Poštnina plačana v gotovini Cena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 14. — Naročnina ziia.ša mesečno po pošti 5 din, v Cclju z dostavo na dom po raznašalcih 5.50 din, za inozcmstvo 10 din — Urcdništvo: Celjc, Strossmayerjova iilica štev. 1, pritličje, desno; uprava: levo — Telefon štev. 65 — Riičnn pri poštncm Cokov- nem zavodu v Ljubljani štcv. 10.660 Leto XXII. Cefie. petek 10, maia 1940 Žiev. 20, Bogdan Pušenjak: Blokada Kakor svetovna vojna, je tudi današ- in Nemčijo v znamenju strašnega orožja in Nemčij ov znamenju strašnega orožja ja blokade. Po osmih mesecih vojne vla- da še vedno mir na zapajini frontji. Orožje blokade pa sicer počasi, a sigur- no kažc svoje rušilne učinke, katerih žrtve postajajo ne samo vojskujoče se države, marveč tudi prebivalci nev- tralnih držav. Končni učinek vsake uspešno izvedene blokade pa je glad. Široka svetovna javnost si še ni na jasnem, kaj predstavlja pojem blokade. V sploanem prevladuje mišljenje, da ob- stoji blokada samo v velikopoteznih po- morskih operacijah, ki naj nasprotniku zaprejo vse dostope v njegove trgovske luke in ga tako odrežejo od svetovnih pomorskih trgovskih poti, obenem pa odstranijo njegovo trgovsko mornarico s svetovnih morij. Z dosego vseh teh ciljev nikakor še ni izvedena uspešna blokada, ker bi s tem Anglija že danes triumfirala nad Nemčijo. Nemške luke so že od pričetka vojne obdane z jekle- nim obročem zavezniškega vojnega bro- dovja in z ogromnimi minskimi polji. Od 2. septembra se na svetovnih morjih ne vije vec na brodovju nemška zastava, ki je pred vojno vihrala na 2459 nemških pomorskih edinicah s skupno tonažo 4,482.000 ton. Toda tudi ta vsekakor veliki uspeh zaveznikov v pomorski blo- kadi Nemčije še nikakor ne pomeni do- vršeno uspele blokade, ki naj odloči zmago v tej gigantski borbi velesil. Za končni uspeh blokade je treba tudi pravilno oceniti moč in uspešnost proti- blokade, ki jo je kot odgovor na zavez- niško blokado pričela izvajati Nemčija. ' V ta namen se Nemčija poslužuje pred- vsem podmornic in min, ki jih polaga na vseh angleških trgovskih poteh. Nem- ška podmornična flotilja je stela ob pri- cetku sedanje vojne okrog 70 podmor- nic, od katerih pa jih je po angleških uradnih podatkih potopljenih že nad 30, Po podvigih nemških podmornic v prvih treh mesecih vojne, ko sta poleg mno- gih zavezniških in nevtralnih trgovskih ladij postali njihovi žrtvi tudi velika an- gleška bojna broda »Royal Oak« in »Courageous«, v zadnjih mesecih le malo slišimo o delovanju nemških pod- mornic. Zato vlada splošno prepričanje, da je zaveznikoma uspelo priti v okom »podmorski kugi« — nemškim podmor- nicam — in da je nemška protiblokada Anglije s pomočjo podmornic doživela neuspeh. To splošno sodbo podkrepljuje tudi primer java uspeh ov nemških pod- mornic v svetovni vojni z njenimi seda- njimi uspehi. V svetovni vojni je samo angleška trgovska mornarica izgubila do konca I. 1916. nad 2,300.000 bruto ton (eno petino vsega svojega crgovske- ga brodovja) v aprilu 1. 1917. pa celo 866.000 ton. Ti uspehi nemške proti- blokade so v svetovni vojni že ogražali Ajiglijo. Šele uvajanje novih metod v borbi proti podmornicam je v svetovni v°jni rešilo Anglijo pred nemškimi pod- mornicami. Izgleda, da so te, sedaj še izpopolnjene metode tudi danes razbile nemško protiblokado. ^ajuspešnejše obrambno sredstvo proti podmornicam predstavlja brez ma za trgovsko brodovje že v sve- ovni vojni uvedeni konvojni sistem. Danes ne vidimo več pluti v conah, ogrozenih po nemških podmornicah, po- sameznih angleških trgovskih ladij, tem- vodeP tG V konv°Jih v domovinske vo . Te konvoje pa tvorijo močne tTtlZ VOJT:ega br0d0V*. med "Jimi pretezno male križarke do 3000 ton, obo- rozene s 4 sestpalčnimi topovi, 3 hidro- Te male krizarke predstavljajo prave lovce na podmornice in njih neomejeno gradnjo si je Anglija zagotovila na 'lon- donski pomorski razorožitveni konfe renci 1. 1930. Ta konferenca je pred- stavljala velik uspeh angleške diploma- cije in angleških pomorskih krogov, kajti z dosego gradnje neomejenega i stevila teh malih križark je bila Angliji I omogočena uspešna borba proti pod- i mornicam. Nemska voiaška akciia proti Belgiii in Nizozemski Umik zavezniških cet iz srednie Norveške — Kriticen polozai Chamber- fainove vfade - Napetost na vzhodnem Sredozemliu — Sovjefslro- iugoslovenski sporazum v Moskvi Nemške čete so prieele danes vojaško akoJjo proti Belgiji in Nizozemski. Ncm- ško vrhovno poveljstvo je izdalo zelo i obsežno poročilo, v katcrom trdi, da sta j Bel^ija in Nizozemska v zadnjih mesecih j izvedli ob sodelovanju oficirjev angleške in i'rancoske vojske vojaške ukrepe, ki so naperjeni proti Nemčiji, ter tako kr- šili svojo nevtralnost in zaeeli ogražati Nemčijo. Nemško poročilo tudi navaja, da se mudijo zavc/niški oticirji že dalje časa v Belgiji in Nizozemski in da se na angleških obalah vkrcavajo angleške če- te za prevoz v Belgijo in Nizozemsko. Tovorni promet v Rokavskem prelivu je ustavljen. Vest o nemški vojaški akciji proti Belgiji in Nizo/emski je izzvala seveda po vscm svetu osromno senzacijo Angleškft in francoske čete so se pred veliko nemško premočjo v popolnem re- du umaknile iz srednje Norveške in se delno vrnile v Anglijo. Ncmške čete so zasedle Namsos in nekatere druge kraje. V okolici Narvika dobivajo zavezniške čete ojačenja in zožujejo obroč okroj; nemških čet. Angleška spodnja zbornica je v torek in sredo razpravljala o dogodkih na Nor- M'skem. Ministi-ski predswlnik Chamber- Iain, hi še nekateri vladni politiki so sku- sali opravičiti postopanje anglcškega vojnega kabhieta in neuspeh na sred- njem Norveškem. Opozicija je ostro kri- tizirala vlatlno politiko in zahtevala od- stop Chambcrlaina in sestavo odločnejšo in bolj rcprezentativne vlade. Pri glaso- vanju o zaupnici vladi je izmed 431 vlad- nih poslancev glasovalo za zaupnico sa- mo 281 poslancev, proti pa 200. Cham- berlain je torej dobil samo rad. Do zbližanja med Sovjet- sko Rusijo hi Juj';os!avijo