Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE. Uredništvo {e v Mariboru, Rnika cesta 5, poitni predal 22. Rokopisi sc ne vračajo. Nefrankirana pisma sc ne sprejemajo. Uprava: Maribor, RuSka cesta 5, poitni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. Štev. 68. Sobota 25 . avgusta 1928. Leto III. Razburjajo se! V Berlinu zboruje te dni interpar-lamentarna unija, ki ji predseduje Pa-•vel Loebe. Vodstvo hrvatske kmetske stranke (Radičeve) je poslalo tej uniji pismo in predsedniku še posebej brzojav, kjer zgodovinsko pojasnuje dogodke zadnjih mesecev, kakor umore v narodni skupščini, hegemo-nističen nastop režimovcev in na-daljni razvoj boja med režimom in opozicijo. Glavni poudarek je na umorih, ki predstavljajo v parlamentarni zgodovini neznani zločin, zaradi česar je hrvatskim zastopnikom nemogoče sodelovati v beograjskem parlamentu in tudi na konferenci in-terparlamentarne unije. Pismo upa, da bo unija končno zavzela stališče proti temu strašnemu atentatu na parlamentarizem. Podpisana sta na brzojavki dr. Maček in dr. Krnjevic, Stališče samostojnih demokratov je nekoliko drugačno kakor ono radičevcev. Samostojni demokrati pravijo, da naj bi se to vprašanje reševalo doma, ker nikakor nočejo dati povoda, da bi se kaj napravilo, kar bi utegnilo vzbujati mnenje, da je opozicija proti edinstvu države. Intervencija Radičeve stranke v Berlinu je zbudila silno nejevoljo v režimskih krogih, zlasti v srbskih. Mandatarja Radičeve stranke najbrže ne bosta pripuščena na konferenco unije, ker nista zastopnika države, ali pismo pride na konferenco, brzojav je prejel predsednik unije in na konferenci se bo govorilo o tem, kar vsebuje pismo. Temu se ne da izbegniti in če se konferenca tudi ne bi ofici-jelno bavila mnogo s tem »internim« vprašanjem te države, si bodo vendar udeleženci konference vsak sam Ustvarili svojo subjektivno sodbo o razmerah v državi ,in o hegemonistič-ni buržuaziji, ki skuša vladati in tudi vlada ne več samo s prikritim absolutizmom, marveč že s hladnim ignoriranjem konstitucdjonalnih pravic in dolžnosti. Pismo hrvaške kmetske stranke je torej huda moralna klofuta za re-žimovce in za vse tiste, ki zagovarjajo dosedanje metode vladanja. Srbska buržuazija je ošabna. Veselilo bi jo, če bi jo zunanji svet smatral kot politično modro, demokratično. Ta intervencija hrvaške kmetske stranke pa silno ogroža nje ugled. Režimske stranke, če bi bile tako modre, bi bile že davno pred umori v narodni skupščini lahko vedele, kam vodi njih politika, kam vodi hujskanje, izigravanje, protekcionizem in preziranje demokracije. Če tega niso vedele', če tega niso hotele vedeti niti po umorih, potem je to dokaz, da so nesposobne in da so hotele zatreti marsikatero opravičeno zahtevo z ignoriranjem in terorjem. Politika režimovcev je v prvi vrsti kriva, če danes razkrivajo v tujem svetu njih bratske buržujske stranke gnilobo razmer. Že davno pred umori v narodni skupščini smo naglašali, da je treba sedanjo zbornico razpustiti in razpisati nove volitve. Po akutnem prelomu. med režimovci in opozicijo pa ni bila to več samo naša zahteva, ampak moralni diktat. Če bi se bila kriza rešila z razpustitvijo narod, skupščine, bi bilo ostalo perilo doma, tako so pa režimovci sami izsilili še ta eksodus. Sedanji režim je izgubil in zaigral moralno kvalifikacijo, da še dalje vodi svojo absolutistično politiko. Zato je dolžnost vseh demokratičnih državljanov, da do skrajnih konsekvenc zahtevajo svobodne volitve v ! narodno skupščino. Proti nasilju. Govor sodr. Petejana v Narodni skupščini dne 3. avgusta 1928 ob priliki debate o obtožbi ministra dr. Korošca. Spoštovani gospodje poslanci! O obtožbi proti ministru notranjih del bi pravzaprav morali govoriti najprej tisti, ki so obtožbo predložili, ali na žalost oni danes niso tukaj v Narodni skupščini, iti to ne Po svoji krivdi, temveč radi tega, ker jih je zločin, izvršen v Narodni skupščini dne 20. junija t. h, pognal iz Nar. skupščine Ven. Zločin, ki je zahteval kot žrtve dva mrtva in tri ranjene narodne poslance, je Vzrok, da so klopi v našem domu prazne, oziroma, da sedijo v teh klopeh drugi poslanci. Jaz kot socijalist moram v svojem imenu kakor tudi v imenu svoje stranke, katero zastopam, ta zločin tiajodločnejše obsoditi. A jaz ne ostanem samo pri obsodbi zločinca, temveč grem danes z obsodbo še dalje, da obsojam obenem tudi sokrivce zločina, t. i. režim, kateri je take razmere Povzročil in ustvaril atmosfero, kakršna je Vladala dne 20. junija t. 1. v Narodni skupščini in ki je dovedla do onih tragičnih dogodkov, ki so se tega dne odigrali. Vsak zločin zahteva zadoščenje, ali jaz v tem momentu ne želim krvavega t maščevanja, ne želim fizičnega in osebne-Ka razračunavanja, temveč zadoščenje na Ja način, da se s smotrno politiko ustvari tako stanje, da bi bili vsi državljani enaki Pred zakonom, da bi bila vsa plemena enakopravna, da bi v naši državi vladala Prava demokracija, da bi se zakon spoštoval, česar do danes po krivdi dosedanjih režimov ni bilo. V tem smislu je tudi moje delovanje v tej okrvavljeni skupščini usmerjeno v Praven borbe za politiko, ki naj prinese enakopravnost, svobodo in demokracijo |n proti tlačenju plemena po plemenu, izkoriščanje človeka po človeku in razreda in) razredu. Smatram za potrebno, da ob priliki te obtožbe, ki je naperjena