Za demai*kacijsko črfo. Stali moramo vedno na straži. Naši sovražniki nas napadajo sedaj od ene, sedaj od druge strani. Ravnokar grozi nova nevarnost: Koroški Nemci so postavili zahtovo, da se raora odpraviti demarkacijska firta in dati vsakemu prost prestop v nr.šo državo. Pravzaprav stoje, kot pri vsakr lnednarodni lumpariji, tudi tukaj v ozadju ltalijani ki hočejo na ta način razrahljati nažo severno raeio, da bi iineli lažje rokodelstvo na iugu. Italiiani podpirajo Nobico, Angleži pa, katerim so razmere popolnoma r.eznanc, so tudi tnkaj nasedli nepoštenim drnžbenikom in so zavzeraajo za Nemcc in Italijane. Ako sb odpre deraarkacijska črta, bi zudel našo državo grozen udaree, ki je v svojih posledicah še popoliioma neprerafiuiiljiv. Predvsem bi se razlila po Koroškem cela drhal uemškik imjskačev, ki so morajo polikati po tiijmi. To so bivši Heirawelirovci, ki so povzročili prod le tum i o Koroškem znana grozodejstva. Na vesh imajo različno zločine, rope in tatvine, poboje. Vsi ti naj bi fcodai svnbodno prekoraeili mejo in agitirali za Av strijo. Poleg njili je še mnogo drugih oseb, 16. so bile radi svojega iiujskanja izgnano ali* pa jih jc lastna skrajno slaba vest pregnala iz naših krajev. Vsem lem nvA so oclpro na stežaj vrata in zagotovi nekaz njenost. Ako se vrnejo na Koroško, jim bo nciiuigo&e tudi zapreti pot na Stajersko in Kranjsko. TL ijudjo bodo nastopali z brezprimerno aroganco, kajti v svesti si bodo, da se lim nič ne more in ne smo zgoditi. Tako bi bila v kratkem času v plamenu cela naSa so verna raG.|a, vsepovsod pretopi in poboji. Slednjii b": posogli vmes Italijani rokoč: Glasovanje se no ir.ore vršiti, ker Je ljudstvo preveč vznemirjeno. Toroj naj so glasovanje ukine in kar ententa določi meje. V inionu entente bi sevoda hotelr govoriti Italijani sa mi. kot najbližia prizadeta velesila — kakor pravijo. V naši državi vlada sedaj mir in red. Ljuclstvo so je pomirilo, ako bi ne bilo Jaških intrig ter nenmnega glasovanja, bi se razmere popolnoma mirno vnzvijale vodno ua bnljše. Sedaj pa hočejo vrofti pla iiion pobojev na našo celo soverno mejo! Odprtje meje bi imelo tudi nepregledno gospo darsko škodo. Sedaj so je tihotapstvo v znatni meri zatrlo. Imamo vtrjono upanje, da padojo cene. Vrednost denarja rasto trajno in dobra letina nam bo broz dvoma zopot znatno poraogla. Sedaj pa pridc.lo Italijani z ro';mno zahtco, naj se odpre me.ia. Nenicem ro bo troba ve« tihotapiti živil, ker jih bodo l;1-hko izvažnli odprto in broz colnino. Colovoc, Gradec in druga uicsta se botlo preskrbela, pri nas iio pa naraSCala dra/rinja. Vsaka colna rcvizi*a in vsi carinarski prednisi bodo zaman. NemSki gpckulanti bodo pobirnli naše blago ter pri tcm bogatcli, naše prebivalstvo y.o mestili bo moralo straclati vsled večje dra^ ginj,o bo ireba, povišali plar-o delavccm in uradnikom, a vslcd (fga tudi povišati davke. Vsak dan odnrtja mej nas )o stal mnogo milijoiov^ Ako se odpre meja, bodo nuši kraji naenkrat jirepruvljeni s slabira nemškira deaarjcm. Neuu;i ga bodo raztresall za agitaeijo s polr.imi perišči, dajaii ^a bodo pa tudi za naše dobro blago in naše liudstvo ki se še ue zaveda, kako slab jo ta denar, ga bo sproiemalo. Poleg slabcga denarja bo prišlo tudi celo jcrbase popolnoma ničvrednega ponare.