AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME S LOVEN IAN M UKXlNw DAILY N'EWSPAPB.K m j asui'iii-Ji-m-wr- CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, MAY 3, 1945 LETO XLVIII—VOL. XI. nil VSI NACIJI V ITALIJI SO SE ZDAJ PODALI RIM, 2. maja. — Danes se je brezpogojno vdala zaveznikom vsa nemška bojna sila, na tleh, v zraku in na morju in sicer v Italiji ter južni in zapadni Avstriji, vsega skupaj več kot 1,000,-000 mož. Sovražnosti so ponehale opoldne danes, (8:00 zjutraj cleve-landski čas). Kapitulacija je bila podpisana v navzočnosti zavezniških Častnikov, med temi so bili tudi Rusi. S tem je zaveznikom odprta pot brez opozicije do Berchtesgadena v Bavariji. Dokument za vdajo so podpisali v nedeljo popoldne v gradu Caserti. Za nemško poveljstvo sta podpisala general von Vieting-hoff-Scheel ter Karl Wolff, poveljnik nemške policije' in SS v Italiji. S predajo te* nemške bojne sile je izpostavljeno krilo generala von Lehra, ki poveljuje nemškim četam v okolici Trsta in v Sloveniji. Toda angleške čete se nahajajo že severno od Trsta. S tem je zdajj brez dela v Italiji kakih 24 zavezniških divizij, ki se jih bo poslalo lahko kam drugam. Ta nemška bojna sila, ki se je vdala zaveznikom, se je raztezala v severni Italiji do Soče na vzhodu, v Tirole, Salzburg ter delno na Koroško in štajersko. Točke vdaje zahtevajo, da prenehajo sovražnosti opoldneTv sredo, da se takoj razoroži vse nemške in italijanske čete in da sovražno poveljstvo izvrši vse ukaze, ki bi jih dal vrhovni poveljnik zavezniške bajne sile v Sredozemlju, general Alexander. Ob tej priliki je general izjavil napram zavezniški bojni sili v Italiji in Sredozemlju, da je lahko ponosna na to slavno zmago po skoro dveh letih bojev, ki so jih pričeli v Siciliji poleti 1943. S teixi je popolnoma osvobojena Italija in nekdaj močan sovražnik je strt in uničen položil orožje pred noge zmagovitim zavezniškim četam. Včeraj se je vdal italijanski maršal Graziani z vsemi fašističnimi četami. S tem imajo zavezniške čete v Italiji odprto pot v Bavarijo in Avstrijo. Vsak čas se pričakuje, da se bodo združile z ameriškimi armadami, ki prodirajo v južni Nemčiji v Bavarijo. Dokument za vdajo nemške bojne sile je bil spisan v nemščini in angleščini. Radio iz Rima je danes tolmačil nemškim četam točke vdaje ter jih poživljal, naj se ravnajo po tem ter izpolnijo te točke do pičise. Angleške oklepne čete so udarile od Vidma (Udine) naprej proti avstrijski meji. Jugoslovanski viri poročajo danes, da so Jugoslovanske čete okupirale Trst, Gorico in Monfalcone (Tržič), s čemer je zdaj osvobojen ves Istrski polotok. Ljubljana in Zagreb z okolico sta še vedno v nemških rokah, kot trdijo najnovejša poročila. Berlin se je podal Sovjetom Tudi Hamburg je baje padel LONDON, 3. maja. — Sinoči je Berlin kapituliral. Vsa nemška garnizija, broječa do 70,000 mož, se je podala včeraj Rusom. Premier Stalin je naznanil, da so se Nemci v Berlinu podali včeraj popoldne ob treh. Nemški garniziji je poveljeval general topništva Webling. Boj za Berlin je trajal 12 dni, to se pravi boj po berlinskih ulicah in vse do osrčja mesta. Stalin ni omenil Hitlerja niti Goebbelsa, ki sta bila poročana v Berlinu v zadnjih dneh boja. Toda Goebbelsov deputij, dr. Hans Fritsche, ki so ga sovjeti zajeli v Berlinu, je povedal, da so izvršili .samomor Hitler, Goebbels in general Krebs. Stalin je tudi naznanil, da so ruske čete vzele baltiško pristanišče Rostock. V Moskvi so praznovali zavzetje Berlina z 24 salvami iz 342 topov. Kredit za zavzetje Berlina sta dobila maršala žukov in Konev, prvi poveljnik prve beloruske, drugi prve ukrajinske armade. Koliko ljudi je umrlo v Berlinu se morda ne bo nikoli natančno vedelo. Berlin je imel pred vojno 4,335,000 prebivalcev. * * * LONDON, 3. maja. — Danes je naznanjal radio iz Hamburga, da so angleške čete okupirale največje nemško pristanišče Hamburg. Naznanilo je bilo sicer v nemškem jeziku, toda javljali so to Angleži. Razne vesti od naiih borcev v službi Strica Sama Eisenhower dvomi pravljici o Hitlerjevi "junaški" smrti Pariz. — General Eisenhower je poklical v spomin izjavo Heinricha Himmlerja 24. aprila, ki jo je dal švedskemu grofu Bernadotte v Luebecku, ko sta se pogajala za vdajo Nemčije. Takrat je Himmler rekel, da je Hitler tako bolan, da je morda že mrtev, ako pa ni mrtev, da ne bo več živel niti dva dni. To se torej ne vjema z izjavo admirala Doenitza, ki je včeraj izjavil, da je Hitler umrl junaške smrti v Berlinu, je uradno izjavil gen. Eisenhower. Iz Moskve se pa danes poroča, da je Hitler res mrtev in da sta on in njegov propagandni minister Goebbels izvršila samomor. * * s|c Washington. — Predsednik Truman je izjavil napram časnikarskim poročevalcem da ima dovolj zanesljiva poročila, da je Hitler res mrtev. Virov pa ni hotel izdati. ne ceste, kar jih je še videl. Onstran morja se nahaja že 28 mesecev in redno prejema Ameriško pomovino. Mati je že prejela od njega brzojavne čestitke k Materinskemu dnevu. bo m ta Sgt. Edward Boječ je prišel na dopust za 45 dni. Udeležil se je bojev po vseh bojiščih v Italiji in .Franciji in nazadnje po Nemčiji, kjer so pa že fantje "ople-li" kot pravi. Sgt. Edward je sin dobro poznane Mrs. Krall iz 15105 Thames Ave. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu. --o—-— V nedeljo bo nabiranje stare obleke za Evropo Ves Cleveland bo na delu, da doseže kvoto, ki je bila določena za mesto v tej kampanji za zbiranje stare obleke, ki se vrši po vseh Zed. državah. Cleveland jo mora nabrati 5,000,000 funtov. V 32. vardi je načelnik te kampanje Bili Kastelic. Jutri večer ob osmih bo v SDD na Waterloo Rd. posebna seja, na katero bo vabljeni vsi, ki bi hoteli sodelovati, najsi bo s truki in avtomobili ali drugače. Obleko se bo poslalo v vse osvobojene dežele Evrope, kjer je velika potreba zanjo. Razne važne vesti iz prestolnice * Letos bo na ameriških farmah komaj nekaj čez 8 milijonov delavcev. Pre'd vojno jih je bilo nad 10 milijonov. Tako poroča poljedelski urad. Največ se pozna pri najetih delavcih, ki so odšli v mestne tovarne. JFar-marske sinove, ki jih je vzela armada, v največ slučajih nadomestijo farmarske žene in hčere. * V Nemčijo je odšlo 30 kon-gresnikov in časnikarskih poročevalcev. V Evropo jih je poslal vojni oddelek na pobudo gen. Eisenhowerja, da se na licu mesta prepričajo o nemških brutalnostih v ujetniških taboriščih. LAVAL JE BIL IZGNAN TUDI IZ ŠPANIJE Madrid. — Nemško letalo je pripeljalo v Barcelono Piera La-vala in dva njegova bivša ministra frajncoske vladle. General Franco jim je osebno ukazal, da morajo takoj zapustiti špansko zemljo. Franco je nastopil potem, ko je dobil tozadevni namig iz ameriškega poslaništva. Laval se je pa temu uprl, nakar'sc ga zaprli. Sedma armada je dobila v roke feld-marsvala Rundstedta Feldmaršal Kari von Rund-stedt, ki je bil do nedavnega poveljnik na zapadni fronti, je zdaj ujetnik 7. ameriške armade. Amerikanci so ga dobili v kopališču Toeltz, 25 milj južno od Monakovega ,kjer se je nahajal s svojo družino. Maršal je rekel, da ni videl Hitlerja že od 12. marca in izjavil, da je vsak nadaljni boj za Nemčijo zdaj brez pomena. Ne ve se še, ali se je von Rundstedt sam nastavil Amerikancem, da so ga zajeli. Von Rundstedt je bil eden najboljših nemških generalov in je začetkom te vojne pridobil za Hitlerja mnogo zmag na vzhodu in zapadu. Na listi zaveznikov bo najbrže na vrhu med vojnimi kriminalci. --o- Senatni odsek bo še razmotrival glede bingo Columbus. — Senatni juridi-čni odsek, ki je zadnji teden sprejel predlog, da priporoča zbornici sprejem predloga, ki bi v državi Ohio prepovedal bingo igre, se je zdaj premislil. Senator Reiners je rekel, da je prejel nešteto pisem in brzojavov iz vseh krajev dežele od državljanov, ki hočejo biti zaslišani glede tega. Tega se je odsek ustrašil in je sklenil, da bo .o predlogu ponovno debatiral. Najbrže. ne bo priporočal zbornici, da bi prepovedala bingo igre, ker so proti temu zlasti protestirale razne bratske in cerkvene organizacije. --o--- Furnezi na premog in plin ter deli za iste Joe J. Ahlin se priporoča za instalacijo novih furnezov na premog in plin. Dene tudi termostate, čisti ter popravlja fur-neze. V zalogi ima dela za popravo vsakih vrst furnezov. Podjetje je na 613 E. 99. St. Tel. GL 7630. Na obisk iz Penna Iz Forest City, Pa., je prišlii Mrs. Mary Maček na obisk k svoji sestrični Mrs. Vera Kraje 19509 Chickasaw Ave. Tuka; bo ostala do nedelje. Kdor j< želi poklicati, je telefon KEn more 5184. Mrs. Maček tem po-tom pozdravlja vse Forestiča ne in jim kliče: na svidenje! RIBBENTR0P ODSTAVLJEN Doenitz, ki je prevzel poveljstvo nad ostanki Nemčije, je morda s tem zmešal mirovna pogajanja, ki jih je začel Heinrich Himmler. Na drugi strani se pa zatrjuje možnost, da bo admiral Doenitz sestavil novo vlado, s katero bi bili zavezniki pripravljeni pogajati se za predajo Nemčije. Prvo, kar je novi Fuehrer napravil, je bilo to, da je odstavil zunanjega ministra von Ribben-tropa. Na njegovo mesto je pa postavil grofa Lutz Sehwerin-Krosigka,• ki je bil finančni minister v vladi von Paperta še pred Hitlerjem. Ta novi nemški zunanji minister je bil vzgojen v angleških šolah in je bil pri vladi, še pralno je prišel Hitler do oblasti. Temu bo morda Doenitz zdaj poveril nalogo, da se začne pogajati z zavezniki za premirje, ker govori perfektno angleško in kot dijak angleškimi univerz bi bil morda sprejemljiv pri zaveznikih. Kako bodo naciji- vzeli admirala Doenitza, se še ne ve. Prvih 15 ur potem, ko še je razglasil za naslednika Hitlerja, se ni niti en nacij izjavil zanj, razen generalu Franz Boehme, vrhovnega poveljnika nemških čet na Norveškem. Možno je, da je Himmler, načelnik Gestape in za Hitlerjem najmočnejši nacij v Nemčiji, sam .poslal admirala Doenitza v ospredje, da se pogaja z zavezniki. ko sam ni mogel uspeti. Grof Krosigk, ki je vnuk cesarja Viljema, je šele pozno vstopil v nazijsko stranko, zato ga ne smatrajo za fanatičnega nacij a. -o-- Denar za nakup lotov Na seji korporacije za zidavo novih hiš na pogorišču so zložili trgovci te okolice $11,500 za nakup lotov. To bo nekako posojilo tistim, ki nameravajo zgraditi- nove hiše na parcelah, kjer je plinska razstrelba 20. oktobra uničila naselbino. JAPONCI BAJET PONUJAJO MIR KITAJCEM San Francisco--Kitajski zunanji minister Soong je povedal, da Japonci venomer ponujajo premirje Kitajcem. "Mi jim vedno pravimo: Govorili bomo o tem z Združenimi narodi in ne samo z vami," je povedal kitajski rfiinister. Ko so kitajskega ministra vprašali, če misli, da bo šla Rusija v vojno proti Japoncem, je rekel, naj o tem vprašajo ruskega komisarja Molotova. Molotov kaj takega ni navajen Rusk i zunanji komisar je na seji v San Franciscu oni dan kar dvakrat pogorel. Delegacija je potrdila zastopnike Argentine, čemer je Molotov nasprotoval ter zavrgla istočasno dostop komunistične poljske vlade na konferenco, kar je Molotov tako toplo priporočal. Molotov, ki ni vajen, da mu kdo reče "ne" (v Moskvi vlada nima besede "ne" v besednjaku), je bil radi te zaušnice ali je nezaupnica, tako poparjen, da je vstal in odšel iz zborovalne dvorane. Z njim zaeno sta