je prišlo zgolj na pobudo obeh držav saniih, kar daje tej veliki zadevi še poseben pom en. Sovjetski komisar za vojsko maršal Vorošilov je bil razrešen te i'unkcije in imenovan za pomoenika predsednika sveta komisarjevr Molotova. Za komisar- ja za vojsko je uiienovan dosedanji po- veljnik kijevskega vojaškega okrožja Ti- mošenko. V rdoči armadi so spet uvedli čuie bivše carske vojske za najvišje vo- jaške dostojanstvenike. Tako bodo hneli oor zek> zavlekel. Potekel pa je v zadovolj- stvo vseh, ker je bila s temi volitvami slodnjič zaključcna dolgoletna borba med dvema taboroma obrtništva. Sedaj so dani vsi pogoji za čim uspešnejše, složno in pozitivno delo za napredek obrtništva, ki bo vsemu celjskemu okra- ju v cast in ponos. Uspešno delovanie celiskega „Merkuria" Profi teritorialni omsjitvi „Mferfr urjevega" ucfojstvovanja Celje, 10. maja. Celjska podružnica »Merkurja«, dru- štva trgovskih in privatnih nameščen- cev Jugoslavijc v Zagrebu, je imela v sredo zvečer v Narodnem domu svoj 10. j redni občni zbor, ki ga je vodil prcdsed- i nik podružnice g. ravn. Drago Kralj. Predsednik je v svojem zanimivcm poročilu omenil imenovanjc komisarja ! pri centrali »Merkurja« v Zagrebu in ; poudaril zahtevo vsega članstva, da se i komisariat čimprej ukine in da prevza- me vodstvo centrale redno izvoljena uprava. Predsednik je nato omenil ak- cijo za teritorialno razmejitev bolniških blagajn, po kateri bi naj bilo delovanje »Merkurja« v Sloveniji ukinjeno. Proti : temu je predsednik ostro nastopil, ker : bi bili s tem oškodovani tudi interesi j članov »Merkurja«, ki uživajo pri »Mer- i kurju« zelo velike ugodnosti, ki jih ne ! nudi nobena druga bolniška blagajna. Privatni in trgovski nameščenci so si organizacijo »Merkur« sami osnovali in J si je ne dado odvzeti. Celjska podružni- i ca »Merkurja« ima sedaj ob svoji de- setletnici že nad 300 članov z nad 600 \ družinskimi člani, ki so v primeru po- j trebe deležni vseh dobrot dopolnilnega bolniškega zavarovanja. Celjska podruž- nica spada med najmočnejše edinice i »Merkurja«, ki ima okrog 100 edinic z i 28.000 člani. Tajniško in biagajniško poročilo je ! podal društveni tajnik in poverjenik g. j Vlado Močnik. Na pismen predlog nad- zornega odbora sta prejela upravni in nadzorni odbor razrešnico. j Za izvolitev novega upravnega in j nadzornega odbora in članov prosvetne ! sekeije je bila preložena samo ena lista in so bili za novo poslovno dobo soglas- no izvoljeni naslednji gg. in gdč.: pred- sednik ravn. Drago Kralj, I. podpred- sednik Vinko Schuster, II. podpredsed- nik Leopold Vučer, odborniki Anton Hlačer, Karel Grilec, Ivan Sajevic, Ivo Svet, Ivan Litera in Franc Sorman; čla- ni nadzornega odbora: Mirko Priskič, Herman Treo in Josip Steinbüchler; čla- ni prosvetne sekeije: Karel Grilec, Fran GÄLRNTERIJO DROBNstRIJE SPORTNE PREDMETE POTNE POTREBŠČINE NOGRVICE ŠOLSKE ZVEZKE PÄRFUMERIJO 1TD. dobite v novi trgovini PIBROVC&DRUG CELJE, KHEKOVÄ CESTÄ (palača Pokojninskega zavoda) KINO METROPOL CELJE bo predvajal V nemškem jeziku od 10. do 12. maja film ZAVESA JE PADLA... ki je poleg zanimivega dejanja Se poln prekrasnih pesmi in plesov. Aneliese Uhlig Elfi Mayerfiofer Od 13. do 15. maja Vas bo zadivll film — sinehljaj orošenega evetja, prelestna bajka MIKADO Nalik lahnemu zefirju preveva mehka lirika to edinstveno, harmonično delo... Kenny Baker ^ Jean Kolin Malincja: Napravili so me za zloiinca Sorman, Anica Stepiharjeva, Anica Pfeffererjeva, Mirko More in Viljem Stanič. Pri slučajnostih sta bili predlagani in soglasno sprejeti naslednji resolueiji: »1. Članstvo društva .Merkur', dru- štva trgovskih in privatnih nameščen- cev Jugoslavije v Zagrebu, podružnice v Celju, zbrano na obenem zboru dne 8. maja 1940, najodločneje protestira proti vsaki kakršni koli teritorialni omejitvi delovanja društva in blagajne .Merkur' v vsej državi. 2. Članstvo zahteva, da se matica te- ga društva v Zagrebu in bolniška bla- gajna .Merkur' v Zagrebu izroči čimprej v upravo redno izvoljenim upravnim od- borom društva in bolniške blagajne in da se v zvezi s tem ukine postavljeni ko- misariat.« Delovanje celjske podružnice »Mer- kurja« je za včlanjene trgovske in pri- vatne nameščence plodonosno in korist- no ter je v velikem njihovem intere3U, da se to delovanje nemoteno nadaljuje in razvija tudi v bodoče. Zborovanje absofvenfov državnih trgovskih šol v Cellu Požrfvovafno delo in lepi uspefii Dne 28. aprila dopoldne je bil VIII. redni letni občni zbor Društva absolven- tov drž. trgovskih šol v Celju. Salon v Narodnem domu je zavedno članstvo napolnilo do zadnjega kotička. Predsednik g. Vučer je pozdravil de- legate ljubljanskega društva gg. Jurka- sa in Švarca ter gdč. Bredo Vrhovčcvo in Zinko Kravosovo, zastopnika profe- sorskega zbora drž. trgovske sole g. prof. Ažmana in številno članstvo, ki je prihitelo tudi iz daljne celjske okolice na zborovanje. Nato je poročal o delo- vanju društva in prikazal dogodke v sve- tu, ki ovirajo normalen tok življenja in zadevajo v nemali meri tudi člamtvo organizaeije. O društvenem tajništvu je poročala gdč. Milena Modičeva. Društvo ima 1 častnega predsednika, 279 rednih in 30 podpornih članov. Društvene objave so izhajale v dnevnikih, v celjski »No- vi dobi« in »Trgovskem listu«. Uredni- štvoma slednjih dveh listov je izrekla tajnica prav posebno zahvalo za točno priobčevanje društvenih objav. Izredno zanimanje za orgaiiizacijo je pokaznlo tudi zunanje članstvo, kar je V3ekakor zasluga »Izvestja«, ki ga društvo izdaja vsak mesec. Blagajnik g. Zupanek je poudaril, da so skrbno gospodarstvo v društvu in razne prireditve pripomogle, da se je društveno premoženje kljub neugudnim razmeram dvignilo od lanskega lela za 4000 din, tako da znaša letos 28.000 din. K temu uspehu so pripomogli tudi člani sami, ki redno plačujejo članarino. O najvažnejši in najagilnejši druš!''e- ni sekciji, o kulturni, je poročal g. Mo- re. Društvo je priredilo letos pet tcča- jev, ki jih jc obiskovalo povprečno 70 tečajnikov. Tečaji so bili v drž. trgovski šoli ob večernih urah in so trajaii pel mesecev. Moralni uspeh je bil zadovo- ; ljiv, finančni neuspeh pa je krilo dru- štvo s podpornimi članarinami celj«kih gospodarskih krogov, ki jim je izrekel | g. More zahvalo za naklonjenost, ker so le na ta način mogli tudi brezp.