Posamezne številke« Navadne Bin 1*——> ob nedeljah Din 2*—« ,1'ABOR* ilhiij« vsak dan, razvtn aedelje in praznikov, ob ld. un s dntumoro naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D 18*—, ino-eemztvo D 26* -, dostavljen na dom D 19*—^ na izkaznice D 18* «, inncrnti p» dogovoru. Noroča se pn upravi »TABORA*, MARIBOR. Jurčičeva ulica štev. 4 CUHHHBMA Bgl PoStnina griacana w gotovini "Cena cSanašnfe' štev- Din Posamezne števUkei Navadno Din ob nedeljah Din 2*—s, UREDNIŠTVO «e nahaja v Mart* boru, Jurčičeva ul. H. 4, L natl-stropje. Telefon iuterurb. st. 27 mandat, z izjavami gg. Radiča in Mačka pa je dobil ukaz za odgoditev skupščine. O nadaljnem razvoju položaja trenutno .še ni popolne jasnosti. Le ako se opoziciji posreči, izdati skupen manifest s podpisi vseh oozicijonalnh poslancev, bi bilo dokazano, da je dejanska večina \ 1 V • na strani opozicije in le v tem slučaju bi sedala krona pregovoriti, da skupščino event.še pred 20. okt. skliče k i zidnemu zasedanju. Drugačno postopanje bi bilo po ustavi nemogoče. V nekaterih krogih se povdarja, da se drugi ustavni činitelj, krona, z odgoditvo rednega zasedanja ni v nobenem oziru vezal in da se lahko čas do 20. okt. od vseh strank s polnimi uspehom izrabi, da pride jasnost v položaj, zlasti v težavni notranjepolitični problem takozvanega hrvatskega vprašanja. na katerih so razpravljali o »trankar-siko-političnih in taktičnih vprašanjih. Radikalni klub je ob pol 10. uri nadaljeval svojo včeraj prekinjeno sejo. Pa- sobni ljudje, ki samo škodujejo upravi in državi. Številni govorniki so zahtevali takojšnjo podporo za poplavljene kraje. Več poslancev je kritiziralo kon- čič je v poldrugourne-m govoru tolmačil ličijo a •samostojnim;i demokrati, ki ško-politični položaj, orisal zgodovino in duje interesom' radikalne stranke. Ob 1. vlogo radikalne stranke, ki jo je igrala uri je bila seja zaključena in se bo jutri v političnem življenju Srbije in Jugo- nadaljevala. Ministrski predsednik Pa-slavije, kakor tudi v zadnji vladni krizi šio je že ob pol 12. uri zapustil sejo ter ter obrazložil razne dogodke, ki so v zad- odšel na dvor, kjer je bil od kralja njem času vplivali na politično živijo- sprejet v avdijenco, ki je trajala do pol nje. Naglašal je, da se zadnja vojna ni ]. ure. bila samo za narodno ujedinjenje, tem- Zastopniki opozicijonalnega bloka so več tudi za svobodo ujedinjenega naro- imeli dopoldne konferenco, na kateri je da ter za upoštevanje narodno volje in poslanec Marinkovič predložil od njega spoštovanje krone v naši osvobojeni dr- izdelani' načrt za skupni proglas opozi-žavi. V nadaljnem! delu govora jo nagla- cijonalnega bloka na narod. Klerikalci, šal potrebo reorganizacije stranke zlasti muslimani in radičevci so načrt-takoj glede strankine disciplina. Za kongres sprejeli, d očim Davidovičevei zahtevajo radikalne stranke, ki se bo vršil meseca nekatere korekture, septembra, se vrše velike priprave. Za Tekom popoldneva bodo klerikalci, Pašičem so govorili še številni poslanci, muslimani in zemljoradniki izdali na med' njimi Pavlovič, Davis. Tomo, Po- svoje volilne posebne proglase. Davide-povič, Raivkovič, minister Stojadinovič vičevci glede posebnega proglasa se še in’ drugi. Poslanec Rankovič jo napadal nieo prišli na jasno. KEDAJ BO KONFERENCA 'MALE rabskenm vprašanju, ker stališče velesil ANTANTE? Meseca junija — ali pa šele jeseni. BEOGRAD, 28. maja. Današnje »Vre- k te.m vprašanjem še ni določeno in Mala antanta čaka tozadevno na sklepe velesil, predno zavzame- stališče. Vprašanje odnošajev Male antante do velikih me« javlja, da je storjen sklep, da se zaveznikov in preciziranje raznih političnih vprašanj je tako važno, da bi vsaka prenaglenos-t v njih reševanju rodila samo resne posledice. vrši konferenca Male antanto dne 11. junija v Pragi. Vaš poročevalec izve na merodajnpm mestu, da ta vest no odgovarja resnici. Ta dan je bil pač predlagan od enega izmed zaveznikov, Jugo- Pripravo za zasedanje društva narodov, slavi j a Pa je predlog zavrnila z uteme- ŽENEVA, 27. maja. Angleška vlada Ijitvo, da ji ni mogoče prisostvovati kon- je zaprosila generalno tajništvo Društva ferenei pred meseeeni julijem. Pogaja- narodov, da stavi na dnevni red prihodnja med Prago, Beogradom in Bukare- njega zasedanja stališče Društva naro- što o dnevu konference so privedla do začasnega zaključka, da se v smislu sta- dov glede členov 159 senžernienske mirovne pogodbe, 143 trianonske in IM nlj- lišča Jugoslavije konferenca ne skliče ske. Besedilo teh členov se glasi: Za čas Pred julijem. Sploh pa še ni niti gotovo, veljavnosti te pogodbe se Avstrija (oz. da bo konferenca v poletju in je možno, Madžarska in Bolgarija) zaveže, da bo da ho šele jeseni. Mala antanta bo imela izvedla vsako preiskavo, ki jo z večino glasov odredi svet Društva narodov. BORt\. CTTR1H, 28. maja. (Izv.) Predborza. na tej konferenci rešiti nalogo, ki presega po svoji važnosti vse dozdajne, zato se jo more Jugoslavija udeležiti le po temeljiti pripravi. Počakati je nndalj-nega razvoja mednarodnega položaja, o Pariz '30.10, Beograd 6.95, Lofidon 24.61, katerem sl sedaj ni mogoče napraviti Praga 16.65, Milan 24.90, Newyork 566.25, jasno slike. Konferenca zunanjih mini- Dunaj 0.007960. strov Male antante bo v prvi vrsti za- ZAGREB, 28. maja. Pariz 435—440, vzela stališče k vprašanju poročila, eks- Švica 1487—1447, London 352.87—357.87, pertov v rennraeijskom vprašanju in Dunaj 01141—0.1161, Praga 239.37—242.37 priznanja sovjetsko Rušile- ‘ teor k bosa- Milim 357,50- 300.50, Newyork 80.90-81.90. Srednja kmetijska šola v Mariboru. V uvodniku »Tabora« od 22. maja tl. opozarja neznani pisec na razne nedo-statke pri urejevanju srednje kmetijske šole v Mariboru, otvorjene 19. novembra 1922, in zahteva odpomoč od merodajnih činiteljev. Ko bi bil člankar čisto izpustil razne osebnosti, pa naj jih je že hotel hvaliti ali grajati, bil bi boljše služil stvari, za ktero se zavzema sicer na podlagi v splošnem točnih informacij. Meni, ki sem pri vsem temi prav nedolžna žrtev — nekako med dvema težkima kamnoma, ugaja, da se z vprašanjem usode tega učilišča bavi I javnost, koje se stvar gotovo tiče. Ne gre za ni-kako pusto politično zadevo. Tudi modri predstavniki raznih resnih političnih! strank s kmetijsko - gospodarskim' programom morejo o predmetu stvarno razpravljati pri eni mizi; saj niso prav nič nevarnejši, kot posamezni bolj vročekrvni zastopniki izvestnih strokovnjaških krogov, ki svoje delovanje v stroki usmerjajo bolj ali manj s političnih vidikov, hoteč tako služiti v prvf vrsti stranki, ko ji pripadajo, in končno samemu sebi. Žal prerano unrrli prvi redni! nastaV-nik srednje kmetijske šole, suplent inž. Švigelj tudi ni mogel delati čudežev in bi jih mogel še manj delati danes, ko so se težave medtem' podeseterile; ali mladi mož je imel železno voljo, je zavzemal na novi šoli mesto, ki mu je bilo določeno po organizaciji, koji se je umel pametno prilagoditi, hodil je pravilnoi ravno pot in je zvesto ter pošteno pomagal odstranjevati zapreke, ki so ža •koj po porodu novega zavoda ovirale! njegov zdravi razmah. Poznejši edini redni nastavnik, ki; ga člankar neprijazno omenja (sedaj šteje srednja kmetijska šola vendar že dve redni učni moči), je pa ravno tako na svojem mestu in je le izraz neutemeljene nenaklonjenosti, ako se ga tako omalovažuje celo pred javnostjo. Tega doslej pač ni zaslužil, temveč potrebuje vzpodbude v težavnem položaju: mož je bil vedno idealnega razpoloženja, jo kremenit značaj z obsežnim strokovnimi znanjem, neumorno delaven, strog sami s seboj, pa tudi z učenci, v kolikor je prav in potrebno. Ali gorje danes učitelju, ki pride v nemilost pri nekterih novodobnih učencih! Saj le-te mnogi povprašujejo: »No, kako pa ste kaj zadovoljni s profesorjem?«, mesto da bi bilo obratno. Kam nas privede tak duh’ časa!? Eden glavnih vzrokov, da s srednjo kmetijsko šolo, ne pridemo naprej, je, da so niso pravočasno ustvarili vsi pogoji, ki so za procvit takega zavoda absolutno potrebni. Svoje časne zadevna resne opozoritve niso prav nič zalegle. Možje, ki so najbolj zahtevali naglo u-stanovitev in otvoritev šole, sedaj no pridejo blizu, drugi pa bolj ali manj spretno intrigi rajo izza plota; le-ti so največji škodljivci vsake dobre stvari. Danes jo položaj tako rosen, da sa moramo odločiti: ali naj obstoja še nadalje vinarska in sadjarska 'šola v Mariboru, ta najstarejši kmetijski zavod V Sloveniji, ali se noj na njenem' mestu uredi srednja kmetijska- šola,- vinarska in sadjarska šola pa nehrt biti. ali narobe: kajti tako kot jo danes,'pomeni neizogibno oslabitev obeh zavodov In brezupno medsebojno ubijanje z nedo-glednimi posledicami. Pravilno bi bilo, da se za vsak nov zavod ustvarijo potrebni novi življenski pogoji, a nikoli ne na račun že obstoječe druge dobre naprave. ............................ " 'seraEfs: rr A K o £C«f. IV Mariboru, one 20. fnoja 192% J- J *' Že belo leto se dela jo načrti za novo zgradbo s proračunom, a Se niso dogo-jtovljeni in ne vemo, kdaj jih bomo mo-feti pokazati radovednemu mariborske-Irotiiobčinstvu v kakem izložbenem) oknu. Kako dolga pa bo pot v dosego milijon-jskih sredstev, ki bodo za izvedbo lepega načrta potrebni! Vse to in še mnogo drugega bi se bilo irioralo prej zasigurati, nego se je smelo sploh misliti na otvoritev srednje ikimptijske šole. Vsaj to je bilo potrebno povedati, ker se kaj rado zvrača kr’ na ljudi, ki so pri vsem tem najbolj ne-'dolžn i. Naša stara vinarska in sadjarska šo-jla v Mariboru je gostoljubno sprejela 'Začasno pod »voj krov srednjo kmetijsko Solo sedaj z dvema razredoma, da postajata druga drugi na poti. Tako velike .utesnitve nikakor ne nvore več prenašati (brez večje škode — končno za oba zavo-!da. Za prihodnje šolsko leto naj bi se otvorii še 3. razred »srednje«, s čimer bi ;lbll obstoj »vinarske« resno ogrožen, nje (delovanje pa je že danes v veliki meri ovirano. Zato sem mišljenja: j: 1. Za »srednjo« se morajo najti in •urediti prostori (zgradbe) itd. na drugem', od »vinarske« popolnoma ločenem ! mestu 2. Tako dolgo se ne sprejmejo učenei- ■ novinci v »srednjo«. j. 3. Uprava »vinarske« mora ostati sloj kot prej samostalna, odnosno popolno-flma ločena od uprave srednje«, za kojo iise naj imenujejo poseben direktor in posebni profesorji. jv 4. Ako se »srednja« ne uredi kot po-jseben, samostalen zavod, tako kot doslej |me more obstojati. ■ 5. Pod nobenim pogojem sc ne sme .^urejevati srednja kmetijska šola na kakršnokoli škodo prepotrebne, letos 52 let betare vinarske in sadjarske šole v Ma-;piboru, ki je ena ajlepših in najboljših [■kmetijskih šol naše džave ter naj služi . bslej kot prej predvsem vzgoji dobrega 'tmetiškega naraščaja. I To moje mišljenje jo znano najmero-ij3ajmejšira' činiteljem; na njih je, da čim iprej zavzamejo svoje stvarno stališče [glede tega aktualnega vprašanja in pogrebno nemudoma ukrenejo. Tako ne I gre več. b ! IMaritor, dne 23. ma ja 1924. Andrej Žmavc. "(Op. ure d.t Zelo nas veseli, da se je (Oglasil k vprašanju mož, ki je kot po-K&roben poznavalec razmer na zavodu Ndanes pač najbolj kompetenten spregovorili o njem. Veseli nas zlasti, da je v pistvu potrdil vse, kar smo navedli v (članku, katerega namen — to moramo kigotoviti —pač ni bil sc zadirati v katerokoli osebo, ampak je posegel na te-nedostatkov, ki ovirajo razvoj jijnje kmetijske šole). . mn O □ □□□□□□□□□□□□ pozabite naročnina! D O Charles Dickens: ŽMJENSKI 303. ^.i^Božična pripovedka v sedmih slikah. k br *Za,oder priredila E. F. Krasnopoljskaja. Režiser : N. O. MASALITINOV. Slikar: A. V. ANDREJEV. t' ' " . v; . Jžfdler •« ’, . . N. O, Masalitinov s,, i ;: s^saas? fred Gitefield......V. I. Vasiljev Jemence,! služinčad ( . V. M. Greč ritain, } drja Jadlerja t . E. V. Sjerov aael Warden, baronet . A. A. Vyrubov s, sestra drja Jadlerja M. A. Tokarskaja Snitchey.........L. N. I.evickaja Ctaggs ..... .N. G. Sekevič Bahareva W: .iji !i (rhrhfnvfl miln ■* nmh Wpp III .1 Spil lilri ^ 11 ItefeM wwll ih uUllUUUIO llkaJ L Aiiiltf fjJuiuII je bilo, je in bo vedno ostalo najboljše Pri nakupu pazite ua rose »SeMekfc41 in na znamko „]elenK! |Dostj ' ( • * • • »i. ir. . M. A. iV)........................M. A. Skrjabina A. N.' P. F. CicTjanov e )•....................................... V. {'*■ • •• t-■ . . . .A. r> . V. A. Vlasova N. Bogdanov t3bd; se v angleški provinci .začetkom XIX. stoletja. Po prvi, tretji in peti sliki daljši odmori. I —O— L Prvi del: Prizor v hiši doktorja Jad-ja. Rojstni dan njegov© mlajše hčerke in njegovega varovanca, ki s tem 'dneni postane polnoleten in še odprav- potovanje. iVa- Oset Andrej: 3A prbj‘slutili nevarnost, smo 'se dogo-^ vpriji, da povem, če bo sila, le ime Malgaja.) »laz sem se izgovarjal, da so I prišli vsi slučajno v mojo gostilno, da nobenega no poznani po imenu. Ko ma J je orožnik hotel odgnati čez noč v oho. j zapor, s prvim vlakom! drugo jutro pa v Celovec, sem konečno povedal ime i Malgaja. Usoda je hotela, da je bila ta s orožniška postaja ob prevratu od Mal- 1 i gajevfe čete razorožena, ker ni hotel nobeden ostati v Jugoslaviji. Orožnik mi je povedal, da obstoja sum, da to sploh niso bili oficirji, ampak preoblečeni a-gitutorji za Jugoslavijo, ker ni mogoče, da bi avstrijski oficirji bili tako strastni agitatorji proti obstoju Avstrije in za j Jugoslavijo. Nekaj dni nato sem! bil zo-j pet telegrafično poklican k vojakom v Colje. Kor sem bil jmslan h »konstati-| rangi« v Gradec, som so gredoč oglasil pri svoji mami v Št. Jur ju ob j. ž., kjet! sem1 pri. sosedu Malgajev© matere (ki še danes tam) živi, 85 let stara) zvedel od matere, da. jo Franjo na študijskem1 dopustu v Gradcu. Ko sem ga v Gradcu obiskal, ga najdem pri čitanju knjige »Gosposvetsko polje«. Imel je pred seboj tudi zemljevid Koroško.’ — Pokazal mi jo še več knjig o Koroški ter mi rekel, da se je začel prav resno zanimati za Koroško, — Zanimal se je za vso razmere na Koroškem in ko semi mu našteval krivice, ki se godijo že stoletja, posebno pa med vojno na Koroškem1, mi je rekel: Koroški Slovenci ne bodo več dolgo trpeli krivic, ker Avstrija gre svojemu koncu nasproti in Jugoslavija bo rešila tudi koroško Slovonco izpod nemškega gospodstva. Pozneje me jo ob vsakem svidenju spraševal po razmerah na Koroškem, — Zadnjič pred preobratom! sva govorila okoli 20. oktobra 1918 v Gradcu, in se veselila, kako s hitrimi koraki se nam približuje Jugoslavija. Pred odhodom1 scm! izrazil bojazen, da na Koro-škom za preobrat ni dosti pri pravi jeno in da v Mariboru baje že g. Maister nekaj pripravljajo, da nimamo na Koroškem dosti zavednih ljudi, ki bi vzeli stvar v roke, kadar so bodo Avstrija sesula, ko bodo odpovedalo uredništvo, vojaštvo, orežništvo in oblasti sploh in da centralni Narodni svet za Koroško, ki je bil že takrat v Celovcu, še nima organiziranega podrobnega dela za celo slovensko Koroško in da sc bojim', da bomo koroški Slvcnci še nadalje ječal! pod nemško vlado in. krivico, mi je Malgaj odgovoril: _ »•.■• , ..i..i—■■■■■ -—......................■ življenju v doktorjevi hiši. Gostilničarka ga spozna, kakor tudi on njo. ,War-don jo. Ker je v žalni obleki, zasluti gostilničarka, da je Marija, umrla. Warden ji slutnjo potrdi. Pozneje pride še Snit-ohey, ki pa namigne, da tolažba vedno še lahko pride. Drugi prizor so vrši na Alfredovem domu. Govori z ženo o Mariji in njeni skrivnosti. Za danes ji je obljubljeno, da bo izvedela vse, do zadnje resnice. Alfred jo pripravi na veliko presenečenje, kaj vse ji Pride povedat Marija sama, Marija je videla pred loti. da je sestra zaljubljena v Alfreda, ki ga jo tudi sama ljubila. Vendar sc je sklenila žrtvovati sesiri na. ljubo. V tem' so ,io zlasti vzpodbujalo Alfredove besede o bojih v človeškimi srcu. Pobegnila jo z doma z AVardenoni, toda namenila.'se jo k svoji teti, ki jo je bila že prej obvestila o svojem! sklepu. Posegla je srečo za svojo sestro, ki se je hotela žrtvovati zanjo, « tem. je dosegla tudi sVojo. Zdaj se lahko zopet vrne na svoj doni'. Stari doktor, ki je zdavnaj spoznal, da svet le ni komedija', je v tem' svojem' mnenju še bolj potrjen. Končno pride šc AVardon, ki prosi: in dobi odpuščanje in menda tudi Marijino roko. (Po ljubijaiiskenil Glodal, listu.) Ko je bil Malgaj prale na Koroškem.. COb priliki odkritja njegovega spomenika v Guštanju). Meseca junija 1918 je nemški obč. odbor v Guštanju (akte smo ob prevratu dobili v roke) z vlogo cd dne 26. junija na vojno ministrstvo, deželno vlado in okraj, glavarstvo Velikovec denunciral občino Tolsti vrh, takratnega obč. tajnika Šefa in mene, da'vršimo agitacijo v interesu Jugoslovanstva itd. S to vlogo so dosegli Nemci in nemškutarji, da jo bil slovenski obč. zastoj) v Tolstem j vrhu meseca julija razpuščen in par dni j na to sem' dobil poziv, da moram v j Celje k vojakom. Predno sem v Celju vstopil v vo-j jašnico, najdem pri Braniboru prijate-j lja Blažen a, davčnega višjega upravi-tel ja, ki mi pove, da no na Bregu pri po-; ročniku Radeju zbrani nadporočnik i Mirko Hafner, Fedor Gradišnik in inoj j rojak, sosed Šentjurčan, prijatelj Mal-j g a j. Podava se z Blaženem! na Breg,’ kjer je četverica takoj sklenila, da so meni izposluje dopust in se peljemo vsi; v Ljubljano k sprejemu slovanskih po-j slancov iz dunajskega parlamenta, Če-j hov in Poljakov. Sprejem' na kolodvoru : v Ljubljani nas je tako navdušil, daj smo ostali v Ljubljan) še drugi dan a{ zborovanju. Kem smo so zavedali, dal Avstrija v takih važnih časih, ki so nevarni za obstoj države, pošilja povsod; svojo tajne detektive, so se morali naši i Celjani v uniformi skrivati, vendar soj govorili z našimi poslanci o položaju in j slišali na zborovanju važne izjave če-; ških in poljskih poslancev. Vozeč se iz Ljubljane so Malgaj in Vane Radej, Gradišnik in Hafner razlagali železni- j carjem, da bodo nemški napisi na postajah in železnici kmalu izginili in v • naših krajih bo prenehal nemški tero-1 rižem1. Nemški sprevodnik jo pri tem razgovoru zmajeval z glavo in bil sem prepričan, da mu jo hudo pri srcu ob tem', česar smo se mi veselili. Prijatelj Malgaj nii je pomagal do-: seči dopust' in zopet smo na Koroškem agitirali . . . Dne 3. septembra 1918 so sc pripeljali k meni na Tolsti vrh prijatelji poročnik Malgaj, nadporočnik Mirko Hafner in profesor 'Kenda. Povabil sem še svoje sosede prijatelje kaplana Simona Kotnika in Rajka Kotnika. V moji gostilni priTolstovrški Slatini (blizu stoje sedaj Malgajev spomenik, ki bo dne 29. im. odkrit) smo ob Silva-vretcu in pri štajerskem vinu dobre volje delali načrte glede bližajočega se konca Avstrije. V spominsko knjigo Koroške podružnice SPD, ki je bila v moji gostilni za obiskovalce »Uršule gore« jo napisano: Zastopniki severnega dela jugoslovenskega naroda pri polni kupici Osetovoga vina, kličemo: »Živela Jugoslavija«. — Podpisani: Franjo Malgaj, poročnik in zastopnik slov. Štajerske; Mirko Hafner, nadporočnik in zastopnik Kranjske; ,T. Kenda, profesor in zastopnik Primorske; •Rajko Kotnik, zastopnik Hrvatske; Andrej Oset, zastopnik slov. 'Koroške. Podali smo se nato vsi proti večeru v trg Gustanj k narodnjakom bratom! Lečnikom v edino slovensko gostilno v Guštanju, katero gostilno smo par tednov prej i z trgal i kot prvo Nemcem iz rok. Nemškutarji so prestrašeni govorili: »Ciril-Metod-Verein h at gekauft fiir vdndischen Narodni Dum.« Ko smo korakali v nemški trg G listanj, smo popevali »Sokolsko« in »Zovi samo, zovi« ter vzklikali »Živijo »Tugo-slavija!« Prihitelo je veliko nemškutarjev občudovat to jugoslovansko predrznost v nemškem! Gntčnsteinu. — Ker v trgovinah' ni bilo- slovenskih- rnzgladuic, je Malga j svetoval nemškim!, trgovcem', da si nabavijo slovenske razglednice itd., ker bode navideznega nemškega značaja trga Guštanja kmalu konec in se bliža »Jugoslavija. Pri Lečniku (danes gostilna Balkan) smo sc posvetovali o razmerah na Koroškem i.n razpravljali, kako dolgo bosta šc Avstrija in Nemčija vzdržali in kakšen bo konec, — Gostilna je bila kmalu natlačeno polna. Vrstile šo sc napitnice, vse v narodnem duhu. Ker pa so postajala tla vroča, je radi varnosti drugi dan odšla družba čez ko-roško-štajersko mejo preko Sel v' Slo-venjgradec. Par (lui pčznojo mi jo bila po orožniku in obč. organu napovedana aretacija. Ko sera došel na orožniško postajo, me jo nemški postajevedja Planter vprašal po imenih oficirjev, s katerimi sem bil v družbi pri Lečniku. (Ker smo rovance je obenem ženin njegove mlajše hčerke. V prisotnosti obeh advokatov ( se podpišejo in zapečatijo razne listino.] Ta opravek spremlja, filozofiranje o živ-: Ijenju, njega resnosti, oziroma snicšno-sti. 7,a doktorja je svet komedija, in si-j rovo nezmiselfio bojevanje, varovanem Alfred pa vidi v življenju vse polno bo-' jev, v primeri s katerimi so vse vojne tc-j ga sveta malenkost. Ti boji so odigravajo v človeških srcih. Alfred se ima čez: tri leta vrniti domov ter so poročiti ^ svojo zarr.eenko. Drugi del: Prvi prizor v advokatski pisarni Snitcho.v in Craggs. Michael, Warden, lahkoživi bogataš istega kraja,’ s© posvetuje z advokatoma, o stanju svojih premoženjskih prilik. Stanje njegovega premoženja je tako, da mu ne kaže drugega kot Anglijo zapustiti. V.j n tujini naj živi kolikor mogočo skromno; j* med tem bosta advokata upravljala nje-: govo last. V sedmih letih bo premoženje. zopet v redu. Warden jima zaupa, da stori to drage volje, ker ima namen j>o-begniti z doktorjevo mlajšo hčerko. Seznanil se je ž njo v doktorjevem1 domu, kjer se jo zdravil radi neke poškodbo j Pri padcu s konja. Drugi prizor sc vrši v doktorjevem domu. Alfred se ima čez štiri tedne vrniti — isti dan, kf ga označil ,\\ arden advokatoma za svoj pobeg, Mlajša, Marija, bere glasno knjigo, ki so po snovi napaša na njen položaj. Ponoči ima pogovor z AVanbmom, kot j>i;i-ča jo navzoča hišna. .Tretji prizor je slavnost v doktorjevi hiši. Doktor pričakuje Alfreda. Povabljeni so gostje. Mod njimi oba advokata. Eden od njiju je zadržan. Opraviti ima poslednjo posle z VVardenom, ki Še to noč odpotuje. Medtem se Alfred bliža domu. Ker hoče doktorja. presenetiti, gre zadnji del ulico peš, zleze preko zidu na vpt in hoče v hišo. T z hiše. pa mu pridrvi naproti prestrašena starejša doktorjeva hči. — Marija je pobegnila in ©slavila, doma Pismo, v katerem se po.-lr.vlja in prosi odpuščanja. _ Tretji del: Minilo je šest let. RluŽki-nja, ki je bila priča nočnega pogovora med Marijo in Wardenom, je bila odpuščena. Poročila se je s svojim bivšim drugom po službi, Benjaminom. V najemu imata gostilno pred mestom. Alfred so je med tem’ časom poročil s starejšo, sestro svoje neveste in živi ž njo srečno in zadovoljno. Prejšnja služkinja ga pridno obiskuje, da izve kake novico o Mariji. Marija živi srečno in zadovoljno, v kakšnih razmerah in kako, tega pa r.e ve nihče, to jo telo ža-vso domače skrivnost. V gostilni se oglasi gost, ki z zanimanjem; posluša, ko ona pripoveduje o V Mariborti,''dde 2?. SSSJa 1BffltV *T A1 B S &v r Oset, ne Hoji Se, poVeni' Ti, 'da sena se odločil, da pridem' tudi jaz ob prevratu reševat koroške Slovence. Podal nii je roko, ki šeni mu jo hvaležno stisnil , . . O Malgajevem' poznejšem] delovanju na Koroškem pa še o priliki, Knji!*' Politične vesti. * Quo vadiš, domine Davidovič? Ob zaključku včerajšnje seje narodne skupščine je po prečitanju ukaza o zaključen ju skupščinskega zasedanja — kakor smo poročali — opozicija zagnala strašen hrup. Poroča se, da so ob tej priliki nekateri opozicijonalci Davidoviča dvignili na rame in pri tem neprestano rjuli in vpili: »Živela republika! Doli monarhija!« G. Davidovič je te »ovacije« radi-čevcev in drugih zbesnelih republikancev mirno kvitiral. Tako se je g. Davidovič s svojimi opozicijskim blokom vred končnoveljavno razkrinkal in diskvalificiral. * O Radičevem vstopu v boljševiško službo piše glasilo lirvatskih klerikalcev »Narodna politika«, ki tudi sicer dobro apostrofira"Radičevo politično nerodnost: »Na koga se Radič naslanja, vidimo iz zadnjega »Sl. Doma«, v ka.tereml Radič pripoveduje, da so ga boljšcviki' povabili k vstopu v »kmečko internaci jonalo«, ki ima sedež v Moskvi. Radič se ne ozira mnogo na ljudsko voljo, ampak kot pravi diktator že v naprej pove, da bo HRSS vse storila, da Radi-čevcd pristopijo k boljševiški internaci-jonali. On ho na Dunaju vstopil v boljševiško internacijonalo, svoje pristaše v Jugoslaviji pa bo izročil preganjanjem' in. posledicam zakona o zaščiti države! Kako dolgo pa 'bi Radič lahko s svojo federacijo HRSS ostal v tej internacionali, ki je komunistična, na to naj od govorijo radičevski bogataši in bankirji, ki nočejo nič čuti nifl o navadnih človeških socialnih reformah, kaj šelo o revolucijskem komunizmu. — Taka politika ni »nespretnost«, kot jo označuje »Narod, politika«, temveč zločinsko igračkanje z ljudskimi' interesi. * Podpis češkoslovaško - italijanske pogodbe bo, kakor poročajo iz Rima, izvršen] v sredo v Rimu, kamor se je povrnil iz Sicilije dr. Beneš, ki je imel sestanek z dr. Masargkom. Nemški ra jhstag se je sestal k otvoritveni se.ii dne 27. tml. ob nabito polni idivorani. Komunisti' so ves čas delali tak 'hrup, da še je morala seja v splošnem' trušču »zaključiti1. * Iz italijanskega parlamenta. Poslanska zbornica je v seji 27. tm. izvolila zai ^predsednika fašista Roeca, senat pa senatorja Tittonija, * Otvoritev ruskega komunističnega 'kongresa. V petek je bil v Moskvi o-tvorjen 13. kongres ruske komunistične stranke. Udeležuje se ga čez 1000 delegatov iz cele sovjetske Rusije ter zastopniki inozemskih! komunističnih zvez. otvoritev je stala v znamenju Le-njinovega kulta. Delegati so prinesli s isabo najrazličnejše darove za tenjinov muzejL Govorniki so ohoževalno slavili Ipujinav^poanirL Po otvoritvi je defili-!xaJoi na! Rdočem trgu čez 15.000 otrok od g—14 leta, ki »o vsi že včlanjeni v ko-. jninništični stranki. To mlladinsko komu-njstično-organizacijo, ki se je doslej ime-; novah' spartakovska, so na kongresu [.