V Vilešu odprli cestninsko postajo, v Sovodnjah zahtevali pozornost Tina Maze podrla še dva rekorda Primorski št. 52 (20.680) leto LXIX. mita Dušan Udovič V pravkar minulem tednu je pred nami zazevala kar dvojna, oziroma trojna »praznina« oblasti. Parlamentarne volitve so Italiji prinesle težko rešljiv rebus, papež pa je v svojim odhodom sprožil »vacatio« v Vatikanu. Lahko dodamo še Slovenijo, ki je sicer dobila mandatarko, ne pa tudi vlade. Take situacije res ni vsakdanje doživeti, lahko ugotvaljamo, medtem ko ugibamo o tem, kakšen bo razvoj dogodkov. Moj angleški prijatelj John ne dramatizira. Pravi, da se je Italija vedno nekako znašla tudi v brezvladju. Veliko bolj togim in drugačne discipline vajenim Nemcem bi se v podobnem položaju verjetno zmešalo, sicer pa so z zakonom poskrbeli, da se jim kaj takega ne more zgoditi. Bersani je kot potencialni mandatar, vendar brez opolnomo-čene zmage v žepu, v težavah, vendar igra z odkritimi kartami. Njegovo odpiranje dialoga z gibanjem Pet zvezd je edina možna pot. Po svoje tudi logična, saj je v Grillovem gibanju veliko (verjetno celo večina) razočaranih levičarjev in ljudi, ki si v dobri veri želijo resničnih sprememb. Problem je tudi v tem, da je večina izvoljenih parlamentarcev gibanja Pet zvezd brez izkušenj in skoraj povsem tešča glede upravne in politične kulture. Vendar se med njimi množi število tistih, ki začenjajo čutiti težo tiste odgovornosti, na katero je včeraj apeliral predsednik republike Napolitano. Če je Bersani v težavah, je Grillo morda v še večji zagati. Ne skriva želje, da bi prišlo do zavezništva med Bersanijem in Berlus-conijem. To bi bila zanj idealna priložnost, saj bi lahko še naprej streljal z vsemi topovi na barabe, ki da so vse enake in bi nadaljeval svoj zmagoviti pohod. Veliko težje se je zanj odzivati na konkretne predloge sodelovanja, kar pomeni priti ven iz spletnega »on line« strelskega jarka, sesti za mizo in povedati, kako si predstavlja prihodnost te države. Grilla je mogoče razumeti, boji se izgubiti »deviškost«, na kateri je osnoval konsenz, s kategoričnimi parolami polnil trge in gradil svoj lasten mit. Kaže, da je danes ujetnik tega mita. Če prisede k mizi dialoga, h kateri ga vabi Ber-sani, »si umaže roke« s stvarnostjo, ki terja kompromise in sposobnost dogovarjanja, kar je osnovni princip demokratične ureditve. Vsekakor bo tudi za Grilla prišel trenutek resnice. Če mu je resnično do boljše prihodnosti države in državljanov, bo moral stopiti na dan iz paralelnega sveta spletnih socialnih omrežij, drugače bodo to naredili njegovi somišljeniki. Alternativa je slepa ulica, hujša in nevarnejša od tiste, v kateri smo danes. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu NEDELJA, 3. MARCA 2013 POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , rim - Napolitano meni, da se je treba izogniti kategoričnim in prenagljenim odločitvam Predsednik poziva k čutu odgovornosti računsko sodišče - Sodno leto Obvestila za »čudne« stroške TRST - Na odprtju sodnega leta računskega sodišča je javni tožilec Maurizio Zappatori napovedal, da je poslal vabila predsednikom svetniških skupin v deželnem svetu, da bi pojasnili nekatere »nejasnosti« pri koriščenju reprezentančnih stroškov. Nakupe orožja, draguljev, mesa, čevljev je namreč težko vključiti med tako imenovane reprezentančne stroške. Preiskava bi znala pomesti s sedanjo politično garnituro, je ocenil predsednik deželne skupščine Maurizio Franz. Na 2. strani trst - Salon olja Slovenski oljkarji na Olio Capitale TRST - V okviru letošnjega sedmega salona ekstra deviškega oljčnega olja Olio Capitale, ki poteka na tržaški Pomorski postaji, sodelujejo tudi slovenski oljkarji s Tržaškega in Goriškega. Tako brata Robi in Paolo Starec iz Bo-ljunca ponujata torto openske slaščičarne Saint Honore, pripravljeno z njunim oljem, Joško in Mitja Sirk s Subide pri Krminu pa se predstavljata z briškim kisom, tudi letos pa s svojimi olji sodeluje podjetje Parovel iz Doline. Na 3. strani RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je ob vrnitvi s štiridnevnega obiska v Nemčiji vse politične akterje pozval k meri, realizmu in čutu odgovornosti ter pri tem opozoril na dolžnost, da se zaščiti splošni interes in mednarodni ugled Italije in da se je treba torej izogniti prenagljenim kategoričnim strankarskim določitvam. To je Napolitano zapisal v krajši izjavi, potem ko se je ob vrnitvi iz Nemčije bolje seznanil s stališči, ki so se v italijanskih medijih pojavila v zvezi s perspektivami, ki se ponujajo po izteku nedavnih predčasnih parlamentarnih volitev: »Tako pri analitikih kot pri komentatorjih in političnih predstavnikih so se pojavila najrazličnejša ugibanja glede rešitev, ki jih je treba iskati. Na 21. strani Slovenska komponenta DS o volitvah na 2. strani Na Sabotinu Vstaja namesto Tita Na 10. strani V Gorici pospravili več tisoč porcij golaža Na 10. strani UDC na deželne volitve spet s Tondom Na 2. strani SLOVENSKI KLUB Poštenost in transparentnost SLOV____I K SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Kupimo rabljeno zlato, srebro in platino NOVO - Fernetiči, 14 Tel. 040 2602853 S tem kuponom dobite 5% več pri ocenitvi vaših predmetov. Certlflclrana elektronska tehtnica Plačamo na stotino grama > Fernetiči, 14 Drevored Miramare, 11 Ulica Vergerio, 9 Žavlje (blizu bencinske črpalke H6) Tržič - Drevored San Marco, 23 Angel pozabe Pogovor s pisateljico Majo Haderlap sreda, 6.3.2013 ob 18.30 Kulturni dom, Trst Z odlokom z dne 31.01.11 je Ministrstvo za Infrastrukture in Promet pooblastilo tudi upokojene zdravnike za izdajo zdravniških potrdil o psihofizični sposobnosti za vožnjo. Dr. Giuseppe CARAGLIU torej ponovno izdaja zdravniška potrdila za vozniški izpit, še vedno v ul. Rossetti 5, vsak dan od 10h do 12h in od 15h do 17h. Ob sobotah pa od 10h do 12h. Po potrebi, pokličite na tel. št. 339 6931345. 9771124666007 / TRST Nedelja, 3. marca 2013 3 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu računsko sodišče - Na odprtju sodnega leta sporočilo tožilca Zappatorija o preiskavi v deželnem svetu Vabila vodjem strank o reprezentančnih stroških Preiskava o reprezentančnih stroških svetniških skupin v deželnem svetu je bila v ospredju včerajšnjega odprtja sodnega leta računskega sodišča Fur-lanije-Julijske krajine. Javni tožilec Mau-rizio Zappatori je sporočil, da je poslal predsednikom svetniških skupin vabila, da bi »pojasnili upravičenost reprezentančnih stroškov, za katere so odgovorni.« Zappatori je nadalje napovedal, da bo - če bo potrebno - povabil na soočenje tudi posamezne deželne svetnike, če bo tožilstvo ugotovilo kake nedoslednosti ali nepravilnosti pri njihovih reprezentančnih stroških. Javni tožilec je pojasnil, da tožilstvo »ne razume, v katere reprezentančne namene naj bi sodili nakup orožja, čevljev, nakupi zdravil, nakupi ličil, nakupi v mesnici in v trgovinah z gospodinjskimi stroji.« Nekateri nakupi so bili opravljeni tudi v tujini. Prav tako so dokaj čudni računi za razna kosila; tožilstvo namerava preveriti, kdo je bil prisoten na kosilih, da bi ugotovilo, ali res sodijo »v reprezentančne okvire.« V deželnem svetu deluje osem svetniških skupin. Predsedujejo jim Daniele Galasso (Ljudstvo svobode), Mauro Travanut (Demokratska stranka), Daniele Narduzzi (Severna liga), Roberto Asquini (mešana skupina), Edoardo Sasco (UDC), Igor Kocijančič (Mavrična levica), Alessandro Corazza (Italija vrednot), Stefano Alunni Barbarossa (Občani). Kocijančič je včeraj sporočil, da ni še prejel nobenega vabila z računskega sodišča. Po prejemu obvestil bodo imeli predsedniki svetniških skupin 30 dni časa za soočenje s tožilstvom računskega sodišča. »Če odgovori ne bodo zadovoljivi, bo imel preiskovalni sodnik 120 dni časa za odločitev, ali gre proti posameznikom uvesti sodni postopek zaradi oškodovanja državne blagajne. Poročilo javnega tožilca računskega sodišča je takoj odjeknilo v političnih krogih. Predsedniška kandidatka Demokratske stranke na deželnih volitvah Debora Serracchiani je napovedala, da noče vključiti na kandidatno listo oseb, ki bi morebiti prejele jamstveno obvestilo. To je grda zgodba, ki škodi politiki, je ocenila, in pozvala, naj se tudi predsedniški kandidat desne sredine Renzo Tondo ogradi od kandidatov, ki bi morebiti prejeli jamstveno obvestilo. Predsednik deželne skupščine Mau-rizio Franz pa je menil, da obstaja nevarnost, da bo preiskava pometla s celotnim deželnim političnim razredom. Politično tako relevantna preiskava je postavila v drugi plan podatke o lanskem delovanju deželnega računskega sodišča. Zaključilo je 584 preiskav, 778 pa jih je arhiviralo. Tožilstvo je poslalo 34 vabil na soočenje, opravilo 88 avdicij. Odredilo je uvedbo sodnih postopkov proti 51 osebam; izdalo je 30 razsodb. Od teh se jih je 17 zaključilo z obsodbo, 7 z oprostitvijo, dve sta bili nični, tri so se zaključile s priznanjem nepristojnosti sodišča, ena pa s priznanjem neobstoja kaznivega dejanja. Sodišče je izdalo denarne kazni v skupni vrednosti 738.537 evrov. Odprtje sodnega leta 2013 računskega sodišča Furlanije-Julijske krajine kroma volitve - Ocena slovenske komponente Demokratske stranke Kritično stanje po parlamentarnih volitvah terja maksimalno zavzetost na deželnih Slovenska komponenta Demokratske stranke ocenjuje kot zelo kritično stanje, ki je izšlo iz parlamentarnih volitev. Sicer je zelo pozitivno dejstvo, da je bilo tudi tokrat potrjeno slovensko predstavništvo v Rimu z izvolitvijo dosedanje senatorke Tamare Bla-žina v Poslansko zbornico. Nedvomno pa so bila pričakovanja glede volilnih izidov čisto drugačna, ocenjuje komponenta, s konkretnim upanjem v solidno večino, s katero bi lahko izvajali vse potrebne reforme v novi zakonodajalni dobi. »Žal se moramo danes soočati z veliko bolj kompleksno stvarnostjo, za katero v tem trenutku nikomur ni znano, v kakšno smer se bo razvila. Nesporno dejstvo pa je, da so volilci izrazili jasno željo po korenitih spremembah in resničnih reformah italijanskega institucionalnega sistema, moralizacije politike in njene transparentno-sti. Vse potrebe , ki jih sicer zagovarja tudi Demokratska stranka, verjetno pa premlačno in ne dovolj glasno. Novi veter italijanskih volivcev je v določeni meri zajel tudi našo manjšino, kar se jasno kaže v volilnih izidih slovenskih občin, kjer je Grillovo gibanje dobilo dokaj solidno podporo«, ocenjuje slovenska komponenta. »Tudi to nas mora voditi v resen razmislek o učinkovitosti našega političnega nastopanja in ustreznosti določenih dinamik, ki smo jih bili dosedaj vajeni. Treba je nemudoma reagirati na vse navedene, jasno izražene potrebe volilnega telesa in bolje razumeti potrebe posameznikov, kjer sploh ni razlik med slovensko govorečimi in italijansko govorečimi volilci. Vsi na enak način doživljamo to hudo gospodarsko krizo, visoko brezposelnost in vsakdanje družbene težave, katerim vedno težje kljubujemo. Na ta in druga zelo pereča vprašanja moramo odgovoriti in predvsem posredovati jasne dokaze o moralizaciji politike, ob korenitem zmanjšanju stroškov in nenazadnje zmanjšanju birokracije, ki tako bremeni učinkovitost vseh državnih organov« še piše v oceni kompomente DS. »Pred nami so sedaj deželne volitve, kjer moramo nujno nadoknaditi zamujene priložnosti. To bo mo- žno le s trdim delom, pozornim poslušanjen in spoštovanjem volilcev ter z jasnimi cilji. V prvi vrsti pa je sedaj potrebno strniti vrste ter bolj kot kdaj prej do-zirati osebne ambicije, nepotrebne protagonizme in individualne nastope, ki ne sodijo v logiko koristi širše skupnosti. Tako na Tržaškem kot na Goriškem imamo realne možnosti izvolitve slovenskega kandidata na listi Demokratske stranke in to je dodaten dokaz velike pozornosti stranke do slovenskega predstavništva, kar se je jasno in konkretno dokazalo tudi na najvišji vsedržavni ravni. Veliko pa bo odvisno od nas samih in našega aktivnega naprezanja na terenu«, menijo Slovenci DS. Sporočilo se zaključuje z voščilom novi mandatarki Alenki Bratušek, da bi uspela sestaviti trdno in uspešno vlado, saj Slovenija preživlja podobno, če že ne hujšo krizo kot Italija, kar ne dopušča nobene možne vladne šibkosti in neodločnosti. Na obe državi pa je naša manjšinska skupnost navezana in je z njima tudi povezana. deželne volitve - Odločitev deželnega vodstva Casinijeve stranke UDC spet s Tondom Sredinska UDC bo na bližnjih deželnih volitvah podprla predsedniškega kandidata desne sredine, sedanjega predsednika Ren-za Tonda. Tako je na petkovi skupščini odločilo deželno vodstvo Casinijeve stranke, ki se je sestalo v Palmanovi. UDC bo s tem dejansko nadaljevala svoje sodelovanje v sedanji deželni koaliciji. Molinaro, Zappala, Compagnon in drugi deželni veljaki sredinske stranke so se s tem ogradili od vsedržavnega vodstva stranke, ki se je na nedavnih političnih volitvah povezalo z Mariom Montijem in Finijevo Prihodnostjo in svobodo. Deželni predstavniki UDC so ocenili, da se to zavezništvo za stranko ni dobro izteklo. Že res, da je po eni strani Montijeva naveza prav v Furlaniji-Julijski krajini prejela največji odstotek glasov, prav tako pa je res, da je UDC s sodelovanjem z Montijem izgubila ve- liko konsenza med vo-lilci. Zato so deželni veljaki stranke postavili pod vprašaj vsedržavno politično linijo in obenem zahtevali, naj iz strankarskega volilnega znaka črtajo napis Casini, iz česar gre sklepati, da v Furlaniji-Julijski krajini ne zaupajo več zgodovinskemu vodji stranke. Nadalje so člani deželnega vodstva UDC zahtevali, naj vsedržavno vodstvo čim prej skliče vse-državni kongres stranke. Roberto Molinaro kroma Deželno vodstvo UDC je napovedalo, da bo v kratkem predložilo predsedniškemu kandidatu Tondu vrsto programskih predlogov, da bi bili vključeni v program des-nosredinske koalicije. Obenem bo zahtevalo soočenje o tako imenovani makroregiji (povezavi severnoitalijanskih dežel Pie-monta, Lombardije, Veneta in Furlanije-Julijske krajine), za katero se zavzema predvsem Severna liga, ki pa ne navdušuje privržence UDC. Sredinska stranka ima v deželni skupščini štiri svetnike, v deželni vladi pa jo zastopa odbornik Roberto Molinaro. Vprašljivo pa je, ali ji bo po krčenju števila svetnikov (od 59 na 49) in po klavrnem strankinem rezultatu na političnih volitvah uspelo obdržati tolikšno predstavništvo v deželnem svetu. deželne volitve - Program Bandelli predstavil svojo Drugo deželo Gibanje Unaltra regione - Druga dežela je predstavila svoje kandidate na deželnih volitvah. Predsedniški kandidat je nekdanji tržaški odbornik in vodja Un'altra Trieste Franco Bandelli, na kandidatnih listah v vseh petih volilnih okrožjih pa so nekatere znane osebnosti. Tako bodo za gibanje na Tržaškem kandidirali nekdanja deželna odbornica Alessia Rosolen, pokrajinski svetnik Francesco Cervesi, nekdanji tržaški svetnik Andrea Pellarini, a tudi deželni koordinator skrajnodesničarske organizacije Forza nuova Denis Conte. V goriškem okrožju kandidirata Marco Arrigoni in Cristina Dovier, v videmskem med drugimi tudi nekdanji poslanec Nacionalnega zavezništva Daniele Franz, nekdanji kandidat za videmskega župana Michele Zanolla in župan občine Villa Vicentina Mario Romolo Pischedda. Na predstavitvi je Bandelli izpostavil temeljne točke svojega programa: nasprotovanje plinskemu terminalu v Trstu, nasprotovanje elektrovodu v Karniji, reforma krajevnih uprav, sprememba pakta o stabilnosti, deželno upravljanje železniških prevozov, razpolovitev stroškov deželne politike, nasprotovanje krčenju prispevkov za kulturne dejavnosti, nasprotovanje Tondovi zdravstveni reformi, ovrednotenje turizma in športa. / TRST Nedelja, 3. marca 2013 3 salon olio capitale - Sodelovanje naših oljkarjev Od torte z oljčnim oljem do nastopa briškega kisa V okviru salona se predstavljajo kmetije Starec, Sirk in Parovel Na tržaški Pomorski postaji se nadaljuje sedmi salon ekstra deviškega oljčnega olja Olio Capitale, ki ga prireja tržaška Trgovinska zbornica preko svojega specializiranega podjetja Aries. Glede poteka včerajšnjega drugega dne je treba omeniti, ob pripravi receptov v okviru kuharske šole in drugih pobudah, predstavitev raziskave, ki jo je o porabi oljčnega olja pri nas opravila družba Swg. Tudi letos se salona udeležujejo nekateri slovenski oljkarji s Tržaškega in Goriškega, medtem ko na seznamu sodelujočih letos ni oljkarjev iz Slovenije, poleg italijanskih in hrvaških pa je treba prvič zabeležiti tudi sodelovanje proizvajalcev iz Grčije (gre za kmetijsko zadrugo Sepias). Če se povrnemo k našim oljkarjem, moramo omeniti boljunska proizvajalca Robija in Paola Starca, ki stojnico delita skupaj z Jo-škom in Mitjo Sirkom s Subide pri Krminu, s katerima je prišlo tudi do plodnega sodelovanja. Brata Starec se na letošnjem salonu prvič predstavljata s slaščico, v kateri je med sestavinami tudi oljčno olje. Gre za t.i. Tržaško torto (Torta Trieste): proizvod ni nov, saj ga že dalj časa pripravlja Robert Mosenich iz slaščičarne Saint Honore na Opčinah, le da je tokrat pripravljen malo drugače, saj so pri pripravi namesto masla uporabili olje bratov Starec blend poljane, proizvedeno iz oljk, ki prihajajo iz starega oljč-nika v Boljuncu. Letos prvič sodeluje na sejmu Olio Capitale kmetija Sirk s Subide, ki, kot nam je dejal Mitja Sirk, ponuja med drugim kis, ki ga proizvajajo iz jagod briške rebule. Postopek pridobivanja in zorenja kisa traja približno tri do štiri leta: po odstranitvi vseh zelenih delov grozdje dajo v velike sode, kjer mace-rira kakih enajst mesecev. Potem ga stisnejo, nakar se mora še približno pol-tretje leto starati v malih barikih, preden ga dajo v promet. Prva letina tega kisa sega v leto 2006, na letošnjem salonu Olio Capitale pa predstavljajo letino 2009. Kot piše v predstavitveni zgibanki, se Sirkov kis lahko uporablja z jajci, omletami, pri jedeh s šparglji, pri močnih in mastnih juhah in golažih, z mastnimi ribami, pri pripravi sadnih sorbetov in sadnih solat ter z nekaterimi siri in pri pretirano sladkih jedeh. Prav tako se kmetija Sirk prvič predstavlja z oljem Ollio, ki je sad sodelovanja večje skupine oljkarjev z italijanske in slovenske strani Brd ter bratov Starec, ki sta dala na razpolago svojo torklo, proizvajajo pa ga iz sort belica, leccino in pendolino. Nepogrešljiva je na salonu Olio Capitale prisotnost podjetja Parovel, ki se predstavlja s svojimi tradicionalnimi olji iz belice oz. ki so sad kombinacij med belico in drugimi sortami: tako olje Ul'ka Kmetiji Starec in Sirk imata skupno stojnico (levo), v okviru salona pa sodeluje tudi podjetje Parovel kroma vsebuje stoodstotno sok belice in se zelo dobro prilega mesnim jedem, nam je povedala Veronika Carli iz podjetja Parovel. Potem je tu Rozo, ki vsebuje petdeset odstotkov soka belice, preostalo polovico pa sestavlja sok iz drugih sort, kot sta maurino in leccino, prilega pa se ribjim jedem in zelenjavam. Olje Macke pa je tisto, ki vsebuje najmanj belice (de-set-petnajst odstotkov, medtem ko je neprofitna združenja - Predlogi za lokalne in deželne oblasti Forum za javne dobrine in solidarnostno ekonomijo Predstavljenih načel se drži tudi tržaška pravična in solidarnostna trgovina Bottega del Mondo Senza Confini Brez meja kroma Najbrž so le redki izmed naših bralcev že slišali za Forum za skupne dobrine in solidarnostno ekonomijo Fur-lanije-Julijske krajine (Forum per i Beni comuni e l'Economia Solidale del Friu-li Venezia Giulia). Gre za neko širšo mrežo, v kateri se prepoznavajo številne ne-profitne organizacije in združenja po vsej naši deželi, ki jim je pri srcu ravno solidarnostna ekonomija oziroma si prizadevajo za uvajanje trajnostno naravnanega socialnega tržnega gospodarstva kar posledično vodi tudi v razvoj lokalne skupnosti. A pojdimo po vrsti. Pobudniki Foruma so v glavnem združenja z Videmskega, za ideje, ki jih spodbuja, pa se ogreva vse več združenj tudi v ostalih pokrajinah.Včeraj so te ideje v deželni palači na Trgu Oberdan predstavili tudi številnim tržaškim sim-patizerjem, ob tem pa jim ponudili v analizo še dva dokumenta oz. dva predloga. Prvi je osnutek občinskega sklepa, ki ga lahko naslovimo na čisto vsak občinski svet v naši deželi in predvideva serijo smernic za aktivno vključevanje ob- čanov v občinske politike, za odgovorno upravljanje teritorija, za spodbujanje solidarnostne ekonomije v podporo krajevnim podjetjem in zaposlovanju. Drugi dokument pa je predlog deželnega zakona, ki si prizadeva za ureditev novih okrajev solidarnostne ekonomije, v sklopu katerih bi veljalo splesti nove proizvodne verige; slednje bi namreč lahko zagotovile najosnovnejše potrebe različnim skupnostim v luči varčevanja osnovnih prvin in energije, okoljske trajnosti in socialne enakosti. Pobudniki Foruma si prizadevajo torej, da bi ta dva predloga predstavil širši javnosti, združenjem, političnim oblastem in krajevnim upraviteljem, razvojnim in podjetniškim zvezam ter da bi tako lahko spodbudili razvoj oziroma rast našega prostora in naše skupnosti. Sicer pa si lahko več o samem delovanju mreže združenj preberete na njihovem blogu resfvg.blogspot.it, kjer so na voljo tudi vsebine zelo zanimivih dokumentov. Kdor želi pa se jim lahko tudi pridruži. (sas) obvestilo S Primorskim dnevnikom v Ukrajino Agencija First &Last minute Adriatica.net obvešča, da so prosta še 4 mesta za osemdnevno potovanje v Ukrajino od 12. do 19. aprila letos. Dodaten vpis je možen do nedelje, 10. marca, vse potrebne informacije pa so na voljo na telefonski številki 040/637025. Saldo za potovanje vseh vpisanih je potrebno poravnati do torka, 12. marca. Plačilo lahko poravnate prek bančnega nakazila ali pa v agenciji v Ulici San Lazzaro 13 s čekom ali kartico (ne gotovina). preostalih 85-90 odstotkov iz drugih sort), uporabljamo pa ga lahko pri zelenjavnih juhah, solatah in ribah, seveda pa je uporaba vseh omenjenih olj vezana na okus uporabnikov. (iž) Taborniki v dijaškem domu Taborniki Rodu modrega vala prirejajo v torek, 5. marca, ob 18.30 v prostorih dijaškega doma Srečko Kosovel v Trstu informativno srečanje za osnovnošolske otroke in njihove starše, ki bi se radi pridružili taborniški organizaciji. Srečanje prirejajo z namenom, da bi v letu, ko praznujejo 60-letnico, z nizom pobud ponovno obudili in okrepili taborniško dejavnost tudi v mestnem središču. Za podrobnejše informacije lahko pokličete na tel. 3394120280 (Andrej) ali 3489863127 (Nina). Smeh na proseškem odru Na odrskih deskah Kulturnega doma na Proseku bo danes ob 17. uri zaživela komedija v tržaščini »Mici moci quatro oci .. e paste creme«. Igro v dveh dejanjih prireja skupina Ex allievi del Toti, besedilo je zapisal Vincenzo Salemme, v tržaško narečje pa sta ga priredila Roberto Tramon-tini in Paolo Dalfovo, ki je tudi režiser. Komedija pripoveduje o družini slaščičarjev, treh brezdomcih in tečni mami. Popoldan prirejata zveza tržaških gledaliških skupin Armonia in Zadruga Kulturni dom Pro-sek Kontovel. Vstopnina znaša 6 evrov. Nov eko-koledar za odpadke Občina Dolina obvešča, da je od 1. marca v veljavi nov eko-koledar 2013/2014. Glede na uvedene novosti, velja preveriti dan v tednu in vrsto odpadkov, ki jih zbirajo po vaseh. Posebno pozornost gre nameniti ločenemu zbiranju papirja in kartona (modra kanta) ter plastične embalaže, stekla in pločevink (rumena kanta). Kdor še ni prejel eko-koledarja, naj pokliče na zeleno številko 800 329 669 ali piše na naslov info@italspurghi.it. Glede ločenega zbiranja papirja, plastične embalaže, stekla in pločevink, je treba poklicati na tel. 040 8329238. Vlomili v trafiko V petek zjutraj so tatovi obiskali trafiko v Ulici Schiapparelli. Lastnik je poklical policijo, ko je opazil, da so neznanci s silo vlomili v prostore trafike, od koder so odnesli več tobačnih izdelkov in nekaj gotovine iz blagajne. Lastnik je ob odprtju trafike opazil poškodovan vhod in ugotovil, da so mu odnesli skoraj 2000 zavojev cigaret. 