St. 40 Mapibop, dia© 7. oktobra 1909. Tedaj XLIII. Izhaja vsak četrtek In velja s poštnino vred in v Maribora s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za Četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 5 K, za drage izvenavstrijakt dežele 6 K. Kdor hodi sam ponj, plača na leto samo 3 K« Naročnina se pošilja na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Maribora. — List se dopošilja do odpovedi. — Udje „Katol, tiskovnega društva" dobivajo list brez posebne naročnine. — Posamezni listi stanejo 10 vin. — Uredništvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo: Koroška cesta štev. 5, vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. Za inserate se plačuje od enostopne petitvrste za enkrat 15 vin., za dvakrat 25 vin., za trikrat 35 vin. Za večkratne oglase primeren popust. Inserati se sprejemaj- do srede zjutraj. — Ne* zaprto reklamacije so poštnine proste. List ljudstvu v pouk in zabavo. Deželni zbor. Zanimivo je sedaj čitati naše liberalne in Plo-jeve liste. Zjakaj? Dan na dan se besno zaletavajo v naše deželne poslance, jih zasramujejo, obrekujejo in zmerjajo, da se mora Človek res Čuditi, odkod toliko jeze in sovraštva. Liberalci,in Plojevci store vse to zaradi tega, ker naši poslanci v Gradcu izredno pridno delajo. Prej so ti njih sovražniki hoteli ljudstvo nalagati, da poslanci Slovenske kmečke zveze v Gradcu ne bodo niti ust znali odpreti. A sedaj jih glejte! Sejo za sejo vstajajo ter govorijo v prilog svojim vo-lilcem; junaško in brez strahu branijo pravice svojega naroda; stavijo predloge in se pritožujejo x interpelacijah Čez krivice, ki se gode našemu ljudstvu. In nobenega razločka ni med njimi. Vsi se vrstijo drug za drugim, nobeden ne izostaja ali zaostaja, vsak skrbi za svoj volilni okraj. Med [štirimi očmi priznavajo celo najbolj zagrizeni liberalci, da je res veselje Čitati poročila iz deželnega zbora štajerskega, ker so vedno v njih sledovi marljivega delovanja slovenskih poslancev. Plojem in Kukovcem vsi napadi ne bodo prav nič hasnili, kajti volilci spoznajo prav dobro, kje je delo in kje samo nasprotstvo. • • Naši poslanci so v seji dne 1. oktobra stavili te le predloge: Poslanec Roškar je vložil predlog s katerim zahteva da prispeva c. kr. vlada 50 odstotkov k ©olskim stroškom y prilog saniranja deželnih financ in olajšavo občinam glede Šolskih bremen. Poslanec A. Meško je vložil predlog za regulacijo Drave v ptujsko-ormožkem okraju, posebno v krajih Obriž in Grabe pri Središču. « . * V seji dne 5. oktobra so poslanci S. K. Z. govorili in predlagali: Dr. K. Verstovšek je utemeljeval svoj predlog za uravnavo Pake in opozarjal vlado na pre-mogne jame v velenjski občini, kjer se vdira zemlja in se povzroča posestnikom vedno več škode. V isti seji je utemeljeval dr. Verstovšek predlog za uravnavo Mislinje naštevajoč neizmerno škodo, katero stori povodenj vsako leto v Slovenjegraš-kem okraju. Oba predloga se odkažeta kulturnemu odseku. Poslanec Novak je utemeljeval svoj predlog najprej v slovenskem in potem v nemškem jeziku zaradi preložitve državne ceste od Gornje Polskave Čez Sentovec Devino do mesta Slov. Bistrica in od Spodnje Ložnice, Čez Gornjo Ložnico /Okoško-Straže in tako dalje do Konjic, Predlog se je odkazal klultur-; nemu odseku, v katerem sta tudi Novak in Pišek. Poslanec Roškar je poročal v deželni ; ebornicl o občinskih dokladah občine Gorenskivrh in Gornjigrad ter predlagal, da se ugodi zahtevam o-; beh občin, kar se je tudi sprejelo. Dr, K. Verstovšek je predlagal delitev Šolskega sveta v dve sekciji nemško in slovensko; stavil j interpelacijo na dež. namestnika Clarv-ja radi one-: snaženja Pake iz tovarne za usnje v Šoštanju. Poslanec Terglav je vložil sledečo peticije: za podporo slovenske dekliške šole v Celju; za podpo-j ro k stroškom ustanove postajališča Radeče; za pod-1 poro slov. planinskemu društvu. Poslanec Ozmec je vložil prošnjo „Dijaške ku-i hinje v Ptuju za zvišanje letnega deželnega pri-I spevka od 800 K na 1000 K. Iz finančnega odseka se nam poroča. Posameznim društvom za varstvo otrok se ne bodo dajale podpore, pač pa osrednjemu zavodu v Gradcu, do katerega se naj obračajo naša društva. Nemškemu, učiteljskemu društvu se je dala za zdravilno hišo ob morju podpora 1000 K. Slovenska učiteljska zveza se seveda za take reči ne briga, ki bi mu več koristile nego neumna gjonja proti klerikalnemu, zmaju. Prošnja slov. planinskega društva v Rušah se je odkazala v poročanje deželnemu zboru. Poročevalec Lamberg je predlagal odklonitev, vendar sta se dr. Korošec in dr. Verstovšek toplo potegnila za prošnjo in nazadnje se je tudi ugodilo, da deželni odbor stavi svoj predlog. Osrednjemu odboru za varstvo kmečkih koristi se je dala podpora. Dr. KoroŠeic in dr. Verstovšek sta se toplo zavzela za podporo. Prošnja gospodinjske Šole, v Teharjih se je na priporočilo dr. Korošca odkazala deželnemu odboru. Politični ogled. i — Kranjski deželni zbor. Verifikacijski odsek je po poročilu na predlog poročevalca dr. Pegjana sklenil, da deželnemu zboru priporoči, naj se razveljavita mandata poslanca Josipa Lenarčiča in poslanca Franceta Višnikarja. — Volitve na Goriškem. V nedeljo 10. t. m. se vršijo na Goriškem volitve v kmečM skupini. Slovenska ljudska stranka je postavila sledeče kandidate: Za Tolminsko: dr. Gregorčič, državni in dež. poslanec v Gorici; Anton Kosmač, župan v Cerknem. Za Goriško: Ivan Berbuč, profesor v Gorici, Mihael j Marinič, posestnik v Podsenici; Mihael Zega, po-; sestnik v Kanalu. Za Sežansko: dr. Henrik Stepa-; nič, sodni svetnik v Gorici; Franc Zlobec, posestnik v Ponikvah pri Avberu. — Ogrsko. V političnih krogih se zatrjuje, da je cesar v soboto k trgovskemu ministru, Košutu izjavil, da njegovih predlogov ne more sprejeti. Ae- j renthal jo po avdijenci Košutu razložil, da name-| rava cesar, Če bi se razbila prav vsa pogajanja, j imenovati brezbarvno ministrstvo, ki bi imelo nalogo j držati koalicijo, dokler se ne reši volilna reforma. Delovanje tega kabineta bi seveda ne trajalo dolgo, kajti če bi se njegova pogajanja ne posrečila, bi bil j imenovan nov kabinet z izrecno nalogo razpustiti j drž. zbor. — Bosanska ustava. Bosanska ustava se proglasi tekom oktobra. Najbistvenejša izprememba, ki • se je tekom dolgih pogajanj in posvetovanj izza pr-f vega početka zgodila, je ta, da ima duhovščina vseh 5 veroizpovedanj pasivno volilno pravico. Kar se tiče t razmerja Bosne do monarhije in do nje sestavnih delov, Avstrije in Ogrske, se ne bo nič izpremenilo, i ampak ostane vse pri starem. Državnopravno i stališče Bosne ostane tako, kakoršno je. Deželni svet, ki se ustanovi, ne bo podoben našim deželnim odborom ker bo imel zgolj. posvetovalno nalogo. Kaj posebnega bosanska ustava pač ne bo. — Belgijski katoliški shod. V mestu Mecheln se je minole dni završil krasen katoliški shod, ki je po svojem uspehu in sijaju prekosil vse naöe prire- | diteljev. V 18 skupin razdeljeni so najboljši belgijski možje razpravljali in se posvetovali o vprašanjih', ki so važna za dušni in gospodarski blagpr ljudstva in domovine. Udeležili so se občnega zbora PODLISTEK Miha in Jaka pri Vugatu na Grobelnem. Miha: Ali veš, Jaka, kaj je novega v St. Vidu? Jaka: Na-a. Miha: Čudež se je zgodil. Jaka: Bež, no, bež! Kakšen pa? Miha: Najin sosed je naenkrat začel latinsko govoriti. Jaka: Ne bodi no smešen! Miha: Jaz nisem, ampak najin sosed, pravim. Jaka: Kako pa mu je vendar to prišlo?! Miha: Veš, ravno je bral „Narodni List", kar ga je nekaj v grlu in po jeziku zaščegetalo, kakor da bi se mu .bil jezik zasukal, in znal je latinsko govoriti,, pa tudi pisati. Jaka: Res čudno! — Ali pa je slovenski obenem pozabil, Če se mu je jezik drugače zasukal? Miha: Se ne popolnoma, a bati se je, da se bo to kmalu zgodilo, ako bo še naprej jtako pridno prebiral „Narodni List", Jaka: Ampak dobro pa je vendar-le, da zna naš sosed latinski. Miha: Ah, kaj Še! Cemu mu pa bo? Jaka: Veš, odslej bo lahko svoje sinove kar doma učil latinščine in mu jih ne bo itreba pošiljati v drage latinske Šole. Miha: Imaš prav! Ampak jaz se bojim za nas pivce, ki ga ne bomo razumeli, ako bo v, svoji gostilni nad nami pa latinsko kričal, koliko smo zapili, in da ne smemo razgrajati. Jaka: Kaj pa to!