Št. 112.
V Ljubljani, četrtek dne 23. junija 1910.
Leto I.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
.JUTRO* izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob */j6. uri zjutraj, a ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v uprav-ništvu mesečno K 1'—, z dostavljanjem na dom K 120; s pošto celoletno K 18'—, polletno K 9 — četrtletno K 4-50, mesečno K 150. Za inozemstvo celoletno K 28-—.
Neodvisen političen dnevnik.
: Posamezne številke po 4 vinarje. :
Uredništvo in upravništvo je na Miklošičevi cesti št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Ne-frankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor se priloži znamko.
Zanimivi rezultati.
V	kratkem bomo proslavljali Slovenci znamenit jubilej: 251etnico obstoja naše šolske družbe sv. Cirila in Metoda.
Prepričani smo, da se Slovenci pri tej priliki spomnijo naše šolske družbe s tolikimi prispevki, da bo ona lahko zadovoljna z njimi, kerjj mislimo, da bo smatral vsak zaveden Slovenec za svojo dolžnost, da pomisli tega znamenitega dneva na velikansko važnost naše šolske družbe in da ne vporabi niti vinarja za brzojavni pozdrav, pač pa da ji pošlje kakršnosibodi vsoto denarja. Žalili bi zavedne Slovence, ako bi jih šele opominjali na to njihovo dolžnost in za to se ne bomo danes pečali toliko z jubilejem naše šolske družbe, kolikor z rezultati klerikalne gonje proti nji in proti vsem resnično narodnim našim institucijam in organizacijam sploh.
Rezultati te gonje so zelo zanimivi in — poučni. Klerikalci so se hoteli popolnoma polastiti naše šolske družbe in jo staviti popolnoma v svojo službo. Ko so pa sprevideli, da se to ne da doseči, so izstopili iz družbe in malo pozneje so začeli naravnost ostudno gonjo proti nji, ker so upali, da jo takoj ubijejo, ako ji očitajo, da ni — »katoliška", to je klerikalna.
Pa so se naši ljubi »katoličani" temeljito zmotili v svojih protinarodnih načrtih! Vsa slovenska javnost, ki ne stoji pod direktno komando katoliških škofov, je nastopila energično in odločno proti klerikalnim hinavcem in uspeh ni izostal: »Družba sv. Cirila in Metoda" je dobila nove podpornike in njeni dohodki so se od takrat podvojili in klerikalci so danes gotovo razočarani v svojih pričakovanjih in obžalujejo svoje nepremišljene korake.
To je razveseljiva pojava, ki nam dokazuje, da klerikalizem pri nas niti od daleč ni tako močan, kot se baha klerikalno časopisje, ki v svoji prepotentnosti trdi, da oni, ki niso v klerikalni stranki, niti Slovenci niso! S časom se naši »katoličani" že privadijo verovati, da klerikalizem in slovenska narodnost nista identična pojma.
Enako je z našim Sokolstvom, ki do najnovejšega časa res ni bilo nevarno klerikalizmu, ker je komaj životarilo. Klerikalcem je bilo že to životarenje trn v peti in so hoteli uničiti slovensko sokolsko organizacijo s snovanjem »katoliških" telovadnih društev in ako so tudi pri tem pogoreli, je to njihov malheur, ki jim ga od srca privoščimo.
Pogoreli so pa v svoji borbi s Sokolstvom prav temeljito, ker slovensko Sokolstvo se je začelo ravno radi klerikalnega nasprotovanja naravnost krasno razvijati, kar se vidi že iz tega, da pri poslednjem vse sl o v e n s k e m sokolskem zletu v Ljubljani ni nastopilo niti toliko Sokolov, kolikor jih je nastopilo sedaj pri primorskem župnem zletu v Gorici!
Napreduje torej »Družba sv. Cirila in Metoda" in ravnotako napreduje tudi slov-sokolstvo, četudi — ali pa ravno radi tega
—	so si postavili klerikalci za prvi cilj svoje .narodne" politike ubiti našo šolsko družbo in naše Sokolstvo.
To pomeni, da je tudi klerikalizem pri nas omejen samo na gotove kroge ki iz raznih vzrokov (dobičkaželjnost, ali pa kulturna zaostalost) danes še prisegajo na vse, kar trdijo generali klerikalne stranke.
Za to, napredni Slovenci, brez strahu m brez skrbi naprej, v boj proti klerikalizmu. Rezultati »katoliške" gonje proti našim narodnim institucijam dokazujejo, da je pri nas tudi klerikalizem premagljiv — samo ako se ne vstrašimo borbe, ki sicer ni lahka, ali ni niti brezupna. Naša inteligenca naj stopi med ljudstvo, iz katerega je po večini izšla, naj tam deluje in uspehi ne izostanejo: protinarodni klerikalizem začne izgubljati tla pod nogami.
Iz slovenskih krajev.
Zagorje ob Savi.
Slavnostna otvoritev II. Sokolskega doma na Slovenskem.
Dne 17. julija t. 1. vrši se slavnostna otvoritev II. Sokolskega doma na Slovenskem v Zagorju ob Savi združena z dvajsetletnico obstanka sokolskega društva. Ta dan bode pokazal zagorski »Sokol" kaj je storil v 20 trudapolnih letih.
Da se bode mogel prav proslaviti, da bode to dan prave narodne manifestacije v Zagorski dolini, zatorej dragi bratje Sokoli širne slovenske domovine, prihitite ta dan med nas, pokažite kaj premore združena sokolska misel. Pokažimo ta dan našim sovragom, da še polje po naših žilah slovanska kri, da še stojimo trdno na svoji lastni grudi, katere si ne damo vzeti, ker to je naša last, naša zemlja, zemlja, katera je pila kri naših pradedov za pravice slovenskega naroda. Na noge torej, prihitite polnoštevilno v lepo našo zagorsko dolino. Prihitite med nas rodne brate, navdušite nas za tudi v bodoče boja in trpljenja polno delo. Ker malo nas je, mali narod smo, toda ponosen na lepo našo slovensko zemljo. Ne dajmo si je vzeti, varujmo jo s svojim lastnim telesom. Naval naših sovražnikov je vsak dan groznejši, vsak dan krutejši in brezobzirnejši. — Vedno in vedno se zaletavajo silnejše v naše bojne vrste. In kdo nam je porok, da danes ali jutri ne podležemo v strašnem boju. Res, da bodo morali iti preko naših teles, toda oni se ne strašijo tudi najhujšega, samo da dosežejo svoje cilje. Zatorej apeliramo še enkrat, pridite, podkrepite, vspodbudite nas k novemu delu, ker ako se združite ta dan tesno z nami, imeli bodemo zavest, da nismo sami,
zapuščeni, temveč stoji naš celokupni slovenski narod za nami.
Na noge tedaj, 17. julija vse v Zagorje!
Bratska Sokolska društva pa prosimo, da nam pošljejo čimprej izpopolnjene, razposlane vprašalne pole, da moremo vse potrebno pravočasno ukreniti. Na delo bratje, trud ne bode izostal! Nazdar!
Slavno občinstvo pa opozarjamo na to prireditev. — Naj tudi ono prihiti enkrat med nas, naj pokaže, da tudi ono bratsko čuti z nami.
Na svidenje 17. julija v naši lepi zagorski dolini.
Turjak.
