PHIHORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE fronte slovenskega naroda za tržačko ozemlje
Milana Košiča ni več
e V 2 S S C\ALA\ PoStnlna Plačana c V AJD ^lOTOJ Spedlzione In abbc
v gotovini
abbon. post. T gr.
TRST, sobota II. novembra 1950
Cena 15 lir
IZJAVE MARŽALA TITA O TRŽAŠKEM VPRAŠANJU
Mia STO ne Dl Dilo Koristno zopet naoenjen
ker se stališči FLRJ Sn italžle razlikujeta
a,Zato želimo, da bi se ta problem odstranil z dnevnega reda", je odgovoril maršal Tito na vprašanje: „Ali bi ugoslavija želela konec sistema STO" - Ostali odgovori maršala Tita na vprašanja ravnatelja dnevnika „New York Times"
teljem sn??	^.el Pogovora maršala Tita z ravna-
njem u Yor!c Times* L. Sulzbergerjem. V nasled-tičeio tnri;°n'Ja-V -,amo Se ostala vprašanja in odgovore, ki se lieni rh,2 lrzaskega ozemlja, glede katerega sta bili postav-dye vprašanji, in sicer:
N i *° raZgovori 2 Italijo v zvezi » Trstom?*
4tr as»e‘i-iietia^ n! nikakih razgovorov v zvezi s Trstom, venili itaH jJaz,®o'rarlamo za norm alizacijo gospodarskih vprašanj ‘»“Janških reparacijskih obveznosti*.
j bi Jugoslavija želela kcmec sistema STO?* ftda	da bi se ta problem odstranil z dnevnega
da t’(J?!lciar se naše stališče tako razlikuje od italijanskega, C*. vT J ne o', bilo koristno zopet načenjati to vprašanje. °o omogočil, da bo to vprašanje pravilno rešeno*.
o suši
in nabavi živeža
bi vam zastavil nekaj »im	wezi	z	gospodar-
lleno P®;ozajem Jugoslavije L,J?a £Ua°. Kateri so glavni lu»oSav?re1mletl- tih mora «7 „< dobiti iz Amerik0?«
»eliti -, H zamdi suše utrpelo »sfon skod° celotno naše kme.
-	°- Najbolj potrebujemo
^ščob,
jkbt
k
kajti koruza je tako obrodila, da ne moremo
* tani* lvini- Glede maščob je ^nle že kritično prav tako
oziroma ži-s povrtnina-
pof,Y? . kritično. Prav
lo 7“»t) moko, oziror, ni ,,zkP. tudi s povn kini™!, , Pa s krompirjem in
tolikih ’ mn gn tU?cn3' uživajo v
ttlo slabo nhln2h in sta leto" ia ° brodila To pcmmi, iiašP ? težko prizadeti glede koruz S"0re brane. Pridelek (tar Jadp« -!abži °d ošen.ce.
llVln*ko krmo, je
*» slnh-ral'rj ko stab°, že ne Ha [-• se' tmarrio dovolj se-
toknfo^0 P^driali samo v »ii; • Pokrajinah, v Sloveli ln v manjšem delu Hrvatin šm°teiS Ta spl°h ni obrodil k;uB ° l tu v težkem polo-
j^Kakšen je skrajni rok za i*kkhn;--n J v jugoslovanska likot]^ 02,	šo izognili
M rliko je napovedati skraj-Hrano potrebujemo čim.
Wrn sti zaradi tega ker (J "io pokrajine, kje.r je pre->e?o4 aj nemogoč v zimski Usfu Zato moramo že sedaf linah rezerve v teh pokrčit C zapade visok sneg, kater°ra^ nemogoče rMti v ne-hra„ Predele. Orbiti moramo dl,.,0 do decembra, v teh ta J Pjesecih, nekatere stvari
*Ai- {a'nuar}<n>. ih?,, 1 ie bila posejana ozimi-
še ni končana Zem-*K>rn;. l!“ zaradi suše trda in tokal’0JJnn čakati na dei. V t?i; rJ Predelih države so delih deduje, v drugih preti n js*1 *e je komaj začela. novembra mora biti «Al; v, jesenska setev*. aR sen? Jugoslavija potrebo-
•Pernhdi?,,23 se*ev zirno hd^^bpval|
Pa bomo spom-
Jo suL-n™0 Pa je že prevozil iz -™0 vse mogoče, da ^en.u^c-h rezerv zagotovili
»Ali • setevn-w'>dstp-,1,nfl.a*e dovolj prevoznih •i h™, 'Ji ®li boste potrebo-
, »GiedU04 B
[o sjn? kamionov
P srrin -il Položaju. Kamioni, J11’ br« dobili od Vnrre, so
5° jih Vi ■ Te*ervnih d "Im-, ki kou, «m0 potrebujemo Ne-k *Al; S’,0 že naročil'*.
5»»lo snr«^° V6Š® pristanišča
fcšdikp !^o in razdelo te došiiiu - moral iti d»l "Mi žez Trst in Snlun?» JLjedin,sPrpjmemo hrano
*£?>*&.
smo v
'tŠčih naVTaVnmi v naših „ko,ieme
Afcq bi prispole bi prišel v po-
Trsf n,
* stran S1 susa mi., tudi do-Jtenir, ' ce sploh lahko <akn h . nrišnrfj? ie, da so bili hu-P,a*nvir;- 'tl kraji, kakor sta Lika. ob obali ali he hr„ ®’ fafco d- velike ko-h,6*5® dalo- 20 *e pokra j'ne ni 51	„	J*	Prevažati. Hrana
cibni* lwi. ob obali ali Cin e hran’- ° d” velike ko-
ut ke- Po obal; in v L°d obaien,f ryrevrč ^dalje-h ° ir, f,—	* n pr v Bosno,
^..Uprafn!?-0 n0T°- l7 tem ozi-JWik0 Lsa"?e preooza ni tako
<tT»nznaJe pri^tailUe<t n<f
J:osi 2 Grsiio
1» «an«ča* uporabe tega 1» i^ezniši,- I so upostavlje-'h .T„.!s?e zveze med Grči-
> igfae.
zveze Se niso vendar ne po »'i2?tmie uli smo' de bi
V>£*>o<1°: }"b*0 bi izkori-
Gprmo. da •rj^»	5	žije	v	kratkem
Ctnu HVanV,' "a Zavlačujejo 151- .Ali ^.^radi grških le n*. ste vrnili otroke,
^tki.trdijo a|tok stve»: ’ da
Hi^nŠe P,1’' Vas?«'
n*0 b Žp znan W IT” wbraža‘ fak’?1'1 i v* . PHPr«uHeni
!?1 sm lt,p v k <i,rokp’ katerih
tbu^krentil	Prn”
ifrčij,- kaior,? n’ da se vme-o b ^0,v	s,®rši žine e
l>iti'n-f	zadnvo	ne
ree '!amJI- r'nih tež'», ^%.?!°(Jo, ® ,aw°j° ** politit-našieH "edalie na-4 na! dr*®«; m mii kšjtj^eue „ lp n-jbnlje, da ^l^Crdi Rdči krč, pro* Ir°jske držaue nam, češ da iz-
ročamo otroke fašistom in reakcionarjem, in da so roditelji teh otrok na Češkoslovaškem, v Romuniji in v drugih državah. To ni res. Rdeči krii je, institucija takšnega sl v *a, ki jamči, da tega ne morejo v svoji propagandi uporabiti proti nam».
«Ali bi lahko navedli točno številko o številu otrok, ki so ostali v Jugoslaviji in koliko otrok je bilo že vrnjenih?* uPovsem. natančnega števila vam ne morem dati, ker se ne morem spomniti podrobnosti. Menda jih je nekaj sto čez deset tisoč, starši 9000 otrok pa so tukaj. Napačno je vzeti kot osnovo za napad na našo državo tisto, kar je nekdo dejal v svojem govoru, da gre za 11 000 otrok. To ni točno število in govornik je v svojem improviziranem govoru navedel približno številko, ki ne drži stoodstotno, kakor se pogosto dogaja v takšnih primerih N mamo prav nobenega razloga, da bi zadrževali te otroke, saj imamo z. njimi samo gospodarske težave. Imamo dovolj lastnih otrok, za katere moramo skrbeti*.
Makedonsko
vprašanje
«Ko že govorimo o Grčiji, kakšno je vaše stališče glede na južno mejo Jugoslavije in makedonsko vprašanje? Ali ima Jugoslavija sploh kakšne zahteve v odnosu na grško Makedonijo?*
«Kq govorimo o makedonski manjšini v. Grčiji, ne mislimo na spremembo južnih meja. Mi slimo samo na makedonsko manjšino, ki «de facto* obstoji — in ker obstoji, ne moremo dovoliti, da bi mi bili tisti, ki hočemo odpraviti to vprašanje z dnevnega reda, iz načelnih razlogov, in zaradi tega, ker in-formbirojske države, konkretno Bolgarija, vodijo veliko gonjo proti nam v zvezi s tem vprašanjem. To je zelo delikatno vprašanje in ga venomer uporabljajo za borbo proti nam. Zakaj naj bi Jugoslavija dovolila, da postane žrtev takšnih napadov Bolgarije? Mi nočemo nobenih ozemeljskih sprememb, menimo pa, da je potrebno, da dobi makedonska manjšina v Grčiji manjšinske pravice, kakor imajo pri nas v Jugoslaviji manjšinske pravice vse narodnostne manjšine. Prav tako menimo, da te manjšine ne smejo preganjati.*
«Ko je govora o Makedoniji, ali Rusi tam kaj pripravljajo, oziroma ali dajejo spodbudo za ustanovitev neodvisne Makedonije pod sovjetskim gospostvom ali v okviru velike Bolgarije?«
«0 tem ne morem ničesar reči, ker ne vem, če kaj delajo v grški Makedoniji. Toda Bolgarija se peča s tem vpraša-vendar r
njem, vendar ne more ničesar Storm brez vednosti Sovjetske zveze. Ze v svoji propagandi je postavila vprašanje jugoslovanske Makedonije oziroma ljudske republike Makedonije kot vprašanje. kj še ni rešeno, se pravi, da imajo zahteve PO Makedo-nifi.n
Odnosi z Albanijo
»Brai sem nekatera poročila jugoslovanskem tisku o prihodu Rusov v Albanijo. Ali imate kake dokaze, da Rusi tam grade vojsko ali utrjujejo Albanijo?*
«Kar ste brali v tisku, ni samo propaganda, temveč temelji na dejstvih. Tja prihajajo strokovnjaki, inštruktorji. Ne vem, koliko jih je, vendar ne morejo tam ustvariti velike vojske, ker je Albanija majhna država. Tja so Prišli bržkone kot inštruktorji, da bi organizirali majhno albansko vojsko kakor tudi, da bi organizirali gospodarstvo Albanije na način, ki ustreza njim.*
«Ali so kakršni koli dokazi o sovražnih namenih v Albaniji v razmerju do Jugoslavije v vojaškem pogledu?*
z Avstrijo ali z Grčijo zaradi zboljšanja odnosov s tem® državama?*
«To ni nikaka nova stvar. To smo že zdavnaj rekli. Pripravljeni smo vsak dan normalizirati odnose. Z Avstrijo sedaj nimamo slabih odnosov in se odnosi tudi vsak dan zboljšujejo. Kar zadev a Grčijo, je mogoče, da se bodo čez določen čas — upam, da bo to v kratkem — odnosi normalizirali. To smo že zdavnaj želeli. To smo dokazali z našim ravnanjem, vendar nismo naleteli na razumevanje z druge strani.»
«Ali ste dobili kakršna koli znamenja iz Pekinga, kakšno je stališče Mao Ce Tunga do Jugoslavije?* uNismo dobili nikakih znamenj od Mao Ce Tunga, vendar se njihovo stališče vidi iz mednarodnega in kitajskega tiska*.
«Ali je Jugoslavija skušala izmenjati poslanike s Kitajsko? V kolikor s? spominjam, je Jugoslavija priznala novo Kitajsko in izrazila željo, da bi izmenjala poslanike*.
«To je točno vendar Kitajska te želie ni izrazila. Vemo, zakaj niso. Vse države ki imajo tesne stike z ZSSR, gledajo enako na Jugoslavijo. Ker se sovjetska politika do Jugoslavije ni spremenila, se tudi ni spremenilo stališčet teh držav*.
«Ali veste, kaj se je zgodilo Clementisu ln Markosu v zvez) s ((titoizmom* v satelitskih državah in s procesi, ki jih tam organizirajo?*
«0 tem absolutno ničesar ne vem. To je zavito v tajinstve-nošt*.
•Glede na to, da Sovjetska zveza oborožuje Vzhodno Nemčijo, kaj mislite o predlogu v glavnem ameriške vlade, da bi oborožili Zahodno Nemčijo v določenih mejah zato da bi preprečili novo Korejo v Nemčiji, oziroma, da Vzhodna Nemčija ne o| napadla Zahodne Nemčije?*
«Nimam nikakih podatkov o oboroževanju Vzhodne Nemči-
Jutri ob 9. uri
na sedežu OF Ul. R. Manna 29 seja glav. odbora OF
DNEVNI RED;
1. Politično poročilo.
2. OF v Istrskem okrožju.
3. Upravno-gospodarski problemi.
4. Prosveta in šolstvo.
5. Tisk.
S. Organizacijsko poročilo.
7. Priprava za proslavo 10. obletnice OF. t. Sklepi.
je. Vendar vidim, da glede Zahodne Nemčije države na Zahodu nim/ijo enotnega stališča. Tudi jaz nimam nikake definicije o tem vprašanju.
Po mojem je treba iti po drugf poti, ne pa po poti oboroževanja tako prve kakor druge strani. Nemško vprašanje je treba že končno rešiti z mirovno pogodbo. Tedaj bi se pojavilo vprašanje Nemčije v popolnoma drugačni luči. Ce
bi dal tukaj kako mnenje, bi ga napačno razlagali tako na zahodu kakor tudi z drugih strani. N. pr., Francija in Amerika gledata različno na to vprašanje. To je njihov problem in sami ga morajo rešiti*.
»Sedaj bi rad postavil vprašanje, povezano z notranjim razvojem Jugoslavije. Zdi sc. da sedaj zastaja tukaj tempo revolucije, da se država liberalizira in da ljudstvo dobiva vedno več državljanskih pravic, se pravi, da se je 1- vnčalo to najtežje razdobje. Ali je glede na to kaka perspektiva za amnestijo političnih zapornikov?*
«V prvi vrsti tempo re --'v-cije ne zaostaja, . temveč je vedno hitrejši, kajti revolucija ni sama sebi smoter, temveč je njen smoter vzpostavitev resnične demokracije. Kar zadeva nm n c st jo', nismo tu okrutni. Pt-vTnh amne-tfje »o bile že izvedene, tako kolektivne kakor individualne in se izvajajo sleherni dan V kratkem bo nova amnestija precej širokega obsega*.
Nola Tibeta OZN?
Prvi odmevi ne fo nofo v Indiji in v Londonu Nepalski odstavljeni vladar pride v Indijo
Gospod Sulzberger se je na koncu zahvalil maršalu Titu za sprejem m odgovore in dejal:
«To vem. ker so kvekerji bili tukaj da bj ga obiskali. Vendar so prišli zasebniki, jaz pa bi rad šel kot predstavnik javnega mnenja. Zahvaljujem se vam, ne le za vaš dragoceni cas, temveč tudi za vaše neposredne in odkrite odgovore na nekatera zelo kočljiva vpra-
NOVI DELHI, 10. — Iz merodajnih krogov so javili, de je Tibet 8. t, m. poalal OZN protest proti vkorakanju kitajskih čet. V uradnih krogih OZN v Lake Successu pa so danes izjavili, da niso od Tibeta še dobili nobene prošnje za pomoč. Merodajni krog; v Novem Delhiju pa nočejo dati podrobnosti o vsebini note, ki naj bi jo Tibet poslaj OZN.
Indijski delegat v Varnostnem svetu je danes novinarjem izjavil, da i-;o nvu znanj nameni tibetske vlabe, da predloži vprašanje vkorakanja kitajskih čet v Tibet pred OZN. Benegal Rau ni izključil možnosti, da bi tako poročilo prišlo v Lake Suc-cess preko Novega Delhija. Neka druga osebnost, indijske dč-leroeijc je izjavila, da ni dobila od indijske vlads nobenega navodila v tej zvezi in je dodala, da bi bila, zelo presenečena. če bi Indija podprla tak ti-betska korak.
Prvi odmevi opazovalcev v Novem Delhiju pa »e strinjajo v tem, da bo težko kdo prišel Tibetu na pomoč. Opozarjajo, da Tibet ni član OZN jn da Anglija in Indija —t državi, ki sta imeli najtesnejše stike — priznavaža to dež°l0 kot avtonomni sestavni del Kitajske. Podpredsednik indijske vlade Sardair Patel je včerai v svojem govoru ostro kritiziral korak kitajske vlade, V tem govoru je Patel dejal, da se Indija ne počuti več tako varno, kakor prej, ker «je LR Kitajska pijan® vojaške moči in oblasti*.
Neki pooblaščen glasnik angleške vlade je danes izjavil, da Anglije ni bila, uradno obveščena o sklepu Tibeta, da predloži Združenim narodom vprašanje, ki je nastalo v zvezi z vkorakanjem kitajskih čet v Tibet. V londonskih neuradnih krogih ne skrivajo težkoč, s katerimi bo imela OZN opravka zaradi tibetskega vprašanja. Angleško zunanje ministrstvo je tudi javilo. da mu ni ničesar znanega o glasovih, ki pravijo, da so kitajske čete opustile napredovanje protj Lasi in se usmerile proti meji z Burmo.
Glede novic, da so kitajske čete vkorakale v Laso, pa pravijo v indijskih krogih, da v zadnjih 48 urah nj bilo nobene spremembe vojaškega položaja in da so po uradnih vesteh, ki jih je indijska vlada dobila iz Lase, kitajske čete še vedno 300 km od Lase in da je Dalaj Lama še vedno v prestolnici.
Danes je indijski notranji minister izjavil, da bo jutri prispel v Novi Delhi nepalski odstavljeni maharadža Tribuvana. Z njim bo prišla vsa družina. Za vladarja dežele je nepalski predsednik vlade, ki je hud maharadžev nasprotnik, postavil triletnega nečaka odstavljenega maharadže.