• Pivci si lahko pomagajo in grejo kam drugam, ampaki ubogi so občinski odborniki, ki ne bodo razumeli svojega župana in njegovih latinskih predlogov, in ne bodo vedeli, ali bi kimali navzdol ali povprek, pa še od občinskih sej ne smejo kar tako izostajati. Miha: iTa vse še ni nič! Kaj Šele bo, fie bo svoji tovorni živini samo po latinsko komandiral? Ne bode vedela, ali naj vozi na desno ali na levo. In če ji bode potem v svoji opravičeni jezi pokazal bič, gotovo bode z repom nakvišku zdir-jala po cesti, in gorje meni, ki sem navadno na cesti, ako se ne bo mogel dovolj hitro umakniti. Jaka:i Veš, Miha, jaz pa si vse nekaj drugega mislim, zakaj se je naš sosed na svoja pozna leta pobrigal za latinščino. Veš, to je tako. Kadar bodo liberalci vse duhovnike pohrustali, takrat no bodo več župniki poročali ženinov in nevest, ampak župani. In ker misli naš sosed, da bo na večno župan, zato se je Že zdaj pobrigal za latinščino, da bode mogel takrat reči nad ženinom, kakor nekdaj rokovnjači:, „In nomine patre, vzemi jo na kvatre." Miha: A, tako? Tega pa nisem vedel. Zvečer, ko bom Šel k njemu nad palenko, ga bom že slišal, kako zna latinski. Jaka: Ali pa že veš, Mihia, najjnovejšp šentvldsko pesem ?. Miha: Na-a, je Še nisem slišal. Povej ali zapoj nT jo no, Če jo znaš. Jaka: Ce daš še za en liter, se lahko zgodi. Miha: No, naj pa bo! Rad bi jo slišal. Jaka (poje}:t i ! Kaj dela pa Florjanek naš, Ta liberalni, zvest pristaš? V „Narodni List" Zamišljen Čist, Živini trati potni list. Županovati luštno je, Ker dobri Sumer vodi vse, Florjanek pa Le kimat zna. To naprednjakom se poda. A prišel, je volitve dan, Za liberalce dan strašan. Sest naših je, Sest vaših je, Županski stolec maje se. Se sašla modra glava je, Postave, ta razume vse. A zmotil se Tu Sumer je, Glavarstvo! mu ovrže vse. Ubogi Florijaneld zdaj Nemirno čaka, kdaj bo kaj Iz Gradca dol Popravljen stol, Ki se potrL mu je napol. Res smiliš se nam, Florijan, Že štiri leta si župan, Zaničevan, Zasmehovan, Želimo ti rešitve dan! med drugimi kardinal Meroier, predsednik državne zbornice in senata, apostolski nuncij, vsi škofje Belgije, justični, železniški, minister za umetnost in znanstvo itd. Najbolj znamenit je bil govor , prof. Kur t ha: Cerkev in poduk. Šolski odsek je sprejel resolucijo za popolno enakopravnost državnih in katoliških gol. Na vrsto je prišlo tudi narodnostna vpna-Sanje, ker .Vlomi zahtevajo svojih gol z vseučiliščem, do kakega sklepa ni prišlo. Želo zanimive so bile razprave v odsekih za organizacijo ženstlva, strokovna društva, časnikartvo, znanost in književnost, kjer so bile sprejete važne resolucije. Na slavnostnem zborovanju je vzbujal največjo pozornost govor orleanskega škofa, ki je dejal, da razmerje, med ljudstvom in višjimi pastirji na Francoskem äe nikdar ni bilo tako prisrčno ko sedaj in da goji nlajboljše nade za cerkev na Francozkem. Govoril je tudi v imenu avstrijskih katoličanov grof Galen int so zlasti njegova izvajanja o Bonifacij evem in Pije vem društvu vzbudila največje zanimanje in odobravanje. Slavnostnega sprevoda se je udeležilo 60.000 oseb od najvišjih stanov do priprostega delavca in kmeta. Dasi je v oikraju Mecheln liberalno občinstvo sko-ro v večini, se mir nikjer ni kalil r— naži liberalci tega seveda ne bodo zapopadli, saj svoje nature niti toliko nimajo v oblasti, da bi ne napadli priprostih romarjev. Mala poetična naznanita. D| n e 1. oktobra: V, Cetinju so odkrili vojaško zaroto proti črnogorski vladarski rodovini. Baje je bil del vojske mobiliziran proti vladarski rodovini. — V Solunu zborujejo že nekaj dni zaupniki mladoturške stranke* K Bobra poučenih krogih se govori, da nameravajo Mladoturki sJdeniti, da se raz-družijo njihovja društva za „skupnost in napredek". Na ta način hočejo omogočiti, da se bodo lahko združila tudi druga narodnostna društva, ki delajo Mla-doturkom veliko skrbi. — Rusko zunanje ministrstvo Ja 2obilo iTznemlrJajoöa poročila o vojnih pripravah Japonske v Mandžuriji, Veliko ruskih trgovcev se pripravila za lilČEfdaDija KUjift, podjetij. D n e 2. oktobra: SpamskSa grmada je zasedla goro.Durugu, na Kateri Ja fcflla utaborjena glavna moč Kabilov* Celo mesto Madrid je vi zastavah. — V Bosni in Hercegovini se ustanovi nova moha-medanska stranka, ki naj združi vse Mohamedance brez Dzira na narodnost, ta pa zlasti glede zastop-stva v: bodočem bosanskem saboru* Pravila za,stran- i ko so že izdelana. — V Barceloni na Španskem je zasledila policija neko anarhistično zaroto. [Tri anarhiste so zaprli ysled neldh poročil, H lih 50 dobila policija od neke zasebne strani» Našli so pri njih spise, iz katerih se je Izvedelo, da se je| nameravalo pomoriti v Madridu več visokih oseb. Dne 3. o k t p b r a:: iMini&trski predsednik, naučni minister in nemški minister so se posvetovat ti v zadevi sankcioniranja lex Kolisko-Axmann. Odločitve Še ni bilo. Cuje se, da za sankäcijoniranje ni nič kaj ugodno stališče» — V Italiji se marljivo oboro-žujejo. Ustanovljenih je Že pet novih' konjeniških" polkov,' — Sankcija bosenske ustave in volilne pravice bo vsak' čas izvršena. — Nemški kancelar, ki pride 15,: novembra v Rim, pride tudi tv Vatikan ter b'o imel pogovor s papeževim državnim tajnikom. D n es, 4. oktobra: Na Bolgarskem je nastalo med mlajšimi Častniki nevarno gibanje, naperjena proti vojnemu ministru, ki je sovražen preosnovam, katere zahtevajo mlajši častniki Častniki imajo tajne sestanke in zveze. —. Predvčerajšnjim se je vršil na Dunaju ministrski svet, Jd se je bavil z delomožno-stjo Češkega deželnega zbora in z bosenskim ustav- nim načrtom. Posvetovanja so se udeležili vsi ministri razven poljedelskega ministra» — Ministrski svet je sklenil, sklicati državni zbor v drugi polovici meseca oktobra» Češki državni poslanci bodo imeli prihodnje dni na Dunaju posvetovanje, da določijo taktiko za prihodnja zasedanje državnega zbora, Dne 5. oktobra: Cesar je predvčerajšnjim v posebni eno uri trajajoči avüijenci sprejel ministrskega predsednika Bienertha v zadevi sklicanja državnega zbora. V prihodnjih dneh priobči „Wiener Zeitung" cesarjev patent, ki skilicuje državni zbor na dan 20, t. m. Zasedanje državnega zbora bo o-tvorjeno z dolgim govorom ministrskega predsednika. — Dunajski župan dr. Lueger sklicuje na soboto 0« t, m, posvetovanje rseh načelnikov nemških strank, da nemške stranke zavzamejo enotno stališče napram nesajnkcijoniranju lex Axmann, — Nemški narodni svet bo priredil na dan, ko se sestane parlament, kot protest proti nesankcijoniranju lex Kolis-ko Aimiann demonstracijski obhod po Dunaju» — V Portlandu v Severni ¡Ameriki sa prijeli nekega ftrturja Wrighta, v trenotku, ko je hotel planiti z revolverjem na predsednika Združenih držav Taflta. ki se je pripeljal v avtomobilu. Našli so pri njem poln žep nabojev. Nameraval se je na Tafta dobro organiziran anarhistični napad. Razne novice. Duhovska vest. Ob priliki posvečevanja župne cerkve na Dolu pri Hrastniku je imenoval prevzvi-Šeni g. knezoškaf dr» Mihael Napotnik preč. g. župnika Antona /Veternika duhovnim svetovalcem. Odlikovanje. Deželni odbornik RobiS je dobil v graški razstavi vin posebno državno kolajno, njegov sin Feliks Robič pa priznanje za umno kletarstvo. Imenovanje. Gardnega ¡vicestražmojstra majorja Jerneja Andrejka pl. Lfvnograda, pisatelja znane knjige „Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini", je ¡imenoval cesar za stražmojstra v prvi ar-Čierski telesni gardi. * Iz šole. Imenovan je učitelj Ivan JŽolnir na ljudsko šolo v; Spodnjem Dravogradu, za šolskega vodjo na III. deški šoli v Maribpru učitelj Viktor Setina. Definitivnim učiteljem in učiteljicam so imenovani: Albert Jerin v Podčetrtku, Ferdinand Kokot v Pišecah, Amalija PuŠenjak v St. Jerneju pri Konjicah, Jožefa Stegenšek v Spitaliču, Silva Babič v Stranicah, Frančiška Podlesnik v Dobju, Glede starostne doklade se je v dveh slučajih razsodilo, da se glede zunanjih učiteljev, ki stopijo v štajersko Šolsko službo, ravna glede službenih let za pripoznanje starostne doklade po štajerskem šolskem zakonu. * Mesto učitelja ozi učiteljice je razpisano na trirazredni ljudski Šoli vi Spodnji Polskavi, p. Pra-gersko. Prošnje do 20. t. m. je vložiti na krajni Šolski svet» Dr. Benkovič in dr. Verstovšek sta dobila dopisnici, oddani na Dunaju, na' katerih se jima grozi radi rabe slovenskega jezika v deželnem zboru. * Dokazovanje „Narodnega Lista". Slučajno sem dobil v roke zadnjo Številko ¡„Narodnega Lista". Ko površno pogledam njegove dopise iz celjskega okraja, naletim zapored na besedica „baje", ki je gotovo najboljši in pri liberalcih navadno edini dokaz za resničnost tega, kar se trdi ,v dopisu» ¡Ta me napoti, da sklenem prebrati prvokrat v življenju vso Številko in zbrati vse take dokaze liberalne resnicoljubnosti. Evo jih: V nekem dopisu se bere: „Tako se je baje izrazil nekdo." Živel dokaz!i V drugem se bere: „Skof je baje napravil račun s kaplanom." Zopet v drugih je vse dokazana s tem, da se takb „po trgu govor i", da „tako govori staro in mlado", da se „taka splošna in c.V°.,m, otroci govori".. Zmanjkuje jim ® njihovih glavah, sem si mislil pri teh besedah, zato pobirajo otročarije in babje čenče» Višek liberalne resnicoljubnosti pa kaže ta4e sklep nekega dopisa-„Izjavljamo pa, da smo samo zaibilježili to, kar kap-Ianovi somišljeniki po trgu govore, n e d a b i t r d i-11, d a j e t o t u d i r e s." Ich sage nicht, ich mei-ne nur, da so liberalci — lažnjivci. * Enakost in soc. dem. voditelji. Socialno demokratki drž. posl. Skaret je na stran, zborovanju izjavil, da je;v Avstriji 113,000 plačujočih sodru-gov. Ako plača vsakdo več kot 40 K na leta social-demokraškim voditeljem, dobimo velikansko svoto 4,520.000 K, Pri tolikih strankinih dohodkih je seveda mogoče, da se redi toliko in toliko voditeljev, ki nimajo drugega dela, kot da kriče in se pasejo od delavskih žuljev med tem 'ko ubogi delavci stradajo. Zato pa povsod opozarjajte delavce .pred nesrečno socijalno-demokracijol « Katoliško gibanje na Češkem, Slovansko katoliški gibanje je na Češkem tako živahno kot nikdar prej. Zborovanje sledi zborovanju, ki z veliko privlačno silo razširjajo in utrjujejo katoliško češko organizacijo. Dne 5. septembra se je vršilo velika katoliško zborovanje za južno Češko v Netolicah in 12, septembra velika ljudsko zborovanje za labsko pokrar jino* v Podebradu. Isti dan so se tudi vršila posvetovanja in zborovanja katolikov v wlašimerski, bran-dyski in kolinski okolici« 19. septembra je bila * Mladih Vožicah veliko manifestacijsko zborovanje. ¡To gibanje, ki razširja z neizpremenjena iskrenostjo po vseh Čeških pokrajinah, povzroča ^naprednim" listom že veliko skrbi. Da se bo pa moglas ustvariti tudi razširjevanju kat. misli močna mate rijelna podlaga, se dela pridno in po načrtu za gospodarsko združenje in razvoj kat.