odšla tudi slugi pokorni — Ivan Subabič in Jan Masaryk. Zborovanje se je vršilo naprej. VATIKAN OBSOJA NEMŠKO VLADO POD HITLERJEM Rim. — v vatikanskih krogih izjavljajo, da je s smrtjo Adolf a Hitlerja konec vlade, ki jo je smatvala katoliška Cerkev kot eno najbolj brutalnih v zgodovini. Hitler se je obnašal napram sedanjemu papežu in napram njegovemu predniku popolnoma prezirljivo. Niti enkrat ni poslal kakega osebnega pisma ali drugega sporočila na papeža, najsi je bil kak še tako izreden slučaj. Hitler je v Nemčiji brezobzirno preganjal katoilško duhovščino in bo zapisan v zgodovini kot največji sovražnik cerkve, izjavljajo vatikanski krogi. -o- OPA pripravlja knjigo 5 za racioniranje Washington. — Urad za kon-' trolo cen pripravlja knjigo za racioniranje št. 5. Sedanja knjiga 4 bo morda še za september ali oktober, potem bo treba pa novo. Nova knjiga 5 bo služila za nakup vseh živil. . __-o-- Važna seja v nedeljo V nedeljo popoldne ob pol dveh bo seja društva sv. Vida št. 25 KSKJ v prostorih nove šole sv. Vida. članstvo je prošeno, da se udeleži v čim največjem številu. Maša za 30 dnevnico V petek ob 6:30 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Franka Pangeršič ob priliki 30 dnevnice njegove smrti. d^fo jef če vesle Z1Jl!efit ]942 'ie Smithsonian Javno priznal, da sta 'jlK?pEVo letalo, ki je lahko i0)'Tl°Veka- brata Wright. Pr-j ,Usri0 v»žnjo sta napravi- ^ s,, i * * * 1 fc,3.*8?! so imele ameri-,^nice 23 različnih širin v * še'e leta 1886 so vse j j,'[eYno splošno širino. Te- ' ^lezniški voz s svojim ^ lahko dosegel kateroko- 1 - ^e da bi ga bilo treba j (i/ * * * V^CV.ebila šele leta 1939 vim- da je naročilaj ; ® saboterje, da so po-1" I lis i sm°dnišnico v New|' , v l(j Prej, vredno so sto- j IP {i\?- ?Ve v Prv0 svetovno It CCljem je bil° ukazano, , i« 'C pla6ati $20,000,000 i/ I 1)1 in $30,000,000 pa I "Qfi(iigi.fcr 80 se temu uprli, je rC urad vzel $23-625>" I 2njenih nemških fon- ^fKSka država šteje 1,100 iifC, Kakih 800 jih živi ' & | ^kem ozemlju. ] f/;!?11 Mi"danao, ki je del 1 Jito'f^eJajo domačini še 1 i f,'f fV 6 b°J'e- Najbolj di- 'Postavij0 drug proti 1 »j/ii '"fV Zmagovalec dobi kot Obilico. : , dflL, * * * „•/!0ra pa bomba pa- y. s m daieč-po9ebna; i 0 * a se vretence ne! >Pry '%V-k bomba v letalu, i4 itf ' / bombo spusti, po- ■i^l'it S lJ* žico pretrga, na- ' ol'"\t Vnv]. ba leti proti zem-% J6n& za svoje uniče- ] %i\ * * m stoletjih je bi- ] t> 'Nji kovnih pogodb Hi| Sanih v Parizu. Med Si* P°godba za amende. \k °st 1783 in po špan-1 vojni 1898. iSih* * * ^iAVaKi)50 letih si je Japon-^mm^ z orožjem 2,796,-P^4'(,)(jfj h milj ozemlja z ,ebivalci. To ozem-TA PCPadalo osmim dr- . t: Kitajski, Angli- | -H i\ i Japonci še pred A l\V rolirali 21 od" An Ji \ SVetovne®a Prebi-(%JVJ ^8ta,es so ga že precej 25.' 4 bodo pa še. >ida?*ih važmh ■e>e t dinamit, da se f! :%^i,instempre-v Preh0d- T0da . i ie»va. Vsimosto-a o"f/ *SC6mčija razstrelila Li armado so imeli Vpar tnerilcanci tako i*?VlV 2a Nemci' da U m°st razstreliti, ^e^eteda, kadar • ^ / v% čani' da sami A ^L^trebovali: i jjji y ' ^ odlašajo, da je 'ri'l!> ^b^O___ / ^ Molitvi 11* J« 4t V1 V CvU8!- Marije v . ob dveh v sestre Mary' ^ n&j se pa po e Pogreba. V nedeljo 29. aprila je umrl v vojaški bolnišnici v Memphis, gg. Tenn. Pfc. John J. ^^h Knaus. Bil je star 30 O^^e let in v armadi je slu-I žil od marca 1941. Na 19. novembra 1944 je bil ranjen v bojih v Nemčiji. Odpeljali so ga v Anglijo in od tam z letalom v New York. Na 8. januarja letos je bil prepeljan v bolnišnico, kjer je v nedeljo umrl. Zapušča dve sestri, Mary in Mrs. Agnes Skorich ter brata Pfc. Franka, ki se zdravi v bolnišnici v Atterbury, Ind. za ranami, ki jih je dobil lanskega julija v Franciji. Oče Frank mu je umrl leta 1937, mati Mary pa 1917. Družina ima dom na 3926 St. Clair Ave. Truplo bo poslano v Cleveland in bo položeno danes opoldne na mrtvaški oder v Grdino-vem pogrebnem zavodu. Pogreb bo v soboto dopoldne ob desetih z vojaškimi častmi v cerkvi Brezmadež. Spočetja na Superior in 41. cesta. Na pogreb je dospel tudi brat Pfc. Frank iz Indiane. M M M Cpl. Frank J. Martich, sin Mr. in Mrs. Frank Martich iz 15416 Macauley Ave. piše domov, da se je vrnil iz Nemčije v Francijo, kjer so najlepše dežel- topujmo volne. SONDE 9 in l&AMKE '102 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HXnderson »628 Clevelamd J, Oblo. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.50. Za Cleveland, do Doiti, celo leto »7.50. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $4.00. Za Ameriko in Kanado, četrt leta $3.00. za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25. Za Cleveland in Euclid, po raznaialcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50, četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada. $0.50 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per year. U. s. and Canada. $3.50 for 6 months. Cleveland, by mall. $4.00 for 6 months. U. S. and Canada. $2.00 for 3 months. Cleveland, by mall, $2.25 for 3 months. Cleveland and Euclid by Carrier. $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents. Entered as second-class matter January 6th, 190», at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 187». No. 102 Thurs., May: 3, 1945 Dve demokraciji? Ameriški škofje so izdali pred konferenco v San Fran-ciscu izjavo, v kateri naštejejo, kaj je potrebno, da bo organizacija za svetovni mir tudi v resnici uspešna. Ob tej priložnosti poudarijo škofje, da bo v bodočnosti izrazit boj med pravo demokracijo in komunizmom. To so njih pomembne besede: "Vsaki dan je