Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki, i The largest Slovenian Daily in the United States. i Issued every day except Sundays I and legal Holidays. 75,000 Readers. ————-— ■ ————— . i. ■ . _ =i i ^^^^bmeb^ i !■ i . i ^Tr____. - .. . TELEFON: C0BTLANDT 2876._Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, H. Y^ under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLAND T 2876. ITo. 13. — STEV7I3. __NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 16, 1923. — PONDELJEK, 16. JANUARJA, 1923.__VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI. FRANCOZI IN ITALIJANI - PRIJATELJI V Rimu so odločno zanikali vest, da sta se Italija in Francija odtujili radi francoske akcije v Buhru. — Italija se nikakor noče udeležiti vojaških odredb. — Laški delež pri dobavi premoga. Rim, I Talija, 14. januarja. — Italijanski zunanji urad ter francosko poslaništvo sta istočasno zanikala vest, da sv j<> pojavil spor med Francijo in Italijo radi francoske okupaciji* Ruhr okraja. Signor Giannini, načelnik trajnega >tal>a uradnikov v zunanjem ministrstvu, je rekel^ "To je povsem neresnično. Nikdar niso bili naši odnosa j i boljši kot' so sedaj. To ni prvo napačno poročilo glede te zadeve ter vemo. da je trik, vprizorjen v namenu, nikdar bolj kordijalni. Kljub t »mu ti pa lahko opazi vsak da Italija sicer soglaša s Francijo glede potrebe, da se prisili Nemčijo k plačevanju, da pa se nočf aktivno udeležiti vojaških odredb. Ministrski predsednik je poslal inženirje v Ruhr, da vidijo. traejo meje iztočno od Rena ter zavezniško kontrolo nemških državnih gozdov. DAN ŽALOVANJA POČELI NEMČIJI Včeraj so praznovali po celi Nemčiji "dan narodnega žalovanja' \ katerega je odredila nemška vlada. Berlin, Nemčija. 1.1. januarja. Obhajanje "Jneva žalosti" se je razvilo po celi drŽavi v demonstracijo proti zaseden ju Ruhr o-kraja. in prišlo se jc tudi do sklepa, da se bo izvedlo enotno voljo nemškega naroda. Celi Berlin je bil včeraj na nogah. Protestna demonstracija pro ti zased-enju Ruhr okraja je bila sicer formalno prirejena od n»' eijalističnih strank. a tudi delavski mestni deli so postavili na noge močne oddelke, ki so odkorakali proti kraljevemu trgu. — kjer se je vršila velika demonstracija. Na stotisoče ljudi se je zbralo pml državnozborskim poslopjem. Črne obleke mas so kazale resnost raz iložen ja. Fanfare mi oznanjale pričetek govorov. Ptitdeset {Tovornikov je dalo raz .številnih tribim izraza protestu vsega prebivalstva in I za or i 1 je vzklik: — Dol s Franci-- l*o končanih govorili so pre-' čitali resolucije, med katerimi je j bila tudi ena. ki se je glasila: — Nemški nannl- odklanja pod pritiskom bajonetov opravljati I suženjsko delo za kršitelje miru. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM . OZEMLJU m potom uit beak* Imiijojo humsIJIto, hitro in po nisUk JifotlftTlja; BaipoCUJa M ndnjt potta la IsplaCaJ« "Ir. postni Moral ona ta "Jadraonka banka** r Ljubljani. Zignba. Peopadn. Kranj«. Celja. Maribor«. Dubroraikn. Splitu. Barajm ali dracod. kjar j« pai u hitra IVUUO BAjOCOdM)C m kron ali 7."» din. $ 1.00 400 kron ali 100 din. $ 1.33 ."»OO kron ali 125 (tin. $ 1.6*3 1000 krnu'ali din. $ 3.00 .lOOO kron ali 1:550 din. $14.50 10000 kron ali 2^00 din. .*28.00 lupoNUt m mOajm prtu ta telifcll "Jadnarta Maka" w XMa. Opatiji te Zadra. BO lir................$ 3.00 100 lir........$ 5.70 300 lir........$16.20 500 lir ........$26.50 1000 lir ................$52.00 b ^ IryiMwi Im^iB p CtUM m ▼ndMSt kronam, dlaarjca te Hrast aattej al fin«, acaji m roCkrat te aepHCakoraao; la taca rutnga aas al aofoiSi podati inhalte eeaa mpn). Hthmw po ewd tam d—, ko i— 6mf paltil d—ar t tote Dmr na H pttfatt Mjteite po DmMi Mmwj Mar ali po Hov Zork Baak Dvaft. FSAnSAKBEK STATE BANK 0 Oortlaait Stra* Nov Tort. H. T. CRivm laatupntilfo Jadranska Banka. OBRAVNAVA PROTI KU KLUX KLANCEM Priča je izpovedala, da se je Skipwith postavljal, da bo-j do bičani in pretepeni vsi oni, ki kritizirajo Klan. Zadeva Ku KIux Klancev..... ; - Bastrop, La. 14. januarja. —j Brat jc pričal proti bratu da-j nes tekom zaslišanja, kojega na-: men je ugotoviti odgovornost za . umor Watt Danielsa in Richard- j sa, ki sta bila mučena in umor je- j na od Ku Klux Klancev v noči 34. avgusta preteklega leta. Na-1 daljni razvoji v zaslišanju so bi-! li naslednji: — Neki elan črnih našemljen-' cev je priznal kot priča. da je! član Klana in da j«* ponosen na to.; Navzoči sn mu ploskali. ''Kapitan" Skipwith, eiklop Morehouse K luna. je bil stavljenj pO držal 1 jezika za zobmi. j Pr. MaeKoiu prejšnji župan iz Mer Rouge, jo bil obdolžen. da je sam prestre^-i! svoj avtomobil j v namenu, da pozneje izjavi, da!( ... . _.,.!( so ga napadli njegovi sovražniki, i Pretilna pisma katera je baje do- j bil so bila spisatia na njegovem ! lastnem pisalnem stroju. Alonzo Braddock. ki je sam iz- j javil, da si je v potu svojega obraza prislužil dom, farmo, obsc-gajočo osemdeset akrov, sedem mul in avtomobil, je pričal, da je 4'zaznamovan** človek in rekel, da bi z veseljem prodal za j>ri- j merno ceno svoj-» lastnino ter se preselil iz kraja, v katerem je ogroženo njegovo življenje. Mož, ki je pričal proti svojemu bratu, je Walter Campbell, občinski maršal iz Mer Rouge ter superintendent vodnih rn ra/.svet-ljevalnih naprav. Rclccl je, da je Richards spoznal njegovega bra-; ta, A. D. Campbella kot člana na-' šemljene tolpe, ki se je potikala po cestah okoli Bastropa ves teden pred umorom. Maršal je povedal pred kratkim agentom tajne službe, da so Yli storjeni pred kratkim poskusi, da se ga izžene iz občina, d% pa jc sklenil ostati na svojem mestu, in naj se zgodi karkoli. — Nabavil si je avtomatično pištolo, katero ima vedno pod svojim zglavjem. Nikdo ga ni nadlegoval od onega časa naprej. Braddock je izpovedal, da jc prišla nekega večera k njemu na dom skupina Klancev, katerim je načelo val Skipwith, in čeprav ni bilo nikdar nobenega madeža na njegovem značaju, so jra vendar obdolnii, da izdeluje žganje. Iztrgali >>o ga iz kroga preplašene družine ter odvedii z avtomobilom v Bastrop, kjer so ga izro-eili šerifu Carpenter ju, članu — Klana. Noben varant ni bil izdan za aretacijo liraddocka. a šerif ga je vtaknil v ječo ter držal tam celo noč, na povelje klanske drha-: li. Zjutraj je bil izpuščen brez _v.sakcgu pojasnila. Zagovorniki so priznali po zaslišanju, da je soglasno s postavo Liouisiane — vlom oboroženih mož ponoči v • privatno stanovanje zločin, kate-; rega se lahko kaznuje s smrtjo. KBALOTI UtOJAČ JE UMRL. Marijini viri, CVhoslovaška. 13. ; januarji. — Tukaj je umrl pred ■ kratkim Vencel Wilfert. dvorni i krojač angleškega kralja Edvarda VI. Ker so bile obleke kralja Edvarda usor za moško m odd. je postalo ime krojača Wilferta znano po celi Evropi. V zadnjih letih svojega življenja je bil stari krojač lastnik nekega hotela NAJBOGATEJŠI DEL NEHČUE — RUHR. _ ^ ° MUNSTER. ^ H 0L2MIHDEN ^m^P^^m? O MUH0EN a ^^^^^RioUeSELCOi^r MARBURG - ° .^AMEPJCAN v% H! IiIISBL- french • " ^DARMSTADT BU R5 J Bi riKENF£LD; _ Na zemlje.vidu je natančno razviden prdožaj v nemškem Ruhr okraju. Kiukorhit-ro je dospela v ^VmerLk«» novica, da. bodo Pran-cozi in llelgijei posLali svoje čete v to sj»omo ozemlje, je predsednik Harding cKljw»klieal ameriško vojaštvo. Angleži gledajo od strani in m mm*jo {Miiua irat.i Praneo&>m. IMERIKANCI SE BODO " \1 NERADI VRNILI ■ ■ 3to ameriških vojakov se bo ' poročilo z Nemkami, pre-dno bodo zapustile čete Nemčijo ter se vrnile do-i mov, Koblenc, Nemčija. 