-^nar.volilcev. Z novim letom je začela poslovati „Gosp. zveza Čeških katoliških poljedelcev", ki danes po desetmesečnem delu izkazuje že pol milijona kron prometa. Nekaj tednov pozneje se je ustanovila „Deželna zveza ¡čeških kmetijskih zadrug". Ta zveza združuje že 50 rajfajznovk in 13 konsumnih društev. Napredek na gospodarskem polju je povzročal, da se je ustanovila v Pragi ¡posojilnica, kateri načeluje šolski svetnik! dr,: M» Kovar, Začetni razvoj tega zavoda „Ceškoslovanska Založna" obeta krepak svoj procvit. Tlako morejo tudi Matoliška narodnjaki na Češkem kot njihovi somišljeniki na Moravskem, in sicer pod veliko težjimi pogoji, reči ponosno: :„Mi gremo naprej!" — Tako vidimo, da ima katoliška misel vsepovsod, posebno pa Še med Slovani, talco trdna tla, da boda želje „.Svobodomislecev" vedno brezuspešno butale ob njo! Novi boji francoskih katoliičajnov. Francoska vlada skuša zatreti zasebno šolstvo ter uvesti izključno le državno šolo brez verskega pouka. V teh Bol ah bodo uvedli šolske učne knjigo v popplnoma brezbožnem duhu. Samoumevno, da so se katoličani, na čelu kardinali in škofje,, tej vladni nameri z vso odločnostjo uprli. Izdali so pastirski list, v katerem pravijo, da rajši pretrpe vse muke, kakor bi dopustili, fla se tako tepta svoboda vzgoje. Katoliškim starišens so pod najstrožjimi kaznimi prepove dali pošiljati otroke v brezversko Šolo. Vlada premišljuje, kaj bo naredila. Med ijudstvom je izgubila vse zaupanje in zato bo tem lažje katoliškim Francozom svobodomiselske brezverske, nakane preprečiti. * Slovenske učne knjige za srednje Šole, in sicer: Mazi „Geometrijski nazorni nauk ¡za I, razred srednjih šol", Matejk ^¡Geometrija za srednje in višje gimnazijske razrede", Matek ,¿Aritmetika in algebra za' srednje in višje gimnazijske razrede", dalje Pečjakov „Verouk za VI. in VII. razred sred- Miha:i Juhihihihil-Ta Je pa lajni (To pa hočem tudi jaz znajti. Veš, Kadar bpvai imela velč časa, me jo boš naučil, da jo bova potem skupaj pela gor proti St. Vidu. Zdaj pa izpijva, meni se mudi. ,NiS kaj ne zameri! Jaka: Nimam kaj. Na svidenje! Si taco iščeš (Si tacuisses) Si taco najdeš. Slava Bišancev. i. Tebe pohvaliti hočem naš BiŠ. Dost' imaš snažno pozidanih hiš, Travnike, njive in paše zelene, Lepše vasi na Slovenskem nobene. 2r. Naši Bišanci so pridni ljudje. Delavnih rok in pa bistre glave, Vedno vaseli prepevajo radi, Vince popivajo stari in mladi. Dajejo svoje sinove učit, Da bi jim služili v čast ino prid; Druge pa kliče si cesar v vojake, Kadar je vojska, pogumne junake. Naše gospode spoštuje ves svet, Vsakega stavijo drugim v vzgled, In pozvedujejo: odkod pa je priša? Z našega BiŠa je nekda pritiša! Prvi v modrosti je vse prekosil, Milega srca dobrote delil, Cirkvi in šoli, — odkod pa je priša ? Z našega BiŠa je nekda pritiša J 6, Glejte tam drugi cesarjev zaJdad Množi in nosi ovratnik že zlat V beli Ljubljani; — odkod pa je priša? Z našega Biša je nekda pritiša. H 7. Glejte tam tretji je moder sodnik, Divjim razbojnikom strah je velik Ino tatovom, odkod pa je priša? Z našega Biša je nekda pritiša. 8. « Glejte tam Strti — potreben povsod, Dohtar je učen — jezičen gospod, Brani pravico, odko3 pa je priša? Z našega Bi§a jo nekda pritiSa. 9. Glejte tam petega — v šoli sedi, Večnih resnic in Čednosti uči Nemce in iLahe t— odkod pa je priša? Z našega BiŠa je nekda pritiša. 10, Glejte tam Šesti — duhoven gospod Dober pastir — zveličan'ja pot Kaže kristjanom — odkod pa je priša? Z našega BiŠa je nekda pritiša. 11. Glejte tam sedmi — ki vi samostan Šel, On si izvolil najboljši je del,, Moli in dela, — odkod pa je priša? Z našega Biša je nekda pritiša. 12. Naše gospode spoštuje ves svet, Vsakega stavijo drugim v vzgled In pozvedujejo: odkod je pa priša? Z našega Biša — je nekda pritiša. Jakob Gomilšak, Bišanec. njih gol" in Poljanec „Mineralogija" je ministrstvo dovolilo rabiti pri poduku. * Lastna sodba. Na zborovanju radikalnega di-jaštva v Ljubljani, je dijak Zorman v poročilu a um. vzgoji dijaka ¡dejal, kakor poroča radikalni ¡„Narodni dnevnik", dobesedno sledeče: „Kletve in surovi izrazi so pri nas tako navadni, da se zanje ne zmenimo več. Naš 'dijak je v čuvstvenem življenju podivjan. Starejšim kličem, naj se spreobrnejo v zadnji uri." — Tako sodijo radikalni Študentje sami o sebi. Ur. Benkovič otvori odvetniške pisarno y Celju začetkom decembra. Pisarno v Brežicah je prodal dr. Stikerju, bivšemu koncipijentu vi Celju. Dr. Ku-kovec otvori svojo pisarno v kolodvorski ulici vi Celju» Rektorji živinozdravniških visokih šol. — Cesar je dovolil, da bodo smeli počenši s šblskim > letom 1909—10 profesorji na visokih živinozdriavuiških Šolah na Dunaju in v Lvovu voliti rektorja za doba dveh let in bosta rektorja za časa svoje službe imela naslov: „magniücenca". Nemški ¿n slovenski demonstranti. V Ašu na Češkem so bili uprizorili Nemci velike demonstracije proti nekemu nepriljubljenemu davčnemu uradniku. , Uprizorili so bili pravi bombardiral proti hiši, v kateri jo stanoval omenjeni uradnik. ,Sodnijski cenjena Škoda je znašala 360 kron. Naslednji dan so našli na dvorišču okoli 800 kamenov. Demonstranti so bil)i obsojeni 'od 24 ur do 14 dni. ,Te kazni je treba primerjati s kaznimi, ki so 'doletele ljubljanske demonstrante. Vendar še ni končana storija! Vsi ti demonstranti so bili na Bienerthov predlog — pomi-loščeni i 'iTakrat ko se gre za Slovence ,„strenge BestraJung",, ko se gre za Nemce milost! Vseslovenska Ljndska Stranka. Dne 17. oktobra ob %12. uri dopoldne se bo vršil v Ljubljani v veliki dvorani hotela Union shod ¿zaupnikov iz vseh slovenskih pokrajin. Ustanovila se bo ob tej priliki Vseslovenska Ljudska Stranka. Na tem shodu bodo zastopani zaupniki S. L. S. na Kranjskem, naše Slovenske kmečke zvéze, -goriške S. L.. S., zaupniki slovenskih krščanskih Korošcev, TržaČa-nov in Istranov. Zaupnike S. K. Z. že sedaj opozarjamo na ta velepomemben shod in upamo, da se ga bodo udeležili v kar najobilnejšem številu. * Cebelin pik — zdravilo. „Der steirisehe Bie-nenvater", glasilo nemšiko-šta^jersikega čebelarskega društva,, prinaša neki članek dr. TerČa v Mariboru, kateri opisuje, kako uspešnor je rabil čebele pri hudem in ¡drugače neozdravljivem protinu. Darovi C. gospod kaplan IA. Zamuda na Vranskem je nabral na Odhodnici vranskih rektrujtov 10 kron za oškodovane po ioci, na odhodn^ci gospoda abiturijenta Lukmjana pa 15 K za S. K. iS. Z. Srčna hvala! Naše vžigalice! Skrbite, da pridejo v vsako hišo naše vžigalice! — Vsak trgovec, pri katerem kupujete, jih mora imeti, vsaka gostilna, v katero zahajate, vsaka naša gospodinja! — Dolžnost vsakega našega somišljenika, da zažiga tobak in smodke le z vžigalicami »Za obmejne Slovence«! Mariborski okraj. m Sv. Lenart v Slov. gor., Nemško Šolo nameravajo Št.lenartski „posiliinemci"1 z blafeoislaNljanjem slovesno otvoriti! Čudno! Kert jim vsa reklama, vse Baldekovo in Pepetovo stokanje in beračenj« ni za-moglo zadostno število nesrečnih otrok v nemško žrelo privabiti, so se poprijeli zadnjega sredstva, namreč cerkve.. Navadno jim vse, kar je le blizu Icerktve, smrdi, ter zabavljajo čez sveto cerkev, da se kar kadi, a sedaj pa hočeijo poštenim kmetom nasipati peska v oči, Češ, glejte, saj smo mi tudi verni, saj mi damo nemško šolo Še celo blagosloviti in (tudi krščanski nauk se bo poučeval! Smešno, seveda se bode krščanski nauk poučeval, ker to Šolski zakon zahteva. Kar se pa tiče vernosti št. lenartskih ^,liinlar-jev" (po novi veljavi „cajnarjev"), pa dragi kmetje le sledeče pomislite: 'Ali ste že videli kedaj te gpspode, ki love sedaj vaše otroke ter |se vam dobrikajo, pri sv, mašil Ne! Le ob največjih praznikih pride par lünlarjev v cerkev in Še. takrat le k (zadnjemu blagoslovu, kakor nekatere gospe, ki nosijo svojo novo obleko le v cerkev kazat. Oh /neki taki priliki videl sem Št. lenartskega Pepeta vi cerkvi! Gotovo je pridano molil? A kaj Še! Se niti pri povzdigovanju ni pokleknil, ampak je kar Široko,sedel nai stolu, Četudi je sicer jako hiter, kadar je treba pobirati slovenske groše! Čudno, Čudno! O št. lenartskih protestantih ali luteranih, ki imajo pri nemški Šoli glavno besedo, bi bilo pač škoda še kaj pisati. m Sv. Lenart v Slov. gor. Kdo je pravzaprav plačal nemško Šolo? Ti ubogi kmet sam! Zakaj pa? Saj imamo, mi Že eno šolo, za katero moramo Še tudi vedno plačevati! Ali nam ta ne zadostuje več? ; Da, naša šola je popolnoma dobra, v kateri se naši otroci za življenje vse potrebno naučijo! Toda Nemci že-H]o, Ba naj bi Dstal brnet vedno zabit. To pa se zamo-re storiti le v taki šoli, iv kateri otrok ne razume u-SBitelja! Radi tega pa zidajo Nemci nemško Šolo za slovensko kmečko deco, ker vedo, da se slovenski otroci ne bodo prav ničesar naučili v