bolj jasno, da bosta dva bistveno nezdružljiva življenska načina delila ljudi in narode v političnem življenju, ki je pred nami. To sta prava demokracija in marksistični totalitarizem." — Demokracija je zgrajena — na spoštovanju dostojanstva človeške osebe in na spoštovanju njenih pravic, ki so dane od Boga in jih nihče ne sme kršiti. — Marksistični totalitarizem pa nasprotno zganja skupaj mase pod diktatorsko vodstvo in meša njih razumnost s propagando in kontroliranim tiskom ter tiransko krši prirojene človeške pravice." Tako postavljajo škofje nasprotje med dvema političnima nazoroma, ki že danes bijeia bitko za bodočnost sveta. Obenem pa opozarjajo, da je treba vse previdnosti, ker se komunizem skriva za kamuflažo. Najbolj značilna kamuflaža, s katero komunizem ali marksistični totalitarizem zakriva svoje pravo lice, je zloraba besede demokracija. Pred leti so boljševiki odklanjali besedo demokracija in se iz nje norčevali, danes pa jo prav pogsoto rabijo, da toliko lažje varajo neuke in lahkoverne mase. Dejansko zlorabljajo besedo demokracija, vendar izgleda po njihovem vsaj na zunaj kot da sta danes na svetu dve demokraciji, demokracija po ameriškem vzorcu in demokracija po sovjetskem kopitu. Ko razmišlja kolumnist v N. Y. Timesu (27. aprila) o tej zlorabi, ugotavlja, da se pravi podtakniti stari besedi nov pomen, če se govori o neki sovjetski demokraciji. To pojasni na primeru: Eskimo tam na severu je oblečen celo leto v debele kože. Tam v Južni Afriki pa leta Bušman naokrog in le s kakim perjem v laseh. Oba sta napravljena po modi, vendar govorimo le o Eskimu, da je "oblečen." Če bi kdo govoril o Bušmanu, ki živi po svoji modi, da je "oblečen" bi zamenjaval pojem oblečenosti, kot ga navadno rabimo, in bi napravljal zmedo pri govorjenju. Tako delajo tisti, ki govore danes o sovjetski demokraciji, ko so vendar sovjeti tako brez vsega, kar spada k demokraciji, kot Bušman brez obleke. Potem pa^isti kolumnist nadaljuje z mislijo o svobodi, brez katere ni1 nobene demokracije in pravi: "V Rusiji je svoboda, da vsak bere časopisje. Tako je vsak svoboden, da lahko bere vse, kar dobi v roke. Toda v Rusiji ni nobenega lista, ki ne bi bil vladen. Lahko torej sovjetski državljan bere več listov, toda vsi so pisani v enem samem smislu, namreč v vladinem. Pri vsej navidezni svobodi le nima nobene izbere in tako nobene svobode. Ameriški delavec pa ima nasprotno vso svobodo izbere. Bere lahko ta časopis ali oni, izbira lahko med naprednim in konservativnim, med levičarskim in desničarskim. In če mu oba nista vseč, sme stopiti s tovariši skupaj in začeti izdajati novega, takega, ki je res zanj. V tej svobodi izbire je prava demokracija. Zato se ne da govoriti o sovjetski demokraciji brez zlorabe besede." Kar smo rekli o svobodi pri izbiri čtiva, isto velja o verski svobodi. V Rusiji ni nobene postave, ki bi ti prepovedala hoditi v cerkev. Boljševiki so sicer podrli ogromno število cerkva, toda v tiste, ki so še, smeš iti. Toda če greš v cerkev, ne dobiš dela v državni tovarni, ne na državnem posestvu, ne v državnem rudniku. O tem, kdo bo sprejet na delo odločujejo namreč tako imenovani "brezbožniki," ki so najbolj goreči komunisti. Ker pa je na Ruskem vse v državnih rokah, zato tam sploh ni drugega dela kot pri državi. Ti si torej svoboden, da hodiš v cerkev, toda obenem obsojen, da moraš poginiti, ker ne dobiš ne dela ne jela. Taka je verska svoboda pri sovjetih. Ker je vse v rokah države, je vsakdo samo suženj te države. Ali naj imenujemo tako demokracijo brez svobode še demokracijo? Zato prav pravijo škofje, da moramo biti previdni, da nas kamuflaža demokracije komunistov ne prevail. Ni dveh demokracij,'ampak le ena. Drugo je sleparija. Boljševiki torej zlorabljajo besedo demokracija prav pogosto. Kljub temu pa povedo, da je "razloček med zapadno demokracijo in sovjetsko. Neki A. Sokolov piše: "Gotovo jc razloček med demokracijo, ki je vpeljana v sovjetski Rusiji in med demokracijo, ki je v navadi v zapadnih deželah." Potem pa pravi, da bi bilo prazno delo, če bi kdo hotel, naj bo vpeljana ameriška demokracija po vseh evropskih državah. To da bi se reklo vsiliti tem deželam nekaj od zunaj. Sokolov pravi, da bi bilo to neopravičljivo umešavanje v povojno evropsko ureditev, če bi hoteli zgraditi Evropo po ameriško-angleškem vzorcu demokracije. Da ne bi kdo dvomil, da je tudi za Jugoslavijo pripravljena sovjetska "demokracija," piše isti Sokolov ob priložnosti, ko je bila podpisana med Rusijo in Jugoslavijo pogodba na dvajset let, da je Jugoslavija "po dobrosrčnosti sovjetskega naroda dobila možnost, da začne demokratski sistem." (N. Y. Times 22. aprila). Pod tako demokracijo je samo ena stranka in pod sovjetsko demokracijo seveda ni volitev po ameriških pojmih. Na Poljskem je bilo po poročilih časopisov ustreljenih 24 ijudi, ker so preveč glasno povedali, da niso zadovoljni s tem, da sme pri volitvah postaviti kandidate samo ena stranka. Tako je s sovjetsko demokracijo, ki hoče sedaj objeti velik del Evrope. Mi bi radi ob tej priložnosti opozorili, koliko se je pisalo v ameriškem časopisju o svobodi in demokraciji, ki da jo bodo vpeljali Titovi partizani. Vedno in vedno se je poudarjalo, da dobi Jugoslavija demokracijo po ameriškem načinu z vsemi svoboščinami, ki so lastne pravi demokraciji. Da: nes povedo tudi Rusi jasno, da bo v Jugoslaviji takoime-novana "sovjetska demokracija" in da ne puste, da se tja vrine ameriška. Tito je danes diktator po sovjetski milosti in o ameriških svoboščinah v Jugoslaviji ne bo ne duha ne sluha. Tako so listi, govoreč o