili zlato za revolucijo, požigali, rušili in skrunili hiše božje brez ozira na njihovo zgodovinsko in tradicionalno vrednost. »Miniranje cerkve na Žalostni gori bomo uredili danes.. .< Ob tem 2*£eta 1,bataljona "Ljube Šercer la." x KO Stev 63. 2.VII.1942. Na položaju strokovnjaškem stavku, ki morda imponira raznim-salonskim udarnikom, naj se prijatelji in reševalci komunizma ter njegovih zaveznikov vprašajo,1 kaj si bo ob tem stavku mislilo tisto ljudstvo, ki se je sto in stoletja zatekalo k Mariji na Žalostni gori pri Preserju. Od turških grozot dalje je bila ta cerkev romarski cilj in pribežališče neštetih tisočev, ki eo v tej cerkvi dobivali edino tolažlro in edini socialni evangelij, davno prej, preden je našo ezmljo prišel odreševat komunizem z dinamitom, ognjem in krvjo. Uničevanje teh evetišč-pribežališč je ne le zločin nad vero, temveč zločin nad ljudstvom in nad njegovo pretek lot jo. 6e o nečem govore te listine, namreč o dejstvu, ki doslej ni bilo znano, da so rdeči tolovaji streljali tudi talce. Iz pisma, poslanega župniku žužku pri Sv. Vidu nad Cerknico, ki je nekaj časa pozneje sam padel kot žrtev komunističnega nasilja, je to jasno razvidno. Ali more spričo teh grozotnih dokazil, najdenih v arhivih zločinskih tolp, še kdo govoriti o nekih »nacionalnih« in »človečanskih« ciljih po-skušenega komunističnega prevrata? Kdor si to drzne — in so v Ljubljani še nekateri, ki so tako brezvestni ter izgubljeni — niso nič boljši in vredni nič boljše usode kakor razni Frici Novaki, Suhadolci in drugi mračni tipi, ki so to nasilje vodili tor zanj neposredno odgovarjajo. A 2. Vil. tM® Štabu Šarcerjevega batalj ona F 8 položaju Cerkev*Sv.Jožefa smo omepjenega dne minirali. Minirali smo obok cerkve.kamor smo položili granato in dve tuba kamniktita. Minirano je’ * električnem kapicljem čigar vod je spelan po nevidnem mestu od ) cerkve na dostopno mesto. ?^ Glede miniranja cerkve na Žalostni gori,da uredim* to danes.ko pregledamo teren cerkve, _ Kje' se nahajajo telefonski aparati vam momentalno ne moremo odgo-' voriti.ker so doticni tovariši,kateri se jih spraviii odsotni. 0 tem vam bomo poročali jutri._ * * „ Telefonsko linijo proti Rakitni nam je nemogoče pričeti,ker j'e vse most moštvo zaposleno na zasedak.stražai in petruljah. |tob,bfltalJona Miloša Zidanška Na položaju dne 12. julija •1942.^’ Štabu tretje grupe Eč.xaajyi£* nflnvta*' p. .it. n.uo.joJ edji]-, PO aktu St. lio. ou d.ii . Sela danes. Vam po kurirju posiljeno če^* tri Dlolče zlate po pol kg. skupno 1.1/2 kg. lj • i5o zlatnikov razne vrele, , 30 srebrnikov po 5K 380 srebrnikov po 1 K >7 45 srebrnikov po L f*ieri 10 srebrnikov po 2 K ^ --- Za Veso delavnico poSllifflft » popravilo nokkaj oroSJa i* prvega bataljona ^ ^ ^^j^ažigplni^bomb^ker iih nujno rabimo* dantora Grupe. Stgrt fošiztgu evobodo narodu! ^ A* • N*"* §tab 1. bataljona,. ■•Ljube Šercerja" NO 5.Junija 1942. Na položaju Aretacijsko povelje. Patrola 3. Čete naj tmTfj* takoj' K r a h O J o Z e t a la Doboa in Košir Mirota lz Bezuljaka.Imenovana n*} nritvori v 3. četi. Vslučaju italjanskeca .napada. Jih postrelite. ' ' V kratkenr bomo organizirali zapor za belogardiste itd,,tako da ne boste imel j. več te skrbi, ža enkrat pa še potrpite. Smr.t fašizmu - svobodo narodu i\ Važna razsodba ki potrjuje zagotovila vojaških oblasti, da bo ohranjeno življenje tistemu, ki prizna svojo zmoto in se prostovoljno prijavi Ljubljana, 17. junija. Pred vojaškim sodiščem v Ljubljani se je v ponedeljek zagovarjal član oborožene komunistične tolpe Anžur Vinko, rojen 14. januarja 1920. v Loškem potoku. Zagovarjal se je zaradi sodelovanja v prevratni organizaciji ter soudeležbe pri napadu in usmrtitvi dveh Slovencev: Močilnikarja in Gamsa in vojakov, ter krivde, da je z nasiljem odpeljal v komunistično tolpo Zdravka Jenka, Markuna Janeza in Viranta Franca. Sodišče je kljub vsem tem zločinom obsodilo Anžurja Vinka na dosmrtno ječo, upoštevajoč olajšilno okoJjjost, da se je obdolženec ■ sam prijavil oblastem in bil deležen slovesnega ’ zagotovila vojaške oblasti, ki je pred mesecem dala jamstvo, da se vsakemu članu oboroženih partizanskih tolp, ki se bo prijavil oblastem, jamči življenje, četudi bi bil kriv kakršnih koli zločinskih dejanj, in je prišel do spoznanja, da je bil na krivi poti. Državni tožilec je na razpravi ponovno pribijal ta jamstva oblasti, ki naj bodo spet v opozorilo vsem, ki še vztrnjajo in sodelujejo z roparskimi in protinarodnimi tolpami, da vendar krenejo na pravo pot in pre-riinjo z zločini in akcijami, ki so našemu ljudsn.i le v nesrečo in pogubo. »ištab 1. bataljon® "Ljube Šercerja" NO »SV./BrtM 6.VI.1942 .Na položaju Llkvldaoljsko povelje Patrulja 3.Čete naj usmrti KoSlr Mirota in Bezuljajca, /— _________—s • Spofo8ara* vaM,lco posredovalcu med pobeglimi Belogardisti in nami,da 3e' morajo sledeči Belogardisti:Rudolf Andrej ’ ’ ■ Rudolf Alojzij Rudolf Jože ter«, 1 Makovec Jože Makovec Alojz U . Makovec Ivan,?ezdir France kaplan/ t(rai lz Rudolfovega ln Teknveo Jožef lz TavželJ*,Javiti do 12.Junija 1942. do 12.ure. Če se gori imenovani ne bodo do tega roka vrnili in predali orožja bodo zajeti talci postreljeni. ' Smrt fašizmu - svobodo narodu. komandant Luka Suhadolc l.r. Krm. 1 .Sete tatal Jona\ "LJUBE ŠERCERJA 1 NO ' / V v ' • v (Št. —<* Dne Sl. Jun. 1942 Na položaju. polit.komisar : /Fric Novak l.r. , 334 2 1. VI. 7942 ŠTABU BATALJ ONA "LJUBg ŠCTOCTMA" NO ————* - * * j ■. o-tr-i fj■■ 1 .jj ■. .—, 19asm" —----- V Dane§ Je bil Justificiran Razpotnik Josip lz TomlSlJa, frnj. S6.1.1903. Zupan* Je med potjo pobegnil. Potem smo dovedli 1 v logor njegovo ženo in brata in Jlit pridržimo, dokler se. ne Ja^s fvi župan. V obratnem slučaju nam sporočite kaj naj storimo. SURJ FAŠIZMU - SVOBODO NARODUt .fcgfgandir u {QPoii tkomi_94r. Blagoslovitev nove kapelice v St. Lovrencu ob Temenici Št. Lovrenc, 17. junija. Tudi naša fara je zaključila ljudsko pobožnost na čast Mariji slovesno. Sicer nekoliko kasneje, zato pa tem bolj prisrčno in slavnostno. Na binkoštni ponedeljek smo blagoslovili novo kapelico v čast Fatimski Materi božji, prvi taki kapelici v naši škofiji. Vsa slovesnost je bila zares prisrčna in nam bo ostala v spominu na današnje dni, ko smo se s takim zaupanjem zatekali k Mariji. Po opravljenih obredih v cerkvi in izklesanem ter vzpodbujajočem govoru domačega g. župnika Antona Oblaka, ki že 37. leto vodi našo župnijo, je g. župnik vpričo 11 du- hovnikov izročil pri oltarju Matere božje tri vence v beli, rdeči in zlati barvi kot simbole freh delov sv. rožnega venca in svetinje sv. Dominika in sv. Terezije Deteta Jezusa, vse dar čč. sester karmeličank s Sela, na ličnih blazinicah trem mladenkam, da jih poneso v procesiji. V procesiji so dekleta nesle novi kip Fatimske Marije. Okrog nove kapelice, ki je prostorna in lepo urejena, se je zbrala vsa fara, pa tudi iz sosednjih župnij so prihiteli ljudje k slovesnosti. Načrt za kapelico je izvršil msgr. g. Jože Dos tal. Kapelica je ponos našega kraja, vsem zanamcem pa bo pričala o zaupanju našega ljudstva v Marijo in njene obljube v Fatimi. »&r>OF. DOM« v vsako ! ■. 