ClTATELJ. ^ številke pole^ % Vala naročnin ^ splošnega po vi* Je Ust Vaše sodv% imeti naročnino ^ & "»oglejte na % \ dan, ko ^ eh časih otrebu-višajte . ^čano. GLAS NARODA Dsf sfovenslcifi delavccw Ameriki. »■■""i« » O"—* lUttrr BiililLi tttk. 1M« at tki Pi proti osišču v Tuniziji. Vrednost italijanskih lir pada na norveškem trgu Newyorski listi FM poroča iz švedskih virov, da italijanska lira je kvotirala že pred kratkim v prosti -prodaji v Stacholniu: 8 švedskih kroner za. 100 lir. Zdaj, po padcu Ma-retli linije, je v StodchoLmu dobiti v^ak znesdk italijanskih Kit za ceno treh švedskih kroner za 100 lir! Isti list |x>roca v svoji števil-iki od 29. marca, da bo v bodoče poveljinik italijanske vojne mornarice, admiral Art uro Bic-cardi, podrejen nemškemu admiralu Doenje je v za-cknjem času temeljito spremenil, deloma radi diplomatične-gti delovanja izalpadnih velesil (konferenca, v Casablanci in v Adaiii, a dJeloina raldi ruskih us^pehov tefkoni žilne. Vse to je privedlo do umora generala Lukova. Nobenega dvoma ni o tem, da je s tem generalom izginil na Bolgarskem eden izmed važnih nemških agentov. iZanesPjive vesti iz Bolgarijje poročajo, da je vlada zelo o-Jcrap&» oibramlho svojega ozemlja in se v vojaškem ozim pripravlja na presenečenja. Krogi osišča se iboje, da ne bi bolgarska vlada zaradi preobrata v turški politiki začela iskati ožjih stikov z tStveneni pa so "* li intenzivmo zatirati grški živel j v TratMji in Macedonia!— najbrže hočejo po vojni pokazati zedinjenim narodom, da so ta ozemlja popolnoma bolgarska in da morajo radi tega o-stati v bolgarskih rokah. Toda Hitler bi hotel, da mu Bolis^ri ja pomaiga na ruski fronti vsaj zadaj za fronto. Značilno je, da so dolbili vsi švicarski podaniki nasvet, da zapuste bolgarsko ozemlje. Tudi Nemci pošiljajo svoje žene in otroke neeaj v rajfo. Kam se bo Bolgarija zares obrnila je težiko reci, toda jasno je. da je postala silno nervozna (JIC. ŽIVILSKI ODMERKI NA TOČKE Potom rabe kuponov v Živilski knjižnici št. 2. imajo koiizru-menti na razpolaigo veliko rafoi- ro živil. Modre znamke se sedaj uporabljajo za nabavo prezer-v i ranega in konzerviranega ter sličn^a sadja, soeivja, itd. Rdeče znaniko pa za nafoavo me- ma- HITLER IK MUSSO NA BRENNERJU •Kot pravi neiko pročilo ie Ri ma preko Berna v Švici, imata sa, sira, sirovega masla. Hitler in Mutssol'-iii najibrže na' sti, itd. Brenner ju vacaxe konference, j Vsaki osebi je dovoljenih JC k»ko bi se mogla ubraniti aa- točk tedensko za meso, sir, -si-veeniskega vpada na evropsko. rovo maslo, mast, konzervirane wlino. I riibe, itd. Oetudi se Mussolini zaradi' Modre znamke D E m F so zavezniških zmag v Tun ziji v zd'*j veljavne. Vsaki osebi je do-prvi vrsti zanima za. obrambo voljenih 48 točk za nalbavo kon- I ta litje, vendu-r oba posvetujeta o splošni obrambi evropske celine. S seboj imata tudi =n*oje poglavitne svetovalce. Angleški radio je včeraj sporočil, da je vse prebivalstvo južne Italije zelo vznemirjeno in v strahu pred ^avceniškimi zramimi napadi, ker so bil* že bombardirana /mesta v Italiji in na Siciliji. Radio iz Stocfkholma poroča, da Italjami pošifcjado oklopne avtomobile v južno Italijo, da postavijo gibljivo obrambo <*> svffjem olbreSOu. Da pa prebivalstvo ne bi bilo v prevelikem strahu, mu rimski radio zatrjuje, da imajo Italjani taijno orožue, s katerim bodo mogli odb'ti vsak vpad. zerviranega sadja, sočivja, sadnih sokov, juh, suhega sadja, rozin fižola leče suhega graiha itd. VEČ LADU JE BILO POTOPLJENIH v MARCU • Washington. — 'Mornariški tajnik Kinox je dejal, da so bile zavezniške ižguibe na morju znatno večje v mesecu marcu nego pa v felbruarju. Knox ni podal nobene ocene v Številkah z ozirom na skupno število nacijslkih podmornic, 'ki so jih naciji vrgli v boj proti zavezniški plovbi to spomlad. M!r. Knox je dejal, da rabijo naeiui novo taktiko, a ni obelodanil ndbenth tozadevnih podrobnostih Rekel pa je, da je situacija resna in težka, ter si nobeden ne df|)a kakih iluzij glede te*?*. Podmornice koncentrirajo največ v Srednjem Atlantiku, koder vodijo pomorske črte, po katerih dovažajo zavezniki materija* in blago v Anglijo. Združene države hite graditi rašiiee 2» spremljanje ladij in tajnik Knox je dejal, da je produkcija tesh potrebnih ru-rušiioev zadovoljiva in trudi pomanjkanje potrebnih motorjev, ki je bilo nekaj časa občutno, je zdaj premoščeno. Poljaki so napadli Gesta-povce\ in rešili ujetnike London, 6. aprila, (Po Poljski telegrafski agenciji.) Podtalne sile na Poljskem so v večini afctivi in v samem srcu Var šave je bil pred nekaj dnevi prirejen napad na Gestapovce, ki so vodili ali uibita, ali pa odvedena proč, v suženjstvo. Onemu delu Slovenije, ki je bil zaseden od ITALIJANOV, se m godilo nlič boljše. Enaintrideset tisoč moških so poslali v de-portacijo, 3,000 jih je bilo ubitih v takozva ni borbi proti gueiilcem, skoro 1,800 talcev je bilo vstreljenih in 650 je bilo umorjenih