K sv. Ahaci ju! V nedeljo dne 26. t. m. bo pri sv. Ahaciju pri Turjaku cerkveno žegnanje. Sveti Ahacij je bil pred časom zelo obiskan od daljnih izletnikov, ker je sam na sebi zgodovinsko važen. Tu se nahaja namreč mašni plašč, kateri je narejen iz plašča pri Sisku padlega Hasan paše. Izletniku, kateri poseti to goro, se pa nudi tudi krasen razgled širom naše lepe domovine. Vsi prijatelji hribolazci se torej vabijo k sv. Ahaciju, da bi tako zopet zaslovel glas o prekrasnem razgledu s te gore.	____________
Splošni pregled.
Notranji položaj.
Vlada se že pripravlja na slovensko obstrukcijo v državnem zboru. V petek se vrši posvetovanje klubovih načelnikov, ki naj odločijo nadalnje delovanje državnega zbora. Ob tej priliki poda ministrski predsednik Bienerth izjavo, da je vlada obljubila Italjanom, da reši vprašanje o italjanski pravni fakulteti še tekom poletne sezije parlamentarnim potom. Predsedstvo državnega zbora misli uvesti dolge nočne seje, da ubije tako slovensko obstrukcijo, ker misli, da Slovenci ako ostanejo sami, ne bodo mogli vzdržati dolgo v obstrukciji. Nemci se trudijo in mučijo, kako bi mogli že v Proračunskeni.odseku preprečiti obstrukcijo ter s tem Italjanom dokazati, da so poskusili vse, da bi ugodili njih zahtevam. Ako se torej nc reši italjansko vseučiliščno vpra-šanje, tedaj ne pade nobena krivda na vlado in delaželne stranke v parlamentu, ampak samo na obstrukcijske stranke. Slovenski vseučiliščni klub je v svoji seji natančno definiral slovenske zahteve, ki jih predloži »Slovanski Enoti" s prošnjo, da naj se zavzame zanje! Danes zboruje tudi plenum obeh jugoslovanskih klubov, ki bo na podlagi sklepa slovenskega vseučilišč-nega odseka sestavil memorandum na vlado, ki ga predlože potem Bienerthu! V krogih slovenskih poslancev se zatrjuje, da se slovenske zahteve ne tičejo nemških ali ita-ljanskih pravic, in da more istim vsaka pravična vlada ugoditi.
LISTEK.
MICHEL ZŽVACO:
Otroci papeža.
Roman iz rimske zgodovine.	[15]
»Draga sestra",je zdaj izpregovoril Cezar, »ta gospod je vitez de vRagastens, Francoz, sin dežele, ki mi je toliko draga ... Ze to, da je Francoz, bi bilo torej zadostno priporočilo za tvojo naklonjenost, draga sestra.. . toda ni še vse: za mojega potovanja v Chinon mi je gospod vitez, ki ga vidiš tu, otel življenje ..."
»Oh, Svetlost, preveč je dobrotno, da govorite o tej malenkosti", je rekel vitez. »Tistega doživljaja sem vas spomnil le zato, da bi me spoznali...“
»Rada imam Francoze", je izpregovorila zdaj tudi Lukrecija, »in gospoda viteza hočem imeti še posebej rada iz ljubezni do tebe, dragi brat... Podpirati vas hočeva, vitez, da pridete brž nakvišku ..."
»Ah, milostljiva, ves zmeden sem nad častjo, ki mi jo tako zgodaj izkazujete s svojo naklonjenostjo".
»Zaslužite jo“, je dejala Lukrecija živahno. »Toda — šele zdaj se spominjam", je dodala mahoma. »Vi potrebujete krepčila po tej veliki bitki... Pojdite z mano, pojdite vitezi*
Prijela ga je za roko in ga vlekla s seboj. Viteza je pretreslo. Ta mlačna, laskava, dehteča roka je bila stisnila njegovo. Ali je bil slučaj, ali se je zgodilo namenoma?
Pustolovec je za hip zatisnil oči. Grlo se mu je stisnilo v tesnobi neizrekljive naslade.
»Naj bo, kar hoče!"	si je mislil. »Lahko	da	tvezam
hude reči... Toda igra je	vredna	sveč!"
In njegova roka je krepko, skoraj surovo vrnila Lukre-cijini roki njen zaljubljeni	pritisk.	Hip kasneje	so	stali v
sloveči dvorani pojedine — v templju orgij rodbine Borgia.
Razvročičenemu Ragastensu se je zdelo, da je stopil v nekakšen paradiž... Lukrecija je lastnoročno postavila predenj vloženih cedrik in posladkorjenih paštet, pripravljenih po načinu njenega lastnega	izuma, nato	pa	mu je
nalila čašo s šumečim in iskrečim vinom.
»Pijte", je rekla, s pogledom, ki je zmešal viteza do kraja ... »To je vino iz vaše dežele. . . toda jaz ga dajem pripravljati po svojem posebnem načinu ..."
»Moja sestra", je dejal Cezar s smehom, »se zabava s tem, da izmišljuje rafinirane izpopolnitve za naslado ust... Slodkosnedka je".
v. ,”Da> res sem sladkosnedka", je dejala Lukrecija s cuanim nasmehom. »Sladkosnednost je radost bogov, še :Sarne2° maščevanje... Pijte to vino, vitez... to je nektar... poskusite teh sladčic... to je ambrozija ..."
zaplalVp0CZžfahV.dUŠkU iZpr3Znil SV0J'° čašo- °genJ' ™ je
In 7!.	Je.	sladčic>	ki mu jih je ponudila Lukrecija.
mišlfiif	Je	Pnče,°	kovati, dočim se je njegova do-
mišljija odpirala pijanim prikaznim...
slušamM!I^iS^1Va',, vzklikniI« -,tu. zdaj pijem, jem, po-nrekm-jViih ™ " * in se vprašujem, če ne sanjam samo £*nj’ po katerih se mi bo zdela resnica še kru-Jfoa';• • Kje sem?... V kakšni začarani palači sena-hajam? ... Ali v bivališču božanske vile? .. .*
»Ah, samo pri umrljivi ženski ste ... pri ubogi Lukre-
Konstitulranje madjarske »narodne delavne stranke".
Dne 19. t. m. so se zbrali v Budimpešti skoro vsi poslanci vladne »narodne delavne stranke", in izredno mnogo izven-parlamentarnih pripadnikov stranke na konstitutivni zbor »narodne delavne stranke". Tudi vsi člani vlade z izjemo grofa Zichvja so bili prisotni in ministrski predsednik grof Khuen-Hedervary sam je imal uvodni govor, v katerem se je zahvaljeval pred vsem grofu A. Csakyju in grofu Stefanu Tiszi za krepko pomoč v volilnem boju. Izid volitev je opisaval kakor izraz »narodove volje". (Kakšna je ta »narodova volja pa je pokazalo nasilstvo z oboroženo silo proti Slovakom in Rumunom.) Ker ljudstvo ne mara opozicije in obstrukcije zato je zavrglo Kossuthovce in volilo može' stank 1. 1867. Trof Tisza je opisoval obnašanje opozicijonelnih strank, katero je imenoval »malenkostno", ker—-utemeljujejosvoj poraz z vladnimi nasilstvi. Stranka si je nato soglasno izvolila za predsednika Deziderja Perezla, podpredsednikom pa Gabrijela Daniela, barona Stefana Vojnicsa in Viljema Turoczya. Ta stranka, v katere imenu je Tisza zagotavljal Khuenu-Hedervaryju njene udanosti in ljubezni, bo sedaj odločala v ogrskem parlamentu. Kako? Najboljši odgovor bi bil: »Po ogrsko!", vsaj volitve so to pokazale.