8. VAN Dl KB! BBIHIKADKl BOKA! I Egipčan je vstopil kakor kak vdan mučenik. V eni roki je I držal okroglo pločevinasto posodico, na kateri je bil prilepljen bel listek. Slovesno jo je postavil na mizo. »Našel sem opij, e f f e n d i-c _ »Kje?< Vanče je spregovoril to besedo čisto potihem. Ham, se je zamislil in povesil oči. »Ni bil v stekleni omari,« je nato odvrnil. »Predal, kjer jet »Hani nam je pojasnil že mnogo stvari,« je odvrnil Vanče- bil opij običajno, je bil prazen... ln tedaj sem se spomnil-..< »Dovoli mi, da jaz na svoj način z njim malo pokramljam. On j >r/e\0 lCpol« je pripomnil Vanče posmehljivo. »Spomnili ste ima domislice, ki so zelo zanimive... Kar se tiče'opija, sem SGi ja ste bili sami svoj čas vzeli opij, nc?... Ko uistc mogli prepričan, da jo škatlica izginila...« I spati... ali pa zaradi česa podobnega...« »Pa zakaj?« ga je ustavil Markham. »Človek, ki je opij rabil, 1 »Effendi se razume na mnogo stvari.« Ilanijev glas je ga ni vzel'iz tiste steklene omare in ga pustil na svoji nočni bil tih in brezizrazen. »Pred več tedni je bilo, ko sem zbujeni omarici z namenom, da bi nam kazal za seboj pot.« i ležul v postelji... Toliko noči sera slabo spal... Vzel sem iz »Prav gotovo da ne.« Vancejev glas je bil resen- »A on je omare opij in gn odnesel v svojo spalnico, škatlico sem dal v lahko skušal zvaliti sum na koga drugega... Sicer pa je vse to le domneva. Zagotavljam ti pa, da bi me zelo začudilo, če bi Hani našel škatlico z opijem v stekleni omari.« Ileath se je razvnel. »Zdi se mi, gospod Vanče,« je malo pozabavljal, »da bi moral iti opij iskat kdo od nas, Ne smemo preveč zaupati temu, kar bo povedal tale Egipčan. mojo nočno omarico...« »Potem ste jo pozabili dati nazaj na njeno mesto,« je še pristavil Vanče. »Upam, da ste svojo nespečnost pozdravili,« se je zbadljivo nasmehnil. »Vi ste nesramen lažnivec, liani. Pa vam ne delam nobene krivice...« »Povedni sem vam resnico-« »Če ni resnica, je gotovo vsaj duhovit izgovor.« Vanče je se to pravi, da če »E, prav lahko se zanesemo na njegove besede, gospod na- sčdel ves zamišljen, »Z dripjimi besedami se to pravi, da rednik. Sicer pa sem imel svoj poseben namen pri tem, da sem niste povedali resnice, ste si zelo dobro izbrali svojo laž.« Hanija samega poslal zgor-« I »Hvala, effendi,« Na hodniku so se znova zaslišali Hanijevi koraki. Vanče je Vanče je vzdihnil, zmajal z glavo in se delal, kakor da mu stopil k oknu. Skozi redke trepalnice so njegove oči pazljivo je dolgčas. Potem je dejal: zrle v .vrata. ,4 »Pa ste kaj hitro našli ta opij. Verjetno ste ga našli takoj na prvem kraju, kjer ste ga iskali.*• Čisto določno ste si predstavljali, kje mora biti...« »Kakor sem vam dejal...« »Nehajte že s temi 2e postajate siten...,« je nenadno vzkliknil Vanče in se približal Egipčanu. Njegov pogled je bil nekam hladen in njegove mišice napete. »Kje ste našli tole škatlico z opijem?« liani je stopil korak nazaj in roke so mu kar omahnile. »Kje ste našli opij?« je ponovil Vanče. »Suj sem vam že povedal, effendi.« Čeprav je Hani tako trdovratno vztrajal pri svojem, vendar njegove besede ni6o nikogar prepričale, da je res tako, kakor zagotavlja. »Da, razložili ste mi... a niste mi povedali resnice. Opij ni bil v vaši spalnici... čeprav imate razlog, zakaj nas o tem skušate prepričati.,. Razlog! Kakšen?... Morda ga lahko uganem- Vi ste mi lagali, ker ste opij našli,.,« »Effendi! Nikar tako. V zmoti ste.« »V to zmoto me gotovo niste zapeljali vi, Hani.« Redkokdaj sem videl Vanceja tako zelo resnega. »Trmast ste kakor osel! Ali še niste spoznali, da sem vedel, kje boste iskali opij? Ali mislite, da bi vasjiil poslal ponj, če ne bi bil točno vedel, kje je? In vprav vi sto nu bili to povedali ••• na vaš zvit, egipčanski način. Čisto natančno ste mi to povedali « Vanče se je nenadno spet pomiril in se nasmehnil. »Pravi razlog, zakaj sem vas bil poslal iskat uspavalno sredstvo, je bil ta, da ugotovim, v koliko ste zapleteni v vso to kolobocijo.« »Pa ste to ugotovili, effendi?« je vprašal Egipčan bo* lestno in vdano obenem. Volk je menjal kožuh, a je ostal volk Movi ropi in nasilja komunističnih tolp na Dolenjskem Ljubljana, 17. junija. Slovenski komunisti so v obupu in v strahu pred ogorčenim ljudstvom zajeli z novo taktiko. Da bi pomirili ljudstvo, so razglasili, da jo po razpustu Kominterne (osrednje zveze vseh komunističnih strank sveta) razpuščena tudi slovenska komunistična stranka in da se prav zaradi tega komunisti sedaj spreminjajo v narodni pokret. Na deželi je taka propaganda vedno večja, kakor je vedno večji obup preganjanih komunističnih tolp. Komunisti so sedaj segli po poslednjem svojem preizkušenem orožju. Menjali so kožuh in po vseh pokoljih zavednih ljudi so začeli trobiti trpečemu ljudstvu o narodnosti itd. Ljudstvo pozna te zvodnike, zato je zaman vsaka, tudi še tako zvita nova taktika. Ljudstvo sodi po delih, ki so še vedno isla, kakor pričajo novi ropi (n. pr. v okolici Žužemberka), požigi cerkva, šol itd. Komunistične tolpe, ki eo se po požigu šo-1 v Dobrniču in na Priinskovem ter ropanju po Teme-niški dolini umaknile v razpršenih tolpah in se spet zbrale, da bi priSle na Krim in Mokre, so doživele hude poraze. Na Gradišču pri Primskovein so 8. junija pokopali šest članov roparske tolpe, ki so bili ubiti na Poljanah in na Zagriču. Na Čatežu je med drugimi padel sloviti komunistični te‘-renec in roparski kolovodja iz Mačjega dola pod lažnim imenom »MarRo«, po domače Matičkov (pravo ime Piškur Viktor). Ujeti člani tolp pripovedujejo o obupnem pev ložaju roparskih skupin, ki begajo iz kraja v kraj brez streliva ter brez hrane, 6koraj bose, ušive in garjave. Trojica ujetih, ki 60 6e pridružili tolpam šele v zadnjem času, češ, da je njihova akcija »narodna«, razočarani pripovedujejo o neznosnem stanju med tolpami. Skoraj vsi zatrjujejo, da bi se že davno javili, če jim ne bi kolovodje dopovedovali, da j/h čaka smrt, če se vdajo. Mnoge je ta usoda tuiii zadela, toda po komunističnih rokah. $ štajerskega Porokn. V soboto sta se v Celju poročila Karel Skoberne in gdč. Elza Frings. Poroka je bila svečana. Ženin je