od tajnih italijanskih agentov; oni, ki so izginili ali pa se nahajajo v zaporu, štejejo več od 6,000. Vse to od celokupnega prebivalstva -od 230,000, kar iznosi zopet ENO OSEBO OD PETIH. Italijanska vojaška adttninistracija je ravno tako brezobzirna kakor nemška. — Mussolini sam je izjavil v meseceu juliju v Gorici, da bo ravnal s Slovenci po načelu zakona rimskih imperatorjev, ki je zahteval usmrtitev vseh mož premaganih sovražnih plemen. Pokolji Srbov, izvršeni od Madžarov od mesta do mesta in od vasi do vasi, in trpinčenja, ki so jih zagrešili, so stvari, ki so že znane. Ravno tako tudi razmere v koncentracijskih taboriščih. — V mesecu januarju pred enim letom, je bilo na Madžarskem pobito takorekoč VSE SRBSKO PREBIVALSTVO. Proti koncu januarja pa so vdrli Madžari v severno Srbijo in tako grozno razsajali, da so poročila, ki so prispela na Madžaa-sko, * globoko vznemirila tamošnjo jaranost; vlada je to ogorčenje pomirila z zagotovilom, da je bilo treba energičnih ukrepov^d& ae ohranita mir in red. Ceni jo, da so Madžari v tem mesecu poklali več od 10,000 ljudi. Ni dvoma o tem, da je uipor prdbivalstva v teh krajih igral svojo vlogo in dal napadalcu povod za nasilje, toda v splošnem se je nasilje začelo še prej nego upor. Razumljivo je, da civilno prebivalstvo ne zbeži v gozdove in se ne posveti gueiilske-mu življenju, da ga pobijajo kakor divjo žival, kadar pade v roke lovcem, ako ni to prisiljeno, ako ga obup in jeza ne priženeta do tega. Nemci in Italijani niso poskušali le stra-hovati to ljudstvo z metodičnim terorjem. Hoteli so se iznefoiti vseh njihovih voditeljev. Hoteli so uničiti vse borbene ljudi. V začetku niso niti mislili naprej v prihod-njost, razven morda na to, da bi kolonizirali to deželo s svojimi lastnimi l,judini. Toda zdaj imajo nove motive za svojo politiko zatiranja. Prav lahko je mogoče, da leži ravno Jugoslavija na črti, po kateri bodo korakali zavezniki v Evropo. In ti neustrašeni sinovi in hčere Jugoslavije, katere so bili s svojo krutostjo sami pognali v oboroženi upor, postajajo zanje vsak dan hujša grožnja. O priliki obletnice napada ma Jugoslavijo, se mi vidi najprimernejše naglašati, da je ta dežela, ravno tako kakor Grčija, dala svoj doprinos zavezniški stvari že zelo zgodaj in brez računa na kakšne~materijalne dividende iz te duševne investicije. Dobro pa ie tudi, da se spominjamo dejstva, da NOBENA DEŽELA NI BILA TAKO ZVERINSKO IN SISTEMATIČNO IZ-ROPANA IN TRPINČENA IN DA PLA MENOV HRABROSTI, KI TAM GORE, N^I HRANI NOBENA POMOČ OD ZUNAJ — niti v našem današnjem- svetu ali kdajkoli prej. Ako bi bilo mogoče take ljudi, kakor so Jugoslovani, poteptati in jim s kolom vtepsti pohlevnost, bi bil Hitler morda res uspel ustvariti v svoji evropski trdnjavi neke vrste zedinjeno Evropo in tako doseči zmago. Toda stvar je taka, da on si-* cer drži trdnjavo, A V NJEJ TUDI LJUDSTVA, V KATERIH VRE TAKO GLO KO SOVRAVSTVO DO TIRANIJE, KAKOR GA SVET SE NIKDAR NI POZNAL. IU NKKAJ VKČ KOT - na dan dobivati. • a )) C 'GLAS H AR ODA" j J/ PO POŠTI NARAVNOST NA DOM (/ dirwH —bot, nwMJto pr—aSkm ČITAJTE, KAR VAS ZANIMA Obletnica Thomasa Jeffersona KDAJ JE HITLER NAPRAVIL NAJVEČJO NAPAKO Adolf Hiftler, ali kakor je njegovo pravo ime, Sdhmfeel-gruber, ibi se mogel polastiti Anglij«, ako ne bi mesto tega Šel v Pariz. Zav«aniki bi mogoče v početkn zavzeli Braerto in Tmniz, toda so »e izkrcali predaleč na zapadu. Vojaški izvedenci natanko zasledujejo potek vojne in pri tem najdejo marsikateri pogrešek, ki ga je »opravil ta ali Jeffereona je bila njegova sestava Izjave Neodvisnosti, ali vsa skupina njegovih spisov — njegovi govori, knjige in pisma — odseva njegovo vero v dostojanstvo dloveka, v nepreki&ljivost njegovih naravnih pcavic in svobod in njegovo globoko hrepenenje, da se v Ameriki ustanovi in vzdrži demokratični način življenja. Jeffenaonovo dolgo in dogodkov polno delovanje se lah-;ko deli v štiri perijode: njegovo i službo v prid ameriški revoluciji, zakonodajne reforme za , domorodno državo Virginia, njegovo dvakratna službovanje kot predsednika Zdmženih držav in mirna leta vrpakojitve. Dasi je bil Jefferson sin bogatega veleposestnika, je imeJ prav malo one razredne zavednosti, ki je v oniih časih delila posestniško aristokracijo od bolj skromnih kolonistov. Že v mladih letih ei je bil prisvojil geslo: 4'Odpor proti tiranom je poslušnost do Boga." To geslo ga je wdilo, ko se je pridružil koDonijalnim revoJn-cijonarjcm, ki so delali za neodvisnost ameriških kolonij. V mfladost je že začela njegova velika ljubezen m umetnosti ki jim je ostal udan v«e življenje. Sam je pravil o sebi: "Postala so pravcata strast z menoj; matematika, glasba in arhitektura." Bil je spreten vijaUxuet in njegov novi grad — Alontioello — je bil povsem agrajan po njeigovih lastnih načrtih. . Tckotm: revolucije je seetaivil razne pomembne proglase, ali Izjaiva Neodvisnosti je njegovo nesmrtno delo. Sestavil jo je kot