Še nobenega odgovora na sovjetsko noto
W ASHIN GTON, 10. — Držav, nj deipartman je danes odločno zanikal vesti ameriškega tiaka. češ da so ZDA, Anglija in Francija sprejele udeležbo na konferenci štirih, skupaj s Sovjetsko zvezo glede oborožitve Nemčije. Glasnik departmana je izjavil, da še ni bila sprejeta nobena rešitev in da Se zahodne sile ne mislijo prenagliti v tej stvari. Zaradi tega se med ZDA .Anglijo in Francijo nadaljujejo pogajanja glede tega vprašanja.
Vladni funkcionarji v Bonnu so dane* izjavili, da je vlada Zahodne Nemčije zelo razočarana, ker t zahodne sile, ki po vseh znakih sodeč nameravajo pristati ba sovjetski predlog za konfeemco štirih, niso d0 sedaj pokazale nobene volje, da bi pred odgovorom na sovjetsko noto vprašale nemško vlado za svet.
KOREJSKO VPRAŠANJE PRED TaBSOSTNIM SVETOM
Poziv za umik kitalskih čet predvideva resolucija 6 držav
Razprava odložena o.Jugoslovanskem predloga za ustanovitev komisi|e za dobre usluge bodo razpravljali v začasnem odbora glavne skupki
LAKE SUCCESS, 10. — Danes so delegacije Velike Britanije, Francije, ZDA, Kube, Ekvadorja in Norveške predložile Varnostnemu svetu načrt resolucije, ki poziva kitajske oblasti, naj takoj umaknejo svoje vojaške enote ali svoje državljane, ki so sedaj na Koreji, ter naj preprečijo, da bi te osebe ali vojaške enote prišle na pomoč severnokorejskim silam.
Načrt resolucije poudarja, da gre politika Združenih narodov za tem, da se ne prekorači kitajsko korejska meja in da se varujejo zakonite kitajske in korejske koristi v obmejnem področju, opozarja pa,
lovci pri razpustitev MSI
RIM, 10. — Vodstvo Saraga-tove stranke je izdalo poročilo v katerem pravi, da je «v obrambo ustave in italijanske mladine, katere ljubezen do domovine na nevreden način izkorišča novi fašizem, dala nalogo svoji parlamentarni skupini, naj se sporazume z ostalimi res demokratičnimi strankami, da predložijo osnutek zakona za parlamentarno pobudo, ki nj da vladi oblast za razpustitev fašističnega gibanja MSI*.
da bi podaljšanje posega kitaj-skih cet na Koreji lahko spre-menilo to politiko.
Resolucija zahteva dalje, naj začasna in stalna komisija UZN za Korejo sodelujeta za ureditev vseh vprašanj v zvezi 5 korejsko-mandžurskim obmejnim področjem skupno s prizadetimi oblastmi ter naj čim prej odpotujeta v omenjene kraje.
Na dnevnem redu današnje seje sta bili dve vprašanji: omenjena resolucija ter palestinsko vprašanje.
Varnostni svet je z 10 glasovi proti enemu zavrnil Malikov predlog, naj se korejsko vprašanje briše z dnevnega reda, ter je z 9 glasovi in enim vzdržanim sprejel francoski predlog, naj se da prednost temu vprašanju. Sovjetski delegat se drugega glasovanja ni udeležil.
fo glasovanju so začeli razpravljati o poročilu Mac Arthurja. Francoski, britanski Jn ameriški delegat so obrazložili vzroke predložitve resolucije in nato se Je seja odložila na nedoločen dan.
Politični odbor je včeraj predal odboru za mednarodno pravo sovjetsko resolucijo za definicijo napadalca. Nato pa je začel razpravo o jugoslovanskem predlogu za ustanovitev komisije za dobre usluge.
Danes so na predlog Libanona in Urugvaja izglasovali, da
se razprava o tgm vprašanju preda začasnemu odboru glavne skupščine (mala skupščina). Razne delegacije, med katerimi tudi ameriška in britanska, sta izrazili zanimanje za jugoslovanski predlog, izjavile pa so, da mora biti ta predlog doprinos k iskanju načina za mirno rešitev sporov, JU ga že dve leti proučuje mala skupščina.
Sovjetska skupina se je odločno uprla jugoslovanskemu predlogu, češ da pomeni kršitev listine OZN in poizkus odvzeti Varnostnemu svetu odgo-™.St ohranitev miru, ker bi bih stalni člani Varnostnega
lJfUZugeU iz komi3ije 28 <l0‘
Protest treh
pri sovjetski vladi v zvezi z dogodki v Avstriji
WASHINGTON. 10. - Ameriška, britanska in francoska vlad® go protestirale pni sovjetski vladi proti postopanju sovjetskih oblasti v zvezi z ovi-raTjjam avstrijskih policijskih sil na sovjetskem področju ob priliki zadnje stavke.
Na današnji seji zavezniškega sveta za Avstrijo so ameriški, francoski in amgleiki komisar
ne
obvestili
Sviridova, da se bodo obrnili do svojih Vlad glede ukrepov, ki naj bi jih sprejeli zaradi sovjetskega vmešavanja v avstrijske notranjo zadeve. To sovjetsko vmešavanje se nanaša na nedavno splošno stavko,
Vatikan izobčil
tri jugoslovanske duhovnike
VATIKAN, 10. — Danes so objavili uradno poročilo, v katerem javljajo, da so papeške oblasti izobčile jugoslovanske duhovnike; Antona Bajta, Josipa Lampreta in Viktorja Merca. Poročilo pravi, da so ti duhovniki «kljub pogostim opozorilom vztrajali na svojem stališču jn niso ubogali cerkvenih oblasti*. V čem so se pregrešili duhovniki, pa poročilo ne pove. Znano je le to, da so vatikanske oblasti te duhovnike izobčile, ker aktivno sodelujejo z ljudsko oblastjo. c_--------------
WASHINGTON, 10. - Oskarja Collazza, ki je skušal izvršiti atentat na Trumana, je sodišče obtožilo umora. Obtožba pravi, da je Collaso ubil policijskega agenta Lesliea Coffel-ta Zakon predvideva za to obtožbo smrtno kazen.
remi eoujske ukrepe
TOKIO, 10. — Preklicali so vse epuracijske ukrepe, ki so jih po končani vojni izvedle ameriške oblasti proti 3200 bivšim častnikom japonske armade. Glasnik ameriških oblasti, ki je javil to vest, je poudaril, da so častniki zapustili vojaške šole leta 1845, in da jih zaradi tega ni mogoče dolžiti, da so pripravljali napad na Fearl Harbour in sploh drugo svetovno vojno
Poljski diplomati zapuščajo svoja mosta
DUNAJ, 10.	—	Dopisniki
poljske agencije <iRAP« na Dunaju Edvard Jankovski je zapustil svojo službo in poiskal zatočišče na ameriškem področju. Javljajo, da so aretirali drugega tajnika poljskega političnega predstavništva na Dunaju Rilisovirja. Omenjenega so aretirali v Pragi, ko je potoval v to mesto po službenih o-pravilih.
Tako opravljata vse delo poljskega političnega predstavništva na Dunaju komaj dva funkcionarja. Pred časom so zapustili svoje službeno mesto na tem predstavništvu tiskovni ataše Tus-Leca, tajnik Haus-man in odpranvik trgovskih poslov Manskong.
'M '
-"j"-' ■# ii,vv
i
Včeraj dopoldne so igralci Slovenskega narodnega gledališča, ki pripravlja mladinsko igro «Rdeča kapica*, nestrpno pričakovali voditelja vaj režiserja Košiča. Negotove vesti o njegovem zdravju so vzbujale žalostne slutnje, ki so sc pozneje zal potrdile. V jutranjih urah je tov. Milan Košič podlegel novemu, napadu sjjčne bolezni,, ki ga je mučila že več let. Slovensko narodno gledališče žaluje ob krsti enega svojih najboljših umetnikov, ki je pomagal graditi vsa povojna leta našo gledališko kulturo v Trstu.
Milan Košič se 'je rodil 5, julija 1900 in se je že zgodaj zanimal za igralsko umetnost. Po gimnazijskih naukih se je vpisal za kratko dobo na berlinsko visoko šolo Za politiko, a ni nikoli resno mislil na tako življenjsko pot. Mnogo mu je dala igralska šola Milana Skrbinška v Celju. Tri leta je obiskoval igralsko in režisersko šolo Ervina Piscatorja v Berlinu. z dvajsetimi leti je prvič nastopil v javnosti na odru mestnega gledališča v Celju. Pozneje se je uspešno razvijal v dveh smereh, kot režiser in igralec. Po vojni se je udejstvoval zelo prizadevno tudi kot učitelj v dramski šoli v Trstu. Na n jenov razvoj je tipliualo rusko gledališče, v dobi njegovega berlinskega bivanja pa prav posebej Piscator in Reinhardt.
Njegova režiserska delavnost je bila zelo obširna, Nad šestdeset odrskih del je prišlo na oder v njegovi režiji. Med domačimi deli so: Jurčiča-Delaka «Deseti brat* na prostem v Celju in drugod po Štajerskem, Novačanov «Herman Celjski*, Golarjeva «Vdova Rošlinka*, Mire Pucove tOgenj in pepel*, Cerkvenikova igra «Kdo je kriv?*. Žižkova eMiklova Zala*, Meškova d-vanut tPri Hrastovih», Remčevi eUžitkarji*, Cankarjevi »Hlapci*, Finžgarjev «Divji lovec* in »Domen*. Goli jeva «Sneguljčica» ter «Princeska in pastirček*. Zdaj da je smrt prehitela sredj režije «Rdeče kapice* Danila Gorinška.
Med tujimi deli se je spominjal Košič s posebnim veseljem in ponosom svoje uprizoritve Shakespearovega «Sna kresne noči* na prostem v Celju in Mariboru. Znane njegove režije iz slovanskih slovstev so: S ur ek «Pesem s ceste*,
Simonov «Rusko vprašanje*, Veljkovič «Sreča d. d.», Nušič »Sumljiva oseba*, »Navaden
človek*, «Mister Dolar* i. dr. Pomembnejša dela iz drugih slovstev, ki jim je Milan Košič vdihnil živo odrsko podobo, so; Shakespeare «Kar hočete*, C Neill aAna Christie*, Knittl »Via Mala*, Galsworthy »Srebma tobačnica*, Moliš re »Namišljeni bolnik*, Schiller «Kovarstvo in ljubezen* in več drugih.
Poleg režiserskega dela se je posvečal Milan Košič vsa leta tudi igranju in ustvaril vrsto nepozabnih likov. Poleg številnih velikih vlog je igral nad dve sto srednjih in manjših v drami, operi, opereti in filmu. V slovenskih delih je nastopal kot Krjavelj v Jurči-ča-Delalca «Desetem bratu*, kot Kantor v Cankarjevem «Kralfu na Betajnovi*, kot Tonček v Finžgnrjevem »Divjem lovcu*, kot Balantič v Go. larjevi «Vdovi Rošlinki*.
V tujih delih se je uveljavil kot Niclau* v Knittlovi »Via Mali*, kot Charles v O’ Neil-lovi «Ani Chrisiie*, kot Krištof v Surekovi »Pesmi s ceste*, kot pvaiktnik v Dostojevskega «Bratih Karamazovih*, kot Wurm v Schillerjevi igri «Kovarstvo in ljubezen*, kot Klobčič v Shakespearovem »Snu kresne noči*, kot norec v Shakespearovi komediji «Kar hočete*, kot Avta v Nvšiče-vem «Pokofniku», kot Zika v Nučičev,; «Sumljivi osebi*, kot Stogambery v Shaivovi «Sveti Ivani* itd.
O njegovem umetniškem «-stvarjenju so večkrat pisali slovenski in tuji listi in mesečniki. Med vojno Oa je zadelo okupatorjevo preganjanje, ki. ga je pahnilo v taborišče Dachau in Buchenmald. Po-slei se je njegovo zdravje krhalo. a njegova močna ustvarjalna volja je dolgo kljubovala zahrbtn, bolezni.
Človek Milan Košič Je bil sijajen značaj. Njegova žila-vost, odločnost, prizadevnost, po,potrebi tudi strogost, združena s srčno dobroto, in druge lepe lastnosti so se družile v tako izrazito celoto, da bo njegova podoba živela v letopisih slovenske odrske umetnosti. Kdor koli je prišel z njim v kakršne koli stike, zlasti na umetniškem področju, ga bo ohranil v trajnem spominu kot tovariša in umetnika.
A. BUDAL
Počasno napredovanje Američannv
in južnih Korejcev proti Šosinu in ŠOHgjlnu
TOKIO, 10. — Čeprav traja že četrti dan presenetljivi mir na korejski fronti, je 7. polk ameriških pomorskih strelcev napredoval za 8 km po gorskih poteh iz Pohajanga y Kotori proti elektrarnam pri šosinu, katere branijo kitajske in severnokorejske čete. Patrulje strelcev se verjetno približujejo samim elektrarnam.
Področje Tokšona je še naprej najbolj delikatno področje na vsej fronti. Južne patrulje
«Izvajajo provokacije na na-mejan,
Jih mejah, streljajo čez mejo na naše graničarje in delajo proti nam s svojo propagando. Ce misli Albanija storiti kakršne koli vojaške ukrepe — to w velja tudi za druge države, 3olgarijo, Madžarsko itd. — gotovo nima nikakih prijateljskih namenov v tem pogledu. To dokazuje njihova vsakdanja praksa v načinu propagande, najbolje pa to potrjuje njihove propaganda glede ozemeljskih zahtev do Kosov® in Metohije.»
Ostali odgovori
«Ali Jugoslavija želi, oziroma ali je pripravljena začeti razgovore za sklenitev sporazuma
Klerofašistom pri „Katoliškem glasu“
zagovornikom krvavih fašističnih kolaboracionistov
Ko smo včeraj po svoji no* vinarski dolžnosti vzeli v roke «slovenski* klerofašistični listič od zadnjega tedna, ki skriva svoje nesramno proti-Ijudsko in dejansko tudi proti-krščansko lice pod imenom ((Katoliški glas* ter prečituli na prvi strani uvodnik Z naslovom ((Slovenska stvarnost*, smo imeli vtis kot da nenadoma čitamo ponovno tisti sramotni izmeček novinarstva — ki bo kot tak ostal v zgodovini slovenskega tiska za vse večne čase — in ki se je imei nova! «Slovenski dom* pc<J uredništvom ogabnega klero-fašista in enega najodurnejših kolaboracionistov italijanskih fašističnih razbojnikov — Mirka Javornika. (In ker se ta janičar nahaja že precej časa v Trstu in ker je omenjeni listič poročal o njem, da ima na njihovih klerikalnih tako imenovanih «prosvetnih večerih* glavno bestdio, ni izključeno, da je omenjeni
napisal Javornik
uvodnik sam!).
Evo, kaj je napisano med drugim v tem članku o dogodkih za časa narodnoosvobodilne vojne:
«Iz malih obrambnih edinic so nastale velike protikomunistične formacije, ki so bile v stanu premagati domače komuniste, če ne bi bili slednji podprti od zunaj*.
In to «dejstvo» imenuje člankar ((hvalevredno dejstvo!*
Katere so bile te »male obrambne edinice* in te »velike protikomunistične formacije», vse naše ljudstvo prav dobro ve. To so bile tako imenovane bo fašistih ustanovljene »vaške straže* sestavljene iz be-'ogardističnih izdajalcev v najtežjih časih naše zgodovi ne ki so seveda tudi nosile italijansko ime «MVAC - Mi-lizia Volontaria Anticomuni-sta*, katere pripadniki sq nosili na črni baretki mrtvaško
glavo — čudna zrnc* fašistov-ske barve in gestapovskega simbola. One ((velike protikomunistične formacije* pa so zločinske belogardistične do-•mpbranske enote pod poveljstvom vojnih zločincev škofa Rožmana in generala Rupnika, od katerih je slednji že Prejel zasluženo kazen za vse svoje zločine.
Kaj so ti rablji počeli nad našim ljudstvom, se še vsi zelo dobro spominjamo in preveč so krvave še nezaceljene rane vseh tistih, katerim so te za »Katoliški glas* «hvalevredne* edinice in formacije pobijale in klale njihove najdražje. Vendar naj omenimo amo Sv Urh pri Dobrunjah — domobransko muč lnico in klavnico, tisti Sv. Urh, ki stoji danes v svoji strašni glorij nred slovenskim narodom in sleherni ve, da je bilo Pri Sv Urhu največje morišče žrtev osvojalčevih hlapcev. Tiste -dinice in formacije, ki jil »Katoliški glas* prekriva s
katolicizmom in demokracijo in vero, so bile zbirališče vsega najbolj gnilega, ki so ix> vseh okupatorskih gnezdih ustvarili strahotne mučilnice slovanskega ljudstva Ne, nočemo omenjati vseh zločinov teh hvalevrednih formacij «Katoliškega glasa*: za večno so ostale zapisane ne samo z dokumentarnimi fotografijami opremljeni knjigi »Muče-niška pot k svobodi*, in ostalih neštetih dokumentih temveč globoko v srcu vsega našega ljudstva.
Takole zaključuje člankar svoj slavospev belogardistom:
«Tistim pa, ki so se posmehovali našemu protikomuniz. mu in ki so krivi smrti 14,000 raših fantov, rečemo samo, da božji mlini meljejo počasi, a gotovo*.
Neperjetno )e — kakor vi: dite — kako daleč se je ob sedanjih pogojih klero fašistične italijanske ncdoblastl v Trstu ohrabril njen slovenski klerikalni privesekl Ni jim
bilo dovolj, da so v okrilju fašističnih in nacističnih ra: bojnikov mučili in klali slovenski narod, ter se nato potuhnili v razna begunska zavetišča in s tem pobegnili pred pravično sodbo slovenskega ljudstva! Sedaj dvigajo glave in celo grozijo z maščevanjem tistim, ki so v tetki in neenaki borbi z razbojniškim okupatorjem pometi i tudi z najodurnejš mi okupatorjevimi sodelavci, tako kakor je storil vsak svobodoljuben narod, ki se. je na strani zaveznikov boril proti nacizmu in fašizmu.