nemški šoli, ker , ne bodo razumeli učitelja, ki jim bo že od prve ure govoril samo v tujem jeziku! Potem pa naj Nemci sami plačajo svojo nemško Šolo!j (Toda to je nemogoče! Saj je vendar po vsem svetuj znano, da nekateri šent-lenartski Nemci nimajo mnogo denarja in,ga morajo iskati drugod, Le pomislite nekoliko na falirano nem-j Ško foršuskaso! Pri enem bo v kratkem1 zapel boben, j saj.mu mora Siidmarka vsako leto štirikrat na pomoč priskočiti; a drugi in druge so pa tudi bili že radi raznih goljufij zaprti! Toda pst! Zakaj bi pa potem ravno mi kmetje morali Še to nepotrebno šolo plačevati! Odgovor: Postava pravi, da lahko zahteva vsakdo ustanovitev javne šole, ako zamore dokazati, da bo hodilo \i njegovo Šolo skozi pet let vsako leto vsaj 40 otrok. Mi imamo že sedaj eno javno šolo! Ako bodo naši kmetje res tako neumni, da bodo v novo nemško šolo pošiljali tudi svoje otroke, in sicer vsi skupaj vsakoletno po 40 otrok, tako bodemo Čez pet let tudi za to morali plačevati. No, to je pa lepo. Nazadnje naj si še. zmislijoiTalijani novo šolo, potem pa Še cigani, in mi jim bodemo seveda plačevali! m Gočova. Slišali smo, da se tistim grešnim Zemljanom, ki so „Evina jabolka" jedli, hoče nek To-mažek približati. Pa na nekem „strmogorskem" kraju še dolgo ne bode „trava rastla"» Kdo jve, če ne bode jokanja in bridkega žalovanja? Torej na veselo svidenje! m Sv. Jakob v Slov. goricah. Zadnjo nedeljo je priredilo tukajšnje izobraževalno društvo veselico, katere se je mnogo ljudi udeležilo. Videli smo med drugimi č. g. kaplana, jg. župana, mnogo mož in žen, fantov ter deklet, ki so z zanimanjem sledili po-sameznim točkam. Govoril je tajnik S.. M, iz Maribora. Zelo dobro je bila igrana igra „Sv. Cita", kakor so bile tudi pevske točke izborne. Po igri je Še marsikateri poskušal in tudi zadel svojo srečo pri srečolovu, ki je vzbujal mnogo smeha. Take hvalevredne prireditve bi naj druStvp večkrat priredilo. Maribor. V nedeljo dne 10. t. m. je v Narodnem domu predstava „Gospod svetnik." m S». AataH t SIot. gor. Kakor se je že zadnjič poročalo, pri-l redi Kat, bralno pri Sv. Antonn v Slov. gor. veselico z gledališko pred-) stavo, petjem in tambnraajem dne 17. oktobra v prostorih gdč. Alt. : Vstopnina: sedeži 40 vin., stojišča 2> v. Natančnejši vspored se objavi prihodnjič. Vabi torej uljadno vse mlide in stare Odbor. ptujski okraj. p Ptujski odpadniki! Kakor so listi pred kratkim poročali, je na Ptuju odpadlo zopet 7 Nemcev k protestantizmu. Značilno za ptujske razmere je, da je n. pr. vinotržec m veleposestnik Fiirst ml. s celo družino odpadel radi tega, ker kat. cerkveno pred-stojništvo poi cerkvenih postavah ni moglo ustreči nje-j govi želji, da bi se v mestni cerkvi zvonilo pri po-S grebu njegovega sorodnika, pred kratkim umrlega j Voldemarja Hintze! p Ptuj Mestni vrh. Naš obč. predstojnik g. Andrej Zoreč je dal s svojimi marljivimi odborniki naše občinske in vozne ceste tako spretno zgraditi, da smo vsi zadovoljni. Pri zgradbi cest sodeluje g. A. Zoreč. Vrlo naprej! Slava občini! p Ptuj Mestni vrh. Rojak g. Anton Ploj, posestnik v zgornjem Mestnem vrhu, otvori 10. oktobra t. 1. svojo novoustanovljeno gostilno z različnimi jedili in pijaičo. Obeta nam izvrstna jedila in točenje pristne vinske kapljice kakoršna raste na slo-\ venskem Stajerju. p Sv. Urban pri Ptuju. V četrtek dne 16. sept. t. 3. odnesla sta viničarska fanta Franc in Janez Satler iz ¡Vinterovec, iz gostilne pod vejo g. Franca j Horvat vi Placarju svoto denarja okoli 150 kron» Na j zvit način dospela sta do hišnih ključev, naredila pre-1 iskavo, odprla omaro ter z omenjeno svoto odšla na ] Nemško. p Sv. Marko niže Ptuja. Gledališka predstava bralnega društva se je jako dobro obnesla. Glavno zaslugo imata zopet vrli in za vse dobro vneti dekleti Marija Kostanjevec in Neža Petek, pod katerih vodstvom so se druge igralke jako dobro izurile, ta-i ko, da so nam pripravile lepo zabavo in mnogo sme-j ha* Javna hvala naj bo izrečena vsem igralkam za I njih trud, kakor tudi vsem, ki so se za prireditev j brigali. p Sv. Marjeta. Kaj dela alkohol? Že zopet se j je zgodila strašna nesreča. Dne 29. septembra zvečer okoli 11. iure dopolnoči pri Sv. Ma,rjeti niže Ptuja v vasi Gajovci, so neizobraženi fantalini, pijani od šnop-sa prihruli v našo faro in je en fant iz vasi Borovec ustrelil v glavo mladeniča F. Prelog-a, starega 18 let. Mladenič ni Šel iz navade med družbo, ampak samo iz radovednosti. Ker pa ni slišal klica odstopite", je počilo iz samokresa in omenjeni se zgrudi nezavesten na tla, V pol ure je bil že mrtev, p V Slovenjivasi je zmagala pri občinskih vo-! litvah S. K. Z. Strašiiovci so padli. Županom je iz-| voljen Andrej Slajnberger. Živeli vrli volilci! p Oče umoril lastnega otroka. Vi Slovenji vasi ' pri Ptuju se je zadnji petek zvečer zgodil grozen zločin: Posestnik Klemen pride zvečer pijan domov, kjer so ravno zelje rezali. Ko mu očita žena njegovo pijanstvo, zgrabi divji moži-kramp, da bi po njej udaril: a 181etna hčerka Ana, hoteč odvrniti smrtni udarec, zgrabi za morilno orddje; to očeta tako razjezi, da pograbi oster nož, s katerim so ravno rezali zelje, in ga z vso močjo zamahne po hčerki; zadel je glavno žilo na vratu; nesrečna deklica beži proč, a se kmalu zgrudi, in v Četrt uri je bila mrtva. To je bil v nedelja na Hajdinu neizrečeno žalosten pogreb. Nečloveškega očeta je že prijela roka pravice. Tako deluje ptujski Šnops na Ptujskem polju! Nemški listi bodo seveda zopet silno vpili nad tem slučajem, a nobeden ne bo prinesel vesti, da je tega kakor tudi brezštevilnih' drugih ¡grozodejstev okoli Ptuja Joriv ptujsko-breško-nemški šnops L Kdo se bo že enkrat usmilil nesrečnega zapeljanega ljudstva? p Sv. Lovrenc v Slov. gor. .V ponedeljek, dne 4V oktobra popoldne je zgorela viničarija grofa Her-bersteina v JurŠincih. Rodjbina viničarja Ribiča je bila, odšla vsa z doma^ le,dva celo majhna otroka sta j ostala doma; večji, star kaka Štiri leta, je zakuril v. list'njaku in kmalu jo bdlo vse v ognju; hiša je zgo> rela, ž njo pa tudi manjši otrok, ki Še ni mog^l ha. diti. p ;Trgatev. Vsled obilnega dežja v zadnjem Času je začelo grozdje precej pokati;, na mnogih krajih že raditega v tem tednu podbirajo; a glavna trgatev, se bo začela šele drugi teden.: Pridite vinski kupci po | pristno dobro kapljico v lepe Haloze! p Sy. Bolfenk v ¡Slov. gor. Med ljudstvom se je raznesla vest, da zahtevla naš nadučitelj ,v. imenu kr, Šol. sveta od tukajšnje nčiteljice, da )mora takoj proštojo vložiti na kr. šol. svet za sobo, ali pa v treh dneh načelniku ključe izročiti. iTo je pa že modrost, ki je lastna samo našemu nadučitelju! Povpraševali smo o tem pri vseh članih kr, šol. sveta, pa nobeden ne ve ničesar o tem, Še manj pa, da bi ga kdo v to pooblastil. Naj ga vendar pouči kraj. Šol. svet, da on nima nikake prajvice vi imenu istega budaiosti uganjati, najmanj pa, Če ga v to nihče ne pooblasti.. p Bukovci pri Ptuju.. Dopis ■„,Slovenskega Gospodarja" iz Nove vesi pri Ptuju od, »„paprike" vzbudil je v naši vasi veliko zanimanje, in v obče se je govorilo, b,Škoda, da se ni to zgodilo v gostilni „pri H", kjer se shaja vsako nedeljo lahkomiselna mladina iz raznih vasi in se pleše pozno v noč, razgraja se, da se po celi vasi moti mir in to vse brez vsakega dovoljenjat od občine. Gospod občinski predstojnik, ali nič o tem ne veste? Ali hočete, da pride naša lepa vas res v slab glas? Od kod jemlje mladina, ki cele nedelje in noči tiči v gostilni, pije in razgr -ja, denar za to? Kaj pa pomeni govorica iri preiskovanje glede pogostih tatvin vi naši vasi in okolici? Ees, kaj mi v naši lepi vasi sedaj doživimo! Gospo župan in vplivni možje, na delo, resnobno delo, in Če bo tudi treba komu ponuditi „paprike", branimo čast svoje rojstne vasi. „Bukovčan." p C. Ia*. skrb za varstvo človeškega življen-ia.: Iz Rogatca se nam piše: Da se briga c. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju za „drago" življenje, naših iščetinovcev, smo se letos zadosti prepričali; da pa tako izvrstno skrbi za varnost človeškega življenja, nismo videli» Nek Bosman, vsakdanji gost naših krčmarjev, žugal ije mnogokrat svoji Ženi, da ja bode vstrelil. Divjal je večkrat z nabito puško za njo. Ker pa žene ni mogel drobiti, obstrelil je pred tremi leti svoja otroka, ki sta že bila na peči pri počitku. Z a to je dobil tudi sodnijsko nagrado . . . In tak človek je sedaj dobili orožni list)!, p Oho! sva že vkup. Kdo pa ste vi, vpraša mož postave? No, kaj me ne poznate? Bosman — največji posestnik florjanske fare. Od kod pa pri tako lepi mesečini? Iz Rogatca. Malo sem ginjen, pa to nič ne Škodi ;i kaj ne gospod? Ali vidite, kaj nosim? No kaj pa? Puško. Sedaj se nimajo florjan-ski zajci, nič več smejati. He, he he! Pa „ibofenpos" tudi imam — Če ravno so ljudje treh far pravili, da ga Bosman nikdar več ne dobi. Človek mora imeti prave prijatelje, pa gre vse. — No, ,no! da imate puško, vidim; da Bte dobili orožni list, verjamem;1 pa prosim brez zamere, pokažite mi ga. — In zdaj « . Bosman išče, išče; Bosman nič, nič ne najde — Bosman — gre brez puške domu. p Rogatec. V Četrtek dne 7. oktobra ob 2. popoldne se je sešel v tukajšnji šoli pomožni odbor za rogaški okraj. Ker zboruje deželni zbor, so deželni poslanci opravičili svojo odsotnost. p Sv. Tomaž pri Ormoža. Tukajšnja Marijina družba priredi v nedeljo, 10. in 17. t. m. po večernicah v šolskih prostorih igri „Naj dena hči" in „Čaiiča kave". Na to oposarjamo tudi drage sosede. ___ Ljutomerski okraj. 