Telefon št. 74. Posamna številka 10 h. Po paitl prajenai: u calo loto naprej 26 K — h pol leta » 13 » — » četrt » > 6 » 50 » meseo » 2 »20» V apravalitvu prejema«: za celo leto naprej 20K — h pil leta » 10 » — » čatrt » » 6 „ — » meseo > 1 > 70» Za pošiljanje na dom 20 b na mesec. Političen list za slovenski narod. Narofinlno In inseratš sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni Kopitarjeve ulice it. 2 Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vgprejemajo. Uredništvo je v Seme- niSkih ulicah St. 2,1., 17. Izhaja vsak dan,izvzem« nedelje in praznike ob pol 6. uri popoldne. Štev. 263 V Ljubljani, v petek, 13. novembra 1903. Letnik XXXI Zakon zoper pijančevanje. Obljubili smo, da objavimo v glavnih potezah načrt zakona proti pijančevanju, kar storimo danes. Že 1. 1894 je gospodarski odsek državnega zbora izdelal načrt proti pijančevanju. Ta načrt pa je obležal nekje v miznici. Mejtem so se češki, gališki niže-avstrijski, koroški, kranjski, moravski, šleski in tirolski dež. zbori bavili s tem pe rečim vprašanjem ter sklepali v tem smislu prošnje na vlado, da izdela in predloži drž. zboru primeren zakon, ki naj bi kar mogoče zatiral in omejeval pijančevanje, posebno pa žganjepitje. Naj omenimo, da je bilo 1. 1901 v Avstriji po izkazu fin. ministrstva 132 248 žganjarij. Dovolj znano pa je, koliko škode povzroča prebivalstvu nezmerno žganjepitje v moralnem, gospodarskem in zdravstvenem oziru. Pijančevanje, osobito žganjopitje, je postalo socialno zlo, katero je mogoče zatirati le s socialnimi sredstvi, s pomočjo cerkve, šole in človeške družbe. V boj proti pijančevanju pa mora tudi država poseči s primernimi zakoni, ki naj razmeram primerno ured6 prodajo žganja in sploh alkoholnih pijač po gostilnah, žga-njarnah in prodajalnah. Žito je vlada predložila nov načrt zakona, ki ga je obrtni od-Bek bistveno prenaredil in ga morda že bodoči teden predloži zbornici v obravnavo. Glavne določbe so : Prodaja. Krčmar ali trgovec z žganjem mora imeti koncesijo. Krčmar sme žganje prodajati doma ali čez ulico v odprtih posodah Trgovec na drobno pa lev zaprtih posodah, toda nikdar ne v trgovini. Trgovina z žganimi pijačami v zaprtih posodah nad pet litrov pa je prost obrt. Avtomati za nadrobno prodajo žganja so prepovedani. Vžganjarni se ne sme izvrševati druzega obrta, nego vinotoč. Žganje se tudi ne sme ondi prodajati, kjer se kuha. Trgovci z žganjem, ki smejo žganje prodajati v zaprtih posodah, ne smejo v svojih javnih prostorih imeti žganja v odprtih posodah. S tem hoče zakon preprečiti vsa zvijače in goljufije pri prodaji. Z ozirom na to, da je žganjepitje t%i-bolj razširjeno, činjveč .je; žga^iaren, hoče vlada znatno omejiti koncesije. rPovprek na 500 glav naj bi se izdala ena;Jt6B^sija. Večina obrtnega odseka pa mnenja, n a j deželni zbori določijo število in me j o koncesij, ker bo po raznih deželah različne razmere. Deželna vlada pa določa v sporazumu s trgovsko zbornico in dotično zadrugo, ali in koliko ar se sme prodajati žganje ob nedeljah in praznikih ter one dni, ko delavci dobivajo plačilo. Kazni. Ako se krčmar ali trgovec prrgreši, dobi prvič pismeno svarilo. Ako se pregrešek ponovi, sme mu obrtna oblast odvzeti koncesijo za določen čas ali za vedno. Terjatve za žganje se ne morejo iztožiti, ako je dolžnik napravil nov dolg, ne da bi bil prejšnjega plačal. Izjema velja le za goste, ki plačujejo na teden ali na mesec, in za prekupce. Poroštva za take dolgove ne veljajo. Torej s tem je znatno omejeno pijančevanje „na kredo" ali na up. Ravno ta zloraba je najbolj pospeševala žganjepitje. Sicer pijančevanje „na up" s tem ne bode odpravljeno, pač pa jako omejeno, ker krčmar ne bode vedno mogel iztožiti dolga. Kdor v pijanosti stori kaznjivo dejanje, more biti kaznovan z zaporom od enega dne do treh meseoev ali z globo od 10 do 1000 K. Kdor se v šestih tednih opetovano upijani in tako daje pohujšanje, more biti kaznovan z zaporom od enega dne do dveh tednov ali z globo od 10 do 200 K. Ako krčmar ali trgovec pijanemu človeku natoči žganja, kaznuje se zglobo od 10 do 200 kron, drugo pot pa z zaporom od enega do štirinajst dni. Ista kazen zadene tistega, ki z žganjem upijani mlado- letne pod 16. letom, ali, če d k samo žganje piti svojemu uslužbencu, ki ni še 14 let star. Te dve določbi sta jako važni, morda najvažnejši v celem zakonu. Ostale določbe so povzete iz že veljavnega obrtnega za kona. Kakor smo že omenili, je obrtni odsek že dovršil ta načrt zakona, b katerim se bode v kratkem bavila zbornica, ako se sploh redno delo prične. Nči Hrvaškem ni sloje.) (Piše O. S t a v e š e n s k i.) I. Madžaron se imenuje v narečju, katero so govori okoli Zagreba, grda dvoživka, ki po večjem deževju leze po zemlji. Od te zoperne živali dobili so menda grobo-kopi hrvaškega naroda svoje ime: m a d ž a -r o n i. To je odpadek naroda, ki je kriv toliki nevolji in nepravicam v deželi. Zgodovina ne pozna zlobnejšega zaveznika, kakor so ga našli Hrvati v Madžarih. S pomočjo Bizanta, Turkov in Nemcev skušali so Hrvate sebi podvreči, uničiti njihovo kraljestvo in jezik. To so jasno pokazali v dež. zboru požunskem 10. nov. 1847, ko so določili madžarščino kot uradni in šolski jezik na Hrvaškem. Leto dni zatem, rekel je L. Košut, da Hrvati nimajo nobenih pravic, in zadri se je na M Ožegovica: »Med nami more odločiti samo meč!« To so zavezniki! In danes? Pred celim svetom nam teptajo naše pravice! Kakor nekdaj, hočejo nas uničiti tudi zdaj; na naših grobeh hočejo zidati veliko madžarsko republiko. Sami bo preslabi, da to izvedejo, pa si iščejo pomočnikov. Ti pomagači pa so hrvaških mater sinovi, to so izdajalci, Efijalti, to so madžaroni, ki delajo v svoji domovini za madžarsko idejo. In te dvoživke hoče danes hrvaški narod odstraniti. *) Op. ured.: Objavimo, a prepuščamo vso odgovornost g. dopisniku. Hrvaško zemljo je namočila zopet hrvaška kri. Naš zaveznik vrgel je zopet v hladni grob, kar se mu je protivilo. Že pada prvikrat jesensko listje na te grobe. Na teh grobeh podajajo si zdaj zložno roke vse hrvaške opozicijonalne stranke. Narod pa se oduševljeno veseli, da so se zjedinili njegovi voditelji. Ubogi narod! On upa, a voditelji se že danes bijejo. Kdo more odkriti nam tajno moč, katera zmiraj poruši slogo? Ali je to prokletstvo kraljemorstva, za katero treba pokore, ali dela v opoziciji skrivna roka efi-jaltska? Sodite sami! Dne 29. jan. t. 1. zjedinili sta sa obzo-raška in zmerna starčevičanaka stranka v novi „hrvaški stranki prava". Dne 11. okt., na dan odkritja Starčevičevega spomenika, odobrila je tudi »čista« starčevičanaka stranka program hrvaške stranke prava in izjavila, da tudi ona stopa v njo ter je izvolila devet domoljubov, da sklenejo slogo ž njo. Cela hrvaška zemlja je bila vesela, ker je postala opozicija edina v hrvaški stranki prava. Ali — že drugi dan prineslo je «IIrv. Pravo«, organ bivše »čiste« starčevičanske stranke, članek: »Zmaga starčevičanstva«. Mesto da bi priznali, da so stopili v n o v o stranko, trdili so, da so oni vse premagali. Na dan odkritja Starčevičevega spomenika so govorili mnogi »čisti« tako grdo o bivših obzoraših in realistih iz hrv. stranke prava in tako se jim rogali, kakor to more napraviti samo narodni nasprotnik ! To je bolelo osrednji odbor hrv. stranke prava ter je 17. okt. odločil, da »čistih« n e sprejme. Kaj zdaj ? Žalostna nam majka! Veliki