lastnik znanega hotela, nevesta pa je iz stare celjske družine J'an-ningerjeve, iz katere je izšlo še več častnikov. V šknlskem rudniku pri Velenju se je proizvodnja, kakor poroča mariborski dnevnik, postopno zvišala. Da bi se prepričal o napredku zadnjih dveh let, se je celjski okrožni načelnik Dorfineister pripel jal v Skale na obisk. Zahvalil se je obratovodji, ki se trudi, da bi rudnik spravil na sodobno stopnjo tehnike. Predvsem se briga za vajence, ki jih poučuje izkušen strokovnjak. . .. , . Škofja vas pri Celju — pmvi mariborski 'dnevnik — se je najbolj izkazala v vsem celjskem okrožju pri zbirki starih čevljev in ostankov blaga. Ni še mogoče podrobneje poročati o uspehih v posameznih krajih, ker zbirka še ni zaključena, vendar je Škofja vas doslej dosegla največji uspeh. Propad pohorskega steklarstva. Mariborski 'dnevnik prinaša v četrtkovi številki zanimiv članek o propadu steklarstva na Bohorju in piše, da so še dnnes rnzvaline starih steklarjev v lila p j u na Pohorju, nad Ribnico, pri Rušah in v Josipdolu, kjer je zadnja steklarna ugasnila šele leta 1908. Poročili so se v Mariboru: Ivan SlmonSiS, vojak, in Ana Verčič, delavka; Avguštin Rep, delavec, in Julijana Hat, poljska delavka; Mihael Hojnik, tesarski pomočnik, in Veronika Žunko, poljska' delavka; Jurij Kokol, delavec, in Frančiška Ferk. viničarka; Vinko Klemenc, strojevodja, in Marija Ledinek, Šivilja; „ Franc Ogrizek, ključavničar, in Marija Kranjc, babica; Franc Rojko, topničar, in Kristina Vogrin, tekstilna delavka; Ivan Grašič, trgovec, in Alojzija Pribanič. nameščenka; Friderik Lobnik, nameščenec, in Marija Grud. nameščenka; Ivan Jerič, strokovni delavec, in Terezija Zavec; Avguštin Pukl, delavec, in Barbara Jakopina, gospodinjska pomočnica; Herbert Plečko, urar. in Vladislava Ličen, prodajalka; Jožef Medvešček, obratni mojster, in Ana Klinpstfitter. šivilja. Umrli s« v Mariboru: 65-letna zasebnica Marija Zafnik, 52-lelni vozovni mojster Franc Breznik in 52-letni mesar in gostilničar Ant. ŠU„.t,fl s Pragerskega. Novo delo slovenskega pisatelja Rndisl. Rudana je izšlo v Slovenčevi knjižnici. Čudovite prigode Argonavtov (Jazona, Arga, Ilerakleja in drugih grSkih junakov) so opisano živahno in boste to knjigo brali kot najbolj napet pustolovski roman. Dobi se po knjigarnah in trafikah Nič bolj prijetne ure so tolpe doživele okoli Št. Jurija pri Grosupljem. Tu so spet zbrale V6e »sile« — Gubčeva, Tomšičeva in Šercerjeva »brigada«, toda ogenj z vseh strani jih je preganjal, da so se znova razkropile in ropale po okoliških krajih. Tokrat so pozabile razglašati novo taktiko in novi program, izvajale so le svoj stari program: ropale že itak obubožane hiše, grozile.., Razpršene tolpe so se potem razgubile po gozdovih in ropale v okolici škočijana, zlasti na Loč-niku, Železnici, na Rožniku in v Velikih Lipljanih. V ponedeljek zjutraj so ropali v Velikih Lipljanih ter od tori odpeljali več glav živine. Ljudje pripovedujejo, da so razbojniki slabo oblečeni, mnogi bosi, skoraj vsi pa ušivi in garjavi. Skozi Lipljane so vozili tudi ranjence. Na Loč-niku sla bila ubita Maljaiev oče in njegov vnule. Iz vseh krajev prihajajo poročila o vdaji prisilnih mobilizirancev in drugih. Dne 7. junija so blizu Šmarjeških toplic ujeli članico komunistične tolpe lov. Mario, Hvastja Pavlo z Jeiice št. 81, ki je ušla v hosto lansko leto. Pri njej so našli odlok KPS z datumom 10. X. 1942, v katerem naroča ko-mitet krajevni organizaciji v Smarjeti, da jo sprejme v svojo edinico. Odlok je podpisal Franc Jerič. V okolici Trebnjega sta se vdala brata Gašperšič Tone in France ter njuni ljubici. Vse 60 poslali v novomeško bolnišnico, da jih rešijo garij in uši. Med številnimi drugimi, ki so 6e sami vdali, so naslednja imena: Sojer Jože iz Podgorice, Kavčič Ivan, Sulič Izidor, Laharnar Stanislav, Mlakar Viktor in Uerčan Franc iz Osredka pri Slični, ki so ga komunisti prisilno vzeli s seboj in je bil potem v boju ranjen. Slovenski komunizem, ki gre neizprosno zanesljivemu koncu nasproti, je menjal kožo, a ostal zvest svojemu poslanstvu, ki je in ostane: rop, požig, umor. je srečanje s piss':!jeiii »Ovčarja Marka« Mlad študent, ljubitelj slovenske knjige in tistih, ki jo ustvarjajo, nam piše takole: »Za trenutek potrpite, stopil bom h gospodu šaliju; ta bo golovo vedel, kje stanuje gospod Jalen,« mi je dejal prijazni uslužbenec Ljudske knjigarne, ko sem se zanimal za pisateljevo stanovanje. Res se je kmalu vrnil in mi pričel pripovedovati, da stanuje gospod pisatelj blizu strelišča v Rožni dolini. Poleg bajerčka da bom opazil majhno leseno vilo z jelenovim rogovjem na pročelju. Kaj točnejšega^ pa tudi pesnik Šali ni vedel povedati. Oborožen s »Previsi« — te sem nameraval dati avtorju v podpis — sem koračil proti Rožni dolini. Moral sem dobiti strelišče. Po dolgem iskanju eem ga res našel in nekaj korakov naprej še bajer. No, sedaj pa še pisateljev dom. Iščem, gledam, povprašujem, nic. Skoraj bi bil obupal. Pa zagledam jelenovo rogovje na leseni vili. Aha! Vendar. Potrkam. »Je gospod pisatelj doma?« sem vprašal gospodično — menda jo Jalnova nečakinja —, ki je prišla odpirat vrata. >Da.« >m smel za trenutek k njemu?< 1 s .vOdprla je sosednja vrata in dejala: »En fant je prišel.« lotem sem pa zaslišal mrmranje in godrnjanje, v hipu eem se domislil — fant, in fuga salus! V resnici sem se bal, da pisatelja niotim v kaks»m vazni stvari. Pa sem vzdižal na mesTu. Trenutek pozneje se je gospodična vrnila in rekla: »1 rulito zvečer, gospod spi sedaj; za kaj pa prav za prav gre?« se je pozanimala za moj prihod. Oh, ta ženska radovednost! Potožil sem ji, zakaj eem priSel; nasmehnila se je in mi vzela »Previse« iz rok in s tem tudi upanje, da bi smel s pisateljem govoriti. Naročala mi je še enkrat, naj se zglasim proti večeru. V tistih dolgih popoldanskih urah, ki jih nikakor ni hotelo biti konec, so mi je zdelo, da sem sam — pod previsi. Pozno popoldne 6em se spet napotil proti Rožni dolini. »Hm,« 6em si mislil, več kot iz vile vreči me more.« Sicer bi bilo pa tudi to dovolj... Dajal sem 6i poguma. Bližal eem so njegovemu ne domu in kmalu nato 6em potrkal na vrata. Nekaj trenutkov potem sem stal pred pisateljem samim. Bil je razoglav, v temnih hlačah in sinji srajci z odpetim ovratnikom. Ves moj pogum je šel to pot »in fuga«, ostanek je pa skrušen stal pred pisateljem. Vsa kri mi je šla v glavo in prvi trenutek nisem vedel, kaj storiti. »Dober več —« Zataknilo se nii je in mi zmanjkalo sape. »0, vi ste, P..., ne?