Toda vedd naj, da na-e ljudstvo, med katerim je zelo redek tisti, ki ni sodeloval v slavni narodnoosvcbodiln borbi, za kafol'c zrnom, vero ln demokracijo taki nkane izdajalce slovenskega naroda in njihove zagovornike, ki hočejo uvajati pri nas klerojaii-zem ,obsoja in z gnusom in prezirom pljuje na to njihovo odurno početje!
sta Vonni. To leži 5 milj severno vzhodno od tega mesta, katerega so umčde letaisue bomoe, Z. ameriška in 8. juznokorejska divizija sta se združili ler u-stvarili trdno črto med mesti Kunuri in Tokšon. Dopisnik »United Pressa* Joe yuinn pravi, da so patrulje 24. divizije prišle do točke a milj severno od fronte nad reko song-ion na področju Atiju. 7. južna divizija je naletela na sovražno postojanko severno od mesta Vonni. To leži milj severno 1 od Kunuri vdolž reke Songšo-na. Juzm so spet zavzeli Vonni prejšnjo noč, vendar kaže, da so ga pustili, ker se jim ni zdelo vredno, da bi ostali v njem. Južna divizija »Kapitol* še naprej napreduje proti pristanišču Songjin, vzdolž severno-vzhodne obale. Po zadnjih poročilih naj bi bila južna peno. la Id milj severno-vzhedno od Kilču. Po drugem poročilu ki je prišlo na ameriški I. armadni zbor, je ta divizija napredovala danes za dobrih II milj proti sibirski meji. 7. ameriška divizija pa utrjuje svoje postojanke vzdolž reke Ungi, sever-no od Pungsana.
Apieriško letalstvo pa še na-prej bombardira vojaške cilje Tu	. re^ ob mandžur-
tLa-?1	Ameriške leteče vele-
trdnjave zo zažgale mesto Uiju. e drugič pa so napadle Song-i”.. Zaveaniški vojaški krogi 30dijo, da se je glavnina so-ha? ,e vojske po svojih uspehih, ki jih je dosegla pred enim tednom, umaknila za nekaj milj, da bi postavila trdno o-nrambno črto pred elektrarnami in umetnimi jezeri na reki Jalu, Neki glasnik glavnega štaba generala Mac Arthurja je izjavil, da še vedno prihajajo čete in druga oprema iz Mandžurije v Severno Korejo.
Nocojšnjo severnokorejsko vojno poročilo je prvič omenilo, da so oddelki kitajske ljudske vojske stopili v borbo proti silam Združenih narodov
na Koreji. Poročilo, ki ga je objavilp moskovska radijska postaja, pravi, da so se kitajski oddelki udeležili operacij na severno-zahodni fronti. »Te oddelke sestavljajo prostovoljci, ki so izrekli zeljo, da bi se borili na korejski fronti proti a-meriškemu napadalcu in pomagali korejskemu ljudstvu v borbi za osvoboditev domovine*, zaključuje poročilo.
Škotski sindikalisti na povratku iz FRLJ
TRST, 10. — Danes ob 14 je potovalo skozi opensko železniško postajo 9 škotskih sindikalistov, ki so bili na obisku v Jugoslaviji. Delegacija, ki jo vodijo predsednik Scottis Tra-de Union Congres John Lang, podpredsednik John Branigan, glavni tajnik G. Middleton in blagajnik Thomas Brown, je preživela v Jugoslaviji 8 dri in obiskala več podjetij in tovarn,
Nobelove nagrade
STOCKHOLM. 10. - Švedska književna akademija le javila, da je danes skler-ila podeliti Nobelovo literarno nagrado za le-to 1949 ameriškemu pisatelju Williamu Faulknerju, literarno nagrado za leta 1950 pa angleškemu pisatelju in filozofu Bertrandu Russellu Akademija in letos zaradi tega odredila podelitev dveh ločenih nagrad ker leta 1949 niso podeliti rjo' ben* literarne nagrade Denarni znesek nagrade za leto 1949 znaša 30.171 dolarjev, za leto 1950 pa 31.718 dolarjev. Obe nagradi bodo izročili 19 decem-bra Nagrado za kemiji so podelili nemškima profesorjema Ottu Dielsu m Kurtu Gadelrju. Nagrado za fiziko pa angleške^ mu profesorju Cecilu F. P«. wellu.
PRIMORSKI DNEVNIK
Za ustanovitev slovenskih
otroških vrtcev
S samimi obljubami se slovenski starši ne bodo zadovoljili
Naii čitatelji se bodo prav gotovo spomnili, da smo v našem časopisu že tolikokrat objavili upravičene proteste slovenskih staršev, ki so zahtevali da bi odgovorne šolske oblasti končno rešile vprašanje slovenskih otroških vrtcev v Ul. Sv. Frančiška, v Ul. Donadoni, v Zgornji Kolonji, na Proseku itd.
Slovenski starši so svojim protestom pritožili tudi podatke o številu slovenskih otrok, ki bi zahtevane slovenske otroške vrtce obiskovali; razen tega so se tudi delegacije slovenskih Staršev ogla-
KOLEDAR OE
1951
Koledar OF Di samo letni koledar, ker naročniki ne dobe samo tega v roke. Je pravzaprav nadaljevanje tradicije Goriške Matice, ker daje poleg koledarja še vsa. koletni dragoceni knjižni dar. Le da je ta danes sodoben in bolj izbrar:, ker obsega le velika imena piscev, znana tudi mednarodnemu svetu. Letos prejme naročnik koledarja še sledeče knjige:
1. Miško Kranjc:	Pod zvezdo, roman.
2. Lev N. Tolstoj: Povesti.
3. liji« Kako je človek postal velikan.
NAROČITE SI GA PRI KRAJEVNIH, OKRAJNIH ALI RAJONSKIH POVERJENIKIH ZA KOLEDAR OF ALI PA NARAVNOST PRI OF, UL. R. MANNA 29.
V majhnih ladjedelnicah
še vedno kritičen položaj
Pred splovitvijo nove prekooceanske ladje v ladjedelnici Sv. Marka
sile pri odgovornih šolskih oblasteh prav tako s podpisi in podatki o številu otrok. Vse zaman: odgovorne oblasti 'so nam sicer priznavale, da imamo vso pravico do zahtevanih	slovenskih	otroških
vrtcev, vendar pa so našle vedno kakšen izgovor, zaradi katerega ni bilo »mogoče# ugoditi »sicer upravičenih zahtevi prizadetih staršev.
Pred dnevi pa so slovenski starši čitali vest, da je bil ustanovljen slovenski otroški vrtec v Mavhinjah. Nihče izmed staršev ni proti ustanovitvi slovenskih otroških vrtcev po naših vaseh; nasprotne vsi bi si želeli, da bi imela vsaka vas svoj vrtec, v katerem bi se pričel otrok že v svoji nežni dobi izpopolnjevati v svojem materinem jeziku. Nikakor Pa ne morejo preko dejstva, da so odgovorne oblasti rešile vprašanje ustanovitve slovenskega otroškega vrtca drugje, samo v zahtevanih okrajih Trsta in v bližnjih vaseh ne. In vendar gre tukaj tudi za delavske okraje, kjer so otroci zaradi odsotnosti staršev prepuščeni ves dan cesti.
Zakaj nam odgovorni šolski linitelji priznavajo pravico do slovenskih šol in otroških vrtcev, če nam potem z vsemogočimi ukrepi, izgovori in izmikanji ustanovitev teh preprečujejo ter ostajajo za vse naše upravičene proteste gluhi?
Slovenski starši ponovno z vso upravičenostjo zahtevajo, da se končno reši vprašanje omenjenih slovenskih otroških Vrtcev, s čimer bi bilo rešeno tudi vprašanje tolikih <n tolikih slovenskih otrok, ki bodo sicer prepuščeni cesti in vsem z njo povezanimi nevarnostmi.
čfihca hez maim
(cBele črta*)
p0 skoroda enem letu, odkar so film snemali, smo imeli sinoči priliko prvič gledati ga tudi v Trstu. Glede na to, da so bili vsi prizori ujeti na trak v neposredni bližini Trsta, da je bilo že takrat mnogo ’ pisanja in govorjenja o izrednem dogodku v Sv. Križu in da so pri tem sodelovali celo nekateri domačini ter skupina tržaških otrok, smo upravičeno pričakovali, da bo premierska predstava v Trstu bržkone spremenila kinodvorano v čebelnjak. Vendar niti radovednost ni mogla natrpati prostorov kina «Excelston> Z gledalci, ki ob vsakem boljšem filmu vendar tako radi in potrpežljivo čakajo na vstopnice tudi po večkratnih reprizah.
Potem ko zvemo, da so se o «Beli črtiš italijanski kritiki izrekli naravnost porazno, nastane vprašanje, komu je režiser Luigj Zampa namenil to tendenčno mojstrovino. Članom tržaške Lege? Morda čitateljem Usta «11 domala di Trieste»? Vsekakor bomo skušali to dognati v eni prihodnjih številk našega Usta.
Jutri bodo splovili v ladjedelnici Sv. Marka novo prekooceansko ladjo «Australia», ki je že tretja ladja takšne vrste, katero so zgradili delavci te ladjedelnice.
Vest o splovitvi nove ladje so z veseljem sprejeli tržaški delavci vseh kategorij:	saj
predstavlja splovitev kakršnekoli ladje, posebno pa še večje, velik dogodek ne samo za delavce, ki so jo zgradili, temveč tudi za vse ostalo tržaško delavstvo, ki se veseli skupnih uspehov.
Enakega veselja danes niso deležni delavci manjših ladjedelnic, kjer je položaj kljub raznim obljubam še vedno zelo kritičen. Tudi tem ladjedelnicam je bilo obljubljeno delo, oziroma nevr naročila, ki bi zagotovila delo vsem tamkaj zaposlenim delavcem. Toda kot vedno je ostalo vse pri lepih besedah, od katerih pa delavstvo ne more ž*veti.
Po neštetih upravičenih protestih tržaškega delavstva kot tudi vsega prebivalstva so odgovorni krogi poskrbeli, da so prejele nekatere izmed manjših ladjedelnic razna manjša naročila, ki so le za nekaj mesecev odstranila bližajočo se katastrofo.
Tako smo izvedeli, da je bilo v ladjedelnici Cantiere Navale Giuliar-o ponovno začasno odpuščenih 25 delavcev, ki se ne bodo mogli vrniti na delo za dobo 15 dni. Vodstvo je svoj ukrep o odpustu utemeljilo s pomanjkanjem dela, ki je bilo zaključeno z dograditvijo motorne ladje «Ariel».
Sicer ti začasen odpust z dela še ne predstavljal tolikšne škode, če bi se za tem ne skrivala mr.ogo večja nevarnost, da namreč ostanejo lepega dne na cesti vsi delavci, zaposleni v manjših ladjedelnicah na našem ozemlju.
Na to nevarnost smo z neštetimi članki opozorili tudi odgovorne oblasti, ki smo jih p< zvali, da rešijo to vprašanje na ta način, da zagotovijo nova s.]učila vsem manjšim ladjedelnicam.
Enak položaj, kot v ladjedelnici Cantiere Navale Giuliano je tudi v ostalih ladjedelnicah, ki so že ali pa bodo v kratkem zaključile vsa mar.jša dela v teku. Kako bodo vse te ladjedelnice zagotovile delo vsem
svojim delavcem, ki so skoraj 1 je stališče končno spremenili
vsi družinski poglavarji?
Stalna nevarnost odpusti z dela visi nad delavstvom teh ladjedelnic kot Damoklejev meč. Nihče ne ve, če r.e bo že prihodnji dan videl svoje ime na listi odpuščenih z dela.
Delavci omenjenih ladjedelnic so se že večkrat sami, mnogokrat pa tudi po svojih sindikalnih zastopnikih obrnili do odgovornih činiteljev, katerim so prikazali resnost celotnega položaja. Toda do sedaj niso naleteli na razumevanje ter so bili deležni kvečjemu lepih obljub. Bodo odgovorni krogi spričo zaostritve položaja svo-
ter poskrbeli, da bo zagotovljeno delo vsem uslužbencem majhnih ladjedelnic?
zaor
V kratkem bo Zavezniška vojaška uprava objavila ukaz, s katerim bo podaljšan do 10. junija 1951 rok za vplačila deležev Delavskih zadrug v Trstu. Zapadlost zadevnega ukaza je bila že nekajkrat podaljšana za tri mesece, dokler ni con:,ki predsednik zaprosil vojaške u-prave za dokončno podaljšanje do gornjega datuma.
Razredni sindikat
so ustanovili na Rentah
Sinoči so se v Velikem Repnu zbrali delavci iz repentaborske občine, da bi razpravljali o perečih sindikalnih vprašanjih. Razvila se je zelo živahna diskusija o vseh teh vprašanjih, saj se morajo tudi repentaborski delavci boriti s težkimi življenjskimi pogoji in se zavedajo, da si bodo te pogoje izboljšali s skupno e-notno borbo.
Delavcem je na kratko spregovoril v imenu akcijskega odbora za obnovo razrednih sindikatov tov. Giordano Luxa in jim pojasnil pomen sindikata ter vlogo, ki jo mora sindikat opravljati. Nato so delavci izvolili zapisnikarja in dva overovatelja zapisnika. Sledile so volitve odbora, v katerega je bilo izvoljenih pet delavcev. Tako je bil tudi v Repentaboru ustanovljen razredni enotni sindikat mešane stroke. Tak sindikat že obstaja za oočini Nabrežina in Zgonik. Sedaj bo sledila ustanovna skupščina strokovne zveze mešanih strok razrednih e-notnih sindikatov.
Od tu	in	tam nam pišejo
ln Voliltoan Jtonnn Itudi od mostu na K1iuiS- Ta posredni bližini mesta, je v r eiiM-gu iKcfjnu | vmesn. kQS cest6i morda ne. | pravo sramoto okolici in zato
lavni foiofnn hnmn rinhili ka) sto metrov, pa čaka že več opozarjamo odgovorne kroge v Juilll IGI0IUII UUIIiU UUUIII kot iet0 dnj popravila. Vse 1 mestu na to ter jih pozivamo,
V naši vasi bomo imeli v
kratkem javni telefon. Delavca že postavljajo zadnje drogove in upamo, da bodo vsa dela končana v nekaj tednih.
Vsi vaščani smo zelo zadovoljni, da dobimo telefon v svojo vas. To nas bo še bolj zbližalo z mestom; v primeru potrebe, bolezni ali požara pa bomo v najkrajšem času lahko priklicali pomoč. Telefon v vasi je lepa pridobitev in pomeni korak naprej za vse vaščane, zato smo hvaležni naš; občinski upravi na Repentalboru, da se je za to stvar zavzela in ram postavila javni telefon.
S Katinare
Popravita cesto
Potniki ki potujemo iz Brega ali pa Bazovice preko Katinare v Trst odnosno iz Trsta, se nenehno vprašujemo, zakaj je ostal nepopravljen kos ceste od Katinare pa do mosta proti Ključu. Cesta je taka kot kaka hribovska, če se voziš po njej te prav dobro pretrese, da si jo dobro zapomniš. Kamenje kar štrli iz ceste in jam z mlakami po dežju ne manjka. Le potrudite se k nam in poglejte, pa se boste tudi vi čudili. — Do Katinare je lepo asfaltirana cesta in prav tajjo
okoli so popravili, le za ta ko- da jo vendar že šček se nihče ne zmeni. Z za-, končno popravijo, čudenjem se vprašujemo koliko časa bo to tako še trajalo, posebno še, ker je to edina vozna cesta, ki vodi od Lovca preko Katinare proti Bregu ir:
Bazovici, da ne govorimo o edini vozni zvezi s cesto preko Sežganka za Trst odnosno proti Padričam na Opčine.
Ker je ta košček ceste v ne-
enkrat do-
Potnik
Natečaj INAIL
za šolske štipendije 1950-51
Iz Ricmanj
Ne pokončujte ptičev
Verjetno se bo kdo čudil, da pišemo tokrat o ptičjih lovcih, vendar smatramo to za potrebno. Ta lov je namreč zavzel že tak obseg, da prihajajo tujci že dalje časa kar z zaboji in lovijo ptice po naši okolici. Ze na vse zgodaj jih lahko srečate, ako greste iz Boršta ali pa Ricmanj proti Ključu.
Komaj je naša okolica malo oživela in k9 smo ponovno čuli tu in tam kakega slavčka, že so se našli taki, ki neusmiljeno pokončujejo ptičji zarod. Kakor je videti so začeli brezvestneži kar na veliko s svojim li.vom. Pri tem so seveda najbolj prizadete ptice pevke. Tu nastaja vprašanje, ali imajo ti lovci dovoljenje in tudi, kdo jim ga je izdal. In če ga imaio, ali je prav, da o tem odločajo tisti, kj niso iz naše
Pionirji:
Ker je umrl gledališki igralec, veliki prijatelj otrok, MILAN KOSIČ, je nedeljska OTROŠKA PRIREDITEV ODLOŽENA in se bo vršila pozneje.
Ob preranj in. nudd izgubi, ki je zadela Slovensko narodno gledališče v Trstu s smrtjo tov. Milana Košiča, enega najodličnejših in najbolj vidnih osebnosti tukajšnjega odira, izrekamo svojcem in Slovenskemu r.ar-dnemu gledališču glob. ko sožalje.
Odbor Zveze prosvetnih delavcev ERS STO v Trstu
ZVEZA PROSVETNIH DELAVCEV ERS STO v Trsta odpoveduje družabni večer, ki bi moral bjti danes 11, t. m„ zaradi smrti svojega člana tovariša Milana Košiča. — Vabila veljajo za naslednji družabni večer, ki bo pravočasno objavljen v časopisu.
ODBOR
Državni zavod za socialno za-, varovanje proti nesrečam ha delu (INAIL) je razpisal za šolsko leto 1950-51 natečaj v prid otrokom ponesrečenih delavcev rta delu, in sicer;
a) 150 šolskih štipendij po 30 tisoč lir za srednješolce;
b) 90 šolskih štipendij po 50 tisoč lir za dijake nadaljevalnih šol;
c) 30 šolskih štipendij po 100 tisoč lir za vi-sokcjolce.
Prošnje in tozadevne listine
bodq mogli interesenti predlo- uu	...	 -
Žiti najlgbsr.ej" no 30. r»ventb»	p	bj	bllo	da	se	avtereobrtr	Na	srečo	pa	so	nje-
t. 1. za natečaja a) in b) in naj kasneje <?o 15. decembra t. 1. za natečaj c),. Te prošnje je treba poslati glavnemu ravnateljstvu in pakrajinaki, oziroma krajevni podružnici INAIL, pri kateri dobijo tudi vse informacije.
Tildi ti lahko daruješ kri
Vedno večje s»o potrebe po transfuzijah krvi zato postaja tndi vedno večja nujnost dajanja krvi
Uprava tržaške bolnice oziroma Center za transfuzijo krvi je včeraj povabil predstavnike tiska na predvajanje kratkega filma, kateremu je še sledil razgovor in ogled Centra za transfuzijo.
