BESEDNIK. Kratkočasen in podučen list za slovensko ljudstvo, Izhaja 10. in 25. vsakega mesca. Velja celoletno 2 gold. 50 kraje. — polletno 1 gold. 30 kraje. List 8. V Celovcu 25. aprila 1872. Popotovanje v poštnem vozn. (Ruski spisal Pogorelski, poslovenil L. G. Podgoričan.) (Konec.) „Po tem osodn^mjrečeru se je meni začelo do cela novo živenje. Drugo jutro precej sem bil v domu Ama-lijinih roditeljev; prejeli so me Ijubeznjivo, kakor kakega starega sorodnika. Niste minoli bili še dve nedelji, ko sem bil Amalijin ženin; najina svatba je bila odločena na perve dni po dveh mesecih." „0 dnevi minole, spočete sreče! kakor blisk, tako ste šinili mimo mene, po ptičje ste mimo zleteli in za zmerom umorili moje duše pokoj ! . . . Zakaj neki niste s seboj odnesli gorkega spomina na nekdanjo srečo ? . . ." „Ljubi tovariš! Prav o tistej priliki sem bil resnično srečen. Ves dan sem zmudil z Amalijo, samo nekoliko minot ne po solnčnem vshodu, tistih minot ne — posvečenih njej , ki je po Amaliji meni najdraži bila na sveti. Saj znam, da menite ubogo Tuto. Vsako jutro sem šel v les, sleherno jutro se je Tuta med drevjem izprehajala z menoj. Zdelo se mi je, da je še gorkejše ljubila me potlč, ko po seznanji z Amalijo tako dolgo časa nisem bil pri njej, kakor poprej. Ali samo ena misel me je stresnila , le nekaj se ni ujemalo z mojo srečo: Amalija ni znala za mojo zavezo s Tuto, jaz pa nisem mogel odločiti se, da bi jej razodel to." ,,Ponudila pa se je tudi meni prilika, da sem prepričal se, da se tudi Amaliji opice merze tako, kakor drugim bivateljem otoka Borneo-a. Tolažil pa sem se s tem, da nje ljubezen do mene zatare to sovraštvo in sem sklenil, da o pervej priliki o tem spregovorim ž njo." »Nekega dne" pridem k Amaliji ter zapazim, da ni prejela me tako Ijubeznjivo, kakor navadno. Ko nisem znal, kaj to pomenja, čakai sem nesterpljivo, kedaj bo-deva sama. Podoba je bila, da je tudi sama želela to, kajti precej po tem je šla na vert, kamor sem tudi jaz šel za njo. Ko hitro sva bila skupaj v samotnem drevo-redji, obernila se je Amalija vL-me. .Miroslav!" spregovorila je, „še-le izpoznala sva se , čestim vas — to gotovo znate! kmalu pride dan, ko sv. obredje naju ze-dini v nerazvezljivo živenje. Zdaj še utegnete premisliti se — pak bode pozno, prepozno. ..." „Kaj govorite, Amalija ?" — segel sem jej ognjeno v besedo. „Kaj se je zgodilo z vami?" »Poslušajte me pokojno," — odgovorila je moja duša. „ Obljubila sva si, da bodeva čestila drug drugega, jaz pa se vam izneverim rajša, nego da bi bila vaše ne- sreče izvor. . . . Dejte, razodenite se mi, Miroslav! Saj znam, da čestite drugo. . . ." „Nisem bil poterpežljiv tako, da bi jo bil do cela slišal. „Amalija!" vskliknil sem, „mila Amalija! Jaz vas ne umejem. Kedo vam je v serce vcepil tako gnjusno mnenje o meni ? Kako to, da jaz čestim . . .! ?" „Ta neodkritost," dejala je Amalija s solzami v očeh, „gotovo je skoro zajedljivejša, nego vaša nevernost. Nikar me dalje ne kanite; lehko bi vam dokazala, da mi je znano vse. . . . Videla sem, da vsako jutro sami idete v les, in radovednost me je primorala, da sem prepričala se, zakaj to. Danes uže" o danjenji, tako zgodaj sem že bila blizu vašega domu ; solnce je vshajalo , a gledala sem, kako ste se bližali lesu — kako ste se ozirali na vse strani zatd, ker ste se bali., da vas ne bi kedo videl; pomikala sem se za vami in skrivala za drevesa. Oh, Miroslav! videla sem, da ste nesterpno čakali nekoga; na obrazu sem vam brala nepokoj. . . . Trepetala sem tako, kakor trepetlikovo pero, tresla sem se od samega strahu in mamljive negotovosti. . . . Napdsled ste nekoga zagledali v daljavi, a vaša otožnost se je pro-menila v vshitje. „Dej, ona!" — vskliknili ste razločno, potegnili dalje v les in izginili mojim očem. Beseda: o n a, ta mi je razkrila vašo skrivnost, Miroslav ! vi ste me prevarili!" ,,Mila, ljubeznjiva Amalrja!" — vskliknil sem in zgrudil se jej pred nogi. „Poknila je minota, da vam do cela razgernem svoje serce; ali ne krivičite me vsled svoje nevernosti! Vse izveste. ... Ta, s katero sem danes zjutraj govoril; ki jo vsako jutro obiščem v lesu, to ni ženska!" „Kaj ste povedali, Miroslav? Ali je res to?" „Kes, prav rčs, dobra Amalija! samo čujte moje besede, nikar da bi zamerili; uže kedaj sem želel, kako bi vam razodel svojo skrivnost." »Prijatelj moj! sela sva na važnato klop in jaz sem Amaliji začel pripovedati svojega živenja dogodke vse, ko so me bile zaldtile opice in odnesle v les. Trudil sem se, da bi jej bil najživejše popisal svoje Tute vse dobre lastnosti, zato da bi bil v njej vzbudil čutje do uboge neme stvari. Nisem mogel tajiti bridkih solz , ko sem govoril o tem, kako je terpela zaradi svoje vdanosti do mene; napdsled sem razodeval, kako sva se po dolgej ločitvi zopet sešla; kako je Tuta nekoliko let zmerom živela mi v serci. „0, Amalija!" — vskliknil sem in zgotavljal svoje razodetje: „vi ste dobri in čutljivi; gotovo ne zahtevate , da bi z gnjusno nehvaležnostjo po-vračal dobrotljivo ljubezen, — gotovo mi torej ne pre-poveste navadnega shajanja s Tuto , in sčasoma se mi — 58 — morda posreči, da bi jo sami radi videli. Nežna, dobra Tuta je vredna najine ljubezni." »Nikedar in nikakor ne!" — vskriknila je Amalija in žalostna planila z važnatega sedala. Nikedar, Miroslav! to je vendar preveč! Da bi videla vašo Tuto?! . . . Menim, da bi umerla od samega strahu, Miroslav!" — govorila je dalje, ker je videla, da sem v zadrezi, „vaše razodetje me je tako omamilo, da ne znam, kaj bi omenila, dajte mi čas, da si razvedrim dušo. . . . Prosim vas, pustite me denes, da bodem sama. Jutri bodeva dalje govorila. Prav res se mi zdi, da sem bolna — treba mi je torej, da se oddahnem." „Jaz nisem mogel spregovoriti ni besede. Poljubil sem jej roko in na lahko odšel domii. Prijatelj! to je bil poslednji poljubek, poslednji snitek z Amalijo." „Po nekolikih urah sem dobil pismo od svoje Amalije. Ta list, moram razodeti, — poln je bil same dobrote; vendar je zahtevala Amalija, odločno hotela, da enkrat za zmerom dadem slovo Tuti. •. . . „Noben pot," — dejala je, „nobenkrat, Miroslav, ne bi mogla vesela biti najinega zakona. Ko hitro bi od