«elni brezplacno posečati tečaje. Zahvalii go je tudi g. direktorju Madnčku, g^. pro- \ fesorjem in ostalim, ki so pripomop;H k izvedbi tečajev. Jeseni je društvo prire- dilo ekskurzijo v Gostilnicarsko pivo- varno v Laškem. Za zabavno sekcijo je poročal g. Su- szynski. Ta sekcija je priredila plesno šolo, Miklavžev vcčer in zakijučno ča- janko. Plesna sola je bila vedno prav dobro obiskana in je služila članstvu za zabavo in za medseboiho »poznavanje G. Zupanc je poročal o .locialni sekciji. Diuštvo je poslalo gospodarskim pod- jetjem v dravski banovini okrožnico, da, bi se v primeru potrebe pisarniških moči obrnila na društvo. Kljub neugodnim gospodarskim razmeram je društvo pre- skrbelo nekaterim brezposelnim članom namestitve. Knjižničar g. Maks Modic je poročal, da ima društvena knjižnica mnogo strokovnih knjig, ki jih članstvo s pridom uporablja za izpopolnjevanje svoje izpbrazbe. O društvenem ^>Izve- stju« je poročal g. Suszynski. Da se na- vežejo stiki tudi z zunanjimi člaui, ki nimajo prilike, da bi direktno sodelovali v organizaciji, in da se društveno življe- nje pošivi, izdaja društvo za,svoje član- stvo razmnožena mesečna poročila o svojem delovanju. Na predlog člana nad- zornega odbora g. Mirka Presingerja je prejel odbor razrešnico. V imenu ljubljanskega društva je po- zdravil občni zbor g. Jurkas in poročal o delovanju ljubljanskega društva. O • delovanju posameznih sekcij pa sta po- ročala g. Svarc in gdč. Vrhovčeva. V imenu profesorskega zbora je naslovil na društvo vzpodbudne besede g. prof. Ažrnan in pohvalil vzgledno in agilnö delovanje organizaeije. V odbor so bili izvoljeni naslednji gg. in gdč.: predsednik Leopold Vučer, pod- predsednik Feri Pleteršek, tajnica Mile- na Modičeva, namestnica Nežika Ver- bovškova, blagajnik Milan Zupanek, referenta kul turne sekeije Riko Jcrman in Leopold Weixlcr, socialne Franc Zu- panc, zabavne Mirko More, knjlžničar Maks Modic, referent za društvcni tisk in propagando Maks Suszynski, orlbor- nik Branko Musar, odbornici Zora Spin- dlerjeva in Zora Žarovnikova. V nadzor- ncm odboru so Mirko Presinger, Maks Gorišek in Franja Javorškova. Štev. 20. »NOVA DOBA« 10. V. 1940 ättroe & PonavUamo s Pazite na špijone! Prijavljajte sumljivce! Ne širite nepotrjenih vesti! Politika Maša iavnost in vzposfavrtev ocfnošajev z Rusajo O tem važnem vprašanju pišc bcograj- ski »Napred« med drugim: Noben dogodek v zadnjih letih našoga burncga političnega življenja ni izzval tako enodušnega odobravanja, kakor vzpostavitev zvez naše države s Sovjet- sko Rusijo. Ce je bil kateri sklep, ki ga je storila današnja vlada, nc da bi nale- tela pri tern na opozicijo, je to gotovo ta sklep. Sklep o vzpostavitvi gospodar- skih odnošajev z Rusijo je poleg tega, da ima lastnosti državniške poteze v na- ši zunanji politiki, učinkoval v naši javnosti brez dvoma psihološko pomir- ljivo. Po enodušnem odobravanju, ki ga je izzval ta korak naše zunanje politike, se lahko reče, da vlada ni samo storila nujnih korakov, ki so jih narekovali naSi gospodarski interesi, temvcč je tudi u- stregla željam vsega naroda. Treba je čimprej vzpostaviti normalne in prijateljske zveze z Rusijo. S tem se ne povzroča nikakšno iznenadenje in lie dela nikakšna nova politika. To zahteva logika našega položaja nevtralne državc in naša odločna in zavestna volja, da ohranimo svojo narodno svobodo in dr- žavno celoto. Jugoslavia #e odloZna in samozavestna Madiarsko vladno glasilo »Pester Lloyd« piše med drugim: »V Jugoslaviji so zadovoljni, da lahko še nadalje ostanejo izven vojne, hkrati pa store vse, da bi svojo nevtralnost in neodvisnost ohranili tudi v bodoče. Ven- dar vzbuja pozornost, da je pod vplivom najnovejših dogodkov nastopila v Jugo- slaviji velika sprememba javnega nine- nja. Vsi se zavedajo, da je namesto nev- tralnosti nastopila dejanska neudeležba v vojni, ki jo jamčita predvsem lastna moč in odločnost. Jugosloveni so prepri- čani, da jim za ohranitev njih neodvis- nosti zadošča njihova lastna moč, kar je najboljše jamstvo v bodočnosti. Spričo tega je postalo tudi zadržanje Jugoslo- venov bolj odloeno in samozavestno. V vsakdanjem življenju Jugoslavije se je le malo spremenilo. Jugoslavija je še vedno srečna dežela, ki ne pozna nobe- nih izjemnih ukrepov in omejitev. OtroSkt vozičelt kolo ali šivalni stroj najbolje in naj- hitreje prodate, kupite ali zamenjate v trgovini J. Uršič, Celje, Narodni dotn. Občinske volitve so nu/no potrebne V mesecu aprilu so časopisi objavili vest, da bqdo že v maju razpisane občin- skc volitve, ki bodo tajne in s propor- cem. Zal pa se te napovedi niso uresni- čile. Po izjavi, ki jo je podal g. pred- sednik vlade v Zagrebu novinarjem, je nastalo novo upanje. Poleg dejstva, da so volitve v kme- čkih občinah potrebne, ker so današnje občinske uprave predolgo na oblasti, ob- stoji še mnogo drugih okolnosti, ki nujno narekujejo, da se volitve razpišejo in izvršijo čimprej. Po zadnjih občin- skih volitvah so bile v marsikateri ob- eini izvršene teritorialne spremembe, ki pa niso bile tolikega obsega, da bi se morale izvršiti tudi volitve. Važno pa je v takih primerih dejstvo, da so pre- bivalci-volilci krajev, ki so bili po vo- litvah priključeni drugi občini, glaso- vali za kandidatno listo prvotne občine, ki je dobila piclo relativno večino, Taivo je bilo pred izvršeno teritorialno spre- membo. Ce pa po izvršeni sprernembi | odštejemo glasove onih volilcev, ki so prcšli v drugo občino, in jih primerja- mo z ono kandidatno listo, ki je pri vo- litvah vsled volilnega sisterna ostala v manjšini, se izkaže, da jo prejšnja ve- činska lista — ostala v manjšini. Kljub temu stanju pa tvori tako izvoljeni ob- j činski