eGtulsha,
aTprayica
GLASILO KOMrNISTlONE PARTIJE SLOV UNIJE
Poštnina plačana y gotovini
IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE:
Konferenca Sveta zunanjih ministrov v Londonu.
Vprašanje sestave stalnih komitejev še ni rešeno.
Z VIII. plenuma CS Ljudske mladine Jugoslavije.
Kaj izjavljajo repatriirani begunci ob vrnitvi v domovino. Nov primer ameriške politike pritiska in zastraševanja. Turnir šahistov slovanskih držav v Moskvi.
Leto VITI. - št. 284__________|_______Ljubljana, četrtek, 4. decembra 1947 I izhaja vsak dan razen ob petkib
Mesečno naročnin« Din 45.—
Cena Din 2.—
KONFERENCA SVETA ZUNANJIH MINISTROV V LONDONU
Problem mirovne pogodbe z Nemčijo ne more biti rešen brez nemškega naroda m nemške vlade
Govor sovjetskega zunanjega ministra Molotova
London, 3. dec. (Tass.) Svet zunanjih Ministrov je na svoji seji dne 1. decem-• ki ji je predsedoval Molotov, nada-jevail razpravo o vprašanju povabila Predstavnikov nemške vlade na mirovno konferenco. Kakor je bilo že javljeno, 1® podala britanska vlada v soboto 29. ~?^®n>l>ra predlog o tem vprašanju. 0-citno_ je, da o tem predlogu ni bil prej ttosezen sporazum z ameriško delega-®Jo, ker je Marshall — ker ta predlog ustreza politiki ameriške delegacije
je stališče. Potemtakem mora biti vlada sestavljena pred mirovno konferenco. Sovjetska delegacija je prepričana, da so vse delegacije uvidele potrebo, da se čim prej sklene mir z Nemčijo in vzpostavi splošni mir v Evropi. Ali se vse delegacije strinjajo s tem? je vprašal Mo lotov. Če se delegacijo strinjajo, da je potrebno pospešiti sklenitev miru z Nemčijo in vzpostaviti splošni mir v Evropi, tedaj morajo priznati, da bi bilo to nemogoče napraviti brez centralne nem-
Sovjetska delegacija na konferenci Sveta zunanjih ministrov. Od leve na desno: maršal Sokolovski, namestnik ministra Smirnov in še! delegacije Molotov,
— direktno izrazil svoje nezadovoljstvo. Bevim je tedaj predlagal, naj se odloži razpravljanje o njegovem predlogu. — Marshall je na današnji seji izjavil, da ameriška delegacija ne želi, da bi bilo vpražanje priprave mirovne pogodbe povezano z vprašanjem ustanovitve centralne nemške vlade. Ponovil je prejšnji predlog ameriške delegacije, v katerem je rečeno, da bo pooblaščenim predstavnikom Nemčije omogočeno navesti svoje stališče na konferenci in da so ti predstavniki lahko ali predstavniki centralne vlade ali pa, če taka vlada še ne bo obstojala, predstavniki, ki jih bodo določile deželne vlade, da podajo svoje stališče.
•lasno je, da ustvarja ta predlog možnost, da se lahko odlaga ustanovitev nemške centralne vlade v neskončnost in pelo možnost, da se opusti ustanovitev rake vlade sploh in zamenja predstavnico enotne demokratične Nemčije 9 Predstavniki posameznih nemških dežel.
, Ponavljajoč svojo izjavo na prejšnji *e-ii je Bidault naglasil, da francoska de-[6Sacija smatra, da v sedanji fazi ni [nogoče razpravljati o vabilu predstavnikov nemške vlade na mirovno konferenco.
Bevin ni niti poskušal braniti pred-*°3a, ki ga je britanska delegacija poda-la v soboto in se je omejil na pripombo, •la ni dobil podpore.
Molotov je izjavil, da je britanski Predlog po mnenju sovjetske delegacije v neposredni zvezi s sklicanjem mirovne konference. Naglasil je, da britanska delegacija podpira sovjetski predlog in da Potemtakem umika svoje prejšnje pred-loge o tem vprašanju.
Tedaj je Marshall, očividno poskušajoč privesti britansko delegacijo do tega, da bi spremenila svoje stališče, vprašal Bevina, če pomeni njegov predlog, da se sestavi nemška vlada pred sklicanjem mirovne konference. Kakor je bilo pričakovati, se je Bevin hitro umaknil. Kljub vsa.ki logiki je na Marshallovo ‘‘Prašanje odgovoril negativno ter je izjavil, da se mora mirovna konferenca kljub temu sklicati po zaključku priprav za načrt mirovne pogodbe celo v primeru, če do takrat ne bo sestavljena nemška vlada.
Bevinovo »pojasnjevanje c je izzvalo veliko presenečenje. V resnici je čudno, kako naj se po britanskem predlogu nudi predstavnikom nemške vlade možnost, da podajo svoje stališče na mirovni konferenci, če take vlade v času sklicanja sploh ne bo.
Ustanoviti je treba centralno nemško vlado, ki bo odgovorna za izvajanje določb mirovne pogodbe
Molotov je pokazal na to nasprotje in le poudaril, da je pismeno besedilo britanskega predloga, ki ga je britanska delegacija razdelila na prejšnji seji, popolnoma jasno. V njem je rečeno, da bo Predstavnikom nemške vlade, ki bo primerna, da sprejme mirovno pogodbo, nudena možnost, da podajo svoje stališče na mirovni konferenci. To pomeni, da mora v času sklicanja mirovne konference
ške vlade. Iz tega razloga, rešujoč vprašanje priprave mirovne pogodbe, moramo prav tako rešiti tudi vprašanje ustanovitve centralne nemške vlade. Problem Nemčije in problem mirovne pogodbe z Nemčijo ne moreta biti rešena brez nemškega naroda in nemške vlade, ki bo predstavljala ta narod. Nemško vprašanje lahko rešimo samo, če se ustanovi nemška vlada, ki bi bila odgovorna za izvajanje določb mirovne pogodbe. Zato smatra sovjetska delegacija, da moramo vzporedno s sklepom o hitri izdelavi načrta mfrovne pogodbe izdati sklep o pospeševanju ustanovitve nemške vlade. Šele tedaj bomo rešili probleme, ki spadajo v okvir mirovne pogodbe z Nemčijo in dosegli splošni trdni mir v Evropi. Iz tega izvirajo obveznosti za štiri kontrolne sile, da podvzamejo korake za pripravo mirovne pogodbe z Nemčijo, hkrati pa tudi za ustanovitev nemške centralne demokratične vlade.
Bevin, ki se je očiividno znašel v neugodnem položaju, je pričel nasprotno manevrirati. Očividno mu je bilo neugodno, da bi umaknil svoj predlog o nudenju možnosti predstavnikom nemške vlade, da podajo svoje stališče na mirovni konferenci ter bi postalo jasno, da je to napravil pod pritiskom ameriške delegacije. Iz tega razloga je Bevin raje izjavil, da ne nore sprejeti Molotovlje-vega tolmačenja britanskega predloga in da britanski predlog ne pomeni tega,
ANTIDEMOKRATIČNA POLITIKA V NEMČIJI BI ONEMOGOČILA VZPOSTAVITEV TRDNEGA MIRU V EVROPI
Govor Molotova
da mirovna konferenca ne bo sklicana tudi v odsotnosti nemške vlade.
Ker ni biilo mogoče doseči sporazuma, so ministri prešli na razpravljanje o naslednjem vprašanju: sovjetska delegacija je znova naglasila, da sprejema namesto svoje formulacije o vprašanju povabila predstavnikov nemške vlade na mirovno konferenco, formulacijo, ki jo je o tem vprašanju predlagala britanska delegacija.-
Diskusija o sestavi dokončnega besedila mirovne pogodbe
Ministri so nato pričeli razpravljati o vprašanju sestave dokončnega besedila mirovne pogodbe. Na zasedanju Sveta zunanjih ministrov v Moskvi je bilo doseženo soglasje glede tega vprašanja in to je formulirano na tale način: »Po zaključku mirovne konference in po proučitvi njenih priporočil, bo izdelal Svet ministrov, sestavljen iz predstavnikov tistih držav, ki so podpisale akt o nemški vojaški kapitulaciji, dokončno besedilo mirovne pogodbe.«
Na zasedanju Sveta ministrov v Moskvi je ameriška delegacija vztrajno zahtevala, da bi se ta formulacija spremenila tako. da bi Svet ministrov izdelal dokončno besedilo mirovne pogodbe« na temelju priporočil mirovne konference, ki bi bila izdana z dve tretjinsko večino vseh navzočih in vseh udeležencev pri glasovanju, prav tako, da prouči druga priporočila, ki jih bo podpirala večina navzočih in udeležencev pri glasovanju na konferenci«.
Iz tega aimendementa izhaja, da bi bila priporočila mirovne konference, sprejeta z dvotretjinsko večino obvezna tudi za Svet zunanjih ministrov. Sovjetska, britanska in francoska delegacija se niso strinjale s tem amendementom.
Na današnjem sestanku je Marshall rekel, da je ameriška delegacija pripravljena, da spremeni svoje predloge tako, da bi Svet ministrov izdelal dokončno besedilo mirovne pogodbe »na osnovi priporočil mirovne konference, ki jih bo podpirala dvotretjinska večina vseh navzočih in udeležencev pri glasovanju, pa tudi drugih priporočil, ki jih podpira večina navzočih in udeležencev pri glasovanju na konferenci«. Marshall je naglasil, da to ne pomeni, da bi priporočila, izdana z dvotretjinsko večino, bila obvezna za Svet ministrov, čeprav bi imela večjo veljavo od priporočil, ki bi bila izdana z navadno večino. Spomnil je na to, da je Svet ministrov v snji-slu priporočil pariške mirovne konference sprejel prav ta postopek, ko je izdeloval dokončna besedila mirovnih pogodb z bivšimi zavezniki Nemčije.
Bidault se je strinjal s spremenjenim ameriškim predlogom, vendar je naglasil, da veljava priporočil ni odvisna samo od števila glasov, ki jih bo dobilo, temveč od števila držav, ki podpirajo to priporočilo.
Bevin ni pojasnil svojih razlogov ter je izjavil, da si pridržuje svoje pravice v tem vprašanju. Na ta način je omogočil, da je prišlo do končnega sklepa v svetu.
Našim naročnikom in čiiateljem!
»Ljudska pravica« je do nedavnega ponatiskovala iz »Borbe«, glasila Komunistične partije Jugoslavije, uvodne članke iz zunanjepolitične, notranjepolitične in gospodarske problematike. Ti linijski članki so tako ogromnega pomena za vse naše narode in zlasti za naše politične in gospodarske funkcionarje, da je bilo na mestu objavljati jih, četudi včasih z nekajdnevno zamudo.
V zadnjem času pa smo že v toliki meri izpopolnili naše teh-nično-organizacijske zveze z osrednjim glasilom naše Partije, da nam je ob tovariški pomoči »Borbe« bilo omogočeno objavljati omenjene članke iz »Borbe« istočasno tudi v »Ljudski pravici« (n. pr,: govor Milovana Djilasa dne 7. novembra, uvodnik »Triumf ideje bratstva in enotnosti južnoslovanskih narodov« dne 2. decembra, »Delavski razred Francije na braniku republike« dne 3. de-bra itd.).
Kljub velikim tehničnim in organizacijskim oviram je na ta način uspelo, da bodo naši čitatelji imeli često na najhitrejši način posredovane važne linijske članke iz »Borbe« o naši jugoslovanski notranjepolitični, zunanjepolitični in gospodarski problematiki, članke, ki so važno orožje našega ljudstva v borbi za njegovo še večjo politizacijo, za še večjo razgibanost političnega življenja pri nas, za še boljše izpolnjevanje gospodarskih in državno-upravnih nalog.
Poleg tega bomo s tem — ne da bi prj tem zanemarjali našo specifično problematiko in tvornost, ki nam jo nalagajo posebni problemi Slovenije glede na njen lastni razvoj in na dogodke in probleme v naši neposredni soseščini na zapadu — tudi doprinesli k utrjevanju bratstva in enotnosti naših narodov, doprinesli bomo s tem tudi k utrjevanju naše skupne jugoslovanske patriotične zavesti.
Pomen »Ljudske pravice« se s tem za naše čitatelje dvigne. Pozivamo naše prijatelje, naše naročnike in naše čitatelje, da izvrše kampanjo za dvig naročnikov »Ljudske pravice«.
Tekmovalne nagrade za pridobivanje novih naročnikov
Hkrati razpisujemo nagradno tekmovanje za pridobivanje novih naročnikov. Kdor pridobi 5 novih naročnikov, ki izpolnijo svoje obveznosti za 3 mesece, bo dobival »Ljudsko pravico« 3 mesece brezplačno. Za 10 novih naročnikov je nagrada 6 mesečna naročnina in broširan izvod romana »V stalingra.jskih okopih«. Za 20 naročnikov enoletna naročnina s knjižnim darilom v obliki vezanega izvoda »V stalingrajskih okopih« ter vezanega polletnika »Vprašanja naših dni«.
Kolektivi — partijske, sindikalne in vse množične organizacije Fronte, ki se v večjem številu naročijo na naš list, — bodo hkrati s tem obogatili svoje knjižnice z novimi knjigami, vsebujočimi pomemben študijski material in aktualno čtivo.
Naj bo naše geslo: »Vsak naročnik »Ljudske pravice« naj pridobi vsaj še enega naročnika za naš list!«
Molotov je naglasil, da je prejšnja formulacija ameriškega predloga nesprejemljiva. Sedanja formulacija, ki za bodočo konferenco mirovne pogodbe z Nemčijo predlaga isti postopek kot postopek, ki je bil sprejet na mirovni konferenci v Parizu, predstavlja izboljšanje v primeri s prvo formulacijo. Sovjetska delegacija smatra, da je novi ameriški predlog v načelu sprejemljiiv in je pripravljena. da ga podrobneje prouči. Glede vprašanja sestave konference, ki ga je postavil Bidault, je Molotov samo naglasil pomen tega vprašanja. »Sovjetska delegacija smatra da bi bilo vsekakor treba upoštevati oddaljenost raznih držav od Nemčije. Glede sestave inirovue konference pa naj bi bil odločilnega pomena prispevek posameznih držav pri zatiranju nemške agresije. Ta dva činitelja sta najbolj pomembna za sestavo bodoče mirovne konference. Razumljivo je, da tiste države, ki so trpele zaradi nemškega napada, ne morejo biti tretirane na isti način kot države, ki so samo formalno postale zavezniki in to nekaj tednov pred kapitulacijo Nemčije. Napačno bi bilo, če bi na ta način ravnali. Sovjetska delegacija upa, da bodo ta dejstva pravilno ocenjena. Na zasedanju zunanjih ministrov v Moskvi sta sovjetska in britanska delegacija predlagali, naj bi dokončno besedilo mirovne pogodbe podpisala samo tista nemška vlada, ki bi bila primerna, da sprejme to pogodbo. Ameriška in francoska delegacija sta bili proti temu predlogu. Marshall je na današnji seji izjavil, da ameriška delegacija sprejema predlog angleške in sovjet
ze obstojati, da bi lahko obrazložila svo- ske delegacije, naj bi mirovno pogodbo
podpisala samo tista nemška vlada, ki je primerna, da sprejme to pogodbo. Francoska delegacija si je pridržala neke spremembe o tem vprašanju in je na ta način onemogočila sprejem sklepa.
Na zasedanju Sveta zunanjih ministrov v Moskvi so predlagale sovjetska, britanska in francoska delegacija, da bi morala tudi Nemčija ratificirati mirovno pogodbo. Ameriška delegacija je bila proti teinu. Danes pa je Marshall izjavil, da je ameriška delegacija pripravljena s tem soglašati. Na ta način so se ministri sporazumeli, naj mirovno pogodbo ratificira tudi Nemčija. V zvezi z vprašanjem uveljavljenja mirovne pogodbe je vložila ameriška delegacija na moskovskem zasedanju Sveta ministrov poseben predlog, ki se glasi: »Nemško stališče bo vsebovalo določbe, v katerih bo predvideno, da se bo vsa ustavna oblast izvrševala pod pogojem, da spoštujejo določbe mirovne pogodbe, o kateri je bil dosežen sporazum med zavezniki in da so v soglasju z določbami mirovne pogodbe.« O tem predlogu niso razpravljali na zasedanju v Moskvi. Na konferenci namestnikov zunanjih ministrov je sprejela 12. novembra francoska delegacija ameriški predlog, toda britanska delegacija še ni podala svojega stališča. Na današnji seji je Marshall rekel, da bi bilo potrebno to vprašanje odstopiti odboru za izdelavo načrta mirovne pogodbe, vendar ni pojasnil razlogov, zakaj je to predlagal.
Molotov je v zvezi z ameriškim predlogom rekel: »Sovjetske delegacije ne zanima formulacija te določbe, temveč njena vsebina. Sovjetska delegacija naspro-
tuje tej določbi po vsebini. Vprašanje je samo, kako gledamo na Nemčijo. Če želimo ustvariti novo demokratično Nemčijo, ki bi bila odvisna od neke države-zmagovalke, to ne bo Nemčija, temveč neke vrste kolonija v središču Evrope. V kolonijah lahko ravnajo po receptih vladajoče države, vendar je Nemčijo nemogoče spremeniti v kolonijo. Nikomur ne bo to uspelo.
Kaj se bo smatralo za neizvajanje mirovne pogodbe in kdo bo to ugotavljal? — je vprašal Molotov. — Zadostovalo bo, da bo nekdo rekel, da se neka določba mirovne pogodbe ne izvaja ter bo tako ogroženo vprašanje samega obstoja nem ške ustave. Ne smemo dovoliti, da bi bil obstoj nemške ustave odvisen od volje nekaterih zmagovitih sil, še več, to bi bilo popolnoma nemogoče in je obsojeno na propad. Tak način pristopanja k nemškemu vprašanju je resna nevarnost ne samo za Nemčijo, temveč tudi za vse evropske države, ker bi protidemokratična politika onemogočila vzpostavitev trdnega miru in reda v Evropi.
Sovjetska delegacija smatra, da je naša dolžnost, da vzpostavimo demokratični mir v Evropi. Med drugim to pomeni, da morate preobraziti staro agresivno Nemčijo v nov« demokratično, miroljubno Nemčijo. Sovjetska delegacija veruje v to in je pripravljena skupaj z ostalimi tremi državami, ki kontrolirajo Nemčijo, da dela na njeni preobrazbi v demokratično, miroljubno državo. Sovjetska zveza se ne more strinjati s takšno antidemo-kratično politiko. Pred nami je naloga — je rekel Molotov — da še pravočasno izvršujemo kontrolo nad Nemčijo in delamo na tem, da jo spremenimo v miroljubno demokratično državo in v ta namen nudimo široke možnosti demokratičnim silam nemškega naroda. To pomeni, da bo Nemčija morala sprejeti ustavo pod kontrolo štirih držav, ki so dolžne zagotoviti miroljubno in demokratično znamenje bodoče nemške ustave.
Iz tega razloga je popolnoma neosno-vaua bojazen, da bi ustava utegnila nasprotovati mirovni pogodbi. Tudi nemško ustavo in mirovno pogodbo z Nemčijo lahko sprejmemo samo in edino ob odobritvi štirih sil. Potemtakem ne more biti protislovja med bodočo nemško ustavo in mirovno pogodbo z Nemčijo. Dolžnost naših štirih vlad je, da za to poskrbe.
Sovjetska delegacija smatra, da je kontrola štirih sil v Nemčiji nujno potrebna.
Ta kontrola bo potrebna za določeno število let, dokler se ne bomo prepričali, da je postala Nemčija demokratična miroljubna država, da je zginila stara agresivna imperialistična Nemčija in da Nemčija nikdar več ne bo ogrožala svojih sosedov in drugih evropskih držav z novo imperialistično vojno. Takšna resna in dolgotrajna kontrola Nemčije je potrebna tudi v interesu same demokratične Nemčije in celotne demokratične Evrope.
Sovjetska vlada smatra, da je vzpostavitev demokratičnega miru v Evroju neločljivo povezana s preobrazbo Nemčije v demokratično in miroljubno državo, ki mora imeti svojo lastno ustavo, ki bo v bodoče spremenjena po volji samegja nemškega naroda, ne pa po ukazih od zunaj. Zaradi tega ne smemo ustvariti položaja, v katerem bi lahko vsaka pritožba o prekršitvi neke določbe mirovne pogodbe privedla nemško ustavo na ničlo. Če bi ustvarili take pogoje, bi uničili upe nemškega naroda, da bo imel svojo demokratično državo, in bi privedli v nevarnost evropski mir. V tem primeru bi ustvarili teren, na katerem bi revanžisti in militaristi poskušali lansi-rati idejo o enotni neodvisni Nemčiji, da bi Nemčijo spremenili v središče neredov in nove agresije v Evropi. Jasno je, da ne smemo kreniti po tej nevarni poti. Sovjetska vlada se ne more strinjati s predlogom ameriške delegacije.,« je zaključil Molotov.
Molotov je na ta način pokazal na pravi pomen ameriškega predloga, ki ima za cilj, da ustvari primeren izgovor za samovoljno vmešavanje v notranje zadeve bodoče demokratične Nemčije in za revizijo njene ustave in to po svojevoljni uvidevnosti ene izmed tistih sil, ki sedaj kontrolirajo Nemčijo. Ker Marshall ni mogel odgovoriti na Molo-tovljeve dokaze, ®e je poskušal izvleči z izjavo, da ameriški predlog napačno pojmujejo ter je ponovno predlagal, naj se njegov predlog odstopi odboru za izdelavo načrta.
Ustava demokratične Nemčije ne sme biti odvisna od volje nekaterih zmagovitih sil
Molotov je znova naglasil, da ni važna formulacija, temveč vsebina predloga. »Predlog v ruščini zelo čudno zveni,« je rekel Molotov, »še bolj čudno pa zveni v nemščini. Ni dvoma, da bodo Nemci, Nudaljeoatije nn 2. strani.
Vjirašan;e sesfave staln h komite ev še ni rešeno
Sestava informativne in posvetovalne konference
Razlikovati je treba med državami, ki so aktivno sodelovale v borbi proti Nemčiji, in državami, ki so bile pasivni gledalci ali so celo pomagale Nemčiji
London, 3. decembra (Tass). Na včerajšnji seji sveta zunanjih ministrov so pod predsedstvom Marshalla nadaljevali s proučevanjem vprašanja postopka za pripravo nemške mirovne pogodbe. Razpravljali so o vprašanju sestave stalnih komitejev Sveta ministrov, ki morajo biti delovni organi za pripravo osnutka mirovne pogodbe z Nemčijo.
Svet ministrov je na moskovski konferenci sklenil ustanoviti 4 komiteje: komite za politično in ustavno strukturo Nemčije, komite za ozemeljske spremembe in s tem povezana vprašanja, komite za gospodarsko organizacijo Nemčije in reparacije ter komite za razorožitev in demilitarizacijo. O sestavi teh komitejev ni bil dosežen sporazum ter je vsaka delegacija predložila svoj lastni predlog.
Delegaciji ZDA in Velike Britanije sta od moskovske konference dalje zavzeli popolnoma drugo stališče. Delegacija ZDA je priporočila, da bi komiteje sestavljali predstavniki štirih sil — članov Sveta in »primerno število predstavnikov, ki bi jih izbrali med zavezniškimi država-Vami, sosedami Nemčije in drugimi, ki so s svojim oboroženimi silami sodelovale v skupni borbi proti Nemčiji. Delegacija Vel. Britanije pa je predlagala, da bi bili ▼ komitejih še predstavniki zavezniških držav, ki bi hotele biti zastopane v komitejih.
Sprejem predlogov ameriške in britanske delegacije, ki so v nasprotju s potsdamskim sklepom, bi dovedel k preobrazbi teh komitejev v neke vrste predhodne mirovne konference, ki bi bile zaradi velikega števila članov popolnoma nesposobne za konkretno delo pri pripravi osnutka mirovne pogodbe z Nemčijo. Ti predlogi so imeli jasen namen organizirati priprave mirovne pogodbe z Nemčijo tako, da bi nekatere sile imele možnost izvajati pritisk na Svet zunanjih ministrov.
Na včerajšnji seji se je sovjetska delegacija izjavila, da je pripravljena sprejeti francosko formulacijo o sestavi stalnih komitejev v katerih naj bi bili predstavniki štirih sil, ki bi povabili zavezniške države, ki so zainteresirane na različnih problemih. Toda Marshall in Bevin sta vztrajala na svojem prvotnem predlogu. Molotov je izjavil, da smatra sovjetska delegacija francoski predlog za upravičen ker se je v svetu ministrov razvila določena praksa. Ta praksa se je izkazala za pravilno in je v tem, da se poveri priprava osnovnih vprašanj komitejem, ki jiK sestavljajo predstavniki štirih sil. Francoski predlog izhaja iz tega osnovnega dejstva. Z druge strani pa upošteva ta predlog ves mehanizem priprav«? mirovne pogodbe.
Ker sta Bevin in Marshall še dalje vztrajala na svojih predlogih, ki so v nasprotju s potsdamskimi sklepi in nezdružljivi s hitro in učinkovito pripravo osnutka mirovne pogodbe z Hemčijo, niso ministri mogli rešiti vprašanja sestave stalnih komitejev.
Nato so ministri! prešli na vprašanje dela stalnih komitejev Sveta ministrov. Britanska, ameriška in francoska delegacija so na moskovski konferenci ministrov stavile predlog, da morajo t>oročila komitejev vsebovati predloge, ki so jih stavile zavezniške države, sodelujoče na diskusiji. Sovjetska delegacija takrat ni izrazila svojega stališča do tega predloga. Na včerajšnji seji pa se je sovjetska delegacija, stremeč po sporazumu, priključila temu predlogu.
Nato so ministri razpravljali o vpraša-n?u sestave podkomitejev Sveta ministrov. Prvotno je bilo sklenjeno, da more vsak od stalnih komitejev Sveta, če je treba, ustanoviti podkomiteje za proučevanje
posebnih vprašanj. Sovjetska delegacija, je predlagala, da bi bila njihova sestava slična sestavi stalnih komitejev, Delegati ZDA, Velike Britanije in Francije so vztrajali, da določijo sestavo podkomite-jev v vsakem primeru stalni komiteji, ki bodo povabili kot člane primerno število zavezniških držav, sosed Nemčije in drugih zavezniških držav, ki so s svojimi oboroženimi silami sodelovale v skupni borbi proti Nemčiji, vštevši države, ki so najbolj zainteresirane na vprašanjih, o katerih je govora.