mene — pa kam šel, vselej bi menila, da ideš k Tuti, katera poleg vse tvoje romantiške vdanosti do nje vendar ni nič drugega, nego gnjusobna opica! Eno naji dveh moraš neogibno gotovo pustiti: ali mene, ali pa njo! Izberi si to, katero raji. ... Če mene, da-si ne tako posebno, res če-stiš, ne bode ti volitev težka." „Ljubi moj tovariš! Znano vam je, kaj sem bil dolžan ubogej Tuti; povedite, ali bi se bil mogel vdati ter zavreči jo ? Vendar pa sem neizmerno čestil Amt-lijo; le pomislite, kaka neugoda je bila to meni! Bežal sem v Amalijinih roditeljev' dom; tam me je napala nje mati. „Vse mi je znano," — dejala je; »govorite, ia katero ste se odločili?" -— „Prišel sem prosit Amalije, da bi se usmilila uboge Tute!" — „Gospod!" oponesla je, „ko bi tudi moja hči bila tako slaba, da bi privolila vam rado imeti opico, jaz ne bi pustila tega. Česa in kako bi se morala bati kasneje, ker zdaj svojej zaročnici ne morete žertvovati tako merzke stvari? Nikoji, gospod moj! ne bote videli več Amalije — tako dolgo časa ne, dokler pošteno ne obljubite, da se. je vaša zveza z opico pretergala enkrat za zmerom!" Mati je odšla, jaz pa sem obupnega serca vernil se domu." „Tega dne ostanek sem prebil v pekočem nepokoji. Da bi bil nehvaležen svojej dobrotnici, to ni mogoče, zdelo se mi je; kako bi jo bil zapustil? Terdnosem bil prepričan: Tuta, ko hitro neham obiskovati jo, — da pobegne iz lesa, a gotovo v pogubo. ... Pa tudi, kako bi se bil mogel odpovedati Amaliji, ki sem jo neznanski čestil in tolikrat prisegel, da jo bodem večno imel rad. ... Oh, prijatelj! to je bila strašna zadrega!" „Vso noč nisem mogel zatisniti svojih bridkih očij ni minote ne. Zjutraj precej, ko hitro je solnce pozlatilo otok, vstal sem iz svoje postelje, po navadi puško obesil čez ramo in odšel v les. V lesu me je srečala Tuta. Sirotka je z veselimi skoki in zminjki kazala, kako vesela me je zopet. Jaz pa sem stal pred njo, kakor prikovan , se sklonjeno glavo. Tuta ni bila vajena mi — tako terpkemu; še bolj se mi je začela priljubijati in nenadoma je nogo zapela za vervico, na katerej je na vrati visela mi Amalija; zgrudila se je na zemljo..... Mili tovariš! ozerl sem se v nje vabljivi obraz: potle sem serpočutno pogledal v Tuto — in ta trenotek je v meni Amalija zmogla opico. Vzel sem v roko nje obraz, in pervi pot v svojem živenji sem od sebe porinil Tuto; napdsled sem se obernil od nje in hotel pobegniti iz lesa. Prišlo mi je na misel, da bi šel k Amaliji. Ko sem odšel nekoliko korakov nazaj , ozerl sem se. . . . Tuta je varno šla za menoj ; gerdo sem se zaderi nž-njo; po nekolikih trenotjih sem se zopet obernil in videl sem, da zmerom koraka za menoj. ... A ovladala me je vsteklost. . . . Zazdelo se mi je, da bi rada k Amaliji šla z menoj. . . . Misli so se mi zmesile. Sam nisem znal, kaj bi učinil. — Puška je bila nabita — eno tre-notje — strel se je razlegnil . . . uboga Tuta je zgrudila se mi pred nogi—a jaz sem tudi zgrudil se na zemljo: zapustila me je bila pamet. ..." „Ne znam, kako dolgo časa je trajala moja med-loba. Ko sem zopet bil v svesti si, videl sem , da Tuta leži poleg mene in pojemlje v lastnej kervi. Nje gasnoče oko se je bilo vjelo z mojim očesom . . . približal sem se jej na moč, — samo zato, da bi jej bil obvezal rano. Ali oh! uže je bilo, prepozno! Še enkrat mi je obliznila roko-----------in poginila je v mojem objetji. Bridka obupnost me je ovdajala. Umoril sem bil svojo dobro-dejko, svojo drugo mater! Bal sem se, da zemlja zarezi pod menoj; nisem bil več vreden svojega živenja na sveti. Serce se mi je bilo napolnilo se sovraštvom do Amalije. Sram me je bilo vsega na sveti, pa tudi čertil sem vse. Strahota me je začela proganjati na očinem domu; bal sem se, da se mi zruši na glavo. Vse me je plašilo, vse prizadevalo mi grozo. Kamor sem se ozerl, povsodi mi je pred očmi bila umirajoča Tuta, po-vsodi sem slišal nje glas. . . . Drugega dne sem na francoskej barki odpotoval v Evropo." „Ne pripovem vam posameznih daljnih dogodkov svojega živenja. Dal sem se zapisati v službo francoske republike, ker sem menil, da v tistih kervavih bitvah zabim na Tuto in oglušim svoje vesti očitke. Iskal sem smert, pa je dalje in dalje bežala pred menoj. . . . Povsodi je moje uboge Tute senca bila za menoj! V krutem boji, ko so krogle švigale mi okrog ušes, zdelo se mi je, njih žvižg je žvižg uboge opice. — Po noči, ko so tovariši počivali okrog ognja, ležal sem jaz najraji na samem kje in imel oči odperte. Tutin obraz se mi je kazal tudi v temnej daljini, tudi v dimu, plešočem nad ognjem v taboru, in v osamelem oblaku — oddaljenem od temnega neba. Kader so se mi trudne oči zaklenile, probudil sem se nenadoma in videl, da Tuta leži poleg mene, da pojemlje v lastnej kervi in liže mi roki. . . . Oh, ljubi tovariš! gotovo mi ne verujete tega: tudi moja lastna sodba se brani, da bi to bila resnica, vendar pa ne morem soditi drugače, nego da je spremljala me senca — senca moje uboge Tute. Časi, največkrat v nemem, polunočnem času, jasno vidim nje obraz, čutim nje ljubkost; zdi se mi . . . ne, ne zdi se mi, temuč resnično čutim, da mi liže kervoločno roko." Tako je svoje razodetje dokončal polkovnik Pan-der-k... Ni besede jaz nisem zinil po njegovih besedah. Dan se je uže nagibalvk večeru, in meni samemu se je zdelo, da je poleg naju še neko bitje v vozi, — bitje, ki ga niso mogle izpoznati moje oči. Vstala je polunoč — in zazdelo se mi je, da slišim, da nekedo praska po steklenem oknu. Stisnil sem se v kot, jel mežati, pa nisem mogel zaspati. Vso noč mi je po ušesih burilo težko polkovnikovo vzdihanje in odmeval uboge Tute žvižg. Drugega dne smo se zgodaj zjutraj pripeljali v Pe-trograd; zapustil sem Fan-der-k... in potle ga nisem več videl. Izvedel sem , da je kmalu po najinej vožnji odpotoval v novo Holandijo, kjer so ga divjaki požerli.. .. Pokoj njegovemu duhu in prahu!... Boljše je človeku, da ga snede divjati, nego pa, da bi ga vjedala ter mučila vest. i — 59 — Venec domačih rož. (Zložil ,*„) Majnikova pesem. Kamorkoli zre oko" , Vse je oživljeno, Vse je lepo in mlado , Kakor prerojeno; Zlati maju i k vse budi, Rajskih nam prinaša dni. Kaže se pri cvetu