Poštnina plačana v gotovini Sfev. 4. V Ljubljani, petek 7. fanuarfa 1938. Leto III Napovedi o vsebini razgovorov na sestanku držav Rimskega sporazuma Sporazum Romunije z Italijo in Madžarsko Budimpešta,, 7. jan. o. V ponedeljek se prične v Budimpešti važna seja zastopnikov držav Rimskega sporazuma: Italije, Avstrije in Madžarske. Za ta sestanek se v Budimpešti pripravljajo z izredno vnemo, ki priča o tem, da so na sporedu sestanka nadvse važna vprašanja. Italijo bo v Budimpešti zastopal zunanji minister Ciano, ki odpotuje v soboto iz Rima na Madžarsko, kamor dospe v ned^jo. Za Avstrijo se udeležita konference kancler dr. Schuschnigg in zunanji minister dr. Schmidt. Madžarsko bosta zastopal predsednik vlade Darany in zunanji minister Kanyja- Politična posvetovanja med zastopniki treh držav bodo trajala od ponedeljka popoldne do srede popoldne. V madžarski prestolnici pripravljajo avstrijskim in italijanskim zastopnikom navdušen sprejem. , ; Rim, 7. jan. o. »Giornale d’Italia prinaša «Ia_ nck svojega ravnatelja Virginia Gajde, ki Imnim-peštauskemu sestanku pripisuje zel« velik pomen. Garda, ki piše po navodilih predsednika vlade Mussolinija, pravi, da se bodo razgovon nanašali na tesnejše sodelovanje med podonavskimi državami in med takozvano osjo Rim-Berlin. Razgovori bodo veljali trgovskim in političnim odnoša-jem med obema skupinama. Gre za to, da podonavske države priznajo Nemčiji pravico do uveljavitve njenih gospodarskih zahtev v Podonavju. Važen del razgovorov pa bo posvečen novemu političnemu stanju na Balkanu in novemu razmerju med državami Rimskega sporazuma ter Romunijo, po nastopu novega političnega reda v Romuniji. Na sestanku v Budimpešti bodo pretresli vse možnosti, ki jih novi politični položaj v Romuniji daje: 1. Za zbližanje in sporazum med Italijo in Romunijo. 2. Za tesnejše prijateljstvo med Avstrijo in Romunijo, ki je že do zdaj rodilo razveseljive uspehe. 3. Načeli bodo tudi vprašanje o političnem sporazumu med Romunijo in Madžarsko. Do tega sporazuma do zdaj ni moglo priti zaradi madžarske narodne manjšine v Romuniji, ki ni imela urejenega političnega in kulturnega položaja. Nastop Gogove vlade in izjave novega ministrskega predsednika pa dajejo jamstvo za to, da l»o Romunija v kratkem uredila manjšinsko vprašanje, kar bo pospešilo zbližanje med njo in Madžarsko in privedlo do sporazuma, ki bo utrdil gospodarsko in politično skupnost srednjeevropskih in podonavskih držav. Iz pisanja italijanskega poluradnega glasila je razvidno, kakšen pomen pripisujejo italijanski krogi budimpeštanskemu sestanku z ozirom na bodoči politični razvoj v Srednji Evropi in Podonavju. Romunija prizna italijansko oblast v Abesinii Rim, 7. jan. AA. Po poročilih iz Bukarešte je romunska vlada sporočila italijanski vladi, da bo imenovala v Rimu svojega poslanika, ki bo prinesel s seboj svoja pooblastilna pisma na italijanskega kralja in abesinskega cesarja. Sklep romunske vlade smatrajo v Rimu za dejansko priznanje italijanske oblasti nad Abesinijo po Romuniji. Predlogi bivšega belgijskega predsednika angleški vladi: Za ustanovitev svetovne carinske politične zveze London, 7. januarja, o. Bivši predsednik belgijske vlade van Zeeland je včeraj dospel v London na važne razgovore s predsednikom angleške vlade Cham£>erlain.om. Van Zeeland je zadnje mereče p° naročilu Anglije in Francije potoval po raznih evropskih državah in se z voditelji držav raztovarjal o gospodarskem stanju teh držav, o njihovem stališču do splošne miTOvne zveze in o zahtevah, ki bi jih stavile pod pogoj za priključitev kaki . novi mirovni zvezi. O svojih dognanjih bo van Zeeland poročal predsedniku angleške vlade in mu stavil predloge, ki mu jih je po svojih ugotovitvah sestavil za politično ozdravljenje sveta. Ti predlogi so: 1. Anjerika, Anglija, Francija, Nemčija in Italija naj sklenejo sporazum, v katerem so obvežejo, da bodo odpravile vse omejitve v medsebojnem gospodarskem in trgovskem poslovanju. 2. Te države naj odpravito tako imanovane izravnalne ionde za promet z devizami bi ustanove situpni mednarodni izravnalni fond. 3. V ta fond naj bi vse pogodbenice oddale del svojega zlatega zaklada. Novi sklad bi služil za odpravo gospodarskih težav, ki bi se pokazale v tej ali oni državi, odnosno za preprečenje takih težav. 4. S tem bi denar teh držav postal mednarodno plačilno sredstvo, ki bi veljalo povsod, 5. Izravnalni sklad bi upravljala banka za mednarodna plačila v Baselu. 6. Sodelovanje Nemčije v taki gospodarski zvezi je nemogoče, če ne pomagajo Nemčiji prej, da obnovi svoje gospodarstvo. To se pa da edino s tem, da dobi Nemčija zunanja posojila in pa, da ji dajo možnost za dobavo surovin iz Afrike. 7. S tem bi Nemčija v neki obliki dobila vrnjene kolonije, vendar bi vse tiste pokrajine v Afriki, ki bi prišle v poštev za Nemčijo, postavili pod mednarodno upravo. Izključene so od tega severne in južne afriške pokrajine. Ti van Zeelar.dovi predlogi vsebujejo v bistvu zamisel o osnovanju carinske zveze med evropskimi velesilami in Ameriko. Ustanovitev take gospodarske in carinske zveze bi pa nujno privedla tudi do ustanovitve politične zveze, ker bi Anglija, Francija in Amerika Nemčiji in Italiji dovolile gospodarske ugodnosti, ne da bi zahtevale od njiju politična jamstva. Gogova vlada izgan‘a judovske krčmaric: Proti judovskemu izkoriščanju romunskega kmeta Bukarešta, 7. januarja. Na svoji zadnji seji je ministrski svet razpravljal o vladnem programu. Po seji je bilo objavljeno uradno poročilo, ki pravi, da je vlada sklenila ustanoviti komisijo, ki bo po veljavnih zakonih izdala odredbe, po katerih bodo morali judovski krčmarji v določenem roku zapu- lt;ava nacionalističnega generala o bojih v srednji Španiji: Pri Teruelu gre za važno vojno odločitev Salamanca, 7. januarja. General Queipo da Liano je imel po radiu govo^ v katerem je takole označil položaj v Teruelu: Rdeči trdijo, da so gospodarji Teruela, drugi pa pravijo, da gospodarimo mi v mestu. Ni pa točna ne ena ne druga trditev, ker so v mestu četo obeh sovražnih taborov. Mi smo zavzeli nekaj mestnih okrajev, drugi pa so še v rdečih rokah. Naše čete, ki z oboda mesta prodirajo proti sredini mesta, so obkolile nekaj sovražne edinice, ki se, kakor vse kaže, ne bodo mogle več prebiti skozi obroč. Ne sinemo pozabiti, da so borbe za Teruel izredno težavne in naporne. Naše čete le s težka prodirajo skozi tesne in krivuljastozavite ulice. V ostalem pa odločitev ni odvisna od poteka uličnih borb. Usoda I eruela >n drugih mest se bo odločila nekje povsem dru-P“d, na drugih bojiščih, kjer bodo operacije oxi-v®'e in bo vreme dopustilo večjo akcije. Tedaj bomo naglo obračunali z nasprotniki. Strašni bo“i v snegu in vihar’u kalanianca, 7. januarja. AA. Po poročilu vrhov-_ f Poveljstva nacionalistične vojske so se vče-Ltirni.3 L-aI^ev.a*e operacije na teruelski fronti. Na' > ]* lik je j n j ni vnlibo iTmiKo Mo n! nr> o 1 Jci i so ponovno zasedle več važnih strateških postojank. Nacionalistično letalstvo je sestrelilo osem rdečih letal. Poročilo nacionalističnega glavnega stana potrjuje vesti s teruelske fronte, da so ujetniki ponovno izjavili, da se bori na strani rdečih več tujcev nego Špancev. Rdeči generalštab, je kakor zatrjujejo ujetniki, sestavljen izključno iz bivših francoskih oficirjev. Pariz, 7. januarja. Po vesteh s teruelske fronte se je bil tam strašen boj, v katerem so vladne čete izkoristile visoki sneg in z njim zakrile svoje topništvo, da je lažje posegalo v boj. V boju je skušalo 50 nacionalističnih letal napasti jugoza-padni del mesta, ki je še zmerom v rdečih rokah, toda brez uspeha, ker je bilo nebo zakrito z gostimi nizkimi oblaki. Nato so se vladne čete preko visokega snega približale sovražnim postojankam in zavzele neko skladišče. Nacionalistične čete so pri Concudu prešle v protinapad, ko pa so se že docela približale skritemu vladnemu topništvu, so jih republikanci začeli na vso moč obstreljevali. Salamanca, 7. januarja. AA. Iz Zaragose poročajo, da so zbrali tam preko dva tisoč rdečih jetnikov, ki so se predali nacionalistom v poslednjih borbah za Teruel. ■ i " iiu iti uciani iiuum * *■ 1 uk je inie| velike izgube. Nacionalistične čete Prihod prestolonaslednikove neveste na Grško Poročne slovesnosti v Atenah so se začele Atene, 7. januarja. Nevesta grškega prestolo-»slednika princesa Frederika Brunsviška in Han-noveranska je s prestolonaslednikom Pavlom, ki se ji je odpeljal nasproti do jugoslovanske meje, in svojim spremstvom,' prispeia v Atene ob 17 (po grškem časuL Na atenski železniški postaji so vzvišeno zaročenko sprejeli in pozdravili grški Kralj Jurij, kraljeva rodbina, predsednik vlade Metaxas z vsemi člani vlade, atenski župan, kakor ‘Udi visoki gostje, ki so se že zbrali v Atenah. * nliod vzvišene zaročenke je bil v Atenah raz-»tasen s topovskimi streli. Pred postajo je ogroin-cesritn?,ožica Uudstva navdušeno pozdravljala prin-bile . .rederiko. Od postaje pa vse do dvora so roda vnske ulice Polne navPopu-laire«, napada novo romunsko vlado in očita kralju, da je on kriv za novo politično stanje. Zlasti zamerijo francoski levičarski listi dejstvo, da je do temeljite spremembe v Bukarešti prišlo komaj nekaj dni po obisku francoskega zunanjega ministra Delbosa. V tem dejstvu vidijo jasen od-S.ov°r’ kakšna bo bodoča romunska zunanja politika. Nekateri listi trdijo, da bo nova vlada spremenila Romunijo v petrolejsko skladišče za Nemčijo in Italijo. Gogovo vlado označujejo zaradi njenih odločnih nastopov proti Judom, ki danes vodijo tudi vso francosko politiko, kot »najbolj protuiarodno vlado, kar jih je Romunija kdaj imela.