proti ministru notranjih del, iznesem par stvari, ki so se godile našim organizacijam in našim pristašem ter somišljenikom, da karakterizi-ram politiko notranjega ministra, ki je vladala v zadnjem času in ki je bila pravzaprav nadaljevanje one iz prejšnjih let. Ne da bi se spuščal v podrobnosti dogodkov zadnjih treh mesecev, o katerih so že danes v tej skupščini govorili moji tovariši iz zemljoradniškega kluba, ki so dovolj jasno in temeljito dokazali, da kako nespametna je bila politika režima in notranjega ministra, ki je ustvarila atmosfero, iz katere so se rodila nasprotstva, ki niso bila več znosna, tako da je tudi slepec moral videti, da tako ne more iti dalje. (Burno odobravanje in ploskanje na strani opozicije.) Gospodje narodni poslanci! Ugotoviti hočem par slučajev, ki so se dogodili pod tem notranjim fninistrom in na račun delavskega razreda. Predvsem smo vedno zahtevali in zahtevamo tudi danes, da bi moral zakon veljati za vse državljane enako in tudi za delavce. Opozoriti hočem na eno in to — mislim — zelo važno dejstvo, da se je šlo po naročilu gospoda ministra notranjih del, oziroma njegovih šefov, tako daleč, da se je na delavski praznik, prvi maj, prepovedovalo vsako javno zborovanje, vsako javno manifestacijo, da se je prepovedovalo celo razobešanje rdečih zastav. Ta prepoved je bila nesmiselna in brezpredmetna, ker se že več let na delavski praznik, to je 1. maja, ni zgodilo v delavskih centrih ničesar takega, kar bi dalo povod ali služilo kot opravičilo za ta postopek notranjega ministra. Toda- notranje ministrstvo ie brezobzirno šlo preko tega dejstva; brezobzirno kljub temu, da takrat ni bilo nikakih nettunskih konvencij na dnevnem redu Narodne skupščine, niti dijaških demonstracij in drugih stvari, ki so se pozneje dogajale, nego so bili to normalni časi, in bi moral vsak količkaj nepristranski in svobodoljubni minister notranjih del pustiti tudi našemu proletariiatu isto pravico, katero uživa proletarijat celega sveta, da manifestira na svojih zborovanjih za svoje ideje in za svoje končne cilje. Toda, to je bilo pri nas prepovedano, pri nas je moral delavski proletarijat v zaduhlifr prostorih slaviti svoj delavski praznik ter tiho manifestirati za svoje ideale, dočim lahko druge korporacije in organizacije ob vsaki priliki javno zborujejo in manifestirajo. Toda zgodilo se je še več, zgodilo se je celo to, da so organi notranjega ministra šli še dalje, nego naredba gospoda ministra, šli so tako daleč, da so poleg teh prepovedi notranjega ministrstva, ki so bile izdane v njegovih odlokih, razglasili, da se morajo, kadar se bo vršil kak shod v zaprtih prostorih, govorniki oglasiti pri šefu pristojne politične oblasti, • da dobijo natančna navodila glede vsebine njihovih govorov. Vprašal bi pri tej priliki gospoda ministra notranjih del, kako je pravzaprav s to stvarjo, ker ne verujem, da je bila inten-cija gospoda ministra dopustiti to, da bi okrajni glavarji smeli staviti pogoje za zborovanja v zaprtih prostorih v tem smislu, da morajo oni, ki hočejo govoriti na zborovanju, priti poprej k njim po navodila. Tako je n. pr. srezki poglavar v Laškem v svojem originalnem odloku zahteval, da pridejo k njemu dotični govorniki, da jim bo dal navodila, o čem smejo in o čem ne smejo govoriti. Drugi slučaj, ki se je zgodil ob priliki praznovanja 1. maja v Kikindi — v rokajt imam dopis — je sledeč; Tam je okrajni načelnik ali sreski poglavar naše ljudi preganjal ne zato, ker g,p leteli javno zborovati, ne- go zato, ker so prodajali majski spis, ki je bil od državnega pravdnika potrjen in se je smel javno prodajati. Dotični kolporter je prodal vsega 6 komadov, vse druge pa mu je policija odvzela, in radi tega je morali štirikrat na srezko poglavarstvo, da se opraviči radi kolportaže. Tudi ta slučaj je tipičen dokaz nenormalnega stanja, ki ga uvajajo podrejeni gospodje, ki vodijo notranjo politiko po srezih, proti kateri moram kot delavski zastopnik odločno protestirati ter pozvati na odgovornost notranjega ministra, ki odgovarja za čine svojih' podrejenih organov. Pretekli pondeljek se je zgodil drastičen slučaj v Nišu, kjer ne veljajo patenti Marije Terezije niti madjarski zakoni, nego srbski zakoni, ki ne zahtevajo posebnega prijavnega dovoljenja za Shode, niti za javne, še manj pa za strokovne shode. Tako je strokovna organizacija oblačilnih delavcev za izdelovanje vojnih uniform sklicala stanovski strokovni sestanek, da se delavci med seboj pogovorijo o svojih zahtevah ter o razmerah v delavnici. Srezki načelnik niški pa je po nalogu šefa dotičnega vojnega odelenja krat-komalo prepovedal shod in onemogočil delavcem, da bi mogli zborovati. To je zopet nov slučaj, ki karakterizira našo notranjo politično upravo in kaže, da si pri nas lahko vsak žandar prisvaja pravico in možnost izvajati zakone v svojem okraju, dopuščati ali ne dopuščati zborovanja po svoji mili volji in po svojih simpatijah, ne torej v splošnem interesu, temveč tako, kakor smatra za dobro iz partijskih ali osebnih koristi. Tudi ta slučaj spada med one dokaze, ki so potrebni, da se v javnosti pribijejo in da se opozori ministrstvo notranjih zadev na to, da ako hoče, da bo pri nas še kdo verjel odredbam ministra in zakonom, mora neizogibno in nujno naročiti, oziroma zabičati tem organom, da mora biti zakon v resnici zakon in da