Molotov, ki je opomnil, da vsebuje mehanizem priprave mirovne pogodbe komiteje, podkomiteje in informativno ter posvetovalno konferenco, na kateri sodelujejo vsi bodoči člani mirovne konference, je pokrenil vprašanje razširitve sestave komitejev in podkomitejev.
Ker sta Bevin in Couve de Murville nasprotovala Molotovljevemu predlogu, so sklenili predložiti to vprašanje v dodatno proučevanje konferenci namestnikov ministrov.
Vprašanje sestave informativne in posvetovalne konference zavezniških držav, je izzvalo živahno diskusijo. Naloge te konference morajo biti v tem, da stalno informirajo zavezniške države o delu Sveta ministrov za pripravo mirovne pogodbe, in da posluša mnenje predstavnikov zavezniških držav. Sovjetska delegacija je skladno s sklepom, ki je bil decembra 1946 na newyorškem zasedanju Sveta ministrov soglasno sprejet, predlagala na moskovski konferenci, da naj bi sestavljali konferenco za informacije in posvetovanja predstavniki štirih sil, članov Sveta in zavezniških držav sosed Nemčije in držav, ki so s svojimi oboroženimi silami sodelovale v skupni borbi proti Nemčiji. Na drugi strani pa je ameriška delegacija, ki je na newyoTški kon-fernci pristala na ta predlog, nenadoma na moskovski konferenci pričela vztrajati na tem, da naj pridejo v sestav informativne in posvetovalne konference vse države, ki *o napovedale Nemčiji vojno. To bi privedlo do tega, da bi sodelovale pri pripravi mirovne konference tudi dežele, ki so bile med vojno ob strani hitlerjevske Nemčije ali ji celo pomagale ter so šele v zadnjem trenutku prešle na stran zaveznikov.
Na včerajšnji »eji je Marshall trdovratno vztrajal na sprejemu ameriškega predloga, stavljenem na moskovski konferenci. Izjavljajoč, da francoska in britanska delegacija, »v Moskvi nista izrazili svojega stališča«, jima predlaga, da se izjavita k temu vprašanju. Toda Couve de Murville in Bevin sta izjavila, da se držita svojih lastnih predlogov.
Molotov je obrnil pozornost na dejstvo, da so vprašanje, ki ga proučujejo, v jedru rešili že na newyorški konferenci. Na tej konferenci je bilo sklenjeno dati namestnikom ministrov za Nemčijo nalogo, da poslušajo stališča vlad nekaterih dežel, namreč zavezniških držav sosed Nemčije in drugih zavezniških držav, ki so s svojimi oboroženimi silami sodelovale v skupni borbi proti Nemčiji in ki želijo pojasniti svoje stališče v nemškem
vprašanju. Tako je bilo točno ugotovljeno katere države bodo povabljene na posvetovanje v vprašanju mirovne pogodbe z Nemčijo. Samo vprašanje sodelovanja Albanije je ostalo odprto.
Vprašam, je dejal Molotov, če obdrži ta sklep svojo moč, ali če ga mislimo spremeniti? Če ostane v veljavi, se ga je treba držati, če ga pa hočemo spremeniti, bi bilo zaželeno spoznati nagibe, zakaj je treba ta sklep spremeniti.
Res je, da je bila na newyorški konferenci predstavnik zunanjega ministrstva ZDA ena oseba, danes pa je druga. V tem je razlika. Toda v tem primeru bi hoteli vedeti kakšni so pravi motivi, zaradi katerih je treba sklepe, ki smo jih sprejeli spremeniti
Molotov je naglasil, da današnji ameriški predlog radikalno spreminja poprej sprejeti sklep. V prvi vrsti je šlo za to, da morajo pri posvetovanju sodelovati 5 velesil in druge zavezniške države, v celoti 24 držav, vštevši Albanijo, ki so se borile proti Nemčiji. Sedaj pa predlagajo, da bi tem 24 državam še dodali 34 držav. Tako predlagajo, da bi se Svet ministrov pri pripravah mirovne pogodbe z Nemčijo ne posvetoval samo z deželami, ki so se borile proti skupnemu sovražniku, temveč celo z državami, ki so napovedale vojno Nemčiji šele nekaj tednov pred njeno kapitulacijo, ki se niso borile proti njej, temveč ji nasprotno često med vojno pomagale, kot n. pr. Turčija. V tem primeru bi bil glas zavezniških dežel, ki so se borile, utopljen v glasovih držav, ki se niso borile.
Jasno je, je dejal Molotov, da ni mogoče prezreti motivov, ki jih je tu obrazložila francoska delegacija, ki kažejo, da ni priporočljivo vseh držav enako upoštevati, ko je govora o pripravi mirovne pogodbe z Nemčijo.Priznatl moramo neko razliko med državami, ki so se borile proti Nemčiji, ki so napravile konec nemški agresivnosti in doprinesle žrtve, in državami, ki se niso udeležile tega boja, in ki so bile pasivni gledalci, včasih pa so celo neposerdno pomagale Nemčiji v njeni borbi proti našim narodom.
Na koncu je Molotov poudaril, da bi bilo umestno preceniti vrednost že sprejetih sklepov, in da se jih je treba držati. Zaradi tega predlaga sovjetska delegacija, da se sledi sklepu, ki je bil sprejet na newyorški konferenci in sklepu, ki je bil že na sedanji konferenci sprejet in formuliran v točkah 1, 2 in 3 postopka, kar se tiče posvetovanja zavezniških držav.
Ker ni bil v stanju zanikati, da ameriški predlog nasprotuje sprejetemu sklepu na newyorški konferenci ministrov, je Marshall skušal prikazati stvar, kot da bi bilo v tem sklepu rečeno samo to, da bodo namestniki ministrov poslušali v Londonu stališča določenih zavezniških držav, da pa ni bilo določeno, da bi te države bile edine, ki bi morale sodelovati pri proučevanju mirovne pogodbe. Ker ni mogel ovreči argumentov sovjetske delegacije, je pričel Marshall napadati sovjetsko delegacijo, da prezira pravice malih držav.
Predstavnika Francije in Velike Britanije to pot nista podprla Marshalla, ki je ostal osamljen s svojimi predlogi, kateri so imeli namen umetno spremeniti informacijsko in posvetovalno konferenco v organ, kjer bi imele dežele, ki niso aktivno sodelovale v vojni večino nasproti državam, ki so se borile proti Nemčiji.
Molotov zavrnil neupravičene obtožbe Marshalla
Nadaljevanje s 1. strani.
ko bodo brali ta predlog v svojem jeziku, popolnoma prezrli njegov namen.«
Molotov je opomnil, da ni niti ena sama mirovna pogodba, sklenjena z bivšimi zavezniki Nemčije, vsebovala določbe, ki jo sedaj predlagajo za mirovno pogodbo z Nemčijo. Nobene take določbe ni v mirovni pogodbi z Italijo, ki je ustvarila fašistični režim pred vsemi drugimi državami in ki se je šele nedavno osvobodila tega režima, čigar ostanki pa že vedno obstojajo. Očividno obstoja namen, da se v Nemčiji ustvarijo drugačni pogoji kot v Italiji. Razlika med Nemčijo m Italijo je v tem, da je za Nemčijo predvidena daljša doba zavezniške kontrole. Sovjetska vlada smatra, da bo po končani kontroli postala Nemčija demokratična, miroljubna in neodvisna država in bo takrat sam nemški narod sklepal o svoji ustavi. Ustava demokratične Nemčije ne sme biti odvisna od volje neke zmagovite sile, to pa velja tudi za italijansko ustavo. Kontrola Nemčije se bo nekega dne končala, toda njena ustava bo ostala. Dokler je kontrola štirih sil
v Nemčiji, jo potrebno, da se v sodelovanju i demokratičnimi silami samega nemškega naroda trdno zagotovi pot miroljubnega demokratičnega razvoja in naj mirovna pogodba prepreči ©življenje stare agresivne Nemčije. Ko bo kontrola Nemčije končana, mora Nemčija živeti, in tudi bo živela neodvisno kot neodvisna, demokratična in miroljubna država.
Takšna bi morala biti politika sil, ki skušajo vzpostaviti trajen demokratičen mir v Evropi.«
Marshall, Bevin in Bidault niso branili svojih antidemokratičnih predlogov, vendar se jim niso niti odrekli. Ker ni bil dosežen sporazum, so ministri sklenili, da bodo na prihodnji seji razpravljali o ostalih vprašanjih postopka v zvezi s pripravo mirovne pogodbe z Nemčijo.
Bidault je pred zaključkom seje izjavil, da mora odpotovati v Francijo in ga bo zamenjal Couve de Murville, _
Molotov je nato pripomnil k Marshallovi izjavi:
Tu je bilo rečeno, da je treba spoštovati suverenost drugih držav, da je primerno spoštovati ne samo tiste, ki so se borili proti Nemčiji, temveč tudi države, ki so v kakršni koli meri pomagale v borbi proti skupnemu sovražniku. Kar se tiče sovjetske vlade, smatra za eno svojih najvažnejših načel spoštovanje suverenosti držav, ne samo velikih, temveč tudi malih. Sovjetska vlada popolnoma razume, da je danes posebno potrebno spoštovati nacionalno suverenost držav,_ predvsem s strani velesil, kajti vse velesile se ne drže vedno tega načela.
Molotov je izjavil, da sovjetski predlog r 3 samo, da ne zavrača držav, ki niso seue* vale v borbi proti Nemčiji, vendar so v tej vojni kakor koli zaveznikom pomagale, temveč jim celo jamči neposredno udeležbo pri pripravi mirovne pogodbe z Nemčijo v vprašanjih, ki jih neposredno zanimajo, kajti po 3. točki že sprejetega postopka bodo te države sodelovale pri posvetovanjih, ne da bi bile udeležene na informativni in posvetovalni konferenci.
Na koncu je Molotov omenil: Francoska in britanska delegacija sta predlagali, da bi poizkusili doseči kompromis v vprašanju, o katerem razpravljamo. Sovjetska delegacija je pripravljena iti po tej poti.
S svoje strani predlaga sprejeti svoj predlog, kateremu naj bi dodali naslednje točke francosko-britanskega predloga: »Druge zavezniške države, ki so bile ;
obveščene o delu Sveta v vrstnem redu, ki ga določata drugi in tretji pododsta-vek tega člena. Te države bodo mogle v pismeni obliki predložiti konferenci svoje pripombe o listinah, ki jim bodo izročene. Prav tako bodo mogle v pismeni obliki postavljati vprašanja, ki se tičejo vseh problemov, ki jih te listine obravnavajo.« Tako sovjetska delegacija, ki je prišla nasproti predlogu angleške in francoske delegacije, omogoča sprejem sporazumnega sklepa o važnem vpraša' nju, ki je velikega pomena za pospeše nje priprav mirovne pogodbe z Nemčijo in za udeležbo zavezniških držav pri teh pripravah,
Vendar pa ni bilo mogoče doseči soglasja, ker je ameriška delegacija trdovratno zavrnila vsako popuščanje. Tako ostane vprašanje sestava informativne in posvetovalne konference odprto
Na včerajšnji seji so se ministri sporazumeli o sestavi dokončnega besedila mirovne pogodbe. Ameriška delegacija, ki je vztrajala na tem, da bi se besedilo sestavilo na osnovi priporočil, ki bi jih sprejela mirovna konferenca z dvetretjin-sko večino glasov, je spremenila svoj predlog, izjavljajoč, da je pripravljena sprejeti red, ki je vladal nasproti priporočilom pariške konference za mirovno pogodbo z nekdanjimi zavezniki Nemčije. Po tem redu prouči Svet ministrov priporočila, sprejeta z 'la večino glasov in druga, sprejeta z navadno večino.
Na včerajšnji seji so britanska, fran
v vojnem stanju in bivše sovražne drža- • coska in sovjetska delegacija izjavile, da ve, ki so na koncu sodelovale v vojni se strinjajo z novim ameriškim predlogom proti Nemčiji ob strani zaveznikov, bodo 1 in vprašanje je bilo rešeno.
DRUŠTVO ZA KULTURNO SODELOVANJE SLOVENIJE S SOVJETSKO ZVEZO
pričenja tečaj ruskega jezika za začetnike dne 8. decembra 1947. Ker se ni bilo mogoče ozirati na želje posameznikov, se je odbor odločil, da odpre naslednje tri tečaje: 1, ponedeljek in četrtek od 15. do 16. ure, 2. torek in četrtek od 20. do 21. ure, 3. torek od 18 do 20. ure. Tečaji bodo na klasični gimnaziji v Tomanovi ulici.	L
Beograd, 3. dec. (Tanjug.) Predsednik ministrskega sveta FLRJ, maršal Jugoslavije Josip Broz Tito je prejel od predsednika Vseslovanskega komiteja Božidarja Maslariča in sekretarja komiteja Igorja Medvedova brzojavko, v kateri je rečeno:
»Vse napredno človeštvo iskreno pozdravlja zmago misli nerazrušljivega prijateljstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in navdihovalca te zmage, slavnega sinu slovanskih narodov maršala Tita.
Jugoslovanski narodi so skupno z vsemi svobodoljubnimi narodi na svetu odločno za trden mir, za prijateljstvo in sodelovanje med miroljubnimi narodi,
»Gradis« napoveduje enomesečno tekmovanje »Konstruktorju« v Mariboru
V borbi za dosego letošnjega plana in čim večji procent izvršitve plana napoveduje delovni kolektiv Gradbeno-industrijskega podjetja Slovenije »GRADIS«
TEKMOVANJE V IZVRŠITVI P/o MESEČHEOA PLANA
delovnemu kolektivu Splošnega gradbenega podjetja »KONSTRUKTOR« — Maribor v dneh od 1. do 31. decembra 1947.
Pozdravne brzojavke ob prazniku Dneva republike maršalu Titu
Maršal Tito je ob prazniku Dneva republike prejel veliko število pozdravnih brzojavk iz inozemstva in notranjosti države. Tako so med drugimi poslali svojo brzojavko tudi člani Zveze kmečkih delovnih zadrug Bosne in Hercegovine, iz inozemstva pa Osrednja uprava sindikatov tekstilnih delavcev Madžarske v Budimpešti in Svet madžarske mladine.
Zveza avstralskih Slovanov^ v Sid-neyu v svoji brzojavki pravi:	»Po-
zdravljamo Vas, tvorca nove Jugoslavije, in skupno z narodi Jugoslavije proslavljamo obletnico Dneva republike, Naj živi svobodna Jugoslavija v miru in napredku!«
Ljudska fronta Jugoslavije je prejela pozdravno brzojavko tudi od Narodnega komiteja Domovinske fronte Bolgarije.
Pozdravna brzojavka Božidarja Maslariča maršalu Titu
toda proti silam imperialistične reakcije, ki streme za tem, da bi neodvisnim državam vsilile svoje gospostvo.
Nova Jugoslavija je lahko po pravici ponosna na svoje uspehe pri utrjevanju in v nadaljnjem razvoju resnične ljudske demokracije, na svoje uspehe pri utrjevanju prijateljstva in sodelovanja s sosednimi državami. Ti uspehi nove Jugoslavije so zasnovani na trdnem temelju nerazrušljivega prijateljstva z veliko demokratično državo na svetu — Sovjetsko zvezo, s katero koraka nova Jugoslavija v avantgardi celotnega demokratičneg# In protiimperilističnega tabora narodov na svetu.«
Delovni kolektiv delavnic državnih železnic v Mariboru je sprejel nove obveznosti
Predsedniku vlade LRS tov. Mihi Marinku!
Delovni kolektiv delavnic državnih železnic v Mariboru Vam pošilja z množičnega sestanka ob priliki dovršitve letnega plana naše prve petletke in proslave obletniče praznika Zvezne republike FLRJ borbene pozdrave z obvezo, da bo v drugem letu naše petletke izvrševal še večjo požrtvovalnostjo zadane mu naloge.
Ob tej priliki je delovni kolektiv sprejel soglasno naslednje obveznosti:
1. Povečaiti produkcijo za 5 % in znižati produkcijske stroške za 4 %.
2. Dvigniti kvaliteto produkcije z ozirom na izdelavo na predvojno kvaliteto.
3. Stabilizirati do 1. maja 1948. pro-
Delovni kolektiv keramične industrije Liboje je izpolnil svoj letni plan
Predsedstvu vlade LRS.
Delovni kolektiv keramične industrije Liboje sporoča, da je 2. decembra 1947. ob 13. uri izpolnil svoj letni plan proizvodnje ter bo tudi v bodoče stavil na razpolago vse svoje sile za izvedbo zadanih mu obveznosti.
Podružnica ESZDN keramične tovarne Liboje — pošta Petrovče
dukcijo v taki meri, da se bodo prometu predajala vozna sredstva enakomerno — točno po predpisanem planu.
4. Usposobiti do 1. maja 1948. 330 novih strokovnih delavcev.
5. Izboljšati higienske in zaščitne naprave do one višine, ki je potrebna za izvršitev petletke.
Vse sile za petletko!
REZULTATI VOLITEV V LJUDSKO SKUPŠČINO LRS V OKRAJU ILIRSKA BISTRICA
V 1. volivni enoti okraja Ilirska Bistrica je prišlo na volišče 99.30% voliv-nih upravičencev; za kandidata OF je glasovalo 98.11% volivcev, za skrinjico brez liste 1.89%.
2. volivna enota: volivna udeležba 99.38%, za kandidata OF 99.36%, za skrinjico brez liste 0.64%.
3. volivna enota: udeležba 98,66%, za kandidata OF 98.04%, za skrinjico brez liste 1,%%.
KP AVSTRIJE ZA UKINITEV DEMARKACIJSKE ČRTE NA SLOVENSKEM KOROŠKEM
Celovec, 3. dec. (Tanjug). Narodni poslanci Komunistične partije Avstrije v koroški pokrajinski skupščini so predlagali republiški vladi, naj nujno stori vse potrebno za ukinitev demarkacijske črte, ki deli Slovensko Koroško na dva dela. Na seji pravnega in ustavnega odbora koroške pokrajinske skupščine so poslanci avstrijske narodne in socialistične stranke glasovali proti temu predlogu. Z vzpostavitvijo demarkacijske črte so znatno okrnjeni gospodarski in kulturni interesi koroških Slovencev.
Narodni poslanec Komunistične partije Kefenigg je poudaril, da 6o britanski vojaški krogi v septembru vodili kontrolo proti 1.153 Korošcem zaradi prekoračenja demarkacijske črte, v novembru pa proti 560 prebivalcem.
Avstrijska sodišča ne smejo soditi fašističnim zločincem
Dunaj, 3. dec. (Tass) Uradno je objavljeno, da je obvestil ameriški visoki komisar v Avstriji Keys avstrijsko vlado o delnem razveljavljenju ameriške naredbe št. 200.
Kakor je znano, je bila avstrijska vlada po strašni razsodbi ameriškega vojaškega sodišča nad udeleženci' gladovne demonstracije v Bad Ischlu prisiljena poslati Američanom na pritisk javnega mnenja prošnjo, da se razveljavi drakonska naredba št. 200, ki je v veljavi v ameriški coni.
Keys je odgovoril vladi, da bi bila popolna ukinitev te naredbe za sedaj neumestna. Zato je ukazal razveljaviti' samo nekatere tečke te naredbe. Glavne točke naredbe pa ostanejo še nadalje v veljavi. Avstrijska sodišča v ameriški coni tudj v bodoče ne bodo smela soditi fašističnim banditom iz vrst razseljenih oseb.
Prvo zborovanje partizanov v Nabrežini
Trst, 3. decembra. (Tanjug) Okupacijske oblasti angloameriškega področja STO-a so v nedeljo dopoldne ob priliki prvega zbora partizanov mobilizirale v Nabrežini preko 300 civilnih policistov, da so patrulirali po Nabrežini, medtem ko so z vseh strani korakale čete bivših partizanov proti zbirališču. Kljub neprestanemu dežju se je zbralo do 11. ure dopoldne okrog 1500 partizanov iz Trsta in okolice. Po zborovan ju, ki se je vršilo v nabrežin-ski kinodvorani, so partizani odkorakali proti Sempolaju, kjer so ob dveh
PROTESTNA STAVKA V TRSTU ZARADI VEDNO VEČJEGA ODPUŠČANJA DELAVCEV
Trst, 3. dec. (Tanjug.) Steviilni odpusti z dela v tovarnah kemične in petrolejske industrije so dovedli danes do enourne protestne stavke vseh delavcev kemične in petrolejske industrije v Trstu. Protestne stsivke so se udeležili vsi delavci, tako člani Enotnih sindikatov kakor Hani Delavske zbornice. Med stavko so se delavci zbrali in soglasno sprejeli resolucije, naslovljene na angloame-riško vojaško upravo. V resolucijah zahtevajo, da se preneha z odpusti z dela.
Tudi pri tržaški telefonski družbi TEL VE je ravnateljstvo pričelo groziti z odpusti z dela. V prvi vrsti bodo prizadete telefonistke, češ da je pri družbi preveč presonala. Čeprav so starejše telefonistke predlagale, da bi odstopile eno uro tedensko od dela v prid prizadetim, bodo honorirane moči verjetno izgubila službo.
Tržaška mladina protestirala pri ZVU,
ker odklanja demokratični mladini prostor za kongres Zveze antifašistične mladine
Trst, 3. dec. (Tanjug.) V ladjedelnici! Sv. Marka, Sv. Roka, Arsenala Lloyda in tovarni strojev Sv. Andreja se je delovna mladina zbrala na protestnih zborovanjih proti angloameriškim oblastem v Trstu, ki odklanjajo tržaški demokratični mladini prostor za kongres Zveze antifašistične mladine, ki bo 7. t. m. v Trstu. Antifašistični mladini so »e predružili tudi številni mladinci raznih italijanskih stirank, organizirani v Delavski zbornici in se izjavili, da bodo podpirali zahteve antifašistične mladine in skupno z njo branili interese vse tržaške mladine. Na teh zborovanjih so bile izbrano delegacije, ki so se podale na ZVU in predložile zahteve antifašistične mladine.
Do 8. decembra bodo britanske čete evakuirane iz Italije
Trst, 3. decembra. Dopisnik Tanjuga poroča: Poročevalni urad britanskih vojaških sil za STO je izdal te dni poročilo, v katerem pravi, da Glavni stan sil Sredozemlja javlja, da bo evakuacija britanskih čet iz Italije v skladu z mirovno pogodbo dovršena z dnem 8. decembra 1947.
popoldne slovesno odkrili spominsko ploščo v čast padlim partizanom.
Ves čas partizanskega zborovanja so se do zob oboroženi ameriški vojaki prepeljavali na jeepili in blindah po Nabrežini in Sempolaju.
VIII. plenum CS Ljudske mladine luqoslavije
Naloge Ljudske mladine Jugosiavife
Pfi izpolnjevanju petletnega plana v kmetijstvu
Referat Stevana Doronjskega
, nadaljevanju VIII. plenuma Centralnega sveta Ljudske mladine Jugosla-he je poročal član sekretariata Stevo oronjski o nalogah Ljudske mladine pri Petletnem planu v kmetijstvu:
»Pretekli VII. plenum Centralnega i a Ljudske mladine je razpravljal o slogah za izpolnitev petletnega plana.
al na tem plenumu lahko mirno re-i mo' d® ie naša mladina pogosto dela-Dn= i s?c^elovala Pri izpolnitvi plana, nit i 'e 7^agL’ velike uspehe pri kapitalni graditvi. Nikdar se ni v naši
danda	'n	ta^°	Litro	gradilo, kakor
Mladinska proga, ki smo jo dogoto-n i nedavno, je najbolj konkreten in J i - Primer- Laj je mogoče doseči kolektivnimi napori, ob dobrem vod-'m in s primernimi organizacijskimi ovnimi oblikami. Proga je vzgojila ove ljudi z novimi nazori. Vse te bogate izkušnje, duh, ki je tam nastal, mo-a naša organizacija vnesti zdaj v razvoj našega kmetijstva.
Ko je tovariš Kardelj pisal o vlogi adine v kmetijskih zadrugah in re-onstrukciji kmetijstva, je med drugim članku »Kmetijsko zadružništvo v plan-kem gospodarstvu« zapisal: st i !?Ka PtLidiue v zadrugah in rekon-
i.	i-ii našega kmetijstva more in mn-a hiti posebno pomembna. Vendar mnoge organizacije naše Ljudske mladine s eni dovolj ne računajo. Medtem ko smo **°.s®Sli velike uspelie pri aktiviziranju ntadine v industrijski graditvi naše de-e,e in na področju prosvete, smo pa Pfemalo pozornosti posvetili aktivizira-kmečke mladine pri specifičnih kme-Kih vprašanjih, t. j. na področju na-®Sa kmetijskega zadružništva in v kmetstvu sploh. Prenesti duh z mladinske ProŠe v naše vasi. med našo mladino v nietijstvu — to je nujna in velika na-~Sa organizacije naše Ljudske mladine. jadružništvo je pa nedvomno tista organizacijska oblika, s pomnčin katere bo Pasa kmečka mladina najhitreje in naj-Pol.ie dosegla velike uspehe na kmetij-skcm področju.«
. _ Te besede tovariša Kardelja vsebujejo oceno našega dosedanjega dela na Pasi in jasno določajo naše naloge. linijo *n pot, po kateri moramo stopati za preobrazbo naše vasi. rekonstrukcijo kmetijstva in vzgojo naše mladine.
Napačno bi bilo te besede razumeti tako, nai bi se naša kmečka mladina popolnoma izgubila v delu na vasi ter se zaprla samo v njegove okvire. Kmečka mladina mora še nadalje sodelovati pri graditvi dežele, povsod tam, kjer je potrebno, toda večino svojega dela mora opraviti na vasi, v kmetijstvu, in sicer v okviru naših kmetijskih zadrug.
Ko je Doronjski govoril o zaostalosti kmetijstva v bivši Jugoslaviji in o tem, kako so kapitalisti in oderuhi izkoriščali kmete, je naglasil pomen skrbi ljudske države za pospeševanje kmetijstva ter med drugim dejal:
»Ne moremo stopati po takšni poti, da bi ustvarjali najprej industrijo in pojem s pomočjo industrije povzdignili kmetijstvo. To bi samo zadrževalo socialistično preobrazbo naše dežele in raz-v°.j kmetijstva. Zakaj tudi naša industrija se v marsičem opira na kmetijstvo, kakor si tudi razvoja kmetijstva ni mo-Seče misliti brez pomoči industrije. Ne moremo si niti zamisliti zdravega razvoji1 našega gospodarstva, če bi industria-bzacija in elektrifikacija naglo napredo-vali, kmetijstvo pa zaostajalo. Nasprotno. Prav industrializacija sama terja rekonstrukcijo in pospeševanje kmetijstva, kakor pravi tovariš Kardelj. Zato je tudi naš plan določil nalogo industriji, da Pomaga prerajati kmetijstvo, da ga oskrbuje s stroji ter drugimi sredstvi.