14. jannar- 1 ja. — Ameriške sile v Nemčiji se ^ skušajo prilagoditi misli, da se j bodo vrniie domov tekom prihod-^ □jega tedna. j ( ilir se je hitro vrnil po vsakem ! , [»rejšnjem odhodu ameriških čet in preživeli so jKizabili, da bodo . prišli mogoče kmalu tudi oni na vrsto. V tem duhu varnosti so se < neporočeni poročili in poročeni1 >o dobili družine. Izprva so komaj verjeni novici da so poklicani domov. Ta no-' vica je paraLizirala zabavo, dokler ni bila potrje«a. Neki vojak je označil to novico kot 'bum joke'. Sedaj pa vedo. da je novica resnična. Pretekli večer so kazali obraza vojakov, njih žena ali ljubic, da se zavedajo te resnice. — Nekatere srečno poročene dvojice so sedele skupaj ter se skupno razgovarjalc glede nAortov za bivanje v Ameriki. DrugI pa so se izpraševali, kako bodo izhajali, ko bo njili vojaška plača kolidi-rala z visokimi življenskimi stVo-ški v Ameriki. Sedaj se lahko poroči vsak navaden vojaJc, če hoče storiti to, pod pogojem, da izpolni arniadni tizoree. v katerem se glasi, da so mu znane določbe nove Cable po stave, vsled katerih ostane njegova žena nemška državljanka. Vedeti mora vsled tega, da si bo morala njegova žena preskrbeti uemški potni list, viziran od ameriške vlaky. pohabljenec, za kojega naslon se ne ve, ter trije nadaljni moški Ravno ko je vstopil Kascuba, udaril pohabljenec s svojo ledeni nogo ob tla ter vzkliknil: — Kakšna roba jc bila to? Žgi ine! J Nato sc je oprijel bare ter r lagoma omahnil na tla. Nedolgo potem je omahnil tudi Buzza tei padel mrtev na tla. Boris jima jc kmalu sledil. Kascuba je pohite na cesto ter poklical policista. — Dr. Marlotte iz občinske bolnice, je rekel, da je bila smrt v vseh treh slučajih skoraj trenutna. Kascuba in ostali trije navzoči so bili zadržani kot materijal ne priče. Policija je preiskala pro stnr ter našla štiri zaboje nek« rujavkaste tekočine, ©čividno pi va : posodo s tekočino, ki je diša la kot alkohol; šrtiri galonsk» steklenice neke pijače, ki je bih rdeče barvo ter zaboj s stekleni earai po tri unče. ki so vseboval« neki rjav prašek, o katerem domneva policija, da ga je rabil Bo ris pri izdelovanju pijač. POULIČNI BOJI V MEMELU. Berlin, Nemčija. 1-"». januarja. — Vesti iz Memela na Local An-zeiger poročajo o ostrih pouličnih bojih v Memclu. na katerega so pred kratkim navalile neredne litvinske čete. Kot izjavljajo f poročala, kontrolirajo Litvinci že skoro celo mesto in ozemlje. ,— Iz Memela poročajo, da je izročil ustaški |K»veljnlk zavezniškemu' visokemu komisarju noto. v kateri Izjavlja, da se obrača ta ustaška akcija izključno le proti nemški vladi, "ki je postala naravnost neznosna*'. li cene, da prodajo kar največ blaga, predno bi prišli Francozi. • Ljudje kot taki nočejo vedeti, I zakaj jih izroča Amerika Fran-I cozom na milost in nemilost. IZ ZASEDENEGA RUHRSKE6A OZEMLJA Odrejeno je bilo zasedenje Bochuma. — Ljudska drhal v Berlinu je insultirala Francoze. — Delavci v Ruhru bodo izzvali Degoutta. — Nemška varnostna policija ima obilo dela, da prepreči spopade. — Francosko poslaništvo strogo zastraženo. Pariz, Francija, 14. januarja. — Francosko čete bodo zasedle Boelium. Tako je bilo sklenjeno danes. Zasedenje se bo najbrž izvršilo jutri. Reparacijska komisija je dobila od nemške vlade poslanico, v kateri daje nemška vlada izraza svojemu namenu, da bo prekinila plačevanje denarja ter dobavo blaga radi okupacije Ruhr okraja, katero smatra za kršenje ver-saillske mirovne pogodbe. Duesseldorf, Nemrija, 14. Januarja. — Bochum. veliko središče Stinnesovih industrij, bo takoj zasedeno. Tako so sklenili Francozi. Nikake skrivnosti ne delajo iz doj-stva, da so skleiuli razširiti okupacijo nadalje proti iztoku v namenu, da* prisilijo Nemčijo k plačanju in dobavi premoga in kot kazen za nameravano kršenje ukrepov re-paracijske komisije. Glede dobave premoga, katero'*" so indiLstrijalei v Ruhr okraju 11 sklenili obnoviti, bo Francija pla- ^ Čevala stroške obratovanja ter Ji place nslužbenccv in premolar- j je v, a lastniki morajo zahtevati ( 'orepreči spopade med francoski-] mi vojaki ter ogorčenim prebivalstvom Esscn.i. Orožniki st-raži-jo francoske postojanke pred poštnim uradom, železniako postajo ler urade premogarskega sindikata. Prav posebno poštui urad smatrajo za nevarno točko in noč in dan straži štiri do šest nemških policistov francosko stražo pred pretečo ljudsko množico. Iz tega ali onega vzroka je ostal glavni stan Stinncsu v Mviel-heim an der Ruhr neza-seden. Benlin, Nemčija. 14. januarja. — Množica "narodnih žalnih" . demonstrantov je posvetila danes svojo {»ozornost Belleaue hotelu, kjer je nastanjena francoska vojna misija izza konca vojne in lc naporom nekako ducata nemških policistov se jc posrečilo razgna-ti demonstrante. Ker iti mogla drugega, jc ljudska "množica izzivala par francoskih vojakov, ki so se prikazali pri oknih. Promet preti hotelom ' je bil ustavljen za nekaj ča-^ in t več ducatov francoskih vojakov * in podčastnikov v poslopju se je žc pripravilo na boj. Doffodek je imel za posledico i- še strožje zaatraženje francoske-_ jra poslaništva, ki je po mnenj ti £ prebivalstva sedaj premočno za i. straženo. i, Vlada je prepovedala vsa pro-l- testna zborovanja v'okrožju ene milje od poslopja državne zbm nice. 7. izjemo protestnega shoda, katerega je organizirala vlada sama. Neka t«lpa demonstrantov je prišla navzdol po cesti l*nter den Linden, a je našla pot mimo francoskega poslaništva blokirano od cele kompanije policije na konjih. Oblasti pa so pozabile na vojaško misijo ali pa domnevale, »la bo ljudska množica pozabila nanjo. Rcillcvnc liotrl jc bil poslednji cilj demonstrantov. Tolpa »lijakov se je napotila proti temu hotelu ter kričala: — l)ol s Francozi ! MEHIKA JE IZGNALA PAPEŽEVEGA NUNCIJA ffarodi bodo najbrž protestirali proti akciji, naperjeni proti nadškofu, ki je baje kršil zvezno postavo. Mexico City, Mehika. V*, jami aria. — Monsignor Ernesto Filippi, ipostolski delegat v Mehiki, je bil danes pripravljen zapustiti deželo ali jutri zvečer ali pa v sredo, pokoreč se povelju predsednika Obregrma, ki ga je izgnal, kjr i»e je vdeležil verske ceremonije pod milim nebom, katera se jo vršila pretekli četrtek pri < Vrro de Cubilite. S tem je baje kršil mehiško zvezno ustavo. Smatra sc za možno, a malo verjetno, da bodo diplomatični protesti katoliških narodov, zastopanih tukaj, povzročili modifikacijo povelja, o katerem se domneva, da bo razširjeno tudi na druge inozemske člane sveče-ništvr, ki so se vdeležil i omenjenih verskih slavnosti. I^isti so izvedeli včeraj zvečer, da so gotovi inozemski diplomatic sklenila oglasiti se pri ministru za znnanjc zadeve. Patviju. v namenu. da vložc pri njem formalen protest. Do pozne ur<» včeraj zvečer jo bil grof Xani de Moce-nicro. italijanski poslanik, brez navodil od svoje vlade, če naj pri mehiški vladi protestira ali ne. Monsignor Filippi je že pospra vil vse svoje stvari in vse potrebna je bilo odrejeno, da odpotuje v Laredo. Texas. Oil tam bo šel v New York in Washington, kjer bo čakal na nadaljna povelja Rima. Ni še znann, če ga bo va dežele spremljal kak vladni nrart-nik. kot je to navada v slučajih izirona. Nadškof je baje nastopil pri polaganju vogelnega kamna za neki verski spomenik. Ustava pa prepoveduje obdržavanje božje ■-službe pod milim nebom ter sprevode ali procesije in zvezne oblasti so razlagale slovesnosti, ki so se vršile pretekli četrtek, kot pod klavzulo mehiške ustave. XAKODA, 16. JAN. 1923 "GLAS NARODA" (tUOVEHIAN DAILY) joiitc *no Blovenic Publishing Company (A Corporation) FRANK IAKICR, PrnMnl LOUIS BEN EDI K, Tressurer Place o* Butin«u 0« the Corporation and Atfdrutti of Abovo Off I car«: M Cortiindt StraM. Borough of Manhattan. Naw York City. N. V. "O LAS NARODA* (Voica of the Poop la) iHutd Every Day Excapt Sunday and frteMdaya. Za oaia lato valja I lat ca Ameriko ! Za Naw York za celo loto....... §7.00 in Canado ....................................fS.00 za pol leta .......................NJO Za pol lata ............................................13.00 Zi Inozemstvo za celo loto ....... S7.00 Za teti« iota ............................................01.5© za pol lota ....................................