.... 'T ..." . _- list slovenskih delavcev v AmerikL TELEFON: CHelsea 3—1242 largest Slovenian Dally in the United States. Iraiedevctj Jay except Sundays and legal Holidays* 75,000 Readers. No. 192. — Štev. 192. Entered m 8econd Clasi Matter September 21, 1903, the Port Offiot at New York, H. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. _NEW YORK, MONDAY, AUGUST 17, 1936—PONEDELJEK, 17. AVGUSTA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV« TELEFON: CHelaea 3—1242 '4 VLADNE ČETE USPEŠNE PROTI UPORNIKOM madridska vlada bodokazala da je italija dosti pripomogla k izbruhu Španske revolucije Možje in žene zadržujejo upornike v prodiranju proti severu. — Rudarji ustavili prodiranje upornikov. — Anglija in Francija podpisali nevtralni dogovor. — Ostale države posvarjene. BIRATOU, Francija, 16. avgusta. — Uporne čete, ki so skušale zavzeti Irun ob Biskajskem zalivu, so po velikih izgubah pričele bežati pred vladno ar- tilerijo. Uporniki so napadali na šest milj dolgi fronti in navzlic temu, da so jih podpirali aeroplani, niso mogli zlomiti odpora prostovoljcev, mož in žena, ki se bore ramo ob rami. Ko so fašisti pričeli bežati, jih je vladna infante-rija zasledovala in zavzela trdne postojanke v hribih. Tekom prodiranja so fašisti že prišli poldrugo miljo do Iruna. Okoli 3000 fašističnih prostovoljcev se je zbralo na cesti, ki vodi v Irun, toda artilerijski ogenj iz trdnjav jih je deloma pobil, deloma razgnal. Bitka je trajala pet ur in je bila najljutejša v štirih tednih revolucije. ašisti so hoteli z veliko ofenzivo prodirati proti Irunu, San Sebastian u in Oyarzunu, toda vladne čete so dobile na pomoč 3000 rudarjev, ki so upornike ustavili v njihovem prodiranju. Uporni aeroplani so bombardirali San Sebastian in povzročili veliko škodo na poslopjh. Ko je u-pomišlka križarka Almirante Cervera bila priprav-iiena, da prične obstreljevati mesto, je vladna posadka zagrozila, da bo postrelila 700 fašistov in kri-žarka ni bombardirala meista. LONDON, Anglija, 16. avgusta. — Da je Italija pomagala organizirati špansko revolucijo in je bila tudi pripravljena upornikom pomagati do zmage, bo madridska vlada dokazala z listinami, katere bo predložila evropskim vnanjim uradom. Španska vlada ima neovrgljive dokaze, da so se Mussolinijevi odposlanci dogovorili z generalom Francisco Franco, predno se je pričela revolucija 18. julija. Mussolini je generalu Franco obljubil vojaško pomoč, ako bi se bojna sreča obrnila proti šiatom. General Franco je Italiji obljubil mornariške postojanke na Balearskih otokih in v Ceuti v Maroku. Zato pa se je Mussolini zavezal, da bo španskim u-pornikom pošiljal municijo in aeroplane. Medtem pa je vnanji urad sporočil, da sta Anglija in Francija popoldne podpisali sporazum, po katerem je prepovedano vsako pošiljanje orožja na Špansko ter ste posvarili druge države, da se naj ne vmešavajo v špansko državljansko vojno. Angleški vnanji urad je tudi posvaril svoje državljane, da se ni treba zanašati na vladno pomoč, ako bi prišli v kake težkoče s tem, da so pomagali tej ali oni stranki na Španskem. MADRID, Španska, 16. avgusta. — Španska vlada mobilizira * "zračno tujo legijo" za obrambo proti uporni ofenzivi. Ljuti boji so v teku na sedmih krajih. 1500 vojakov je bilo ubitih v Badajoz in 1000 v Granadi. Navzlic naraščajoči nevarnosti so inozemska poslaništva sklenila, da ostanejo v Madridu. 159 Amerikancev bo ostalo v Madridu, 27 se jih je odpeljalo v Alecante, da se vkrcajo na ameriško kri-žarko Quincy. , " • . Lemke in Coughlin proti Rooseveltu propaganda med nemškimi manjšinami Po vseh evropskih državah so pričeli veliko propagando. — Propaganda koraka skupno s trgovino. BEOGRAD, Jugoslavija, 16. avgusta. — Nemški naziji so pričeli obsežno propagando, ki ima namen dobiti pomoč tev-tonskih manjšin v Evropi za ustanovitev mogočnega nemškega cesarstva v osrčju Evrope. Te tev tonske manjšine so raztresene po Estoniji, Letski, Litvinski, Poljski, Romunski, Madžarski, Jugoslaviji, Danski, Italiji, Švici in Čeboslova-ški. Ko postaja Nemčija v orožju vedno močnejša, postaja nazijska /propaganda vedno dr-znejša, vsled česar so države, v katerih žive nemške manjšine, nemalo vznemirjene. Na Madžarskem so Hitlerjevi agenti na delu za nemško politiko. In Madžari odobrujejo Hitlerjevo taktiko v odpovedi mirovnih pogodb. Na Madžarskem tvori nemška manjšina kakih 7 odstotkov. Ti Tevtoni so se navzeli pangermanskib načel ter so vsled tega dostopni za naaijsko propagando. Nemški agenti, ki so pogosto preoblečeni v berače in