partizanih, drug za drugim nasedali propagandi in varali svoje čitatelje. Za tako sovjetsko demokracijo v Jugoslaviji se je boril SANS in krog okoli njega. Vsi ti ljudje so zlorabljali besedo demokracija, da so lahko vlekli za seboj lahkoverne mase. Te dni bo Slovenija končno osvobojena kletega nemškega jarma. Ne po zaslugi partizanov, ampak po zaslugi zavezniških armad. Pa se pripravlja za Slovenijo nov jarem, jarm sovjetske sužnosti. Tako beremo, da trenirajo komunistični partizani za Slovenijo 2700 svojih ljudi, ki bodo novi vladini uradniki in novi narodni sodniki — po sovjetskem kopitu "demokracije." Kakor da na Slovenskem ne bi bili imeli dovolj uradništva od poprej! Stari uradniki in stari sodniki bodo sedaj veseli, če jim bo dovoljeno ponižno služiti pod novimi komunističnimi gospodarji. To je svoboda, to je demokracija, ki čaka naš narod v starem kraju. Komunisti se seveda z vso dušo vesele. Ali so Slovenci res obsodbe vredni ? Pismo uredniku lista "The Tablet" (Napisal dr. Ciril žebot) (Nadaljevanje) Ako bi bila ustvaritev domobranstva uspeh kakega političnega sodelovanja z Nemci, zakaj so tisoči fantov od Vaških Straž ob času laške kapitulacije šli v gozdove in se združili z izrazitimi protinemškimi borci Slovenske Zaveze, namesto da bi bili zbrali vse svoje moči v Ljubljani, ki je bila še pod nemško okupacijo? In zakaj niso odgovorni predstavniki Slovenske Zaveze po 25. juliju 1. 1943 navezali stikov z Nemci, da bi se dogovorili ž njimi za bolj učinkovit in manj drag začetek domobranstva v trenutku laškega poloma? Ce bi bili Slovenci kaj takega napravili, bi bili pač mogli s svojimi številnimi možmi in s pomočjo težkega nemškega orožja partizane kaj hitro "likvidirati." 12. Partizansko - laško pobijanje slovenskih demokratičnih oboroženih čet, beg" zadnjih o-stankov organiziranih slovenskih edinic in spoznanje, da zaveznikov še dolgo ne bo — vse to je prineslo med narod veliko razočaranje. "Prevarali so nas! Osvoboditev je še daleč. Partizani se ne bore za skupni narodni cilj, temveč le za uničenje poslednjih demokratičnih Slovencev, ker hočejo na vsak način izvesti krvavo revolucijo in potem sovjetizacijo." Taka čustva so se začela porajati med ljudmi in zato je domobranska organizacija rasla od dne do dne. Množica beguncev se je izlivala v Ljubljano iz krajev, kjer so gospodarili in rušili partizani. Po nekaj me-šecih, namreč spomladi 1. 1944, je domobranstvo štelo kakih 12,000 mož, in okoli S400 so štele narodne straže v.Primorju (kot žadarmerija, torej isto kot domobranstvo v Ljubljani). Težka notranja borba se je razvila med štabom domobrancev in Nemci. Prva stopnja te borbe je prinesla zmago domobrancev. Nemci jih namreč niso silili, da bi morali napraviti kako prisego. • Štab domobrancev je uspel, da se je zahtevalo od vsakega člana samo eno: da smatra domobranstvo za samostojno in nepolitično organizacijo ter dela za ohranitev tega značaja organizacije. Dejansko je bila vsa organizacija — od štaba pa do zadnje edini-ce — sestavljena iz zanesljivih slovenskih častnikov, ki jih je vezala skrivna prisega, delovati za slovensko narodno in za zavezniško stvar. Polagoma jim je celo uspelo, da so pod za-storom domobranstva organizirali posebno in novo slovensko oboroženo podtalno vojsko, ki je v maju 1944 štela 3000 mož, skritih v gozdovih. Polagoma so Nemci zavohali, da imajo Slovenci pod za-storom domobranstva še drugo, nelegalno vojsko, in so napravili nasprotne ukrepe. Dne 4. aprila 1944 so v Ljubljani aretirali tri vodilne osebe podtalne Slovenske Ljudske Stranke, in sicer gmajda, Verbiča in Križmana. Poleg teh še večje šteyilo domobranskih častnikov, Štirim drugim se je posrečilo pobegniti. Toda nemški pritisk je rasel. Dne 11. aprila so Nemci naenkrat prišli z zahtevo, da domobranci narede posebno prisego. Štab domobrancev je i-mel na roki težko odločitev: ali naj se napravi navidezna prisega in se tako prilije olja partizanski propagandi v zavezniškem svetu, ali naj pa odreče prisego in tako uniči še zadnje pribežališče za slovensko mladino, ko je to pribežališče ščitilo Slovence na eni strani pred deportacijo v Nemčijo, na drugi strani pa! pred komunističnim terorizmom. Odločili so se in izbrali manjše zlo. Podtalno delovanje za čidom domobranstva je postajalo težje in težje, pa tudi vedno bolj nevarno. Nemci so namreč držali na široko odprte oči in so kaznovali vsak napačen korak s smrtjo. V resnici je bilo več slovenskih častnikov ustreljenih. V prvih mesecih, ko se je partizanstvo organiziralo, se je obračala partizanska propaganda na one, ki so imeli voliti med deportacijo v Nemčijo in med domobranstvom, naj se rajši dajo odpeljati v Nemčijo. Pozneje so pa partizani začeli tožiti domobrance Nemcem, češ, da ti na tihem snujejo naklepe v prid jugoslovanski vladi in zaveznikom. Tako je ravnal tudi dr. Furl an, ki je v septembru 1944 govoril po londonskem radiu, da so domobranci naskrivaj prisegli zvestobo Petru. Dalje je povedal, da imajo domobranci skriven načrt, da zasedejo, slovensko Primor-je tja do Trsta, ko pride čas za to. 13. Prisiljena domobranska prisega, ki so jo vzeli nase kot edino mogoče "manjše zlo," je nagnila Kuharja, da je napadel slovenske katoličane na splošno po londonskem radiu. Toda popolnoma gotovo je tudi to, da Kuhar ve, da domo-branli niso imeli nobene druge izbire, ampak so morali sprejeti zahtevano prisego kot "manjše zlo." Kuhar ve, da so napravili prisego samo navidezno radi tega, da bi rešili svojo organizacijo in sploh slovensko demokratično stvar. Kuhar ve, da so mislili le na U. S. DAJE DOBRIM