se določbe ustave ne smejo spreminjati po volji in tolmačenju posameznih gospodov. (Konec prihodnjič.) Kellogov mirovni pakt vendar podpišejo. Ideologija boja za svetovni mir je že tako ukoreninjena, da je postala svetovno vprašanje, ki zanima vlade, politike in celo verske cerkve. Nadškofa v Canterburgu in Yorku sta odredila za nedeljo in pondeljek zahvalne molitve po angleških cerkvah, ker se Kellogov mirovni pakt podpiše. To namero sta sporočila zunanjemu ministrstvu in lord Cushen-dun jima je med drugim odgovoril: »Pogodba, kakor naglasa amerikan-ski tajnik (Kellog) sam, ne bo takoj in končno spravila vojne s sveta. Vendar je pogodba najizrazitejša izjava, v kateri človeštvo izraža sklep, da hoče ohraniti mir na svetu. Ta izjava bo prepojila narode z nado, ki je še nikdar niso imeli, da bo končno vendar rešeno ogabnih grozovitosti vojne.« Te besede je izrekel angleški konservativec, kar dokazuje, kako silen vpliv je imela ravno socialistična propaganda za mir in razorožitev na meščanske politike. Ni ga d'anes politika, ki bi se upal nastopiti proti odpravi vojne, četudi čuti v svoji kapitalistični duši drugače, četudi bo tak pakt, v kolikor se bo izvajal, o-viral pohlepnost imperialistov. Sprejem pakta, če se praktično izprva tudi ne bo uveljavil, pomeni novo dobo svetovnega naziranja, ne pa še nove prakse. Vprašanje svetovnega miru je danes popularno, ker se človeštvo z grozoto spominja na vojno ter se boji nove enake katastrofe. Mi pa, ki realno presojamo psihozo današnje družbe, vemo, da pakt sam ne bo odpravil vojne, da zastopniki držav, ki so danes v zvezi narodov, ne jamčijo za izvršitev pakta, ker so domala vsi imperialisti in jih utegne vsakojako nesporazum-ijenje razgnati. Za izvršitev svetovnega miru so potrebni drugačni pogledi na svet, kakor jih ima kapitalistična družba, ki v kritičnem slučaju ne bi znala in mogla svojih specialnih interesov podrediti skupnim interesom, dokler bo imela politično premoč v državah. Nezaslišana prevara delavstva. Krščanski socialci v Ljubljani izposl članov središnjega urada in oropajo Na seji Delavske zbornice Denar in neumnost sta na svetu gospodar! Tako pravi pregovor in izgleda, da se tega načela še najbolj drže hinavski ljubljanski krščanski socialci. To, kar dela klerikalna stranka zadnje leto z našimi socialnimi ustanovami, vpije do neba. Ljudje, ki nimajo uiti pojma o socialnem zavarovanju, kaj šele smisla za moderno socialno zavarovanje, tvorijo sedaj večino v ravnateljstvu Okrožnega urada v Sloveniji. Sede ujejo pri ministru Bariču spremembo delavstvo zadnjega zastopnika. — pa protestirajo proti temu. torm v socialni instituciji, ki jo je klerikalna stranka že od nekdaj najbolj sovražila. Pa to seveda klerikalni lakomnosti in nepopisni megalomaniji ni zadostovalo. Premalo so se klerikalci še takrat osovražili pri našem delavstvu, ki ima v Sloveniji edine in najjačje organizacije. Takrat so dali delavstvu izmed 15 zastopnikov le dva. Posledice tega atentata na socialno zavarovanje so že vidne. „Vsi me imajo radi“ pravi razumna Mica. „Moški so pazljivi in mi prinašajo darove, toda eden me je ugodno iznena-dil, ker praktično misli: Prinesel mi je RA Dl O NT' pere sam Varuje perilo! Na zadnji seji ravnateljstva je klerikalna večina odkrito nastopila proti temu zavarovanju, ki si ga je s pomočjo vlade danes prisvojila. V Središnjem uradu je pa Slovenijo za delavce zastopal s. Cobal. To pa seveda klerikalcem ni bilo prav. Oni si žele oblasti tud'i v Središnjem uradu v Zagrebu, kajti doslej so lahko proti bolnim in revnim delavcem rohneli le v Ljubljani, doslej so ostajali svoje in delavske i prispevke dolžni le v Ljubljani, z eno besedo, doslej so rušili to socialno institucijo samo v Sloveniji, odslej bodo pa skušali to delati tudi v Zagrebu. Kajti s. Cobal, ki je obenem predsednik Delavske zbornice za Slovenijo, je bil svoje funkcije v Središnjem uradu te dni razrešen in na njegovo mesto je imenovan klerikalec. To je bil udarec v obraz vsemu delavstvu v Sloveniji in Delavska zbornica je na svoji sredini seji zoper to nezakonito nasilje protestirala v ostri resoluciji. Mislili smo, da si bodo krščanski socialci zakrili obraz in zlezli pod mizo od sramu pred svojim nezaslišanim početjem. Pa ne! Spisali so posebno izjavo, kjer tudi oni — čujte in strmite! — protestirajo proti činu, ki so ga sami organizirali. To je pa višek predrznosti in ko bi ne bila stvar tako resna, kakor je, bi rekli, da so dosegli kulminacijo v demagogiji. Vsa Slovenija ve, da so edino Gajški, Kreki i. dr. delali na spremembi zastopstva tudi v Središnjem uradu, sedaj ko so se že enkrat polastili Okrožnega urada v Ljubljani. In sedaj pridejo in protestirajo z nami vred... Delavstvo bo pa moralo sedaj spregovoriti odločno besedo. Strokovna komisija ga bo morala poklicati na protestne shode zoper grobo-kope socialnega zavarovanja. Hendersonov govor. (II. nadaljevanje.) Vemo, da, žal, ni v vseh deželah delavstvu mogoča ta naravna in najmanj z žrtvami zvezana pot do moči delavskega razreda. Zopet in zopet skušajo zastopniki kapitalistične družbe pot demokracije z na-silstvi preprečfiti in uvesti sistem despo-tije, ki naj pahne delavstvo v stanje brezpravnosti. Po marseljskem kongresu smo videli, kako se je na Litvinskem proti pri volitvah izraženi volji naroda ustalila vojaška diktatura