potujoče rokodelce, obiskujejo švab-ske vasi in razširjajo med ljudstvom nazijske nauke.. V Jugoslaviji je nemška manjšina na visoki kulturni stopnji in igra v gospodarskem življenju važno vlogo. V Jugoslaviji, zlasti v Bačlki je okoli pol miljtma Nemcev, med katerimi naziji vodijo zelo živahno propagando. Najbolj učinkovita propaganda v Jugoslaviji pa je nemška gospodarska roka. Nemška podjetja v Beogradu pomagajo naizijem širiti gospodarski in politični vplv. Trgovski potnik iz Porenja ne prodaja samo železnih izdelkov jugoslovanskim industrijam, temveč med svojimi odjemalci tudi širi nemško nazijsko propagando. Še večja nazijska agitacija kot v Jugoslaviji pa je na Romunskem. Po švabskiii vaseh v Banatu, na Sedmograškem, v Bukovim in na Romunskem kar mrgoli nemških agentov. V. Bukarešti mladeniči s sva-stiko na svojih rokavih korakajo po ulicah in razbijajo ži-d o v s k e trgovine. Voditelj kmetske stranke Ion Michala-che pravi, da je na Romunskem nad- 50 časopisov, ki dobivajo iz Nemčije denarno podporo. Zato pravi Mihalache: "Ako pride kmetska stranka do vlade, bomo naizije pognali iz Romunske." Advertise in 'Glas Narode'* lewis0ve unije naj odloČijo _d0 5. sept Morajo pustiti Lewisa, ali pa {so izključeni iz federacije. — Do 5. sep-tentbra se morajo odločiti. — Lewis odpotoval v Evropo. WASHINGTON, D. C. 16. avgusta. — Predsednik American Federation of Labor, Wm. Green, je desetim CIC upornim unijam poslal obvestilo, da so suspendirane iz delavske fede-l acije. Green je unijam sporočil, da suspendiranje stopi v veljavo C. septembra. Ako pa se hočejo temu izogniti, morajo do tega dne izstopiti iz Lewisovega odlbora za industrijsko organizacijo. To oljčno vejo, ki jo je ponudil Green, bodo unije najbr-že zavrnile, ker so že ponovno izjavile, da bodo trdno ostale v CIO. Predsednik United Mine crkers of America in voditelj "upornikov" v delavski federaciji, John L. Lewis, je v soboto odpotoval v Evropo na parniku American Merchant. Pred svojim odhodom Lewis ni hotel povedati svojega mnenja glede Greenovega ultima-tuma desetim unijam, ki so včlanjene pri CIO. Lewis, ki se vrne v New York 3. septembra, je samo rekel: "V Evropo grem samo na oddih in se bom obenem sestal s svojo ženo in sinom Johnom v Londonu. Odhajam v prepričanju, da bo predsednik Roosevelt zopet izvoljen. STRELA UBILA0DVETN1KA BRIDGEPORT, Conn., 16. avgusta. — Ko je igral 361etni odvetnik Ogden T. Marsh-golf J je udarila strela vanj. Bil je na mestu mrtev. PINCHOT PRIPOROČA _ UNDONA MILFGRD, Pa., 16. avgusta. — Bivši governer Gifford Pin-chot je naslovil na "prebivalstvo Pennsylvanije "javen poziv, v katerem priporoča izvolitev Landona za predsednika Združenih držav." Pinchot pravi, da je od njegove izvolitve odvisno blago stanje ameriškega naroda. RASKOB OPERIRAN ALGIERES, Alžir, 14. avgusta. — Pairnik Oranaise, na katerem je bilo 23 mož posadke in nekaj potnikov, se je potopil v bližini tukajšnjega pristanišča. Samo. dva sta se rešila. le0ntr0ckue spletkaril proti stalinu Trocki, Kamenev in Zi-novijev so skušali vpri* zori ti upor. — Policija je zaprla 16 zarotnikov. MOSKVA, Rusija, 16. avgusta. — Sovjetska vlada je obdolžila bivšega vojnega komisarja Leona Trockega, da je iz svojega iizganstva na Norveškem skušal v Rusiji vpri-zoriti ^vstajo in je bilo vsled tega aretiranih 16 njegovih pristašev. Za umor Sergeja Mironovi-ča Kirova leta 1934 so bili o-sebno odgovorni Trocki, Leon Kameno v in Grigorij Zinovi-jev. Zadnja dva se zaradi tega nahajata v zaporu. Vsi trije so obdolženi, da so hoteli v Rusiji vpeljati strahovlado in odstraniti voditelje' sovjetske vlade, v prvi vrsti Josipa Stalina. Vlada zatrjuje, da je Trocki poslal v Rusijo 5 svojih agentovr. MOSKVA, Rusija, 16. avgusta. — Ruski delavci so na svojih zborovanjih sprejeli ostre resolucije, ki zahtevajo smrt' no kazen iza Grigorij a Zinovi-jeva in Leona Kameneva ter 14 drugih, ki so se zarotili, da pomore Josipa Stalina in dru ge sovjetske voditelje. "Pravda' v svojem članku pravi, da "sovražnikom", ki hočejo narod oropati njegovih voditeljev, ne sme biti izkazana milost." Ruska javnost je prepričana, da bodo obdolžen-i c-i spoznani krivim in da jih bo tudi zadela pravična kazen. Iz tega je mogoče sklepati, da bosta plačala s svojim življenjem dva moža, ki sta bila na visoki stopnji med vladarji sovjetske Rusije — Zinovijev, ki je na čelu komunistične in-ternacijonale deloval v najbur nejših časih boljševiške revolucije, in Leon Kamenev, ki je pomagal voditi sovjetsko ladjo, predno je prišel Stalin fcnloh na