« Po teh prijaznih besedah 6e mi je pogum s »fuge« povrnil in stopil sem s pisateljem v vežo. Šel je v sobo in se kmalu vrnil s »Previsi« v rokah. »Ste bili že popoldne tu, ne? Oprostite, ravno spal eem, nerodno mi je bilo vstajati, pa sem zarobantil, oprostite!« 6e je opravičeval. Sram me je bilo. Namesto da bi se mu bil jaz oproslil, ker sem ga moli!, na, pa ee pisatelj oprošča ubogemu študentu. »Bo prav takole, ne?« mi je pokazal na prvi strani »Previsov« svoj podpis in datum 19. V. 43. »Prav,« eem odgovoril in kar samo se mi je smejalo. »Kje ste pa dobili mojo fotografijo, da ste jo nalepili pod na»lov,< me je še povpraševal in mi ponudil knjigo. Ko eem mu povedal, od kje je prišla v moje roko, ee je nasmehnil in ee mi je še enkrat oprostil. Šele preden sva 6e ločila eem dobil priliko, da 6em ga poprosil, naj mi ne zameri, ker eem ga nadlegoval. Veselo mi je pokimal in poslovil sem ee od njega. Bil sem že na ceeti, ko eem se spomnil, da sem se mu pozabil — zahvaliti. Pa sem prepričan, da mi gospod pisatelj moje pozabljivosti ni zameril. Razumljivo je, da eem v tistih srečnih trenutkih mislil eamo na to, da govorim e pisateljem, na vse drugo sem takrat pozabil. Njegova velika skromnost in ljubeznivost sta me tako presenetili, da bi bil dvomil, če je ta človek res pisatelj Jalen, če bi ga ne bil že prej na videz poznal, tako n. pr. z razstave lepe knjige 4. aprila, S knjigo pod pazduho in v veseli zamišljenosti eem se po Večni poti napotil proti domu. To moje prvo srečanje e pisateljem Jalnom pa mi bo oslalo vedno v prijetnem spominu. (Janez Slemenčan.) Listki iz ribniške preteklosti Šole v začetku 19. stoletja in njihov pomen Iz stare ribniške oznanilne knjige razberemo, da sta v preteklosti bili dve šoli: vsakdanja in nedeljska. Čemu je služila nedeljska šola?,,. Se vam osnani, da se bodo tud dons teden nedelske ^sliole žazhele — tj k’ so she v sliolo hodili in she niso 15. leta išpolnili bodo koker v lan isjutrej sliolo imeli, de to ne posabijo, kar so se navuzlrili. Česa so se učili otroci... popoldan pak od ene do 3. ure nej vsi drugi otrozi pridejo, de se bodo krainsko brati in tud še prvo spoud in prvo oblinilo vuzhili skoš leto. Kateri ne bodo flisk k temo navuko škoš leto hodili, tud sa spoved in s. obhailo ne bodo mogli |)oterjeni biti... K vpisovanju so morali priti v župnišče... »Perliodni Zhetertik nej se starshi iš otrozmi, katere ob novi/h perhodno loto v sholo dati sliele, oglase v Faroush in k. g. vuzhenikam de se bodo sapisali. Začetek šole z mašo... »V Potile potem nej vsi siutraj v sholo pridejo, klr bodo ob osmih masha sa sholarje, deb ich Boch re.švetlil, del) se velik dobriga med letam navuzhili — po maslii gredo v scholo k i r se im bodo perviih saderslianske regelze brale.« Starši so dol/ui pošiljati otroke v šolo. ■Starshi, suesto tedej posliilaite otroke v nedele popoldan k letemo vuka, k i r vaš na eni strani duh in dush. postave k temo veshejo, na drugi strani pak vasha dolshnost in vest, katera vam sapove, de morte soje otroke saini vuzliiti, pa tud k navukam poshilat, kateri se sa otroke per Fari imajo. Ni je vezhi in sueteslii dolshno-fti sa vas, kot ta, dc otroke v sliolo radi poslii-late- Koristi, ki jih nudi šola... to se bodo vzhili pri kershanskih navkih Boga in njegovo sneto vero, in tako pravo pot k zhasni in vezh-ni srozhi prav spoznali. Tod se bojo navzhili veliko lepih, koristnih in potrebnih rezili, kte-re bodo njim in vam k veliki srez' ' smo doshiveli, de bres branja ' kinalo ne bo moglo sliiveti. m i; in zliase pisanja se »Slovenski dom« je najzanimivejši in zato najccnejši slovenski dnevnik. Poleg domačih in tujih dnevnih novic, in obširna poročila z dežele prinaša redno zanimiv roman v slikah ter tri podlistke med njimi eno detektivsko povest ter eno delo *z resničnega sedanjega ali preteklega zanimi-' yega dogajanja na svetu. — Za 11 lir na mesec 'tna lahko vsaka slovenska rodbina pisan In berila poln dnevnik,- kakoc »Slovenski dom«. Smrtno sc Jo poncsrcfil v Šmartnem pod Šmarno goro delavec Lovro Kaiser. Zapušča vdovo in štiri otroka. Nova vrsta peterih sobot Z mesecem julijem se bodo začele po vsej ljubljanski škofiji pobožnosti — nova vrsta peterih prvih sobot. Kako pomembne so bile za naše ljudstvo dosedanje pobožnosti, nam pričajo številna poročila o ganljivih ljudskih verskih prireditvah v vseh farah našo škofije, kjer so prirejali prošnje procesije. O ljubljanski procesiji na Rakovnik, ki je bila brez dvoma izmed vseh dosedanjih verskih prireditev v Ljubljani ena nnjprisrčnejših, piše tudi vatikansko glasilo >Osservatore Romano«. Člankar pravi, da je bila ta pobožnost in vse v ljubljanski škofiji izraz vernosti in zaupanja našega ljudstva v božjo Previdnost in nebeško Mater — Marijo Pomagaj. Prihodnji mesec pa se bodo znova pričele te pobožnosti, in sicer pelere prve sobote. V tem času naj bi se posvetile Mariji še vse one krščanske družine, ki se doslej še niso. Za družinske posvetitve bodo objavili posebno molitev. LJUBLJANA liolo«! «r Četrtek, 17. rožnika: Adolf, škof; Nikander, mučenec; Gundulf, ški*f; Sabel, mučenec. Petek, IS. rožnika: Kvatre; Mark in Marcell- jan, mučenca. Nn obletnico smrti g. župnika Nahtigala in jj. kaplana Cvara bo zanju sv. tnaša v cerkvi Srca Jezusovega dne 18. t. m. ob 6.30 zjutraj. Slovesni rekvijom bo v isti cerkvi dne 21. t. m. ob 7.30. Prijatelje in znance, posebno v Ljubljani bivajoče Št. Ruperčane vabimo, da sc sv. maš udeleže. V nedeljo, dne 20. i. m. bo dopoldne ob 9.45 v veliki filharmonični dvorani sklepna produkcija šole Glasbene Matice. Najprej bo nastopil mladinski zbor ter zapel tri narodne v priredbi Matije Tomca, nato pa tri Suttncr-jeve zbofe s spromljevanjom klavirja. K sklepu bo nastopil šolski zbor, in sicer najprej kot ženski zbor s spremljevanjcm klavirja ter zapel dva šantlova troglasna zbora, končno pa kot mešani zbor in odpel Sattnerjev Pozimi iz šole, Aljaževo Siroto, Ferjančičev Tone sonce, in Lajovčeve Pastirce. — Na nedeljsko produk-cijo opozarjamo, začetek je točno ob 0.45, podrobni spored v knjigarni Glasbene Matice. ljubljansko gledališče Drama: Četrtek, 17. junija ob 18.30: »Skupno življenje«. Red četrtek. k Petek, 18. juuija zaprto. Opera: Četrtek, 17. junija ob 18: »Traviata«. Izven, Kazni zaradi prekoračenja cen življenjskih potrebščin Zuraili prekrškov in nelojalne spokulaetje je okr. oivilni komisar v Ljubljani izrekel naslednje kazni: zaradi nedovoljenega zakola živine: Anton Ml-holfiie, Snebcrje, 4000 lir globo iu zaplemba blaga: Slavko Hamoturean, biuji gora, 1000 lir globe in zaplemba blaga) zaradi nezakonitega nakupa svežoga meia: Anton Černe, 500 lir globe; zaradi nezakonitega prevoza živine: Anton Zajce, Jaršo 7, 200 tir globo in zaplemba blaga; zaradi nczakonltcjvn mletja žita: Ivan ZupnnMJ, Spodnji Kašulj 7, 100 lir globo in zaplemba blagu; Ivan. Snoj, Spodnji Kašelj, 100 lir globo in zaplemba blaga; Srečko Lenče, Kleče 10, 400 lir globo in zaplemba blaga; faradi nedovoljenega prevoza raclonlranlh llvll: Andrej Krajnik, Mali vrh, 50 lir globe in zaplemba blaga; Jnsipinu Kastelic, Solu 6, ,50 lir globo in zaplemba blagu; Ana Janežič, 50 lir globe, Frančiška 1 nmco. Bičjo 2, 50 lir globo in zaplemba blaga. Zaradi enakih prokrškov in nelojalne spekulacijo je okrajni civilni komisar v Novem mestu izrekel v aprilu naslednjo kizni: zaradi prepovedanega prevoza koruze In opustitve prijave proizvodnje žitu v letu 1042- Anton Žhušnik kmot, Bol. Krušcvu 4, Šmiliel-Stopičo, 50 lir globo in zaplemba blaga: zaradi povijanja ceni Frnno Strel. Mokronog. 