ter uničila ves mladi demokratični razvoj v deželi. Usoda te dežele bodi svarilo za delavski razred, kakšne nevarnosti mu groze s strani nasilne volje buržuazije. Toda mi se ne učimo iz tega, da moramo povračati enako z enakim, mi ne maramo, da se delavski razred pogrezne na stopnjo barbarskega nasilja in terorja, ki se ga zastopniki kapitalizma nikdar ne sramujejo, Nasprotno, po vseh deželah, v katerih se pravica zatira, sme biti naš program le: zopetna upostavitev demokracije, vpostavitev tega temeljnega življenskega pogoja za razvoj delavskega gibanja! (Živahno odobravanje.) Na Poljskem se Pilsudski še vedno bavi z mislijo, da postane vojaški diktator; on psuje ustanove demokracije v tonu blaz-nika, in poljski delavski razred je že moral prenašati posledice vsakovrstnih nasil-stev in preganjanj zaradi njegove nerazsodnosti. In na sporu med Litvinsko in Poljsko se jasno vidi, kako nevaren je sistem diktatur za svetovni mir. Razumu in dobri volji Voldemarja in Pilsudskega moremj izreči le največje nezaupanje. Oba sta si prilastila diktatorsko oblast, ki bi jima lahko omogočila, da radi medsebojnega nasprotstva, spravita ves svet v ogenj. Diktature ne pomenijo le zatiranje narodov v deželi, v kateri obstoje, marveč tudi povečanje vojne nevarnosti, in zaraditega je naša prva zahteva ne le v notranjepolitičnem, nego tudi v zunanjepolitičnem področja, uvedba demokracije. (Gromovito odobravanje.) Toda vemo, da imamo v svrho ohranitve miru- še mmvgo več nalog izvršiti. Te težke probleme bomo obravnavali pri točki »razorožitev in militarizem«. Še čutimo pri razmotrivanju teh problemov posledice vojnih zmed. Za nas zastopnike delavskega razreda je bila odprava vojne vedno samoobsebi umJijva zahteva v našem delovanju. Imeli smo res različna mnenja o tem, kakšno sredstvo bi bilo najboljše za preprečenje vojne, toda čutno smo bili v mržnji proti vojni vedno edini in smo se edini. Zaradi tega lahko le pozdravljamo, če se čutijo zastopniki kapitalističnih vlad prisiljeni, da se tej misli priključujejo in da je pričela beseda odprava vojne dobivati splošno priznanje. Bila je doba, fco je veljal vsak, ki ni bil navdušen za vojno m* militarizem, za izdajalce domovine; v tem torej smemo smatrati majhen napredek, če je postalo zaničevanje vojne, ki jo je gojil prej samo delavski razred, misel, ki jo morajo sprejemati tudi vlade. Vemo, da je to ctanes le veličastna gesta, ob kateri se vrši oboroževanje v nevarni meri in tuje čete še vedno bivajo na nemški zemlji. Toda prijeli bomo vlade za besedo, porabili bomo priliko, da pregledamo, kako stoje njih obljube v soglasju z njih dejanji. Kot taka obljuba velja »odprava vojne«, ki jo predlaga vlada Zedinjenih držav in je značilen in morda pomemben korak naprej. Toda naštevali ne bomo ogromnih nalog, ki jih še vedno imamo. Ako hoče delavski razred' to vprašanje rešiti, mora biti predvsem jasen ne le glede na cilj, ampak tudi glede poti, kako naj se problem izvrši-V petih letih od hamburškega kongresa se nam je posrečilo bolj in bolj vcepiti sporazumevanje med delavskimi množicami, in enako kakor smo premagali svoje lastne predsodke, se nam je posrečilo tudi napraviti praktičen pritisk na politiko vlad. Henderson govori dalje o vprašanju razoroževanja v Društvu zveze narodov, gentskem protokolu in o Kellogovem predlogu ter preide končno na bodočo plenarno sejo Zveze narodov rekoč; Zveza narodov mora končno napraviti gotove sklepe glede razoroževanja. Doba za platonične resolucije in izražanje praznih nad je davno minila; doba dela je tu. Ni2 več ne smejo z nejasnimi besedami pozivati zvezni svet, da naj se požuri, več napraviti. Bodo pa — to pravim po temeljitem preudarku — sv-ojo dolžnost grdo kršili, če ne bodo datuma tako dolgo odlagani razoro-žitveni konferenci določili najkasneje na poletje 1929. In da bo ta konferenca, če se končno sestane, našla svoje delo v redu pripravljeno, bi moralo zborovanje Zveze narodov zveznemu svetu obvezno naložiti, da pripravljalne komisije pravočasno skliče in določi termin, do katerega morajo komisije izdelati načrt predloga za razoroženje. Zakaj iz izkušnje vemo, da se smemo le tedaj nadejati, da bodo države svojo lenobo i** reakcijo premagale, če bo določen tak ter- V soboto vsi k {prejemu graških gostov! LEO SILA: Človek mrtvaških lobanj. Kronika raztrganih duš. 42 »Prosim, v dvorani miiir!« Kovač je postal pozoren. Leo in Sonja sta bila preglasna. Moral ju je opomniti. »Ali slišite? Še gospod režiser vas je slišal.« Kovačev ukor mu je pomagal iz zadrege. »Stopiva k oknu. Od tam naju ne bo slišal.« Sonja se je strinjala. Stopila je k oknu, kjer je stala omara. Stisnila se je k njej. V dvorani je bilo temno. Luč je gorela samo na odru. Tu, skozi okno, pa je padala ulična svetloba v dvorano. Malo, bežno, kakor tanek pajčolan. Sonja je skrila svoje oči pod široke krajnike svojega klobuka. »To ste ženske!« »Kake?« »Poredne!« Leo se je naslonil na omaro, tik ob Sonji, ob oknu, da ji je lahko gledal v oči. »Ali imate izkušnje?« »Bridke . . .