4 Nedelja, 3. marca 2013 TRST / SSG, SLOVIK in SLOVENSKI KLUB - V sredo ob 18.30 Pogovor z Majo Haderlap, avtorico romana Angel pozabe Leta 1987 je sodelovala kot asistentka za dramaturgijo pri uprizoritvi Millerjeve drame Smrt trgovskega potnika v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu in je takrat tudi poskrbela za intervju z jubilantom Silvijem Ko-balom za gledališki list. Njena umetniška zgodba je bila šele na začetku, tik pred imenitnim literarnim razvojem. Maja Haderlap je danes vodilna koroška pisateljica, dobitnica številnih prestižnih nagrad, s svojim romanom Engel des Vergessens tudi pričevalka politične in eksistencialne epopeje koroških Slovencev. Založba Litera je pred nekaj meseci izdala slovenski prevod knjige z naslovom Angel pozabe, Slovik, Slovenski klub in Slovensko stalno gledališče pa so priredili tržaško predstavitev, ki bo v sredo, 6. marca, ob 1830v foajeju balkona Kulturnega doma. Pogovor z avtorico in prevajalcem Štefanom Ve-varjem bo vodila Veronika Brecelj. Maja Ha-derlap predava gledališko zgodovino in dra-maturgijo na Univerzi v Celovcu. Je avtorica treh pesniških zbirk (Žalik pesmi, Bajalice in Pesmi/Gedichte). Za Bajalice je leta 1989 prejela nagrado Prešernovega sklada, za odlomek iz proznega prvenca Angelpozabe pa leta 2011 prestižno nagrado Ingeborg Bachman, za roman pa še avstrijsko literarno nagrado Rau-riser Literaturpreis, ki jo podeljuje deželna vlada Salzburga, in nagrado Bruna Kreiskega za politično knjigo leta 2011. RAI3/BIS - Drevi po poročilih Na ekranih bo zaživela drama Kobarid '38 Gledalci mreže RAI3/bis so drevi ob 20.50 vabljeni v gledališče: na sporedu bo namreč posnetek iz lanske sezone Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, in sicer dokumentarna drama pisatelja in novinarja Dušana Jelinčiča Kobarid'38 - Kronika atentata v režiji Jerneja Kobala. Snov drame je neizvedeni atentat na Benita Mussolinija ob njegovem obisku v Posočju 20. septembra 1938. Ko bi Ducejeva limuzina privozila v Kobarid, bi moral ti-grovec Franc Kavs pristopiti k njej, aktivirati bombo in se razstreliti z italijanskim voditeljem. Do tega pa ni prišlo, resnica pa bo najbrž ostala skrivnost, saj drama ne išče odgovorov na odprta vprašanja, pač postavlja v jasnejšo luč duh časa, namene, ideologijo in like organizacije. Po drami Dušana Jelinčiča Upor obsojenih sta tekst za uprizoritev priredila avtor sam in Boris Kobal. Umetniško ekipo sestavljajo še režiser Jernej Kobal, scenograf Darjan Mihajlovic Cerar, avtor izvirne glasbe Miha Petric in oblikovalec vi-dea Antonio Giacomin. V vlogah tigrovcev nastopajo Romeo Grebenšek, Luka Cimprič, Primož Forte, Maja Blagovič in gostje Matija Rupel, Žiga Udir ter Elena Husu. Prešerno ... v duhu 120-letnice Grudnovega rojstva SKD Igo Gruden vabi danes ob 17. uri v nabrežinski Kulturni dom na prireditev ob prazniku slovenske kulture in hkrati 120. obletnice rojstva pesnika Iga Grudna Pozdravljeni, bratje in sestre. Rdeča nit proslave bo Grudnova poezija, predvsem tista nepoznana, ki jo bodo v besedi in petju podali dijaki nižje srednje šole Igo Gruden in osnovnošolski šole Virgil Šček, baletna skupina Relevé ter trije društveni pevski zbori. Slavnostni nagovor bo imela prof. Tatjana Rojc. Proslave se bo udeležila tudi ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak. V DSI jutri o Grillu in slovenskih volivcih Društvo slovenskih izobražencev prireja jutri okroglo mizo o izidu parlamentarnih volitev in o nepričakovanem uspehu Grillovega Gibanja petih zvezd tudi med slovenskimi volivci. O tem bodo razpravljali repentabrski župan Marko Pisani ter deželna svetnika Igor Kocjančič in Igor Gabrovec. Izidi parlamentarnih volitev so presenetili italijansko in svetovno javnost in utegnejo spreobrniti svet politike in strank ter vplivati celo na institucionalno ureditev države. Gibanje petih zvezd, ki ga že leta vodi komik Beppe Grillo, pogojuje sestavo nove vlade, ali jo celo onemogoča, kar bi lahko vodilo do novih volitev. Grillo pa je mimo tradicionalnih medijev in brez organizirane stranke pobral glasove vseh nezadovoljnih in jeznih volivcev, zlasti pa mladih, ki jih tradicionalne stranke ne zadovoljujejo več. Okrogla miza bo jutri v Peterlinovi dvorani (Ul.Donizetti 3) ob 20.30. Vzhodno-kraška društva praznujejo Prešerno skupaj Že deveto leto zapored praznujejo vzhodno-kraška društva (KD Kraški dom, SKD Krasno polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa SKD Grad in SKD Tabor) skupaj dan slovenske kulture pod pomenljivim naslovom Prešerno skupaj. Prihodnji teden se bo dogajanje preselilo v Prosvetni dom na Opčinah, kjer bodo vzhodno-kraška društva v četrtek, 7 . marca, priredila šolsko matinejo Prešerno za šole z gledališko predstavo Živalske novice, v izvedbi srednješolske skupine SDD Jaka Štoka s Proseka in Kontovela, v režiji Vesne Hro-vatin; v soboto, 9. marca, pa bo ob 20. uri, osrednja Prešernova proslava, ki bo sovpadala s praznovanjem mednarodnega dneva žena. Najprej bodo dijaki nižje srednje šole S.Kosovel (mentor prof. Ani Tretjak) predstavili svoje risbe na temo večera, sledila bo premiera plesno-gledališka predstava Prost bo vsak? - idejni koreografski projekt Daše Grgič, sodeluje gledališka igralka Nikla Petruška Panizon, video Luca Quaia, za glasbeni utrinek pa bosta poskrbeli gojenki Glasbene matice iz Trsta Eva Škabar (harfa, prof. Tatjana Donis) in Vera Sturman (violina, prof. Matej Santi). Angel pozabe je roman o koroških Slovencih, napisan kot spomin na nemško oz. nacistično zatiranje. Brez obsojanja pripoveduje o grozljivih poskusih iztrebljenja koroških Slovencev v času nacizma med drugo svetovno vojno. Pisateljica je v njem ube-sedila spomine svoje babice in očeta na čas druge svetovne vojne in nacizma, ki se je globoko zarezal v družbeno tkivo Slovencev na Koroškem. V družinski zgodbi treh generacij osvetljuje slovenski upor proti nemški vojski in skoraj stoletje dolg konflikt med slovenščino in nemščino na avstrijskem Koroškem. Roman na pretanjen način pripoveduje o iskanju pravega jezika, slovenskega ali nemškega, o iskanju domovine, slovenske ali avstrijske. Avtorica ne obtožuje, ne polemizira, ampak zgolj tankočutno niza spomine o dogodkih, ki so mleli in še meljejo Slovence na Koroškem. Pripoveduje o tem, kakšne posledice v ljudeh zapušča vojna, kako njene sence segajo v sedanjost in določajo življenja prizadetih. ZAGRADEC - Jutri Pri Miličevih o svobodnem podjetništvu V kmečkem turizmu Milič v Zagradcu bo jutri predstavitveni sestanek skupine Libera impresa -Svobodno podjetništvo v sklopu gibanja za Svobodno tržaško ozemlje. Srečanje je namenjeno slovenskim podjetnikom, ki jih tema zanima in ki se želijo seznaniti s podrobnostmi. Skupino, ki se polagoma izoblikuje v gibanje, sicer brez finančnih in političnih zaslomb, predstavljata za zamejski del Paolo Calzi in Boris Gu-štin, medtem ko bosta italijanski del zastopala Ciotta in Ciacchi. O ciljih gibanja Svobodno podjetništvo, ki so predvsem razvoj našega teritorija na podlagi zakonov Svobodnega tržaškega ozemlja iz leta 1947, bosta spregovorila odvetnik Longo iz Pordenona in borzni posrednik v Londonu oz. na Dunaju Peter Regent. Upravno sodišče iz Laci-ja je namreč potrdilo tezo, po kateri ima Italija na ozemlju STO le upravno in torej nobene druge oblasti, ki jih sicer Rim izvaja v nasprotju s tem, kar je bilo določeno v pariški mirovni pogodbi. Mirovna pogodba, ki je še vedno veljavna (ni bila dopolnjena ali preklicana), podrobno urejuje različne aspekte na tem narodnostno mešanem ozemlju, ki gredo od osnovnih človekovih pravic do ekonomske ureditve. 10. februarja 1947 je bila podpisana mirovna pogodba med 21 državami zmagovalkami (med temi Jugoslavijo) in poražen-kami (Italijo, Nemčijo, Japonsko, Finsko, Romunijo in Bolgarijo). Posamezne postavke pogodbe, ki je nastala po grozodejstvih okupatorjev na naši porušeni in opustošeni domovini, so še vedno aktualne in veljavne. Tega se ne zavedamo v zadostni meri, saj ni podrobnejših informacij. In ravno o tem bosta govorila predavatelja, ki bosta mladim in manj mladim podjetnikom ponudila svoje znanje, da bi z ustanovitvijo neobdavčene cone - tako kot so Gibraltar, Livigno ali Washington - znova postavili na noge uničeno tržaško gospodarstvo. Neobdavčene cone so nekaj povsem različnega od davčnih oaz, kjer se pere umazan denar. Združeni narodi bi morali zagotoviti svobodno cono z veliko nižjim davčnim pritiskom. Srečanje bo zadnje v slovenščini, predavatelja pa bosta odgovorila na morebitna vprašanja. Tržaški pust bo 7. aprila Pred nekaj manj kot mesecem dni so jo napovedi o slabih vremenskih razmerah pošteno zagodle vsakoletnemu tržaškemu pustu. Organizatorji so namreč pustni mimohod odpovedali in ga pomaknili na 9. junij. Očitno pa so si premislili in na vrat na nos odločili, da bo za pustno zabavo bolj primerna nedelja, 7. aprila, ko bo mimohod štartal ob 15. uri s Trga Oberdan. Sledila bo »fešta« z glasbo in plesom na Velikem trgu. Komedija De Filippa V okviru gledališkega abonmajskega niza Stalnega gledališča FJK bo od jutri, do srede, 6. marca, na sporedu zabavna komedija Pep-pina De Filippa »Non e vero ma ci credo,« ki sloni na dobrodušni ironiji na temo vraževernosti. Režiser Michele Mirabella je poudaril simpatijo, s katero je avtor prikazal italijansko družbo petdesetih let prejšnjega stoletja. V vlogi vraževernega Savastana nastopa Sebastiano Lo Monaco. Včeraj danes d] Lekarne Korzo Italija 14 - 040 631661, Oširek Vardabasso 1 - 040 766643, Žavlje - Ul. Flavia di Aqulinia 39/C - 040 232253, Božje polje - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Korzo Italija 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Zavlje - Ul. Flavia di Aqui-linia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 - 040 635368. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Danes, NEDELJA, 3. marca 2013 MARIN Sonce vzide ob 6.40 in zatone ob 17.55 - Dolžina dneva 11.15 - Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 9.21 Jutri, PONEDELJEK, 4. marca 2013 KAZIMIR VREME VČERAJ: temperatura zraka 7,9 stopinje C, zračni tlak 1018,2 mb ustaljen, vlaga 55-odstotna, veter 18 km na uro vzhodnik, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 9,2 stopinje C. OKLICI: Salvatore Panepinto in Iva Taga-ni, Marco Stori in Alessia Poli, Andrea Di Bartolo in Elena Svara, Furio Terdina in Paola Sabadin, Devan Jagodic in Jasna Kalc, Nicola Comande in Giulia Trocca, Ales-sandro Baxa in Giuliana Favento, Massi-miliano Scattu in Sabrina Cortegiano, Massimo Fabi in Anna Pettener, Andrea Gon in Chiara Del Fabbro, Armando Momic in Anica Nakic, Marcello Santagata in Cate-rina Pullio Spinelli, Massimiliano Melano in Monica Debernardi, Enzo De Caro in Adriana Gruden, Davide Andrini in Maria Brito Mejia, Christian Sustersic in Sharon Grossi, Lorenzo Claudio Saitz in Silvia Padovan, Alessio Baroni in Deborah Utel, Nicola Caria in Marianna Sacca, Davide Biloslavo in Francesca Ban, Andrea Gobbi in Alessandra Ghidotti. AM Kino Nedelja, 3. marca 2013 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 - 040 630213, Ul. Costa-lunga 318/A - 040 813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040 271124, Prosek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Pro-sek - 040 225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 - 040 572015. Od ponedeljka, 4., do sobote, 9. marca 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 AMBASCIATORI - 16.30, 19.00 »Lincoln«; 21.30 »Argo«. ARISTON - 16.30 »Quartet«; 18.30, 21.00 »Qualcosa nell'aria - Apres mai«. CINECITY - 11.05, 13.20, 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Educazione siberiana«; 10.45, 17.35, 22.10 »Upside down«; 13.20, 20.15, 22.15 »Non aprite quel-la porta 3D«; 13.00, 15.15, 19.50 »Argo«; 10.45, 15.15, 17.45 »Vita di Pi«; 20.05, 22.15 »Tutti contro tutti«; 13.25, 17.50, 22.15 »Gangster squad«; 20.05, 22.10 »Gambit«; 13.10, 15.20, 17.20 »Anna Karenina«; 11.00, 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Il principe abu-sivo«; 11.10, 15.45, 18.00, 20.10 »Die hard - Un buon giorno per morire«; 11.05, 13.30, 15.30 »Pinocchio«. FELLINI - 16.00, 20.15, 22.00 »Noi sia-mo infinito«; 17.45 »Les Miserables«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Educazione siberiana«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 17.40, 19.50, 22.00 »Anna Karenina«. GIOTTO MULTISALA 3 - 17.10, 20.30 »Re della terra selvaggia«; 15.30, 18.50, 22.15 »Viva la libertà«. KOPER - PLANET TUŠ - 13.30, 16.00 »Čudovita bitja«; 11.30, 12.30, 14.10, 15.30 »Ernest in Celestina«; 20.40 »Film 43«; 18.30, 20.45 »Hitch-cock«; 17.20 »Lincoln«; 16.20 »Lovca na čarovnice 3D«; 12.00 »Mali veliki panda«; 18.50, 21.00 »Mama«; 12.50, 15.50 »Nesrečniki«; 16.10, 18.30, 20.45 »Podkupljeno mesto«; 11.20, 13.30, 16.05, 18.20 »Razbijač Ralph 3D«; 13.20 »Samova pustolovščina 2 3D«; 20.25 »Tatica identitete«; 18.15, 20.20 »Umri pokončno: Dober dan za smrt«. NAZIONALE - Dvorana 1: 11.00, 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Upside down«; Dvorana 2: 16.30, 20.15 »Tutti contro tutti«; 18.20, 22.15 »Il principe abusivo«; Dvorana 3: 15.30, 17.00, 20.40, 22.15 »Gambit - Una truffa a regola d'arte«; 11.00, 18.30 »Vita di Pi«; Dvorana 4: 11.00, 15.20, 16.40 »Pinocchio«; 18.00, 19.30, 21.00, 22.30 »Non aprite quella porta 3D«; 11.00 »Zambezia«. SUPER - 16.30 »Zambezia«; 18.00, 20.00 »Gangster squad«; 21.45 »Djan-go Unchained«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.00, 17.10, 19.50, 22.10 »Anna Karenina«; Dvorana 2: 15.20, 17.40, 20.00, 22.10 »Educazione siberiana«; Dvorana 3: 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Gambit«; Dvorana 4: 15.00, 16.40 »Pinocchio«; 18.20, 20.30 »Gangster squad«; Dvorana 5: 17.30, 20.10, 22.10 »Il principe abusivo«; 15.30 »Arrietty - Il mondo segreto sotto il pavimento«. / TRST Nedelja, 3. marca 2013 3 H f>nrf fnfi-u slovfti.-iltfA iznhrttleHïûr p^lríjí j'Uirl debito ni wmo ^Slovenski volilci in Grillo« SotTclujejo Marko Pittnl, ]í[or Kotjilnčič In Iga; Gabravec Ptít&rllnová dvorana, ulica Donizetti, 3 Začetek ob 20.30. zazidljivega zemljišča. Tel. št.: 3495477622. PRODAM štiri ljubeznive osličke (samo ljubiteljem živali!). Zainteresirani pokličite tel. št.: 339-2622683 ali 3388961853. PRODAM drobilnik (biotrituratore) bosch axt rapid 2000. Malo rabljen, v odličnem stanju. Tel. št.: 040-281887 (ob uri kosila). UGODNO prodam opremljeno prikolico z baldahinom in parcelo v neposredni bližini odkritega bazena in plaže v kampingu Adria v Ankaranu. Tel. št.: 328-9077215. V NAJEM dajem stanovanje blizu Burla, zadnje nadstropje, prib. 68 kv.m., najemnina 435,00 evrov, stroški 165,00 evrov. Tel. št.: 349-3626187. Turistične kmetije MARIZA ima OSMICO v Ricmanjih do 13.3.2013. H Osmice FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299442. OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič, Cerovlje št. 34. Vljudno vabljeni. Tel. št.: 040-299800. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan - Klarič. Toplo vabljeni! Tel. 040-2907049. PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Tel. št.: 040-229270. Vabljeni! V LONJERJU je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 348-8435444. V ZGONIKU je odprl osmico Janko Ko-cman. Tel. 040-229211. Loterija 2. marca 2013 S Mali oglasi RESNA IN ZANESLJIVA GOSPA, z večletno izkušnjo, išče delo kot hišna pomočnica, tudi za likanje, 4-5 ur dnevno, v jutranjih urah. Tel.: 333-4970923. AKACIJEVE KOLE za vinograd prodamo, možnost prevoza. Tel.: 040420604 ob večernih urah. DAJEM V NAJEM pokrito garažo za avto v Ul. Donadoni, v kateri je prostora za shrambo in motorno kolo. Tel. 040-213385. DAJEM V NAJEM stanovanje blizu Kulturnega doma v Trstu, kuhinja, spalnica, garderoba, shramba, kopalnica, centralna kurjava, 6. nadstropje z dvigalom. Cena: 500,00 evrov mesečno in 100,00 evrov stroškov. Tel. 339-5840600. DAJEM V NAJEM zagrajen vinograd, opremljen z vodo, primeren tudi za vrtnarstvo. Tel. 040-231578. PRODAM hišo pri Domju s 600 kv.m. Bari 44 61 7 72 63 Cagliari 28 60 48 9 34 Firence 39 19 87 68 81 Genova 24 38 26 13 71 Milan 30 79 59 17 32 Neapelj 2 55 38 44 29 Palermo 30 80 76 88 71 Rim 88 63 66 11 37 Turin 9 2 28 69 64 Benetke 33 11 72 85 50 Nazionale 57 17 72 68 16 Super Enalotto Št. 27 16 49 59 67 71 82 jolly78 Nagradni sklad 2.430.320,03 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 49.521.834,51 € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € 8 dobitnikov s 5 točkami 45.568,50 € 818 dobitnikov s 4 točkami 448,65 € 32.566 dobitnikov s 3 točkami 22,46 € Superstar 88 Brez dobitnika s 6 točkami -- € Brez dobitnika s 5+1 točkami -- € Brez dobitnika s 5 točkami -- € 1 dobitnik s 4 točkami 44.865,00 € 209 dobitnikov s 3 točkami 2.246,00 € 3.051 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 21.419 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 50.756 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 0 w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu vileš - Odprli novo cestninsko postajo Bližja Gorici in novemu trgovskemu središču V Vilešu so včeraj uradno predali namenu novo avtocestno cestninsko postajo, za uresničitev katere je bilo potrebnih osemnajst mesecev. Pri njeni gradnji je sodelovalo dvajset podjetij s sedemdesetimi delavci in dvajsetimi tehniki. Uporabili so 4.500 kubičnih metrov betona in 350 ton železa, skupno je nova cestninska postaja stala štiri milijone evrov. Na včerajšnji slovesnosti je uvodoma spregovoril predsednik deželne vlade Renzo Tondo, za njim se je nove pridobitve veselil predsednik družbe Au-tovie venete Emilio Terpin. »Gre za velik praznik dela,« je glede včerajšnjega dogodka poudaril Terpin ob prisotnosti inženirja Giuseppeja Matildija iz Bologne, ki je pripravil načrt nove cestninske postaje. »Čez nekaj mesecev bo odsek Gorica-Vileš postal avtocesta, podjetje SDAG bo pred koncem leta prenovilo zadnji kilometer, ki manjka do Slovenije, v Vilešu pa bodo odprli največje trgovsko središče v vzhodnem delu Italije, katerega privlačnost bo krila območje, na katerem živi 1.300.000 ljudi. Nedvomno sem naštel niz dogodkov, ki bodo dali novega zagona gospodarstvu iz širšega območja,« je poudaril Emilio Terpin. Na novi cestninski postaji imajo av-tomobilisti na voljo štiri vhodna mesta, ki so opremljena tudi s sistemom »tele-pass«. Izhodov je osem; trije so opremljeni s sistemom »telepass«, na ostalih je mogoče cestnino poravnati s kartico Viacard ter z bančno oz. kreditno kartico. Cestninska postaja je skupno dolga 132 metrov, posebno značilnost predstavlja mrežasti nadstrešek v obliki ladijskega trupa. V primerjavi s prejšnjo je nova cestninska postaja premaknjena nekaj sto metrov proti Gorici, tako da bodo avtomobili lahko neposredno z avtoceste zapeljali v trgovsko središče, ki naj bi bilo dograjeno pred koncem leta. Nova cestninska postaja v Vilešu foto r.m. sovodnje-fara - Gradnja avtoceste Vileš-Gorica Pogrešajo pozornost Floreninova in Fabbro opozarjata Tonda na nevšečnosti, ki so jih občani in občine potrpežljivo prenašali med deli Zadovoljna sta, ker se gradnja avtoceste Vileš-Gorica zaključuje, po drugi strani pa želita opozoriti, da so nekatere občine v zadnjih letih zaradi prisotnosti gradbišča plačale visok davek, spričo katerega bi si zaslužile več pozornosti. Zato bosta sovodenjska županja Alenka Florenin in župan iz Fare Ales-sandro Fabbro v prihodnjih dneh pripravila skupen dokument, ki ga bosta naslovila na predsednika dežele Renza Tonda. »Nočeva biti polemična, ampak konstruktivna. Izpostaviti želiva, da so v času gradnje avtoceste nekatere občine, med katerimi sta Sovodnje in Fara, močno občutile prisotnost gradbišča. Naši občani so nevšečnosti prenašali z veliko odgovornostjo in razumevanjem, k napredovanju gradbišča pa smo prav gotovo prispevali tudi sami upravitelji, ki smo posredovali med deželo, podjetji in prebivalci ter pre- prečili, da bi prišlo do večjih zapletov,« je povedala Floreni-nova, ki se je tako kot Fabbro udeležila včerajšnjega odprtja nove cestninske postaje v Vilešu. »Veliko je bil pohval na račun delavcev in podjetij, nihče pa ni omenil občanov, ki so v teh letih marsikaj prestali,« je poudarila sovodenjska županja, ki se zaveda pomena avtoceste in je zato s skorajšnjim zaključkom del zadovoljna, po drugi strani pa meni, da deželna uprava ni bila dovolj pozorna do sovodenjska skupnosti. »Zal nam je, da dežela ni pokazala večje občutljivosti. Predsednik ni nikoli obiskal Sovodenj, da bi se seznanil z našimi težavami. Hvaležni smo, ker nam je dežela dodelila nekaj denarja za ureditev parka, to pa je le kaplja v morju. Da v vasi odpravimo posledice gradbišča, bi potrebovali še marsikaj,« je zaključila Floreninova. (Ale) števerjan - Renzo Tondo obiskal upravitelje Potrebujejo internet Županja Franka Padovan s predsednikom Renzom Tondom in deželnim svetnikom Igorjem Gabrovcem bumbaca Ohranitev malih občin, potreba po pridobitvi hitre internetne povezave in gospodarski razvoj. S temi prioritetami so Renza Tonda seznanili upravitelji občine Števerjan, ki jih je predsednik dežele Furlanije-Julijske krajine obiskal včeraj popoldne na števerjan-skem županstvu. S Tondom so se srečali županja Franka Padovan, njeni odborniki ter predstavnici svetniških skupin Martina Gra-honja in Ingrid Komjanc, prisoten pa je bil tudi deželni svetnik SSk Igor Gabrovec. »Predsednika smo v Števerjan povabili že na začetku mandata, letos pa smo ga ponovno. Veseli nas, da je prišel na obisk, saj smo končno imeli priložnost, da smo mu predstavili potrebe naše občine, o kateri je vsekakor že marsikaj vedel,« je povedala štever-janska županja Franka Padovan, ki je gostu spregovorila predvsem o pomenu ohranitve občine Števerjan v primeru reorganizacije sistema javnih uprav v FJK. »S tem bi izgubili svojo identiteto,« je poudarila Padovanova, po kateri je Tondo zagotovil, da ukinjanje malih občin ne sodi med njegove prioritete. V teku srečanja so števerjanski upravitelji izpostavili problem pomanjkanja širokopasovnega kabelskega interneta, ki je velika ovira ne le za občinsko upravo, temveč tudi za krajevne vinarje, kmete in podjetnike. V nadaljevanju je tekla beseda o priložnostih za gospodarski in turistični razvoj števerjanske občine, o katerih je spregovoril podžupan Robert Princic, krajevni upravitelji pa so omenili tudi projekt širitve vaškega pokopališča in obnovitvena dela na stavbi osnovne šole, za katera bi potrebovali dodatna sredstva. Saverio Galluccio / TRST Nedelja, 3. marca 2013 3 APrimorski ~ dnevnik gorica - Galluccio »Slovenščina ne sme biti volilna pretveza« »Naše gibanje je za zaščito slovenske in furlanske manjšine, saj menimo, da je raznolikost vir bogastva. Zaščito pa tolmačimo kot zaščito kulture, jezika in teritorialne posebnosti, ne pa kot zaščito klientelizma.« Tako pravi Saverio Galluccio, predsedniški kandidat Gibanja 5 zvezd na aprilskih deželnih volitvah v Furlaniji-Julijski krajini, ki se je včeraj v Gorici udeležil predstavitve petih goriških kandidatov Grillovega gibanja za deželni svet. 41-letni Galluccio, ki je doma iz Čer-vinjana, je o odnosu Gibanja 5 zvezd do slovenske narodne skupnosti povedal, da je zaščita pomembna in da je treba zakon št. 38/2001 spoštovati, čeprav doslej v program niso vključili točk, ki bi se specifično nanašale na to vprašanje. »Želimo si, da bi manjšine prišle do nas in nam same povedale, kaj potrebujejo,« je povedal kandidat, ki pa se mu osebno zdi, da uporaba manjšinskih jezikov v javni upravi, denimo v deželnem svetu, ne sodi med prioritete. »Menim, da bi se morali prej koncentrirati na pomembne stvari kot pa na demagoško zaščito. Predstavniki manjšin v naši deželi obvladajo italijanščino, zato uporaba mater-nega jezika v deželnem svetu ne sme postati volilna pretveza,« pravi Galluccio, ki je vesel, da je Gibanje 5 zvezd prejelo toliko glasov tudi v občinah s pretežno slovenskim prebivalstvom. »Ljudje so razumeli, kaj je bistvo našega gibanja,« je poudaril. Na včerajšnjem srečanju, ki se ga je udeležil tudi novoizvoljeni poslanec Walter Rizzetto, je načelnica Gibanja 5 zvezd v goriškem občinskem svetu Manuela Botteghi predstavila goriške kandidate za deželni svet. To so 51-letni podjetnik Gabriele Garofolo iz Mariana, 35-letna uslužbenka storitvenega podjetja Ilaria Del Zo-vo iz Doberdoba, 61-letni upokojenec Fulvio Fantini iz Gorice, 27-letna glasbenica Agnese Collini iz Romansa in 51-le-tni bančni uslužbenec Claudio Montico iz Krmina. »Postopek, ki je privedel do moje izvolitve za kandidata, veliko pove o razlikah med nami in tradicionalnimi strankami. Izvolili so me na podlagi programa, pred mojim imenovanjem pa je bila že sestavljena lista svetniških kandidatov,« je povedal Galluccio, ki je ponosen na to, da je Gibanje 5 zvezd »ponovno vzbudilo zanimanje ljudi za družbena vprašanja.