član odseka petoooe, izbranega od drugega kontinentalnega kongresa za sestavo načrtov izjav. . Po i evoluciji je Jeffenson — kot <6!an legislature in potem kot governor — posvetil svoje delo vam je dolgi vrsti zakonodajnih reform v držaivi Virginia. U«peh tega delovanja je bil, da je ta država dobila najbolj napredne, revolucijonarne in demokratične zakone tedaj na svetu. Zlomil je politično in gospodarsko moč posestniške aristokracijo, oddelil cerkev od države in uvedel sistem javnega šolstva. Začel je tudi borbo proti suženjstvu in za epSosno volilno pravico, ali v tali reformah je bil preveč naprej od svojih sodobnikov in je bilo treba poznejših generacij, da so se vresničile. . Jeffereon je bil dvakrat izvoljen za predsednika Združenih držav. Njegova boitba proti reakcijonarnim zakonom proti inoaemoem, je prišla do končne uspešne zmage in do poloma reakcionarnega nazadnjaštva. Druga znamenitost njegove predsedniške dobe je bila pridobitev v«e doline Mississippi-ja od Ajlhtgheny pogorja do Rooky Mountains ,potom tako zvane "Louisiana PurchMe". To ogromno pokrajino, ki je kasneje postala srce Združenih držav, je nakupil od Fliancije za $15,000,000. Zadnjih 17 let svojega dolgega življenja je živel v svojem gradu Mcatioello ,odkoder si je dopisoval z odličnimi možmi sirom aveta. Ustanovil je University of Virginia in ji predsedoval. . Umrl je dne 4. julija 1826, ••avno petdeset let po dnevu, ko je bila podpisana Izjava Neodvisnosti, veliki, zgodovinski dokument, ki ostane za vedoo (spojen s 5^pominom na Thomasa Jcffersona. —iFUS. S O NAR T REKORDI Lep« Melodije! 6t. M371—Na Marijane«, polka Kje BO moje rotice Marlčka pegi«.—polka Dnqoesoe University Umbnri« orkester ftt. M575—Tereeinba polka Na plaolocab—valfefc Jerry KoprirSek In orkester Za tos, cenik ln oene ploSC se obrnite na: JOHN MARSICH. lafc, 463 W. 42od St, New York RAZGLEDNIH Piše Anna P. Krasna IZ PISEM SLOVENSKEGA FANTA VOJAKA ZDRUŽENE DRŽAVE DELAJO NAČRTE ZA IZOBRAZ BO EVROPE PO VOJNL izjavo, da združeni narodi morajo biti pripravljeni da bodo zaeno z razonoženjem ter z re-origmikiriamjem . ekonomskega in polfttionega življenja po vojni vzpostavili tudi izobraževal ni sistem, katert«ga je Nemčija uničila, ko je pregazila evropske debele. Potrebno bo začasno nadzorstvo izobraževalnega sistema, ker znano je, kako je Nemčija rabila sistem jzdbratževanja, v to, da je razširila in utrdila naoijsko filozofijo dcmia in v drugih deželah. StudebskeT je dalje 'poudaril, da napol izobražen svet more biti tudi samo napett svoboden. Demokratična izobrazba po vsem svetu bo morala biti na kak način dosežena, če hočemo preprečiti vedno hujše vojne, ki se zdaj ponavljajo že z vsako novo generacijo. . (Potrobite bo tudi temeljita predb.aaiba izobraževalnega sistema v osiščnih deeaelaJi, kjer 90 ta sistem zlorabljali zlo&eti reditelji t svoj prilog in za utrditev svoje ideologije. Predstavniki Poljske, Čeh*> slavaške, Jugoslavije in Grčije so oriaaii na zborovanju položaj v Srednji in Vzhodni Evropi. O tem se je podrobno r^zmotriva&o«. E. George Paine, dekan New-York univerze, je dejal *v svojem govoru, da Ameriška bi morala takoj začeti priprave, da se pošlje po vbjni v Evropo iau-eene u čitelje, ki bodo šli tja kot ".izobraževalna expedici-ja*' ki bo pomagala pri obnovitvi in gradnji nove in mirne Evrope.. Za to delo bodo potrebni novi ljudje, i novimi ob-aorji in e široko in raznoliko podlago znanja. . . . . Nadaljevanje. '4 Arabska dekleta po večini niso lepa, četudi se sreča fai in tam katero, ki je videti privid čna. Lepotice navadno azija-t-tfkim Indijcem (Hindustan-cem.) Oudno je, da zaidejo tudi aralbska dekleta v javne hiše, ko so drugače talko strogo čuvan« doma. Araibci, moaki in ženske, nosijo sandale ali polževi je, 6© jih imajo, drugače hodijo boei. rro jim tako utrdi kožo, da ^leda, kako Ibi imeli usnja to noge. "V splošnem je življenje tukaj različnejše in zaib&vnejše na smo tudi nekaj, da uapravimo drevescu konico ali kroivo in se je d<*ni«.lU eden od fantov, da je iztezal lepo pločevinasto zvezdo čz prazne kan te za živila. To smo ne^ taftcmli (na primerno palico, katero smo okrepili, kakor drevesce samo, in tako je ddbilo dre-ve*oe koffrco z zvezdo. "Potem sem narpravil napis z 'božičnim voščilom in smo to obesili nad drervesce. Čez ospredje predalnika sni o prevrnili dve modri 'angleški od. ji in na 1o smo potem pripeli vsa voščila, ki so jih fantje ž«* prejeli od doma. Vso preostalo zoluijavo i smo avrihaJi vrii taga predalnika, okrasili z njo/ st°ne in tla ob nd:h. Velik snop zelenja smo Obesili na tram sredi prostora, da je izgledalo, kakor bi vi.