V novem delu splošne bolnice je v drugem nadstropju lepa dvorana, ki je zelo primerna za razna predavanja. Dejansko je res prvič služila nedavnemu zborovanju zdravnikov, ko so bila na dnevnem redu razna strokovna medicinska predavanja. Dvorana je prikupna in prijetna, z lepimi udobnimi sedeži, barve niso kričeče niti mrke. stranske stene so večkrat prekinjene z dolgimi zavesami; strop je razdeljen v več obokov in osvetljen z lepo razpršno svetlobo iz neopaznega vira. Verjetno pa je prav ta strop vzrok precej slabi akustiki — vsaj kolikor gre za filmsko zvočno spremljavo.
Film, ki smo ga gledali, nosi naslov «Tudi ti lahko daruješ...*. Filmska »zgodba« je kaj preprosta: jutro v družini mladega delavca, mož in sinček odideta z doma, sinko, v šolo, oče pa v ladjedelnico Sv. Marka. Majhna slabost in omedlevica na delu povzroči nesrečo mladega varilca. Se pred transportom v bolnico je potrebna transfuzija krvi. Rešilni avto je iz bolnice pripeljal s seboj konzervirano kri, izvrši se transfuzija že v tovarniški ambulanti nato prevoz v bolnico in tam spet transfuzija in čez določen čas mladi delavec zopet zdrav zapusti bolnico.
Ko je film na ta način prepričal gledalca o veliki koristi transfuzije krvi, pokaže še več prizorov, kako se prijavljajo prostovoljci, ki so pripravljeni dati po pol litra lastne krvi, ki bo mogoče v danem trenutku zadostovala za rešitev življenja tega ali onega človeka. Film kaže, da oddajanje krvi ni nič hudega, in zaključuje se z raznimi opozorili in pozivi, ki naj pripomorejo do uspeha nedavno osnovani «Krvni banki)).
Zamisel za to «Krvno banko« je dal prof. dr. Lang. Tu ne gre toliko za razne stalne krvodajalce, ki jih pokličejo v bolnico, kadar jih pač Potrebujejo, temveč gre za oddajo krvi ne glede na to, če je kri že v tistem trenutku komu potrebna ali ne. Kri se
vendar pa se je doslej odzvalo še precej prostovoljcev, ki so zadostili potrebam v toliko, da «banka» doslej še ni ostala brez krvi. Vendar so potrebe po transfuzijah tako pogoste, da bi se lahko zgodilo, da bi kdaj ob potrebi v »banki« ne bilo krvi primernega tipa. Vedeti je treba, da ljudje nimajo vsi enake krvi, temveč tvorijo več kategorij, ki pa niso pro-centualno med seboj enake. Ko je dr. Lang dajal odgovore na nekatera vprašanja novinarjev, je poudaril, kako ga pri njegovem delu vodi misel, da je treba smrt, ko se pojavi, odriniti, pa čeprav samo za kak milimeter; vendar pa se mu zdi, je dejal, da se s transfuzijami smrt odrine še več kot za nekaj milimetrov.
Ogledali smo si nato še Center za transfuzijo, ki se nahaja kar olj glavnem vhodu v splošno bolnico. Dr. Lang je razložil proces odvzemanja krvi, pokazal razne priprave jn steklene posode, v katerih je shranjena kri. Te posode so spravljene v posebni omari, kjer je stalno temperatura med 2 in 6 stopinj. Kri je uporabna 15 do 20 dni, vendar pa se tudi po tem času ne zavrže, temveč je še uporabna v drugi obliki.
Nihče ne ve, če mogoče ne b0 že danes ali jutri sam potreboval transfuzijo krvi, njegovo življenje bo lahko odvisno od krvi, ki mu jo je že pred več dnevi odstopil njemu neznani darovalec. Ali ne bi hotel biti tudi ti med takimi plemenitimi darovalci krvi? Danes boš mogoče rešil življenje svojemu bližnjemu, jutri —
kaj veš — te bo Da mogoče rešila kri nekoga drugega. Tudi ti lahko daruješ ...
Omenjeni film bo verjetno videlo še mnogo ljudi. Ne bi bilo slabo, pokazati ga tudi na našem podeželju. Vendar hočemo poudariti eno: pripravite film tudi v slovenski verziji! To ni nič težkega, kajti film sam je pravzaprav nemi film in zvočna spremljava (besedilo) res samo «spremljan dogajanje na filmskem platnu; besedila ne govore osebe, ki nastopajo. Zvočni trak torej ni vezan na natančno sinhronizacijo. Upamo torej, da bomo lahko videli ta filmček tudi s slovenskim besedilom.
cone
■Na podlagi objavljenih do-ločil opozarja predsedstvo cone vse ustanove, združenja in zainteresirane osebe, dn je treba vse prošnje za katero koli javno zborovanje ali manifestacijo to podobno nasloviti na prefekturo vsaj pet dlni pred dnevom manifestacije, oziroma zborovanja.
ročno Dri
merodajni krogi zanimajo tudi za, to ir.1 preprečijo pokonča-vanje ptičev, zlasti pa ptic pevk, ki so znane kot koristne, ker pokončujejo škodljive črve in mrčes in razen tega oživljajo svojo okolico s svojim petjem in prisotnostjo.
Zato opozarjamo merodajne oblasti, da napravijo že enkrat konec tem južnjaškim načinom pokončavanja ptic.
Rlcmanjec
Z „Lambretto" v jeep
Včeraj ob 17.30 se je po Obrežju N. Sauro peljal s svojo »Lambretto« 16-letni Aldo Giudici iz Ul. Molin a vento 4. Vozil je tik za nekim ameriškim jeepom, katerega šofer je v višini ribarnice dal z roko znak, da bo zavil na levo. Lam-bretist je, prepričan, da bo jeep zavil na levo, pričel vozilo prehitevati po desni strani. Med prehitevanjem pa je pred njim vozeči avtomobil nenadoma pričel zavijati na desno, zaradi česar se je mladj lam-bretist vanj zaletel ter padel. Po padcu so ga z avtomobilom Rdečega križa takoj odpeljali v glavno bolnišnico, kjer se bo moral zaradi rane na čelu ter poškodb po levem kolenu zdraviti okoli 8 dni.
* * •
Malo pred njim pa so v bolnišnico sprejeli 34-letnega Vincenca Coričo iz Milj, kateremu se je pripetila nesreča na Trgu Oriani ko je hotel prekoračiti cesto. V istem trenutku je namreč .mimo s svojim avtomobilom privozil 28-letni Aldo Brezzj iz Ul. Limitanea 1. Iz neznanih vzrokov se je peščev plašč zapletel v kljuko mimo vozečega avtomobila, zaradi česar je pešec izgubil ravnotežje ter z glavo udaril ob
gove poškodbe le lažjega značaja ter bo v 10 dneh popolnoma zdrav.
Nepoštena sostanovalka
Štiriindvajsetletna barska plesalka Ema Esposito iz Neaplja,. tukaj stanujoča pri družini Selcich v Ul. Torrebianca 25, se je včeraj oglasila na glavni policijski in službujočemu osebju prijavila neko svojo poklicno kolegico, ki sedaj pleše v lokalu «Dancis or-chidea« v Genovi. Svojo kolegico, s katero sta v Trstu skupaj stanovali, je obdolžila, da
KOLEDAR
Sobota IL novembra
Martin. Višnjica Sonce vzide ob 5.58, zatone ob 16.39. Dolžina dneva 9.41. Lun* vzide ob 9.10, zatone ob 17.1».
Jutri nedelja 12. novembra
Martin, Davorin
Prosvetna konferenca
v Nabrežini
Prosvetna konferenca v Nabrežini za nabrežinski okraj bo pa v nedeljo 12. novembra ob 10 dopoldne v društvenih prostorih v Nabrežini. Vabimo vse odbornike prosvetnih društev nabrežtnskega okraja, da se te konference udeležijo.
Klil RADIO IB
JUG0SL.C0NE TRSTA
(Oddaja na srednjih valovil'
212.4 m ali 1412 kc>
SOBOTA 11. U. 1950.
6.30: Jutranja glasba; 6.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 7.00: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 7.15: Jutranja glasba.
12.p0: Iz opernega sveta; 12.30: Igra orkester Gallo; 12.45: Poročila v ital. in objava sporeda; 13.00: Napoved časa - poročila v slov. in objava sporeda; 13.15: Skladbe Friderika Chopina; 13.45: Kulturni pregled (ital.); 14.00: Zabavni orkester Radia Ljubljana; 14.30: Pregled tiska v Ital.; 14.45; Pregled tiska v slov.
17.30: Gospodarski pregled (it.); 17.45: Igra orkester Marek - (Veber; 18.00: Pionirska ura (ital.); 18.30: Glasba za najmlajše; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15; Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa - poročila » slov.; 19.45:	partizanske
melodije; 20.00: Hrvatski kulturni pregled (hrv.); 20.30: Dalmatinske narodne; 20.45:	Politični
pregled (slov.); 21.00: Veder sobotni večer: Vesela kronika (sl.); 21.30; Za ples igra Veseli kvintet; 22.00: Človeštvo na pohodu (it.): 22.15:	Večerni	koncert; 23.00:
Zadnja poročila v ital.; 23.05: Zadnja poročila v slov.; 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan; 23.15: Plesna glasba; 23.30: Zaključek.
Glasbena šola v Trstu
Poujc elementarne glasbene teorije in solfeggia, ki je obvezen za vse gojence, bQ pričel v ponedeljek 13. t. m. v Ul. Ruggero Manna 29. Za nove gojence bo pouk od 10 do 10.45 ali popoldne od 3 do 3.45, za gojer.ee iz U- letnika pa od
10.45 do 11.30 ali popoldne od
3.45 do 4.30. Opozarjamo gojence, da so dolžni obiskovati pouk teh dveh predmetov, ki je brezplačen, Ravnateljstvo
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Al Cammello, V. XX Set-tembre 4; Codermatz, Ul Tor S. Piero 2; Godina, Trg sv. Jakoba 1; S. Sabba, Trg Valm u-ra; Vielmetti, Borzni trg 12; Harabaglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo.
SLOVENSKO ffliMODMO gledališče
za Tržaško ozBmljg
ODPOVEDUJE današnjo predstavo Kreftove
komedije
(Veleizdajalec*
V PIRANU zaradi nenadne
smrti svojega režiserja Milana Košiča.	__
Gledališče Verdi
Pri blagajni gledališča se ti* dal ju je razdeljevanje abonen^ skih izkaznic za red «A»; da pa se prične razdeljevanje kaznic tudi za red «B».
Umrl je nenadoma v petek 10. t. m* nas član, tovariš
MILAN KOŠIČ
dolgoletni sotrudnik in član Slovenskega narodnega gledališča v Trstu.
ZVEZA PROSVETNIH DELAVCEV ERS STO V TRSTU
Trst, 11. novembra 1950
Glavni odbor SHPZ v Trstu javlja, da je dne 10. novembra 1950 za« det od srčne kapi priminul tovariš
MILAN KOŠIČ
član Slovenskega narodnega gledališča v Trstu.
Ohranimo ga v trajnem spominu.
GLAVNI ODBOR SHPZ
Trst, 10. novembra 1950.
Z bombo ga je napadel
potem ko ga je že okradel
Neki Aurelio Ravasi iz Ul. I ji je pred 15. dnevi, ko je od-
Castaldi 4 je včeraj popoldne prijavil policiji, da mu je neki Vinicio Runco star 22 let, ukradel za 100 tisoč lir blaga. Ravasija je o tem obvestila mati Runca, ki mu je povedala, da je njerj sin vdrl v njegovo stanovanje skozi okno in odnesel nekaj blaga.
Včeraj okrog 19. ure sta se Ravasi in Runco srečala na Trgu Stare mitnice in sta se sprla zaradi nepoštenega dejanja Runca. V jezi je Runco potegnil iz žepa ročno bombo tipa OTO, iztrgal zakočnico in spustil bombo na tla. K sreči bomba ni eksplodirala. V bližini so se nahajali nekateri policijski agentje, ki so Runca Vinicia takoj aretirali in ga odpeljali na policijo.. Pri njem so našli še tri bombe istega tipa, srajco, pulover in nalivno pero, vse last Aurelia Ravasija. Poleg tega so našli še 5 potrdil zastavljalnice, kjer je Runco zastavil ukradeno blago Ravasija. Pri sebi pa je imel 1600 lir. Policija je Runca zadržala in nadaljuje s preiskavo.
OBJAVA
Prisilne izpraznitve slanovani odložene itn 31. dec. 1930
TRST, 10. (PIO) — Ukaz ZVU št. 207, ki staPi v veljavo na dan objave v Uradnem listu, vsebuje določila o sodnijsikih iz-praanitvah na anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja in spreminja ukaz ZVU št. 95-1950. Clen I. ukaza št. 95 z dne 8. maja 1950, kij je bil spremenjen s členom I. ukaza št. 147 z dne 29. julija 1950, se sedaj nadalje spreminja to »e glasi:
»Prisilna izvršitev vseh sodnijsikih odločb, ki odrejajo izobčim!
Sporoča se, da so bile pri 51 žrebanju «Mestnega tržaškega posojila« iz leta 1899, ki se je vršilo 2 novembra 1950, izžrebane na osnovi amortizacije sledeče serije:
991, 1828	1191,	2242,	1787	181
24, 2233	6,	1674.	289,	1017
1187, 577,	1110,	2246,	856,	1148
2253, 1499	1474,	1487.	161,	1445
2340, 1202'	2184,	346,	1298,	1996
750	282	668,	68,	1038	1693
1365| 823	2138,	2259,	1741.	1361
73.
Izžrebane obligacije bodo izplačane petnajst dni po izžrebanju pri občinski blagajni (Via F. Nordio št. 11) v protivrednosti 60 lir za vsakih, 100 kron za nespremenjene obligacije, al pari za spremenjene.
Seznami izžrebanih obligacij v prejšnih žrebanjih, ki jih lastniki še niso predložili za izplačilo, je sledeč: (Poleg njih objavljamo še Rte žrebanja in prvo obveznico, ki se mora držati imena.
potovala iz Trsta, ukradla neki njen modri jopič ter več kosov ženskega spodnjega perila.
Kmalu za njo pa je na isti policijski postaji prijavil vlom v svoje stanovanje 58-letoi Matej Valenti iz Ul. S. Sebastia-no 24, ki sb mu vlomilci odnesli za okoli 28.000 lir, perila in obleke.
ZAPRTA ULICA
Občina javlja, da bo Via Do-nota zaprta za promet od 13. novembra t. 1. do konca vseh del na njej.
STRELSKE VAJE V MALEM REPNU IN BAZOVICI
TRST, 10. (AIS) — Na strelišču v Malem Repnu bodo imeli vaje z minometalcl in 14. novembra od 8. do 17. ure. Na bazoviškem strelišču bodo streljali 17. novembra od 8. do 17. ure.
DOVOLJENJE ZA IZDELOVANJE VERMUTA
TRST, 10. (AIS) — Urad Zavezniške vojaške uprave za polje, delstvo in ribolov poziva vse tvrdke, ki se zanimajo za izdelovanje vermuta, da vložijo pri navedenem uradu čim prej, vsekakor pa v tekočen/ mesecu prošnje za oonovo tozadevnega dovoljenja za leto 1951.
KINO
Ipraznitev stanovanj y Tret se odlaga do 31. decem-1 »banka« obstaja se mam »«•. bra 1950»,
Se- Zre- obvez-rija banje nica 364 1949 1.5.1950 478 1949 1.5.1950 629 1949 1.5.1950 642 1949 1.5.1950 648 1949 1.5.1950 684 1941 1.5.1942 727 1949 1.5.1950 742 1949 1.5.1950 907 1945 1.5.1946 921 1944 1.5.1945 986 1949 1.5.1950 1022 1949 1.5.1950 1040 1949 1.5.1950 1116 1949 1.5.1950 1133 1947 1.5.1948 1164 1936 1.5.1937 1175 1949 1.5.1950 1258 1948 1,5.1949 1334 1949 1.5.1950 1380 1947 1.5.1948 1405 1945 1.5.1946 1463 1947 1.5.1948
Se- Zre- obvez-rija banje nica 1503 1936 1.5.1937 1514 1946 1.5.1947 1530 1944 1.5.1945 1615 1941 1.5.1942 1625 1947 1.5.1948 1649 1948 1.5.1949 1668 1949 1.5.1950 1680 1948 1.5.1940 1712 1949 1.5.1950 1718 1949 1.5.1950 1804 1949 1.5.1950 1821 194! 1.5.1950 1892 1949 1.5.1950
1910 1941 1 5.1950
1911 1931 1.5.1931 1916 194' 1.5.1950 1947 )94c 1.5.1950 194.9 194! 1.5.1950 1959 1941 1.5.1950
1964 1947 1.5.1948
1965 1949 1.5.1950 1971 1949 1.5.1950
Se- Zre- obvez-rija banje nica 2018 1948 1.5.1949 2021 1949 1.5.1950 2032 1944 1.5.1945 2047 1948 1.5.1949 2052 19"1 1.5.1940 2061 1931 1.5.1932 2069 1947 1.5.1948 2071 1949 1.5.1950 2084 1939 1.5.1940 2122 1949 1.5.1950 2156 1937 1.5.1938 2177 1939 1.5.1940 2206 1949 1.5.1950 2247 1944 1.5.1945 2276 1949 1.5.195 2279 1949 1.5.195o 2281 1949 1.5.1950 2333 1941 1.5 1942 2360 1939 1.5.1940 2366 1945 1.5.1946
Rossetti. 16.30: «Oboževana pri-tepenka«, Loretta Voung.
Excelslor. 16.30: «Srca brez meje«.
Fenice. 15.30: «Iwo Jima«, John Wayne.
Filodrammatico. 16.00: »Zgodilo se je v septembru«, Joan Fontaine, J. Cotten.
Alabarda. 14.30; »Konjeniki s Se-verozapada«, John Ford.
Armonla. 15.30:	«Rosana», F.
Grangers.
Garibaldi. 15.00: »Maroko«, George Raft.
Ideale. 15.30: «Volk iz Sile«, A. Nazzari, S. Mangano.
Impero. 16.00: »Crni kontinent«. Čudežna še ne raziskana Afrika. Sledi; «Deček In orel«.
Balta. 16.00: »Pisma trem ženam, J. Crain, L. Darnell.
Kino ob morju. 16.00: »V ekstazi«.
Savona. 15,00: »Otok v plamenih« John Garfield.
Vlale. 14.00: «..,. in življenje gre dalje«, C. Colbert.
Vittorio, Veneto. 16.00: «pinky, bela zamorka«. J. Crain.
Adua. 16.00: »Dolina močnih«. Azzorro. 16.00: »Orli nad Pacifikom«.
Belvcdere. 16.00: »Dopisnik X«, C. Gable, H. Lamarr.
s se-
Marconi. 1Ž.30: »Dvojna Igra«.