cvet, Rožice pa mlade Krog potresene so spet Čez gore,- livade; Duh iz njih puhti sladak, Napolnuje čisti zrak. Gozd košat že in hladan Vabi prilizljivo, V njem pa tičji zbor glasan Poje ljubeznjivo; Kdo bi tudi ne bil vesel In iz serca ne zapel ? V gozdu skače bistri vir, Vije se šumljaje, Pastirica in pastir Rajata vriskaje; Oh, kako sta srečna zdaj, Zemeljski imata raj ! O mladina poj le poj ! Tebi sreča sije; Deček in deklica svoj Venec naj si vije! Zdaj je majnik, zdaj je čas, Le obhajaj ga na glas! Vendar stari tudi vi Zdaj se veselite , Vživajte še svojih dni, Reve pozabite! Morda majnik drugi že Najde v krilu vas zemlje. Vse naj giblje, poje zdaj, Majnik vence vije; Več ne pride mu nazaj, Ki ga zdaj ne vžije; Vse Očeta naj cesti, Ki veselje nam deli! Luni. (Zložil A. Bezenšek.) Lunica mila! Kje pa si bila , Ko je po dnevu nam solnce svetilo, Žarke rumene po zemlji razlilo ? Al si mar spavala ? Al drugod plavala, Dokler se solnce za gore ni skrilo ? Oh kako krasno Nebo je jasno, Kedar ti luna na sinjem potuješ , Trudne popotnike nas ogleduješ! Zvezde lesketajo, Krog tebe šetajo, Ti pa se z njimi vred krasno raduješ. Vzemi me k sebi! Vem , da pri tebi Nikdar ni žalosti, ni bolečine. Toda nezmerne so neba višine; Mile le pesmice Tebe in zvezdice Slavijo naj, hrepenenje pa mine! ' Rje je meja? (Povest iz ljudskega življenja, spisal J. Ogrinec.) (Konec.) H. V bližnjem tergu je samo en pravdarski dohtar, in k temu zavije Kaves. Da bi koj na pervi mahljej dobro zagrabil svojega nasprotnika, napne pa malo širjo pravdo, kakor samo zaradi tistega ugovarjanega vogla ledine. Potoma je namreč si spomnil, da hudourni supet le še ne teče na Eavsovo plat, kamor bi moral po njegovih mislih teči; na dalje, da Raves še zmerom na njegovem selišči pred kozelcem obračuje vozove, čeravno je on že dostikrat mu zabičaval, da nima te pravice ; in naposled, da njegova tepka vedno še senco meče pred njegov skedenj in na dero, če prav je on že oklestil ji nekoliko vej. Te spotikljaje tedaj še pristavi k svoji glavni tožbi, k čemur ga izpodbode tudi dohtar, češ, da ti pridevki le toliko bolje podpirajo glavno pravdo. Za to zasliševanje, podpisovanje- in za dotično ko-lekovanje plača deset goldinarjev. Vedel je sicer, da dražjih ni mož od odvetnikov, vendar da za te male čerte na papirji, pa deset! — tega ni nadejal se v najhuji misli ne! Kako lehko bi bil za te lepe novce kupil si čeden, nov suknjevec, ki ga tako živo potrebuje! Le misel, da tako pa užene nadležnega soseda, ta ga vtolaži in oserči, da si potem po dohtarjevem naročilu poišče tudi še veljavnega merjalca, ki gre ž njim domu, in mu nariše tisti pravdoviti vogel, pa premeri in presodi sploh vso mejo med obema polgruntoma, da po tem sestavi nekako mapo za prilogo k tožbinim listinam. A vročina prešine ubozega Kavsa, ko merjalec za to delo zahteva devet goldinarjev. Edino le terdni up, da gotovo dobd pravdo in ž njo stroške povernjene, odpre mu skromno mošnjo, da začne odštevati kervave bankovce, ki se mu tako prijemajo poslinjenih perstov. Na večer, ko Kaves ravno preračunnje, koliko je izdajal že pervi dan pravde, in na tihem preklinja svojega soseda, ki mu je kriv toliko potroškov, tačas pa Raves zelo" vinjen prirohni po vozarah in ravno doli pod Kav-sovo hišo srečujočemu prijatelju na glas pripoveduje: da je bil peljal se v tri ure oddaljeno mesto in najel si najučenejega dohtarja. Potem kričeč pristavi: „Da bi tak oprav dal mene — ta Kaves! Nikoli! Vogel bo moj, pa tudi on po vode ne bo nič več hodil na našo lužo. Jutri mi merjalec pride na ogled. Doh-tarju sem danes že plačal dvajset goldinarjev, pa se ne menim. Plačam jih sto, tristo, da le Kavsu pokažem, koliko ima pravice do vogla in do moje luže." Tako je hitro pravda začeta. Pa kakor je pri ti reči že navada, da se vleče in le vleče, tako tudi tukaj. Naša pravdalca hodita mesec za mesecem drezat počasna dohtarja in jima primazevat z denarji, da bi vendar kaj skoraj že stekla pravica, pa preteče let in dan, da še zmerom ne izvesta, kje je iskana meja ? Pač pak je t tem časi revneji Kaves naglo in čedalje globočeje tonil v dolgove , in premožneji Kaves, ki je navadno vozaril se k svojemu oddaljenemu dohtarju, privadil se posejati po kerčmah in s pijanci poviševati za mizami, odvadil se pa dela in prave skerbi za svoje gospodarstvo in poleg tega tudi že precej škodoval si na premoženji. V dobro poldruzem letu vendar enkrat pride pervi pravdin odlok. Kakor se pokaže, imel bi Raves zgubiti vogel, nasproti pa dobiti vse drugo. Alj on kratko in malo ni zadovoljen s tem, marveč si poišče druzega doh- — 60 — tarja, pa vnovič še vse krepkeje nažene pravdo in — posebno dobro plačuje! To pomaga, da po daljnem po-prijemanji začne pravde dober vspeh res nagibati se na Eavsovo stran, in to tem bolj, kolikor bolj dan na dan zadolženeji Kaves ponehuje z denarji podpirati svojega zastopnika. V druzem dobrem letu, ko Kaves tedaj ravno že vsaki dan pričakuje zadnjo razsodbo svoje zmage, zgodi se na enkrat, da njegov dohtar sam pride v preiskavo in pravdo zaradi mnogo goljufij in krivic, katere je zadolžil naprem tistim, ki so pravice iskali po njem in se zaupali njemu. Ta nepričakovani primerljej vstavi pravdo, ko je že Eavsu po godu veršila se, in iz nova Kavsa napolni s pogumom. Ta namreč se zdaj sklicuje na to, da go-Ijufljiv dohtar je pač tudi za drag podkup hotel Eavsovo krivico, katere že pervi njegov dohtar ni mogel vtajiti, zverižiti v pravico, pa je zdaj sam prišel v zadrege. Zategadelj si Kaves pri svojih malo prijateljih, ki mu hočejo še kaj upati na njegovo čez in čez zadolženo imetje, izposodi toliko, češ, da še enkrat in zadnjikrat pritegne pravdo, ki se mu tako zdi že dobljena. Na to pa tudi Eaves ne derži križem rok. Dobro i vedoč, da pravda se vsak lahko, dokler ima. s čim pla- j čevati, poišče si tretjega dohtarja, pa od kraja naviše j staro pravdo. Tako se na dalje vleče draga pravda brez konca. Priteče peto leto, pa pravdalca ravno toliko še vesta, kje je meja, kakor pervi dan tožbe. Pač pa sta veliko parov čevljev že stergala po pravdinih potih, veliko, veliko drazega časa zamudila pri svojem gospodarstvu, potrosila že