« Berlin, 7. januarja, o. Nemško časopisje tudi veliko piše o novem političnem redu v Romuniji in pravi, da sprememba še ni takšna, kakršno bi si želeli. Nemški tisk se zavzema, kar je jasno, za fašistovsko »Železno gardo«. Vendar odobrava Gogove protijudovske sklepe ter ugovarja proti temu, da sta Anglija in Francija v Bukarešti po svojih poslanikih ugovarjali zoper novo politično smer. Časopisje označuje to dejstvo kot vmešavanje tako zvanih demokratičnih držav v romunske notranje zadeve, od katerega se pa nova vlada ne sme dati preplašiti. Drugo železniško progo čez Sibirijo bo začela graditi Sovjetska Rusija. Proga bo,, kakor piše sovjetsko časopisje, vezala Baltiško morje s Tihim oceanom in bo tekla precej severneje od sedanje čezsibirske železnice, ki jo je zgradila še carska Rusija. Glavni namen te nove železniške zveze bo oskrbovanje sovjetskega brodovja na Daljnem vzhodu s kurivom in strelivom. Angleška proizvoduja jekla je v preteklem letu dosegla višek odkar pomnijo. Tako glede količine, kakor glede zajioslitve delavstva. sprejela knez namestnik Pavle in kneginja Olga. S Topčiderske postaje sta se odpeljala na Beli dvor na Dedinju, kjer sta se udeležila tudi slavnosti, ki so bile združene s prinašanjem badnjaka. Kentski vojvoda in vojvodina sta že nadaljevala pot proti Atenam. Z njima sta se odpeljala ludi knez Pavle in kneginja Olga. Vesti 7. fanuarfa Zaradi resnega položaja na Kitajskem je angleški guverner v Hongkongu razglasil vojno stanje v mestu in okolici, ki pripada Angliji. Japonci so v Šanghaju uvedli cenzuro nad ra--dijem in nad vsem brzojavnim prometom, tudi tistim, ki ga izvršujejo zasebne družbe. V belgijskih preiskovalnih zaporih je umrl znani judovski bančni slepar Barmat, proti kateremu je bila razprava razpisana za začetek tega meseca. Ker je njegova smrt prišla nenadno, domnevajo, da si je sam vzel življenje. Poroka egiptovskega kralja bo 21. januarja v Kairu. Te dni se bo odločilo ali bo bodoča egiptovska kraljica morala nositi pajčolan kakor vse nioha-medanke, ali ne. V Italiji je izšla knjiga romunske kraljice matere »Moj vojni dnevnik«. Ob izidu je kraljica poslala založbi knjigo, v kateri pravi, da je knjiga delo srca in duha latinske omike. Zastopstvo turške državne banke bo v kratkem potovalo v London, kjer se bodo nadaljevali finančni razgovori in pogajanja za večje posojilo angleških bank Turčiji. Pogajanja so se začela v Ankari ob nedavnem obisku državnega finančnega podtajnika. Romunske goste v Italiji je sprejel tudi kralj in cesar, potem pa so si ogledali nova fašistovska mesta v pontinskih močvirjih. Ožji odbor za lievmešavanje v španske zadeve se bo sestal v torek popoldne. Plesni zbor varšavske opere, ki je z velikim uspehom gostoval v Londonu, bo imel nekaj nastopov tudi v Berlinu. Ves dobiček od predstav bo šel za nemško zimsko pomoč. Stavka je spet izbruhnila v veliki pariški tovarni za gumijaste obroče Goodrich. Do prve in druge stavke je prišlo po sklepu komunistov, ker je uprava tovarne odpustila nekega poljskega judovskega delavca, ki so ga zasačili, ko je v upravnih pisarnah napeljeval posebno telefonsko zvezo', s katero je komunistična organizacija lahko poslušala vse pogovore ravnateljstva. Zaradi mraza je ustavljen skoraj ves železniški promet v Romuniji in Bolgariji. Eiffelov stolp v Parizu bo služil odslej tudi kot antena za televizijsko oddajanje. _ Vrhovni poveljnik sovjetske vojske maršal Vo-rošiiov bo v kratkem odpotoval v Vladivostok. Njegovo potovanje je v zvezi z nemirnim stanjem na Daljnem vzhodu. V egiptovski nacionalistični stranki Vafd skušajo zanetiti razdor člani nove vlade, ki so izdali proglas, proti predsedniku Nahasu paši. Stranka pa je vse te ljudi izključila. Umrl je bivši praški župan primator dr. Karel Baxa, ki je bil star 75 let in se je veliko udejstvoval v češki predvojni in povojni politiki. Konferenca poljskih škofov v Varšavi je sklenila prepovedati katoličanom sodelovanje s prostozidarji, socialisti in drugimi političnimi skupinami, ki so odkrite sovražnice Cerkve in socialnega reda. Škofje tudi napovedujejo začetek odločilnega boja proti komunizmu. Mož holandske prestolonastednice princ Bernard si je loliko opomogel od poškodb, ki jih je dobil pri nedavni avtomobilski nesreči, da so ga, lahko pripeljali iz bolnišnice v kraljevi grad. Bolgarski kralj je podpisal zakon o spremembi vohvnega reda, s katero uvajajo v Bolgariji volivno pravico tudi za ženske. Glavno skušnjo za svatovski sprevod po atenskih ulicah ob poroki grškega prestolonaslednika eo imeli pred dvema dnevoma. Šlo je čisto »zares«. Judovski zdravniki v Nemčiji ne bodo smeli zdraviti več niti pri zasebnih bolniških blagajnah, kar jini^ je bilo do zdaj dovoljeno. 71 šol za domačine je zgradila v zadnjih mesecih italijanska uprava po raznih večjih abesinskih krajih. Šole obiskuje nad 6CC0 otrok. Japonci so zasedli pred dvema dnevoma mesto Sufu, rojstni kraj Konfucija, utemeljitelja velikega azijskega verstva, ki se imenuje po njem. Neposredno letalsko zvezo med Italijo in Južno Ameriko nameravajo vzpostaviti Italijani. Začetnega polela se bo udeležila cela skupina italijanskih letal, katero bo vodil Mussolinijev sin Bruno in rekorder polkovnik Biseo. Bivši belgijski ministrski predsednik van Zeeland bo v kratkem imel važen sestanek s predsednikom angleške vlade Chamberlainom. Za pet milijonov dolarjev zlata so spel poslali s parnikom »Champlin« iz Newyorka v Francijo, ložar je izbruhnil na angleški bojni ladji za odstranjevanje min »Hibership«. Požar je bil najbrž podtaknjen. Nemški poljedelski minister Darre je včeraj dospel v Rim, kamor ga je povabila italijanska vlad«. Novi Zeppelin, ki bo napolnjen z negorljivim helijem, bo začel junija redno letalsko zvezo med Nemčijo, Severno in Južno Ameriko. Prihodnji ameriški proračun bo znašal skoraj 10 milijard dolarjev in bo najvišji, kar jih je Amerika po vojni imela. Zvišanja je krivo oboroževanje kakor povsod. Za Nobelovo mirovno nagrado v prihodnjem letu se poteguje ameriški zunanji minister Cordel Hull, ki jo bo najbrž tudi dobil. Judje zahtevaj vse pravice do Palestine London, 7. jan. AA. Zastopniki svetovne cio-mstične organizacije so bili včeraj v angleškem finančnem in kolonialnem ministrstvu zaradi v.adinega poročila o Palestini. Ob tej priliki so. zahtevah, da se obnovi judovska palestinska organizacija in da se judom zagotovi neomejena pravica nadaljnjega naseljevanja v Palestini, dokler bo v njej še kaj prostora V zvezi s problemom o naseljevanju Judov v Palestini je imel s noči v Londonu prof, Brodecki predavanje, v katerem je med drugim dejal da je nasilno za-drzavan^e judovskega naseljevanja v Palestini izzva.o gospodarsko krizo v tej deželi, po* leg tega pa povzročilo vznemirjenost med velikim številom Judov, naseljenih v vzhodni in srednji l.vropi, ki smatrajo Pulestino za svoje poslednje pribežališče. Smučarskim izletnikom v premislek Ljubljana, 6. januarja. Kakor tisoči drugih smučarjev, sem se tudi jaz na Novega leta dan odpravil na Gorenjsko ter izstopil v Ratečah. Komaj sem se tam dobro obrnil, sem spoznal, da bo smučanje tega dne bolj slabo: tisoči »dilcarjev« so napolnili ne samo vsa gostišča, tako da se nisem mogel dokopati niti do toplega Čaja, marveč tudi na vežbališča, ki so jih »zdrajsali« do zadujih možnosti, po smuških stezah in tirih so bile cele procesije, skratka: gneča povsod, v gostiščih in na terenih. Ko sem še zvedel, da je toliko in toliko sto smučarjev krenilo v okoliške, višje ležeče planinske koče, ki so bile torej gotovo tudi prenapolnjene, mi v »želodčnem in spalnem« interesu ni preosta-jalo drugega, kakor da sem vsemu temu obrnil hrbet ter jo mahnil proti Kranjski gori. Toda — šel sem z dežja pod kap. Vso pot od Rateč do Kranjske gore sem neprestano srečaval smučarje, o katerih sein kmalu ugotovil, da bežijo proti Ratečam, ker v Kranjski gori ni — prostora. In res: Kranjska gora in okolica je bila kakor smučarsko mravljišče. Do toplega požirka pa sem se tu le preril, seveda s primerno podjetnostjo. Zopet isti problem: kje prenočiti, kam napraviti izlet, ko je vse preplavljeno s smučarji. Zopet sem jo mahnil naprej proti Gozdu. Da bi videli to pot: od Kranjske gore do Gozda sta bili usmerjeni dobesedno dve procesiji smučarjev, vsaka na svoji strani, druga drugi nasproti. Moral sem se uvrstiti v procesijo, ki se je pomikala v mojo smer — proti Gozdu. V Gozdu ista pesem: vse polno, kakor mravljišče. Potem pa kakor bi odrezal — naprej proti Dovjem in Mojstrani nisem srečal skoraj nobenega tujega smučarja, le domačine. Hitel sem proti Mojstrani v pravilni slutnji, da tam vendar ne bo takega »drena« in da ge bo le našel kak prostor za prigrizek in za prenočišče. Nisem se motil: proti večeru, ko sem pririnil do Mojstrane, sem takoj zvedel, da je sicer tu nekaj gostov in izletnikov. Tako je tudi bilo; dobil sem odlično večerjo in prijetno, toplo sobo in to za ceno, kakršne v popularnih »nadmojstranskih« krajih ne poznajo, posebno ne, če je več ljudi, kakor navadno .,. Ko sem bil ves zadovoljen že V topli postelji, sem začel premišljevati, kje in kako neki preno- čujejo tisti tisoči, ki so se zatekli v popularni Martuljek, Kranjsko goro, Rateče in Planico... Naslednjega jutra sem se odpravil na izlet v dolino Kot, Radovino. Ob položnem vzponu sem na levi strani takoj za Mojstrano opazil krasen smučarski svet. dolge, strme in položne travnike, ki nudijo smučarsko udejstvovanje do vseh možnosti. Radovina je skrit, od hribov in planin obdan kraj, ki utegne postati nekoč pravi smučarski raj. Nedaleč pred Radovino se odcepi pot v Krmo, ki nudi prav tako krasno smučarsko turo. Bilo je šele sredi dopoldneva, ko sem se vrnil v Mojstrano. Smučišča so med tem oživela, a bilo je za vsakega dovolj prostora... Po izdatnem okrepčilu mi je šinila v glavo misel: potegni jo v dolino Vraat, proti Peričniku in Aljaževemu domu. Saj se tod pozimi še nikdar nisem potikal.. Dobil sem tovariša in ni