50 lir globej Alojzij Oertalič, čevljar, Novo mesto, Lik-torski trg 2, 200 lir globe; BarutU skrlvnoga zakola tn postrežbe z mesnimi , . . .,ia Prepovedan tlani Ivan Osolnik, Novo mesto, Ljubljanska M, 200 lir globe in zaplemba blaga; zaradi opustitve prijave prodaje prašičev: Pavla Kecolj, gostilničarka, fct. Jernej 13. 200 lir globe; Jernej Jankovič, ftt. Jernej 21, 800 lir globe; zaradi prepovedanega z«kola teleta: Ivaua Ziliorl, gospodinja, Slepsak 10, Mokronog, 200 lir globo in zaplemba blaga j Ivan Brulc, kmet, Itožni vrli 3, lrebnje, 500 lir globe ln zaplemba blaga; zaradi opustitve prijave prodaje pnevmatike: Greti Vrhovnik, poslovodkin.ja tvrdke »Jgn. Vok«, Novo / mesto, Dilančeva J. 100 lir globe; • zaradi prevoza r*l brez mletvenega dovoljenja! Josip Ucman, krnet, Vavta vas 20, Šmibel-Stopiče, M) lir globe in zaplemba blaga: Valentin Marolt, kmet, Prapreče, ftmihel, Stopiče, 50 lir globe in zaplemba blaga; Luka Jaklič, kmet, I)ol. Strafca 1, Prečna, 50 lir globe in zaplemba blaga; Frančiška Jaklič, gospodinja, Dol. Mračevo, Šmihel, Stopiče, 50 lir globe in zaplemba blaga; Amalija Drčar, gospodinja, Dol. Straža 3, Prečna, 50 lir globe in zaplemba blaga; Marija Sprjngor, Dol. Straža 2, Prečna, 50 lir globo in zaplemba bla^a; Josip Vinter, kmet, Gor. Straža 18, Prečna. 50 lir globe in zaplemba blaga; Josip Kron, kmet, Drganje selo 40, Šmihel, Stopiče 50 lir globe in zaplemba blaga; Marija AŠ, kmetica. Gor. Straža 9, Prečna. 50 lir globe in zaplemba blaga; Alojzij ftali, Vavta vas 82. fimihel-Stoplčo, 50 lir globe in zaplemba blaga; Franc FlTolt, Jurka vas 24, Smihel-Stopiče, 50 lir globo in zlaplomba blaga: Jakob Kulovoc. Vavta, vas 45, Šmihel-Stopiče, 50 lir globe in zaplemba blaga: Josip Dular, Jurka vas 8, Hmibol-Stopičo, 50 lir globe ln zaplemba blatra; Martin Zoran. Prnpročo 9, Smihol-Stopičo, 50 lir globe in zaplemba blaga; Kolumb odkriva Ameriko Otok, tako pravi dalje, je poln prekrasnih in visokih hribov, ki pa niso v sklenjenih verigah, vse ostalo zemljišče pn je nekoliko dvignjeno kakor na primer na Siciliji. In kolikor je mogel razumeti krelnjc in znamenja Indijancev, ki jih je imel s seboj, je otok bogat na vodah in ima deset velikih rek. Ako' bi hotol z izdolbenim čolnom narediti vožnjo, bi dvajset dni ne zadostovalo za dosego cilja. V trenutku, ko se je Kolumb s svojimi ladjami približeval zemlji, sta se pojavila dva domačinska čolniča oziroma barčici. ICo so domačini opazili, da so mornarji prestopili v čolne in veslali, da bi se lotili merjenja rečne globine in poiskali najprimernejši prostor zn zasldranje, so takoj pobegnili. Indijanci so mu pripovedovali, da so na tem otoku zlati rudniki, potem dragulji in biseri. Kolumb je zares opazil primeren kraj za tvorbo biserov in tudi školjke, ki so značilen znak za to. In Kolumbu so jo zdelo, da je uganil, da so na tera mestu pristajale ladje Velikega kana in da od tod pa do sulic zemlje ne more biti več kakor deset dni plovbe. Kolumb je vzdel tej reki ime San Salvador. Ponedeljek, 29. oktobra. — Kolumb je dvignil sidra v pristanišču, v katerem je bil, in odplul proti zahodu, da bi dosegel mesto, kjer se mu je po pripovedovanju Indijancev zdelo najverjetneje, da prebiva kralj te dežele. Odkril je rtič približno šest milj od severozahodne strani in nek drug rtič, deset milj stran n rt vzhodni strani. Ko je prevozil še eno miljo, je zapazil reko, katere izliv ni bil tako širok kakor prejšnji, in da ji je fee Mesečna reka. Vozil je prav do noči in zagledal novo reko, ki je bila večja od prejšnjih dveh, kakor so mu pač s kretnjami umcli dopovedati Indijanci. V neposredni bližini je zagledal nekaj naselij.' Tej reki je dal ime Morska reka. Da bi dobil točnejše podatke, je Kolumb odposlal dva čolna v eno izmed naselij. Z njima je ŠCI tudi eden od Indijancev, katere je imel s seboj in kateri so se že začeli po malem vživljntil v nove razmere in so kar radi bivali pri kristjanih. Toda prebivalci, tako moški, ženske in otroci, so pobegnili in pustili stanovanju, kakršna so pač bila. Kolumb je strogo prepovedal, da 1 bi se dotaknili sploh česa. Zapisal je, da so bila stanovanja lepša f od onih, katera je doslej videl. Čim bolj se je približeval celini,1 tem lepša in boljša'so postajala bivališču. Ta prebivališča,'zgra-1 jena v obliki kolib, so bila precej velika in so sc zdela kakor nekako vojaško taborišče, vendar brez načrtnosti, pn tudi brez cest. Iliše so stale razmetane in brez reda. V notranjosti so bile čiste in snažne, oprema pa je bila okrašena. Našli so mnogo kipov ženskih oblik in mnogo lončevine v obliki mask, ki so bile odlično izdelane. Kolumb pravi, da ne ve, ali imajo otočani te predmete kot okraske ali pa kot verske svetinje. V teh stavbah so bili psi, ki niso lajali, dalje gozdni ptiči, P® .^ndi udomačeni, potem čudovito izdelane mreže, orožje in ribiško orodje. Nihče se ni dotaknil ničesar. Kolumb sklepa, da so vsi prebivalci tega otoka ribiči, ki so nalovljeno blago odvažali v notranjost otoka, ki je zelo velik in tako lep, da bi bila sleher* na hvala kar odveč. Pove tudi, da je naletel na drevesa in sadeže, so čudovito dišali. Izraža mnenje, da morajo biti nn tej zemlji krave in druga živina, kajti videl je kup kosti, za katere je menil, da so od živinske glave, Vso noč so poslušali petje ptičev, ptičic in čirikanje čričkov in nad (etn je užival sleherni. Zrak, ki je bil prepojen s sladkobnimi dišavami, ni bil vso noč niti topel niti mrzel. Razen tega pravi, da so v čas« plovbe od drugih otokov trpeli zaradi velike vročine, tukaj pa ne, kajti podnebje je milo kakor meseca maja. Kar se pa tiče vročine, ki je vladala vsepovsod drugod, pa Kolumb izružu mnenje, dn jo je treba pripisati dejstvu, da so drugi otoki brez hribovja in da zato prodira vanje vzhodnik, ki prinaša