{enega dc-uarja. Potem bo pa kvik. Marsikdo bo imcl.tega dci'.ai']a za celo premoženjo, ko bo zvedel, da je čisto malo, ali iii6 vreden, bo obupaval, tekal sera in tje, prlčelo so bo v])itje: Skodo naj povrne država! Mi nismo krivi! A sanio te škode pri denarju bodo grozne vsote. Sedaj smo s težavo vpeljaii v državi niir in rf>d, naše gospodarstvo se pričenja popravljati. Ali nai privolimo, da naenkrat zopet nastano babilonsstca zmešnjava, da bodo krvavi prctepi po vseb gostilnah hujskajoči sliodi za vsakimi plankami, da človek v lastnem kraju ne bo varen živJjenja in da bo psovan ocl vsacega pritepenega rokomavha? Ako se odpro meja in j)usti nebrzdana svoboda vsera hujskaftem , nima cela država dovo^j žandarjev, da bi vzdrževair rod, nimajo vse naše bolnišnice dovolj prostora, da bi sprejele tiste Ijudi, ki bodo pri taki agitaciji pobiti! Koliko so bo pri tcin zapravilo časa, požrlo alkohola, kako bo podivjalo Ijudstvo! Ustanoviii smo državo, ki je priznana od celcga sveta. Prva dolžnoaft države je pa, da vpelje do bro upravo in skrbi za red, Ako so pa odpre meja in cla svoboda- vsem hujskačem, bo vsaka uprava neniogoča. V dcželi bo dvoje oblasti: prvi6 naša, drngič pa nomškegai propagandnega odbora. Nobenerau bajskafiii no bo mogofie stopiti na prste. NemSkutarski krfiraar bo dal svolo prostore na razpolago nemški agitaciji in poiom bo lahko lige kaznl naši oblasti , brigal se ne bo ne za policijsko uro, ne za obrtne predpise. Z eno beseclo: nastala bo cela anarhija. babilonska zaiešnjava. Potora bodn pa rekli: taki sol No znaio vladati in urediti države. Zadeva sc ne tieo samo Koroško, ampak isto (ako tudi Stajorske. Prizadeti so pa ravnotako tudi izseljcnci s Primorske. Zavedati so moramo, da imaliio cno enotno fronto in onega glavnega sovražnika. Ilalijan hofie to izsliti, da se prikupi Nemcem tor razrahlja našo severno fronto. No))ena vlada r9 s;ne kaj tacega dovoliti. Koroška fronta mora biti zaprta vsaj do konca plobiscita. Kdor liofio rairno živeti, o stane lahko pri nas, kdor hoče delati zgago, nai so izseli, raeje odprli pa :ic bomo nikdar. Vsak držnvIjan se mora v polni mcri zavodati resnobo tega vprafianja, vse korporacije in družl>e, ter celo ljudslvo imi povzdigno glas zoper to nakano. Italijani naj se brigajo raje za svojo beračiio, ako je kak Anglož, ki no more razumcvati položaja, naj osta.no lepo doma in ne hodi kot tuj misijonar po svotu. Preveč smo žo spoznali te razne. tujo misije, da bi nam So imponi rale. Našo državo bomo uredili satni in ne potrebuje- no tnjih varuhov. Angležem pa svetnjeino, iiaj gredo raje studirat mdijsko vprašanifv NaS narod je že do .trrla sit teli raziienih tiijih niisii, ki nimajo« za nas ;.o svv.n, Jie razTiiiievanja. Govori rmj našo jjudstvo in vlada bo> morala i'oslnš«ti njegw glas. Anarhijs v državi ne-marai;io!