-?el lestenec od stropa. In da izgledalo vse bolj praznično, tmo pregrnili mize iz desk z Miimi prevlekami za modroce. *'V prostoru je bilo zdaj kakor Božič in na "bari** sto stala dya sodčka d«mačin=ki'ge piva za jutrišnji dan, kar je po- V PESMARICI "AMERIŠKA SLOVENSKA LIRA" » vkljofene deMe slovenska pesmi: L Podokaloa — moH sbor s bari. X. Poxdrav — molki »bor S. Lahko so« — taoikl sbor 4- Otofikl rvon — metati! sbor i. Ponitatfnak* — raetant sbor. m bariton samospevom •• U« L - »a soio speve, molki in mešaai sbor 7. Ura II. — sa metani sbor t. Al tan taki odmevi — za mofld ln te na ki sbor. s bariton samospevom ». Kantata Is psalma 12« — mofti sbor 16. floti — sa samospeve, metan! ■bor io aprsmlje vanjam glasovi ra 11- Paalm 2» — sa samospeve, tns-tanl sbor ln spremljevanj« Claaovlra ali orr«i CENA SAMO 50 centov KOMAD CAPITOL Slrst ST., NEW YOBK T« m koncertne In ■rfine lian, katere J« agtas-bH ta ▼ iwwiltftl MU MATEJ L HOLMAft, arpuikt ta peveroijs pri tf. Vida, Clere- tand. ouo, vm. NaroČite to sMrko pri: KNJIGASNI0LOTSKIC KJBL- COMPANY tU W. lttfa 8L New York 'Vtftada Združenih dazav bo fcmialu imela v redu načrt aa preobrazbo povojne Evrope z ozirogn na splošno izobrazbo in ta načrt bo vključen y bodočih raagovoriih med zavezniškimi narodi, soei^o s načrti glede prchrajie, refcaibilitacije be^gun-cev itd- . To dejrtvo je bilo obelodanjeno na konferenci Institute of Educational Recoik&ruotkm, katera so vriši na New York univerzi ped pokroviteljstvom United States Committee on Educational Reconstruction, kij je organizacija civilnih predstavnikov prosvetne jzobradbe. SJborovanje «e vrši skupno z odborom Srednje in vzhodno-evropskega imčrtne^a areta, v katerem so zastopane: Jugo-sllavija, Grčija, Ceboeloivaška in Poljska Prvo sejo dva dni trajajočega zlborovanja je o tvoril dr. John W. Studelbaker, prosvetni kopnisatr Združeniih držav % FARMA NAPRODAJ 80 akrov, 34 za oranje, drugo je pašnik in les, hiša 6 sob, aidana klet, hlev za 10 glav živine. 3Vt milje iz mesta Phil-lip«, M milje do šok. — $600 jt ptoe»ti gori, drugo na izplačilo po 5 odstotkov. —Prodam aara~ di starosti. — Cena je #2,000, ANNA BETEL, R. 1 Bex 33, Phillips, Wis. 4—6, S, J MjftJ3J&Ji Note za KLAVIR • ali PIANO HARMONIKO 35 centov komad — 3 za$l.— * Breezes of Spring Time at BloMom (Oatni Cm) * to Jezero Kolo * Tam na vrtni gredi Maribor Waltz * S paraj Milka MoJa Orphan Walts * Dekle na ntp OJ. Marička, pegljaj * BarOoa Mladi kapetane * Gremo na Štajersko StaJerlS * Happy Polka Če na tujem ¥ Slovenian Dance Vanda Polka * Zidana marela Veseli bratci V Ohio Valley Sylvia Polka * Zvedel sen nekaj Ko ptičica ta ¥ Pojdi z menoj Del > planine * Kadar boš ti randnU id t^ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za ■pdano-fcierm-cmSto za $1. Po 26c komad MOJA DEKLE JS ŠE MLADA Naročite pri: Knjicrarni Slovenic Publishing Co. 211 Wcat 1Mb St. New Ymk (V pismu je natančno opisa-1 ^^ no. ksko je fcS prašič pripra- ^razni5ko vljen za gostijo in poseibno za-nimivo je tako je opisana prašičeva smrt, a ker je stvar precej dolga, to opustim. — Prevajalka,) "To je 24. december. "Moj prvi Božič, ki ga ne praznujem doma, ** Danes smo poamli tla bivše •garaže, katero smo hoteli rabiti za našo jedilnico dokler ni bila določena aa drago porabo. Zopet smo posl&li "jeep" v hribe in fantje -so prišli nazaj z Studenec Blagoslova! m »VETIH MAŠ LETNO, z« i Iv« In mrtv« Vmnm Wain* Zvtn. Čtaaarina aa vufce »Mb« živo ali umrlo 26c. (Nikdar nI potreba obnoviti.) Uplilto Vlia alaov* vojaka. DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA ■a afrikaacka ml si Je no Dopartmant O asa« W. Pint Blvd.. St. Loula. Mo. Konec. fSVESTfRAJTE V 4MEKIKO _ kupujte UNITED STATES WAR SAVTNGB BONDS i« STAMPS KUHARSKA KNJIGA: Recipes §f All Nations RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo $2^ ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani"^ Recepti bo napisani ▼ aagiettem jeziku; ponekod pa so tudi ▼ jezika naroda, ld mu je kaka jed poevbno w navadi Ta knjiga je nekaj powbnega sa one, ki se zanimajo sa kuhanje in ee hočejo ▼ njem čimbolj uvežbati in izpopolniti. .>%%%% Žfaroftite pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 Wast lfttfa Straet Kev Tork, H. T, .-.it. 2348234823232348534823482348 ^MAB MMM' _ ... ,_< " FRIDAY, APRIL 9, 1943 " ^ -------------------- - - ------------- — • • ▼BgaNOYUtWL.MW "GLAS NARODA" _nem 9t tmm r—na r I__ Omd sad PubUahed by 81ov«nSe PabJUblnc Onmgmnj, e odpravlja, na počitnice v Penrasylvanijo k mojim sorodnikom Takrat se je pričela ta narvada naših ljudi, ki «o delali po tovarnah v New Yorku. Pred tem časom. so ubili yj?e jKjletne v»:^<če rnjeeeoe po nw-vonskih tratoarjidi in po vogalih okrog Game. Torej sem se nattm^nil, da prebijem kakšniii šest tednov v Hazletonu in o-kolici; malo več v okolici in si nalberem malo Baletne rja v i ne na obraz. , Bil tam tam že nekako dva tedna in pohajkoval podnevi in zvieoer. Ko se moji sorodniki in prijatelji vrnili iz rovov, smo stopili malo k Dru crudes ali pa na Carson Street in ti tam ob kozarcu piva (pri-, bli-žno do4ii«ga v času prohibi ! c i je) pripovedovali dogodke iz, naših življenj ter giedaii nazaj! na dni, k*> smo M hodili po! rojstnem kraju. Večinoma