vročino. Voda teh rek je bila na izlivih slana. Indijanci pa so Imeli v svojih kočah sladko vodo, vendar se ni posrečilo izvedeti, kje so jo zajeli. Ladje lahko v slednjo reko mirno zaplovejo in lahko vstopajo ali izstopajo. Globina teh rek znaša po sedem do osem sežnjev in okrog pet v notranjosti. Kolumb pristavlja, da se mu ves ta morski pas zdi, da je zmerom brezvetrn in da je voda takšne sestave, da omogoča tvorjenje biserov. Tukaj jo našel velike polže brez okusa, drugačne od onih v Španiji. Tukaj označuje Kolumb položaj pristanišča in reke, o kateri je bil poprej govoril in ji dal ime San Salvador. Pravi, da se v neposredni bližini dvigajo hribi, visoki in lepi kakor Pena de Los Enamorados. Eden od njih ima na vrhu še pokončen hribček, da je podoben vitki mošeji. Keko, v kateri se je Kolumb nahajal, ima na jugovzhodni strani dva okroglasta hriba, na severozahodni strani pa ploščnat rtič, ki sega precej globoko v morje. Torek, 50. oktobra. — Kolumb je odšel z Morske reke proti severozahodu ln zagledal rtič, posajen s palmami. Zato mu je vzdel ime Palmov rtič. Po vožnji 15 milj so Indijanci z ladje »Pinta« rekli, dn se zadaj za tem rtičem izliva neka reka in da so štirje dnevi plovbe potrebni zn pot od te reke pa do Kube. Kapitan »Pinte« je Kolumbu izrazil mnenje, da utegne hiti Kuba, o kateri Indijanci govore, le mesto in ne otok. Zemlja, ob kateri plovejo, je nnjbrž velika celina, ki se vleče precej proti severu, kralj tega ozemlja pa se nahaja v vojuj z velikim kanom, katerega nazivljeia Indijanci Kami ja. SIK Starejša brata sta se takoj zedinila v tem, da pojdeta sama po svetu; ker pa sta se bala, da bi najmlajši brat nordk vendarle prjšel za njima, predlaga najstarejši brat strupeno in zlobno: "*Jo že imam! Oče nama je rekel, naj gledava nanj, njemu pa tega ni velel; to se pravi: midva naj gledava, vidiva, on pa naj ne vidi. Slepec ne vidih 14. »Dobro! Oslepiti ga morava! Potem pustiva slepega nordka kar tukaj pod lipo, s hlebčki pa odideva o svetli je dopolnil srednji. Tedaj mu najstarejši veli: »Mlajši si, ubogati me moraš! Zato: ti ga oslepili Po obotavljanju je srednji vendarle zakuril ogenj, izpod njega nagrabil pest vro čega pepela in žara ter ga najmlajšemu bratu vsul pod trepalnici. Nato sta se skrila za lipovim deblom in čakala. General Dittmar o sedanjem položaju na vzhodnem bojišču: »Bojna črta na vzhodu je zdaj ustaljena« »Bojna črta na vzhodnem bojišču je zdaj ustaljena — ustaljena bojna črta pa nudi vse možnosti.« Tako je dejal v svojem poročilu o sedanjem položaju na vzhodnem bojišču nemški general Dittmar in s tem pnvedal, v čem je prav za prav vzrok, da zdaj na tem bojišču ni na nobeni strani kakšnih večjih sunkov, pač pa, da se je bojna črta ustalila. »To vojskovanje na ustaljenih postojankah piše Dittmar med drugim — je nastopilo po skoraj dveletnih stalnih bojih. Gotovo je, tl a je ta mir le pogojen in Omejen na določen čas ter je nastal, ker sta po njem čutila potrebo oba vojskujoča 6e tabora. Seveda se lahko zgodi, da bo ta odmor j>odaljšal stremljenje, »tla se ob najugodnejših okoliščinah izvede hud udarec, ki ga je na podlagi tega, kako stvari zdaj stoje, treba prej ali slej pričakovati.« Vsekakor pe* se na nemški strani dahes lahko v čisto drugačnem smislu govori o fronti kakor pa v začetku bojev. Prej je vladalo neko nesorazmerje med celotnim številom razpoložljivih sil in med širino prostora, s katerim je bilo treba računati. Nasproti sovražniku, ki je številčno močnejši, sovražniku, kakor so Sovjeti, je obramba brez ustaljene, strnjene fronte težko rešljiva naloga. Doslej je bilo nemško vodstvo s svojimi neprestanimi ofenzivami reševalo to nalogo. Z drugimi besedami, nesorazmerje med velikostjo prostora in močjo vojaških sil se je izravnavalo le s stalnimi premiki. Zdaj pa je stvar povsem drugačna. Za nadaljevanje bojev so ustvarili trdno podlago na ustaljeni bojni črti, na kateri so se čete ustavile po končanih zimskih bojih. Ta bojna črta — nadaljuje general Dittmar — je na eni strani močna postojanka za obrambo širnega zasedenega ozemlja, na drugi strani pa tudi izhodišče za nastope napadalnega značaja. S tem pa še ni rečeno, da bi bili Nemci s tem, če so postavili to izhodno oporišče, zdaj kaj manj nagli v svojih mislih in dejanjih, kakor pa fo bili prej. V tej svoji naglici 60 vedno prekašali Sovjete. . Položaj, kakršen je danes na vzhodnem bo- I jišču, označuje preprosti nemški vojak takole: | »Bojna črta na vzhodu se je spet .zredila’. Prvič prihaja to do izraza v tem, da se je povečalo število vojakov, ki z njimi danes nemška vojska na vzhodnem bojišču razpolaga. Drugič pa je tudi med tamkajšnjimi domačini vedno več takih, ki se priglnšajo za prostovoljce in se zbirajo v posebne oddelke, ki v bojih na vzhodu dobivajo vedno večji pomen. '1 retjič pa se je znatno zboljšala in povečala izdelava za vojskovanje potrebnih stvari, zaradi česar je danes mogoče izdelati dosti več orožja, kakor pa znašajo izgube.« General Dittmar označuje potek bojev" na kubanskem mostišču kot »poskus za bodoče | vojskovanje«. Ta poskus pa je nemško vojaško • jioveljstvo povsem potrdilo. (»Pester Lloyd«.) Stroga Rooseveltova navodila cenzorjem i Ni bilo dolgo in že se je najmlajši pre dramil iz sanjajočega sna zaradi silne'bole čine v očeh. Z rokama si je mel boleče oči in brisal pekoče solze, ki so kar curkoma iz ■ virale izpod trepalnic. Zdelo se mu je, da ima namesto zdravih oči dva žareča ogla, ki sta bila vržena v lug in v njem šumita ter ugašata. Žgalo in peklo ga je vedno huje. »La Corrisjiondeifza« piše, da je Roosevelt dal stroga navodila predstojnikom cenzurnih uradov v Združenih ameriških državah, da časopisi odslej ne smejo napisati niti besede o letalskih napadih, ki jih ameriški letalci tako zločinsko uprizarjajo nad italijanskimi mesti. Pravi, da bodo cenzorji, ki jih je 15.000 in jih plačuje severnoameriška »demokracija« in ki dejansko sodelujejo v boju za čim svobodnejši tisk v Združenih državah, morali odslej strogo paziti, kaj bodo časopisi pisali o ameriških letalskih napadih na Italijo. Glede teh napadov bo v bodoče dovoljeno pisati le, »da so ameriški letalci napadli le »vojaške cilje«, da so ameriški bombniki pri tem dosegli takšne uspe- he, kakor jih ni dosegel doslej še nihče in jih tudi ne bo.