Masslmo. 15.00; «Južnjak vera«.
Novo cine. 16.00: »Bagdadska vrtnica«.
Odeon. 16.00: «Grenkl riž«, Silvana Mangano.
Vittoria 16.00:	«Druga	gospa
Carroll«.
Sv. Vid. 16.00: «Tot6 na dirki po Italiji«.
Venezia, «PustolovcI».
Dramatično društvo v Trstu javlja, da Je 10. novembra nenadoma preminul tovariš
MILAN KOŠIČ
slovenski igralec tn režiser, član Slovenskega narodnega gledališča v Trstni odbornik našega društva.
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
DRAMATIČNO DRUŠTVO T TRSTU
Trst, 10. novembra 1950.
Sindikalna podružnica Slovenskega narodnega gledališča Javlja vnero* ki so ga poznali in ljubili, da je naš kolega tovariš
MILAN KOŠIČ
režiser SNG v Trstu danes ponoči nenadoma preminul.
Dan in ura pogreba bo objavljena pravočasno.
SINDIKALNA PODRUŽNICA SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA V TRSTU
Trst, 1*. novembra 1950.
Uprava Slovenskega narodnega gledališča javlja vsem prijateljem našega gledališča, da je naš član, tovariš
MILAN KOŠIČ
režiser SNG v Trstu nenadoma preminul 10. novembra 1950.
Dan in uro pogreba bomo pravočasno objavili.	t
UPRAVA SLOVENSKEGA NARODNEGA Trst, 10. novembra 1950	GLEDALIŠČA
TUMORSKI dnevnih
s —
It novembra 1950
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Lil, Silvio Pellico l\ll, nadst, - Telefon 11-32
Na Goriškem imamo sloven-e šote. četudi niso uzakonje-*e; Im<lmo riH/ Točno je dvdj-osnovnih šol s 64 učitelji 'n tr; vrste pednjih šol z 38 IWesorji Ti so precej močna »M-Pina izobražencev, katerim « usoda zaupala otroke slo-g*> staršev,- da jih, pouču-*>, mnogo naučijo in izbrane Pwede jo preko srednjih šol in ^ucUtšč v razne poklice, od
<tr^r bodo Pozneje narod bo-l. oa učili in mu pomagali,
^ejfco nalogo je prevzelo na oia ramena teh sto in več & menda ena I najbolj odgovornih na-tj?'’ *er tu posamezni vzgojite* ne ^aovarja za dovršeno
,, Sani sebi, ampak sodijo . novo delo vsi starši, ki so vel suo?e otroke zaupali, zra-bjj Pa ve5 ostati narod, ki z očesom spremlja vse deželT in kulturno delo na
smo mislili odkri-in brez hinavščine H vz3°Ptelje, ali vsak . izprašujejo svojo vest, ali ■eriniih°v trud v vzgoji ogro-e3a dela naroda, kot je , naš, na .pranj poti, ali za-no vsem potrebam pravil-in ali se dovolj po-^ '-jo, da tudi ostali, ki so že iij,1?® in J im fašistična doba jj^oooliio šolanja v materin-^ * delujejo pri izvenšol-*«!* delu, v večernih tečajih •ati je ustvarjena potrebna zava nied g0ig jn domom, ije Pogoj pravilnega usmer-3>a otrok k
mesečnih izvodih raznih pedagoških revij, je našim učiteljem na Goriškem španska vas. Kdo bo čital vse to — se izgovarjajo — ko porabimo toliko časa, da pridemo iz mesta v vas, kjer poučujemo, in prav toliko časa, da se vrnemo v mesto, kjer se lahko po delu odpočijemo
Tudi povezanosti med učitelji th nobene, razen redkih skupnih konferenc, na katerih sežejo drug drugemu v roke in se komaj predstavijo. Prav učiteljstvo bi moralo biti naj-oolj med seboj povezano in imeti lastno strokovno organizacijo, v kateri bi se zbirali vsaj nekaj ur mesečno pri temeljitih pedagoških razpramh, na katerih bi povedali svoje izkušnje ter mnoge napake in nepravilnosti na šolah. Obravnavali bi socialna, nesocialna in druga važna gospodarska vprašanja, ki kvarno ali dobro vplivajo' na vzgojo otrok. Organizacija bi morala imeti stalni odbor, ki bi se brigal za slovenske učbenike in mladinske knjige ter mesečnike.
Vsega tega danes naši profesorji in učitelji nimajo in ne bodo imeli, dokler bo vladalo med njimi nezaupanje v lastno moč in v moč prosvetnih organizacij, od katerih bj dobivali vso moralno in dejansko pomoč. Nič več ne veljajo izgovori, da se boje oblasti, ker jim lahko škodujejo pri namestitvah, ali da b; bit kdo zaradi tega premeščen. Takemu neumnemu ponašanju se obla-
se vztamiio
sti samo smejejo In vidijo v naših vzgojiteljih ovce in plaš-Ijivce, kakršnih tudi sami v lastnih vrstah nočejo.
Slovensko ljudstvo Pa budno gleda na take vzgojitelje in jih je že večkrat obsodilo zaradi njihove zaspanosti. Se bolj pa bo zgodovina obsodila njihovo izvenšolsko nedelavnost, mlačnost in plačljivost.
Vesti za trgovce
Zveza trgovcev goriške pokrajine sporoča, da si lahko interesenti ogledajo na njenem sedežu sledeče okrožnice: .
Dodeljevanje kontingentov; izčrpanost kontingentov predvidenih v trgovskih pogodbah; predplačila in otvarjanje kreditov za uvoz dovoljenega blaga; proste cone v Združenih državah; nove možnosti za italijanske izvoznike; pregled materiala in strojev uvoženih iz Združenih držav Amerike in iz Kanade; uvoz krompirja; dovoljenja za zasebne kompenzacije; navodila za izvajanje letnega trgovinskega sporazuma med Italijo in Dansko.
KINO
VERDI, 17: «Figaro sem, Figa-ro tja».
VITTORIA, 17: «Crna roža«, T. Power irj C. Aubry.
CENTRALE, 17: «Težka Ieta», M. Girotti.
MODERNO, 16.30: «Velika ljubezen«. B. Davis.
EDEN, 17.10: «Kako sem odkril Ameriko«, C. Ninki.
Samomor
Včeraj zjutraj se je 36-letni I Vecchiet Valentin iz Ulice Mi-ghetti 4 iz neznanih vzrokov vrgel z okna prvega nadstrop- j ja svoje hiše na spodnje dvo- | rišče. Pri padcu je dobil pre- j cejšnje rane. zaradi kate- , rih je podlegel nekaj ur po- ; tem, ko so ga pripeljali v mestno bolnišnico Brigata Pavia. Oblasti domnevajo, da gre za samomor.
» * *
Osebno izkaznico sta včeraj izgubila 62-letni Humbert Pa-gutti iz Ul. Aprica 19 in 41-letna Karolina Sfiligoj iz Ul. Brigata Etna 50. Izgubo sta prijavila policiji.
* * *
Na pločniku pred hišo v Ul. Baiamonti 1 je včeraj zdrsnila 3 leta stara Pavlina Steni in si odrgnila levo koleno. Rešilni avta Zelenega križa jo je peljal do bližnje bolnice Brigata Pavia, kjer so io skrbno obvezali.
Vozni red na goriškem kolodvoru
ODHODI
! Proti Trstu: 6.23, 7.25, 8.39, 10.20, 13.32, 15.52, 16.40, 19.30, 22.32, 23.30.
Proti Vidmu: 5.07 (brzovlak za Benetke), 5.45. 6.37, 8.11, 10.58, 13.48, 17.26, 18.54, 20.05, 22.50.
PRIHODI
Iz Trsta: 5.43, 6.36, 7.23, 8.37, 10.56, 13.46. 17.24, 18.49, 20.03, 22.46.
Iz Vidma: 5.01, 6.19, 7.23, 8.37, 10.16, 13.29, 15.49, 19.28, 22.31, 23.29.
PRED PRIČETKOM JESENSKEGA ZASEDANJA OBČINSKEGA SVETA
Proračun oDčlnsKih podlelil za 1.1951
Ker je občina potrosila težke milijone za razširitev napeljave plina elektrike in vode, naj ugodi še skromnim zahtevam okoliškega prebivalstva
Za jesensko zasedanje občinskega sveta je pripravljeno na dnevnem redu . vprašanje o proračunu za mes na podjetja za leto 1951. Sem spadajo tri najvažnejše panoge, in sicer podjetja za oskrbovanje prebivalstva s plinom, električnim tokom in vodo.
V proračun, ki je že pripravljen in ki ga bedo občinski odborniki predložili svetovalcem v pretres, bo po predvidevanjih v aktivi za sedem milijonov, to od 294.800.003 lir do 301.800.000 lir, V letu 1949 je bilo 15 milijonov čistega dobička, leta 1930 pa so bili ded tki višji od milijona osemsto tisoč prejšnjega leta.
Proračun za pri.hodnje u-pravno leto obsega precej vloženega denarja za razšir tev in izboljšanje delovanja občinskih podjetij.
V zvezi z elektrifikacijo nameravajo prenoviti in okrepiti električno kabino pri ribarnici, kar bo stalo 2 milijona lir; enako električno kabino bodo zgradili na trgu Sv. Antona s stroški pol drugega milijona lir; dva milijona lir bodo porabil; za popravilo drugih električnih linij: 4 in pol milijona lir bodo potrosili za nabavo tisoč novih števcev. S temi deli bp mesto tako poskrbljeno z električno napeljavo, da bi lahko zadostilo vse potrebam.
V zvezi s plinom kaže bilanca, da je tarifa s 16. julijem 1949 narasla. Na osnovi tega poviška bi moralo biti prebitka v višini 9 milijonov 500 tisoč lir, vendar je znašal dejanski prebitek samo 3 milijone in pol. kar pomeni, da je prišlo v blagajno samo 6 in pol mili. jona, ki jih je podjetje prejelo za predajo stranskih proizvodov. kateri pa so bili zaradi konkurence na državnem trgu prodani po izredno nizkih cenah. V celoti vzeto so računi pokazali, da znaša v zvezi s plinom dobiček samo 4 milijone nasproti lanskim 21 milijonom.
Na novo bodo napeljali plinske vode v begunsko vas pri Standrežu jn v ljudske hiše ob Soči. Za to napeljavo bodo porabili 10 milijonov.
Zgradili bodo tud; tretji pli. nohram. V letu 1951 bodo napeljali plinski vod do pričetka Akvilejske ulice z zneskom 6 in pol milijona lir. Do leta 1952 pa bodo vod podaljšali v Standrež in bližnja poslopja.
Vodovod je v pasivi. Poudariti moramo, da je bil zgrajen vodovod pri Boschetti, ki dovaja mestnemu prebivalstvu pitno vodo iz Soče. Prav gotovo je marsikdo med nami, ki o tem še ni obveščen.
Io je v glavnem proračun za občinska podjetja za nasled-
nje leto. Na ponedeljskem zasedanju bodo svetniki povedali s tem v zvezi svoje mnenje in dali predloge za boljše upravljanje. •
Z naše strani pozdravljamo vsak korak, ki kaže prizadeva, nje občinske uprave, da nudi prebivalstvu boljše življenje.
Poudariti pa hočemo, da bi oblasti pri preveliki vnemi ne pokazale nezanimanja za prebivalstvo okoliškh vasi, ki prav tako spada pod goriško občino. Okoličani imajo namreč tudi nešteto važnih vprašanj glede občinskih podjetij in upamo, da bodo znali svetniki, ki jim je zaupana upravna oblast teh podjetij, odgovoriti na njihove številne probleme. Zlasti pa ne podvomimo v njihovo pripravljenost, da bodo — če so že v mestu potrosili tcfliko milijonov — tudi njim ustregli in njihove zahteve upoštevali.
Tako bi napravila skrbna občinska uprava, ki ima pred seboj ljudske interese.
Razdeljevanje sladkorja
proste cone za čebele
Obveščamo vse čebelarje, da bodo v ponedeljek 13. t. m. pričeli z razdeljevanjem slad-i korja proste cone za čebele. Sladkor bodo čebelarji lahko dvignili pri Kmečkem konzorciju v Gorici, Krminu, Roman-su, Pierisu in Gradiški, in sicer po 3 kg za vsak panj.
Nakazila razdeljuje Konzorcij čebelarjev v Gorici s sedežem pri pokrajinskem inšpektoratu za poljedelstvo v Ul. Duca d’Aosta 55 vsak dan od 9 do 12 razen ob četrtkih in sobotah.
IZPRED SODlSČA
Ker gage hote sama na zatožno klop
Preteklega septembra so tatovi obiskali dvorišče Ivana Breganta iz Standreža in mu iz kurnika odnesli šest kokoši, pet piščancev in dva zajca. Bregant je tatvino prijavil vaškim orožnikom, ki so pričeli takoj s preiskavo. Ob pomoči domačinov so ti že nekaj dni potem zasledili tatu v osebi 26-letnega Severina Žigona iz Standreža. Orožniki so preiskali njegovo stanovanje in našli ostanke ukradenih živali. Pri zasliševanju je Žigon najprej zanikal, da bi on ukradel kokoši in zajce, izdali pa so ga njegovi sorodniki, ki so zasli-ševalcem povedali, da je Žigon prinesel domov nekaj perutnine in zajce in jih razdelil med nje in si sam s svojo ljubico Balant Ivanko privoščil dve kuri. Tako je prišel Žigon, ki je bil zaradi podobnih prekrškov že večkrat kaznovan, v zapor, včeraj pa pred goriško kazensko sodišče, ki ga je obsodilo na 1 leto in 10 mesecev zapora ter plačilo 11.000 lir globe.
Pri pričanju pred sodiščem je njegova ljubica, ki je pred orožniki priznala, da je Žigon prinesel domov kure in da sta jih skupaj pojedla, odločno zanikala in hotela sodnike prepričati, da je Žigon nedolžen ter de ni ona nikdar niti pokusila nobenih ukradenih kokoši. Ker je pri tej lažni trditvi vztrajala, je javni tožilec zahteval, da jo sodišče obdolži krivega pričanja, kar je predsednik dr. Storto tudi storil.
* * *
Prvi živahni razpravi sta sle. dila dva priziva. Prvega je vložil 20-letni De Carli Alojz iz Ul. Tunisi 10, ki so ga pred časom na goriški kazenski sodniji obsodili na 1000 lir globe, ker je vinjen odnesel svetilko,
ki jo je podjetje postavilo na predel ceste v popravilu na Travniku v opozorilo potnikom. De Carli je žarnico vtaknil v žep in čim je opravil par korakov, se je že skesal svojega dejanja in šel je nazaj, da bi žarnico postavil na njeno mesto. Toda sreča, kr mu je bila naklonjena pri tatvini, se ga je pri kesanju izognila in ko je žarnico hotel zaviti v svetilko sta se mu približala nočna stražnika in ga obdolžila nameravane tatvine, j Pred sodniki je De Carli vse J pojasnil in ker se mu je zde-I lo, da so ga na sodniji krivič-1 no obsodili, je vložil priziv na sodišče. Toda sodišče mu ga je včera’ zavrnilo.
* * *
Tržiška sodnija je pred ča-som oprostila, ker ni zakrivil kaznivega dejanja, 54-letnega Ivana Pella iz Ronk, ki je bil obtožen, da ni v treh letih trgovanja vodil nobenega knjigovodstva, ki bi moralo pojasniti vzroke njegovega gospodarskega propada. Proti taki oprostitvi je vložil priziv javni tožilec, ki je zahteval trgovčevo obsodbo. Na včerajšnji prizivni razpravi ga je goriško sodišče obsodilo na 6 mesecev zapora in poravnavo sodnih stroškov, toda le pogojno.
* * *
Nato bi moral pred sodnik* 31-letni zobotehr.ik Criscini Ar-gij iz Tržiča, ker je od oktobra 1949 do marca 1950 leta protizakonito posloval v Tržiču kot zobozdravnik. Obtožnica mu je poleg tega očitala, da ni imel niti za zobotehniško delo potrebnega dovoljenjaJ Ker se obtoženec ni mogel u-deležiti razprave zaradi bolezni, je sodišče postopek proti njemu odgodilo na 24. t. m.
»ti?
večji marljivo-
ie še vprašanj, ki bi
tU T •
Ju vsak dan na čut odgo-
trkccti vestnemu vzgo-
ter
ih tel
v'*
tla opominjati ™buMi k delu. v 1^kritosrčno in brez ovln-»?n„7,l0rairio tu povedati, da jhdši vzgojitelji — razen ne-nfl častnih izjem, katerih toliko kot je prstov na jhroki — prav malo zanima-to; a Pravilno usmeritev naše »a še manj za kulturno Ijj0 ’ned narodom. P.o anketi, jo opravili med učitelj-se je ugotovilo, da niso /g^en’ na noben slovenski 50	list, revijo ali knji-
5^ , sa napredujoča znanost tastne?n narodu, ki je bila gij, 3a leta objavljena v dol-razpravah v tisočih vsako-
Izola
Občni zbor PD »Istra"
Pretekla so že tri leta, odkar je bilo v Izoli ustanovljeno slovensko kulturno prosvetno društvo »Istra« in vendar zelo male slišimo o njem. Takoj v začetku je društvo imelo dokaj dobre uspehe. Društvo je s svojim pevskim zborom in dramsko družino večkrat nastopilo v Izoli sami pa tudi v bližnjih mestih Kopru in Piranu. Za dobro delovanje na kulturno prosvetnem polju je bilo večkrat pohvaljeno in nagrajeno.
Delovanje kominformistov v. Izoli je deloma zaviralo kulturno življenje, toda to le do določenega časa. To je poka-
Pomen tekmovanja in kaj hoče
s tem tekmovanjem delavski razred doseči
JNadalje
y -v«ujevanje in konec) ^ši coni imamo do sedaj '»spehe dela na posamez-jyt'ti}8ra<1benih in drugih ob-^mamo lepe primere v ti0st °^aniu za visoko storil-Oo	katero	se	je bohot-
na pobudo delavcev so v lepe
™ilita	poDuao	ueii
len, , ' Pelovne brigade ^Dele ■ ovardu dosegle dj 'e »n istočasna dokazale. Viscif *iene norme niso pre-Vjjjje »n da so izvedljive za lo j delavca, ki ima le ma-. in zavesti do dela
®°Ljsati VSE POGOJE a dvig produkcije
»e«
teitn, razvoj socialističnega pa je ostal nera-Posameznim aktivistom, pa sindikalnim funk-l'*t>rpileni Podružnic. Ti niso ko stl ^zvijali borbe za viso-«%inrilno»t dela, delovne di-’ temveč so imeli kot btost., Parilo tekmovanja le f^dho° delo. Niso vodili cijo riJf' da 2 boljšo organlza-riscipi. ’ 2 utrditvijo delovne h deune *n 2 ideološko vzgo-»sjo v Vcev samih lahko dose-ve{je Produktivnih podjetjih naj11 Pomembnejše uspehe % So skupno gospodarstvo.