površje in prevzel vl»> do. | 3 i 4 Do sedaj sovjetska vlada ni usmrtila starih "boljševikov", temveč jih je samo ponižala, izgnala, ali pa zaprla. Proti sedanjim zarotnikom se bo pričela obravnava v sredo. Kamenev in Zinovijev sicer nista obdolžena sedanje zarote, toda proti njima bo obnovljena obravnava zaradi u-mora Kirova in ker sta tudi hotela usmrtiti Stalina. Zaradi sedanje zarote bo sojenih pet Trocki j evih agentov, ki so prišli v Rusijo in so bili prijeti. Za umor Stalina in drugik sovjetskih voditeljev je bil določen 6. november, ko bodo obhajali obletnico boljševiške revolucije. Oni večer bodo v Boljšaj gledališču velike sve- KRALJ EDVARD V DALMACIJI ugleden republikanec se je pridružil demokratom Prva narodna konvencija Coughlinovih pristašev v Clevelandu je zalsenčila vse druge dogodke na politični pozornici. Svoj višek je dosegla, ko sta stopila pred delegate oba kandidata Union stranke — William Lemke in Thomas C. O'Brien — ter izjavila, da bosta v slučaju svoje izvolitve osvobodila ameriški narod vseh gosp>odarskih in socijalnih nalog. O demokratski in republikanski stranki sta trdila, da sta £e preživeli ter da sta kupljeno orodje v rokah mednarodnih bankirjev. Skoro istočasno je fra dobil predsednik Roosevelt močno podporo, ko je bivši senator Smith W. Brookhart iiz Iowe odklonil senatno nominacijo farmersko - delavske stranke ter prestopil v demokratski tabor. Farmersko-delavski organizaciji je poslal Brookhart odprto pismo,, v katerem pravi, da se morajo združiti za predsednikom Rooseveltom vsi napredni elementi. Kandidat Union stranke, W. Lemke, je govoril v Clevelandu 20,000 poslušalcem ter poudarjal, da bo pri volitvah zmagala Union stranka, ker je na njeni konvenciji vtelešena volja ameriškega naroda. Predsednika Roosevelta je prispo dobil zmedenemu Kerejiskemu, ki ne ve, kam ga žene politični val. Republikanskega kandidata Landona je imenoval zastopnika umirajoče sence nekdanje generacije. Katoliški duhovnik Coughlin, ustanovitelj National Union for Social Justice, bi bil med svojim govorom skoro o-medlel. Še osem minut bi bil lahko govoril po radio, pa je svo>j govor naenkrat zaključil z besedami: — Prijatelji moji, vso noc sem se slaibo pueutil. Ne morem več. Lemke je raztolmačil petnajst točk svojega programa, ki bodo baje tvorile temelj njegove zmage meseca decembra. — Ameriškemu narodu popolnoma zaupam, — je vzklik -lni Lemke, — in sem prepričan, da se bo ameriški narod dne 3. novembra vrnil k demokraciji Jeffersona in Lincolna. Pod predsedniški kandidat O'Brien se je čudil, čemu delavci tako maloštevilno pristopajo k Union stranki. —• Trdno sem uverjen, — je je dejal, — da bo 26 milijonov ameriških delavcev in delavk zavrnilo politično vodstvo W. Greena in Lewisa. Rešitev delavstva je le v naši stranki. ŠIBENIK, Jugoslavija, 16. avgusta. — Jahta Nahlin, na kateri se vozi angleški kralj Edvard, se je vsidrala v Sal-dunu, blizu Trogira ob dalmatinski obali. Jahto spremljate križarki Grafton in Glowworm. Križar-ka Glowworm je iz Brindisi pripeljala pošto za kralja in njegove goste. Ves Šibenik se pripravlja na sprejem kraljevega brata K en takega vojvode Ln njegove soproga princese Marine. Prišla bosta v spremstvu, jugoslovanskega regenta kneaa Pavla. Na svojem križarjenju po Jadranu ima kralj Edvard kar najzanimivejše počitnice. Kme tje, ribiči in turisti ga navdušeno pozdravljajo, kjerkoli se vstavi njegova jahta. STAVKA V AVSTRIJI DUNAJ, Avstrija, 16. avgusta. — V nekaterih avstrijskih mestih ni taksijev, ne piva, ne slikarjev in tudi ne mnogo kruha. Lastniki taksijev so za-stavkali zaradi previsokih cen bencina, gostilničarji pa zaradi davkov na pivo. Šoferji, pe-(ki in slikarji so pustili delo in zahtevajo višje plače. Oblasti se boje, da se bo stavk« razširila po celi deželi. PO UZORCU MUSSOLINIJA BURGOS, Španija, 16. avgu sta. — Začasa italijansko-abe-sinske vojne, je pozval Mussolini Italijanke, naj darujejo svoje zlate poročne prstane državni blagajni. Italijanke so se v velikem številu odzvale pozivu ter dobile v zameno železne prstane s primernim napisom. Sličen oklic so izdali tudi španski vstaši. Takoj prvi dan so dobili več sto zlatih prstanov in drugih dragocenosti. čanosti, pri katerih bosta poleg drugih voditeljev navzoča tudi Sftalin in vojni komisar Voroeilov. Raskob operiran. John J. Raskob, bivši načelnik demokratskega narodnega odbora, je bil prepeljan v St. Vincent Hospital v New Yor-ku. Na koleuu se mu je pojavil tvor, ki ga bq treba odstraniti* it* qt i— r f * * i - . s-. , TT rrS* 9 fra*iiB2 New YwK; Moiidaj", i August 17, 1936 " 1 vr TEE LARGEST-SffiVEN&D'AlbT IN UJ93. U Naroda" (A Corporation) Owned and Published by flLOftNlt Publishing company »rank 8mk*et. President TNU off the corporation end efldtweae off above officers: Xecfc (Ar, N. X. GLAS NARODA' (Velee ef fee P«a»I«) li celo leto relit i KejWdQ $6.00 Za pal let*.............................