Naše kmetijstvo bi ne moglo izpolniti tako velikih nalog, ki mu jih je določil plan, če bi ostalo na tako sorazmerno nizki razvojni stopnji, na kakršni je dandanes in kakršno smo podedovali. Naše kmetijstvo, je maloposestniško, razbito na tisoče in1 tisoče majhnih posestev. Razumljivo je, da kmetijstvo s taksno strukturo vedno zaostaja po svoji produktivnosti za kmetijstvom z velikimi Posestvi in prav to je eden vzrokov, ki ovira njegov napredek in dvig produk-ciije na višjo stopnjo. Ta struktura in razvojna stopnja našega kmetijstva ovirata plansko kmetijstvo.«
»Toda iz tega izhaja neizpodbitno dejstvo, da je rekonstrukcija našega kmetijstva nujen pogoj njegovega napredka in povečanja kmetijske produkcije. To pomeni praktično, da moramo vnesti v naše kmetijstvo takšne organl-za«ijske oblike, ki bodo na eni strani omogočile uporabo planiranja, znanstve-uih metod, strokovno operativno vodstvo, na drugi strani pa zagotovile ren-tabilno uporabo tehnike in najnapred-"ejše načine obdelovanja zemlje. Brez *cga bi vsi administrativni ukrepi in vsi "»črti na kmetijskem področju rodili zelo slabe napake. Takšna najugodnejša °bliks ekonomske organizacije našega 'ualoposestniškega kmetijstva je — kakor smo že prej ugotovili — zadružništvo,« pravi tovariš Kardelj.
Potemtakem bi bilo napačno iskati nekakšne druge »višje« oblike ekonomske organizacije na vasi. Vsakdo, ki bi skušal preskočiti to stopnico razvoja naše vasi, bi skočil v prazno. Zakaj zavednost našega kmeta ie zdaj na takšni stopnji, da~ lahko sprejme takšno organizacijo in jo med delovnim procesom nadalje razvija.	,	,	.
Naši delovni kmetje, ki so doslej v Polni meri izpolnjevali naloge, bodo ne-dvomno življenjsko zainteresirani. da si ustvarijo boljše ter boli kulturno življe-nie. Pot, ki jih lahko privede do smo-
tra, je vztrajno delo ter prizadevanje po rekonstrukciji našega kmetijstva in z zadružno organizacijo. Naši delovni kmetje morajo stopiti na pot zadružnega združevanja, kar jim bo omogočilo, da se bo dvignilo tudi naše kmetijstvo iz zaostalosti ter da bo tudi kmet dosegel blaginjo in napredek. Tovariš Kardelj pravi: »To je vsekakor ena najtežavnejših, toda najpomembnejših nalog, ki je od njene pravilne rešitve odvisen tempo izpolnitve naših gospodarskih planov ter gospodarske okrepitve naše dežele.« Uresničenju te naloge se ne opira le splošna gospodarska zaostalost našega kmetijstva, temveč tudi naše maloposestniške navade in mentaliteta, ki je nastala na vasi kot rezultat njenega dosedanjega razvoja.
Ne smemo zapirati oči pred dejstvom, da je naš kmet zelo dolgo lastnik zemlje in da te maloposestniške navade živijo v njem in bodo še dolgo živele, tako da se kmet predvsem zaradi tega upira takšnemu razvoju na vasi. Tega se ne bo otresel na mah, temveč med procesom takšnega dela in pospeševanjem kmetijstva z zadrugami, ko bo od dne do dne praktično spoznaval v svojem življenju prednost takšnega načina dela in moč skupnosti. To pomeni, da so naše zadružne organizacije tudi šola za vzgojo naših kmetov in v tej šoli se bo vzporedno razvijala tudi njihova socialistična zavednost.
Zato, ko zdaj govorimo o nalogah mladine pri izpolnjevanju petletnega plana v kmetijstvu, moramo upoštevati dejstvo, da so zadružne organizacije prav tiste organizacijske oblike, s katerimi izpolnjujemo plan v kmetijstvu, s katerimi bodo naši kmetje rekonstruirali kmetijstvo, ga vključili v socialistično graditev naše dežele in si ustvarili pogoje za blaginjo in kulturno življenje.
Zadruge so se pri nas silno razvile po vojni. Že zdaj povezujejo 11 milijonov ljudi, kar priča, da uživajo veliko priljubljenost naših kmečkih miiožic ter da so organizacijsko široko razpredene.
Ljudska mladina more in mora prispevati za krepitev teh zarrug ter si stalno prizadevati, da se bodo nadalje razvijale. Tu mora priti do izraza tista bogata iniciativnost, ki jo imajo mladinske organizacije, in to mora biti glavna vsebina dela Ljudske mladine na vasi.
Sicer tu ne moremo določiti vsega, kar bi Ljudska mladina lahko storila za razvoj zadrug, ker je to odvisno tudi od gospodarske strukture ter krajevnih razmer. Nedvomno je pa izredno pomembno, da so skoraj v vsakem kraju zadruge. ki bodo združile ter razvile posamezne stroke delavnosti na vasi.
Seveda Ljudska mladina lahko celo sama s svojimi silami ali s pobudami ustvari materialno podlago za takšen razvoj: na primer zgradi lahko majhno hi-drocentralo. elektrificira vas. omogoči zgraditev zadružne žage ali da pobudo za zgraditev zadružne mlekarne itd. S pomočjo zadrug sc mora naša kmečka mladina boriti za mehanizacijo kmetijstva tudi s tem. da daje pobude za nakup strojev, za ustanovitev zadružnih delavnic, za popravilo strojev, orodja itd. V zadrugi se lahko popolnoma uveljavi iniciativnost in ustvarjalni duh naše mladine. Združevanje posameznih strok delavnosti na vasi in posameznih tipov zadrug v skupno močno organizacijo, je pomembno stališče razvoja našega lokalnega gospodarstva.
Ni si mogoče zamisliti političnega in ekonomskega razvoja naših zadrug brez zadružnega doma, kjer bodo združeni: prodajalne, skladišča, delavnice, pisarne itd. Zato je prvo. kar je treba storiti za krepitev zadrug — zgraditev zadružnih domov. To je prvi pogoj za razvoj zadruge, materialna baza za njen nadaljnji razvoj, da postane močna gospodarska organizacija na vasi, ki bo omogočala rekonstrukcijo kmetijstva, preskrbo, odkup kmetijskih pridelkov in vzgojo kmetov. Tu je treba torej predvsem koncentrirati aktivnost Ljudske mladine na vasi: da gradi zadružne domove in da bo tu težišče sodelovanja mladine pri kapitalni graditvi naše dežele. To bo njena prva praktična pomoč v razvoju kmetijstva.
Seveda bo naša kmečka mladina z radostjo sprejela vsako pobudo, da se ji omogoči lepše kulturno tn gmotno boljše življenje. Nedvomno se bo žejo rada lotila te naloge, zakaj zadružni domovi bodo kraj, kjer se bo lahko najbolj kulturno dvignila ter strokovno usposabljala za delo v kmetijstvu. V naši vasi ni primernejšega kraja, primernejše materialne baze za vsestransko vzgojo in kulturno povzdigo naše mladine, kakor jei zadruga, odnosno njen dom.
Zadruga odpira zelo svetle perspektive naši kmečki mladini; z zadrugo si bo najlaže izboljšala svoj gmotni položaj in ustvarila pogoje za hitrejši kulturni razvoj. Zato bi bilo napačno, če bi mislili, da je Ljudska mladina nekaj drugega kakor zadruge in da se mora samo del njene delavnosti razvijati v okviru zadruge na zadružnih zborovanjih ter da mora le začasno nuditi pomoč zadrugi itd.
Prav tako bj se zmotili, če bi razumeli, da je glavna stvar mladine vključiti se v zadruge, ne da bi se zanimali, kaj mora organizacija Ljudske mladine na vasi delati v zadrugi. To bi bilo povsem napačno in povzročilo bi, da bi Ljudska mladina bila še nadalje ločena od zadrug ter da bi se sedanje razmere mnogo ne spremenile. '
Druga pot, ki je edino pravilna, je, da aktiv Ljudske mladine na vasi stalno živo spremlja zadružna vprašanja in išče prilike, kako naj pomaga zadrugi pri njenem razvoju in ekonomski ter politični
krepitvi. Seveda mora to biti stalna skrb vseh vodstev Ljudske mladine. To mora prodreti v zavest slehernega člana Ljudske mladine, da se bo tega stalno zavedal in vedel, da brez tega ni mogoče zgraditi socializma v naši deželi.
Naša organizacija je bogata s svojo iniciativnostjo ter ima velike izkušnje pri delu. Nikjer ne more bolje izkoristiti tega v družbeno korist, kakor v zadrugi. Tu mora Ljudska mladina priti do izraza: v ekonomskem, političnem in kulturnem življenju vasi. Odslej se pa bo po moči zadruge in njeni delavnosti merila tudi vrednost osnovnih organizacij na vasi ter predvsem okrajnih vodstev Ljudske mladine.«
Nadalje je Stevan Doronjski govoril o pomenu kmetijskih delovnih zadrug za razvoj zadružništva na vasi in o modernizaciji obdelovanja zemlje ter naglasil, da je naloga Ljudske mladine: utrditi kmetijske delovne zadruge, jim pomagati in zagotoviti njihov nadaljnji pravilen razvoj. Potem je opozoril na velike potrebe naših zadrug po strokovnih kadrih. Da bi bile krite najnujnejše potrebe, bi bilo treba med petletnim planom usposobiti 5000 novih srednjih in višjih strokovnih moči za kmetijstvo in okrog
15.000	tako imenovanih množičnih kmetijskih kadrov: traktoristov, brigadirjev, voditeljev raznih zadrug in drugih.
Za izobrazbo srednjih strokovnih kadrov so začele naše oblasti odpirati srednje kmetijske šole. Letos je bilo odprtih 31 srednjih kmetijskih šol, ki jih obiskuje 1759 dijakov, medtem ko so v stari Jugoslaviji delovale le štiri take šole. Razen srednjih kmetijskih šol je bilo odprtih še 17 velikih posebnih šol za izobrazbo nižjega kvalificiranega kadra posameznih kmetijskih panog.
Vse to pa še zdaleč ni dovolj za potrebe našega kmetijstva, ki se bo vzporedno z industrializacijo naglo razvijalo ter mehaniziralo.
Zaradi tega bodo organi ljudskih oblasti priredili že v tej zimi strokovne kmetijske tečaje v vseh pokrajinah države. Ti tečaji imajo nalogo nuditi velikemu številu naših poljedelcev osnovno strokovno znanje.
Končno bi še enkrat naglasil glavne naloge Ljudske mladine pri izpolnjevanju petletnega plana v kmetijstvu:
1. Naši kmečki mladini je treba stalno pojasnjevati pomen kmečkega zadružništva in njegovo vlogo v rekonstrukciji našega kmetijstva. V zadružništvu mora videti pot socialistične preobrazbe naše vasi in najboljšo možnost za izboljšanje gmotnih in kulturnih pogojev našega kmeta. Članek tovariša Kardelja v »Komunistu« št. 3 »Kmetijsko zadružništvo v planskem kmetijstvu« mora biti osnovno gradivo ter baza za našo agitacijo ter propagando.
2. Popolnoma je treba usmeriti Ljudsko mladino v delo za povzdigo kmetijstva z zadrugami. Njena glavna naloga je, da pospešuje razvoj naših zadrug, tako da bi združile delovne kmete in postale močne gospodarske organizacije na vasi.
3. Ljudska mladina na vasi se mora boriti za uvedbo strojev v kmetijstvo in znanstvenih delovnih metod ter z izpolnitvijo posameznih agrotehničnih ukrepov pospeševati naše kmetijstvo na višjo stopnjo in s tem omogočati povečanje njene produktivnosti.
4. Stalna naloga, ki jo je naša kmečka mladina častno izpolnjevala, je obdelava slehernega koščka zemlje, borba za izpolnitev setvenega načrta in v zvezi s tem borba za reorganizacijo našega kmetijstva po petletnem planu. Kontrahira-nje, odkup in drugi ukrepi, ki jih zdaj uveljavljajo oblasti in ki bodo prešli na zadruge, ostanejo še nadalje zelo pomembna naloga Ljudske mladine na vasi, kjer mora predvsem priti do izraza njena vzgojna vloga
5. V zvezi s tem mora Ljudska mladina dvigati strokovno znanje kmečke mladine. V ta namen morajo naša vodstva prirejati skupaj z organi oblasti tečaje ter seminarje, poživiti založniško delavnost za podeželje, več pisati v časopisju za vas, o vprašanjih kmetijstva itd.
6. Mnogo večjo skrb je treba posvetiti našim delovnim zadrugam in kmetijskim državnim posestvom ter se boriti za pravilno delovno organizacijo, uvedbo plana in norm ter povečanje kakovosti in produkcije.
7. Organizacije Ljudske mladine so doslej posvetile zelo malo pozornosti izobrazbi strokovnih kadrov v kmetijstvu. Za vzgojo kadrov je treba posvetiti večjo skrb nižjim in srednjim kmetijskim šolam ter fakultetam, kakor tudi organizacijam v njih. Popularizirati je treba te šole med našo mladino m si prizadevati, da se vsako leto izpolni načrt za vpis dijakov v nje. S tečaji in seminarji je treba stalno usposabljati nove strokovne kadre.
Vodstva Ljudske mladine se morajo mnogo bolj resno in sistematično lotiti teh nalog Stalno in konkretno morajo pomagati aktivom Ljudske mladine na vasi pri pospeševanju zadrug, strokovni vzgoji mladine in morajo vselej znati podpirati iniciativnost mladine ter jo nadalje razvijati, da bi bili doseženi večji uspehi.«
Po referatu so sodelovali v diskusiji: Svetislav Popovič, sekretar federalnega sveta Ljudske mladine Srbije; Ankica Gerič, predsednica aktiva Ljudske mladine kmečke delovne zadruge »Matija Gubec« v Sloveniji; Niko Tripalo, delegat iz Hrvatske; Vukosava Mičunovič iz Črne gore; Jonče Botev iz Makedonije in Simo Marinkovič z državnega posestva Belje. Milica Šegorac, delegatka aktiva Ljudske mladine kmečke delovne zadruge v Odža-cih, je poročala o delu svoje mladinske organizacije ter naglasila, da je treba
S PLENUMA CS LJUDSKE MLADINE JUGOSLAVIJE
_ ji « «5 «j*«? ««« « # a g _ »te
-	mm
i* euftiuuM*
»i-.	■**	.v.v.	a	S
- --srnJ---..	.	^	-	'•>
Predsedstvo kongresa ob govoru predsednika LMJ Dugonjiča
• *= . i
• \:
Delegati v dvorani
Pr © ralg črnske brigade so m'11® «rad S N m*© C3©rico
stala zvezna delovna akcija LMJ. V petek 28. novembra je že prispela na delo prva mladinska delovna brigada, sestavljena iz srbske mladine, v soboto pa brigada iz Zagreba, sestavljena iz hrvatske mladine. Kmalu bo odšla na gradnjo tudi brigada slovenske mladine.
Solkan, 5. decembra.
Ljudska mladina Jugoslavije, ki je v letošnjem letu zgradila svoji domovini že drugo progo, je prevzela nase novo nalogo — gradnjo Nove Gorice. To delo bo zahtevalo močno delovno silo, zato je gradnja Nove Gorice po-
Konferenca o vprašanju komunalnih zadev v Beogradu
Beograd, 3. decembra (Tanjug).
Na pravni fakulteti v Beogradu je pričela včeraj z delom konferenca o vprašanju komunalnih zadev
Na konferenci so navzoči člani zvezne vlade Sreten Žujovič, Boris Kidrič, Bane Andrejev, Nikola Petrovič, Vlada Žečevič in Zaim Sarac, predsednik vlade LR Srbije dr. Blagoje Neškovič in javni tožilec FLRJ dr Josip Hrnčevič. Prisotni so tudi predstavniki ministrstev za komunalne zadeve ljudskih republik in tajniki okrajnih in mestnih izvršilnih odborov iz vse države
Konferenco je otvoril podpredsednik zvezne vlade predsednik zvezne kontrolne komisije in predsednik komiteja za zakonodajo in izgraditev ljudske oblasti vlade FLRJ Edvard Kardelj
Včeraj dopoldne je Edvard Kardelj podal referat o nalogah komunalne politike in lokalnega gospodarstva, minister za industrijo zvezne vlade in predsednik gospodarskega sveta vlade FLRJ Boris Kidrič pa referat o organizaciji in obliki vodenja lokalnega gospodarstva.
Obisk italijanskega filmskega delavca
Te dni se je mudil v Ljubljani znani napredni filmski delavec, režiser in dopisnik italijanske kino-revije »Cine-te-atro« in stalni dopisnik časopisa »L’Uni-t&« Nino Tonietti. Znan je kot režiser dokumentarnih filmov. Za enega je lani na reviji filmov evropske produkcije prejel nagrado. Kot pomožni režiser je sodeloval pri snemanju filma iz življenja italijanskih partizanov »Sonce bo še vzhajalo«.
V spremstvu naših filmskih delavcev si je ogledal filmske ateljeje in prisostvoval predvajanju raznih filmov domače produkcije. Navezal je tudi stike z našimi kulturnimi delavci pri filmu in povedal mnogo zanimivega iz področja italijanske sodobne produkcije.
O rezultatih našega filmskega ustvarjanja ima visoko mnenje in je prepričan, da bomo z elanom, ki ga je opazoval, dosegli in presegli postavljene načrte in se uvrstili med najnaprednejše ustvarjalce v filmskem svetu.
Nino Tonietti si bo v sledečih dneh ogledal tudi nekatera ostala filmska podjetja v državi.
Z VSEGA SVETA
TIRANA. — Na vsem ozemlju LR Albanije je s 1. decembrom stopila v veljavo nova upravna razdelitev na okraje, mesta in kraje. S tem je ukinjena stara administrativna razdelitev v prefekture, podprefekture'in občine.
DRAČ. — Na železniški progi Drač—Pečin je uveden redni promet. S tem v zvezi je objavilo albansko-jugoslovansko društvo za izgradnjo in izkoriščanje železnice vožmi red m vozne cene.
VARŠAVA. — Pred krakovskim sodiščem, ki 6odi 40 nacistov, je izjavila priča Otto Krauz. po rodu Čeh, da je bilo v Osvvieczimu umorjenih najmanj 4 milijonov ljudi. Priča Targos je potrdila svojo prejšnjo izjavo, da je iz razgovorov med SS-ovci zvedel, da je bilo leta 1943. v 90 dneh vsak dan ubi-
mladini posvetiti vsestransko pozornost, da bo lahko prihodnje leto izpolnila svoje velike naloge
Končno je govoril Blažo Duričič, pomočnik kmetijskega ministrstva zvezne vlade. Omenil je še eno neposredno nalogo, ki čaka mladino, in sicer, da zatira plevel in kaparja ter reši okrog 11 milijonov slivovih dreves v Bosni in Srbiji. Zlasti je pomembno nadalje, da izkoristimo Jo zimo za prirejanje kmetijskih tečajev, tako da se bo usposobilo čim več mladincev za kmetijska dela prihodnje leto.
tih po 23.000 ujetnikov — Rusov, Poljakov, Čehov, Jugoslovanov, Nizozemcev in drugih.
Bivši interniranec Mihail je izpovedal da je ob neki priliki prisostvoval usmrtitvi ujetnikov sam Himmler. V plimski dvorani je bilo v zidu okno, skozi katerega je brez kakršne koli nevarnosti lahko opazoval smrtne muke ujetnikov.
VARŠAVA. — Prebivalci mesta WrocIawa so pričeli na pobudo partijskih organizacij poljske delavske stranke in poljske socialistične stranke obnavljati svoje mesto. Dela se je udeležilo 30.000 prebivalcev, ki so dali okrog 49.000 prostovoljnih delovnih dni. Vrednost opravljenega dela znaša 5 in pol milijonov zlotov.
LONDON. — Kakor poroča Reuter, je podal grof Benedetto Croce ostavko na položaj predsednika italijanske liberalne stranke. Croce je bil soglasno izvoljen za dosmrtnega častnega predsednika stranke
DUNAJ. — »Neues Oesterreich poroča o pošiljkah presežkov ameriškega vojaškega materiala, ki ga pošiljajo v Avstrijo na račun odobrenega kredita, ki znaša 30 milijonov dolarjev. V neštetih primerih gre Za vojaško obleko, spalne vreče .itd Zdi se, da želi ameriška intendantura privaditi avstrijsko prebivalstvo na nošenje uniform ameriških oboroženih sil
Od pravilnega poslovanja davčnih komisij ie v veliki meri odvisna pravilna odmera narodnega dohodka
Revizija odmere dohodnine je v veliki meri razgibala podeželje. Ljudje so živo zainteresirani na odmeri, zato so tudi sestanki, kjer prebivalstvo kraja sodeluje pri pravični določitvi narodnega dohodka, dobro obiskani in zelo živahni. Posebno dobro in uspešno poteka odmera narodnega dohodka tam, kjer so dobre davčne komisije, ki so znale stvair dobro pripraviti in kjer so tudi ljudem prikazali na množičnih sestankih, da pomeni dohodnina njihov prispevek za skupnost, to je za gradnjo cest, tovarn, hidrocentral in drugih javntih naprav, ki bodo tudi podeželju v korist.
Kot primer dobre davčne komisije bi navedli davčno komisijo KLO Sv. Florijan v okraju Šmarje pri Jelšah. Ta komisija je predloge za narodni dohodek najprej sama prerešetala in ugotovila, da so nekateri manjši kmetje bili previsoko ocenjeni, nekateri večji pa prenizko. Seveda jim je tudi temu primerno odmerila njihov nairodni dohodek. Na množičnem sestanku so člani komisije ljudem pojasnili, zakaj ima ta več in oni mani odmerjenega davka ter da je narodni dohodek osnova za odmero dohodnine. Nekateri so sicer skušali dokazati, da je njihova odmera previsoka, toda komisija jim je z zbranimi podatki prikazala, da nimajo prav in so končno morali priznati, da je odmera pravična. Tako ie bila v tem KLO odmera narodnega dohodka snov, ki je bila na dnevnem redu vseh pred-volivnih množičnih sestankov, ki je ljudi seznanila s finančnim življenjem skupnosti.
Primerov dobrih finančnih komisij bi lahko navedli dosti, prav tako pa bi lahko navedli tudi primere slabih davčnih komisij, ki svojega dela niso pravilno zastavile. Njihove napake so bile v veliki meri zrcalo poteka odmere dohodnine. Ce je bila davčna komisija dobra, je skoraj povsod tudi revizija odmere narodnega dohodka bila dragoceno sredstvo za aktivizacijo množic, kjer pa je bila davčna komisija slaba, je tudi odmera slabo potekala.
V nekaterih primerih so prišli v davčne komisije ljudje, ki niso zainteresirani, da bo dohodnina pravično odmerjena in vplačana, to se pravi, ki ntso zainteresirani na naši gospodarski izgradnji in so nalogo člana davčne komi-
sije zelo malomarno tolmačili. Značilen primer takega malomarnega tolmačenja dolžnosti so kontrolni organi odkrili pri davčni komisiji KLO Krašče v okraju Kamnik. Tu so prišli v davčno komisijo ljudje, ki so smatrali to kot ugodno priložnost, da se s tem okoristijo. Člani te davčne komisije so tudi sebi odmerjali dohodek, 'seveda prav nizko. Član davčne komisije Cerar Franc, ki ima 9koraj 12 ha zemlje, ie 6ebi odmeril za leto 1946-47. 1780 din davka, čeprav bi morala znašati odmera petkrat toliko. Tudi drugi član te komisije Petre Franc je dobil prav nizko odmero, in sicer 450 dinarjev. Pri vsem tem pa ta davčna komisija ni pozabila na predsednika KLO. Tudi temu so odmerili prav nizko vsoto dohodnine, čeprav ima prav tako 'okoli 12 ha zemlje. Ta davčna komisija seveda ni pripravila predlogov za narodni dohodek, da bi o njem razpravljali na množičnem sestanku, temveč ie vse to uredila sama. Da pa le ne bi bili ljudje preveč nezadovoljni, je tudi drugim vaščanom nizko odmerjala. Tako so kmetu z 12 ha zemlje, ki redi 6 glav živine in 6 prašičev odmerili za leto 1946. 5000 dinarjev dohodnine. Taka davčna komisija seveda ne služi niti interesom skupnosti, kateri mora vsak prispevati po svojih materialnih zmožnostih, temveč interesom tistih posameznikov, ki so vedno pripravljeni od skupnosti jemati, niso pa pripravljeni zanjo ničesar žrtvovati. Kontrolni organi so poskrbeli, da v KLO Krašče ne bo več določala narodnega dohodika davčna komisija sebi v prid, temveč v prid skupnosti, to je pravično in pravilno.
Druge davčne komisije sicer pravično ocenjujejo davčni dohodek, toda ne znajo vprašanja dohodnine pravilno razložiti ljudem. Tako je n, pr. v KLO Črneče v okraju Dravograd davčna komisija sioer pravilno ocenjevala narodni dohodek, toda ne v sodelovanju z davčnimi zavezanci, češ da jih niso povabili na sestanek zaradi oddaljenosti.
Zelo važna je pravilna sestava davčne komisij. Že iz tega, kar smo doslej povedali, je jasno, da spadajo v davftae komisije le ljudje, ki so zainteresirani, da bodo vsi pravilno Obdavčeni. Tam, kjer so se v davčne komisije vtihotapili
predstavniki premožnejših kmetov, ti prav gotovo niso stremeli, da bi bili vsi svojim dohodkom primemo obdavčeni. Pogosto so take davčne komisije pri reviziji narodnega dohodika enostavno raa delile pripadajočo vsoto na vse kmetovalce kraja, namesto da bi z individualno oceno ugotovili, komu je bil dohodek prenizko ocenjen in bi pri takih napravili pravično revizijo. Tak primer je bil v KLO Pleterje v okraju Ptuj, ki so dohodnino poviševali malim posestnikom, češ da je bila odmera večjim posestnikom že itak dovolj visoka.
Nekatere davčne komisije so sicer prav dobro ocenile višino dohodka posameznih kmetovalcev, toda na množičnih sestankih tega niso hotele razpravljati, ker so se bale zameriti svojim znancem in drugim vaščanom. To se je posebno videlo v nekaterih davčnih komisijah na Dolenjskem. Še bolj pa je vsega obsojanja vredno delo davčne komisije Maribor-mesto, ki je sklicala v Razvanju množični sestanek zaradi pretresa odmere dohodnine. Davkoplačevalci so na sestanek prišli polnoštevilno, toda komisije ni bilo. Šele poldrugo uro po napovedanem sestanku se je sestanek lahko pričel, kar je razumljivo vzbudilo med ljudmi upravičeno nezadovoljstvo.