Postavljene pred produk-Htjja Podjetja v okviru tekmo-b tem te nal°^- ne smemo ^tiinisi P°zabiti na ustanove rat»vnega značaja, kjer ta«3^05*6116 ljudi, ki so šVci ° dolžni kot ostal™ de-
prispevati k izgradnji socializma. Ker imajo delavci v Produkciji za cilj izpolniti letni plan, morajo tudi uslužbenci administrativnih ustanov imeti zavest, da jim tudi oni pomagajo s prostovoljnim delom doseči skupne naloge, ki smo jih sprejeli ob uzakonitvi našega enoletnega plana.
Ob tem moramo odkrito priznati, da so te naloge pravilno razumeli uslužbenci notranje uprave, uslužbenci «Oskrbe» NZ, Radiofonije in MLO Koper, dočim ostale sindikalne podružnice kot nekateri člani podružnice OLO, IOLO, Istrske banke in še nekaj drugih niso občutili, da so tudi oni del skupnosti in da so kot ostali člani dolžni pomagati pri graditvi socializma
Da bomo uspešno zaključili dvomesečno tekmovanje, katero nam bo dalo polno izkušenj pri organiziranju in razporeditvi dela, ter da bomo ob zaključku tekmovanja ponosno pogledali na posamezne objekte in lahko odkrito dejali: Tu je tudi moj prispevek k dvigu blagostanja, je treba, da dobro pcprimeino za delo. Naj ne bo med nami nobenega, ki bi mogel svojemu tovarišu, sebi v sramoto priznati, da ni ničesar prispeval. Takim ljudem bo skupnost upravičeno dala javno kritiko in bo zanje, samo toliko skrbela, kot oni skrbijo za skupnost.
Naše organizirano in dobro
zalo delovanje na novo organiziranega prosvetnega društva «Istra», ki je imelo pretekle dni svoj občni zbor, na katerem je bilo navzočih nad 200 članov. Z zanimanjem sq sledili poročilu tajnika. Skoro vsi so posegli v diskusijo glede dosedanjega neuspešnega delovanja in stavili predloge za bodoče delo. Iz poročila, ki ga je podal tov. Beržan, so bili razvidni začetki delovanja društva, ki je takrat imelo le nekaj nad 100 članov. Sedaj šteje društvo 200 članov in bo v kratkem pridobilo še nove. Nato je bil izvoljen novi odbor iz sledečih tovarišev; Alojz Hudales, Marko Cok, Josip Beržan in Marjan Medoš. Novo izvoljeni odborniki so obljubili, da bodo dali vse za čim uspešnejše delovanje tega prosvetnega društva.
Da bo delovanje društva pb-tekalo bolje sta se priključili tudi društvi iz Baredov in iz Saleta. Pri vsaki prireditvi ali nastopu bodo vsa tri društva sodelovala.
Na tem občnem zboru so sklenili da se bodo začeli pripravljati za «Teden slovenske kulture«. Naučilj se bodo po možnosti več pesmi jn dramska skupina bo za to priliko naštudirala krajše igre. Prav tako bodo v najkrajšem času ustanovili tudi folklorno in godbeno skupino. Vaje za nastop bodo imeli redno dvakrat tedensko. Društvo bo stremelo za tem, da bodo vsi Slovenci, ki- bivajo v Izoli, postali njeni člani in aktivno sodelovali pri kulturnem delu.
Ob zaključku občnega zbora so člani soglasno odobrili pozdravno pismo glavnemu odboru SHPZ v Trstu.
Obvestilo pevskim zborom
Ker bo 19. novembra tekmovanje pevskih zborov koprskega okraja, naprošamo vse tiste pevske zbore, ki še niso dostavili sporeda SHP pod zvezi v Kopru, da to opravijo najkasneje do vključno 14. novembra, to je v torek.
pripravljeno tekmovanje po posameznih podjetjih naj postane stalni način dela za dviganje blagostanja naSHi delovnih množic, istočasno pa naj postane radikalno merilo proti vsem tistim, ki bi radi živeli kot zajedale! na račun skupnosti.
EDVARD DOLENC
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - L L Cesare Batlisli 2 - Telefon 70
Razpis nagrad za dvig
vinogradništva in sadjarstva
Poverjeništvo za kmetijstve IOLO je razpisalo nagrade za nasaditev raznega sadnega drevja, odnosno za nove strnjene nasade. Tako bo prejel vsak kmetovalec, kmečka delovna zadruga in kmetijska ekonomija za vsako vsajeno trto 5 din, breskev 30 din, češnjo 30 din, hruško 30 din, oljko 40 din, ali za vsak vsajeni mandelj 30 din, oreh 30 din in kaki 30 din.
Interesenti morajo izvesti te nasaditve po navodilih svojega krajevnega ali mestnega LO ter so dolžni vložiti prijave do 15. decembra i. 1. prav tako pri pristojnih ljudskih odborih, kjer bodo dobili nadaljnja potrebna navodila.
Poleg nagrade, ki bo dodeljena za vsako vsajeno drevo ali trto, bodo dodeljene še sledeče nagrade:
1. 4 nagrade po 16.0(4 din za 4 najbolje strnjene nasade trte ali sadnega drevja in površini od 1(00 do 3(04 lev. m.
2. 4 nagrade po 26.044 din za štiri najboljše strnjene nasade trte ali sadnega drevja s površino od 3(04 do 6644 kv. m.
3. 4 nagrade po 30.066 din za 4 najboljše strnjene nasade trte ali sadnega drevja površine nad 4466 kv. m.
Razpis bo objavljen s plakati v vsakem še tako majhnem in odmaknjenem kraju, da bo 'za njegovo vsebino zvedel prav vsak kmetovalec. To je pravilno, kajti pobuda v tem vprašanju, ki so jo dali organi ljudske oblasti, bo imela s časom velike pozitivne posledice.
Poverjeništvo za kmetijstvo navaja, da hoče s to akcijo dvigniti vinogradništvo in sadjarstvo tako po množini trt in sadnih dreves, kakor tudi po njihovi kakovosti. Istra na splošno, in s tem naše okrožje, je imela že od nekdaj zaradi svoje zemljepisne lege in ugod.
nega. podnebja 'izredne možnosti za uspevanje in razvoj vinogradništva in sadjarstva. Gospodarska politika pred prvo svetovno vojno ni imela še ostro začrtanih tendenc; toda razsežnost bivše Avstro-Ogrske s 50 milijoni prebivalcev, pri čemer je imel pretežni del države severnjaški značaj, je samo po sebi ugodno vplivala in pospeševala gospodarski razvoj Istre. Vino in sadje iz teh krajev je bilo povsod iskano.
Preobrat je nastopil , po prvi svetovni vojni in s prihodom Italije v te kraje. Istra je s svojimi pridelki vinom, sadjem, oljem, zelenjavo, zašla v ostro konkurenco z ostalimi pokrajinami Italije, ki so prav tako pridelovale vsega tega ne samo za svojo potrošnjo, ampak v večji meri še za izvoz. Spominjamo se, kako so celo sardinska in sicilijanska vina spodrivala naša domača.
2e itak slab položaj Istre je še poslabšala gospodarska poli. tika fašizma, ki si je vtepel v glavo, da se mora Italija osamosvojiti tudi glede žitnega pridelka — prehrane. Zato je y ta namen napovedal fašizem po vsej Italiji #žitno bitko« in avtarkijo, kar pomeni gospa darstvo, ki naj zadosti samo se. bi iz lastnih sredstev ter tako osamosvoji Italijo od uvoza iz inozemstva.
Posledica tega je bila, da je bil istrski kmet prisiljen dajati prednost sejanju žit in krčiti ploskve za donosnejše kulture kol sq vinogradništvo, sadjarstvo in zelenjava.
V glavnem pa je Istra zgubila svoje naravno zaledje, ki je bilo njen trg in odjemalec K vsemu temu sta prišli še obe vojni — zlasti druga —, ki sta uničili precejšnje število nasadov trte in sadnega drevja. K tem neprilikam treba dodati, da Italija ni imela interesa dvigniti gospodarski položaj na.
šega kmeta ih mu pomagati, ampak nasprotno, gled V- je na vsak korak, kako bi ga uničila, mu vzela gospodarsko in politično neodvisnost, ga s tem pri-silila na izselitev ali pa tako omehčala, da je bil zrel za pa tujčenje.
Toda prišla je NOB m z njo ljudska oblast, politična m gospodarska osvoboditev kmeca, vsestranska pomoč od strani oblasti kmetijstvu in zadružništvu ter še nekaj: Istra in na. še okrožje imata zopet svoje zaledje — Slovenijo in še druge pokrajine Jugoslavije, tako da ima v to smer neizčrpne možnosti za izvoz svojih pridelkov, posebno vina, sadja in zelenjave. Hkrati je uredila ljudska oblast odkup vseh teh pridelkov, ki olajšuje kmetom, kmečkim delovnim zadrugam in kmetijskim ekonomijam njihovo vnovčenje. Kot nekdaj v Avstriji, tako imamo danes v Jugoslaviji pokrajino Banat, kjer so žitnice, tako da nam v
normalnih prilikah ni treba skrbeti za žito.
Organi ljudske oblasti so preudarili vse te premise in izdali zgornji razpis. Prepričani smo, da bodo naše zadruge, ekonomije in kmetje upoštevali ta poziv, da bodo v čimvečjem številu posadili omenjene vrste sadja in trte in da' ge bodo'odzvali temu pozivu naravnost množično.
Iz vseome razpisa je Končno razvidno, da daje poverjeništvo za kmetijstvo prvenstvo strnjenim nasadom in ne saditvi po. sameznih dreves. Io je pravilno, če hočemo v vsej razsežnosti in globini zajeti preusmeritev naše agrarne politike. Nedvomno imamo še veliko zemlje, ki je po svoji legi in kakovosti zelo primerna za te nasade, ki pa jih bo treba seveda izvesti po strogo ekonomskih in modernih vidikih. V ta namen naj se predstavniki zadrug in ekonomij ter posamezni kmetje obraiajo na svoje krajevne in mestne LO odnosno organe ljudske oblasti za kmetijstvo, kjer bodo prejeli vse potrebne podatke in nasvete.
O razvoju in uspehu celotne akcije bomo ob priliki še poro. čaii.
Zasadili smo krampe v trda tla
Pred kratkim se je zbrala večja skupina članov SIAU iz Izole, Pirana, Saleta, Semedele, Kopra in od drugod, ki so sestavili frontovsko brigado. Ta je začela že pretekle dni z deli na Rižanski cesti.
Vse dosedanje frontovske brigade, kj so bile zaposlene pri tem javnem delu, so se izkazale pri delu zelo požrtvovalne. Ne glede na ubijajočo vročino, ki je bila to poletje, so ti brigadniki vztrajno delali in tekmovali drug z drugim, samo da bj dosegli boljše uspehe. Zato ni čudno, da jie iz vsake brigade izšlo veliko število udarnikov - borcev za dograditev planskih objektov.
Dela, ki so jih opravljali udarniki pri gradnji na Rižanski cesti nam potrjujejo trdno voljo, ki jo doprinašajo naši delovni ljudje pri izpolnjevanju prevzetih obveznosti do ljudske oblasti in Partije. Zlasti so se izkazali tedaj, ko je šlo za grobo dograditev ceste, da na ta način omogočijo za silo vsaj promet.
‘*Vcj dolžni kot ostali de-Klll! hzoduktivnih podjetjih
l""l"ii|i<<nililll,n|l,lt,IIM||in„ll,|,,tu,|lllllll„||||,MM|l,llll,l|t|imui,iiHiiiiiiiiniiiii(iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiii[iitiiiii!iiiiiiiit!iiiiiiiiiii iiiiiiniiitiiiii niiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiiuiiriiHHiriiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiMiiiiniiHiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiNhiiniiiiiniiiiHMiiiiHiiiiiinuiiniuiiiiiii
Po nekaterih prosvetnih društvih je prosvetno delo oživelo odkar so člani zvedeli, da je SHPZ, Podzveza v Kopru razpisala denarne nagrade. Za tri najboljše dramske družine in tri najboljše pevske zbore je določenih skupno 50.000 din. Poleg tega bodo dobili še posebne diplome kot najboljše družine in pevski zbori v okraju.
V Pomjanu se moški pevski zbor pripravlja, da bo pokazal, kaj zmore dobra volja in vztrajnost. Prav je to. V izpod-budo mu je tudi nastop na festivalu italijanske kulture v Izoli.
Mešani pevski zbor pri Ce-žarjih se prav tako vztrajno pripravlja. V kratkem času je zelo poživil svoje delovanje.
V Kopru se člani pevskega zbora SKUD redno udeležujejo
cZfl cTEDKN SLOVANSKE KULTURE da imajo v Kortah dobro dram.
sko družino, ki se uči daljše igre. Zato bi bilo prav, če bi imeli tudi pevski zbor, ki bi nič ne zaostajal. Dobrih glasov za to jim ne manjka.
Pevski zbor v Bertokih zasluži priznanje, ker je po dolgem času začel z rednimi vajami. Pričakujemo, da se bo udeležil tekmovanja, ker prav gotovo njegovi člani niso še pozabili praznika slovenske pesmi, ki je bil v Kopru 11. aprila 1948.
Prav tako se vzbuja kulturno prosvetno delo v Izoli. Kot je opaziti, bo pevski zbor pri vseh
Nagrade za najboljše
dramske družine in pevske zbore
vaj. Pričakujemo, da bo pokazal dober uspeh na dan nastopa. Prav tako ne bo izostal mo, ški zbor slovenskega prosvetnega društva «Oton Zupančič« v Kopru.
Čudno pa se nam zdi, da pevski zbor v Šmarjah, ki je vedno dobro deloval, še ni za-čel s pripravami za nastop. Slišali smo jih, ko so nastopili na IV. festivalu hrvatskih pro-
svetnih društev v Bujah in so | ostalih društvih imel vodilno
bili za res dobro zapete pesmi ’	.............
nagrajeni z velikim aplavzom.
Se več in boljše bj morali pa kazati v svojem okraju.
Kaj pa pevska zbora v Kortah in Borštu? Znano nam je,
vlogo. Na sinočnjem občnem zboru prosvetnega društva «1-stra« so o tem razpravljali. Naknadno bomo o njihovem delovanju in pripravah že poročali.
Toda glede na pomanjkanje delovne sile in da celotno dela pravočasno dokončano, bi bilo prav, da organizira SIAU še nadaljnje brigade in pomaga tudi z množičnim prostovoijriim delom.
Zaradi tega je SIAU ravno pred nekaj dnevi organizirala frontovsko brigado, ki šteje okoli 40 oseb. Ta brigada, dasi po številu ni velika, prispeva mnogo. V brigadi so sami krepki mežie in fantje z odlično moralo. Tako so že prvi dan, ko so zasadili komaj prva krampe v trda tla, dosegli delovno normo nad 120%. Kljub slabemu vremenu, dežju in burji zadnjih dni so takoj pa kazali dobro voljo in vztrajnost. Nobena dosedanjih iron-tovskih brigad, ni s takim elanom pograbila za delo kakor ta, kar je znak, da bodo njeni člani do konca tako vztrajni in da bodo s svojimi uspehi prednjačili.
Brigada je razdeljena na tri skupine, ki medsebojno tekmujejo. Samo pogled na grafikon zadostuje, da takoj ugotovimo, da je bilo zadnje dni tekma vanje izredno poživljeno. Ne tekmujejo samo med skupinami, ampak tudi posamezni brigadniki. Do sedaj so se izkazali kot najboljši tov. Vascot-ta iz Izole, Mario Perosda ia Salare, Rihard Suban, Fran* Korneljo in Libero. Prepričani smo, da bodo tako ti tovariši kakor tudi ostali nadaljevali z istim veseljem do konca njiho; vega dela pri tem objektu.
Tako bomo z požrtvovalna stjo naših prostovoljcev in bri-gadnikov prišli do nove Rižanske ceste, ki nam bo omogočila *e tesnejše zveze z bratsko Jugoslavijo, od katere je odvisen napredek našega ga spodarstva. Zato pričakujemo, da bodo še mnog; drugj domačini prijeli za prostovoljno delo da bomo čimpreje dokončali ta nad vse važen objekt.
l^ROslav hasek
pustolovščine dobrega vojaka ^vejka
[0 našem novem romanu, ki ga [bomo pričeli objavljati jutri
tttn	romanov	in
L*.aterih so pesniki
Vtseh evropskih h°iha n0stifl je svetovna 1blge °vzrotna nastanek
rt^bii Uterarnth del, tr, ■
te««;
zavzemali od-
S	do	vojne
V. pr, Va driavne poli-
bi!lttdriS(oacl/<stWn°. anti' >	stališče	je
, ^itc - a izraz ljudskih «TOm No svetu, ki % i^etovnim klanjem in niso mogle
verjeti meščanskim politikom, ko so jim govorili o smislu Žrtvovanja, o domovini v nevarnosti itd• Se bolj ruesmise-lno je bilo povojno govoričenje futurističnih kričačev, čes da je vojna higienska, da uravnava razplojevanje človeštva in preprečuje preveliko obljudenost. Enako je bilo tudi med Cehi takoj po vojni, ko je pisatelj Hasek prikazoval resnično podobo vojne, polkovnik Ru-
dolf Medek pa opeval «he-roična dejanja» (v pesniški Zbirki Lvi srdce 1919) in v ciklusu romanov neumetniško poveličeval podvige čeških legionarjev.