je prisila na dan revščina in trdi1 lirospodai*ji kUjob temu pa se, je držala pogovorov vedno na-1 ke posehne vrete potalobijena JAKOB KONEC SLAVR ki družbi. Vsi smo čutili približno enako; vsak jc imel kaj, kar je bilo v duševnem sorodstvu ■z drugim. " Vsakjbi lahko naslonil pritoajho in bi jo dru-,g-i i lahkoto razumel, ker stno vt-i prišli z eniaii ciljem vsaj kar nais je ibilo tam takrat. Vsak 'bi rad še videl stari kraj ali veak bi se tudi hotel vrniti nazaj v novo domovino. Ne za to ker etitri kraj zaničujte, ne zato, da igu ne lju'bi, palč pa zato, ker se mu je nevi kraj priljutbii, čeprav mu je moral prilivati s svojim znojem vsak dan. PdUtg dolarja je vsak ljubil tudi svobodo, ki miu je dala čut varnosti, da ga nikdo ne opazuje in ee nihče ne zanima zanj in čim i boljše mu gTe, boljši je njegov prostii Nikdo mu ne zavida. Za nas ni bila to le neke v r^te svo-boda, ki je t>ainy) na papirju, pač pa živa dejanska svoboda, ki je bila tako vidna, da bi jo skoraj lahko prijel z roko. Fantje rudeoelič-ni, 'brezskrbni, so hodili brez skdbi, da te jih vpoklice v vojaško sluabo. Vse je bgledalo tako varno in vse tako ljudsko, domače. Ljudje so ee pocsdiraiv-Ijali in postajali ob svojih hišicah, ter se spuščal i v pogovore, kot bi ise poznali od nekdaj. t topil ma.o po okolici, ki je dbkrožala mesto z nekako 5O,OO0 prebivale i in je bila poraščena z grmičevjem. Proti poldnevu sem pa prisil h kosilu. ter pot,em čakal, da so prisili iz rova in jo stopili malo k •baiii in pogovoru. Nekoliko pr/oč od hiše so kopali rotve za odvodne cevi. Rovi eo se vlekli za mestom in po pobočju, počasi lezli v mesto. Delali so večinoma Italijani. Parkrat sem šel gledat, bolj od daleč in čedalje mi je bik) bolj všeč. Končno sem se ovUočii, da .vprašam za delo, ker *ezija ise Se tako ne bo odprla kanalu in par tednov dela ne bo napač-, no. Omenil sem: aestrični in me je nekoiko postrani pogledala, češ: "Can you do it?"' Zvečer sea« zopet omenil drugim in so se mi smejali: <4S tV(OQd- DRŽAVLJANSKI PRIROČNI* Izšla j« nov* knjiiica U drni* poljudna narodUn. ta** postali General von Daniel, ki je bil vjet na ruski fronti, je Jia poti v ujetništvo, ob potu pa vidi marsikaterega nemškega mrtvega vojaka- • veliki spomladanski festival. * 'Jadranska Straža" v New Yorku priredi s sodelovanjem jugoslovanskih društev v New Yorku in okoici dne 16. maja .v Arlington Hail, na St. Mafcks Plač«? v počast naše junaške trgovske mornarice Festival, ki se prične ob 3. popol. in bodo nastopila razna pv. društva, kakor tudi prvovrstni imietni-ki. Važnost naše trgovske mornarice je treba pokazati našjmu narodu. Zato je dolžnost vsakega Jugoslovana, da pride na ta festival, da dostojno počastimo naše "monske volkove." za pomočrdeči armadi Jugoslovanski odbor aa w>j-no pomoč Rusiji nam je poslal aaskdnji članek za pri obči tov: Cenjeni prijatelji:— Jugoslovanski odbor R. R. P. v New Yorku sklicuje veliko konferenco Slovencev, Hrvatov in Srbov, kakor tudi vsa jugoslovanska društva in prijatelje sovjetske Rusije, da bomo skupno razpravljali o bodočem našem delu in organiziranju za čim večjo pomoč ruski rdeči armadi . Konferenca bo v nedeljo 18. aprila v Hartley Houae„ 413 West 46th St., ob 2. popoldne. Odbor. ameriški državljan. Poleg rjTHknJ. ki Jlti navado«. •<*lniki jlartju pri lepila m dr tH V-lJ:ll!HtVO. VM'bujf knjiiica p* » II. lelu nekaj »uiuUi It-rnir k ig Ztiltnjeolli t!jraimrsu. PrtMlMHhilkl gedin> o I ft • I rtu v Id PoMIfif «1 r£a** Ceaa knJUirl Jr samo 80 centov ta k UotjJ pri: SLOVKNIC PU BUSHING. (Hi tU We* 18tfc 8L, New V«t tišina, v kateri e« je zrcalila IjiJbezen do kraja, iz katerega sano prilhajali. Nekako tak vtis je bil v tihem iaiazu, kot ko pride vernik po jutriL ki opravi spoved in obhajilo. Ceš, kar je ibilo, je bilo; če je bilo narobe ali če ni ntoglo drugače biti, je bilo pate tako, kot je za takratne časse najboljša mctglo biti in jokati po toči ne pomaga dosti.. Upali amo, da bodočnost prinese kaj "boljšega onim, ki 'bodo tam.- Večinoma so naši ljudje prišli sem od že spravil, ocvrl in pojedel predno bi se kdo zanimal zate, ker je pač velemestna navada zanimati ee za svoje lastne za-d«ve in pustiti tujca v mino, naj gre svojo pot. Če pa te vnraša noiasnila. mu ara dai oo hlapčevskih del; delavka in dekle, kočarji, premolar ji, rokodelci in nekaj takih od kmečkih družfn, ki so Hi!i odrinjeni doma, .