pretekla ura, ko sva na krasnem snegu in na lepo izvoženem tiru (graničarji »obratujejo« na tej poti) občudovala Peričnik. Pravkar je zmrzoval: ob straneh več metrov dolge ledene sveče, a tudi glavni curek je imel na vrhu in na dnu ledeni podlagi. Obe ledeni gmoti se vedno bolj zbližata in sta sedaj ob tem mrazu gotovo že združeni — Peričnik je oledenel. Ta Vam nudi nepopisno krasno sliko, kakoršne drugje ne najdete zlepa. Posebno vabljiv je zledeneli Peričnik za fotoamaterje. Ves zadovoljen nad krasnimi izleti sem čakal zvečer na postaji Dovje-Mojstrana na »Ljubljančana«. V vlaku pa mi je zadovoljstvo takoj pošlo: kakor sardine natrpani smo se v vagonih zaganjali proti Ljubljani. Ko pa sem v vlaku videl neprespane obraze in slišal nešteto kritik in godrnjanja. češ: ves dan nisem prišel do čaja, »spal« sem naslonjen na mizo... — tedaj sem sklenil, da napišem predležeče vrste nedeljskim smučarskim izletnikom v premislek. Zakaj So vsa pota usmerjena v hiper-propagirane kraje, ki ne morejo sprejeti niti četrtine došlih izletnikov, ko je še dovolj drugih kvalitativno enakovrednih, samo manj reklamiranih krajev, ki z odprtimi rokami sprejmejo vsakega izletnika. Tudi tujskoprometni Činitelji bi storili zelo dobre reč, če bi pri propagandi bolj gledali na to, da bi bili z zimskošportnimi sezonami Zadovoljni v s i v poštev prihajajoči kraji in s tem tudi vsi — smučarji! P—n. Jutri velika premiera • - zabavna Milldckerjeva opereta Razkolje! Mu-.ika! »let! Gasparene Petje! Balet! Smeh! Marlka R8kk — Johanne* Hoesters — Leo Slezak — Oskar Sima Unionu Nujna potreba ceste Dobrnež-Pobreže Slovenske Konjice, 7. jan. Brdo je v naši elovenje-konjiški občini kraj, kjer vladajo res slabe prometne razmere. Vas, ki šteje precej kmetij in viničarij, nima namreč prav nikaksne poti, ki bi jo lahko imenovali »cesto«. Edini kolovoz, ki pelje čez kraj od zgornje na spodnjo stran, ni občinski, ampak je la9t posameznih kmetov, ki ga morajo zato tudi sami urejati. Ob večjem deževju za promet ni uporaben, ker se voz v ilovico kar pogrezne. Ker steza ni javna, ne-domačini brez. perdbodnega dovoljenja vseh vaščanov ne smejo tod voziti, 6icer pa radi omenjenih razmer tega tako nihče ne poskuša. Razume se samo ob sebi, da so te razmere rodile željo po izboljšanju ce9t. Ta želja pa ni od včeraj, ampak je že precej stara, le, da se v tem oziru se ni ničesar ukrenilo, čeprav je zadeva tako nujna, da jo moramo podčrtati. Leto za letom naši ljudje trpe veliko gospodarsko škodo. Z veseljem pa smo zdaj sprejeli vest, da nameravajo zgraditi novo občinsko cesto Dobrnež-Brdo-Pobreže, ki bi končno vprašanje naših prometnih zvez vsaj v neki meri rešila. Nova cesta, ki naj bi bila speljana od državne na Dobrnežu v polkrogu čez Brdo do banovinske ceste Oplotnlca-Tepanje na Pobrežah, bi dala možnost boljšega gospodarstva ne samo Brdu ampak vsem sosednim krajem. Trdno smo prepričani, da bo prekoristna zamisel postala v kratki dobi tudi dejstvo! Občni zbor naših šoferjev Ljubljana, 7. jan. Stiska današnjih dni je prisilila tudi šoferje, da so se sklenili združiti v lastni organizaciji, ki bi skrbela in se zavzemala za izboljšanje živ-jenjskega položaja. Že pred sedemnajstimi leti so skušali uvidevnejji šoferji organizirati svoje stanovske tovariše. To je bilo tedaj, ko je bilo fospodarstvo v razmahu in je bila pri šoferjih fezposelnost Še nepoznana. Bila je doba pro-cvita in blagostanja in je vsak šofer zaslužil, kolikor je hotel. Nastopila pa je pretirana proizvodnja šoferjev, ki so se izučili v mehaničnih delavnicah, in šoferjev, ki so prihajali iz šoferskih šol. Desetine m desetine šoferjev s šofersko legitimacijo v žepu je ostalo brez posla. Poklicni šoferji so prišli v položaj, v katerem ni bilo zanje ne pravil ne zakona, ki bi jim zajamčil delovni čas, minimalno mezdo, pokojninsko zavarovanje itd. šoferji so bili zato prisiljeni, da se združijo v društvo z namenom, da s skupnim delom ustvarijo boljše pogoje za procvit šoferske organizacije. Ustanovili so 9i celo svoje šofersko stanovsko glasilo »Volan«, v katerem razpravljajo o vseli perečih vprašanjih, katera se tičejo šoferjev, to je tehnike, gospodarstva, socialnih in društvenih vesti itd. Včeraj popoldne je imelo šofersko društvo »Volan« na Cankarjevem nabrežju v svojih prostorih občni zbor, ki se ga je udeležilo okoli 70 članov. Predsednik g. Avg. Adamčič je v pozdravnem nagovoru na članstvo očrtal stanje organizacije, ki skuša šoferjem priboriti večje upoštevanje. Pred oblastmi danes skoraj ni razlikovanja ali je kdo šofer po poklicu, izučen, ali pa samo amater Poklicni šoferji so zaradi tega prišli v precejšnjo stisko, Zaradi svojega položaja, v katerem se nahajajo, zahtevajo zase kot poklicne šoferje šofersko legitimacijo, da bi bilo tako omogočeno s strani neizučenih amaterskih šoferjev prevzemati dela. Organizacija skuša v svojih vrstah združiti vse slovenske šoferje, katerili je v dravski banovini okoli 400, poudarja potrebo po ureditvi največ deseturnega delovnega časa, letno vsaj teden dni dopusta. Da bi si tudi stvarno dali dokaza O svoji samostojnosti, naj bi si vsaj v Ljubljani postavili svojo bencinsko črpalko. Tajniško poročilo je navajalo, da ima društvo 76 Članov in je bilo društveno življenje v Erctekli poslovni dobi dokaj razgibano. Tudi lagajnlško poročilo je dokazovalo lep denarni promet tz plačevanja članarine imajo društveni elani pravico do oskrbe pravnega varstva v primeri avtomobilske nesreče. Vsa poročila so bila sprejeta. Po razrešnici staremu odboru je bil izvoljen nov odbor s predsednikom g. Pangercem Ludovikom, ki bo skušal v društvu zbrati vse poklicne Šoferje. Naročajte Slovenski dom! Smučarska nesreča nad Medvodami Ljubljana, 7. januarja, Na vse strani so se včeraj, na praznik Sv. Treh kraljev, podale večje ali manjše skupine tudi ljubljanskih smučarjev. Zaradi izbornih vremenskih razmer ih sijajnega enega so se mogli zadovoljiti tudi z zasneženimi bregovi nad Medvodami okoli Sv. Katarine. Z manjšo skupino smučarjev se je tja podal tudi dr. Gojko Tominšek, advokat iz Višnje gore. Letos na, kakor se zdi, so se nesreče predvsem spravile nad smučarje in tudi najboljšim ne prizanašajo. Ko se je dr. Gojko Tominšek spuščal po strmem bregu Pod Brdom v bližini Sv. Marjete, je tako nesrečno padel, da si je zlomil nog pod kolenom. Hitro so mu prišli na pomoč njegovi tovariši. Eden od njih je pohitel k Sv. Marjeti po sani, s katerimi so ga varno pripeljali do prve hiše, odtod pa z vozom na postajo v Medvode, kjer so ga naložili na vlak in ga odpeljali v Ljubljano ter ga oddali v zdravniško oskrbo v Šlajmerjev dom. Pri nas se ponavadi šele takrat, kadar se pripeti kakšna bujša nesreča, tudi ugotovi, kakšna je pomanjkljivost pri reševalni 6lužbi. Tako smo se včeraj zaman spraševali, kako to, da na postaji v Medvodah nimajo nosilnic, s katerimi bi temu ali onemu ponesrečencu, ki ga morajo prenesti na vlak, prihranili vsaj nekaj muk. Posebno smo se čudili še zato, ker je znano, da imajo takšne primerne nosilnice po vsej večjih, vsaj gorenjskih železniških postajališčih. Ban drmke banovine umrl Belgrad, 7. januarja, m. Predvčerajšnjim je v Sarajevu nenadoma umrl ban drinske banovine dr. Dušan Davidovič. Pokojni DavidoviČ se je pred dnevi mudil v Belgradu, kjer se je močno prehladil. Ne da bi se tu dovolj pozdravil, je odpotoval nazaj v Sarajevo. Med potjo mu je postalo slabo. Takoj po prihodu v Sarajevo so ga prepeljali v sarajevski sanatorij, kjer pa je kmalu nato umrl. Položaj bana drinske banovine je zavzemal komaj 22 dni. Pripadal je poslanskemu klubu JRZ in je bil tudi član njenega glavnega odbora. Na njegovem pogrebu bo kraljevsko vlado zastopal prometni minister dr. Mehmeii Spaho. Belgrad, 7. januarja, m. Včeraj ob 4 zjutraj sta trčila na postaji Borovo dva tovorna vlaka. Težko je bil ranjen vlakovodja. Drugih žrtev ni bilo. Grof Volpl pri knezu namestniku Belgrad, 7. jan. AA. Grof Giuseppe Volpi, član italijanske vlade, se je mudil tri eni v Belgradu kot odposlanec italijanske vlade, ki mu je poverila nalogo, da pripravi veliko razstavo »Italijanski portret skozi stoletju«, ki naj bi so spomladi otvorila v muzeju kneza Pavla v Belgradu. Knez namestnik je včeraj sprejel grofa Volpija v avdijenci in ga je pridržal na kosilu. Včeraj je priredil ministrski predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič intimno kosilo v čast grofu Volpiju v svoji vili. Grof Volpi je odpotoval včeraj nazaj v Italijo. KINO Danes premiera veselega in zabavnega filma Peter v snegu ILOGA fliWWn v naslovni vlogi mala Traudl Stark, poleg Shirley Tempfe naipriliublienejSa lllllllllllllllllllllllllllllll! evropska igralka mladinskih vlog V glavnih vlogah: Liana Haid in Paul Kaibiger feleton 27-3U Re/.ervirajte si vstopnice v predprodaji Predstave danes ob 16., 19-15 in 21-15 uri Badnjak na dvoru Belgrad, 6. januarja. AA. Po starem narodnem običaju je bil tudi dane9 svečano prepeljan bad-! njak v kraljevi dvor na Dedinju. Kmalu po 13. uri pa se je sestavil sprevod, ki je krenil na dvor. Točno ob 14 eo pred dvorom sprejeli badnjak Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. Vis. kraljeviča Tomislav in Andrej; Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga, Nj. kr. Vis. kneževiča Aleksander in Nikola ter Nj. Vi6. kneginja Elizabeta. Sprejemu badnjaka sta prisostvovala tudi visoka gosta Nj. Vis. vojvoda in vojvodinja Kentska. Ko so jemali bandnjak, ki je bil ves okrašen s cvetjem in zelenjem ter z jugoslovansko trobojko in na katerem so bila razobešena jabolka, je Nj. Vel. kralj Peter II. pristopil in vojake kraljeve garde posul z žitom, koruzo in bonboni. Poveljnik badnjaka polkovnik kraljevske garde Vojislav Petrovič je tedaj pozdravil Nj. Vel. kralja Petra II. in mu voščil za božič. Kralj pa je badnjičarje