Med antimilitarističniml, protivojnimi romani svetovne književnosti je treba v prvi vrsti omeniti roman Ogenj (Le Feu). ki ga je napisal Henri Barbusse ze na koncu 1915 in ki je izšel naslednje leto. To je prvo delo, ki je na umetniški način izrazilo Leninovo in Liebknechtovo pojmovanje svetovne vojne in pozivalo vojaški proletariat, naj izpremeni vojno v napad proti domači bur-loazijl Med Francozi sta napisala znamenita romana Dorgelčs z Lesenimi križi (Les Croix de bois 1919) in FlOrian Parmen-tier z Orkanom (L’Oura-gan 1920) .pomembno pa je
tudi literarno dejanje Reneja Benjamina, ki je u-stvaril pomembnega francoskega vojaka Gasparda (1915). Nič manj vaZno ni delo progresivne in levičarske nemške književnosti, zlasti roman Na zapa-du nič novega (Im Westen nlchts Neues 1929), ki ga je napisal Erich Maria Re-marque, in roman Ludivi-ga Renna Vojna (Der Krieg 1928). Medtem ko je Remarguovo delo učinkovito zlasti v Žanrskih slikah in kompoziciji, je Ren-nov roman topla, humana knjiga o trpljenju tn ogorčen protest proti nesmiselnemu ubijanju malih ljudi- Najbolj znano pacifistično delo ameriške knji. Zevnosti je roman Trije vojaki (The Three Soldiers 1921). ki ga je napisal John Dos Passos in ki opisuje življenje ameriških
vojakov na zapadni fronti.
Tudi slovenska književnost nam je dala odličen protivojni roman «vojni roman slovenskega naroda», Doberdob, delo Preži-hovega Voranca (1940). Pozabiti ne smemo za zbirko novel hrvatskega pisatelja Miroslava KrleZe, Hrvatski bog Mars, in njegovo dramo U logoru.
Večina teh literarnih del obravnava tematiko prve svetovne vojne analitično, opisuje Življenje posameznika ali vojaških enot, čet, polkov ali tudi armad, raznovrstne tragične ali komične doživljaje, trpljenje in smrt, upor in zatiranje. Le malokdo se je loteval teh snovi s humoristične plati, pač pa so mnogi u-porabljali satiro, ironijo in sarkazem ali napisali ogorčene proteste proti vojni.
Drugače je zgrabil vojno
problematiko češki pisatelj Jaroslav Hasek s svojimi Pustolovščinami dobrega vojaka Svejka (1921). P vojsko je šel kot sovražnik avstrijske vojne politike in kot spreten novinar ter bister opazo. valeč pomembnih in na videz nepomembnih človeških usod in osebnosti — bil je dopisnik in novinar, ki je moral skrbeti za vsakdanjo praško kroniko in feljton imel pa je tudi izredno razvito oko za opazovanje vseh sme-snosti, gnusnosti, banalnosti, pokvarjenosti in podlosti, ki jih je bila polna meščanska druiba v vojni in miru. V tako okolje je postavil svojega dobrega vojaka Svejka, ki ni j^e heroj in ne modrec, temveč
navaden, preprost vojak, zelo povprečen človek, ki mu najlaZe pripišeš velik kos preproščine in včasih celo neumnosti, a se znajde v vseh okoliščinah. Vse njegovo dejanje in nehanje učinkuje groteskno, toda v tej grotesknosti je postal Svejk nesmrten in ni nič manj realen kakor n. pr- cesar Viljem ali maršal Foch. Razumljivo je, da je dobri vojak Svejk na-letel na nasprotovanje posebno pri vseh, ki so smatrali vojno kot najučinkovitejše sredstvo za očuva-nje in razširjanje meščanske razredne drZave; zato so uničujoče pisali o Ha-škovem defetizmu, o naturalizmu, antiheroizmu, neupoštevanju forme itd-Toda Svejk je ostal, čeprav so ga pred drugo svetovno vojno skoraj v vseh evropskih driavah povrh vsega
še prepovedali. Najbolj sta ga preganjali fašistična Italija in Tretji rajh; v nekatere driave so ga poši. Ijali ilegalno kot zelo učinkovito propagandno literaturo.
Res je Svejk boječ, celo bojazljiv, trivialen in tudi neokusen, vsakdanji in prostaški, res se idiotsko spakuje in cinično smehlja — toda vendar je simpatičen, zdrav, človeški. Ko je Hašek trdil, da nepoznani, skromni junaki brez napoleonske zgodovine in slave zasenčijo macedon-skega Aleksandra in tak je Svejk, ki po koncu vojne skromno pohaja po praških ulicah, ki nikogar ne nadleguje in kiganovinar-ji ne napadajo za intervju —, je povedal resnico. Zaradi te resnice je bilo delo prevedeno v vse svetovne jezike, bilo je filma-
no in dramatizirano, bilo je preganjano in cenjeno, čeprav to ni visoka, velika literatura.
Pisatelj Svejka se je rodil 24. aprila 1883 v Pragi in je umrl 2. januarja 1923 v Lipnici. Večkrat je potoval po Evropi, svetovno vojno je pretolkel kot navaden vojak, nekaj časa je bil legionar, v ruskem ujetništvu se je odločil za bolj-seviško revolucijo in postal partijski funkcionar v Rusiji. Po povratku na Češko se je zopet bavil z novi. narstvom in napisal Svejka. Haškovo Življenje je bilo teiko in polno pomanjkanja. toda dobre volje in humorja mu ni nikdar zmanjkalo. O njem je krožilo nešteto anekdot kakor o vseh hudomušnih ljudeh. V tem je bil soroden Svejku.
MIROSLAV RAVBAR
PRIMORSKI DNEVNIK
2- , ■ .......
NEKATERI POGLEDI NA GOVOR SEFA MISIJE ECA V ITALIJI
Dajo prjfligule Italijanskim influsiriicem
Zastarela metoda italijanskega gospodarstva, ki ne drži koraka z ameriškim tempom
Zellerbachov naslednik, sedanji šef misije ECA za Italijo, Lee Dayton, je dal v teku meseca oktobra več izjav, ki presenečajo po svoji odkriti brezobzirnosti. Brez slehernih diplomatskih olajšav in vljudnosti daje Dayton v teh izjavah trde lekcije italijanski vladi, zlasti pa industrijcem in poslovnim ljudem sploh, skratka vsem političnim in gospodarskim kapitanom vladajočega razreda v Italiji. S temi izjavami. od katerih je brez dvoma najostrejši njegov govor 19. oktobra v Genovi in ki skupno tvorijo zaokroženo celoto, je Dayton razodel mnogo več. kot je bil verjetno njegov namen. S tem da je z vso silo svoje kritike udaril po primitivnosti sistema gospodarjenja v Italiji, je moral nujno razkriti obenem tudi vzroke svojega ogorčenja. Ti vzroki pa niso niorda kako moralno ogorčenje, ampak spoznanje krize Marshallovega plana. Spoznanje, da vse milijarde dolarjev niso dosegle osnovanega namena, za katerega so bile izdane; z dvigom kapitalistične ekonomike, doseči relativno blaginjo, ki naj bi bil najboljši jez proti nevarnostim, ki pretijo od komunizma. S čisto ekonomskega stališča pa Marshallova pomoč tudi nj dala vseh možnosti uveljavljanja ameriškega kapitala, ki si jih je obetal od investicij v mar-shalliziranih državah.
Dagtonove izjave bi lilo zato vabljivo osvetliti s prav vseh strani, predvsem s stališča splošne vloge Marshallove pomoči v sodobni etapi kapitalizma. Vendar se bomo zadržali ob nekaterih najbolj značilnih mestih njegovih izjav. zlasti pa govora v Genovi, ki ga je naslovil na italijanske industrije.
Pred tem pa je potrebno naglasiti brez dvoma ne slučajno istočasnost njegovih izjav z zmanjšanjem Marshallove pomoči Grčiji, kar daje njegovi kritiki še posebno grozeč poudarek. Kot znano, je Daytonov grški kol ega Porter v pismu od 27. septembra t.l. obvestil grško vlado o tem zmanjšanju in ji dal pri tem tudi nekaj lekcij o gospodarjenju.
Sgrijo Daytonovih izjav je sprožil članek v <iNew York Timesa od 3. oktobra, ki ostro kritizira italijansko vlado glede načina uporabe Marshallove pomoči. Nikakor ni tvegana trditev, da ta članek ni izšel samo iz Daytonove neposredne okolice, ali po njegovi osebni pobudi, ampak je bil inspiri-ran od vodstva ECA samega. To trditev potrjuje članek, ki je v istem listu izšel 8 oktobra, ki govori uvodoma o redukciji Marshallove pomoči Grčiji,
obenem pa kritično obravnava uporabo ameriških dolarjev v vseh državah, ki to pornič prejemajo. Italiji velja i! članku pripomba, da bi ECA utegnila ponovno pretresti obseg dolarske pomoči, če ne dvigne svoje produkcije in se ne loti rešitve problema brezposelnosti. Ob koncu pa članek zaskrbljeno ugotavlja možnost nevarnosti, da bi premočan pritisk vodstva ECA na povečanje produktivnosti 12 mar-shalliziranih državah utegnil vzbuditi v ZDA vtis, da Marshallov načrt ni dosegel smotrov, zaradi katerih je bil oži-votvorjen.
Kriza Marshallove pomoči na sploh je torej dovolj jasno priznana.
Na vse spomine in nasvete je vtaknila italijanska vlada glavo v pesek. Dayton je moral zato že navedbe v članku NYT od 3. oktobra naslednji dan izrecno potrditi ameriškim dopisnikom v Rimu in, ker tudi to ni zadostovalo, je sledil njegov govor v Genovi -n nato še v Milanu.
Ce popolno analiziramo vse, kar je bilo v tej zvezi govorjeno in pisano v zvezi z Marshallovo pomočjo Italiji, vidimo, da zadeva kritika celokupno vladino finančno in gospodarsko politiko in celokupni sistem gospodarstva, pri čemer tudi ni izpuščena politika ponovne oborožitve. T"ia glavni in osnovni očitek velja opustitvi velikopoteznih investicij, široke kapitalistične reprodukcije razvoje, in dviga tega, čemur pravijo ljudje c d ECA «produktivnost». Namesto take gospodarske politike porablja italijanska vlada dolarje za krepitev lire, ne da bi bil rešen kateri koli osnovnih gospodarskih (modernizacija industrije) in socialnih (brezposelnost) problemov.
Ta dvig «produktivnosti» se pojavlja kot rešilna formul a za vse probleme in je osnovna političnoekonomska modrost strokovnjakov pri ECA. Zato je središče našega zanimanja zlasti ta problem, ki ga je Day-ton v svojem govoru v Genovi posebno temeljito obravnaval in dal pri tem svojim poslušalcem rtič prizanesljivo...
Dayton očita italijanskim industrijcem, da niso znali uporabiti Marshallove pomoči, ki da je «največji program, kar jih je svet kdaj videl, za dvig življenjske ravni srednjega človeka«. Ta program da priznavajo le z lepimi besedami, doseči ga je pa mogoče le z uporabo osnovnega gospodarskega načela: nizki proizvodni stroški ob široki proizvodnji! Podjetja, ki se ravnajo po tem načelu, da se dajo na prstih prešteti. Dayton pri tem ne zamudi prilike, da ne bi očital italijanskim industrijcem, da mislijo le na svoj osebni inte-
res in profit. S tem grešijo proti glavnemu smotru Marshallove pomoči, namreč: zadovoljiti vse ekonomske plasti, zlasti pq adati slehernemu pri-prostemu državljanu, ki je sestavni del hrbtenice naroda, utemeljen razlog, da se priključi stvari demokracije«. Polovičnih uspehov ni in da svo-jo tezo. podkrepi, nakazuje Dayton svojim poslušalcem dramatično alternativo:	ali
preiti k modernemu, telikopo-teznemu načinu kapitalistične produkcije ali pa >iseti z naprav kakega razdeljevalca ten. cina.
Dayton sicer na splošno priznava neke objektivne težave, toda pri tem z vso ostrino zelo upravičeno napada pojave, da znaša n.pr. cena številnih potrošnih predmetov (obleka, čevlji) do S00 odst. več kot pa znašajo proizvajalni stroški. Pri tem pa si ne more kaj, da ne bi zapel hvalnice ameriški sreči, kjer si delavec lahko kupi avtomobil z zaslužkom 100 delovnih dni, obleko 2 zaslužkom 25 ur, čevlje z zaslužkom 4 ur itd., medtem ko mora za iste predmete italijanski delavec delati desetkrat toliko in več. Kot zastopnik kapitala, ki je tehniko gospodarjenja in proizvodno tehniko privedel do najmodernejšega viška ob o-gromni produktivnosti dela, k ulminira Dayton svojo lekcijo v Genovi z očitkom, da v Italiji gospodarijo sz metodami pred 100 letin in da niti resno ne poskušajo te metode izpremeniti.
Dayton pri tem seveda rti omenil, da tisti avtomobil, ki ga delavec kupi z zaslužkom 100 dni, izdelajo isti delavci v polovico krajšem času, kar omogoča ogromno kopičenje presežnih vrednosti in kapitalističnih profitov v rokah, posameznih monopolov. (Od slučajno dostopnih podatkov navajamo. da je n. pr. 1. l‘>29 tik pred veliko krizo, na 11.621 milijonov dolarjev izplačanih mezd znašala presežna vrednost 17.664 milijonov dolarjev. Stopnja eksploatacije delavskega razreda je bila torej 158 odst.
Obramba pred komunizmom, kar je osnovni politični smoter in gibalo Marshallovega načrta se da po Daytonu doseči le z ogromno modernizacijo industrije, velikimi investicijami v proizvodnjo predmetov široke potrošnje, vse velikopotezno in s potrebno hrabrostjo. kar naj ustvari predvsem blaginjo ((srednjega človekaa, ki mu odvzame pezo brezposelnosti in bede. s tem pa tudi revolucionarno udarnost. Zgoščeno povedano, se temu pravi: buržoazirati delavstvo.
Let in pravi v uvodu k francoski in nemški izdaji svojega «Imperializma», da je ssloj po-
buržujemih delavčeva ali ((delavske aristokracije)), povsem malomeščanski po načinu življenja, po višini zaslužka, po vsem svojem svetovnem naporu... glavna socialna opora buržcazije«. To je seveda tudi buržoazija naprednih in razvitih kapitalističnih držav že dnevno spoznala in Dayton je ogorčenda v italijanskem gospodarstvu akljub in ob vsem blagodejnem dežju dolarjeva ni nobenega znaka, da bi bil v predzadnjem letu Marshallove pomoči dosežen kakršen koli znaten rezultat takih pričakovanj.
Najbrže se ne motimo, če trdimo, da izvira Daytonova ogorčenost tudi iz spoznanja cinizma prejemnikov Marshallove pomoči, ki bi se dal formulirati nekako takole: Če se še tako jezite, vi Amerikanci nam morate dajati dolarje, če nočete, da pri nas zmaga komunizem. Lahko ostanemo tudi malo gluhi, ko nam dajate nasvete, kako naj uredimo na-roano gospodarstvo, pri tem
pa skrbimo za svoje nosebne interese®, kot jim Dayton očita. (Nadaljevanje sledi)
LEE DAYTON
©OgPODAESTVO
TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET m FINANCE^
Pomen IR1 in italijansko gospodarstvo
Nedavno so rimski vladni krogi razpravljali o osnutku zakona, po katerem bo povišan Zavodu za industrijsko obnovo — I.RJ. — prvotno določeni kredit države od 60 na 120 milijard lir. Ta osnutek bo prišel sedaj v razpravo pred senat, skupno s podrobnim poročilom o gospodarskofinančnem stanju te državne industrijske skupno-sti in o proizvodnji.
Pogosto je bil na tem mestu poudarjen bodisi pomen, ki ga ima kompleks IRI v italijanskem gospodarstvu, v katerem predstavlja nekak edržavnia sektor. Prav tako smo govorili tudi o udeležbi IRl pri največjih podjetjih tržaškega področja. ki so torej v bistvu državna ali parastatalna in bi tvorila največjo glavnico STO, ako bi bil leta zares ustvarjen. Pogosto so določeni krogi hoteli zanikati poldržavni značaj mnogih IRI — in Finmare — podjetij v Trstu, pač zaradi bojazni. da bi javna uprava teh podjetij izpodnešla njih monopolistične gospodarsko-politične pozicije. Preradj so tudi prikrivali, katera podjetja spadajo sploh v okvir IRI. Zaradi tega
je — za vsak primer — še po-trebneje. da navedemo glavne podatke iz najnovejšega uradnega sporočila o vprašanju IRI, ki ga je podal ministrski predsednik De Gasperi.
Splošni okvir je naslednji; Kompleks IRI vključuje 25 odstotkov italijanskih bančnih zavodov: obsega 25 odstotkov proizvodnje vseh elektropodjetij; njegova udeležba Pri telefonskih družbah predstavlja 25 odstotkov instaliranih telefonskih aparatov; plovne družbe, ki mu pripadajo, imajo 19 odstotkov celokupne italijanske tonaže. Največji je njegov pomen « težki in ladiedelniški industriji: njegove železarne plavži in jeklarne dajejo 43 odstotkov celokupne proizvodnje grodlja, jekla in valjanin, njegove ladjedelnice pa tvorijo 80 odstotkov celokupne italijanske ladjedelniške proizvodnje. Treba pristavit i. da so v teh podatkih vključena tudi vsa pripadajoča tržaška podjetja.
Pri mehanični industriji obsega udeležba IRI različne odstotke, od 10 odstotkov (tvor-nice motorjev) do 25 odstotkov (tvornice železniškega mate-
Jugoslavija danes sama izkorišča svoja ogromna naravna bogastva
Sadovi petletke nenehoma izpodbujajo jugoslovanske narode, da čimprej privedejo Jugoslavijo iz ,,balkanske” zaostalosti na pot socializma, na pot popolne neodvisnosti in svobode
V nobeni sosedni deželi ni bilo po zadnji vojni takšnega delovnega poleta, kakršnega i-m:> jo zda; v Jugoslaviji.
217 tisoč mladincev in mla. dink je v sedmih mesecih zgradilo 242 km dolgo železnico Samac-Sarajevo.
Od konca leta 1947. so obnovili po vaseh 317.148 poslopij, ki jin je bil okupator med vojno pržga! ir; uničil.
V pridobivanju premoga so v marcu 1949. že dosegli povprečje 12 milijonov ton za razliko od predvojnega 6.068.000 ton.
V proizvodnji železa in surovega jekla so dosegli že 450 tisoč ton letno, to je dva in pol-krat več kakor pred vojno.
Kmalu bo končana graditev šestih velikih sistemov hidro-central. Največji sistem na sektorju Jablanica-Rama bo imel 400 tisoč HP in bo med največ-jimi hidirocentralami v Evropi. Z električnim tokom bo preskrboval veliki aluminijski kombinat pri Mostaru.
ta 1.137.530.000 kilovatov, leta 1948 pa že 2.007.305.000 kilovatov, leta 1948 pa že 2.007.305.000 kilovatov.
Bitka za nafto že rodi prve sadove. Našli so nove vrelce, znatno bogatejše, kakor so dosedanji. Letos pa že pridobivajo iz domačih vrelcev dovolj nafte za svoje potrebe.