«3.90 Subscription Yearly M-00 Advertisement on Aoreement. "Glas Naroda" Uhaja vsaki dan izvzemii nedelj In praznikov. I •■>p4al bres podpisa In os»*bnoati s« no priobčujejo. Denar naj se bltzuroB po-Al t J* ti po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov. proolmo, da M tudi prvjtnje blvailtče naznani, da hitreje najdemo naalomlks. "GLAS NARODA" M Cnrtiandi ■*r*«t. Bcrouflh of Manhattan. Now York. TffPhone- Cortlandt 287* N. Y. * «iirwJV _ ■ vOUHČ^ ITALIJANI NAPRAM NEMCUI -« V Kiiiiu s«» < k1 It m" i10 zamikali vse vesti, da se je pojavila hladnost v odnosa jih med Francijo Ln Italijo in sieer radite^a, ker so zasedli Francozi nemški Ruhr okraj. V italijanskim zunanjem uradu so nato takoj izjavili, da ni na tej vesti uiti trohice resnice in da niso še nikdar vladali tako prisrčni in prijateljski odnošaji med Francijo in Italijo k<»t v sedanjem rasu, ko se je polastil vrhovne oblasti v Italiji si^nor Mussolini, načelnik in vrhovni za-l povednik tašistovske drhali. V rimskem francoskem poslaništvu pa so izjavili, da! so tozadevne novice najbrž nemška propaganda. Ta nemška propaganda jc najcenejši izgovor, katere-j ga imajo Francozi vedno v ustih, kadar je treba kaj prikriti ter razveljaviti v očeh javnosti kako neprijetno zvenečo vest. - Zgodovina nam kaže, kakšni so resnični odnošaji med tema dvema latinskima bratcema. Prvi kot drugi je sebičen do skrajnosti ter gleda le na svojo lastno korist. Resnične liarmonije. enakosti in i vzporednosti ciljev ni bilo nikdar med obema. O tem j nam priča zgodovina srednjega veka ter tudi zgodovina, modernega časa. Gotovo je povsem pravilno in umevno, da varuje1 Italija svoje interese, a s tem še ni rečeno, da bi šla skozi j ogenj za svojo "kiveznico" Francijo. To je najboljše razvidno iz stališča, katero je zavzel: Mussolini v zadnji krizi, ki je nastala vsled francoskegaj vkorakanja v Ruhr okraj. Izjavil je. da ni naprosila Francija Italije za vojaško: soudeležbo pri zasedenju Ruliru, ker ima Francija sama j dovolj vojaštva, da izvede ta radikalni korak. To je res. kajti neoborožen ter obubožan narod je lahko nagnati s prekljami. ne pa s tanki, strojnimi puškami ter oklopnimi avtomobili. Mussolini pa jc izjavil, nadalje, da je poslal v Ruhr j okraj dva italijanska inžinirja, ki naj bi "pomagala"! Francozom pri iztirjanju zaostale vojne odškodnine. V resnici pa sta bila poslana v Ruhr okraj kot spijo-j na, kajti Mussolini ne zaupa svojim francoskim bratcem ter najbrž domneva, da bodo Francozi osleparili Italijane za njih delež pri dobavi nemškega premoga in koksa. Ta dva italijanska inžinirja morata gledati na to, da bo dobila Italija svoj delež, ki maša nekako dvesto tisoč ton premoga in koksa na mesec. To jasno kaže, kako malo zaupajo Italijani Francozom in kakšno je resnično razmerje med tema dvema zavezniškima državama. Pohlep po tujem blagu gleda obema iz oči, jima je gledal že stoletja in stoletja, in dokler ne bosta ta dva naroda deležna usode, ki jo pošteno zaslužita, lie bo miru v Evropi. S tem seveda nočemo zagovarjati Nemcev, ki so bili prav tako prepotentni ter so dobili v zadnji svetovni vojni zasluženo lekcijo. Hočemo le reči, da je požresnost vir gorja za vsak narod, pri katerem se pojavi. i Dopisi?! Pittsburgh, Pa. CVnjen«inu nrtičinstvn v PitT^-burgfhu in okaliei s»* naznanja, da priredi Sloveimko mladinsko tani-tmnkško diibštv«« "Ilirija'' kone»-rt h pitami dne 2~>. januarja v Hrvatski dvorani. East Canal Street, North S i dr* Pittsburgh. Ker je društvo 44Ilirija" še mlado in m? •nora borhi za svoj obstanek z raznimi poteikoi-ami, zato bodo iz prijaznosti nam pomogla sodelovati na t eni koncertu razna pevska društva, kakor nase vrlo pev-rfto društvo *4Prflweren"*. hrvatsko pevsko društvo "Javor", hrvat-«ko pevsko društvo "Sloga" in •»rbsko pevsko društvo "Prosve-ta'\ Obračamo se s prijazno prošnjo na vsa slorvenaka podporna dru-fetva. -strežJImj »krl»t-i za to izvoljeni <»dl>or. Na svidenja januarja! Miss Anna .Takša. Rock Springs, Wyo. I/. tejra kraja ozirwmii iz Rock j Npr m psa. smo se namenili iti v sta-1 ri kraj žabe J ovit. Moramo biti tam do meseca marca, da ni naredimo doi^r koiitrakt. (ire na« ve*", namrvM*- sled««i: Joe Počak. John1 fV-skua. l'iban Mrak, Šparue.j Spravi in Pust. In John Nemanie; ae tudi pripra \i ja, če se ne bo ske-j sal. Zakaj zdaj se približujejo sla-, bi ča«a. Prenaogo^vi rovi so pričeli ( počasi delati, po 1—2 dni na teden. Samo pri čari se dela še vsak, dan. kar nas je pa pri .podružni- j eah, smo prfanorani iti s trebuhom za kruhom. Tako kaže. da bo samo par tistih ostalo, kateri imajo svojo kuho. Biznesmani tudi ne gredo iz Rock Springsa za nobeno ce«K>. ker imajo vmo stvar tako urejeno,. da lahko na gotUrai način računajo, kolikor se jim zljubi. Ako se jim pa kdo zoper-stavi, pravijo, da ni res, da si laž-uik. Najboijše je vse pri miru pustiti in ki. O, Ikuže mili, jaz Urban Mrak sem se na vse načine trudil, kako bi toliko zaslužil, da bi svoje stare dolge powteno poravnal. Delal m?im na vse pretege noč in dan. ker ziiaiu več rokodelstev, seiu delal fence in vsake vrste ograje in tudi škarje sem brusil; bil sem pa tudi * bučar", naredil sem vse, kar me jo kdo naprosil. S n"-no pozdravljam vse moje prijatelje in sovražnike. Urban Mrak. Leadville, Colo. Pri naših Slovencih se i>e!a žena večkrat oglasi s svojo smrtno koso. Tako je prišla tudi k rojaku Itošrtjančiču ter mu vzela sina Toneta. starega komaj 2o lot. I lil je dober ».in svojim stari^ein. V društvu je bil Planinski Bratje št. •"» Zap. Slov. Zveze, katero ga je tudi spremilo k večnemu počitku. Zakopan je »a katoliškem pokopališču ter spi tam svoje nevzdranino spanje. Za njim žalujejo njegovi staniši in bratje. Naše sožalje! Drugih posebnih novic zdaj tukaj ni kakor ta. da je rudnik The Vek Mining. Milling & Tunnel Co. ustavil z obratovanjem, ker družba noče plačati 4 dolarje, kot jc bilo dogovorjeno v »lavki. Pa kakor upamo, bodo rudnik spet kmalu odprli ter z delom začeli. O tem bom pa poročal prihodnjič. Poročevalec. $an Francisco, Cal. Kaj pomeni tulenje parnih pi-ftčaJi ob koncil starega leti in pri-četkom novega * Ko pričnejo brliz-gati parne pi»eali. človeka nekaj pretrese. Čutii, da je minulo staro I leto in da se prične z novim letom zanj novo pasje življenje. Tulenje parnih pisčali pomeni I večji kapital za delodajalce in ( večjo revščino za navadnega delavca. Dela ve u preostanejo trudne ! roke, večja družina in je eno leto j bližje groba. Seveda se še dobijo taki igno-i rantje. ki trdijo, tla so kapitalisti neskončno dobri in usmiljeni ljudje. ^ioto-vo, saj nam še vedno dovolijo rabiti zrak in dnevno svetlobo (brezplačno. Delamo, kadar nam dajo delo. Govorimo, kar j nam dovolijo, sicer se takoj znnj- • deš v speli kamri. Potem naj še kateri reče, da nismo v svobodni Ameriki! Tako življenje pa ne more tr-(peti za vedno. Ko s«' bodo delavci ■združili, bo konce delavske mize-j rijp- Mnogo delavcev je imelo žalosten pričetek novega leta. Smrt. katera vedno trka na vrata. je prinesla žalostno novo leto družini Mr. John Bartolna. Mrs. Bantol. stara 27 let, je zapustila za vedno svojega žalostnega soproga in 81čfcnnega sina. Rojena jn bila v tajskem potoku. V Ameriki je bivala dve leti in med tem časom 21 mesecev v bolnišnici, kjer je morala prestati strašne operacije. iiila je izvrstna pevka. Na novega leta večer smo žalovali ob strani njene krste. Kljul« kratkemu bivanju med nami si je pridobila ninojro prijateljev. To se jo pokaralo na dan sprevoda. Pokopal jo je nm-ž po katoliškem obredu. kakor je pokojna Pepa želela, j Ker je bila večletna cerkvena p«*v-ka a- domovini, je Mr. Rartol na-j jel pevee, da so ji skazali zadnjo čast. Tudi tukajšnje samostojno ! "Slovansko amerikansko bratsko ' iK^JjKjrno društvo*' ji je ^kazalo veliko naklonjenost, kljub temu. ! da je ediiuo Mr. Rartol član. Ona rti bila članiea nobenega društva, : ker je zbolela precej po prihodu v Ameriko. Tako. rojaki, je dolžnost (pomagat i drug drugemu v ta-kem slučaju. Le s tem pokažemo. , da smo sinovi in hčere slovenske matere. Mr. Rartol nu in sinu naše rtožalje. Ranjki bodi lalika gruda. Resnicoljub. I --- NauČni tečaji u detektive. Novosadska policija je sklenila. | da ot\-ori poseben tečaj za detek-jtive in stražnike, kjer bodo stro-i kopija k i preda(\-ali o moderni policijski službi. Poleg teoretičnih i predavanj se bo moštvo tudi prak-j ttično "vzgajalo. Politični atentati ▼ Bolgariji. Iz Sofije ^poročajo. da je v Po-bofievu neznan atentator vrg<4 boidbo v itkupino čMtnikov. nato pa pobegnil. Pri tem je bilo ra- njeuh čartnikor. i i \ | Hripavost in kaielj sta zalo napnjetna simpto-ma. Dk preprečit« težje posljedice vzamit« Severa's Cough Balsam, ki prinaia zaželjeno in hitro pomoč, , I maj te £* pri roki v hiii za. zimske mesece. Cena 26 in SO cantor. Vprašajte po lekarnah. fcwwt Almanah sa lete 1923 jc natisnjen. Dobe se po vseh