GOSPODINJAM BONUS RDEČIH TOČK Patriotične ameriške gospodinje dobijo vsak dan ekstra rdeče točke, ker izvršujejo delo ,ki anajo edine izvršiti za to deželo. Za one, ki želijo dobiti bonus rdečih točk. je treba napraviti naslednje. Shranite vsako kapljo porabljene kuhinjske masti. Točno 1o nesite k svojemu mesarju. Za vsak funt vam bo dal bonus 2 točk . . . tako zelo nujno potrebujejo porabljene maščobe, da izdelujejo zdravila, smodnik, umetni gumij, milo in na stotine drugih potrebščin na bojnem polju in na domači fronti. Hranite, dokler ni izstreljen zadnji topi to, kako ohraniti domačo vojsko, ki naj bi dala opustošeni domovini in njenim prijateljem zaveznikom v pravem trenutku vsaj to malo organizirano vojaško silo, ki naj bi pomagala odvrniti najhujše in začela s tako nujno potrebnim delom rekonštrukcije. če se pa domača vojska prepusti likvidaciji, bi bila Slovenija prepuščena popolnemu opustošenju od strani Nemcev in partizanov v uri svoje osvoboditve. V deželi bi ne bilo nobene sile, ki naj bi se od znotraj uprla prisilni sovjetizaciji. 14. Italijani so ves čas med svojo okupacijo Slovenije skrivoma podpirali partizane. Nemci sedaj delajo isto. Italijani in Nemci so imeli in imajo še en načrt — uničiti slovensko ljudstvo in pograbiti njegovo zemljo, ki je zemljepisno tako važna. Slovenci kot neodvisen narod so obema sosedoma bistvena ovira za dosego njunega imperializma. Zato sta oba podpirala in še danes podpirata komunistično manjšino, ki ji ne gre za svobodno in zedinjeno Slovenijo, ampak za uničenje vseh katoliških in demokratičnih živ-ljev, zakaj brez uničenja teh se sovjetizacija ne more izvesti. To bi pa seveda pomenilo uničenje naroda kot takega, zakaj Slovenci so eminent-no katoliški narod, ki imajo skoz in skoz zapadno-evrop-sko civilizacijo. Ako bi osišče dobilo sedanjo vojno, bo vloga partizanov končana, toda uspelo jim je, da so v precejšnji meri oškodovali slovenski narod. Ako bo pa osišče premagano, potem je nam popolnoma vseeno, kaj se bo zgodilo — tako so si mislili Lahi in Nemci, ko so izvajali svoje načrte v Sloveniji. Ta škodljivi načrt ni mogel zrasti iz naroda samega, ampak se je rodil v glavah njegovih sovražnikov. Zamislili so ga tisti, ki so upali na pogorišču Slovenije graditi svoje stavbe. Tem ljudem ni bilo nič za kako demokracijo, nič za krščansko slovensko kulturo. Ravno tako jim ni bilo nič za ohranitev gotovih narodnosti in so bili sploh pripravljeni žrtvovati vso zapadno kulturo. Slovensko partizanstvo ima svoje korenine naravnost v mednarodnem komunizmu, ki se mu zdi, da mu je sedanja vojna^prinesla na krožniku lepo priliko, da uresniči svoj načrt, ki je ž njim obseden. In ta načrt je — svetovna revolucija. Zato izkoriščajo, kar se najbolj da, svojo slučajno zavezništvo z demokratičnim za-padom. Podobno izkoriščajo do skrajnosti zanje ugoden položaj, ki je nastal v raznih deželah pod okupacijo osišča. Zelo prav jim hodijo izrazi kot "sodelovanje s sovražniki," "protifašistično delovanje" in polno takega. Komunizem se je zarekel, da mora uspeti zlasti na slovenskem ozemlju, ki je z zemljepisno - političnega stališča tako zelo važen. Toda preden doseže svoj cilj, mora najprej brezpogojno uničiti globoko ukoreninjeno zapadno-evrop- Patriotična prireditev V nedeljo 6. maja ob 3. uri popoldne priredijo mladinska liga, častna straža in mladinski krožki Slovenske dobrodelne zveze "Minstrel Show" in zvečer ples v Slovenskem narodnem domu rta St. Clair Ave. v počast materam in v korist "Home Coming Fund," kateri se je zasnoval pri organizaciji. Popoldanski program bo prost vsake vstopnine. Kazale se bodo slike mater, ki so bile posnete meseca septembra ob priliki počastitve mater, članic Slovenske dobrodelne zveze in mater, ki imajo sinove ali 'hčere pri organizaciji, ki služijo v armadi Združenih držav. - Slike mater so zelo drag spomin bodoči generaciji, posebno onim, ki se bodo povrnili iz armade pa ne bodo našli več žive matere. Drag spomin bodo slike tudi onim potomcem, kateri ne bodo stare matere poznali pa jo bodo videli v živi pozi na platnu. Slike, čeprav so v nekaterih slučajih bolj temne, se lahko reče, da so bile povprečno dobro posnete. Poleg kazanja slik pa bodo na programu nastopili naši mladi umetniki, kateri bodo pokazali vso svojo umetnost in nadarjenost. Na odru bomo videli črnopolte razigrane fantaline in med njimi belopolte, kateri bodo uganjali burke na račun zamorcev. Ponovno poudarjamo, popoldanski program bo vstopnine prost in ni nobenega vzroka, da ne bi bila dvorana nabito polna. Vsak član Slovenske dobrodelne zveze, kateremu čas in okoliščine dopuščajo, bi moral biti navzoč. Pri večernem programu oziroma plesu.bo vstopnina 50c. Igral bo Srnovršnikov orkester. čisti dobiček je namenjen v korist vračajočim se vojakom in dekletom, ko se povrnejo iz armade na svoje domove. Odbor, kateri je v ta namen izvoljen, bo skrbel za materialna sredstva in ob času vrnitve poskrbel za primeren sprejem in počastitev. ~ pi Toplo apeliramo «a ^ no članstvo naj se v ^ številu odzpve klicu jj in poseti to plemenito alno prireditev. ^ Joško gl^blagajn^ Pri veliki skledi W ^ katerih so se preset0 ^ vsej veličini ogron1"' ^ sta si naša lovca P0(1Jbj| i ly magala. Posebno )<< fj ipi Herblan, ki ni bil v d jjjj j,f hinji navajen takih Aj kot jih je premog4» j,| Kranjčeva hiša. Her velik strategist in ^^ Ji fenzivo naravnost v jj \ j ne rihte. Vedel Je' še tako močna stavbi % ži dolgo, kadar se J' j| % melji zrahljajo. ^ podil svojo žlico ■ de naravnost pod zg< jd $ našal od tam ož^ d % je. Kar samo se ij"^) Ji ,lo, ko je videl, kakv* fe, odlična strategij«.Rigate dobičke in jJ Kup z ocvirki se je ^ jo no bolj nagibal ^jt st vo stran. V nutku, ko je bilo »V >1, ga močnega sU"] Vjlv j J ocvirki bo strmof ^ g dno na Herblanovi j, de, je Herblan J roko, ki je krčevit" ^ ^ co, ob desno uho, ody , spregovoril, da j, jatelja Miho od s* trenutek: ^ fy. "Miha, jaz niše"1 ^ s seboj!" d., b»JV Razumljivo poj®>$e priznanje vzbudJ ^ vsakega lovca J» Je®^ ata so odnehali J%žj začudeni vprašal'v ^ "Da je nisi? * ^ % mek moti ali kaJ- ^ to]r z golimi rokami «< a?" "Se reče," je V° {»i ki je dosegel S glo zadal kupu ® Anin usodepolni^ * visok kup Z f>\5 ^ varno zamajal, r v » i • moglavil narav^> ; katero je H^^Mi no in strateg^0 ' f, di, "bi rekel, p jj* „ * stvar na vse str^ drf ^ konca sem PT1, W ne bi imelo ^V, $ da bi oba jema J j. je to, da bo (e P j V* zadostovala, lt tam in bom f1 ]e f t 3 Vs je mogočne bf; ^ podprl z veliK'^; jem iz sklede, \ ^ za spoznanje V'^ vsebina je ^r^'SS "Saj morda J ^ če boš tudi bila sila." ž tifj "Oh, kaj * A* pa zakej," tj* mami, 1 i kave narn'^ r ^ c še malo poff J > vaju bo grelo. # V^ TT^ V blan hišno ^fpr»VJ§Vv temi beseda*1 ^. • nI- Saj^V }ian je presenečen %. bedasto smehljal. 3 Biu zlobno zasvetile mi i,. tfJgl i^ajal! Saj denar donj £V.Zato! Zdaj mi pa 1 0 i 3 °krog!" la "i iP!g!edal v vežo. M ISl? Kaj se je zgodi- 0 j. S.em mu za krvavo ipj dejal Jernej ogorče-ba "s.f ^ "a delavnik popiva. jer:: Še žali." J j ij Je stisnil glavo med !# jj Zmuznil skozi vra-gafl^ 1 a!. m>% V®rekel gospod Va-lU ^aim, oče imeti sovraži n1",. C Posodi. Ta Brigi- pi'i!lf Vem ji zabičal> naJ ajn"''i if jj Petek in svetek, ka-»aski dvorec, kjer ' jjil'!.ijeVSak birič. Straža } V j/^a^pljivo merila ij 11 \ Navadnih nošah, okrog, priha-n6V "Si ^aljevali. ni J- ko«a> ki nas 3ot«p^ :ti(ji ''1 Lenart Golja. >st W Kvrte bo tu t)(> .Vu,rij KobaL "Le L1 •" se"1.; Ji J V- Kremar več ne >ni \j Sj? glasil Jernej. 3bi i abko kaj sveto- *m K, fl'V 3 invv ei obesiti na ij* ?c»eža, zanikrno te O d°žitno le zato po-J •!kali,? bi ujel kakega 3tisVg Ca- Tolmincev ni ? »e Jovolj previdni ,1)0 ^ h nk. Pni- kmalu sol Ker se j'ezi- ruf?V |NCViti z lepo be" ;ebSJ Pretepli. iAh^ leteli na prave. \ h ?ni Sadnega po- ?,Vi ? ^razumljivo ift^'K h ustih' Vna" 1 fSst n.a dostojanstvene i 'Jv"'1 je vzbujala za-m videzu je bil IV' ', Vr,u^dniček. ki je >> K2aslužke- ! zdellemal- p v6®je hotel iz~ 0 »t*; i ;š(.'j.Povedali so mu i« -delo po-j ' od° že sami 80 mu ponu-lX'iker je zvijal, B 1 Vi ^r l)ri°bečali še 3 j^1 Pozneje. ^iA l^i -V palačo mimo' J •) Se , . «■ K 2 očesom ni , «SE,Icah se ^ hK K V .tcsni uni" J° V'li t Ve1iko knjigo P°V V ht^n Golja je /'^HV^. češ bo že , Vri8al Jernej J kakor da je sV^ah.Pohod-več našli iz Slednjič se J i!Fra»ce Bevk J Pravica do \ življenja zvestobe . . . I'1 V( Campbell je m življenju čutiti, d gova modrost i" tako neomahljiVJ; v človekovi duši sprašuje po tem (Dalje P*®! je zaročila z Geoffreyem Vick-ersom, je mislil, da so se s tem nehale vse njegove skrbi zanjo. Zdaj pa je nenadno videl, da je njegov otrok nesrečen in da doživlja žalostno giro. Najbolj pa ga je mučila misel na to zahrbtnost. Campbell je bil angleški častnik. Čut za čast in dolžnost mu je bil nekaj nad vse svetega. Vanj se ni smel obregniti nihče. Za čast in dolžnost je bilo treba žrtvovati vse, potlačiti vse svoje želje in zatajiti samega sebe. Zahrbtnost in nezvestoba je bila v njegovih očeh največji, da, edini greh, ki ga je mogel kak Anglež zagrešiti! Zapleteni duševni spori so bili zanj samo izgovor, s katerim so se borili slabotni značaji in lju> dje, ki so odpovedali pri izpolnjevanju dolžnosti. Zdaj pa je moral spoznati, da se je njegov otrok pregrešil zoper ta najsvetejši zakon in naredil greh zahrbtnosti in ne- M. Jacoby - R. Leigh ROMAN Gornja slika nam predstavlja Mrs. Martho E. Truman, mater našega predsednika Trumana. Stara je 92 let in ko je izvedela, da je njen sin postal predsednik Zed. držav, je izjavila, da vsak dan moli za svojega sina, da bi ga božja previdnost Vodila v njegovi odgovorni službi. trni Gorna slika nam predstavlja pisalno mizo pokojnega predsednika Roosevelta, kjer so razpostavljeni razni predmeti, ki je bil dobil pokojni predsednik. Poleg mize pa je prazen stol, katerega je zapustil predsednik, ko se je podal na oddih nevedoč, da ga v Warm Sprnigs, Ga. čaka smrt. Perryju je rdečica zalila bledo lice in vzkliknil je: • "Gospod polkovnik!" "Molčite! Prepovedujem vam, da bi se še kdaj dobili z mojo hčerko ali da bi spregovorili še eno samo besedo z njo!" "Sire, jaz nisem nepošten človek! Hotel sem danes govoriti z Geoffreyem, toda nisem imel prilike, da bi ga dobil kje na samem. Elizabeta in jaz . . . se imava rada!" "Ljubezen! Temu pravite vi ljubezen!" "Pojdi, Perry! Prosim te, pojdi zdaj!" ga je prisrčno prosilo dekle, ker se je balo, da bi med očetom in njim utegnilo priti do še ostrejšega obračunavanja. • "Dvomim, da boste tako pogumni, da bi bratu priznali, kako ste ga prevarali! Toda verjemite mi, da ga bom že jaz obvestil o vsem!" V Campbellovem glasu je "To je vendar komaj drugi kozarček!" se je jezil sir Benjamin. "Moral sem vendar nekaj požreti po tistih tvojih kroglicah —!" Lady Warrentonova pa je medtem našla že drug predmet za svojo nemirno radovednost —. Mimo vrat je priplesal mlad par; to je bila Elizabeta Camp-bellova z nekim častnikom. "Glejte, vaša hčerka, polkovnik! Dekletce je zares draže-stno! Ugaja mi pa tudi njen zaročenec!" "To ni njen zaročenec," je odvrnil Campbell. "Saj ste vendar rekli, da je razočena." "Da! Z Geoffreyem Vicker-som, mladi častnik pa, s katerim pleše, je njegov brat Perry Vickers." Lady Warrentonova se je malce zlobno nasmehnila: "Jaz sem pa mislila, da je to njen zaročenec, saj se tako nežno gledata kakor prava zalj ub-ljenca." "Toda Oktavija!" je hotel pokarati ženo sir Benjamin, toda ta ga ni poslušala, marveč je polkovnika Campbella naprej obsipala s hudournikom besedi. "Torej, dragi polkovnik, kakor sem rekla, vam bom že poiskala ženo! Bodite brez skrbi! Kakšen značaj vam je pa najbolj po godu? Kaj imate poleg značaja najrajši?" "Molčečnost!" je brez pre-mišljanja odgovoril polkovnik Campbell.' "O, dragi Campbell, vi se mi prikupujete prav kakor dragi lord Melbourne, ki je bil nekoč moj sosed pri mizi. 