1 Sv. Jurij ob Sčavnici. Petindvajsetletnico zakona sta obhajala) na prav. lep najöin pnana narodnjaka Matjaž in Marija Jurkovič v Stanetincih dne 19. septembra t. 1. Postavila sta pri svoji hiši lep križ, katerega je ob navzočnosti domačih Č- g. duhovnikov blagoslovil brat, veleč. g. dekan Martin Jurkovič. Potem se je razvila lepa domača zabava, kjer smo se narodnjaki, sosedje in prijatelji slaivljenca pri rujni kapljici in polno obloženih mizah spomnili tudi obmejnih Slovencev ter zložili za šentiljski dom 10 K 38 vin. Jubilantoma želimo dočajklati Še zlate poroke, šentiljskemu domu pa mnogo darovalcev!_ Slovenjgraški okraj. OtTOritet Društvenega doma v Šmartnem pri Velenju. Katoliško slovensko izobraževalno društvo v Smartnem pri Velenji vabi k otvoritvi Društvenega doma, ki se vrši dne 10. oktobra ob %3 popoldne. Vspored bo zelo mnogovrsten: 1. blagoslovitov; 2. petje; 3. govori; 4. gledališki igri: >,Krčmar pri Bičan i« BEQXHNSKI GOSPODAR, 7. oktobra 1909. zvitem rogu", burka enodejanka, in „Jagode", igro-kaz v enem dejanju; 5. godba in raznovrstna zabava. Opozarjamo še posebej na 2. točko: petje. Pel bode namreč oddelek slavnega pjevskega flrušttva „Ljubljana" iz Ljubljane, ki nas bode to pot prvič počastil na Štajerskem. To je gotovo izvanredno za naše primeroma skromne razmere, da bomo imeli v svoji sredi pevce tako odličnega in umetno izvežbanega pevskega zbora, ki slovi po vsem Slovenskem, ter bo pri nas pel qe samo popoldne pri ptvorltvi Društvenega doma, ampak že tudi predpoldne pri drugem opravilu. Ali vas to ne mika, da. pridete ta dan y obilnem Številu v našo lepo gornjo Šaleško dolino? Da, pridite v obilnem številu, mili slovenski rojaki, in naslajali se boste ob umetnem in milem slovenskem petju! Pridite in počastite nas, dragi slovenski bratje od blizu in daleč, da ee med seboj spoznamo in se ob vaši bratovski ljubezni nasrkamo novih moči za vstrajni, neustrašeni boj proti verskim in narodnim nasprotnikom. Zakaj boj bijemo tuldi tukaj v tem delu slovenske zemlje in nasprotnikov nam ne manjka, Schulverein s svojo šolo nam skuša ugrabiti našo deco, Südmarka mu pripravlja Jpot že pri nežnih otrocih s svojim šolskim vrtcem, podpira nemškona-cionalne obrtnike, kupuje tudi tukaj slovensko posest in zida Deutsches Haus. Ljudstvo je sicer že zavedno, toda ne po vsem in ne v tolikor, kolikor bi bilo želeti, da se s popolnim uspehom in vstrajno ustavljamo tujemu navalu. Treba pa je zlasti možko mladino probuditi, nja, in da mora torej zdravnik, ki hoče priti v Loče, tudi biti „deutsch" ali vsaj „deutsch gesinnt". Loč-kim nemškutarjem — našteješ,jih lahko na prstih ene roke — je torej v prvi vrsti na (tem, da pride med nje zdravnik, ki bi naj podpiral njihovo nemškutari-l jo, ne pa zdravil ljudstvo, ki je skoraj brez izjeme slovensko, ne le samo v LoČah, ampak v vseh onih občinah in župnijah, za katere pride zdravnik v po-štev. — Ako pravi učitelj Ferk, da so Loče „deutsch , gesinnt", bi m^ še pristavili, da so Loče bolj „deutsch gesindelt", kakor „gesinnt". Zahtevati namreč za slo- ' j vensko ljudstvo nemškega, slovenskega jezika nezmožnega zdravnika, je naravnost krivično in nečuveno. Kaj takega zahtevati je zmožen v resnici le pravi ! posilinemec, ne pa pravi in pošten Nemec, kakoršnih ; pa v Ločah ni. — Ker zdravnik V Ločah ne more sa- j i mo od tamošnjih nemškutarjev živeti, ampak od celo j ga slovenskega okrožja, zato naj premislijo tisti, M j ; imajo pri nastavljenju bodočega zdravnika kaj govo- ' ! riti, da ne gre prezirati željo slovenskega ljudstva, j ki ^hoče zdravnika, ki ga bode razumel, pa tudi ž njim i čutil. Zato pa odločno svarimo, prezirati slovenske-| ga ali vsaj slovanskega zdravnika, ako se oglasi za i to mesto. —r— Celjski okraj. Prememba posesti v Celju. Vilo Traun na Lavi pri Celju je kupil profesor CilenšekJ za 50.000 K. Kompletkovo hišo v Celju pa ključavničar Rebek za Čim najbolj izobraziti versko, politično, gospodarsko, j 24.000 K. treba je naše tukajšnje ljudstvo navdušiti k ljubez- j c Tridnevnlca pri čč. oo. kapucinih v Celju v ni do rodnih bratov jn do slovenske zemlje, treba spomin sedemstoletnice redovne obljube sv. o. Fran- nni je pokazati novih virov do gospodarske (samostojnosti in blagostajnja, voiiiti ga kviško k svetim vzorom, navajati ga k varčnosti, lr-zaoit"! In da to čim lažje posežemo, v ta namen nam bo služil novi Društveni dom kot šola, središče in zbirališče. To ¡upamo in zato se veselimo novega doma, četudi je skromen in mu še manjka mnogo do njegove dovršitve. Pa vendar nas je v našiih razmerah tudi ta skromna stavba stala mnogo žrtev in brez pomoči blagih ¡dobrotnikov, domačih in tujih, katerih se bomo ta dan spominjali, bila bi sploh nemogoča. Mnogo Še bo treba žrtvovati, ker stroški še niso pokriti. Pri tem pa se zanašamo na požrtvovalnost domačinov in daljnih rojakov tudi v bodoče. Društveni dom stoji, in sicer na krasnem prostoru v Smartnem, čisto blizu (berkve, 10 minut od Velenja, krog in krog obdan z vrtom, da so ga veseli vsi dobromisleči. Pridite torej dne 10. oktobra v Šmartno pri Velenju, da se skupaj veselimo! Zlasti vabimo razna društva, da nas počaste korporajtivno, odseke Orla in sploh vse naše somišljenike vseh stanov. s Poslano. Smartin p. SI. gr. V „Narodnem Listu" štev, 42. dne 23. p. m. me znani dopisun na izvanredno nesramen način z lažiblatno krtačo sm-radi in mi preti celo z grdim zažuganim maščevanjem. Dobro te poznam, kdo da si. Saj si iti edini v srenji zmožen take pisave, ker si navdihnjen od novodobnega očaka Izraela, s katerim sta se oba pognana prifepla v te kraje, da sejeta nemir in hujskata poštene župljane proti svečeništvu in vernemu ljudstvu. Tvoj dopis, je od prve do zadnje vrste izmišljena laž. To ti dokažem z vso Vivodovo rodbino kakor tudi z vsemi prisotnimi pogrebci, razun enega nazadnjaka, vašega pristaša, ki je vedno pijan in se mu je vse to, kar je v dopisu, le sanjalo. Niti z eno besedico nisem omenil v pogrebnem govoru ne Narodne stranke, ne Kmečke zveze, ne peklenščeka, ampak slavil sem pokojnega kot mirnega, varčnega ter krščanskega moža in tihega očeta — in tudi omenil, da jabolko ne pade daleč od drevesa, torej naj otroci živijo po očetovem vzgledu. Nadalje mi očitaS neko hujskanje in tožarenje faranov za neopravljene maše. Kdo ti je pa še to bedarijo na tvoj „nezacahnan'" nos obesil? Ker me pa ravno siliš, ti hočem stvar pojasniti. Leta 1900 je izročila pokojna Lena Karner svojemu rejencu T. lepo posestvo pod pogojem, da isti po njeni oporoki plača sledeče: cerkvi na Homcu 500 K, cerkvi v Smartnem 500 K, in razun tega cerkveni blacaini 80 K, i— in sicer v osmih' letnih obrokih r>n R5 K 23 vin,- po odbitih odstotkih.: Upnik se je v dolžnem pismu tudi zavezal, te svote v obrokih plačevati pa je plačal do leta 1904 samo 102 K in pozneje nič več. Maše za teh 102 K so bile oznanjene in tudi o-gravljene. Na sodnijsko vprašanje, če je ves dolg Že poravnan, sem podpisani moral seveda to vprašanje zanikati. Ker pa se dolžnik po preteku devetih let (t. j. leta 1909) na dvakratni opomin ni hotel sporazumeti, je prišla stvar pred sodnijo. Pr.; obravnavi sem podpisani naravnost izjavil sodniku, da se vsemu \ nje roženvenske Kraljice matere božje Marijo. — čiška Asiškega in tristoletnice blagoslovljen j a vogelnega kamna samostanske cerkve sv. Cecilije od 1. do j 3, oktobra 1909 se je prav lepo obnesla ter ostane go- j tovo v najlepšem spominu vernikom, ki so se je ude- \ leževali v nebrojnem številu. Crez vse veličasten pa j je bil sklep tridnevnice, h kateremu so na prošnjo Č. j o. Gvardijana Ladislaja Hazemali prihiteli premil. g. j knez in škof že 2. oktobra popoldne v Celje. Njihov > sprejem je bil že na kolodvoru prisrčen, kjer so po- i zdravili prevzvišenega mil. g. opat, č. o. gvardijan j in v imenu, odsotnega c. kr. namestnijskega svetni- j ka g. barona Miillerja c. kr. okrajni nadkomisar g. i Ferdo Coffal, zares ganljiv pa je bil le-ta pri stop- ' nicali, ki peljejo v lično samostanska cerkev na gričku. V prisrčnih besedah so tu, pod krasnim slavolokom z napisom: Ekscelenca, knezoškof prevzvišen La-vantinski, Vam poklanjal ljudstvom samostan se kapucinski — pojzdravfli premil. Najlpisstirja preči. io. pro-viucijal Štajerske kapucinske provineije, o. donat Zupančič, župan celjske okolice g. J. Glinšek, cerkveni ; ključar g. Fr. Kmecl v imenu tretjerednikov, Pepca j Golavšek v imenu tretjerednic, in Zora Dolar v imenu šolske mladine. Po prihodu v krasno razsvetlje- 1 no cerkev,, katero je zopet krasil slavolok z napisom: Pridi verno ljudstvo, samostan Te vabi, Jubilejne dni v svoj dušni prid porabi — j so bile tamkaj popevane lavretanske litanije z dvema sv. blagoslovoma. Na večer so zapeli učenci Celjske orglarske šole pod spretnim vodstvom g. vodje K. Bervarja pred obednico nekaj lepih pesmic, za kar so se PrevzviŠeni najprijazneje zahvalili. Dne 3. oktobra, i na praznik roženvenske Kraljice matere božje Mari-I je se je pričela cerkvena slovesnost ob 9. uri dopol-[ dne. Premilostljivi knez in