$3.00 Ct Četrt leta ..................*l.fi0 Day Except Bundaj* and Holidays NeW Tort «a «K> leto Ameriko In Xf New Tot* a celo leto 97.00 Za pol lettij(l,aatAaaa^((liaiI $3.00 Za Inaeemstro aa celo leto......97.00 Za pol leta 93.60 SnbacrlpAon i Yearly 96.00 Advertisement on Agreement "Gla* Naroda" Uhaja vsaki dan lsraemlt nedelj In ft^ftalkOT i "&UI8 NAHODA", 2l9 W, l$Ur BfreeC, Htm TM. H. I. , .1 .. . Telephone: CHela Isea S—1242 ■Mi LETINA Letošnja letina bo dosti slabša kot so spočetka domnevali. Da ne bo kaj prida, je bilo znano vnaprej, zdaj je pa izdal poljedelski department poročilo, ki je potrdilo strah in domnevo: letina bo slaba; ne bo ne žita, ne sadja; leto 1936 bo zaznamovano v zgodovini ameriškega poljedelstva kot eno najslabših. Posebno koruza se bo slabo obnesla, ker je bo samo tisoč petsto milijonov bušljev — tako malo je ni bilo izza leta 1881. Pomisliti je treba, da je imela Amerika leta 1881 samo petdeset milijonov prebivalcev, dočim jih ima danes sto dvajset milijonov. Farmerji so prisiljeni pobijati prašiče in govedo, ker je tudi sena premalo. Sadja bo letos sedemindvajset odstotkov manj nego la-ci. Krompirja štirideset odstotkov manj. Že zdaj so cene sadju in krompirju strahovito poskočile. Špekulanti so že na delu. Ameriški farmer bo dobil malo za svoj pičel pridelek; ameriške gospodinje bodo morale vse drago plačevati; špekulantom bo pa šla pšenica v klasje. "PIRATO NOSTRO CHE SEIINGLESE" Javnost se še spominja izrekov in vzdevkov, ki jih je porodilo umetno ustvarjeno plemensko sovraštvo tekom svetovne vojne. Izza konca svetovne vojne je minilo osemnajst let. Človeštvo je v tein času dosti novega in dosti hudega doživelo Toda težke izkušnje niso pomirile narodov, in niso ustvarile prijateljstva med njimi. Navzlic temu, da je Evropa molče odobrila podjarmlje-nje Abe3inije, goji Mussolini napram Angležem še vedno veliko sovraštvo. Posebno obiska angleškega vnanjega ministra Edena v Bimu ne morejo Lahi pozabiti. Mussolini je skušal Edena pretentati. Eden se mu pa ni dal. V onemogli jezi je neki Mussolini jev privrženec zložil svojevrsten "očenaš", ki ga molijo po vsej Italiji. V italijanščini se glasi: Pirato nostro cthe sei inglese, sla maledetto il nome tuo; venga a crollare per sempre il regno tuo; sia sanzionata le be-£ ti al i ta e la volanta tua, come in terra e come in mare. Lascia per oggi e per sempre le tue mire sul nostro pošto al sole! Kimborsaci i nostri crediti dal 1918 al 1935, come H negus no-štro deibitore li riborsera a noi, cosi sia. y slovenščini: — Ropar naš, ki si Anglež; prekleto bodi tvoje ime; tvoje kraljestvo naj se zruši zavedno; sanfecijonirana naj bosta zverinstvo in tvoja volja, kakor na zemlji tako na morju. Naj bodo danes in vselej vsi tvoji cilji pod našim mestom na solnem! Vrni nam nase dolgove od leta 1918 do 1935, kot nam jih bo vrnil negnš, naš dolžnik. .. Amen. . . . SMRTNA KOSA V Dol. Logatcu je preminula dne 21. julija dobro znana gospa Marija Sirca, roj. Hodnik. Bolehala je dalj časa za vodonico. Pogreb es »je vršil po cerkvenih obredih na dan 22. julija. Pokopana je bila na tamkajšnjem pokopališču. O-menjena je sestra pokojne Uršule Masle, in je -zelo redek primer, da bi dve sestri umrli skoro istočasno namreč v dveh dnelh. Pokojna zapušča brata Jakoba in družino ter v Little £atls, N. Y. brata Franka Hodnika ter več vnukov in vnukinj. Živela je dolgo vrsto let v Ljubljani v Kolodvorski ulici in se je posebno Logatčani dobro spominjajo. UMOR IZ LJUBOSUMNOSTI Te dni je bil izvršen v občini Sv. Peter pod Sv. gorami hud zločin, ki je razburil vse prebivalstvo. 