Dnevne vesti.
o, tl naši cenzorji! Včerajšnja številka »Jutra" je bila zopet zaplenjena, ker smo pisali o delovanju deželnega Jpredsed-mka barona Schvvarza v dež. šolskem svetu Sedaj vsaj vemo, kje je gosp. Schvvarz najbolj občutljiv. Sicer je pa imela biti ta za-plemba najbrže darilo našemu glavnemu uredniku, ki je z včerajšnjo številko prevzel tudi odgovorno uredništvo. Hvala.
Umestna interpelacija. Čuli smo, da hoče v prihodnji seji občinskega sveta občinski svetnik g. dr. Triller, starosta »Ljubljanske sokolske župe" interpelirati, ako je res, da je prepovedala vlada na podlagi odgovora šefa mestne policije, ki ni mogel prevzeti nobene odgovornosti za sprevod Sokolske župe, pasažo skozi Šelenburgovo ulico. Ako je to res, kar smo čuli, moramo biti hvaležni g. Trillerju, da razjasni precei čudne razmere, ki stavljajo mestno policijo naravnost v službo vladi.
»Jugoslovani v ospredju" To je najnovejša »Slovenčeva" — raca. Klerikalni organ vedno rad govori o velikem vplivu klerikalnih poslancev v drž. zboru in za to ni čisto nič čudno, ako tudi sedaj govori o tem. Mi pa ne verujemo, da bi stali naši poslanci v ospredju, pač pa radi verujemo, da se nahajajo v kakem kotu, kar se bo najlepše videlo takrat, ko začuti slovenski narod na svojem hrbtu nov udarec »visoke"'
ciji Borgia, ki se izkuša zabavati, pa se ji le redkokdai posreči".	1
. , x »Kaj, milostljiva? Vi da bi bili nesrečna! Ah, povejte, kakšno željo ste izrekli, katero izmed vaših hrepenenj ie ostalo neutešeno... Smrt božja! Če bi trebalo postaviti ves svet na glavo, in če bi moral kakor svoje dni titani splezati na Olimp, da izvem za skrivnost sreče .. i a ,,®rav0> vitez!" je vzkliknil Cezar. »In če Olimpa ne bo dovolj, splezamo v nebesa sama, da izvemo od Boga Očeta recept idealnih sladčic, ki bodo zadovoljile Lukrecijo!«
»Samo reven plemič sem", je odgovoril Ragastens, ki se mu je vračala hladnokrvnost. »Toda srce imam, ki zna utripati, roko, ki se nikdar ne strese, in svoj meč imam, ter ga poklanjam vam, milostljiva. Presrečen sem, če blagovolite sprejeti to poklonitev".
»Sprejemam jo", je dejala Lukrecija z važnostjo, ki je presunila vitezovo dušo.
»In zdaj, ko ste zaveznik vojvodinje Bisaglijske", je povzel Cezar, »zdaj, vitez, vam hočemo poiskati javno mesto, kjer morete poiskušati svoj talent... Lahko bi vam dobil od svojega očeta patent za plemiško stražo".
»Svetlost", je dejal vitez, ki so ga te besede spomnile resničnosti, »priznavam vam, da bi rajši kaj drugega"
»Diavolo! Težko vam je ustreči, dragi moj! Plemiške straže morajo dokazati šest kolen prednikov in navse zadnje«, je dodal z nameravano odurnostjo, »vaš pravzapraJ niti ne poznam, kdo ste ..."	F
^aVSt£\m S£ ,™U P°nosno postavil nasproti.
• * »Svetlost , je rekel z rezkim glasom, »v Chinonu me niste vprašali za moje pergamente"
»Joj, zadet sem!" je dejal Cezar.	(Dalje>)
Danes v četrtek zvečer, dne 23. Junija 1910,
c. kr. avstrijske vlade. Takrat »Slovenec* ne bo pisal o kakem »ospredju*.
Strahovlada se nadaljuje. Komaj smo čuli o koruptnem imenovanju učiteljev Ce-pudra in Smrdela za Ljubljano, poročajo nam celo vrsto učiteljev, ki so na vrsti, da jih vržejo med klerikalne kamne, da bi jih zmleli. Za nadučiteljem Grmekom, ki so ga šele dobro prestavili iz Sore v Komendo, hočejo zopet napraviti mal eksempel, da pokažejo, kako imajo na kratki »špagi*, take učitelje, ki ne plešejo na Jakličeve harmonike in Lampetov klarinet. Med klerikalci je namreč že sklenjena stvar, da pojde Grmek iz Komende bogzna kam. Mi sicer ne vemo, ali je g. Grmeku znana razsodba klerikalnega štaba, a opozarjamo ga naj pripravi »kište* in žeblje, ker klerikalci besne, a pravičnost so prav pred nedavnim časom poslali iz palače deželne vlade — neznano kam.
Sebe po zobeh bije klerikalna korporacija v dež. šolskem svetu. V »Slovencu* pišejo zaradi Cepudrovega imenovanja v dež. šolskem svetu: »Čemu torej zapostavljati starejšega, izborno kvalificiranega učitelja, ki je poleg tega še oče številne družine, za mlajšim, ki nima skrbeti za nikogar na svetu . . . kajti Cepuder je službeno starejši in službuje dalje časa v Ljubljani*. Sedaj pa poslušajte in mislite na slučaj, ko ste v Šmartnem pri Kranju podeljevali mesto učiteljice. Dobila je mesto učiteljica, ki ni bila starejša in tudi ni imela skrbeti za nikogar na svetu, zapostavili pa ste drugo štirikrat starejšo in ki ima skrbeti za svojega sinčka, ki bi ga lahko pošiljala v gimnazijo v Kranj. Od vas imenovana je imela šest službenih let, zapostavljena pa 23 reci triindvajset. Da se ne bodete zaradi kvalifikacije obešali na rešilno kljuko, vedite, da je zapostavljenka poučevala v okraju nadzornika Stiasnyja, ki jo je vedno prav dobro kvalificiral. Ta dva slučaja in slučaje Bajec za Igo vas, Jeglič za Ljubljano, Pirnat za Mokronog itd. si zapišite. V teh slučajih ste tudi po deset in še več let mlajše in tudi nesposobnejše (slučaj Jeglič Ljubljana) nastavili. Tu pri slučaju Cepu-drovem pa ste naenkrat vneti za starejše, dasiravno je med njim in med prosilcem, ki ga je mestni šolski svet postavil na prvo mesto, razlika samo za eno dobro leto, Cepuder je namreč maturiral 1875., Levec pa 1876. leta. Krščanska pravičnost se tukaj ne zrcali, to si naj duhovnika Lesar in Kržič kot uda dež. šol. sveta zapišeta v svoje brevirje. Slomškarji si naj ta imenovanja tudi zapomnijo, bodo mnogi izmed njih tudi še lahko okusili, da bodo kot starejši zapostavljeni, svet in razmere se namreč kljub temu sučejo naprej, če bode tudi še par ducatov naprednih učiteljev obglavljenih. Zapomnite pa si vsi, da je kri muČe. nikov čudovita in uspeh preganjanja naprednega učiteljstva bode tudi rodil stvari, ki bode čudovito učinkovalo na katoliško prepričanje novopečenih Cepudrov. Takrat bodo drugačni »Smrdeli*.