« Program Gibanja 5 zvezd je objavljen na spletni strani www.fvg5stelle.it/blog/pro-gramma-regionale/istituzioni/. V njem med drugim piše, da si bodo deželni svetniki gibanja znižali plačo: mesečno bodo prejemali 2500 evrov. (Ale) Sksz Mednarodni dan žena Vljudno Vas vabimo na odprtje skupinske fotografske razstave ŽENSKI POGLEDI 2013 Katerina Pittoli Loredana Prinčič Tamara Puc Slavica Radinja Predstavil bo prof. Joško Prinčič Nagovor: Kristina Knez Četrtek, 7• marca 2013 oh IS• uri _Kulturni dom v Gorici (ul. I. Brass, 20)_ 8 Nedelja, 3. marca 2013 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Na klepetalnici Goriškega loka Deželna avtonomija od slovenske »pete kolone« do podvajanja postopkov Petdesetletnici ustanovitve dežele Furlanije-Julijske krajine, njeni nedorečeni avtonomiji in njenemu spreminjajočemu se odnosu do slovenske narodne skupnosti je bila posvečena klepetalnica Goriškega loka, ki je potekala v petek v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici. Približno dvajsetim navzočim, med katerimi je bil tudi generalni konzul v Trstu Dimitrij Rupel, so o svojih izkušnjah na deželi spregovorili bivši deželni svetniki Ivan Bratina, Ivo Jevnikar, Bojan Brezigar, Miloš Budin in Igor Kocijančič, ki ravnokar zaključuje svoj drugi mandat v deželnem svetu. Po pozdravu pokrajinskega predsednika SKGZ Livia Semoliča je v uvodnem delu srečanja, ki sta ga vodila Aljoša Sosol in David Peterin, tekla beseda o zgodovini Furlanije-Julijske krajine, ki so jo ustanovili komaj leta 1963. Jevnikar je pri tem omenil, da sta se v povojni Italiji Krščanska demokracija in Komunistična partija znašli na precej različnih stališčih, kar se tiče vprašanja dežel. Kraščanska demokracija je bila v prvih povojnih letih za re-gionalizacijo Italije, Komunistična partija pa je zagovarjala centralistično ureditev države. Po prvih volitvah sta stranki povsem spremenili svoji stališči. Ker je bila Krščanska demokracija uspešna na državnih volitvah, se je zavzela za centralizacijo oblasti, Komunistična partija je po volilnem uspehu na krajevni ravni zagovarjala prenos pristojnosti na krajevne uprave in dežele. Na ustanovitev dežel, avto- nomnih in navadnih, so seveda vplivali tudi geopolitični razlogi, ki so presegali krajevno raven. Protislovenski krogi, ki so po drugi svetovni vojni v Slovencih videli sovražnika in potencialnega agresorja, so bili začetno proti avtonomiji Furlanije-Julij-ske krajine, potem pa so po mnenju Bre-zigarja politični vpliv slovenske »pete kolone« omejili ravno z ustanovitvijo dežele. V deželnem statutu iz leta 1963 pa Slovenci niso omenjeni, tako da je bilo treba dolga leta čakati, preden so se na deželi začeli ukvarjati z manjšinskimi vprašanji in sploh z večjezičnostjo. »Med mandatom predsednika Riccarda Illy od leta 2003 do leta 2008 je prišlo do priznanja štirih deželnih jezikov,« je povedal Kocijančič in poudaril, da danes celo desničarji - mogoče s figo v žepu - pripisujejo avtonomijo prisotnosti slovenske narodne skupnosti. Da se je dežela v svojih prvih letih »življenja« ukvarjala predvsem z gospodarstvom, ne pa s svojimi jezikovnimi skupnostmi, je potrdil tudi Ivan Bratina. Po njegovih besedah je bilo v šestdesetih in sedemdesetih letih treba poskrbeti za zagotovitev gospodarskega razvoja takrat še revni Furlaniji, kmalu zatem pa je bila glavna prioriteta popotresna obnova. Jev-nikar je v nadaljevanju opozoril, da je država stalno skušala omejevati deželno avtonomijo, kar so potrdili tudi ostali sogovorniki. Furlanija-Julijska krajina tako danes zadrži na svojem ozemlju okrog 70 odstotkov davkov, na Južnem Tirolskem in šempas - Koncert Mladinski zbori za krepitev enotnega kulturnega prostora V počastitev mednarodnega dneva žena se bodo vključili tudi mladinski zbori, ki delujejo na obmejnem pasu. V petek, 8. marca, ob 19.30 uri se bodo v Kulturnem domu v Šempasu srečali pevci in pevke petih zborov in vokalnih skupin in s tem uresničili pobudo, ki sta jo zasnovali Zveza kulturnih društev Nova Gorica in Zveza slovenskih kulturnih društev iz Gorice. Zvezi sta prišli do spoznanja, da kljub odpravi meje dejavnosti ne potekajo, kot bi morale. Nihče sicer ne more trditi, da sodelovanja ni, vendar se to dogaja v preredkih primerih, da bi lahko govorili o enotnem kulturnem prostoru. Zato sta si Zvezi zadali nalogo, da podprejo sodelovanje med mladimi in najmlajšimi, ki meje ne bodo več doživljali, kot so jo njihovi starši, dedki in babice. Koncert petih zborov prirejajo v sodelovanju s krajevno skupnostjo Šempas in mestno občino Nova Gorica. Svojo udeležbo na zborovskem srečanju so potrdili mladinski zbor osnovne šole Šempas, ki ga vodi Mojca Maver Podberšič, mladinski pevski zbor Emil Komel iz Gorice (pevovodja David Bandelj), mladinski mešani pevski zbor Neokortex z Goriškega, ki deluje pod vodstvom Jane Drassich, mladinska vokalna skupina Anakrou-sis s Tržaškega (vodi jo Maurizio Marchesich) in mladinski zbor osnovne šole Danila Likarja iz Ajdovščine z zborovodkinjo Marinko Šuštar. (vip) gorica - V Kulturnem domu Pogledi in glasovi, vsekakor ženski V četrtek, 7. marca, razstava in koncert V Kulturnem domu v Gorici bodo v četrtek, 7. marca, počastili mednarodni dan žena. Ob 18. uri bo odprtje skupinske fotografske razstave »Ženski pogledi 2013«, na kateri se bodo predstavile domače fotografinje Katerina Pit-toli iz Števerjana, Loredana Princic iz Štandreža, Tamara Puc iz Nove Gorice in Slavica Radinja iz Štmavra. Za glasbeni utrinek bo poskrbela ženska vokalna skupina Kresnice iz Nove Gorice, priložnosti nagovor pa bo zaupan Kristini Knez. Pobudnika razstave sta Kulturni dom in Skupina 75. V osrednji dvorani Kulturnega doma pa bo ob 20.30 izzivalni koncert z naslovom »Voci di donna« (Ženski glasovi), na katerem bodo nastopile pevke iz raznih pokrajin naše dežele (in po možnosti tudi iz novogoriškega območja). Prvotna zamisel o ženskem jazz koncertu je nastala na osnovi sodelovanja med združenjem Gierreti iz Vidma, kulturno zadrugo Maja in združenjem Ex Border iz Gorice, in sicer s ciljem uveljavljanja krajevne kulturne stvarnosti in spodbujanja sodelovanje med raznimi sredinami. Jazzovski koncert je nedvomno tudi sad trenutnega kriznega obdobja, v katerem skušajo posamezne organizacije s skupnim navezami in napori izpeljati čim kakovostnejše pobude. sovodnje - V občinski knjižnici Zdrava prehrana Emilija Pavlič bo pokazala, kako zamesimo dober kruh in kako vlagamo sadje V sovodenjski knjižnici bodo v to- ca v hotelu Žu- Klepetalnica v goriškem Kulturnem domu bumbaca Tridentinskem jih ostane na teritoriju kar 90 odstotkov, da ne govorimo o Siciliji, za katero so govorniki ugotavljali, da zase zadrži 105 odstotkov davkov, seveda upoštevajoč dodatni priliv državnih sredstev, ki jih je iz leta v leto deležna. V nadaljevanju so govorniki opozorili tudi na »stranske učinke« regionaliza-cije. »Z ustanovitvijo dežel je prišlo tudi do novih centralizmov, birokracije, pomno-žitve oblasti, širjenja korupcije,« je opozoril Budin in poudaril, da bi se morali na deželi vprašati, kako v Furlaniji-Julijski krajini prispevajo k splošni rasti italijanske države. »Če predstavlja avtonomija samo podvajanje postopkov, nima dosti smisla, da jo imamo,« je pripomnil Brezigar in opozoril, da sredstva iz zaščitnega zakona deli dežela, potem ko jih dobi od države. Zato pa je treba najprej pritiskati v Rimu, pisati pisma in zahtevati srečanja s podtajniki in rimskimi funkcionarji, nato pa je treba pozivati deželne upravitelje in sklicevati posvetovalne komisije, tako da stane na koncu celoten postopek skoraj več od petih milijonov evrov, ki jih dobi manjšina. Glede podvajanja postopkov ter odnosov med državo in deželo so sogovorniki podali več iztočnic za razmišljanje, na koncu pa je ostalo odprto vprašanje, kje lahko Slovenci dosežemo več: v Rimu ali na deželi? Konec koncev je verjetno vse skupaj odvisno od politične volje, ki je v Italiji pomembnejša od kateregakoli zakonskega določila. (dr) rek, 5. marca, zopet prisluhnili zanimivi predstavitvi. Tokratno srečanje z avtorji, ki ga občinska knjižnica organizira pod pokroviteljstvom Fundacije Goriške hranilnice, bo namenjeno ljubiteljem zdrave prehrane. Ob 18. uri bo Emilija Pavlič, avtorica knjig Mamica, nauči me kuhati in Za otroke kuhajmo zdravo!, predstavila svoji uspešnici, hkrati pa tudi prikazala, kako zamesi-mo dober kruh in kako vlagamo sadje in zelenjavo. Predstavila bo nekaj zdravih živil in primerne posode ter uporabnega kuharskega pribora, poleg tega pa tudi štiri načine zdravega in preprostega kuhanja. Emilija Pavlič je bila vodja prehrane in strokovna sodelavka v vrtcu Se-medela pri Kopru, kjer je skrbela za zdravo prehrano 800 otrok. Rojena je v Brezju pod Nanosom pri Postojni. S kuharskimi izzivi se je spoprijela že kot 17-letno dekle v Jamski restavraciji v Postojni. Dve leti pozneje se je preselila v Koper, kjer je bila 10 let glavna kuhari- sterna, nato pa se je zaposlila v vrtcu Semede-la, saj jo je že takrat zanimala zdrava otroška prehrana. Napisala je več strokovnih člankov za revije Pet zvezdic, Naša žena, Zdrav vrtec. Redno predava in prireja delavnice, nastopa tudi v Emilija Pavlič oddaji Dobro jutro na RTV Slovenija. Njeni uspešnici sta prejeli pomembna priznanja, najprestižnejše je vsekakor priznanje na knjižnem sejmu v Parizu. Knjiga Mamica, nauči me kuhati pa je prejela tudi naziv Best in the world na mednarodnem sejmu »16th Gourmand World Cookbook Awards 2011«. 'cauastanja 20 Med prvo svetovno vojno je bilo običajno, da so vojaki obiskovali tržnico (zgoraj); danes se obe goriški tržnici vklapljata v druge terciarne dejavnosti (spodaj). Na tržnici Najprej napišimo, da sta v Gorici dve tržnici: za prodajo na drobno in za prodajo na debelo. Navadno imamo v mislih pokrito tržnico na drobno, ki so jo zgradili leta 1927. Na pokriti tržnici je prostora za tri desetine pultov za prodajo sadja in zelenjave, za desetino niš za cvetje v šopkih ali vazah, za ribarnico, kavarno, mesnico ... Stavba je grajena v secesijskem slogu. Skupaj s poštno stavbo - tam je od leta 1876 bila pokrita tržnica do prve svetovne vojne - in z banko na nasprotnem vogalu sestavlja značilno arhitektonsko jedro. Odkrita tržnica na debelo - odprli so jo leta 1908 kot »izvozno tržnico« - v Ulici Boccaccio oziroma ulici Sv. Klare je takšna le po imenu, kajti na odkritem delu je le parkirišče, ostalo pa ni vredno oznake za tržnico na debelo. V skladu z ostalim trendom, ki ga opažamo v mestu, tudi ta del tržnice hira in se omejuje na zgolj enega samega operaterja, domačina iz Štandreža. Obnova skladišč in gradnja podzemnega parkirišča sta trenutno propadli zaradi neuspelega gradbenega razpisa. Krog in krog obeh tržnic je veliko drugih najrazličnejših prodajaln in strežnih lokalov, bank in servisov, zaradi česar je zlasti v jutranjih urah mnogo nakupovalnega vrveža. Upravičeno se je zato ulica od Pošte proti Ljudskemu vrtu nekoč imenovala Tržna ulica. Aldo Rupel / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 3. marca 2013 9 kromberk - V Goriškem muzeju Ženskam posvečajo niz marčevskih predavanj Goriški muzej tudi v letošnjem letu nadaljuje s ciklom predavanj in prireditev ob »muzejskih torkih« na gradu Krom-berk. »Računali smo, da bo tudi letošnje grajske večere vodil naš direktor Andrej Malnič, vendar je še vedno na okrevanju v bolnišnici. Tudi z mislimi in dobrimi željami zanj smo oblikovali program,« pojasnjuje Inga Brezigar iz Goriškega muzeja. »Andrejeva želja je bila, da bi razstavo o meščanstvu na Goriškem, ki smo jo ob izteku leta 2012 odprli na gradu Kromberk, osrediščili ob vlogi ženske v meščanski kulturi - na razstavi je ta vloga nakazana s predstavitvijo močnih ženskih osebnosti v družinah Tuma in Šantel, z zbirko ženske noše in s sobo, posvečeno ženski delovni sili v meščanski družini. Razstavo želimo nadgraditi z nizom predavanj, ki so v marcu, mesecu žensk, posvečena prav njim,« še dodaja Brezigarjeva. Prvo iz niza predavanj bo v torek, 5. marca, ob 20. uri. knjižničarka Barbara Ša-tej bo predavala o ženskah in ženskih društvih na Goriškem ob prelomu 19. in 20. ¿j Čestitke IVANA ČERNIC iz Doberdoba je uspešno zaključila študij komunikacijskih ved na Tržaški univerzi. Iskreno ji čestitamo in se z njo veselimo vsi Markotinovi. Vsi pri ŠZ Soča iskreno čestitamo dolgoletnemu stebru IVANI ČER-NIC ob uspešnem zaključku študija komunikacijskih ved. Želimo ji še naprej veliko življenjskih in športnih uspehov. V Doberdobu praznujeta danes 40-letnico poroke MAGDA in EV-GEN. Še na mnoga skupna leta jima voščijo hčerka Tanja in sin Aleš z Ele-no ter vsi domači. [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 0481-410341. Q Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.30 -19.50 - 22.10 »Anna Karenina«. Dvorana 2: »Crescere Leggendo... anche al Cinema« 15.30 »La bussola d'oro«; 17.30 - 19.50 »Argo«; 22.10 »Viva la liberta«. Dvorana 3: 15.20 - 17.40 - 20.00 - 22.10 »Educazione Siberiana«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 15.00 - 17.10 -19.50 - 22.10 »Anna Karenina«. Dvorana 2: 15.20 - 17.40 - 20.00 - 22.10 »Educazione Siberiana«. Dvorana 3: 15.30 - 17.45 - 20.00 - 22.15 »Gambit«. Dvorana 4: 15.00 - 16.45 »Pinocchio«; 18.20 20.00 - 20.30 »Gangster Squad«. Dvorana 5: 15.30 »Crescere Leggendo... anche al Cinema« 17.30 - 20.10 -22.10 »Il principe abusivo«. 12. marca bo predavanje Društva žena Prvačina z naslovom »Moda iz baula - pot iz vasi v mesto in nazaj«. Omenjeno društvo je bilo ustanovljeno leta 1999. Imajo ženski pevski zbor, dramsko skupino, ukvarjajo z ročnimi deli, peko peciva, humanitarno in drugo dejavnosto. V zadnjem času so še posebej prepoznavne po dramskih nastopih, s katerimi obujajo življenjske zgodbe aleksandrink. S projektom »Moda iz baula« nastopajo kot t.i. »živi muzej« saj na izviren način predstavljajo originalna oblačila, ki so jih alek-sandrinke prinesle iz Egipta, obenem pa s skeči ohranjajo živ jezik z izrazi alek-sandrink, ki počasi izginjajo v pozabo. 19. marca bo predavanje Petre Testen Nevidni del meščanske družine - hišni posli na Goriškem ob koncu 19. in začetku 20. stoleta. 26. marca bo literarni klub Govorica pripravil pogovor: Spomin na Pavlino Pajkovo. Beseda bo tekla o solkanski romanopiski, materi in ženi s konca 19. stoletja.(km) JUTRI V GORICI KINEMAX Dvorana 1: »Animamante SOS Rosa« 17.00 »We want sex«; 20.30 »Anna Karenina«. Dvorana 2: 18.00 »Viva la liberta«; 12.30 »Argo«. Dvorana 3: 17.45 - 21.00 »Educazione Si-beriana«. JUTRI V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 19.50 -22.10 »Anna Karenina«. Dvorana 2: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Edu-cazione Siberiana«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Gambit«. Dvorana 4: 17.30 »Pinocchio«; 20.00 -22.10 »Gangster Squad«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.40 -19.50 - 22.00 »Aleksandrinke«. M Izleti NOVI GLAS prireja potovanji na Sardinijo od 23. do 29. aprila in v Gruzijo od 20. od 28. junija; informacije po tel. 0481533177 ali mohorjeva@gmail.com. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da je za izlet v Bassano del Grappa ob dnevu žena v petek, 8. marca, prostih še nekaj mest. Vpisujejo po tel. 0481-882183 (Dragica V.), 0481-20801 (Sonja K.), 0481884156 (Andrej F.), 347-1042156 (Rozina). Na račun 20 evrov. Avtobus št.1 bo odpeljal ob 6.30 iz Gorice s trga na Goriščku/Medaglie d'oro, nato s postanki pri vagi, v Podgori pri telovadnici, Štandrežu pri lekarni in na Pilošču. Avtobus št. 2 bo odpeljal ob 6.45 iz Štan-dreža s Pilošča, nato s postanki v So-vodnjah pri lekarni in cerkvi, na Poljanah in v Doberdobu pri cerkvi. Priporoča se točnost! SKRD JADRO iz Ronk prireja v sklopu projekta »Po rekah in po vodah Slovenije« v sodelovanju s CTS enodnevni izlet s kosilom v Škofjo Loko in Kranj v nedeljo, 17. marca; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta ali Sara). štandrež - V domu Andreja Budala Zvočna masaža Brezplačna predstavitev bo v četrtek, 7. marca Zvočna masaža s himalajskimi posodami Sezona raznovrstnih vadb, ki jih prirejajo v domu Andreja Budala v Štandre-žu, poteka s polno paro. Poleg zumbe, spininga, pilatesa, pilatesa za seniorje, trebušnih plesov in joge bodo zdaj poskusili še zvočno masažo s himalajskimi posodami. Njena brezplačna predstavitev bo v četrtek, 7. marca, ob 18. uri. Zainteresirani naj oblečejo udobna oblačila, s seboj pa naj prinesejo debelejšo podlogo, odejico in steklenico vode. Vadba bo stekla samo v primeru zadostnega števila interesentov. Učinki zvočne masaže so zelo globoka sprostitev in regeneracija vseh nivojev našega bij, prav tako pomladitev (posode uspešno uporabljajo v kozmetiki za * mini-liftinge), povečanje življenjske energije in ustvarjalne moči. Zvočna masaža razgrajuje in odplavlja tujke iz telesa, izboljša cirkulacijo krvi in limfe, harmoni-zira levo in desno možgansko polovico, od-plavlja napetosti, briše celični spomin starih travm in poškodb ter lajša bolečine. Zvok odplavlja napetosti in poveča koncentracijo. Med samo masažo zvok in vibracija himalajskih posod napolnita prostor in s seboj odneseta vse tisto, česar v tistem trenutku ne potrebujete. Zvok lahko meditativno poslušamo ali igramo v svojem avričnem polju, saj na tak način harmoniziramo delovanje svojih energetskih centrov - »čaker«. S Poslovni oglasi PRODAM DRUŽINE ČEBEL na 6 ali 10 satov. Tel.393486806345 VIŠJA MEDICINSKA SESTRA udi bolnikom na domu osnovno in strokovno zdravstveno nego. Tel. 0038631778595 Ü3 Obvestila OB DNEVU ŽENA organizira KD So-vodnje večerjo v priznani gostilni v okolici Sovodenj. Vabljene vse gospe in dekleta! Za vpisovanje in informacije: tel. 0481-882215 (Maura) in 3493017831 (Patricija). DRUŽBA se dobi danes, 3. marca, ob 13. uri. RIBIŠKI ZAVOD ETP prireja čistilno akcijo na bregovih reke Soče danes, 3. marca, z zbirališčem ob 8.30 na parkirišču pevmskega parka. ZDRUŽENJE TUTTI INSIEME prireja danes, 3. marca, v okviru tržnice na Placuti sprehod po mestnih ulicah z odhodom ob 10. uri, ob 11. uri pa igra skakanje z vrvjo; več na www.tuttin-siemegorizia.it. KROŽEK KRUT vabi na delavnico »Ra-zgibajmo možgane« s psihologinjo in psihoterapevtko Jano Pečar od 7. marca do 11. aprila na sedežu krožka, Korzo Verdi 51/int v Gorici. Urnik: od 9. do 10.30. Prijava in dodatne informacije vsak torek in četrtek v goriški pisarni, po tel. 0481-530927, na krut.go@tiscali.it ali pa vsak dan na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. STRANKA SLOVENSKE SKUPNOSTI sporoča, da je sklican deželni svet stranke, ki bo v dvorani kulturnega društva Igo Gruden v Nabrežini v četrtek, 7. marca, ob 20. uri. SKRD JEZERO organizira praznovanje dneva žena, ki bo na sedežu društva v Doberdobu v soboto, 9. marca, ob 19.30 z večerjo in družabnostjo; informacije in vpisovanje po tel. 0481784021 in 338-2127942 (Katja). 13. REVIJA OTROŠKIH IN MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV ZLATA GRLA: PD Vrh sv. Mihaela v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov Gorica, razpisuje 13. revijo otroških in mladinskih pevskih zborov »Zlata grla 2013« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Revijski Prispevki Pogrebi Sporočilo izletnikom Agencija First &Last minute Adria-tica.net obvešča, da so še prosta štiri mesta za potovanje v Ukrajino. Dodaten vpis je možen do 10. marca. Informacije na telefonski številki 040-637025. Saldo za potovanje vseh vpisanih pa je treba poravnati do 12. marca. Udeleženci lahko plačilo poravnajo preko bančnega nakazila ali v agenciji na Via S. Laz-zaro 13 s čekom ali kartico in ne z gotovino. Globi v zlatarnah del srečanja bo v soboto, 13. aprila, ob 18. uri, tekmovalni del pa bo v nedeljo, 14. aprila, ob 16. uri. Prijavnico je treba poslati najkasneje do 15. marca na faks 0481-882964 ali po elektronski pošti na naslov pdvrhsvmihae-la@yahoo.it. Informacije po tel. 3471425443 ali 00386-31807036 (Mateja Černic) ali pdvrhsvmihaela@ya-hoo.it. 13 Prireditve SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA vabi na »Predavanja 2013« v domu Franca Močnika v Svetoivanski ul. 9 v Gorici ob 20. uri: v petek, 8. marca, specialni pedagog in vzgojitelj za otroke z motnjami vedenja osebnosti Marko. GODBA NA PIHALA KRAS iz Doberdoba prireja v nedeljo, 10. marca, ob 17. uri v doberdobski župnijski dvorani uradno predstavitev doberdob-skih mažoretk. Nastopili bodo tudi mali pihalni orkester iz Tržiča in ma-žoretke iz Prvačine. KULTURNO REKREACIJSKO DRUŠTVO PAGLAVEC iz Podgore prireja ob dnevu žena v nedeljo, 10. marca, ob 17. uri na sedežu društva Paglavec v Podgori večer na temo »Zenski lik v slovenski kulturi«. Predavala bo Tatjana Rojc, nastopili bodo ženska vokalna skupina Danica z Vrha, skupina učencev pevm-ske osnovne šole Josip Abram ter učenca Glasbene matice Štefanija Šuc (flavta) in Giacomo Zotti (klavir). V spomin na Pepija Legišo daruje Adelma Kobal z družino 50 evrov za moški pevski zbor Jezero. JUTRI V GORICI: 12.10, Claudio Pacor iz splošne bolnišnice, sledila bo upe-pelitev. JUTRI V RONKAH: 11.30, Vilma De-vetak por. Ciesco s pokopališča v cerkev Sv. Štefana v Romjanu, sledila bo upepelitev. JUTRI V TRŽIČU: 9.50, Edda Cattonar por. Italiano iz bolnišnice v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališče; 11.50, Ze-firo Pasqual iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane, sledila bo upe-pelitev. JUTRI V ROMANSU: 14.30, Bruna Bol-zan por. Grassi (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. Goriški policisti so v prejšnjih dneh obiskali več trgovin, v katerih kupujejo in prodajajo zlato. Posebno pozornost so namenili registrom dnevnih operacij in spoštovanju določil o višini gotovine, ki jo lahko imajo v trgovinah. Dva trgovca sta imela v blagajni preko tri tisoč evrov, zato pa sta prejela globo. Na kvesturi so se za uvedbo omenjene omejitve odločili, ker nočejo, da bi trgovine z zlatom postale tarča tatov in roparjev. Ostržek v Doberdobu V župnijski dvorani v Doberdobu bo v sredo, 6. marca, ob 18. uri v počastitev dneva maternega jezika gostovalo Gledališče na vrvici iz Nove Gorice z glasbeno predstavo Ostržek. Pravljico je po motivih Carla Collodija za oder priredil in režiral Emil Aberšek. Večer bodo popestrili še otroški pevski zbor osnovne šole iz Mirna in doberdob-ski Veseljaki. Kulturni večer prirejata župnijski pastoralni svet in družina Romana Gergolet. (rg) Zakrivil nesrečo in pobegnil V Mirnu se je v četrtek popoldan pripetila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena starejši skute-rist in voznik osebnega vozila. 75-letni voznik skuterja je peljal po glavni cesti skozi Miren iz smeri bivšega mejnega prehoda proti Opat-jemu selu. V bližini stavbe tamkajšnje osnovne šole mu je prednost izsilil 31-letni voznika osebnega avtomobila, ki je nato s kraja nesreče pobegnil. Starejši moški je utrpel lažje telesne poškodbe, zato so ga reševalci odpeljali na pregled v Zdravstveni dom v Novo Gorico. Policisti so 31-letnega povzročitelja prometne nesreče kmalu izsledili in mu izdali plačilni nalog. (km) Goriški polmaraton Društvi Gruppo Marciatori Gorizia in športno društvo Mark Šempeter danes po ulicah Gorice, Šempetra in Nove Gorice prirejata tekaški polmaraton. Po več kot 21 kilometrov dolgi progi bodo tekači pričeli teči ob 9.30 v Gorici, šli skozi Šempeter, Novo Gorico, Solkan in se zopet vrnili v Gorico. Ob 10. uri bo start netekmovalnega pohoda na 7-kilometrski progi. Med prireditvijo bodo določene ulice zaprte za ves promet. Zapore bodo veljale največ dve uri, sporočajo prireditelji. (km) Šolo odprejo jeseni Osnovno šolo Sauro v Tržiču bodo ponovno odprli pred začetkom prihodnjega šolskega leta. Poleti leta 2011 se je v eni izmed učilnic zrušil dvojni strop, v kratkem pa se bodo pričela prenovitvena dela, ki se bodo zaključila pred začetkom prihodnjega šolskega leta. i viri energije V občinskem gledališču v Tržiču bo v soboto, 9. marca, ob 9.30 posvet o obnovljivih virih energije. Prireja ga občina v sodelovanju z goriškim centrom CETA. 10 Nedelja, 3. marca 2013 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Nov napis na Sabotinu Vstaja namesto Tita Napis Tito na Sabotinu je v noči iz petka na soboto zamenjal napis Vstaja. Več kot štirideset ljudi iz različnih krajev zahodne in osrednje Slovenije se je v petek okoli 22. ure dobilo pri napisu, ki je v preteklosti že večkrat spremenil vsebino, in več ur prelagalo težke kamne tako, da so z njimi izoblikovali novo sporočilo, ki odraža trenutnega duha. »Gre za konkretno najavo dogodkov, ki se ta hip odvijajo v državi. V bistvu je napis en velik plakat, ki slovenski, pa tudi italijanski, javnosti sporoča, da se v Sloveniji nekaj dogaja,« je včeraj za Primorski dnevnik povedal Vilko Brus, predstavnik vstajnikov. Ti formalnega vodstva nimajo, saj bi tako postali formacija, kakršna ne želijo biti, vseeno pa so nekateri njihovi predstavniki bolj izpostavljeni javnosti, da lahko svoja sporočila prenesejo med ljudi. Napis Vstaja se nanaša na četrto vseslovensko vstajo, ki bo 9. marca v Ljubljani. Tudi v Novi Gorici in v Aj- dovščini v ta namen organizirajo poseben avtobusni prevoz v prestolnico. Novogoričani so se na nov napis večinoma pozitivno odzvali, z izjemo nekaj posameznikov. »Fantje in nekaj deklet si zaslužijo vse čestitke, imeli so kar krepko fizično delo. Tudi v tem primeru gre za spontane akcije naših posa- meznih skupin, za sporočilo, da se v tej državi nekaj dogaja. Katerakoli oblast že je, bo ali razmišlja da bo, mora to dejstvo sprejeti. Ne glede na to, da so nekateri prerokovali, da bomo tisti trenutek, ko bo Janša odstavljen, prenehali obstajati, ugotavljamo, da smo komaj dobro na začetku dela,« dodaja Vilko Brus. (km) gorica - Obračun prvega festivala golaža na sejmu Expomego Tisoč porcij dnevno Žirija pohvalila gostilne Mic, Grad Kromberk, Rosenbar, Luna, Bric in Sapori delllmpero - Turri presenetil z oslovskim mesom Na goriškem sejmu Expomego je bilo med 21. in 24. februarjem dnevno postreženih več kot 1000 porcij golaža. To je bil dogodek znotraj dogodka, festival srednjeevropskih okusov, ki je našel svoje mesto znotraj vzorčnega sejma, ki je nastal daljnega leta 1971 in je že takrat predstavljal »ne samo most trgovskih poti, temveč tudi most kulture in idej, ki je vodil proti Vzhodu«. Prva prireditev sejma je združevala Furlanijo-Julijsko krajino, Slovenijo in Koroško, v naslednjih letih pa se je razširil še nad celotno Jugoslavijo, na Madžarsko in Nemčijo. To gorica - Sedemdnevno potovanje Društvo upokojencev se odpravlja v Pariz Društvo goriških upokojencev je na željo članov vključilo letos v svoj program 7-dnevno potovanje v francosko prestolnico Pariz od 18. do 24. maja. S tem želi nuditi članom in prijateljem ugodno možnost, da spoznajo drugačno mestno življenje, ki se s težavo da primerjati z našim. Pariz ni samo eno največjih, ampak je tudi eno najbolj privlačnih in zelo pomembnih mest na svetu tako v kulturnozgodovinskem kot političnem, družbenem in turističnem pogledu. Zato je najbolj obiskano v Evropi. Društvo sporoča, da je za izlet na razpolago še nekaj mest. Priporoča ga vsem tistim, ki Pariz premalo poznajo ali pa ga sploh še niso videli. Udeleženci bodo odpotovali zjutraj iz Gorice in nadaljevali po severni Italiji. Na francoskem ozemlju se bodo ustavili v mestu Macon in prenočili. Naslednje jutro se bodo usmerili proti Parizu. Ze kmalu popoldne po kosilu bo voden ogled mesta. Občudovali bodo zlasti trg Concorde, Champs Elysees (Elizejske poljane), Eifflov stolp, Arc du Triomphe, Invalides, Sacre Coeur, mogočne palače, veletrgovine itd. Sledili bosta večerja in prenočitev. Tretjega dne si bodo že zjutraj ogledali notranjost in park mesta Versailles, ki je bil zanimiva in razkošna rezidenca francoskih kraljev iz 17. stol. Popoldne bodo občudovali trg Vendome, ste- brišča Louvra, katedralo Notre Dame, trg Bastilja, Latinsko četrt in Panteon. Po večerji bo zanimiva vožnja s turističnim parnikom po reki Seni. Četrtega dne bodo stopili v svetovno znani muzej Louvre, ki ga vsako leto obiskuje nad 8 milijonov ljudi, saj hrani največje umetnine iz antične in moderne dobe. Popoldan bo namenjen prostemu ogledu mesta in nakupom. Petega dne se bodo odpeljali v grad Fontainebleau, znan zaradi čudovite francoske arhitekture in rezidence slavnih kraljev. Popoldne bodo obiskali veličastni predel Pariza, t.i. Trocadero, blizu katerega se dviga sloviti Eifflov stolp. Šestega dne se bodo po zajtrku poslovili od Pariza in se usmerili proti mestu Lyonu, ki je tako kot nekatera druga francoska mesta vključeno v seznam kulturne dediščine človeštva, v Unesco. Vodenemu sprehodu po mestu ob reki Se-ni bosta sledili večerja in prenočitev. Sedmega dne bodo izletniki odpotovali iz Francije in med potjo videli še marsikaj zanimivega. Okrog 13. ure bo postanek za kosilo. Vrnitev na Goriško bo v večernih urah. Udeleženci bodo prejeli program z napotki (polni penzion od kosila prvega dne do kosila zadnjega dne). Informacije po tel.: 0481 532092 (Emil D.). Vpisovanje na društvenem sedežu v Gorici, Korzo Verdi 51, vsako sredo od 10. do 11. ure. so bile države, kjer je že vsa nekaj stoletij prisotna kulinarična tradicija golaža, morda napisanega na različne načine, predstavljenega v različicah, ki so tradicionalne za določene kraje in z dodatki, ki so najznačilnejši za omenjene države. Vendar pa gre za različico madžarske jedi, ki so jo že v srednjem veku pripravljali čredniki iz madžarskih stepskih nižin, imenovanih puszte. Primerjava italijanskih »golasev« in slovenskih »golažev«, vsega skupaj 14, je v četrtek popoldan, 21. februarja, prijetno dražila okušalne brbončice obiskovalcev. Posebni degu-statorji pod vodstvom voditeljice in igralke Tjaše Dornik in Andree Cecchi-nija so bili predsednica sejma Luisa De Marco, goriški župan Ettore Romoli, svetovalec pri goriški Trgovinski zbornici Gilberto Procura, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice iz Nove Gorice Franc Rojc, trener Edy Reja, generalni direktor Turizma Furlanije-Julijske krajine Edi Sommariva, tržaška kuharska mojstrica Antonia Klugmann, ki je leta 2009 kot najboljša mladenka leta za vodstvo Touringa dobila nagrado »Giovane emergente dell'anno« in nagrado »Torneo dei Giovani« na oddaji »Prova del Cuoco«, nadalje Tomaž Kavčič, kuharski mojster in lastnik restavracije »Pri Lojzetu«, ki zastopa že četrto generacijo gostincev na Zemonu in je tudi ambasador slovenske kuhinje v svetu, ter, nenazadnje, akademik goriške kulinarike Roberto Zottar. Zirija, ki sicer ni oblikovala končne lestvice, je želela še posebej omeniti gola-že restavracij Mic (Vecchie Province), Grad Kromberk, Rosenbar, Luna, gostilne Bric iz Mirna in lokal Sapori dell'Im-pero, zaradi uporabe oslovskega mesa pa posebej izpostavila štandreško gostilno Turri. Obiskovalci so v štirih dneh festivala s prostim vstopom na Expomegu lahko okusili različne vrste jedi, ki so bile pripravljene v paviljonu D. Ob pivu ali vinih iz Brd, iz Vipave in iz slovenske Istre so bile na voljo najbolj priznane tradicionalne jedi, od avstrijske »gulasch-suppe«, do slovenskega golaža, od goriško-tržaške različice pa do madžarskega tradicionalnega golaža. Gostje so si tudi lahko ogledali razstavo o stoletni dejavnosti goriškega podjetja Abuja in ob tem pokušali pelinkovec, ki je odličen za prebavo. Večere so popestrile različne glasbene skupine, kot so Benandanti, Podok-ničarji in Volksmusik iz Celovca. Ta pobuda se je izkazala za izjemno pozitivno izkušnjo, ki je že prepričala vodstvo družbe Udine Gorizia Fiere, da bo dogodek ponovno organiziran. števerjan - Lučano Vogrič Od otroških let s pesniško žilico Lučano Vogrič foto vip Lucijana oz. Lučanota Vogriča poznam že lep čas. Po navadi se videvava in pokramljava o tem ali onem ob nedeljah predpoldne, ob skodelici kave v gostilni Primožič na Vialu. Luča-no velja za načitanega in razgledanega človeka, ki mu ni tuj noben argument. Najini klepeti se povečini sučejo okrog kulture, malo manj okrog politike, naravnost živahni pa postanejo, ko beseda nanese na dogodke v domačih krajih, zlasti v Števerjanu, od koder je Lučano doma. Domačo vas pozna moj sogovornik tako rekoč do drobovja. Tuje mu ni niti nekdanje in sedanje dogajanje v preostalih krajih te lepe deželice, ki ji pravimo Brda. O Lučanotu in njegovi družini smo pred meseci že poročali, in sicer o svojevrstnem rekordu, ki so ga dosegli Vogričevi. Takrat smo v našem dnevniku objavili fotografijo družine Vogrič, na kateri se smehljajo obrazi kar petih generacij. Lučano na sliki igra vlogo pra-deda, poleg njega pa so še hčerka, vnukinja inpravnukinja. Najstarejša na fotografiji je Lučanova mama Marica, ki bo letos upihnila častitljivih sto svečk. Med enim izmed nedeljskih klepetov sem tudi izvedel, da se Lučano iz šte-verjanskega Ušja že veliko let ukvarja s poezijo. Kot sam pravi, ni pesnik, ki bi se stalno posvečal kiticam in verzom. »Pesnikovanje je stara ljubezen, ki sega v moja otroška in najstniška leta, kar pa še ne pomeni, da sem pesnik,« me je z nasmehom na ustih opozoril Lučano in dodal: »Želja po kovanju verzov me prime nekajkrat letno. Na to me spodbudijo okoliščine, kot so lahko rojstni dnevi mojih bližnjih, pa opisovanje naravnih lepot in drugih priložnostnih dogodkov. Med eno pesnitvijo in drugo pa včasih pretečejo dolgi meseci. Delo in druge skrbi mi žal ne dovoljujejo, da bi se bolj pobliže in bolj strokovno posvetil poeziji in njeni lepoti.