škof so najprej ob obilni j asistenci peli pontifikalno sv. mašo, med katero so ; gotovo več sto ljudi obhajali, podelili ob koncu sveti | apostolski blagoslov, potem pa ,se podali na pridižnico ] ter razveselili obilno število vernikov s prekrasnim, j v srca segajočim nagovorom. Govorili so pred vsem o tristoletnici, odkar je bil položen vogelni kamek on- j ; dotni samostanski cerkvi oo. kapucinov, katere je poklical nadvojvoda Ferdinand, poznej cesar vFerdinand II., na Avstrijsko, da branijo sv. ^katoliško vem proti tačasnim krivovercem; pripomnili, zakaj je cerkev posvečena ravno sv. devici in mučenici Ceciliji, ker je bila namreč močna v veri in ker se je njeno ne-strohljivo telo v letu 1599 po kardinalu Sfondrati našlo v Rimu, vsled česar so sv. Cecilijo takrat posebno goreče Častili, ter izrekli nadpastftrsko zahvala čč. oo. kapucinom za njihovo neumorno delovanje v doma-či cerkvi in po raznih drugih cerkvah Lavantinske Škofije, za razširjanje III. reda sv. Frančiška in bratovščine sv. Uršule. Nato so PrevzviŠeni pokazali, kako je sv. Frančišek Asiški, ki je pred 700 leti napravil slovesne obljube, postal Jezusu, svojemu Zveličarju, zmeraj bolj in bolj enak, kq je premišljeval Križanega ter potrpežljivo' prenašal bridkosti svojega življenja. Ob koncu svojega govora so Še navduševali Premilostljivi verno ljudstvo za pobožno češče- dolgu odpovem, ako sodnija v to privoli. Slavna c. kr. sodnija pa je dolžniku naložila, da mora dolg v predpisanem obroku poravnati. Vprašam te dopisnik, kaj sem storil s tem nekorektnega ? Obdolžil si me po krivem! "Janez Lenart, naidŽIupnik. Konjiški okraj. k Sv. Jernej pri LoČah. Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da so. je občinski tajnik v Ločah, učitelj Ferk izrazil, da je občina Loče „deutsch oder deutsch gesinnt", to je nemška ali nemškega mišlje- Bog daj, da bi obrodila tridnevnica, med katero je pristopilo nad 2000 vernikov k sv. obhajilu, obilni sad za Čas in za večnost! c Sv. Jurij ob južni železnici. Vsi se zgražamo nad podlim dopisnikom „Nar. Lista". Sedaj spre-vidimo, da so naši liberalci dosegli višek častikra-je in jim v tem celo rudečlkarji ne morejo konkuri, rati. Ne mišlimo tukaj zagovarjati g. Zganka, to bode že sam storil, če se mu bo zdelo vredno, toda neki gotovi d - :žbi svetujem, naj prvo pometa pred svojim pragom. Podobni ste pač tisti žabi, ki se je nej injala, čjš. da hoče biti tako debela kakor vol in je počila. — Razumeli? c Sv. Jurij ob juž. železnici. Postopainje našega postajenačelnika že pač presega vse meje. Vsa* ko stranko, ki mu ne vstreže z nemškim voznim listom, zavrne ldratkomalo, češ, ker je pisano v slovenskem jeziku, se ne more vsprejefi. Svojim uradnikom Cehom je prepovedal vsako slovensko urado-vanje. Opozarjamo g. postajenačelnika, da službuje na slovenski zemlji in da so uradniki le tukaj radi nas, ne pa mi radi njih. Slovenjgradec. Naš gospod c. kr. okrajni sodnik razpošilja vabila k pristopu k društvu za podporo zanemarjenih otrok, pa seveda samonemška. S to brezobzirnostjo daje nam lep zgled, da gredo pri zavednih slovenskih strankah njegova vabila brez obzira v koš. c Sv. Jurij pod Tabrom, Vsak čas se zaganjajo liberalci v našega vrlega g. organista in ga po li^ beralni barabski maniri obkladajo z raznimi priimki. Ne morcio pozabiti, kako jim je ob zadnjih volitvah zmešal rakune ter župana s policaji vred učil volilne postave. Upamo, da se tem ljubeznivim braicem g. or-ganist zooet zalivali ob prihodnjih volitvah. Liberalno golazen treba povsod pobiti, da bo mir pred njo! c Križ pri Gornjemgradu. Kmetje iz gornjegraj-skega okraja vprašamo g. Fr. Kocbeka, kaj j» vzrok, da ne podučuje od tistega časa, ko je njegov ljubez-njivi sinček napadel kleparja v Mariboru, Mi kmetje pa Vam svetujemo tako-le: tisto plačo od tistega Časa, ko ne podučujete, darujte za dobre namene. Mi plačujemo učitelje zato, da podučujejo! c Križ pri Gornjemgradu. Liberalna lista: „Narodni List" , in „Narodni Dnevnik" prav imenitno delujeta za slovensko ljudstvo. Da bi nikdo ne dvomil nad narodnim delom teh listov, sta si oba postavila na čelo besedico „narodni". In kako se kaže to delo? Kje je tisti narod, kje tisto ljudstvo, ki hočeta zanj delovati? Par „naprednih" učiteljevi, par izgubljenih in narodno našemljenih študentekov, to jo vse tisto ljudstvo, ki ga zastopata navedena lista! Kje je slovenski narod, kje je slovensko ljudstvo, so pokazale volitve. In to zavedno, krščansko ljudstvo, njegovo versko življenje in prepričanje smešita dannadan navedena lista. Gornjegrajski liberalci pošiljajo navedenima listoma take nesramne laži čez g. kaplana Berka, da se vsakemu poštenemu človeku, ki pozna naše razmere, že kar studi. Ce ne bo miru, bomo, čeprav neradi, ker se nam studijo osebni napadi, začeli tudi mi razkrinkati posamezne osebe. Gradivi več ko dovolj.) Ali hočete, da povemo, kako so nastali razni napadi? Ali hočete, da poročamo o kurundičih, ki so okuževali sveži zrak v Lučki župniji. Ali o obnašanju dijakov! in nešteto drugih oseb? Gotovo vam ne bo ljubo, če izve javnost za te stvari. Ako nas boste pa Še naprej izzivali, pa si pripišite posledice samim sebi. — Zavedni Gornjegrajčani, ki Čitate na-predne liste, ali se res strinjate s tako pisavo! ? Ali moro Se kdo dvomiti, kje Je resnica? Kdor ima Še iskrica blagega čuta v srcu, mora vzklikniti: fej taki pisariji! ,e Gornjigrad. Vi podli liberalci, ali naj tudi mi pišemo, kaj govorijo ljudje po trgu o liberalcu Drukarju in njegovem sinu, o Kocbeku, o Šijancu, o-Korbanu, o Konečniku, o Prodnikovem Študentu ini o učiteljici Pospeh, o Karlnu Mikuš in Še o drugih liberalcih. Kaj? Tako dolgo boste izzivali, da se vam bo pošteno odgovorilo; saj kaj drugega tudi ne zaslužite. c Železnica PolzelarKamnik. Stvarno so poročali naši listi o shodu, ki je bil dne 12. septembra na Gomilskem v zadevi železnice PolzelarKamnik, Ne ta-ko liberalci. Jezi jih, da so imeli na shodu tako malo pristašev, in še ti so se dodobra osmešili. Zato, pa izlivajo sedaj svojo jezo po „Narodnem Listu". Dajmo jim nekoliko odgovora. Da je vladna predloga te železnice sad slovan.ske obstruklcije, tega g. Apat ne verujo dr, Benkovicu. Pa naj vpraša poslanca Rab-leka, v katerega je tako zaljubljen, da je na shodu boječe vprašal, zakaj se ga ni pombilo. Prav mu je odgovoril dr. BenkoviČ, naj pusti pri tej stvari stran-karstvo. Rančigaj pa ga je vprašal, kdo je li njega povabil. Zborovanje je javno in vsakdo ima pristop. Saj tudi L. Apat in navzoči poslanec Knobloeh nista dobila posebnega povabila. Sicer bi pa Roblek na shodu slabo naletel, kajti Savinjčani so njega in njegovih zioglasnih pristašev že do grla siti. Poslanec Terglav tudi ne ugaja libetalcem, dasi je prav povedal, da je pri takin stvareh treba edinosti. Resolucije niso bile sprejete na predlog L. Apata, kakor piše „Narodni List" (njegova resolucija se je tikala samo Robleka in polovič' 0 proge Polzela-Motnik), ampak na predlog dr. Benkoviča jih je g. sklicatelj sam pre-Dral. Res je stopil g Apat enkrat z nekim papirjem na oder, a dr. BonkcviČ ga je med splošnim smehom poučil, naj se ne vtika v stvari, katerih ne razume. G. Apat se je tudi h itel zadovoljiti samo s pol proge, a se mu je zopet dokazalo, da moramo zahtevati celo,, a taki repi nam nič ne pomagajo. Sicer smo pa zopet imeli priložnost, opazovati liberalno značajnost. Med zborovanjem so hoteli nekateri zlasti dr. Benkoviča motiti. Spravili so st za kozolec in tam po napred-njaški navadi tului. L. Apat je hotel dr, Benkoviču kratkomdo odreči pravico govoriti o našem okraju, dasi je naš deželni poslanec in se bo odločevala usoda železnice tudi v Gradcu. Po shodu pa je bil ravno Apat prvi pri poslancu in mu stiskal roko. Dobro bi bilo, da bi dr. Bei.kovič takim ljudem povedal, kako imo da zaslužijo. 7. oktobra 1909. SLOVENSKI GOSPODtAR- Stran 5. c St. VidHGrobelno.'. Verjamem ti, dopisnik „Narodnega Lista", F. G. kmet1, da se ne moreš ozirati na moje besede v zadnjem dopisu, ker te kot resnica preveč v oči bodejo. Ddklanjaš tudi od mene obljubljeno vsoto 1000 K».Ali ne veš, da je to slabo znamenje za tebe, in da si s tem pokazal, da si jih. nikakor ne upaš zaslužiti z zahtevanim dokazom? Ven- • dar ostanem jaz pri svoji besedi, in onih 1000 kron je Še vedno pripravljenih za tebe in za vsakogar drugega, ki mi dokaže, kar sem v zadnjem dopisu zahteval. Lahko potem ti teh 1000 K, ko jih dobiš, daš za cerkev, in vsi farani ti bomo hvaležni. S tem si prihraniš svoj lasten tisočak, ki ga menda misliš dar ti za cerkev, ker nam drugim k temu svetuješ. Ako nisi hotel tudi mene obdolžiti nekih pisem na župnijski urad, zakaj pa potem govioriš o tem v onem" dopisu v „Narodnem Listu", ki si ga meni privoščil? j Za druge pa jaz nisem odgovoren. Čudno se mi tudi j zdi, da si se po svojem zadnjem dopisu že naučil novega jezika, latinščine, kakor sem slišal praviti. Bodi taka dober in mi kmalu naznfani, kaj se to pravi po slovensko, kap si tam zapisal po latinsko! Ker»pa vendar jako malo verujem v tvojo latinščino, spoznam, da ti nisi „dopisnik", ampalc samo „podpisnik" tega, in kakor vse kaže, tudi prejšnjih dopisov. Svetujem ti pa, ako imaš veselje, še dalje otrobe vezati in jih pošiljati v „Narodni List", naprosi v prihodnje, ako se