na stotine težko pridobljenega denarja, živela vedno v jezi med sabo, in neštevilnokrat že zmirjana bila od svojih skerbno očitajočih žen, kateri ste bolje prevideli, kam pravdanje navadno peljava. H koncu petega leta — pravda še zmerom ni do-gnana — ali ugnan je Kaves. Letina je bila slaba, pridelal je komaj toliko, da je s svojimi se preživel čez zimo, a davka že ni mogel plačati, ne upnikov, ki ga gonijo, najmanj pa, da bi za pravdo imel še kak krajcar, ko mu tudi posojevati nič več noče nobeden. Kaves je oberačil. Pravda je spravila ga na beraško palico. In kakor se kaže, kmalu tudi več ne bo imel prenočišča svojega. Zdaj pač spozna , kako nespameten je bil, da je pravdal se za pravo nič! Žal mu je, zlasti žal, ko pomisli, da je v nepremišljeni prepirljivosti zapravdal ljubo domačijo, katero je namenil svojemu sinu Martinu, zdaj dvajset let staremu. Hudo, hudo se kesa, toda pomagati si nikakor ne ve več. Blizo enako je z Eavsom. Ta sicer še ni zadolžen, alj kar si je bil prihranil poprej, vse tisto je že šlo za pravdo in zaradi nje. Tudi on je že pred daljem časom jel sprevidati, kako nespameten je, da zavoljo take malenkosti pa toliko denarja potroša. Zategadelj je zadnje leto sem obiskoval le kerčmo že bolj kakor svojega drazega dohtarja. Pravde je že davno sit bil čez glavo; alj opustil je vendar je še ni zlasti zavoljo možtva ne, da bi se ne zdelo, da je tako rekoč on pervi ugnan. Drugič mu je pa pravda tudi za izgovor, da hodi v mesto poviševat po pivnicah, in da ima s čim lepšim opravičevati se naprem svoji ženi, ki ga velikrat zmirja zavoljo tega. Necega večera, ko Eaves po svoji privadi spet precej vinjen iz pravdinega pota pride domu, začne mu žena iz nova staviti pred oči, koliko škode je sam sebi že prizadel in v koliko, revno siromaštvo pripravil svojega soseda — vse zavoljo nesrečnega pravdanja! Na to ga lepo prosi, naj vendar že enkrat jenja od pravde. „Kaves je pervi začel, on naj pervi neha!" zaverne mož in molči. Žena pa po teh njegovih besedah spozna, da tudi on je naveličan pravde, in da je toraj prilični čas, ko ona sama utegne zavreti gorje, katero je soseda Kavsa že spravilo na beraško palico, in ki tudi njeni mali družini že hudo žuga. Nemudoma namreč hiti k sosedu na svojo roko posredovat zaradi stare pravde. Ko pride do praga, čuje Kavsuljo v veži milo jokati in proti svojemu možu tožiti: „Glej ob vse smo prišli po tvoji nesrečni pravdi! Vsi trije smo berači zdaj — brez prenočišča! Nikjer nam več ne bo strehe! ¦ „Tega nam je Eaves kriv, on, ki je silil me t pravdo!" izgovarja se mož. To očitanje hudo zbode poslušajočo Eavsuljo v serce. Naglo stopi v vežo in brez ovinkov naznani, da njen mož je pripravljen opustiti vse nadaljno pravdanje. Kavsova sterme sprejmeta to nepričakovano novico. Potem se oglasi žena in pravi : „Tudi moj mož ni hotel dalje pravdati se. Alj kaj nam pomore konec pravde zdaj, ko je že zapravdano vse." ..Če do konca tedna ne plačam poldrugo sto dolga, pridem na kant," pristavi mož z bridkim glasom in obmolči. Ta objava berž izbudi veliko sočutno usmiljenje v Kavsuljinem serci. Začne obžalovanja vredna soseda tolažiti in pri ti priči jima zagotovljati, da, če le mogoče, hoče jima poiskati pomoči zoper žugajočo stisko. Gre-doč domii, ko premišljuje, ,kako bi prej in bolje mogla vresničiti to svojo obljubo, zagleda v mraku ravno na tistem pravdovitem voglu tratine — svojo hčer Marjeto in sosedovega Martina v prijaznem pogovoru. Že davno se ji je zdelo, da ta dva mlada človeka sta si več kakor dobra, zdaj je po polnem prepričana tega; pa tudi uganjka, kako če sosedni družini pomagati, pride ji hipom na misel pri tem povoljnem pogledu. Prišedši domu možu sporoči najprej spravoljubnost Kavsovo, potem nemilo stisko, v katero je zašel po prav-danji, in nazadnje pristavi: „Ker si tudi ti kriv mu tolike nesreče, bodi toraj tudi ti pravičen in usmiljen, pa imej toliko kerščanske ljubezni do njega, da ga rešiš beraške palice. Na svoje premoženje še lehko dobiš in njemu posodiš toliko denarja, kolikor potrebuje, da zado voli svoje najsilneje upnike." Eaves se v pervem trenutji nekaj začuden in ne-voljen povzdigne proti takemu nasvetu, vendar na ženino ljubo in nevtrudljivo prigovarjanje, češ, da tako najbolje popravi, kar je bil zagrešil naprem svojemu ubozemu bližnjemu, vda se na posled, in že drugi dan Kavsu odšteje potrebno svoto. S tem je tudi sprava med sosedoma spet vpeljana. Zdaj Eavsulja stori poslednji korak. Nekaj dni potem, ko je njen mož po večletnem presledku spet enkrat prave, dobre volje, da začne sam sebe smešiti zavoljo prestanega, neumnega pravdanja, poprime ona to priložnost in pravi: „Glej, in pravdala sta se za mejo, katere bi prav za prav še treba ne bilo! ¦ „Kako to?" praša mož začuden. „1 no," meni žena naglo, „naš in Eavsev polgruntec naj bi združila se, pa bi en cel grunt bil in tisti dober." „Kako — dva gospodarja na enem grunti ?" čudi se mož ne razumeč žene. Tedaj mu ona naravnost razloži, kako bi se zgodilo, da bi ha takem združenem gruntu tudi le samo eden bil za gospodarja, Kavsov Martin namreč se svojo ženo Marjeto Eavsovo. — 61 — Mož gleda, debelo gleda, "alj žena se ne da motiti, pa mu razodene vse: kako da se Martin in Marjeta že dolgo rada imata in ljubita na skrivnem, kako moder, pošten in vedno pridno delalen je Martin, kako dober zet bi jima bil sosebno še iz hvaležnosti, pa, če prav je reven, da bi Bog bolje blagoslovil njegovih rok dela, ker je Martin bogaboječ, in da tako bi tudi njegovim ubo-žanim starišem najbolje pomagalo se ter najizdatneje zderžavala se kaljena prijaznost in vterdila se blaga sprava med vsemi. Ko na ta materina vvaževanja še ubogljiva hči Marjeta pristavi svojo prošnjo, tudi oče veliko dalje ne premišljuje več in privoli. Tako Martin postane gospodar na Bavso-Kavsovem, pa priden pri delu in varčen pri vsem kmalu spet na terdne noge spravi združeno gospodarstvo, katero je še razdeljeno vsako posebej po pravdi opešalo in tičalo na rakovi poti. Svojim otrokom velikrat pripoveduje pod-učno zgodbo Bavso-Kavsove pravde in vselej pristavi: „Meja alj konec marsikatere pravde je tam in tedaj, kjer in kedar ni denarja več, alj, kakor