Davčna komisija v KLO Podčetrtek je premalo upoštevala kakovost zemljišča, ki je v veliki meri osnova za večje ali manjše dohodke. Tako niso upoštevali, da so dohodki ravninske rodovitne zemlje večji, kar se seveda mora odraziti tudi pri odmeri dohodnine. Isto napako so delale davčne komisije v okraju Slovenske Konjice, ki niso upoštevale donosnost hribovitih in ravninskih zemljišč.
Pravilno sestavljene in pravilno poslujoče davčne komisiije so osnova za pravičpo in pravilno odmerjeni nacionalni dohodek. Kontrolne ekipe so v več primerih morafle zamenjati te davčne komisije, ker niso poslovale za interese skupnosti. Člani davčnih komisij se morajo zavedati, da je njihovo delo velike gospodarske važnosti in morajo imeti stalno pred očmi interese skupnosti, množične organizacije pa so dolžne tem davčnim komisijam nuditi vso pomoč.
Vedno več gradiltšč, ki so izoolnila letni plan
V vrsto tovarn, ki so izpolnile svoj letni plan, se uvrščajo tudi kolektivi gradbenih delavcev, ki nam s pospešeno gradnjo utirajo pot v lepše življenje.
Do 30. oktobra so izpolnila svoj letni plan naslednja velika in manjša gra-dilišča: hidrocentrala Mariborski otok, hidrocentrala Moste pri Žirovnici je izpolnila svoj prvotni plan 125.84%, ni pa še dosegla povečanega plana. Pri »Tovarni usnja Vrhnika« je plan izpolnjen in izvršenih' je 70% prekoplanskih del. Prav tako je izvedlo plan gradilišče tovarne umetnih gnojil v Celju. To so gra-dilišča podjetja »Gradis«. Nadalje je bil dosežen letni plan še na gradiliščih: sindikalni dom v Celju in v Mariboru, v Idriji na gradilišču stanovanjskih hiš, »Novotekst«, tekstilna tovarna v Novem mestu, tovarna kleja, tovarna »Donit« v Medvodah, rudnik Pleše-škofljica, stanovanjska hiša pri rudniku Crna-Kaolin, tovarna kleja Ljubljana itd. itd.
V novembru pa so izpolnila plan še tale gradilišča: tovarna vezanih plošč Št. Peter, bolnice v Ptuju, Mariboru in Preščah, invalidski dom Toplice. DAPPS
vo, tovarna lesoin Podvelka, ambulato-rij v Rušah, železniška stanovanjska hiša v Mariboru, tovarna testenin, livarna, srednja kmetijska šola, veterinarska ambulanto, dijaški dom itd.
Splošna stavbena v Ljubljani ie dosegla plan stoodstotno na gradiliščih: papirnica Vevče (stanovanjska hiša, upravno poslopje itd.), tovarna zdravil »Gumprolek«, akademija upodabljajočih umetnosti. Gradbeno podjetje »Projekt« je dogradilo stanovanjske bloke Lesce, podjetje »Primorje« v Postojni je doseglo plan na gradiliščih: veterinarska bolnica Vipava, postaja Postojna, postaja Rihenberg. viadukt Pristrank itd. — »Beton« je dogradil: električno delavnico v Trbovljah, stanovanjsko hišo v Zabukovci, stanovanjsko hišo in upravno poslopje v tekstilni tovarni Št. Pavel itd. Preko 100 odstotkov letnega plana je izi-polnjenega na cesti Ljubljana-Vrhnika in na dolinski cesti Tržič.
Med okrajnimi gradbenimi podjetji je najboljše uspehe dosegel »Ograd« Grosuplje. Na treh večjih gradiliščih je že
Ljubljana. Podjetje »Konstruktor« je do presegel plan. Precej letnega plana sta 2i. novembra izpolnilo plan na nasled- i izpolnili tudi podjetji »Ograd« Krško in njih gradiliščih: Selnica, most čez Dra- ' Kamnik.
Grafična industrija Slovenije v novembrskem tekmovanju
Tiskarna »Ljudske pravice« je dosegla prvo mesto
Med najvažnejšimi nalogami gra- Novembrsko tekmovanje so po-fične industrije Slovenije je po repub- družnice poživile tudi 6 predkongres-liškem planu znižanje polne lastne ce- | nim tekmovanjem, tekmovanjem v po-
i	T7	i	1	1	"	1 — 1 —« i X« r, ii	•»	nI \ Ir I rv Ir n	fl	Al	r	rt
ne za 12 %. V tem letu naj torej znižanje doseže 2.57 %. Delovni kolektivi grafičnih podjetij so v novembrskem tekmovanju v celoti izvršili to svojo nalogo in dosegli celo 2.63 % znižanja lastne cene. Poleg tega pa so dosegli znatne uspehe tudi v naslednjih točkah tekmovanja: proizvodnost se je v splošnem dvignila za 6%, produktivne ure so zvišali za 2 %, po normah dela zdaj 40 % vsega grafičnega delavstva.
Za dvig strokovnega kadra je bil poleg redne grafične šole, katero obiskujte 50 učencev, osnovan tudi trome-sečni strokovni tečaj za strojne stavce. V novembrskem tekmovanju je bilo proglašenih 96 udarnikov in ra-cionalizatorjev, med njimi je Jože Kel-nerič iz Kartonažne tovarne proglašen že četrtič za racionalizatorja. Grafično delavstvo je opravilo 33.191 ur prostovoljnega dela in je med njimi 10 odlikovancev z zlato, 16 s srebrno in 75 z bronasto značko. Gradnje mladinske proge se je udeležilo 120 mladincev in mladink.
Kuturno prosvetno delo se razvija v 19 kulturno-umetniških skupinah, 70 dramatskih in 13 glasbenih krožkih ter v številnih študijskih grupah. Osem podružnic ima svoje rdeče kotičke, knjižnic je 16. precej je naročnikov na strokovne liste.
V raznih fizkulturnih sekcijah je 590 aktivnih članov, najaktivnejši je fizkiiltnrni odsek tiskarne »Ljudske pravice.«
ELEKTRARNA FALA DOSEGLA LETNI PLAN
Na dan obletnice zasedanja AVNOJ-a in proglasitve republike je hidrocentrala na FaK kljub katastrofalno nizki vodi, ki je bila skozi vse leto, izpolnila ob 24. uri letni plan produkcije električne energije. Zaslugo za dovršitev letnega proizvodnega plana imaijo predvsem delavci v pogonu, ki so s svojo požrtvovalnostjo in pazljivostjo izkoristili vso razpoložljivo vodno energijo stoodstotno.
Deževno vreme je zopet dvignilo vodno stanje Drave, tako da je elektrarna Fala dosegla 1. decembra rekordno produkcijo elektirione energije 36.800 kW,
2.	decembra pa je dosegla že 37.000 kW. Ob tako visoki vodi se je odlično izkazal za pol metra zvišani jez, ki je prestal povečani pritisk. (Tanjug.)
Ljubljanske opekarne izpolnile letni plan
Dne 2. t. m. je delovni kolektiv Ljubljanskih opekam, ki združuje pet opekam: Vič, Brdo, Opeko, Log in Koseze, izpolnil predčasno proizvodni plan za leto 1947.
Od vseh opekam v Sloveniji je bila v tekmovanju, ki je bilo pravkar zaključeno, prva opekama na Viču, ki je prejela prehodno zastavico ter knjižno nagrado.
Glavna zasluga, da je bil plan predčasno dosežen, gre delovnemu kolektivu, ki je z vztrajnostjo, disciplino in požrtvovalnostjo vložil v to vse sile ter tako prispeval o obnovitvi in industrializaciji naše domovine.
»Jugoslavija«, ki dostojno reprezentira grafično stroko Slovenije. Neupravičeni izostanki so se znižali za 14%. V času novembrskega tekmovanja je bilo v tiskarni 25 posvetovanj za dvig produkcije. Podružnica ima svoj rdeči kotiček s čitalnico in knjižnico, izdaja pa tudi svoje sindikalno glasilo. Uvedli so prehodne zastavice za najboljšega delavca v vsakem oddelku in za najboljši oddelek v podjetju. Aktivne pri svojem delu so bile zlasti komisija za socialno skrbstvo in dopuste in komisija za fizkulturo.
29. november je sindikalna podružnica »Ljudske pravice« proslavila s pregledom tekmovalnih uspehov in proglasitvijo 11 udarnikov, med katerimi jih je pet proglašenih že drugič. Zastopnik Krajevnega odbora je čestital delovnemu kolektivu za doseženo
Izvajanje plana v republiških usnjarskih podjetjih
Od vseh usnjarskih industrijskih podjetij je najprej dosegla svoj proizvodni plan tovarna športnih čevljev v Žireh. V izdelovanju rudarskih čevljev je izpolnila celoletni plan 6. okti. 1946, v izdelovanju gojzarjev pa 10. oktobra 1947. Odkar so bivši zadrugarji v Žireh ponudili svoje obrate v la9t in upravljanje državi, so uspehi tega podjetja vedno večji. V bližnji bodočnosti bo podjetje povečano, dvignjena bo proizvodnja in podjetju bodo naložene še pomembnejše gospodarske in proizvodne naloge. V letošnjem letu je podjetje izdelovalo predvsem rudarske čevlje in gojzarje. Rudarski čevlji so iz materiala najboljših kvalitet s posebno močnimi opetniki. Izdelki tovarne v Žireh so bili razstavljeni tudi na nekaterih inozemskih velesejmih in so povsod vzbujali veliko zanimanje. Produkcija gojzarjev se bo v bližnji bodočnosti povečala, saj jih iz-izdelujejo tudi v delavnicah v Mirnu na Goriškem In v Tržiču.
Naslednje podjetje, ki je v tekmovanju za dosego plana bilo med najuspešnejšimi, je tovarna čevljev »Trio« v Tržiču, ki je svoj proizvodni plan do 100% izpolnila 22. oktobra 1947. V podjetju izdelujejo ženske čevlje in je proizvodni plan dosežen s samimi planskimi artikli. Poleg tega, da ima mnogo zaslug na izpolnitvi plana strokovno odlično usposobljen delovni kolektiv, je k temu uspehu veliko doprinesla tudi odlična tehnična organizacija v podjetju, ki jo je znalo izvesti vodstvo podjetja.
Tovarna kovčegov in usnjenih izdelkov v Domžalah ie evoi letni proizvodni plan izvršila 15. novembra 1947. V prvem polletju se ie to podjetje borilo glede dobave potrebnih surovin z velikimi težavami, ki so pa bile v drugem polletju uspešno odpravljene. Delovni kolektiv je višal in višal svojo vsakodnevno storilnost, zagrizel se je v delo, tako da je v drugem polletju nadomestil proizvodne neuspehe prvega polletja in je 46 dni pred koncem planskega leta dosegel svoj celoletni plan. Če se upošteva številne izvenplanske izdelke, razne tako zvane »usluge« drugim industrijam in ustanovam, je to podjetje doseglo za 100% po vrednosti svoje proizvodnje plan že 25. septembra. Najvišje ie podjetje preseglo plan v proizvodnji aktovk, torbic, kovčegov in lepenke in denarnic. Izdelki tega podjetja so na velesejmih v inozemstvu vzbudili veliko pozornost. Zbrana so bila številna naročila in bo ta tovarna v bodočnosti delala v veliki meri tu-tudi za eksport. Produkcija in marljivo delo delovnega kolektiva v tem podjetju prinašata naši ljudski skupnosti veliko akumulacijo.
Tovarna čevljev v Kranju pa je izpolnila svoj celoletni proizvodni plan' dne 17. novembra 1947. To je eno od podjetij, ki razpolaga z najslabšim strojnim parkom in je uspeh, da so delavci dosegli 14 dini prej svoj proizvodni načrt, pripisovati iniciativnosti in marljivosti delovnega kolektiva in sposobnostim uprave podjetja. Izdelujejo predvsem delavske čevlje, ki so edini planski artikel, poleg tega pa tudi nekaj ročnih izdelkov, kar vse je izdelano v takšni kvaliteti, da more služiti vsem drugim podjetjem za vzor.
Umiarii v $*oven«k*»6? Konic-h so že drugič pre?eH zvezno s rad kalno prehodno zastavico
Delovni kolektiv tovarne usnja v Slovenskih Konjicah je minulo soboto združil s proslavo obletnice rojstva Republike tudi svoj velik in pomemben praznik. Slavil je zmago v november-skem tekmovanju med vsemi kolektivi usnjarske industrije v Jugoslaviji. Dosegel jo je s tem. da je dosegel letni proizvodni in finančni plan 45 dni pred rokom ter izpolnil tudi vse pogoje tekmovanja na drugih področjih dela. Da si je to priznanje dejansko zaslužil, lahko prizna vsak, ki le količkaj pozna prejšnje sedanje razmere v tej tovarni. Poleg uspehov v produkciji, ki je danes štirikrat večja od predvojne, je tudi tovarna dobila povsem novo lice. Prenovijianih in na novo zgrajenih je bilo več oddelkov, urejena skladišča in pisarne, montirani razni stroji, skratka vsaka stvar je danes na pravem mestu in v najleipšem redu. Ob vhodu v tovarno vzbudi pozornost lepo urejen steneas, gesla in grafikoni, o katerih še lani ni bilo niti sledu. Iz pogovora z delavci pa spoznaš, da je v njihovem mišljenju prav tako velik napredek, kot v produkciji sami. To so pokazali tudi s polnoštevilno udeležbo na proslavi in velikim zanimanjem za proslavo. Vsak oddelek je bil ta dan okrašen s parolami in zastavicami. vsak stroj pa zavit v bršljan in jesensko cvetje.
Kulturni program za proslavo je pripravila sindikalna godba na pihala in pevski zbor. Proslave so se -ldele-žili kot častni gostje zastopniki raznih sindikalnih podružnic v okraju, ki so prinesli 6 seboj tudi darila za sindikal. podružnico usnjarjev. Proslavo jeotvo-ril štirikratni udarnik predsednik sindikalne podružnice tov. Planinšek Ivan, za njiim pa so govorili in čestitali kolektivu k doseženim uspehom iajnik Glavnega odbora ESZDNJ tov. Kralj, direktor za kadre direkcije zvezne usnjarske industrije tov. Sakirovski, direktorica centralne uprave usnjarske
industrije tov. Dermastja Mara, tajnik republiške direkcije usnjarske industrije, direktor republiške usnjarske industrije, zastopnik ministrstva za delo vlade LRS, okrajni sekretar odbora OF in več drugih. Prehodno zastavico je predala v imenu delovnega kolektiva tovarne »Peko« v Kranju trikratna udarnica Anica Bohinc, ki je pri tem poudarila, da se bo njihov delovni kolektiv boril z vsemi silami, da dobi v bodočem tekmovanju zastavico nazaj. Toda kon jiški usn jar ji so ji odgovorili: »Ne damo je več iz rok. Obvezujemo se, da bomo še v tem letu dosegli 20% nroizvodnjega plana za leto 1948.« Tudi starejši delavci, ki jim je delo v tej tovarni pod težkimi razmerami stare Jugoslavije izpilo vse mladostne sile, se čutijo danes v izboljšanih delovnih TV>gojih nepremagljive. Naslov udarnika si je priborilo v tem novemberskem tekmovanju naslednjih 33 delavcev: Planinšek Ivan, Bah Vincenc. Kovač Martin, Curk Vinko, Razboršek Franc, Križnič Tvan, Jevšenak Jurij. Rolanc Miha, Erzek Martin, Ulčnik Simon, Kangler Alojz, Sevšek Franc. Rebernak Miha, Macuh Jožef. Gaber Franc, Čnidarko Jože, Ajtiž Franc. Vuhereir Avguštin, Kukovič Herman. Pušnik Alojz, Bran Štefan, Zelič Antonija. Čemeč Angela, Gričnik Frančiška, Filipič Elizabeta, Tamišer Terezija, Grosek Jožefa, Hra-šan Alojz, Jevšenak Stefan in Tvan, Trunkel Jože, Muršič Konrad in Kos Tone. Od zvezne direkcije usnjarske industrije so bili pohvaljeni in nagrajeni direktor tovarne Pečenko Rihard, ing._ Vizo višek Ivan, Matija Kirbiš prejšnji ekonom tovarne. «edaj nreme-ščen na Vrhniko, strojnik Kolarič Valter in tov. Planinšek Tvan kot mojster, ki d aje v svojem delu svetel vzgled, kako se vodi in vzgaja delavca v socialistični izgradnji domovine.
S proslave so poslali resolucije maršalu Titu, tov. Kidriču in CKS.
USPEHI LESNEGA PODJETJA ŠT. 7
častitev obletnice Oktobrske revolucije in s predvolivnim tekmovanjem. Vključile pa so se tudi v akcijo za izboljšanje tehnično-higienske zaščite dela.
Tarifna komisija pri krajevnem odboru je na podlagi sprejetih poročil ocenila in proglasila za najboljše ko; lektive: v 1. skupini (delovni kolektivi z nad 100 zaposlenimi delavci) je dosegel prvo mesto kolektiv tiskarne »Ljudske pravice« v Ljubljani, ki prejme prehodno zastavo. Sledijo Mariborska tiskarna, Umetniški zavod za litografijo, Kaftonažna tovarna v Ljubljani, tiskarna Blasnik itd.
V drugi skupini (pod 100 delavcev) j je najboljši kolektiv Prosvetne tiskar- prvo mesto med grafičnimi podjetji ne, na drugem mestu tiskarna Slatnar Slovenije in drugo mesto med grafični-v Kamniku, na tretjem pa tiskarna j mi podjetji Jugoslavije. Zastopnica ti-Sava v Kranju.	skarne Blaznik, ki je doslej hranila
Najboljši kolektiv v prvi skupini, ] prehodno zastavo, jo je izročila pred-tiskarna »Ljudske pravice« v Ljubija- j sedniku sindikalne podružnice »Ljud-ni, je v novembrskem tekmovanju ore- ; ske pravice«. V dokaz, da se bo ®in-segla proizvodni plan mesečno po- '< dikalna podružnica »Ljudske pravice« vprečno za 4.5%. Proizvodne stroške so ; še naprej borila za najboljše mesto v znižali mesečno povprečno za 8.46%. ; svoji stroki, so na tej proslavi sprejete Pri vsem tem je tudi kvaliteta izdel- obveznosti za prvomajsko tekmovanje, kov na zadovoljivi višini, kar doka- ki naj prinese še boljših rezultatov v zuje poleg ostalega izdelava revije posameznih točkah tekmovanja.
pozor:
Pozivajo se vsi brigadirji udarne brigade »Pavla Korčagina« in »Franca Albrehta«, da se zberejo v četrtek točno ob 7 zvečer pred »Unionom«, ker jih vabi tov predsednik MLO Albreht na večerjo in bo ob isti priliki razdelitev značk in proglasitev udarnikov. * MESTNI ODBOR LMS.
Pod snežniškimi gozdovi in kraško planoto leži lesno produktivno podjetje »št. 7«. Delovni kolektiv tega podjetja se je neumorno trudil 10 mesecev v borbi za izvedbo letošnjega plana. Dne 31. oktobra je bila bitka dobljena. Delavci so z velikim navdušenjem sprejeli vest. da je celoletni plan v vseh postavkah dosežen, v nekaterih primerih pa celo presežen. Tako so v izdelavi furnirja presegli plan za 46%, pri žaganju trdega lesa za 84%, pri mehkem lesu pa za 38 odstotkov.
V tej tovarni ie več oddelkov, ki so medsebojno povezani z ozkotirnimi tračnicami. Moderni stroji so večinoma na pogon z lastno energijo. V oddelkih za žaganje lesa in izdelovalnici embalaže so zaposleni sami delavci, dočim je v oddelku za izdelovanje finega furnirja zaposlenih tudi večje število mladink. Moška delovna sila je tu zaposlena le pri nekaterih strojih, parilnici za parjenje hlodovine in drugih težjih delih. Pri nekaterih strojih so se že uveljavile mladinke. Pri velikem stroju »sekalniku« sta zaposlena poleg dveh mladincev tudi dve mladinki. V tem oddelku ie poleg sekalnika velik stroj »lupilnik« za lupljenje hlodov in »rezalnik« za obrezovanje furnirja, ki ga izdelujejo iz domačega trdega lesa: javorja, bukve, orehovine in drugega trdega lesa, ki ga po večini dobivajo iz kočevskih gozdov. Mehkega lesa nudijo dovoli primorski gozdovi. Večina ženske delovne sile je zaposlena v gornjih prostorih, v zračni sušilnici furnirja, kjer zlagajo tenke fine plošče pazljivo na police za sušenje.
Podjetje predeluje vsakovrstni mehki in trdi les. Vendar tehnične naprave su-
šilnic niso ustrezale zmogljivosti strojev. Delovni kolektiv podjetja je v desetih mesecih izpolnil in celo presegel celoletni plan kljub temu, da ga je v prvih mesecih ovirala pri delu huda zima, — Podjetje si ie moralo nabavljati potrebni les skoraj izključno iz privatnega sektorja. Bile so pomanjkljive tudi sušilne naprave.
Delovni kolektiv se še nadalje bori za zboljšanje obrata in za dvig proizvodnje. Do 21. novembra t. 1. so presegli mesečno proizvodnjo furnirja za 100%, rezan mehki les za 6%, v zaibojarni so dosegli 87% mesečne proizvodnje, pri rezanem trdem lesu pa 14%. Priborili 60 si tretje mesto v 15 dnevnem tekmovanju za proslavo Oktobrske revolucije, ko so presegli proizvodnjo za 16.4%. Ob tej priliki so ustanovili svoj rdeči kotiček. Letos so proglasili 5 udarnikov, med katerimi ie dvakratni udarnik tov. Bar-biš Polde, ki je presegel normo za 21%. Poleg tega ie bilo pohvaljenih 23 delavcev, ki so prejeli od uprave od 900 do 2000 din nagrade, udarniki pa od 2000 do 2500 din. Skorai vsi delavci, razen strojničariev, mehanikov in drugiih, ki vršijo podobna dela, delajo po normah. Tovarniški mladinski aktiv je izvršil tudi 38.2% vseh prostovoljnih delovnih ur delovnega kolektiva.
Upravnik tovarne Bilc Maks je izdelal nove naprave za sušenje furnirja s toplo paro. Pri tem načinu sušenja bodo porabili 300% mani delovnih moči. S tem v zvezi bodo znižani režijski stroški i’i se dvignila proizvodnja Prve poskuse so pričeli z novo napravo 26. novembra t. L, ki so (o izdelali tovarniški mizarji in se je dobro obnesla. (Tanjug.)
Kaj izjavljajo repalriirani begunci ob vrnitvi v domovino
. Pred zmagovito Jugoslovansko armado ]e leta 1945, pobegnilo v inozemstvo mnogo vojnih zločincev. Skupno z njimi je pod vplivom njihove propagande odšlo tudi mnogo zapeljanih in zaslepljenih pripadnikov kvizlinških vojaških enot, poleg *ega pa tudi civilnih oseb, ki niso ničesar zagrešile proti narodno osvobodilnemu gibanju. Mnogi med njimi so že spregledali ® se naveličali večnega potikanja po taboriščih ter si želijo nazaj v domovino. Zločinci uporabljajo laži, klevete, grožnje, da bi jih odvrnili od povratka. Kljub hudi gonj} proti novi Jugoslaviji, grožnjam četniških, ustaških in belogardističnih vo-~i ter težavam, ki jim jih delajo zavezniške oblasti ob vrnitvi, se jih je doslej že ^nogo prijavilo za povratek, precej se lih ie že vrnilo.
Repatriirani begunci zapisujejo svoje ®»U, vtise iz prihoda v domovino ter 8T°je težko življenje v taboriščih v knjigo pritožb repatriirancev, ki je v bazi za repatriacijo v Divači. Priobčili bomo 12 te knjige nekatere izjave:
»Napočil je težko pričakovani dan, ko se vračamo v našo lepo domovino Jugoslavijo. Tukaj so nas sprejeli z največjo vljudnostjo, čeprav moram odkrito priznati, da si nrti te prijaznosti nismo zaslužili. Danes smo šele uvideli, kako nespametno je bilo. da smo si pustili trobiti v ušesa nesramno propagando tistih, ki skrivajo svoje okrvavljene roke za onimi, ki morda niso prav ničesar zakrivili. Vsak dobi svoje plačilo in tudi ti ne bodo ostali brez njega. Odgovarjali bodo za vse ^očine, ki jih imajo nad seboj, odgovarja Pa bodo tudi za to, ker so nam požrli _Pa leta ravno v dobi, ko bi nas domo-najbolj potrebovala. Pripravljeni smo nadomestiti vse, kar smo zamudili, nudili bomo domovini na razpolago vse naše moči, da popravimo to, kar so nam puhali nesramni zločinci.« — Tako pišejo Holešgk Stanko. Štruc Milan, Štiblic Danica, Ban Vinko, Napotnik Anton in Spiljak Alojz, ki so se skupno vrnili v domovino dne 8. julija 1947
»Podpisani se vračam iz begunstva v Italiji v domovino. Zelo prijazno so mi naredili dokumente na jugoslovanskem Poslaništvu v Rimu, ki mi je že prej dalo to*na navodila za vrnitev. Baza za re- i Patriacijo me je izredno ljubeznivo spredla, postregla in mi v vsakem oziru požgala. Na mojem potovanju v domovino
je naredila baza za repatriacijo v Divači najboljši vtis, za kar se ji najlepše zahvaljujem.« — Tako piše dr. Matija Slavič, bivši rektor ljubljanske univerze, ki se je vrnil 28. 6, 1947. v domovino. Sedaj je bogoslovni profesor v Ljubljani.
»Podpisani Frlič Pavle iz Zirov nad Škofjo Loko sem srečno prišel iz Italije na jugoslovansko ozemlje Tu sem bil prisrčno sprejet in se mi ni zgodila nikakršna krivica Sedaj sem šele uvidel, da so same laži, kar po lagerjih govorijo!«
»Dve leti sem poslušal propagando v Italiji, kako je, če se vrneš domov, da te takoj za eno glavo zmanjšajo. Jaz sem se vrnil in nisem mogel verjeti, kako prijazno so me sprejeli in me poslali domov. Tako piše Karaš Mihale.