pozval, naj badnjak pon ♦ o v dvor. Ko so ga po starem narodnem običaju položili v ogenj in želeli visokemu gostitelju ter vsemu kraljevskemu domu zdravje, srečo in napredek, sta Nj. Vel. kralj Peter II. in Nj. Vis. knez namestnik spet pristopila k badnjičarjem. Podali so si roke. Nato so Častnikom, gojencem in podčastnikom ponudili vroče rakije, nato pa so badnjičarji Voščili za božič še vsem ostalim prisotnim elanom kraljevskega dvora, nakar so zapustili dvor. Celjske novice c Prosvetni večer Katoliškega prosvetnega društva, ki se vrši v ponedeljek, dne 10. januarja ob 8 zvečer, bo za širšo celjsko publiko nad vse zanimiv, ker bo nastopil pribljubljeni predavatelj g. prof. Janko Mlakar iz Ljubljane. Opisal bo ob jftioptičnih slikah na njemu lasten način svoje vtise od potovanja po Islandiji in Spitzbergih. Vstopnice za prosvetni večer se dobe v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. c Veliko zanimanje za božično igro »Kralj z neba«. Na praznik sv. treh Kraljev je gledališka družina v Celju uprizorila v mestnem gledališču Gregorinovo božično igro »Kralj z neba«. Predstava je bila za mladino, ki je do zadnjega kotička napolnila gledališče. Prihajalo je tudi veliko število odraslih, ki pa niso mogli dobiti vstopnic, ker je bilo že razprodano. Jutri v soboto ob pol 9 zvečer in v nedeljo ob 4 popoldne bosta predstavi za ostale. Rezervirajte si vstopnice v Slomškovi tiskovni zadrugi! c Težki nesreči dveh delavcev. V tovarni metalne delniške družbe v Gaberju je padel v sredo opoldne v vrelo tekočino in se opekel po vsem telesu delavec Veličko Angel. V cinkarni je istega dne zgrabil stroj za levo roko 34 letnega delavca Eš Lovrota iz Sp. Hudinje pri Celju. Na srečo pa se je toliko zavedel, da je hipoma potegnil roko izpod stroja, ki mu je utrgal mezinec. c V posodo vrele vodo je padel. V Trzličnem pri Rogatcu ie padel e peči v posodo vrele vode sin brusača Korez Drago in dobil težke opekline po rokah. c Surov napad, ki bo zahteval najbrž človeško življenje. Pri Sv. Pongarcu • pri Grižah so napadli štirje fantje iz istega kraja 26 letnega posestniškega sina Poteko Jožefa. V besnosti so se spozabili tako daleč, da so ga vsi štirje suvali s stoli. Poteko Jože je dobil nevarno, 12 cm dolgo rano na čelu in težko poškodbo pod levim očesom. Pod silovitimi udarci se je zgrudil na tla in so ga morali takoj prepeljati v celjsko bolnišnico. C se pet težjih nesreč. V Podvrhu pri Braslovčah je padel pred nekaj dnevi 46 letni posestnik Rak Franc in si zlomil več reber na levi strani. Rožanec Marcel, 26 letni trgovski zastopnik iz Celja je šel v sredo jiopoldne v garažo po avtomobil. Na pločniku pa mu je spodrsnilo in si je zlomil desno nogo v gležnju. V Laški vasi pri Štorah je šel Istega dne v klet 27 letni posestnik Vengust Ivan Na stopnicah pa mu je spodrsnilo in si je pri padcu zlomil levo nogo nad Členkom. Kumar Alojzija, 16 letna posestniška hči, je padla pred hišo na poledeneli cesti in si zlomila levo nogo. Mihelčič Viljem, dninar brez stalnega bivališča, je padel na poledeneli cesti in si jroško-doval rebra na levi strani. Vsi se zdravijo v celjski bolnišnici. Boljši občinski prostori v Dobrniču Dobrnič, 5. januarja. Po zaslugi našega g. župnika in občinskega odbora je občina dobila boljše prostore. Staro šolo, ki je last občine, so zamenjali z enonadstropno cerkveno hišo. Seveda bo občina dodala nekaj gotovine, ki se bo porabila za opremo novega doma. V zgradbi, ki jo je dobila občina, je sedaj občinska pisarna s stanovanjem obč. tajnika, hranilnica, konsunino društvo, orožniška postaja ter mlekarska klet. Kakor kaže, bo občina lahko imela lepe dohodko od najemnine. Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. Vel. kraljica Marija ir. ostali prisotni člani kraljevskega doma so si zatem pred vhodom v dvor ogledali defile vsega badnjaškega sprevoda, ki je trajal celih 20 minut. Sprevod je z Dedinja krenil mimo Vajfertove pivovarne po^ Strossmayerjevi ulici, Karagjorgjevi ulici, mimo Kalemegdana do občine palače, odkoder se je skupina z badnjakom odpravila dalje po Kneza Mihajla ulici do Oficirskega doma, kjer je bil badnjak posebej sprejet. Badnjak v Ljubljani Ljubljana, 7. januarja. Tudi pri nas v Ljubljani je bil pravoslavni badnjak prav slovesen. Pod vodstvom komandanta badnjaka, artilerijskega podpolkovnika Dušana Stefanoviča, so krenili včeraj popoldne ob 14 zastopniki častniškega zbora, podčastnikov in vojske v sprevodu na konjih izpred Oficirskega doma skozi mesto v Tivoli. Tu so vojaki nasekali božičnih drevesc za vse edinice divizije. Nato je sprevod j obiskal divizijskega generala Lazarja Toniča v Beethovnovi ulici in pomočnika komandanta divizije, brigadnega generala Dodiča na Gosposvetski cesti. Sprevod je občinstvo toplo pozdravljalo. Badnjak je bil nato spremljan in izročen v Oficirskem domu in vsem edinicam. Keireča pri delu in xabavi Ljubljana, 7. januarja. 38 letnemu tovarniškemu delavcu Reven Karlu iz Ljubljane je pri delu brizgnil lug v 0či. Razjedajoči lug mu je hudo poškodoval oči, ki mu jih bodo skušali rešiti v ljubljanski bolnišnici. V hudem mrazu so tudi stopnice železniških vagonov nevarne in kar dva železničarja sta se na praznik na njih ponesrečila. 42 letni zavirač Karl Kač iz Ljubljane si je pri padcu zlomil desno nogo in prav tako železniški zvaničnik, 49 letni Prijtielj Jože z Jesenic. — Ko je sekal drva, si je ranil levo oko 23-letni delavec Novšak Albert iz Radne v obč. Bo-štanj, — Pri smučanju stajo izkupila 14 letni Škofič Jakob, sin mlinarskega pomočnika iz Mengša, ki je dobil poškodbe po telesu in 13 letni Debevec Franc, sin posestnika iz Begunj nad Cerknico, ki si je zlomil desno nogo. — 2 letni sinko gostilničarja Urbasa v Begunjah je padel tako nerodno s peči, da si je zlomil desno nogo in roko. — Vse ponesrečence je sprejela na zdravljenje ljubljanska bolnišnica. Pravda zaradi praznoverja . t Kresnico, 30. decembra. Po tukajšnjih hribih se še zmeraj najdejo ljudje, ki verujejo v vraže. Pozimi ni takega dela, pa si oživljajo spomine na davne čase. Najbolj je razširjena vera v »moro«, ki tlači ljudi in živali. Odganjajo jo tako, da narišejo na vrata križ, ali j podolgovato zvezdo. Včasih pomaga tudi to, ako , pogodiš osebo, ki je zmenjena z vragom. Ljudska ; domišljija si hitro poišče človeka in izreče sodbo, j Žrtev take prazne govorice je bila nedavno neka j priletna žena z moravških hribov. Čutila se jo i prikrajšano na časti ter je žaljivce »namočila«. Obtoženec se je izvijal, a mu ni uspelo. Dvanajst prič je nastopilo zoper njega. Kazni se sicer ni toliko bal kakor stroškov. Nekaj mu je moralo reči, da bi se izmuznil, ako zapiše kmetijo ženi. Odločitev je bila edina pot iz zadrege- Pri glavni sodni razpravi pa so se pomirili in poravnali. | Stroški še niso preveč narasli; nekaj malega je > bilo treba pač odriniti in obljubiti, da se ne bodo j več obkladali z žaljivimi imeni. Tako se je kon-! cala tožba zaradi praznoverja. Srečo pri vsem tem je imela žena, ki je na lep način dobila posestvo. Za nov prosvetni dom v Dobrniču Naša fara se že dolgo zavzema za to, da bi zgradila nov prosvetni dom, ki bi odgovarjal domačim potrebam. Prostori, ki jih danes uporabljamo za svoje prireditve, zborovanja itd., so mnogo premajhni in povrh še zelo v slabem stanju. Da priprave za zgraditev novega prosvet. doma tako lepo napredujejo, je predvsem zasluga našega g. župnika. Že so zapele sekire v gozdovih, ki jih naši fantje kljub hudemu mrazu z veseljem vihtijo, tako da bo kmalu dovolj lesa, ki je potreben za nov dom. Gotovo bo do spomladi že dovolj gradiva na mestu in bodo tedaj tudi že lahko pričeli z graditvijo doma, ki se bo imenoval Baragov dom. To ime zato, ker se je v naši fari, in sicer v Mali vasi, rodil svetniški škof Friderik Baraga. V kolikor je sedaj razvidno, bo v domu p°leg veliko društvene dvorane še sejna soba, soba za garderobo, stanovanje za dve stranki, prostori za hranilnico in spodaj velika klet. Izpred mariborskega mafega senata Maribor, 6. januarja. Pred malini senatom se je danes zagovarjal 22 letni kolarski jromočnik Ivan Štern iz Loke pri Framu, ki mu obtožnica očita, da je ubil posestniškega sina Franca Pliberška. 2. novembra preteklega leta le obtoženec bil pri posestniku Hojniku na delu. /večer po dovršenem delu se je s svojima tovarišema pogovarjal pred Hojnikovo hiko, kamor je dospel tudi Pliberšek ter pričel takoj Šterna zmerjati ter ga tudi dejansko napadel z ročico. Oba Sternova tovariša sta se takoj odstranila. Štern pa je pred Pliberškom pobegnil okoli hiše proti domu. Pliberšek mu je sledil ter ga kmalu na cesti dohitel. Med obema je prišlo do prerivanja, v katerem je Štern zgrabil za nož ter ga Pliberšku zasadil v prsa, Po izvršenem dejanju se je Štern vrnil k svojima tovarišema ter jima povedni, da je Pliberška v silobranu zabodel. Pliberšek je imel še toliko moči, da se je sam privlekel do doma, odkoder so ga takoj spravili v mariborsko bolnišnico, kjer je tretji dan nato na zadobljenih notranjih poškodbah umrl. Štern v polni meri priznaj svoje dejanje, vendar se izgovarja, da je dojak1e izvršil v silobranu. Obtožnica slika Sterna pretepača in razgrajača. Razprava ob času Poročila še traja. Druga grešnika, ki sta /e. imela zagovarjati pred 'sodniki, sta bila 57 lAm posestnik Tomaž Zemljič in njegov sin Toma^ iz Jareninskega dola, ki sta oba bila kot viničan8 zaposlena pri posestniku Antonu Repu. Oba 'ia stanovala v viničariji, ki je od posestnikove hi^e oddaljena za kakih 300 metrov Posestnik je žo dalj časa opazoval, da mu iz vinske kleti zmanjkuje vino in jabolka. Po približnem računu je oškodovan za okoli 2000 din-Rep je vso zadevo Prijavil orožnikom, ki 60 pri obeh obtožencih napravili preiskavo ter pri njinta res našli večjo količino vina in sadja, o katerem sta obtoženca trdila, da sta oboje kupila od nekega poznanega j>oseslnika Oba zanikata vsako krivdo, mlajši Zemljič celo obtožuje Kepa, da je vse prijavljeno dejanje maščevalnosti, ker da vina v kleti sploh ni imel. Oba obtoženca sta se zaradi tatvine morala že večkrat zagovarjati jired sodiščem. Ob času poročila sodba še ni izrečena. Vremensko poročilo »Slnvonelrfto-jj dOltia« Po «tan)o dane* ob 7 zlntra) Krat Barometer 8 sko stanje j Temperatura v P‘ a - ii a k ž~ Veter (smer, jakost) Hada vine TI e 1? > m/m | vrsta Ljubljana ;63 3 -1» s 92 72 0 N, Maribor 759-5 •itn -7 0 8u 0 NW» — — Zagreb 766-7 13-0 -7-0 90 10 S, — — Belara< 767’(‘ -23'0 -12-0 90 10 0 — Sarajevo 7649 -26-H -10 0 M6 0 0 — — ; Skoplje — — — - - — — — | Split 761? -6-0 l-o 45 2 NE. — j Kumbor 759 1 1-0 -3-0 80 10 Na — — 1 Rab 763-4 5-0 -2 0 30 3 E, Vremenska napovedi Večinoma jasno in mrzlo vreme. V sredo 5. jan. je bilo ob 7.30 oblačno, od 8.40 dalje pa ves dan v noč jasno. Ves dan je ležala prav redka megla nad Ljubljano, — Včeraj, 6. jan. je bilo ob 7. nekoliko megleno in dve tretjini oblačno, čez dan pa večinoma jasno vreme. — Temperatura: Najvišja: 5. jan —6.6; 6. jan. 9.2; najnižja 6. jan. 16.6; na aerodromu: 6. jan. najnižja 21.6, danes najnižja 19 stopinj. Ljubljana danes Koledar Danes, 7. januarja; Lucijan. Sobota, 8. januarja: Severin. Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in mr. Bohinec ded., Cesta ‘29. oktobra (Rimska) 31. ”KiNO UNION 7. «” Danes nepreklicno poslednjič ob 16., 19 15 in 21‘15 uri GRACE MOORE v prekrasnem filmu divnih ffielodi Pol I* meni! V razstavi bratov Šubicev bo imel vodstvo danes, v petek ob pol 4 (£• Stane Mikuž. Delovni čas naniescencev. Vee namešeence, ki so prejeli preko svojih strokovnih organizacij ali časopisov vprašalne pole glede delovnega časa, nadurnega dela in dopustov, prosi Delavska zbornica, da vprašalne pole takoj pošljejo na njen naslov. K« koncertu Učiteljskega zbora Emil Adamič se bodo izvajala naslednja dela naše zborovske literature: Ivan Grbec: Otroci molijo, dr. Danilo švara: Kako je bilo Tebi Marija takrat, Vilko Ukmar: Mati Marija, Ivan Matečič-Ronjgov: Rože-nice, Slavko Osterc: 3 belokranjske, dr. Miloje Mi-lojevič: Muha i komarac, Emil Adamič: Narodna, Emil Adamič: Godci. Zbor šteje 80 pevk in pevcev, vodi jih zborovodja Milan Pertot. Koncert bo v ponedeljek, dne 10. t. m. ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Lovci! Vseh vrst kožuhovino že sprejema lovska prodajna organizacija »Divja koža«, Ljubljana-Velesejem na zalogo za prvo letošnjo dražbo, ki bo 24. januarja. Kar imate blaga že pripravljenega, ga takoj odpošljite. Inozemski kupci hočejo biti informirani o naših zalogah in kakovosti iilaga. Zato je takojšen odziv nujno potreben. Cim več bo inozemskih kupcev, boljše cene za naše krzno 1k> možno doseči. ' iubl|ait*ko gledališče Drama. — Začetek ob 20 Petek, 7. januarja: Zaprto. Sobota, 8 januarja; »Gospodična Julija«, >Snu bač«. Premiera. Premierski abonma Nedelja, 9. januarja ob 15: »Princeska in pastirček. Izven. Cene od 20 ^in navzdol. — Ob 20: »Šimkovic. Izven. Cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 10. januarja: zaprto. Torek, 11. januarja: Literarni večer Pen-kluba. Opera. — Začetek ob 20 Petek. 7. januarja ob 15: »Sevvi'j®ki brivec«. Dijaška predstava po globoko znizamh cenah od 16 din navzdol. „ _ » Sobota 8. januarja: »Evgenij Nedelja, 9. januarja, ob 15: >Pri j i _____________ njičku«. Izven. Znižane cene od 30 din na ■ Ob 20: »Tosca«. Izven. Znižane cene oa navzdol. . „„1is.vn Ponedeljek, 10. januarja: Gostovanje potj baletne skupine Parnella. Izven. Cene od W navzdol. Premiera v drami. Za premijerski abonma bodo igrali v soboto na en večer dve igri in sicer Strindbergovo žaloigro i Gospodična Julija« in komedijo Čehova >Snubač«. Strindbergova »Gospodična Julija« je tragedija mlade aristokratke, v kateri je pisatelj orisal duševnost dekleta, ki je podedovala vse slabosti svojih aristokratskih staršev in katero privedejo različni psihični in biološki momenti do tega, da se spozabi z lakajem Jeanom, ki je označen kot tip zdravega in nasilno navzgor v višje kroge stremečega človeka, ki doživi ob Julijinem padcu svoje življenjsko razočaranje, ker spozna lažnjivi blesk višje socialne kaste. — V komediji »Snubač« je orisal Cehov na duhoviti in hudomušen način, kako snubi neroden graščak sosedovo hčerko, ter nedorasel temu poslu, pričenja svojo zaroko s prepirom, ki že kaj čudno izgleda za bodoči zakon. Režija je ing. Stu-pireva. Danes ob 15 je v operi dijaška predstava in sicer sp poje Rossinijeva opera »Seviljski brivec« v znani izvrstni zasedbi: gg. Nollijeva, Janko, Banovec, Retetto in Zupan po cenah od 16 din navzdol. Muzikalno vodstvo ima kapelnik Netfat, r°Žijo g. Zupan. Poljski balet »Parnella« nastopi v operi v ponedeljek 10. t. m. zvečer oh 20 in izvaja naslednji spored: v prvem delu pleše balet na Chopinovo glasbo »Dekliški večer«. Drugi del obsega naslednja dela; Vaško veselje, Krakovvjak, Veselje pred nevihto, Mali vojaki, Umrl je maček. V tretjem delu “° n«slednje točke: Sto let valčka, Igre karpatskih Pritlikavcev, Maske, Ples žena, Po žetvi. Vse točke so visoke umetniške vrednosti in jih izvaja skupina baleta, ki šteje 21 oseb in je dobila lani J'a 0"mp|jadi prvo svetovno nagrado. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. Cene od 50 din navzdol. P. n. abonente vljudno prosimo, da vplačajo 5. obrok gledališkega abonmaja do 15. t, ui. MATICA Tel. 21-24 Največji glasbeni in pevski šlager sezone! Joanette Mac Donald in Nelson Eddy v velefilmu BELI JORGOVAN Radi ogromne dolžine filma predstave ob 16, 19 in 21*15 Radi stalne razprodaje predstav rezervirajte vstopnice! Božično obdarovanje mestnih revežev Ljubljana, 7. januarja. Že prejšnja leta so dobrodelne organizacije v Ljubljani prirejale božičnice za mestne reveže, ki «o bile združene z obdarovanjem ubogih družin. Prav tako je prirejal božičnice mestni socialnopolitični odbor, ozir. urad. Te božičnice pa so bile šumne prireditve, na katere so bili vabljeni ubogi meščani in drugo občinstvo in katerih 6e mnogi reveži često niti niso mogli udeleževati, bodisi da niso imeli primerne obleke, ali pa iz sramu, da ne bodo pred javnostjo označeni kot mestni reveži. Saj je marsikdo zašel v revščino po okoliščinah, ki jih ni sam zakrivil in mu je bilo takšno javno obdarovanje bolj v dušno bolest, ker se je čutil javno ponižanega, čeravno mu je bilo v materialnem pogledu v pomoč. Ker so te božičnice prirejale dobrodelne organizacije in mestni socialno-politični urad vsak zase, ki je imel vsak svoj krog obdaro-vancev, niso imeli vpogleda v krog obdarovancev drugih dobrodelnih društev. Zato se je redno dogajalo, da so nekateri iznajdljivejši dobivali darove od raznih organizacij, dočim so drugi ostali brez daril in podpor. Mestni sociaino-politični odbor je zato letos, kakor že tudi lansko leto, uvedel nov načini tih način obdarovanja mestnih revežev, na ta način, da razpošlje darove po raznašalcih direktno na domove, s pozdravom in voščilom mestne občine. Na ta način se ne more nikdo počutiti ponižanega. S šumnimi božičnicami so bili združeni veliki stroški; te stroške sedanji socialno-politični odbor rajši obrača v nabavo daril, saj imajo reveži od takšne materialne podpore več koristi kakor od svečanih prireditev, katere jih le za hip zamamijo v lepši svet, iz katerih pa odhajajo morda še bolj zagrenjeni v svojo revščino. Mestni socialno-politični ured je povabil zastopnike vseh dobrodelnih organizacij, ki so hotele sodelovati skupno z njim, da so skupno pregledali imena vseh prosilcev, ki so zaprosili za darove ali podpore pri eni ali drugi organizaciji. Pri tem pregledu je prišlo v poštev še mnogo prosilcev, ki jih dobrodelne organizacije niso mogle obdarovali, pa jih je zato obdaroval socialno-politični odbor, ozir. urad. To sodelovanje dobrodelnih organizacij in mestnega socialno-političnega odbora je tako rodilo lepe uspehe. Mestni socialno-politični urad' pa je imel tudi sam veliko število prosilcev. Za božičnico je zaprosilo 598 družinskih očetov. Na priporočilo šolskih upraviteljstev in dobrodelnih organizacij pa se je število obdarovancev še znatno zvišalo. Družine s številnimi otroki so dobile tudi po dva ali več daril, tako da je skupno število obdarovancev zna- Predavanfe o „Krvl"f kf ga Izpopolnjuje zvočni fi m Ljubljana, 5. januarja Prirodoslovno društvo v Ljubljani priredi v skupnosti raznih prireditev, ki ima zamišljene za sredino meseca januarja, tudi predavanje g. univ. prof. dr. Alija Koširja o temi »Kri«. To predavanje bo v ponedeljek, dne 10. januarja ob 20 v veliki dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Hi-gijenski zavod v Ljubljani pa prispeva k predavanju in dopolnitvi tega zvočni film z istim naslovom, ki se bo predvajal po predavanju in h kateremu bo predavatelj dodal še kakšne važne svoje pripombe. Boljše kakor bi to mogla napraviti še tako živahna predavateljeva beseda nas uvaja zvočni film »o krvk v tajne tega predragocenega telesnega soka. Živa slika nam prikazuje glavne krvne sestavine, to je takozv. krvne celice in poučno podaja njih pomen v fiziološkem dogajanju organizma. Tudi ko te propadejo po delapolnem nekajtedenskem življenju, postanejo njih razkro-jine še zelo koristno, kadar se porabijo za izdelovanje žolča. Čudovito je barvilo teh rdečih krvnih stanic, njega določevanje pa je tudi za praktičnega zdravnika prav velikega pomena. Še bolj raznolike pa so takozv. bele ali brezbarvne krvne stanice, ki razvijajo prav čudne lastnosti. Požirajo mrtva ali tudi živa telesca, premikajo se in stoje na straži, kadar se telo brani sovražnih bolezenskih klic ali bakterij. Naravnost čudežna pa je krvna tekočina, iz katere se izdelujejo zoper razne bolezni