lekarnah zastonj, ali piiite nam. Iz Slovenije. Težka telesna poškodba. Pra in mlada in ravno vsled tega bi se rada ločila od svojega m »ža Sla j»* torej k sodniku ter j»* rekla, da ne more več živeti svojim možem, ker j«' ta že par let neprestano pijan. Bila je toliko nesrečna, da j:' prišla pred sodnika, ki j«* velik prohibicijonist. — Ne bo nič. moja draga, — ji je rekel. — Vi lažete! Kako naj bo vaš mož že leta in leta pijan, ko je vendar v Ameriki že tri leta prohibicija? * * • Poznam rojaka, ki nič ne čita. ki po ničemur ne hrepeni in se za nič ne zanima. Morda boste rekli: Revež je. Ne. jaz pa vem, kaj je ž njim. Dobro mu gre. * * * Možak je šel v trgovino očali kupovat. — Kakšne bi radi? — ga jc vprašal prodajalec. — Dolgov id-ne? Kratkovidne? Možak je odvrnil: — Take. da bi lahko skozi videl. # e. • Listnica. A. B. Chicago, HI. — Ne. dose-da j ga se nitfo dobili. Oštija se boji in čaka, kdaj bo mera polna. Kvota je bila takrat polna, ko je odroual z desetimi tisočaki v Ljubljano. I • * * Francozi so v Ruhru. fašisti divjajo po naših krajih, prestoli se majejo, mogočni državnifei-**d-stopajo. države, vladarice sveta se "majejo v s\\>jih temeljih, pogovori potom brezžičnega telefona se vrše križem svet, v najuglednejšem ljubljanskem dnevniku je p«, naslednja novica: — Hud veter smo imeli včeraj. Na Poljanskem nasipu je vzelo gospodu C. klobuk. * * * To je najvernejša slika naših malenkostnih razmer. raanojAKE ©p©- EBfl zarjamo, da B|y je cena za "Slovensko-Ameri-kantki Koledar" i-sta za Jugoslavijo kot zrn Ameriko — 40 centov. PoiUHe nam «vo-oljše, «H* viamcte eašo vročena zdravilnega zeliščnega čaja: (»omaga »epeti ohlajeno kri. povw* kroženje t*-r |»r«-ž«.iie .strupe iz črevesja. Že leta poslužujejo ljudje Bolgarskega Želiš«'iiesa < "aja v l»oju proti lirebladop ter da ohranijo telesa zdrava. Povsod pri|w»vedujejo wlravuiki ljudem, naj si nabavijo Koljnirski Ži-liSfiil Čaj. naj vzaxn«*jo čaš* vrelega ter k tem {»omagajo odpraviti hude prehlade. Zdravniki vedo. da so čista zdravilna želiSea v Bolgarskem Želišcuem čaju dobra za ljudi, kajti ohranjajo njihove želodce, jelra in ledice čiste. Vsepovsod lekarnarji z veseljem priporočajo Bolgarski Žetisčnf Oaj. kajti oni poznajo njegove dobre i>oslediee. Bolgarski ŽeUiU^ni raj deluje hitro. Dajte ga ča^o malim otrokom. Hsetil zunanje ministrstvo češko-1 j lovaski ipordanik Kalina v sprem-^ ^tvu dveJi članov češkoslovaškega j prvslaništva. Kakor se zatrjuje, ' Kalina ponudil v imenu znane velike češkoslovaške tvorniee Skoda v Plznju osnutek tvorniee za o-uožje v Beogradu. Kakor znano, so se podobne ponudbe stavile tudi s francoske strani. Ponarejalci denarja pod ključem. Iz Niša poročajo, da je tamkajšnja policija aretirala branjevca Dima Diuiitrijeviča in bivšega javnega namcsčeuea Rista ^lari-: •'•a, ki sta ponarejala srcbmjake1 po 2 dinarja. Pri hišni preiskavi se je našel ni'del za dvodiuarske novčaniee s |>odobo kralja Petra tor ves matorijal. ki je ]>otreben zu ponarejanje denarja. V postelji zgorel. Čevljar Steleer v (j»*ku je precej vinjen vrnil iz gostilne na svoj dom. Vlegel se je v posteljo z gorečo cigareto v ustih. Postelja se je vnela o<4 cigarete.. Stel-cerja so našli mrtvega s strašnimi opeklinami po eelem telesu. Umor iz ljubosumnosti. Na železniški postaji Ladimi-rovci v Slavoniji se je odigrala krvava, rodbinska drama. Ta mošnji -jMKitajiii načelnik -I«»sip Sel-man je. z vojaško jmško ustrelil svojo «eiio zaradi ljulM*stunnr»sti. lIoi«ilec je'bil aretiran in izročen sodnemu stolu v Osijeku. Imevina "Rdečega kriza" v Londonu. Ziistopnik srbskega "Rdečetra križa'* Vla funtov sterligov, kar /.naša v jugoslovanski valuti okoli 7 niiljoin v dinarjev.- Oobrovoljski dom v Novem Sadi« Na prffšnjo tamošnj«* organiza-eije d« vol jcev ji- novosa>brovoljskega 4fbrovoljci r>• nabi-raj< /.il zgradbo prostovoljne prispevke. a pn^bivab'tvo V»»jvodi.ue t«■ nahaja .IOŽK <;OSTIŠA.' I>fina j.* i/. Spt*). Olavnl odborniki. Predsednik: RUDO LP PERDAN. m E. lSfith St.. Cleveland. O Podpredsednik. LOUIS BaLANT, Bos 10« Pearl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH P18HLER, Ely. If inn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely. Minn. Blacajnlk neizplačanih amrtnln: JoiIM MOVERS. 411 — IStk Ave Bas«. Duluth. Minn, Vrhovni sdrsvnlk • Or. JOS. OBAHKK, <4t B OUo Street. M. S.. Plttsbnrsk. Pa. Nadzorni od See: ANTON ZBAfiNIK. Room IN BakeweU Bide., tar. DtasMBd aad Oraai Btreeta, PitUbuirh. Pa. MOHOR ML.ADIČ, 1134 W. II Street, Chicago, I1L VKANK BKRABEC, Oil Washington 8ti%et, Denver. Goto. Porotni edber, LBOKARD SLABODXIK. Box 410. Ely, Minn. GREGOR J. PORE.NT A, Black Diamond, Wash. FRANK ZOR1CH, «217 St. Clair Ave.. Clevelan«. O. j Zdruiewalnl odbor. VALENTIN PIRC. 710 London Rd., N. E., Cleveland. O. PAUUNE ERMEXC. &Z9 — 3rd Street. La Salle. Dl. JO8IP 8TERLE. 404 E. Mess Avenue, Pueblo. Colo. ANION CELARC, 638 Market Street. Waukegan. 11L --Jednotlno ara dno glasilo: "Glas Naroda*'. _ Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne poftiljatve naj se poMUajo na slavnega tajnika. Vse pritožbe naj se potllja na pred-sednlka porotnega odbora. Proflnje za sprejem novih Članov ln bolnilka splCevala naj ae pošilja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska KatoliSka Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom sa obilen priatop. Kdor *eli postati član te orsanlzsclje. naj se zclarl tajnika bllSnJesa druitva J. S. K. J. Za ustanovitev novih drufttev ae pa obrnit« na gl. tajnika. Novo druitvo se lahko vstanorl s I člani al] članicami i _____ SugnslnuauHka KatuL il^nnta Ustanovljena 1. 1*898 Inkorporirana 1. 190/ GLAVNI URAD v ELY, MJNN. GLAS NARODA, >6. JAN'. 1923 Čudna pot. J. tiiftn^^ (Konec.) Ko jc utihnila poulična borba, je Tune potrkal pri meni. Tiho, oprezno je sto>pil v sobo, zaprl za seboj vrata in globoko vzdibnil. Zlatih epolet in rdečega znamenja m črnim križem na belem rokavu ni bilo več. Na licu in rokah nem opažal sledove krvi. — Pat, pst, — je zašepetal in he ozrl okrog. — Ne glej me takti debelo, ne čudi se, da prihajam ob tej pozni uri. Povej mi, za bit/.jo voljo, kje smo? Še na zemlji, ali nas je odnesel vrag na drugo planetu? Še med ljudmi, ali pa so to «me zverine T Ideje se menjajo kot pri nan ženska moda. Dane* car, jutri Kerenskij, potem Kornilov, KaLedin in kar naenkrat — klop in basta. Štiri leta nuo se tepli, komaj sem čakal, da položim sabljo preti Prešerna. — N la.i pa ti pridejo ljudje in pravijo: — Ne, ni bilo prav, zmotili sm<> s,*; — Sovražniki niso so-Ai.ižniki .prijatelji ni><» prijatelji lojna ni vojna, ideali niso ideali. Pa jih razumi! K us tepe Rusa, Moskva se b«»ri prurti Kijevu, Kijev proti Odesi, oba proti Donu — vrag vedi, kaj je to! Ne razumen in basta! — Kot mravlje so lezli nocoj nad nas. Kozaki ,l;krajiuci, tuja vojska, med njimi jaz in moja sablja, pa \ se ni nič pomagalo. Na oni strani čudna armada. V klobukih, čepicah, gologlavi, v civilnih oblekah. — pa kar z bajoneti so lezli na nas. Kaj jih je gnalo. • vem. Vse se je zmešalo. Vihtel sem sabljo, streljal iz revolverja, pa misliš. da so se bali? Kaj ie! Nairesali so nas, in prav pošteno nakresali, pa basta. Zdaj pa i-znaš! V»e je pogubljeno, kaj bo dejal Preirren, ko ne bo več videl moje sablje? In konec vojne naj bo, kar konec. Tem ljudem se je zmešalo v glavi. Ne bomo se več tepli in busta. Kam pa z ideali? To vendar niso mačkine solze! In če me dobe, mi še polomijo kosti! Potuhnil se bom, eos, nisem mislil o l*re*ernu in sablji, alscm se tepci z vami in ba&ta. Ideje pa ne dani, ne i Owtal je pri meni do jutra. ^Zjutraj je odšel. Dtvgodki so nas razpršili na vse štiri strani. Nekateri so položili v tem vrtincu glave drugi so si pomagali .kakor je kdo znal. Drugo leto sem bil v Moskvi. V kavami Filipova sem zagledal med množico Toneta. Sedel je za mizo v kotu, v družbi majhnega člo\eka v črni kavkaški pfclerini. Bonaparte in maršal Nev, mi je šinila misel v glavo. Majhen človek je bil neverjetno podoben — Napoleonu. Sklonjen nad mizo je z desno roko podpiral glavo, s kazalcem levo pa je črtal kroge in elipse po mizi. Tonetu se je poznalo na obrazu, da napeto posluša in sledi mislim majhnega človeka