Р(«51Т1'ПН plačana » gotovini J eto LX1
"V Ljubljani, v petek 19. meja 10"".
Štev. 114 a
Cena 1 Dm
Naročnina mesečno 25 I'in. t h inozein-glvo 40 Din — ne-fieliska izdaja celoletno 46 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ui.6/111

VENEC
Ček. račun: Ljubljana it. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb itv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
U prava: Kopitarjeva 6, telefon 2999
Telefoni uredništva: dnevna slniba 2090 — nočna 2996, 2994 ia 2090
Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika
Mir iz Bertina?
»Schickeals-Mittwoeh« — usodepolno sredo jo imenoval včerajšnji dan ves nemški nacionalistični tisk. Nemški kancler Adolf Hitler je namreč za ta dan napovedal svoj veliki zunanjepolitični govor, v katerem naj bi ad iisum Evropae ot mundi izpovedal, kakšni s0 cilji, ki jih prerojena in izravnana Nemčija hoče zasledovati izven nemške države na tuji zemlji. Proti Hitlerjevi Nemčiji se je zadnje tedne začel dvigati vihar ogorčenja po vsem svetli. Niti 1. 1914 ob izbruhu svetovne vojne svetovno javno mp.enje ni bilo tako enodušno proti nemškim zahtevam po oboroževanju in ko sta zaporedoma dva ministra Hitlerjeve vlade, zunanji minister von Nourath v Ženevi, podkancler von Papen na Westfalskem, javno grozila, da Nemčija ne ho odnehala in da je pripravljena na v9ako žrtev, je ogorčenje postalo tako strnjeno, da «o vsi pričakovali razpad razorožitvene konforence in za-firtek nove strašne tekme v oboroževanju, ki bi se moralo končati z novo svetovno morijo.
V tej moralni stiski, v tem udušujočem ozračju se je Hitler odločil, da pojasni svoje cilje in obrazloži svojo metodo. Ali se bo klubovalno po. stavil v bran grozečemu orkanu svetovnega javnega mnenja, ali pa bo pohlevno upognil hrbet, da zdivja burja mimo? Tako smo se z napetostjo povpraševali, in če hočemo biti odkriti, nas je bilo vendar le nekoliko stTah. Kajti mi poznamo go. voro nemških kanclorjev. Kako «o govoriti Bis-mareki svojo dni, da se je tresla vsa Evropa! Kako je znal zagrmeti von Bethinann-IIollweg, ko so agadirski dogodki odprli tangerskn vprašanje in dovedli do ogromnih kolnnijalnih sprememb v Afriki! Kako so nastopali nemški povojni kanrlerji Wirth najprvo, za njim Streseman in naposled Briining, ko je bilo treba poraženi narod dvieniti iz obupa in njegove sile usmeriti za ustvarjajoče delo na gospodarski obnovi in moralni ozdravitvi. Da. nemški kanclerji so nas navadili na tehtne govore, iz katerih nikdar ni govoril obup, še manj strah, nikdar pa zahrbtnost. Zato smo tndi od kanclerja Hitlerja, ki so ga dvignile milijonske mase, ki jih jo znal navdušiti za velike patrijotične ideale. na zavidajoče mesto nemškega kr:<iar.ia pričakovali, da ee bo v duhu nemških tradicij in bivših kanclerjev, od katerih z največjim se rad primerja, kljubovalno uprl prntinemškemii orkanu ter se kot prc?aniani sains obrnil proti nasprotnikom. da v boju ž njimi zmasa ali pa umre.
Toda »nsodepolna sre^a« je presenetila. Vdolf HiMor je hil priden. Adill Hitler je bil pohleven. Nič več trkanja na prša, ničesar več o neizbežnih alternativah, ki tirajo nemški narod v smrt, niti duha ne sluha več o tujih zemliah. ki so za obstoj nen'škcea naroda absolutno potrebne. Ideja eer-mantiacije. eonilna mof stare Nemčije, je zastarelo geslo, Nemčija noče nobenesa tujega človeka, no. bone pedi tuje zemlje, ona hoče deliti pravico. Ver Soli. da bi tndi ona bila deležna pravičnosti. Zakaj bi se svet bal nove Nemčije, ki je brez orožja, brez letal in brez topov? Za'.-aj ta strah pred Nemčijo. ki hoče samo miru, ki je pripravljena podplati vsak pakt o nenapadanju z vsakomur in s komurkoli. V imenn Nemčije snrejema miroljubne prcllore ameriškega predsednika brezpogojno. Strah pred Nemčij" jo brezpredmeten in neopravičen. Samo tn in tam so padle vmes kakšne pe. rijode vzvišenesa patosa o krivirah. ki še niso izbrisane in o utemeljenih željah, ki še nis« izpolnjene, o kulturni misiji velikega nemškega naroda, ki je bil degradiran in ponižan, na kon'ii pa plašen pogled na versa,jsko mirovno pogodbo, ki naj ne bo večna v redu, ki ga jc ustanovila.
Kaj je vzrok te zares nepričakovane pnhlov. nosti, ki jc Evropo bolj osupnila kot bi jo bil kakšen govor v štilu Hitlerjeve knjige »Mein Kampf« ali po vzorcu nedavnih govornikov v Pots-damu? Strah ali diplomacija? Bojazljivost ali hi-navščina?
Strah? Hitlerizem je uvidel, da se svet ne bo tako meni nič tebi nič dal izravnati, da tujih držav ni mogoče ekserrirati na isti način, kot je vežlial nemško državno upravo in nemške organizacije, «la rezka povelj«, ki prihajajo iz Prusije, onstran nemške mejo no izzivajo slepe pokorščine ampak upor ali ironičen posmeh. Hitlerizem je s tragikomično odisojado svojega odposlanca Bosenherga v Londonu spregledal, da si je natovoril enodušno na-sprotstvo angleškega javnega mnenja, ki je za časa Stresemanov in predvsem Briiningov z odkritosrčnimi simpatijami podpiralo nemške napore za narodno in državno okrepitev. Lord Grev recimo, ki je kot angleški zunanji minister 1. 1914 molčal, ko bi bila takrat vsaka njegova beseda zadosto. vala, da zaustavi ambicije pruskega militarizma, topot ni ponovil greha in je v velikem govoru dne 28. aprila, ki je naravnost zabobnel po vsej Angliji, pokazal s prstom na imperializem kljukastega križa, ki je hujši od pruskega, hujši ml onega, ki |e oskrunil belgijsko nevtralnost 1. 1914, strašnejši od onega, ki jo polapljal v nečloveškem podmor-nom boju tisoče nedolžnih žrtev, surovejši od onc-ca. ki ni prizanašal Rdečemu križu, ter slovesno izjavil, da je angleški narod razočaran, ker je uvi. del, da je pomagal vzgajati zmaja. Razočaranje se je spremenilo v jezo in napotilo angleškega vojnega ministra lorda Hnilshama. da je 14 let po sklepu miru prvič vrgel besedo: vojna nevarnost! v grobno tišino britanskega parlamenta.