del hrv. stranke prava same ne odobrava koraka osrednjega odbora in se pogaja s »čistimi« za slogo. To je lepo. Osr. odbor je storil veliko napako. Bil je prenagel, nepotrpežljiv, preoster. On bi bil moral čiste sprejeti, slogo potrditi, a šele potem nemirneže odstraniti. Ni lepo, da ostaja zdaj trdovratno pri svojem ©dloku, dela v poljskih in čeških časnikih propagando za sebe, kjer protivnike svoje ponižuje, med njimi celo »svoje« v provinciji. S tem je legel osrednji odbor sam v grob in pozval »čiste«, da namečejo zemlje na njega. Mesto poprej, pozval je pozneje nove člane v odbor, LISTEK, Pisma s pota, Poljski napisal H. Sienkiewicz. Posl. Podravski. (Dalje.) II. Z oceana. Na večer dne 23. svečana smo sedli na ladijo »Germanicus«, ki naj bi nas odpeljala v Ameriko. Za v prejšnjem pismu sem omenil, da je to jeden najmočnejših parnikov družbe »White Star«, vzdržujoč zvezo med Liverpoolom in New-Yorkom. Valovi irskega morja so le nekoliko gugali ta orjaški brod, tembolj ker je bilo lepo vreme. Po dve- ali triurni vožnji pa se je stemnilo. Irsko obrežje, poleg katerega smo pluli proti jugu, se je čimdalje bolj zakrivalo z meglo ter sovtap-ljalo v temni daljavi; končno pa se je zluo popolnoma z morjem, nebom in nočjo »er izginilo. ČaBih samo so so zalesketnle rdeče in zelene luči svetilnic, ki so navidezno gorele v ozračju ; končno so se tudi te po- greznile v temo; naokrog so se kazali samo belkasti grebeni penastih valov, ki so drvili drug za drugim v brezkončnost. Drugo jutro zarano smo dospeli v Qaeenstown, pristan, ležeč na skrajnem južnem rtu Irske, od koder se nam je bilo treba podati naravnost na zapad v Ntw-York. Queenstown ima orjaško pristanišče in obenem, kakor so mi zagotavljali Angleži, nepremagljivo trdnjavo. Slutim pa, da je nepremagljiva najbrže radi tega, ker je nihče ni napadal in zato tudi ne dobil; na tak način bi bilo mogoče tudi naš Ozorfcovv smatrati za nepremagljivo trdnjavo. Toda kakor ima med našimi mesti vsako svojo posebno slavo, radi katere njih prebivalci govore: »Pri nas, gospod, v Fiori-iku«, »pri nas v Kozienicach«, ali »pri nas v Pny-tyku, gospod, se nahaja to in to« — in govori s takšnim ponosom, kakor bi rekli »chez nous a Pariš« — tako se tudi Qjeenstown odlikuje s tem, da tvcri vrata oceana. Tukaj je konec Irskega morja, nakar so pričenja Atlantski ocean; radi tega se skoro vso ladje, vozeče iz Anglije v Ameriko in nazaj, pomude tu nekoliko ur. Tudi naš brod je vrgel poleg obrežja sidra ter z mogočnim žvižganjem naznanil mestu svoj prihod. Mali parnik nam je pripeljal novih popotnikov, a to večinoma izselnikov, ki ao se gnetli na krov z ženami in otroci, z zaboji, z bedo in nadejjo, češ, da utop£ za časa potovanja to bedo v morju. Pričelo se je skladanje zabojev in tovorov iz malega broda na veliki, pri čemur bo metali zaboje in kovčke tako, da se mi je zdelo, da bodo ti začeli radi nasilja glasno kričati. Na malem parniku se je nahajalo tudi nekoliko barantačev s Btarinami. Mlada deklica z jerbasom pomeranč v roki je kričala na vse grlo ter hvalila svoje blago, odgovarjajoč obenem na dovtipe, katere so ji z novci vred pošiljali z višine našega broda, ki je najmanj za troja nadstropij nadkrilje-val dospevšega pritlikovca. Bil je to kaj živahen prizor; mornarji, nakladajoči kovčke, so kričali in kleli, deklica je metala od spodaj kvišku svoje pomeranče, no vprašajoč, ali jih kdo hoče ali ne, mladi gantlemani pa so ji mfetali denar, za katerim je dirjala po vsem krovu, smejaje se in plesaje. Časih so ji metali le zgolj skorjo od pome- ranč, katero je lovila z isto dobro voljo in veseljem. Končno se je mali parnik iznebil vseh popotnikov in zabojev, nakar je vzel pisma našega broda, zavreščal na ves glas in od-plul. Ni bilo popotnika, ki bi ne bil poslal pisma na suho; kdor se namreč pomladi poda na ocean, nikakor ne more reči, da bo še videl one, od katerih se je bil poslovil. Radi tega jim vsakdo želi poslati vsaj kratek »addio!«, »spominjaj se me, dokler ne pozabiš!«, ali: »piši mi na Berdycz6w 1« Lica vseh popotnikov so bila resna in praz-niška ; kdor pa le ni imel prave resnobe in slovesnosti v duši, se je vsaj takšnega kazal. Ljudje se nahajajo radi v položaju, ki se v navadnem življenju vidi samo v igrah na odru. Sicer pa Bi na potovanju čez ocean vsak bedak domišljuje, da ima v sebi pevsko žilo in da je najmanj Child-Harold, torej: »Bodi zdrava, ljubljena dežela !« Zapihal je veter, zašumeli so valovi, zagostolele morske ptice; Garmanikus je iz drl sidra in v tam trenotku so je že g'igal na ogromnih oceanovih valovih. Popotniki kateri pa zdaj niti nočejo priti. To škodi njemu in atranki. »Hrv. Pravo« hoče slogo, zato je poskočilo zadnje dneve število njegovih naročnikov, ker hočejo slogo pod vsakim pogojem, kakor jo hočemo tudi mi- Iz deželnih zborov. Š t a j a r s k i deželni zbor. Na vedemo nekaj točk iz dežel, proračuna za I. 1903: Za zaklad za pospeševanje vinoreje je bilo 291 110 K troškov in istotoliko po kritja. — Dežel. gimn. v Ptuju: 61.365 kron pokritja, torej 47 365 K primsnikljaja — Deželna kmet šola v Grottenhcfu: 65 229 K troškov, 41466 K pokritja, torej 23 763 K primanjkljaja. — Deželna sadi«rejska in vi ničarska šola v Mariboru: 70 754 K troškov, 27 578 K dohodkov, torej 42 576 kron pri-manikljaia. — Doneski za ljudsko šolstvo: 4 168 765 K troškov. — Slatinske toplice so dale deželi 75 974 K dobička. Podpore so se podelile med drugim »Silimarki«, »Sohul-vereinu« in raznim »Studentenheim om«. Temu je ugovarjal od slov. strani poslanec Z i č k a r in navajal razne krivice, ki se gode Slovencem. Vsi predlogi fitianč. odseka glede pokritja, kakor tudi povišanje doklad za 5 % so bili od večine sprejeti. — Glede predloga dr. Dečka za zgradbo predora pod želez progo za odtok vode na Lavi pri Cilju, se sklene dež odboru naročiti, naj skrbi, da se odpomore tej nepriliki. Sklene se enoglasno resolucija, naperjena zoper vsake gospodarske koncesije, ki bi jih Avstrija dovolila Ogrski na stroške tostranske drž. polovice. Vladi se tudi naroča, da sestavi avtonomni carinski tarif. — Dež. glavar grof Attems je imel zaključni govor, v katerem je povdarjal najvažnejše predloge, ki jih je sklenil deželni zbor v tem zasedanju. Omenjal je premembo dež. volil, reda, sklep za zgradbo nove deželne bolnišnice v Gradcu, sklep, da proga Cilje-Velenje preide v promet drž. železnic. Omenja tudi, da postanejo toplice Rogatec-Slatina v istini kras Štajerske, ker je deželni zbor dovolil zratnih investicij, da se to zdravilišče najnovejšim zahtevam primerno pre uredi. Za njim je govoril tudi še namestnik, grof C 1 a r y , ki je omenjal, da je bilo sedanje zasedanje nad vse plodonosno, in je bilo mnogo važnih zadev rešenih. Sinoči ob Vs8. uri je bil deželni zbor zaključen. Istrski deželni zbor. V seji II. t m. sta bili vladni predlogi glede preložitve okrožnega sodišča iz Rovinja v Pulj in glede razdelitve puljskega okr glavarstva oddani pol. odseku v proučenje. Potem je rešil deželni zbor več lokalnih zadev in vspreiel predlocre dežel, kultur, zaklada za leti 1903 in 1904 Dalmatinski deželni zbor V seji 11 t. m. sta bila izvoljena dežel, odbornikoma dva člana hrvatske stranke prava, dr. Smodlaka in dr. Ruževič, od narodne stranke pa dr. Korlaet. Prva dva sta zaradi Korlaeta izvolitev odklonila in dr. Smodlaka je tudi naznanil, da odloži svoj mandat. — V seji 12 t. m. je prišla v razpravo pred loga za povišanje učiteljskih plač. Poslanec V u k o t i c je imenom srbskega kluba naznanil, da ne bode več pobijal hrvatskega državnega prava. — Posl. Korlaet je naznanil, da ne sprejme volitve deželnim odbornikom. Potem se je dež. zbor zaključil. G ornjea v s tr i j s k i deželni z b o r je v seji 12. t. m. sklenil glede rabe češkega jezika v Gor. Avstriji pooblastiti deželni odbor z izdelavo in predložitvijo zakonskega načrta, s kojim se vpelje nemški kot edini učni jezik v realkah in učiteljiščih, in da se imajo edino šole z nemškim učnim jezikom podpirati iz deželnih sredstev. Dalje se je naročilo deželni vladi, da predloži cesarju v potrjenje načrt zakona od 1. 