Izjava. Pod naslovom »Kam jadramo* smo priobčili v št. 93 z dne 4. junija 1910 v svojem listu uvodnik, s katerim sta se čutila gosp. tržni nadzornik Adolf Ribnikar in gosp. dr. Gr e go r Žerjav popolnoma opravičeno žaljena na svoji časti, ker jima pisec članka očita, da sta parasita in mrčesi na našem narodnem telesu Za tako očitanje nista dala omenjena gospoda dosedaj seveda nikakega povoda in uredništvo »Jutra* lojalno in odkrito obžaluje, da se je mogel od dopisnika izven uredništva uriniti v naš list ta neopravičen napad.
Logaška afera zahteva nove žrtve.
Sinoči so izročili zaporom tukajšnjega deželnega sodišča soprogo osumljenega Hladnika. Aretacija je najbrže v zvezi s pismi, ki jih je pisaril Hladnik iz zapora, pri čemur mu je šla na roko tudi soproga. Tako postane še uboga soproga žrtev lah-komišljenega zastrupljevalca.
Jubilejne razglednice in kolke je ravnokar izdala umetniško izdelane Dr. C. M. ter jih priporoča v obilo naročitev vsem prijateljicam in prijateljem družbe, posebno pa podružnicam.
Na novomeški gimnaziji so čedne razmere. Neki profesor je udaril^ dijaka tako po glavi, da ima dijak zdravniško^ izpričevalo, da mu je počil bobenček v ušesu. Ker so dijaki tudi ljudje, smo radovedni, kaj ukrenejo oblasti.
Nadebudna novomeška mladina. Že par mesecev je pri raznih hišah v Novem mestu — največ pri Košičku — zmanjkovalo kokoši, piščetov in golobov. Dotični oškodovanci so se jezili nad dihurjem, češ, nobeden drug jih ni vzel, kakor dihur. Pa takrat je bil dihur nedolžen. Mestna policija je zasledila zdaj prave dihurje in jih zaslišuje. Dva mlada navihanca sta iz raznih novomeških fantov organizirala celo četo. Ti so kradli kokoši in golobe, kjer so jih dobili. V kapiteljskem zvoniku novomeškem so pa imeli svojo kuhinjo. Tam so pekli, cvrli, kuhali in jedli pokradene kokoši in golobe. Ker je pa k taki masti pojedini treba tudi pijače, so si v Košičkovi gostilni
na imena svojih staršev na puf dobili tudi vina. Kakšna nesreča bi se bila lahko zgodila, če bi se v zvoniku, kjer je znotraj vse leseno, vžgalo ali imeli so pri teh pojedinah srečo, nič se ni kaj takega zgodilo. V zvonik so imeli dostop, ker so hodili zvonit, ker stari mežnar ne more več v zvonik hoditi. Kaj moremo pričakovati iz take mladine! Krivi so največ starši, ki se za svoje otroke nič ne brigajo
Več snage! Poroča se nam: Včeraj pop. smo bili priča, kako mestni magistrat skrbi za javno higijeno. Bilo je po 2. pop. ko je v šolskem drevoredu več »pisarjev* z brezovo metlo tako strahovito pisalo po polnosmetnem drevoredu, da se je kadilo kot v vojni, ko še ni bilo brezdimnega smodnika. Slučaj je nanesel, da je ravno takrat močno pihal jugovzhodni veter, ki je ves ta prah nesel naravnost proti stojnicam prodajalcev sadja. Torej tam se pometa, tam se odstranijo smeti in nesnaga le da se prenese naravnost na sadje in živila! Če bi se tla v Šolskem drevoredu v času pometanja primerno poškropila, pa bi bilo vse v redu; stalo bi to le par škafov vode, magari Ljubljanice, saj ne teče daleč. Isto se opaža tudi zgodaj zjutraj in človek, ki hoče iti na izprehod, mora imeti posebno srečo, da se ne izgubi v čez hiše s prahom in smetmi zakajenih ulicah. Ali pa mora imeti zelo dobra pljuča in dober želodec, da tako nesnago prenaša. To mora prenehati!
Nekorektna natakarica. Pri tukajšnjem kazenskem sodišču se je včeraj vršila zanimiva obravnava, ki nam je nudila vpogled v gostilniške manipulacije s pijačo. Kolikrat se čujejo od strani gostov pritožbe, da so dobili v gostilnah, ki so sicer na najboljšem glasu ali slabo pijačo, ali pokvarjeno jed. Navadno se gostilničar izgovarja, da to ni res itd. Navadno ima tudi prav, namreč v toliko prav, da on ni kriv, če se je gostom slabo postreglo. Krivda leži na poslih. In tako je bilo tudi v rečenem slučaju. V neki gostilni, katere ime zamolčimo, je bila nastavljena neka orno-žena natakarica. Njej je bilo na tem, da si čim več prisluži. Pobirala je ostanke pijače po mizah in te ostanke je zopet prodajala kot »sveže natočeno vino* drugim gostom. Spočetka je to manipulacijo vršila v malem, a ko je uvidela, da se kupčija obnese, je začela bolj na debelo delati. Na pritožbe znanih gostov pa je prišel lastnik gostilne kmalo na sled tej zdravju in ugledu gostilne škodljivi manipulaciji. Nekoč, ko je bilo več gostov in je ostalo več neizpitega vina na mizi, se je hotel sam prepričati, kako in kam bo te ostanke vporabila. Šel je in natanko izmeril dotičen sod, iz katerega je bilo vino vzeto. Zapisal je površino tekočine na sod ter čakal kaj bo. Natakarica je, ko se je gospod navidezno odstranil, ugasnila luč, a kaj je potem počela, tega gospodar ni mogel videti. Ali takoj drugi dan, ko je šel dotični sod zopet izmeriti, je našel za 2 cm več tekočine v njem (sodček je držal 30 1) To mu je bilo zadosti, odpovedal je natakarici. Ona pa ;ni hotela službe zapustiti. Gospodar se je obrnil na obrtno oblast (na magistrat) toda tam so enostavno rekli, da se s tako stvarjo ne pečajo, češ, to je stvar obrtnega sodišča. (Kaj je in kaj ni stvar obrtnega sodišča, o tem bo treba gospodo na magistratu nekoliko poučiti.) Zadeva je prišla po dolgem romanju do obravnave pred kazenskem sodiščem. Sodnik se je prepričal o krivdi natakarice ter jo kaznoval s 30 K ozir. v slučaju neiztirljivosti na 3 dni zapora. Ako bi vsak gostilničar tako dosledno postopal, mislimo, da bi bilo kmalo konec takih nedopustih manipulacij. In tako postopati je treba še v interesu zdravja gostov, nič manj pa tudi v interesu dobrega imena naših gostilničarjev.
Mednarodni jamski muzej v Postojni. I. izkaz daril za zgradbo jamskega muzeja: Dr. B. Wolf, sodnik, Elberfeld 100 K; H. Bock, deželni inženir v Gradcu 100 K (letni prispevek 20 K); jamska uprava v Postojni 500 K; prof. dr. Moser v Trstu 50 K; Andrej Perko, jamski tajnik v Postojni 100 K (mesečno 10 K) in 312 izti-sov raznih jamoslovnih publikacij; A. Pavih v Trstu 10 K; L Stuminer, poštni nad-kontrolor v pok. v Ljubljani velikansko zbirko jamske faune in F. Petrič v Postojni 10 K. Darila sprejema občinska hranilnica v Postojni.