« Omeniti velja tudi, da je Lučano spesnil tudi dolgo dobrodošlico v verzih, ki jo je posvetil bivšemu slovenskemu predsedniku Milanu Kučanu, ko je le-ta pred leti obiskal Števerjan. Lučano je življenje posvetil kmetijstvu. Težkemu delu kmeta na briških strminah je namenil veliko truda, pa tudi ljubezni, saj je šlo za družinsko kmetijo v Ušjem, manj znanem predelu šte-verjanskih gričev. Bliža se osmim križem, zaradi mladostnega razmišljanja in zagnanosti, pa tudi mladostnega videza, Lučano izgleda mnogo mlajši od človeka, ki je rojen leta 1934. Med živahnim klepetom mi je razkril, da je nagnjenje do pesnikovanja začutil v najstniških letih, ko je bil med leti 1948-1951 gojenec v goriškem Dijaškem domu. »Moje nagnjenje do poezije, pravi Lu-čano, je odkrila ravnateljica doma Valerija Kamenšček, ki me je tudi navdušila, da sem se z večjo pozornostjo posvetil pesniškim stihom.« Števerjanski ljudski pesnik je obiskoval slovensko nižjo strokovno šolo v Gorici. Z obilico zadovoljstva, skoraj ponosa, mi je razkril, da je veliko šolskih nalog pisal v verzih. Žal se vse te njegove najstniške pesnitve niso ohranile. Zaradi dela na kmetiji (Lučano je najstarejši sin Vogričevih), mu oče ni dovolil, da bi nadaljeval študij na višjih šolah. Celo nižjo srednjo šolo je dokončal z veliko težavo. Oče mu je namenil delo na kmetiji že po dokončanem drugem razredu. Šele po vztrajnem prigovarjanju prof. Huberta Močnika je Lučano lahko obiskoval in z uspehom končal še tretji razred. »V vseh predmetih sem bil dober, le italijanščina mi je delala preglavice, ker v Števerjanu tega jezika nismo znali,« je še povedal Lučano. Leta so tekla, Lučano se je oženil, z ženo sta dobila tri otroke. Življenje je prineslo vesele in manj vesele trenutke. Tudi bolezen je posegla vmes. Dneve ob zlati poroki - 7. septembra lanskega leta - je Lučano preživel v bolnici, kjer je našel čas in navdih, da je napisal kar štiri pesmi. Med temi je tudi pesem o slavčku, ki v eni od kitic pravi: »Nebeška roka te je obdarila, prepevaš na vse viže brez plačila, dan se bliža koncu in sonce se poslavlja, se slavček že na nov koncert pripravlja«. Vili Prinčič Lucrezia Bogaro in Stefania Beretta Jutri v knjižnici Štirje fantje muzikantje Ob bližajoči se pomladi je bila prejšnji ponedeljek v Feiglovi knjižnici pravljična urica posvečena ljubezenski in pomladanski pravljici Alberta išče ljubezen. Uprizorili sta jo Lucrezia Bogaro in Stefania Beretta. Njuna interpretacija miške, ki se je po dolgem zimskem spancu prebudila in se odpravila iskat ljubezen, je bila zelo prepričljiva in doživeta. Mali gledalci so z velikim veseljem sledili uprizoritvi in dogodivščinam male miške. Nato se je Alberti pridružil simpatičen mišek Ferdi. Ko sta se zaljubila drug v drugega sta končno ugotovila, kaj se skriva za to nenavadno in skrivnostno besedo »ljubezen«. Ob koncu pravljice sta Lucrezia in Stefania otrokom razdelili zapestnice s srčki, ki so jih pripravile knjižničarke. Jutri ob 18. uri bo na vrsti lutkovna predstava »Štirje fantje muzikantje« v izvedbi gledališke skupine O'Klapa. / TEDENSKI POUDAREK Nedelja, 3. marca 2013 1 1 PO IZIDU POLITIČNIH VOLITEV V zosu velike negotovosti Vojmir Tavčar Čeprav že dolgo let spremljam dogajanje na italijanski politični sceni, je bil izid političnih volitev zame veliko presenečenje. Kot mnoge druge komentatorje so tudi mene nekoliko zavedli zavodi za raziskovanje javnega mnenja, ki so nakazovali precej drugačno sliko od tiste, ki so jo 24. in 25. februarja naslikali italijanski volivci. Tako kot vsi sem tudi sam pričakoval uveljavitev Gibanja 5 zvezdic, kljub nabito polnim trgom med zborovanji Beppeja Grilla pa nisem verjel da bi gibanje lahko postalo najmočnejša stranka v poslanski zbornici in druga stranka v senatu.Tudi pri meni se je, kot je zase ugotovil Michele Serra, poznala starostna razlika: pri 65 letih očitno nimam več dovolj posluha za zahteve in jezo 30 in 40-letnikov. Poznam njihove vsakodnevne stiske, vem kako težko breme so prekerne zaposlitve, očitno pa nisem dojel v celoti njehove želje in zahteve po koreniti spremembi, njihovega globokega nezaupanja v politično elito, ki je vodila državo. Uspeh Gibanja 5 zvezd je prav sad zahteve po korenitem zasuku, po novem pristopu po pogorišču druge republike. Še bolj kot uspeh Grillovega gibanja pa me je presenetila uveljavitev Silvia Berlusconija. Milanski vitez dela je že s svojim prvim nastopom leta 1994 dokazal, da je v vodenju volilne kampanje pravi mojster in zna pridobiti glasove ljudi. Kot vselej doslej je tudi med zadnjo volilno kampanjo Berlusconi zaigral na vse populistične strune, ki jih premore: obljubil je nižjo davčno obremenitev in še posebej odpravo osovraženega davka Imu; desničarskim nostalgikom je pokadil med dnevom spomina, ko je sicer obsodil fašistične zakone o rasni diskriminaciji, v isti sapi pa dahnil, da je Benito Mussolini naredil tudi marsikaj dobrega; komunistična nevarnost je bila ena od stalnic v njegovih volilnih nastopih; nemška kanclerka Angela Merkel in njena politika prav tako stalna tarča njegovih bodic; ob vse ostrejših napadih na vlado Maria Montija pa je povsem prikril, da je vse ukrepe, ki jih je med kampanjo dobesedno raztrgal, njegova stranka v parlamentu podprla. Repertoar ni bil posebno nov, Berlusconi ga je potegnil iz svoje ropotarnice, presenetljivo pa je dejstvo, da je med velikim delom volivcev njegova propaganda ugodno odmevala. Nobenega dvoma ni, da na teh volitvah ni zmagal, kot trdijo njegovi sodelavci, saj je v primerjavi z letom 2008 izgubil več kot 6 milijonov glasov, kljub temu pa je Ljudstvo svobode dobilo znatno višji odstotek glasov od tistega, ki so mu ga napovedovale javnomnenjske raziskave. Manj me je presenetil dokaj skromen izid Demokratske stranke in njenih zaveznikov, ker Pierluigi Bersani med volilno kampanjo ni znal uveljaviti svojega predloga, stališča DS nikoli niso bila težišče medijske razprave, ker so bili nastopi Beppeja Grilla na eni strani in Silvia Ber-lusconija na drugi v medijih veliko od-mevnejši. Kljub temu pa sem mislil, da bo DS lahko računala na pozitiven učinek primarnih volitev in da bo obrodil tudi pogum pri sestavi kandidatnih list, saj je vodtvo črtalo dober del spornih kandidatov. Očitno pa stranka volivcev in še posebej mladih s svojimi predlogi ni prepričala. Še najmanj me je presenetil skromen rezultat predsednika vlade Maria Montija in njegove Državljanske izbire. Izkazalo se je namreč, da je Monti strokovno zelo podkovan upravitelj, ki se dobro znajde v krogu državnikov in v evropskih institucijah, ni pa politični voditelj, stranki ne zna vliti elana in ji nakazati privlačnega cilja, predvsem pa mu volilna kampanja ne leži. Poleg tega pa sta bila glavna spremljevalca Pierferdinando Casini in Gianfranco Fini, ki sta po svoje odražala »kasto« prej balast kot pridobitev. Poleg tega je tudi Monti, tako kot Berlusconi, stavil na izenačen izid v senatu, v upanju, da bo njegova povezava v zgornjem domu odločilna za sestavo vlade, toda očitno je računal brez krčmar-ja-volivcev. Razmerje sil na italijanski sceni je po volitvah zelo zahtevno, slika nejasna in negotovost velika. Levosredinska povezava ima v poslanski zbornici dovolj trdno večino, ki jo zloglasni volilni zakon »porcellum« jamči tistemu, ki dobi največ glasov, medtem ko je v senatu slika povsem drugačna: večino glasov (158) bi z zgolj računskega vidika lahko imela koalicija Demokratske stranke in Gibanja 5 zvezd; koalicija levosredinske in desničarske povezave; koalicija desničarske povezave in Gibanja 5 zvezd. Seveda pa po- litični račun ni nikoli samo enostavno seštevanje in kar je računsko možno je največkrat politično nesprejemljivo. Predvsem se zdi povsem nemogoče morebitno zavezništvo med Berlus-conijem in Grillom, saj bi bila taka rešitev za Gibanje 5 zvezdic naravnost samomorilska. Prav tako se zdi v tem trenutku malo verjetna možnost zavezništva med Bersanijem in Berlusconijem. Sekretar Demokratske stranke je zavrnil tako možnost, ki bi bila za levo sredino zelo verjetno pogubna, kot med drugim kaže izkušnja Montijeve vlade. Demokratska stranka je z volilnim neuspehom na volitvah plačala tudi ceno za lojalno podporo Montijevi vladi, medtem ko so volivci Berlusconiju izstavili znatno manj slan račun. Italija ni Nemčija, kjer so se krščanski demokrati in socialni demokrati lahko povezali v veliko koalicijo, ko je bil izid volitev dejansko izenačen in ta koalicija edina možna večina. Pogledi so bili različni, toda sodelovanje je temeljilo na vzajemnem spoštovanju. Kako pa bi lahko Demokratska stranka sklenila volilno zavezništvo z Ljudstvom svobode, v času, ko neapeljsko tožiltvo Berlusco-nija dolži, da je leta 2006 kupil senatorja Italije vrednot Sergia De Gregoria, da bi zrušil levosredinsko vlado Romana Prodija? Pa tudi izkušnja Montijeve vlade je dokazala, da »nenavadna večina« ni kos izzivom italijanske krize predvsem zaradi zaviralne vloge Berlusconijeve desnice. Ostaja možnost sodelovanja levo-sredinske povezave in Grillovega gibanja. Bersani je napovedal da bo direkciji stranke predlagal prav to rešitev, ki naj bi jo nato ponudil v premislek predsedniku republike Giorgiu Napolitanu. Program te vlade, meni Bersani, bi se moral omejiti na sedem ali osem bistvenih vprašanj, ki zadevajo Evropsko unijo in predlog, da bi sanacija bilanc in znižanje državnih dolgov postala srednjeročna cilja, prioriteta pa naj bi bila zaposlitev. Prav tako žgoče je po Bersanijevem mnenju socialno vprašanje, saj postaja družbena stiska neznosna. Občinske uprave morajo imeti možnost, da primerno podprejo najbolj obubožane, treba je preurediti sistem socialnih blažilcev, deblokirati je treba izplačila javnih uprav podjetjem, ker to lahko zagotovi nekaj sape gospodarstvu. Seveda pa se Bersani ogreva tudi za korenito reformo politike: razpoloviti število parlamentarcev, krepko znižati njihove plače, z zakonom urediti delo strank in seveda korenito prenoviti sistem financiranja. Potrebna pa je tudi stroga in učinkovita protikorupcijska zakonodaja in rešiti je treba vprašanje konflikta interesov. Skrb za okolje in za prijaznejši odnos do narave pa naj bi odražalo novo mi-nistrtvo za trajnostni razvoj. Te točke so tudi v programu Gibanja 5 zvezd, zato Bersani upa, da bi parlamentarci tega gibanja take rešitve lahko podprli, saj so mnogi, vključno z Gril-lom, že omenjali sicilijanski vzorec. Deželni svetniki 5 zvezdic so na otoku že podprli kar nekaj predlogov predsednika Rosaria Crocette, čeprav niso sklenili z njim nobenega zavezništva. Vendar med deželno vlado na Siciliji in vsedrža-vno vlado je velika razlika, ker deželna vlada ne potrebuje zaupnice, lahko deluje kot manjšinska vlada in skuša ob posameznih predlogih pridobiti podporo večine sveta, medtem ko v primeru državne vlade ustave predpisuje zaupnico parlamenta. Vlada ne more začeti z delom, če ji parlament ne izglasuje zaupnice. To se zdi v tem trenutku največja tehnična, obenem pa tudi politična ovira za morebitno sodelovanje, saj Grillo in njegovi pravijo, da so kvečjemu pripravljeni podpreti predloge, ki se jim bodo zdeli dovolj prepričljivi, ne nameravajo pa glasovati za zaupnico morebitni Bersa-nijevi vladi. Bersanijev predlog je Grillo ostro zavrnil, besedno bolj uglajen, vsebinsko pa prav tako oster je bil tudi »ne« Gianroberta Casaleggia, izvedenca v informatiki, ki je skupaj z Grillom ustanovil Gibanje 5 zvezd in je po mnenju mnogih komentatorjev dejanska siva emi-nenca gibanja. Zelo verjetno sodijo te začetne izjave tudi v taktiziranje pred umestitvijo novega parlamenta, očitno pa je, da bi preostro nategovanje vrvi lahko državi znatno škodilo saj bi samo okrepilo bojazen tujih državnikov, da bo Italija politično nestabilna, vlagatelji pa bi zaradi tvegaja za svoja posojila zahtevali znatno višje obresti, Italija bi se znašla v vrtincu grškega tipa. Po splošni oceni so parlamentarci, ki so bili izvoljeni na listah Gibanja 5 zvezdic, neizkušeni v politiki in nevešči parlamentarne procedure, vendar so mladi, izobraženi in pragmatični ljudje, ki želijo misliti s svojo glavo in ne slepo slediti navodilom voditelja. Zato so mnogi komentatorji prepričani, da bodo trezno pristopili k opravljanju mandata in se ne bodo šli igrice »čim slabše, tem bolje«. K stvarnemu pristopu iskanja stičnih točk z levo sredino Grilla poziva tudi Nobelov nagrajenec Dario Fo, ki je genovskega komika odločno podprl med volilno kampanjo. Ustava predvideva med volilnim izidom in dejanskim začetkom dela parlamenta dokaj dolg rok, ki je posledica dejstva, da prometne in druge povezave v času, ko je bila temeljna listina zasnovana, niso bile tako hitre kot danes. Po teh predpisih naj bi umestitvena seja parlamenta bila 15. marca, med 16. in 20. marcem naj bi doma izvolila predsednika, od 21. do 30. marca pa naj bi predsednik republike začel posvetovanja s strankami za izbiro mandatarja. Po poročanju nekaterih časopisov pa naj bi se Napolitanu mudilo, ker se boji, da bi predolgo obdobje brezvladja samo dodatno povečalo kaos, predvsem pa bi trgi državi izstavili slan račun. Zato naj bi preverjal možnost skrajšanja omenjenih rokov, kar bi mu zagotovilo več časa za pogovore s strankami, saj bo s 15. aprilom novoizvoljeni parlament na skupni seji začel izbirati novega predsednika države, ker sedanjemu mandat poteče 15 maja. Predsednik Napolitano, ki se je pravkar vrnil z obiska v Nemčiji, bo nedvomno že pred uradnim začetkom posvetovanj navezal stike z vsemi glavnimi dejavniki. Pri iskanju rešitve mu bo pomagalo tudi priznanje, ki mu ga je izrekel Grillo, za pokončno držo v odnosu do nemškega socialdemokratskega kandidata. Ali bo izkušenemu Napolitanu uspelo potegniti pravega kunca iz klobuka? Slika bo morda nekoliko jasnejša po izvolitvi predsednikov obeh domov. Morda bo iskanje rešitve zahtevalo od Demokratske stranke še nekaj žrtev in jasen dokaz, da se je odločila za korenit zasuk. Morda se bo tudi Bersani moral odpovedati kandidaturi za mandatarja, jasen in nedvoumen dokaz, da se DS zavzema za prenovitev pa bi bila izjava, da se odpoveduje v celoti ali vsaj dobremu delu denarja, ki naj bi ga država povrnila strankam kot povračilo za stroške v volilni kampanji (za vse stranke naj bi povračilo značalo več kot 150 milijonov). V teh dneh bi morali vsi, ki jim je usoda Italije pri srcu, v iskanju možnih rešitev upoštevati tudi dejstvo, da je bil v Lombardiji izvoljen za predsednika voditelj Severne lige Roberto Maroni, ki je skupaj s kolegoma iz Piemonta Robertom Coto, Veneta Luco Zajo in s predsednikom FJK Renzom Tondom podpisal dogovor o ustanovitvi velike severne regije. Maroni je takoj dejal, da bo ta ligaška tvorba skušala izkoristiti šibkost osrednje rimske vlade, da iztrži čim več. Tega vprašanja nova vlada, kljub vsem problemom ne sme prezreti, saj bi bilo za državo pogubno, če bi prepustili protievropsko naravnani in v marsikaterem pogledu rasistično nastrojeni stranki, ki je na zadnjih volitvah dobila v vsedržavnem merilu 4 odstotke glasov, da obvlada najbolj razvito, dinamično in inovativno državno območje. Kot pomočnik komentator turinske La Stampa Massimo Gramellini sem tudi sam prepričan, da je dobra in poštena politika zelo zahtevna stvar, še posebej če je treba graditi na pogorišču, kakršna je Italija teh dni. Zato bi kot državljan spremljal dogajanje z veliko večjo vedrino, če bi nas na poti iz blata vodili trezni in strokovno dorasli ljudje, ki so bili izbrani s transparentnim postopkom. Morda pa je to samo utvara in me bo razplet dogodkov postavil na laž, ker razmišljam s političnimi kategorijami, ki niso več v koraku s časom. I PIŠEJO IN RIŠEJO / K. D. KAJUHA - P. TRUBARJA - BAZOVICA Teden slovensk V letošnjem šolskem letu smo se odločili, da bomo kar cel teden in na različne načine proslavljali Prešernov praznik. Odpeljali smo se na izlet v slovensko prestolnico, poslušali smo zvoke harmonike, izdelali smo si pustne maske - povodne može in slavnostno počastili največjega slovenskega pesnika. 7 V Slovenskem šolskem muzeju smo imeli učno uro. Deklice smo oblekle predpasnike, dečki pa brezrokavnike. Bili smo lepi in podobni našim prapradedkom. Vstopili smo v učilnico. Na tabli je pisalo 4.sve-čan 1859. Ko je učitelj vstopil v učilnico, smo morali vstati in ga tako pozdraviti: «Bog daj, gospod uče-nik!« V ponedeljek, 4.februarja 2013, smo šli na izlet v Ljubljano. Ob 7.00 uri smo se zbrali pred železniško postajo v Sežani. Pozdravili smo starše in vstopili na kratek vlak, ki je imel samo dva potniška vagona. Odpotovali smo ob 7.20. Med potjo smo se igrali, pogovarjali in občudovali zasneženo naravo. Ob 9.00 uri smo izstopili na postaji Tivoli. Sprejela nas je učiteljica Silva Perčič, ki nam je razkazala ljubljanske lepote. Učenci Martin, Kristjan, Dennis in Massimiliano pa so postali mali ciceroni, ki so nam s svojimi referati predstavili zgodovinske in kulturne zanimivosti mesta. Gospod učenik je bil strog, imel je palčko, mi pa smo morali držati roke za hrbtom. Naučili smo se pesmico o kukavici. Nekateri so bili kaznovani in so sedeli na lesenem osličku. Bilo je zelo lepo, ker smo spoznali, kako je potekal pouk v starih časih. Ogledali smo si še razstavo pisal in starih šolskih pripomočkov. h • ■m tf 9 Peš smo se odpravili na Trg republike, kjer stoji ogromna stavba: Cankarjev dom. Ogledali smo si notranjost doma. Vo-dička nam je povedala, da ima dom štiri velike dvorane. Najprej smo si ogledali prvo dvorano, ki je največja dvorana v Ljubljani. Njena barva je bela; stene in stoli so beli. Druga, tretja in četrta dvorana so bile pod zemljo. Druga dvorava je bila rdeče barve, tretja pa okrogla in modre barve. Te barve predstavljajo slovensko zastavo. Četrta dvorana je sive barve. Potem smo odšli na postajo Tivoli. Ob 17.20 smo vstopili na vlak, ki nas je odpeljal v Sežano. Letošnji prvi izlet nam je bil zelo všeč, ker smo se zabavali in spoznali Ljubljano. Gledališka predstava Od Bacha do tanga V sredo smo šli v vrtec, kjer nas je pričakal gospod Marko Hat-lak, ki je predstavil učno uro OD BACHA DO TANGA. Na harmoniko je igral mnogo skladb in zraven je tudi zapel. Pokazal nam je slike različnih harmonik. Spoznali smo marsikaj novega o svetu harmonike. Na koncu smo še vsi skupaj zaplesali in zapeli Naša četica. Bilo je zelo zanimivo in zabavno. ŠOLARJI PIŠEJO IN RIŠEJO Nedelja, 3. marca 201*3 3 Sošolec David nam je predstavil Prešernov življenjepis. Predaval nam je, kje se je rodil, kje je živel, kaj je naredil in kje je umrl. Vsi smo Obiskali smo vaščane, ki so bili zelo veseli našega obiska. Vsi "po- darili s sladkarijami, jajci in denarjem. Prispevki v zvezke narisali Franceta Prešerna s slovenskimi narodnimi motivi. vodni možje" se jim iz srca zahvaljujemo, ker so nas tako bogato ob- nam bodo služili za nakup šolskih potreb- 14 Nedelja, 3. marca 2013 MANJŠINE / V ČETRTEK JE UNESCO PONOVNO SLAVIL SVETOVNI DAN MATERINŠČINE Opozorilo na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco je 21. februar razglasila za mednarodni dan maternega jezika. Tema letošnjega dneva materinščine, ki ga obeležujejo od leta 1999, je bila dostopnost knjig in digitalnih vsebin v različnih jezikih. Jezikovna in kulturna raznolikost sta univerzalni vrednoti, ki pripomoreta k složnosti in povezovanju med različnimi družbami. Generalna direktorica Unesca Irina Bokova je ob letošnjem mednarodnem dnevu materinščine še posebej opomnila na pomembnost osrednjega sporočila in letošnje teme. "Večjezičnost daje moč in odpira nove pri- ložnosti. Uteleša našo kulturno raznolikost in spodbuja izmenjavo mnenj, porajanje idej ter širi naše poglede," njene besede povzema Unes-cova spletna stran. Posamezne države imajo ključno vlogo pri spodbujanju materinščine preko nacionalnih institucij in združenj. Pomembno vlogo imajo tako šole in univerze kot mediji. S sloganom Knjige za izobraževanje v maternem jeziku želi Unesco ob dnevu materinščine podpreti produkcijo knjig za izobraževalne namene v maternem jeziku. Izobraževanje v maternem jeziku se v širšem smislu nanaša tako na uporabo materinšči- ne doma kot v šolah. Knjige in učbeniki pripomorejo k bogatenju jezika in opismenjevanju v maternem jeziku. Natisnjena gradiva v materinščini so pomemben temelj za učenje. Unesco se za uporabo maternega jezika v dvo- ali večjezičnem izobraževalnem procesu v najzgodnejši letih zavzema, ker ima pomembno vlogo pri ustvarjanju trdnih temeljev za učenje. Uporaba materinščine doma ali v vrtcih otroke pripravlja na lažje opismenjevanje, kar jim pozneje olajša tudi učenje tujega jezika. Danes je sicer pri mnogih jezikih opaziti manko natisnjenih gradiv, čeprav je v zadnjem času opaziti napredek. Računalniška tehnologi- ja in relativno nizki stroški digitalnega tiska obetajo cenejše natisnjena gradiva, kar je povezano tudi z njihovo širšo dostopnostjo, še piše na spletni strani Unesca. Mednarodni dan materinega jezika obeležujemo že 14 let v spomin na protest in smrt bengalskih študentov, ki so pred 47 leti zahtevali enakopravnost za svoj jezik. Unesco je z dnevom želel opozoriti na potrebo po ohranjanju kulturne in jezikovne raznolikosti po svetu. Po svetu danes govorijo okrog 6000 različnih jezikov. Od tega jih po oceni Unesca polovici grozi, da bodo izginili. V povprečju na vsake dva tedna izgine po en jezik. Nemška manjšina na Poljskem nujno potrebuje lastne otroške vrtce in osnovne šole Pred kratkim, natanko v četrtek, 7. februarja, so predstavniki organizacije nemške manjšine na Poljskem AG-MO na povabilo predsednika delovne skupine za manjšine v Evropskem parlamentu madžarskega socialista Csabe Tabajdija in poslanca zelenih Francoi-sa Alfonsija, Korzičana, obiskali Evropski parlament v Strasbourgu. Prišla sta predsednik in podpredsednik Društva za podporo Nemcev v Šleziji, Vzhodnem Brandenburgu, Po-morjanski ter Vzhodni in Zahodni Prusiji. Pogovarjali so se o problemih ohranjanja jezika in krize identitete nemške manjšine na Poljskem ter pravic te manjšine do rabe maternega jezika in s svojimi problemi seznanili ev- ropske poslance vseh političnih skupin. Njihova osnovna zahteva je ustanovitev otroških vrtcev in osnovnih šol v nemškem jeziku na ozemlju, kjer živi nemška manjšina na Poljskem. Pobudnik tega srečanja mešane skupine za narodne manjšine (uradni naziv je mešana skupina za tradicionalne manjšine, narodne skupnosti in jezike) je bil poslanec v Evropskem parlamentu, predstavnik bavarske CSU Berndt Posselt, ki je sam po rodu sudetski Nemec. Zal pa se prav Posselt zaradi številnih drugih obveznosti tega zasedanja ni mogel udeležiti, manjkali pa so tudi poljski evropski poslanci, ki so bili prvi poklicani, da slišijo, kakšni so problemi v njihovi državi in da ustrezno ukrepajo. Predsednik organizacije nemške manjšine na Poljskem AGMO Tobias Korfer je temeljito obrazložil stanje te manjšine; osredotočil se je predvsem na dejstvo, da ta manjšina nima otroških vrtcev in osnovnih šol, kar seveda močno otežkoča medgeneracijski prenos jezika; otroci namreč večji del dneva preživijo v šoli, kjer je edini jezik poljščina. Opozoril je na sociološko študijo, ki je pojasnjevala pomen šole za ohranjanje maternega jezika, pa tudi na dejstvo, da je ista dtudija pokazala znatno drugačne rezultate v Ratiboru v Gornji Šleziji, kjer pa obstaja dvojezil-na osnovna šola. V drugem posegu je podpredsednik organizacije nemške manjšine Til- man Fischer opozoril na povezavo med pomanjkljivostmi izobraževalnega programa za pripadnike nemške manjšine in vlogo te manjšinske skupnosti na Poljskem. Izpostavil je, da bi morala Poljska k vprašanju zaščite manjšin pristopiti z bolj evropskim duhom. To izhaja tudi iz tretjega poročila o izvajanju Okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin, ki ga je Svet Evrope pred kratkim objavil. Tu je podpredsednik organizacije nemške manjšine na Poljskem seznanil evropske poslance, da so julija 2012 vložili peticijo v nemškem zveznem parlamentu Bun-destagu, ker so nezadovoljni, ker polj-sko-nemško omizje, ki je o teh vprašanjih razpravljalo na dveh srečanjih v le- di, sicer predsednik mešane skupine, je spregovoril o stanju madžarske manjšine v Romuniji. Opozoril je, da je stanje manjšin v nekdanjih državah srednje in vzhodne Evrope, dokaj slično. Vprašanje popolne odsotnosti nemškega jezika iz otroških vrtcev in osnovnih šol na Poljskem terja po njegovih besedah popolno podporo Evropskega parlamenta. Sicer pa se je tega zasedanja udeležila tudi predstavnica visokega komisariata OVSE za narodne manjšine Ilze Brands Kehris. Ob koncu srečanja je predsednik Csaba Tabajdi, ki je tudi član Odbora za človekove pravice Evropskega parlamenta, napovedal, da bo peticijo, ki so jo predstavniki nemške manjšine na V Asturiji protest, ker zakon o šolstvu ukinja rabo manjšinskega jezika pri pouku »Odgovor, ki smo ga prejeli v Madridu, je seveda zelo dober. Predstavniki vseh strank in seveda vseh poslancev iz Asturije so se obvezali, da bodo pred napadom osrednje vlade branili naš jezik.