»Po dolgih štirih letih se zopet vračajo v domovino ,. Res mnogo sem zagrešil. pa bom sedaj za to bolj priden. Dol-go sem poslušal fašistično propagando, in
hvala bogu me je le zadosti izučilo in sem se odcepil od te nevarne poti vstran«
— tako piše Lmič Ljubomir, ki se je vrnil 11. julija 1947,
»2e prvega dne sem se počutil kot prerojen, ko sem se rešil domačih izdajalcev, ki neumorno širijo propagando proti nam in s tem našim poštenim ljudem ovirajo povratek v domovino. Jaz bi bil najsrečnejši, če bi se vrnili vsi, da zgradimo vse, kar so nam fašisti uničili
— tako piše Linic Ljubomir, ki se vrnil v domovino 17. VII. 1947.
»Zelo mi je žal, da nas je tako malo prišlo in ker ni tistih, ki so zaslepljeni zaradi propagande Mnogi pošteni ljudje bi se radi vrnili, toda fašisti jih strašijo pred tem! — tako piše Stojanovič Radmilo, ki se je vrnil v domovino 21. julija 1947.
»Z nekakšnim strahom smo prestopili mejo dežele, ki jo slikajo v najslabši luči, toda takoj smo uvideli, da so vse te govorice le podle laži...« pišejo Roškar Anton, Šoštarič Jože, Pongračič Lado, Leopold Jezernik in Farkaš Jože.
Podpisana Sertič Slavka in Matuti-novič Jožica ne moreva opisati gostoljubnosti naših tovarišev, ko sva prišli sem. V Trstu je bilo mnogo propadlih tipov, ki so naju odvračali od vrnitve, pa na to nisva polagali važnosti Za vsakega, ki čuti za svojo domovino, je boljše, da se vrne domov .. ne bo se kesal...«
»Skupina 28 vračajočih se Slovencev na svoje domove s pesmijo, ljubeznijo in hvaležnostjo pozdravlja svojo osvobojeno domovino, želeč ji služiti v miru, borbi, trpljenju, obnovi in predvsem v pravi domovinski ljubezni. Iskreno se zahvaljujemo upravi baze za repatriacijo za vso gostoljubnost. Očetu kuharju se zahvaljujemo za okusno in dobro pripravljeno hrano, želeč naj bi kmalu okusili njegovo kuharsko sposobnost še zadnji re-patriiranci.« Tako pišejo Vidrih, Avšič, Horvat Alojz, Žitnik, Kukovec, Kruleč Ivan, Kruleč Domenik, Ferk Anton, Bru-mec, Kovačič Franc, Bračun Andrej, Mežnarič Marko, Pokrivaj Bolfenk, Ka-menšek Anton. Vidmar Ladislav, Cehtl Alojz, Rakošek Gabrijel. Muršenc, Fekonja Peter, Žagar Ivan, Pos Albin, Kajt-na Karl, Osep Ignac, Rebernik Franc, ki so se vrnili 23. junija 1947.
Premrov Antonija je poslala zbirni bazi v Divači sledeče pismo: »Podpisana Premrov Antonija iz Martinjaka pri Cerknici se vam iskreno zahvaljujem za topel sprejem, ki sem ga bila deležna ob povratku v domovino, Nahajam se začasno pri svoji sestri v Ljubljani. Tu v Ljubljani vidim, kako se vse trudi in pomaga pri obnovi domovine, nihče ne strada, nikomur se ne godi krivica Sedaj vidim še bolj živo, kako grdo so nas slepili in nas zavajali In žal mi je, da sem nisem vrnila že poprej in v srce se mi smilijo naši ubogi zapeljani ljudje, ki še tavajo v tujini. Prosim vas odpošljite priložena pisma, namenjena znancem, ki tudi hrepene po vrnitvi v domovino. Zdravo — Premrov Antonija, v Ljubljani 8 9. 1947.
To so odlomki iz knjige »Pritožbe repatriirancev« v Divači. Repatriirani begunci sami odgovarjajo lažem in klevetam reakcionarnega tiska o usodi repatriira-nih beguncev v Jugoslaviji.
LJUDSKA UNIVERZA V LJUBLJANI
priredi v četrtek 4. t. m. v veliki dvorani kina Matice predavanje
KULTURNO-ZGODOVINSKE IMPRESIJE IZ ALBANIJE
Predava ing. arch, Marjan Mušič, univ. docent.
   .............
KULTURNO PROSVETNO ŽIVLJENJE V OKRAJU ILIRSKA BISTRICA
Po osvoboditvi se je kulturno življenje v okraju Ilirska Bistrica 6ilno razmahnilo. Toda za načrtno delo so se stavile na pot težkoče; okupator je požgal v okraju 27 vasi in naselij, zgorelo je več ko 3000 gospodarskih poslopij in domov in v njih seveda tudi mnogo slovenskih knjig, ki jih je moralo naše ljudstvo skrivati pred okupatorjem. Primanjkovalo je prostorov in slovenskih knjig. Naše vasi čepe vrh hribov, oziroma so prislonjena v hrib in kakor stražarji varujejo zemljo okrog sebe, med seboj 60 povezane s slabimi poljskimi potmi, ki peljejo po ostro zasekanih grapah s hriba na hrib. Naselja so majhna, borna zemlja je skopa in ni preživljala mnogo Pr®‘ živalstva, zato imamo v okraju od 78 vasi in naselij 26% vasi, v katerih ni več ko 100 ljudi, 33% vasi, kjer živi do 250 ljudi, 35% vasi, v katerih prebiva do 500 ljudi, in sam« 5% vasi, v katerih Živi več ko 500 prebivalcev. Zato je bilo združevanje vasi v močnejša prosvetna društva praktično nemogoče. Kljub vsem oviram, to je pomanjkanju prostorov, Pomanjkanju odrov in instrumentov, pa se je kulturno-prosvetno življenje mogočno razživelo Množične organizacije so pristopile k snovanju prosvetnih društev Vsako prosvetno društvo je navadno nosilo ime kakega junaka iz NOB ali Pa ime slovenskega kulturnega delavca Leta 1945. je bilo osnovanih devet prosvetnih društev, ki so štela skupno 1200 Slanov, v letu 1946 pa je bilo že 21 prosvetnih društev s skupnim številom 2673
Ljudstvo je v svobodi zahrepenelo po pisani besedi, zato je bilo treba nujno osnovati knjižnice. Množične organizacije so pristopile tudi k temu delu Kn)ige so darovali ljudje sami, ali pa so uh dobili v dar iz ostalih krajev Slovenile Tako se je ustanovilo 24 knjižnic s 1930 knii-fiami in brošurami, Jasno je. da niso bile vse knjige, ki so jih darovali posamezniki, primerne po svoji vsebini, zato smo
Vsem KLO-jem
Ponovno opozarjamo vse krajevne ljudske odbore, da pod nobenim pogojem ne zadržujejo v svojih blagajnah vplačanih davčnih zaostankov na dohodnini, temveč jih morajo dnevno odvajati na račun »Dohodnina« pri podružnici Narodne banke prsitojnega okraja.
" Prav tako morajo vsi KLO dneTno obveščati svoje finančne odseke o vplačilih na račun davčnih zaostankov, katera so zbrali sami, in to poimensko za vsakega davčnega zavezanca-vplačnika.
Prav tako morajo izterjevalm organi o pobranih davkih ter vplačnikih dneTno obveščati KLO ter pobrano gotovino takoj odvesti.
KLO morajo voditi dnevno evidenco nad vplačili in imeti jasno sliko o stanju vplačil za vsakega davčnega zavezanca posebej in skupno za vs® svoje območje. — Ministrstvo za finance LRS.
ODKUP VOLNE
Obvezno oddajo je izvršila LR Slovenija doslej 76 odstotno.
100% so obvezo izpolnili tile okraji: Celje-mesto, Idrija, Gorica, Murska Sobota, Gor. Radgona in Dolnja Lendava.
OD 75—95% so izvršili obvezo doslej naslednji okraji: Mozirje 78%, Maribor-okolica 80%, Kranj 85%, Jesenice in Sežana 87%, Tolmin 90%, Kočevje 93%.
Pod 75% so ostali naslednji okraji: Slovenska Bistrica 52%, Trbovlje 59%, Ljutomer 60%, Grosuplje in Prevalje 61 odstotkov, Ljuibljana-okolica 66%, Slov. Konjice in Ptuj 69%, Novo mesto, Postojna in Rakek 71%, Ilirska Bistrica 72%, Škofja Loka 74%.
Niti polovice pa še niso oddali: Trebnje 24%, Šmarje pri Jelšah 28%, Črnomelj 31%. Celje-okolica 44%, Kamnik in Krško 49%.
Odkup se nadaljuje še ves teden in je zato še vedno čas, da pohitimo in zberemo volno, da bo vsaj obveznost izpolnjena! — Biro za tisk pri MIR-u.
KRATKE GOSPODARSKE VESTi IZ VSE DR2AVE
V zagrebški železniški delavnici uspešno popravljajo vagone in lokomotive po sovjetskem sistemu. Spočetka so se popravljalna dela v naših železniških delavnicah počasi razvijala. Glavna direkcija železniških delavnic v Beogradu je pred meseci izdala navodilo vsem delavnicam, naj uvedejo sovjetski delovni način, ki se ie izvrstno obnesel v Sovjetski zvezi. Delavnice so sledile temu pozivu in že v prvih mesecih dosegle lepe uspehe. Tudi zagrebška delavnica se je izkazala. Po novem načinu je popravila prvo lokomotivo do 29. novembra. Delovni kolektiv je povabil na tekmovanje vse kolektive drugih železniških delavnic v državi.
55.000 parov čevljev za rudarje. Zvezno ministrstvo za rudarstvo z&tknje čase načrtno oskrbuje rudarsko delavstvo. Pred dnevi je razdelilo za rudarsko in metalurško delavstvo 55.000 parov čevljev z usnjenimi podplati. Republiška podjetja so prejela 10.000 parov čevljev, druge čevlje so pa razdelili med zvezna podjetja. Računajo, da so s tem začasno krite potrebe rudarskega in metalurškega delavstva po obutvi.
Nova stanovanja za senjske rudarje. V Zidinju so letos zgradili več stanovanjskih hiš za rudarje senjskega premogovnega bazena. Nova, zdrava stanovanja prejme nad 200 rudarjev.
14 novih industrijskih objektov samo v enem okraju. V Kraševcu in njegovem okraju gradijo letos za 120 milijonov dinarjev raznih poslopij, med njimi 14 industrijskih.
Osemdesetletni Janez Jenko od Sv. Duha pr» Skofii Loki le naredit ietos 35.000 opek
Predvčerajšnjim je lilo kakor iz škafa, ko smo pri Sv. Duhu obiskali osemdesetlet* nega možakarja Janeza Jenka. Našli smo ga doma. Če bi bilo lepo vreme, ga najbr-že n» bi, ker kar naprej rije po ilovnati zemlji na svoji gmajni.
Janez Jenko je junak svoje vrste. Star kakor je, ves uvel in izsušen, je v letošnjem letu to se pravi od aprila dalje, ker prej takega dela ni mogoče začenjati nakopal ilovice za 35.000 kosov opeke, jo sam modeliral, zložil in žgal. Tega dela bi marsikateri mlajši v istem času ne mogel izvršiti.
»Pred štiriindvajsetimi leti so me upokojili. Imel sem 35 let službe za seboj. Drugi upokojenci se ponavadi lepo odpo-čivajo in sprehajajo, meni pa je bilo dolgčas in naposled od pokojnine tudi ni bilo lahko živeti. Samo tale koča je moja in mala gmajnica, kjer kopljem ilovico. Dobra ilovica je tam, nobena opeka mi ne počil No, pa sem začel kopati ilovico in žgati opeko. Vse sam. Zena se mi je smejala , ko sem odhajal že ob štirih, petih zjutraj v gmajno in tam delal do trde noči. Zmerjala me je, češ, drugi upokojenci se ne ženejo tako, tebi se pa še otroci smejejo! Pa naj se! Kaj vedo ženske, kaj je prav in dobro? Jaz svoje nisem poslušal, Sam sem postavil peč v gmajni, sam stesal mize in naredil modele. Pa je šlo delo lepo od rok.
Pred vojsko je postalo težko za drva. Star sem in nisem mogel sam letati za njimi. Opekarnico sem dal Zontovemu Jožetu v najem. Zonta je zidar in ima nekaj svojih delavcev. Ti so zdaj poleg zidarskega dela delali tudi opeko.’Jaz pa sem poleg tega delal zase.
Počehljal se je po plešasti glavi in pogledal ženo. »No, pa reci, če ni bilo prav, •da sem delal! Kako pa bi rinili brez tega zaslužka? Vsi štirje otroci so bili v šolah.«
Zgovorna sivolasa ženica je začela takoj pripovedovati o svojih otrocih. O La-dotu je pravila, ki je padel — partizan — na Ilovigori, o Francetu in o dekletih. Janez jo je prekinil in pripovedoval dalje o svojem poslu.
»Po osvoboditvi sem spet zagrabil. Opeka je danes še prav posebno potrebna. Zdaj ne stojimo več na starem, treba je zidati in graditi. Naj žena le jezika, kolikor hoče!-Jaz dobro vem, kaj je prav Jezikala je kar naorej, da se bom pretegnil in da se bom. Kje pa! še danes vozim tako težke kariole, da ie moj sin nobene ne premakne. Jaz pa! Stari smo bolj utrjeni! Marsikaterega mladega posekam! Letos sem napravil za prodajo 35.000
opek, pa še za doma 500 strešnikov. Na gmajni pa imam zložene še 10.000 Če bo dež kar naprej nalival, mi jo lahko uniči.«
Naglo si je nataknil površnik m poveznil na ušesa oguljen klobuk.
»Pogledati moram, kako je kaj tam. Če hočete, greste lahko z menoj na gmajno.« Prikimali smo. Naglo je drobil pred nami z velikim dežnikom v rokah in skakal čez široke mlakuže. Ustavil se je v hosti ob opekarnici, ki je kar žarela od vročine
Nato je hitel pred nami naprej v gmajno in se ustavil ob vrstah zložene modelirane ilovice, pokrite z dolgimi, od dežja prepojenimi deskami. Ponekod je skozi nje vdrla voda in si delala v zložene sklade umazane poti iz razmočene ilovice. Popravil je tu in tam desko in odko-račil k jamam, polnim kalne vode.
»Tu sem začel kopati. Poglejte, koliko zemlje sem izkopal v teh letih. Toliko je ne bom več,« se je zasmejal. »Nekaj pa še, oja! Opeke bo treba še veliko, če hočemo kaj prida narediti.«
Janez Jenko je star možiček, ki bi o njem mislila, da ne zmore ničesar več. Toda z njegovo opeko zidajo danes v okraju Škofja Loka hiše in tudi novi kulturni dom pri Sv. Duhu je deloma zgrajen iz nje Tudi on je potreben počitka, pa noče počivati, ker ve, da njegovo delo mnogo koristi domovini in da z njim tudi on prispeva k izvedbi petletnega plana.
POMOŽNE UČNE KNJIGE ZA NIŽJE IN SREDNJE SOLE
Preden je bil ustanovljen komite za j teh knjigah tehnično izrazoslovje popol-nižje im srednje strokovno šolstvo pri noma ustreza praktičnemu lasrazosloviu,
« m	«	.	T	n	i	11	1 - i -M _   1     ..	,«rm	aa	\l	a	ttl	O.
predsedstvu vlade LRS, j« na predlog sveta za izdajanje publikacij pri MIR-u minister za industrijo in rudarstvo LRS dal dovoljenje za tisk nekaterih pomožnih učnih knjig za nižje in srednje strokovne šole iz svojega resora, ki jih je založila založba pri MIR-u.
Izdane so naslednje knjige:
»Tehnično risanje« in »Mehanska tehnologija« s sledečimi zvezki »Piljenje«, »Žaganje« in »Zarisavanje«.
Tekst je priredil tov, ing. Hladnik Stanko, profesor na Tehniški srednji šoli v Ljubljani, risbe pa je zrisal tov Novak Karel, dijak Tehniške srednje šole v Ljubljani. Izredno dobro, jasno in skrbno izdelane risbe spremlja lepo pi6ano besedilo, ki jih v izredno razumljivi in strokovnjaški obliki pojasnjuje V vseh
ki ga uvajamo v naše delavnice. Namenjene so te knjige za izčrpni učni pripomoček na V6eh strokovnih šolah, koristno pa služijo tudi vsem onim tovarišem, ki se hočejo seznaniti do podrobnosti • tehničnim risanjem in s prakeo merjenj«, zarisavanja, piljenja in žaganja.
Vsa ta dela je natisnil umetniški zavod za litografijo v Ljubljani, ki je opravil tisk tako strokovnjaško, da ličnost tehnične pisave, jasnost in vidljivost sUk nista po tisku nič manjša kakor v samem rokopisu.
Mehanska tehnologija bo v bodočih mesecih še dopolnjena z novimi zvezki.
Na te pomožne učne knjige more biti naše strokovno šolstvo ponosno, kajti takih učnih pripomočkov doslej slovenski učeči se kadri niso nikdar imeli.
v zimski dobi leta 1945-46 opravili pregled naših knjižnic in izločili vse knjige neprimerne vsebine. Knjižnice so nakupovale knjige največ v »Tednu slovenske knjige«; posebno razveseljivo je, da so tudi sindikalne podružnice pristopile k snovanju knjižnic v tovarnah; v tem prednjači sindikalna podružnica Zveze prosvetnih delavcev v Ilirski Bistrici. Okrajni sindikalni svet je pri tekmovanju posameznih delovnih kolektivov za prehodno zastavico obdaroval 2, in 3. delovni kolektiv z zbirko knjig in tako pomagal k obogatitvi sindikalnih knjižnic
Doba, v kateri je cvetelo »mitingar-stvo« na Primorskem, ima veliko zaslugo za razvoj kultumo-prosvetnega dela, veliko vlogo prebujenja vseh zdravih sil in jačanja občutka samozavesti med ljudstvom. Mitingi so našo borbeno pesem tako popularizirali, da je postala last vsega ljudstva; tudi so vlivali našim delovnim in kmečkim množicam borbenost in predanost pri njihovem nesebičnem delu za skupnost. Če upoštevamo, da se je na mitingih pelo, deklamiralo in govorilo v pravilnem slovenskem jeziku, potem moramo priznati, da je bila doba mitingov pri nas izredno plodna. Ta doba je obenem tudi podlaga za vse naše kulturno-prosvetno delo v kasnejši dobi.
Korak naprej je bil napravljen leta 1946. Vsa prosvetna društva so se lotila kvalitetnejših uprizoritev, pazili so tudi na vsebino uprizorjenega dela. Ako pregledamo danes, katera dela so se uprizarjala, vidimo, da kvaliteta del ni bila na veliki višini, kar je razumljivo iz naslednjih razlogov: pomanjkanje literature, pomanjkanje razgledanost! v literaturi, le preveč administrativno reševanje vseh problemov med društvi in okrajnim prosvetnim svetom ter končno pomanjkanje načrtnega dela V načrtnem delu se je opazilo tudi pomanjkanje povezave med posameznimi prosvetnimi društvi. Name sto da bi se prosvetna društva med seboj dopolnjevala, si izmenjavala gostovanja
Sov etska kulturna kronika
   m iimiiiiiii«« ..............................................................
itd., se je dogajalo, da sta študirali dve igralski skupini isto igro.
V zimski dobi 1946-47 so se prosvetna društva preformirala v ljudsko-prosvetne svete, katerih naloga je bila, da v kul-tumo-prosvetnem delu združijo in mobilizirajo najširše plasti ljudstva. Priznati moramo odkrito, da se to ni zgodilo vsaj v taki meri, kakor bi se moralo, in to iz naslednjih razlogov:
1. K ustanavljanju prosvetnih svetov smo pristopili preveč šablonsko — administrativno. Prosvetnih svetov nismo takoj pripravili, da bi si izdelali svoje delovne načrte, s katerimi bi sezono načrtno izpolnili.
2. Kriterij za uprizoritve posameznih odrskih del med okraji ni bil enoten, kar je povzročilo večkrat nesporazum med terenom in okrajnim prosvetnim 6vetom.
-	3. Gledališke družine prosvetnih dru-
štev so bile navadno vezarfe na različne »strokovnjake«.
Ljudskim prosvetnim svetom bomo morali dati vso pomoč, zato je nujno, da bo na prosvetnem odseku nameščen referent za ljudsko prosveto, ki ne bo samo administrativni organ, pač pa svetovalec v kulturno-prosvetnem delu. Naloga referenta za ljudsko prosveto bo, da bo s svojim znanjem pomagal pri tem, da bodo ljudski prosvetni sveti zopet zaživeli.
Z gradnjo domov Ljudske prosvete v Slivju in Obrovem, s primerno obnovo in dokončno rešenim vprašanjem lastništva dvorane v Knežaku, z dograditvijo doma Ljudske prosvete na Pregarju in dograditvijo šole v Zabičah, kjer bo dvorana, v kateri je zdaj pouk, ostala za potrebe LPS, bodo vsi naši večji centri dobili prostore, ki bodo postali žarišče kul-turno-prosvetnega del^ za ves okoliš,
Z ustanavljanjem teč^v za režiserje, šminkarje in pevovodje pa bo in bo moral okrajni Ljudski prosvetni svet nuditi vso pomoč terenu. Sektorske konference prosvetarjev iz vasi bodo razčiščevale nejasnosti v kulturno-prosvetnem delu Iz vsega sledi, da čaka okrajni LPS velika naloga: poživiti vse kulturno-prosvetno delo daleč preko tiste ravni, na kateri je bilo med NOB in v teku leta 1946. Pri svojem delu bo moral zajeti vse
Sovjetska šola pianizma. V zadnjih treh desetletjih se je sovjetska šola pianizma temeljito razvila in obogatila ter pridobila z delom zaslužnih umetnikov in pedagogov nekatere lastnosti, ki jo popolnoma razlikujejo od šol zapadno-evropskih buržujskih držav Prve uspehe je pokazala na Mednarodnem konkurzu pianistov leta 1927, vsestranski uspeh pa je žela na letošnjem Mednarodnem festivalu mladine v Pragi
Predrevolucijska šola pianizma je bila v zadnjih letih XIX in v prvih letih XX stoletja bogato in močno razvita: štela je ljudi svetovnega slovesa, kot brata Rubinstein, Safonova Jesipova in druge. V zadnjih letih pred revolucijo pa je zašla na pot modernizma, zapodnoevrop-skega formalističnega novatorstva, rafiniranega esteticizma in ekstravagantnosti. Takoj prva leta po revoluciji so si sovjetski umetniki in pedagogi postavili resno nalogo, kako vskladiti šolo pianizma z novim, velikim časom Po težkem delu so dosegli, da sovjetska šola pianizma res ustreza novim zahtevam, to je, da je vsebinsko idejna, visoko etična, formalno neodvisna od tujih buržoaznih vplivov Kot najbolj cenjena in svetovno zhana dela pianistične literature naj omenimo sonate Prokofjeva, Mjaskov-skega, šoštakoviča, Aleksandrova in Ka-balevskega, koncerte Feinberga in Ha-čaturjana, cikle preludijev Šoštakoviča in Kabalevskega. V nasprotju z medlim, brezidejnim in tavajočim formalizmom sodobnih buržoaznih komponistov, vsebujejo skladbe sovjetskih komponistov
na«e sindikalne člane in organizirati v okviru Ljudske univerze predavanja po tovarnah, po terenu in po uradih. Plenum Ljudske prosvete nam je jasno nakazal pot in naloge kulturno-prosvetnega dela; dolžnost prosvetarjev pa je, da te naloge sprovedejo v življenje
Le z vztrajnim delom bomo odpravili kulturno zaostalost ljudstva, to žalostno dediščino fašizma, in s tem pomagali pri izvršitvi petletnega plana.	J.	M.
globoke misli, bogato emocionalno vsebino, dovršeno umetniško obliko ter etično ustrezajo zahtevam sovjetskega ljudstva in novega življenja. Tudi na področju pianistične pedagogike so 60-vjetski pedagogi preustrojili 6tari sistem, ki se je docela naslanjal na zapadni, in ustvarili novo sovjetsko šolo, ki temeljito izobrazi slušatelje in dela iz mladih talentov popolne umetnike. Na tem področju so se zlasti izkazali K. Igumnov, A. Goldenveiser, F. Blumenfeld, L. Nikolajev, Neuhaus, Feinberg, Sofromdi, Obo* rin in mnogi drugi.
Nova opera »Tarasova družina«. Sovjetsko gledališče, ki nosi ime Stanislavskega in Dančenka, uprizarja te dni novo opero, katere libreto je povzeto po povesti Borisa Gorbatova »Neukročeni«. Pri postavljanju dramatične scene 6eveda ni prišel v poštev ves obsežen material, kakor tudi ne vse nastopajoče osebe v povesti, ki so drugovrstnega pomena. Ohranjena pa je vodilna nit razvoja dogodkov in doživljanja glavnih junakov povesti, Tako vidimo na odru vso borbo Tarasa, njegove družine ter prijateljev z nemškimi okupatorji. Glasba opere s« odlikuje po sodobnosti in ostrosti zvo-j kov S prepričljivimi muzikalno-scen-skimi prijemi se je posrečilo tžmo patriotizma, veličine in junaštva domovinske vojne odlično prikazati.
Šesti prevod Byronovega »Don Juana«. Byronov »Don Juan« je bil preveden v ruščino že petkrat. V prozi sta ga posredovala Kanšin in Sokolovski, v verzih pa Mina jev, Kozlov in Kuzmin. Najbolj razširjen je bil prevod Pavla Kozlova, ki je izšel pred kakimi 60 leti, ki pa je zelo netočen Poema, ki obsega okoli 16.000 verzov, dela pri prevajanju precej tež-koč Avtor šestega prevoda Georgij Šen-geli pravi: »Da bi bil re« dobro oborožen za prevajanje tega dela, sem preštudiral vsa Byronova dela, ker sem se hotel vživeti v njega, v njegov ustvarjalni način « Prevajalec je delal na prevodu nekaj let. Knjiga je sedaj izšla v 55.000 1 izvodih, ilustrirana z lepimi gravurami,
Nov primer ameriške politike pritiska in zastraševanja
Najnovejši dogodki v Italiji jasno kažejo, da nadaljuje italijanska reaikcija svojo politiko podreditve dežele interesom ameriških imperialistov. To politiko spremljajo ostri spopadi vladajočih krogov z demokratičnim gibanjem italijanskega ljudstva, ki se bori proti obnovi fašizma in proti zasužnjenju po ameriških monopolistih. V takem položaju, v katerem prihajajo do izraza globoke težnje italijanskega ljudstva za demokratičnimi reformami v ekonomskem in političnem življenju dežele, zasluži aktivnost ameriških okupacijskih oblasti posebno pozornost,
Politika reakcionarnih italijanskih krogov ni zasnovana na načelu spoštovanja narodnih interesov, temveč na izpolnjevanju želja prekomorskih bankirjev. To vodi v vedno močnejše prodiranje ameriškega kapitala v gospodarsko življenje Italije, v okrepitev izkoriščanja in v še večje poslabšanje položaja delavskih množic. Ameriški imperialisti se odkrito vmešavajo v notranje zadeve Italije in pozdravljajo italijansko reakcijo, v kateri vidijo orožje 6voje ekspanzije. Ameriški pomoči se mora reakcionarna grupacija zahvaliti, da se drži na krmilu in uveljavlja proti volji ljudskih množic ukrepe izrazito protidemokratičnega značaja.