•prekrstili- v iCenjinovo. vi/ln Škandalozne razmere v območju ljub Ijanske železniške direkcije. Glas stradajočih železničarjev v Mariboru. Prejeli smo in objavljamo: Primora-j ni smo, da tudi naša javnost izve, v ka-j ko obupnem položaju se nahaja del de-; luvstva bivše južne železnice, in to po I krivdi lastne direkcije, ki je že meseca | februarja dobila odlok od ministrstva! saoibračaja, da uvede urno plačo in sicer, tako, kakor so v dotičnem kraju tržne’ cene delavstva. Ubogo delavstvo pa vsaki dan z najtežjim srcem pričakuje kak-, šen odlok glede povišanja, toda zastonj! Obeta se vedno od 1. do 15. in od 15. do 1. itd. Direkcija sama pa se izgovarja z raznimi težkočami pri urejevanju ur-nine in tako zavlačuje rešitev. Priznamo, da so res težkoče pri urejevanju urnine pri kvalificiranih delavcih, toda pri njih je že v njih splošno zadovoljnost davno urejeno. Kajti delavnica bivše južne železnice ima že tretji mesec urno plačo in se malokdo pritožuje. Seveda so se vršile tudi tam' grdobije pri Sestavljanju urnine od strani nekaterih delovodij, ki so gledali le na svoje švabake kolege, dočinf so delavce slovenske narodnosti zapostavljali. Toda to se da i>opraviti, namreč vsak se lahko pritoži, nakar komi,sija' zopet oceni njih delo in temu primerno določi plačo. Tako je v delavnici. Toda. drugi nekvalificirani delavci, bodisi inteligen-ti ali. navadni, kakor pri prog. sekcijah1, pronfetu, v materijalnem) skladišču, ti imajo po volji direkcije čas. Direkcija sarma se je izrazila napram.' depntaciji delavstva: kaj pa nam1 jc za vas, če greste vi proč, dobimo pa druge, nam1 je le za kvalificirane delavce, da nam ti ne uidejo. Tako se rešetari in gre naprej. Pomislite in čujte koliko zasluži eden delavec, na.dan {da ne bode kdomislil na uro!) Celih 19 reci devetnajst dinarjev na dan; nedelje in prazniki so seveda izvzeti. Razven tega pa še razni odtegljaj kakor bolniška blagajna, osebni in invalidni davek, itd. S tem n a, j se en delavec živi! Ni li najhujši zločin, da se delavstvo tako izrabljal Ni-li škoda njihovega mladega življenja, ki ga par gospodov tako ugonobi ja? Sramota, da se mora pri nag sploh kaj takega goditi. Le poglejmo, kakšni so bili prej železničarji! Celi gospodje, vsakdo jih je pozdravljal, polni spoštovanja.Kaj pa so danes? skoraj slabši kot cestne barabe Poglejmo jih, te trpine; do kosti izmozgani, bledi, _i zgled a j o kot skeleti, razcapani, bosi itd. Kje je danes njih blagostanje? Seveda, če se par gospodom pri direkciji dobro godi, ki imajo vsega zadosti, mislijo, da je z delavstvom ravno isto. Kdo še danes železničarju kaj zar Tipa? Vsakdo se ga skoraj ogiblje. Rotimo Vas! pustite nam' vsaj živeti, dajte nam' samo tisto, kar nam' že davno pri pada, pa ne bo nobenih hujskanj več Vsakdo bo z veseljem delal čast direkciji, če bode imel zaupanje v njo. Kajti tudi delavstvo je steber, na katerem sloni država. Poslednjič vas prosimo1, izboljšajte nam! čimprej obupni položaj! Določite komisijo, da oceni naše delo! Tu kaj ne bode prav nobenih težko« s prevedbo, kajti1 naši načelniki imajo že dav no vse pripravljeno. Samo vaše volje je treba, pa bo. Pripomnimo, da imajo že vse direkcije davno upeljano urnino, edino naša ljubljanska ne. Ona ima čas. Upamo, da bodo naše besede pri direkciji vsaj malo zalegle. Rešite nas moralne pogube! > • Dnevna kronika. — Iz učiteljskih krogov. Prositi in moliti smo prenehali, s kletvico in raz-. grajanjem! smo dokončali. Resnično več, ne vemo, kaj nam je početi, da pridemo 1 do svojih prejemkov. Mesec maj se na-, ji so bile ustanovljene med svetovno voj-no, so napovedale konkurz. Pasive znašajo nad 26 milijonov čK. Izdelovale so saharin in druge farmacevtične preparate. — Konec puljskega arzenala. Nekdaj cvetoče mesto Pulj je popolnoma pro- Orjana. < Urjuna Maribor-Studenci in Malgajeva slavnost. Odpeljemo se v četrtek . dno 29. tm. z vlakom] ob 6 uri 40 minut. . 0bSraliig6e ob 6. uri’ na glavnem) in koro-škemi kolodvoru. Četniška sekcija v kro-ostalo članstvo z znalci! , Ženska sekcija. Sklicujem sestanek , ženske sekcije Orjunc Maribor-Studenci -za sredo, 28. majnika ob 20. uri v; prostoru Narodlnc Čitalnice. Ker pride v prti Vrsti na razgovor izdelava prapor ja. je nujno potrebno, 'da se ■ ga vse članice it-defeže. Zdravo! — Predsednik'. Sfcerličeva proslava. Onima Mariborskemu priredi v sredo, dne 4. junija tl. ,v proslavo HMetnrce smrti svojega Velikega ideologa dr. Jov. SkerJiča tv Narodnem domu ob 20. uri zvečer predavanje, kl ga ibo ime! prof. Ribarič. Udeležba za člamtvo obvezna. Vabimo pa na ta veSer vse zavedno maribočrs^ občfci- giblje h koncu, a donarja ni od nikoder. Padlo, odkar so ga, kakor Trst in Reko, Pri delu za narod in državo smemo biti. "odrešili« Italijani. Te dni je zadel me-prvi mi, m‘ed vsem'uradništvom'najslab-j st°, ki je v celoti glasovalo za fašiste, še plačani in najslabše situirani pode-i zadnji udarec. Pred kratkim so odpu-želski učitelji, pri izplačevanju, kajpak,! stili iz nekdaj slovečega arzenala 125 de-smo pa zadnj. j lavcev, ki so z vsemi svojimi družinami — Takšni smo! Po poročilu opatijske! na oesti- Sedaj je izšla še vladna nared-zdraviliške uprave je meseca aprila po-: ba» da se delo s koncem' junija popolno-setilo Opatijo 4185 oseb. Med temi je' ™a ustavi in odpusti vse delavstvo. Pulj bilo: 390 Italijanov, 516 Nemcev, 8 Fran- 3 Popolnoma uničen. cozov, 14 'Angležev, 2340 Jugoslovenov 1 — Velikanski roji kobilic v Rusiji. Iz in Čehov, 644 Avstrijcev in 273 drugih. ’ Odese poročajo, da so se v vsej okolici Jugoslovenov in Čehov je bilo torej več, 'Pojavili velikanski roji kobilic, ki po-nego vseh drugih skupaj. Opatija, ne.k-] krivajo zemljo več pesti na debelo. Na daj hrvatska, je danes popolnoma faši-■ nekaterih železniških tirih so morali o- stovska. in naši ljudje nosijo denar o-, čistiti progo kobilic, da je lahko vlak niml ljudem, ki pljujejo in bijejo na$, vozil naprej. narod v obraz. Takšni smo donna, in tak- j — Nekdo, ki noče podedovati. Bela šni v svetu! ^ 1 vrana je najbrž sin nedavno umrlega — V krasnem kraju na deželi v mari- pristava v amerikanskem mestu Massa-borski oblasti je razpisano nadučitelj- j chusetts. Protivi se sprejeti dedščino sko mlesto. Mlad učitelj bi imel tam; svojega očeta v vrednosti enega milijo-lepo polje za delo na kulturnem) polju, na dolarjev, ker smatra podedovano bo-(pevsflri zbor itd.). Kdor izmed gg. učite-j gastvo za kletev. Že celo leto se trudijo ljov hi se zaninfal, naj se obrne na našei oblasti, da bi ga pripravile k sprejemu uredništvo pod »Napredek«. j dedščine, toda on se je trdovratno proti- Kar Vi potrebujete, to je Elzafluid. j vil jo sprejeti. Izrazil je željo, da naj To pravo domače sredstvo, katero pre-, država poljubno razpolaga z njo. Iz ženo Vaše bolečine! Poizkusna pošiljka} istega razloga je odklonil tudi dedščino 27 D. Lekarnar Eug. V. Feller, Stubica! svoje babice, ki predstavlja vrednost Donja, Elzatrg Št. 201, Hrvatska, 2736 140.000 dolarjev, — Tri milijarde dinarjev škode po poplavi v Bački. Kakor javljajo iz Novega Sada, je sedaj ugotovljeno, da škoda po poplavi v Bački znaša krog 3 milijarde dinarjev. Nad 35.000 oralov zemlje je popolnoma uničenih, kar pomeni 8000 vagonov živeža. Medtem prihajajo še no‘*| **!•>[ — Potonr velikega tvdrnlškega pod-flgtia. , 'KemažhftT^aVn^ fferodrso gledališče. i': ■ /•!■.■*•;'■;■ j REPERTOJRE: *l Sreda, 23. maja ob 19. uri »Češnjev, vrt«. Gostovanje fludožestvenikov. Četrtek, 29. maja ob 19. uri »Življen* ski boj«. Gostovanje Hudožestvenikov* —1 ]' Četrta predstava Hudožestvenikov v Mariboru. Ker zanimanje Po prvi pred« stavi Hudožestvenikov vedno narašča se je uprava odločila pridobiti odlične goste še za četrto predstavo, ki naj bi fe vršila v petek 30. tm. Vprizorila bi se Ibsenova »Gospa z morja«, kjer ima pr* vakinja družbe ga Germanova uaslovn« vlogo, s katero je dosegla sloves svetov« ne gled. igralke. Ako se torej do jutri o* poldne (ne 29. tm.) oglasi dovoljno število posetn ikov, bo predstava še v petek, dno 31. tm. j Toaleta v gledališču o priliki gostovanja fludožestvenikov. Vljudno naprošamo cenj. občinstvo, da se pri predstavah Hudožestvenikov oblečejo čim dostojnejše kot zahteva to .vljudni takt ■ napram gostom. 