Postojnska jama na lovski razstavi.
Veliko zanimanje vzbuja na dunajski lovski razstavi zbirka »Postojnska jama*. Vsakdo, ki je imel do zdaj priliko si ogledati to razstavo, je mnenja, da je storila jamska uprava na poziv poljedeljskega ministrstva nekaj izrednega in da zasluži zato vse priznanje. Nahajajo se tu trije velikanski stebri, izmed katerih je eden star baje že nad 6000 let, dalje razni kapniki kristali, jamski biseri itd. V akvariju se vidijo čudežne človeške ribice, ki vzbujajo splošno zanimanje. Cesar je obiskal dne 16. t. m. ta oddelek ter si ga ogledal s posebnim zanimanjem. Obiskali so razstavo tudi razni višji uradniki iz poljedeljskega ministrstva. Sklenilo se je tudi, da se bo v prihodnje sistema-
tično raziskovalo Postojnsko jamo kakor tudi splošno kraški podzemeljski svet; v ta namen se namerava sezidati muzej za jamo-slovje v Postojni.
Občni zbor „Mesarske zadruge**. Dodatno k včerajšnjemu našemu poročilu pripominjamo, da v slučaju mesarja gosp. Mat. Jagra ne zadene nobena krivda gosp. Antona Slivnika, II. mestnega živino-zdravnika, ki je v izvrševanju svoje službe sicer strog, ali vedno pravičen in konci-lijanten.
Izprememba tarife za pakete In pisma z napovedano vrednostjo v prometu med Avstrijo in Bosno-Hercego-vlno. C. kr. trgovinsko ministrstvo je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. Od 1. julija dalje se za pakete in pisma z napovedano vrednostjo iz Avstrije v Bosno-Hercegovino in obratno po pošti čez Dalmacijo uvede tuzemska tarifa za pakete in pisma z napovedano vrednostjo (§§ 13. do vštet. 16. reda o poštnih taksah z dne 22. decembra 1906, drž. zak. št. 251, poštni in brzojavni ukazni list št. 144) in sicer tako, da se ima v svrho enostavnosti taksiranja preračunati za take pošiljatve poštnina od teže na ta način, kakor da bi bile te pošiljatve namenjene v Imotski v Dalmaciji, ali pa kakor da bi bile od tam odposlane; in da se ima iz istega razloga za pakete in pisma z napovedano vrednostjo v vzajemnem prometu med Dalmacijo in Bosno-Hercegovino poštnina od teže po tuzemski tarifi najmanj po II. pasu preračunati. Dosedanja tarifa za pakete in pisma z napovedano vrednostjo ostanejo v veljavi le za one pošiljatve, ki gredo čez Ogrsko, kakor tudi za pošiljatve iz dežel v ozadju Avstrije ali Bosne-Herce-govine in obratno. Pošiljatev paketov av-stro-bosansko-hercegovinskega vzajemnega prometa se čez Ogrsko izvrši le na izrecno zahtevo odpošiljalca, ki mora v svrho pri paketih tako na poštni spremnici kakor tudi na paketu samem, pri pismih z napovedano vrednostjo pa na pismu napraviti pristavek »za Ogrsko*. V vseh drugih primerih pa gredo pošiljatve čez Dalmacijo.
Predrznost. Včeraj opoldne je vozil nek Ranzingerjev hlapec v največjem diru skozi glavni drevored, kjer je bilo polno otrok. Voz je bil dvoprežen, na njem pa je sedel neki nemški hlapec, ki je podil na vso moč konje, da so pasantje prestrašeni bežali na vse strani. To je vrhunec predrznosti.
Nesreča. Pri prezidavi klerikalnega »Ljudskega doma* (staro strelišče) se je podrl neki zid pri čemur je bila težko poškodovana na glavi neka v tem poslopju stanujoča gospa. Na odredbo dr. Bleiweisa so jo prepeljali v bolnišnico.
Nesreča. Včeraj popoldne so se splašili konji za vojašnico 17. polka. Hlapec Matija Forjan je padel raz voza in se tako poškodoval, da je nezavesten obležal. Pre-ljali so ga v dež. bolnico.
Vojaki odhajajo. Domobranski polk št. 27 je odšel danes ob 4. uri zjutraj na vaje na Kras.
Društvene vesti.
v Pevsko društvo „Hlahol“ v Taboru na Češkem proslavi pod pokroviteljstvom mestne občine Taborske v dneh 25., 26. in 27. t. m. svojo 501etnico, katere se udeleži pevsko društvo »Slavec* iz Ljubljane in podari ob tej priliki »Hlaholu* srebern venec, kateri je razstavljen v izložbi zlatarja g. L. Černeta v Wolfovi ulici.
Slovensko akademično društvo „111-rlja“ v Pragi ima III. redni občni zbor 28. junija t. 1. ob 8. zvečer v prostorih društva, Melounova ul. 4/1. v Pragi. Slovanski gostje dobrodošli.
Pevski zbor slovenskega trgovskega društva »Merkur* poleti kakor smo že poročali, v soboto dne 25. t. m. v Idrijo ter priredi še isti dan zvečer pevski koncert, drugi dan v nedeljo pa si ob 9. uri ogleda ondotni svetovno znani rudokop, popoldne ob 2. uri je na vrtu pri »Črnem orlu* stanovski trgovski sestanek. Odhod v soboto 25. t. m. ob 12 uri 58 minut. Do-tičniki, katerim ni mogoče izleta se udeležiti v soboto, odhajajo lahko tudi drugi dan v nedeljo zjutraj, vendar jih prosimo, da nam to nemudoma sporoče, da jim eventuelno preskrbimo vozove v Logatcu.
Nove žrtve vohuna Nastiča. Zadnja posledica Nastičeve brošure »Finale* — je obsodba dveh res nedolžnih žrtev, katerih strašna justifikacija se vrši dne 24. julija v »Strašnem dolu*. Pred očmi nepregledne množice ljudstva spekli jih bodo na ražnju, kakor sv. Lovrenca. Ta žalosten čin pa ne bode motil republičanov — zabava kaže biti popolna. Začasno vodstvo »Ljudovlade Cirilmetodarije* pripravlja namreč že sedaj svojim gostom nebroj duševnih in telesnih užitkov: ples na prostranem plesišču s popolno godbo, nastopi raznih pevskih društev, tamburaši kluba »Sovič* iz Postojne, zgodovinski muzej, menažerija, strelišče i. t. d. Iz Afrike iz gore Kilimandžaro je prejela C. in M. podružnica za Matenjovas in okolico te dni cel vagon dlake iz repa Halle-yevega kometa, katere so se zapletle v
se vrši velika
greben imenovane gore ter se iztrgale pri pohodu naše zemlje skozi rep. Nekaj te dlake, katera ima baje čudovito moč, bode videti poleg nebroj drugih zanimivosti v zgodov. muzeju. Iz Postojne pripravljajo poseben vlak, za katerim bode smel korakati vsak prav do »Strašnega dola* brez voznega listka. Namesto lokomotive, delovalo bode 14 godcev prenovljene postojnske godbe, katera se že marljivo pripravlja za dan 24. julija.