%identje, ki jim pot ni bila gladka tam in niso moid i zn«posliti svojih zmožnosti. Za to je kaj lahko najti stik v t«' 6voji moči, ki v velikiii slučajih ni veliko, kajti tukajšnji prebivalci po navadi poznajo le evojo MWSnio okolico, »v k Mero je frtlaioenih na tisoče družin in še od teh se jih komaj poena kakšen tucat dlrugo pa, kar lasri in gre okrog tebe, te VA2NO ZA NAROČNIKE Potag naslova |e razvidno do kdaj liaata plafiano aarofinlno. Prva ItovUfca poaMai ami. dra^a daa la tratja pa law. Da ua pHtwa-altc nepotrebnega dala ln stroškov, Vca prostato, da akalata naroenl-ao priroCatno poravnati. PaMJtta narodnlno nararncat nam aU Jo I« pluta J te na Vata natopnlkc v VaSan krajo ali pa kalerema law« •aatopnlkov, kojib lwu m Uskana a WilW frkaal, kar aa opral-«»nl obiskati tant dra«a aaaalMna. kjar Ja kaj aaJlb rojakov aaa» IJenlb. burtopflLk bo Vaa laro«! potrdilo aa pla«ano narotals« mi rokami, ki so tako mehke^; boš ti kramp gonili Bodi no,j neumen Poskusiti pa iaiuko, I ampak mogoče pnvi dan boš pa. bit." Banj ki Frank mi je rekel: | "Nace, ,velik si, mlad tudi, rr, • , ,.. , .__če kak<^c n cent zaslutiš, ti pa Tu je bila razlika ze tudi v . .. . „ ... . . ^ primeri z New Yorkom, ker v tudi ne bo škodilo; ^ New Yorku bi te lakko iz k ™ ^^^P ^ Vedac> lah' ko odlozre." liiugo jutro ob eedmib sem že čakal ua mtiefcu, da vpra>-.šam za delo. Mlad Iri«h?ji r«dno otvoril kaomponjo f& najv£iqjo prodajo bondov, ki še bila pod vzeta in ob te j prf-liki je tudd eam j>ro Bteeltoa. A. Hren Tarda Greek. Pr. Biftth m Weet Newton. Jc^Sb Jo?M WISCONSIN. MBwaafcee, «reet AMta, Pr. flkek WYOMING: DiamenivlMa. Joe Bolton •PBAva *VIAO "GLAS NARODA" — New T«t - FRTBAY, XPRIL 9, 1943 muoTun L vm ]SjEBO GORI JUGOSLOVANSKA EDINOST BOMAN. — Spisal: IVAN AliBREOHT. 2=! Tako je sin odšel zdoma in ni bil nič več Završanov, v ljaškega hribe Vcikega kmeta sin, ampak samo Boštjan Go-ii lar, siromak in težak, ki se je spričo svoje trdoglave nespa-. -ti moral pehati po gozdeli za tuje gospod ait je, ki. jih ni niti ]' uri en u prav poznal, po obrazu pa eptoh nikoli ne videl. Tinka je še naprej služila za natakarico v Borovljah, ko )> je šel čas h kraju, jo je gospodar odislovil in sta se z Boštom v >>la kakor cigani, k: se cenijo pod vrbo. Brez svatov je mi-!• o in briz ženitnine. Zbadljivi kaplan, ki ju je poročal, je *nda že kcij v zakrstiji dejal nevesti, naj podviže domov, da ne prehiti, kar ji je naanenjeno. Čez tri tedne je nato že ve kal Foltan na svet, materi Tinki pa se je tisti dan utrnila , dnja soLza.. Gomilaiijav prvi zato ni nikoli mogel občutiti, iko boža materina roka. Ali res radi tega tudi za očeta .1 imel nikoli nič kaj dost- ercat Na to vprašanje se niti saan i znal odgovorita, euiiti pa je začel kaj kanalu, kako med nji-a kaplje neviden prepad misel, da bi bil Bošt nemara le še ihko Završan, Če bi sina ne bilo vmes. Kadar je ibilto doma oli&kaj narobe, je m»orai Foltan že (kot dete, in še preden se oče drugič oženil, slišati ta očitek, ki se mu je zagrizel tv UŠO, e. prav še ni mogel rasrolmieti, vse -njegove stJrnpene ost-ine. Z leti, ko je bil oče že Zalin mož in gospodar na bajti, • tudi Foltan začeli bodj In bolj razumevati, kaj se godi okrog njega, pa so ga očitki take zaskeleli, da je očeta malone za-o>\*: ažif. Ne samo očeta; temveč ves rod. Čenuu so klicali rjoga na svet, ko niti saind (Selbi niso znali urediti življenje! Tako je bil iz dneiva v dan boug zagrnjen m zakuknjctn. /je kot pobič se ni dosti družil z vr^niki, kadar pa je le zašel ned nje, je napravil ik*>j polno zdražbe in razputije. Vzlic um ti je mačeha Zalla vedno obilo prizadevala zanj. Nikoli o more reči, da bi ga bila ločila od svojih otrok. Rajši mu e .-e kaj skrivaj privoščila kak prilboljšek. Vise to je rad prejemal, čutiti pa le ne more prav nič hvaležnosti. Ne more i j ne more. Kakor vse ljudi, gleda tudi njo le z očmi ogogledal zajetnega puškarja in skoraj ni mogt verjeti, da je res k^nec strahote. Medtem je ■jrčetu, ki je pravkar sipet hotel otmiti, onnahnila -loka. Saimo besno je Še »unil sina od sebe, da se je opotekel in omahnil vpratv pušk ari u Petru med noge. .. "Kar potolaži se" gp. je obrtnik obzirno prijel za roko, "samio da nisi bolan. Če ne boš puškar, boš pa kaj drugega. Zdrav človek, ki ima glavo nasajeno na pravem koncu, že naxle svoj prostor pod sencem." Očeta j^ rdeče ikuhdo in ni zinil nobene. Gomilairica *e je opravičevala, puškar pa je samo še rekel,, da se Folttan lahko vrne k njemu, če bi ga kdaj zamikalo puškanstvo in se je poslovil. . Takrat je bil Foltan zadnjič tepen, a tudi zdoma ga ni p -lej silil nihče več. Mati Zala ga je včasih vzela s seboj v Celovec, ko je .peljala sadje in zelenjavo na trg medteim ko ^e oče sploh ni več zmenil zanj. Tilda in Šimen sta ga gfledaia kakor volka, dokler sta bila doma, le mala Mojca je bila vesela če ji je kdaj urezal vrhov o pisca!, ali prinesel iz gozda borovih češarkov, ki so jI bili najljubša igrača. Mala je bila tad i edina na svetu, ki je Foltan ni sovraži. Čeprav sta .bila po starosti celih petnajst let vsakfeeibi, se je rad igral z njo. Vsak krajcer, ki mm ga je mati Zala v imestu dala za pribolj-šek, si je pri trgal, domov grede smuknili k branjevki in kropil, kar ee mu je zdelo najlepše in najslajše za Mojco. zd eLo, da sliši jok. Gflas ga je vzpocfcbodel in pognal kivišku. razoru ob zeljniku. Nejevolja, ki ga je bila prej obšla, je splahnela in utonila k pozabi. Kakor zraščen je z zemljo in šele pisan mietulij, ki mu je sedel na nos, ga je nekoliko predramil. Foltan je zatmahnil z roko, hklratu pa se mu je zazdelo, da sliši jok. Glas ga je zpodbodel in pognal kvišku. Bes Mojca joka. Čokatec hlastno pograbi vegnik in stopi navkreber. "Povsod te že iščem Lepo te proisim, Foltan, stopi no po gospoda," ga postreže pred hlevom dbjokana Mojca. "Ali je res tako hudo?'