Ali se je Hitler ustrašil tega? Ali se je zimi dostojanstvenega miru francoskega naroda, ki je brez debate, brez prerekanja, enodušen in na vse pripravljen sprejel nove žrtve za obrambo svoje zemlje? Ali se jc zbal pošasti svetovne obsodbe, ki je že enkrat nemški narod ponižala in bi ga drugič poteptala in izbrisala za njim sledove?
Morda pa je bil Hitler samo navidezno priden in je hotel biti diplomat. Toda neverjetno se berejo njegove miroljubne izjave, ko vsa Nemčija odmeva od oboroževanja, humnristiène so njegove zatrditve, da milijonska milica ne predstavlja nobene oborožene sile, nezaupanje vzbujajo njegove želje po enakopravnosti, ko je v svoji lastni državi idejo enakopravnosti zatrl s surovim nasiljem in brez prepričanja so njegove grožnje o izstopu iz Zveze narodov, ko vsakdo ve. da bi Nemčija potem ostala na svetu sama. čisto sama.
Plašljivec ali diplomat, — njegov govor na dan »usodepelne srede« ni bil ia Evropo noben dogodek. No mrzel in ne vroč! Sedaj pa čakajmo mirno nu dejanju!
Hitlerjev govor ni ne pomiril, ne prepričat nikogar
Svet se zgrinja znova okrog Francije
„Proli pruskemu duhu samo sredstva, ki imponiraio Francija se ne da varati in ne bo držala križem rok44
Pariz, 18. maja.
Razumljivo je, da Francozi Hitlerjevega govora v Reichstagu niso sprejeli e tistim navdušenjem, kakor so ga Američani, ki so ponosni na to, da je poslaniica njihovega predsednika imela na Hitlerja tako čudovit učinek. Francoska javnost soglasno poudarja, da je kancler v maskiranje svojih ciljev samo izbral posebno taktrko, s katero je mogoče prevarati znano sentimentalnost anglosaškega plemena. V resnici bo Hitler nadaljeval politiko podtalnega rovarjenja proti versaillskemu miru tem bolj, ker ima r.-a svoji strani Italijo, ki bo njegov govor izrabila v to, da diskreditira pred svetom Francijo, češ, medtem ko se Francija odkrito oborožuje in tega pred svetom niti najmanj ne skriva, se je Nemčija izkazala kot tista dežela, ki odkrito stremi za pomirjenjem sveta in likvidacijo militarizma. V tem oziru pomeni Hitlerjev govor gotovo nek minus za Francijo in je s tega stališča vprav rafiniran. V Parizu nič ne dvomijo, da je bil Hitlerjev govor sestavljen v sporazumu z Mussolinijem, kojega časopisje je baš te dni začelo kampar.-o proti »sabotaži«, s katero Francija skuša onemogočiti razorožitev, medtem ko Nemčija popolnoma v duhu versaillske pogodbe same in p.akta Zveze narodov stremi za »paciiikacijo« Evrope. To seveda ne bo ostalo brez vpliva tudi na anglosaški svet, toda ne bo minul mesec, ko bodo v Londonu in Washingtonu zopet uvideli, da je baš Nemčija tista, ki s svojo dobro preračunano taktiko, v kateri se grožnje menjajo s neodkritosrčnimi zagotovili miroljubnosti, zavlačuje razorožitev in ji stavlja na pot težave, zato da bo Nemčija končno le dobila proste roke za okrepitev svoje armade.
G*ožn e o „maščevan u rase"
Ako se to ne bo posrečilo, ne bo ta zasluga v prvi vrsti g 4oosevelta in njegovih človekoljubnih poslanic, ampak edinole Francije. Da, mirno se more trditi, da ie bolj ko prikrita grožnja g. Roosevelta z imerišk;r.i bojkotom nemškega blaga vplivala na miroljubni ton Hitlerjevega govora energična gesta Francije, s katero je ministrski predsednik Daladier v nočni seji senata 15. t. m. Nemcem povedal, da se Francija nemških groženj o »maščevanju rase«, katerih je polna hitlerjanska propagandistična literatura, ne straši. Če se je Hit-
ler v svojem govoru laskal svoji domovini ni obenem hotel poveličati Nemčijo pred svetom, češ strah pred njo je neupravičen, je v resnici hotel s tem samo zakrinkati strah, ki je Hitlerja in njegove prijatelje zadnji čas prevzel ob odločnih pripravah Erancije, da eventuelni napad na mirovne pogodbe odvrne s silo svojega orožja.
Tudi Rooseveltov poziv, naperjen v prvi vrsti na Nemčijo, naj se misel na nasilno spremembo političnega staiaja v Evropi umakne sporazumnemu sodelovanju za politično pomiritev in gospodarsko ozdravljenje sveta, je učinek Daladierovega govora
v senatu, iz katerega so Amerikanci razumeli, da
Francija nikakor ne misli e prekriianimi rokami čakati, kdaj bi se Nemčija tako pripravila, da bi bila Francija zopet iznenadena tako, kakor je bila 1. 1914. Gotovo Francija ne misli na preventivno vojno, toda pisanje nemškega im italijanskega tiska, češ da je francoski generalni štab mnenja, da bi edino učinkoviti odgovor na hitlerjanske hujskarije bil energičen udarec čez Reno, dokazuje, da so tako v Berlinu kakor v Rimu vojaške priprave Francije vzeli za tako resne, kakor so tudi v resnici mišljene.
„Zgradimo nepremagljiv zid, ob katerem se bo razbil sovražnik!"