Ustanovni občni zbor čevljarske zadruge za ljubljansko okolico se je vršil dne 19. junija ob polu 3. popoldne v verandi pri »Novem svetu* ob navzočnosti blizo 40 mojstrov, kateri so zastopali razne okraje. Navzoči so bili od okrajnega glavarstva nadkomisar Hofbauer, zadružni inštruktor dr. Blodig iz Trsta in več kolegov iz Ljubljane, med drugimi g. Breskvar in Kordelič kot člana -pripravljalnega odbora. Nadkomisar Hofbauer otvori zbor in ga vodi do volitve predsednika. Izvoljeni so bili glavnim funkcijonarjem gosp. Škerjanc, Spodnja Šiška, načelnikom: g. Iv. Gačnik, Rožna dolina, načelnikov namestnik; Burja Leopold, blagajničar, Spodnja Šiška; Ivan Kranjc, zapisnikar, Špodnja Šiška. Prvi se oglasi k besedi g. Kordelič, ki natančno razlaga interese zadruge, in vabi navzoče, da bi se toplo zavzeli za to novo obrtno organizacijo, ki je velikega pomena za malo obrt, za izobrazbo članov, da se vse točke novega obrtnega reda, ki se v prid malega obrta, izvršujejo. G. zadružni inštruktor je natančno v daljšem govoru citiral odstavke novega obrtnega reda glede vajencev in delavcev in tudi povdarjal, da naj mojstri te organizacije, ki so si jo ustanovili, iz-polnujejo svoje dolžnosti. Nadalje se je izvolitev zaupnikov iz dnevnega reda odstavila, k tej točki je referiral g. Breskvar in poudarjal, da je največjega pomena, da se taka zadruga, ki ima tako razširjen delokrog, opira na zaupni sistem; le tem potom je mogoče, da organizacija uspeva. Ker se bode itak moral v kratkem vršiti nov občni zbor, se do istega časa izdela natančen načrt zaupnega sistema. Pri zaključku zbora, kateri je trajal nad tri ure, se je g. predsednik spominjal pripravljalnega odbora, zahvaljujoč se za požrtvovalnost, delo in trud. Nadalje je zbor vzel na znanje z navdušeno zahvalo pospeševalnemu uradu deželnega odbora za naklonjeno mu nagrado sto kron za pokritje stroškov za ustanovljeno zadrugo.
V	Renčah pri Gorici se vrši dne 29. junija »tombola* v korist javne knjižnice.
»Slovenska Filharmonija* koncertira danes v hotelu Tivoli, in sicer od polu 4. do polu 7. popoldne in ves orkester od polu 8. do polu 11. zvečer. Vstop prost.
Zagoneten slučaj zastrupljena.
(Konec).
Dr. Valenčak — pogorel.
Kakor znano, je dr. Valenčak zaradi objave teh člankov vložil v imenu svojega klijenta g. Jos. Podrekarja pri c. kr. državnem pravdništvu ovadbo proti tedanjemu odgovornemu uredniku »Jutra* g. Pircu ter proti v teh člankih prizadeti gdč. Mariji Sladič, in sicer radi hudodelstva obrekovanja. Proti tej ovadbi sta vložila oba omenjena priziv na posvetovalno zbornico. In ta je to zadevo tako rešila:
Pr IX 26/10/13
Svetovalstvena zbornica c. kr. deželne sodnije v Ljubljani je pritožbi a) Franja Pirca, odgovornega urednika v Ljubljani, in b) Marije Sladič, zasebnice v Ljubljani, zoper ukrep preiskovalnega sodnika na uvedbo uvodne preiskave radi hudodelstva po § 209 kaz. zak. ugodila in ustavlja v smislu § 109 kaz. pr. uvodno preiskavo.
Razlog i.
List »Jutro* prinaša brez vsakega komentarja vsebino tus. kaz. akta Vr IX 325/9
—	preiskava zoper Jos. Podrekarja radi hudodelstva po § 128 kaz. zak. na ovadbo Marije Sladič. Navedena preiskava se je po §. 90 k. pr. ustavila.
S tem še ni dognano, da se hudodelstvo podtikuje: objava vsebine akta brez novih okolščin pa tudi ne vsebuje obdol-žitve na način, da bi utegnila za posledico imeti gosposkino preiskovanje — še manj pa je to ovadba pri gosposki. — Ves ma-terijal je bil drž. pravdniku pred publikacijo po listu »Jutro* na razpolago in če takrat ni imel povoda proti Mariji Sladič po § 209 kaz. zak. postopati, tudi sedaj ni dana podlaga zato, ker se položaj ni spremenil in je bil že takrat govor tudi o po-skušenem zastrupljenju.
K vsakemu iiudodelstvu pa je potreben hudobni namen; očividno pa tega pri obema obdolžencema ni najti, ker imata zase zdravniško izpričevalo in izvid izvedencev, da je bila Marija Sladič, kakor se sedaj opisuje, poškodovana in da je prejela od Jos. Podrekarja kot njegova služkinja nenavadno velike vsote v denarju; pri
kresna veselica na »Drenikovem vrhu"! — Na svidenje!
obdolženi Mariji Sladič pa še tem manj, ker je glasom zdravniškega mnenja histerična, duševno manj vredna abnormalna ženska.
Pritožbi je bilo tedaj ugoditi — in preiskavo ustaviti.
V Ljubljani, dne 28. maja 1910.
Pajk.
Dr. Valenčak je torej s svojo ovadbo pogorel in s tem je za nas ta zadeva rešena. Če pa je rešena tudi z ozirom na konečne stavke predzadnjega odstavka te vloge v zvezi z ono izjavo, podpisano pri dr. Novaku, to je zdaj stvar prizadete gdč. Marije Sladič same.
Njunovejša telefonska in brzojavna poročila.
Iz državnega zbora.
Dunaj, 22. junija. V današnji seji državnega zbora, ki se je pričela ob tričetrt 11. uri, se nadaljuje proračunska razprava in sicer ob četrti skupini, to je o prispevkih za finančno ministrstvo in drugem. Seja trpi pozno v noč in se sedaj ob četrt 12. uri ponoči še nadaljuje.
.Slovanska Enota“ za slovenske vse-učlHške zahteve.
Dunaj, 22. junija. Parlamentarna komisija »Slovanske Enote" je imela danes popoldne od 2. ure naprej pod predsedstvom poslanca dr. Šušteršiča sejo, v kateri se je razpravljalo o slovenskih vseučiliških zahtevah in sicer o reprociteti zagrebškega vseučilišča in notifi-kaciji spričeval in izpitov, izdanih, oziroma izvršenih na zagrebškem vseučilišču glede vseh strok in glede vseh v dunajskem državnem zboru zastopanih krono v i n, dalje o kreiranju vseučiliških stolic za slovenske docente na čeških univerzah in v Krakovu do tedaj, da se ustanovi v Ljubljani samostojno slovensko vsečilišče, in končno o za državo obvezni vladni izjavi glede skorajšne ustanovitve slovenskega vseučilišča v Ljubljani. S slovanske strani se je izjavilo, da bi bili Slovenci pripravljeni za primeren kompromis z ozirom na laško pravno fakulteto in vse-učiliško vprašanje. Ako pa se ta pot ne doseže, bodo seveda Slovenci primorani glede tega napeti vse druge strune in hoditi druga pota. Parlamentarna komisija »Slovanske Enote“ je sklenila, podpirati z vso odločnostjo in z vsemi razpoložljivimi sredstvi zahteve Slovencev. Za sedaj počakajo samo na odgovor ministrskega predsednika barona Bienertha in naučnega ministra, h katerima se jutri glede teh zahtev napoti posebno odposlanstvo slovenskih posslancev. Od tega odgovora je vse odvisno in na ta odgovor se bodo nanašali vsi našali vsi nadaljni koraki in sklepi.