17-letna lepa hčerka posestni'ka Franca Polaka, Kristina iz vasi Lasniča v občini Sv. Peter pod Sv. gorami, je pomagala svojemu očetu v hramu pri vinogradu stiskati sadje. Ko se je zvečer vračala domov, je iz zasede počila puška in je krogla zadela Kristino v prsi. Mladenka se je brez krika zgrudila na tla. Strel je slišala tudi ena izmed njenih sester in je takoj zasuanila, da je zločin izvršil 20-letni .posestnikov sin Lojze Debelak iz iste vasi, ki je vsiljeval dekletu svojo ljubezen a ga dekle ni maralo ker je bil na slabem glasu. In res tisti večer Lojzeffcu ni bilo domov, kar je sum še povečalo. Drugi dan se je sum takoj potrdil. Morilec se je zgodaj zjutraj sam prijavil okrajnemu sodišču v Kozjem, kjer so ga pridržali. TRAGEDIJA BEDNE-GA BREZPOSELNIKA V Novo mesto 'je pred dnevi prispel iz Zagreba 451etni brezposelni delavec Tlakovcer Janez, doma iz Dol pri Brežicah. Mož je povsod iskal zaposlitve, a ker je ni dobil, se je ves obupan napotil proti Mirni peči. Med potjo pa je sklenil napraviti konec svojemu bednemu življenju. Stopil je k železniški progi, se vlegel ob tir in nanj položil glavo. Obupanec je bil trdno prepričan, da bo na ta način konec njegovega življenja. Naključje pa hotelo, da se Jje DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kuržu. v Italijo V JUGOSLAVIJO 9 IM 9 17.49 9 43.09 9 82-80 9194.99 h&M 100 209 Lit Lir Lir 590 Lir 1000 Lir 3999 Lir ITI 0$H& B$pAj Ritko msnjajo so navmdenm r* 8Pd*M*Š&l BMt Att tiOLt Za litfaHto ttfjfh meeker kot t*mj weflna. baffial t dinarjih ril iirzJi dovoljuj** ie befcfie pogoje. IZPLAČILA V AMKRTftCTi DOLAkJlR v atarcM krajo lspUaio ▼ mukk mftBii nroftunaio po oam* mm za pri STOJMO 91__ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY *Qtlr« Niiddi* tic wcanr usm mm lusm, n. it........................... 1 • i "a^BiM m žaloigra končala drugače. Lokomotiva mu je glavo samo odrinila s tira in jo pri tem na desni strani močno obrezala. Huldo poškodovanega nesrečnika so pripeljali v bolnišnico u-smiljenih bratov.. 230 JAJC NA CESTI Strojnifeova žena Marija Ko-celijeva iz Rač je imela veliko smolo. V Maribor je prinesla 250 jajc, da bi jih prodala. Nosila jib je t!C PUBLISHING COMPANY ("travel Bureau) 216 West 18th Street New York. N. Y. LiiU tiLL m spraviti z dvorišča. Ana se je tega branila, a Itisti trenotek je Fekonja že izvlekel iz žepa samokres. Ustrelil je proti n^ej dvakrat. Ana se je zgrudila, iz glave in prsi ji je curjala kri. Fekom(ja je, videč svojo iz-voljeniko na tleh, bliskovito oddal dva nadaljnja strela samemu sebi v glavo in se zleknil z zevajočo rano na glavi poleg nezavestne Ane. Na kraj tragedije so prispeli policijski organi, ki fo ugotovili, kar je bilo treba, in so odredili prevoz obeh nezavestnih žrtev v bolnišnico. Fekonja je malo po prevozu izdihnil, Anna Belino-va pa je živela nezavestna še tri ure, nakar, je istotako podlegla, ŽRTEV SUROVOSTI Sv6jo ženo je mučil kmet Štefan Ses'tanj v okolici Varaž-dina, ker je bil prepričan, da ga vara z nekim mladeničem. U-boga žena, mati 10 otrok je zaman prisegla možu, da je to samo kleveta. Sadistični mož ji je zvezal palce rok in nog, nalkar jo io obesil ob tram stropa. Pod njo je nato prižigal cunje in smeti, da se je mnčeni-ca počasi pekla, počrnela in se onesvestila. Nekaj dni nato jo je znova zvezal in jo pretepal do nezavasti, slednjič pa jo je zaprl v izbo in ji tri dni ni dal nobene hrane. Vse to mučenje so videli otroci pa tudi sosedje, a nihče se ni upal priti mučenici na pomoč, ker je Štefan veli'k grobi-jan. Pred tremi dnevi pa je moral Septan j po opravku v Varaždin. Njegovo odsotnost je izkoristila mučeniška žena, so- "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svbje sorodnike aH prijatelje, to lahko stori* — Naročnina za stari kraj starte $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. TiMi to je * razvoj oziroma evolucija: Najprej je bilo na svetu zverinstvo, zverinstvu je sledilo divjaštvo, ža divjaštvom je prišlo barbarstvo, slednjič je pa iz barbarstva nastala civilizacija. Civilizacija je višek razvoja. Le škoda, da je v današnji civilizaciji toliko ostankov zve-rinstva, divjaštva, barbarstva —in da je v nji tako prokleto malo civilizacije. Ali ni čuden ta svetf Pri umazanih poslih je največ čistega dobička. Med podnebjem in vremenom je velika razlika. Podnebje imamo vedno, do-čim imamo vreme le par dni na mesec. * Učeni profesor je imel predavanje. Predaval je o bacilih in drugih učenih stvareh. — Bacili so vsepovsod, — je ugotovil ter opozarjal poslušalce naj bodo previdni. — Posebno, kadar imate z denarjem opravka. Nikjer drugod se bacili tako raidi ne rede kakor na bankovcih. — Ah, — je vzdihnil poslušalec, — ubogi bacili, ki morajo živeti na tistem denarju, ki ga mi delavci v sedanjem času zaslužimo. Gotovo jih polovica lakote pocrka. sedje so jo vzeli v zavetje in jo "rzrnicvarjen o odpeljali v bolnišnico v Ormožu. Surovež je prijavljen državnemu tožilstvu. OTROKA JE VTOPILA Mariborski veliki kazenski senat je obsodil na 4 leta strogega zapora 28-letno poljedelko Gizelo So.botinovo iz Mostja, ker je