v pelerini. — D<»ber večer, gospodje. — sem jih pozdravil in stopil k mizi. Majhen človek se ni zganil. Tone me je pogledal, z roko me je povabil, naj sedem in molčal. — Torej. — je nadaljeval maj- r hen Človek, kot da me ni niti o-pazil, — ndjtežja naloga je izvršena. Petina planeta je naša. — M&lkontenti. ki še rogov il i jo v oddaljenih krajih Rusije, »o za nas brez i>oAena. Prehajam k drugemu vprašanju. Tole. vidia, je Balkan. — Majhen človek je naertal s prstom nekaj na mizo. — Ta mora biti prvi v naših rokah. S tem bomo vrgli zanko na vrat Evrope, zategnili bomo in zadušda se bo sama po sebi. Tole je Kitajska. majhna zemlja in mnogo ljudi. Vrgel bom idejo v to mfavljisee. dvignil bom zatirani narod in v rokah bo sila, — pml katero bo drhtela Evropa in Amerika. Ti greš v Sibirijo ,tam mi pripraviš pot. razčistiš, kar je še smeti, in s tem je tvoja naloga končana. Vse drggo prepusti meni. - | Majhen človek se je zavil v čr i no pelerino ;n odšel. Ostala sva s Tonetom ...jž^^J — Povej mi, — sesa mu dejal,] — kdo je ta človek, in kaj je govoril. Kaj počenjaš ti tu v Moskvi? — Tone me je začudeno pogledal. — Kaj si padel z Marsa? Tu se gode stvari, ki bodo obrnile ves svet, on ti pa gleda in vprašuje, kaj to pomeni. Ne bom ti mnogo govoril, čas je drag in dela imam čez glavo. Jutri odpotujem v Sibirijo. Komisar sem postal. Kako in zakaj — pustiva to stvar, za te ni važna, pa tudi razumel je ne boš. Spal si takrat, kot spiš še danes. Samo nekaj ti ]>ovem. Naši ideali so bili kot mehurčki, ki jih spuščajo otroci v zrak. V vseh barvah se leskečejo, znotraj so prazni, veter potegne in ni jih več. Otresel sem se vsega, kar je piakavo, spoznal sem, j kje je resnica in kje laž. in basta. To bo ideje, ki so požrle kot sedem suhih krav vse moje asta« relo nairanje. Moža. ki je sedel z menoj, ne poznaš, pa tudi poznati ga ne moreš. Sicer pa — delo me klice, da ai mi zdrav! Stisnil mi j roko in izginil v ulično vrvenje. Drugi dan se je odpeljal s posebnim vlakom v Sibirijo. Dolgo nisem slišal ničesar o njem. Šele potem, ko je v Sibiriji zavladala proti boljše viška sila, — sem izvedel, da so ga aretirali v t eljabinsku. S tajnim naročilom je prišel iz Semipalatinska. Ne-preidnost in vroča kri ga je po- j gubila. Za vohunstvo je prišel pred vojno sodišče. P<* končani razpravi ga je predsednik vprašal. kaj bi storil, če bi mu ne bili 1 prišli na sled. Tone ga je pogledal. pomislil je in mu odgovoril odločno: — Bog je rekel: Jtz sem, ki sem, jaz pa pravim, kar sem, to sem! Storil bi bil, kar sem obljubil. Danes imate moč, sodite, jutri bo&te sojeni sami. Ljudje u-mira jo. ideje žive! — Vojno Kodmee je izreklo smrtno obsodbo. Po tist* noči ga m-sem videl več. Pa tudi takrat bi pa ne bil, če bi bil vedel, da človek v eno noč lahko preživi de- j setlctjc. Stražar me je spremil! po temnom hodniku, odprl je tež-1 ka okovana vratf, obstal sem v f majhnem š-tirioglatem prostoru, . ki jih je toliko na svetu in so si tako strašno podobni. In sami so strašni! Ječa! Vsi narodi jo poznajo, vsa .stoletja, vsi jeziki. V življenju na zemlji je. po smrti jo obetajo grešnim dušam. Tu je strašna kot tam. Tone je sedel na železni postelji. Z desno roko. je podpiral glavo, desno je stisnil v pest in ni se ganil, ko so ke zaprla vrata za menoj in sva ostala sama. — Mislil sem, da so mi poslali duhovnika, da me pripravi za zadnjo pot. Pa ni prišel iu prav je tako. Sedi tu z menoj, pa ne govori, za božjo voljo te prosim, ne govoril Krogla, ki mi bo predrla jutri zjutfaj prša, bo bolj nežna kot bi mi bila beseda usmv Ijenja iz (tvojih ust. Tudi jaz bi ne govoril, užival bi mir. ki som ga spoznal šele nocoj, pa sva stara znanca, naj bo. Vidiš prijatelj, tole je čudno in bolj nerazumlji-vo kot vsa filozofija življenja. — Nocoj si, jutri te ne bo. Nocoj bori iš. gledaš, poslušaš, jutri ne boš več. Nocoj živ. jutri mrtev. Kaj je živ, in kaj mrtev ? Dva pojma, ki sd nasprotujeta kot v življenju veselje in žalost, upanje in obup, sreča in nesreča. Od upanja do obupa je včasih dolga pot. Človek se bliža temu strašnemu pojmu polagoma, obrača se nazaj, sstopa previdno in potaplja se v obup kot v hladno kopel. Počasi, levo, potem omoči roko. prša, in najprej spusti desno nogo. potem končno sam ne čuti kdaj je v kopeli. To je življenje, kjer človek umira od starosti, od dolgotrajne bolezni. Včasih pa, je človek zdajle srečen, mine trenutek. pa je nesrečen. 'Danes živ, jutri mrtev. Da sem slab. bi jokal | tarnal in prosil usmiljenja, po-j ljuboval Kristovo podobo na kri-| žu, tako pa ne morem. Tudi pro-I klin jati ne morem. Sedim in čuti*. feafco mi pepajo moči, kako 1 M Svoji družini ste dolžni, da izveste naslednja dejstva glede mleka. Tisoče in tisoče let je bilo mleko priznano kot prvo, bistveno potrebno živilo, čeprav pa ga smatrajo še danes za veliko živilo, se niso v zadnjem času ljudje zadovoljili tukaj z mlekom,—pač pa napravili iz njega biznes, da izvedo, KAKŠNO mleko uporabljajo v svojih domovih. Cele tri generacije so opravljali Bordeni le eno stvar— služili so ameriškemu narodu z dobrim, čistim mlekom ter mlačnimi proizvodi. Ozrite se po celi deželi in videli boste milijone ljudi, ki se ozirajo na tvzdko Borden, da jih založi z Evapo-riranim mlekom. Borden-ovo Evaporinmo mleko ni oslajeno. Is ničesar dragega ne obstaja kot iz najčistejšega in najfinejšega Borden-ovega mleka, iz katerega je bil odstranjen del vode. ^rani se ga v sanitarnih kositrnih škatljicah. Kupite ga lahko v vsakem dnevu leta. Dobite ga svežega in čistega, kajti Bcrden-ove naprave obratujejo neprestano, da vas za-lože z mlekom, ki je čisto in zdravo. To je čisto mleko ^ dežele, v katerem je ostala smetana, a le en del vode je bil odstranjen. Lahko ga rabite kot sveže mleko, a zadostovalo vam bo sa dvakrat tako mnogo. Z dragimi besedami: ena časa Bordenovega Evapori-ranega mleka in ena časa vode predstavlja toliko kot dve časi mleka v steklenici. Če želite izvedeti, kako je treba kuhati z Borden-ovm Evaporiranim mlekom, izpolnite spodaj nahajajoči m kupon ter označit«, katero vrsto knjiiico Selite in Bordenova kompanija vam Jo bo poala-la sastonj. THE BORDEN COMPANY BorJca Building, New York Stines izgublja svoj vpliv. Iz Berlina poročajo: — Ali je dospel Hugo Stinnes do viška ter se je pričal pomikati zopet navzdol ali pa pripravlja kak nov velik industrijalni udarec, ki bo porazil njegove nasprotnike in sovražnike ter zopet uveljavil njegovo mojstrstvo? Vsa znamenja so kazala, da je njegova sila zdrobljena, odkar je postal Cuno kancelar in odkar se je pojavil razkol v Narodni zvezi nemških industrijalcev, kateri, je do pred kratkim diktiral Stinnes. Stinnes je dosegel višek svojega ugleda po zaključen ju slavnega dogovora z markijem de Lu-hersacom glede dobave velike množine materijala za restavracijo opustošene Francije. Ob onem času so imenovali Stinnesa nevidnega kaneelarja''. Glasilo se je, da je izdelal obširen načrt za franc os ko- n em sk o industrijalno in ekonomsko sodelovanje, ki naj bi služilo kot temelj francosko-nemskega sporazuma ter izčistilo pot za direktno rešitev reparacij-skega problema med Nemčijo in Francijo. Gotovo je. da je v tem načrtu podpiral Stinnesa upliven del francoske industrije, a pretežna večina francoske industrije, v družbi francoske vlade, pa ni hotela odobriti načrta Stinnesa in vsled tega je tudi ostal dogovor z Lubersacom brezuspešen. V Nemčiji je vzbudil ta dogovor najprvo veliko veselje, a kmalu so se pojavile ostre kritike, kajti postalo je znano, da bo pomenjalo uresničenje tega načr-i ta dober biznes za Stinnesa, ne | da bi imela dežela kak poseben dobiček od tega in drugič, ker so se pričeli veliki tekmeci Stinnesa, Thysseni, Kruppi, Siemens, Hamburg-Amerika Line in drugi zavedati dejstva, da se bo dvignil Stinnes v resnici do stališča narodnega ekonomskega diktatorja, če ga ne bo ni kdo ustavil. Vsled tega niso hoteli sodelovati pri iz-vedenju dogovora z Lubersacom ter pustili Stinnesa samega, da izvede obveznosti, katere je bil ' prevzel. Revidirali so svoje prejšnje odobrenje načrta za rešitev Nemčije — potom direktnega sporazuma ter sodelovanja s Francijo. KOLEDARJI Radi mnogih pisem katere dobivam od vseii strani, če imam koledarje in koliko stanejo, vam tukaj naznanjam, da Jih mam še nekaj. Vsak stane 25c ali 5 za dolar. Kdor bi ga hotel £• imeti, njj posije takoj svoto na A. GRDINA. 