1899. glede izkliufine rabe nemškega jezika pri avtonomnih oblastnijah na Gor. Avstrijskem. — Potem je bil deželni zbor zaključen. Državni zbor. V torek se snide državni zbor. Politiki, ki so imeli zadnji čas priložnost, govoriti z ministrskim predsednikom o bodočnosti par lamenta, so dobili vtis, da hoče Korber v prilog delavnosti drž. zbora zopet pričeti pogajanja z zastopniki češkega in nemškega naroda ter moravsko univerzitetno vprašanje postaviti v ospredje. Ča bo imela ta akcija ugoden vspeh, bo vlada predložila državnemu zboru predlog, v kateri bo ustanovitev češke in nemške univerze na Moravskem zagotovljena, in bo državni zbor po-Klican, da glasuje za to predlogo. Mnogo časa vlada nima več na razpolago, ker vse sili k odločitvii. Korber mora najprej še Nemce pridobiti za se, a tudi one stranke postajajo nejevoljne, ki so šle zdaj čez drn in strn z vlado. Z»to se v vodilnih krogih poraja vprašanje, ali ne bi bilo dobro, da se zopet sestavi večina, nalik stari desnici. Ta večina pa bi se morala postaviti na drugačno stališče, ker so se razmere premenile. Ako bi Korber še dalje odlašal, razmotati parlamentarni položaj, bo nova večina neposredno morala delovati na to, da odpravi birokraški sistem in postavi novo parlamentarno vlado. Takšne večine držav, zbnr nujno potrebuje, da reši državne potrebščine, da zlasti uredi razmerje napram Ogrski v smislu tostranskih koristi. Ogrska kriza. V sredo in včeraj je ogrska zbornica nadaljevala razpravo o vladnem programu. V sredo je govoril od opozicije edini Po-lonyi, ki je ostro napadal novo vlado. Ministrski predsednik grof Tisza mu je obširneje odgovarjal ter izjavil, da sedaj ostanejo znamenja skupne armade, akoravno sa to ne strinja z ogrskimi zahtevami. Tisza je s to izjavo hotel ublažiti svoj zadnji govor ter pomiriti opozicijo, kar pa se mu ni posrečilo. Včeraj pa je opozicija že pričela z obstrukcijo. Najprvo je zbornica rešila vse imunitetne zadeve. Nato je baron Kaas, član ljudske stranke, govoril dve uri o vladnem programu. Ko ta konča, predlaga grof Tisza, naj zbornica prične razpravljati o predlogi gled6 vojaških novincev, ki je nujna. Poslanec Thaly v imenu Ko-šutove stranke odločno ugovarja, češ, grof Tisza hoče s tem le razdražiti opozicijo ter dobiti povod za razpust zbornice. Ako to hoče, zakaj pa ni korni poveljnik princ Lob-kovic na krmilu Ogrske. (Velik krik na le-vici.j Grof Tisza, pravi govornik, preti s krogljami. — Nato 20 poslancev zahteva tajno sejo, v kateri 01 a y, pristaš Košutov, hudo napada Tiszo, češ, da se klanja željam na dvoru. Grof Ti s za ugovarja, da bi bil klečeplaz pred dvorom. Večina je odobrila ta program, ki ga hoče izvršiti. Rakovsky od ljudske stranke je proti so začeli begati po celem brodu, opazovati vse, ogledovati vsak vijaček, pri čemur so zagotavljali drug drugega, da ni nikake nevarnosti. V vsakem je tičalo več ali manj strahu, in povsod se je čul naslednji razgovor: »Ampak to ti je ladja, da bi jo zlomek!« »Ho! gospod, ta prekosi vse ,Cunare'.« »Na tej črti še ni bilo nesreče.« »In gotovo je tudi ne bo; imamo izvrstno vreme.« »Ali ste videli krmarja, gospod? Star volk, kaj?« »Pravijo, da je tudi naš kapitan kaj iz kušen mornar. Morebiti je on vozil kraljico?« Ni res, nihče ni dejal, da je naš kapitan izkušen mornar in da je vozil kraljico ; a tisti, ki je stavil to vprašanje, je skrival v sebi strah, zato je je stavil z namenom, da mu kdo pritrdi. Sicer pa je vreme bilo res stanovitno, brod sa ni mnogo gugal, in Brca vseh so se napolnila z upanjem; nekateri so celo glasno govorili, da bo pripravljeni razumeti vse, da pa ne razumejo, kako Ba more kdo bati morja. Guganje je trajalo svojo pot dalje, samo ker je bil brod velik, ni bilo tega mnogo čutiti. Popotnik, stoječ na brodovem ospredju, pa je labko razločno zapazil, kako je brod spuščal svoj rilec navzdol v globel in ga vnovič s težavo dvigal kvišku. Za brodom je letelo nekoliko ptic, ki so se zdaj pa zdaj Bpustile na vodo, ako so jim iz kuhinje vrgli kaj skozi okno. Ob jedni popoldne sa v obednici in po hodnikih, kjer so kajute, cglasi barbarski glas: gong-ov ali tam-tam-ov, kli-cajoč popotnika na »lune h«. Sedemo k mizi. Tu se za me znovič prične križ z angleščino. Ne razumem jedilnega lista in ne vem, kaj si naj naročim za obed. Pride ste-wart, ali ladjin strežaj. To je stara, kakor vosek izsušena mumija, oblečeni v frak, z belim ovratnikom. Mumija obatane za menoj, zapre oči, odpre UBta, pokaže svoje žolte zobe ter začne nekaj govoriti, ali bolje mehanično škripati, kakor kositrna strešna zastavica, katero suče veter. Ne premišljujoč dolgo, pokažem ji na listku neko jed, katere angleško ime mi je vsled oblike bolj ugajalo od drugih. Mumija odide, nato pa ae vrne ter mi prinese morel. Hotel sem juhe, kajti vsi drugi jed6 juho, toda kaj mi je početi: spravim se nad morele. Po morelah mi neizprosna usoda pošlje sir, za sirom krhlje, po krbljih zmleto žemljo. Ni bilo drugače, spravim se nad to, končno pa poizvem, da dečko, sedeč poleg mene, razume francoski in da bi mi v stiski lahko služil za tolmača. Poprosim ga torej pomoči in posredovanja za prihodnje, nakar se »lunch« konča in odidemo na krov. (Dalje prih.) tajni seji, pa tudi proti Tiszovem predloga, ker ie treba preje rešiti začaBni proračun. Nato bo govorili v formalnem oziru od opozicije poslanci H o l 1 o , S z e d o r k e n y i, Cop, R a t k a y in L e n g y e 1. Nato zopet vstane grof Tisza ter očita opoziciji, da je ona kriva, ako tretjeletniki ostanejo kot rezervisti v službi še čez novo leto. Sicer pa je otročje, ako skuša opozioija s tajnimi sejami ovirati razpravo. Opozioija grozno kriči. Grof Tisza deset minut ne more govoriti, večina pa mu glasno pritrjuje. Nato je večina sklenila, da se danes ob 10. uri prične razprava o vojaških novincih. Itusko Časopisje o volitvah na Bolgarskem. Pisali smo, da je pri zadnjih volitvah v sobranje zmagala vladna, protiruska stranka z veliko večino. To dejstvo je vznemirilo ruske liste, čeprav ni prišlo nepričakovano. „Pet. Vedomosti" pišejo : »Zdi se nam, da nimamo vzroka prikrivati težkega poraza neodvisnih in rusofilnih strank bolgarskih in očitnega veselja Rusiji sovražnih štambulo-vietov. Poraz je sKoro enak popolnemu po-bitju : propadel je celo Cankov; izpodrinil ga je Petkov v njegovem starem volivnem okraju. Vladni kandidatje so dosegli veliko večino. Bolgarija je popolnoma v rokah stranke, ki si je pridobila s^oro štiri petine vseh sedežev v sobranju. 