lotote v času med 14. in 19. aprilom v skledi vode utopila svojega 7 mesecerv starega nezakonskega sina Ladislava. Truplo je nato skrila v drvarnici, kjer «0 ga požrle podgane. NAVAL NA BOLNIŠNICO Celjsk?. bolnišnica je sprejela 3. avgusta na novo 46 bolnikov. V bolnišnici je sedaj 289 bolnikov, to je mnogo nad nor malo. Zlast* na kirurškem oddelku je velik naval. Od Novega leta do 3. avg. je sprejela bolnišnica že naid 4,800 bolnikov naspro/ti 4136 v istem razdobju lanskega leta. Naznanilo. S tulnlm srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nam je r stari domovini umrla naša blaga mati — Uršula Masle Umrla je po sedemmesečni bolezni, dne 23. julija v starosti 74 let. Rojena je bila v isti taiSi kot je umrla, to je na Čevicah št. 29, poŠta Bol. Logatec. Pogreb se je vršil na dan 25. julija s cerkvenimi obredi. Pokopana je bila na pokopališču v Dol. Logatcu. . Pokojna je bila vestna ln poštena žena, kar je tudi pričalo ob činstvo, ki se je zelo v velikem številu udeležilo pogreba, za kar jim iskrena hvala. Žal, da nam tukaj živečim sinovom In hčeram hi bilo dano, da bi se še enkrat pred smrtjo videli. Želimo Ti, draga mati, da počivaš v miru v svoji rodni zemlji. Ranjka zapušča doma sina Jakoba in hčer Amalijo Nagode ter brata Jakoba Hodnika, v tukajšnjem mestu pa tri sinove: — Franka, Lovrota in Mihaele, dve hCerl, Mary Sestir in Johana ŠUca ,m podnevi in ponoči čisto srho-dil noge! Moje območje leži čisto na meji. In spodaj ^je kmečki lov! Koz in divjačine ne morem privezati :n kar preide črez, pof-trele spodaj. Kako naj torej pomnožim divjačino v višini. Zdaj si pa res ne vem nobenega sveta več!" "Naravno! Ti imaš druge marnje v glavi! Tvoje okrožje se slabša od leta do leta in zato naj ti še plačo izboljšam. Dovoli mi, Pačajder, to je prehudo podtikanje!" | Komaj se prerinem s svojimi <500 markami, gospod grof! Doma sedem otroki" "Kaj mi to m ari! Kaj mora imeti človek sedem otrok? Ce bi ibil ti ponoči pridnejši v službi, bi imel več kozlov v svojem revirju in doma manj otrok." "Toda, gospod grof!" Pest je zabobnela po mizi. "Dosti! Zmenila sva se! Izboljšaj svoje okrožje tako, da bom ustrelil na leto šest dobrih jelenov in tucat kozlov in povečal bom tvojo plačo ne samo za deset mark, ki jih hočeš imeti, ampak za dvesto. In zdaj nobene besede več! Potrudi se, Pačajder, danes ti še lepo povem. Ali pa bo čez leto kdo drugi sedel v koči!" Molk je sledil tem besedam. Nato so se sobna vrata odprla, težki koraki so se začuli in na vliodu v kočo se je pojavil črnobrad lovec, bledega obraza in zbeganih oči. Ko je opazil Franceta Hornegerja, ga je nemo pozdravil. V sobi so začele zveneti strune citer. Grof Ege je imel rad citre in je mojstersko igral nanje. Bile so mu oib prostih urab v lovski koči edino razvedrilo in njegovo zdravilo za vsako nejevoljo. France je položil roko na Pačajderjevo ramo in šepetajo vprašal: "'Miha? Ali kaj poli ebuješ za domov?'* "Bog plačaj, France, saj sam tudi nimaš preveč!" Pajčajder je težko vzdihnil in pokazal čez ramo. "Ali si slišal, kaj zahteva? Sest jelenov in tucat kozlov! Pri meni! Tega ne bi m >gel sam Beg spraviti skupaj. In grof se vendar tako zelo razume na lov, da bi to moral vedeti. Toda Siper šunta. Gospod Siper!" Posegel je po puški. "Najpametnejše bi bilo, če bi človek enkrat- skočil tja doli čez steno, potem bi imel za večne čase svoj mir!" "Toda Miha! Pomisli vendar na svoje ljube domače!" DALJE PRIDE ZNAMENITI ROMANI KARU MAYA Kdo bi ne hotel spoznati "Vinetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spomenik? Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih Ognja", "Ob Vardarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti"? TO SO ZANIMIVI IN DO SKRAJNOSTI NAPETI ROMANI! ! ! IZ BAGDADA V 8TAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani Vsebina: Smrt Mohamed Emina; Karavana smrti; Na bega ? Goropa; Družba En Načr Cena ________________UM KRIŽKM PO JUTRO VEM 4 knjige, 698 strani, s slikami Vsebina: Jezero Smrti; Moj roman ob Nila; Kako sem T Mekko romal; Pri Samarlh; Med Jesidi Cena_____..._____.....1.54 PO DIVJEM XTTRDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami Vsebina: Amadlja; Beg Is jeCe; Krona sveta; Med dvema ognjema Cena ____________________1J| PO tifcŽEIiK SRIPETARJEV 4 knjige, s slikami. 577 strani Vsebina: Brata Aladžija; Koča v soteski; Mlrldlt; Ob Vardarjn Cetfft ...