1053 E. 62 St.. Cleveland. O. žurnalistom. ki je bil poslan, da uvede posebno preiskavo glede tamošnjih razmer, je obstreljevanje vasi iz zraka skoro vsakdanja rutina. da se iztirja davke od posameznih rodov. Dežela uživa iste vrste neodvisnost kot Egipt ali Cuba, kajti sila kralja Feisala je popolnoma odvisna od angleških bajonetov in obstreljevalcev iz zraka. Razmerje med Anglijo in Mezopotamijo je urejeno na temelju pogodbe, sklenjene z domačo vlado in določbe te pogodbe ro eden glavnih argumentov lorda Cur-zona a* njegovem odporu proti zahteAam Turkov v Lausanne, ki se tičejo mo.suI&kih petrolejskih polja ter mosulskega vilajeta. Radi bale blaga. V tržaški stari prosti luki so bili aretirani štirje možje: Dante Trevisan. Mihael Primožič. Lovro Miloli iu Andrej Primožič. Vsi štirje so osumljeni, da ukradli k nekega voza v luki balo blaga. Pisma poslednje carice. - KUPON . KRUH SLADOLED RAJI CANOV MESO PUDINGI RIBe SLADČICE JUHE Ime ............................ Naslov ......................... Slovenian ' UNSWECTENEP Mporate® milk Znano je. da je imela poslednja carica na carja Nikolaja II.. silno odločilen vpliv v vseh njegovih vladarskih zadevah. Novoiza-sla zbirka njenih pisem iz prvih treh vojnih let. ki je nedavno izšla v UUsteinovi založbi, potrjuje vse to in sicer tako odločno, da se, sodeč po njenih pismih, lahko reče: Aleksandra je vladala Rusijo, ki od Katarine dalje ne pozna tako vplivne carice. Ljubila je carja z oboževanjem, in zato se je'mešala v vse njegove posle. Ker je bila mati carjeviča vedno bolehna Alekseja. se je Čutila tudi odgovorno za carjevičevo ded-ščino, za Rusijo. Pisma, ki ji je pisala carju na fronto, bi lahko tudi imenovali politična ljubavna pisma, ker se v njih družijo z najnežnejšimi občutki zakonske ljubezni in skrbipolne misli o vseh državnih zadevah. Niso umni le moji možgani, jaz prisluškujem svoji duši in želim, da storiš tudi ti enako. . . — Njena ljubezen. je ljubezen žene,, ki sprejema impulze iz srca: — Kako hrepenim po tebi, drhtim za teboj. da bi te zopet imela v svojem naročju, da bi položila glavo na tvojo ramo, tiho bi slonela na tvo i jem srcu in se v miru eitila srečna. . . Car je bil slab. omahljiv, zato so njegovi priimki "ti norček" ti "neumni stari fant'\ Bil je plemenit poštenjak s ljubeznivih mi očetovskimi in aristokratskimi lastnostmi ni pa M — knes, vladar. Alefctftttta V močnejša in je mnogokrat bodri!* carja k vztrajnosti in odgovorno- sti. — Dvigni se. golob moj. . . ponižnost je dar božji, toda vladar mora kazati svojo trdno in visoko voljo. Bodi Peter Veliki, Ivan Grozni, zdrobi one — sedaj se smehljaš, ti porednež — ampak jaz bi želela, da tako postopaš z vsemi, ki bočejo vladati tebe. . . Ti si gospodar, tebe je blagoslovil Bog! — Hotela ga je s takimi besedami prepričani, da Rusija še ni dozorela za konstitucionalni parlamentarni sistem. Mršila je dime in njenega predsednika Rodzian-ka. Pri zasedanju najvišjih mest v upravi in vojski je bila zelo od-| ločilna njena beseda. Da. celo ; strategični nasveti niso izostaja-li: — Ti brez dvoma misliš, da sem mala goska. ampak če drugi ' ne mislijo na to, moram misliti jaz. . . — Ne dolgo potem je bil odstavljen Nikolaj Nikolajevič in car je moral prevzeti vrhovno poveljstvo. — V osebnih zadevah je bilo njeno mnenje najvplivnejše. V njenih pismih mrgolijo pripo* , rooila in kritike, merilo pa. po katerem je izrekala vselej in o vsakem svoje mnenje, je bil*— ; Razputin. Aleksandra je bila carjeva usoda, toda Razputin je bil , — caridina propast. Stališče zagonetnega meniha Razputina lahko razumemo, ako vemo, da je bil 11 starec**, a komur pravi Dostojevski "starec", prevzame dnšo in voljo drugega eloyeka v svojo dušo in voljo: kdor si je izbral "starca", se od* reče Jftf&e yqije in ae t moP pokorava le -njemu. "Starec" je / svet, razsvetljen, nedotakljiv. Razputin je bil caričin "starec". Stal je za vsakim pismom, imenovanjem in odpustom. — •N'as prijatelj te prosi resno, — naš prijatelj meni, — ali pa tudi — naš prijatelj jc iz sebe. — stoji v mnogih pismih carice.- Razputin jc dobival v vizijah neposredno od Boga "navdahnjc-nje in nasvete, po njemu je Bog govoril carju. Obenem je bil Razputin glas ljudstva, široke ruske zemlje, ( emu potem še carju duma in ostalo? Niso pa bile v škodo podobe svetnikov in ikone. — car jih je cele zbirke prejemal na fronto. Končno je dobil še čudodelni glavnik, ki naj bi mu bil podaril moč in modrost, zato prosi Aleksandra carja, naj si pred važnimi posvetovanji večkrat počeše lase. V takem mračnem vzdušju je hotela carica voditi Rusijo k zma gi in to v vojni ki je upoštevala le najsijajnejši razum in hladno računanje. Toda njena usodna zmota, da lahko poedinee sam obvlada 180 milijonov, jo je silila, da je segala po najbolj varljivih oporah. Na njih je omahnila. Kcmando ljubljanskega vojnega okrnga je prevzel -peš polkovnik Mih a jI o Nedič. ki je na solunski fronti od njenega -postanka do poloma s tpretno hrabrostjo poveljeval 8. peš. polku donavske divizije in z njim v mesecu maju 191$ potkole-! bal koreško fronto pri ^elezni , Kaplji. V £ftku, y katerem so ae ; nahajali mnogi jugoslovaoSki —>iIi>» m B>f OM» b I* V] R^n je ntoep |i mm n dam tow K HH mJ f4* Iwr At 1 a* p*jaaile • trn* pni* IjM "BREZ MLEKA NI MOŽA " Napisal C. HOUSTON GOUDISS IzJjj.« t,«-lj vodilu«? aimrrifike r'^ijc " lnn- tiJ^njii. 'The For»"-a?t'\ ustanovitelj kuharske Sole iMrga imena: hraunilni r*v-natelj. The F'eoples flome Journal. Izmed vseh naravnih proizvodov j« •'dinole mleko namenjeno samo za hrano. Napredek modernih narodov temelji na dnevni uporabi mleCnih proizvodov. Največje zlo za sedanjo Kvro-I ;o jV iKinianjkanji1 ml«*kn. doWm ji* na5 največji blagoslov izobiiica mleka. Moč in sposobnost Amerike je odvisna od mno#in<» in lok a v vsaki hiSi. čleer naši otrori ne morejo naravno rasti in se razvijati, in odrasli ne morejo ostati pri dobrem zdravju. Izmed vse brane je mleko najtežje nabirati, prpvažati in razdeljevati. K«*r je treba tako obsežnih priprav, da so mleko obrani čisto, ne ma r si kuteri-krat zgodi, da mleko, ki doepe na dotn. ni tako čisto kot bi moralo biti. In mleko se bolj hitro pokvari kot kaka druga hrana. čisto mleko je bilo pa vsakemu domu omogočeno, ko je pred 65. leti Ga ti Borden izpopolnil proces, da se odstrani največjo množino vode iz svežega mleka, ter se ga spravi v kane v obliki goste tekočine, ki lahko vzdrži v kateremkali podnebju. Rordenovo Evaporirano Mleko je garantirano čisto, oslajeno z isčiSčenim sladkorjem—nič drurega. Vsebuje hranilne elemente mleka v rednih razmerjih ter preskrbi dom z nensahlim jrirom zanesljive kakovosti. To je najpotrebnejša hrana za ljudi vsake starontL V obliki. Id je brez primere čista in pripravna je zalotra čistega mleka iz-borne kakovosti za vsako gospodinjo. Ideal za kuhinjske svrbe. kjerkoli je treba mleka in sladkorja obenem. Printed! čas. odpravi dvome. Na ta eačin dobite to taborno hrano popolnoma čisto. Ponatisnjeno * dovoljenjem is 'For«fla*fa\ febrtiarla 1M1. Copyright 1920. by C ■ Houston Goudta«. frbAS NARODA. 16. JAN. 1923 KAPITAN BLOOD VJlOOVi ODZIIJA, BpaMl laffed ffnViiHnl Z* "Olaa Haroda" ymH O. P. (Xatal se bolj razočaran. 