različna zdravila ali zdravilna sera, bodisi da uporabljamo prt zatiranju kužnih bolezni človeški serum ali pa češče onega kakšne domače živali. Film je tako poučen, da bo zanimal vsakogar, ki ima le malo smisla za spoznavanje svojega lastnega telesa. Ker je kri najvažnejši sok, ki se pretaka v človeškem organizmu in je naše zdravje v največji meri odvisno od zdrave krvi in njenega pravilnega pretakanja po človeškem telesu, je pač za vsakogar življenjsko koristno, da to snov tudi nekoliko bližje spozna, posebno važno pa je seveda za vse one, ki se bavijo z odgojo otrok. Zato obisk tega predavanja vsem najtopleje priporočamo. Vstopnina k predavanju je 2, 4 in 6 din. Ker pričakujemo obilnega obiska, bo blagajna odprta že ob pol 20. Raipis naarad Protftuberkulozne zveze a) 10 nagrad po 100 din za literarne sestavke o proti tuberkulozni borbi med ljudstvom in sicer za gojence višjih razredov srednjih šol. Članek sme največ obsegati l 'A na stroj pisane strani. b) 25 nagrad po 100 din za zemljevide okoliša dispanzerjev, katere naj bi izdelovali gojenci meščanskih in obrtno-nadaljevalnih šol po navodilih zdravnikov protljeticnih dispanzerjev. Dela bo pregledala in ocenila posebna žirija pri tuberkulozni zvezi. Rok za predložitev del je določen do 1. marca 1038. ... , . . „ Podrobna navodila daiejo sef-zdravniki proti-jetičnih dispanzerjev v Celju, Brežicah, Jesenicah, Kamniku, Novem mestu, Rogatcu, Kranju, Mariboru, Murski Soboti, Ptuju, Trbovljah, Črni pri Prevaljah, Vurberku, in v Ljubljani (Calmettov dispanzer za mesto in_ dispanzer zveze protituber-kuloznih lig za okraj Ljubljana okolica) ter v Cerknici pri Rakeku. Na praznik sv. Treh kraljev je umrl na Grbi-nu pri Litiji Konjar Jakec, absolvent sred. tehn. šole. Zavratna bolezen mu je pretrgala nit življenja v cvetu mladosti. Star je bil komaj 24 let. Bil je član Prosvantega društva^ in Fantovskega odseka. Pogreb blagega mladeniča bo v soboto s sv. mašo ob 10 v Litiji. Pokojniku naj sveti večna luč. Žalujočim naše iskreno sožalje. šalo 731. Darila so bila v obliki blaga za obleke, za suknje, plašče, v obliki čevljev, nogavic itd. Blago za obleke je prejelo 191 dečkov in 61 deklic (v revnih ljubljanskih družinah namreč prevladujejo dečki), več dečkov je prejelo že narejeno obleko, 63 dečkov pa blago za suknjo in 97 deklic blago za plašče. Nekaj jih je prejelo tudi narejene suknje, ozir. plašče. (Darila so bila prirejena po prošnjah staršev.) Nad 160 otrok je prejelo čevlje, ki so bili vsi narejeni po meri. Čevlji so bili najboljši »gojzerji« iz kromovega usnja z dvojnimi podplati, s povprečno vrednostjo 160 din. Poleg tega so dobili mnogi še nogavice in razne kose perila, Pripomniti je, da je mestni socialni urad izdal v tekočem proračunskem metu že nad 38.000 din samo za čevlje in to izven božičnih daril. Skupno je bilo darovanega 400 m blaga za moške obleke, 521 m flanele, 117 m blaga za moške suknje, 149 m blaga za ženske obleke in 200 m blaga za ženske plašče. A to je samo obdarovanje s strani mestnega socialno-političnega urada. Če bi pregledali še številna darila raznih dobrodelnih organizacij, bi videli, da je dobrodelnost v Ljubljani vendar na dostojni višini. Veliko pomoč je nudil tudi Rdeči križ, ki je pred prazniki razdelil velike množine premoga med ljubljanske reveže. V mnoge revne družine je tako zasijal vsaj majhen žarek božične sreče, četudi le za kratek čas. Ko so mestni raznašalci božičnih daril raznašali božična darila, je v neki družini, mimo katere so že šli, zavladala letos velika potrtost. »Letos pa ne bo nič božica«, so govorili, ker ni bilo nikogar potrkat na vrata. Toda isti hip je že potrkalo ‘in sluga je vstopil z dvema zavojema. Družina je od veselja zajokala. Hvalevredna je tudi pozornost in dobrodelnost nekaterih večjih ljubljanskih tvrdk, ki so darovale za božič večje zneske ali darila v blagu. O nekaterih smo že poročali. Tvrdka Janko Česnik je darovala nekaj nad 47 m blaga, tvrdka Karol Prelog 144 parov toplih nogavic in (52 robcev, tvrdka Novak Franc (Kongresni trg) 500 din v denarju. Lepo je bilo tudi darilo kranjske tekstilne tovarne »Jugobrana«, ki je darovala 123 m blaga za ljubljanske reveže. Mnogo daril pa je socialni urad razdelil tudi izven božičnice, ker so še naknadno prihajali mnogi prosilci z nujnimi prošnjami in ker je imel socialnopolitični urad na razpolago še nekaj pozneje darovanih darov. Skupna vrednost daril, ki jih je daroval samo mestni socialno-politični urad znaša okrog 75.000 din. Pač zadosten dokaz, da sedanja mestna uprava v dovoljni meri izvršuje svojo socialno dolžnost, kljub težkim bremenom, ki jo tarejo drugod. Šport Gradjanskl i Concordia 2:0 (1:0). Revanžna tekma ttled COnfiordijo in Gradjanskim se je končala z zmago Gradjanskega. S to zmago se je Gra-djanski kvalificiral za nadaljnje tekmovanje za zimski pokal. Gole sta zabila Antolkovič in Zupan-čič. Concordija je nastopila brez Jazbeca. Tekmi je prisostvovalo kljub mrazu okoli 1200 gledalcev. — Nasledja tekma za zimski pokal bo med našo Ljubljano in Gradjanskem. Profesionalni boksarski prvaki v Jugoslaviji. V Belgradu so se v sredo zvečer Vršile finalne boksarske tekme za prvenstvo Jugoslavije. Rezultati: Tikar Pavlovič (Borovo) in Todor Pavlovič (Bel-grad). Nepričakovano toda zasluženo je zmagal Titan Pavlovič po točkah. Čobanovič je premagal v sedmem kolu s knock outom Oeječana MiiUerja. V tretji borbi je v prijateljski borbi zmagal Zagrebčan Fakšič Čelika, ki se je sam predal. Virog pa je že v drugem kolu premagal Boroto, ki se je tudi predal sam. Jugoslavija bo sodelovala na svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu v Londonu. Potovanje naše reprezentance v namiznem tenisu je zagotovljeno, čeprav ministrstvo ni dalo obljubljene podpore. Stroške za potovanje bodo namreč krili nekateri privatniki. Zato je zvezni kapetan Heksner določil, da se vrši petdnevni trening v Somboru, kamor «o povabljeni Zagrebčani Merksamer, HerŠkoviČ in Ratkovič, ter Balgrajčan Stein in Sarajevčan Salom. Trening bo trajal pet dni. Po tem treningu bo končno določena postava, ki bo zastopala Jugoslavijo v Londonu. Zaenkrat je gotovo, da gresta v London kapetan Heksner in Ljubljančan Marinko, ki pa ni mogel priti na trening; najresnejša kandidata za reprezentanco sta še Ratkovič in HerŠkoviČ. Maribor Pod okriljem Prirodoslovnega društva v Ljubljani, ki priredi v sredini januarja več »motreno zasnovanih prireditev, predava v Mariboru v ponedeljek 10. januarja 1938 ob 20 g. doc. dr. Ivan Matko, šef internega oddelka splošne bolnišnice v Ljubljani o »Prehrani človeka« in s posebnim ozirom na zelo važen sestavni del naše hrane o »Vitaminih«. Na predavanje opozarjamo vse, ki se zanimajo za to vprašanje, predvsem pa naše matere in sploh vse, ki se bavijo z odgojo otrok. Od pravilne prehrane je le prepogosto odvisno normalno delovanje naših organov in morejo nastopiti v najkrajšem času težje motnje ne samo v prebavilih, ampak tudi v ostalih delih našega telesa, če hrana ne vsebuje odgovarjajočih množin: tolšč, beljakovin, vitaminov itd. Predavanju bo sledilo predavanje posebnega filma po Higienskem zavodu v Ljubljani, ki se zlasti nanaša n» vitamin« kot neobhoden sestavni del naše prehrane in bo predavanje bogato izpopolnilo. S tem filmom, ki je dolg 1300 m in je razdeljen v štiri dele, bo predavatelj g. doc. dr. Ivan Matko nazorno pokazal slovenski publiki, kaj se more zgoditi človeškemu organizmu, če njegovi hrani iz kakršnegakoli vzroka primanjkuje nekaterih važnih sestavnih delov. Ker je predavanje zelo zanimivo in aktualno, vabimo k čim večji udeležbi. Vstopnina k predavanju je 2, 4 in 6 din. Posebno dober želodec ima tudi delavec Lazar Jevremovič iz Donjega Tovornika. Stavil je, da bo pojedel v najkrajšem času en in četrt kilograma sladkorja v kockah, pol kilograma čokolade in 300 gramov fig. Stava je bila velika, vendar jo je Lazar dobil. Ko je vse pojedel in spravil denar v žep, je dejal, da bo pojedel še kilogram sladkorja. ,Io pot pa ni šel nihče več staviti. Od tu in tam Včeraj je bil v Ljubljani najmrzlejši dan v letošnjem letu. Sredi mesta je toplomer pokazal —16 ^stopinj, na letališču zraven Ljubljane pa celo —21.5. Tudi po drugih delih naše države je mraz pritisnil huje. V Zagrebu so imeli 13 stopinj mraza. Celo v toplem Dubrovniku so imeli 7 stopinj pod ničlo. Posledice vdora mrzlega vala na morje so hude. Morje je začelo zmrzovati ob vsej dalmatinski obali, najbolj pa ob severnem delu. Pri Solinu je ledena plast morja debela že za debel prst. V bližini Splita so se pojavile tudi večje jate polarnih ptic. Z debelo ledeno skorjo so se prekrila tudi vsa dalmatinska in bosanska kraška jezera odnosno polja. Plovba po morju je zaradi mrzlega vetra zelo otežkočena. Nesreče jugoslovanskih parnikov se ponavljajo skoro vsak dan. V torek bi se pri Casablanci kmalu potopil parnik »Unac, ki je vozil iz Alžira velik tovor premoga za Benetke. Ko je ladja zaplula bolj proti odprtemu morju, se je nenadoma pojavil strahovit vihar, ki je začel ladjo premetavati kot majhno barčico. Nekajkrat se je ladja tako nagnila v stran, da je zajemala vodo. Vsa posadka je morala trdo delati nad dve uri, da je spravila iz ladje vodo in se s tem rešila. Večje škode pa ladja ni utrpela. Nevarnega obiskovalca tujih stanovanj so prijeli v Varaždinu. France Pliberšek, ki je doma od Sv. Miklavža pri Ormožu, ee že dolga leta drži Varaždina in okolice. Policija ga ima zapisanega kot zelo nevarnega latiča in nasilnika. Pred dobrim letom je vdrl v stanovanje nekega varaždinskega trgovca in mu odnesel 50 jurjev. Z njimi jo je potem potegnil čez mejo v Avstrijo, vendar ga je naša obmejna straža zalotila in obstrelila. Pliberšek ima navado, da pri vratih najprej pozvoni, ko se pa prepriča, da nikogar ni v hiši, odpre