1 j Slike nekaterih odličnih umetnic mo*i skovskega Hudožestvenega teatra soM razstavljene v izložbenem oknu tvrdke! Preis v Gosposki ulici. ] Začetek predstav o priliki gostovanja! Hudožestvenikov bo vselej ob 19. (sedmih zvečer), na kar posebno opozarjam«' cenj. občinstvo ter apeliramo nanj, daii točno prihaja. - ij Sokolstvo. j o Malgajeva slavnost, tj. odkritje spomenika junaku Malgaju, osvoboditelju Mežiške doline, 29. tm. mora biti velika;! narodna manifestacija. Zato pozivamo”; vse Sokolstvo, zlasti ona društva, Id se; nahajajo ob železnici ali blizu nje, da se ] slavnosti udeležijo v čim večjem števni lu. Vabimo pa tudi vse drugo narodno) čuteče občinstvo k čim številnejši ude-1 ležbi, da se da prireditvi oni sijaj, ki ga' zasluži Malgajev spomin. V polnem rag-umevanju, da mora imeti slavnost vsenaroden značaj, je koroško sokolsko okrožje preklicalo svoj na isti dan določeni o-; krožni zlet, vse navzoče Sokolstvo pa se bo zato po končanem odkritju spomenika poklonilo manom pokojnega brata M’ lastnem delokrogu še posebej z delom,] Vse tedaj, kar čuti jugoslovansko, poseb-J no pa še. kar čuti sokolsko, bo pohitelo,-; če dopuščajo razmere, na praznik Vrne-: boihoda v Guštanj. Zdravo! — Maribor*. Sokol. župa. - >, o Vse člane, tudi one, ki nimajo slavnostnih krojev, se poživlja k vadbi redovnih vaj, ki se vrši v petek 30. maja; točno ob pol 20., uri na dvorišču realke,-! o Sobotne bakljade in nedeljske po-? vorke naj se udeleži tudi članstvo, &f-nima kroja, toda z znakom. • y ^ Film. Grajski kino predvaja od četrtka do vključno nedeljo senzacijonelno dramo v 7 Činih »Zginula hiša«, Harry Pičila najboljši film. Film' je snimljen za časa mednarodne avtomobilske dirke in ima radi tega tudi v športnem1 oziru zelo lepe momente, ■ ;ijV Mak KAROčevUi Maribor, Koroška c. 19. UunvBrnvanmim Tmristika in šport, ; Konjska dirka v Mariboru dne 29« maja. Ob sklepu dirke se še bo vršilat galop-dirka oficirjev in podoficirjev tu-j kajštije garnizije kot izpopolnitev pro-' grama. • M ■ : ISSK Maribor poživlja' vse člane j nogometnega odseka, da se točno udfele- i že sestanka dne 28. tm. v zadnji sobi pri’ ; Zamorcu ob 20. uri. : SSK »Maribor« : SK Celje. Danes, 29. tm. ob 15. uri se odigra v Ljudskem]; vrtu odločilna prvenstvena tekmia medl^ prvakom Celja in našega mesta. ZmlagoH valeč se 15. junija bori s prvakom' L ja-! bljane za prvenstvo Sloveije ter je s t»ni‘ dana velika važnost današnjega tekmo*] vanja, ki odločuje v drugeml in tretjeui •mestu Slovenije. ' ;j : ISSK Maribor : ŠK Čakovec. 0 : 0- * V nedeljo dne 25. tm. je gostoval naš pr- j vaik v Čakovcu proti tamošnjemu šiport- j nemu klubu. ISSK Maribor je nastopil z; nekaj rezervami. Igra je bila ves čas od-n podaja z ambicijo umetnostno dozorevajočega dramatika probleme naših ljudi. Njegov realizem stoji zmerom za noto višje nad realizmom’ drugih naših dramatikov: Remec nam nehote razkriva, da je njegov pogled na svet in življenje vkoreninjen v etičnem imperativu. Tudi obravnavanje »magdalonskega problema« v najnovejšem njegovem odrskem' delu kaže nadmoč avtorjeve vere v zmago dobrega nad slabim. Ni.se zadovoljil s teni, da nam pokaže, kaj je služkinjo Magdo zapeljalo v zlo;t ni mu zadostovala sama analiza prostitucije. Avtor jo hotel da.t; zadoščenje verskemu zakonu, da se krivica prejalislej maščuje, ali kakor jc z neizprosne logiko ugotovi? stari Mojzes: da gre zob za zob. To, da si medicinec, ki je v mladostni lahkomiselnosti pahnil služkinjo Magdo s poti nravstvenega življenja, zastrupi kri nad njenim truplom v secirski dvorani, je pSšr.eva duhovito, domislica, nastala pod vplivom iskanja katarze. Takšno srečanje je v življenju sila redko, ni pa nemogoče. Originalen pa je način, kako je pisce skozi vso dramo pripravljal zadnje srečanje. Magda isčc v objemih neštetih moških sanvo enega moža, tistega, ki je postal ključ njeno ž/i vi jensko usode. Kot prostitutka stoji vak trenutek na meji odpuščanja in nravnega odkupi jen ja; nikoli ne vstopi v blato, da np bi zai:onrneIa Po očiščenju in odpuščanju. Tudi takrat,' ko reče zvodniku: A rniva se. Sedaj več ne zbežim!« Ima njen padec odprto etično linijo: ressenti-mjn.t kljuje v nji, razočarana jo nad »pridigarjem1« in slabičem Petrom. Remcev realizem kaže tudi v osebi Petra nagib k simbolizmu. Malo je manjkalo, pa bi Remec izgradil v njem tip modernega »svetnika«; v svoji sedanji obliki je Peter dobra krščanska duša, tako dobra, da je že na poti k popolnosti: ves se žrtvuje za rešitev drugo osebe. Na Petru so nekake tolstojanske poteze: prizanesljiv je n g p ram zim a trden v veri v človeško dobrot«*. Magda in Peter sta avtorjeva osebna simpatija, oba sta bila pri ustvarjanju deležna njegove ljubezni. Ž njima je menda pisec hotel povedati, da je »anima humana naturaliter Christiana«. Trd pa je bil nasproti me-dicineu, čigar greh ima biti odpuščen šele »onstran«; odpustila ga je pač umirajoča Magda, ni pa ga odpustil zakon krivde, zato ga že tostran maščuje »vis maior«. A. Remec je v »Magdi« postavil na oder Slovensko služkinjo in združil ž njo star magdalenski prohleM!. Njegovo delo kaže, da se kot dramatik boljinbolj •kondenzira in tudi v tehniki izpopolnjuje. Razdelitev na slike je bila v glavnem1 posrečena, dasi niso vse enakomerno močne. »Moderno« je tudi, da' je postavil na oder zgolj najpotrebnejše osebe; samo tri nastopajo, vzlic temu pa vidimo vse viharje človeških konfliktov. Remčeva komipozična tehnika spominja na Sohonherrja in Schnitzlerja, tudi barve njegovega v simboliko in lirik« prehajajočega , realizma bo nekoliko sehonnerrske. ’ »Magdo« je režiral in iriSčeniral g, Bratina, ki! jo tudi v prejšnjih Remče-vih delih pokazal! umevanje njegove dramatike. Inscenacija j e deni a izpeljana enotno, posebno efektne so bile 4., 7., 8. in 30. slika. 'i ••st- Kar se igre tiče, .ie treba povdariii, da je avtor postavil in.terpretante pred kaj težke igralske probleme. Magda je skozi vso igro ena in ista oseba, vendar pa med Magdo’ iz prve slik© in ono iz osme ni skoraj nič vec skupnega razen telesa in zavesti nesrečne ljubezni. Tudi Peter se izpreminja od slike do slike, preživljajoč vse faze nesrečnega človeka. Prav posebno originalna je Medicin-čeVa vloga: avtor je podal detektiva, policijskega komisarja, agenta itd. kot enoten tip, ki je nositelj Magdine duševne fikcije o medicincu-zapeljivcu. Gospa Bukšekova je imela podati trojno žensko v eni osebij naivno služkinjo, zagrenjeno prostitutko in obupano grešnico Magdaleno. Njena igra je dobila pravo barvnost in polno plastično obliko v 5. sliki in je odtod zrastla v blestečo in umetnostno suvereno višino, ki jo poznamo iz njenih' prejšnjih vlog. Težave istega problema je izkusil tudi’ g. Bratina, čigar medicinee ni mogel ogreti; bil pa je na svoji višini kot detektiv, policijski komisar, agent, ijes-nik in zdravnik. Peter g. Koviča ni bil popolnoma izdelan; nekaj trdega je bilo na njem’. Nedostajalo mu je tiste (Vzvišenosti, ki jo jc avtor podčrtal v botrovi življenjski zgodbi in ki tvori kontrast medicinčevemu značaju. Y celoti vzeto je Remčeva »Magda« uspela. Mariborsko gfledališče je z njo upe J j al o na oder že četrto Remčevo delo. Drami resignacije »Učiteljica Pavla« je sledila aktualna slika povojne dobe »Kirke«, nakar je Remec z »Užitkarji« povdaril trdno vero našega kmeta v pravico in v socialno življenje v duhu nravnih nač©l; v »Magdi« pa je razsvetli dušo ženske, 'ki pade kot žrtev tistega praelementa vsega človeškega, ki j® hkratu obnovitelj in uničevalec dobrega in zloga. I-ns. x 2. zvezek »Almanaha SHS« za leto 1924-25 je izšel s podatki o gospodarskem življenju v državi SHS: poljedelstvo, zadružništvo, šumarstvo, rudarstvo, mineralni vrelci, vodne sile, finance, Ugankarstvo, industrija in trgovina v 1. 1923, gospodarski tisk in ‘književnost. Almanah je zlasti za gospodarske kroge velike važnosti. Naroča se pri’ glavnem! uredništvu (Zagreb, Marovska 30)'. Ccnal knjigi v navadni vozavi 200 D, v boljši1 250 D brez Poštnine. * x Koncertna turneja Petra Stojanoviča. Znani komponist in virtuoz na go-t 1 ^e^ar Stojanovič, ki živi že delj asa na, Dunaju, namerava prirediti skupaj s pianistko go Apihovo tekoinl, >ti'bpi& - ■ .isafi^gN pod voz sedemletna Ana Turnšek iz IV Mariboru, ‘dfie 25. Bfaja i~L.. , ... ■■ i ‘letošnjega poletja več koncertov. Med drugimi kraji ho nastopil: v Ptuju, Rogaški Slatini, Dobrni, v Laškem in na Bledu. V Mariboru priredita umetnika ■v septembru koncert za. dijaštvo. x »Slovansko društvo prijateljev glas-jfce« osnuje na Dunaju komponist g. Pe-tar Stojanovič. Namen društva je, spoznav a ti na Dunaju živeče Slovane z glasbo posameznik slovanskih narodov, iin tudi dunajski svet s slovansko glasbo. Sodelovanje pri društvu So že obljubili Jugoslovani, Oehi in Poljaki. Vsak jugoslovanski dijak, ki pride na Dunaj in ‘ki je pevec, naj bi pristopil k temu društvu, ki utegne storiti velike zasluge na->1ši kulturni propagandi v inozemstvu. 1 x Najboljši poljski literarni spis v 1. 1922-23. Zveza poljskih literatov in Drn-Jfcvo pisateljev in novinarjev na Poljskem! sta proglasila na posebni v ta namen sklicani konferenci za najboljši literarni spis, ki je izšel ▼ letih 1922-1923 na Poljskem roman’ znanega pisatelja fiSt. Zeromskega: »Wiatr od morza« (Ve-,'ter ® morja). j x Novi roman I). S. Merežkovskega. ;[Veliki ruski rorrtanopisec D. S. Merež-jkovski, čigar roman »Julijan Odpad-jmik« je pred nekaj dnevi naš list zaključil, je po vesteh ruskih listov pravkar dovršil roman iz egipčanskega življenja. 