Za anglo-ameriško okupacijo Italije so značilni številni primeri vmešavanja okupacijskih komandantov v notranje zadeve dežele. To vmešavanje je bilo vedno naperjeno proti krepitvi demokratičnih siil Italije z očitno tendenco, da bi se okrepile omajane pozicije italijanske reakcije.
Kakor vemo, je v določbah mirovne pogodbe z Italijo jasno poudarjeno, da morajo okupacijske sile zapustiti deželo najkasneje 90 dni po ratifikaciji pogodbe. V prizadevanju, da bi preslepili javnost in prikrili politiko pritiska in izsiljevanja, ki jo uveljavljajo ob pomoči svojih čet proti italijanski demokraciji, so posamezni ameriški komandanti često dajali izjave v tem, da bodo ameriške čete zapustile deželo pred določenim rokom (češ da jih na Italijo nič ne veže). Tako je generalmajor Lawrence Jone6, komandant ameriških sil na Sredozemlju, sredi novembra izjavil, da bo popoln umik ameriških čet končan čez 18 dni, torej dva tedna pred določenim rokom. Hkrati so poročale razne časopisne agencije, kakor na primer »ANSA«, da je odrinil zadnji transport ameriških čet iz Livorna v Miinchen (Bavarska) 24 novembra. Po drugi strani je treba opozoriti na živahno poročanje, s katerim je spremljal reakcionarni ameriški in italijanski tisk sporazum med Ameriko in Italijo o evakuaciji čet. To je bilo v začetku septembra. Ta sporazum je določal, da bo evakuiranih okrog 15.000 ameriških vojakov. Medtem ko je govoril sporazum o 15.000, je namestnik vrhovnega komandanta ameriških čet na Sredozemlju general Lee že v marcu izjavil, da bo ostalo v Italiji po ratifikaciji pogodbe 23.000 ameriških vojakov.
Takšno lansiranje nasprotujočih si vesti o umiku in številu ameriških čet je imelo dvojen namen. Po eni 6trani so se skušali vladajoči ameriški krogi prikazati svetovni javnosti kot dosledni spoštovale! mednarodne pogodbe, po drugi strani pa 60 hoteli z vestmi o velikem številu ameriških čet ohrabriti in vzpodbuditi italijansko reakcijo za grobe izpade proti demokratičnim silam Italije.
Pokazalo se je, da so bile izjave ameriških komandantov čisto navadna prevara. V sedanji fazi razvoja situacije v Italiji, v kateri se kaže vedno odločnejša aktivnost in borbenost demokratičnih sil, so bili vladajoči ameriški krogi primorani priznati, da hočejo — v nasprotju z določbami mirovne pogodbe z Italijo — nadaljevati okupacijo te dežele. Ta naklep je odkril predstavnik ameriške vojaške komande v svoji izjavi 30. novembra. Izjavil je, da bo odhod ameriških čet odgoden za nedoločen ča6. Iz pisanja ameriškega lista »The Rome Daily American« je razvidno, da je prišlo povelje za odgoditev evakuacije neposredno iz Washmgtona. Razne pretveze, .kakor sklicevanje na prometne težave in po-
dobno, s katerimi skušajo opravičiti nadaljevanje ameriške okupacije, ne morejo prikriti pravih ciljev tega koraka. Sicer pa je agencija »United Presse« v svojem poročilu iz Rima 1. decembra odkrila, kakšen je namen nezakonitega bivanja ameriških čet v Italiji. Sklicujoč 6e na izjavo italijanski vladi bližnjih krogov, da morajo ostati ameriške čete v Italiji zaradi notranjih nemirov, poroča ta agencija dalje: »Objavljena odgoditev umika ameriških čet je prišla hkrati s prihodom sredozemskega brodovja v Neapelj. Italijanski tisk je brž spravil te dogodke v zvezo s komunističnim odporom proti vladi ...«
S tem je zares povedano vse, Pozicije italijanske reakcije so 6e pokazale kot precej nesolidne. Italijanskega ljudstva ni več mogoče varati s pravljicami o znani ameriški pomoči. Italijansko ljudstvo ve, da se skriva za bajko, da se bo Italija s pomočjo dolarjev izpremenila v deželo, v kateri bosta tekla med in mleko, prodaja njegove neodvisnosti. Demokratično gibanje širom po deželi, ki 6e kaže v številnih stavkah in množičnih demonstracijah, se ne umakne pred pendreki, nasiljem in streljanjem karabinjerjev. Samo v Apuliji v Južni Italiji je stavkalo prejšnji teden nad dva in pol milijona delavcev. Kakor kažejo dogodki v Milanu impozantno odločnost delavskih množic, prav tako govore tudi o tem, da se vladni organi ne ustavijo niti pred brezobzirnimi provokacijami v borbi proti demokratičnim množicam. Ministrstvo za notranje zadeve je izmenjalo milanskega prefekta Troila, ker je edini izmed vseh prefektov sodeloval v partizanskem gibanju odpora. Prebivalstvo Milana je odgovorilo na to z generalno stavko. Predstavnik notranjega ministrstva pa je vojaškim enotam zapovedal, naj prevzamejo kontrolo nad mesitom. Tako so skušali vladajoči krogi izzvati spopad med ljudskimi množicami in vojsko, ki bi ga uporabili kot pretvezo za krvave represalije. Zavesti demokratičnih množic se je treba zahvaliti, da se ta provokacijski manever ni posrečil in je morala vlada pod pritiskom ljudstva umakniti svoj sklep o izmenjavi prefekta.
V takem položaju, ko se italijansko ljudstvo žilavo bori za obrambo svojih demokratičnih pravic in za neodvisnost domovine, začenjajo ameriški imperialisti, ki bi radi zadušili demokratično gibanje v Italiji, grobo kršiti prevzete obveznosti, izvirajoče iz mirovne pogodbe, in objavljajo nadaljevanje okupacije. Na tako, v pravem pomenu žandarsko pomoč, ki tako kričeče spominja na intervencijo v Grčiji, odgovarjajo vladajoči krogi Italije med drugim z ukrepi, ki pomenijo nov korak k popolni prepustitvi Italije gospostvu Wall Streeta. To se kaže najbolje v uvedbi novega tečaja za zamenjavo valute. Medtem ko je veljal prej dolar 350 lir, se bo izvršila zdaj zamenjava na osnovi črnoborzijanskega tečaja 630 lir za dolair. Ta korak bo prispeval k povečanju inflacije, k obogatitvi špekulantov in naglemu povečanju dobička wallstreetskih finančnikov. Hkrati vodi ta korak neogibno v nadaljnje poslabšanje težkega ekonomskega položaja delavskih množic Italije. Taka politika vladajočih krogov lahko samo poveča nezadovoljstvo ljudskih množic in privede do nadaljnje okrepitve in širjenja borbenega gibanja za dosledno demokratizacijo dežele.	*
Odgoditev evakuacije ameriških čet kakor tudi prihod ameriškega brodovja v neapeljsko pristanišče, ima namen pritisniti na demokratične sile Italije in je značilen primer metod, ki jih je razglasila Trumanova doktrina. Ta najnovejši izpad ameriških mogotcev proti Italiji je nov dokaz, da ameriški narod pod krinko samaritanstva ne more zasužnjevati narodov dežel, vključenih v zloglasni Marhallov načrt. Italijansko ljudstvo se ne da preslepiti. Italijansko ljudstvo hoče svobodo in neodvisnost, ne pa nov suženjski jarem. Zato ni prav nič čudno, da sta ameriški imperializem in njegova ! agentura v Italiji zdaj v odkritem spo? j padu z velikansko večino italijanskih | ljudskih množic,
(Iz današnje številke »Borbe«)
POLOŽAJ V FRANCIJI
Stavke zavzemajo vedno večji obseg
BRATSKA POMOČ SOVJETSKE ZVEZE ČSR
Praga, 3, dec. (Tanjiig). Sovjetska zveza je dala Češkoslovaški, ki je zaradi velike suše v težkem prehranbenem stanju, velikodušno pomoč. Julija t. 1. se je vlada ZSSR obvezala, da bo poslala Češkoslovaški 20,000 vagonov pšenice in
20.000 vagonov živinske krme Ker pa se je pozneje izkazalo, da je bila žetev v Češkoslovaški slabša, kakor so pričakovali, se je predsednik češkoslovaške vlade Klement Gottwald 25. novembra o6ebno obrnil s pismom na generalisima Stalina in ga naprosil, da bi Sovjetska zveza povečala obljubljeno količino za
15.000 vagonov pšenice. Generalisim Stalin in vlada ZSSR sta se velikodušno odzvala tej prošnji in ponudila Češkoslovaški 20.000 vagonov pšenice namesto zahtevanih 15.0(K) vagonov
S tem v zvezi je na izredni seji češkoslovaške vlade podal ministrski predsednik Gottwald referat o tej bratski gesti Sovjetske zveze, nakar mu je vlada naročila, naj se zahvali generalisimu Stalinu za velikodušno pomoč Sovjetske zveze.
V zahvalni brzojavki, ki jo je poslal predsednik Gottwald generalisimu Stalinu, je med drugim rečeno:
»Češkoslovaška vlada je prepričana, da bo imela Vaša velikodušna gesta tudi velik mednarodni pomen in utrdila bo prepričanje vseh poštenih demokratov vsega sveta, da je prijateljsko in medsebojno sporazumevanje med narodi mogoče. S tem je pred vsem svetom ponovno dokazano, da je Sovjetska zveza po-bornica novih mednarodnih odnosov, ki temeljijo na medsebojnem spoštovanju
Pariz, 3. dec. (Tanjug). Brutalni nastopi Schumanove vlade in ostalih reakcionarnih elementov nasproti delavstvu in demokratičnim 6ilam Francije so imeli za posledico nadaljnje širjenje in jačanje stavk.
Splošna stavka je že zajela 11 francoskih departmajev. Na poziv federacije uslužbencev pošte, telegrafa in telefona za prekinitev je že odgovorilo 37 departmajev.
Stavka električarjev se nadaljuje. Najvažnejše električne centrale ne delujejo. Zaradi stavke električarjev so v Parizu zaprti kinematografi, gledališča in nočni lokali. Električarji stavkajo še v Marseilleu, Toulousi, Nici, Rouenu, Cannesu in Nimesu.
Stavka delavcev javnih služb v Parizu se tudi nadaljuje. Ves včerajšnji dan so se druga za drugo zapirale šole in laboratoriji zaradi stavke prosvetnih delavcev in uradnikov. Državni uradniki se v vedno večjem številu odzivajo pozivu na generalno stavko.
Stavka železničarjev zajema nova središča. Kovinarji zmagovito nadaljujejo borbo, rudarjem pa je uspelo osvoboditi vse rudnike od straž mobilne garde.
Policija uporablja obsežne akcije proti stavkujočim. Znatne policijske sile so napadle pariško centralo Saint Denis in jo zavzele po spopadu s stavkajočimi Policija je tudi zavzela plinarno Saint Etien-ne, toda 6tavkujoči so v protinapadu, pri čemer so jim pomagali rudarji, znova zasedli plinarno. V mnogih mestih so se čete pokazale solidarne s stavkujočimi.
Centralni nacionalni stavkovni komite poudarja v najnovejšem komunikeju geslo »Boriti se in zmagati«, pozdravlja moč stavkovnega gibanja in naglasa kot odločilen trenutek vstop elekh-ičarskih delavcev v stavko. Komite ponovno izjav-
lja, da bo stavka prenehala takrat, ko
bodo sprejete zahteve delavsev, ki edino lahko zajamčijo gospodarski obstoj delavcev in ohranitev svobode.
Večina francoskega naroda je na strani stavkujočih in daje vsak dan dokaze o svoji solidarnosti s stavkovnim gibanjem. Po vsej državi se organizirajo zbiralne akcije v korist stavkujočih in so do zdaj nabrali velike vsote denarja in živil. Komunistični ljudski poslanci so prispevali v korist stavkujočih 8,000.000 frankov.
Poročilo francoske Generalno konfederacije dela o neuspelih pogajanjih z vlado
Pariz, 3. dec. (Tanjug). Pogajanja med ministrom za narodno gospodarstvo in predstavnikom Generalne konfederacije dela so bila prekinjena brez kakršnega koli uspeha. Generalni sekretar Generalne konfederacije dela Benoit Franchon je izjavil po sestanku z ministrom Mayer-jem, da je podala vlada predloge, ki delavskemu razredu ne dajejo ničesar in jih mora Generalna konfederacija dela iz teh razlogov odkloniti.
Centralni nacionalni stavkovni komite, ki je imel po neuspelih pogajanjih sestanek, je objavil oo-očilo v katerem poziva delavce, naj odločno nadaljujejo borbo in naj korakajo napre* do zmage, ki ni daleč. V komunikeju je med drugim rečeno:
»Centralni nacionalni stavkovni komite še enkrat opozarja na reakcionarno politiko sedanje vlade, ki meče delavski rezred v nevzdržno bedo, a državo v še težji položaj. Centralni nacionalni stavkovni komite ponavlja, da je edino vlada odgovorna za sedanji položaj v državi.*
Zapiski
DELAVSKI RA£!iS IN NJEGOVA K0MPARTMA STA PREVEČ MOČNA, DA BI DoRINGOVI NASLEDNIKI LAHKO UPALI NA KAK USPEH
je izjavil Jacques Duclos v francoski narodni skupščini
Pariz, 3. dec. (Tanjug). Parlamentarna debata je zaznamovala dogodke, ki nimajo precedenčnega primera v francoski parlamentarni zgodovini. Oborožena mobilna garda je obkolila skupščino in odpeljala 6 poslanskih klopi komunističnega narodnega poslanca Raoula Calais, ki ga je vichyski režim obsodi na smrt in ki nosi številna vojaška odlikovanja, med n;:mi tudi red Legije časti Parlamentarna večina je izdala sklep o izključitvi Calaisa zato, ker je pozval 80 000 novo mobiliziranih vojakov, naj ne prelivajo krvi svojih bratov, ki se bore za boljše življenje.
Med debato je govorilo več komunističnih poslancev, ki so naglašali resnost položaja in tudi nevarnost, ki lahko nastane, če bi bili izglasovani zakonski načrti, ki teptajo ljudske svoboščine. Kakor je bilo že javljeno, je bil prvi del zakonskega načrta, ki se nanaša na mobilizacijo 80.000 mož, že izglasovan in sedaj se nadaljuje borba okoli drugega dela načrta.
Predsednik parlamentarne skupine
komunističnih poslancev Jacques Duclos je obtožil vlado, da nadaljuje tradicije reakcionarnih režimov in je imenoval notranjega ministra Goringovega naslednika, ki se je prav tako posluževal provokacij v borbi proti delavcem. »Delavski razred in njegova Komunistična partija,« je Tekel Duclos, »pa sta sedaj preveč močni, da bi Goringovi nasledniki lahko upali na uspeh.«
Komunistični poslanci 60 predložili vrsto amandmajev. Po parlamentarni praksi bi morali o vsakem amandmaju razpravljati posebej. Notranji minister Jules Moch pa je predlagal, naj se ti amandmaji odklonijo v celoti, kar je skupščinska večina sprejela.
Tedaj se je pojavil na tribuni Raoul Calais in apeliral na vojsko. Njegove besede so izzvale 4«k hrup, da so morali prekiniti sejo. Pri nadaljevanju debate je predsednik Herriot zahteval, naj 6e izključi iz skupščine narodni poslanec Calais, Proti temu predlogu 60 skupaj s ko-I munisti glasovali tudi trije socialistični poslanci.
Referat Klementa Gottwalda
Komun s^čna part«ia ČSR hoče tako Narodno fronto, k* bo desanska skuonott delovnega I udsfva mest *n vas«
narodov, na načelih demokracije in miroljubnega sodelovanja.
Dovolite, gospod generalisim, da Vam vlada Češkoslovaške republike v imenu vsega češkoslovaškega ljudstva obljubi, da bo pazljivo in natančno izpolnjevala obveznosti, ki jih je Češkoslovaška prevzela s češkoslovaško-sovjetsko trgovinsko pogodbo.«
Sofija. — Veliko narodno sobranje je izglasovalo del projekta nove bolgarske ustave od 5. do 11. poglavja. Po novi bolgarski ustavi izvira vsa oblast iz ljudstva in pripada ljudstvu. Krajevni ljudski sveti postajajo v duhu demokratičnega sistema ljudske ob-! lasti osnovno telo državne oblasti' in organi krajevne samouprave.
Budimpešta. — Na prvem republiškem kongresu mladine Demokratične zveze Južnih Slovanov je sodelovalo nad 200 delegatov mladine iz vseh krajev Madžarske, kjer žive Južni Slovani. Na kongresu so sprejeli resolucijo, da bo južnoslovanska mladina sodelovala pri pobijanju imperialističnih tendenc, ki' ogražajo neodvisnost in svobodo madžarskega ljudstva. Na kongresu so sklenili, da se Demokratična zveza Južnih Slovanov priključi republiški zvezi Madžarske demokratične mladine (MIOT).
i KAIRO: United Press poroča, da je bilo aretiranih 50 oficirjev *»s;ip*«ke vojske, ker 60 jih obtožili, da so se ■ udeležili zarote proti vladi.
Praga, 3. dec. (Tanjug). Predsednik češkoslovaške vlade in predsednik Komunistične partije Češkoslovaške Klement Gottwald je na sestanku KP Češkoslovaške poročal o aktualnem političnem položaju in o bližnjih nalogah Komunistične partije.
V uvodu svojega poročila je Gott-wald toplo pozdravil podpis jugoslo-vansko-bolgarske pogodbe o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči, nakar je v zvezi z zasedanjem Sveta zunanjih ministrov v Londonu poudaril, da je za češkoslovaško življenjske važnosti, da se nemško vprašanje uredi na način, ki bi onemogočil obnovo germanskega imperializma.
O delovanju domače im tuje reakcije proti ČSR je Gottvvald izjavil: »V najkrajšem času moramo računati s povečanim pritiskom tuje reakcije na našo republiko, toda njena stremljenja in rovarjenja domače reakcije ne bodo uspela.«
V zvezi z gospodarskimi razmerami v deželi je GottwaId izjavil: »Češkoslovaška industrija, razen gradbene in prehrambene, je v prvih 10 mesecih izvedla svoj letni plan za 100.4%. Letošnja žetev je bila zelo slaba, odkupni načrt nepovoljen. Dežela potrebuje še okoli 25.000 vagonov žitaric. Zato smo morali zmanjšati obrok kruha, vendar je vlada storila vse potrebno, da bodo prišla živila iz inozemstva. Sovjetska zveza bo dobavila 20.000 vagonov pšenice in 20.000 vagonov drugih žitaric, manjše količine živilskih potrebščin Jugoslavija in Bolgarija, Poljska in Rumunija pa krompir. Za slabo stanje prehrane v deželi Te odgovorno ministrstvo za prehrano, ki se je v glavnem zanašalo na uvoz iz inozemstva, ni pa posvetilo zadostne pozornosti odkupu domačih presežkov. Ljudski odbori morajo biti odgovorni^ za odkup presežkov in ne smejo mirno gledati na protidržavno delo saboterjev. Pazili bomo posebno na veleposestnike in bogate kmete, ki najslabše
, izpolnjujejo svoje obveznosti. Poslu-I žili se bomo nasproti njim strogih za-\ konskili ukrepov.«
Glede na notranji politični položaj je predsednik vlade Gottwald poudaril, da je domača reakcija pod vplivom • inozemstva dvignila glavo. Zadnji me-
seci so pretekli v znamenju borbe proti reakcionarnim elementom na raznih poljih javnega življenja. Obdavčenje milijonarjev, ureditev plač nameščencev in čistka na Slovaškem so samo etape te borbe.
V zvezi s tem je Gottwald poudaril vlogo slovaške demokratske stranke v političnem življenju Slovaške in soudeležbo njenih odličnih članov v zaroti proti republiki. Sestava novega Sveta poverjenikov predstavlja prvi korak k dokončni rešitvi slovaške krize. Pri svojem protinarodnem udejstvovanju je uživala slovaška demokratska stranka pomoč narodne socialistične stranke in češke ljudske stranke. Narodna socialistična stranka ščiti zarotnike in podpira politiko, ki spominja na Hodžino monakovsko politiko in na paktiranje s Henleinom, Hlinko in Esterhazijem. To poudarjeni zato. izjavil Gottwald, da bo narod vedel, koga naj pokliče na odgovornost.
O rezultatu kongresa socialdemokratske stranke je Gottvvald izjavil: »Z vso pozornostjo bomo opazovali, kakšne praktične rezultate bo že v najkrajšem časn pokazala politika novega socialdemokratskega vodstva. Dosedanje vodstvo te stranke je zašlo vedno bolj pod vpliv reakcije. Prav tako je s politiko češke ljudske stranke. Zaradi vpliva reakcije na politiko nekaterih strank Narodne fronte, med temi strankami niso dobri odnosi, kar vpliva tudi na delo vlade. Velik del vladnega programa samo zaradi tega ni bil izveden, ker ovirajo njegovo ustvaritev nekatere stranke, ki so zastopane v vladi. Med te stranke spada tudi narodna socialistična stranka, ki zavestno ovira vsak napredek.
Odločili smo se, da povemo narodu resnico, kje so vzroki sedanjih težav in kdo je odgovoren. Skrajni čas je, da se vsi pošteni ljudje, ne oziraje se na strankarsko pripadnost, združijo v borbi za odstranitev reakcionarnih vplivov, ki ovirajo delo Narodne fronte. Hočemo tako Narodno fronto, ki bo dejanska skupnost delavcev, kmetov, obrtnikov in narodne inteligence, skupnost delovnega naroda, mest in vasi.
Provokacije tednika »Obzori«
Tisk češkoslovaške ljudske stranke, katerega vodstvu se zadnje čase vedno bolj odražajo reakcionarne tendence, si zelo prizadeva, da bi z objavljanjem tendencioznih in lažnih vesti ter obrekoval-nih komentarjev zastrupljal bratske odnose med narodi FLRJ in ČSR.
Tako je nedavno tednik te stranke »Obzori« ponatisnil iz reakcionarnega pariškega dnevnika »Figaro« vest degoli-stione agencije »Expres« pod senzacionalnim in pompoznim naslovom »Kominform pričenja svoje delo v Beogradu«.
V tej vesti oziroma članku se trdi, da »žive prebivalci Beograda že od avgusta v stalnem strahu,« ker da se »glavno mesto čisti vseh nekomunističnih elementov« z namenom, da se »pridobijo stanovanja in pisarniški prostori za nameščence centralne institucije komunističnih partij in vseh organizacij III. internacionale« itd____
Odiveč bi bilo polemizirati z novinarji takega kova, kot so v redakciji imenovanega lista. Pripominjamo pa vendar, da bi bilo umestno poostriti budnost proti takim reakcionarnim elementom v Češkoslovaški, ker smo prepričani, da patrio-tične in demokratične sile bratskega češkega in slovaškega naroda obsojajo vse slične mahinacije, ki niso v interesu češkoslovaškega delovnega ljudstva. D. B.
Zatočišče fašističnih klavcev
Francoska tujska legija, v kateri kaj pogosto pristajajo avanturisti z vseh vetrov, postaja v zadnjem času zatočišče za »brezposelne« fašistične klavce i e hitlerjevskega vojaškega stroja. Dopisnik Reuterja je te dni med drugim doslovno poročal iz Pariza: »Predstavnik francoskega ministrstva vojske je izjavil, da je večina oseb, ki je stopila v legijo po letu 1945., prišla iz desetine raznih armij, tako da sedaj bivši zavezniški vojaki marširajo poleg bivših sovražnikov. Nemci, ki so vedno predstavljali znaten procent legionarjev, predstavljajo zdaj dve tretjini od 30 % efektive, ki se rekrutira v francoski okupacijski coni Nemčije.«
Znano je, da se odredi francoske tujske legije dandanes bore proti hrabremu vietnamskemu ljudstvu v francoski Indo-kini in ni čuda, če za ta posel izbirajo francoski reakcionarji nedoslužene hitler-jevce, ki so pridobili »več kot dovolj prakse« v masakriranju civilnega prebivalstva v pohodih proti partizanom.
Dopisnik Reuterja tudi poroča, da je nacistični marš »Lily Marlen najbolj priljubljeni sedanji marš legije«, nato pa se trudi prepričati bravce, da se nacisti sploh ne sprejemajo v tujsko legijo. »Nemci, ki se rekrutirajo v francoski okupacijski coni Nemčije, so podvrženi strogemu izpraševanju in se odklanjajo, če obstaja najmanjši sum, da so pro-nacističnega prepričanja«, trdi dopisnik.
Svojega kolego pa je verjetno nehote postavil na laž pariški dopisnik ameriške agencije Associated Press, ld je v poročilu o istem vprašanju nekaj dni kasneje zapisal tudi to-le: »Tradicionalno je, da se človeka, ki vstopa v tujsko legijo, nikdar ne vpraša, katero državljanstvo ima, niti se mu postavljajo vprašanja v zvezi z njegovo preteklostjo.«
Ni potemtakem čuda, če so danes »vrste tujske legije prepolne«, kakor to poroča Reuterjev dopisnik.
Psihopati in ljubljanski balkoni
Vrsta italijanskih reakcionarnih listov naravnost tekmuje med seboj v sejanju mržnje^ proti Jugoslaviji in z razvnemanjem šovinističnih iredentističnih čustev skuša čimbolj kaliti dobre sosedske odnose. Med takimi listi zavzema posebno vidno mesto skrajno reakcionarni fašistični tednik v Gorici »II Lunedk, v čigar stolpcih kar mrgolijo najbolj ogabna obrekovanja in izmišljotine proti Jugoslaviji ter ščuvanja proti slovenski nacionalni manjšini.
Fašistični pisuni v redakciji tega lista so nedavno objavili zopet eno izmed »zaupnih iji strogo objektivnih poročil«. Toda pri tem poslu so zašli tako daleč g svojo bolestno fantazijo, da bi bilo umestne] e premestiti člane te redakcije v kako bolnišnico za duševno bolne.
Konec novembra je »II Lunedk Izvedel od neke »begunke, ki je prišla iz Ljubljane v Trst«, da so oblasti v Ljubljani ukazale »vsem, ki imajo balkone na glavnih ulicah, naj jih v roku osmih dni zazidajo«, da so sedaj »vse glavn« ljubljanske ulice brez oken« in da »sivi kvadrati označujejo mesta, kjer so bili prej balkoni«.
Sapienti sat!
Reakcija hoče izkoristiti naše pre-hranbene težkoče, da bi v sodelovanju z inozemsko reakcijo izpodkopala temelje narodnega demokratičnega režima. Komunistična partija želi zato pridobiti večino naroda, nakar bo lahko premagala vse težkoče in zagotovila razvoj narodnega gospodarstva in procvit republike.«
Komunistična partija Češkoslovaške si je po izjavu svojega predsednika Klementa Gottwalda postavila naslednje naloge: zagotovitev prehrane prebivalstvu, uvedba reda v razdelitvi živil, zboljšanje prehrane na Slovaškem, pravočasna izvedba kmetijskih del, ustvaritev dveletnega plana, zagotovitev zboljšanja življenjske ravni prebivalstva, likvidacija protidržavne zarote na Slovaškem, brezkompromisna borba proti saboterjem in agentom domače in tuje reakcije, odstranitev agentov reakcije iz vseh strank Narodne fronte, borba proti vsem pojavom in težnjam, ki bi mogle poslabšati dobre odnos« s Sovjetsko zvezo io drugimi slovanskimi državami, in storiti vse, da 6e te zveze še ojačijo.
Osnovni program kitajskega agrarnega zakona
KOMPARTiJA KITAJSKE ZA ODPRAVO AGRARNEGA SISTEMA FEVDALNE EKSPLOATACIJE
/SlZKULTURA
Severni Šensi, 3. dec. (Tanjug). Novinčka agencija »Nova Kitajska« javlja, da le _ CK Komunistične partije _ Kitajske na pokrajinski agrarni konferenci sprejel in objavil osnovni program kitajskega agrar-°ega zakona. V zadevni resoluciji CK komunistične partije Kitajske je rečeno:
»Kitajski agrarni sistem je absolutno nepravičen. Fevdalci in lastniki posestev, . tvorijo 10% prebivalcev Kitajske, ima-!° T rokah 70 do 80% zemlje in surovo ^koriščajo kmete. Poljedelski delavci, siromašni kmetje in drugi delovni ljudje, *i predstavljajo nad 90% kmečkega prebivalstva, posedujejo samo okrog 20 do O/o zemlje, naporno delajo vse leto in ne vedo, kaj pomeni toplo stanovanje ali sit želodec. Da bi se spremenile te razbere, je potrebno zrušiti fevdalni sistem in izvesti sistem »zemljo tistim, ki jo obdelujejo«.
Septembra t. 1. je Komunistična par-nja Kitajske sklicala pokrajinsko agrar-no konferenco, na kateri je bil izčrpno Proučen sedanji kitajski nepravilni agrarni sistem in izdelan osnovni program kitajskega agrarnega zakona, ki bo predložen demokratičnim vladam vseh pod-ročij, kmečkim zborom, kmečkim kongresom jjj njihovim odborom CK KP ^tajske se popolnoma strinja z osnovnim programom agrarnega zakona in ga Potrjuje.
Na podlagi tega je bil sprejet program kitajskega agrarnega zakona, ki Pravi med drugim: Ukinja se agrarni si-®'e® fevdalne in napol fevdalne eksploa-in se uvaja sistem »zemljo kme-Vsem veleposestnikom se ukinjajo Pravice do zemlje Črtaio se vsi kmečki “Olgovi, ki so bili napravljeni pred uved-. pgrame reforme Izvršilni organi za Rajanje agrarne reforme bodo izvoljeni ’aski kmečki zbori in odbori.
Vaške kmečke zveze bodo prevzele zemljo in jo razdelile na enake dele vsemu moškemu in ženskemu prebivalstvu. Prevzele bodo živino, kmetijske naprave, hiše, žito in drugo imetje veleposestnikov in bogatih kmetov ter bodo razdelili to med siromašne kmete, posestnikom pa bodo pustili enak del kakor ostalim kmetom. Veliki gozdi, hidravlične in tehnične naprave, veliki rudniki, velike pustinje in jezera bodo pod upravo vlade. Znamenita me6ta in zgodovinski spomeniki bodo ohranjeni. Posebno knjižnice, starine, umetniška dela itd. bodo izročena vladi dotične oblasti. Vse ostalo bo izročeno zvezni vladi, da 6 tem razpolaga.
V programu je nadalje predviden način, kako naj se razdele posestva med siromašne kmete, poljedelske delavce, pripadnike narodno-osvobodilne vojske Kitajske itd.
UNRRA ŠE VEDNO POŠILJA ŽIVILA V ČANGKAJšKOVE BAZE
kta agencija poroča, da UNRRA še nadalje pošilja živila v Čangkajškovo bazo Sučijačuang v Severni Kitajski kljub izjavi UNRRA-e, da bo prenehala odpošiljati blago v območje severno od 34. vzporednika. To UNRRA-ino ravnanje dokazuje, da se je odkrito pridružila Čangkajškovi protiljudski državljanski vojni in spreminja pomoč ZN v orodje v Čangkajškovih rokah za vodenje državljanske vojne.
Društvo za podpiranje osvobojenih področij Kitajske je v tej zvezi poslalo UNRRA-i protest, v katerem se zahteva, naj UNRRA takoj ukine pomoč Čangkaj-šku in prenese vse nerazdeljeno blago v Kitajski na osvobojena področja.
Državne orv@#*s?vo v s b aniu
bo 12,, 13. in 14. decembra v Ljubljani
Fizkulturna Zveza za Slovenijo — odbor za sabljanje je razpisala na podlagi pooblastila FISAJ-a tekmovanje za prvenstvo FLRJ za dneve 12., 13. in 14. december 1947. v veliki dvorani na Taboru.
Prav povsod v vseh mestih nove Jugoslavije se pripravljajo tekmovalci za
X a — ^ I 1- « »N	TO
Izjava senatorja Taylorja v ameriškem senatu
»Marshallov načrt« izziva sovraštvo evropskih narodov do ZDA
„ New York, 3. dec. (Tanjug). V disku-**>» v ameriškem senatu pred izglasovanjem zakonskega predloga o »nujni pomoči« Franciji, Italiji in Avstriji je imel senator Taylor daljši govor, v katerem je odločno nastopil proti »Marshallovemu načrtu« in je predlagal, naj ZDA nudijo Pomoč državam samo po OZN.
»Če pa bodo ZDA,« je pripomnil senator Taylor, »dale to veliko vsoto denarja neposredno vladam Francije, Italije in Avstrije, tedaj to ne bo več gospodarska pomoč, temveč načrt političnega značaja. Moj predlog omogoča, da se pošljejo živila lačnim, ne pa denar posameznim vladam Tako imenovana »gospodarska pomoč« ZDA je izzvala samo sovraštvo evropskih narodov do nas, ker tem državam diktiramo, kakšno vrsto vlade in socialnega sistema morajo imeti,«
O netilcih vojne in neobjektivnem zadržanju ameriškega tiska je senator Tay-lor rekel:
»Naš tisk ignorira tiste, ki so za mir. Obširno in pod ogromnimi naslovi piše ° tistih, ki hujskajo na vojno.«
Predlog senatorja Taylora je podpiral tudi senator Pepper, ki je ostro kritiziral »Marshallov načrt« in ob tej priliki na-žlasil, da je to »politični, ne pa gospodarski načrt«.
Nove ameriške čete v Italiji
Rim, 3. dec. Agencija United Press Prinaša poročilo, ki so ga včeraj objavili vsi večerni rimski listi, da je izdal glavni komandant ameriških oboroženih sil na Sredozemlju general Lawrence Jones na Podlagi navodil iz Washingtona četam na Parniku »Admiral Seams« ukaz, da se iz-
krcajo in nastanijo v taboriščih pri Livornu, kjer bodo ostali do nadaljnjega ukaza. Ta transport, ki bi moral odpluti v ZDA 3. decembra, šteje 1500 vojakov.
Ameriška komanda ni obrazložila nenadne spremembe načrta evakuacije arfleriških čet iz Italije. Računajo, da je omenjeni ukaz v zvezi s splošnim političnim in diplomatskim stanjem.
Na Švedskem so odkrili tajno fašistično organizacijo, ki je pošiljala fašiste m vojne zločince iz Nemčije
Stockholm, 1. dec. (Tass). Tu je bila odkrita velika tajna fašistična organizacija, ki je pošiljala fašiste in vojne zločince iz Nemčije na Dansko, Norveško in države Južne Amerike. Organizacija je imela posebno podružnico, ki je izdajala ponarejene potne liete. Podružnico je vodil švedski fašist Lindberg.
Listi poročajo, da je švedska policija do sedaj aretirala devet 06eb, ki so zapletene v to afero. Med drugimi je aretiran Schulz in neki argentinski državljan nemškega porekla. Schulz je prišel na Švedsko v letošnjem juliju. Njegova naloga je bila nabirati osebe, ki žele vstopiti v argentinsko vojsko ali ustanove za vojaška raziskovanja v Argentini.
Kakor poroča list »Expressen«, jo Schulz šel večkrat v Oslo, kjer je s po* močjo švedskih fašistov stopil v 6tiik z norveškimi fašisti in vodil pogajanja o pošiljanju norveških kvizlingov v argentinsko vojsko. List poudarja, da je Schulz popolnoma legalno delal v Skandinaviji.
Listi pišejo, da je odkritje tajne fašistične organizacije najvažnejša kriminalna afera v analih švedske policije zadnjih let.
ne gled„ — kulturne panoge s pravimi očmi._ Predsodek, da je sabljanje namenjen le priviligiranim slojem, je v naši državi odpadel. Tudi sabljanje je danes name njeno najširšim delavni* slojem, kar nam priča dej stvo, da se ie prav v Slo veni ji razvilo že v štiri! društvih z visokim števi lom članstva. Pri nas gojiji sabljaški šport predvsen društvo FD Enotnost —
Ljubljana, FD Krim -Ljubljana, FD Rudar -Trbovlje, FD Polet — Ma ribor. torej izključno indu strijske ter celo revirskf fizkulturne organizacije Vsa ta društva bodo tud' nastopila na tem prvem dr žavnem prvenstvu no osvo bodi t vi.
Sabljanje pomen; bore nje. Tn se naučimo hitrega temeljitega opazovanja in mišljenja, hitrega odločne ga izvajanja naših miselnih sklepov, naučimo se vztraj nosti. vzdržljivosti. S sklad nim delom misli in telesa jačamo naše zdravje, zdrav človek pa je predpogoj za uspešno delovanje v korist skupnosti pri izvedbi petletnega plana.
V Ljubljani se je sabljanje, ki je zamrlo v času okupacije, pričelo obnavljati v poživljeni obliki takoj po osvoboditvi. V kratkem času dveh let se je pod vodstvom tov. Cvetko Rudolfa, načelnika odbora za sabljanje izkušenega olimpijskega borca razvil sabljaški šport na tako višino, da lahko govorimo o dobrem kadru, katerega bomo pošiljali na vsa fede-
ralna medmestna tekmovanja, v inozemstvo na turneje, ter drugo leto v Rumunijo na Balkanijado, ter na največjo športno prireditev: olimpijado.
Ob priliki prvenstva 6e bomo lahko seznanili” z našimi najboljšimi sabljači predvsem četvorice iz olimpijske vrste tov. Pengova Marjana ter Koršič Marjana, oba Enotnost — Ljubljana, ter Zagrebčana Mažuranič in Tretjnjak. Nastopilo bo tudi 17 mladink in članic, od katerih najboljša je tov. Kristijan Margit iz Subotice. Nadvse zadovoljni
V SABLJANJU
LJUBLJANA 15-14X11 19 4 7
DVORANA NA TABORU
wm&"—*
smo z našimi najmlajšimi, ki bodo igrali še veliko vlogo v sabljaškem svetu. To so mladinec Sancin Nasto in Grahor Enotnost — Ljubljana ter mladinke Neda Rosina, Šlibar Lončar, ter ena najboljših discipliniranih mladink vseh društev tov. Nena Dolanc od FD Rudar — Trbovlje, ki kaže se razviti v odlično borilko, saj je njen stil in njene umske akcije vredno opazovati.
Interesente ter ljubitelje športa opozarjamo na to prvenstvo, mladino pa vabimo med naše vrste predvsem delovno mladino, saj bo našla mnogo zdravega in lepega pri treningih v telovadnici na Resljevi cesti, kjer se priglasi lahko vsak ponedeljek, sredo ali petek od 7—9 zvečer na učiteljišču pri sekretarju Rojec-u.
Spored tekmovanja je naslednji:
petek, 12. decembra ob 18. uri: svečana otvoritev. Ob 18.30 uri: floret, mladinci.
Sobota, 13. decembra ob 8. uri: floret, mladinci, nadaljevanje; floret, mladinke. Ob 10. uri: floret, člani. Ob 13. uri: floTet, člani, nadaljevanje, floret, članice.
Nedelja, 14. decembra ob 8. uri: floret, članice, nadaljevanje; meč, člani. Ob 10. uri: sablja, člami. Ob 16. uri: razdelitev nagrad. Ob 15. uri: posvet sabljačev FLRJ.
j Vremenska napoved za četrtek 4. | decembra: Oblačno in megleno, pozne-Miiller (Enotnost) med metom diska je padavine.
V soboto in nedeljo bo v Ljubljani na Taboru nagradni turnir v košarki
Mestni fizkulturni odbor — odsek za igre bo priredil v soboto, 6. in nedeljo,
7.	t. m. nagradni turnir v košarki. Pričetek turnirja bo v soboto ob 17. uri v veliki dvorani na Taboru. Na turnirju bo sodelovalo 6 moških vrst in 3 ženske vrste. Glavni favoriti za prvo mesto med moškimi vrstami so I. in II. moštvo Enotnosti ter prvo moštvo Triglava, med ženskimi vrstami pa bo glavna borba prvo mesto med obema vrstama Enotnosti.
Nagrade za turnir so naslednje: moški I. inesto: 10 parov copat, II. mesto: žoga za košarko; ženske: I. mesto: žoga za košarko.
Med odmorom finalne tekme moških vrst bodo razdeljene vsem košarkašem in košarkašicam Enotnosti in Triglava fizkulturne znaJke.
Ker bo za tekmovanje iz propagandnih ozirov nizka vstopnina, posetite v flm večjem številu to prireditev.
»Crvena zvezda« vodi na zimskem turnirju košarka za pokal FISAS-a
Te dni je bilo odigrano tretje kolo zimskega turnirja v košarki za pokal FISAS-a Rezultati tretjega kola so naslednji:
»Spartak« : »Partizan« 33:30 (19:13). Crvena zvezda« : »Metalac« 58:47
(32:21).
»Jedinstvo« : »Proleter« 43:38 (25:25). Tabela po III. kolu pa izgleda takole:
»Crvena zvezda« 3	3	0	0	178:128	6
»Proleter«	3	2	0	1	126:100	4
»Metalac«	3	1	0	2	107:118	2
»Jedinstvo«	2	1	0	1	89:107	2
»Spartak«	3	1	0	2	98:126	2
»Partizan«	2	0	0	2	65:79	0
Tur ir se bo nadaljeval v nedeljo popoldne.
»Dinamo« (Zagreb) bo igral v nedeljo s »Crveno zvezdo« (Beograd)
Tekmovanje za pokal je zaključeno. V zimski sezoni bodo igrala med seboj naša najboljša nogometna moštva. Tako bo že v nedeljo v Beogradu igral prijateljsko nogometno tekmo s »Crveno zvezdo« prvak jesenskega dela tekmovanja v I. zvezni ligi »Dinamo« iz Zagreba. Tekma bo na stadionu CDJA ter bo prenašana tudi po radiu.
Povratna tekma pa bo 14. decembra v Zagrebu.
ŠPORTNO LETALSKO DRUŠTVO »MILANA HUDNIKA« V LJUBLJANI
sklicuje
USTANOVNO SKUPŠČINO
društva, ki bo v Mladinski dvorani
(Frančiškanska ulica)
▼ nedeljo 14. decembra ob 9. uri
z naslednjim dnevnim redom:
1. Otvoritev. 2. Referat o značaju in nalogah športnega letalstva. 3. Poročilo o dosedanjem delu iniciativnega odbora. 4, Diskusija po poročilu. 5. Sprejem pravil društva. 6. Volitev društvene uprave. Vabimo člane in ljubitelje sinjega športa, da se udeleže ustanovne skupščine.
Kako smo se učile, tekmovale in ostroge rizkuliurm znak
Ko smo se lani, začetkom šolskega leta videle v telovadnici komaj prvič ali drugič, so že začele navdušene telovadke spraševati: Kaj je tekmovanje *a fizkulturni znak? Ali bomo me tudi tekmovale? In ker je bilo zanimanje veliko in volje zvrhan koš, je prišlo ®ed nami še tekom prvega meseca do dogovora, ki je bil sklenjen na pravi »demokratski podlagi« in se je glasil Približno takole: Vse prijave, učenje ’n tekmovanje fizkulturni znak bo-izvedle med rednimi in Šolskimi telovadnimi urami. Stranki sta se sporazumeli in tak dogovor je bil sklenjen — po šestih razredih.
Ce bi danes, po letu dni, ko smo to tekmovanje tudi v resnici in s popolnim uspehom dovršile, opomnila dekleta na ta dogovor — stavim, da jih je Pozabilo nanj najmanj dve tretjini. Kako tudi nel V glavicah šestnajst in Sedemnajst letnih deklet se dan za dnem vrsti toliko zanimivih slik in odkritij, da so takile dolgočasni šolski dogovori kmalu pozabljeni. Nič ne de, Jo je bilo potrebno samo za začetek. Ko je bil »led prebit«, je tekmovanje
steklo samo.
In tako smo pričele z učenjem in sistematičnim delom od oktobra do nprila, polnih 6edem mesecev, uro za uro. Sleherna od dvestotih je vedela: do aprila moram skočiti 90 cm v višino, znati moram prosto vajo, vajo na nizki gredi — potem pa ta nesrečna visoka gred! Bilo je mnogo zaprek in komplikacij, mnogo smeha, veselja, navdušenja in strahu — celo solz ni Manjkalo. Ah, ta nesrečna visoka Sred! In če je res. da mora učitelj v tej dobi delati s podvojeno in potro-
jeno silo in imeti voljo pravcatega maratonca, je na drugi strani stotero poplačan v trenutku, ko mu razred slovesno javi: danes smo vse preskočile normo skoka v višino.
Ni umetnost, delati v šoli s 50% dijakov, to je z onimi, ki ti že prvo uro, po svoji prirodni' sposobnosti preskočijo normo — povsem naravno, brez vsakega naučenega stila in tehnike. Ti dijaki ne delajo skrbi; delo z njimi je užitek. Moja pozornost v tem tekmovanju je veljala predvsem slabši polovici razreda — tistim, ki navadno stoje ob strani in komaj čakajo na menjavo orodja, ker skačejo skok v višino boljši tekmovalci previsoko. Ta polovica učencev navadno ne najde poti v društveno telovadnico. Kaj bi tam? Saj so jo že v rednih šolskih urah pustili stati ob strani in jo zapostavljali V resnici pa ne manjka tem »slabšim« čestokrat nič drugega, kot samozavest in pogum. Pokazati jim je treba, da je njihova udeležba ravno tako važna, kot ona najboljših tekmovalcev, da od niih zavisi ali bo razred 100% končal tekmovanje ali ne. In če jih že priroda ni obdarila s fiz-kulturnim talentom, ga bo treba nadomestiti z delom in vztrajnim treningom. Tekom tekmovanja pa so bile prav slabše telovadke veliko^ bol j disciplinirane in resne in vložile vanj veliko več truda in časa. Nekaj ducatov bi jih lahko naštela 1 Njim veljajo moja priznanja, njim gre zahvala za tako lep uspeh našega aktiva. One bodo v resnici nosile fizkulturni znak z zavestjo, da so si ga zaslužile po trdem delu.
Resnično puste, tipizirane šolske
telovadne ure so se spremenile v ure treningov in resnega dela. Število »za-bušantov« je čudovito 6kopnelo. (Dekleta na našem zavodu hodijo k pouku telesne vzgoje izven šolskega urnika.) Lahko je v šoli, pri matematični nalogi pokukati k sosedi, prepisati od nje in na račun tuje učenosti dobiti trojko ali četvorko. Pri nas pa ni tako! Tu imaš stojala, nro in blazino — če preskočiš, prav, če ne — nisi dosegla norme! Tu se učiš solidnosti kot nikjer drugje. In vaja na nizki gredi: njo samo že davno znaš, toda kaj ko pri obratu vedno padeš z gredi ali pa delaš vajo neritmično, ali kakor be dejal tov. dr. Murnik »grdoritmič-no«! Torej je treba vaditi, dokler ne dobiš dovolj ravnotežja, dokler vaja ne »teče« kot pravimo. Tekom sedmih mesecev smo pregnali tudi vse strahove z visoke gredi in obrisali in posušili vse solze.
Po trdem, sedemmesečnem delu smo 5 tednov pred zaključkom šole pristopile k tekmovanju. Disciplina je bila vzorna, pa tudi trema velika; večja kot pri ne vem kakšni šolski nalogi — tako so mi zatrjevala dekleta. Kako tudi ne? Saj so v izpitni komisiji poleg zastopnika Mestnega centra tekmovanja za fizkulturni znak sodelovali naši profesorji-teoretiki. Ista tovarišica — profesor, pri kateri bo dekle popoldne vprašana nemščino, jo zjutraj ocenjuje v prosti vaji!
Ko smo štiri tedne pozneje, po mesecu vztrajnega treninga tekmovale na letnem telovadišču v Tivoliju v teku na 60 m in v metu bombe, smo čakale samo še našega »štarterja« profesorja matematike na našem zavodu, nekdaj znanega sprinterja. V trenutku, ko se je pojavil, ga je dijaštvo sprejelo z gromkim »hura« in aplavzom, ki se je i razlegal daleč po tivolskem gozdu. Po-i zdrav je prišel iz src mladine, sponta-
no in iskreno, kar je na eni strani dokaz velike priljubljenosti profesorja, na drugi pa tudi dokaz, da ima mladina rada prisotnost svojih profesorjev na športnem prostoru. Saj se lahko z njimi veliko bliže seznani, pa tudi rada pokaže svoje športne sposobnosti in uspehe. Profesor sam, pa vidi svoje učence v popolnoma novih situacijah in razpoloženju, vesele in sproščene in predvsem naravnejše, pristnejše in iskrenejše kot pred črno desko v šoli.
Tovariši profesorji, svojega prostega časa niste žrtvovali’ zastonj, uspeh ni izostal!
*
Ko smo se po velikih počitnicah zopet zbrale pod skupno streho dela in učenja, se je novembrski rok že močno približal. Torej brž na tek čez zapreke! Ker je sleherna od tekmovalk že položila norme v teku na 60 metrov, skoku v višino in visoko gred, ni bilo ( težko doseči norme 40 sek. v teku čez j zapreke. Res da so bili popravni izpiti', vsem pa je le uspelo doseči normo, če ne po drugem pa po tretjem poizkusu. Posebno se je tu postavila naša Pavla s svojimi 20 sek.
Vprašujem se, kako bi izvedli tek čez ovire, če bi z njim začeli tekmovanje? Kako bi tekmovale v času, ko še ni bil premagan strah pred visoko gredjo, strenirana hitrost teka? V mislih imam zopet slabših 50 odstotkov. Marsikatera bi pri tej normi obtičala, izgubila voljo do nadaljnjega tekmovanja in odpadla.
Tako se tu pojavlja novo še neobdelano poglavje. »Metodika tekmovanja za fizkulturni znak«, za katero potrebujemo predvsem izkušenj in o kateri bo najlažje govoril oni, ki bo sam vežbal, vodil in sodil celotno tekmovanje za znak.
Vsi smo v tem tekmovanju šele začetniki, vsi šele iščemo novih poti in boljših izhodov — praksa sama jih bo najbolje pokazala.
*
Da se povrnemo k našemu tekmovanju. Na vrsti je ravno pohod na 20 km. Izbrali smo si lep jesenski dan. Ko je bil po vseh šestih razredih objavljen celodnevni izlet na Sv. Katarino, je enoglasen vrisk veselja pretresel vso šolo. Naš tovariš direktor ve, kaj potrebujejo mlada dekleta: zraka in sonca. Tako je drugo jutro odšla na pot cela armada zadovoljnih in vedrih deklet. »To normo bi morale opraviti' vsak mesec v toku tekmovanja,« sem čula dekleta za menoj.
Takoj po pohodu so pričeli razredi z udarniškimi akcijami — delom na obnovi (20 ur). Delo je bilo za marsikatero trdna preizkušnja volje in vztrajnosti. Kako bi bilo, če bi ga postavile na začetek tekmovanja? Marsikateri slabič in razvajenka bi odpadla. Tak vrstni red se je obnesel, kajti bilo jih je precej, ki so prvič v življenju resno prijele za lopato, metlo ali ščet in se obenem pokazale marljive in udarniške. Tako je pri delu odpadlo od tekmovanja komaj pet do šest deklet, samih zdravih in sposobnih. toda površnih in nerednih.
Tekmovanje smo zaključili s teoretskimi izpiti iz higiene, prve pomoči in namena fizkulture v FLRJ.
Pri nas smo to pot vsi zadovoljni — šolski aktiv s tolikim številom osvojiteljev fizkulturnega znaka:	to-
variš direktor, da so se njegova dekleta izkazala: učitelj, ki bo pisal ob polletju same petice in končno sam center tekmovanja za znak. ki’ bo z veseljem oddal tolikšno število znakov.
Bradaška Sanda
B
m
S A H
TURN R SAHISTOV SLOVANSKIH DRŽ &V V MOSKVI
Gligorič je premagal v V. kolu Platerja (Poljska), dr. Trifunovič pa je remiziral s Holmovim (ZSSR)
Moskva, 3. dec. Včeraj je bilo igrano j	Danes pa je bilo odigrano V. kolo.
IV. kolo mednarodnega turnirja šahistov Rezultati V. kola so naslednji: Gligorič
fi Avancti h /*»••/•» ir 1-1	.... 1 „ .1 I •	n«	.	....
slovanskih držav, ki je prineslo naslednje rezultate:
Smislov : Packman 1 : 0.
Plater : Kotnauer 1 : 0.
Cvetkov : Boudarevski A : V.
Ragozin : Boleslavski 0 :1.
Holmov : Keres 0 :1.
Dr. Trifunovič : Sokolski 1 : 0. Novotelnov : Gligorič 1 : 0.