01 te štambulov-ske Bolgarija ni pričakovati simpatij za rusko politiko". — »b/et« kliče: Cankov je propadel. Da je propadel, ni še nič, slabo pa je, da je bil on kandidat v tistem volivnem okraju, kakor nepopularni Petkov, in da ta Petkov ni propadal. Znani državniki in reB> nični prijatelji Ruaije, Dinev, Todorov in Gešov so sicer izvoljeni, a imeli bodo med štambulovisti težko stališče". — »B rak.Ved.« izjavljajo : »Vspeh volitev v aobranje ni presenetil nikogar; da pride tako, smo vedeli ža od tedaj, ko so državniki iz šole Stam-bulova prišli na krmilo. S pomočjo dobro plačanih agentov se je Petrovu in Petkovu poarečilo premagati združeno opozicijo. Zdaj slavita zmago, ki preti bolgarskemu narodu z novimi skuinjami, katerih Bi ta hip niti približno ne moremo predstavljati. Bolgarski narod bo slednjič že pometel s temi ljudmi, a kriza bo še dolgo trajala in slabila Bolgarijo. Rtvno tega pa Turčija potrebuje ob sedanjih okolncstih". A „Birsk. Ved." nikakor ne obupuiejo nad položajem, ker se je Turčiji baš sedaj postavila po robu neupogljiva volja Ruaije in Avstrije, in podpirajo njune zahteve vse ostale evropske vlade. Sprava med Hrvati in Italijani. Ta mesec so praznovali v Adriii spomin na bitko pri Mentani, kjer je bil Josip Garibaldi ranjen in kjer je našlo smrt mnogo Giribaldincev. Povabljen je bil na to slavnost tudi Rcsiotti Garibaldi, ki je imel v gledišču na banketu ob navzočnosti tisočerih Ga-ribaldincev govor o italijansko-hrvat. spravi. Priporočal je zvezo med Hrvati in Italijani proti skupnemu sovražniku, pangermanizmu. Garibaldi je jasno dokazoval resno nevarnost, ki preti obema narodoma od severa, in potrebo, da se pozabi na staro sovraštvo med obema velikosrčnima in junaškima narodoma, ki sta bila dovedena do medsebojnega sovraštva samo po zvijači skupnega sovražnika. Priporočal je mladini v imenu pravice in člo-večanske vzajemnosti, naj pozabi vsako sovraštvo in naj ne misli na drugo, nego na boj za svobodo vseh zatiranih, ker samo na podlagi pravice uresničiti se more ideal miru med narodi in vsak narod bo potem imel, kar mu po zakonu narave pripada. Govor Garibaldija je bil vzprejet z velikim navdušenjem in ko je omenjal Hrvatske, zaorilo je iz vseh prs: »Živela svobodna Hrvatska!« Tudi vsi drugi govorniki govorili so v Ga-ribaldijevem zmislu za spravo med Hrvati in Italijani. Kot Garibaldijev gost je bil navzoč tudi urednik tržaškega »Jadrana«, dr Tre-s:c - Pavišič, kateremu so prirejali Italijani burne ovacije, stiskali mu roko, objemali ga, in kjer se je le prikazal na ulici v družbi Garibaldija, bil je navdušeno pozdravljen od neštete množica s klici: „Živela svobodna Hrvatska!" — Pri tej priliki opozarjamo na dogodek v dalmatinskem dež. zboru, kjer so hrvatski, Brbaki in italijanski poslanci med navdušenim odobravanjem skupno nastopili proti jezikovnemu načrtu vlado, ki jim vsiljuje nemščino. Po vsi Dalmaciji je nastalo veliko gibanje za Bpravo, ki naj bi ustvarila močno obrambo proti germanizaciji. Kakor nam poročajo iz Trsta, tudi ta-mošnji Lahi pozdravljajo spravo v Dalmaciji. Da bi na Primorskem prišlo do tega, je Bko-raj izključeno, ker primorski Italijani so preveč zvezani z vlado, ta pa se drži starega genla : »I Ji vide et impera!« Potovanje laškega kralja na Angleško. Uradno se naznanja iz Londona, da kralj i in kraljica italijanska dospeta v Portsmouth j dne 17. t. m. na yahti »Victoria and Al-[ bert". Iz Cberbourga bo spremljalo to ladijo angleško brodovje. — V Portsmouthu pozdravi kraljevo dvojico salut brodovja in ju vspre j me princ VValeski. Od tu.ae poda kraljeva dvojica v Windsor. — Obisk v Londonu je določen za 19 dan t. m., katerega dne bo zajtrk v Guidhallu. Povratek bo najbrž 21. t. m. Iz Rima poročajo: Kralj in kraljica odpotujeta v nedeljo na Angleško. Minister za vnanje stvari, Tittoni, kateri bo kraljevsko dvojico spremljal na tem potovanju, odpelje se jutri v soboto iz Rima v San Rossore, kjer prebivata sedaj kralj in kraljica. Dogodki na vzhodu. Ruska brzojavna agencija poroča z ozirom na vesti o okupaci|i Mukdena, da je Rusija odposlala v to mesto le dve stotniji, da vspostaviio red. „Daily Mail" javlja iz Tjenčina: V Koreji nahajajoče se vojaške čete bo se odpozvale. »Daily Mail" javlja iz Tjenčina, da jo Jaunšikai obvestil kitajsko vlado, da razpolaga b 45.000 možmi, ki so pripravljeni, da zasedejo Mandžurijo. »Daily Telegraph" javlja iz Tokio: Popoludne je bil razgovor med baronom Ko-mura in baronom Rosenom, ki pa je trajal le malo ^asa. — Glasom poročila istega lista iz S »ngaja, sta Jaunšikaj in general Ma izjavila, da bosta že prihodnjo nedeljo pripravljena za odhod proti Rusom v Mandžuriji. Iz brzojavk. Brno. V zadevi češkega vseučilišč a na Moravskem izjavljajo nemške stranke, da bi ne nasprotovale ustanovitvi češkega vseučilišča v Kromeriiu, ako bi istočasno ustanovila vlada nemško vseučilišče v kakem nemškem mestu na Moravskem. N kakor pa Nemci ne dovolijo ustanovitve češkega vseučilišča v Brnu ali pa v Olo-mucu Berolin. Namški cesar še vedno ne sme govoriti. Berolin. Danski minister notranjih zadev je v zbornici predložil načrt zakona, ki daje vsem moškim in ženskim davkoplačevalcem volivno proporcijonelno in tajno pravico v občinske zastope. Pariz. Predsednik republike Loubet je podpisal dekret, ki določa odstranitev usmiljenk iz bolnio francoske mornarice. L i s a b o n a. Španski kralj pride te dni sen na obisk. V luki lisabonski bo ob tej priliki tudi veliko angleško brodovje. Potovanje je v zvezi z ustanovitvijo angleško-portugalsko španske zvez?. R i m. Giolitti je podal demisijo, katero je pa kralj odklonil. Vdovo ministra Rosana je zadela kap. aantander. Lopovi, ki so v ponedeljek zažgali katoliško društveno hišo, pridejo pred vojno sodišče Po mestu hodijo vojaške patrulje. Rim. Sv. oče je včeraj izročil kardi-nalske klobuke kardinalom Ajuti, Taliani, Katsohthaler, Mery de Val in Calligori. Mej ceremonijo je občinstvo burno klicalo: „Zi-vel demokratični papež!" Petrograd. L:sti poročajo, da Be je ruski poslanik v Parizu izjavil: Zbliževanje Francije in Anglije ni treba vznemirjati Ru sije, ker zbliževanje daje upanje, da pride končno tudi do anelpško-ruske zveze. Dnevne novice. V Ljubljani, 13. novembra. Sram jih je. Glasilo slovenske liberalne inteligence, alias »Narod", sinoči na dolgo in široko odgovarja na našo notico glede volilne reforme v štaj. dež. zboru. Da so gospodje pri „Narodu« jako visoki, to nam je dobro znano, a da so tako neverjetno naivni, tega jim vender nismo prisojali. Kar sram jih je, ker smo opozorili te svetovne učenjake, da je štaj. dež. zbor soglasno dovolil novo ali splošno kurijo po vzgledu pete kurije za državni zbor. Hic Rhodus, hio salta. — „Narode« — pa ne skrivaj svojega kljuna v grm. Ali mislite, da je svet vedno še tako bedast, da ne spozna vaših prozornih zvijač, s katerimi skušate loviti durake in kaline ? Dejstvo je, da imata Koroška in Štajarskasplošno kurijo, kateri se z vsemi štirimi in z nosovi upirajo kranjski »naprednjaki". To je glavna stvar, ki smo jo pribili »Narodu« na vežna vrata. Glede števila mandatov se nismo prerekali, saj je znano, da bo krivični vsi dotični zakoni, po katerih so skoraj povsod zastopniki kmečkih občin v manjšini. Sicer pa vi gospodje, ki poznate vode in gore na Martu in na vseh še neodkritih zvezdah, ali veste, na koliko prebivalcev pride en mandat državnozborske pete kurije in da bi morala Kranjska že izprva imeti dva mandata? Pojte se »guncat v Prater!" Na laSki meji. Pod tem naslovom prinaša dunajska »ReichspoBt" članek, v ka- terem je posnela »Slovenčeva« poročila o početju laških iredentarjev izza zadnjega časa. Tako bodo tudi na najvišjih mestih zvedeli resnico o naših laških sosedih, katere vlada podpira na škodo Slovanov. Umrl je oskrbnik rudnika v Bukovcu pri Cilju g. Karol Kristan. Papeževim častnim komornikom je tudi sedanji papei Nj. Sv. Pij X potrdil preč. monsgr. Mat. Kravanja, monsgr. Dom. A l p i j a ter monsgr. Del Con-t e j a v Gorici Osebne vesti. UHteljoi gd5 Ana T o m e c v Tržiču je imenovana za def. učiteljico na rudniški šoli v Idriji. — Za učitelja na privatni ljudski šoli kranjske stavb, družbe je imenovan g. Ladislav Po-s p i s c h i 1. — Nadporočnik gosp. Anton P i s k o je od tukajšnjega domobr. polka premeščen v Opavo. Javen političen shod v Dobrepoljah bov nedeljo, 15. t. m. popol d n e, takoj po krščanskem nauku v zadružnih prostorih. Shod sklicuje poslanec Jaklič in vabi okoličane k obilni vdeležbi. Pojasnilo. „N*rod" dne 2 t. m. je v dopisu iz Krškega poročal mej drugim: „Župan K e r i n je napil dež. odboru in njega zastopniku dr. SchalTjrju". — G I. Kerin, župan v sv. Križu pri Kostanjevici nam je poslal naslednje pojasnilo: podpisani sem napil, kakor je „Slovenec" mej brzojavkami poročal, v imenu županov krškega polit, okraja ter rekel približno: dovolite. da izrečem v imenu vsah svojih tovarišev zahvalo dež. glavarju in dež. odboru za brezobrestno posojilo naši DjlenjBki. Brez te podpore bi se bilo težko prenovilo toliko opustošenih vinogradov. Zato kličem: Živel g. dež. glavar". — Nemiki otroiki vrtec so otvorili v Borovbah. — Delavoa raztrgal stroj. Iz Re- berce na Koroškem piše|o: Zadnjo nedeljo ob 10. uri zvečer je v tukajšnji papirni tovarni strgal stroj nekega delavoa iz Železne Kaple. Bil je takoj mrtev ; ostanke njegovega trupla so prenesli na reberški miro-dvor. — Slovenec is Italije ponesrečil. Iz Sf. Jakoba v Rožu poročajo: V »Miklo-vem« kamnolomu, kjer so se nekdaj R >žani branili proti Turku, se je minoli teden dogodila huda nesreča. Delavec Janez Kan-celir, rodom laški slovenje, je prevažal po tiru dovlažne železnice iz kamnoloma drobni materijal. Ko je s kamnom obloženi voz bil v hitrem diru, je Kancelir hotel voz zavreti, pri tem pa je spodrsnil in padel pod voz. Voz je nesrečnega delavca tako hudo poškodoval, da je čez pet minut izdihnil svojo dušo. Ponesrečenca so prenesli v mrtvašnico na novem pokopališču v Podrožčici, pokopan pa je bil na pokopališču pri Sv. Jakobu v Rožu. — Na javnem vinskem semnju, ki bo, kakor smo ži poročali, prihodnjo soboto in nedeljo, dne 14 in 15. t. m., v Krškem na vrtu g. Gregoriča, ter v nedeljo, 22. t. m., v Metliki, bodo producenti sami točili in ponujali svoja vina ter sklepali tozadevne kupčije z dotičnimi kupci. Vsak udeleženec dobi koj pri vhodu čedno kupico, katero bo smel obdržati do odhoda. — Vinski semenj v KrSkem obeta biti jako zanimiv in zabaven. Na semnju, kateri se bode vršil v prijaznih vrtnih prostorih g. Gregoriča, igrala bode sl. godba c. kr. varaždinskega pešpolka št. 16 iz Zagreba. Krško bralno društvo priredi zvečer v svojih prostorih »Martinov večer«, pri katerem bode koncertovala že omenjena godba. Po koncertu bode prosta zabava in ples. Da se omogoči gostom iz južno od Krškega ležečih krajev priti še ponoči domov, priklopilo se bode tovornemu vlaku, ki vozi ob l/,10. uri iz Vidma, nekaj osebnih vozov. Gostom, ki polete v nedeljo, dne 15. t. m., v prijazno Krško, je tedaj nekaj prijetnih uric osigu iranih. — Potres. I« Adlešič nam poročajo: Včeraj zjutraj ob 3. uri 40 min. smo čutili pri nas lahek potres. Smer mu je bila od zahoda proti vzhodu. Liudje trdijo, da bo čutili tudi okoli polnoči lahek potres. — Z Blok nam pišejo: »Sl. Narod" je pisal minoli teden : »Konsum na Blokah tudi hudo peša, kakor se nam od tamkaj piše, in ne bo dolgo, da se mu bo zapela mrtvaška pesem. Konsum je zabredel silno v dolge, katerih pa ne more poravnati, ter je že sedaj za več tisočakov pasiven. Ako pride do poloma, bode zopet moral plačevati kmet, ta zapeljani revež!« — Na to odgovarjamo: Društvo je stalo do koncem lanskega leta na nekoliko slabih nogah, letos pa se je začelo lepo razvijati in napredovati, zlasti odkar je v prodajalnici pridna in izurjena prodajalka, ki ima vse v redu. Trgovci, pri ka- terih društvo blago naroča, so ta red gotovo zapazili in smejo biti brez skrbi. Nasprotnike pa je to začelo skrbeti; vedno so pričakovali, kedaj bodo slišali mrtvaško peuem. Pa le neče biti konec konsuma in še „dobro jim grel" »Moramo kaj l|udi postrašiti da bodo društvo popustili !" in začeli so straš ti tudi v »Narodu«, upamo, da brez vspeha. Da bo pa društvo še bolj napredovalo, treba, da udje vse potrebščine kupujejo v društvu. Ko bi bili vsi udje vedno tako vneti in stanovitni, kakor so nekateri, in ko bi bili hitro popravili vsako napako, ki so jo zapazili, kar je naloga odbora in nadzornika, bili bi lahko Imeli že svojo hišo in društvo bi lahko dajalo dobro blago po nizki ceni, ker je zato ustanovljeno, da bi kmet dobival svoje potrebščine kar moči po ceni ter si na ta način prihranil nekaj kronic. Pred kratkim je odbornik Z*lar prepustil društvu svoj vrtič blizu ftrne cerkve za malo svoto 200 kron, kjer namerava društvo s pomočjo posojilnice zidati svojo hišo, m to je, kar gotovo neče nasprotnike, in zato strašijo ude. Društveniki! Na »*s je, ako društvo dibro ali slabo uspeva. Ča se boste društva držali, napredovalo bo, kmalu boste imeli svoio pro daialnico, kjer boste dobivali dobro blago po nizki ceni, kar vam bo v korist. — Soc. demokraiko želesničarsko društvo „Flugrad" na Djnaju pošilja okolu bv >je srečke. O socialnodemokraški organizac )i so zadnje dni prišle v javnost prav kričeče stvari, ki kažejo, kako znajo plačani voditelji boc. dem. železničarjev izrabljati delavstvo in kako se razumelo na — denar. O priliki priobčimo celo vrsto takih dejstev. Število onih, ki slede takim vo diteljem, se znatno krči. Tudi srečke, katere miljujejo sedaj ti voditelji celo duhovščini (!) po celi Avstriji, romajo nazai. — Za pravice Slovencev na Ko-roSkem. Odvetnik v Kranju, g. dr Pre v o, je vložil pri sodišču v Brežah slov. tožbe. Nemški listi bes^e — SlovenBki avskultantje ki vstopijo v slovenske kurze v Mariboru in Celju, imajo odslei pravco do nagrade 200 K. — Nadučiteljske službe so razpisane do 5. decembra v Radečah, v Čatežu in v Smarjeti v krškem okraju. — Vodovodi. V Postojni, Nadanjem Salu in v Novi bušici so dogotovljeni vodovodi ter so pričeli delovati. — Zblaznel je komptoarist J. B r u -dar, rodom iz Kranja. Prepeljali so ga v deželno blaznico. — K nesreči na železnici pri Storeh se poroča, da so bile tri osebe lahko ranjene in sicer dva potnika in vlakovodja. — Poročil se je uradnik južne železnice, g. Josip Princ, z gdč. Antonijo Torkar v Sl. Petru na Krasu. — Prvi Slovenec v goriiki trgovski in obrtni zbornici. Ta zbornica je v svoji seji od ponedeljka imela izvoliti enega zborničnega svetovalca namesto umrlega Mighettija. Na zadnjih volitvah so dobili enako število glasov gg.: Josip Hro-vatin, Andrej Obersnel in Anton J u r e t i č iz Kobarida. Zbornica je sedaj izvolila po slednjega zborničnim svetovalcem. — Tako imamo Slovenci vsaj enega zastopnika v tej zbornici I — Sadovi vladne politike v Trstu. Radi žaljen j a veličanstva bil je včeraj pred tukajšnjim okrajnim sodiščem obsojen neki