________________.tj* SAtAN IN ISKARIOT / 12 knjig, s slikami, 17*4 strani [ Vsebina: < Izseljenci; Toma Setar; Na sleda; Nevarnosti nasproti; Almaden; V treh delih sveta; Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI , da ste talko željno pričakovani brat gospe Lasswitz — ako bi bili sami. Zdi se mi, da sem od gospe Lasswitz slišal, da boste prišli sami. In — sedaj ste v družbi mlade dame." Rutar «e zepet nekoliko zasmeje. _ A \ w 'OMjflT £rihodn^i; % LTH&JS1ST BZJDVWf E DULY IN UJ93. SPIRITISTIV BRATISLAVI Bratislavska policija preiskuje grehe neke Pavline Ko-valčikove, ki je p rirejala v svojem stanovanju spiritisfbične seje in pri tem goljufala ljudi. Podjetna ženska je znala zbrati okrog sebe cel krog lahkovernih ljudi, ki jim je obljubljala po posredovanju "duhov" paradiž na zemlji. Pri sestankih je svoje kliente olajševala za zneske do 12 000 esl. kron. Ti klienti so bili večinoma ženske. V svojem "laboratoriju'' je imela Kovalčikova indijanskega malika, 'ki- je bil obdarovan baje s posebnimi silami. S tem malikom 'ji je bilo mogoče, tako je sama trdila, priklicevati dobre duhove in našču/vati hudobne duhove proti določenim osebam. Ti duhovi pa so zahtevali za svoje "delo" tribut in babjeverne ženske so jim prinašale vse, kar je Kovalčikova zahtevala, če ne kaj drugega, pa vsaj živila. Pred nekoliko dnevi pa je ne- ka le preveč opeharjena ženska vložila ovadbo na polocijo. Policijski uradniki so vdrli v hišo baš ko je bila pri Kofvalčikovi "seanca." Ženske, ki so bile navzroče, so se obrnile prolfci policiji in se postavile za "mojstrico". Možje postave pa niso izgubljali časa. Prijeli so sle-parko in jo spravili v zapor. ANGLEŠKA REZERVNA ARMADA. Vojni minister Duff Cooper je izjavil v spodnji zbornici, da namerava organizirati novo pehotno rezervo, ki bo najprej štela 70,000 vojakov. V to službo bodo isprejeti neoženjeni moški od 17. do 25. leta. ZBIRKA. _zanimivih povesti PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA, POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. .30 .30 .30 ANDERSONOVE PRIPOVEDKE 111 strani. Cena ........................ .35 ANDREJ HdFER _____________________________________50« BENEŠKA VEDEŽEVALKA _______________________________35e BELGRAJSKI BISER ________________________________________35e BOŽIČNI DAROVI ______________________________________35« BOJ IN ZMAGA _____________________________________________________20e CVETINA BO ROG RAJSKA ..................................45* CVETKE (pravij Ire za stare in mlade)______________SOe ČAROVNICA S STAREGA GRADA _________________25c DEVICA ORLEANSKA ___________________________________________SOe DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ______________________40c ELIZABETA, HČI SIBIRSKEGA JETNIKA________35e FRAN BARON TRENK ............................................35« FRA DIAVOLO ......................................................50e GOSPOD FRIDOLIN ŽOLNA. Spisal Fran Mil- činski. veselomodre humoreske, 72 strani .35 HEDVIKA, BANDITOVA NEVESTA ..................40« JANKO IN METKA (kartonske slike za otroke) 30« KOREJSKA BRATA (trtice o misijonarjih v Koreji) .......................................................30e KRALJEVIČ IN BERAČ ..........................._...........30« KRVNA OSVETA (povest iz abruških gora) .....30« KAJ SE JE MAKARU SANJALO .......................25« LJUDEVIT HRASTAR, POZNAVA BOGA (spisal Krištof Šinit) .................................30« MARKO SENJANIN, SLOVENSKI ROBINSON.... 75« MARON. krščanski deček iz Libanona ________________25« MUSOL1NO, ropar Kmlabrije __________40« MRTVI GOSTAČ ...................................................." S5e MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) ................70« MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja Meška) .................................................... ^ NA RAZLIČNIH POTIH __________________*___________________43«. NA INDIJSKIH OTOKIH ..............50e PREGANJANJE INDIJANSKIH MIŠI JON AK JEV. Spisal Jos. Spillman. Cena ........ PRISEGA HURONSKEGA GLAVARJA. Povest iz starejše misijonske zgodovine kanadske. Spisal Ant. Huonder. Cena .............. PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza časa odkritja Amerike. Cena ................... PABERKI IZ ROŽA ..............................„. 25c PARIŠKI ZLATAR ....................................................................35e POŽIGALEC ......................................25r PRSTI BOŽJI _________________1 .....................................30e PRAPREČANOVE ZGODBE ........................35« POVODENJ (spisal Krištof Šinit) ........... .........30« PRIGODBEČEBELICE MAJE. trd vez. PIRHI (spisal Krištof Šmit) ..............................30« PRAVLJICE IN PRIPOVEDKE ZA MLADINO L "..................... 