odbor še vcdno večino, čeprav je dejansko nima. Mnogo je tudi prime- rov, da sedijo v občinskih upravah in odborih osebe ki po § 28., točkah 4., 5. in 8. zakona o občinah ne more jo biti obcinski funkcionarji. Potrebo čimprejšnjega razpisa in iz- vedbe občinskih volitev narekuje tudi dejstvo, da je v mnogih, predvsem v iz- razito kmečkih občinah gospodarstvo slabo. Sedanje načelo, da tvorijo občinsko upravo prvi na najmočnejši listi izvolje- ni odborniki, je treba revidirati tako, da se župana in podžupana tcr v upravo izvolijo najsposobncjše čiane odbora in to po proporcu, ki ga je posamezna lista dosegla pri volitvi odbora. Tako sestav- ljena obeinska uprava bi nudiia manj- šini vsaj kontrolo nad poslovanjem ve- čine, kar sedaj ni mogoče. Zlasti v iz- razito kmečkih občinah najdemo člane občinske uprave, ki so nesposobni za iz- vrševanje svojih funkcij. Na to doslej sploh niso ali pa so polagali prav malo pažnje, merodajno je pač bilo, da gre za premožnega kmeta, ki bo pri volitvah pridobil glasove. Prihodnje občinske volitve pa morajo biti izvršene zares svobodno in bvez pri- tiska. Znaiilna razlika »Sokolski glasnik« poroča: »Regime fascista« se silno jezi na pa- peški organ »Osservatore Romano«, ker kaže s svojim pisanjem simpatije za bor- bo demokratskih sil Anglije in Francije in za stvar katoliške Poljske, a se ne navdušuje za zvezo z Nemci, kakor dela fašistični tisk. Fašistični list je zlasti srdit, ker se je »Osservatore Romano« zaradi takšnega pisanja razširil med ita- lijanskim občinstvom, medtem ko se ofi- cielni tisk malo čita. Če ga more to utešiti, mu lahko spo- ročamo, da se vsi katoliški listi v tem ne strinjajo s papeškim organom. Tako n. pr. objavlja zagrebška »Hrvatska straža« iz dneva v dan velike naslove, ki se n. pr. glasijo (v eni sami številki): »Cedalje slabši izgledi zaveznikov na Norveškem« — »Angleški listi pišejo, da utegne njihova akcija propasti« — »Blokada proti Nemčiji ni uspela« itd., medtem ko besedila papeževe poslanice, namenjene Poljakom, sploh ni objavila. „Narodne" vfade Zanimivo je, da sta doživeli »narodni« vladi Kuusinena in Quisslinga isto usodo. Tudi kitajskemu Quisslingu Van Cing Veju se godi slično. Domače vesti VESELE PKAZNIKE želita vsem naroenikoni, čitateljem, in- | serentom in sotrudnikom uredništvo in uprava »Nove dobe« — O binkoštih bodo odprte in oskrbo- vane vse planinske koče v Savinjskih planinah, tako Kocbekov dom na Koro- šici, Frischaufov dom na Okrešlju in Aleksandrov dom v Logarski dolini, pa tudi vse ostale koče v območju Kam- niških planin. Na Korošici in Okrešlju je še mnogo snega za smučanje. Pot na Korošico vodi iz Kamnika preko Prosed^ ljaja, z drugc strani pa iz Luč v Savinj- ski dolini. Na binkoštni ponedeljek bo na Okrešlju smučarska tekma v slalomu v pi-iredbi savinjske podružnice SPD. O praznikih bodo Okrešelj obiskali zimski sportniki iz Maribora, Celja, Ljubljane in z Jesenic, ki nameravajo sodelovati pri smučarski tekmi. Najlažji dostop na Okrešelj je Skozi Logarsko dolino, ka- mor bodo o praznikih vozili redni avto- busi iz Ljubljane (odhod vsak dan ob 15.40 iz Tavčarjeve ulice) in iz Celja (odhod vsak dan ob 16.10 izpred kolo- dvora). Če se bo vreme zboljšalo, bo le- tošnji binkoštni izletniški promet prav živahen. — Tragtvua stnrt «avlnjskega spla- varja. V soboto 4. t. m. so trgovec Jože Slapnik, krmar Jakob Tominšek in 40 letni splavar Matija Remšak, vsi iz Šmartnega ob Dreti, sestavili v Roglici pod Zagrcbom 12 splavov in krenili po Savi proti Stari Gradiški. Ko so vozili okrog 15. mimo Blance nad Staro Gra- diško, je privozila na ovinku nasproti ladja z vlačilcem. Tominšek m Slapnik, ki sta bila spredaj, sta naglo okrenila popolnoma na desno, Remšaku, ki je bil na zadnjem delu splavov, pa to ni uspelo. Slapnik je hitro skočil ik Rem- šaku, da bi preprečil nesrečo, v tem pa je ladja zadela v zadnji del splavov in jih prevrnila. Slapnik in Remšak sta padla v vodo. Slapnik se je rešil, Rem- šak pa je utonil. Njegovega trupla še niso našli. — Gasilska zajednica dravske banovi- ne v Ljubljani poziva vse gasilske župe Bilo lne4cljek v Velike Širje nad Kinis>k«ui toplicauU, kjer bo priredil akcijski odbor za reši- tev Aškerčeve domačije lepo sveeanost. Udeleženci iz Celja se bodo odpeljali iz Celja na binkoštni ponedeljek z vlakom ob 11. do Rimsiih toplic, nakar bodo krenili z udeleženci iz drugih krajev Slo- venije v tri četrt ure oddaljeno Veliko Širje, kjer so bo ob 12,30 pričela slo- vesnost. Udeležite se te slovesnosti v čim večjera številu! Od sobote 11. t. in. spet priljubljeni KONCERTI VOJAŠKE GODBE celjskega polka V HOTELU „UNION1 (Celjski dom) Na koncertih se bodo izvajala dela naäih domaCih in tujih skladateljev. c Akademija podmladka Jadnuiske straže na celjski gimnaziji je v sredo privabila mnogo občinstva v celjsko gledališče. Najprej je dijaški zbor za- pel državno himno, nakar je predsednik podmladka šestošolec Milan Božič v lepo zasnovanem govoru očrtal naloge in de- Dr. P. St.: Gaišek s Kalobia* (Dunajski dvor po ljudskem pripovedo- vauju — Stara povest je dobila nove dodatke) Kadarkoli smo ob narodni pesmi Pe- gam in Lamberger ali ob Levstikovi po- vesti Martin Krpan govorili o tem, ka- ko si ljudstvo predstavlja veliko mesto in cesarski dvor, sem se vedno spomi- njal tudi Gajška s Kalobja. Pred kakimi 40 leti sem slišal kot otrok večkrat takole zgodbico: Gajšek s Kalobja je šel na Dunaj, pa si je mislil, da mora pogledati tudi k ce. sarju. Prišel je v grad in polukal v dvo- rano. Tarn je sedel cesar ravno na tro- nu in regiral. Ko pa je zagledal Gajška, je takoj stopil s trona in šel Gajšku nasproti. Ko sta se lepo pozdravila, je cesar Gajška izpraševal, kako je še kaj na Kalobju. Pa tudi cesarico je cesar poklical: »Lizika, pride le pogledat! Glej, Gajšek s Kalobja je tu.