« Molk. Tisti, nerodni molk, ki nastane velikokrat pri pogovoru dveh, ko sta v glavnem vse vsakdanje stvari že premlela. O vremenu, o obleki, o šoli ... in tako dalje. Leo ni vedel, kaj bi še dejal, V zadregi je bil pred tistimi očmi, iz katerih so švigali dekliško samozavestni pogledi, prihajal porogljivi, veseli smeh, ki je bil1 živa priča živosti tega dekleta. Vedel je, da nekaj mora govoriti. Že zato, da prežene molk. Čutil pa je, da ne more govoriti tako, kakor je lahko govoril v plesni šoli. Običajno, vsakdanje. Kakor da so mu gledale njene oči v dušo, si ni upal govoriti kakih izmišljenih, v takih položajih zelo uporabljivih stvari. Njeni pogledi so ga tirali v odkritosrčnost, silili, da je govoril iz sebe. Zato je začel tam, kjer je bilo osredotočenih največ njegovih misli. Pozneje se je velikokrat spominjal tega, ker ni mogel prav spoznati, kako je mogel sploh začeti tak pogovor. Kakor da se je pozneje sramoval svoje odkritosrčnosti . . . »V resnici, jaz ne razumem deklet. Toliko hrepenenj, toliko čustev vzbudilo v človeku. Kakor hitro pa ise jim razodeneš, ali jim daš vedeti na ta ali oni način, kar zanje čutiš, se mi zdi, da ne znajo ceniti. Kakor da ne znajo prisluhniti utripanju drugega srca. Vidite, gospodična, dejal sem vam prej, napol v šali, napol resno, da nisem kavalir. Kako sovražim tisto priklanjanje, tisto hinavščino! Četudi sem jo zadnje čase velikokrat gojil in zakrivil sam. V plesno šolo hodim. Reg je, človek se mora učiti manir. Sicer ni spodoben, kakor pravijo. Toda te manire so nekaj tako ostudnega, neznosnega. Pri ženskah pa so tako priljubljene, da jih je mogoče dobiti samo na tak način. Kdor lepše govori, lepše, spretnejše laže, ta je junak. Ta tri-umfira pri ženskah . . .« »Ali mislite, da triumfira pri vseh?« Sonjino vprašanje je bilo izzivalno. »Mogoče ste mislili, da merim tudi na vas. Pravijo, kadar človek ošteva, ali obrekuje, so navzoči izvzeti. Tudi to je manira. Mogoče . . . Pri nas pravijo, če stopiš psu na rep . . . da zacvili.« Težko je porodil zadnje besede, Ko jih je že povedal, mu je bilo žal. Ni vedel naprej. Zavedal se je, da je povedal nekaj trdega, žaljivega. »Morali ste doživeti nekaj posebnega.« Tako je Sonja s tiho, premišljeno besedo pretrgala molk. »Veliko sem doživel. Sedemnajst let imam, v osemnajsto grem in ženske sovražim. Nekaj nenaravnega je v tem. Marsikdo mi je že to povedal. Očitali so mi celo, da sem preveč prebiral Tolstoja in Strindberga. Res. Tudi Strindberga sem že bral. Vem, da bi se nekateri moji profesorji zgra- žali nad tem, če bi vedeli. Toda vse to je tesfl® v zvezi z mojim življenjem, z dogodki, ki sem ju1 doživel. Za odraslega človeka so ti dogodki mat°' pomembni, ničevi, za mladega človeka, ki nosi v sebi pretanko, še neokrnjeno dušo, pa so ravn0 tako močni in združeni s posledicami, kakor se dogaja pri starejših ljudeh. Mislim, da ne delafl* ženskam krivice in verujem Tolstoju in Strind' bergu. Kajne, nekaj nezaslišanega je v tem. Glejta poslušajte! Zagledal sem se v mlado lepo dete*®' Zaljubil sem se vanjo in sem ji to pisal na karticah' Na veselici smo bili. Kar deset razglednic sem 'P®' rabil za to. Mogoče, da so bile nerodne in otro£jc napisane besede. Toda napisal sem jih tako, kako* sem mogel, kakor sem čutil. Ona pa je šla roko roki s pograničnim komisarjem v gaj . . . Sre noči je šla in se je tam z njim poljubovala. Zat < ker ji je lepo dvoril, lepo govoril in jo je pri P*es tesno stiskal k sebi . . .« »Kje ste bili vi?« »Jaz? Res. Mogoče sem igral klavernega, j timentalnega študenta. Sedel sem pri mizi. Gl® ^ sem, kako so se drugi zabavali z njo. Plesati , nisem znal. Pač pa sem se nato napil v vinogr O in prokleto sem jo poplaknil iz sebe. -e lahko postane cinik. Imamo hlapca, Matjaž n1 ime, on ni cinik. Toda govoril je resnico, ko je . pl, da so ženske samo radi zabave na svetu, i uživanja. Izživljajo se v nas in mi ž njimi. ^ to slišal — Ali mogoče, da sem samo danes, vem — sem postal cinik.« (Dalje prihodnjič.) Neverjetna moč Je skrita v malemu: zavitku. En poizkus Vas bo prepričal, da Ženska hvala perilo napravi snežnobelo. V njej se perilo namoči preko noči, za Izkuha-vanje pa je najbolje, že se vzame SCHICHTOVO terpentinVilo Dnevne novice. Deseturni delavnik v instituciji socialnega zavarovanja. Pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani so smatrali za potrebno, da uvedejo dežurno službo v pisarni ambulatorija v Ljubljani. Gotovo je to v interesu bolnikov in mi smo zadnji, ki bi se temu upirali; nasprotno, pozdravljamo, da bo bolnik čimpreje mogel izvršiti vse formalnosti ter preje priti k zdravniku, čudno je le to, da si urad stvari ni mogel drugače urediti kot na način, da uvede za nameščence, ki imajo dežurno službo, deseturni delavnik, (n to v instituciji, ki naj velja kot socialna! Delavstvo se bori za osemurnik, nameščenci za šesturno delo, Pri OUZD pa naj bi nameščenci na dan dežurne službe delati v poletnem času od 7. do pol 12. ure iri od 1. do pol 7. ure, torej polnih 10 ur, s komaj poldrugournim odmorom opoldne. Radovedni smo, kdo je bil tako socialno (?) čuteč, da je ubogi pari naložil to breme? Da bi to narekovala potreba, dvomimo; morda kaj drugega? Seja kmetskodemokratske koalicije je bila v četrtek v Ljubljani. Na seji je bila spreieta resolucija, ki odobrava vsebino brzojavke, ki jo je poslal dr. Maček v imenu Predsedstva hrvaške seljaške stranke Inter-Parlamentarni uniji v Berlin. »Konsolidacija« opozicije. Kmetsko-demokratski količili, ki se ji je pridružil že federalist Trumbič s svojimi ljudmi, se namerava priključiti še hrvaško katoliško duhovništvo. Kot prvi znak tega zbližanja se domneva obisk Pribičeviča pri zagreb, nadškofu dr. Bauerju. Pričeli so odlični duhovniki po listih agitirati za priključitev. Vrhutega se vrši precej obsežna propaganda tudi v prečanskih režimskih strankah za demisijo. vlade. Opozicija ima namen razen na berlinski konferenci, še posebej obveščati inozemstvo o razmerah. Pribi-čevič je tudi izjavil na Bledu časnikarjem, da j«' sporazum med Zagrebom in Beogradom mogoč le, če se narodna skupščina razpusti in uvedejo volitve. Če bi volitve ne bile popolnoma svobodne, tudi v novem parlamentu ne bo sodelovanja. Te besede so radikalne, ali nestanovitnost takih politikov nam Svobode« in je vsaka točka izdala frenetičen aplavz. Gospodu prof. L. '“Omelliju, ki je šele pred kratkim prevzel Vodstvo »Svobode« in pri »Frohsinnu« na-?