Kotov : Botvinik prekinjena.
je v 34. potezi premagal poljskega mojstra Platerja. Trifunovič je v 22. potezi remiziral z beloruskim mojstrom Holmovim. Partiji Keres in Smislov ter Boleslavski : Kotov sta se končali neodločeno. Ostale partije pa še niso zaključene.
Stanje točk po V. kolu je naslednje: Keres 4A, dr. Trifunovič (Jugoslavija) 3 (1), Boleslavski in Kotov 2K (2), Smislov, Gligorič in Pachman 2 (1) itd.
V prvih treh kolih so bile odigrane zanimive partije
Predsednik sodniškega kolegija turnirja, zaslužni mojster športa RSFSR Pe-tar Romanovski, je dal v članku o mednarodnem šahovskem turnirju v Moskvi pregled treh odigranih kol:
>Na mednarodnem šahovskem turnirju, posvečenem spominu ruskega mojstra Cigorina, so bila do zdaj odigrana 3 kola. Na turnirju je 16 udeležencev, kar je premalo (t. j. samo njegovi peti del), to so dnevi starta. Ta tri kola, ki so minula v razburljivih igrah, so pazljivo spremljali ne samo udeležence, temveč tudi veliko število obiskovalcev. Z veliko pozornostjo so spremljali misli in ideje najboljših predstavnikov šahovskih mojstrov iz prijateljskih slovanskih držav, globoko metodiko in strategijo Mihaila Botvinnika, šahovskega šampiona ZSSR za leto 1947., velemojstra Keresa in vidnih predstavnikov sovjetskega šaha Boleslavskega in. Kotova. Občinstvo je z zanimanjem spremljalo igro šahovskih mojstrov prijateljskih slovanskih držav, odločne in ostroumne napade Čeha Pachmana, premišljeno igro ostroumnega šampiona Jugoslavije Trifunoviča, smele zamisli mladega Gligoriča, v katerem je združen talent z visoko tehniko, kar dokazuje, da bodo v vrsti obojestranskih partij imeli šahovski velemojstri Sovjetske zveze dostojne nasprotnike.
Zadostuje, če pogledamo na partijo Gligorič—Botvinnik, v kateri je naletela bogata ustvarjalna evdicija sovjetskega velemojstra na originalne zamisli mladega jugoslovanskega šahista, pa da se še enkrat prepričamo. To je bila ena najboljših partij, kar jih je bilo do sedaj odigranih ne da bi se spuščali v trenutke, ko je prešel Gligorič s potezo konja iz obrambe v napad, kar je bilo pozdravljeno s simpatijo. Po napadu pa je potekala igra mirno ob izmenjavi figur in partija se bo verjetno končala neodločeno.
Gligorič ni imel sreče v borbi z velemojstrom Kotovim. Ne smemo pozabiti, da nista vzdržala lani na mednarodnem turnirju v Groningenu niti Botvinnik in Euwe, ki ju smatrajo šahisti sveta za najboljša. Kotov je globok strateg in taktik. Gligorič je igral kot črni dobro. Vzdržal je težak pozicijski pritisk Kotova, vendar je konec igre dopustil taktično netočnost, kar je njegov izkušeni nasprotnik takoj izkoristil. Gligorič je ta neuspeh popravil z zmago nad češkim mojstrom Kotnauerjem, ki še ni v formi.
Igra drugega jugoslovanskega predstavnika mojstra Trifunoviča se odlikuje
Za enkrat še ne moremo govoriti o skupini favoritov vključujoč semkaj tudi Botvinnika, ki ga smatrajo za zmagovalca turnirja. Botvinnik se bo moral zaenkrat zadovoljiti z neodločenim rezultatom, kar je verjetno posledica, da ni dolgo igral. Brez dvoma bo prišel Botvinnik v formo in stopil v tekmo s favoriti turnirja, med katere maramo zopet računati Kotova, Keresa, Pachamana, Trifunoviča in Bole-
slavakega. če vključimo v to skupino še Rogozina, Botvinnika, Bondarevskega in Gligoriča, kar se prav lahko zgodi, ni težko napovedati, kako zanimive borbe bodo še odigrane na tem turnirju.
Do zdaj so se pripetile na tem turnirju številne zanimivosti. Poleg omenjenih partij Gligorič z Botvinnikom in Kotnauerjem in dobrega Pachmanovega napada je treba poudariti pomembno zmago Kotova nad Smislovom. Kotov je izkoristil nekaj netočnosti v igri Smislova ter je prišel v napad in je rešil partijo v svoj prid.
Tako kakor tudi na vsakem turnirju so tudi na tem taki, ki jih imenujejo »nesrečne«. To so Kotnauer, Cvetkov in Holmov. Cvetkov in Kotnauer sta izgubila po dve partiji, a Holmov je izgubil vsa tri kola. Ne oziraje se na dosedanje rezultate so le-ti vendar pokazali v posameznih trenutkih borbe zanimivo šahovsko mojstrstvo in bi bilo prezgodaj napraviti o tem kak končen sklep, posebno glede Kotnauerja, ki se je v številnih tekmah lansko leto pokazal kot močan in izkušen nasprotnik. Prihodnja kola bodo v mnogočem razjasnila oblačno nebo starta.
OBVESTI CA
DVOBOJ ČSR : JUGOSLAVIJA 10:10
Šahovsko reprezentativno moštvo bratske Češkoslovaške je v letošnjem letu premagalo po vrsti moštvo Švice, Francije, Holandije in Anglije. V teh tekmah si je nabralo bogatih izkušenj.
Temu nasproti je moštvo Jugoslavije moglo postaviti edino tekmovanje za balkanijado v Sofiji, kjer so Madžari zasedli drugo mesto. Imeli pa so Jugoslovani kot poedinci letos res lepe uspehe (Gligorič v Varšavi, Pirc na Češkem, dr. Trifunovič v Hilversumu, Milič in Puc v Pragi). Zato je vsa šahovska javnost Jugoslavije, pa tudi Evrope, z največjo pozornostjo pričakovala dvoboja Češkoslovaška — Jugoslavija. Bile so stavljene najrazličnejše prognoze; pred balkanijado so izzvenele v našo korist, po balkanijadi so dajale rahlo prednost češkoslovaškemu moštvu.
Skoraj popolnoma iz vida pa so napovedovalci rezultata izgubili tretjo možnost, da bo tekma ostala neodločena. Pri igri na 10 deskah v dveh kolih je bilo to res težko pričakovati.
Z rezultatom 10 :10 smo Jugoslovani lahko zadovoljni. Moštveno tekmovanje s Češkoslovaško je bila za naš šah po osvoboditvi prva primerjava glede moči izven okvira balkanskih držav. Spričo velikih uspehov češkoslovaškega moštva na turneji po zapadnih državah Evrope in zanimivega, leto prej odigranega dvoboja Moskva — Praga, kjer se je Praga proti pričakovanju dobro držala, pomeni izid tekme za nas dobro afirmacijo našega šaha.
Pomen dvoboja pa seže še mnogo preko tega dejstva. Teltma naših šahistov šahisti Češkoslovaške predstavlja nov korak k medsebojnemu spoznavanju bratskih držav, nov doprinos k utrjevanju bratstva in enotnosti slovanskih narodov, kar še posebej poudarja trenutno tekoči moskovski turnir.
Kako veliko je zanimanje za češko-
ije I
s solidnostjo in_vzd_ržljivostjo. Premagal | slovaške šahiste, je dokazala že publika
je šampiona RSFSR mojstra Novotelj-nova, igral je neodločeno s Plater jem, a odložil partijo s Cvetkovim.
Odlično je pričel turnir šampion ČSR Pachman. Njegovi smeli napadi v partijah s Holmovim in Cvetkovim so mu prinesli zasluženo zmago.
v Zagrebu Oba glavna igralna dneva, v nedeljo in torek, je bila prostorna dvorana Radničkega doma polna gledalcev. Okoli 1000 ljudi si je ogledalo vsako tekmo. Obe koli sta potekali izredno zanimivo. Do zadnjega je ostajalo vprašanje zmage na eno ali drugo stran odprto.
Končni izid kaže preglednica.
Pirc 1, V — Foltys 0, 'A.
Tomovič 0, Vi *— dr. Katetov 1, Vt.
Puc 0, Bidev 1 — Opočensky 1, 0.
Inž. Vidmar V, Vt — Žita A, Vt.
Kap. Markovič 0, Vt — Richter 1, Vt.
Milič Vi. 0 — Šajtar Vt, 1.
Vukovič A, 0 — Rohaček A, 1.
Kostič 1, Vi — dr. Florijan 0, Vt.
. Boži6 1, 1 — Potuček 0, 0.
Rabar V, A — Louma At, A.
Jugoslavija I. kolo 5, II. kolo 5, skupaj 10.
Češkoslovaška I. kolo 5, II. kolo 5, skupaj 10.
Prvo kolo je potekalo v začetni premoči Čehoslovakov. Ob prekinjenju je bilo stanje 4:3 (3) za ČSR. Šele po prekinitvi je uspelo jugoslovanskemu moštvu izravnati rezultat. Najboljša partija prvega kola in verjetno vsega tekmovanja je bila partija med Pircem in Fol-tysom iz prvega kola. Pirc je z novo teoretično potezo v španski otvoritvi presenetil nasprotnika in ga v lepem stilu premagal.
Drugo kolo je potekalo v znamenju premoči Jugoslovanov. Bidev, ki ga je namesto Puca določil kapetan moštva Mica Rajkovič, je prvi prinesel celo točko z zmago nad Opočenskim. Ob prekinitvi je bilo stanje 4:3 (3) za Jugoslovane. V prekinjenih partijah pa je bil položaj že tako razčiščen, da se je Milič vdal brez nadaljevanja, pravtako pa sta pristala na remis Kostič in kap. Markovič. Kostičeva partija z dr. Florijanom je bila izredno razburljiva. Kostič je žrtvoval damo za stolp in figuro, nato še figuro in z lepo kombinacijo izsilil prehod v izravnano pozicijo, dasi je izgledalo, da je že izgubljen. Najboljša partija drugega kola je zmaga Šajtarja nad Miličem. S to zmago so Čehoslovaki izravnali rezultat na 5:5.
Znani internacionalni mojster Opo-čensky, ki je igral na tretji deski, je na vprašanje, kako je zadovoljen z rezultatom, odgovoril: >Boj še ni končan.« Enakega mnenja so bili zastopniki obeh moštev. Zato so sprejeli sklep, da se bo prihodnje leto tekma ponovila in sicer v Pragi.
S-apCsC „<£judskC pKavlci"
MLADINA SEŽANSKEGA OKRAJA GRADI NOVO CESTO
Majhna vas Artviže leži visoko v brkinskih hribih. V bivši Jugoslaviji so se je sipomnili samo v toliko, da so tja pošiljali financarje in eksekutorje, okupator pa jo je za časa narodno-osvobodilne borbe počastil s pohodi fašističnih band, ki so jo trikrat požgale.’
Vas je bila povezana z ostalim svetom le z zasilno potjo, po kateri so se mučili kmetje z vprežno živino, zato smo se leto3 odločili, da napravimo konec takšnemu stanju in zgradimo novo e sto v dolžini 3 km, ki bo široka 4.SO m, staro cesto pa popravimo v dolžini 8 km. Gradnjo ceste je dal okrajni ljudski odbor v letošnji okrajni gospodarski plan. Cesta pelje od Artviž mimo vasi Slope do Rod:ka, kjer dosega glavno cesto. — Gradnjo ceste je sprejela kot svojo obvezo v okviru petletnega plana tudi mladina sežanskega okraja, ki jo je imenovala >M!adinska cesta Brkini«. Heiom je pričela v mesecu avgustu. VII primorska mladinska delovna brigada je pred svojim odhodom na mladinsko Drogo šamac Sarajevo dedala na tej cesti z 250 brigadirji 3 dni in opravila 't'575 de lovnih ur Po odhodu brigada na m'a d insko progo je okra jni odbor LMS organiziral krajevne mladinske aktive, ki so se v ta namen formirali v mladinske delovne čete. Doslej je delalo na cesti
skupno 1486 članov LMS. Najbolje so se izkazali krajevni mladinski aktivi: Orlek, Hubed, Kastelec in Črni kal. Njim sledijo aktivi: Slope, Artviže, Mihele-Nasirec, Ivanjigrad, Sveto, Hrastovlje, Černotiče, Popetre, Dol in drugi. Skupno so opravili 9787 delovnih ur, prekopali 2990 kub. m materiala, izkopali 254 dre-
vesnih štorov in pripeljali ter uporabili 95 kub. m kamenja. Pri tem delu je pridno sodelovala organizacija AF2, ki je zbrala precejšnjo količino hrane in se tudi pri delu aktivno udejstvovala. Mnogo so prispevali z delom tudi vaščsni Artviž, Slope in Rodik.
Mladinska oesta ie velike važnosti za gospodarski razvoj brkinskega : lastva, ki je ponosno na svojo mladino. L. J.
Delovni kolektiv v Rušah je sprejel nove obveznosti
Delavci tvornice dušika so proslavili 29. november s sprejetjem novih delovnih obveznosti.
Pretekli petek so se po končanem delu zbrali v svoji sindikalni dvorani. Delovno slavje je otvoril pevski zbor tovarniškega kolektiva, zatem je tov Fri-ček govoril o pomenu velikega praznika Direktor podjetja tov Majcen je v svojem govoru podal sliko dosedanjega dela ter poudaril, da je letni plan dosežen že v štirih oddelkih tovarne. Tajnik zveze tov. Lukasič je sporočil delavcem pozdrave Glavnega odbora ESS, ki je izrekel kolektivu pohvalo za njegovo požrtvovalno delo. Izročil je delavcem diplomo in jim čestital k uspehom.
Ob zaključku proslave so posamezni oddelki sprejeli vrsto obveznosti. Mladinci elektrokemijske industrijske šole so obljubili, da bo v prihodnjem letu vsak
Od 1. decembra t. 1. dalje posluje
v Solkanu, Svetogorska cesta 248
NASI PODRUZM CA
ki sprejema nove naročnike, oglase in reklamacije
UPRAVA »LJUDSKE PRAVICE«
prispeval po 100 prostovoljnih delovnih ur pri izgradnji šole Tovarniški aktiv LMS se je obvezal, da bo vzgojil pet mladincev za dobre sindikaliste, da bo vsak mladinec v prihodnjem letu dal 100 prostovoljnih ur, dvignili bodo število članov in redno štirinajstdnevno izdajali svoj stenčas
Obrat dušikovega oksidula je sklenil, da bo do konca leta dokončal izgradnjo naprav v svojem obratu. Ključavničarji so se obvezali, da bodo do 1. marca prihodnjega leta končali vsa popravila v tovarni. Delavci v oddelku amonijaka bodo dvignili produkcijo za 15%, v oddelku bobnov bodo dokanca leta izpolnili plan, dočim se je obrat korunda obvezal, da bo izboljšal kvaliteto izdelkov. Mizarji so se obvezali, da bodo končali vsa popravila in skupno z delavci elektrodelavnice izpopolnili električne napeljave in naprave v tovarni. Tudi obratni mojstri so sprejeli obveznost, da bodo zmanjšali nepravilnosti pri delu za 10% in prihranili 50% potrebnih rokavic.	Horvat
SV. JURIJ pod KUMOM. - Pri nas je vedno precej huda zima. V skrbeh, kje dobimo pionirji potrebne čevlje, smo se obrnili na sindikalno podružnico rudarjev v Trbovljah s prošnjo, če nam morejo pri tem kaj pomagati No, naša prošnja ni bila zaman Rudarji so nam poslali 20 parov novih čevljev brez odvzema točk in denarja.
DNEVNE VESTI
Študentje! V nedeljo. 7. decembra dopoldne ob pol devetih se bo vršila v Mladinski dvorani skupščina Fizkulturnega aktiva ljubljanske univerze. Vsi študentje vabljeni.
5044
Dežurna lekarna: Centralna lekarna Tri-mostje.
RADIO
Ljubljana, Maribor in Slov. Primorje
DNEVNI SPORED ZA ČETRTEK 4. 12.
6.00 Budnica jutranja telovadba — 6.10 Porodila objava sporeda in vremenska napoved — 6.30 Veder jutranji spored — 7.00 Radijski koledar. Iz današnjih časopisov. Objave — 7.15 Baletna glasba — 7.30 Napoved časa in poročila — 7.45 Plesi slovanskih narodov — 12.30 Napoved časa in poročila
— 12.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave — 13.00 Pisan spored orkestralne in solistične glasbe — 14 00 Gospodarska poročila
— 14.10 Igra veseli trio — 14.30 Napoved časa, poročila in objava večernega sporeda
— 14.45 Poje Andrej Ivanov — 18.00 Igra mali orkester Radia Ljubljana P. v. Rud. Stariča — 18.30 Predavanje — 18.45 Igrajo slavni pianist! — 19.00 Radijski dnevnik — 19.10 Melodije iz Kalmanovili in Loharjevih operet — 19.30 Napoved časa in poročila — 19.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave
— 20.00 Ruski tečaj društva za kulturno sodelovanje Slovenije s SZ — 20.10 Pojo rusk' zbori — 20.30 Dr Valera Vodušek: Od narodne pesmi do simfonije — 21.00 Komorna ura španske glasbe. Sodelujejo: Škerjanc, Gašperini In Prevoršek — 21.45 Glasba iz čeških filmov — 22.00 Prenos poročil zvezne postaje Beograd — 22.15 Pesmi in plesi slovanskih narodov — 22.40 Drobne skladbe za lahko noč.
DNEVNI SPORED ZA PETEK 5. 12.
6.00 Budnice, jutranja telovadba — 6.10 Poročila. objava sporeda in vremenska napoved — 6.30 Ritmična glasba — 6.40 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s SZ — 6.50 Ru6ke narodne — 7.00 Radijski koledar. Iz današnjih časopisov. Objave — 7.15 Nekaj komorne glasbe — 7.30 Napoved časa in poročila — 7.45 Slovenske narodne — 12.30 Napoved časa in poročila
— 12.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave — 13.00 Lahek opoldanski spored — 13.30 Po knjižnem svetu — 13.40 Igra Vaški kvintet — 14.10 Ottorino Hespiglii: Rimske pinije — 14.30 Napoved časa. poročila in objava večernega sporeda — 14.45 Nekaj opernih arij — 18.00 Pionirska oddaja — 18.20 Slovenske mladinske skladbe izvaja violinist Jurij Gregorc, pri klavirju L. M. Škerjanc — 18.50 Glasbena medigra — 19.00 Radijski dnevnik — 19.10 Bolgarska lahka glasba — 19.30 Napoved časa in poročila — 19.45 Zabavna glasba, mali oglasi in objave
— 20.00 Predavanje — 20.10 Operetna glasba
— 20.30 Simfonični koncept s plošč — 1. Rimski-Korzakov: Španski capriccio — 2. Čajkovski: Romeo in Julija — 3. Kobale#-ski: Simfonija št 2 — 4. Ljadov: Začarano jezero —	21.30 Poje Slovenski sindikalni kvintet — 22.00 Prenos vesti zvezne postaje Beograd — 22.15 Mozart: Mala nočna glasba
— 22.30 Plesna glasba.
MALI OGLASI
RAZVELJAVLJAM že avgusta izgubljeno oblačilno nakaznico na ime Hrapot Ivan, Trnovlje 80. Celje.	305
POSESTVO kupim, večje, boljša hiša. Obširne ponudbe in ceno pošljite: Posarič, Varšavska 2, Zagreb.	231
IZGUBIL sem listnico z din 1200 gotovine ter raznimi dokumenti in sicer: osebno izkaznico št. 511. O F legitimacijo, člansko izkaznico sindikata, najemninsko pogodbo in sekulacijski ček. Prosim poštenega najditelja, da vrno vse dokumente, denar si lahko obdrži kot nagrado. Sošak Ivan, Dokležovje 131. pošta Beltinci.	81
IZGUBILA sem osebno in sindikalno Izkaznico, železniško izkaznico in spričevalo št. 218/47. izdano od KLO Jesenice, na ime Novak Alojzija roj. 7. 11. 1928. stanujoča Jesenice. Savsko nabrežje 22. Vse proglašam za neveljavno.	168
TOVARNIŠKO IZKAZNICO na ime Mencinger Marija, roj 18. 6. 1925. Jesenice proglašam za neveljavno.	169
IZGUBIL sem denarnico z naslednjimi dokumenti: izkaznico LMS in knjižico od kolesa na ime Franc Zupančič. Proglašam jih za neveljavne. — Franc Zupančič, Šmartinska c. 6.	1000
KONCERTI
Ljudski simfonični koncert v nedeljo 7. decembra ob 11. ima na sporedu poleg predigre Viljem Tell in Kozinove Ilove gore tudi Musorgskega »Slike z razstave«. Delo je imelo na ponedeljkovi izvedbi ogromen uspeh. Koncert bo izvajal dirigent Jakov Cipci z velikim Radijskim orkestrom. Cene znižane, predprodaja: Knjigama, Kongresni trg.	5034
Spored koncerta francoske pianistke de la Bruehollerie v torek 9. XII. ob 20 v Filharmoniji: Beethoven: Sonata ob luninem svitu, Liszt:	Funerailles, Chopin:	Sonata
h-mol in valčki Beethovna. Schuberta, Brahmsa, Chopina Pianistka uživa svetovni sloves predvsem kot interpretka Chopina. Koncert je v abonmaju. Vstopnice:	Knjigarna. Kongresni trg.	5012
GLEDALIŠČE
SLOVENSKA \ A	GLEMAUftCA
Drama Ljubljana
flotrtek. 4. ob 20 Simonov: »Rusko vpra* Sanje« Red Mladinski ZSD *	5 ob 14 30: Levstik Kreft: >Tutromer«.
Zaključena predstava za dijake \% Radov* l.iice Stične in Logatca Sobota 6. ob 20: Nušič: »Gospa ministrica«. Zaključena predstava za Sindikat Lite* stroja in Tobačne tovarne.
Nedelja. 7. ob 15: Moličre: »Tartuffe«. Izven. Ob 20: Nušič: »Gospa ministrica«. Izven«
Opera Ljnbljana
Četrtek 4. ob 19.30: Čajkovski: »Pikova dama« Gostovanje Jožeta Gostiča Red Če-^ trtek
Sobota 6. ob 19.80: Janaček: »Jenufa« Premiera Izven
Pri današnji predstavi »Pikove dame« z proštom Jožetom Gostičem, poje partijo Grofa Tomskepra A Orel. Ostala zasedba nespremenjena Predstava je za red Četrtek.
Opera Maribor
Četrtek 4 dec ob 20; Gotovac: »Ero a onega sveta«	Red	B
Nedelja. 7 dec ob 20: Gotovac: »Ero z onega sveta«	Izven
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom
Nedelja 7	dec	ob	15:	Pr Ro§: »Mokro-
dolci«, popoldanska predstava ob 15, zadnjič.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE - KRANJ
Četrtek. 4	dec	ob	20:	Jurčič-Klemenčič:
»Deseti brat« Izven Nedelja, 7	deo	ob	20:	Jurčič-Klemenčič J
»Deseti brat« Izven
-"Mi1
LJUBLJANA. UNION: Sovjetski film »Neuklonljivi« tednik Predstave ob 16.15. 18.15 in 20.15
LJUBLJANA MATICA:	Franooski	film
•Otroci paradiža« II del tednik Predstave ob 1615. 18.15 in 20.15 LJUBLJANA MOSKVA: Sovjetski film »Pastir in pastirica« tednik Predstave ob
16.15. 18 15 In 20.15
LJUBLJANA, SLOGA: Češki film »Nikolaj Šuhaj« tednik Predstave ob 16.15 18.15 in
20.15.
LJUBLJANA. KODELJEVO: Francoski film »Kapetan Fracas« tednik Predstave ob 19.30.
MARIBOR. ESPLANADE:	Sovjetski film
»Beli se osamljeno jadro«, tednik. MARIBOR GRAJSKI: Sovjetski film »Deklica in slon« tednik.
CELJE METROPOL; Sovjetski film »Štiri srca«, tednik KAMNIK: Sovjetski film »Peter Veliki«, tednik
KRANJ. MESTNI: Sovjetski film »Parada
zmage«, tednik.
PTOJ: Francoski film »Sam v noči«, tednik.
Zdravega kurirja
iz Kranja ali okolice sprejmemo takoj
Osebno se čimprej javiti v podružnici »Ljudske pravice« v Kranju.
Žrebane
III. razreda 7. kola srečk Državne razredne loterije
bo od 5. do 29. decembra t. I.
Izžrebanih bo 31 000 srečk in dve premiji za 600.000 in 300.000 din.
Poleg tega še veliko število velikih dobitkov po 100 000 80.000 din itd.
Če ie nimate srečke, si jo še vedno lahko kupite v Tavčarjevi ulici 5
ali pri naših zastopnikih — tnaloprodajalcih tobaka.
Državna razredna loterija
KOLEKTURA ZA SLOVENIJO
Telefon 47-74.
Poziv upnikom!
Nabavna in prodajna zadruga z o. j., Rakek,
je na izrednem občnem zboru dne 30. novembra t. 1. sklenila, da preide v likvidacijo.
Pozivajo se upniki in dolžniki, da z dok azilnimi listinami prijavijo svoje terjatve oziroma obveznosti do imenovane Naproze do 31, decembra 1.1.
Prijave, ki bodo izvršene po tem roku, se ne bodo upoštevale.
LIKVIDATORJI.
Direkcija mestnih gospodar, podjetij »MEGOPOT« v Tržiču
potrebuje za vodstvo svojih obratov
4 knjigovodje, f blagajnika,
3 administrativne uradnike, I ekonoma
za vodstvo gospod, ekonomije)
I vrtnarja
za svojo vrtnarijo.
Pismene ponudbe s karakteristiko IB navedbo dosedanjega službovanja je poslati na direkcijo do 15. dec. t. 1.
Iniciativni odbor Zveze borcev v Mostah
Osnovan je iniciativni odbor Zveze borcev za rajon Moste. Pisarna iniciativnega odbora je v Krekovi ulici v prostorih Rajonskega ljudskega odbora, soba št, 1. Uradne ure so od 17. do 19. ure. Vse prijave bivših borcev in aktivistov se sprejemajo in oddajajo v omenjeni pisarni.
INICIATIVNI ODBOR ZVEZE BORCEV, MOSTE.
Glavni urednik Ivbd Bratko — Naslov uredništva: Kopitarjeve 6 — Uprava: Kopitarjeva 2 - Telefon uredništva ir uprave 52 6l do 52 65 - Telefon oa-ročninskega odd.i 30 30. leleion oglasnega odd.i 36 85 Štev, 6ek rač 60.4045-22