* se na vsa usta zavzame fant in pokaže krepke bele zobe . "Hiti, Foltan, če mi hočeš malo ustreči." Res je hitei, kakor da mn gori za petami. "Brž, brž se mudi," je padel v žrapnfšče in celo pozabil povedati, kam in čemu je taka nuja. . "Gomilarjeva mati Zala —" je nerodno pogledal vstran, ga je vprašala Icuhairica Cila, kaj naj sporoči župniku. Mojca joka, se mudi--" - In je že odhacal iz veže. "Še čudno, da je toliko povedal,*' je micrtrala poštama samica, ki je poznala Foltana z Dolan. Kakor'k jedi je poklica a župnika, naj gre previdet branjeviko Gomttarico. (Nadaljevanje prihodnjič. (JIC.)—Miss Ruth MitdheE trdi, da je prijateljica Srbov, a napaida Jugoslavijo in s tem nanovo dokazuje globoko modrost starega rekla: Bog nais varuj naših prijateljev, svojih sovražnikov pa se booruo sami obvarovali. — Na tretji napad Miss Ruttih Mitchell v ameriškem časopisju na hrvašfki na-rod in JuigosaBvij^, je "New York Herald Tribune" objavil naslednje painro ministra Save Kosancviča: t Minister Kosanovič označuje pisanje Miss Ruth Mitchell za Škodljivo. ^Jtes Rrath Mitchell je v New York Herald Tribune zopet obnovila svoje brutalne in zlobne napade na II: vate. Nadala si je vlogo brani telj ice Srbetva in si prizadeva dokazati s šovinistično fnazeoloigijo, katero mrtzi večina Sribov, da Jugoslavija ne more obstojati. Kot Snba in demofcrata rrue stresata groza in stud nad zgodovinskimi poneverbam i in* ne resnicam i, loatere Mies Mitchell širi — v zablodo ameriškega mišljenja — o Hrvatih, o srbohrvaških odnašaj i h, o Jugoslaviji. Nikakor se nočem zaplesti v polemiko z njo, kajti to bi bflo brez haska. Povdariti pa želim, zaradi važnosti časopisa. iki prinaša pisma iCliss Raith Mitcth^ll pred vsem naslednje: Jugoslavijo so ustvarili napori najboljših Sribov, Hrvatov in Slovencev. Jugoslavijo je rodila narodova volja in zgodovinska potreba. Naši narodni sovražniki — sovražniki Srbov, It v-artov in Slovencev — so se veelno borili in s&še danes bore proti Jugoslaviji. Napori uničevanja s strani osišča dokazujejo prvič, da naši sovražniki napenjajo vise svoje sile, da bi preprečili obnovitev Jugoslavije in, drugič življenjsko srlo ideje Jnigodlavije, ki je v nadčk>\Feškem borbenem napori! vseh trdh tse^fcavnih. delov prišla dej svojega pravega izraza. To je zgodovinska resnica. Vse, kar je Miss Mitchell pisala v pieteklosti in vse, kar ona pJše zdaj, je v najiepšdtm skladu s propagando Hitlerja in Mul^linija in s tem, kar delata, Pavel ič v Zagrebu in Ne-dič v Beogradu. Kadar bo Goebbels uporabil izjave Miss Mr^hell v svoji propagandi p noti Jugtslaviji, bodo jugoslovanski bcj(f\-niki, ki se drže v balkanskih planinah pToti neizmerni premoči, misldli, da Aimerika podpira šovinizem, razkroj in pogubo njihovega krvavega napara. Zarad itega je ono, kar piše Miss Mfrtdhell dvaikrait škodljivo Ameriki sami. Mnogo bolj škodljivo kakor Sribcmi in Hrvatom.. Sava N. Kosanovič, minister Jugoslavije. Se en odgovor na pismo Miss Mitchell "New York Herald Tribune' z dne 7. aprila objavlja naslednje pismo: "Kaj ibi mislili Amerikanci, ako bi se pojavil nekak&en jugoslovanski duplikat Mitaheell in zahiteval, da ee južne države izločijo iz Združenih držav, češ, da so očivid-no v neskladu z ostalo Ameriko in njej popolnoma tuje! 4 * Kaj 'bi dejali Amerikama, ako bi jim bila podana takšna izjava kot djogma, ko da o njeni resničnosti in neoporečnosti splloih ne hi bilo mogoče dvomiti; Ikononos kaj bi dejali, ako bi ta jugoslov. Miss Mitchell nujno pozivaila Bvrojjo, naj skrbi za to, da ositane Aimerika v povojnem svetu za večne case raadeljena in sprta? Ali ne bi vtsi uvideli, da je to očividno Škodljivo in sovražno zadevam m ciljem zdruenih narodov. "Prav tako tudi resnična Mi«* MirfjdheH nehote skiži le našml sovražnikom. ki »treme za t«m, da bi zasejali med nas neelo^o in potem v slaJbosti, fci bi izvirala za nas iz takih sporov. črpala novih sil in moči za ■paane sebe . ( *' Podpisana sem rojena Ame-Ličanka, pw>rooena z Jugoslovanom." Mrs. Vladimir Ivanovie RUSKI RUBEL NA MADŽARSKEM ČRNEM TRGU. Ruski rubel zadobiva visoko vrexlnoto na madžarskem črnem trgu, odkar se je pričela obračati V/ojna sreča v prid Rusom. . Poročila iz Budimpešte se glase da so najprej prinesli na Madžarsko ruski denar madžar aki vojaki, ki so se vrnili z ruske fronte, vellike vsote ruskega denarja pa so tudi pričeli ras-ipwavati na Madžarskem nem-Ski ea&tniki, ki so si naropali rubliev na ruski fronti in po TOi-Tkih krajih. Madžarski pen-go, .ki je do zdaj imel visoko vredtoost, se sedaj zamenjuje