°mestuje odsotnega pevovodjo g. Fulle-ijrussa, moramo k temu lepemu uspehu Cestitati.« ■ Dober pevski zbor je tudi »Siidbahn-pUlld«, ki je zapel nekaj točk in ki je v 'Jrazu zelo priljubljen. S. Hans Muhič je Ameriški senator Kellog je sestavil poseben predlog pogodbe, po kateri naj bi se vse države odpovedale nadaljnemu razvijanju militarizma in proglasile vojskovanje za sramoten čin. Ta protivojna pogodba (Kriegsachtigungspakt) se bo podpisala v Parizu 28. t. m. in so k podpisu povabljene vse države (razen Rusije, s katero reakcionarna Amerika noče za isto mizo sedeti). Socialisti pa nimamo v to meščansko pogodbo prav nobenega zaupanja, kajti kljub vsem njihovim lepim besedam proti vojni in oboroževanju se velesile še naprej obo-rožujejo in največ izdatkov potrošijo- za vzdrževanje vojaštva. Pravijo, da se Amerika zato tako poteguje za mir v Evropi, ker ji je vsa Evropa dolžna, če bi se pa v doglednem času zopet zapletla v vojno, bi pa Amerika ne dobila ob pravem času svojega denarja. Torej ie pri vsej komediji prav malo idealizma. Tudi naša država bo podpisala ta pakt, s katerim naj se žigosa vsaka vojna za sramoten čin, radovedni smo pa, če bodo. potem tisti nazarenci, ki so bili vrženi za 10 let v ječo, ker niso hoteli kot vojaki nositi pušk, izpuščeni na svobodo. Skoraj gotovo jih bodo še naprej zapirali, kakor tudi vse, ki bi hoteli agitirati proti vojski, dasiravno vodi našo vlado duhovnik tiste vere, ki uči: »Ljubi svojega bližnjega, prizanesi svojemu sovražniku in — ne ubijaj!« Da jim ni za resno razorožitev, dokazuje tudi to, da niso povabili k podpisu tudi Rusije. Torej za njo naj ta pakt ne velja; ona bo svobodno lahko na- pri tej priliki povzel besedo in v govoru orisal razvoj delavskega gibanja v Mariboru, v katerem je do prevrata tudi sam sodeloval. Njegovo poročilo je izpopolnil s. Eržen in opisal dogodke pri nas od prevrata do danes. Program se je zaklj uči.l s »Pesmijo dela«. V nedeljo dopoldne je koncertrirala naša železničarska godba v »Ljudskem vrtu«, kar je privabilo toliko občinstva, kakor ga v tem vrtu že dolgo ni bilo. Na tisoče ljudi je obkrožalo godbeni paviljon in po vsaki točki dajalo izraza svojemu navdušenju z burnim aplavzom. Po kosilu so se razkropili izletniki po mestu, da si ogledajo njegove znamenitosti. Schlossberg z vzpenjačo, skalnatimi galerijami, prelepimi nasadi in historičnimi spomeniki in kar je najlepše, prekrasen razgled čez vse mesto in okolico, celo doli do Pohorja, je prediven. Stadtpark, s svojimi skrbno negovanimi nasadi, asfaltiranimi stezami, množico lepih spomenikov, prekrasno monumentalno fontano, nudi izreden užitek. Napram njemu je mariborski mestni park kakor zanemarjena vaška gmajna. Dasi naš park ni eden najzadnjih, vendar se mu na prvi pogled vidi, da mu manjka skrbne strokovnjaške uprave in kar je glavno, da naše občinstvo ni vzgojeno, da bi znalo ceniti lepoto javnih nasadov in jih čuvati. Hilmteich, z lepim jezerom, po katerem mrgoli čolnov, a ob bregu se vr$.te lepe terase s kavarnami, in cela vrsta paviljonov z godbami. Za jezerom se pa dviga senčnat grič z gladkimi gozdnimi stezami proti vrhu, kjer se dviga 60 m visoki razgledni stolp. Sele tu človek vidi, kako malo se briga Maribor za svojo lepo okolico. Kaka zanemarjenost je pri nas okrog treh ribnikov in okrog Kalvarije, kako lepe dohodke bi nosila, če bi se hotelo kaj investirati v olepšanje teh krajev in napravo podjetij, ki bi privabljale tujce. (Konec prihodnjič.) povedala vojno komurkoli in drugih držav ne bo ničesar vezalo, da ne bi smele kar vse hkrati napovedati njej vojno. To pa mnogo pomeni; Rusija je danes vojaške najbolj organizrana država, ima 150 milijonov prebivalcev in šesti del celega sveta v svoji posesti. Brez njenega sodelovanja ne more biti miru. Ne more pa tudi biti miru brez sodelovanja delavcev. Šele kadar bo mednarodni proletarijat tako močan, da bo on preko mej sklepal mednarodne pogodbe, ki ne bodo diktirane po imperialistični grabežljivosti, bomo mogli upati na splošno razoroževanje in onemogočenje vsakih vojn. Zato pa je potrebno, da pripravimo k temu duhove, razorožimo najprej naše duše, iz katerih iztrgajmo vso mržnjo na sočloveka in jo nadomestimo s spoznanjem potrebe internacionalne solidarnosti. Začnimo pa s tem že v naših otroških sobicah, iz katerih naj izginejo vse igrače, ki spominjajo na vojaštvo in vojno. lnterparlamentarna konferenca v Berlinu. Te dni se je pričela v Berlinu inter-parlamenta.rna konferenca, ki ji načeluje s. Loebe. Nad 600 delegatov iz 36 držav je