ti sam ne bo ponudil, vsaj kakega Slovenca, in ne latinca, da ti bo pomagal. Saj veš, da tudi „Narodnemu Listu" slovenski otrobi bolj 4išijo, kakor latinski. Val. MetliČer. c Zibika. V nedeljo 10. oktobra bo po rani službi božji v stari šoli predaval pot. učitelj Pirš-tinger o jesenskih delih v vinogradih in v sadovnja-kih. ZibiČani, pridite v velikem številu poslušat! c Sv. Ema. Tukaj predava pot. učitelj Pir-štinger pc večernicah ob 3. uri v kaplaniji o istem predmetu kot v Zibiki. Želeti je obilne udeležbe. "V nedeljo 3. oktobra je predaval pri Sv, Petru na Medv. selu in na Sladki gori prav poljudno. Shode prireja kmetijska podružnica Mestinje — Sv. Peter. c Ponikva, ob juž. žel. Veselica tukajšnjega Km. bralnega društva, ki se je vršila predzadnjo nedeljo, dne 26. sepitembra v gostilni g. Žličarja, se je nad vse pričakovanje dobro obnesla. Zbralo se je lepo Število ljudstva iz domače, pa tudi iz sosednjih žv nij, posebno SentjurČani so bili častno zastopani. PreČ. g. župnik Alojzij Kreft nam je kot slavnostni govornik v izbranih besedah orisal pomen in namen veselice; posebno ganljive in v srce segajoče pa so bile besede sproti koncu, katere je izpregovoriliv slovo mladim, k vojakom odhajajočim fantom. Neprisiljeno veselje pa je zavladalo med ljudstvom, ko se je pričel srečolov; krasni dobitki prinesli so nam mnogo zar dovoljnosti in nedolžnega smeha, posebno pa Še licitacija je bila kaj zanimiva, ker so nam SentjurČani pri vsaki stvari odločno konkurirali, kar nam je pripomoglo do precejšnjega Čistega dobička. Med posameznimi točkami pa so nas Šentjurski tamburaši kratkočasili z izvanredno prijetno godbo, z udarja-njem na ubrane tamburice. Za njihov trud in požrtvovalno gostoljubnost bodi jim izrečena najprisrčnej-Ša zahvala. — Pa tudi naši slavčki — ponkovški pevci, so nas med odmori pod vodstvom č. g, kaplana Ašičja razveseljevali s krasnim petjem. Med ljudstvom, ko se je razhajalo, se je slišal le en glas: „da bi le že skoro bilo kaj sličnega na Ponkvi! — Kako že navadno tuintam, tako pa so se tudi ponkovški liberalci hoteli po končani veselici „Qdlikovatia. — Značilno je, da si privrženci Narodne stranke drznejo miroljubno družbo pri prosti zabavi s „Heil und Sieg"-klici izzivati! Iz usmiljenja še za enkrat imena teh „značajnih" narodnjakov zamolčimo, v drugič se to ne bo več zgodilo. Brežiški okraj. Žalezntca Rogatec- Brežice—Novomesto. Splošna želja krajev ob Sotli je, da dobijo kmalu železnico, ki bo te in tudi sosedne kraje odprla prometu in svetu. Osnoval se je sicer že neki odbor, da bi to vprašanje opravil do uresničenja, toda storil še dosedaj ni nič. Za to so vzeli sedaj drugi ljudje zadevo v roke. Zadnjo sobpto dne 2. oktobra je bilo v Brežicah v to svrho zborovanje. Predsedoval je g. Levak iz Brežic. O stvari je poročal državni in deželni poslanec dr. Benkovič. Glede proge kjer bi naj železnica tekla, se ni nič določilo, to se je prepustilo poznejšemu času. Sedaj je potrebno, da se oskrbe vse priprave. Priprave so drage m pridejo na 1 km okoli 700 K. Priprave obstoje v tem, da se naredi splošni načrt, podrobni načrt, proračun za rentabiliteto in nazadnje splošni proračun. V širji odbor za priprave z ozirom na železnico Rogatec—Brežice—Novomesto so se izvolili kot Častna predsednika Fr. pl. Suklje, deželni glavar na Kranjskem, in dr. Fr. Jankovič, dež. glavarja namestnik; kot odborniki poslanci dr. Benkovič, .dr. Korošec, dr. Kukovec, Pišek; nadalje dr. Jos. Barle in M. To-mažič iz Kozjega, Fr. Korošec in Fr. Ogrizek iz Sv. Križa na Slatini, Fr. Lovrec in J. Počivavšek v Podčetrtku, Jakob Bovha iz VeraČ, Jos. Pečnik in Martin Frece iz Bizeljskega, Avg. Preskar iz Podsrede, Martin Jug iz St. Petra pod Sv./ gorami, J. Mešiček in Fr. Lipej iz »Brežic; nadalje mnogi ugledni možje iz sosednje Kranjske. V odbor se še lahko vzamejo možje, ki kažejo posebno zanimanje za železnico. Iz tega širjega odbora se je sestavfil ožji odbor, y kojega spadajo dr... Bar le, dr, Benkovič, Ogorevc, dr. Hočevar in Lipej. Za koncesijo se bodo potegovali dr. Barle, dr. Benkovič, Ogorevc in dr, Hočevar. V nedeljo dne 10. oktobra bodo želez-nična zborovanja v Kozjem, Brežicah in Rogaški Slatini. b Brežice. V nedeljo dne 10. oktobra popoldne ob 3. uri; je shod v Brežicah y Narodnem domu. Dnevni red: Železnica Rogatec— Brežice—Novomesto. Poroča: dr. Benkovič, Pridite! b Iz brežke okolice. K zadnjem dopisu, ki trdi, da se je v gostilni Krulc zunaj mesta zaničljivo govorilo o mladeniškem shodu, se nam od verodostojne strani poroča, da poročilo temelji na očividni pomoti, vsaj v tem oziru, da bi bil gospodar sam pri tem pomagal. Nasprotno nam občespošitovana gospa gostilničarka s svojim soprogom vred zatrjujeta, da se z njuno vednostjo in privoljenjem tudi v prihodnje v njuni hiši nikdar ne bode govorilo zoper to, kar je sveto našemu krščanskemu slovenskemu nar rodu. b Vinsko trgatev z bogatim vzporedom briredi društvo za tujski promet v Rajhenburgu v nedeljo dne 17. t. m. Ker so vse dosedanje prireditve tega družtva nad vse pričakovanje izvrstno uspele, je pričakovati obilne udeležbe. Slavna sosedna društva se prosijo, da se ozirajo na to pri svojih prireditvah. b Kozje. V nedeljo dne 10. oktobra 1909 se vrši veliko ljudsko zborovanje, v Kozjem v gost. g. Pirha. Dnevni red: Železnica Rogatec—Brežice—Novomesto. Poročata: dr. Jankbvič in dr. Barle.. Za-četek ob 3. popoldne. . Vesfnik mladinske organizacije. Sv. Lovrenc v Slov. gor. Naša „Mladeniška zveza je priredila v nedeljo dne 26. septembra zabavni večer, ki je bil prav obilno obiskan. Spored je bil sledeči: Predsednik M. Franc Jlorvat, pozdrar vi navzoče. Kaplan Kropivšek opisuje dosedanje delovanje Zveze in razvija program za prihodnjost: da se društveno življenje boljše razvije, se bo osnovalo izobraževalno društvo, ki bo vsem slojem pristopno. Na ta način pridemo tudi do gmotnih sredstev, da si napravimo knjižnico in otvorimo Čitalnico. — Mladenič Lovrenc Horvat deklamira „Naš narodni dom" (S, Gregorčič) prav dobro; vidi se mu, da- ima dar za to. — Za tem se je uprizoril šaljivi prizor „Zdravnik in bolnik",: in konečno je bil srečolov v prid poškodovanim po toči. Bilo je 60 dobitkov, čistega dobička pa 31 kron; ta svota se je skupno z onim, kar se je prejšnjo nedeljo nabralo v cerkvi, odposlala Škofijstvu. Vsem, ki so z darovi in udeležbo pripomogli k dobremu, uspehu kličemo prisrčen: „Bog plati", njim in drugim pa tudi: Na svidenje v izobraževalnem društvu. Videni ob Savi. DekliŠjki Marijin shod v Dolenji vasi v župniji Videm se vrši v nedeljo dne 10. oktobra. Ob 3411. uri dohod mlaldenk v procesijah, nato pridiga in sv. maša. Po sv. opravilu zborovat nje pod kozolcem gospoda Pavla ArnŠeka v Dolenji vasi. Po zborovanju slovesne večernice in pridiga in potem odhod v procesijalh. Ta dekliški shod bo prvi na Posavju. Rennerjev zrakoplov. Od 26. septembra do 3. oktobra se je vršil v Gradcu običajni jesenski sejm, na klaterem so bile opaziti razne zanimivosti. Med drugimi zanimivostmi pa je najbolj zanimala mnogobrojno občinstvo velika novost, to je vodljiv .zrakoplov, katerega je prav za ta ¿sejem naredil Aleksander Renner s svojima sinovoma Anatolom in Aleksandrom. Motor na zrakoplovu je izdelala Puchova tovarna. Zrakoplov je.v sredi ločen v tri predelke, izmed katerih je vsak posebej napolnjen s plinom. Poskuslne vožnje so se izborno obnesle in po se vršile skoraj vsak dan. Prihitelo je neštevilno tujcev, posebno iz Dunaja, da vidijo to posebnost, prvi avstrijski vodljivi zrakoplov. Pri vsaki vožnji se je zbralo na dirkališču Čez 20,000 ljudi, da so vojaki in policija komaj vzdrževali red. Vožnje so se vršile jako mirno in so pokazale, da se da ta zrakoplov zelo lahko voditi. Umevno, da je „Estaric", (tako ime ima zrakoplov) vzbudil v vseh krogih mnogo. navdušenja in je v času, ko je plaval nad streha>-mi graškega zidovja, kar mrgolelo ljudi na strehah, dimnikih in zvonikih. Deželni predsednik Clary je Sastital izumitelju, S tem je tedaj otvorjena doba vodljivih zrakoplovov! Najnovejše novice. Deželni zbor. V včerajšni seji dne 6. oktobra so govorili: Dr. Jankovič je v slovenskem in nemškem jeziku utemeljeval dne 6. oktobra sledeči predlog: Visokemu deželnemu odboru se naroča s.spora-zumljenjem s c. kr. vlado po možnosti naglo na to delovati, da se doba vračanja brezobrestnih deloma od države deloma od dežele dovoljenih posojil podaljša za obe kategoriji za nadalnjih 5 let in sicer vsem posestnikom, ki so vsled vinske krize v bedi in da se ta posojila popolnoma odpišejo pri vseh malih, posestnikih, ki živijo le od dohodkov svojih vi- nogradov. Predlagal je, da se izvoli vinogradniški odsek. Sprejeto. Poslanec Terglav je utemeljil predlog za podporo potoči poškodovanim posestnikom v celjskem okraju, .Utemeljeval, je svoj predlog v slovenskem jfr. ziku, kar samoumevno ¡nemškim nacijonalcem ni bilo povolji in tudi glasovali niso za predlog, vendar pa je bila večina glasov za predlog,ria kar se je predlog odkazal finančnemu odseku. Poslanec Roškar je vložil dva predloga, in sicer prvega za podporo po toči in suši poškodovanim v pol, okraju Ljutomer na podlag dopisa obilna Godemarci. Z drugim predlogom zahteva, da deželni odbor kar najprej vse potrebno stori, da se zvezna cesta med