za ruske rablje. RASNO ZAPOSTAVLJANJE V RUMUNIJL Rimiunske oblasti izvajajo raisno ^postavljanje cel'o v načrtih za priprave izpraznitve glavnega mesta v slučaju potrebe. Oni, ki se bodo morali umakniti iz me Ista zaradi vojaških vzrokov, so razdeljeni v štiri kategorije. V prvo kategorijo spadajo ruirtunskl "Arije.i" ki morajo izpolniti beie pole. V drugo kategorijo so prišteti Židje, ka-teflm je dana rv izpolnitev forma na belem papirju z rdečim robom. Oigani so v tretji kategoriji in dobe v izpolnitev forme z nrolmienim robom, dočim so izdane forme z modrim r provinc—navaja površino, prebivalstvo, glavna mesta in kraj na zemljevidu. Seznam mest in trgov—navaja ime kraja, okraj, in državo, prebivalstvo in kraj na zemljevidu. Zastave vodilnih držav—v polnih barvah, vsega skupaj 56; cela vrsta narodnih barv. ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij iz vseh krajev sveta. NOV J LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem. vsebina atlasa Zemljepisa! svetovalni odfcor je Ubral Ume« r<* Um« slik samo najbolj*« barvane »Uke— ta zbirka je tako popolna, da je za vaakeja ne-obbeduo potrebna teko« vojne in po vojni. fkUntati m nanaaledaji zrodjeridi: — I'M. Evropa (danes), osrednja Evropa (ob Isbra-ho vo|ne), Ancle&ke ototje, Francija, Nem. flja. Italija. &riea, HoUndska, Belgija, Švedska. Norveška, Danska, Unija sovjetskih soeja-fistifnib republik. Bolgarska. Rnmmuka, Jnffo-slavija. Grftkii. Albanija. Azija, TnrHja, Sirija, Lebanon. Arabija. Vzhodno Indijsko otočje In Malajski polotok. Indija. Bonna. Kitajska, Ja> ponska. Pfeifik Jntna Amerika (severni del). Inina Amerika (Jnini dri), Afrika. Severna Amerika, Kanada. Zdrniene driave, Mehika. O-•rednja Amerika ln Zvpsdna Indija. Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja Ta atlas, ki som sebe popravlja, ima name« refiiti marsikatera nasprotujoča ti vprašanja, ki nastanejo * rasnih razgovorih. Strani so skladište svetovnega znonja la podajajo ras- seinofrt zemlje, prvine sončnega sestava, pokrajine ln globoflno oceanov Id lexer, dolsost naj- daljših rek In prekopov. povrAnu posLavltnlb otokov ln vl«r»ko*t svetovnih ptrt. Tn so odgovori ns mnosa dansSnja rprafianja. SEDAJ 40 centor PO POSTI V URADU — 35 CENTOV ■■■■■■■nisiVKttii«^^ 48 VELIKIH STRANI Naročite pri: Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. IZJAVE OB PRILIKI DRUGE OBLETNICE NAPADA NA JUGOSLAVIJO IN GRČIJO. O priliki druge objkitnioe naaislienegu napada na Jugoslavijo in Grčijo, *so nekateri koiigmmi prvaki podali laskave izjave o vztrajnosti in hrabrosti obeli balkanskih narodov. Bemator Thomas iz Utah, član senatovih odborov za vojno in za zunanje zadeve, je izjavil naslednje: "V (pomfladaneki sezoni 1941 to bili izgledi onih redkih demokracij, ki eo še borile, jabo mračne, in čas je bil zanje najdragocenejša Btvar. •"Orid so se bili uprii itali-janekenm napadalca in ga vtrg-li nazaj rpretoo slogih meja im se Tiiiso udali niti takrat, ko jih. je narpadla Nemčija.. *'Vos svet je ot! na Jugoslavijo katere narod: s« ni bil še nikdar umaknil v obrattiibi svoje svolbode — to je narod, ki je v zadnji vojni jedel volkove, a je vendar v grvojih gorah vst rajal tako dolgo, da so prispeli zavezniki in v Vardarski dolini zadali centralnim silam snmfirtni udarec. •"Jugoslovani eo strmoglavili svojo apizaflfcko vlado, ostali zvest t i svojim pogodbam in zavrnili grožnje dveh ogromtmh velesil Obe deželi sta bili napadeni dne 6. aprila in sta plačali strahotno ceno za svoje medsebojno prijateljstvo in za zvestoibo idealom, za katere se adaj bori 31 združenih narodov. Nljihova mesta so bila porušena, na tilaoče civilnega prebivalstva je bilo pokošeneera od strojnic in njihove dežele so bile oropane vsega, kar je sovsž-nik mogel odnesti. Milijon Grkov in mišljenj Jugoslovanov je poginilo—kar je najvišja cena, plačana od kateregakoli naroda v tem boju za svobodo sveta, ako (upoštevamo raz-frn/erje s celokupnim prebival stvcim. A kljub temu ae še vedno naprej bore. • "Ni dvoma o tem, Grčija in Jm^oHlavrija sta si zaslužila občudovanje nas irseh in častno mesto v zgodovini in v zborni narjedov nove Evrope po zrna-Si-' ' UPORNA NORVEŠKA. V Strand Theatre na Broadway in 47. ulici v Ne«w Yofnkn, so v petek prišli kazatbi sliko, ki podaja povest o neki norveški vs&i, ki ©e je m>rla proti svojim tlačiteljean. Naslov sli- ke je "Edge of Darknees^*' Vtej predstavi nastopajo najboljši ameriški, gledališki igralci. To je pretresljiva drama, ki in^a mnogo enakih po vseh podjaratljenih deželah. SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO TWO-WAY PASSAGE PISATELJA LOUIS-A ADAMIC-A ZA NAVADNO CENO $2.50 Pri naročbi se po služi te naslednjega kupona Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAGE*' za $...... Moje ime -—- St., ulica ali Box št.^-- Mesto in država--- Naročite lahko to knjigo pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 WEST 18th STREET NEW YORK