S proizvodnjo rafiniranega svinca so dosegli že 70.000 ton, to je, količino, ki je predvidena že za zadnje leto petletnega plana. Tako je zdaj Jugoslavija glede pridobivanja svinca prva država v Evropi in pred njo so na svetu samo še ZDA, Avstrija, Mehika in Kanada.
Zgradili so več velikih tovarn. med katerimi so največje tovarna hidravličnih strojev «Litostroj» v Ljubljani, tovarna orodnih strojev v Železniku, tovarna generatorjev «Rade Končar« y Zagrebu.
Od leta 1946. do konca leta 1948. so zgradili v Jugoslaviji 1041 km novih železniških prog, na leto pa povprečno 347 km.
Medtem ko je bilo pred vojno
.	__a______ „.	_________ nepismenih 45 odst. celotnega
poljedelstvom več prebivalcev ; števila prebivalstva jih je zdaj
Do druge svetovne vojne se je v Jugoslaviji ukvarjalo s
kakor v kateri koli drugi evropski deželi. To razmerje pa
samo še 15 odst.
Celotna naklada dnevnikov v
se hitro izpreminja. V Sloveni- i stari Jugoslaviji je znašala ji se je število industrijskih j 384.900 izvodov, 1. maja 1949. delavcev v treh letih povečalo pa je bilo v Jugoslaviji v pro-
na 367.427. Pred vojno je bilo v Sloveniji zaposlenih v industriji 45 odst. prebivalcev, v kmetijstvu pa 55 odst., po vojni pa je Slovenija to razmerje obrr.-ila, da je v industriji zaposlenih nad 55 odst. prebivalcev.
Jugoslovansko vas je zajelo široko zadružno gibanje in preko zadrug splošnega tipa se na stotisoče siromašnih in srednjih kmetov vključuje v zadruge višjega tipa; ti kmetje izroč„jo svojo zemljo socialističnemu sektorju kmetijstva.
ne energije je znašala 1939. le-
Celotna proizvodnja električ. Medtem bo so v stari Jugosla-
Po zadnji tekmi v košarki
NOGOMETNO PRVENSTVO TRŽAŠKEGA OZEMLJA
Tržaški košarkarski klub na prvem mestu
Zmagovalec turnirja še ni določen - Obstaja še možnost, da si lnter pribori pokal
r
V četrtek so bile na stadionu «Prvi maja zadnje tekme v košarki Za «Otvoritveni pokala.
V prvi tekmi je zmagalo Tržaško košarkarsko društvo s forfait proti Olimpiji in tako zasedlo prvo mesto v ledvici.
lnter pa je premagal ekipo Sv. Križa in se tako plasiral na drugo mesto z istim številom točk kot TKD.
Borba za prvo mesto pa traja še dalje, lnter je pred kratkim vložil pritožbo proti Tržaškemu košarkarskemu društvu, češ da ni imel pravilno včlanjene use igralce. Tehnična komisija se še ni sestala, da bi obravnavala problem.
Ako tehnična komisija odbije pritožbo, tedaj bomo prisostvovali še zadnji tekmi med TKD in Interjem, ki bo morala določiti zmagovalca; ako pa komisija sprejme pritožbo tedaj bo lnter zmagovalec turnirja in bo tako sprejel tOtvo-ritveni pokala.
Na tretjem mestu v lestvici pa je ekipa Sv. Križa, ki je zna-la v prvem letu delovanja pokazati veliko volje in tehnične zmožnosti v tej panogi športa. Na četrtem mestu pa je OlimpiK
Dve sta ekipi v Istrskem
okrožju, ki se borita za prvo mesto v lestvici. To sta predvsem Arrigoni in Aurora, ki pa bosta imela v nedeljo hude nasprotnike, in lahko trdimo, da ne zaostajajo dosti za njima. To sta Piran in Umag. Vsekakor je težko izreči progr.-ozo, čeprav se ta nagiblje bolj na stran prvoimenovanih. Prav gotovo si bo zmago zaslužila Meduza nad Strunjanom, medtem ko bo srečanje Novi grad - Bu-
Koper - Izola - Koper
viji zgraditi v 22 letih samo 1102 km novih prog, oziroma 50 km letno. Torej so v novi Jugoslaviji zgradili v treh letih toliko novih železnic, kakor v stari Jugoslaviji povprečno v 23 letih.
Industrializacija tako popolnoma izpreminja lice . jugoslovanske dežele.
JUGOSLOVANSKE PUBLIKACIJE
Po tekmi nagraditev letošnjih lahkoatletskih prvakov ZDTV
Jutri v nedeljo bo zar.imi-1 atletu in evropskem vg tekma v hitri hoji na pro- . Dordoniju.
jprvaku
gi Koper — Izola — Koper, Za to tekmo so se že prijavili naši najboljši atleti kot «> Govorom, Corsi, Meneghetti, Sabadin, Vidali, Kocjančič poleg ostalih mladih še nepoznanih atletov. Vsekakor pričakujemo ostro borbo posebno med Menegheti-jem, ki je zasedel na prvenstvu Tržaškega ozemlja prvo mesto v hoji na 5000 m ter Govorči-nom, ki je izostal zaradi izpah-njenja noge. Govorčiin je sicer favorit, ker je bolj rutiniran, saj je skupno s Corsi jem sodeloval na tekmi v hoji na 30 km v Rimu ter zasedel častno 22 mesto ter je prišel na cilj le 20 minut P® znanem italijanskem
Proga je dovolj naporna in atleti bodo morali dati vse iz sebe, če ai bodo hoteli priboriti prvo ali pa častna mesta. Start bo ob 10 izpred koprskega stadiona, nakar jih bo proga vodiila mimo Semedele, po lepi asfaltirani cesti do Izole, od koder bodo atleti zavili proti Kopru, kjer bo tudi cilj.
Po končanj tekmi pa bo v Kopru nagraditev letošnjih lahkoatletskih prvakov Tržaškega ozemlja.
Lahkoatletski odsek sporoča vsem atletom Trsta in okolice, da je zbor določen za jutri v nedeljo ob 7.30 pred Ribarnico, od koder bodo s parnikom odpotovali v Koper.
je na igrišču prvoimenovanega ostalo najbrže neodločeno. Br-tonigla počiva.
Spored je sledeč;
V Umagu ob 14.30 Umag-Au-rora,
v Izoli ob 14.30 Arrigoni -Piran,
V Kopru ob 14.30 Meduza-Strunjan,
v Novem gradu ob 14.30 Novi grad-Buje.
OKROŽNO NOGOMETNO PRVENSTVO
SKUPINA A
V Izoli ob 10 Nardone-Rdeča zvezda,
v Kopru ob 10 Partizan-Aurora B,
v Kopru ob 12.30 Medusa B-Piran B,
v Izoli ob 12.30 Arrigoni B-Ampelea,
v Strunjanu ob 14.30 Strunjan B-Saline.
SKUPINA B
V Novem gradu ob 12.30
Novigrad B-Buje B,
ob 14.30 Nova
v Novi vasi vas-Salvero, v Dajli ob lania, v Bujah ob Seget,
v Sv. Lovrencu ob 12.30 Sv, Lovrenc-Brtonlgla B.
14.30 Dajla-Vil-
14.30 Momjan-
Informativni priročnik
o Jugoslaviji
Direkcija za informacije vla. de FLRJ objavlja že skozi dve leti podatke o vseh jugoslovanskih vprašanjih politične, ga, gospodarskega, socialnega in kulturno-prosvetnega značaja, in sicer v dobro opremljeni ediciji, ki nosi naslov »Informativni priročnik Q Jugoslaviji«,
Doslej je ta informativni priročnik prinesel splošne in. formacije z malone vseh področij jugoslovanskega javnega življenja. Snov, objavljena v Informativnem priročniku, bo z dovoljr.im številom avten. tičnih podatkov koristno služila vsakomur, ki bi se hotel seznaniti s posameznimi vprašanji iz političnega, gospodarskega ali kulturnega življenja Jugoslavije.
Vsako posamezno vprašanje je v priročniku osvetljeno naj. prej z zgodovinske plati, to je, pojav in razvoj, zatem so obrazložene razmere v zvezi s problemom y teku vojne, nakar je vse izpopolnjeno s po. vojnimi podatki in prikazana primerjava s predvojnim stanjem.
Kajpada se je pokazala potreba zbrati vse te podatke v enotni publikaciji, česar se je lotila Direkcija za informacije ter v založbi Jugoslovanske knjige v Beogradu izdala orne. njeni priročnik, izpopolnjer; s preglednimi grafikoni.
Tako glede vsebine kakor tehnične opreme je »Informativni priročnik 0 Jugoslaviji* na dostojni višini in predstav. 1 ja edinstver; primerek te vrste v jugoslovanski publicistiki.
daji 1,350.000 izvodov dnevnikov. torej tri in polkrat več kakor pred vojno.
Fred vojno v Jugoslaviji umetniških filmov sploh niso izdelovali, zdaj pa so jih izdelali že osem in nad 120 dokumentarnih.
Kinematografov je bilo pred vojno v Jugoslaviji 440, zdaj pa jih imajo veliko več, saj domača industrija že serijsko izdeluje odlične kinoprojektorje ir; je 'ako neverjetno pomaga’a k hitrejšemu razvoju jugoslovanske kinematografije.
riala), itd. IRI nadzoruje tudi italijansko radiofonijo, ima pa
znatno udeležbo tudi v kemični, rudarski in drugi industriji ter je končno udeležen tudi v tujini. Število zaposlenih podjetjih tega ogromnega kompleksa naj bi znašalo po uradnih podatkih na dan 30. junija 1.1. 215.000 oseb. Naj navedemo imenoma podjetja, v katerih ima IRI večinski paket delnic in osnovno glavnico posameznih podjetij (v oklepaju) v milijonih lir.
KREDITNI SEKTOR;
Banca Commerciale ltaliana, Milano (2450), Credito italiano, Genova (1750), Banco di Roma, Rim, (1000), Banco di Santo Spirito. Rim (250), Credito Fondiario Sardo, Rim (100);
TEŽKA INDUSTRIJA:
FinsiderSoc, Finanziaria Siderurgica, Rim, (14.400), ILVA, Alti fomi ed acciaierie d’Italia, Genova (5000), Temi, soc. per Vindustria ed elettricita, Rim (10.500), Dalmine S.A., Milan (3000), S.I.A.C. — Acciaierie, Comigliano, (500), Ferromin, mineraria siderurgica, Rim (25), Ricuperi Finsider, Rim (50), Siderurgica commerciale italiana d.d., Milan, (1000), Rej-na Soc. An., Milan (225);
MEHANIČNA INDUSTRIJA;
Finmeccanica Soc. Finanz. Meccanica, Rim, (25.000), An-saldo d.d., Genova (3725), O.A. R.N. — Riparaz. navi, Genova
(4), Odero Temi Orlando-OTO, Genova (150), San Giorgio, Genova (499,9), Marconi Soc. Ind., Rim (300), Ansaldo San Giorgio Stabilimenti elettromecca-nia riuniti, Genova, (3000), Ansaldo Fossati S.A.., Staz. mecc. metali., Genova, (1000), Offici-ne Meccaniche Ferroviarie Pi-stoiesi aia San Giorgio, Genova, (1300), O.T.O. — Le Grazie S.p.A., Genova, (125), Termo-meccanica ltaliana, S.p.a., Genova. (550), Navalmeccanica, Napoli, (500), Stabilimenti mec-canici di Pozzuoli, Napoli, (200) Metalmeccanica Meridionale, Napoli, (180), FA.M.A. Fabbri-:a Macchine, Napoli, (100), Industrie. Meccanica Napoletana, Napoli, (27), Aerfer-Off. di Po-migliano per costruzioni aero-nautiche e ferroviarie, Napoli,
(5), Alfa Romeo, Milano, (400), Ln Motomeccahica, Milano, (100), Filotecnica Salmoiraghi, Milano, (20), Arsenale Triesti no. Trieste, (30), Delta Soc. Me-tailurgica Ligure, Genova, (300), S.P.I-C.A., Milano, (10),
Stil
• ■ ' ''
JUGOSLOVANSKI MARMOR
(500). Adriatica S-A. di Navi-gazione Venezia, (ISO), Lloifc*
Triestino S.A. di Navngazione, Trieste. (300), Tirrenia S.A m Navigazione, Napoli, (ISO), M rittima Nazionale, Roma, (5<W,
TELEFONSKE DRUŽBE:
Štet Societd Torinese zi Telefonici, Torino, (11000),, Stipel Soc. Telefcmca Interre-gionale, Torino. (10.000), Tej®* S.p-A. Telefonica delle vene-zie, Venezia, (3000), Tirno -lefoni Italia Medno Oriente, B logna (3500).
POLJEDELSTVO IN NEPR& MICNINSKI SEKTOR:
Maccarese S-P-A., E'oma’^h Beni Rustici Crotonesi, Roma, (4,5) Bonifiche Sarde An. P” az., Roma. (113,7), Terme Agnano, Agnano, (2,5).
KEMIČNA IN RUDARSKA I* DUSTRIJA:
Celdit Cellulosa d’ItaUa, Roma, (91), Saivo, Soc. An Ra-
liana del Vetro d’°f'f ze, (10), A.B.C.D. Asfalt, B-t* mi Combustibili e Dencati, _ ma, (5), Gomma Smtetica, F rara, in c ostituzione; Itaka J tassa, Roma, (9), Čelna * losa Nazionale, Milano, (v,6)*
RAZNA PODJETJA:
Italstrade S-A., Milano, (SN>> St rad e Fer rate SecondaneM ridionali, Napoli, (1200),	....
vie Seccondarie della Ste Roma (10).
(22), incas, Firenze, (Nadaljevanje sle*)
ZDI ne popuščalo v Torquayu
Tok
Po poročilu «Agepa iz quoya je dala ameriška e t cija na tamošnjih pogc^J^ znižanje carinskih tarif Pj kratkim znamenje, da ameriškimi volitvami, ki ^ v novembru, ne more Pr
na nikakršna znižanja
amerk
ških carin. Toda ,na e je no in ne glede na volitve s ^ pri pogajanjih pokazalo, a Trumanova vlada zadnje■ manj pristopna za znižanje (fl jih carinskih tarif, kakor ^ napovedovali na začetku dan ja.	y
sira
V krogih mednarodne njevalne in poljedelske 0,9,ve S. Eustachio S.p.A., Brescia, [2acije OZN (FAO) se ie ^ (320), Cantieri Riuniti deli’A-	-	---	rT-’—■**>"*	■'
driatico. Trieste, (200), Safog-Fond. Off. di Gorizia, Gorizia,
(2,5).
PLOVNE DRUŽBE:
Finmare Soc. Finanziaria Ma-rittima, Roma, (18.000), Italia Navigazione,
S.A. di
Genova,
Ameriški dumping
delo, da sta Holandska in Lj ska ogorčeno protestira.lt F, ZDA, fci so vrgle na m ni trg 50 milijonov liber I ali funt je 0,453 kg) siraZtc<> «Cheddara po ceni 15 za libro. Obe evropski menita, da je prodaja V F
ceni pravi dumping.
nar
Po poročilih na podlagi izjav vojnega ministra Pacciardija je bilo v Washingonu na zasedanju vojnih ministrov atlantskega bloka sklenjeno, da bo Italija investirala za finansiranje svojih izdatkov v vojno-oboro-ževalne namene in priprave 2.232 milijonov dolarjev ali o* krog 1500 milijard lir. Znesek predstavlja celokupnega narodnega dohodka blizu 30 odst., ki se računa običajno na 700 milijonov lir. Od tega računajo porabiti z naročili italijanski oboroževalni industriji eno tretjino. Pacciardi pa u Washing-tonu ni uspel s svojimi predlogi, da bi ostale države atlantskega bloka podelile italijanski industriji naročila vojaške opre-
me. V Italiji naj bi po ,,oVa» ki se še izdelujejo,	obile,
vojaške tovorne aVton™ ^ jeepe, osebno orožje, rna no-momarske enote,	^li
morda tudi torpede. N» način pa bodo naročile.^ industriji šla pretežno lT1 ^ skim industrijam, verjetno^^, ški, ter bo italijanska ja zaposlena bolj z l°h aj40> izvodnjo kakor uniforme, ,((j, matično orožje in strelivo
Nsrednasli pri za««*111 zavodu IN# ^
Pred kakimi desetimi . ^ so italijanski gospodar objavili vest, da kaZ.Jžavtie* oblastni ukrepi Pri nRA) zavarovalnem zavodu 1 sumljiv položaj. Sedaj V uradno potrdilo s straT,L„ fh** fci poroča, da je	2»‘
JVf
nistrstvo odredilo vodu posebno Prei ur^aim° ukrep se razlaga kot ^0n0t6 nadzorstvo v skladu z iz leta 1925».
Tudi ta, sicer	li‘
Že, da so imeli	rM	ne-
sti prav, ko so namX9aVOdu.
rednosti pri tem -"V drobnostl za enkrat nl- čM6 Na splošno se je ie 0me1>^
ki-itiziral celotni sl ™aVoda
nega zavarovalnega J’-". ,gV is* tudi previsoka obre	$0“
frUU-K i-»/	  -	■crtgl)1COV	h
dustrije v višini P^sp jih cialnega zavarovan^'dnaro^^. razvod zahteva. 1* Miijo ,,s^ prakse je znano, da ^rov^JL
ZTTaterib so
V TOVARNI GUMIJASTIH IZDELKOV V KRANJU IZDELUJEJO AVTOMOBILSKE GUME
tistim, zaradi ustanovljene.
Tej vesti se	no-r-
no še poročilo o Tavnatel^
ščencev plauneffa staA
K 50 ^lutevanib r ker niso dosegli ***** viškov plač.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400. celoletna 2600 Ur: cona B: Izvod 3, mesečno 70 dtn: FLRJ: izvod 4.50.	^
Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Zalotnišfo tržaškega tiska. Trst 11.5371 - Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega lnoz' ^ Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63. tekoči račuv pri Korounahil banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska
— Poštni predal 592,
urau...—• ■—---- - - ... ,a	-rt	f>	•,().!	•,	in od 15-18 - rei. (J-jo. v-ene oglasov: Za vsak mm višine . -. -	-----
*• ^	;«. n« j*	KKSTJI- «££. «•	>»■*-'•	«•	”•
O«, ureantk STANISUlV RENKO. - TiW, Trttlkt mk.rtkt »vok. - RMruE: Gori«, u, S. Pdlleo 1-11,	"	__
UREDNIŠTVO: .ULI^A MONTEUCH1, št.^ 6, nad. ^	7^8*Cene oglasov: Za vsak"mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60. finančno-