« Tako je Ignaciu Galan, predstavnik organizacije Iniciativa pol Asturia-nu, ki si prizadeva za vrednotenje astu-rijskega jezika ocenil pogovore, ki jih je na vodstvu delegacije svoje organizacije imel v prestolnici s predstavniki socialistov, združene levice in ljudske stranke ter Foruma, manjše lokalne stranke iz Asturije. Gre predvsem za vprašanje šolstva, kajti v Asturiji nasprotujejo šolski reformi, ki je znana kot zakon Wert. Galan je pojasnil, da ste se predstavnika vladne ljudske stranke Carmen Maniega in Angeles Fernandez Ahuja obvezala, da poiščeta rešitev, ki bi preprečila izginotje asturijskega jezika iz javnih šol. Sicer pa je Galan prosil sogovornika ljudske stranke, naj si tudi prizadevata za rabo jezikamd, da bi ga ljudje lahko spoznali. Zato bi bilo treba ugotoviti nekatere storitve v asturijskem jeziku, prav organizacija Iniciativa pol Asturiano pa je na razpolago za prevajalske storitve, kadar bi bilo to potrebno. »V Madridu itak le malokdo ve, da govorimo tukaj v svojem jeziku,« je pripomnil Galan. Predstavnika opozicije Antonio Trevin in Enrique Sostres ata prav tako zagotovila, da bosta iz opozicijskih klopi podprla in ministrstvu za izobraževanje zahtevo, da se asturijski jezik ohrani v izobraževalnem sistemu, poleg tega pa, da se ga uporablja tudi v javnih napisih na državnih cestah. Po drugi strani pa je organizacija Xunta pola Defensa de la Llingua (Odbor za obrambo jezika) v sporočilu za javnost opozorila, da je bil v generalni direkciji za jezikovno politiko pri deželni vladi v Asturiji zaposlen filolog, ki nima ustreznih dokazil o znanju manjšinskega jezika, kar je bilo sicer predvideno v razpisu Tudi sindikalna organizacija je zaradi tega protestirala in zahtevala takojšen popravek izidov razpisa. V pričakovanju ustrezne zakonodaje si v Asturiji sami pomagajo za uveljavljanje jezika na prometnih oznakah Od leve proti desni: François Alfonsi poslanec (Zeleni), Tobias Körfer (predsednik AGMO eV) Csaba Sogor poslanec (EPP) tih 2010 in 2011, ni obrodilo nobenih konkretnih sadov. Ob koncu je Fischer izrazil upanje, da bo srečanje predstavnikov nemške manjšine na Poljskem prispevalo k reševanju tega problema. Posegom predstavnikov manjšine je sledila razprava, v katero je poseglo več poslancev. Govorili so predvsem o evropski politiki in predstavili nekatere primere dobre prakse. Med temi je južnotirolski poslanec Herbert Dorfmann opozoril na stanje v tej italijanski provinci, ki ga je predstavil kot ustrezen model reševanja problemov zaščite manjšin. Madžarski poslanec Csaba Tabaj- Poljskem predali Bundestagu, predložil v obravnavo tudi temu odboru z namenom, da se seznani s perečim problemom pomanjkanja nemških šol na Poljskem z namenom, da se pospeši postopek za odprtje teh šol, ki so bistvenega pomena ta ohranitev identitete nemške manjšine. Predstavnika AGMO sta pogovore v Evropskem parlamentu zelo pozitivno ocenila v prepričanju, da bo avdicija prispevala k pospešitvi postopkov za odprtje nemških šol na Poljskem in da bo spodbudila tudi nemški Bundestag, da vzame resno v špo-štev probleme nemške manjšine v republiki Poljski. / RUBRIKE Nedelja, 3. marca 2013 15 Družinski proračun je resna zadeva, s katero se premnogi vsakodnevno spopadajo: treba je sestaviti lestvico prioritet, stvari, ki se jim nočemo in moremo odpovedati, tako za duševno kot za fizično dobro počutje. Da ima šport pri tem zelo pomembno vlogo -šport kot razvedrilo, sprostitev, bolj kot merjenje ali preseganje svojih sposobnosti -je neizpodbitno dejstvo, ki ga potrjujejo vsakovrstne raziskave. Izbira je zelo pestra, v zimskem času pa skoraj obvezna: v gore, na sneg, kakorkoli, po rezervo kisika in razkošnih razgledov, ki nam jih naše gore ponujajo zastonj! Zastonj pa ne gre, zato pa lahko izbiramo med mnogimi variantami, si popestrimo počitnice, uberemo tudi drugačne poti, ki nam odpirajo nova in lepa doživetja. Kdor uživa le ob vijuganju na belih progah, lahko veliko prihrani, če se pridruži pobudam naših športnih društev, ki poskrbijo za prevoz in lekcije z učitelji, za najbolj vnete smučarje pa organizirajo tudi vrsto tekmovanj. Prihraniti se da tudi pri opremi, če jo nabavimo na smučarskih sejmih, ki jih naša društva vsako leto pridno uredijo. Kot se je dogajalo v letih, ko je Alberto Tomba navduševal množice, je zdaj zelo opazen efekt Tina Maze: vrhunska športnica s svojimi uspehi spodbuja mlado in staro, tako v Sloveniji kot pri nas je evforija na višku in upad, ki ga je bilo pričakovati zaradi ekonomske depresije, je komaj opazen. Sezona, ki se je odprla z resnimi problemi zaradi skromne količine snega, obeta še veliko lepih dni ob prijetnih užitkih, ki jih daje škripanje smuči na naravni snežni podlagi, čeprav smo že skoraj na prahu pomladi. Veliko lepši je tudi pogled na zasnežene jelke in smreke, kot so že pred leti razumeli nekateri turistični operaterji, ki so s topovi umetno belili ne samo proge, temveč tudi bližnjo okolico ... Čeprav naša dežela ne sodi v sam vrh alpskih smučarskih destinacij, se res ne moremo pritoževati nad ponudbo: Trbiž z novimi povezavami med Flor-janko in Višarjami, ki so privabile rekordno število smučarjev- v konicah so zabeležili preko 4000 obiskov-, Zonco-lan s prijazno sončno lego in progami, na katerih trenirajo tudi državne reprezentance, Forni di Sopra s preko 6 km dolgim spustom z Varmosta, Piancavallo z razgledom, ki ob jasnem vremenu sega do morja, pa še kaninsko čezmejno območje, kjer je letos kar nekaj problemov zaradi okvare žičnice na slovenskem pobočju, in Sappada, ki je že od lani vključena v mrežo Promotur, čeprav ne spada v našo deželo. Predsednik družbe Promotur Stefano Mazzolini je precej zadovoljen s potekom sezone, zaslužki so vsaj delno nadoknadili lanske izgube, ki jih gre pripisati prevsem visokim stroškom za umetno zasneževanje: Dežela FJK vabi družbo, ki jo je ustanovila in jo podpira, k varčevanju, toda Mazzolini navaja dejstvo, da se vsak evro, ki ga Dežela vloži, obrestuje s trikratnim množilcem, kot ekonomska vzmet, ki v sami družbi zaposluje 1.800 ljudi, istočasno pa jamči zaslužek vsem turističnim operaterjem, od hotelov do trgovin in vseh, ki so kakorkoli soudeleženi v ekonomskih dejavnostih. Mazzolini meni, da je v naši deželi globok razkorak med kakovostjo prog in kvaliteto hotelske ponudbe: najbolj prestižni smučarski centri razvajajo svoje goste z vrsto mikavnih dejavnosti, med katerimi igra wellness glavno vlogo: pri nas si proge zaslužijo pet zvezdic, na tem nivoju pa sta samo dva hotela, zato izbirajo petični smučarji drugačne destina-cije. Na dobrem, včasih kar zelo dobrem nivoju, pa je gastronomija, ki jo bogati veliko število tipičnih domačih proizvodov, od sirov do pršutov, slaščic in vrhunskih vin: ne samo v izbranih restavracijah, tudi v preprostih gostilnah in kočah se da okusiti specialitete, ki niso nizkokalori-čne, a dajejo potrebno energijo za športne dejavnosti. Sorazmerno cenejše so pri nas (na območju, ki ga upravlja Promotur) smučarske karte in veliko je posebnih ponudb: 50% popust na sezonsko karto za SMUČARSKA SEZONA Med zasneženimi jelkami in vrhovi Katja Kralj univerzitetne študente do 26 leta, zastonj pa za otroke rojene od 1.2005 dalje in za dedke in babice (če so še v dobri formi) rojene 1.1937 in prej, pa še zastonj karta za petega družinskega člana in skipass na ure po znižani ceni za dva družinska člana. Za otroke so v Trbižu pripravili 70.000 kvadratnih metrov zabavnega parka (nekaj podobnega nudi tudi Pian-cavallo), za mlado in staro pa so na razpolago tudi posebna doživetja kot nočna smuka, tako na Višarjah kot v Forni di Sopra; ponoči se lahko smučarji lahko peš podajo na proge za lažjo obliko turne smuke. Približno 150km prog je namenjenih ljubiteljem smučarskega teka, discipline, ki jo tudi mnogi alpski smučarji gojijo kot popestritev počitnic, ne nazadnje pa tudi za prihranek...Tudi vožnja na saneh s pasjo vprego je doživetje, ki ga ne gre zamuditi, za bolj adrenalinske občutke pa se lahko spustite (tudi poleti, na tračnicah) z bobom v Piancaval-lu. Kdor želi zamenjati smuči za drsalke, ima na razpolago pokrita drsališča v Ta-blju, na Piancavallu in v vasici Claut (tam je bilo zgrajeno l.2003 za Univerzijado), odkrito pa v Forni. Z novim snegom so razmere postale idealne za dejavnost, ki vsako leto privablja nove navdušence: hoja s krplji (ciaspe), pogrezanje v zimsko idilo stran od množic in hrupa, globoko dihanje, ki sprosti dušo in telo, počasno dojemanje in srkanje občutkov, od tihožitja vršacev do spokojnosti zimskega gozda. Kot turna smuka ( za to disciplino je izbira izletov nadvse bogata), zahteva tudi hoja s krplji veliko previdnosti: pred vsakim načrtovanim izletom je treba preveriti snežne razmere, se pravi nevarnost plazov, ki vsako leto kaznujejo preveč predrzne izletnike. Previdnost je seveda potrebna tudi na progah in še vedno je premalo tistih, ki pozorno preberejo pravilnik ter precenjujejo svoje sposobnosti. Kar nevarni lahko postanejo ne dovolj spretni deskarji in pred leti se je celo razpravljalo o možnosti, da bi jim dodelili posebne proge, sicer pa je ostalo po starem in tudi razmerje med smučarji in deskarji je dokaj konstantno: po začetnem navdušenju so snowboardu ostali zvesti predvsem mlajši športniki, ki se še ne spopadajo s hrbtnimi bolečinami. Vsako leto se v naši deželi veča število smučarjev in deskarjev iz Slovenije: kaj je narobe s prelepo alpsko deželo, da njeni prebivalci kar trumoma prihajajo k nam, mnogi pa si privoščijo tudi Južno Tirolsko, Avstrijo in še bolj oddaljene kraje? Razlogov je več, predvsem pa je kriva relativno nizka nadmorska višina najbolj razvitih smučarskih centrov: Kranjska Gora ohranja svoj čar tudi zato, ker vsako leto gosti prestižni veleslalom za svetovni smučarski pokal, infrastrukture pa bi bilo treba ojačiti in posodobiti; Pohorje gosti znamenito Zlato lisico, tako v Kranjski gori kot na Pohorju pa lahko nastanejo velike težave zaradi pomanjkanja snega. Prekrasni razgledi se smučarjem odpirajo na Voglu, razdalja pa marsikoga odvrača, kot je relativno daleč tudi Rogla, Krvavec pa je v glavnem domena Ljubljančanov, ki ga zaradi bližine zelo radi obiskujejo. Primorci smo imeli dva smučarska centra, ki sta bila zelo pri roki-Kalič pri Postojni in Lokve na Goriškem, oba pa sta žalostno propadla, lepo pa se razvija Cerkno, ki premore šest sedežnic in dve vlečnici: leži na 1.291m, zato nima večjih težav s snegom, le dostop pelje skozi dokaj vijugaste ceste. Tudi Črni vrh nad Idrijo in Stari vrh nad Škofjo Loko se uvrščata v seznam možnih destinacij, ne nazadnje Soriška planina, ki s svojimi 1.300 m nadmorske višine jamči optimalne razmere. Samo tri vlečnice in ena sedežnica res niso dovolj za zahtevne goste, malokdo pa je pripravljen vlagati ogromna finančna sredstva za razvojni projekt, ki bi planino povezal s Koblo na bohinjski strani. Načrtovanje postavlja velike probleme z ekološkega vidika: vsako novo smučišče pomeni zmanjšanje gozdnih površin in poseg v naravo, ki je vedno boleč: tudi v naši deželi ne načrtujejo novih smučišč, gore naj bi ohranile čimbolj naravni videz, kajti pogled na žičnice in vlečnice je poleti kar žalosten in jemlje pokrajini čar: tudi trava postane na progah drugačne barve, če je na njej ležal umetni sneg z dodatkom kemikalij. Nabrusite torej smučke, še prej pa se vsaj za silo razgibajte, in srečno! Pod senco košate lipe Barbara Žetko Lipa predstavlja za slovenski narod nekaj posebnega. Še danes je precej vasi, kjer na glavnem trgu ali pred cerkvijo raste mogočno drevo, ki v zgodnjih poletnih dneh prepaja zrak s sladkim vonjem svojih cvetov. Lipa je simbol doma oz. pripadnosti kraju in nas veže na teritorij, kot morda le oljka Grke ali pomaranča Sicilijance. Poleti nam nudi gosto senco pred sončno pripeko, poklanja nam cvetove za pripravo pomirjevalnega čaja, pa tudi les za izdelavo raznih predmetov. Čeprav lipa ni najbolj uporabljen les v gradbeništvu, ker je preveč mehak in ga zato lahko namenimo le stenskim oblogam, imamo na voljo mnoge druge vrste lesa. Od vedno je imel les za nas pomembno vlogo tudi v notranjosti stavb, tako pri izdelavi pohištva kot pri talnih oblogah in torej ne samo pri gradnji konstrukcij ali lesenih kritin. Lepota lesenih talnih oblog je res edinstvena in nudi stanovalcem prijeten občutek topline in intimnosti. V slovenskih domovih so naši predniki najprej uporabljali enostaven ladijski pod, nato so ga nadomestili s parketom, ki so ga morale naše babice zaščititi z voskom ali z drugo posebno pasto. Delo je bilo dolgo in utrudljivo, tako da so laki, ki so se pojavili na tržišču v prejšnjem stoletju, naredili majhno revolucijo in predstavljali pravo odrešenje za gospodinje. Namesto dolgega čepenja na kolenih in loščenja parketa - nekatere ženske so to delo opravljale celo vsak teden -, je zadostovalo pobrisati tla s komaj vlažno krpo in les je spet zasijal v vsej svoji lepoti. Nekoč so uporabljali le nekatere vrste lesa za izdelavo podov, danes pa je ponudba tako široka, da s težavo izberemo parket, ki nam je bolj všeč. V gorskih predelih so največkrat uporabljali smreko tako za stenske obloge kot tudi za pode, čeprav je ta les zelo mehak. Te prvine je bilo veliko in manj premožni sloji prebivalstva si niso mogli privoščiti dražjega lesa. Izkoristili so pač, kar so imeli na razpolago. V večjih poslopjih pa so zelo pogosto uporabljali hrast, pri polaganju katerega so mojstri izkazovali kreativnost z ustvarjanjem različnih vzorcev. Ta drevesna vrsta ima precej enotno barvo in zaradi tega so lahko oplemenitili notranje prostore s posebnimi motivi, ki so vča- sih pričarali res edinstvene občutke, ne da bi se pri tem izkazali za kričeče ali pretirane. Slovenske avtohtone vrste lesa so zelo primerne za parket. Z leti so postopoma dobile svoj prostor v naših domovih poleg hrasta in smreke tudi manj razširjene vrste, kot so javor, jesen, akacija, češnja, oljka in oreh, le da naštejem pomembnejše. Vsak les ima svoje specifične lastnosti: nekatere vrste so bolj stabilne, torej manj občutljive na vlago in se zato relativno malo dimenzijsko spreminjajo. Nekatere so posebno trde in trpežne in jih zaradi tega uporabljamo v bolj obremenjenih in pohojenih prostorih, druge pa so priljubljene zaradi posebne barve. Tržišče pa se ne zadovoljuje s ponujanjem različnih vrst lesa in stalno bogati ponudbo z vse popolnejšimi izdelki: na razpolago imamo klasični masivni parket, mozaik ali lamelni parket, večslojni gotovi parket, parket za tla s talnim ogrevanjem, podeželski pod itd. Površina poda pa lahko ima v naših domovih drugačen videz, če je gladka ali krtačena, če je starana, termično obdelana ali lužena, če je lakirana, zaščitena z voskom ali premazana z oljem. Kar se montaže tiče, pa lahko polagamo les plavajoče, ga lepimo po vsej površini ali pritrdimo na letve, čeprav ta sistem danes zelo malo uporabljamo. Očitno pa je človek težko zadovoljivo bitje, saj poleg vsega naštetega izbora, ki bi zadostil vsem najrazli- čnejšim željam in potrebam, stalno iščemo nekaj novega, kar bi potešilo vse naše namišljene potrebe. Temu, kar imamo v velikih količinah pri nas doma, ne dajemo primerne vrednosti in eksotični les vzbuja še vedno preveliko zanimanje v potrošnikih. Ekološka opozorila še niso prodrla dovolj globoko v našo zavest, da bi se odločili za okolju prijaznejšo obliko urejanja našega doma. Vsi smo v besedah za ohranitev okolja in včasih se to tudi izkaže v konkretnih dejanjih: npr. zamenjamo ogrevalni kotel in okna z energijsko bolj varčnimi, uporabljamo energijsko učinkovite pralne stroje, ugašamo luči in redno ločujemo odpadke. Kaže torej, da smo dovolj osveščeni in občutimo problem ohranitve okolja kot bistven za naše preživetje. Zakaj torej izbiramo za naš dom eksotične lesne vrste, kot so tik, iroko, merbau, doussie in druge, namesto našega domačega hrasta, javora ali bukve? Če bi nas kdo vprašal, ali smo za ohranitev amazonskega ali kateregakoli drugega deževnega gozda, bi takoj pritrdili, potem pa izbiramo lesene pode, za izdelavo katerih so posekali na tisoče dreves na drugem koncu sveta, v južni Ameriki, Afriki ali Aziji. Morda problem obstaja prav v tem. Če bi nam posekali lipo, ki raste na našem dvorišču in pod katero se v vročih poletnih dneh zavarujemo pred soncem, bi se verjetno pošteno razjezili. Ali pa bi se obupano razjokali, kot se je zgodilo meni, ko so pred skoraj tridesetimi leti na našem vrtu posekali dve čudoviti stoletni lipi, da bi razširili Furlansko cesto, ki se je vila pod našo hišo. V imenu napredka predstavljajo tudi mogočna drevesa oviro, ki jo je treba odstraniti. Pomislite na to naslednjič, ko boste hoteli zamenjati parket v dnevni sobi. Ljudstva, naseljena v Amazoniji, so še bolj navezana na svoje gozdove kot mi na svoje in zanje predstavljajo drevesa nekaj svetega in dragocenega, še bolj kot za nas domače lipe. Čeprav smo oddaljeni deset ali dvajset tisoč kilometrov od 'pljuč' našega planeta, kot kupci in uporabniki odločamo tudi mi o usodi Zemlje in o njegovih prebivalcih. Tako iz socialnega kot iz okolje-varstvenega vidika je torej nujno, da se zavedamo, kakšen vpliv imajo naše izbire. 16 Nedelja, 3. marca 2013 RADIO IN TV SPORED ZA DANES Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 20.00 Tv Kocka 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Vabilo v gledališče: Kobarid '38, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno nosauri 9.00 Earth Machine 10.00 Sv. Maša 11.00 Rubrika: Le storie di viaggio a... 11.30 Dnevnik 12.00 Rubrika: Pianeta mare 13.00 Donnavventura 14.00 Dnevnik 14.4019.35 Speciale Tierra de Lobos 14.50 Film: Karol, un uomo diventato papa (bio-gr.) 18.55 Dnevnik in vremenske napovedi 19.40 Film: Comandante Florent - Fuga mortale (krim., Fr.) 21.30 Tierra de Lobos - L'amore e il coraggio 23.401 bellissimi di R4 23.45 Film: Bad girls (vestern, '94) 6.30 Variete: UnoMattina in famiglia 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 10.05 MixItalia 10.30 A Sua immagine, vmes Sveta maša in Angelus 12.20 Linea verde 13.30 Dnevnik 14.00 Show: Domenica in - L'arena 16.30 20.00 Dnevnik 16.35 Show: Domenica in - Cosi e la vita 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.40 Igra: Affari tuoi (v. M. Giu-sti) 21.30 Nad.: Un medico in famiglia 23.20 Dnevnik Canale S 6.00 Pregled tiska 7.55 Promet, vremenska napoved in dnevnik 8.00 Dnevnik 8.50 Rubrika: Le frontiere dello spirito 10.10 Nad.: Belli dentro 10.50 Dok.: South Pacific 11.55 Melaverde 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Show: L'arca di Noe 14.00 Domenica Live 18.50 Kviz: Avanti un altro! (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Stri-scia la domenica Rai Due 7.00 9.20 Risanke - Cartoon Flakes Weekend 9.00 New Art Attack 10.10 Dok.: Ra-gazzi, c'e Voyager 10.50 A come Avventu-ra 11.30 Aktualno: Mezzogiorno in fami-glia 13.00 Dnevnik, sledi Tg2 Motori 13.45 Quelli che aspettano 15.40 Quelli che... (v. V. Cabello) 17.05 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Stadio Sprint 18.10 Rubrika: 90° Minuto 19.30 Nad.: Il Puma 20.301.00 Dnevnik 21.30 Film: II gladiatore (dram., ZDA, 'GG, i. R. Crowe) O Italia 1 21.00 Nan.: NCIS 21.45 Nan.: Elementary 22.35 Športna rubrika V" Rai Tre 7.15 Serija: La grande vallata 8.05 Film: Cartouche (pust., '61) 9.55 Nan.: L'Ispettore Derrick 10.45 Rubrike 12.00 Dnevnik 12.25 TeleCamere 12.55 Odd.: RES Lezio-ni dal conclave 13.25 Rubrika: Passepartout 14.00 Deželni dnevnik, vremenska napoved in Dnevnik 14.30 In \\u00BD ora 15.05 Rubrika: Alle falde del Kilimangiaro (v. L. Colo) 18.00 Per un pugno di libri 18.55 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Rubrika: Blob 20.10 Che tempo che fa 21.30 Presa diretta 23.25 Dnevnik in deželni dnevnik 23.40 Gazebo 7.00 Risanke 10.35 Film: Due gemelle per un papa 12.25 Dnevnik 13.00 Rubrika: Sport Mediaset - XXL 14.00 Film: Merlino e l'apprendista stregone 16.50 Film: Zoo rangers in Sud America 18.30 Dnevnik 19.00 Nan.: Cosi fan tutte 19.10 Film: L'ul-tima sporca meta (kom., ZDA, '05, i. A. Sandler) 21.25 Le Iene Show La l LA 7.00 7.50 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.05 Fuori di gusto 12.00 Ti ci porto io... in cucina con Vissani 12.301 menu di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Film: Baby Boom 16.15 Nan.: The District 17.55 Nan.: L'ispet-tore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 In Onda 21.30 Nad.: I Borgia 23.20 Film: Toro scatenato ^ Tele 4 U Rete 4 6.25 Dnevnik 6.45 Mediashopping 7.15 Nan.: Vita da strega 8.15 Dok.: Pianeta Di- Jr Slovenija 1 7.00 Risanke 9.35 Nan.: Dedek v mojem žepu 10.00 Maša 10.55 Na obisku 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila, šport in vremenska napoved 13.20 Na zdravje! 14.45 Film: Gospodar prstanov 17.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 17.15 Nan.: Dekameron 17.50 Igralci brez maske 18.20 Igralci tudi pojejo 18.35 Risanke 18.55 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 19.25 Zrcalo tedna 20.00 Kdo si upa na večerjo? 21.00 Je res? 22.00 Dok. serija: Zdravje Slovencev 22.30 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Nad.: Sinovi anarhije 23.50 Slovenski magazin (t Slovenija 2 7.45 Skozi čas 7.50 Globus 8.45 Kraji in običaji 9.15 Slovenski magazin 9.50 Turbulenca 10.25 Bravo orkester! 10.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (M), prenos 12.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (Ž), prenos 13.10 Nordijsko smučanje - svetovno prvenstvo: smučarski teki 50 km (M), vključitev v prenos iz Val di Fiemmeja (vmes: Atletika - evropsko prvenstvo v dvorani, posnetek dopoldanskih tekmovanj) 14.55 Košarka: finale pokala članic, prenos iz Celja 16.45 Atletika - evropsko prvenstvo v dvorani, vključitev v prenos 18.55 Rokomet -pokal Slovenije: finale (M), prenos 20.40 Žrebanje Lota 20.45 Nad.: Mali širni svet 21.40 City folk 22.05 Dok. film: Kriza civilizacije 23.00 Kratki igrani film: V glavi 23.20 Kratki igrani film: Z zaprtimi očmi |r Slovenija 3 6.05 Primorska kronika (pon.) 6.25 7.05, 8.05 Žarišče 6.35 Poslanski premislek 6.45 14.50 Tedenski pregled 7.20 Svet v besedi in sliki 9.20 Kronika 9.50 15.05 Na tretjem... 11.00 Utrip (pon.) 11.15 15.55 Svet v besedi in sliki 13.30 Prvi dnevnik 16.10 Satirično oko 17.30 Poročila 19.00 Dnevnik 19.55 22.05 Sporočamo 20.00 Tedenski izbor Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv 14.15 Euronews 14.30 Tednik 15.00 „Q" -Trendovska odd. 15.45 Mediteran 16.15 Nordijsko smučanje 17.15 Potopisi 18.00 Ljudje in zemlja 18.50 Presek 19.00 22.00 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Vzhod - Zahod 19.45 Kino premiere 20.00 Vesolje je... 20.30 Istra in... / 6.00 Festa in piazza 12.30 19.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 18.00 Le ricette di Giorgia 18.20 Rubrika: Tanta salute 19.00 Rubrika: Cartellino rosso 23.00 Deželni dnevnik 23.15 Rotocalco Adnkronos 23.35 Trieste in diretta _ N d lj 3 20" VREDNO OGLEDA HH Nedelja, 3. marca, 2013 - Rai 5, ob 23.10 Il nastro bianco Avstrija - Nemčija 2009 Režija: Michael Haneke Igrajo: Susanne Lothar, Ulrich Tukur in Burghart Klausner Vasica v protestantskem območju severne Nemčije med leti 1913 - 1914. Vsakdan maloštevilnih prebivalcev označuje sprememba letnih časov in enolično ponavljanje rutine. Prebivalci se ukvarjajo pretežno s kmetijstvom in polovica jih dela za bogatega barona. Močan vpliv na vaščane, še posebno na otroke in najstnike, ima strog protestantski pastor. V tej odmaknjeni skupnosti se naenkrat začnejo vrstiti nenavadne nesreče. Le kdo stoji za njimi? Ko mine čas žetve, postajajo mala vaška hudodelstva vedno bolj kruta in sosedje vse manj zaupajo eden drugemu. V zakulisju njihovega življenja se odvija predvečer prve svetovne vojne. 21.00 Eliot Ness contro Al Capone 22.15 Šport 22.30 Slovenski magazin 23.00 Koncert: Krasje 23.30 Koncert: Italia mia Tv Primorka 14.3017.00 Tv prodajno okno 15.00 Glasbeno popoldne 16.30 Kmetijski razgledi z Dolenjske 17.30 ŠKL 18.30 Besede miru 19.00 Pravljica 19.15 Duhovna misel 19.30 22.00 Tedenski pregled, Napovedujemo... 