mariborsko in cmureško cesto skoz občine Velka Ploderšnica in Malna kar najprej izdela. Poročal je tudi o občinskih potrebah občine Boleh-uečice v ljutomerskem okraju, predlagal, da se zahtevi ustreže, kar se je sklenilo v zbornici. Dr. Korošec je zahteval, da se otvori promet na rogaški železnici do Sv. Roka, ker je proga izdelana in leži sedaj neuporabljena. Pri slovenski interpelaciji dr. VerstovŠeka zaradi onesnaženja Pake po usnjarskih odpadkih so Nemci zopet divjali ter naredili sejo nesklepčno. Na Goriškem sta zmagala pri ožjih volitvah v deželni zbor v splošni skupini kandidata Slovenske ljudske stranke Fon in Manfredo z 2000 glasovi večine. — V Furlaniji so pri ožjih volitvah zmagali laški kršČ. socialci. Rogaška Slatina. V nedeljo dne 10. oktobra 1909 se v>rši v Čitalnici pri Sv. Križu tik Slatine zborovanje po večernicah. Dnevni red: Železnica j Rogatec—Brežice in Rogatec—Krapina. Poročevalec: I dr. Korošec. Za Z. S. B je daroval rekrnt Cvahte pri odhoda k rojakom 2 K. Hvala lepa! Listnica, uredništva,. i Ziče: Smo dobili prepozno za to številko. — Veržej, Šetarjeva, , Nga vsakovrstnih v to stroko spadaječih zdravilnih in drugih potrebščin, ter i rokavic v veliki izbiri. * k k Kemična pralnica oblek H. Volk, Šoštanj se priporoča za pranje in barvanje raznih oblek, kožu-hovin, rokavic itd. Lišpa od oblek ni treba odstraniti. Edini slovenski zavod te vrste. Maklrahtioa v Eariboru pri J. Veljak, krojač, Šolska »11 ea i. „CROATIA" eflna hrvaška zavarovalni»«, osnovana od obtae «vekod-nega ln kr. glav, mesta fagreba .CROATIA', osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpeoelitvi po blisku nepremičnine vsak« vrate: hišo, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd. ter premičnine, kaker: hišno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago ▼ trgovinah iti po jako ugodnih pogojih ln nUklh cenah. Vsa pojasnila daje: P odru tulca ,CROATIA' v Trstu, Bor» it 1. Olje za razne stroje prodaja tiskarna sv. Cirila v Mariboru 100 kg po 25 K. Lovske puške vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom priporoča Prva borovska tovarna orožja peter Wernl£ družba s omejeno zaveso v Borovljah (Koroško), A. Jurea naslednik Alojzij Senčar v Ptuju, priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega blaga, suhih barv, firneža in karboleja ter vseh vrst lakov, kupuje in prodna deželne pridelke. Gostilničarjem priporočam vseh vrst mineralne vode, nadalje domače in ogrske salame. Poljedelcem priporočam za pomlad vsakovrstna poljska in trtna semena, za katerih kaljivost se jamči. Na debelo : na drobno. — Niike cene : točna postrežba. dobijo zelo po nizki ceni vse Šolske in pisarniške potrebščine v trgovini Tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Dijaki ¡Štampilje la kavčuka se dobijo ▼ tiskarni »v. Cirila v Mariboru. Stran 10. SLOVENSKI GOSPODAR, 7. oktobra 190&. registrovana zadruga z neomejeno zavezo Stolna ulica š' (med glavnim trgom in stolno cerkvijo). Itranitne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestajejo: navadne po 4°/o, proti 3 mesečni odpovedi po 47t-Obresti se pripisujejo h kapiWu 1. j muarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot g«tov denar, ne da bi se njih obre-sto vanje kaj prekinilo Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šok konto &7 078). Reotni davek pJača posojilnica sama. posojila se d ¿jejo le čianom in sicer: na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 47«c/oi na vknjižbo sploh po 5°/0, na vknjižbo in poroštvo po 5 /t°/o in na osebni kredit po 6°/o. Nadalje izposoj nje na lastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo ia5t proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kcleke. Uradne ure so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši pnauke — V uradnih arah se sprejema in izplačuje denar. poJasnHa se dajeja in ppoSnjc sprejemajo vsak delavnik ed 8.—12. doceliae in od 2.-6. dopoldne. 6 Posojilnica Ima tudi na razpolaito dem««e hranilne nabiralRi%e. Vinogradniki, pozor! Imava cepljeno trsje, prav lepo, močno, na Rip. portalis. Sorte so: Beli burgunder, pošip, ruling, veliki silvaner, beli ranfol, rnlander in traminer; cena je 100 komadov 12 K; muškati cena po dogovoru. Imava nadalje vkoreninjene divjake 100 kom. po K 2-40, 15 000 podlage za cepiti debelost 5 mm naprej po 18 K en tisoč, dolge bodo 45 cm rezane in nepoškodovane po toči Tud> izabelo imava, cena je 10 K 100 kom. Postregla bodeva vsakemu nabolje, traja bode več tisoč. Pri naročitvi treba poslati 10% are. 805 Martin Kupčič in Martin Šoštarič, posestnika in trsničarja (že vec let) pošta: Juršinci pi*i Ptuju, (Štajersko) N cä K ■31 . " i • ■; K* fcfi m 2 Ö.2 k i a a S H ^ ■t« ^^ £j O S - . - — g ^ g S s-ti-g K fe 1 • i s s T K i ca 3: sis':g I «T»"0 K ----- s A I 150/9 41 pH cd _ «o 'C M M ® « ••■« ed • -m St H S H K TO H ^ 22 iV oči > :: IK .......K KKKHKKKHiNH Štefan Kaufraann trgovec i železom v Radgoni, priporoča svojo veliko zalogo lepo pozlačenih nagrobnih križev po jako nizki ceni. Pr0st0T0li s0flna dražba nepremičnin. Pri c. kr. okrajnem sodišču v Celju so po prošnji dedičev za Jožefom Zagode iz Gotovelj na prodaj po javni dražbi sledeče nepremičnine, za katere so se ustanovile pri-stavljene izklicne cene in sicer: 1. vi. št. 120 k o. Gutendorf za ! 2. 3. M. 5. 6. Stao občinstvo v Mariboru in okolici! * Dovoljujem si prijaino naznaniti, da sem odprl t Tegethofovi ulici štv. 26. Trgovino klobukov in obutala ter prijazno prosim cenjene gg. odjemalce, da me blagovolijo podpirati z mnogobrojnim obiskom. Skrbel bom z največjo vnemo, da bom postregel z dobrim in lepim blagom, kakor mi bo najbolje mogoče, ter točno in solidno pozornostjo. Nadalje opozarjam slavno občinstvo, da bo-dem sprejemal v delo snaženje klobukov, ter upam, da me cenjeni odjemalci poselijo z mnogim obiskom v moji novi trgovini, na kar se bilježim z vsem spoštovanjem Matija Käfer. Izjava Podpisava tvrdka Jax in sin v Ljubljani izjavlja, da g. Marko Rubinstein, zasebnik v Mariboru, Tržaška cesta štv. 73, ni niti sam, niti v imenu gdč. Julije Miklauc, stanujoče istotam, kakorkoli upravičen posredovati za nas naročila in da vsako od njega baje za nas posredovano, ozir. sklenjeno kupčijo, kakor vsako jamstvo iz tega odločno odklanjamo. P. n. občinstvo naj bi se na to oziralo in ne sklenilo nobene kupčije z g. Rubinstein, tudi ne pod imenom Miklauc. 118 424 434 421 317 16220 K 21 h 1151 „ — „ !66 447 772 5797 64 60 50 12 Studence „ . Dražba se bo vršila dne 22. oktobra 1909 v sobi št. 12 tega sodišča ob 9. uri predpoldne. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejmejo. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je položiti v eni polovici v 14 dnevih po dražbi v drugi polovici do 1. jan. 1910. Draibene pogoje je mogoče vpogledati pri sodniji, pri Mihi Zagode v Ostrožnem, ali pri občinskem uradu v Go-tovljah. Cenilni zapisnik je mogoče vpogledati pri sodniji soba št. 13. C. kr. okrajna sodnija Celje odd. I, 807 dne 27. sept. 1909. Izjava. 815 820 titttttttllt Velespoštovanjem Janez Jax & sin, Ljubljana. X! £1| je tukaj, toraj glasno kličem, pridite vsi nakupit za zimo mnogovrstnega manufakturnega blaga, trpežno in po ceni, kakor malokje, se dobi samo pri Valentinu Gorenšek, trgovec na FRA.NKOLOVEM, p VOJNIK. 819 Slovenec Konrad Skaza, delavnica za vsa cerkveni dela v St. Ulrich, Orftden, ===== Tirol ============= ae naj topleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga sv. razpel. Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in banko. Postrežba solidna in hitra. 681 hd^aMJ h nlcinlk: Katolliko «iktrm djrattr». knjige! vse vrste zvezkov, različni papir, svinčnikov, kamenčkov, radirk, peres b in pušic, kakor drugo različno šolsko S, orodje, priporoča trgovina s papirjem S : galanterijskim in drobnim blagom : » J. N. PETERŠIČi v PTUJU. 799 Na debelo! Na drobno! Jaz Josip Trogar, posestnik v Brezju pri Mozirju prekličem vse žalitve katere sem izustil glede Vinka Kotnika, posestnika v Ljubiji pri Mozirju, obžalujem taiste in potrjujem, da mi je vsled moje prošnje odpustil in od daljne tožbe odstopil. 818 /osiP Trojgrar V Brezju. F B£> fl ■ mestna lekarna • M I UI1 pri c. kr. orln Maribor* Glasni trg št 15 poleg mestne hiše. Kapljice za svinje za rdečne bolezni. Je izvrstno in poskušeno zdravilo za rdečne bolezni. Gotovo pomaga, že bolani svinji se lahko daje 3krat na dan ena mala žlica. Cena 1 steklenice 1 K. Najboljša zdravila za domače živali ima in vsak dan po poštnem povzela pošilja Mestna lekarna F. Prnll-jeva pote mestne lik g Blagorodni gospod B. Prull, lekarnar, Maribor, Glavni trg štev. 16. Vam piiem zopet po zdravilo, zoper svinje rudečo bolezen, zdaj mi pošljite 4 steklenice tistih kapljic tote kar ste mi poBl&li sem že odal, prosim torej pošljite mi hitro. Vas lepo pozdravim M. W. Go-ritzenberg. Pošlite 5 steklenic! Kapljice za svinje za rudečico, izvrstno pomagajo. — Doki Eli-sabeth, Maribor. fifiilfififlfiSfi Vsakovrstne slamnike priporoča gospodom trgovcem in slavnemu občinstvu | Fran Cerar, tovarna slamnikov v Stobu, pošta | Domžale pri Ljubljani. Cene nizke, postrežba točna, ■ .—j 434 na zahtevo cenik poštnine prosto. W U Svoji k svojim 1 Svoji k svojim 1 | 0 Odg ami mMk : FTO Rakav». TU tiskam «v. Urila v