'Lady Warrentonova,' je dejal, 'vi imate moč, da me spravite do blaznosti,' je rekel." "Verjamem, da je govoril resnico," je dejal na to Campbell, sir Benjamin pa je izkoristil priliko ter se neopazno splazil do mize, kjer so stale razne pijače. Perry in Elizabeta sta izginila iz dvorane. Posrečilo se jima je, da sta prišla v prazno sobo, kjer sta se lahko nemoteno pogovarjala. "Draga, nocoj si tako lepa! Tako sem srečen, ko vem, da me imaš rada. Naj se zgodi, kar se hoče, ti boš samo moja!" "Perry, vrniva se v dvorano! Tu naju ne smejo videti na samem! Ljudje bodo takoj zače-jli govoriti. Morava nazaj v dvorano, ti pa glej, da boš čim prej govoril z Geoffreyem!" "Ne boj se, draga! On naju bo razumel! Saj je tako dober!" "Prav zaradi tega ne morem več prenašati te negotovosti. Vest me peče, ker vem, da mu delava krivico!" "Toda midva se imava rada in kdo bi mogel ali naju smel ločiti in nama braniti, da se imava rada?" Držala sta se za roke in zrla drug drugemu v oči. Ko je Elizabeta malce okre-nila glavo, se je stresla in vsa prebledela: za njima je stal njen oče . . . Polkovnik Campbell ju je že iskal v dvorani, ker je hotel hčerko opozoriti na to, da nekateri že govore o njej in o Perryju. Pripomba lady War-rentonove ga je zadela v srce. Res da ni niti za trenutek dvomil o zvestobi, svoje hčere in o poštenju Perry j a Vickersa, vendar so ga te besede grizle v duši tako, da je hotel spregovoriti z Elizabeto. Tako je prišel v to sobo. Ko ju je videl sama, je obzirno za-jkašljal, ker ju ni hotel prese-i netiti. Najbrž sta se razgovar-' jala, kako bosta presenetila Geoffreys, in je vsa stvar bila čisto nedolžna! Vsaj polkovnik Campbell bi bil rad, da bi bilo tako. Stopil je nekaj korakov bližje, toda onadva ga nista opazila. Tako je proti syoji volji bil priča teh zadnjih besedi. Elizabeta se je zdrznila. Perry se je obrnil. Polkovnik je mirno gledal hčerki v oči. "Bodi tako dobra, pa se vrni v plesno dvorano!" ji je rek'el z odločnim glasom. / "Ali vam lahko stvar pojasnim, sire? Jaz sem . . ." je spregovoril Perry. "Niti malo me ne zanima, kaj bi mi radi povedali. Nimam besed za vaše vedenje. Kako naj imenujem to, če se nekdo igra z zaročenko svojega brata?!" zvenela iskrena jeza. Toda tudi Perry je moral zbrati vso svojo prisebnost in voljo, da se je obvladal in da ni planil po-koncu. Prizadeval si je, da bi mu čim mirneje odgovarjal: "Moj brat me predobro pozna, da bi verjel, da nisem bil do njega tak, kakor se spodobi!" Nato se je obrnil k Elizabeti: "Elizabeta, prej ko odidem v Chukoti, te bom poiskal." Priklonil se je Campbellu, udaril s petami in hotel oditi. A polkovnik Campbell ga je ustavil: "Poročnik Vickers! Čeprav ste v diplomatski službi, ste zdaj dodeljeni moji garniziji v Chukotiju. Moj častnik ste, zato vas opozarjam, da se morate pokoriti zapovedi svojega poveljnika!" "Razumem!" je dejal na to Perry s hladnim glasom. "In zato boste storili, kakor sem vam rekel. Ce ne boste poslušali moje zapovedi, bom za' hteval, da vas takoj prestavijo v London in postavijo pred voj-[io sodišče." "Razumem!" ,Perry se je zTiova priklonil in odšel. Ko je Campbell ostal sam s hčerko, je rekel mileje: "Elizabeta, jaz te zares ne razumem." Dekle je pritajeno ihtelo. "Oče, rada ga imam!" "Ali res misliš, da je to ljubezen ?" Ni mu odgovorila, samo poti-hem je jokala. Campbella je ta njena bolečina globoko ganila, ker ni še nikdar videl hčerke tako obupane. Vedno je bil prepričan da je popolnoma srečna. Ko se |. ŽENINI IN NEVESTE1 jfc ; Naša slovenska unijska tiskar- ^ ! na vam tiska krasna poročna ! vabila po jako zmerni ccni. I'ri' L,c • dite k nam in si izberite vzorec J papirja in črk. ^ i . Ski | Ameriška Domovina * % X 6117 St. Cnir Ave. HEn l^j ________-ZŽČŠ f * « » »i ii-*i. r.t"i.~»"i »i"j j~t > 1 a.i .t.^ AHUN oren10 % Mi vam inštaliramo nove furneze n?na|ii£l J* plin. Postavimo termostate in reconvert nerje. Mi čistimo, resetamo in popravim ■ ^ ^a, Mi imamo dele za popravo vseh furflž ^ razpolago tudi gutter dek. ^T r.l1 Dft 613 E. 99. St. 0 ^ JOE J. AHLIN fc ^lllllllllllllllllllllllllllllllllliMIIII!lllllllllllllllllllllllll>lll»"""" ^ i Jo8. Zele in sii'471: pogrebni zavod ^ Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki urf"rfVjJ \ stl Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo P = 6503 ST. CLAIIt TVENUE Te0'. Ji = colinwoodskicba, . = 452 E. 152nd STREET. Te'" ^MVA; ]f F^mi^mii^^ liniMiiM^^^^^^ n'/y j i ___ ^ ^ H ■»ir*^ v* - vJv^'lKr!/!^i K 'HHHhIH^^ I V BLAG SPOMIN y | ■ sedme obletnice prezgodnje smrti 'v jn | ^ ■ ljubljene in nikdar pozabljene hcv* I ' Agnes Zobef/5« I ki je v cvetoči mladosti zatisnila, svoje mile oč» n zaspala dne 3. maja 1938. ^ Že sedmo leto bridke žalosti, Toda v srf11 »ivi % ^ ' vj kar si Ti zapustila naš dom, Tvoj spomin nai f < ljubljena hči in draga sestra, počivaj v w^faefi ^ '