20.00 Kmetijska oddaja 21.00 Mozaik za gluhe in naglušne 22.30 Srečanje ljudskih pevcev in godcev ob vaškem perišču 23.40 Tv prodajno okno, Videostrani pop Pop TV 7.00 Risane, otroške in zabavne serije 10.50 Serija: Beverly Hills 9021011.45 Dok. serija: Mamice na preizkušnji 12.45 Dok. serija: Preobrazba doma 13.45 Film: Mrtvi kanarčki (krim.) 15.25 Nan: Nadarjeni mož 16.20 Film: Hišni pripor (kom., ZDA, '96) 18.20 Dok. serija: Ana kuha 18.55 24UR - novice 20.00 Film: Očka, ne ga srat! (pust., '06, i. R. Williams) 21.50 Film: Jezne in zaljubljene (kom., '05) A Kanal A 8.10 Nan.: VIP 10.00 ŠKL 10.55 Astro Tv 12.25 Najlepši avtomobili 12.30 Faktor strahu ZDA 13.25 Film: Gozdni požar 15.15 Film: Flipper 17.00 Dok. serija: Poker Stars 18.00 Volan 18.40 Nan.: Sanjska upokojitev 19.15 Pazi, kamera! 20.00 Film: Edison 21.50 Nad.: Grimm 22.40 Film: Brezno RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 ; Sv.maša iz žup-ne cerkve v Rojanu; 9.45 Pregled slovenskega tiska; 10.00 Music Box; 10.15 Iz domače zakladnice; 11.10 Nabožna glasba (pripr. Ivan Florjane); 11.40 Vera in naš čas; 12.00 Primorski obzornik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Istrska srečanja; 15.30 Z goriške scene; 16.00 Šport in glasba; 17.00 Kratka poročila; 17.30 Z naših prireditev; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 5.50, 8.45, 9.00 Radijska Konika; 6.40 Pesem tedna RK; 7.00, 9.00, 19.45 Jutranja Kronika; 7.30 Kmetijska oddaja; 8.00 Vremenska napoved; 8.30 Jutranjik; 9.10 Prireditve danes; 9.30 Torklja; 10.30 Poročila; 11.00 Primorski kraji; 11.30 Malo za š(t)alo; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Opoldnevnik; 14.30 Na športnih igriščih; 15.30 DIO; 17.30 Vreme in ceste; 19.00 Dnevnik; 20.00 Okrog osmih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Easy come, easy go. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 7.15, 8.15, 8.28, 10.30, 12.00, 12.28, 13.30, 17.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 8.00, 17.45 Pesem tedna; 8.30 Jutranji dnevnik - Šport Claxon; 9.00 Fonti di acqua viva; 9.30 Sonoramente classici; 10.00 Slovenia in 15 punti da vedere e as-saporare; 10.45, 19.15 Sigla single; 11.00 Osservatorio; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Tempo scuola; Spe-ciali; La rosa dei venti; Detto tra noi... in musica; 14.00 Per un'ora di radio; 15.0017.30 Ferry sport; 18.00 Album Charts; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Fegiz files; 21.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 Pic nic electronique; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.50 Duhovna misel; 7.00 Jutranja kronika; 7.15 Obvestila; 8.05 Igra za otroke; 9.30 Medenina; 10.10 Sledi časa; 10.40 Promenada; 11.05, 12.10 Pozdravi in čestitke; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Osmrtnice in obvestila; 13.20 Za kmetovalce; 14.30 Reportaža; 15.30 DIO; 16.30 Siempre primeros (pon.); 18.15 Violinček (pon.);18.30 Prižgimo luč ljudje; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Koncert; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vremenska napoved; 7.00 Jutranja Kronika;7.50, 14.22 Snežne razmere; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Nedeljski izlet; 10.45 Prešernova nagrajenca; 11.35, 14.20 Obvestila; 12.00 Centrifuga (pon.); 13.00 Športno popoldne; 13.10 Predstavitev oddaje s pregledom novic; 14.35 Športnik izbira glasbo; 15.30 DIO; 18.00 Morda niste vedeli; 18.35 Pregled športnih dogodkov dneva; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Generator; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Drugi val. SLOVENIJA 3 6.00, 11.00, 14.00, 18.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Napoved sporeda; 7.22 Dobro jutro; 8.00 Lirični utrinek; 10.00 Prenos sv. maše; 11.05 Evroradijski koncert; 13.05 Arsove spominčice; 14.05 Humore- ska tega tedna; 14.35 Nedeljsko operno popoldne; 15.30 DIO; 16.00 Sporedi; 16.05 Musica noster amor; 18.05 Spomini, pisma in potopisi; 18.25 Serenade; 18.40 Sedmi dan; 19.00 Obisk kraljice; 20.00 Vokal-noinstrumentalna glasba; 22.05 Literarni portret; 22.30 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro - Guten Morgen; 9.00-10.00 Zajtrk s profilom; 12.00-13.00 Čestitke in pozdravi; 15.00-18.00 Vikend, vmes Studio ob 17-ih; - Radio Agora: dnevno 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; -Radio Dva: 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). HOROSKOP_ & OVEN 21.3.-20.4.: Lahkomiselnost na delovnem mestu vas lahko spravi v neprijeten položaj. Nadrejeni bo postal pozoren na vaše delo, zato se potrudite. Prosti čas boste preživljali v družbi prijateljev. m^l BIK 21.4.-20.5.: Pred vami je prijeten teden, brez večjih obveznosti in skrbi. Na delovnem mestu boste inovativni in polni elana. V družbi prijateljev ali partnerja boste preživeli sproščujoč vikend. ±1, DVOJČKA 21.5.-21.6.: V prihodnjih dneh se vas lahko poloti lenobno razpoloženje, ki bo negativno vplivalo na delo. Bolje bi bilo, da si vzamete dan ali dva zase ter preložite opravljanje obveznosti v službi. RAK 22.6.-22.7.: Težav, s ka-«« terimi ste se spopadali v preteklem obdobju, se boste v prihodnjih dneh končno znebili. Imeli boste odlično intuicijo na finančnem področju, zato se lotite urejanja financ. yLEV 23.7.-23.8.: Zaradi stresa (^^r na delovnem mestu boste izgubili veliko energije. Poskrbite za dovolj spanja in zdravo prehrano. Slabi odnosi s partnerjem naj vas ne skrbijo, saj se bodo razmere izboljšale. DEVICA 24.8.-22.9.: Rutinska ^^ opravila na delovnem mestu vas bodo dolgočasila in negativno vplivala na razpoloženje. Z nadrejenim se pogovorite. Če vam bo zaupal več odgovornosti, ga ne pustite na cedilu. VTV TEHTNICA 23.9.-22.10.: Pred ^ ^ vami je prijetno in razmeroma nestresno obdobje na delovnem mestu ali v šoli. Na zasebnem področju boste zaradi trme zanetili prepir. Popustite pri svojih zahtevah. ŠKORPJON 23.10.-22.11.: V prihodnjem tednu boste raztreseni, vaša koncentracija bo šibka. Posvetite se le eni nalogi naenkrat. Veliko vam bodo pomenili trenutki, preživeti doma v krogu svoje družine. STRELEC 23.11.-21.12.: V pri-„ f hodnjih dneh vas čaka veliko novosti, ki pa ne bodo nujno najboljše. Več pozornosti namenite obveznostim v službi. Če boste poslušali intuicijo, lahko pridete do dodatnega zaslužka. KOZOROG 22.12.-20.1.: Na delovnem mestu boste imeli opraviti z osebo, ki ne bo popuščala pri svojih zahtevah. To vam bo povzročilo kar nekaj težav, saj niste pripravljeni popustiti pri svojih načelih. f « VODNAR 21.1.-19.2.: V prihodnjem obdobju vas lahko negativno preseneti odziv partnerja, ki bo pokazal nov obraz. V pogovoru izrazite svoja čustva in mu povejte, kaj vas moti. Pokažite svojo močno plat. RIBI 20.2.-20.3.: S partnerjem bosta po dolgem času spet našla skupni jezik, kar vas bo razvedrilo in napolnilo z motivacijo. To se bo poznalo tudi na delovnem mestu. Denar: na tem področju ne bo težav. / RADIO IN TV SPORED ZA JUTRI Nedelja, 3. marca 2013 17 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna Tv: Primorska Kronika 20.30 Deželni Tv Dnevnik, sledi Čez-mejni TV-Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due Rai Tre Canale S 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 La telefonata di Bel-pietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-vetrine 14.45 Show: Uomini e donne (v. M. De Filippi) 16.10 Resn. show: Amici 16.50 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.50 Igra: Avanti un altro (v. P. Bonolis) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La voce dell'insolvenza (v. E. Iacc-hetti, E. Greggio) 21.10 Zelig Circus O Italia 1 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 12.00 Igra: La prova del cuo-co (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Igra: Affari tuoi (v. M. Giu-sti) 21.10 Koncert posvečen Luciu Dalla, prenos 6.40 Risanke 8.45 Nan.: Everwood 10.35 Nan.: E.R. - Medici in prima linea 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.40 Simpsonovi 14.35 What's my destiny Dragon Ball 15.00 Risanka: Lupin 15.50 Nan.: White collar - Fascino criminale 16.45 Nan: Chuck 17.40 Nan.: La vita secondo Jim 18.05 Volitve 2013 18.30 Dnevnik CRIME 5 " I Mr IN VE ST1Í1AT1.DM 6.40 Risanke 8.15 Nan.: Sabrina, vita da strega 8.35 Nan.: Le sorelle McLeod 9.15 Nan.: Seltz 9.30 Rubrika: Sorgente di vita 10.00 Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fatti vo-stri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Senza traccia 14.50 Nan.: Il passato che ri-torna 15.30 Nan.: Cold Case 16.15 Nan.: Numb3rs 17.00 Nan.: Las Vegas 17.45 Dnevnik 18.45 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 19.35 Nan.: Il commissario Rex 20.30 23.25 Dnevnik 21.05 Nan.: Hawaii Fi-ve-0 22.40 Nan.: Cold Case * 19.20 Nan.: CSI - Scena del crimine 21.10 Nan.: The Transporter - The Series 23.05 Film: True justice - Stato di guerra (akc., ZDA/Kan., '11, i. S. Seagal) La 7 6.00 Aktualno: News Rassegna stampa 6.30 Il caffe 7.00 Tgr Buongiorno Italia 7.30 Tgr Buongiorno Regione 8.00 Aktualno: Agora 9.00 Aktualno: Agora - Brontolo 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 10.50 Codice a barre 11.30 Buongiorno Elisir 12.00 Dnevnik 12.45 Aktulano: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Lena, amore della mia vita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 15.10 Nad.: La casa nella prateria 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 23.45 Variete: Blob 20.15 Per ridere insieme con Stanlio e Ollio 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Film: La seconda notte di nozze (kom., '05) 7.00 7.50 Omnibus 7.30 Dnevnik 9.50 Coffee Break 11.00 L'aria che tira 12.30 18.50 Rubrika: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Kronika 14.40 Nan.: Le strade di San Francisco 15.30 Nan.: McBride 17.10 Nan.: Il Commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Odd: Piazzapulita 23.45 Omnibus notte ^ Tele 4 23.00 Toxic Somalia - Sulla pista di Ilaria Alpi u Rete 4 6.20 Rubrika: Media shopping 6.50 Nan.: T. J. Hooker 7.45 Nan.: Miami Vice 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: Carabinieri 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.00 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello del Forum 15.30 Nan.: Rescue Special Operations 16.35 Nan: My life - Segreti e passioni 17.00 Film: La signora in giallo - L'ultiom uomo libero (krim.) 18.55 Dnevnik 19.55 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Quinta colonna 23.55 Terra! 7.00 Deželni dnevnik 7.25 Aktualno: Sa-lus Tv 7.40 Dok.: Italia da scoprire 8.05 Dok.: Il portolano 8.30 Deželni dnevnik 12.45 Aktualno: Musa Tv 13.00 Rubrika: Le ricette di Giorgia 13.20 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 17.00 Dnevnik 17.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 21.00 Rubrika: Il caffe del-lo sport 22.00 Triestina - Lumignacco 23.02 Nočni deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Trieste in diretta (T Slovenija 1 7.00 Dobro jutro 10.20 15.45, 18.30 Risanke in risane nanizanke 11.25 Dok. odd.: Megabiti energije 12.00 Odd: Ljudje in zemlja (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.30 Polnočni klub (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 16.10 Odd. za otroke: Studio Kriškraš 16.35 Kulturni brlog 16.45 Dobra ura 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.00 Infodrom 18.55 Dnevnik, kronika, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi 23.05 Opus 23.35 Knjiga mene briga (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.00 Otroški infokanal 8.50 Infodrom 9.55 Dobra ura 11.20 Dobro jutro 14.05 Točka 15.00 Na lepše 15.20 Je res? 16.25 Dok. odd.: Puti-nov poljub 17.35 Dober dan, Koroška! 18.05 Prava ideja! 18.30 Dok. serija: To bo moj poklic 19.00 23.15 Točka 19.50 Žrebanje 3x3 plus 6 20.00 Dok.: film: Dediščina Evrope 21.20 Serija: Jack Taylor 22.50 Razred zase (T Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.45 13.00 Svet v besedi in sliki 8.00 Poročila 9.05 13.55 Evropski premislek 9.10 Žarišče 9.30 10.30, 12.30, 15.30, 17.30 Poročila 9.40 12.35 Tedenski izbor 10.45 Tedenski pregled 11.10 Slovenija in Evropa 11.30 Zrcalo tedna 12.00 15.45 Satirično oko 13.15 Utrip 13.30 Dnevnik 15.05 Poslan- ski premislek 17.10 22.50 Tedenski napo-vednik 17.50 Kronika 18.40 Beseda volil-cev 19.00 Dnevnik 19.30 Kronika 20.00 Aktualno 20.40 Na tretjem... 21.25 Beseda volilcev 21.30 Žarišče 21.45 Kronika 22.00 Tednik (pon.) 23.05 Aktualno 23.20 Odmevi Koper 13.45 Dnevni program 14.00 23.40 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 15.00 Ciak Junior 15.30 Koncert: Krasje 16.00 Vesolje je... 16.30 Tednik 17.00 Avtomobilizem 17.15 Istra in... 18.00 22.40 Športel 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.10 Primorska kronika 19.00 22.00 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Dok.: Italija - Perugia 20.30 Artevisione 21.00 „Meridiani" 22.15 Kino premiere 23.30 Presek Tv Primorka 8.35 10.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 18.30 Naš čas 10.30 Novice, Videostrani 17.30 Mozaik za gluhe in naglušne 19.30 21.30 Dnevnik, vremenska napoved, kultura, napovedujemo... 20.00 Evropski večer Lojzeta Peterleta 22.00 Glasbeni večer, vreme, kultura, napovedujemo... pop Pop TV 7.30 Nad.: Biser 9.00 10.10, 11.35 Tv Prodaja 9.15 17.50 Nad.: Larina izbira 10.40 16.40 Nad.: Kot ukaže srce 12.05 Nan: nadarjeni mož 13.00 24 ur ob enih 14.00 Nan.: Lepo je biti sosed 14.40 Nad: Ko listje pada 15.40 Nad.: Srčna strast 17.00 24 ur popoldne 17.45 Misli zdravo 18.55 24UR -vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Serija: Čista desetka 21.00 Film: Samo ti (rom., '94) 23.30 Nan: Maščevanje 0.25 Nan.: Razočarane gospodinje Kanal A 22.40 Film: Valter brani Sarajevo RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan; 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Muze umetnosti; 11.00 Studio D; 13.30 Kmetijski tednik (pon.); 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Primorski obzornik; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Marko Sosič: Balerina, Balerina - 20. nad.; 18.00 Quinda - kraj sreče; pot do nje preko naših čustev; 18.40 Vera in naš čas; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.30 Jutranja Kronika; 5.50, 8.45 Radijska Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditev danes; 10.00 Pod dresom; 11.00 Pesem in pol; 11.40 Dopoldanski gost; 12.30 Opoldnevnik; 13.30 Z vročega asfalta; 14.00 Aktualno; 15.30 DiO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Sotočja; 21.00 Gremo ple-sat; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Metamorfoza. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, Ponedeljek, 4. marca La 5, ob 21.10 VREDNO OGLEDA Pazzi in Alabama ZDA 1999 Režija: Antonio Banderas Igrajo: Melanie Griffith, David Morse in Cathy Moriarty Antonio Banderas se je s črno komedijo želel preizkusiti tudi v vlogi režiserja. Melanie Griffith je zaupal vlogo protagonistke, temperamentne ženske ameriškega juga. Naveličana moževega nasilja, se prikupna Lucille odloči, da ga bo obglavila, in ko to zares stori se z njegovo glavo odpravi v smeri Hol-lywooda. Doma je pustila šest otrok, ki se morajo med drugim (filmska zgodba je namreč postavljena v leto 1965), boriti tudi proti rasizmu. Banderasov prvenec označuje izjemna igralska zasedba in pripovedni ritem, brez katerih bi film ne naletel na uspeh, ki je označil igralčevo režisersko preizkušnjo. 6..00 18.00, 19.45 Svet 6.30 Serija: Sanjska upokojitev 6.55 Risanke 8.20 Nan.: Skupaj s tabo 8.5014.15 Nan.: Dokler naju smrt ne loči 9.20 Dok. serija: Igrače za velike 9.55 Nan.: Alarm za Kobro 11 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 18.55 Nan.: Na kraju zločina 13.45 Nan.: Frasier 14.45 Film: Očka, ne ga srat! 16.30 Dok. serija: Igrače za velike 17.05 Nan.: Alarm za Kobro 11 20.00 Film: Kačje oči 21.45 Nad.: Grimm 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik, sledi Šport: Bubbling; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Ap-puntamenti; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.40, 15.00 Pesem tedna; 9.00 La traversa; 9.35, 22.30 Storie di bipedi umani e non... ; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35-12.28, 20.30-22.30 Glocal; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Ballando con Ca-sadei; 13.35 Ora musica; 14.00 Istra - Evropa; 14.35, 22.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Pomeriggio ore quattro; 18.00 Sconfinando; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 My radio; 23.00 Osservatorio; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Varčevalni nasveti; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Junaki našega časa; 10.10 Med štirimi stenami; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih, Iz sporedov; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Eppur si muove; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sotočja; 21.05 Naše poti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.29 Informativna odd. v angl. In nem.; 22.40 Etnofoni-ja; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 6.30, 17.30 Novice; 5.30, 7.00 Jutranja kronika; 6.00 Novice, promet; 6.15 Vreme po Sloveniji; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar prireditev; 8.50 Napoved sporeda; 9.15, 17.45 Na val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.10 Botrstvo; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila;11.45 Ime tedna; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Spored; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne kri-vuje; 15.30 DIO; 16.45 Twit na i; 18.00 Telstar; 18.50 Sporedi; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 21.00 Razmerja; 12.30 Naval smeha; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 V soju žarometov. SLOVENIJA 3 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Kulturna panorama; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Pogled v znanost; 13.30 Ženske v svetu glasbe; 14.05 Ars humana; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Nove glasbene generacije; 17.30 S knjižnega trga; 18.00 Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Mali koncert; 20.05 Koncert Evroradia; 22.05 Radijska igra; 23.00 Jazz avenija, 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper. (105,5 MHZ). /•'Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. / TRST Nedelja, 3. marca 2013 3 APrimorski r dnevnik BJOERGENOVA ČETRTIČ ZLATA VAL DI FIEMME - Norveška tekaška zvezdnica Marit Bjoergen je na SP v nordijskem smučanju v Val di Fiemme-ju osvojila četrto zlato medaljo. Po sprintu, 10 km in štafetni preizkušnji je včeraj osvojila naslov še na 30 kilometrov v klasični tehniki. Drugo mesto je osvojila Poljakinja Justyna Kowalczyk (+ 3,7), tretja je bila še ena Norvežanka Therese Johaug. Števec medalj se je z današnjo zmago za Bjoergnovo ustavil pri 19 kolajnah na SP, od tega jih je 12 zlatega leska. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu AVSTRIJCI PRVI, SLOVENCI ŠESTI VAL DI FIEMME - Avstrijci (1135,9 točke) so zmagovalci moštvene tekme skakalcev na svetovnem prvenstvu v Val di Fiemmeju, drugo mesto je pripadlo Nemcem (1121,8), na tretje pa so se uvrstili Poljaki, ki so osvojili prvo ekipno medaljo na SP v zgodovini. Norvežani pa so ostali brez kolajne, saj je tekmovalna žirija naknadno spremenila oceno, tako da je Norveška nazadovala z drugega na četrto mesto. Slovenci Robert Kranjec, Jurij Tepeš, Jaka Hvala in Peter Prevc (1046,4) so zadržali šesto mesto iz prve serije, Italijani so bili 8. V DVOJICAH NAJBOLJŠA FRANCOZA VAL DI FIEMME -Na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju v Val di Fiemmeju so tekmovanja končali nordijski kombi-natorci. Na tekmi dvojic sta zlato kolajno osvojila Francoza Jason Lamy Chappuis in Sebastien Lacroix. Slovenca Mitja Ora-nič - Marjan Jelenko sta bila deveta, sedma pa sta bila Italijana Armin Bauer/Alessandro Pittin. alpsko smučanje - V smuku v Garmisch-Partenkirchnu zmaga in rekord Mazejeve Tinin najlepši dan GARMISCH-PARTENKIRCHEN -Tina Maze niz vrhunskih uvrstitev še nadaljuje. Včeraj je zmagala na smuku v Gar-misch-Partenkirchnu in s tem dosegla še dva mejnika. Presegla je rekordnih 2000 točk, ki jih je pred Črnjanko v eni sezoni osvojil samo še Avstrijec Hermann Maier, ter v eni sezoni zmagala v prav vseh disciplinah. »V tej sezoni sem v smuku vedno dobro smučala, vendar pa mi doslej še noben smuk ni uspelo odpeljati brez napak. Že pred leti sem enkrat zmagala v smuku, vendar pa mislim, da je bila tista zmaga plod srečnih okoliščin in vremena. Tokrat pa ni šlo za srečo,« je bila v prvi izjavi zelo zadovoljna Mazejeva. »Za mano je res neverjetna sezona. Težko najdem besede, da opišem vse to. Progo v Garmischu sem zelo dobro spoznala in obvladala že na drugem treningu, na tekmi pa sem izpolnila zastavljeni cilj. Izkoristila sem prav vse danosti proge ter dober material in sem zelo vesela, da sem enkrat tudi tu zmagala. Verjetno je to moj najlepši dan v letošnji sezoni. Mejnik 2.000 točk pomeni zrušen rekord, rekordi pa so zato, da se podirajo. Lepo, da gre tako naprej, upam, da bo naslednjič nekdo drug tako vrhunski in postavljal nove rekorde,« je bila po novem velikem dosežku zadovoljna najuspešnejša slovenska športnica. Razplet tekme je sicer dodobra skro-jila spremenljiva vidljivost. S startno številko 26 je presenetila Američanka Laurenne Ross, ki je za Mazejevo zaostala 39 stotink sekunde ter se zavihtela na drugo mesto. Tretja je bila Nemka Maria Hofl-Riesch (+0,50). Mazejeva je s sijajno predstavo ugnala vso konkurenco na progi Kandahar, kjer doslej ni imela vidnejšega uspeha. Pred takrat vodilno Švicarko Laro Gut je imela ob prvem merjenju časa 20 stotink prednosti, nato pa prednost le še povečevala. Na koncu je vodstvo prevzela s prednostjo 74 stotink ter se po petih letih (St. Moritz, 2. 2. 2008) veselila svoje druge smu-kaške zmage v karieri. Ključna je bila tudi priprava na startu, ko slovenske šampion-ke ni zmotila niti daljša prekinitev: »Enkrat sem ji povedal, da, tudi če umrem na progi, moraš zmagati, moraš biti skoncentri-rana,« je dejal vodja ekipe Andrea Massi. »Po prekinitvah se rado zgodi, da pade pozornost, Tina pa je bila danes (včeraj op.a.) močna. Pripetil pa se je še en čuden zaplet. Serviserju Andrei Vianellu je zazvonil telefon na glas, pozabil ga je utišati, 40 sekund pred startom. Tino tudi to ni zmotilo, je pripravljena fizično in mentalno, tehnično pa vsak slep vidi, kako se smuča.« Slovenski uspeh je dopolnila Ilka Štu-hec, ki je za Mazejevo zaostala 1,23 sekunde ter je z desetim mestom osvojila svoj Ob prihodu v cilj je bila Tina Maze zelo navdušena. Ob spremljavi njenega singla My way is my decision je v ciljni areni s smučko v roki tudi zapela ansa letošnji najboljši dosežek na smukih ter drugi smukaški izid v karieri. V smukaškem seštevku zaostaja Tina Maze po včerajšnji zmagi za Vonnovo le še eno točko, v superveleslalomskem seštevku pa vodi 65 točk pred Američanko Julio Mancuso. Prednost bo Korošica že danes lahko povečala, saj bo v Garmisch-Partenkirchnu še en superveleslalom (ob 12.10). 9 v tej sezoni je Tina Maze stopila na najvišjo stopničko. Skupno je ^ft na zmagovalnem ^ odru stala 20-krat in tako podrla še ta rekord: pred njo sta mejnik osvojili Hanni Wenzel iz Liechtensteina in Švedinja Pernilla Wiberg, ki sta jih zbrali po 18. Z zmago v smuku pa se je pridružila Marcu Girardelliju, Petri Kronberger in Janici Kostelič z zmagami v vseh disciplinah v eni sezoni. Izidi: 1. T. Maze (Slo) 1:40,46, 2. L. Ross (ZDA) + 0,39; 3. M. Höfl-Riesch (Nem) + 0,50; 4. L. Gut (Švi) + 0,74; 5. S. Moser (Avt) + 0,80; 6. J. Mancuso (ZDA) + 0,93; 7. T. Weirather (Lie) + 0,99; 8. V. Rebensburg (Nem) + 1,06; 9. S. Cook (ZDA) + 1,07; 10. I. Štuhec (Slo) + 1,23. Skupno smuk: 1. L. Vonn (ZDA) 340, 2. T. Maze (Slo) 339, 3. M. Höfl-Riesch (Nem) 272, 4. S. Cook (ZDA) 244. 