Poljaki proti vladi. — Izpremenjen parlamentarni položaj.
Dunaj, 22. junija. Danes zvečer je imel .Poljski klub“ plenarno sejo in sicer v prvi vrsti radi poljskih zahtev glede zgradbe vodnih zvez. Seja se je pričela ob 7. uri zvečer, ki je bila zaključena ob 11. uri zvečer, in sicer je izdelal .Poljski klub“ jako obsežen kumunike svojih zahtev, čigar vsebina je, da Poljaki za nobeno ceno ne odstopijo od svojih zahtev. V seji sami je najprvo poročal predsednik kluba prof. Glombinski v konferenci predsedstva .Poljskega kluba" z ministrskim predsednikom baronom Bienerthom, dočim je ostali del seje zavzemal samo razprave glede zgradbe od Poljakov zahtevanih vodnih zvez. Po tem položaju je jasno, da je prišlo do zelo ostre parlamentarne krize, katere posledica bo tudi skorajšnja vladna kriza, kajti po izstopu Poljakov iz vladnih strank nima vlada več večine za seboj. Vsled tega je postalo tudi zelo dvomljivo, ali bo proračun sprejet v državnem zboru.
D un a j, 22. junija. Vaš poročevalec je imel priliko govoriti tik pred plenarno sejo »Poljskega kluba" z njegovim predsednikom prof. Glombinskem. Med drugim je izjavil, da je že toliko kot gotovo, da Poljaki od svojih zahtev glede vodnih zvez ne odnehajo niti za korak, vendar pa da še ne ve, ali bo že prišlo danes do tozadevnih sklepov. Kakor pa je iz prejšnjega poročila razvidno, je »Poljski klub" že nocoj v tem oziru izdal svoje definitivne sklepe.
Ministrski predsednik baron Bienerth pri cesarju.
Dunaj, 22. junija. Pred odhodom v Budimpešto je danes zjutraj ob 8. uii sprejel cesar ministrskega predsednika barona Bienertha v posebni avdijenci, ki je trajala dobro uro. Ministrski predsednik je poročal vladarju o političnem položaju, ki je postal radi italijanskega fakultetnega vprašanja, zlasti pa radi postopanja Poljakov skrajno resen.
Bienerthove konference.
Dunaj, 22. junija. Ministrski predsednik baron Bienerth je konferiral danes dopoldne z nemškimi poslanci iz Moravske glede vodnih zvez na Moravskem in glede regulacije moravskih rek. Dalje jim je poročal o vsebini konference s predsedstvom Poljskega kluba" in o zahtevah Poljakov. Nemški poslanci izjavljajo, da so vse te zahteve za sedaj še neizvedljive, največ iz finančnih vzrokov.
Kitajska vojaška ekspedicija na Dunaju.
Dunaj, 22. junija. Kineška vojaška ekspedicija pod vodstvom šefa generalnega štaba princa Tsai-Tao je dospela danes dopoldne ob 9. uri na Dunaj in bila na kolodvoru v zastopstvu cesarja sprejeta od nadvojvode Fran Salvatorja. K sprejemu na kolodvor je prišla generaliteta. Postavljena je bila tudi častna stotnija. Kitajski častniki delajo prav dober utis, njih vnanjost je prikupljiva in po večini govore tudi po več jezikov. Jutri se vrši v marmornati palači v cesarskem dvoru na čast kitajski ekspediciji dvorni dine, pri katerem bo vladarja zastopal nadvojvoda Fran Salvator.
Cesar v Budimpešti.
Budimpešta, 22. junija. Cesar je nocoj ob 6. uri dospel semkaj in bil sve-čanostno sprejet.
Protlgrškl bojkot ponehuje.
Pariz, 22. junija. »Echo de Pariš" poroča iz Carigrada, da ponehuje protigrški bojkot in da se sme pričakovati, da v kratkem popolnoma poneha. Turki so namreč prišli do prepričanja, da je to gibanje za nje ravno tako škodljivo kakor za Grško.
Nov ogrski minister pri kraljevem dvoru.
Budimpešta, 22. junija. Sin bivšega ogrskega ministrskega predsednika Fejerwary baron Imbro Fejerwary je imenovan za ministra a latere.
Kontrolni odsek v Bosni.
Sarajevo, 22. junija. V današnji seji deželnega zbora se je stavil predlog, naj se po vzorcu drugih deželnih in državnih zborov izvoli poseben kontrolni odsek glede vporabe proračuna. Ko je civilni adlatus Benko izjavil, da vlada nima nič proti temu, se je ta izjava sprejela z velikim navdušenjem v vednost. Predlog je bil sprejet in se je tudi takoj odredila izvolitev kontrolnega odseka, obstoječega iz devet članov. V odsek so izvoljeni 4 Srbi, 3 Mo-hamedanci in 2 Hrvata.
Kretsko vprašanje.
London, 22. junija. Francoska bo doposlala vsem signatarnim velesilam noto, naj se za sedaj opuste vsaki nadaljni koraki.
London, 22. junija. Kakor se poroča, so se Krečani vendarle uklonili in dopuste moslemance k narodni skupštini, ne da bi zahtevali od njih, da morajo priseči grškemu kralju Juriju.
Med menihi.
Petrograd, 22. junija. Iz Moskve se poroča, da so hoteli v nekem samostanu odstraniti menihi z zastrupljenjem svojega predstojnika. Bil je baje prestrog z njimi. Posrečilo se je predstojnika rešiti.
Kolera na Nemškem.
Berlin, 22. junija. Na prehodni postaji Leden se je konstatiral en slučaj kolere pri nekem potniku.
Kompanjona
s primernim kapitalom išče trgovec manu-fakturist za večje podjetje na Hrvaškem. Ponudbe z natančnimi podatki naj se pošiljajo na upravo »Jutra* v Ljubljani pod šifro »Družabnik 103". Na anonimna pisma se ne odgovarja.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik: Milan Plut.
Tiska »Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi.
Lep lokal za prodajalno sc takoj odda v Židovski ulici št. 3.	86/8-3
Gostilna K. D. O. ulica Karadori št. 18. Trat se priporoča p. n. gostom in čitateljem »Jutra* kadar pridejo v Trst, da jo posetijo. Na razpolago so gorka in mrzla jedila, izborna pristna vina in prenočišča, vse po najnižjih cenah. Gostilna je v bližini južnega kolodvora. — Za obilen obisk se priporoča Hinko Kosič, voditelj.	77/6-6
Sprejme se mlekar, ki se dobro razume na pa-steliziranje mleka. Ponudbe na inseratni biro .Jutra*
_____________________________________________________  89/3-2
ae sta,»OTanJe z dvema sobama, kuhinjo m pritiklinami za thesec avgust. Domobranska cesta
90/2-2
inliariki pomočniki se sprejmejo takoj proti dobri plači pri P. Majdiču, valjčni mlin v Jaršah-Mengšu. Prednost imajo oni, ki so vajeni mizarskega dela v mlinih.	‘	93/3—1
mesečna soba t rili, Levstikova Si2 ,'! Ljubljani se odda čez počitnice za letoviščarje, ali pa stalno kot mesečna soba. Na razpo-
Srn ?vprt3?ej„ P°’1"K kop"'ln
Zahvala.