« Vsekakor so ta navodila zelo zanimiva in značilna, saj očitno dokazujejo, da Roosevelt nima korajže, pokazati ameriškemu ljudstvu svoje prave podobe, podobe morilca žensk in otrok. Morda misli — nadaljuje v svojem poročilu agencije »La Corrispondenza« —, da bi, če bi pokazal svoj pravi obraz, s tem spravil v nevarnost svoje predsedniško mesto, na katero je bil izvoljen tudi po soudeležbi številnih Italijanov, ki žive v Združenih državah. Tem in tudi drugim Amerikancem je treba skriti nezaslišana grozodejstva, ki jih uganjajo ameriški letalci nad italijanskimi mesti in njihovim civilnipi prebivalstvom. Edinstvene valilnice na Ceylonu »Kokoši«, ki zabrskajo svoja jajca meter globoko v ognjeniški pesek ' , „ ter jih potem prepuste naravi, da jih zvaii Valilnice niso, kakor bi kdo utegnil misliti, morda iznajdba najnovejših časov oziroma vsaj iznajdba, o kateri še prejšnji rod ni vedel ničesar. Kakor za tako številne druge iznajdbe, tako je tudi za valilnice dala pobudo narava sama. Pa zato nič ne de, če je kraj, kjer imajo takšne »naravne valilnice«, daleč proč od Evrope. Stvar je namreč v tem, da imamo v Evropi samo ognjenike, pa nobenih zastopnikov večje perutnine. Divja perutnina najrazličnejše vrste, kakor na primer fazani, ima sicer navado, zakopovati svoja jajca v zemljo ali jih vsaj pokriti z listjem, mahom ali s čim drugim, da bi bila toplina zanje primerna in bi se tako iz teh jajc lahko izvalili mladiči. Maleo, ki živi v pragozdovih na otoku Celebesu, pa je v tem oziru res nekaj posebnega. Kadar se približa čas valitve, sc podajo samice te velike ceylonske »kokoši« iz gozdov na morsko obrežje, ■ kjer imajo na razpolago dovolj ognjeniškega peska. Po ede dneve včasih hodijo po peščenem morskem obrežju, dokler ne najdejo primernega mestn, kjer so tln »ognjeniško« segreta, oziroma, kjer topli vrelci vse leto skrbe za primerno toplino. Tum potem skoplje samica s svojimi močnimi kremplji skoraj poldrug meter široko in meter globoko jamo, nato pa v osmih dneh znese vanjo šest do osem jajc. Jajca previdno zabrska s peskom in svojo naravno valilnico tako maskira, da nikomur niti na misel ne bi prišlo, da je na tistem kraju v zemlji ka j zakopanega. Malcojeva jajca so približno štirikrat tako debela kakor jajca naših kokoši. Tako se v primerno topli ognjeniški zemlji zvale piščanci,, ki niso samo povsem razviti, pač pa rudi tako močni, da se sami lahko prikopljejo na dan, potem pa naglo zbeže v pragozd, ne da bi jim kdo povedal, da bo tam zanje še najbolj varno. Samice se zanje od tistega trenutka, ko so zagreble svoja jajca v ognjeniški pesek, nič več ne brigajo, saj je tam narava sama poskrbela, da jim ni treba tedne in tedne čepeti na jajcih in valiti. Vsa ta skrb jim je prihranjena. I Cevlonski domačini, ki z vso vnemo stikajo za takšnimi naravnimi valilnicami, pravijo, da se novi rodovi te cevlonske gozdne ptice pozneje, ko dorastejo, vedno vračajo vprav na tisti kraj zakopavat svoja jajca, kjer so se bili sami zvalili, ter da si vselej izberejo takšno mesto, kjer zemlja ni prevroča ne premrzla, pač pa ravno prav topla, da se v njej iz jajc kaj izvali. Dva nerazdružifiva tatinska prijatelja Sodniki malega kazenskega senata nikakor niso mogli verjeti svečanim in s poudarkom izgovorjenim izjavam dveh tatinskih tovarišev, ki sta bila obtožena treh večjih in manjših vlomov, ko sta letos februarja v Trnovem neki stranki odnesla precej lepili, belih rjuh, več finih srajc in brisač, ko sta dalje na Kodeljevem odnesla nekomuMepe hlače in srajce ter sta naposled tam Za gradom od nekod odnesla večjo zalogo živil, tako hmke, riža in jajc. Vse sta lepo spravila pri svojHi dveh prijateljicah, dveh sestrah, ki stn doma thxn z Blok. Sestri sta živeli skromno, bolj v pomanjkanju, pa sta se pač globoko razveselili darov> ki sta jih prinesla oba nerazdružljiva tatinska tovariša in to: Jože Klemenčič, rojen 19. marh« 1910. v Go-riziji, po poklicu delavec, in Jože Merhar, rojen I. septembra 1921. tam v prijaznem haselju Mi-govska gora pri Mirni na /DolenjskeiK, j*, poklicu delavec, oba stanujoča v znanem prenočišču v 1' lorijanski ulici št. 13, kamor se zatekajo ljudje iz dna ljubljanskega življenja. Jože Klemenčič je bil že večkrat zaradi tatvine kaznovan, presedel je po ječah že nekaj let. Drugi ima v kazenskih registrih nekoliko manj kazni. Zato ni bilo nič kaj presenetljivega, ko je vse omenjene vlomne tatvine prevzel na svoje rame in v svoje breme drugi, Jože Merhar, zagotavljajoč sodnikom, da je bil sani pri vseh vlomih, da Klemenčiča le mimogrede pozna, da ni imel z njim nikake zveze. Hotel je Klemenčiča izrezati, toda ni se mu posrečilo, kajti sodniki so imeli dokaze in pojasnila, da sta bila oba obtoženca nerazdružljiva prija' tel j a v dobrem in slabem, da stn vedno skupaj hodila, skupaj tiščala, da stn vedno skupaj zahajala v gotove beznice, skupaj sta kolovratila in stikala po ulicah za plenom in skupaj sta stanovala, kakor tudi imela pri obeh sestrah z Blok poznanstvo. Bločanki sta bili obtoženi prestopka prikrivanja ukradenega blaga. K razpravi je prišla 6amo ena, Urška, izostala pa je Francka, proti kateri je bilo postopanje nato izločeno. Zaradi zločina vlomne tntvine sta bila obsojena: Jože Klemenčič na 1 leto in 4 mesece strogega zapora, Jože Merhar pa na 10 mesecev strogega zapora. Urška zaradi prestopka prikrivanja ukradenega blaga na 1 mesec in 15 dni zapora, pogojno za 2 leti. Vsi so kazen sprejeli. Skrivnosti z nevidnega bojišča Vohunski spomini i* prv e svetovne v »j ni »SLOVENSKI DOM« izhaja vsak delavnik ob 12. Urejuje: Mirko Javornik. Izdajatelj: inž. Jože Sodja. Za Ljudsko tiskarno: Jože Kramarič, vsi v Ljubljani. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Ljudska tiskarna, Kopitarjeva 6. Telefon 40-01 do 40-05. Mesečna naročnina II lir. za tujino 20 lir. — Posamezna številka 50 centi, Sreča. Ze pol ure strmim v to sinjo kartico in ni se mi do zdaj posrečilo, da bi odtrgal oči od nje. Dobil sem jo z današnjo jutranjo pošto. Očitno sem z leti, ko bolj in bolj starim, postal sentimentalen. A sem ob ustnih kotih vendar kazal tisto gubo, zaradi katere so me vsi obsojali, du sem skeptik, mnlobri-žen človek, ki ga nič ne more spraviti s tira. Ta guba se je z leti še celo poglobila, spremenila se je v pravo brazdo. Res, v pravo brazdo, ki zdaj, če jo človek dobro pogleda, izraža morda samo še hudo grenkobo. Saj sem dejal, da sem postal sentimentalen! Kaj bi rekli moji nekdanji tovarišij če bi me videli zdaj. Ce bi videli »strašnega« KcR lerja, ki že pol ure strmi v sinjo kartico, v sporočilo o rojstvu nekega otročiča, in ki si vsako toliko otre oči, kjer mu v kotičkih bleste drobne solze? Oh, Keller, kaj si morda res ganjen, ker sta ti dva pridna zakonca, ki ju poznaš, sporočila, da sta dobila lepega fan- tička? Da, ganjen sem, globoko ganjen in si upam to celo zapisati. Zupisati tukaj, v ta zvezek,, kjer že dolgo zbiram najzaupljivejše spomine iz