2024 točk je zbrala že Tina Maze v letošnji sezoni in tako podrla Maierjev rekord 2.000 osvojenih točk v sezoni 1999/2000. Ker je do konca sezone na sporedu še sedem tekem, lahko Korošica še izboljša rekord. V ženski konkurenci je bila doslej rekorderka Američanka Lindsey Vonn, ki je lani v svetovnem pokalu osvojila 1.980 točk. moški smuk Svindal se približuje Hirscherju KVITFJELL - Francoz Adrien Theaux je zmagovalec smuka za svetovni pokal v alpskem smučanju v norveškem Kvitfjellu. Na zadnjem smuku pred finalom sezone v Lenzer-heideju se je Francozu najbolj približal norveški as Aksel Lund Svindal (+0,19), tretji je bil Avstrijec Klaus Kroll (+0,50). Najboljši Slovenec je bil Rok Perko na 11. mestu (+1,17).Andrej Šporn je tokrat odstopil. Najboljši Italijan je bil Silvano Varettoni, ki je osvojil visoko 5. mesto s startno številko 36. Paris je bil 9., Innterho-fer pa deseti. Domači norveški matador Svindal (439) je z drugim mestom okrepil vodstvo v posebnem smu-kaškem seštevku, vendar pa si še ni zagotovil malega kristalnega globusa za zmago v skupnem seštevku discipline. Odločitev bo tako padla na zadnjem smuku v sezoni v švicarskem Lenzerheideju. Kroll (381) na drugem mestu zaostaja 58 točk, Italijana Dominik Paris (378) in Christof Inner-hofer (370) pa 61 in 69 točk. Svin-dal pa je nekoliko zmanjšal zaostanek pred vodilnim smučarjem v karavani Avstrijcem Marcelom Hirscherjem, ki v smuku ne tekmuje. Hirscher (1215) v skupnem seštevku vodi s prednostjo 126 točk pred Svindalom (1086). Uspešna sobota za prvoligaše s Tržaškega Vsi trije prvoligaši s tržaške pokrajine so včeraj zmagali. Rokometaši Pallamano Trieste so utrdili 3. mesto: na domačem igrišču so premagali Solarplus Rovereto s 27:16. Napad je z 11 goli vodil Sirotich. Vaterpolisti Pallanuoto Trieste so v bazenu Bianchi premagali prvou-vrščeni Como z 10:7. Košarkarice Intercluba iz Milj pa so bile boljše od višjeuvrščenega Despar Udine s 73:56. Annalisa Borroni je prispevala kar 39 točk, Cergolova pa 8 točk. nogomet - V A-ligi atletika - Troskok Grecu zlato • • ■ ■ • v • in najboljši izid sezone GÖTEBORG - Na evropskem dvoranskem prvenstvu v atletiki v Göteborgu so včeraj padle najboljše znamke sezone. V troskoku je najboljši izid sezone dosegel Italijan Daniele Greco (17,70 m), ki je bil boljši od ruskih skakalcev Samitova (2.) in Fjo-dorova (3.). »Vedel sem, da sem v dobri formi. Po 4. mestu na OI je bila zmaga imperativ, saj ni bilo nevarnih nasprotnikov. Najboljši rezultat sezone pa daje tekmi še dodaten pridih,« je pojasnil Greco. Najboljši izid sezone je dosegla še Rusinja Darja Kli-šina, ki je ubranila naslov v skoku v daljino s 7,01 metra, na 60 m pa je to uspelo tudi Francozu Jimmy Vicautu in Britancu Jamesu Dasalouu, ki sta tekla 6,48; po fotofinišu je zlato dobil Francoz. Tretje mesto je pripadlo Italijanu Michael Tumi (6,52) iz Padove. BIATLON - Francoz Martin Fourca-de (33:48,2/2) je zmagovalec biatlonskega zasledovanja za svetovni pokal v Oslu, Slovenec Jakov Fak pa je bil 10. Med ženskami je zmagala Norvežanka Tora Berger, Tja Gregorin je osvojila 7. mesto. ODBOJKA - 1. DOL: Salonit Anhovo - ACH Volley 0:3 (-23, -21, -15). ROKOMET - Cimos Koper - Celje Pivovarna Anhovo 26:30. Rokometaši Celja Pivovarne Laško so se uvrstili v finale zaključnega turnirja za pokal Slovenije. ITALIJANKAM REKORDI, BRON SLOVENKI - Na ekipni tekmi z zračno puško na evropskem prvenstvu v danskem Odenseju so zlato kolajno osvojile Italijanke ter postavile tudi nov svetovni in evropski rekord (1242,9 kroga). Slovenke so bile 14. Na posamični tekmi z zračnim orožjem pa je slovenska strelka Živa Dvoršak osvojila bronasto odličje. Zmagala je Avstrijka Lisa Ungerank, tretja pa je bila Italijanka Martina Pica. Milan premagal in prehitel Lazio MILAN - Milan je na vnaprej igrani tekmi 27. kroga A-lige premagal Lazio in ga tako prehitel na lestvici. Allegrijevi varovanci so tako po si-nočnji zmagi tretji na lestvici. Črno-rdeči so Petkovičeve varovance premagali s 3:0 (že po prvem delu je bilo 2:0). Dvakrat je bil uspešen Pazzini, enkrat pa Boateng. Pri Laziu so bili jezni, ker je sodnik že v 16. minuti izključil Candrevo. Vrstni red: Juventus 59, Napoli 53, Milan 48, Lazio 47, Inter 44, Fio-rentina 42, Catania 42, Roma 40, Udi-nese 37, Sampdoria 32, Parma 32, Torino 31, Cagliari 31, Bologna 29, Chie-vo 29, Atalanta 27, Genoa 26, Siena 21, Pescara 21, Palermo 20. Danes: 12.30 Torino - Palermo, 15.00 Bologna - Cagliari, Catania - Inter, Fiorentina - Chievo, Pescara - Udi-nese, Samdporia - Parma, Siena -Atalanta, 20.45 Roma - Genoa. * ■ .n i BfljfP airarfo Milanov napadalec Giampaolo Pazzini / ŠPORT Nedelja, 3. marca 2013 19 nogomet - Slovenski derbi promocijske lige med Juventino in Vesno V Štandrežu konec kriške prevlade Juventina - Vesna 1:0 (0:0) Strelec: Predan v 74. min. Juventina: Sorci, Morsut, Beltrame, Zorzut, Sellan, Marchi, Tesolin (od 77. Previti), Iansig, Predan, Gulič, Satti (od 26. Visintin, od 93. Giannotta). Trener: Murra Vesna: Dedenaro, G. Kerpan, De-grassi, Scocchi, Avdič, Pin, Martini, A. Kerpan, Cano, Spinelli, Rossone (od 46. prvega polčasa Bubnich). Trener: Zanuttig. Rumen karton: Satti, Avdič, Sellan, A. Kerpan, Predan. Juventina je s tesno zmago prekinila negativno tradicijo slabih rezultatov z Vesno na domačih tleh. Tokrat ji je uspelo in zasluga gre Predanu, ki je v drugem polčasu izkoristil edino priložnost svojega moštva. Srečanje ni povsem zadovoljilo pričakovanj publike. Uvodne minute so bile izenačene, a nobena ekipa ni prišla do prave priložnosti. Najprej je poskusil Cano z atraktivnim strelom nad prečko, nato pa Predan. V 19. minuti se je Iansig, po podaji soigralca, znašel sam pred vrati Vesne, a je vratar odbil njegov 6 sezon zaporedoma so že na sporedu derbiji med Juventino in Vesno. Rdeče-beli v teh zadnjih letih so na domačem igrišču vsakič ostali praznih rok oziroma v najboljšem primeru so igrali neodločeno. Pred tem sta se moštvi v Štandrežu srečali v sezonah 1999/2000 in 2000/01. Takrat je Juventina na domačem igrišču obakrat slavila zmago. Včerajšnji 26. derbi se je konča l z osmo zmago Juventine. Vesna jih ima deset. Na sliki zgoraj desno strelec zmagovitega gola Juventine Alessandro Predan. Brani ga Vesnin nogometaš Dejan Avdič. Na sliki desno igralec Juventine Manuel Satti in zvezni igralec Vesne Nicola Pin bumbaca strel. Od takrat se je igra razživela in ekipi sta se opogumili. Igra je tudi postala bolj groba; v 23. je Satti staknil hudo poškodbo in moral zapustiti igrišče na nosilih. Šest minut kasneje je Rossone izkoristil zgrešeno podajo Guliča, podal do Cana, toda slednjega je ustavil Sorci. Vesna je bila spet nevarna v 35. minuti: podajalec je bil vedno Rossone, ki je prodrl po levem boku in s predložkom v kazenskem prostoru našel Spinellija, ki je z lepim vole-jem skušal zadeti. Sellan pa njegov poizkus spretno odbil. V zadnjih minutah prvega polčasa je moral zaradi poškodbe z igrišča tudi Rossone. Drugi polčas je bil bolj v znamenju gostov, ki so imeli terensko premoč, a jim ni uspelo ustvariti nevarnih situacij, razen v 54. minuti: Scocchi je podal do Spinel-lija, ki sam pred Sorcijem ni izkoristil le- pe priložnosti. V 67. minuti so Vesnini igralci zahtevali najstrožjo kazen: De-grassijev strel naj bi se odbil od roke Ju-ventininega igralca. Sodnikova piščalka pa je ostala nema. V 74. minuti so gostje doživeli hladno prho: gostitelji so nepričakovano povedli s Predanom, ki je sam stekel proti nasprotnikovim vratom, preigral dva branilca in iz težkega položaja zatresel mrežo. Reakcija Vesne je bila jalova: potisnila je gostitelje v svojo polovico igrišča, a ji ni uspelo priti do pravega zaključnega strela. Poizkusila sta Degrassi v 81. minuti in Cano v 88. minuti. Obakrat neuspešno. Juventina se je branila in bila nevarna iz protinapadov. Eden izmed teh bi lahko bil uspešen, Avdič pa je zaustavil akcijo in tekma se je končala z zmago domačinov. Matija Figelj odbojka - Okrnjeni krog v deželnih C in D-ligi Vsi so zmagali Zalet C šele po »tie breaku« - Val Soča in Govolley bolj gladko ŽENSKA DEŽELNA C-LIGA Skupina za obstanek Zalet C - Majanese 3:2 (22:25, 25:16, 20:25, 25:23, 15:10) Zalet C: Babudri 12, Balzano 9, Crissani 4, Anja Grgič 3, Gridelli 15, Štoka 19, Cvelbar (L), Bukavec, Petra Grgič 2, Spanio 3, Starec 2. Trener Edi Božič Zalet C je včeraj v Repnu osvojil novi dve dragoceni točki, s katerima je še utrdil svoje drugo mesto na lestvici. Zaletovke so se nam predstavile pravzaprav v dveh različnih »inačicah«: v obeh izgubljenih setih so zaigrale pod svojimi sposobnostmi in premalo prepričano v lastno moč, v preostalih pa povsem drugače, veliko odločneje in zrelejše, kar je pripomoglo k zasluženi zmagi. V naši ekipi je včeraj dobro deloval sprejem, nekoliko manj prodoren pa je bil napad, verjetno tudi zaradi tega, ker je glavni Zaletov napadalni adut Tania Babudri rahlo poškodovana. Kljub temu je stisnila zobe, odigrala vseh pet setov, seveda pa ni mogla biti na višku moči. Tekma se za našo ekipo ni začela najbolje, gostje so bile stalno v vodstvu, proti koncu pa je Zalet reagiral, znižal zaostanek, predvsem pa najavil, da se bo tekma v nadaljevanju razvijala drugače. Drugi niz so zaletovke osvojile brez težav, tretji pa je bil nato spet zelo podoben prvemu. V četrtem je kazalo na gladek uspeh, Zalet C je že vodil z 19:8, ko Libero Staška Cvelbar in Jessica Štoka so se mu gostje, predvsem s svojo izredno obrambo, že nevarno približale, a je našim igralkam le uspelo strniti vrste in izenačiti stanje v setih. V odločilnem so se zaletovke izkazale z izredno značajno igro, takoj povedle z 8:1 in v nadaljevanju brez težav odbile vsak poskus nasprotnic, ki so se jim sicer zelo srčno upirale vse do konca. MOŠKA DEŽELNA C-LIGA Skupina za napredovanje Casarsa - Val Imsa Soča 1:3 (19:25, 11:25, 25:20, 21:25) Val Soča: Lavrenčič 18, Magajne 9, M. Juren 7, Masi 15, Vidotto 15, Černic 3, Plesničar (L), Faganel, Ste-ra, E. Juren, Nanut, Devetak. Trener: Makuc. Združena ekipa Val Soča se je iz Casarse vrnila s celotnim izkupičkom, čeprav - kot je poudaril trener Robert Makuc - so goriški odbojkarji tudi tokrat izgubili koncentracijo: »Posebno v tretjem setu, ko nismo bili učinkoviti v napadu preko kril in korektorja. Težave pa smo imeli tudi v sprejemu.« Še dobro, da sta se izkazala oba centra, Masi in Vidotto, ki sta dosegla vsak po 15 točk. ŽENSKA D-LIGA Pordenone - Govolley 0:3 (13:25, 18:25, 25:27) Govolley: Bressan 19, Princi 8, Mania 15, Valentinsig 7, Zavadlav 1, Pa-nozzo 3, Humar (L) 1, Černic, Paulin, Devetak. Trener: Vogrič Odbojkarice Govolleyja so v Por-denonu zasluženo osvojile novo zmago. V prvih dveh setih so Vogričeve varovanke igrale zelo zbrano, čeprav so si privoščile nekaj napak na servisu. V zadnjem nizu so že vodile z 22:16, nato pa je domača odbojkarica dosegla šest asov iz servisa. Pordenone je povedel 23:22. Goričanke so se na koncu zbrale in z odločilnima točkama Isabel Mania osvojile še tretji set. izza mreže Kje so bili »pičulat« in kriški zborček? Tudi derbiji med Juventino in Vesno niso več taki, kot so bili še do pred kratkim. Pesti in kletvic ne pogrešamo, malo navijaške folklore (in štandreškega pičulata, purana) pa že. Občinstvo, včeraj kar številno (okrog 300 gledalcev), je vse bolj gledališko. Štandrežka je celo pogrešala kriški zborček, nekdanje fante z zidka. »Ma kam so zginli tisti, ki pojejo Ale Vesna?,« se je spraševala. Včeraj se niso oglasili. Gledalci so se dolgočasili tudi z gledanjem tekme, ki ni bila na bog-ve-kako visoki ravni. Domačin, nekdanji Juventinin odbornik, Dimitri Brisco je priznal, da bi bil glede prikazane igre bolj pravičen neodločen izid: »Odločil je edini resni strel v vrata. Nihče od posameznikov me tokrat ni prepričal, tako da ne bi omenil nikogar. Na tribuni se nismo zabavali, čeprav je Juventina zmagala.« Lepo igro je pogrešal tudi Vesnin zvesti navijač Aleksander Tretjak, Bibc po domače: »Tehnično je bila tekma slaba. Preveč je bilo razbijanja igre na sredini igrišča. Najbolj pravičen rezultat bi bil 0:0.« V Vesninem taboru je napadalec Jar Martini takole ocenil nastop svojega moštva: »Derbiji so posebne tekme. Zaradi napetosti tudi tokrat obe ekipi nista igrali dobro. Veliko je bilo napak. Mi pa smo bili vsaj dvakrat skrajno nenatančni pred vrati. Kljub temu bi si zaslužili vsaj točko, saj Juventina ni bila nič boljša.« Tudi mladi napadalec Juventi-ne Alessandro Predan iz Špetra Slo-venovega ni bil zadovoljen z igro, veselil pa se je svojega zmagovitega zadetka: »Ko dosežem gol sem vedno zadovoljen. Še posebno lepo je, če je odločilen,« nam je v slovenskem beneškem dialektu dejal Predan in dodal: »Dokazali smo, da smo izjemno homogena skupina. V težkem trenutku smo dali vse od sebe in na koncu nam je uspelo zmagati.« Iz Štandreža je razočaran odhajal predsednik Primorca Darko Kralj: »Pričakoval sem več od Ju-ventine, pa tudi od Vesne.« (jng) nogomet - Mladinci Krasu vse tri poraz Vesne DRŽAVNI MLADINCI Tamai - Kras 0:2 (0:1) Strelca: 40. min Simeoni, 63. min Costa Kras: D'Agnolo, Tari, Carli, Simeoni, Melis, La Pasquala, M. Marocco, P. Ridolfi (Messina), Radoševič, Basolo (Cinque), Costa (Facchin). Trener: Vitulič. Nogometaši Krasa so proti Tamaiu prepričljivo zmagali. Vseskozi so diktirali ritem tekme, dobro so igrali na sredini igrišča in v obrambi. V napadu so bili tokrat tudi prepričljivi. V prvem polčasu je imel sicer prvi priložnost za vodstvo Tamai, saj mu je sodnik dosodil enajstmetrovko, vendar priložnosti ni izkoristil. Pet minut kasneje je prvi zadetek dosegel Kras s Simeonijem, ki je po seriji odbitih žog po prostem strelu brcnil žogo v desni kot gola. Kras je nato podvojil vodstvo v 18. minuti drugega dela, ko je bil uspešen Costa. Prednost so nato igralci Krasa brez težav ohranili vse do sodnikovega žvižga. DEŽELNI MLADINCI Vesna - Muggia 1:2 (0:1) Strelec: Rebula v 75. min. Vesna: M. Vidoni, Butti, Paolucci (Brecevich), Puric, A. Vidoni, Patriarchi, Renar, Del Torre, Furlan, Rebula, Drioli. Trener: Bertocchi. Nogometaši Muggie so v prvem polčasu povedli s pomočjo enajstmetrovke. S sodnikom se pri Vesni niso strinjali: »Prekršek je bil izven kazenskega prostora,« je prepričan spremljevalec kriškega moštva Paolo Vidoni. Vesni je uspelo izenačiti v drugem polčasu z golom Rebule, ki je izkoristil Furlanovo podajo. Dve minuti kasneje so Miljčani znova povedli, Vesna se je še dvakrat nevarno približala nasprotnikovim vratom. Furlan je zadel prečko, Re-nar pa je nevarno streljal z glavo. Ostali izidi: Ronchi - Zaule 0:2, San-giorgina - S. Luigi 2:1, Romans - Cervigna-no 0:2, Ponziana - Isonzo 4:2, TS Calcio -Ufm 4:2, Sistiana - Torviscosa jutri ob 19.00. TRIESTINA - V vnaprej igrani tekmi elitne lige je Triestina v Lignanu s tesnim 1:0 premagala Lumignacco. Zmagoviti gol je v drugem polčasu dosegel Monti. Triestinin vratar Del Mestre je ubranil enajstmetrovko nekdanjega Krasovega igralca Viglianija. VČERAJ ŠE - Promocijska liga: Ol3 - Valnatisone 1:1; 2. AL: Torre - Aquileia 0:0, Romana - Fogliano Turriaco 0:0. ZAČETNIKI - Na Tržaškem: Kras A -Esperia 2:2 (1:1, 1:0, 0:1). Strelca za Kras: Vi-dali in Gargiuolo. BALINANJE - Gaja v B-ligi Za slovo še en poraz Balinarji Gaje so v zadnjem krogu izgubili proti ekipi Quadrifoglio z 8:12. Gaja, ki je v tej sezoni vknjižila le eno zmago, je zasedla zadnje mesto in tako neposredno izpadla v nižjo ligo. 20 Nedelja, 3. marca 2013 ŠPORT / CETTOLO V IZBRANI VRSTI Igralec Jadrana, ki letos igra pri tržaški ekipi Basketrieste, Simon Cettolo je bil izbran v izbor 32 igralcev letnika 1998 iz cele Italije. Petnajstletniki bodo trenirali od 6. do 10. marca v Roccapore-na di Cascia. Med 32 rezervami pa je še drugi igralec Jadrana Samuel Zidarič, ki letos prav tako igra v ekipi Basketrieste. odbojka - Danes Sloga Tabor ob 19.00 Težka naloga V Repen prihaja četrtouvrščeni Cordenons Sloga Tabor Televita bo danes izjemoma igrala pred domačimi navijači ob 19. uri. V goste prihaja spoštovanja vreden nasprotnik Cordenons, povratnik iz B1-lige, ki zaseda 4. mesto s sedmimi točkami pred petouvrščenimi slogaši. »Gre za ekipo, ki je v glavnem ohranila jedro lanske ekipe, pridružil pa se jim je še lani član grškega prvoliga-ša Olympiacosa tolkač Saraceni,« je nasprotnike predstavil trener Lucio Bat-tisti. Ekipo dopolnjujejo še podajalec Colussi in vetran Cisolla ter korektor Corazza, ki je pred tremi leti branil barve Sloge Tabor v Trstu, najeli pa so še tri igralce iz višjih lig, Manzana, Pego-rara in Foronija. Skratka, v Repnu čaka Peterlina in ostale težka naloga: »Cordenons je prvi izmed zahtevnih nasprotnikov, ki se bodo v naslednjih tednih zvrstili v Repnu. So izkušeni in igrajo čvrsto. Treba bo se potrditi in igrati zanesljivo: prepričljivi mora biti na servisu, hkrati pa moramo biti brezhibni v sprejemu, da bomo lahko nato gradili raznoliko igro,« je taktiko napovedal trener Battisti, ki bo razpolagal spet s popolno postavo. Po tednu odsotnosti se je na treningih ta teden pridružil še Vasilij Kante, ki je okreval po zvinu gležnja, danes pa bo lahko priskočil soigralcem na pomoč tudi pri mreži. V prvem delu se je tekma zaključila z zmago Cordenonsa, ki je bil boljši s 3:1. »Na tistem srečanju nismo prikazali prepričljive igre, zato si želim, da bi se jim oddolžili tudi za tisto predstavo,« je še dejal Battisti. (V.S.) ŽONGLER HARLEM GLOBETROTTERS NA 1. MAJU V sredo, 6. marca, bo ob 15.00 na Stadionu 1. maja gost Košarkarskega kluba Boren košarkar slovite ameriške skupine košarkarskih žonglerjev Harlem Globetrotters, kije pred kratkim celo gostovala v Severni Koreji (na sliki ANSA). V spremstvu prevajalca se bo dopoldne udeležil predstavitve aprilske turneje ekipe Harlem, ki bo obiskala tudiTrst, popoldne pa se bo srečal z Borovimi malčki na dogodku, ki je odprt občinstvu. Rezultati naših ekip v realnem času Dobiš jih na www.primorski.eu ¡¡S ali tudi preko twitterja primorski_sport fl jutri Na Športelu o Slogi Tabor in Jadranu Gostje jutrišnjega Športela (ob 18.00 na TV Koper) bodo od-bojkarji Sloge Tabor Televita, ki uspešno nastopajo v državni B2-ligi, in košarkarji Jadrana Franco, ki so tačas 3. v državni diviziji C. Pred mikrofonom bodo tokrat spregovorili pomočnik trenerja Andree Mure pri Jadranu Marko Švab, igralec Jadrana Borut Ban, trener Sloge Tabor Lucio Battisti in kapetan Ambrož Peterlin. Oddajo bodo dopolnjevali še prispevki ob obisku čilenskega strokovnjaka pri društvu Ceerdance Millenium, o nogometnem der-biju Juventina-Vesna, košarkarjih Brega (C-liga) in nogometaših Krasa v D-ligi. Domači šport Danes Nedelja, 3. marca 2013 NOGOMET D-LIGA - 14.30 v Repnu: Kras Repen - Clodiense 1. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Muglia; 15.00 v Marianu: Mariano -Primorec 2. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Mošu: Mossa - Breg; 15.00 na Proseku: Primorje - Villesse; 15.00 v Škocjanu: San Canzian - Zarja 3. AMATERSKA LIGA - 15.00 v Doberdobu: Mladost - Villa; 15.00 v Dolini: Campanelle - Gaja NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Dolini: Kras - Sant'Andrea San Vito NAJMLAJŠI - 10.30 v Podgori: Juventina -Sovodnje; 10.30 na Opčinah: Opicina - Kras ZAČETNIKI - 10.00 v Križu: Kras B - Opicina B KOŠARKA DRŽAVNA DIVIZIJA C - 18.00 v Benetkah: Marghera - Jadran ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 19.00 v Repnu: Sloga Tabor Televita - Cordenons UNDER 18 ŽENSKE - 11.00 na Proseku: Zalet oranžne - Zalet Dvigala Barich; 19.00 v Trstu, 1. maj: Zalet ZKB - Virtus UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 na Opčinah: Zalet Dvigala Barich - Olympia; 11.00 v Nabrežini: Zalet plave - Virtus; 17.30 na Proseku: Zalet zelene -Killjoy UNDER 14 MOŠKI - 16.00 v Trstu, šola Campi Elisi: Poggivolley - Sloga UNDER 14 ŽENSKE - 11.00 v Trstu, trg Papa Giovanni: Azzurra - Kontovel košarka - Deželna C-liga Jutri Ponedeljek, 4. marca 2013 KOŠARKA UNDER 19 DRŽAVNI - 20.30 pri Briščikih: Jadran ZKB - APU UNDER 19 DEŽELNI - 19.30 v Gorici, Kulturni dom: Dom - Santos □ Obvestila SK DEVIN vabi tečajnike alpskega smučanja in deskanja vseh zamejskih smučarskih klubov na tekmo »Kekec na smučeh«, ki bo v soboto, 16. marca, v kraju Forni di Sopra. Informacije na spletni strani: info@skdevin.it, ali na 3402232538. ŠZ SOČA pod pokroviteljstvom ZSSDI-ja organizira v nedeljo, 10. marca, v sovodenjski telovadnici turnir v mikro in miniodbojki ter U12. Pričetek od 14.30. Breg utonil, - 30 točk Breg - San Daniele 60:90 (13:28, 33:61, 48:71) Breg: Schillani 4 (1:2, 0:3, 1:1), M. Grimaldi 6 (2:2, 2:9, 0:2), Zobec 2 (-, 1:3, -), Robba 10 (4:6, 3:5, 0:1), Ster-nad 2 (-, 0:1, 0:3), Semec n.v., Nadli-šek (0:2, 0:1, 0:2), Cigliani 7 (2:2, 1:3, 2:5), Mattiasich 3 (1:2, 1:1, 0:1), Kos 5 (-, 1:4, 1:6), Gori 13 (2:2, 4:10, 1:6), A. Grimaldi 8 (-, 4:9, -). Trener: Kladnik. Izgubljene žoge 18, skoki 35. Breg je naletel na črno soboto, saj je proti San Danieleju odpovedal v vseh elementih igre, nihče izmed igralcev ni bil razpoložen, tako da je bil poraz na dlani. Že začetek je pokazal, da bo trda predla. San Daniele je po petih minutah že povedel 0:13, s takim ritmom pa le še nadaljeval do končnih 30 točk naskoka. Pod košem so gostje dobro zapirali prostor, tako da so brežani težko iskali koš, prav tako pa Kos in ostali niso zadevali iz razdalje. Pri Bregu je tokrat zastala tudi obramba, tako da so nasprotniki polnili koš z lahkoto. San Daniele je manjši zastoj doživel samo v tretji če-trtni, ko je dosegel le dva koša iz igre, vendar to ni zmanjšalo naskoka, saj so bili brežani povsem nerazpoloženi. V zadnji četrtini so pri Bregu zaigrali še vsi mlajši igralci, ki so se vpisali med strelce. »Že 14 dni ponavljam, da se brez resnega pristopa ne pride daleč. Najbrž smo se preveč sprostili, igrali pa smo tudi brez želje in energije. Res je tudi, da je težko biti motivirani celo sezono, naj bo torej šola za naprej. Treba bo dvigniti intenzivnost na treningih, kar bo omogočilo tudi boljšo igro na tekmah,« je pojasnil trener Kladnik, ki tokrat je vodil ekipo iz tribune (nihče ga ni uspel spremljati na klopi, saj še nima trenerske izkaznice). (V.S.) Codroipo - Bor Radenska 65:63 (11:14, 29:32, 50:43) Bor: Bole 5 (-, 1:5, 1:3), Madonia 2 (-, 1:5, 0:3), Crevatin (-, 0:1, 0:1), Me- Michael Robba (na fotografiji) in Francesco Gori sta edina zadela nekaj več košev: Robba je zbral 10 točk, Gori pa 13 kroma den 29 (9:11, 7:13, 2:5), Contento 2 (-, 1:4, -), Babich 10 (-, 2:3, 2:3), Sosič n.v., Ghersevich n.v., Fumarola 13 (4:6, 3:10, 1:4), Pertot 2 (2:2, -, -), Devcich n.v. Trener: Popovič. PON: Bole in Madonia. Borovci so se z gostovanja v Co-droipu vrnili praznih rok ter s kančkom grenkobe: »Nismo igrali s pravim pristopom. Kazalo je, da smo šli na izlet v Furlanijo,« je bil oster Borov spremljevalec Lucio Martini. Bolj diplomatski je bil Edi Sosič: »Na koncu sta nas oškodovala tudi sodnika, saj sta Mednu dosodila osebno napako v napadu, potem ko je zadel za izenačenje.« Velja pa tudi omeniti slab statistični podatek: 15:41 pri metu za dve točki. Skratka: borovci bi se lahko sinoči bolj potrudili in bi se lahko maš- čevali Codroipu, ki je v prvem delu slavil zmago tudi na 1. maju. Pri Boru si pozitivno oceno zaslužita le Fu-marola in Meden. Pri Codroipu pa je sinoči opravil krstni nastop s furlansko ekipo nekdanji Bregov in Jadranov košarkar Elvis Klarica, ki je dosegel 12 točk. promocijska l. Dom izgubil, vendar z igro ni razočaral Dom Mark 900 - Villesse 57:65 (16:22, 30:37, 42:52) Dom Mark: Voncina 2, Fabris-sin, Tercic, Zavadlav M. 9, Cej 12, Abrami 10, Susic 6, Collenzini 3, Gra-ziani 3, Kos 10, Zavadlav G. 2, San-zin. 3T: Cej in Kos 2. PON: Abrami in Zavadlav G. Trenerja: Zavrtanik in Dellisanti. Domovci so potegnili krajši konec proti prvi sili prvenstva. Varovanci dvojice trenerjev Zavrtanik-Dellisanti pa z igro niso razočarali, kljub temu da si je v petek poškodoval gleženj prvi strelec ekipe Zagorc. V prvih dveh četrtinah je bila igra zelo dopadljiva in izenačena, malo pred koncem polčasa pa so nasprotniki s cono nekoliko spravili v težavo domače igralce. Tretjo četrtino so domovci začeli dobro, a za nameček se je tedaj poškodoval do takrat odlični Kos. V zadnjih desetih minutah pa so bili gostje dovolj zbrani, da so ohranili rahlo prednost in zasluženo osvojili srečanje. Domovce čaka zdaj zrelostni izpit naslednji teden proti pepelki prvenstva TntBasket. (av) Pozzecco in Steffe jutri na 1. maju o obrambi in pick&rollu Jutri ob 20.30 bosta na Stadionu 1. maja pri Svetem Ivanu v Trstu gosta Košarkarskega kluba Bor priznana tržaška trenerja Gianmarco Pozzecco in Furio Steffe, ki vodita sicilski Capo d'Orlando, danes v Trstu gost Acegasa v okviru prvenstva LegaDue. Deželnim trenerjem bosta predavala na temo obrambe in napada pri igralni situaciji pick&roll. Gianmarco Pozzecco je svojo trenersko pot začel letos, za sabo pa ima briljantno igralsko kariero, v kateri je z italijansko reprezentanco tudi osvojil olimpijsko srebrno kolajno v Sydneyu. Furio Steffe pa je svoj čas vodil Pal-lacanestro Trieste tudi v najvišji državni ligi. Trenerji, ki se bodo udeležili seminarja, bodo deležni dveh točk PAO za trenersko obnovitev trenerske licence. primorski_sport facebook 4 / DNEVNE NOVICE Nedelja, 3. marca 2013 21 italija - Poziv predsednika republike političnim silam Napolitano opozoril na čut odgovornosti RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je ob vrnitvi s štiridnevnega obiska v Nemčiji vse politične akterje pozval k meri, realizmu in čutu odgovornosti ter pri tem opozoril na dolžnost, da se zaščiti splošni interes in mednarodni ugled Italije in da se je treba torej izogniti prenagljenim kategoričnim strankarskim določitvam. To je Napolitano zapisal v krajši izjavi, potem ko se je ob vrnitvi iz Nemčije bolje seznanil s stališči, ki so se v italijanskih medijih pojavila v zvezi s perspektivami, ki se ponujajo po izteku nedavnih predčasnih parlamentarnih volitev: »Tako pri analitikih kot pri komentatorjih in političnih predstavnikih so se poja- vila najrazličnejša ugibanja glede rešitev, ki jih je treba iskati. Ob poudarjanju pozornosti in spoštovanja do vsake svobodne razprave ter predvsem ob tem, da si pridržujem pravico do vsake avtonomne presoje v obdobju predvidenih formalnih posvetovanj s političnimi silami, ki so zastopane v parlamentu, si dovolim priporočiti vsakemu političnemu subjektu mero, realizem in čut odgovornosti tudi v teh dneh, ki so posvečeni pripravljalnim razmišljanjem. Vsi imamo dolžnost zaščititi splošni interes in mednarodni ugled države, s tem da se izognemo prenagljenim strankarskim kategoričnim določitvam,« je zapisal predsednik republike. Po pisanju spletne izdaje dnevnika La Repubblica je pot, ki jo političnim strankam nakazuje Napolitano, čimprejšnje oblikovanje nove vlade, zato se je treba, dokler je to mogoče, izogniti novim volitvam. Tako se je predsednik očitno že lotil težavne naloge oblikovanja nove vlade, medtem ko se v političnih in institucionalnih krogih govori o možnosti, da bi obe veji parlamenta, katerih sklic je predviden za 15. marec, sklicali že 12. marca, s čimer bi pridobili skoraj teden dni za posvetovanje s strankami. Napolitanovo prepričanje o nujnosti čimprejšnjega oblikovanja vlade delijo tudi ameriški in evropski partnerji, ki so zaskrbljeni spričo možnosti, da bi se pogajanja zavlekla, piše La Repubblica. Italijanski predsednik republike Giorgio Napolitano ansa rim - Dialog na daljavo Med Bersanijem in Grillom Bersani Grillu: Naj pove, kako to hišo obnoviti Grillo: Naše geslo je še vedno »Vsi domov« RIM - Tudi včerajšnji dan ni prinesel nobenih vidnih premikov na italijanski politični sceni. Nade-ljeval se je medijski dialog na daljavo med Barsanijem in Grillom, vendar brez pravih rezultatov. Prvak Demokratske stranke ni nasedal na Grillove provokacije in je v pogovoru za oddajo Presadiretta dejal, da ga Grillovi napadi ne im-presionirajo. Želi pa ga postaviti pred vprašanje demokracije. Bersa-ni je izrazil pripravljenost na razpravo o zakonu o strankah in o financiranju strank. Vendar mora Grillo razložiti, kako si predstavlja transparenco in partecipacijo, kako se izvolijo vodilni organi in kakšen je etični kodeks za kandidature. Bersani je dejal, da je z njim in po njem Demokratska stranka, želi pa vedeti, kaj je za Grillom in to je v interesu države. Glede tega stranka ne bo popuščala, o vsem drugem je mogoče razpravljati. Grillo in pristaši gibanja Pet zvezd so doslej govorili »vsi domov«, a sedaj so v »hiši« parlamentu tudi oni, je dejal Bersani. Sedaj morajo povedati, ali gredo vsi domov, torej tudi oni, ali bodo povedali, kako je treba to hišo obnoviti, je še povedal prvak Dem-koratske stranke. Beppe Grillo je iz svoje vile blizu Livorna sporočil, da geslo »vsi domov« ostaja v veljavi in se ne gibanje ne bo povezalo z nikomer. Potem je za revijo Focus povedal, da je pripravljen podpreti vlado PD-Lud-stvo svobode, če bi kot prvi ukrep sprejeli nov volilni zakon in bi se obvezali za znižanje stroškov politike. Poleg tega bi se morali obvezati za največ dva mandata in odpravo povračil volilnih stroškov strankam. V pogovoru z nemško revijo je Grillo še dejal, da imajo stare stranke še šest mesecev življenja, potem je konec. Glede Evrope je dejal, da mora Italija doseči obnovo pogajanj glede javnega dolga, kajti evro duši poleg neznosnega javnega dolga duši državo. Lider gibanja Pet zvezd je pristavil, da je prepričan Evropejec in hoče združeno in moderno Evropo, ki naj govori en skupni jezik, ne enajst različnih, kolikor jih je sedaj v Evropskem parlamentu. Vsekakor hoče Grillo izpeljati spletni referendum o Evropi. Njegov glavni ciljpa je pripeljati poštenjake v vrh države. Pierluigi Bersani in Matteo Renzi ansa Grillova poletna vila blizu Livorna ansa makedonija - Protest po imenovanju vodje upornikov za ministra Policija včeraj uporabila solzivec V dveh dneh 18 ranjenih in 11 pridržanih SKOPJE - Makedonska policija je včeraj v Skopju uporabila solzivec proti albanskim protestnikom, ki so policiste obmetavali s kamni in steklenicami. Včerajšnji protest je bil sicer odziv na petkove demonstracije etničnih Makedoncev, ki so izražali nasprotovanje nedavnemu imenovanju nekdanjega poveljnika albanskih upornikov Taleta Xhaferija za obrambnega mini-stra.Vsega skupaj je bilo v dveh dneh protestov ranjenih osemnajst ljudi, enajst pa jih je policija pridržala. Talet Xhaferi je bil poveljnik upora etničnih Albancev leta 2001, ki je Makedonijo pripeljal na rob državljanske vojne. Konflikt se je končal z mirovnim dogovorom, ki sta ga strani dosegli ob pomoči zveze Nato. Dogovor je vključeval amnestijo za upornike in je izboljšal položaj albanske manjšine, ki predstavlja med 25 in 30 odstotki prebivalcev Makedonije. Napetosti občasno še vedno prerastejo v nasilje, kar se je zgodilo tudi ob imenovanju Xhaferija. Tokrat je do protestov prišlo, potem ko sta makedonska vlada in opo- V Makedoniji je zopet vroče zicija v petek ob posredovanju predstavnikov Evropske unije dosegli dogovor o končanju politične krize, ki je med drugim ogrožala približevanje države ansa sedemindvajseterici. V skladu z dogovorom se bodo vse stranke vrnile v parlament in sodelovale na lokalnih volitvah 24. marca. (STA) egipt - Včeraj Kerry v Kairu KAIRO - Ameriški zunanji minister John Kerry je včeraj prispel v Kairo, kjer naj bi se v okviru dvodnevnega obiska med drugim srečal s predsednikom Mohamedom Mur-sijem. Del opozicije je medtem srečanje z njim zavrnil, Mursijevi nasprotniki pa so celo pozvali k protestom. Kerry se bo med obiskom, ki poteka v okviru njegove regionalne turneje, poleg Mursija srečal še z egiptovskim zunanjim ministrom Mohamedom Kamelom Amrom ter s predstavniki političnih strank in civilne družbe, katerim naj bi pomagal pri dosegu dogovora med vlado in opozicijo. Dva vplivna opozicijska voditelja - nekdanji predsedniški kandidat Hamdien Sabahi in dobitnik Nobelove nagrade za mir Mohamed el Baradej - sta medtem po poročanju medijev zavrnila srečanje s Ker-ryjem, medtem ko naj bi bil nekdanji prvi mož Arabske lige Amr Musa, ki tako kot Sabahi in el Baradej pripada Fronti narodne rešitve, na pogovore z ameriškim državnim sekretarjem pripravljen. Razlog za odločitev Sabahija in el Baradeja naj bi bil poziv Was-hingtona, naj Fronta narodne rešitve ponovno razmisli o napovedanem bojkotu za april predvidenih parlamentarnih volitev, za kar so se odločili zaradi pomanjkanja zagotovil o njihovi transparentni izvedbi. A obisku že v samem začetku grozi, da ga bodo zasenčili protesti. Mursijevi nasprotniki so namreč prav včeraj pozvali k protestom pred poslopjem zunanjega ministrstva in ameriškega veleposlaništva v Kairu. Ameriški administraciji očitajo, da podpira vladajočo Muslimansko bratovščino, čeprav ta ne upošteva pravil demokracije. Po vsem Egiptu sicer že dlje časa zaradi nezadovoljstva z novo vlado potekajo protesti, ki se večkrat sprevržejo v spopade s policijo. Tako je včeraj v mestu Port Said skupina okoli petsto protestnikov na policijsko postajo metala molotovke in kamne ter zaprla pot gasilskim vozilom, potem ko je policijsko vozilo zbilo dva moška. V spopadih, ki so ponoči izbruhnili med protestniki in policijo v mestu Mansura, pa je bil medtem ubit en človek, več deset pa jih je bilo ranjenih. (STA) 22 Nedelja, 3. marca 2013 ALPE-JADRAN, DEŽELA / komen - Srečanje z 84-letnim »režiserjem meje« Franco Giraldi obujal spomine na rojstno vas KOMEN - Franco Giraldi nemara ni pričakoval, da bo v svoji rojstni vasi deležen tako toplega sprejema. Do srečanja, ki sta ga komenski občina in knjižnica priredili v sodelovanju z goriškim Kinoate-ljejem, je prišlo v četrtek zvečer v Komnu, kjer se je »režiser meje« rodil pred 84 leti. V zanimivem in prisrčnem pogovoru, ki ga je vodila urednica Založništva tržaškega tiska Martina Kafol, je priznani italijanski filmar Kraševcem razkril marsikatero zanimivost iz časa svojega odraščanja v Komnu ter poznejše poklicne uveljavitve v svetu sedme umetnosti. V zaključni razpravi so poslušalci gosta dobesedno zasuli s spomini in anekdotami iz predvojnih let, ga počastili, obdarili in mu dejali naj se loti snemanja dokumentarca o Krasu. Giraldi se je rodil slovensko govoreči materi Elizabeti Ščuka iz Trsta in italijansko govorečemu očetu iz Istre, ki sta bila učitelja na Krasu. Veččlansko družino je režim premeščal - nekaj let je bila v Afriki, vendar vojna leta je Franco preživel na Krasu in nato v Trstu. Vojno dogajanje, ki je bilo na komenskem Krasu še posebno hudo, se je globoko vtisnilo v spomin dečka: na srečanju je omenil napad v Dolcah februarja 1944, pri katerem je kot partizan sodeloval njegov starejši brat Silvano, ki je imel kot posledico požig štirih vasi in izgon prebivalcev v Nemčijo. Spominjal se je »zelo lepega« partizanskega voditelja Stjenke in kako je kot mulc rezal gume avtomobilom nemških oficirjev, pa tudi Gregorčičeve brigade, itd. Tragičnim vojnim dogodkom navkljub je Giraldi tedanja leta opisal kot »čas velikih upanj in nikakršne žalosti:« spomin na vojno mu ne vzbuja melanholije. V nadaljevanju je obrazložil, da ga je rojstni Kras zelo obogatil, ga duhovno nahranil in se mu zatorej čuti dolžnega. S tematiko istovetnosti, obmejnosti in »drugega, ki živi ob tebi,« se je kot filmar precej ukvarjal in s tem v zvezi omenil povojno snemanje filmskih prizorov v nekdanji Jugoslaviji, na Češkem, sodelovanje z igralci SSG-ja, delo v Rimu s slavnimi režiserji italijanskega neorealizma. Zaustavil se je tudi pri filmu Šolsko leto, ki so ga skupaj z Mejo v februarju predvajali v Komnu in dejal, da so ga pogumne, osamljene in borbene ženske osebnosti, kakršna nastopa v Stuparic-hevem delu, vselej privlačevale. Glede odnosa, ki ga ima do Krasa in Trsta, je avtor menil, da medtem ko prvega ljubi »kot rojstno deželo,« ohranja do drugega »bolj kritičen odnos.« Giraldi še vedno veliko bere: predvsem Dostojevskega, čigar de- la so nanj naredila močan vtis, svetuje mladim, ki pa jih na srečanju ni bilo. Kot rečeno se je zaključni del srečanja odvijal v znamenju obujanja simpatičnih anekdot iz otroških let s strani avtorjevih sovrstnikov, ki so na Krasu pred več kot 70 leti tako ali drugače prišli v stik z njim ali z njegovo družino. Franco je bil najmlajši v družini in otroci so vselej bili nagajivi in poredni. Njegov oče je kot učitelj spodbujal starše nadarjenih otrok naj jim omogočijo nadaljevanje šolanja: večkrat ni bilo za to posluha. Spomini domačinov so avtorja prijetno presenetili in ga spravili v še boljšo voljo. Dobrodošlico z vnovičnim povabilom v Komen so avtorju izrekli komenski župan Danijel Božič, voditeljica knjižnice Marija Umek in v imenu Ki-noateljeja Mateja Zorn. Za glasbeni utrinek sta z igranjem prečnih flavt poskrbeli Irena Birsa in Ana Uršič. Matej Caharija Komenci so ga spraševali, kdaj bo snemal dokumentarec o Krasu slovenija - Kongres Slovenske ljudske stranke na Brdu Bogovič na čelu SLS Nasledil je Radovana Žerjava - Zanj je glasovalo 147 delegatov - Želja po predstavniku v Evropskem parlamentu BRDO - Franc Bogovič od dosedanjega predsednika Radovana Žerjava prevzema vodenje SLS. Potem, ko je Žerjav sporočil, da se umika iz vrha stranke, je bil Bogovič na kongresu stranke edini kandidat za njegovega naslednika. Zanj je glasovalo 147 delegatov, proti jih je bilo pet. Podpora po njegovem kaže, da bodo znali stopiti skupaj in SLS popeljati naprej. Na kongresu je bilo sicer delegatom razdeljenih 168 glasovnic. Oddanih jih je bilo 153, od tega pa je bila ena neveljavna. Bogovič je po izvolitvi v nagovoru delegatom napovedal, da se bo držal korenin, iz katerih SLS izhaja. Ob tem je poudaril, da želijo stranko odpreti tudi navzven in na prihodnjih volitvah v Evropski parlament tudi dobiti poslanca iz svojih vrst, predvsem pa tudi stopiti v svet Evropske ljudske stranke na aktivnejši način. Dejal je, da se bo že dan po kongresu treba začeti intenzivno pripravljati na volitve. Napovedal je tudi pregled delovanja občinskih odborov, zvez in gibanj v okviru stranke. »Nekateri se nikakor ne morejo odmrzniti, mi pa mislim, da imamo čas za to, da gremo zdaj, ko prihaja Franc Bogovič pomlad, na naša polja in posejemo tista semena, ki bodo prinesla dobro žetev,« je še povedal. V zadnjem času je prišlo tudi do trenj v SLS, kritike so prihajale iz Slovenske kmečke zveze. Ta je za kandidata za predsednika predlagala Larisa Gaiserja, a je izvršilni odbor stranke ugotovil, da kandidatura ne izpolnjuje pogojev. Bogovič se zaveda, da je Slovenska kmečka zveza mati SLS in jo tudi sam ceni. »Kar še ni bilo urejenega do kongre- sa, se bomo zagotovo pogovorili po kongresu. Če so ostale kakršne koli zamere, jih bomo odpravili in se podali k delu, ki pa ga je za vse dovolj,« je dejal. Ponovil je, da SLS ne bo šla v vlado, ki se oblikuje, saj je »obremenjena z enako hipoteko kot vlada, iz katere smo izstopili.« »SLS je tista stranka, ki je v prejšnjem mandatu jasno pokazala, kako lahko tudi opozicijska stranka naredi veliko dobrega za Slovenijo,« je dejal. O sodelovanju s strankami, ki bodo ob verjetni novi vladi ostale v opoziciji, pa je povedal, da je SLS samostojna stranka in jih »ne zanimajo drugi kolegi v opoziciji.« Bogovič se je rodil leta 1963 na Velikem Kamnu pri Koprivnici. Bil je dolgoletni župan Občine Krško. Od leta 2008 je poslanec v DZ. V zadnji vladi Janeza Janše je bil od 10. februarja 2012 minister za kmetijstvo in okolje, a je ob izstopu stranke iz koalicije odstopil s funkcije. Delegati so sicer danes volili tudi ostale organe stranke. Za podpredsednike SLS sta bila tako znova izvoljena dosedanja podpredsednika Janez Tomšič in Olga Franca, poleg njiju pa še Jasmina Opec. salzburg Pahor in Josipovic o Hrvaški v EU SALZBURG - Predsednik republike Borut Pahor in njegov hrvaški kolega Ivo Josipovic sta včeraj na srečanju v Salzburgu izrazila prepričanje, da bo slovenski parlament pravočasno ratificiral pristopno pogodbo Hrvaške z Evropsko unijo. To je bilo njuno prvo srečanje, odkar je bil Pahor decembra lani izvoljen za slovenskega predsednika. Pahor je v izjavi za medije po kratkem srečanju z Josipovicem spomnil, da so vsi voditelji parlamentarnih strank na sestanku pri njem sredi februarja sprejeli dogovor, da bo DZ pravočasno ratificiral hrvaško pristopno pogodbo, ko bosta slovenska in hrvaška vlada našli primerno rešitev za vprašanje LB. »V Sloveniji dogovori nekaj veljajo,« je poudaril Pahor, »zato lahko brez velikega tveganja rečem, da bo pristopna pogodba pravočasna ratificirana«. Kot je dejal, vprašanje ratifikacije sicer ni enostavno, ker zahteva dvotretjinsko večino v parlamentu, »vendar lahko ob dovolj veliki politični potrpežljivosti, strpnosti, preudarnosti in odgovornosti upravičeno pričakujemo, da bo ta opravljena pravočasno«. Na koncu vedno zmaga modrost, je prepričan Pahor. Josipovic je dejal, da sta s Pahorjem izrazila močno podporo vladama, da najdeta optimalno rešitev za obe strani in da se vprašanje ratifikacije reši čimprej. »Za to obstaja dobra volja, politična volja v obeh državah,« je poudaril hrvaški predsednik. Tudi Josipovic ne dvomi v ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe v slovenskem parlamentu. »Tako Hrvaško kot Slovenijo so vodili in ju vodijo odgovorni ljudje in nimam nobenega razloga, da bi dvomil v to, da bodo naredili to, kar je najboljše za obe državi,« je poudaril. Josipovic je prvo srečanje s Pahorjem izkoristil tudi za to, da ga je povabil na obisk na Hrvaško. Oba sta se strinjala, da bo najboljša priložnost za to po sklenitvi dogovora o LB ali po ratifikaciji sporazuma. Pahor in Josipovic sta se pred tem v Salzburgu udeležila skupščine Evropske akademije znanosti in umetnosti, kjer sta prejela naslov zaščitnika te ustanove. ^NFAMIGLIA DEŽELNA PODPORA "ELEKTRIČNA ENERGIJA 2012" ^^^^^ Obveščamo, da lahko imetniki Družinske kartice do 18. aprila Prošnja mora vsebovati podatke o obračunanih zneskih v 2013 vložijo na Občino, v kateri imajo stalno prebivališče, letu 2012 in morebitne referenčne bančne koordinate (IBAN). prošnjo za prejem deželne podpore "Električna energija Obrazecje na razpolago na vsaki Občini ali na namenski - 2012", t.j. prispevka za zmanjšanje stroškov za dobavo spletni strani www.regione.fvg.it. REGI9NE AUTON9MA električneenergije,obračunanihmedi.januarjemin3i. Po preteku roka za vlogo prošenj se bo začelo preverjanje FRIULI VeNEZIA GIUUA decembrom20i2. zneskov, do katerih so koristniki upravičeni, nato pa bo Občina, --v kateri imajo ti stalno prebivališče, izplačala prispevke. INFORMACIJE: WWW.REGIONE.FVG.IT - TELEFON 848.448.884 - PROŠNJE JE MOGOČE VLOŽITI DO 18. APRILA 2013 PRIREDITVE, KRIŽANKA_Nedelja, 3. marca 2013 2 3 GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V petek, 15. marca, ob 20.30 v Mali dvorani / Burundanga / režija Nenni Delmestre, avtor Jordi Galcerán V ponedeljek, 18. marca, ob 20.30 v Mali dvorani / MandicStroj, režija Bojan Jablanovec Gledališče Rossetti Dvorana Generali V ponedeljek, 4. marca, ob 20.30 / Pep-pino De Filippo / Non e vero ma ci credo. Režija Michele Mirabella,scena in kostumi Alida Cappellini, igra Sebastiano Lo Monaco. Ponovitve: v torek, 5. marca, ob 20.30 in v sredo, 6. marca, ob 16.00. Gledališče Orazio Bobbio La Contrada Danes, 3. februarja, ob 16.30 / Luigi Pirandello / Come tu mi vuoi. Režija Francesco Zucca, nastopa Lucrezia Lante della Rovere. Ponovitve: v torek, 5. marca ob 16.30; sredo, 6., četrtek,7., petek, 8. in soboto 9. marca ob 20.30 ter v nedeljo, 10. marca ob 16.30. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V četrtek, 7. marca, ob 20.30 v Veliki dvorani / Adi Smolar Gledališče Rossetti Dvorana Generali Danes 3. marca, ob 11.00 / Swan Lake on Ice / režija: Tony Mercer. Oder gledališča se bo spremenil v veliko drsališče, kjer bodo mednarodno priznani plesalci na drsalkah pričarali mojstrovino P. I. Tchaikovskega. Zadnja ponovitev Veliki trg V soboto, 25. maja, ob 21.00 bo koncert pop punk skupine Geen Day OPČINE Prosvetni dom Danes, 3. marca ob 18.00 / Openska glasbena srečanja / Kvinter Anemos. Koncert bo v poslušanje ponudlil skladbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, Jacquesa Iberta, Dariusa Milhauda, Paula Hindemitha in Ferenca Farkasa. Kvintet Anemos sestavljajo Anna Go-veto-flavta, Andrea Martinella-oboa, Carlo Pinardi-klarinet, Paolo Armato-rog in Paolo Dreosto-fagot. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava »Proces o Rižarni«, posvečena dogodkom iz leta 1976, ko se je proces odvijal, na velikih razstavnih panojih se vrstijo glavni akterji procesa, velik je poudarek na delu Albina Bubniča in Maria Magajne, katerega so skoraj vse fotografije. Razstava bo na ogled do 2. junija. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, Ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniške postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Galerija Tržaške knjigarne v Trstu: na ogled je razstava slik Med cvetjem umetnice Liliane Batagelj Kafol. Rastava je na ogled ob urniku knjigarne do 7. marca. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. LIPICA Muzej Lipicanca: z zgodbo o nastanku in lastnostih konja kot živalske vrste in tesni povezanosti s človekom, ki se ka- že tudi skozi upodobitve konja v mitologiji in umetnosti od pradavnine dalje. Osrednji del je namenjen predstavitvi zgodbe o ustanovitvi lipiške kobilarne, njenih vzponih in padcih skozi stoletno zgodovino do današnjih dni. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. TIC Štanjel: stalna razstava o življenju in delu arhitekta in urbanista Maksa Fa-bianija. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 18.00. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. DOBROVO Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko po-sodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8.00 in 16.00, sobota, nedelja in prazniki od 12.00 do 16.00. KROMBERK Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. BRANIK Grad odprt: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: na gradu Kromberk je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Ma-kuca z naslovom »Risbe in kipi«; Sv. Gora - zaprta do nadaljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12.00 do 19.00, ob nedeljah pa od 10.00 do 19.00. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. SLIKOVNA KRIŽANKA - Slovenski književniki REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SESTAVIL LAKO GREŠNICA, KI PROSI ODPUŠČANJA JE BIL TUDI MIRO CERAR PIŠTOLA ZA ZDRAVLJENJE AKEN ALOJZ REBULA EKIPA, MOŠTVO POKRAJINA V VIETNAMU MLAD GOZD PRODAJALEC VRSTE VRTNE RASTLINE JOSIP BROZ ... KNJIGA ZEMLJEVIDOV LESENO, PIŠČALI PODOBNO PIHALO TON E, ZVIŠAN ZA POLTON NEKDANJA JUGOSLOVANSKA ROCK SKUPINA MESTO NA JAPONSKEM FR. VOJAŠKI MINISTER LADO LESKOVAR GONILNA SILA ČETRTI MESEC V LETU ITALIJANSKA IGRALKA (ELEONORA) CIGANI NEKDANJI JUGOSLOVANSKI KOŠARKARSKI TRENER (ACA) ATENSKI ŠPORT. KLUB JUDOVSKA LOČINA DENARNA ENOTA V MJANMARU STARI PREB. LJUBLJANE MAJHNO KOPNO NA MORJU KRALJICA ARDIJEJCEV FR. PISATELJ (BORIS) VISOKA IGRALNA KARTA / TURISTIČNO NASELJE PRI UMAGU KELA NA POL TROPSKI VIHARJI, CIKLONI ELDA NANUT CARLO GOLDONI MAJHNI ZAJEDAVCI SLOVENSKI SKLADATELJ (FRANC) VLOGA, DELEŽ DRUŽABNIKA SLAV. PESEM VEČ PLOVIL KRALJEVSKE MORNARICE DENAR V KAMBODŽI STARI GERMANI RIBIČ S KAVELJČKOM Z OSTJO MESTECE V PIEMONTU ŽENSKO LJUBKOVALNO IME MANJŠA DOMAČA ŽIVAL IGO GRUDEN REKA V SRBIJI MONAŠKI KNEZ, ... TRETJI PRIPADNIK GRŠKEGA PLEMENA V TESALIJI OSKAR KJUDER ŠIVANKA PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK IMENOSLOVJE ČEŠKA TOVARNA BOLNIŠKIH POSTELJ GOSTLJATA JED IZ RAZLIČNIH ŽIVIL GRAFIČNI PRIKAZ SL. JUDOIST (FRANC) VOJAŠKO OKLEPNO VOZILO HRVAŠKO MESTO MUSLIMANSKI BOG KEM. ZNAK ZA HOLMIJ NAŠA IGRALKA SARDOČ DISTRIKT VLONDONU DEL KOLESARSKE DIRKE AM. IGRALKA GARDNER PREDMOLI-VECV MOŠEJI VULKAN NA FILIPINIH OMREŽJE VODNIH JARKOV ŽAGA NA POL PLEMIŠKA DEŽELA DEKOKT, PREVRETEK GLAVNO MESTO KANADE KOSIČ HERMAN ITALIJANSKA NIKALNICA ALEKSANDER V SRBIJI (KRAJŠE) SLOVARČEK - APO = vulkan na Filipinih • KJAT = denar v Mjanmaru • LINET = češka tovarna bolniških postelj • RIEL = denarna enota v Kambodži • SMAK=jugoslovanska rock skupina • TEVTA = kraljica ilirskih Ardijejcev GLASBA 24 Nedelja, 3. marca 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / vremenska slika Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. 1010 Nad Evropo se zadržuje obsežno območje visokega zračnega pritiska, kar v deželo prinaša suhe južne tokove. Po vsej deželi bo lepo in jasno vreme. Izrazita temperaturna razlika med nižino in kotlinami. Čez dan bo temperatura zmerna. Zjutraj bo ob morju pihala zmerna burja. Danes bo jasno. Zjutraj bo po nekaterih kotlinah megla. Burja na Primorskem bo slabela. Najnižje jutranje temperature bodo od -8 do -2, na Primorskem od -3 do 2, najvišje dnevne od 7 do 10, na Primorskem do 15 stopinj C. Tudi jutri bo po vsej deželi lepo in jasno vreme z izrazito temperaturno razliko med nižino in kotlinami. Čez dan bo temperatura zmerna. Zjutraj bo ob morju pihala burja, ki bo popoldan oslabela. Jutri bo jasno. Zjutraj bo hladno in ponekod megleno. Kanin - Na Zlebeh . . .330 Vogel ................245 Kranjska Gora .......140 Krvavec..............190 Cerkno...............170 Rogla ................180 REKA -2/11 jutri i? Piancavallo . . . . '......200 Forni di Sopra .......170 Zoncolan............170 Trbiž .................150 Osojščica ............150 Mokrine .............210 Ob priliki Dneva žena Kinemax Gorica in Tržič predstavljata: Aleksandrinke najboljši dokumentarni film na 14. Festivalu slovenskega filma (2011) in 23. Tržaškem filmskem festivalu (2012) Ekskluzivni dokumentarni film Metoda Pevca, ki ga je producirala Transmedia d.d. in ki pripoveduje zgodbo o selitvi žensk iz Gorice, Trsta in Ljubljane v Aleksandrijo, kjer so potem delale kot dojilje, varuške in guvernante. Kinemax Tržič ponedeljek, 4. in torek, 5. marca 2013, ob 17.40, 19.50 in 22.00 informacije in rezervacije: 0481 712020 Kinemax Gorica četrtek, 7. marca 2013, ob 17.45 in 20.30 informacije: 0481 530263 LIZBONA - Demonstracije v 30 mestih Portugalske Množica protestnikov proti vladi in evropski »trojki« LIZBONA - Več deset tisoč ljudi je na Portugalskem protestiralo proti varčevalnim ukrepom vlade premiera Pedra Passosa Coelha. Protesti so potekali na pobudo civilnega gibanja »K vragu s trojko«, ki mu je septembra uspelo na ulicah zbrati ogromno množico protestnikov. Ti so se poleg največjega protesta v Lizboni zbrali še v okoli 30 drugih mestih po drža-vi.V Lizboni se je sprevod protestnikov na pot po ulicah prestolnice podal ob okoli 17. uri po srednjeevropskem času. Protest je potekal ob zvokih pesmi, ki je bila že himna revolucije iz leta 1947, ki je omogočila uvedbo demokracije. Protestniki so med drugim zahtevali odhod »trojke in vlade« in se zavzemali za volitve v državi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Protestniki so se zbrali v okoli 30 mestih po vsej državi, v Lizboni pa so na njem sodelovali tudi številni pripadniki največjega sindikatu CGTP. Glavnemu protestnemu shodu so se poleg tega pridružile tudi skupine učiteljev, zaposlenih v zdravstvu, upokojencev in tudi vojakov, ki so jih proračunski rezi najbolj prizadeli. Shod se je končal okoli 19. ure. Septembra lani je gibanju »K vragu s trojko« uspelo na ulicah portugalskih mest zbrati več sto tisoč nezadovoljnih ljudi, po nekaterih ocenah blizu milijona. Do novih množičnih protestov je prišlo v trenutku, ko se na Portugalskem vnovič krepi nezadovoljstvo zaradi varčevalnih ukrepov vlade. Te vla- da izvaja v skladu z zavezami, ki jih je dala Evropski komisiji, Evropski centralni banki in Mednarodnemu denarnemu skladu v zameno za 78 milijard evrov težko finančno pomoč. Trojka je v ponedeljek v Lizboni začela vnovič ocenjevati, kako dobro Portugalski uspeva izpolnjevati pogoje pomoči. Vlada naj bi predstavnikom trojke predstavila načrt, s katerim namerava letos privarčevati 800 milijonov evrov. Passos Coelho poleg tega načrtuje t. i. državno reformo, ki bi državi prinesla večmilijardne prihranke. Podrobnosti niso znane, naj pa bi reforma vključevala nadaljnje reze v že tako okleščena proračuna za zdravstvo in izobraževanje. (STA) VARŠAVA - Bivši predsednik Walesa »Istospolni poslanci naj sedijo v zadnjih klopeh« VARŠAVA - Nekdanji poljski predsednik in dobitnik Nobelove nagrade za mir Lech Walesa je v petek menil, da bi morali istospolno usmerjeni poslanci v parlamentu sedeti v zadnjih klopeh ali celo zunaj parlamenta, saj predstavljajo zgolj manjšino, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Tudi protesti homoseksualcev se po njegovem prepričanju ne bi smeli odvijati v mestnih središčih, temveč na obrobju. »Ne želim, da bi ta manjšina, s katero se ne strinjam - ki pa jo toleriram in razumem - protestira na ulicah in meša glavo mojim otrokom in vnukom,« je za poljsko televizijo TVN dejal Walesa. Kot je še dejal, pripada »stari šoli« in se ne namerava spremeniti. »Razumem, da obstajajo različni ljudje, z različnimi usmeritvami in da imajo pravico do svoje identitete,« je dejal in dodal, da pa ne želi, da bi vplivali na »red, ki vlada že stoletja«. Trenutno v poljskem parlamentu sedi en isto-spolno usmerjeni poslanec pa tudi transseksualna poslanka.Spodnji dom parlamenta je sicer konec januarja zavrnil predlog zakona, ki bi istospolnim parom na Poljskem omogočil sklenitev civilne zveze, še piše AFP. Banke prodajajo nepremičnine na Madžarskem BUDIMPEŠTA - Madžarske banke nameravajo v prvem četrtletju letošnjega leta na dražbi v prodajo ponuditi okoli 3500 nepremičnin, katerih lastniki niso bili sposobni poravnavati obveznosti z naslova hipotekarnih posojil, je ta teden poročal madžarski časnik Vileggazdasag. Madžarski finančni nadzorni organ PSZAF je odločil, da lahko letos na dražbi ponudijo štiri odstotke takšnih nepremičnin. Lanska kvota je bila medtem triodstotna. Odkar je v tretjem četrtletju leta 2011 PSZAF dvignil omenjeno kvoto, so banke na dražbah prodale že 17.160 domov. Če omejitev za organizacijo tovrstnih avkcij ne bi bilo, bi lahko vsako leto prodale med 100.000 in 110.000 nepremičnin. Trenutno na Madžarskem več kot 90 dni z vračanjem posojila zamuja prek 110.000 lastnikov nepremičnin. Filipinski »okupatorji« pozvani k predaji KUALA LUMPUR - Malezijski premier Nadžib Razak in filipinski predsednik Benigno Aquino sta včeraj pozvala k predaji skupino Filipincev, ki je zasedla kraj na severu otoka Borneo. Skupina je kraj Lahad Datu okupirala že pred več kot dvema tednoma, v petek pa so tam izbruhnili tudi spopadi s policijo, v katerih je umrlo 15 ljudi. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP je bilo v bojih ubitih 12 članov filipinske skupine, dva ko-mandosa malezijske policije in prebivalec kraja. Direktor malezijske policije Ismail Omar je dejal, da je skupina okoli 200 ljudi, ki prihajajo iz filipinskega sultanata Sulu, obkoljena. Sultanat, ki ga že dolgo več ne priznavajo kot samostojno entiteto, je leta 1878 ozemlje dal v najem britanski družbi, ta pa ga je nato leta 1963 predala Maleziji.