Poziv francoskega ministrskega predsednika Daladiera
Kakor znano, je Daladier na ome«ijeni seji senata izjavil, da se Francija kljub gospodarski krizi ne bo ustrašila nobenega izdatka za to, da prepreči vsak napad na svoje ozemlje. Daladier je senatorjem povedal (kar sicer oni že davnaj sami vedo), da je zgradila Francija na svojih mejah mogočen pas trdnjav, ki ga pa hoče še do viška spo-{rolniti. Zvedeli smo tudi, da se tako v državnih kakor v privatnih industrijskih podjetjih dela noč in dan, tako da danes roben irancoski kovinski delavec ni brez dela. Ko so socialisti Daladiera inter-pelirali, zakaj država vojnega materijala ni naročila samo v državnih podjetjih, ampak daje zaslužiti tudi privatnim koncernom, je Daladier odgovoril, da je treba privatno industrijo zaposliti in jo za vojne svrhe usposobiti že sedaj, ker mora Francija biti vsak čas pripravljena, da zavrne sleherni poizkus sovražne invazije. Privatna industrija mora doseči najvišji potencial produkcije, da bo Francija popolnoma sigurna. Zgraditi moramo, je dejal Daladier, nepremagljivo bariero, ob kateri se bo vt nk srvražni navai razbil. Naše obrambno delo, je nadaljeval ministrski predsednik, še davno ni tako sp.opolnjeno, kakor je potrebno, in zato bo parlament moral biti pripravljen še na mnoge žrtve i«
izdatke, katere bomo, ako ne bodo zadostovala redna sredstva, pokrili s posojili. V popolnoma istem smislu je govoril pred senatom tudi mornariški minister Leygues, tako da bo Francija, naj se potem z razorožitveno konlerenco zgodi karkoli že, imela brodovje, kateremu se napada tudi z dveh strani ne bo treba ustrašiti.
To ie tisto ...
To je tisto, kar je nemškega kanclerja Hitlerja prisililo, da e ustavil svoj zalet in se obrnil nazaj z rafinirano utemeljitvijo nemške miroljubnosti, katero mu. kakor se čuje, masa njegovih, v plemenskem orgazmu že čisto obnorelih pristašev očita kot strahopetnost, nedostojno moža. ki hoče obnoviti starega pruskega duha. Naj se dâ mednarodna diplomacija za nekaj časa zopet od Nemčije prevarati — Francija ve, da je njena politika neomahljive čuječnosti in odločne obrambe evropskega miru, oprte na tista sredstva, ki edina im-ponirajo pruskemu duhu, edino pravilna. Iv.- te politike se bo Francija brez \sakega kolebanja držala tako dolgo, dokler ne bo v Nemčiji zavel drugačea duh, nego je pruski.
Odmevi II Шег levega govora
Nemčija: v deliriiu
Berlin, 18. maja. tg. Odmevi govora državnega kanclerja v listih soglašajo z razpoloženjem v nemškem državnem zboru. Tako pravi »Vijlkischer Be-obaehter«, da je bil ta govor akt svetovne zgodovine in izraz najbolj vroče želje po miru, izraz odločne volje po ohranitvi nemškega dostojanstva in pisanih pravic. Vee nemški narod stoji sklenjen za svojim voditeljem. Sedaj mora ostali svet najti pravo besedo in dejanje miru. »Deutsche allgemeine Zeitung pravi, da manifestacija v nemškem drž. zboru kaže nemško zunanjo in notranjo politiko popolnoma enotno. »Vossische Zeitung« želi. da bi ee zunanja politika sedaj v temeljih utrdila tudi v no-tranje-političnem pogledu. Za to jamči realist Hitlerjevega govora. »Tiigliche Rundschau« primerja včerajšnjo soglasnost v nemškem državnem zboru s soglasnost jo meseca avgusta 1914. Tudi »Der Tag : naglaša, da so vstali tudi socialni demokrati in peli pesem »Deutschland iiber alless. Svet se moti, če računa na pomoč nemške nesloge. »Germania« pravi, da hoče Nemčija odikritosrčno mir in da je pripravljena, zanj doprinašati še nadaljne žrtve. Berlinska »Borsen Zeilung« pa izjavlja: >Ce se odklonijo nemške zahteve, ki niso dalekosežne, je jasna pot, katero ima iti Nemčija: proč iz Ženeve. V tem slučaju je vprašanje krivde nedvoumno.«
Francija: ne verjame
Pariz, 17. maja. ž. Govor nemšlkega državnega kanclerja iiilierja je bil v vseh političnih krogih sprejet z veliko rezervo. Francoski tisk je splošno precej rezerviran in vlada vseeno še vedno veliko nezaupmje.
Levičarska » Volonté« piše: »Po Rooseveltovem apelu in Hitlerjevem govoru se je ozračje le nekoliko razčislilo.«
Optimističen je le Gustave Hevre, ki piše v »Victoire«, da bo po govoru državnega kanclerja Hitlerja omogočena nemško - francoska pomiritev.
V socialističnem »Populaire« piše Leon Blum, da bo svelovna javnost le nerada verjela Hitlerjevim besedam
»Journal« pravi, da je bil govor nemškega Hrž Kanclerja zelo spreten. Francija ni nikdar dvomila, da hoče Hitler mir. Baš sedaj ima priliko, da to donaže
»Petit Journal« poroča, da Hitler mnogo ob ljubi ja. Hil 1er pa ne sme biti nezadovoljen, če bo Francija ostala čuječa.
»Echo de Pariš« je mnenja, da vse to, kar se je zadnje tri dni zgodilo v tretjem Reichu. ivma prav nobenega |>omena, ker je bilo vse to le golo besedičenje.
>Ere Nouvelle«, ki je blizu Herriotu. pravi: Francoska javnost ni niti razočarana, nili iznenadena, in tudi ne nejevoljna. Toda Ion včerajšnjega Hitlerjevega govora nas spominja na evangelijski ton nekaterih gov,.rov nemškega cesarja, in lo mmi je dovolj.
Radikalna République omenja, da je Hitlerjeva igra popolnoma jasna. On hoče dok /ali pred svetom nedolžnost Nemčije. Toda, ali misli Hit'-ч-. i da se tako lahko moče p<	narodom, ka-
kor so ameriški, angleški in francoski? Hitler ima lahko uspeh s svojimi govori samo pred rjavimi srajcami.
»Matin« piše v zelo kratkem komentarju. Tu gre za govor, ki predstavlja obtožbo, zavito v paj-čolan previdne resnice.
Amerika:
vsa srečna
New York, 18. maja. tg. »Newyork Times« izjavljajo, da Hitlerjev govor osrečuje Ameriko, ker hvali Rocseveltovo spomenico, in bo morda mnogo pripomogel k temu, da se pomiri sovražno razpoloženje nasproti Nemčiji. Samo »Herald Tribune« izjavlja: »Niti ne more Roosevelt zajamčiti mir v Evropi, niti se Hitler ne more zavezati za razorožitev. Vendar pa je popustila napetost za londonsko razorožitveno konferenco. V teh komentarjih so morda izraženi pridržki republikancev, če bi Roosevelt prevzel kake obveznosti nasproti Evropi.«
Vse javno mnenje priznava upravičene neni;ke zahteve, zahteva pa iskrenosti, da ne nastopijo razočaranja, ker bi bila to prava katastrofa za Nemčijo in za ves svet.
»Times« ugotavlja, da je imel svet včeraj priložnost spoznati Hitlerja tudi kot državnika in nc samo kot politika. Ni dvoma, da jc Hitler govoril v imenu vsega nemškega naroda.