'Njegov! heroj je znameniti Faraon Tu-i.tambhamdn, čigar grobnico so odkrili pred enim! letom. Roman se imenuje StoTutankhamon: pa Kriti« in daje romanopiscu priliko, da z bogastvom! svojega Zgodovinskega znanja in z močjo svoje [umetniške intuicije naslika kritsko živ-(licnje in' civilizacijo. D. S. Merežkovski [piše drugi roman v Tutankhamonu, ki ;’se bo imenoval »Tu tanchamron v Egip-ttu«. Sloviti ruski romanopisec se je z [■nenavadno, le umetnikom' lastno obsežnostjo poglobil v življenje in kulturo [starega -Egipta in je napisal o tem! zna-.tmenito knjigo, ki je izšla približno-iprod dvema 1’etom'a. .Uh • ;’>• I Objave. [T § Družabni sestanek dirkačev eo vrši [noco j v sredo 28. tm. ob 8. uri zvečer, pri Halbwidlu. Pri tej priliki sc bode 'Stavilo na posamezno bonje-dirkače. f § "Prostovoljno gasilno društvo v Studencih, pri Mariboru priredi dne 1. julija v gostilni Senica, Studenci veliko ■poletno- veselico z otvoritvijo gostilniške jidvorane. Za veselo neprisiljeno zabavo je preskrbljeno. Veselega razpoloženja želeče uljudno vabi odibor. § Kam pojdemo v nedeljo de 15. junija? Vsi v Lajtersberg k Pofauku • na vrtno veselico, ki jo priredi pevsko deru-gtvo »Luna«. Poleg petja, godbe in plena ter dobre kapljice je preskrbljeno še asa druga razvedrila, tako, da pridejo na Bvoj račun stari in mladi. Kdor torej Želi razam prijetnega izprehoda še lepe, neprisiljene zabave, aj ne zamudi ugodne prilike. -».1.4*1 N-m .-.dri*,-! ■ boreči sodišča. Vlom r Jeruzalemu. Koučeni meseca januarja 1923 je bilo (vlomljeno v Jeruzalem« v viničarijo Konrada Fiineta iz Ruja. Vlomilcem se Ije posrečilo odnesti različno perilo, obleko, obuvalo m drugo v vrednosti o-jkrog 40.000 'K- Šele tekom meseca decembra 1923 so orožniki, ki ao dolgo časa •poi-zvedo-vati e tatvini, zvedeli, da je pri Josipu in Mariji Šnajder ter pri Ivanu in Mariji Ivanuša, vsi posestniki v Ša-loveih, del ukradenega blaga. Z ozirom) na to so šli orožniki k osumljencu in zahtevali, da se jim! izroči blago, ki so gi ga Pridobili meseca januarja in ki je bilo ukradeno Furatu. Ker osumljenci o (tem! niso hoteli ničesar slišati, se jo izvršila lvišna preiskava. Pri tej priliki se [jo našlo prt zakoncih Štirajder ukradenih prod motov v vrednosti 16.000 in pri Ivanuši v vrednosti okrog 8000 K. Nato so priznali, da so kupili pri njih najdene stvari od neznanega moškega, ne vedoč, da iso ukradene. Prodajalec je baje trdil, da jih prodaja za nekega gospoda iz iPtn ja; ki so Seli. Okrožno sodišče je obsodilo Josipa in Marijo Šnajder ter Tv, in’ Alojzijo Ivanuša radi hudodelstva u-deležbe pri tatvini in' siper vpafcega-na J tneseco^ je«, L Poneverbe finančnega pripravnika. 271etni Josip Levanič v Kogu, okraj Ormož, je bil uslnžben kot pripravnik pri finančni kontroli v Lendavi. Meseca septembra 1923 je pobral od posestnikov Vendels, Tuške, Mihaela Horvata in Josipa Pavlineka globe od vsakega po 105 Din. radi neprijave vinskega pridelka za leto 1922. Levanič si je ta denar pridržal, mesto, da bi ga poslal potom čeka. davčnemu oblastvu. Nadalje je obdačil dne IS. oktobra 1923 pri gostilničarju Viktorju Lenarčiču V Lendavi 920.5 1 vina, pri kateri priliki mu je gostilničar izročil 322.80 D kot trošarino. Tudi ta denar si je samovoljno pridržal. Levanič je bil pred okrožnim sodiščem obsojen radi hudodelstva uradne poneverbe na 3 mesece težke ječe. Dvakrat obsojen’. 64-letni, v Sv. Miklavž pristojni tovarniški delavec Pavel Prevolnik v Pliberku, ki je že 15-krat predkaznovan, je ukradel posestniku Juriju Karničniku v Šmarjeti dve kravi in sicer eno v noči na 17. avgusta 1922, drugo pa v noči na 14. sept. 1922. Slednjo kravjo tatvino je izvršil v družbi Jakoba Hauli, ki jo neznanega bivališča. Prevolnik je bil radi teh tatvin s -sodbo deželnega sodišča v Celovcu obsojen na 1 in pol leta težke ječe .in je to kazen tudi odsedel. Ker je jugoslovanski državljan, je bil po prestani kazni izročen našim oblastem. O-krožno sodišče ga je obsodilo zopet na 1 in pol leta težke ječe, katera kazen’ pa se smatra s sodbo deželnega sodišča v Celovcu kot že prestana. k »Gospodarji« in »pritepenci«. Dne 27. marca sta briela financarja Franc Lešnik in Mihael Slavič ob m‘eji pri Pikešu, okraj Lendava, službo. Iz Madžarskega je prišel dvolastnik Peter Vegi, katerega sta financarja ustavila in preiskala. Takrat sta pristopila zraven posetnik Ivan: Rajter v Gomili in njegova žen® Ana. Zahtevala sta od fi-nancarjev, da izpustita Vegija. Na opo-zoritev financarja Lešnika, da se nimata v to vtikati, mu je Ivan Rajter zabrusil v obraz: »Že še prideta vidva- meni v roke, kajti mi smo tukaj gospodarji, Vi pa ste pritepenci.« Rajter taji žalitev. Obsojen je bil radi pregreška po § 104 erb. k. z. n® 100 D denarne kazni- Dopisi Razvanje. Pri nas dobimo električno razsvetljavo. Vidi se, da imamo delavnega in naprednega župana, ki mora zdaj popravljati to, kar so zamudili njegovi predniki. Hoče. Minolo nedeljo se je neki analfabet zaletaval v, zaupnike dem. stranke želeč, da bi ga v »Taboru« »namazali«. Siromak ne vidi, da je že prek in prek namazan s klerikalno pasto in ne ve, da uri tako namazane samo obrfjemo, če so lepo vrli, pridni in spokorni. Rdeči breg na Pohorju. V naši občini marsikaj ni v redu. Sedaj imamo nekak interregnum. Župan nam je umrl pred kratkim in sedaj si res ne vemo pomagati, če rabimo kaj od občinskega urada. — Najbolje je seveda še onemu, ki se drži onega starega, da predstavlja občinski tajnik zajedno župana in tudi celi občinski odbor. Tega mnenja je meda tudi okrajno glavarstv, kajti ne moramo si drugače razlagati, da isto ustreže tajnikovi želji i nasvetu — kdo naj vodi županske posle, ne da bi o tem' vprašalo kateregakoli i izmed odbornikov. Zakaj pa imam« občinske svetovalce1? Čudom se čudimo le celemu odboru, da trpi mirno te razmere. — Pa oglejmo še malo tajnika podrobneje! V njegovi pisarni dioijo »tene diplome, ki jih je »zaslužni« tajnik prejel svojčas od raznih nemških društev. — Vprašamo: »Ali Wpad® to v uradne prostore? — Pa glej! Tami ti gleda s stene tudi vsa Habsburška družina, katere slika visi poleg kraljeve — katero je peč le nabavil pod Pritiskom razmer. Menim', da povedano zadostuje, in če ne uredi stvari občinski 1 odbor, pa pozivamo višjo oblast, da tega ne 'bo več trpela. — V uradne prostore pa v šestem letu svobodo vendar ne spadajo slik« naših bivših zatiralcev! Z Murskega polja nami poročajo: Tu : jw>|di po občinah močno radiČevsko propagando posestnik in trgovec Alojz Štiblar iz Bučečovc. Prireja -tajne sestanke, govori kmetom o blaženostih Radičeve republike in o podobnih neumnostih. Bil je poprej zagrizen samostojne«, čez noč pa je postal Radičev agent. Ali je prodal svoje poštenje za par Judeževih grošev? Seveda mu predvsem naši somišljeniki odločno povedo, kar mu gre. Zanimivo je, da je g. Štiblar zaposlen pri zgradbi železnice kot podjetnik. Vprašamo državno gradbeno sekcijo, ali smejo pri državnih podjetjih služiti lepe milijone osebe, ki delajo za protidržavno radičevsko propagando?! Ali naj objavimo o g. Štiblarju še lep zanimiv roirian?! Ceršak. Tudi pri nas še pozna, da bomo kmalu imeli občinske volitve. Naš, »pod roko« izvoljeni klerikalni občinski odibor z nepismenim1 g. županom čuti, da se mu tla nevarno -majejo. Zato se v zadnjem času -kar cedi raznih dobrot, da bi na ta način’ »pridobil« zaupanje. — Tako n. pr. sedaj ponujajo gostilniške koncesije tam, kjer so še pred pol leto-m: bili vsi nasproti, češ, da ni potrebe, ni prostorov in' da g. župan ne bo poslušal godbe it-d. Sedaj pa naenkrat kar dve koncesiji! Pa ne bo nič pomagalo! Pa še nekaj. Uvideli so, da »najnevarnejši« nimajo strahu pred klerikalnimi grožnjami. Zato so poskusili po znani klerikalni metodi, podkupovanja. Našim ljudem ponujajo po 4000 K, samo naj bi ali pristopili k njim’, ali pa vsaj ne agitirali proti njim1. Povemo vam' pa s tem! javno: vi si vaš denar in vaše podplate kar obdržite. Med nami ni brezznačaj-nežev, ki bi se vam prodajali za Judeže-ve groše. Če pa za agitacijo proti nam-ne bosto našli boljših »šlagarjev«, kot je bav-bav s sirotišnico, cesto itd. je boljše, da ostanete kar za pečjo, se vsaj ne o-smešite pred ljudmi, ki vsi uvideva-jo, da vam ni za blagor občine, ampak samo za čast in komando. Toliko za danes, drugič pa še kaj več o vašem občinskem gospodarstvu, — Pika. Cefiske vesti. Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem ima dne 5. junija v Celovcu redni letni občni zbor. »Koroška Domovina« se imenuje »neodvisen list za koroške Slovence«. V resnici pa igra ,vlogo bivšega ptujskega »Štajerca«. To se je jasno pokazalo na občnem zibom celovških podružnic »Siid-mauke«, na katerem se je ngotovilo, da podpira izdajanje tega nomškutairskcga ■reptila »SMmarka«, urejuje ga pa »Hei-matdienst«. Razstava risb hi plastičnih Izdelkov v Celju. P-roti koncu šolskega leta se vrši- na deški m dekliški meščanski šoli v Celju razstava risb in plastičnih izdelkov učencev ozir. učenk te šole. Razstava sc otvori na slovesen način v soboto, dne 31. tm. ob 16. uri ter bo odprta za Občinstvo v soboto do 18. uire in ,v nedeljo dopoldne in popoldne. Pri o-Tvoritvi in v nedeljo d op. ob 10. uri nastopi pevski zbor gojencev zavoda. Pričakovati je, da posveti celjska javnost -tej razstavi zasluženo pozornost. Občinske volitve v Celju - okolici. »Gospodarska stranka« (narodnonapred-ni volilci1) je i-mel^v nedeljo 25. t.m. prav številno obiskan sestanek svojih volilcev v gostilni g. Cafut-c v Zagradu. Govorilo se je faiko stvarno, da so tudi politični nasprotniki, ki jih je bilo precej navzočih, -odobravali napredno kandidatn-o listo ter gospodarsko politiko naprednih strank v okoliški občini Danes 28. tm. se vrši volilni sestanek »Gospodarske stranke« v gostilni »Na Škarpi« na Bregu za volilce okoliša na desni strani Savinje. Prašičji sejem v Celju. Mestni magistrat celjski razglaša, da je prepoved z dtte 6. maja, s katero so se vsled Škrlatice ukinili prašičji sejmi, zopet razveljavljena. Tedenski sejmi se vršijo redno ob sredah in sobotah na mestnem sejmišču »Pri zelenem travniku« ter so zelo dbbro obiskani. Nesreča. V ipondeljck 26. tm. okrog 16. ure je peljala v Celju dvovprežna kočija laške pivovarne skozi Prešernovo ulico v smeri proti Aleksandrovi cesti. Pri Marijini cerkvi ji pride nasproti oddelek vojaštva z vojaško godbo na čelu. V trenutku, -ko ta začne svirati, se prestrašijo iskri konji tako, da jih kočijaž ni mogel takoi zadržati. Pri tein je prišla Dobrave -pri Celju, učenka I. raz-r. samostanske šole, ker je zamaknjena gledala vojaštvo in ni opazila nasproti dirjajočih konj. K sreči jo je voz samo precej popraskal in prizadjal nekatere manj •nevarne notranje poškodbe. Otroka so prenesli najprej na bližnjo stražnico, nato) pa izročili domači oskrbi. Koroške vesti. hrustanj. (Malgajeva slavnost). V Cern ven so v drugič izropali naš konzulat. Malgajeva proslava je kakor nalašč za to, da damo duška našemu ogorčenju proti takemu banditskemu postopanju! Naj nas euje svet. čim več posetnikovi naj se udeleži slavnosti. Guštanj. Pevci, ki sodelujejo dne 29. tm. pri Malgajevi slavnosti s petjem’, na j se zberejo ob 8. uri dopoldne v Narodni šoli, kjer je skupna vaja vseh zborov. Slovenska pesem! naj ta dan doni1 preko naše meje. Pevska društva, 29. tm1. vse na izlet v Guštanj! Guštanj. Volksverovci, ki iso padli v bojih proti naši vojski leta 1919, dobe svoj nagrobni spomenik. Nič nimamo proti temu! Ne puste pa staviti spomenik sorodniki, ampak neka tajna družba. Tudi se ne da zvedeti, kdo je spomenik naročil, ker kamnoseški mojster Kuhar iz Slovenjgradca, ki spomenik stavi, noče izdati naročnika. Naravnost drzno p® je, da hočejo spomenik Volksverovci postaviti na dan Malgajeve proslave! To je izzivanje, ki že sedaj razburja duhove! Bilo bi v interesu reda in miru, ak« •bi oblast prepovedala postavitev taka dolgo, dokler proslava ne mine. Po proslavi naj pa se spomenik postavi, seveda ako ni napis žaljiv za nas Slovence) ozir. izzivalen. Na vsak način pa opozarjamo okrajno glavarstvo na ta spomenik, da se pravočasno še prepreči nemir, ki na dan slavnosti dne 29. tm. lahko nastane. Sedaj smo mi gospodarji na naši k orni ji in se ne damo talko drzno izzivati, Župnik Križaj niti slovenskih1 napisov; na spomenikih svojčas ni dovolil in sa sedaj Noiriei itak na bbljegn. Gospodarstvo. g Anketa za sestavo uzanc. V sabbito 31. tm. ob 9. tiri se vrši .v prostorih Trgovske in obrtniške zbornice anketa za določitev običajev (uzanc) za trgovfeo z lesom na ljubljanski borzi. K amket#:W vabijo vsi interesenta. g Živinjski sejem v Maribora (27, jt i m.) Dogon: 13 konj, 6 bikov. 122 volov, i . 355 krav, 17 telet, skupaj 513 komadiosv. Povprečne cene zet kg žive težer moli, debeli 11.50—13, pold&beh 10.50, Mej za, klanje 10,- klavne krave, debete 12—13?50*j plemenske krave 10—11.50, krame za Mobasairje 6.75—8.75, molzne kxave>9Aio 11.50, breje krave 9—11.50, mlada,žSvfna 10—11.50, teleta 13.75 D. Mesne aeme: volovsko meso I. 25—27, II. 22—24, meso bikov, krav, in telic 19—21, tefečfedL 26—30, II. 21—24, svinjsko meso svoeže.-22.50—35 D. Prodanih je bilo 180 komat-dov, od' teh 28 v Italijo. Kupčija srednja. g Hmelj. III. pomočilo Hmeljarskega društva v Žalcu o stanju hmeljskih nasadov doma in drugod. Žatcc, ČSR, 25. maja tl. Kupčija se izvršuje mimo; cene padajo in se za prima plačuje le po .555®, čK za 50 kg. Povpraševanje je manjše nego .ponujanje. — Mlada rastRna se u-godno razvaja in to pri najugodnejšem vremenu — topli dnevi In tople noS vi’ zvezi z nevihtino mokroto —• v nekaterih krajih z obilnimi padavinami. Hmelj rase hitro in je že do 2 m visok. BolHiač mm je povzročil le neznatno Skodio, ker' sc je bujno in hitro razvijal. Rastlma^je dosedaj še brez mrčesa, dasije vv rasti neenaka, kar se bo pa kmalu izenačilo. Hmeljarji okopavajo nasade im trebijo-vrste. — Savez hmelj, društev. g Predlog za znižanje carine Sa uvoz italijanskih vin odklonjen. Iz Beograda poročajo 21. trn.: Nocoj je bil« Sej® našo in italijanske delegacije, ki je razpravljala o carinskem' delu trgovinske pogodbe z Italijo. Določile so se -gotov« postavke za dne predmete, katere želijo Italijani uvažati k narri in' za katere bi naša država mogla dovoliti uvoz. Italijanski delegati so zahtevali, d« m znižal uvozna carina na italijanska vina, kar go maši- delegati odklonili, V-” »T A B O K«. V STarib'6'rlt,. dao 29', maja 1024. ^ 4^*.:'m.,»;u»nht..;*.,* .a*.—■■ —--------------------------------------------- .... j. K—-s- , i retov, docim jih jo v mestu na desni Beograd, * Skoplje, Sol™.j ecl.lov „ c„. (Utisi s potovanja na gospodarsko kon-j ]^cv sv_ gavo na potu v trdnjavo nad forenoo v Skoplju.) J s tar im mestom’. Po logi cerkve se spci- | (Dalje.) zna, da so se morali Srhini v prejšnjih, P' Najbolj prometna žila je ulica Kra- Sasih skrivati pred Turki; najprvo sc( Ua Petra, ki pričenja na kolodvoru in' Pri^o na neko dvorišče, a cerkev se napelje skozi novi'del mesta in dalje cesta j haja dobro polovico pod zemljo. OLar.ji^ Xp„ mini;pnif! »ThiSnuo-v most« (katere- so stare, krasne umetnine iz rezljanega jnij in Slov. obrtno društvo v Mariboru, imu so še celo Nemci prizanesli), v sta-j lesa, predstavljajoče razne človeške in Gosp. J. opravičeno vskliltne: »evo, opet rinski, a še vedno po svoji orijentalski i bežje podobe, kakor tudi rastlinstvo, n.! jedan dnkii men at. slovenačke tačnosti.« pestrosti se odlikuj oči bazar. Ni -možno j Pr- vinsko trto. opisati, kaj vse sc tam vidi, to je treba j Ker si tega lo niso upali: »rekvirdra-videti. Najrazličnejši trgovci in obrtni-j.ti«, so Nemci ponujali hcromln-e svote (60 ki, med tem nekaj prav umetniških, de- milijonov mark) za ta oltar, da bi ga sprehoda Po mestu točno ob 10. uri v j • Drugi dan, v nedeljo ob pol 11. uri se »Prosvetni Dem«, kjer se je imela kon-i je vršil glavni kongres. Udeležencev ferenea vršiti, sva zvedela, da eksistira ' poleg slovenske tudi še jugoslovanska, i ali pa d,a se uradh^ izrazim SHS tečnosti in. tako je bilo, da sva- izmed blizu 200 u-deležencev vpisala svoja imena in sicer eden kot št. 1 za Zvezo trgov, gremijev v Ljubljani in jaz k-ot št. 2 za trgov, gre-1 la jo v svojih često komaj 1 kvadr. m. velikih delavnicah. Kar za njih nekaj povsem: naravno, so nam zdi čudno; n. prepeljali v svoje muzeje. Pred vhodom v. cerkev je velika spominska plošča iz črnega granita, na kateri so z zlatimi Zborovanje je pričelo ob pol 11. uri s pozdravom predsednika skopl.ianske komore v družbi predsednikov in zastopnikov zbornic v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Osijeku, Novem Sadu, Splitu, preko 200. Predsedoval .ie zopet g. Popovič iz Skopi j a, kot podpredsednika sta fungirala gg. Ivan Knez iz Ljubljane in Vladimir Arko iz Zagreba e v krogu raznih reprezentantov drugih zbornic; skupaj 14 oseb. Vlada je bila zastopana po finančnem ministru dr. Stojadinovibi in ministru trgovine dr. Križmanu. Odposlala se je pozdravna brzojavka kralju Aleksandru in vladi. Najprvo je prevzel besedo minister financ dr. Stojadi-novie, ki je v obširnem govoru očrtal naše gospodarstvo, našo izvozno in ,u-vozuo politiko, ki vpliva kakor barometer na stanje naše valute; -mimogrede pr.: smo glodali kovača na tleh s pre-J črkami vklesana križanima nogama, kako je koval na! sikih' popov in cerkvenih knezov, ki so pritličnem nakovalu. Bodkove jo tudi* bili kot nekaki »p. v.