prišlo na konferenco. Na dnevnem redu je prvič parlamentarizem v novi Evropi. Med demokracijo in diktaturo se vrši danes boj na račun parlamentarizma. Druga to^ka dnevnega reda je svetovno - gospodarsko vprašanje izseljevanja in vseljevanja, ki je zlasti težko za Evropo in Ameriko. Kot tretja točka se bodo obravnavale in podale z izjavo pravice in dolžnosti držav, to bi bila nekaka Magna charta, ki bi skušala urediti po gotovih načelih mednarodne od-nošaje. Ta konferenca je važna, ker je nekaka predpodoba svetovnega parlamenta, ki bi se polagoma razvijala v demokratično institucijo, da bi vplivala na razvoj in medsebojne odnošaje. Kdor bo imel več moči v tem mednarodnem parlamentu, tisti bo tudi določal, ali bo mir ali ne, ali bo svoboda in demokracija ali ne. Danes so te konference še pod vplivom buržuazije, ker so države take, toda razvoj gre dalje in pride nova doba. Protest proti fašistični diktaturi. Tudi italijanska opozicija je poslala interparla-mentarni konferenci v Berlin svoj protest. Italijanski poslanci v pregnanstvu protestirajo, da se konference udeleže fašistični poslanci. Protest omenja, da je bilo 126 zakonito izvoljenih poslancev nasilno iztiranih iz parlamenta. Fašistični zastopniki se ne morejo smatrati kot člane parlamenta. Protest obsoja tudi novi volilni red, ki nasprotuje načelu svobodnih volitev, ker kandidata imenuje veliki fašistični svet in jih predloži volilcem. Listo morejo volilci le v celoti ali sprejeti ali odkloniti. Volilno pravico imajo samo člani trinajstih fašističnih prisilnih organizacij. Med vlagatelji protesta so tudi socialistični voditelji Turati, freves, Labriola in Modigliani. Končno vprašuje protest, če imajo ljudje pravico prisostvovati konferenci, ki ima namen braniti parlamentarne uredbe in mednarodni mir, če sami delajo ravno nasprotno. Beli teror in iašizem, Strah svobode, beli teror in fašizem, skoro po vsej Evropi dviga svoje roge. Pa tudi v Ameriki, kjer je. pa bolj jezuitski ter se naslanja zlasti na svoj amerikani-zem, Tako so pričeli sedaj francoski nacionalistični listi, zlasti »Temps«, silno gonjo proti socijalistom, ker so se francoski socijalisti izrekli na bruseljskem socijalističnem kongresu za izpraznitev Porenja, ki ga ima zase- denega Francija. »Temps« je celo izpustil iz Loebejeve izjave značilen stavek, da more zmerjati francoske socijaliste z zapeljanimi norci in nemške socijalne demokrate z vladnimi agenti. Za to intrigo utegnejo biti tudi osebe francoskega zunanjega ministrstva, ki hočejo otežkočiti razgovor med Briandom in Streseman-nom. — Vsi, ki smo zasledovali kongres sociijalistične internacijonale v Bruslju, smo ponosni na sklepe kongresa. Ali takle dogodek, taka gonja proti našim zahtevam nam pa izpričuje, da se buržuazija sklepov boji in da bo delavstvo moralo voditi še trde boje. Boj za socialno zavarovanje v Čeho-slovaški. V Čehoslovaški vodi delavstvo že dalje časa boj za izpopolnitev socialnega, zavarovanja. Glede uprave zaliteva,. da imajo v njej delojemalci dve tretjini zastopnikov, delodajalci pa erio tretjino, v nadzorstvu pa obratno, dasi je za delavstvo celo tako zastopstvo nesprejemljivo, ker spada . zavod absolutno delavstvu. Pri nas pa gospoda diktira in imenuje kar po svoje zastopnike v te ustanove, čeprav nima moralne pravice. Bolgarski vojni minister odstopi. Volkov je bulgarski vojni minister, ki obenem podpira macedonsko organizacijo in je voditelj fašističnih oficirskih zvez. Na zahtevo Anglije in Francije, da se mora macedonska organizacija razpustiti, je prišla vrsta tudi na Volkova. Njegovo demisijo je zahteval zunanji minister Burov. Volkov ie več ali manj glavni krivec vsega terorja, v katerem je teklo mnogo delavske krvi in se vrše vedne krvave fašistične revolte. Nikakor pa ni z odstranitvijo Volkova še odstranjena bulgarska kontrarevolucionarna vlada in nevarnost novih državljanskih bojev. Izid volitev na Grškem. Pri volitvah v grški parlament je dobil Venizelos 288 mandatov, vse opozicionalne stranke pa le 22. Parola republikanizma in krvava volilna borba je torej premetenemu politiku sijajno pomagala. Razvoj časa je prinesel seboj tudi to dobro, da za pranje danes ni treba uporabljati nič drugega nego »Radion«. Tehnične visoke šole so ga preiskavale in ugotovile, da je »Radion« popolnoma neškodljiv za pranje in da je zadosti, ako se pol ure perilo kuha v raztopljenem »Radionu», pa je isto popolnoma čisto. Shodi. Shod v Ljubljani se bo vršil v soboto dne 1. septembra ob pol 8. uri zvečer v Mestnem domu. Dnevni red: 1. Politični položaj v državi; poroča poslanec s. Petejan Josip. 2. Gospodarstvo v ljubljanski občini; poročata občinska svetovalca ss. Likar in Miklošič. — Politična in gospodarska vprašanja so tako važna, da je zlasti delavstvo interesirano na njih. Dravograd. V nedeljo dne 26. avg. 1928 javen shod v gostilniških prostorih pri Pšeničniku ob 8. uri dop. Poročal bo poslanec s. Petejan. Muta. V nedeljo dne 26. avgusta 1928 javeti shod v gostilni Dobnik na Sp, Muti. Poročala bosta poslanec s. Petejan in s. Eržen. KIS ZA VLAGANJE KUMARC itd. EN GROS nadalje vinski kis, špirit, vse vrste likerjev, tropinovec, droženo žganje, EN D E T A I t slivovec, rum, konjak i. t. d., se dobi po nizkih cenah samo pri tvrdki JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA ŠT. 19 TOVARNA ZA IZDELOVANJE DESERTNIH-VIN IN SIRUPA Izlet v Graz. peri: S A zrnu S E N Z IT ! k 11 Pogovor dueli gospodinj! "Kaj delaš da imaš sedaj vedno tako blešče če-belo perilo ?