Pesimističen je edinole »Daily Express«, ki pravi, dn Hitlerjev govor predstavlja samo trenutno olajšanje, ker je bilo iz govora nemškega državnega kanclerja jasno razvidno, da ne namerava dati rFanciji prav nobenih varnostnih garancij.
Polis' a: mrzla
Varšava, 18. maja. ЛЛ. Komentarji listov včerajšnjem Hitlerjevem govoru razodevajo Tako pravi, »llustrovanv Hitler jc govoril v Stre-Toda kako hoče spraviti z nedavnimi izjavami von
Angliia: senlimenta
na
London, 18. maja ž. Ves angleški tisk objavlja zelo obširno Hitlerjev govor, ki še nikdar ni bil tako izčrpno reproduciran, kot sedaj. Hitlerjev govor je napravil v Angliji globok vtis in bo, sodeč po dosedanjih znakih, spreobrnil javno mnenje Anglije v korist Nemčije.
»Financial News« in Financial Times« poročata, da se je о<1 včeraj mednarodno ozračje precej razjasnilo ter da je postavljen temelj za nadaljna pogajanja v Ženevi, zagotovljen pa jc tudi uspeli svetovne gospodarske kon-j ference.
Socialistični »Dalv Herald« piše, da so se I zelo zmotili vsi oni, ki so pričakovali, da bo dal Hitler povod za polom razorožitvene kon-, ference in dn bi se potem odgovornost zvalila na Nemčijo. Toplota, s katero ta socialistični list hvali Nemčijo in Hitlerjev govor, liarav-I nost pada v oči.
Tudi »Daily Mail« podčrtava konstruktivni , značaj Hitlerjevega govora in pravi, dn je potrebno. da tem besedam sledi še delo. Tako bo tudi dosežen cilj, ki ga zasleduje Roosevcltova I poslanica. Sreča in nesreča vsega sveta jc v rokah nemškega državnega kanclerja.
precejšnjo skepso. Kurier Codzienny« semannovem tonu. svoj govor v sklad Papna?
»Gazeta Poiskat pravi, da se bodo mogli dvomi razpršiti šele tedaj, če bodo dejanja potrdila dobro voljo, ki jo kažejo besede.
Češkoslovaška: dvomi
Praga, 18. maja. A A. Češkoslovaški lisiti ugotavljajo, da je Hitler govoril v zmernem tonu, ki se tako zelo razlikuje od nedavnih Papnovih izjav. V tem vidijo vjiliv Rooseveltove poslanice. Drugače pa češkoslovaški listi Hitlerjevim besedam ne verjamejo prav. češ, da bo treba videti dejanja, da se svet prepriča, da Nemčija resno misli s svojo miroljubnostjo. Svet bi rajši imel jasen odgovor na vprašanje, kaj namerava Nemčija storiti v Ženevi. V Hitlerjevem govoru je ležko najti preciznih obvez.
Madtari: navdušeni
Budimpešta, 18. maja. AA. Poluradno glasilo madžarske vlade »Pester I.loydt piše o včerajšnjem Hitlerjevem govoru in naglaša, da je bil spravljiv, nato pa pravi: Tudi mi smo pristaši miroljubnega sodelovanja vseh narodov in prizadevanja, da se popravijo storjene nam krivice. V vprašanju razorožitve se naše zahteve popolnoma skladajo z nemškimi enaki pravice in enaka varnost za vse narode! — List izraža prepričanje, da je Hitler prepričal svet o miroljubnih namenih Nemčije.
Avstrija bo izgnaîa 251 naših
g'SJÎérltfïfïPfJ ? Vlada se izgovarja, da ie to samo rUUUriCl/ • odgovor na jugoslovanske ukrepe
Dunaj, 18 maja. tg. Kakor poroča »Arbeiter	' slovanskih rudarjev, ki so poslali depurnrtjf » pm-
Zi itung Ii odo avstrijska rudarska podjetja po na-	testi k štajerski deželni vladi, delavski zbornici in
logu avstrij kega izseljeniškega urada odpustila vse	jugoslovanskemu konzulu v Gradcu. Pa tudi alpin-
jugoslovanske delavce kot represalijo na izgon av-	ska mnntanHca družba jo rokurirala proli tej od
-trijskih delavcev i Jugoslaviji, katerega *	redbi i utemeljevanjem, da so jugoslovanski dc
zadnjih nic-ccih odredile jugoslovanske oblasti. Na	lavri v njenih obratih najbolj kvalificirani
'gornjem .štajerskem jc 4 10.111 prizadetih 251 iuco	>
Za razburljivo Velik o nočjo v Rim«
jasne vesetie
Bolgari si Si neprestanih zločinov
Dunaj, 18. maja. U. Iz Curiha poročajo, da jc Vue Ziircher Zeitung« objavila zelo značilen dopis svojega rimskega dopisnika, ki obravnava ■ prašanju politične pomiritve, ki je sledila napele .ti, povzročeni po objavi Mussolinijevcga načrta
0	reviziji mirovnih pogodb.
Pei poslanikov
orf^oHšcamh iz Rima
Čk-nktu- trdi, do je najznačilnejše znamenje, da pripra-. lfejo velike politične spremembe, dej-sivo "diplomatskega bega iz Rima«. Čelu vrsta diplomate z'kl so delovat! v Rimu in so bili soudeleženi pri vseh političnih razgovorih v Rimu tekom uidnjih mesecev in ki nesijo deloma tudi odgovornost :ta naoetost, ki je nastala med posamez-uur.i i. vrepskimi državami, bo v prihodnjih tednih nc.rnlo ra-justiti Rim in prišli bodo drugi možje, ki .<o«'o sledili Irtigim političnim smernicam. Največjo adgov-.: ost .a vse intrige prošlih tednov nosi
1	r a n c o »k i poslani k de Jonvenel, ki je na vsak način hotel Francijo odtrgati od njenih malih
. cznic in jo sporazumeti z stalijo r.a račun žrtev, ki bi ; : ii bile plačali male države in Poljska.