1 Spremljal ga je na kopno lord Julian Wade. Oddelek vojakov je bil postavljen, da ga sprejme in pred njim je stal major Mallard ter dva druga, katerih pa pomožni go-verner ni poznal. Eden je bil majhen in eleganten, drugi pa velik in sinokopleč. , j Major Mallard je stopil naprej. — Polkonik Bishop, imam povelja aretirati vas. Vaš meč,] Sfospod ! Polkovnik Bishop je bulil vanj t«r zardel kot kuhan rak. — Kaj hudiča?. . . Aretirati mene. pravite? — — Aretirati me-' net Na kojepa povelje? — Na povelje governerja Jamaiee, — se je oglasil mali ele-; gantni gospod, ki je stal za majorjem Mallardom. Bishop se je! obrnil proti njemu. — (»ovenerja T Vi ste blazni. — Ozrl se je na druge. — Jaz sotn governer. — je objavil besno. — Bili ste. — je rekel mali mož suhoparno. — To ps smo iz- j premenili v vaši odsotnosti. Vi ste odstavljeni, ker ste zapustili svoje mesto brez primernega vzroka ter s tem ogrozili naselbino, kateri ste načalovali. To je resna zadeva, polkovnik Bishop, kot HnMe takoj videli. Če vzamemo v pošte v, da ste dobdli svoj urad od vlade kralja Jamesa, je celo mogoče, da se bo dvigniJo proti vam obtožbo radi veleizdaje. Izključno le stvar vašega naslednika je, če boste viseli ali ne. Bishop je zagrgral ter izustil nato kletvic«. Nato, prevzet od nenadnega strahu, pa je vprašal: •— Kdo za hudiča pa ste vi? — Jaz sem Ioni Willoughbj, generalni governer kolonij nje-1 govega veličanstva v Zapadni Indiji. Mislim, da ste bili informirani o mojem prihodu. Preostanek BLvhopovega srda je padel z njega kot plašč. Od samega bralni se je pričel potiti. Za njim jc stal lord Julijan in njegovo lepo lice jc bilo belo in spačeno. — Moj lord ... je pričel Bishop. — Gospod, mene prav nič ae mika čuti vase razloge. — ga je ostro prekinilo njegovo lordstvo. — Jaz odhajam ter nimam nobenega e asa. Govorner vas bo zaslišal ter brez dvoma pravično postopal z vami. Po mi gnil je majorju Mallardu in Bishop, potrt is zlomljen mož, t»e je pustil odvesti. Lordu Julianu, ki je šel z njim. kajti nikdo ga ni podil proč, je rekel, kakor hitro se je nekoliko osvestil. — To je nadaljna točka v obračunu z onim prokletim lopovom Bloodom. Moj Bog, kakšen bo obračun, ko se bova sestala! Major Mallard je obrnil vstran svoje lice. da bi prikril smeh in brez nadaljnih besed je povedel jetnika v hišo governerja ki je bila tako dolgo časa rezidenca polkovnika Bishops. Major Mallard je pustil jetnika zastraženega v veži ter šel naprej, da ga prijavi governer ju. Miss Bishop je bila še vedno pri Petru Bloodu, ko je vstopil Mallard. Njegovo obvestilo je spravila oba naša j v resnično življenje. — Ti boš usmiljen z njim. Prihrani mu se. kar moreš, radi mene. Peter, — je prosila. — To hočem, — je rekel Blood, — a se bojim, da ne bodo hotele okoliščine. Odšla je iz sobe ier pohitela na vrt, dočim je major Mallard privedel noter. Bishops. — Ekscelenca. gospod governer. va* bo zaališjri sedaj. — je rekel ter odpri vrata na »težaj. Kretanje parnikov - Shipping News Jugoslavia irredenta. . Polkovnik Bishop je stopil v sobo ter čakal. Za mizo je sedel mož, od katerega ni bilo vidno ničesar drugega kot vrh skrbno nakodrane glave. Nato se je ta glava dvignila in par svetlo-sinjih oči je slovesno motrilo jetnika. Polkovniku Bishopu je nekaj zaropotalo v grlu in paraliziran od presenečena je zrl v liee njegove ekscelence. pomožnega governerja Jamaiee. torej v lice moža, katerega je lovil na Tortugi. Položaj je najboljše pojasnil lordu Willoughbv-ju admiral Van der Kuvlen. ko sta oba stopila na krov zastavne ladje admirala. — Zelo poetično — je rekel ter mežikal pri tem s svojimi sinjimi očmi. — Kapitan Blood ljubi poezijo. — saj se spominjate cvetja jablan. Kaj ne? Ha. ha, ha! __ (K O N E C.) Spominska plošča. Iz Zagorja aia Krasu poročajo: Pri nart se je odkrila in blagoslovila dpominaka plošča padlim našim vojakom, kateri so pokopani na različnih krajih, katerih imena so »klesana v ploščo. Ln ta »o: Ciril Dorniicelj, Ivan Česnifc, Matevž Želje, Rudolf Zadel, Alojzij Ma-rhičič, Franc Maver, Anton Stava r, Jožef Kristan, Anton Kavčič, Albin Tomšič, Ivan Česnik, Anton f'eKiuk, Andrej Oekada, Jurij Fa-tnr, Andrej Čel igo j in Edvard Periko. PI06Č0 je lepo naredil J. Avs«ec, kamnosek iz K aia pri Št. Petru na Krasu. Vsi stroški znašajo okoli 800 lir, katere so pokrili sorodniki. Največ (150 lir) jc daroval Alojzij Damicelj. Himen. Iz iVudjuuca v Istri poročajo: P št. J 4 v uliei Ghega. "Pokojnik je bil splošaio znan v naših delavskih krogih. Bil je dolgoleten član in odbornik "Delavskega podpornega društva T\ jako de-, laven ob vsakem gibanju našega ! delavstva, pri tesni pa vsekdar I zvest sjiii svojega naroda. ! Z razparanim trebuhom na cesti. Nokat eri mladeniči, ki so šli ob 11. uri ponoči ipo ulici Giosue Car-dueei v Trstu, ao nenadoma zapa-; žili na koaicu te ulice kakih 40 let starega slabo obleC-enega moža, ki se je bil ravnokar zgrudil na tla. Mladeniči so mu nemudoona pritekli na pomoč. Ob prvem hipu so mislili, da ga je obšla slabost: kmahi pa je zapazil eden izmed mladeničev, da ima mož vso sraj-; co krvavo. Tedaj mu je privzdignil srajco ter videl, da ima na trebuhu dolgo rano, iz katere so se I vlekla čreva. Dotični mladenič je brž tekel na bližnjo r oš fin o postajo ter obvestil o dogodku službujočega zdravnika. Kmalu je bil zdravnirk na licu mesta, dal ranjencu, ki sc je nahajal v opas-nem stanju, prvo pomoč, dakar ga »e dal odpeljati v mestno bolnico. Nekoliko ur pozneje, ko je prišel ranjenec nekoliko k sebi. ga je policist v bolnišnici zaslišal. Toda od njega je malo izvedel. Ranjenec je izjavil, da ne ve. kdo ga jc ranil ; sicer pa, .tudi če bi vedel, kdo ga je ranil, bi ne povedal njegovega imena. Vrliu tega pa je liil še tako trdovraten, da ni hotel povedati pod nobeniim pogojem niti svojega imena. Pri njeni s.o našli 13T) Ur. sveder za kamen in kuhinjski nož, ki je bil na koncu krvav. Iz te poslednje okoliščine bi se da-to sklepati, da je mož padel in da . se mu je pri tem nož zasadil v ti-e-huh. Pripomniti je treba, da je bil prizadeti močno vinjen. Ranjenec je bil kasneje identificiran. Imenuje se Artnr Sme, star 42 let, stanujoč v ul. dell a Guardia 52. Težka, nesreča pri Komnu. R. Werker, star 29 let, stanujoč v Trstu, se je vozil z motornim j kolesom n Riliefnrberka proti Trstu. V bližini Komna je pa nenadoma padel ter si pretresel možgane; zatdobil je tudi mnogo viru-gih poškodb. Prepeljali so ga v tržaško mestno (bolnišnico. Poskušen samomor. | V tržaško mestno bolnišnico »o i pripeljali 191etno Doro Rencelj iz ; Gorice. Deklica, ki je bila že v ne-i zaveštt, «e je (zastrupila z lizolom na teka^š«^ \5tt0ri0 Emmanuel? j ITT. št. 31. Kaj jo je gnalo do tega žalostnega koraka, ni znano. Smrtna nesreča na kolodvoru. Na južnem kolodvoru v Trstu se je odigrala snutna nesreča, ki je napravila globok vtis med am-kajšnjiini železničarju Železničar Ivan Kralj, star 22 let, stanujoč v Sv. Križu pm Trstu, je prišel med dva vagona. Ostal je na licu mesta mrtev z zmečkanimi prsi. Suho grozdje in drugo. Ravnokar smo sprejeli sledeče vrste blaga: Črno grško grozdje malo. 50 f. box.— po 16c funt Črno afriiko grozdje veliko. 25 f. box. po lSc funt Muikatcl malo grozdje, 25 f. box, — po 12c funt ^ipe. bo* n« r. — čelplje velik«. 25 f. box. po 12o funt Roiicf, .................. po 8c funt Olivno olje............po I2.T5 (aloua Pri več-jem naročilu damo popust. Janii-imo, da. bo vjm» vrstr najbolje kakovosti. 51 naročilom poSljit^ vodno nekaj na račun. Balkan Importing Co. 51 Cherry St., New York ROLE za PIANO SLOV. IN HRVATSKE dtfbi^tt ediso pri z. NAVINSEK-POTOKAR 391 Cn«»» Si, CoMmaufh, Pa. P1SME PO CENIK. t NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužniin sreeiu naznanjam vseui sorodu ikoni, prijateljem in znancem žalostno vest, da je Vsemogočnemu d(»i>adlo jxtklieati k sebi mojo ljubljeno ženo ozir. mater JOŽEFO BABTOL, roj. Lavrič, katera je na novega leta dan zjutraj ob polu štirih po večletni in zelo inučni bolezni, večkrat fpre^videna s sv. zalkrameiit i za umirajoče, v najlepši starostti 27 let mirno v (fospixlu zaspala. Pokojna je bila rojena v Retjali št. 105 v Laškem poti>kn. V Ameriko je prišla pred dvema letoma in od tega ča»a je preživela celih 21 mesecev v tukajšnji bolnici. Tem potoni se najsrčnejše zahvaljujem vsjenn, kateri so jo večkrat obifjikavali v njeni hudi bolezni. Posebno zahvalo sem dolžan druaUii Mat. Markoviča za njihovo pogosto obiskovanje v bolnici, kakor tudi za uslugo, da je truplo pokojne ležalo pri njih na mrtvaškem odru. Hvala tuk- slov. duhovnu Rev, Francis Turku za ta-jm) -pogosto obiskovanje v bolnici in »premitev pokojne na zadnji poti na tuk. »kat. pokopališče sv. Križa. Hvala društvu Tabor Slovanov za krasen venec. Hvala dnužiuam, ki so darovale vence in jo tudi pogosto oblskavale v bolnici ; to »o: Fr. Potokar, M. Škoff, M. Jutbiič, J. Boben. M. Nemanič, J. Shoiber, A. Plut in J. Pajnič; dalje druibnani P. Kurnik, J. Kol-bezen, Lo^-šin, Iv. Oolob in Mrs. Stayer; rojakom A. Rusu, Tone