„ “O, to ni nikakoršna tajnost! Vporabljam B E N ZIT - N A D M I LO, katero razkroji nesnago in maščobo bolje, kakor vsako drugo milo ali belilo. Pri vporabi BENZIT-NADMILA je kuhanje belega perila nepotrebno, ker zadostuje popolnoma tudi vroča voda, BENZIT-NADMILO čisti celo v mrzli vodi! In kako prijeten, osvežujoč vonj ima moje perilOi kadar ope-rem isto z BENZIT-NADMILOM! Nobeno pralno sredstvo je v stanju, tekmovati z BENZIT-NADMILOM, nobeno ne daje perilu tako bleščeč sijaj in prijetni vonj! Pranje z BENZIT-NADMILOM je tudi cenejše! Pri pranju z BENZIT-NADMILOM porabi se istega polovico '' I manj kakor drugega mila. Dobiva se v vseh drogerijah in trgovinah kolonijalnega blaga po ceni od Din. 5— za komad. CnZIrNadmilo TVORNICE ZLATOROG MARIBOR B Z peri: sa: BENZIT !: Maribor. Primarij dr. Černič, specialist za kirur-giko, zopet redno ordinira. Razpis. Za uniformiranje mestnih šoferjev razpisuje vodstvo mestnega avtobusnega prometa dobavo zimskih krojev iz volnenega sukna temnosive barve. Tozadevne ponudbe je vložiti v teku 8 dni na vodstvo mestnega avtobusnega prometa. So li oči k Petelnu pojdi ti! Maribor, Gosposka ulica 5. LnMerk. Klerikalci z viničarji nimajo več sreče. Zadnjo nedeljo je napovedal tajnik in glavni gromovnik viničarske organizacije ljubljanskega škofa svoj prihod in shod v Počehovi. To pot je smatral za pametnejše, obdržati shod v privatni hiši. Kljub vsemu bobnenju pa sta na shod prišla samo dva delavca- in pa dve ženi, ki sta slučajno mimo prišli, pa so jih tajnik »povabili«, da naj prisedeta. Tista dva delavca pa sta izjavila, da ju izvajanja g. Rozmana prav nič ne zanimajo in sta tudi takoj nato zapustila lokal. Tako torej z viničarji ni več sreče. Pa so brihtne glavce naši klerikalci, ker ne morejo zlepa do viničajev, pa poskušajo z grda. Tako n. pr. groze našim zaupnikom novo se snujoče organizacije viničarjev s preganjanji itd., samo da bi jim šlo žito v klasje. Pa ne bo nič, gospodje! Mi se vaše inkvizicije nič ne bojimo in magari četudi sam dr. Korošec pendrek vihtijo! Tržič. Na deški in dekliški meščanski šoli v Tržiču bodo popravljalni in završni izpiti v ponedeljek 26. in v torek 28. avgusta po redu, ki je objavljen na šolski deski. Vpisovanje za prvi in druge razrede se vršj v četrtek 30. in v petek 31. avgusta od 8. do 12. ure v ravnateljevi pisarni. Na novo vstopajoči učenci prneso s seboj zadnje šolsko spričevalo, krstni list in potrdilo o cepljenih kozah. Pri vpisu plača vsak učenec takso 20 Dn za zdravstveni fond. Te takse so oproščeni tisti, ki prinesejo s seboj potrdilo, da ne plačajo več kot 20 Din direktnega davka. Šolska služba božja bo v četrtek 6. septembra ob 8. uri in takoj potem redni pouk. Tržiška meščanska šola ima svojo kuhinjo za revne učence, kjer dobe za malo plačilo dobro in izdatno hrano. Ravnateljstvu se je posrečilo, da se je ustanovil mali internat pri ugledni družini, kjer se sprejme 10 učencev na stanovanje. Tudi sicer je dosti stanovanj in po primerni ceni na razpolago. Ravnateljstvo. Zabukovcu. Delavska tel. in kult. zveza »Svoboda«, podr. Zabukovca, priredi v nedeljo dne 2. septembra vrtno veselico na vrtu sodr. Iv. Cocej v Megojnicah. Začetek ob 4. uri popoldne. Spored: Petje, keglanje, šaljiva pošta, ples in razna druga zabava. Igra tamb. odsek »Svobode« Zabukovca. Vstopnina prostovoljna. Vabljena so vsa sosedna društva »Svobode« in pevska društva. Ker je čisti dobiček namenjen v kulturne svrhe. vabi k obilni udeležbi odbor. Ali ste že krili? svoje potrebe v tiskovinah ■ o Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj niz j ih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd. n mm Kupujte samo pri tvrdkah, ki oglašujejo v „Delaw-ski Politiki”! — c-c = -t -I ~ n ctq w c/« 62 55 < C* B N S - p 3 c-G. — p e* o c en • er o , BI ■o I . O , j rZ?> o 65 —, 'X < * * O q ° o 1—‘ <- ° o< ^ r- £> J*- S-O ® £.8 o O 3 N< CD M P S 05 o’ 3 O < ■O C/i -« O CD o CD —$ o P a 5. n’ rt> D3 OJ X r‘ O O —; fj< f® 5. 3' ^ “■ o< c ?Tp* Sšs 3 C/5< SD O U O C/) o m p. ftfr C— o 3 t/3< V) 3 o < X3 O ■na O o A 3 Z O er sa H o p rt- 3 O 3- ^ o* o- < rt> P, « v* ° o & O o o < 2. O fil rsr c c G- N< O ir 3 Jo i K 83 V ^ (fi O- £0 O fil 5 cr P o S. SP cn * < cn B. S o < fil Cu S. O 00 3* Ljudska tiskarna d. d. Maribor, Sodna ulica št. 20 Zadovoljen in dobre volje je človek le takrat, ako si zamore privoščiti okusen prigrizek ter kapljico prvovrstnega in pristnega vina. Če hočeš to doseči, zglasi se vsekdar v gostilni „Mesto Trst1' (pri mestu Trst) TržaSka cesta nasproti bolnišnice. —Cenj. občinstvu se priporočata Anton in Mici BeraniČ gostilničarja. ID a 3 fil N 3 fil O PRODUKCIJA VINSKEGA IN SPIRITOVEGA KISA JEŽICE PRI LJUBLJANI DRUŽBA * O. Z. priporoča zajamčeno naraven kis iz vina in alkohola Zahtevajte ponudbe! IVAN JAX IN SIN, LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA 2. ____ ŠIVALNI STROJI ^°gaaraknclJa.Uk-ia V«25pS'.pri PISALNI STKOJI i» A D L E R“ i^Tl V*MTv .KtvSg Pletilni ^ ”udi na obroke! — Cenike Iranko in zastonj^ strojev. Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru. Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izdaja in urejuje Viktor Eržen v Ma«b