« Bolgarom na posede pribijal; samo oni je, stal, ki je dr- tu ter so bili masakri ra ni. žal nogo, seveda tudi precej pohlevnega konjiča, katerega, je le zadnji del bil v ■kovačnici, prednji pa na ulici. Da v teh ozkih in zelo gosto obljudenih ulicah, posebno kjer so nahajajo še mesarji, ni j ravno posebno prikupljiv zrak, si vsak j lahko misli. \ Iz trdnjave se opazi, da je v.tein deluj mesta najmanj kakih 10 džamij in mina-) Konferenca 10. in 1!, maja. Ne čutim se poklicanega, opisati konferenco kot tako iz strogo gospodarskega stališča; -zato so žc oziroma bodo- skrbelo druge, v to poklicane osebe. V naslednjem torej le nekaj podatkov in uti-sov iz te konference. Ko sva prišla z gosp. J. iz najinega Sarajevu itd. Po preči ta n ju kupa brzo.-i jo dal nekako razumeti, da še ni prišel javk so sc vršile volitve v razne sekcije, čas -za oživo-tvorjenje borze v Ljubljani preko 100 srb-; katere so prav za prav imelo obdelati: in Skoplju. — Govori prav lepo. podobno ves tozadevni materija! iu gaj r/jn njim je spregovoril minister tr-prinesli drugi dan v obliki kratkih, n' sovin© dr. Križman, kateremu je treba jedrnatih resolucij pred glavni.zbor. Vi priznati, da bi kot zaščitnik in palvon teh sekcijah so delovali delegati iz vseh; vseh trgovcev rad nekaj več nudil, ka- zbornic cele države do pozne večerne ure -s tako vnemo, da je gosp. Stanojevič iz Beograda drugi dan opravičeno trdil, da so te sekcije v 6. urah več koristnega kor njegov kolega pri financah. 'Po prečitanju resolucije sc je vnela! živahna debata, na kar se jo r, nekaterimi dodatki resolucija soglasno spreje- napravilo, kakor pa. cela beogradska; la. Kongres je bil ob 13. uri s pozdrav® skupščina v. 6 mesecih, čemur je sledilo j na levo in desno in s klici »Na svidenje bučno ploskanje. Monda je imel moZj prihodnjič v Sarajevu!« končan, prav. * ;pv-KRh. (Dalje prihodnjič.) Tečaji za strojepisje in stenografijo. Začetek dne 2. junija, ANT. RUD. LEGAT, Maribor, Slovenska ulica 7. Mala oznanila. PohIStvo Imtnih izdelkov za spalae in jedila* »obe najceneje v zalegi Šere er in drag, Maribor, Vetrinjfka »lica Stav. 2. 106 IVAN LEGAT, I. špecijalna popravljalnfca za pisalne, računske, kopirne stroje ter drage pisarniške stroje. Najboljši barvni traki tar oglvn papir itd. Čuvajte Vaie pisalne stroje ter obrnite se samo na izkušenega strokovnjaka IVAN LEGAT, tačas Vrazova ulica 4, od 15. maja Vetrinjska ulica 30, kavarna Žigart, telefon 434, ustanovljeno 1919. 982 7—7 23-letn! mladenič, vojaščine prost iiie službe. Zmožen slovenskega, srbohrvatsksga in nemSkega jezika ter cirilice in strojepisja. Gre tudi kot navadni delavec. Cenjene dopise Kdo menja pod zelo ugodnimi pogoji stanovanje dveh sob v bližini Aleksandrovo, Krekove ali Gregorčičeve ulice s stanovanjem obstoječim iz ene sobe in kuhinje na Koroški cesti. Ponudbe pod „Velika ugodnost11 na upravo „Taborau. 1158 3—1 23 m3 rszanega lesa la o 70 m dolg in 20 do 25 mm debel Sest, okroglih marmornatih miz, ena točilna mita iD različno po ceni na prodaj na Aleksandrovi cesti žt. 31, J. Pučko. 1153 2—1 Moderno in higijensko urejeni brivski salon Fr. Movak, Aleksandrova cesta 22, se cenj. občinstvu priporoča, prvovrstna postrežba, gg. gostom in abonentom na razpolago predalniki za lastno brivno orodje. Uradnikom in poduradnikom v predplačilu popust. 2622 50-50 fiBHHBKaaaBBBeiaB&iBBB j j.- v, v v v gostilni Urška, a! ze ves 5J&1EST© THS1T46 do je dobil A. VICEL, MARIBOR Glavni trg St. 5 emajlirano težko pesedo znamke »Goliath* in lažje vret«, češkoslovaškega proizvoda, pločevinasto in Uto posodo, porcelanasto, kameninasto in stekleno robo najboljio vrste. Vse kupuje ri njem; zato hiti, da ne zamudiš. 40—4 Tržaška ccsla 8, se vrši v četrtek dne 29. maja ROMCEKTI zazs&ititsi. ti. (S. Jenko, na novo počesan) Le hitro na delo roke, pri peči tam v Račju leže veliki neznani zakladi. Nalagajte fanti je mladi! Zdaj vprimo, tiščimo, vlecimo, opeko Iz Račja vozimo! Ge sleherni počil bi ud, Pr\Sifr« »Rsven“ na upravo p0prav]|0 čevljev brez izjeme j obilno poplačan bo trud, - ora - ^ kakor tudi vsa naročila po saj dobro opeko dobimo, PO oenl sl hiše gradimo. »Tabora Inteligentne mlade pemož' ne delavke za čist« in mirno delo Uče za takoj »Volta11 d. d., Maribor. 972. Blagajničarka takoj, M. Le se Berdajs, 1138 3-2 sprejme Maribpr. V službo se sprejme tako] 1 hlapec, 1 tesar, 1 kovač, kateri zna tudi konje podkovati, 1 partija drvarjev 5—10 mož. Vpraša se pri Jugosl, importno in eksportno podjetje Inž. Rudolf Pečlin, Maribor, Trubarjeva ul. 4. 1139 Sprejme se zastopnik ali potnik za Maribor in oblast s Prekmurjem, za prodajo čeških izdelkov t Linolej i. t. d. Upošteva se trgovsko izobražen in upeljan. Provizija visoka. Ponudbe: „ Merkur” Sv. Lenart pri Mariboru. 1148 Poden natakar in učenec sc »prejmeta t»koj v kavarni »Žigart1*. 1151 N»VO pohištvo takoj na prodaj. Wildenrajnerjeva ul. 16, M. nadstropje, vrata štev. 6. 1149 3—1 Velika meblovana soba se odda dvema gospodoma ali gospodičnama. Jenkova ulica M' 1150 Ril® ®, prostim stanovanjem 4 sob je pod ugodnimi pogoji Ivkaj na predaj. Prešernova ■boa 27. 1152 Otročji voziček In kopalna banja na prodaj. Skrem, Jez-darska ni. 8, pritličje. 1162 Mebfovano sobo, če mogoče s kopalnico v bližini glavnega kolodvora išče poročen par brez otrok, ki čez dan ni doma. Vprašati v restavraciji »Meran". 1156 ul. 9. Cene zmerne! Postrežba točna! 1045 10—6 Odda se mesečna soba. Poizve se v upravi. 1143 3—2 Mesečno SObOi zračno, mirno, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom, če mogoče v vili išč« soliden gospod. Ponudbo pod „S»mosto-j«n“ na upravo lista. 1140 2-2 Stanovanje 2 ali 3 sob s pritiklinami v novozgradbi iiče zaseben uradnik. Ponudbe na upravo lista pod »Visoka najemnina". 5—5 1160 pri r 214 Ht vsakdo temveč le, kdor hoče imeti lepe In zdrave zobe, uporablja ITO“ jj zobno kremo. Dobi se povsod! Podpirajte sokolski tisk! Ksj seli zgodilo miitn Aljo k seslilni Lainik v Novi vasi? 1157 belska vrfcsaa w@$©8isa! Slike za birmo Zamenja SO lepo stanovanje (5 »ob, kuhinja, kopalnica in sr£S £u S fc)a^^jF°*«-Kie“r. Gregoričeva utica Stev. 20. ta. Ponudbe pod ..Zamena" j Iudi mnni »movitemu je mogoče darovati sliko svojemu birmancu na upravo »Tabora11. za 40 Dln dobite jako dobro izdelano sliko. Državni usluž gumijeve pete in podplate Vam mora Vaš čevljar pribiti na Vaše čevlje, ker s tem si ne samo, da si prihranite denar, si očuvate tudi noge in obnvalo. 706 (z dvojnim podplatom) Majice, perilo, palice, dežnike, plašče i. t. d. nudi po konkurenčni ceni Jakob Lab, Maribor, Glavni trg st. 2. 1\ bcnci imajo posebne ugodnosti. 1154 Trgovski pomočnik prva moč, železne stroke, dober samosta-len prodajalec, vešč slovenskega in nemškega jezika dobi takoj dobro, stalno službo. J. Andraschitz trgovina z železom, Maribor, Vodnikov trg 4. 1146 3-2 Ugodno Isnpite šMBBEBBHBBBB0BaBBHBBa“BaBBBBH®BaBnaffl®g: gBBBBBBBBra0BBHBBBBBB,,BBIIBBBBBBBBBBBBBBa! Iv. Kraves, Moj 1! kravate, srajce, klobuke, če- g pice, robce, nogavice, palice, JJ in parfumerijo v modni trgo- Hi vini .! B lfCSSli&S¥lČ SE ®,ek*amSpo*a 13 Telefon 207 H Usnjate torbice in kovčeke za potovanje v vseh veličinah NasnanSlo. 1119 II Slomškov trg 6 jjj B Maribor, Gosposka ulica 26 : Najlepše novosti =: j k »kor tudi spnne in damske torbice, listnice, tobačnice itd Nahrbtniki za šolarje planince itd. Usnjate gamaše. Ovral- Proda se na licu mesta v Pesnici pri gospej Pilz trava na deblu v celem 20 oralov p0 načrtanih kosih prav po ceni in sicer v nedeljo 1. junija ob 14. uri popoldne. Interesenti dobijo tudi vseh 20 oralov v celem. | B n*g°bčtiiki, biči in vrvice za pse gobe, kožice in ičet ' B ke za kočije prati. DaSna ponjave (plahte) za vozove ii ■ konje v vseh velikostih. Razni okovi za konjske opremo i n nikelnu, medi, ponlklovano ali črno lakovano. Gonilni Jer-g meni iz la usnja, kakor tudi šivalni in vezalni jermeni FIFOLT K*™ • S Vsa v jermenar., sedlar. In torbarsko stroko S AalHH2Q j| spadaioča nomauila ca cnr@!m«»lft In nn n.i ta BOOB! spadajoča popravila se sprejmejo in po mož D nostl hitro Izvršijo. Glavna carinarnica |, reda, Objava. ‘w V petek dne 30. maja prične ob 10. uri zjutraj m javna prodaja razne robe v carinskih skhdiščih. Pro-gjdaja se med drugim: Električni materijal, pisarniške 71« H;potrebščine,zlatnina in4 vagoni sirovega gipsa. Dražba -se nadaljuje v soboto, po potrebi v pondeljek ‘n torek. ****** K«n*w;cti »Utok** Ula»Ai ia odgovorni nzeduife.^ekoNdr. Spindlor, - d. 4,