De Jonvenel bo v kratkem odpoklican in s len-, bo končano žalostno poglavje diplomatskih blodenj človeku, ki je hotel biti državnik, a je bil lo navaden politični intrigant. I'oljski poslanik g r o t Potočki je bil ravnoiako odpoklican, kakor hitro je bil objavljen rimski pakt. Za njim pri-d e angleški v e i c p o s 1 a n i k , ki bo v pokojen, ker nosi tudi on deino odgovornost za Mac-Dona'ćove zablode, ker svojega šefa ni točno iu-ioimiral o dejanskem položaju. Jugoslovan- , ski p osi an i k Rakič, intimen prijatelj francoskega poslanika de Jouvcnslu in ludi njegov politični sotrudnik, je bil ie odpoklican od jugoslovanskega zunanjega ministra Jevtića iz razlogov, ki so v tej zvcïi jasni in o katerih ni treba dalje razpravljali. Tudi romunski poslanik prini Ghica, star petiiriciran ilulofii, ki jo ua vsak način hotel Romunijo izključiti iz Mr.ie zveze in jo privezati na Italijo, jc dobil dekret o vpokojitvi in rimski politiki boi!o edini, ki bedo prelivali solze ob njegovem itak žc prepoznem odhodu. Celo o č o - . S1; o s 1 o v a J k e m poslaniku Kvalkowskem se je govorilo, da bo premeščen na drugo mesto, vendar pa se zdi, da jc on bil edini, ki je ostat v mejah državnih interesov svoje države iu dn zna njegovo bivanje v Rimu biti od koristi tako ČSR kakor vsem zaveznicam Male zveze.
iSlovi cnffî Italije
1.	Zbližanje z Jugoslavijo
2.	Sporazum z Malo zvezo 3'. Poi, hi vodi v Francijo
i
zuaar bistri
ko sc burja, politi
Tudi Irovi. i tali ja je na tijansl
o diplomatsko razčiščevanje v Rimu je samo ii znak, da se tudi politično ozračje jasni in in da prehajamo iz dobe političnih pasjih dni, je na vseh koncih in krajih napovedovala
\ dobo odkrile igre. Napetost je pojenjala, cen položaj se z nova začel stabilizirati. | tiliimska vlada sama jadra pod novimi ve- i
\ sako strupeno zajedavanje Jugoslavije v ' ■L' i lisku — preje vsakodnevna rubrika —
pou!,-: od zgoraj zaenkrat prenehalo in ita- 1 i tisk jc posla! naenkrat boljše razpoložen, j
Ponudbe Jugoslaviji
Pošast o grozeči vojni nevarnosti med Italijo in Jugoslavijo je izginila brez sledu. Da. celo to s-; sliši, da je italijanske vlada potom svojega poslanika Belgradu, Gpiiija, predložila jugosiovan-.!:i vladi Acnkrelnc predloge za mirno in sporazum-no ter i včtioveljavao rešitev vseh spornih vpra- 1 ;nj, ki obstojajo ried obema jadranskima država- ' ma. in dn 'O ti predlogi bili sprejeti od strani Ju- j
jslavije dostojanstvom л tudi z vidno dobro voljo.
f.rt Mali zvezi
Tudi imenovanje romunskega trgovinskega mi-n!stra M: anjlesca za novega poslanika v Rimu je dokaz da ic italijanska vlada, preje tako strupeno nasproti:;. Titulescujevi piotirevizijonistični propagandi po Parizu in Londonu, sedaj naenkrat povabila nt slruponi članek Mussolinija proti Mali i.i :. pripravljena poravnati* storjene napake / novo trgovinsko pogodbo z Romunijo.
Pretekle tedne se je vršila ogromna korespon-
denca med Prago in Rimom. Italijanski poslanik v Pragi Rocco in češkoslovaški poslanik v Rimu, kot navedeno Hvalkovvski, sta imela polne roke z notami in raznimi predlogi, ki jih jc staviial neizčrpni dr. Bcneš. Dr. Bencš, ki je v svojem govoru o zunanjepolitičnem položaju rabil na naslov Italije skrajno prizanesljive, da, naravnost prijatelj-:,ke besede, si je očividno stavil nalogo, da pcsie-duje med Italijo in Malo zvezo in da Italijo pripravi do tega, da v Mali zvezi ne bo več videla svojega nasprotnika, ampak lahko svojega sotrudnika ali vsaj prijetnega soseda.
Kaj z Nemčijo
Ta proces pomiritve, ki je zelo ublažil ozračje med Italijo in Francijo na eni, med Italijo in Malo zvezo na drugi strani, seveda odpira vprašanje, kako se bodo potem razvijali odnošaji med Italijo in Hitlerjevo Nemčijo. Italija ima v tem predelu Evrope samo eno življenjsko nalogo, da prepreči združitev Avstrije in Nemčije. Čc se ta združitev s pomočjo iskrenega sporazuma z Malo zvezo onemogoči za dolgo dobo bodočnosti, potem jc Italija dosegla svoj neposredni cilj in nima preveč interesa, da bi se navduševala za Hitlerjeve zunanjepolitične ideale. Zakaj tudi?
Žarki nove Sfiči
Politično obzorje, tako končava Ncuc Ziircher Zeitung , je brez oblakov, ako izvzamemo samo francosko stran, ltjer jo nakopičene ;:ek*i megle, skozi katero pa vedno bolj prodiraj.) žarki nove biči. Ko je preneha' jadranski cikîon, se '■c-boljšava tudi politično podnebje na francoski meji.
Sofija, 15. maja.
Ko .so ne makedonske organizacije zbrale na I. ng.-tsu v Gorili i ''uma j i, so se nadejali ljudje, ca bo uiastaLo ti)<d obema kriloma, lo ц: meri Mi-!:ajlovisli in.Protogerovci premirje. Toda premirje ic trnjalo ir kratek čas.
V poslednjih mesecih so uboji in umori med makedonskimi partizani kar na dnevnem redu. Spomnimo se samo bilke pred kraljevim dvorcem, kjer je bil urednik časopisa Makedonije Simeon Evtimov smrtno ranjen, en policist ubit in nekaj drugih ranjenih. Strelja se sedaj tu. sedaj tam. V ramvaju, na najživahnejši promenadi Carja osvoboditelja« tik dvorca, v bolnišnicah, na vseh kon-
in krajih Sofije, da uijoji so se izvršili celo v centralnem zaporu, kjer eo bili v atentatih na posamezne Makedonce sodelujoče osebe ubite ocl pri'-iicncev umotjeniii. Nikjer nui '.aren, če si Vîakedobec tega ali onega krila. Nikdar ne veš, kdaj in kje le čaka smrt.
Vsi funkcionarji makedonskih organizacij so stalno obdani od svoje lelesnc straže (telo-ohra-.liteljev), ki spremljajoč svojega gospodarja, budno pazi na vse mimoidoče, roko v žepu, držeč revolver in pripravljena na vsak slučaj.
Atentati «c ne omejujejo na Sofijo, ampak se godijo povsod, kjer žive Makedonci. In če časopisi ne poročajo vsakega dne o kakšnem umoru, pa gotovo beležijo vsaj kak poizkus tc vrste, ki se je ponesrečil. Kajpak so morilci oboroženi tudi z bombami, katere včasih vržejo proti zasledovalcem, da morejo v nastali zmedi zbežati. Če jih policija vjamc, je odgovorg vedno eden in isti: uboj. izvršen po zapovedi makedonske organizacije, kcjc povelje je prinesel nepoznan odposlanec organizacije. Ako žrtev, leteča na zemlji, гс daje znake življenja, ji ubijalci poženejo še nekaj krogelj v glavo iz neposredne bližine, da je smrt gotova. Morilci se kesajo le tedaj, če niso dosegli svojega namena in so nasprotnika Ic ranili.