svojega čudnega življenja. V ta zvezek, ki ga morda nihče ne bo nikoli dobil pred oči. Rodil se je fantiček in najnajh-ni sinji karti s sporočilom še en krat berem ime mlade, radostne mamice: Laura Buhrmann. Laura Buhrmann! Koliko sporni nov mi obuja to imel Ob njem vidim pred sabo dekletce, ki so ga same sinje oči in plavi kodri. Vidim gu, kako se v spremstvu usmiljenke prikaže na pragu govorilnice zavodu v Etampesu. Ko se mi približa, se lepo prikloni, kakor se spodobi. Vidim deklico spet čez leta, ko je že gospodična. Da pride v govorilnico, kjer jo nepotrpežljivo čakam, teče čez širni vrt. Obraz ji žari, zenice se ji svetijo, prsi ji valove. Plane proti meni z iztegnjenimi rokami, vsa vesela, in me kliče za strica. Toda nenadno se med temi veselimi spomini prikaže oblak... Ta oblak je podoben gosti megli, ki se je nekega jutra pozimi leta 1917. vzdigovala iz žalostnih jarkov pri Rovennesu... ^ , November 191,7. V obsežnem Taborišču blizu področja vojnih nastopov je, kjer so štirinožci iz naše konjenice crkuvali kar po ducatih na dan. »To je kužna bolezen, nalezljiva bolezen, a se žal ne da storiti prav nič. Namečite apna, dosti apna v jarke,« je naročal vrhovni živino-zdravnik. Če so ga vprašali, kako bi se dala ta konjska kuga razlagati, je zelo zgovorno našobil ustnice, potem pa pristavil: »Po mojem je ta reč precej skrivnostna. Hočem reči, skratka, da jo je morda kdo nalašč povzročil.« Zaradi tega smo posegli v to zadevo mi iz vohunske službe. Iskali smo več ko teden dni. Toda čez teden dni je bil major Grande, ki je iskanje vodil, več kakor obupan, zakaj preiskava ni napredovala niti za korak, kuga pa je divjala dalje. Grozila je nevarnost, da bi segla tudi po ljudeh. Šele proti koncu meseca sem jaz, prav jaz, ki mi je pri tem zlasti pomagala sreča, doživel zadoščenje, da sem našel drobno sled. Dobro se še spominjam vsega, kakor da bi se zgodilo včeraj. Spominjam se fletnega prizora, ki se je odigral, ko sem majorju Graudeu poročal o uspehu svojega iskanja. Komaj sem stopil v njegovo pisarno, sem dejal: »Začopatil sem tistega, ki dela kugo!« Dobri major, ki je bil zatopljen v odgonetavan je nekega šifriranega sporočila, se še ozrl ni vame, ko sem vstopil, je pri teh besedah planil pokonci, ko da bi mu bil zabodel bučko v stegno, me pograbil za ovratnik, me nekajkrat stresel ter rjovel: »Govorite vendar, Keller, govorite!« »Gre za nekega civilista,« sem začel. »Za nekoga izmed tistih, ki dajejo krmo in se žal lahko potikajo po taborišču, kakor da bi bili doma. Že nekaj časa sem vohal za njim, zakaj... Veste, ima obraz, ki mi ni čisto po godu. Ko sem reč ma lo preiskal, se je izkazalo, du je tujec in da se je prikazni v teh krajih šele, odkar se je začela vojna.« .»Dobro, dobro, a naprej, dajte dajte, začnite z dejstvi,« je nepo trpežljivo silil vame major. 4- »Možakarja sem vztrajno nadzoroval, toda skoraj bi se bilo na-kl j učilo tako, da ne bi bil našel nič sumjivega. Morda bi se mi bil le izmuznil, če se ne bi bil domislil Michelona...« »Michelonu? Michelona, pravite?« e zavpil Grande. »Michelona, glu-lonemega fanta, ki dela pri polkovnih pratežnifcih? Za zlodja, torej je Michelon vohun?« »Ne, ne, nikakor ne, gospod ma-jorl Dajte, da razložim, kako in kaj... Včeraj zjutraj so, kakor veste, spet pripeljali v taborišče krmo za konje. Nadzoroval sem tistega civilista, o katerem sem pravil. Ko so seno razložili, sem previdno šel za tem človekom in sem videl, kako kar se da oprezno zavija proti gozdiču Tour-le-Feu, ki leži na levem bregu reke. Če bi šel za njim prav do tja, bi utegnilo biti nevarno. Zato sein tekel na grič, kjer je radijski oddajnik, ker sem vedel, da človek od ondod vidi ves gozd. Od ondod bi torej s svojim močnim daljnogledom morda lahko dognal, kam jo je mahnil skrivnostni civilist. In res sem kmalu zatem zagledal, kako se je ustavil, ko da bi koga čakal. Ker je zdaj. zima, je gozd do dobra gol. Zaradi tega sem z daljnogledom videl možaka tako razločno, ko da bi bil komaj za ped pred mano. Preteklo je dobre pol ure, kar zapazim, da se civilistu bliža neznan človek. Novi došlec je nekdo ki ga nisem nikoli videl v tem kraju. Začneta se pogovarjati... Deset let življenja bi bil dal, če bi bil mogel slišati, kaj govorita - • Tedaj zaslišim poleg sebe korake Bil je gluhi in nemi Michelon. "Inko rekoč gluhonemi, zakaj v lamicre-ski gluhonemnici so ga vzgojili tako dobro, da zna izvrstno »brati z ustnic«, kakor pravimo. Pograbim fanta ter mu zapovem naj pogleda skozi daljnogled; nuj gleda dobro tista človeka ter opazuje, kaj se pogovarjata, potem pa mi natančno pove, kakšne besede bo »videl« na njunih ustnicah... Fant me je pri priči poslušal ter je — čeprav malce zmedeno — po navijal njune besede: ,Konji... Ko nji crkajo... Osemsto štiri in dvaj set... Ima še dve škatli cevk strupom... Potrebujem novo briz galko .•«*." Na kratko, gospod major, čez dve uri sem skrivnostnega civilista začopatil in pri prvem spraševanju je vse priznal. To je stotnik sovražnikove vojske in pravi, da je zelo ponosen nad tem, kar je storil z našimi konji. Drugi pajdaš, tisti, ki je z njim govoril v gozdiču, mi je ušel, a zatrdno bomo prijeli tudi tega...« * Preden so stotnika iz sovražnikove vojske odvedli pred zid, da bi ga ustrelili, je hotel videti mene, ki sem ga bil prijel. Dejal mi je: »Nič nisem hud na vas, da ste me 'zagrabili. Ste tič, da je kaj, jaz setn pa smrt tako zaslužil. Stisnil mi je desnico- čez^ trenutek se je ozrl vame in odločnega obraza rekel: »Vojaka sva in vsak izpolnila svojo dolžnost. Vsak za svojo zastavo!« Toda potem ko se je na hodniku rovennske ječe oglasil hrum mnogih korakov, ki so se bližnj1 njegovi celici, sc je zdelo, da je stotnik začel omahovati. Obraz mu je pobledel ko zid. Naslonil seje z roko na mojo ramo ter s šibkim glasom zašepetal: »To je oddelek, ki prihaja pome. •• V nekaj minutnh bo vsega konec. Tako je prav- Prav in zdaj razumem... Razumem, da sem.samo človek. Samo človek...« Ustnice so se mu spačile, oči so se zasvetile od solz. »Samo človek,« je zašepetal še enkrat. Potoin mi je pomolil za-prto pismo in posrečilo se mu je, da je pristavil še tole: »Vzemite tole, prosim vasi« Nato je bruhnil v jok-* V pisemskem ovitku je bil listek z naslednjimi besedami: »Laura Buhrmann, stara pet let, zdaj gojenka zavoda v Etampesu. Je moja hčerka. Ostaja sama samcata na svetu- Skrbite zanjo, rotim vos zn to!« . „ Zdaj je obsojenčeva hčerka zena, je mati, ki prekipeva od radosti. Ko gledam v sin jo kartico, ki sem jo dobil z današnjo jutranjo pošto, se mi zdi. da se tudi vohun vsaj enkrat v življenju more ču* 1'1: grppnufra