« Cesarica je ravno v sosedni sobi štumfe krpala *) Kalobje je župnija na 621 m viso- kem hribu pri Št. Juriju blizu Celja. Kdo pa naj bi bil Gajšek, tega nisem mogel dognati, kajti zgodba sama ne kaže naravnost na nikogar, čeprav je tarn več Gajškov. in perilo peglala, pa je samo predpasnik odvezala in prišla Gajška pozdravit. Ce- sar ji je naročil: »Lizika, prinesi nama malo vina, pa kako klobaso še boš tudi našla v kibli, saj veš, da je Gajšek la- čen hi žejen od dolge poti.« Cesarica je kar šla in se kmalu vrnila z jedačo in pijačo. Cesar in Gajšek pa sta sedela, se krepčala in se pogovarjala o Kalobju in Kalobčanih. Tistega dne ni cesar nič več regiral, se je z Gajškom preveč dol- go zamotil. Ker sem to zgodbico ponovno slišal, se čudim, da je ne najdem nikjer zabe- ležene vsaj kot neko paralelo k omenje- ni narodni pesmi in povesti. Čudim se tudi, da je v naših krajih, torej v okoli- ci Kalobja, spomin na to povest popol- noma izginil, saj je že skoraj nihce veS ne pozna. Hotel sem jo rešiti pozabe in pričel iskati še kako drugo verzijo. Opo- zorjen sem se obrn.il na šolskega upra- vitelja g. Gabr. Sudarja v Slivnici pri Celju. Ta mi je poslal povest, kakor jo on pozna. Povest pa je dobila v de- setletjih nove in prav zanimive dodat- ke iz političnega življenja, čeprav je te- melje zvesto ohranila. Tako bo kar do- ber primer, kako se povesti razvijajo po prilikah. G. Sudar mi piše (za kar se mu tudi tukaj zahvaljujem): Ko so nekoč po maši kmetje ustavili Gajška s Kalobja, naj jim povc, kako je bilo na Dunaju (torej tudi okvir, kakor ga ima Levstik v Močilarju), je začel: No, pa pojdmo v oštarijo, pa dol se poknite, pa vam bom povedal. Takole je bilo: Ko smo prišli poslanci na Du- naj, so nas gospod doktor Korošec pe- ljali tje, kjer pravijo, da je parlament. Ze prej so nam naročili: »Fantje, nič se ne bojte, ne bo nič hudega. Ce bojo tam kaj sklepali, vam bom že jaz pokimal, če je treba potrditi.« Tako se je tudi zgodilo. Ko so nas začeli gledati, kaj bomo rekli, smo že videli, da gospod Ko- rošec prikimavljejo, pa smo tudi mi hi- teli prikimavati in mrmrali smo, kakor mladi pujski: mr, mr ... No, vidite mo- žakarji, tako smo v parlamentu hitro opravili, pol pa sem si rekel: Vidiš, Gaj- šek s Kalobja, ko si že glih na Dunaju, bi pa priložnost ponucal, pa bi šel ce- sarja Franca Jožefa obiskat. Tako sem tudi naredil. Mahnil sem jo tja vun, kakor pravijo da je Šonbrunk. Pridem tja do vrat, pa že zamirkam dva solda- ta na vahti. Cisto rumena sta bila, ka- kor da bi ju bil v ajeršpajzi povaljal, pa bajonetauf sta imela. Seveda me nobe- den ni nič vprašal, ko sta vedela, da sem Gajšek s Kalobja. Potcm pa grein Örez hos, pa pridem do grešine. Grem po enih štengah gor, tam pa spet zamirkam dva soldata pred vrati, ki sta bila tudi v ajeršpajzi povaljana, samo bajoneta auf nista imela. Jaz sem si rekel: holt, v totem štibelcu bojo pa cesar. Najprej sem potrkal, pol ßem poropotal, pa jii bilo nič. Pol sem pa butnil v vrate. Se pa jeden zadere: »HerajOi Če si kaj fajn!« Kakor ofnem vrate, sem že na bikspodnu ležal. Komaj se poberem in klobuk poiščem, sem že zagledal cesarja Franca Jožefa, ko so na tron sedeli, vi- žali ino »Slovenskega gospodarja« so brali. Kakor hitro me zagledajo, zavpi- jejo: »Ja, Gajšek s Kalobja, kaj si ti tu?« »Jaz, jaz sem«, sem odgovoril po- nižno. Tedaj pa pravijo cesar Franc Jo- žef: »Gajšek s Kalobja, dol se pokni, da se kaj pomenima!« Kakor sem se dol poknil, sem že drugič na bikspodnu le- žal; saj ni bilo nič čudnega, ko so pa imeli tako tumaste zeclne, vse na fedre; me je pa kar v lust vrglo, pol pa na podn. Pol sma se pa vse eorte menila. Vse so me vpraševali, jaz sem jim pa po pameti odgovarjal. Ko se že meniva ne- kaj cajta, pa zavpijejo cesar Franc Jo- žef tja v drug štibelc, kjer so cesarica Liza stari beš peglali in stare štunfe štofali: »Liza, ne boš nič bliže prišla, Gajšek s Kalobja je tu. Prinesi nama kaj za pod zob!« Crez en cajt pa pri- dejo cesarica Liza, pa prinesejo zvrhan talar klobas pa pol belega kruha, pa tisto postavijo pred naju. Pol ga grejo spet peglat in štunfe štofat. Midva s ce- sarjem Francom Jözefom sma pa začela ogrebati, kar so nama cesarica prinesli. Črez en cajt pa spet zavpijejo cesar Stran 4. »NOVA DOBA« 10. V. 1940 Štev. 204 lo Jadranske straže in poudaril vcliki pomen morja za našo državo. Petošolka Tatjana Kurnikova je zelo učinkovito deklamirala pesem dr. Ivana Prcglja »Ubiti zvon«. Nižješolci so pod vod- stvdm g. prof. Zupana pohvalno izvedli prosto vajo »Mladi vojaki«. Violinista B. Hartman in J. Kantušer sta ob kla- virskem spremljevanju Maria Sancina z dobro tehniko in precizno zaigrala lepi »Rondo«, skladbo ravn. Karla Sancina. Navdušen aplavz so želi višješolci in višješolke, ki so v čeških narodnih 110- šah zclo ljubko in cksaktno ob spremlje- vanju malega dijaškega orkestra zapie- sali »Češko besedo; pies je tcmcljito na- vežbala ga. Helena Rajhova. Moški zbor višješolcev je zapel Vodopiveevo »O vc- černi uri«, mešani zbor višješolcev pa »Rdeči sarafan« v Foersterjevi harmo- nizaciji in Doktorieevo »Našo bol«. Oba" zbora je vodil g. prof. Knap. Zbora raz- polagata z dokaj dobro dinamiko in sta pela zadovoljivo. Zelo ljubko in učinko- vito je bilo »Baletno kolo«, ki so ga za- plesale petošolke pod vodstvom gdč. Trdinove. Izredeu uspch so dosegle Eva in Iva Krautbcrgerjeva ter Vera Košut- nikova z modernimi ritmičnimi vajami z odličnim stepom ob spremljevanju dija- škega plesnega orkestra. Akademijo je zakljueila uprizoritev Jurčiceve vesclo- igre »Berite Novice!« v skrbni režiji g. prof. Orla. Stojan Skitck, Marija Jagro- va, Verena Jeričeva in Gregorij Ocvirk so prav posrečeno podali svoje vloge. Bučen aplavz je izzval sedaj v Celju ak- tualni izrek: »Po vin' diai!