Šustariču, J. Česarku in ^1. An-doliku ter \-wrn rojakom, kateri ste jo obiska val i v bolnici. Ker je polkojna prišla bolehna že iz stare domovine, zato ni mogla pristopiti k nobenemu dru-Ktvu. Zahvaljujem se dailje tuk. Slov. podp. društ\~u za Calif orni jo, ki jc p^fliojno spremilo na pokopali-HČe. Žalibog. da so bile le preresnič-ne besede v sredi venca, kri ga jc darovala družina J. Dežman: * Po trpljenju dolgem že voč let, Ko nfcti uživala naravni svet, Z Hogoan, draga, počakaj nas. Ker mi gotovo pridemo do vas! Blagopoko jno priporočam v molitev in blag spomin. Lahka ji bodi žemljica! Žalujoča ootala: John Bartol, soprog. John, srnček. star 8 let. San Francisco, Cal- dne 7. ja: nuarja 1923. ROYAL MAIL VNAPREJ PLAČANE VOŽNJE Uredite sedaj, da boste dobili svoj« sorodnike v Združene države potom ROYAL MAIL. Posebna postrežba za Jugoslovanska potnika; Izborna hrana In čiste kabina za vsakega VELIKI PROSTORI. HITRI PARNIKI VEČKRATNA OOPLUTJA ORDUNA 0R6A ORBITA OHIO Vpisnina za potovanje Iz vseh evropskih delala. Piftite po knjižico. VpraSaJto za nadaljne podrobnosti pri ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY SANDERSON & SONS, lie., AgHts 117 W. Washington St.. Chicago » Broadway New York -H pri kateremkoli potniCkem axentu Vaši sorodniki, prijatelji in znanci v starem kraju kupijo vožnji listek za pot v Ameriko najugodneje z ameriškimi dolarji. Proti predložitvi od ameriškega konzulata potrjenga lista za Ameriko mi lahko izplačamo ameriški denar pri Jadranski banki v Ljubljani in v Zagrebu, toda znesek za posameznega odraslega potnika ne sme presegati 3000 francoskih frankov, to je protivrednost o i približno $200. V Italiji in zasedenem ozemlju ' pa lahko izplačamo brez izjeme vsakemu poljubne zneske v ameriških dolarjih. Pristojbina za izplačila do $10 po 50f, za izplačila od $10.— do $50.— po $1.—, za izplačila, ki presegajo znesek $50.— po 2 cen ta od sto. Frank Sakser State Bank, 92 Cortlandt St.. New York, N. Y NAZNANILO IN PRIPOROČILO Cenjenim naročnikom "Glas* Naroda" t državi Ohio naznanja mo, da jih ho obiskal nai potoval ii zastopnik Mr. ANTON UXOlO, i kateri je pooblaščen nabirati na riičnino za ns& list, zatoraj prosi mo rojake, da mu bodo koliko* mogoče naklonjeni. Slovenic Publishing Co VLAHOV i ŽELODČNA GRENC1C A Delu jo in spravlja, v steklenice v ZAORU (Dalmacija« otl leta. 1S61 ROMANO VLAHOV Naprodaj j>o vseh Lekarnah, delikatesah in grecerijah. Edini :<£eiiti 7.a Združene države. V. LANGMANN, Inc. 97-99 Sixth Ave., New York, N. Y. VELIKI Kompletni svetovni Atlas Najnovejša izdaja, z vsemi zemljevidi celega sveta in kazalom. ★ Knjiga je fino v platno vezana, vsebuje 291 strani, velikost 14 palcev dolga in 11 palcev široka. ■ Cena s poštnino == tfTTo "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Straot NEW T OR K CITY Velika Blaznikova Pratika (s trni Blatiti.) Cona a poštnino 90s SS pratik ....... $8.75 50 pratik &50 100 pntdk ....... 1&00 SlovmleT PiMisbiac Co. 12 CtftfuAptrvt It« York W XMbs- Sa tafl prl ssstopalklh mr Glss Nsrods. Praktični Računar Priročna žepna knjižica, ki ima . vse kar je v kupčiji potrebno, še natančno isračnn jeno, kakor tudi m isračunjenje obresti. Kniisica je trdo vezana, stane 75c BLOVENIC PUBLI8HIKO CO. 82 Cortlandt Street : New York ■ DR. LORENZ 642 Penn Aven PITTSBURGH, PA. I^f ■OINI ILOVINtKO SOVORlil ZDRAVNIK MSCUALirr MOftKIH SOLUN I. Msjs sirska Js sdrsvf^snjs skutnlh In kronltnlh botssnl. 4mm A^^^1 Mm ts zdravim nsd 23 1st tsr l.-nam skuinjs v «nh belsznlh _____>7" In ksr snsm (lovantko, cato *u mor»m popolnams ruumMI Is apocnstl ftio bolsssn, ds vss oxdravlm In vrnem mod In sdrsvjs. Ck»«l B tot Mm srldobll po—tono akuinje prl ssdrsvljsnju msSklh Maul. Zato a« morata popolnoma ssnaatl na mana, moja skrb pd Js. ds vss popolnoma osdrs-vlm. Na sdlalajts, ssapsk prldlts čimpraja, iss ssdrsvlm sastrupljsna kri, ma«uija In llaa po talsau. bolasnl v grlu. Is-padanja las. balaftlns v lraatali,atarsrana;oalaba«aatt«m pouku* jw\ lajte Muaa-Tone. in iiprevideli boste, kako hitro a« fco«te flS iutili drutračnetca človeka! D«v»t dtnetin člov^ikih bolezni, kot 'Mk bp«havanje. anamija, revmatične bolezni, glavobol, nevralnija. naprimer slabi t«k. n«prabava. vetrovi in kolcanj«. zaprtj«*. pomanjkanje enercije. pomanjkanje živahnosti, nervozno*t. ne- flRjf^ tV^^HM fpečnost, izhaja iz pomanjkanja živčne moči, redke zvodenele krvi % in slabe krvne cirkulacij«-. jjBfc/j, Ji/ l < Vsak u^, vsako delovanje telesa je odvisno o^ živčne Bile za f- voje fia^ . Ip m V* iivljenje in delovanje. Živčna, lini Je poirla<. -t»a stvar *a Moitcr. \ i«tra, ledicc. drob, utripanje srca in kr* no cirkulacijo. N .^a-Tone M/iA''>7/Ww * 1 je najbolj uspeino zdravilo za nervozne in fizično izdelane. Zakaj 1 li jlli^Mf vi Ker sestoji ii osmero vainib sestavin, ki vračajo zdravje ter _ 1S_ja predpisujejo najslavnejši zdravniki — Nupa-Tone je bogat na i H^^Svftjjflr^ telezu in fosforju - ter je hrana krvi in tivcem. V )Nuga-Tone proizvaja življenje v jetra, ter ojačuje čreva. da ijjKX|: ^ [ • • redno deijajejo. Oživlja ledice ter izganja iz njih Btrup*.ie se- 'Jag^K* P^l sta vine. Nič rf* vetrov in kolcanja, težke sape in rok.J'e^a I jezika. Nič več JjoJečin in bolezni I Nuira-Tone dajf čudovl.i tek. ni. I dobro prebitvo, stanovitne *.ivee ter »Cravo okrepčujoče spa.ijc Nuga-Tone obogati kri. čredi krvno cirkulacijo ter prižene čarenj« sdravja na lice in jasnost v oči. Gradi močne in fostavne može. zdra- vejie in krasnejie ženske. Nuga-Tone na vsebuje omamljivih sredstev, ne zdravil, katerih se človek navadi. Zavit j« v pripre.van zavojček. Pokrit js > sladkorjem, ugodnega okusa, ugodan za jemati. Poskušajte ga. Pripo.cčill ga boste vsem svojim prijateljem. NASA POPOLNA GARANCIJA.—Cena Nuga Tona je en ($1.0C) doL-r za s -klenico. Vsaka steklenica vsebuje devetdeset (SO) tablet, polno mesečno zdravljenje. Vi lahV. kupit« teat ikatelj, šestmesečno zdravljenj* za pet (9S.OO) dolarjev. Jemajte Nu^j-Tone dvkjiet <20) dnL Čm niste zadovoljni z uspeha«], vrnite preostanek zaeno s ikatljc % vam bomo takoj vrnili denar, vidite, da ne morete izgubiti niti penija. — Ml prevzamemo riziko. Nuga-Tone le na prodaj pri vsih dobrih lekarjlb po enaki cen J m enaki garanciji. __ KO NAROČATE. SA POSLUZITt TGA KUPONA. , NATIONAL LABORATORY, S. 2C, 1018 So. Wabazh An., Chicago, III. Cispodje:—Prosim, dobite priloženo..............za kar mi pollute............. . steklenic Nuga-Tone. Ime .................................................- ...................... Cesta In Itv. ali R. F. D....................................................... e * Vato................................Oriava............................... COLUMBIA GRAMOFONI AKO 2ELITE glasni, svetovnoznani pravi COLUMBIA gTamo-fon, slovenske, nemške in v vseh drugih jezikih gramofonske plošče, pišite po brezplačni cenik na IVAN PAJK 24 MAIN ST. CONEMAUGH, PA. O" je edini a!nven>ki zastopnik za Columbia gramofone in ploifte v Conemaugh. 17. Januarja: j 1 "resident Monroe. Cherbourg; 1'aris, '«. januarja: Mongolia, Cherbourg in Hamburg: Ta-ormina. Genoa; Mount Clinton. H&mburc 20. Januarja: America. Cherbourg In Bremen: Olvm- pie. Cherbourg-; Conte Itojsevelt, Cherbourg in Bremen; Finland. Cherbourg n Antwerp; N'oordam, Boulogne in Rotterdam. 13. februarja • Canopic. Cherbourg in Bremen. 14. februarja: Pre«. ».lams. . "hei hour«: llannover. I irerin-'-n 15. febri,ar|ar \toimt C;,rroM. <*herl>ourg ti llainourg; 'Nwhrmt'fi'ii, Havre. 1T fehruarla- n-Ae *-tv„r Cherbnirg in Rremen-: Xie^- A m-t m. *»milocne in Itotterdam: Samarid. f'her- 20. februarja: Rous. lion. Havre; Berengaria. Cher- bourtr. 21 februar'a* VF-^n^e. M-ivre: Pa^nin, Cherbonrg In j »T-nriti,•T-fT- Ordnnn. C'-ophnmr in Ham- |i»nrg T^'-e« Monroe. Cherbourg. : r>iprhr.nr" in j .. ri-.-t'.«.urc ii 11.! inl>i:rtr l:..u-.'.|t..,-. 24. februarja: Volendam. Boulogne In Itotteriiam; Lspland. Cherbourg. 1'res. Fillmore, Cherbourg in Bremen. 28. februarja. Come Rosso. Genoa: Pres. Van Buren, < 'hi'rbourg: ^»iillitz. Bremen. 1 marca: Minnekahda. Cherbourg In Hamburg. 3. marca: Kroonland, Cherbourg in Antwerp: Tres. Harding. Cherbourg in Bremen. 7. marca: Paris. Havre.