pravi pregovor : ,kjer tudi cesar zgubi'!" Azijska kolera. (Spisal dr. —ž—.) (Dalje.) Vsa mesta in sela , kjer je kedaj kolera epidemično morila, stoje na tleh za vodo in zrak prehodnih; na zemlji, ki se zamore vode in zraka dobro napiti, ki je nasičena različnih trohnečih organskih delov, ki je sploh zrahljana ali vsaj polna luknjic kakor skale na našem Krasu in skalnatem otoku Malta, ki se včasih do ene tretjine svojega lastnega prostora vode in tekočih nesnag navzeti zamorejo. Več ko gnjije v zemlji pod hišami različnih človeških odpadkov in drugih organskih reči, bolj nevaren je svet za kolero ; bolj čisto ko je v tem obziru, menj se je treba bati te bolezni. V Londonu, v poglavitnem angleškem mestu se je leta 1848—49 jasno pokazalo, da so nizki deli mesta, kamur se je nesnaga celo od drugod stakala, grozovitno od kolere terpeli, med tem, ko so visi, bolj čisti deli le malo bolnikov šteli. Poglavitno mesto Monakovo na Bavarskem, stoječe na tako imenovanem nanosu ali alluvionu ima neravna tla in tudi tam se je kolera za časa svetovne razstave leta 1854 v nizih delih mesta začela, stopala počasi tudi proti visim, vendar je v nižavi razmerno veliko grozovitnejše morila kakor po višavah. Tako se godi povsod, ali pa so tla v nižavi takih lastnosti, kterih kolera ne ljubi: na primer terda nenategljiva skala, močviren svet. Kako nevarna so tla v kakej globeli čeravno na skali, pa s perstjo, tako imenovanim nanosom napolnjenej, celo v gorskih krajih, kaže selo Kienberg na Bavarskem, ki je leta 1834 33 ljudi od sto prebivalcev na koleri izgubilo; toraj je vsaka tretja oseba tam na koleri umerla. Selo stoji po Pettenkoferju sicer visoko v gornatem svetu pa v po-nikvi aH globeli, ki je napolnjena z imenovanim nanosom; le ena petina vasi stoji na golej skali. In glej v tem delu vasi je umeri samo en človek in sicer v selskej kerčmi. Nekaj malo hoda odtoda je drugo selo, ki ne stoji v ponikvi, ampak večidel na terdej povišanej, le plitvo s perstjo pokritej skali; tam so Kienbergarji svoje merliče pokopavali. Čeravno se je seme kolere v to vas večkrat prineslo, ni razbolel vendar noben člo- vek tam na koleri, kar jasno priča, da so terda, skalnata, nenategljiva tla nerodovitna njiva za seme kolere. Skalovje na Notranjskem, po Istri in Dalmaciji ne spada med nenategljiva tla, ampak je polno jam in luknjic, ktere so po mestih in selih posebno v tako imenovanih pohikvah ali dolinicah napolnjene s perstjo , v kterej mnogo organskih reči trohm in gnoj pripravlja za seme kolere; zatoraj je tudi tam kolera hudo divjala, kedarkoli je bila tje prenesena. Dalmacija, ki je podobna Krasu, je zadnjokrat leta 1867 hudo od kolere terpela, ravno tako prejšnjih časov Notranjsko in Istra. Kaj zanimivo je, kar dr. Bazpet v Postojni slavnemu učenjaku Pettenkoferju poroča o koleri na Notranjskem za časa, ko so železno cesto zidali. On pravi, da je imel kot zdravnik pri železnici med drugim tudi opravilo v dveh lomih, kjer so skale za zidanje in druge potrebe lomili. V vsakem lomu je po sto delalcev delalo in tudi stanovalo: v lomu Osilnica so lomili jamičasto, drobečo skalo in kolera je med delalci, ki so na takih tleh stanovali, hudo razsajala ; v lomu Biznik pa so lomili terdo, nenategljivo skalo in glej noben delalec ni razbolel, čeravno je kolera tje od drugod prinesena bila. Kmalo po koleri se vname med delalci podkožni legar, ki se na-leza od človeka na človeka in glej v občh teh krajih je jednako divjal, ker na podkožni legar tla nimajo nobene moči. Ta izgled in mnogo drugih priča, da kolero sicer človek od enega kraja v drugi prenaša, pa samo njeno seme, ktero še-le v rodovitnih tleh zamore se v morilen otrov premeniti; v neugodnih tleh ne doseže nikdar tako škodljive moči, ampak nagloma izmerje. Dalje kako" nepriljubna so za kolero premokra tla, kaže sledeče opazovanje. Leta 1854, ko je kolera po mnogih krajih bavarskega kraljestva hudo morila, ostala so nje prosta sela, dvadeset po številu, ki stoje na močvirnih tleh ob Donavi od Pattmesa do mesta Ingolstadt. Okrog in okrog teh sel, v kterih prebivajo sami siromaški zemljedelci, je strašno morila, bila je večkrat prinesena v to ali ono ubogo selo na močviru in vendar se njeno seme ni nikjer prijelo, noben teh siromakov ni za kolero razbolel. Glede vlažnega sveta pa so v Indiji opazovanja pokazala , da kolera v takih krajih hudo razsaja, kjer je merzlica ali groznica doma; torej močvirni kraji niso vsi epidemične kolere prosti, ampak samo tisti, v kterih šota raste, v kterih zarad prevelike moče v zemlji čisto malo razpada, čisto malo organskih stvari gnjije. Iz vseh teh izgledov se da posneti, da so pri razprostiranju kolere po svetu tla ravno tako imenitna, kakor človeško občenje, po kterem se klica kolefe trosi in seje; zakaj le v priležna tla zasejana kolerina klica zamore se tako razmnožiti, da nastane tam splošno bolehanje ali epidemija. Brez ugodnih tal bodo zato v kakem naselišču samo tisti na koleri zboleli, ki so otrov bolezni od drugod s seboj prinesli, ali k večemu še nekaj oseb, ki so od drugod pripotovalemu bolniku stregle, posebno ž njegovim nečistim perilom opraviti imele. Tedaj je v vsakem kraju, kjer je nastalo hudo umiranje na koleri, najprej treba posebne klice, ki je bila prinesena iz okuženega kraja, in potem nekaj, kar se v tleh pod našimi nogami verši in rodi, bi rekel podlaga in gnoj za prineseno seme. Ta podlaga ali gnoj, ki kolerino klico ali neštevilno razmnožuje ali pa ž njo poseben kolerin otrov dela, nahaja se v nekterih tleh leto in zimo, kakor skušnje uče; zakaj v nekterih krajih se vname vsakokrat huda morija, kakor hitro je bilo kolerino seme tje prineseno; v drugih tleh le včasi, kar bi se moglo terditi o vlažnem svetu; zopet v drugih tleh pa nikoli, kakor poprej našteti izgledi kažejo. — 62 — enega kraja v drugi prenašati, da bi postalo od njeg, splošno umiranje. K večemu toliko, da nekaj malega oseb po njem razboli, s tem je ves prinesen otrov zavžtt in kolere ne dobi noben več. Prenesljivo iz enega kraja v drugi je kolere seme ali klica, ktera pa sama za-se brez priležne zemlje ni škodljiva in ne dela morije. Meni tiči še prav živo v spominu nek