« Akademija je dosegla zelo lep uspeli. Nastopajoeini in njihovim vaditeljem gre polno pri- znanje za opravljeno kulturno in nacio- nalno delo. c Mariborsko Narodnc gledališče je uprizorilo v nedeljo zvečer v celjskem gledališču domačo opereto »Vse za sa- lo«, ki jo je napisal Ceijan Danilo Go- rinšek in uglasbil mariborski vojaški ka- pelnik Josip Jiranek. Opereta je pisana prav učinkovito in z dobrim humorjem ter ie prepletena s posrečano satiro. Drugo dejanje je nekoliko predolgo, tretje pa je le epilog z enim samim fox- trotom ob zaključku. Jirankova glasba je moderns, zelo melodiozna, sino in- Strumentirana in ptivlačna. Orkeste.r ki ga je dirigiral skladatelj sam, je rešil svojo nalogo zelo pohvalno. Reži- ja g. Harastoviča je bila skrbna, sce- nerija pa načrtu g. inž. arh. Franza okusna in učinkovita. Igralci so podali svoje vloge zelo zadovoljivo. Poscbno pohvalo zaslužijo dame Igličeva, Bru- men-iLubejeva, Gorinškova, Savinova in Starčeva ter gg. Gorinšek, Manoševski, Harastovic, Verdonik, Pavel Kovič, Na- krst in Košič. Plesi so bili dobro na- študirani, zbor pa se je pri petju vča- sih lovil. Opereta je dosegla tudi v Celju lep uspeh. Predstava je bila dobro ob- iskana, nekateri zastopniki pa se je iz neznanih razlogov niso udeležili. Popold- ne so mariborski gostje ponovili Strau3_ sovo opereto »Cigan baron«. Tudi ta predstava je bila dobro obiskana. c Celjfcke kavarnp so zaradi draginje povišale cene. Franc Jožef: »Liza, pojdi no scm: Ne ves, da sma po klobasah žejna. Prinesi nama kaj pijače! Tule gori na omari vzemi tisti zlati ključ, pa tega krajnega natoči!« Cesarica Liza grejo, črez en cajt se pa vrnejo, pa so že imeli krono na glavi pa petlitersko flašo v rokah. Tisto postavijo pred mene, pa pravijo: »Franček, zdaj pa le glej, da ga bosta z Gajšekom pila, jaz bom pa medtem vi- žala.« (Tako se končuje ta povest brez pravega konca: ničesar ne zvemo o slo- vesu in povratku Gajškovem, a ne mo- remo trditi, da bi bila povest le kak od- lomek.) Major g. Ferenčak iz Šmarja mi je pravil, da je čital slično zgodbo o nekem Ličanu, ki je sel cesarja Franca Jožcfa prosit, da bi bil njegov sin oproščen vo- jaške službe. Višji geometer g. Jeras v Celju pa je slišal, da se je s podobnim sprejemom pri cesarju banal neki Kofol, poštar in gostilničar iz Volčje pri Tol- minu; pa so ga zaradi lcgn baie orož- niki preganjali. . . * Pripis: Gornjo povest jc objavila re- vija Slav, društva »Slovenski jezik« v j;adnji svoji številki. Morda so še kje znane kake zanimive inačicc ali kaki do- datki in pojasnila. Dobro jih je zbrati in resiti pozabe. Kdor bi še kaj vedel, naj sporoči to nasemu uredništvu. c Določitcv cen. Banska uprava je odobrila mesarskim podjetjem v občinah Žalec, Griže in Petrovče, zastopanim po združenju mesarjev in klobasičarjcv v Celju, da smejo prodajati govedino sprednji del po največ 12 din, zadnji del največ 14 din, teletino največ 13 din oziroma 15 din, svinjino največ 14 din, oziroma 16 din. Tvrdka Franc Zangger v Celju sme prodajati svinjsko mast tvrdke K'laic po 21.45 din in bučno olje po 21 din pri prodaji na debelo. Mesar- ska podjetja v občini Teharje, zastopana po zdruienju mesarjev in klobasičarjev v Celju, smejo prodajati volovsko meso po 12 do 14 din, teletino po 14 do 16 din, svinjino po 14 do 16 din in slani- no po IS din, Tvrdka B. Krašovic v Zalcu sme prodajati slanino po 19 din, bučno olje pa po 19.50 din kg pri pro- daji na dobclo. c Maksimhanjc con moke. Banska uprava je odobrila trgovcem z moko v Celju, zastopanim po združenju trgov- cev v Celju, da smejo prodajati pšenič- no moko vojvodinskega porekla s pribit- kom 21%, zaokroženim na 5 par pri kg, na dnevno borzno ceno pšenične mo- ke št. 0, kakor nolira na novo?adski pro- duktni borzi, oziroma s pribitkom 19% ob enakih pogojih za moko slavonskega porekla in z znižanjem po 20 par pri kg za moko št. 2, in po liadaljnjih 20 par za moko St. 5, 6 ozircma 7 na basi ozna- Ptuiih borznih cen za pšenično moko St. 0. Isti pribitek veljn za ccao otrobov. Slike za legitimacye in amatersko delo najhitrejc, toCno in dobro izvrguje Foto PELIKAN CELJE - RAZLAGOVA ULICA c Umrl jo v sredo po dolgem trpljenju v 40. letu staroati trgovec g. Adolf Pu- tan iz Celja, sin pokojnega ccljskega trgovca Luke Putana. Pogreb bo danes ob 17. iz mrtvašnice na mestnem poko- pališču. Pokojnemu bodi ohranjen lep spomin, svojeem naše iskreno sožaljc! c V colJHki bolnici jc umrl v četrtek v starosti 56 let zasebnik g. Oton Janič iz Celja, brat pokojnega pekovskoga mojstra, gostilničarja in posestnika Maksa Janiča. Pokojnemu bodi ohranjen blag spomin, svojeem naše iskreno sožalje! c Žetev smrti. V Mestnem zavetišču v Medlogu je umrla 3. t. m. 71-letna za- sebnica Rozalija Ratajčeva. V torek je umrla na Cesti na Dobrovo 83-lctna za- sebnica Ivanka Verličeva, na Zg. Hudi- nji pa je umrl tri mesece atari posest- nikov sinček Konrad Golihleb. Na Cesti na Dobrovo je umrla v sredo 79-letna zasebnica Marija Ojsterskova. V celjski bolnici je umrl v nedeljo enolotni possst- nikov sinček Ivan Cuješ iz Dragomile pri Šmarju, v torek pa 78-letni prcužitkar Miha Vouk iz Pilštanja. N. p. v m.! c Vsi rezervni oticirji in vojaM).u. «rad- niki celjskega vojaškega okrožja naj javijo pododboru UROIR v Celju do 15. t. m., ali pristopijo kot člani k UROIIl odnosno sporočiio, zakaj ne pristopijo. Pododbor UROIR nujno potrebuje te po- datke zaradi poročila. c Rczervni podoficirji celjskefta vo- jaško^a okrožja se opozarjajo na izjavo g. ministra vojske in mornarice, podanc deputaciji URP v Beogradu letos 14. aprila, da je v novi zakon o ustrojstvu vojske in mornarice vnešen tudi člen, ki določa rezcrvnim podoficirjem za časa vojaških vežb podoficirsko plačo. Mini- ster za prosveto pa je odobril ponovno priznanje podoficirskih šol kot enakih mali maturi. Minister za narodno zdrav- je je odobril rezervnim podoficirjem po- pust pri zdravljenju v bolnicah in zdra- viliščih. Te določbe stopijo v voljavo, čim bodo objavljene v uradnem listu. Organizirani člani se pozivajo, da čim- prej nakažejo članarino ter sporočijo točne podatke iz vojaške izprave in pri_ ložijo manjkajočo sliko. Vse to je treba poslati na spodnji naslov. Tovariši, ki še niso organiziani, pa naj to storijo öimprej, sicer ne bodo deležni zgoraj omenjenih ugodnosti. — Udruženjc re- zervnih podoficirjev, pododbor Celje. c Šofcrski izpili se bodo pričeli v po- nedeljek 20. t. m. ob 8. zjutraj pri prcd- stojništvu mestne policije v Celju. Izpiti bodo za kandidate iz območja predstoj- ništva mestne policije v Celju ter iz celjskega in laškega sreza. Tnteresenti naj vložijo zadcvne prošnje čimprej pri predstojništvu mestne policije v Celju, Boba štev. 42." c Koroškim borcem! Krajevna orga- nizacija Legije koroških borcev v Ce- lju poziva članstvo, da nemudoma dvig- ne prijavne tiskovine za spominsko ko- lajno pri svojih poverjenikih, ki so jim bile tiskovine vrnjene zaradi izpopolnit- ve. Vsa navodila prejmete pri poverje- nikih, Člani iz .Celja pa jih dobijo v dru- štveni pisarni v gostilni »Pri angelu« v Gosposki ulici dnevno od 17. do 19. c Materinski dan Kola jugowlovenskih sester v Colju je zaradi binkoštnih praz- nikov preložen na nedeljo 19. t. m. c Dvodnevni binkostni izlet v Logar- sko ilotino' s posebnim avtobusorn bo priredila Savinjska podružnica SPD v Celju. Odhod iz Celja v soboto 11. t. m. zvečer. Prireditelj izleta sprejema pri- jave samo še danes. c Občni zbor Dclavskcga Rodbencga tlruštva v Celja bo v sredo 22. t. m. ob 18. v gostilni Belaj na Polulah. Vabljeni vsi člani! — Odbor. c VrcčJtev plaeilnih knjlžic za mobilno in vojno stanje upokoj^ncem in invali- dom. Mestno poglavarstvo v Celju raz- glaša: Plačilne knjižice za mobilno in vojno stanje za upokojencc in invalide bodo zaradi prevzema na razpolago pri mestnem poglavarstvu celjskem v sobi štev. 9 od sobotc 11. t. m. dalje med 9. in 12. dopoldne. Upokojenci in invalidi naj se zaradi prevzema knjižic zglasijo po abecednem redu in to: za črkc od A do H v soboto 11. t. m., za črke od H do L v torek 14. t. m., za. črke od L do P v sredo 15. t. m., za črke od P do S v četrtek 16. t. m., za črke od S do U v petek 17. t. m. in za črke od U do 2 v soboto 18. t. m. Vsaka stranka mora prevzem svoje knjiižice potrditi^ Svojim I'cripisom in plačati za knjižicoj"3*din. c Gori! V nedeijo okrog 20. ienfcjpncc mesarslcega mojstra in prekaj!||arfti g. Albina Urbana kuril v prekajevalnici na dvorisču gostilne »Pri angelu« v^Pre- šernovi ulici. Vsled hude vročine se je začula topiti slanina. Mast je začela kap- ljati na ogenj in se je vnela. Ogenj se se hitro razširil in uničil okrog 50 kg slaninc. Kmalu so prispeli celjski gasilci, ki so cgenj hitro pogasili. IZLET V CELJE SE VEDNO IZ- rLAČA! Ccnj. damače občinstvo in tujce vabimo, da obišiiejo gostHiio »ANGEL«, CELJE, PREŠERNOVA ULICA 20. Tarn dobite izborna Ijutomerslva naravna in sorthana vina. Priznano dobra kuhinja, pozorna postrezba.. Avtomatski biljard. Priporoča se M. Seifried, gostilničarka. c Sestava gospodarskega načrta za mestne gozdove. Mestna občina celjska razpisuje napravo gospodarskega načrta za svoje gozdove na Pečovniku, nad mestnjm parkom, v Vitanju itd. Geodet- ske meritve gozdov bo izvršila mestna občina. Klupiranje bi izvršila mestna občina ali pa ponudnik, kar je treba v ponudbi navesti. Podrobne informacije se dobe v sobi štev. 47 na mestnem po- glavarstvu ob sredah in sobotah ob uradnih urah. Za ogled' gozdov bo na razpolago spremljevalec. Pravilno kol- kovane ponudbe je treba vložiti v sobi štev. 9 mestnega poglavarstva pod »Go- spodarski načrt« do 1. junija 1940. ZA IZLET V BUDIMPEŠTO od 23. do 26. t. m. se sprojemajo prijave do 15. t. m, pri »Putniku«, Celje, telefon 119. Tarn se dobijo tudi programi. c Zdraviiik dr. Stjepan Ivic do nadalj- njega ne ordinira. c Darilo Dijaški kuliinji. Dijaški kuhi- nji v Celju je poklonil odvetnik g. Jer- nej Stante v sporazumu z odvetnikom g. Mirkom Hočevarjem znesek 1018 din, ki ga je plačal generalni konzul v p. g. dr. Anton Novačan iz naslova odmerjenih stroškov iz kazenske zadeve g. Hočevar- ja proti g. dr. Novačanu. c Dijaški kuhünji v Celju je daroval katastrski inspektor g. Rudolf Didek v Celju 100 dn namesto venca na grob ge. Ane Natkovs, civilni geometer g. Franjo Šmid v Celju pa 100 din namesto cvetja na krsto ge. Angelce Majaronove. c Zdravniško dežurno službo za člane OT.JZD bo imel na binkost.no nedeljo fcdravnik dr. Josip Čerin v Prešernovi ulici, v ponedeljek pa zdravnik dr. Dra- go Mušič na Cankarjevi cesti. ZA BIRMO si oglejte bogato zalogo rnoiitviMiikov in rožnih \encev pri tvrdki KAEL GOKICAR vdv., Celje, Kralja Petra centa štev. 7—9. /r^^ Redna siolica '5 Oglas' t«g. S Br. 31410 Ujež«. Bratje in sestre bodo pra- vočasno obveščeni, kdaj se bodo vaje spet nadaljevale. Iporf * Medklubsko tekmo v slalomu na Okrešlju priredi zimskosportni odsek Savinjske podružnice SPD v Celju na toinkoštni ponedeljek 13. t. m. Tekmuje se po pravilih JZSS. Proga meri 800 ra z višinsko razliko 250 m. Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost. Prija- ve sprejema zimskosportni odsek Sa- vinjske podružnice SPD v Celju, Kralja Petra cesta 9, še danes proti prijavnini 5 din. Naknadne prijave se bodo spreje- male v Frischaufovem domu na Okreš- Iju proti dvojni prijavnini do ponedelj- ka do 9. dopoldne, ko bo žrebanje start- nih številk. Start bo ob 10. dopoldne. Razglasitev rezultatov bo takoj po tek- mi v Frischaufovem domu na Okrešlju. :: Finalno tekmovanje za državno no- gometno prvenstvo se je pričelo na praznik 2. t. m. Za to tekmovanje so se iz hrvatsko-slovenske in srbske lige kvalificirali po trije klubi in sicer iz prve Gradjanski, Hašk in Hajduk, iz dfuge pa BSK, Jugoslavija in sarajev- ska Slavija. Dne 2. t. m. sta bila zabe- ležena naslcdnja dva rezultata: v Za- grebu Jugoslavija : Hašk 5:3 (5:0) in v Splitu BSK : Hajduk 1:1 (1:1). V ne- deljo 5. t. m. pa So bili doseženi nasled- nji rezultati: v Zagrebu BSK : Gradjan- ski 3:2 (1:1), v Beogradu Slavija (S) : Jugoslavija 1:0 (1:0) in v Splitu Haj- duk : Hašk 5:1 (3:0). * V izločilnem tekmovanje za prven- stvo slovonske nogometne zveze so bili v nedeljo doseženi naslednji rezultati: v Celju Olimp : Celje 2:0 (1:0), v Mari- boru Zelezničar : CSK 4:0 (2:0), v Ljubljani Bratstvo : Rcka 2:1 (2:1), j Hermes : Jadran 2:0 in Svoboda : Disk | 3:2 (3:0), v Kranju pa Kranj : Mars j 5:2 (3:0). Celje je izpadlo iz ožjega j tekmovanja, v katerem bodo sodelovali ! Kranj, Bratstvo, Mars, CSK, Železničar, | Maribor, Amater in Olimp. \ V drugorazredni prvenstveni tekmi ¦ ^ moštvo SK Laškega v nedeljo na i celjski Glaziji premagalo enajstorico SK I Boruta i2 Gotovelj s 4:2 (2:0). Prven- j stvene teknie mladin Atletikov in Jugo- | rT-1!1,^0' ker J°bil° >S™™ Pri ' »fekalm kleti« delno pod vodo. j Sah \ Borba za prvenstvo Slovenake šahovske ! zveze 1 Celjski Sahovski klub je igral v ncde- ! Ijo v hotelu »Evropi« v Celju revanžno prvenstveno tekmo z mariborskim "ša- hovskim klubom »Vidmarjem«. Trije dobri celjski igralci to pot niso mogli nastopiti. Reditelj g. Pešič je moral več- krat nastopiti proti nekatermi tempera- mentnim osebam, ki so se vmešavale v potek igre. Posamezni rezultati so na- slednji (prvi so Celjani, drugi Maribor- čani): Poljanec:Gerželj 1:0, Cijan:Ku- kovec 0:1, Modic: Lukes st. 1:0, inž. Sa jo vie: Marvin 0:1, Diehl:Kuster 0:1, Grašer :Čertalič 0:1, inž. Pipuš:Lukeš ml. 1:0. Partija Fajs:Nosan je bila pre- kinjena. Ce bi Slovenska šahovska zveza c:?iiila prekinjeno partijo kot dobljeno za Celje, bi se glasil rezultat 4:4, kakor pri prvem srečanju v Mariboru. Ker pa je Celjski šahovski klub obakrat na pr- vih deskah zmagal, bi postal v tern pri- meru zmagovalec in bi o binkoštih na- stopil proti prvaku ljubljanskega okrožja Iz naiih kraiev Zalec Svecanosf mladih jadrantkih Ifražar/ev v Žalcu Podmladek Jadranske straže na drž. meščanski šoli v Žalcu v četrtek 2. t. m. m. popoldne v Sokolskem domu v Zalcu svečano razvil svoj prapor. Sledil je mladinski pevski koncert meščanske so- le v Šoštanju, narodne sole v Petrovčah, mladinskega zbora »Zvončka« v Sošta- nju in meščanske šole v Zalcu. Svečanost se je začela z državno him- no, ki sta jo pela zbrana mladina in od- raslo občinstvo. Zapeli so tudi »Himno podmladkarjev JS«. Navzočc goste je nato pozdravil rav- natelj žalske meščanske sole g. Rudolf Godicl. Kaplan g. Jože Vošnjak je po- udaril, da bodi novi prapor simbol lju- bezni do domovine in je prosil Boga, naj čuva Jugoslavijo. Gosp. kaplan je nato blagoslovil prapor podmladka JS kumo- val pa je župan g. Ivan Vizovišek, ki je podaril prapor podmladkarjem JS. Gosp. župan je po vzpodbudnih besedah pri- trdil na prapor spominski trak in izročil prapor poverjeniku JS g. N. Pirnatu iz Ljubljane. Poverjenik je čestital mla- dim stražarjem in izročil prapor ravn. Godiclu v varstvo. Prapor je nato pre- vzel praporščalk mladih uniformiranih jadranskih stražarjev. Dve dijakinji meščanske šole sta izročili županu g. Vi- zovišku dva šopka v zahvalo za kum- stvo. Po deklamaciji podmladkarja je spregovoril poverjenik JS g. Pirnat. V pootični obliki ie orisal našo lepo jugo- slovensko domovino in simbolično slikal barve naše zastave ter poudaril, da mo- ramo biti vsi vojaki - čuvarji našaga morja. Nato se je začel mladinski koncert. Šolska mladina je zapela državno himno in »Himno podmladkarjev JS«„ Zbor meščanske sole iz Soätanja je pod vodstvom g. Valterja Brasa zajel ! štiri religiozne pesmi, izmed katerih je i Grbčeva belokranjska »Jezusu pušelj- j ček« najbolj ugajala. ' j Sledil je nastop mladinskega zbora narodne sole iz Petrovč. Zbor je vodil g. Srečko Pečar mirno in spretno. Mla- dina je pela zelo občutno in z vzorno di- namiko. Od štirih koroških narodnih pesmi so morali »Pojdcm v rute« pono- viti. Venec zmage so odnesli Petrov- čani. Mladinski zbor »Zvonček« iz Šoštanja je pod vodstvom g. Jurčeta Vrežeta za- pel štiri pesmi. Zelo je učinkovala Tom- čeva težavna pesem »Lepa Jana« ob spremljavi klavirja, ki jo je neoporečno oskrbela gdč. Vanda Brinarjeva. Mladina meščanske sole iz Zalca je zapela pod vodstvom g. prof. Blaža To- maževiča štiri belokranjske narodne pe3mi. Izbira pesmi je pokazala, da je posvetil pevovodja študiju komplicira- nih zborov mnogo dela, kar je bilo po- sebno očitno v Adamičevi učinkoviti »Tri ptice čez morje priletele«. Združe- ni zbori so zapeli pod istim vodstvom še Mehulovo »Molitev za vladarja« in Jen- kovo-Tomčevo »Molitev«.. Nato je spregovoril učitelj g. J. Vre- že iz Šoštanja. Navdušil je mladüio in odrasle, ko je poudaril, da bi nas sov- ražnik nikakor ne našel razeepljenih in nepripravljenih. Na poziv g. Vrežeta so I vsi navzoči zapeli našo bojno pesem »Hej Slovani!« Koncertu je sledil družaben večer. V šotorih so stregli prijatelji in prijatelji- ce mladih stražarjev v zadovoljstvo vseh. Prirediteljem iskreno čestitamo k nadvse lepo uspeli manifestaciji za naše morje. K. ž KrajcvTii otlbor Jadranske straže v Žalcu se prav prisrčno zahvaljuje vsem onim, ki so kakor koli pripomogli, da je mladinski koncert podmladkarjev Ja- dranske straže tako lepo uspel. Zahva- ljujemo se g. županu Vizovišku za nje- govo vsestransko naklonjenost, daro- i valcern prispevkov v denariu, jestvinah i in pecivu, vsem, ki so pomagali s svo- ! jim osebnim delom in vsem, ki so prire- ditev posetili. Vsem skupaj prav pri- srena hvala in bodi jim v zadoščenje, da so položili svoj dar za naš Jadran! ž Zvočni kino Žalec. V soboto 11. in • nedeljo 12. t. m'.: »Sergij Panjiii«. Ve- ! lefilm o sleparju in zlem duhu žena Pa- | njinu. V glavnih vlogah knez Trubec- j koj, Francois Rosay in Pierre Renoir. i j Pefrovče j p Spremomba poscsti. Petrovška ob- ' čina je prodala svoj šolski vrt pri občin- ¦; ski hiši svoji sosedi, posestnici in gostil- ! ničarki ge. Frančiški Žagarjevi, vdovi Jelovškovi. Nasprotno pa je petrovška občina kupila del zemljišča Korenovih ! dedičev za šolskim poslopjem za šolski vrt. Prodaja občinskc lastnine je povzro- čila med občinarji precej razburjenja, ker odobritev prodaje ni bila izvršena s plebiscitom občinarjev. p Olepšanje občinske hlše. Te dni olepšujejo zidarji precej nagrbančeno lice občinske hiše. V novi obleki s po- sutim peskom pred hišnima pragoma in J 3 prepleskanimi hišnimi vrati bo poslop- i je kazalo okolici romarske cerkve pri- \ jaznejše lice. I Srasfovce j b Nov sokolski o