Menctti Casca, star — 12 let!! Fant je na najboljši poti, da postane svoječasno tržaški župan, ako ne celo kak namestništveni s\et-nik. V Trstu je vse mogoče. — Krvav pretep v Logu pri Tolminu V L>gu pn Tolminu so se tamošnji vaščani napili preveč letošnje kapljice, ki prav rada razburi možgane. Nastal je med njimi pretep. Neki Cuk s Kranjskega bi se bil rad odtegnil preletu, zaradi tega je zbežal is krčme. Ali pretepači udrli so jo za njim ter so ga z nožem tako močno ranili na prsih, da so ga morali pripeljati v bolnišnico. — Razpis dveh deželnih služb v Gorici. Odpre se natečaj dveh me*i p i -sarniškega asistenta pri deželni pisarni v jedenajstem plačilnem razredu, ki zamorejo preiti v deseti plačilni razred de želnih uradnikov. Vsi oni, ki nameravajo pros ti za podelitev gori navedenih mest, morajo dokazati, da poseduiejo kvalifikacije, ki se zahtevajo od uradnikov enakih mest po pravilniku goriškega deželnega odbora in po štatutu za osobje deželnih uradov z dne 11. julija 1901. Pravilno opremljene prošnje z dokazilom avstrijskega državljanstva, dobrega nravnega obnašanja, o izvršenih študijah o uradnem poslovanju, o zmožnosti deželnih jezikov, kakor tudi eventuelnih drugih kvalifikacij prosilcev, je vložiti pri deželnem odboru do 30. nov. 1903. Nadaljna ustna pojasnila glede razpisanih mest se podajajo pri uradih goriškega dež. odbora ob uradnih urah. — Nesreča. Iz Leskovca pri Krškem nam poročaio: Neki posestnik iz Skopic je v sredo zjutraj gnal svoja vola v semenj na Bučko. Na mostu pri Veliki vasi ga dohiti dvovprežen voz s konji. Vola se spla- šit», eden se ebrne ter z rogom sune gospodarja v levo oko, ki je izteklo. Nesrečnega gospodarja so odpeljali v krško bolnico. — Novice iz Amerike. V domovino se vračajo poljski in madjarski dela\ci, ker lih je bile pri železnicah veliko število odpuščenih. Zadnje dni se je vrnilo v staro domovino nad 5000 poljskih in ma-djarskih delavcev y staro domovino. — Dela primanjkuje. Iz Wilkerabarre pa poročajo : Več nego 120 premogovnikov s nribližno 70.000 premog»rji ne bo cdslej delalo dva dni v tednu. — Izdelovalci klobas stavkajo vČikagi. Stavka Be bo razširila tudi po drugih mestih. — Ponesrečil se je naš rojak Franc Bukovec v Jolietu. V hosti ga je povozil voz in mu hudo poškodoval hrbet. Naš rojak Andrej Zupančič se ie nevarno poškodoval v Sparti Minn. V rud liku se je udrta pod njim zemli« — »Ljubljana" v Ameriki. V Čkagi se je ustanovila slovenska godba, ki bo nastopila pod imenom »L ubl|ana". — Hrvatske novice. Ban P e j a - c z e v i c h še vedno boluje. Iz Budimpešte je bil pref. dr. Jendrassik brzojavno poklican k njemu Banovo stanje še vedno povzroča iz iemirjenie. Včeraj je za nekaj časa vstal. Radi širenja brošur, tiskanih v L ubliani, je bilo včeraj v Zagrebu obsojenih pet kmetov iz okraja velifcogoriškega. Bili so obsojeni na 8 dni do 6 mesecev ječe. — Pri volitvah v odbor akade-mičnega podpornega društva v Zagrebu so prodrli kandditje »napredne« obzoraške mladine z 100 glasovi večine. Predsednikom je izvoljen Križman. — Sodna razprava proti tiskarju Janku Dujaku iz S.ska bo dne 2. dpo. — Oglas gosske pivovarniike ak cijske družbe je včeraj po pomoti izostal. Ljubljanske novice. Vojaki in civilisti. Po Ljubljani se govori, da so dobili domobranski častniki nalog, da omeje svoje občevanje s civilisti. Po Ljubljani se trdi, da je b tem v zvezi čaBtnik H a 1 m a n. Dobili smo o tem obširneje poročilo, katero porabimo, ako se potrdi, da je zgoraj omeiiena vest resnična. Koncert »Češkega pevskega kvarteta iz Prage«. Dne 6. decembra popoldne ob 5. uri bo koncertoval v veliki dvorani »Narodnega doma« sloveči »v^eški pevski kvartet iz Prage«. »Glasbena Mstica«, katera je prevzela prireditev tega koicerta, opozarja s tem naša občinstvo na umetniški užitek, ki ga čaka ta večer. Kvartet mladih pevcev s svežimi glasovi je žel povsod, koder je do sedaj nastopal, največje priznanje, kar nam svedočijo posebno kritike o nastopih v Ameriki. Kakor je lanskega leta meseca maja slavno pevsko društvo »Smetana« iz Plzna s svojim koncertom vzbudilo pri nas največji entuzijazem, tako be gotovo tudi »Če ški pevski kvartet« s svojim preciznim predavanjem vokalnih kvartetov in solospevov podal našemu občinstvu v nenavadni umetniški dovršenosti pravi glasbeni užitek. u\ nimivi program kvarteta in nekatere se njega tikajoSe podatke objavimo pozneje o primernem času. Kodelijev vol vstavil vlak N* Kodeli-jevem je včeraj popoludne pridirjal na tir železnice Kodelijev vol in dirjal nasproti osebnemu vlaku, ki je ravno prihajal. Vlak je žvižgal v enomer, a vol je dirjal le naprej, tako, da je moral strojevodja vlak ustaviti. Ko je vol videl, da vlak stoji, zdirjal je z železničnega tira na travnik. »Narodni Dom" dobi novega gostilničarja v osebi g. K e n d e, dosedanjega re-stavraterja pri „Gambrinu". »Mestna hranilnica", ki ima »Narodni Dom" pod sekve-strom, jo dovolila 1600 gld. za napravo kegljišča v spodnjih prostorih. Tatvina v »Sokolovi« telovadnici. Gdč. Jožefi Kajzeljevi je dne 11 t. m. zvečer v času od pol 6. do pol 7. ure neznan tat ukradel z galerijo „Sokolove" dvorane v „Narodnem domu" dva zlata prstana, katera je bila pustila z drugimi rečmi vred na galeriji, ko je šla telovadit. Prstana sta imela oba modra kamnu, jeden v podobi spominčice, drugi pa v pod >bi očesa z obrvio. Makedonci se vračajo domov. Včeraj zvečer pripeljalo se je iz Hrušioe na Gorenjskem 200 Makedoncev, ki so se odtod odpeljali domov. Izgubljene stvari. Izgubila je včeraj zvečer Gabrijela Gogola, oskrbnica hotela „pri Maliču", zlato zapestnej. — Izgubila je včeraj popoludne Avguština Pi-ud«, stan. na Bleiweisovi cesti št 1, zavitek s^ I-. —Sol ska učenka v Huthovem zavodu, Mara pl. Gressel, je izgub-la danes zjutra) črno žensko uro z obeskom, na katerem sta b li vtisnjeni črki M. G. — Franc Metelko, prostak pri 27. brambovskem pešpolku, izgubil je včerai nikelnasto uro. V Ameriko. Danes ponoči Be je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 30 oseb, in sicer 10 Slovencev in 20 Hrvatov. Konkurz je napovedal. Pod tem naslovom smo včeraj poročali, da je konkurz napovedal g. Jos. Petrič, trgovec s papirjem v Ljubljani. To poročilo popravimo, ker konkurza ni napovedal gosp. Jos. Petrič sam, marveč ga je zahteval njegov upnik Fr. Ruckar z Dunaja zaradi 464 K. Koncert društvene godbe vrši se jutri zvečer v »Narodni kavarni«, Gosposke ulice. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstop prost. Na Martinov večer pevskega društva „Ljubl|ana" se še enkrat opozarja in sicer bo jutri v soboto, 14. t m., na Turjaškem trgu št. 1 v veliki druHveni dvorani. Svira godba c. in kr. pešpolka št. 27. Začetek ob 8. uri zvečer. Nova tovarna, v bližini vojašnioe 27. peš-polka namerava g. I C Mayer zgraditi tovarno za papirnate vrečice. Preselilo se je začetkom meseca novembra 54 rodbin in 69 posameznih strank. »Slovensko planinsko društvo« vabi svoie p. n. člane, da se mnobrojno vdeležč dne 15. t. m. v »Narodnem domu" veselice, katero društvo priredi v prid po povodnji prizadetemu prebivalstvu na Koroškem. Obrtno gibanje v Ljubljani. Meseca oktobra so na novo /glasili obrte : Dr. Jož. Žak, Spitalske ulice 7, zobozdravništvo; Jožef Prosene, Prešernove ulice, prodaja papirnatih izdelkov ; Primož C issermann, Se-lenburgove ulic 3 krojaštvo ; Jakob Mehle, Ambrožev trg 2, branjarijo ; Jožef Strehar, Tržaška cesta 2, mesarstvo ; Leopoldina Han* hart, Dunaiska eesta 32, trgovska agentura; Ignacij Radoš, Breg 2, izdelovanje zlatih in srebrnih stvarij ; Katarina Bublik, Resljeva cesta, trgovina b porcelanom; Ana Dachs, Fiorijanske ulice 33, šivilja; Ferruccio Mi-gliarini, Vodnikov trg, trgovina s perutnino, jajci in sadjem ; Franc Petrič, Trnovski pristan 4 nožar; Ivana Pichler, Kongresni trg št. 4, prodaja razglednic in papirja; Ivan Medl, 37. Martina cesta št. 19, čevljarstvo; Olga Mervič, Male čolnarske ulice, prodaja živil; Franc Jakopič, Krakovski nasip št. 10, fijakar; Karol Lexander, Radeckega cesta 16, trgovska agentura ; Rozalija Kržan, Gosposke ulice 15. prodaja divjačine; Franc Novak, Krakovske ulice 6, prodaja premoga. — Odpovedali, oziroma opustili so obrte : Dr. Avg. Polzi, Spitalske ulice 9, zobozdravništvo; Frano Igiič, Mestni trg 11, trgovina s pisalnimi in risarskimi potrebščinami; Frančiška CaBsermann, krojaštvo, Selenburgove ulice; Ivan Vrhovec, Trnovo, podkovstvo; Marija Seliškar, Pogaftarjev trg, prodaja medu; Franc Novak, Krakovske ulice 6 izvošček; Jožefina Achtschin, Wolfjve ulice, izdelovanje materijalij za čiščenje perila; Frano Kliš, Fiorijanske ulice štev. 13, čevljarstvo ; Jožef* Schvveiger, Kolodvorske ulice, prodaja razglednic; Feliks Potnik, Sv. Petra nasip 57, izdelovanje sodovice. Književnost in umetnost. * Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v soboto, se igra francoska noviteta »Njegova hišna« (NellyRozier) znanih dveh dramatikov Hennequin in B i 1 h a u d , ki sta spisala že celo vrsto efektnik burk. Glavno ulogo v »Njegovi hišni« igra gdč. R ii c k o v a, večje uloge pa imajo g. Č o n b k f, gdč. K r e i s o v a, g. Ve^ovšeking Boleška. * Čeiki slikar Radimskj, ki je dosegel z razstavama svojih slik na Dunaju in v Berolinu lep vspeh, razstavi v kratkem svoje n"ve slike v Pragi. * Poljski violinist J. Sliwinski je začel tourneajo po Rusiji. * Čeiki učenjak dr Karel Pavlik je predlagan za Nobelovo nagrado v zneska 150.000 kron. Kot profesor ginekologije si je pridobil mnogo zaslug zlasti z operativnimi novostmi. Bazne stvari. Najnovejše od raznih strast. Ogenj povzročil sedem milijonov rubljev škode. Na železnici med Petrogradom in Moskvo je nastal v poštnem vlaku ogenj. Zgorelo je mnogo stvari v vrednosti 7 milijonov rubljev. — Gospa Schratt v Pragi. Dvoraa igralka Sohratt bo prišla v svoji vlogi cesarice »Marije Tdrezije« gostovat tudi v Prago. — Umrl in v Pragi prijor malteškega reda, pater Warter. — Defravda-o i j o si odkrili v poštnem uradu Bad Ga-stein. Prizadeti uradnik J. Kem je streljal nato na siuradnike in enega nevarno ranil. Končno je ustrelil še samega sebe. — Nesreča vCarigradu. Parnik „Cd-dy« je podrl pri zlatem rogu pri C»rigradu most, ki veža Gato s Stambulom. Troje ljudi je utonilo. — Na lovu ponesrečil se je na Čiškem knez Ferdinand Kmsky. Ranjen je jako nevarno. — Deputacijo brivskih mojstrov je včeraj vodil dunajski žapan dr. Lueger k casar. namestniku, katoremu je deputacija izročila želje in zahteve brivcev. Opozorila ga je tudi n« to, da je na Dunaju 1000 brivskih pomočnikov brez dela. — Rumen« mrzlica divia v Teksasu. Bolnih je 733 oseb, umrlo je 70 oseb. Hfarodiio gospodarstvo. -j- Trgovsko pogodbo med Avstrijo in Bolgarijo ju Bolgarija odpovedala. Z iaj pa ji je menda žal, kajti priprav ljena je pod nekaterimi pogoji to odpoved preklicati V teh pogojih stoji: Nobena država ne sme po sklenjenem dogovoru staviti več zaprek medsebojni trgovini. (To je nevarna točka za Avstrijo v slučaju živinske kuge!) Dosedanji monopoli so izvzeti, ne smejo se pa vpeljavati novi. (Tudi to bo Avstrija težko priznala.) Bolgarija pa sme vpeljati monopole, a samo na sol, tobak, smodnik in petrolei in na take stvari, ki so monopol tudi v Avstriji. + Trgovina z živino med Avstrijo in Francijo je precej udarjena, ker in Francoska zvišala carino na živino. L. 1897 je šlo iz Avstrije v Francijo 74.000 ovac. Leta 1892 jih je šlo 100.000; na teden okoli 2000. Š* letos v prvi polovici leta je bila kupčija dobra: Od 1. jan. do konca iuniia se je prodalo iz Avstrije v Francijo 46.000 ovac. A zdaj hoče Francija dc bivati živino iz Afrike, in zato zapira meje naši živini. Društva. (Podružnica sv. Cirila in Metoda v Gradcu) priredi s prijaznim sodelovanjem tamburaškega m pevskega zbora društva »Naprej« v sredo, dne 18. nov., zabavni večer. Vsportd: A. Koncert. 1. Brož: »Ljubim te«, tamburaški zbor. 2. dr. Benj. Ipavic: »olovenska dežela*, mešan zbor. 3. A. Nedved: »Moj dom«, moški zbor. 4. Oslislo: »Sanje«, solo na goslih gosp. A. Baumann. 5 J. Aljaž : »zaostali ptič«, mešan zbor. 6. Albini Farkaš: »Na plitvička jezera«. Glasbena slika, tamburaški zbor. 7. P. H. Sattner: »Na planine«, mešan zbor. 8. Far kaš: »Ješ nijedan Zigorsc«, tamburaški zbor. B. Prosta zabava in ples. Začetek ob 8 uri zvečer: Lokal: Sfeinfelder Bierhalle. Vstop nina za osebo 1 K. za obitelj (3 osebe) 2 K, za dijake 60 vm. Z ozircm na dobrodelni namen se preplačila hvaležno sprejemajo. 'Odbor. (Društvo slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju) vabi na koncert, ki se vrši v nedeljo, dne 15 listopada 1903. v veliki dvorani »Narodnega doma" v Celju, o priliki občnega zborovanja društva v korist podpornemu zakladu tega društva. Spored: I. Dvcrak: »Sokolska koračnica«, narodna godba. 2. Sattner H. : »N ša pesem", mešani zbor. 3 Dr. Ipavic B.: »Slovanska pesem", moški zbor. 4. Vilhar F. S : »Romanca«, mešani zbor. 5. Lovve : >Pevec Tom«, sa mospev, dr. G vid. Semec. 6. Vanyek: »Planinski čar«, mazurka, citraš . 7. Kvitovsby : »Pri potoku", duet za e tre, Potočnik in Po har. 8. Cerny: „Iz čeških planin«, citraši. 9. Foi-ster: »Rudeči sarafan", mešani zbor. 10. Forster: »Koroškim Slovencem«, moški zbor. 11. »Dr. Hrib ?vr ", veseloigra v enem dejanju. 12 „,*,: »Šaljiva godba". 13. Hribar Ang.: „Slovo od lastovke«, mešani zbor. 14. Aliaž: »Triglav", moški zbor. 15. Smetana : »Koračnica iz opere .Prodana nevesta1«, narodna godba. Po koncertu prosta zabava in ples. Vstopnina 1 K; za člane delavskega podp. društva, dijake in vojake 50 v. Začetek ob 8 uri zvečer. (Vabilo k gledališki predstavi), katero priredi Katol. izobr. društvo sv. Jožefa v Tržiru v nedeljo 22 novembra 1903, v prostorih H Dobrina (na Skali). Vspored: 1. Petje. 2 »Bratranec«. Burka v jed-nem dejanju. 3. »Zdaj gre sem, zdaj pa tje«. Komičen prizor. Začetek točno ob 8 zvečer. Vstopnina :Za neude: I. sedež 80 vin., II. sedež 60 v. Stoiišče 40 v. — Za ude: , II sedež 40 vin. Stojišče obilni vdeležbi prijazno vabi v. vin. K I. sedež 60 30 vinarjev, odbor. (Podporno društvo za slovenske visokosolce na Dunaju) vabi k XV. občnemu zboru, ki bode dne 14. novembra 1.1, v dvorani »Slovansko Besede" na Dunaju, I., Braunerstrasse 7, I nad stropje. Začetek ob šestih zvečer. Dnevni red : 1. Nagovor g. predsednika; 2 poročilo g. tajnika; 3 poročilo g. blagajnika ; 4. poročilo gg prfglednikov; 5. volitve; 6. slučajnosti. Odbor. (Akademična podružnica sv. Cirila in Metoda) v Gradcu priredi v nedeljo, dne 15. t. m., cb 11. uri predpo-ludne v proste rih *Akad. tehn. društva Triglav« svojo I. redno občno zborovanje o društvenem lttu 1903/04. Dnevni red: 1. Poročilo odborovo. 2. Volitve. 