s ponarejenimi ključi vrata in odnese, kar je najbolj pri roki. Predvčerajšnjim So ga zalotili, ko je hotel sredi dneva vdreti v stanovanje neke vdove. V jugoslovansko ladjo »Srdj«, ki se je pred dnevi potopila v bližini belgijske obale, se je po dognanju posebne komisije zaletel švedski parnik »Hag«. švedski parnik je takrat plul v pristanišče v Anversu. Švedski kapitan se sicer zagovarja, da je imel^ v kritičnem času svojo ladjo usidrano v pristanišču, vendar se njegovi izpovedi ne prida-ja nobena vera, ker bi v takem primeru švedski parnik pomagal ponesrečenem >Srdjuc, in ne bi prav v tistem trenutku izginil brez vsake sledi. Na predrzne divje lovec je naletel lovski čuvaj Nikola Šoštarič iz Topolovca pri Sisku. Pri službenem obhodu je začul nekaj strelov, Sel je proti smeri, od koder so streli padli, in našel tri divje lovce, ki so vprav rezali ustreljeno srno. Čim je čuvaj prišel plav do njih, so ga divji lovci prijeli in razorožili. V primernem trenutku pa jim je Nikola ušel in šel po orožnike. Patrola je lovce prijela, ko so otovorjeni s plenom odhajali proti domu. Pri hišnih preiskavah so orožniki uabrali kar celo grmado lovskih in vojaških pušk. Na 15 let težke ječe je bil pred sodiščem v Osijeku obsojen Stanko Radojčič, ki je ubil svojo ženo, pozneje pa poskušal trikrat ubiti še svojo nezvesto ljubico. Radojčie je moral v začetku vojne na fronto. Ko se je kot vojak nekega dne vrnil domov na dopust, je našel ženo v naročju drugega. Razburjen je pograbil za bajonet in ženo ubil. Vojaško sodišče ga je takrat oprostilo, češ da je ravnal v hipnem razburjenju. Pozneje 6e je zaljubil v neko Milevo. Ker ga je tudi ta goljufala, jo streljal nanjo, vendar jo je samo lahno ranil. Sodišče ga je takrat obsodilo na 5 let težke ječe. Čim se je vrnil iz ječe, je že spet mislil na maščevanje. Ko je po nekaj tednih srečal Milevo, jo je hotel zaklati. Spet je bil obsojen na Šest let ječe. Dolgoletne ječe pa Radojčlča niso izpameto-vale. Ni odstopil od svojega sklepa, da bo nad nezvestim dekletom temeljito obračunal. Streljal je, pa slabo zadel, potem pa še zanetil ogenj v skednju Milevinega moža. Sodišče je Radojčiču sedaj naložilo petnajst let težke ječe. Potniški in blagovni promet na naših železnicah je v preteklem letu močno napredoval na- pram prejšnjim letom. Lani so železnice prepeljale že 44 milijonov potnikov, ko so jih v 1. 1930 samo 38 milijonov. Od potnikov je imela železnica za 536 milijonov dinarjev dohodkov ali po povprečno po 12 din na vsakega potnika. Raznega blaga je železnica prepeljala 17 milijonov ton, kar je vrglo železnici 1367 milijonov dinarjev ali okroglo 2% več kakor v 1. 1936. Od skupnega prometa odpade na notranji promet dobrih 77%, na mednarodni promet pa dobrih 22%. Elektrifikacija železuiške proge med Sušakom in škrljevim (znani tunel, v katerem je vožnja najbolj neprijetna) je postala več kot nujna. Baje so tudi že na merodajnih mestih odločili, da bodo ta dela izpeljali. Že v osnutku proračuna za prihodnje proračunsko leto je vstavljeno vsota 3,400.000 dinarjev kot prvi obrok za odplačilo posojila, ki bi ga bilo treba najeti za elektrifikacijo tega dela proge. Takoj, ko je bila prva anuiteta odobrena, se je javiio več inozemskih tvrdk, ki bi bile pripravljene izvršiti elektrifikacijo. Najbolj primerna je italijanska ponudba, kajti Italijani so se izrekli za pripravljene izvršiti vsa dela na račun starega klirinškega dolga. Nevarno vlomilsko družbo je prijela zagrebška policija. Tvorili so jo trije prevejani in temeljito izvežbani svedrovci: Vjekoslav Martini6> Josip Vrbanič in Stjepan Gojak. Poleg teh treh pa eo prijeli še nekega zasebnika, ki je svedrovcem dajal prenočišče in zavetišče, ne da bi svoje goste prijavljal, kakor je predpisano. Družba ima na vesti več vlomov v blagajne, pri čemer je pograbila denarja za nekaj sto tisoč. Policija vlomilcem prav gotovo še ne bi prišla na sled, če ne bi nft*la drobnega gumba, ki se je pri nekem vlomu odtrgal s suknjiča vlomilca Vrbaniča. Finančni minister je za tekoče leto odobril povečanje kontingenta proizvodnje čistega alkohola za vse tovarne v naši državi. Vse tovarne bodo smele narediti 150.000 hektolitrov špirita, kasneje pa bo minister razdelil Je kontingent 20.000 hektolitrov. Največji kontingent je prejela zagrebška tovarna Arko (21.610 hi), dalje Peter Teslič v Sisku (19.580 hi). Na petem mestu je ljubljanska tovarna »Union«, ki sme narediti 9.0% hektolitrov špirita. Srem in Vojvodina veljata pri nas za najbolj bogati pokrajini. Zaradi tega so tam tudi svatbe, kadar se moži kaka bogata hči ali pa ženi kak bogat sin, pompozne in razkošne. V Debeljači blizu Zemuna je bila v torek svatba. Poročila se je hčerka bogatega posestnika Ištvana Tokana. 400 gostov je prišlo na pojedino. Tri dni je trajala svatba: pojedli so pa 800 velikih hlebov kruha, 200 tort, 400 kosov perutnine, dve debeli svinji, eno tele, popili so pa 500 steklenic piva, 100 litrov žganja in 550 litrov vina. Madžari ne bodo več uvažali petro!e|a Madžarsko časopisje poroča, da so zadnja raziskavanja, ki so jih vršili geološki strokovnjaki na Madžarskem, prinesla presenetljive uspehe. Tudi v bližini Ve*ike Kaniže so večkrat navrtali zemljo in tam naleteli na izredno bogate zaloge petroleja in nafte. Petrolejska nahajališča na tem mestu prav za prav niso zasledili šele zdaj, pač pa že pred mnogimi leti. Pred kratkim se je strokovnjakom le posrečilo dokazati, da je tega petroleja in nafte v zemlji na tem kraju mnogo več, kakor pa so dosedaj mislili. Prej so n. pr. izvabili na tem mestu iz zemlje na dan okoli šest vagonov zemeljskega olja, ki je vseboval nekako 45 odstotkov bencina Po sedanjih ugotovitvah pa se to podzemsko bogastvo razprostira na približno 25 kvadratnih kilometrov. Strokovnjaki so trdno prepričani, da bodo dobavo zemeljskega o’.ja do konca letošnjega leta lahko toliko dvignili, da jim odslej ne bo treba več uvažati teh surovin od drugod. Kmalu za tem, ko je prišla ta novica v časopis, je geolog Pap že objavil, da so našli v bližini Oedenburga še drugo veliko nahajališče petroleja, ki je po njegovem mnenqu še večje kot prej omenjeno. Pravijo, da se bo to nahajališče petroleja lahko kosalo z dosedaj največjimi tovrstnimi zalogami v Evropi. Progami Radio Ljubljana Petek, 7. januarja: 11 Šolska ura: Naša mladina za izseljensko mladino, deklamacija, petje, govor — vodi gdč. Julija Šušteršič — 12 Odmevi iz Koroške (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 13 Cas, spored, obvestila — 13.20 Vesel opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14.15 Vreme, borza — 18 žena v glasbi (gdč. Vida Rudolf) — 18.20 Slavne pevke (plošče) — 18.40 Francoščina (g dr Stanko Leben) — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Deset minut za planince — 20 Večer lahke glasbe. Sodelujejo: Radijski Šramel, Radijski orkester in plošče — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.30 Angleške plošče. Drugi programi Petek, 7. januarja? Belgrad: 20 Zbor — 20.30 Narodne pesmi in glasba — 22.20 Plesna glasba — Zagreb 20 Orkester in violina — 20.30 Arije - 21 Francoska klavirska glasba — 21.30 Operetne pesmi — 22.20 Plesna glasba — Dunaj 19.25 Dunaj v pesmi — 20.05 Iljina veseloigra »Ruskr svatba« — 22.20 Plesna glasba — Budimpešta: 18 Koncerti in predavanja — Italijanske postaje: I. skupina (421, 304 hi 283 m): 17.15 Koncert — 21 Fucilejeva opereta »Baron Čorbo« — II. skupina (560, 369 In 263 ni); 16 Klavir — 21 Sinfonični koncert — III. skupina (492, 272 In 221 111): 20.30 Igra — 20.55 Iz ruskih oper — Varšava: 20.05 Sinfonični koncert •— KOniprsberj?: 20 Plesni večer — Lipsko: 20 Koncert — 21.10 Komorna glasba — Frankfurt: 20 Operni koncert — Monakovo: 19.10 Filmska glasba — Beromiinster: 20.15 Chopinove klavirske skladbe — 21.10 Lebarjeva opereta »Piskiovez« — Bukarešta: 19.10 Wagn,erjeva opera »Mojstri pevci* — Strasbourg: 21.30 Lebarjeva opereta »Friderika«. Divji prašiči v gozdnem zavetju. Eno takšnih mrcin so še pred nedavnim ustrelili tudi pri nas v Poljanski dolini. Oh zamrznjenih Niagarskih slapovih v Ameriki. Boljši gospodje iz Sovietije Pariški »Socialist. Vestnike, glasilo ruskih menjševikov je pisal tudi o spominih jugoslovanskega komunista Cilige, (menda Čelige?). Avtor je preživel na Ruskem 9 let. Od kraja (1926 do 1929) se je udejstvoval pri Kom. Internacionali v Moskvi, a naposled zašel med opozicijo in preždel 5 in pol let v sovjetskem pregnanstvu, oziroma v ječah. To je seveda ohladilo njegovo prvotno navdušenje. A za njegovo politično ozkosrčnost je značilno, da obsoja sovjetski Rusiji teror samo, v kolikor pod njim trpijo socialisti. Med slednjimi so zastopani anarhisti, menjševiki, pristaši Kerenskega in Trockega, cionisti itd. Vsi so na boljšem, kakor ostali trpini. Med drugim so oproščeni dolžnosti pospravljati poslopje, kuhati hrano, prati perilo itd., kar je vse naloženo ostalim kaznjencem. A tudi njih življenje v trinadstropnem poslopju nekdanje vojne ječe sredi gole Uralske stepe, vrže zadosti luči na sovjetsko pravosodje. Socialistični pregnanci tudi zmrzujejo, ker pozimi ne dobivajo tople obleke. Imajo pi- člo hrano brez zelenjave, kar povzroča gnilobo dlesen. Samo dvakrat na leto: dne 1. maja in 7. no-vembra (obletnica Leninovega prevrata) dobivajo po en kos belega kruha. Leta 1931 je dospelo v isto uralsko ječo kakih 10 obsojenih menjševikov s Suhanovom na čelu. Ostali so strogo izolirani. Vendar se je pozneje posrečilo z njimi navezati stike. Starejši jetniki so vprašali, kako so mogli Su-hanov in dr. priznati, da so »bili podkupljeni po inozemskih kapitalistih in hoteli strmoglaviti Stalina«, kakor je to od njih zahtevalo sovjetsko pravosodje. Odgovorili so: »Saj sami ne vemo, kako smo pristali na te gorostasnosti«. Pripovedovali so o ponočnem zasliševanju, pri katerem so morali stati po 10 ur, ne da bi se smeli vsaj nasloniti, o zaporih, kjer se je redno vrstila vročina (40 stopinj) z mrazom pod ničlo, o grožnjah z ustrelitvijo, o strahu za žene in otroke itd. Naposled so popolnoma onemogli in podpisali V9e. Vendar so sklenili ostali jetniki, da ne bodo občevali s Suhanovim in tovariši. Sorodniki ne smejo pomagati političnim obsojencem. Vsaka pošiljatev v ječo se je kaznovala s tremi leti zapora. Zdaj je zvišana ta kazen na 5 let prisilnega dela v taborišču za politične zločince. M. Jacoby - R. Leigh: ss Poročnik indijske brigade Ko se je dekle prebudilo, je dolgo časa gledalo v strop in ni spregovorilo niti besedice. Preteklo je nekaj dolgih minut, preden je Elizabeta doumela, da ne sanja, marveč da je zdaj zares preživela dva strašna, krvava dneva in eno še strašnejšo noč v oblegani trdnjavi, tako, da je bila že sama v dnu duše prepričana, da je vsega konec... Nazadnje jo je reših Geof- frey . .. Ta trenutek se je spomnila očeta ter bruhnila v glasen, ooupan iokt ki mu ni hotelo biti konca. Jecljala je in ihtela in gospa Warrentonova je ni in ni mogla umiriti. »Drago moje dete, bodite lepo mirni! Sedemindvajseti polk je ravno zdaj krenil proti Chukotiju. Zatrdno vam bodo očeta pripeljali sem živega in zdravega ... Njega in nekaj častnikov *o Suristanci obdržali za talce, Surat kan jih bo gotovo takoj izpustil iz ujetništva ...