40« n. zv. ______________40« PRAVLJICA. Spisal H. Majar. Izbrani iz prostega naroda. Cena .....................40 PRIGODBE ČEBELICE MAJfi! Spiral W. Bot-sels. Poslovenil Vladimir Levstik. Roman za mladino. Cena .......................... 70 PRAŠKI JUDEK ................25e PATRIA (povest iz irske zgodovine) ________.... 30« POSLEDNJA MOHIKANEC.........." 30e RDEČA IN BELA VRTNICA ........................ ..... 30« REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM .......... . 30« ROBINZON KOŠUTNIK ________________& STRIC TOMOVA KOČA. Povest iz suženjskega Življenja. Cena ......................... SKOZI Š£RNO INDIJO. Kačji krotltelj, nevarnosti in nezgode s potovanja dveh mornarjev. Cena ............................ ^ SUEŠKI INVALID .................... ............... 35« SLSTO IN SIESTO (povest oz Ahro«v)______ 30« SVETA NOTBURGA .. 35« STEZOSLEDEC ........................"" 30« SVETA NOČ (pripovedke)' 'Ste TRI INDIJANSKE POVESTI 30e TURKI PRED DUNAJEM . ______" 30e TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda rez) L zv. $1.30; n. zv. $1.40; III. zv. $1.50 SKUPAJ $3.75 TISOČ IN ENA NOČ, mala izdaja, trdo vezano L— VOJSKA NA BALKANU s slikami, ve« zvezkov .............................. J80 VOLK 8POKORNIK (spisal Frane Meško; « slikami) .....................................................$L00 Trda vez.......1.30 ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po ....................................................so« ZADNJI DNEVI N1SREČNTOA KRALJA ..Z! SOe ZLATOKOPI (povest Iz Alufce) ____________________________25e ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela) L del------40« n. del __________ 40« ZBRANI SPISI ZA MLADINO — 10 povest; Vinski brat; osem povest! in 13 povesti ■Pisal Engelbert Gangl), v 1 zvezku...... .50 VINSKI BRAT. (V. zv.)t Gangl .............. M 8 POVESTI. (IV. zv.), Gangl ................ Ji0 13 POVESTI. (III. zv.). Gangl .............. .50 Naročite jiK pri: KNJIGARNI "GLAS NARODA PRIDITE V JUGOSLAVIJO J dni do vaše domovine, če potujete na ekspresnih parnikih bremen europa OSEBNO VODENI IZLET oi »plutje iz new torka 3. SEPTEMBRA Na znanem parniku "HANSA Iz borne železniške zveze od Cherbourga in Hamburga HAMBIR6-AMERICAN URE I0ITI GERMAN LLOYD 57 BROADWAY, NEW YORK ČAS JE ZA mUNlZACIJO PROTI DAVICI Piše Dr. John L. Rice, zdravstveni komisar mesfta New York. FRANCOZI BODO STUDI RALI RUSKO LETALSTVO. Parlamentarni odbor za letalstvo je sklenil, da pošlje v Sovjetsko Rusijo svojo delegacijo, ki naj prouči položaj sovjetskega letalstva. 216 West J 8th Street New York, N. Y. Toliko slišimo dandanes o potrebi budžeta ali proračuna za družinske stroške in to je prav, kajti proračun je zdrava stvar. Ali koliko izmed nas misli na proraean za naše zdravje in zdravje nase družine? Vsaka modra mati naj postavi zdravje svojega deteta na proračunski sistem, pa tudi vsa'k pametni človek naj 9tori isto za samega sebe. Družinski proračun služi za to, da ostanejo stroški v meji razpoložljivih sredstev, in 'to je tudi svrhr. proračuna za zdravje. Vsaka bolezen v družini stane mnogo — računi zdravnika in lekarnarja navadno požirajo dohodek družine. Ali dandanes z napredkem zdravniške znanosti mnoge bolezni se morajo dejanski preprečiti, in najlažje izmed teh se daje preprečiti difterija ali davica. Takozvani toxoid je pozitivno 'preprečevalno sredstvo proti difteriji in otrok, ki je bil pravilno imuniziran, ne bo dobil difterijo. Modra mati Skrbi za to, da bo njeno dete zavarovano čim doseže statro.^t devetih mesecev. Vsa'k otrok pod starostjo šestih let bi moral biti imuniziran in, a'ko to ni bilo že storjeno, naj se stori takoj, kajti otrok bo potem varen proti napidu difterije, ko se ta bolezen prikaže s prihodom mrzlega vremena. - -S sodelovanjem staršev več kot 1,250.000 otrok je bilo im-u-niiziranih v me^tu New York. Uspeh je najtboljši dokaz vrednosti imunizacije. Pred desetimi leti je povprečno število smrtnih žrtev vsled difterije znašalo v tem mestu več kot 650 — lani je število smrti prišlo dol na 66 in vse kaže, da bo ta nizki rekord letos presežen. In gotovo bo, ako bo vsak otrok imuniziran sedaj. Imunizacija proti difteriji je varna, enostavna in brez bolečin. Po navadi dve dozi toxoi-da provzročata imuniteto v te ku šestih do osmih tednov. Vaš družinski zdravnik poskrbi za imunizacijo. Aranžirajte ž njim takoj za veeipljenje, da bodo otroci varni. Skrfoite ze zdravje vnaprej s tem, da ga posiavte