3. Slučajnosti. (»K atoliško izobraževalno društvo«) v Dekanih (Istra) priredi v nedeljo, pop. 15. t. m., veselico. Ponavljali bodo igro »Lurška pastarica« in zapeli nekaj lepih pesem. Vstopnina 15 novcev, sedeži po 10 novcev. Dohodki se porabijo za tamburaški zbor. (»Podporno društvo organi-sto v«) s sedežem v Celju vabi na občni zbor, ki se vrši dne 17. nov. t. 1. ob 11. uri dopoldne v dvorani »Narodnega doma« v Mariboru Vspored: 1. Ogovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo. 3 Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev novega odbora in dveh nadzornikov. 5 Slu^ajn* Bti V zvezi z občnim zborom bode ob 10. uri dopoldne slovesna sv. maša v stolni oeikvi, pri kateri poje iz prijaznosti stolni pevski zbor. Ta občni zbor bode sestanek organistov, ki se hočejo pogovoriti o pravilih in nailaljnem društvenem delovanju. Torej pridite, gg. tovariši, pa tudi gg. duhovniki so najuljud-neje povabljeni. Kdor pa ni še ud, naj pri hiti v Maribor, da se prepriča o namenu društva ter se vpiše. Barorl Poslani našemu uredništvu: Zasalezijanski konvikt v Rakovniku pri L ubljani so darovali : Gosp. Ed. S m a r d a , lastnik potovalne pisarne v Ljubl|ani, 10 kron ; gosp. Ivan K r a k a r , uradnik potovalne pisarne, 5 kron; g. Jcs. Perhavc, c kr. uradnik v p.. 10 kron. Družbi sv. Cirila in Metoda so darovali Mohorjani na Vranskem 22 kron. Bjg povrni ! Iidajalelj m ote«v» araduUi »r. igaaalj Zltilk Telefonska in brzojavni* poročila. Dunaj, 13. nov. Poljski klub državnega zbora bo imel v ponedeljek sejo. Mnogo poljskih poslancev se odločno upira, da bi poljski klub še dalje podpiral Korberja. „ Slovanska zveza" ima klubovo sejo prihodnji torek. Dunaj, 13. novembra. Naučnemu ministru Hartlu je nekoliko boljše, vendar nevarnost še ni odstranjena. Ponoči je mirno spal, vsled česar so se mu moči nekoliko okrepile. Dunaj, 13. novembra. Parlamentarna komisija mladočeškega kluba ima sejo v ponedeljek, mladočeški klub pa v torek. Budimpešta, 18. nov. Včerajšnja seja je trajala preko noči. Danes ob 2. uri popoludne je bila premagana obstrukcija. Predlog grofa Tisze, da se prične razprava o predlogi glede vojaških novincev, je bil sprejet; razprava se je takoj pričela. Restavracija je skupila tekom ponočne seje do danes opolu-ludne 5801 K, tobačna trafika 1200 K. V restavraciji je bilo prodanih 287 porcij golaževe juhe, 318 porcij golaža, 118 porcij šunke, 185 klobas, 110 ribic, 60U kozarcev piva, 810 steklenic vina, polega tega mnogo konjaka. Konj, ki je celo noč dovažal živila, je bil ob 10. uri dopoludne tako izmučen, da se je zgrudil in poginil. Videm, 13. nov. Občina Videm v Dobrepoljah je v občinski seji dne 8. novembra t. 1. enoglasno izvciila častnim občanom vzglednega učitelja in deželnega poslanca Frančiška Jakliča radi njegovih zaslug na šolskem in gospodarskem polju. Sofija, 13. novem. Mej Albanci so veliki nemiri. Upirajo se s silo izvedbi reform. Belgrad, 13. novembra. Srbski patrijarh Brankovič je nevarno obolel. Petrograd, 13. nov. Ruski vojni minister je izdal tajni ukaz polkovnim poveljnikom, katerim naroča, naj pazijo na razširjajoče se tajne revolucijske spise mej vojaštvom, posebno med židovskimi vojaki. Umrli mo: 7. novembra. Fran Medič, dijak, 22 let, Linhartove ulice 4, jetika. 8. novembra. Ivan Jean, pomožni uradnik, 53 let, Rimska cesta 2, mrtvoud. — Mihaela Koprive. čuva-jeva hCi, l'/a mes., .Streliške ulice 15, Atrofia, Eccl. 9. novembra. Marija Bevc, delavka, 71 let, Ra-deckega cesta 11, Scrophulosis, Marasmus — Marija Svete, pekova hči, l1/, mes.. Florjanske ulice 21, Ca-tarrh. intestin. — Marija Zdravje, zasebnica, 82 let, Studentovske ulice 9, ostarelost. — Jernej Šemrov, ključar, 27 let, Cegnarjcve ulice 0, jetika. 10. novembra. Frančiška Hribar, premikačeva hči, 6'lt leta, Jenkove ulice 8, davica, razkropljenje krvi. V hiralnici: 10. novembra. Ivan Jelene, dninar, 63 let, epi-leptična topost, kron. črevesni katar. V bolnišnici: 5. novembra. Ivan Zabkar, dirnar, 37 let, De-mentia praec. Tubercul. jiulm. — Marjeta Rus, gostija, 78 let, ostarelost. 6. novembra. Ivan Rcrštnar, delavec, 48 let, jetika 9. novembra Franja Ahlin, delavka, 34 let, srčna hiba. Meteorologično porodilo. ViSina nad morjem 306.2 m, arednji »raini tlak 736-C mm Stanj. Temp«. j V.tr.Tl, t metra. po 1 ▼ mm. C.laija 1 t j Cu »p»-■> lon.jtk 12|;9. zveč. | 742 3 | - 0-7 | brezvetr. | megla | la|7. zjutr. I 74191 —3 (3 j brezvet^ | "megla- | 00 2.popol.| 739 5 | 6-U| sl. svzh'. | sk. obl. Sraduja včerajšnja temperatur«. 0 6', normale 4 4* UiiiiajNika ftorz« dne 12. novembra Skupni državni dolg v notah . . . 100-40 Skupni državni dolg v srebru..........100 45 Avstrijska zlata renta 4% ..........120 50 Avstrijska kronska renta 4%.....1C0'45 Avstrijska inv. renta 3l/i % ..... 92 50 Ogrska zlata reuta 4%.......118 50 Ogrska kronska renta 4%...... 98 2.1 Ogrska inv renta 3J/i*....... 89 40 Avstro-ogrske bančne delnica.....16-15 Kreditne delnice..................070 25 London vista ...............239 671', Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. v 117-15 20 mark............23-43 20 frankov...........19-06 Italijanski bankovci........95-25 C. kr. cekini..... .....1133 ^itne cen a dne 12. novembra 1903. (Termin.) Na budimpeštanski borzi: PSenica ia april ..... K 7 75 Rž za april........» 6-73 Oves za april.......» 5 52 Koruza za maj 1904 .....» 6 27 (Efektiv). Dunajski trg. Pienica banaSka.......K 7-80 Rž južne železnice....... 7-95 Rž............ 6-70 Ječmen , » ......»6 50 ob Tisi ......„ 610 Koruza ogrska stara...... 6 45 , - nova...... 5 45 Cinkvant slari...... . „ 7 90 » novi.......> 6^0 Oves srednji......... 5.70 BMžol..........7-50 7-76 6-74 553 528 do 8-35 , 8.35 » 6 85 n 7 60 » 7-20 , 6-65 » 5 70 „ 8-25 » 7 15 » 6-95 » 13 95 T nI'' kovlnasti. mrzel uporabljiv, v poljubni AJIt/i-j boji, za pozlatarje, optike, klep,.rje itd , je v /.alogi pri tvrdki RRATA EBERL v LJubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila proti povzetju. 524 23 11—3 Brinjevo olje u?« pg- kupi 3-2 3an^c Cu. 5're u l^raoju. H6tel z jako lepimi gostilniškimi prostori v ,,Narodnem domu" v Radečah je vsVd preselitve gostilničarja v Ljuhljano oddati na račun ali v najem z 15. de cembrom pod jako ugodnimi pogoji. V»č se izve pri okrajni posojilnici v Radečah 1483 3-1 Suhe gobe, orehe, predivo» želod, vsake vrtite fižol, Žito, sadje, suho in sveže, spit h vse deželne pridelke, 1484 3-1 kupi Anton Kolenc v Celju. 51551511 ■ .V'. >V> Vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, odprto. \ mm •/-av- l i! $ Š $ $ ^ m V-V/t & & & & m m m m i ^ & $ $ m m Ljubljana, Pogačarjev trg. Fotoulastiški umetniški zavofl s povsem novo briljantno razsvetljavo. Vsaki teden druge dežele. v soboto, dne 14. novembra leta 1903 zadnji razstavni dan -v Zanimiv obisk Gradca in zložno potovanje doEisen-erz-a. Od nedelje 15., do sobote, 21. novembra P ar 1 z. Kdor hoče sebi in svojim otrokom pri-baviti velik užitek, naj redno zahaja v mednarodno panoramo, ki ima izobraževalen pomen; to je izrek vseh znamenitih pedagogov in na tisoče abonentov — O nedosežni izbornosti mednarodne panorame imamo na tisoče častnih priznanje. Serija 40 v. Otroci 20 v. 6 serij 2 kroni, 10 serij 3 krone. Za šole in društva znižane cene. Velespoštovanjem 1490 1—1 ravnateljstvo i m m m i h>. m Š m & vv/. m m S ■<$, m m M f m m m m m m M .v. > .y. .v>7-i> .v/.v>> •/-> .v. > .v. Razpisuje se služba organista in cerkvenika na Prežganjem pri Litiji. D hodki 440—5001