Bolgarski narod se je do skrajnosti naveličal ! teh ve."..lih zločinov in javno zabavlja čez Makc-I donec, ker so ta grozodejstva žc popolnoma izpod-; kopala ugled Bolgarije v svetu. Toda vsi pozivi poštenih ljudi, naj bo enkrat konec temu, zadenejo na gluha ušesa, i V soboto, 13. :naja, n. pr. sta bila kar dva na-
pada. Pri «nem je bil težko ranjen r.eki čevljar Makedonec, in slučajno neka žena, ki je : taki na cesti, I o je žrtev bežala pred napadalcem. Zvečer je bil ranjen predsednik makedonske mladeniške organizacije v Krasnem sebi pri Sofiji s strelom cikozi okno v gostilni.
Danes, ko to poročaur, ali jutri sledijo gotovo kaki novi napadi. Država je izdala stroge naredbe za nošnjo orožja, prireja racije po javnih lokalih, kjer pregleda, vse navzoče, ali nosijo orožje brez dovoljenja — vse zaman.
Ni se torej čuditi, če se tudi v Bolgariji oglašajo ljudje, Ici želijo odpravo demokratičnega režima, ki daje preveč svobode neodgovornim elementom in nima moči in avtoritete, da bi zatrl javne uboje in umore. Veh o jih je žc, l:i pravijo, da zamore urediti državo Ic močna osebnost, ki bi prevzela vlado v > voje roke. Za tako osebo se rr"atra znani profesor Cankov, bivši ministrski predsednik, ki je .strmoglavil vlado Stambulijskega in :\-.trl njegovo stranko z ognjem in mečem. Torej vidite, da sc trdi v Bo!Mariji smatra fašistični teror za edino sredstvo proti terorju politično r-inarhije.
Do nedavna so se politični umori godili večinoma le med Makedonci. V poslednjem času se pa uprizarjajo napadi ludi na komunistične funkcionarje v raznih mestih. Neznanci mečejo bombe v stanovanja, streljajo na komuniste 1er se po '.ia-oadih večinoma brez sledu izgube. Kden najbolj agilnih komunistov, bivši poslanec Napetov, tajnik komunistične stranke je bil ubit v Gornji banji pri Sofiji ob belem dnevu. Truplo je policija dala prenesti zjutraj zgodaj pred določeno uro na pokopališče, da prepreči delavske manifestacije. Umor Napetova, ki je več let -Mudiral na sovjet-r.lcih šolah ter bil glavni zaupnik sovjetske republike v Bolgariji, je delavstvo skrajno razburil.
Domneva sc, da se napadi na komuniste uprizarjajo po naročilu nacionalističnih organizacij, drugi pa menijo, da je to delo privržencev Canko-va, ia da ima namen, sejati nemir med narodom ter tako pripraviti tla za močno osebnost, ki naj potem vposlavi red in mir v državi. Ako današnja vlada ne bo znala zajeziti terorja, potem utegne ze.bodoči rezini bili neparlamentnrcn in nedemokratičen. to те pravi, Bolgarija drvi z vso silo diktaturi v naročje.	K.
pesero med brali
m
-1..' Ф , "Zfc i.
si
n
r®
F? 27
:гог>зе vo'ne nn Daljnem vzhodu
шгтлш
London. 18. maja.
P« najnovejših telegramih se zdi mogoče, du b» kitnj-ka vlada v Nankingu skušala skleniti mir
i. .'uponsko. Ponudbo miru je izročil Japoncem bivši kitajski minister z,-: zunanje zadeve Huangfu, ki se je imel te dni odpeljati v Uinjr. jia je neki kitajski nacionalist vrgel bombo proti njegovemu vlaku, ker se nacionalisti trdovratno upirajo vsakemu kompromisu z Japonsko. General Huaiigïu je ostal nepoškodovan. Japonci (eli mirovnih predlogov uoče.io sprejeti, ker zahtevajo, dn mora mir predlagati kitajska vlada sama. !:i .jo zastopa Caii-kaišek. s Huangfiijem pa se ne bodo pogajali.
Diplomatski krogi so zvedeli, da bi bila podlaga miru Sledeča:
1.	Kitajska prizna neodvisnost Mandžurije iu Džehola.
2.	Severni Kitaj bi sic.or ostal v okviru kitajsko države, ne bj pa plačeval nobenih davkov in bi bil popolnoma neodvisen. Provizorični vladi severnega Ki taja naj hi predsedoval general !Iu-ingtu v sporazumu z Japonci.
3.	Japonci se umaknejo i,: severnega Kitoja •ireko Velikega zidu.
1. Kitaj sklene Japonsko pogodbo prijatelj-
■IkOgu sodelovanja in vojaške zveze.
Novi, 18. maja. AA. Vse včerajšnje popoldne
lo Nj. Vel. kraljica in Nj. Vis. kraljeviča Tomislav in Andrej prebili lia peščini, kjer sta sc kraljeviča zabavala in igrala. Popoldne okoli 3 sta se Nj. Vis. prestolonaslednik Peter in kraljevič Tomislav odpeljala na majhnem čolnu z ordonančnim častnikom kapetanom Grubižičem in dvema mornarjema
ча lov na ribe ob obali. Mlada ribarja sta ribarila
celo uro, metale mrežo v vodo in se veselila ri-
f & h Ш ÏÏS S &ЦМ p.
Kitajska se odreče vs^m^ ozenïi iz nad Velikim zidom
Ker sc Cankajšek obotavlja podpisati lak mir, boječ so močne agitacijo liaicoualistcv. ki f>ï vzdignili državljansko vojno proti njemu, ako hi se z Japonci .sporazumel, je japonska vlada, kakor se glasijo najnovejša poročila, sklenila, da japonska arn:-:!:a nadaljuje svoj pohod proti Pekingu in Ti-jeneinu.
Odpor kitajske armade tako pred Pekiiigom kakor pred Tijenciiioiu je popolnoma zlomljen. Izve se, da so kitajski vojaki mesto Mijun, ki jc zadnja utrjena postojanka Kitajcev pred Pekiiigom, včeraj enostavno zapustili. Japonci bodo radi tega korakali proti Pekingu brez vsakega odporu, ako se Čankajšck v zadnjem trenotku ne odloči za mir.