« Lady Warrentonova je govorila te besede, čeprav jim sama ni verjela in je vedela, da je to nemogoče... Čemu naj bi Surat kan jemal talce? Saj Angleži niso dozdaj imeli v ujetništvu nič njegovih ljudi, zlasti pa ne kakih odličnejših ... Vedela je, kakšna usoda čaka ujetnike v Chukotiju, če jih zadnji trenutek ne bo rešilo čudežno naključje... Toda zdaj je morala dekle miriti, saj je Elizabeta zadnje čase toliko pretrpela... Elizabeta je neutolažljivo ihtela in stokala: >Oče ... Dragi oče ...« Pred nekaj urami je videla strašno klanje na bregu reke, ko so Suristanci neusmiljeno pobijali vojake, ženske in otroke. Zato ni mogla verjeti, da bi Surat prizanesel njenemu očetu, naj jo je lady Warrentonova še tako tolažila in ji dajala upanja . . • Nazadnje, ko se je malo pomirila, je zašepetala: »Kje je major Vickers?« Lady Warrentonove ji je odgovorila z drhtečim glasom: »Tudi on je z mojim možem odšel v Chukoti... Zatrdno bosta vašega očeta rešila iz ujetništva...« Ko je Elizabeta izvedela, da se ie pohodu proti Chukotiju pridružil tudi Geoffrey, ji je v duši zasijal žarek šibkega upanja. Če je kdo na svetu mogel rešiti očeta, je to bil Geoffrey ... Tako hrabro in junaško se je držal med obleganjem! Njegovemu pogumu in odločnosti se je morala zahvaljevati, da je sploh ostala pri življenju in da se je rešila sem... Ko je tako premišljala o Geoffreyu, se je domislila še Perrya. Prvi trenutek se ji je zdelo, kakor da dela greh, če zdaj misli nanj, če se sploh spomni svoje ljubezni do njega. Toda vedela, da je Perry še vedno v Lohari, zato ni mogla, da ne bi vprašala gospe Warrentcvnove: »Kaj pa Perry?« »Kapitan Perry se je pridružil indijski brigadi, ko je odšla proti Chukotiju. Stala sem pri oknu, ko so oddelki krenili na pot. — Moj mož je jahal med bratoma Vickersoma. Na levi je bil Geoffrey, na desni Perry ...« Okoli petih popoldne so konjeniki zagledali bele zidove trdnjave Chukotija. Warrenton je jahal na čelu oddelka med Geoffreyem in med Perryjem Vickersom. Med potjo, ko so konjeniki v skoku jahali proti trdnjavi, je sir Warrenton nekajkrat vzkliknil proti Geoffreyu. To so bila kratka vprašanja, na katera je Geoffrey prav tako kratko odgovarjal. Warrenton je nekajkrati zaškripal z zobmi in Vickers je pri tem čisto razločno slišal besedo »manevri«. Da, tudi Geoffrey je moral na tej žalostni poti nepre- nehoma misliti na tisto noro zapoved, ki so jo dali na večer pred bitko... »27. polk indijske brigade odide na manevre v Loharo!« ... Zapoved je bila izpolnjena, manevri so bili, zdaj pa. Vickers je vzpodbodel konja in zaklical Warrentonu: »Sire, podvizati se moramo...!« Konjeniki indijske brigade so v skoku prijahali blizu trdnjave Chukotija. Tam je sir Warrenton dal z roko znamenje, naj obstanejo. Sam se je nagnil naprej, dejal roko nad »či in gledal proti trdnjavi. S stolpa je vihrala bela zastava. Toda nikjer ni bilo videti niti sledu kakega življenja. Warrenton je zavpil: »Major Jowett!« Fot o W um i' /(ros Sir Warrenton in brata Vickers so prvi prijezdili v trdnjavo »Slovenski dom. izhaja vsak delavnik ob 12 Mesečna naročnina t2 Din, zn inozemstvo 2* Din Uredništvo: Kopifnrjovn ulica 6/1II Telefon 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjeva ulica 0. lt\ Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani; K. če£. Izdajatelj: Ivan Makovec. Urednik: Jože Ko&iČek. Z vsem, kar izvažamo, v morje pa bomo bogati! Neki Francoz je napisal v časopis vsaj zanimive pomisleke, če ne več, o tem, kar gospodarstveniki in trgovci imenujejo trgovinsko bilanco. Vzemimo n. pr. — tako je napisal — nekega trgovca, ki je v francoskem pristanišču Le Havre natovoril ladjo s francoskim blagom v vrednosti 200.000 frankov in jo odpremi] v Združene severnoameriške države. To vrednost je tudi označil, ko je bilo treba plačati carino. Vsi prevozni stroški, zavarovanje, carina itd. so ga stali n. pr. 60.000 frankov. Blago je v USA prodal za 320.000 fr. in je imel torej pri njem dobička 60.000 fr. Za 320.000 fr. pa je v Ameriki natovoril bombaža in ga poslal v Francijo, kjer ga je prodal za 422.000 fr. Prevozni stroški so znašali 32.000 fr, in je trgovec imel na ta način pri bombažu 70.000 fr. dobička. Kaj bi morali na carinarnici razbrati iz knjig, ki bi jih ta trgovec predložil? Zapisali bi si, da je Francija izvozila za 200.000 fr., uvozila pa za 352.000 fr. Nekaj časa pozneje bi recimo poslal oni trgovec ladjo, natovorjeno z blagom v vrednosti 200.000 frankov v Amerilio. Toda po nesreči zgrabi ladjo morski vihar in jo potopi z blagom vred. Trgovec mora v svoje knjige zapisati gotovo izgubo 200.000 frankov. — Drugače pa bi zapisali cariniki. Ti ne bi zapisali 200.000 fr izgube, pač pa za 200.000 fr izvoza. Ker pa ni zabeležene na drugi strani nobene protivrednosti za uvoz, mora carinik pač biti prepričan, da pomeni potop ladje za Francijo čisti dobiček 200.000 fr. Če bi bila torej teorija trgovinske bilance pravilna in bi hoteli trgovino spraviti v ravnotežje, to se pravi, da vsaj ne bi uvažali več kakor pa izvažali, bi se bilo treba poslužiti samo preprostega in enostavnega sredstva: Zadostovalo bi, če bi naložili nekaj ladij z najboljšim blagom, to blago zacariniti, zapisati, koliko blaga je bilo na ladjah, nato pa ladje odpeljati ven na odprto morje in jih potopiti. Izvoz, ki bi ga zapisale carinske oblasti, bi bil čisto enak vrednosti potopljenega blaga. Uvoz bi bil enak ničli. Trgovinska bilanca bi morala na ta način postati prav kmalu — visoko aktivna. Vzeli bi za primer 6eveda tudi lahko trgovca z naše dalmatinske obale. Ta bi lahko spravil z našimi ladjami vse bogastvo Jugoslavije že kar v Jadransko morje, in Jugoslavija bi morala kmalu postati po gornjem računu najbogatejša država. Saj cariniki ne bi pozabili pisati izvoza, in to je vendar glavno... | Most iz Azije v Evropo Nekaj največjih turških gradbenih podjetij je že napravilo načrt mostu, ki bi vezal evropsko in azijsko celino nad morskim prelivom Bosporom. Ta most hi bil dolg 2650 metrov, nad morsko gladino pa bi ga bilo »le« nekako 700 metrov, kolikor je tani Bospor širok. Velikanski azijsko-evropski most pa bi imel še drugo posebnost, namreč, da ne bo morda le za železnico, čeprav bo tudi na njem dvotirna, pač pa bo most tako širok, da bo poleg teh dveh tirov še dovolj prostora za avtomobilski in vozni promet, poleg tega pa bo na njem tudi primerno širok hodnik za pešce. Na evropski strani se bo most po tem načrtu začenjal nekako na kraju, kjer stoji slovita Hagia Sofija, na azijski pa se bo končaval pri kolodvoru, ki nosi ime Iiaidar paša in kjer se začenja tudi tako imenovana ana.tolska železnica. Most bodo krstili z imenom »Ataturkov most«. Kakor predvideva proračun zanj, bo veljal okoli pol milijarde dinarjev. Vendar pa Turki ne nameravajo za to gotovo največje javno delo, odkar obstoja moderna Turčija, preveč obremenjevati državnega proračuna, pač pa že zdaj napovedujejo, da bodo ob mostu vsaj »nekaj časa« {»obirali mostnino. Tudi Turki so se že naučili na takšne stvari. Vsako uro zrastel za 2"5 cm V londonski živalski vrt sta prišli, seveda ne prostovoljno, pred tremi leti dve žirafi, ki so jih Angleži ujeli v 6voji afriški koloniji Kenya. Ti dve žirafi sta zastopali oba spola. Pred nekaj dnevi jima je prišel na svet mladič, kar je vzbudilo veliko zanimanje po vsem Londonu in še čez morda že zaradi tega, ker se že od leta 1914 tli zgodilo, da bi se tam rodila kakšna žirafa. Mladič je takoj po rojstvu meril štiri čevlje in je tudi takoj 6hodil. 2e čez poldrugo uro je vesel skakljal okoli svoje viscike mamice. Naslednji dan je bil velik že pet čevljev. Njegov oče ga je smel gledati seveda le čez plot, gledal pa ga je, pravijo, z največjim ponosom in zanimanjem. Saj je tudi lahko ponosen na mladiča, ki je prve dni, kakor 60 preračunali, zrastel vsako uro za dva in pol centimetra. Egiptovski rekord: 3 metre visok mož Amerika je začela propadati 6 svojimi rekordi. Že drugi rekord je namreč prišel iz Egipta: 1. najmočnejši človek sveta, 2. največji mož na svetu, ki meri že nekaj centimetrov čez tri metre. Imenuje se Sad Mustafa Gazi in kljub svoji nenavadni višini še kar naprej raste ter zbuja izredno zanimanje zdravnikov. Imeli so ga že dalj časa v neki bolnišnici, ga opazovali, preiskovali, skušali z najrazličnejšimi sredstvi ustaviti njegov rast, pa jim je kljub vsemu »ušel« še 60 cnf v višino.