dotičen izgled iz mestne bolnišnice v Vinkovcih. Bilo je v nedeljo ob duhovem leta 1867 , ko mi prinesejo ob šestih zjutraj bolnika, hladnega kakor riba in oplavelega kakor češ-plja; zbolel je namreč na potu v Vinkovce ob štireh zjutraj , ko še nismo vedeli za gotovo , da je kolera v nekih vaseh 7. graničarskega ali brodskega polka na-vstala. Ležal je že v izbi, kjer je več drugih bolnikov bilo, ko tje pridem. Začnemo ga zdraviti, treti in ogrevati nek strežaj, nek zdravniški pomočnik in jaz, pa zaspal je ob desetih, torej zdrav in mertev v šastih urah. Še po noči tistega dne razbolita zdravniški pomočnik in strežaj, pervi ozdravi kmalo, drugi pa umerje. Razun teh dveh ni dobil kolere nobeden ne v bolnišnici ne v Vinkovcih. Kolerina klica ni našla ugodnih tal ter ni bila v stanu občno bolehanje naroditi celd ne v bolnišnici, kjer smo ravno tedaj mnogo bolnikov imeli. Pa nesrečnik, ki je s kolero najgrozovitnejše podobe v bolnišnico prišel, moral je imeti na svojem nečistem životu in perilu kolerin otrov ali klico v vzvišenej podobi, ki je v malih urah dvoje izmed nas tako okužil, da sta nevarno zbolela in nju eden tudi umeri. Ta nesreča je prinesen otrov čisto povžila; razbolel ni nikdor več, čeravno sta kolerino seme ta dva nova bolnika v svojih iztrebkih obilno po bolnišnici sejala. Po mojih mislih ta-le dogodek poterduje Pettenkoferjevo misel ali teorijo, daje treba razun prinesene klice še nekaj, namreč ugodnih tal za razvitek te morije v kakem kraju. Vprašanje torej nastaja, kake lastnosti mora tedaj imeti tisti počin, ki daje prinešenej klici tako moč, da izfočuje splošno bolehanje; kake lastnosti tisto zemljišče na kterih samo včasih more poroditi epidemijo, včasih pa ne, da bi še tolikokrat seme kolere tje zasejano bilo in konečno, kako se loči tisto zemljišče od imenovanih dveh, na kterem se kolerino seme še ni nikoli, čeravno mnogokrat prineseno, v epidemijo ali splošno bolehanje razvilo ? Žalibog da doele ne vemo mnogo na to odgovoriti , in to kar vemo, je večidel zasluga že tolikokrat imenovanega nevtrudljivega preiskovalca vzrokov epide-mičnih bolezni, prof. Pettenkoferja. (Dalje prihodnjič.) V natančneje pojasnilo tega, kako tla kolero pospešujejo ali zaderžujejo, naj navedem bistroumni primer profesorja Pettenkofer-ja, ki primerja naša tla opreznemu moštu, kolerino klico pa klici, ki po zraku v mošt zasejana ga v vino spreminja, bolezen pa z nasledki, ki navstajajo, če se človek preveč vina naserka. Vendar preden da razložim ta primer, zdi se mi potrebno omeniti, da tudi vinsko vrenje ali spremena mošta v vino, kakor sladii v pivo, zavisi po novih preiskavah in iskuš-njah od posebnih klic , ki se nahajajo v zraku pri tleh, posebno obilno tam, kjer ljudje stanujejo. Francoski fizi-kar Pasteur je skušal premeniti mošt v vino ali kakor kemikarji govorijo: „grozdov cuker v alkohol," v zraku, kterega si je na najvišej gori evropskej, na Montblanku, vlovil, ne obsegajočem omenjenih klic, pa ni se mu podalo nikoli; dalej je skušal vinsko vrenje v zraku, kterega je več časa pustil iti skoz goreče cevi, pa tudi ni šlo nikoli, zakaj klice vrenja so se v previsokej toploti zaterle. Vrenje vina in drugih upijanljivih pijač zavisi po teh in še mnogih drugih izkušnjah od najdrobnejših, nevidljivih klic, ki so povsod v zraku, kjer ljudi prebivajo. Pettenkofer torej pravi: Po vsem, kar smo o koleri dosle zvedeli ne samo pri nas v Evropi, ampak tudi v njenem rojstnem kraju, v Indiji, smejo se njene razmere glede tal še najbolj vinskemu vrenju primeriti. Vinsko vrenje je že od nekdaj znano in zavisi od posebnih v zraku razširjenih klic, ki se pri vrenju v.dro-žene stanice, v rastlinice iz rodu glivic, spremenijo. Vinska terta rodi svoj sladki sok že od starodavnih časov. Ako bi zrak ne imel imenovanih klic, ostal bi grozdov sok sladek mošt in ne bi se nikoli mogel spremeniti v pijano vinice, ljudje bi ga serkali, brez da bi se upijanili. Pa naenkrat naj bi bila prinesena odkoder koli klica za vrenje, mošt bi začel vreti in spreminjati se v upijanljivo pijačo. Nasledek bi bil, da ljudi, nepoznavši moči spremenjene pijače, serkali bi jo po prejšnji navadi in se upijanili eden popred, drugi poznej, eden po malih kapljicah, drugi še le, ko bi popil cele poliče, in nekteri bi ostali trezni, ker so samo malo upijanljive pijače zavžili: nastala bi, z eno besedo, v tistem kraju epidemija pijanosti. Pijani bi potovali tudi v druge kraje, kjer ni mošta, ali pa, kjer se mošt še le pozneje tiska ali pa, kjer je že čisto pošel. Epidemija pijanosti bi tam samo tedaj nastala, če bi se tam našel mošt, ali pa, če bi s seboj prinesli čistega vina v lagvicah in ga tudi drugim piti dali. Kjer ni mošta, naj se tje prinese klic za vrenje kolikor hoče, epidemija pijanosti bi nikdar ne nastala. Kavno tako je nek z epidemijo kolere: Njeno seme ali klica sama po sebi, naj bode preneseno kamor koli, ne dela splošne morije, kakor klica vinskega vrenja brez mošta ne more nakloniti pijanosti. Kolerina klica mora poprej priti v dotiko s svojo podlago ali gnojem, ki se nahaja v njej ugodnem kraju in sicer v tleh in njegovih izparih. Kjer ni njenega gnoja, klica izgine in kolero dobi samo tisti, ki je njen strup od drugod s seboj prinesel, k večemu se ga napije še nekdo\ ki je bil v dotiki z njegovim nesnažnim životom. Vince, iz lagvice izpito, ne zamore drugih upijaniti. Naj bode v kak kraj še toliko kolerinih klic donešenih, brez gnoja, brez podlage, v kterej se klica izrasti ali pomnožiti zamore, ostane prost vsake morije; zakaj epidemije ne dela klica sama, pa tudi ne njena podlaga, izrodek ugodnih tal; ampak nastane samo tedaj, kedar se, kakor pri vinskem vrenju, oba pogoja strinjata. Nasledek teh dveh pogojev je kolere otrov, kakor vinice nasledek mošta in klic za vrenje, in ta-le otrov se ne zamore nikdar v tolikej množini od Potniške drobtine. (Spisuje L. Ferčnik.) (Dalje.) Cesta je bila osamljena, edin kmetic v rujavo-lod-nasti obleki me sreča. V sredo doline se je zagozdil temen verh Bur, in jo deli v dve dolinici, zapadna imenovana Glajnkovlog (Gleinkerau) s potokom Tajhel, po izhodni se vije kraj blat cesarska cesta v Vindišgarsten. Od Špitala