Razen kitajskih nacionalistov nasprotujeta po-mirjenju mod Japonsko in Kitajsko predvsem ]io-slanik USA in pa japonski generalni stali oziroma «lavni poveljnik japonske armade v severni Kilaj-ski. maršal Muto, ki izjavlja, da bo vkorakal v Pe-kim; iu im.j Tokio .sklene, ce hoče. deset mirovnih pogodb z Nankingom. Šele, ko botno v Pekingu, izjavlja japonski generalni itah. bomo lahko Kitajcem diktirali tiste p°P°3e, katero hočemo ml, in se ne bomo dali vleči za nos od Čankajšeka.
London. IR. maja. tg. Japonci so zasedli sang-Гап, ki so ga izpraznili Kitajci. Njihova glavna moč .sloji sedaj pri Kajpingu.
biškega uspeha. Po ribarjenju se jc kraljevič tomislav nekaj časa kopal, medtem se je pa Nj. Vol. kraljica sprehajala na obrežju. Ob 5.30 so se vrnili v dvor. Ob 6 so se Nj. Vel. kraljica in Nj. Vis. kraljeviča Tomislav in Andrej odpeljali г avtomobilom na izlet in se vrnili cb sedmih. Medtem se je Nj. Vis. prestolonaslednik Peter r, svojim učiteljem izprehajal v bližini spomenika blagopokojnega kralja Petra s knjigo v roki in se učil.
Boj m.eé kinom in
Kir.olaslniki po vsej državi proti zaščiti gledališke umetnosti
Beigrad, 18. maja. 1. Kakor znano sla upravi ljubljanskega in zagrebškega narodnega gledališča :ia svojih anketah, ki so bile sklicanc radi težkega finančnega položaja, v katerem se nahajala ob.c gledališči vsled znižanih državnih dolacij, v sprejetih resolucijah med drugim zahtevali od vlade, da naj v prid gledališčem obdavčijo kino-vstop-nicc z 10 odst. Ta sklep merodajnih činilcljev, ki jim je na srcu obstoj narodnih gledališč, je pripravil Zvezo kinematografov /.a Jugoslavijo do sklepa, dn v petek, dne 19. t. m. v znak protesta v vsej državi zapre kino-gledališča. Zveza kinematografov hoče zbudili pozorno.si v seli poklicanih činilcljev, da bi v slučaju, čc vlada ugodi želji
gledaliških uprav v Ljubljani in Zagrebu, hi hočeta tako rešiti narodni gledališči, bil ogrožen nadaljnji obstoj kino-podjetij.
S tem v zvezi so prispeli danes v Beigrad zastopniki Zveze kinematografov v Jugoslaviji, ined njimi predsednik zveze dr. Milko Brezigar iz Ljub-j liane, podpredsednik dr, Franjo Soie, dr. Alcksan-j der Aranicki iz Zagreba in Robert IČadman, predsednik Zveze filmskih podjetij. Vsi so lakej po prihodu stopili v stike z lastniki belgrajskih klno-podjelij, ki so odobrili nkcijo zastopnikov ljubljanskih kino-podjetij. Delegacija je obiskala tudi razna ministrstva, kjer je zagovarjala interese lastnikov kino-podjetij.
Bratislava, 17. maja 1933.
ïz Brna smo krenili 16. t. m. ob 7 zjutraj. Na kolodvoru so se poslovili od nas r.aši rojaki, slovenski akademiki. Kratko, a prisrčno je bilo slovo, saj smo se zavedali, da so se tu, daleč od domovine, v bratski zemlji, stvorile v teh kratkih trenutkih nove vezi lesnega, odkritega prijateljstva. Med .-.ivahnim vzklikanjem je krenil vlak izpod pokritega postajnega poslopja 1er zaoopihal v ob-inio Moravsko ravan. Čim smo prekoračili leno in umazano Moravo, je postajala čim dalje bolj očitna razlika med slovaško in češko zemljo. Povsod so :'c vidni sledovi nedavnega .tujega j.arma, ki ni dai slovaškemu kmetu, da bi se bil zamogel razmakniti kot njegov češki brat: številna močvirja, neizirebijeni gozdovi, slabo obdelana in še slabše rodeča polja, nizke, siromašne hišice, blatne ceste. Vzhodni rob obzorja obrobljajo odrastki Karpatov, gozdovi postajajo čimdalje gostejši. Povsod oh progi smo opazili divjačino: pasoie se fazane in bežeče zajce.
Ob pol 12 smo dospeli na kolodvor v Bratislavi. Se preden smo mogli izstopiti, nas je pozdravilo navdušeno vzlikanjc. Že to nas je opozorilo, da bo tukajšnji sprejem nekaj izrednega. In nismo se molili, kajti mirno lahko trdim, da je bil najveličastnejši. Ko smo se zbrali v kolodvorskem vestibulu, je zapel moški zbor jugoslovansko himno, ki so mu naši pevčki odgovorili s češkoslovaško himno pod taktirko prof. Adamiča, ker se jc naš pevovodja izgubil v Brnu ter prišel za nami šele s prihodnjim vlakom. Ko se je poleglo navdušeno vzklikanje Jugoslaviji, nas je pozdravil predsednik JČ lige, za kar se mu je zahvalil učitelj Zupančič. Po izmenjanih pozdravih smo krenili v sprevodu s postaje. Otvorile so ;;a deklicc v nar. nošah, ki so nosile vse naše pridobljene trofeje. Pred postajo in daleč po cesti je preko 2000 otrok tvorilo špalir, med njimi nad 500 v nar. nošah, ki so ustvarile prekrasno pestro sliko. Navdušeno vzklikanje in mahanje z zastavicami v jugosl. in češkosl. drž. barvah nas je pozdravljalo vso pot do prenočišč. Dolžnost mi* je omeniti, da nas je prišla pozdravit tudi v Ljubljani dobro znana operna pevka ga. Peršlova, ki je tu našla svojo drugo domovino.
Popoldanski mladinski koncert se je vršil v nabito polni dvorani Redute na odru, ki je bil ves drapiran z zastavami v naših drž. barvah. Tukajšnja deca, ki ji je bil koncert namenjen, je sprejemala nase pesmi z rastočim navdušenjem ter ob koncu poklonila številne šopke Icrasnega cvetja. Po matineji so bili povabljeni naši pevci od Slovaškega
Beigrad za poffsfco Po morje
Beigrad, 18. maja. 1. /.<■ par dni sc mudi poljski poslance in .predsednik poljsko-jugoslo-vanske lige na Poljskem L) i bos k i v Belgradu 1er jc imel snoči tudi predavanje no Kolnrčcvi ljudski univerzi o poljskem Poniorju in o pravicah. ki jih ima Poljska do njega. (*,. Djboski je podprl svojo izvajanja s točnimi in nepo-bitllinii dokazi in pobijal zahtevo Nemčije po okupaciji tega poljskega ozemlja. Med drugim materi i aloili, ki ga je zbral g. Djboski o poljskem Prlmorju. jc omenil tudi članek našega ' berlinskega poslanika Balugd/iča, ki ga je bil j pred kratkim objavil \ tukajšnji Politiki«.
Bulugdžič sc jc namreč v tem članku izrazil 1 precej negativno glede pol j s k ili pravic ua IVi-lilorjc 1er iti točno opredeli) vprašanja kort I dorjit. Diboskj sc jc čutil tej negativnosti lia-lugdžiča ter izjavil, da on kot Pomorjan iu l.ot Poljak nc moro preiti kar tako preko toga rlntik i in jc zato prisil jen polemizirati z Bo» I ti nil ž i čc m tudi preti jugoslouineko jav nosijo ter dokazati zgodovinske in liarotlno-pravlic 1 pravice Pol jakov r, i Poiuorje. Predavatelj je svo je iirt-davati je zaključil / besedami: Kar jc vam Jugoslovanom modri Jadrali, lo jc vsakemu Poljaku košček pustega, razburkanega Baltika. Navzoči ■:> ob koncil predavanja burilo pozdravljali ir. noslnhča. Predavan ja so ne ined drugimi udeležili poljski poslanik nn našem dvoru Sclivv a r/bui ;.-( liinlhcr z vsem osebjem poslaništva, predsednik senata dr. \nie Pnvelič, predsednik skupščine dr. Kostu Iviiniunudi in 1 veliko iševilsi prijateljev poljskega naroda.
V ШШ
r.enskega kluba v klubske prostore, kjer so bili razkošno pogoščeni. /' izbrano prisrčnimi besedami nas je 'pozdravila predsednica kluba, za kar se M jc zahvalila učenka mešč. šolo Kras: ik l.sopol-.rina. Nato je sledil ogled dunavskegs pristanišča.
Večerni koncert jr v polno zasedeni dvorani zopet združil vso muzikalno elito Bratislave. Prireditev je otvoril zbor realne gimnazije jugosl. himno, nagovorom ter dvema pesmima iz Prodane neveste.
Po prvem odmoru je pozdravil naše malčke predsednik mestne občir.e; prisrčne so bile njegove bescc'e. katerim je sledila poklonitev prekrasnega venca. Navdušenje in ginjenost občinstva je ras tla od pesmi do pesmi. Številni prijatelji so prihajali v garderobo, da bi mogli od bli^u občudovafi naše sfavčke«.
17. maja 1Ç22. Ob 0 smo bili povabljeni v Šte-ianekovo osnovno rt meščan, šolo, Iti јг ena najmodernejših v državi; Pred vhodom nas je sprejela vsa mladina živahnim vzklikanjem. Nato smo bili pogoščeni v gospodinjski šoli meščanske šole, pri čemer so nam stregle učenke same.' Po prisrčnem slovesu sino odšli nn ogled mesta, ki I-,rani redke zanimivosti: mestno hišo, kjer je bil podpisan 1. 1805. mir met' Napoleonom in avstr. cesarjem no bitki pri Slavkovu; stolno cerkev, kjer so bili kronani madjaroki kralji v prcc'->ilr;:ju: ki je z umetniško izdelanim omrežjem ocl le!;en od glavne ladje in še mnogo drugega. Popoldni', pred odhodom vlaka proti Dunaju, r.mo bili zopel gosi jc Ženskega društva, l;i jc grma lilo dobrote aa 'kro nike vedno ješče naše mladine.
Po prisrčnem slovesu rs kolodvoru, ki 'e zonet zc.ružil vse naše prijatelje in pri katerem j» m-.'o-Katero oko ostalo suho, smo med glasnimi poslovilnimi vzkliki krenili iz Bratislave, tega srca .Slovaške 1er po kratki vožnji zapustili i t: d i bratsko zemljo češkoslovaško, ki nas jo Iako hratsko sprejemalo na vsej naši dolgi poti.
cesii na
.-■d«"-!?4? <S
Dunaj, IR. maja. Ig. V dvontn'i Rony р-цча
■•:o priredili dane.s Trbuvc'j.-ki slavčki kori......1
vodstvom učitelja šuligoja. ki je bil zelo '.Vhro obiskan. Poslušalci so bili zpld zadov^Ijtjf' Méà gcsii smo opazili posebno jugnslovanske"a vi inka generalnega konzula Jošimovičn. jugoslovanske trgovske zbornice in vseli tltm-Ukih jugcslovauskili «Iruelov. Konrei-l so pos:-lili ' tu li voditeIjskioiuiaj,.kil, pvvck:|, ,.,., cavmtlelj Ijiega pevskega zbora Wiener Siui-oHtnnbeu.
Osebne vesti
Belgrecl, is. nia ja 1, Napi , dovoli .ч„: za • veterinarskega svetnika 5, pol. skup. v kam-! msKein okraju Jt ..ip lUtnlcr, za veferinar-•skega svetnika л pol. kup. v dolnjclcndavskem okruju Anton Sol,, zu višjega vclerinandvcga prt- a vu 6. pol, sjulp. y ljubljanskem okraju Viktor de Člena, za višjega vctorinurskeio pristava :. pol. skup. v gi ač&niškcin okraju h-an Svetec, /a višjega vctcn'nui'skcgii prietii'vn .. pol. ,skup. v radov 1јј;';!чcm okruju Ivan Kapus, --- lostavljen jc za višjega pristava lligien-;	^vpda v Nišu v 6. pol. skup. Ing. Viliu-
> ï10/!. ^c'jko. — Vpokojeua je I jiiu Sesek, učiteljica za Ženska ročna dela pri Sv. Bollcnkii
££ongres PetiuMttba
.	18. unija. A A. Projiietni minister
i c izdal odlok, da imajo v.si člani Pcnklubov v kraljevini iu gc-ljc iz inozcinstvu, ki sc udeleže 11. niediiarotlncga kongresa I'cuklubu v Dubrovniku j>ro> ico do brezplačne železniške vozovnice I. razreda na vseli progah državnih železnic in na vseli vlakih, razen ekspresa. Vozni lisičk bo veljal od _'l. maja do 6, juniju t. I. Listek bo pa jmcl_ veljavo le z legitimacijo Pcnklubov naše kral jevine oll pa inozemskih, za povratek pa po vsej kraljevini skupno z. omenjeno legitimacijo I Pcnklubov in le ,s pečatom kongresnega odbora.
Zagrebška vremen-I. napoved: Oblačno in ,-ptc-
i nsenljivo (m či jasne, pednevi oblačno), zmerno hladno.