Karbid.
Mina zaloga za celo Kranjsko & K31'70 prosto postaja Ribnica.
Jos. Arko
- inštalater za acetilen In vodovode. -
Sprejme se takoj v trajno službo dober, trezen in vesten
? i ?
I K 0
? 0 ?
plača izborna. Istotako se prejme
učenec,
poštenih staršev in z dobro šolsko izobrazbo.
Ferdo Primožič,
urar in zlatar v Zagorju ob Savi.
Franjo Parkelj
lastnik reklamnega in pla-katerskega podjetja. Snaženje stanovanj in oken j.
Izvršuje vse v to stroko spadajoče dela in po točno zmernih cenah.
Koncerti
,Slov. filharmonije*
so vsak dan
do 15. septembra
v hotelu Tivoli
ob delavnikih ob 3. pop. in 7. zvečer, ob nedeljah in praznikih ob 'h 10. dop. ob 3. pop. in ob 7. zvečer.
Vstop prost.
Združeni čevljarji v Ljubljani
Wolfova ulica 14
priporočajo za pomladansko in poletno sezono svojo
bogato zalogo obuval
vseh vrst moških, ženskih in otročjih, domačega in tujega izdelka. — Gumi za pete, vrvice, zaponke, čistila itd. vedno v največji izberi.
Špecijalisti za nepremočljive lovske in turistovske čevlje.
Izdeluje se tudi po meri v lastni delavnici, ter se sprejemajo tudi popravila.
Postrežba točna, cene solidne.
Zunanja naročila proti povzetju. — Zahtevajte cenovnike.
POZOR!
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem prevzela in preuredila staroznano
gostilno pri „G-o1o1oč3s;-cl“
^	sedaj
„Ceška budejeviška pivnica"
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 26.
Skrbela bom za dobro meščansko kuhinjo in dobro pijačo ob zmernih cenah in točni postrežbi. — Posebno opozarjam slav. občinstvo na izborni cviček iz Gadove peči in pristni kraškl teran, kakor tudi za vedno sveže češko budejeviško pivo, ki se toči v prid družbe sv. Cirila in Metoda. — Sprejmo se abonenti na hrano.
Proseč obilega obiska beležim z odličnim spoštovanjem
Franja Jež.
Presrčna hvala za mnogobrojne čestitke, prekrasne šopke in darila, ki sem jih od svojih častitih gostov in prijateljev dobila povodom imendana.
Alojzija Tratnik.
Vljudno naznanjam, da sem na Dobravi pri Bledu na Gorenjskem, postaja državne železnice, otvoril prenovljen
hotel »Stol*.
Hotel s 16 sobami je popolnoma novo in moderno opremljen. V dobro urejenih restavracijskih prostorih postregel bodem cenj občinstvu z dobro jedjo in pijačo. Senčnati park in novo kegljišče sta na razpolago.
V bližini naravno lepi Vintgar. — Cene nizke postrežba dobra in točna.
Priporoča se v prijazno vpoštevanje z odličnim spoštovanjem
Alojzij Zajec.
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska c. 17
priporoča svojo bogato zalogo
voznih koles.
26-2
*r*CK5ar! ■*
□	□	D
Šivalni stroji za rodbino in obrt.
Brezplačni kurzi za vezenje v hiši.
: Pisalni stroji „ADLER“ :
Več predmetov ženske konfekcije, obleke za gospode ter slamnike in panama klobuke ~
60°|o ceneje v„Angleškem skladišču oblek“ O. Bernatovie
v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 5
Natakaric
na račun se išče za boljšo gostilno na deželi. Pogoji: zmožnost dveh jezikov in fino serviranje. Dober zaslužek. Stalna služba.
Ponudbe pod „N. 100“ na upravo ..Jutra".
  . ...    r
ssssssa
Milko Krapeš
Jurčičev trg 3 LJUBLJANA Jurčičev trg 3
priporoča svojo trgovino ur, juvelov, različnih srebrnih in kinasrebrnih namiznih
oprav itd., itd,	 i
Popravila se točno, solidno in ceno izvrše.
Naj večja zaloga najflnejših
barv in potrebščin
za umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor.-
Diisseldorfske oljnate barve
v pušicah za umetnike in študijsko slikanje.
Horodamove patentovane akvarelne barve
za šolo in v pušicah za študije.
Pastelne barve (stogle)
pristne francoske in za ljudske šole v škatljicah.
Tempera barve
14/87
za srednje in strokovne šole, za umetniške in prijatelje umetnosti.
—■ Pirneži, olja in retuše za slikarstvo Slikarsko platno
Zahtevajte cenik.	z	oljnatim	in	krednim temeljem.	Zahtevajte	cenik.
Tzorci za sobne slikarje vedno najnovejše na razpolago priporoča
■ Adolf Hauptmann. fvakra;ij1ska tova™ oljnatih bm,
P	^	firnezev, lakov m steklarskega kleja.
"CTilnovo olje
„SANITAS“
razkuževalno pleskanje za stranišča, pisoarje itd. itd. — Posebne važnosti za šole, urade, bolnice, kavarne, restavracije, javne in privatne pisoarje v zaprtih oddelkih in na vrtovih. — Higijensko »Urinovo olje“ je najcenejšo sredstvo za razkuževalno pleskanje, ki preprečuje vsak duh v straniščih in pisoarjih. — Pošilja se v vsaki množini. Prazna zaračunjena posoda se v teku 30 dni, franko poslana, nazaj vzame. — Samoprodaja: Avgust Pust, Ljubljana, Poljanska cesta 7.
Ljubljanska kreditna banka Ljubljani
Delniška glavnica K 3,000.000. Stritarjeva ulica št. 2	Eeservni	fond	K	400.000
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu in Sarajevu priporoča
promese	Koru.	sre6be	rr K l8._	x.	K	aSo^OO-
„ kreditne srečke a K 84-	i. jlllija „ 300.000---
Otoe pronaesi slna.pno le lEH 40-____
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje po čistih
411 o
2 O.
M.DRENIK
—- V SAKO VRSTNA ROČNA DELA
in pripadajoči materijah
Predtiskanje, lambiiriranje, plesiranje. - Zunanja naročila se restno izvršujejo.	_
 	KONGRESNI	TRG
LJUBLJANA
Velika zaloga telovadske obleke.
Delniška družba
združenih pivovaren Žalec in Laški trg
v Ljubljani,
= priporoča svoja svetla in črna piva.
Ravnateljstvo v Laškem trgu.
F. P.Vidic & Komp., Ljubljana
—	= tovarna zarezanih strešnikov —	—
ponudi vsako poljubno množino	52_g
jpatezitirazii d.Trojaao zarezani
strešnik-zakrivač
s poševno obrezo in priveznim nastavkom, „zistem Marzola".
Brez odprtin navzgor!	Streha popolnoma vama pred nevihtami!
Najpriprostejše, najcenejše in najtrpežnejše kritje streh sedanjosti!
Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se iščejo.