do Vindišgarstna sem hodil dobro poldrugo uro. Proti severu sem imel pred očmi raztegnjeno sivo, golo gorovje po naliki Dobrača. To so stene in verhi od 5200—6000' visokega Speringa in Sengsna. Vštric od tega skalovitega hribovja je niže temno gorovje, vmes pa dolina Rettenbach. Solnčne strani bližnjega hriba sem videl lepo zlatorumene in ondi ljudi, ki so nekaj sekli. Vprašam človeka, kajtusečejo in dobim odgovor: „Fon- - 63 — Smesnice. * »Oh, gospod dohtar!" dejala je v strahu mlada gospa , ki si je domišljala , da je bolna , urno poklicanemu zdravniku. „Premislite, danes sem po noči trikrat kihnila! Kaj vi porečete k temu?" — „Trikrat — Na zdravje!" odverne zdravnik merzlo. * Nekdo je dejal, da nikakor no more razumeti sanj egiptovskega kralja Faraona, ker si ne more misliti, kako bi sedem suhih krav pojedlo sedem debelih in bi se jim še poznalo ne. — „Jaz tudi nisem verjel, dokler nisem bil oženjen, da bi bilo to mogoče," pristavi na to nazoči ter-govec. „Imel sem sedem debelih knjig , kamor sem zapisaval svoje dohodke. Ko sem se pa oženil, prinesla je moja žena prav majhno drobno knjižico s seboj, in ta knjižica je v kratkem času požerla vseh sedem debelih knjig, pa vendar se jej še nič ni poznalo. 04 tistega časa prav lehko za-popadem sanj Faraonov". * Majhen, a učen človek se je prepiral z nekom, ki je bil na pol veči od njega. „če ne bote molčali, vtaknil vas bodem v žep!" pravi velikan. — „Vtaknite me raji v svojo glavo! Tam imate več praznega, kakor v žepu," odverne mali. stra". Dolgo ugibujern, kaj bi pomenila ta beseda; koncema se spomnim, da kmetje tudi pri nas sečejo jeseni praprot za steljo; — zdaj sem imel uganjen pomen besede: praprotno steljo. 10 minut pred tergom stojite tik ceste dve veličanski lipi ter delate senco čedni kapelici matere božje. Še tu malo postojim, ponujati se mi je mičen razgled na južne planine, sive in sterme kakor naše Karavanke. Ednajsta ura je že odbila, ko primarširam v čeden, in po zunanjem soditi, tudi premožen terg Vindišgarsten. Zdaj si v Vindišgarst-nu si mislim, ko jo korakam po široki ulici t. j. po glavni cesarski cesti med čednimi hišami proti širjemu prostoru, kjer je teržišče; tu pri viru sem se nadjal pozvedeti, kod to ime v teh zdaj terdo nemških pokrajinah. Osti.0 opazujem ljudi me srečajoče , je li zaslediti v njih obrazih kaj staroslovenskih oblik, čertic. V tem me je sreča že zapustila; torej se vdam v nemilo osodo in si mislim, mestjani so mestjani, teržani so teržani, klobuk pokriva moškim zgornjo tretjinko, brada in berke spodnjo tretjinko obrazovo, nad tretjo tretjinko pa vlada nos, čegar oblika, dolgost, širokost in barva je odvisna od raznih več ali menj naravnih upljivov. Rad bi jo bil zavil v duhovnijo, da bi ondi v farnih matrikah sledil po slovenskih imenih;, a poludne je bilo blizo, ni se spodobilo v tem času nadlegovati gospode. Vsa zgodovinska premišljevanja in mojo slovstveno radovednost prekriža na enkrat drugo važno prašanje; kje in kaj boš južinal ? Na zapadnem koncu teržišča me vabite dve gostilni; ena ima napis: h kralju Saksonskemu. Pri kralju boš še boljši postrežen, nego pri kaki zverini, naj si bo divji kozel ali čern orel, zatorej stopim v gostilno h kralju Saksonskemu, v čedno, prijazno iz.bico, k precej dobremu domačemu pivu. Ljubi bralec PčT si že sam kje po tujem potoval, boš tudi vedel, kako neznanega prišleca začudeno gledajo in opazujejo. Po vsej sili bi radi kaj iž njega spravili, le to, da ne vejo, kje in kako to začeti; a vsakemu radovednežu ni treba kazati potnega lista, tudi ni treba vsakemu vse povedati. Tudi jaz sem imel nekaj na sercu, kar bi bil rad spravil na dan; zvedel bi rad, kako si ondotno ljudstvo razklada izvir poimenovanja njihovega slavnega terga. Razjasnilo gostilničar-jevo mi ni zadostilo. Povedal mi je tole: Terg Vindišgarsten se je imenoval pred Vindišgersten (slovenski ječmen) , ker so ondotni nemški naselniki od slovenskih potnikov dobili in se naučili ječmen sejati; zato so v teržnem gerbu še" dan današnji videti 3 ječmenovi klasi. Zadnji okrajni predstojnik je še le premenil ime Vindišgersten v uradno „Vindišgarsten" ; davkarijski urad se pa derži še starega imena in pečata. To je vse , kar je mož vedel o teržnem imenu; še dosti, da je bil toliko pravičen, — pripustil je vsaj toliko , da so kedaj Slovenci tu sem prihajali in še več , da so Nemci tudi od Slovencev se jiekaj naučili. Nekteri naših koroških Nemcev že niso tako pravični. Dasiravno je nas dobra tretjina, vendar od nas vedeti in slišati nočejo; da bi se pa bili kedaj od Slovencev kaj naučili, kaj tacega le misliti, bi bil v njihovih očeh v nebo vpijoči greh. Povedal mi je kerčmar še to, da se v okolici najde in izkopuje mnogo rimskih starin, spominkov i. t. d. in da se ondotni kaplan največ zanimajo za taka najdila; a kdo ne ve, koliko starin gre za rimske, ktere pa niso rimske. (Dalje prihodnjič.) Zastavice. •' 21. Solnce greje, roka terga, noga tlači in usta pijo, kaj je to ? 22. Ne pove , kdor me ima; kdor me vzame, me ne pozna; me ne vzame, kdor me pozna ? 23. Kaj je hiša prej — zidana ali poderta? 24. Kje si lesice lehko noč voščijo ? 25.- Kakor merzla burja sneg je porodila , Tako me toplota z vode naredila? Uganjka zastavic v 7. listu: 18. 1200 gld. dolgov; — 19. 1000 mož — 60 dni; 20. 13 mož, 24 žen, 29 otrok ali 53 mož, 100 žen, 124 otrok ali 93 mož, 176 žen, 219 otrok. Ogled po svetu. Arstrijsko-ogerska deržaTa. Volitve na Češkem za deželni zbor so končane. Izid za nas ni posebno vesel. V kmečkih in mestnih občinah je narodna stranka s svojimi kandidati zmagala in večina teh je enoglasno voljenih. Češko ljudstvo je pokazalo, da kot en mož stoji za svojimi voditelji. Drugače je pa izid volitev v velikem posestvu. Ta je narodna stranka protestirala proti postopanji ustavoverne stranke in vlade in ni šla volit. TJstavoverni veliki posestniki so torej sami volili, seveda svoje priveržence. Večina češkega zbora bo tedaj ustavoverna, ki bode poslala nekaj več poslancev, kakor dozdaj v deržavni zbor na Dunaj. Ali si bo sedanja vlada s tem veliko pripomogla, ni pričakovati in bo pokazala bodočnost. Tudi že pod prejšnjimi minister-stvi je bila večina češkega zbora ustavoverna , naprej pa vendar ni šlo. — Pri mestni volitvi v Pragi je bilo celo mesto z vojaki obsedeno. Ljudstvo se je obnašalo sploh mirno in taktno. Ogerski deržavni zbor se je sklenil 16. t. m. s pre-stolnim govorom. Zdaj. se že delajo priprave k novim volitvam. — Volitve za zagrebački sabor se bodo veršile srede meseca maja. — 64 — Avstrijska cesaričina Gizela, 16 let stara, se je zaročila z bavarskim princem Levtpoldom. Od vseh strani der-žave dohajajo na Nj. Vel. cesarja voščila zarad tega do-godjaja. Te dni se snide na Dunaju večina avstrijskih škofov na posvetovanje. Kardinal Schwarzenberg je baje pervi to misel sprožil in je pričakovati, da se bodo tu važne reči obravnavale. Razne novice. ..Katoliška cerkva in njeni sovražniki," to je naslov novi knjižici, ki jo je spisal preč. g. korar Fr. K o-s a r in katero je svojim udom podarilo katol. tiskovno društvo v Mariboru. Ko nam je prišla knjižica v roke, prikupila se je nam na pervi pogled po jako lični zunanji obliki; vso pozornost pa je zbudila tako naravna, tako jasna osnova, ki smo jo brali v kazalu. Pazljivo smo prebirali posamezne razprave in popolnoma zadovoljni djali knjigo iz rok, občudovaje, kako jedernato in vsem lehko umevno učeni g. pisatelj z njemu lastno temeljitostjo odgovarja na sledeča vprašanja: I. Ali je cerkva kaj zadolžila, dajo ljudje sovražijo? II. Kdo so sovražniki katol. cerkve in kaj ji očitajo? III. Kakšne dolžnosti imajo katoličani sedanji čas do svoje cerkve? To vam je sijajna apologija — krasen, času primeren zagovor kat. cerkve, da njemu enacega še nismo brali. Živo priporočamo Kosarjevo delce vsem Slovencem in želimo, da bi se knjižica povsodi po Slovenskem razširila; ker je času primerna, bode gotovo koristi obilno obrodila. Preč. gosp. pisatelja pa prosimo, da, ker je ta darček gotovo vsem po volji, ostane mož beseda in v kratkem še s kterim drugim enačim nam postreže. Dohodki družbe sv. Mohora za leto 1872. Na novo so pristopili častiti dosmertni udje : 405. O. Placid Fabiani, frančiškan v Kamniku gld. 15.— 406. Vales Marko, kaplan v Eenčah . . . . „ 15.-t- 407. Samostanska knjižnica v Mar. Nacaretu . „ 15.— 408. Zupan Jakob, kmečki sin v Jurjevem kloštru „ 15.— 409. Gerča BI., subsidiarij v Beifenbergu . . „ 15.— 410. Igerc Urša v Pliberku......„ 15.-^ 411. Cebular Marija, dekle v Zatičini . . . „ 15.— 412. Hrast Marija, dekle v Zatičini . . . . „ 15.—- 413. Štrubelj Jera, dekle v Zatičini . . . . „ lb.-^ 414. Sterle Franc, kupč. strežnik v Starem Tergu (I. pol.) ¦...........„ 8.— 415. Gaberščik Miha, posestnik v Gaberjah pri Tominu (I. pol.)........„ 8.— 416. Pestel Jože v Podragi (I. pol.) . . . . „ 8.— 417. Gaspari Karolina, gospa v Bakeku (I. pol.) „ 7.50 — Bakuščik Marija, kmetica v Dreženci (TJ. pol. št. 383).........„ 8.— — Bizjak Urša, kmetica v Dreženci (II. pol. št. 384)...........„ 8.— Letnine so poslali častiti gospodje: Ed. Janžek, kaplan v Vidmu (130.80 + 155.— + 6.—)........... gld. 291.80 A. Puc, kaplan v Gradu.......* 43.— J. Kvaternik, dekan v Gerovem..... gld. 39.— M. Dolinar, župnik v Slivnici...... „ 28.—- Fr.' Cerne, župnik na Občini...... „ 37.— J. Logar, župnik pri sv. Križu v Vipavi . . „ 41.— Fr. Govekar, učitelj na Igu...... „ 26.— O. Avg. Veleč, provincijal kapuc, na Eeki . „ 36.90* A. Kesnar, farni oskerbnik v Grabstanji . . „ 31.— M. Skubic, dekan v Bibnici...... „ 196.70 Fr. Kepec, kaplan v Kostanjevici .".... „ 111.— J. Marušič, vikar v Nabrežini...... „ 22.— V. Pušavic, dekan v Jelšanah...... „ 19.30 Val. Bergman, župnik na Jezeru..... „ 47.50 J. Virant, duh. pomočnik v Ternovem . . . „ 65.60 Fr. Šabec, tergovec in posestnik v Podgradu . „ 50.20 V. Bebernik, tergovec v Šmihelu..... „ 35.— M. Indof, lokalist v Lučinah...... „ 6.— Š. Gaberščik, duhovni oskerbnik v Ajdovščini . „ 40.— A. Jazbec, kaplan v Starem tergu . . . . „ 194.— BI. Muhovec, duhovni pomočnik v Kamniku . „ 271.50 A. Butar, župnik v Volčeh....... „ 41.— J. Sodnik, lokalist v Koprivnikn..... „ 11.— Fr. Bihar, župnik v Hotederšici..... „ 14.70 O. Alojzi Hajduk, kapucin v Varaždinu . . . „ 14.40 M. Ivane, dekan v Smarjeh...... „ 165.30 A. Žičkar, župnik pri sv. Jakobu v Dolu . . „ 62.50 V. Matjan, župnik v Eisani ....... 46.10 J. Bosina, dekan v Kozjem....... „ 196.40 Š. Kališnik, kaplan v Belaku...... „ 52.30 M. Satler, župnik v Monsbergu..... „ 29.— Iv. Stres, kaplan v Mirnu....... „ 44.30 J. Štiberc, farni oskerbnik v Černi . . . . „ 27.20 Fr. Mercina, dekan v Št. Petru pri Gorici . . „ 98.— Silv. Keše, dekan v Begnah...... „ 263.30 Alb. Nagy, dekan v Cerkovcah..... „ 148.-—¦ T. Žerovnik, župnik v Grahovem ...... 25.— J. Tomelj, duhovni pomočnik v Hinjah . . . „ 31.— J. Jaklič, administrator v Trebnjem (II. poš.) „ 42.60 A. Merkuš, kaplan v Št. Petru...... „ 46.— J. Knaflič 3 gld., J. Ovin 1 gld., Fl. Zalokar 3 gld., E. Novotnj 1 gld., A. Drobež 4 gld., A. Šajnik 1 gld., J. Dolničar 3 gld., M. Sla-tenšek 1 gld., J. Bober 2 gld., M. Cank 1 gld., Fr. Pire 3 gld., J. Visočnik 1 gld., J. Simonič 1 gld., K. Huth 2 gld., H. Janda 2 gld., Dr. Muršec 1 gld., župnija sv. Antona 1 gld., Fr. Hebat 1 gld., BI. Šloser 3 gld., dr. V. Nemec 2 gld., Ig. Čretnik 1 gld., Šk. Žemljic l.gld., D. Grobelnik 1 gld. . . „ [40.— Kreditne akcije Narodno posojilo . Vkup gld. 3208.10 Kurzi na Dunaji 23. aprila 1872. gld. 330.50 I Nadavek na srebro gld. 110.— „ 70.45 I Napoleondori . . . „ 8.91 Žitna cena v Celovcu. Po vaganu: pšenica gld. 6.00 — rež gld. 3.84 — ječmen gld. 4.00 — oves gld. 2.03 — ajda gld. 3.72 — turšica gld. 4.05. lastnica. Družbina. A. M. v Šk. L. Poslani ud se je prej poslanim pripisal. — M. P. v Gorici. Vse prejeli in storili po Vaši blagi želji. Zadnjo željo izpolnimo pismeno, kader kaj gotevega zvemo. Ken. je že v pervej poli vpisan. Besednikova. L. G. v SI. Poslano zanimivo in pride kmalo na versto. Imenik knjig pošlemo pozneje, ko bomo imeli malo več časa, da precej obširno knjižnico pregledamo. — J. L. v G. Nekaj priobčimo prihodnjič. — J. K. v N. Le nadaljujte! Knjižico pošlemo. Izdajateljica: K. Janežič. — Odgovorni urednik: Š. Janežič. — Tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcn.