Št. 271 (14.362) leto XLVIII. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' poet Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190_____ 1200 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70 SREDA, 25. NOVEMBRA 1992 Moja Banka BčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ONESNAŽENOST / ZGODAJ ZJUTRAJ IN ZVEČER Danes v Trstu prva prometna zapora Poskus, ki naj bi sčasoma postal redna praksa ItQk0 je včeraj izgledal Borzni trg. Danes bo, kot vse kaže drugače, saj bodo morali evi|ni Tržačani pustiti avto kar doma. (Foto S. Ferrari) II B5E 1 1 M E JI Drago Gašperlin Trst bo doživel danes prvo zaporo mestnega središča za promet z osebnimi vozili. Zanjo so se odločila pristojna občinska telesa zaradi previsoke stopnje onesnaženosti zraku, ki jo povzročajo plini iz avtomobilskih izpušnih cevi, a jo zaostrujeta še vlaga in brezvetrje. Prepoved bo trajala od sedmih do devetih zjutraj in od šestih do osmih in pol zvečer, torej v času najhujšega prometnega vrveža, saj se tedaj ljudje vozijo v službo oziroma vračajo domov. Območje zapore je razdeljeno na dva dela: eden zajema vso Terezijansko četrt oziroma celoviti mestni predel, ki se razteza med nabrežjem, Sv. Justom, Trgom Stare mitnice in Carduccijevo ulico skoraj tja do železniške postaje, drugi pa obsega - grobo povedano - ves predel okoli glavne bolnišnice med Trgom Stare mitnice in ulicami Battisti, Oriani, Brunner, Stuparich in Foscolo. Avtobusno podjetje bo izkoristilo za to priložnost vsa razpoložljiva sredstva, naval nanje pa bo kajpak velik. Kdor nima nujnih opravkov, naj torej raje ostane doma ali pešači! Ce bo zredčitev prometa bistveno prispevala k prečiščenju zraka, bodo ukrep ponavljali vsakokrat, ko bo to pač potrebno - seveda, če ne bo mesto vzrojilo, kajti to prizadene tudi trgovce in obrtniške delavnice. ^kOVENlJA / ODPRT ODSEK AVTOCESTE MALENCE - SMARJE-SAP Odslej brez zastojev in varno po novem odseku dolenjke Vse bližje avtocesti Predor Karavanke - Bregana -VCerajšnji e otvoritve novega avtocestnega odseka Mile Čuk LJUBLJANA - Slovenski minister za promet in zveze Marjan Krajnc je včeraj odprl nov odsek avtoceste med Malenca-mi in Smarjem-Sapom, ki je dolg 6, 75 kilometra. Slovensko gradbeno podjetje SCT, ki so ga leta 1989 na mednarodnem razpisu izbrali za izvajalca, je dela na tem odseku končalo z osemmesečno zamudo. Ta je posledica predvsem pomanjkanja sredstev, zaradi česar so dela v poletnih mesecih ustavili. Vrednost vseh gradbenih del z opremo dveh predorov, ki sta dolga vsak po 400 metrov, ter viadukta Reber (610 metrov) znaša 606, 5 milijona tolarjev ali skoraj 59 milijonov dolarjev. Ta odsek avtoceste je med dražjimi, ki so jih zgradili pri nas, je pa zaradi značilnosti ozemlja, prek katerega poteka, tudi med najbolj zahtevnimi. Odprtje novega odseka, ki pove- zuje ljubljansko južno obvoznico z odsekom Smarje-Sap-Visnja Gora, bo vsekakor izboljšalo prometno varnost na dolenjki, na kateri je samo v zadnjem desetletju umrlo več kot 600 ljudi. Ta odsek je bil po gostoti prometa med najbolj obremenjenimi v Sloveniji, saj je dnevo po njem peljalo tudi do 30.000 vozil. Dokončanje odseka Malenci-Smarje-Sap pomeni le majhen korak naprej pri graditvi •slovenskega cestnega križa, kot je ob tej priložnosti poudaril tudi minister Krajnc. To je pravzaprav del načrtovane avtoceste, ki naj bi povezala predor Karavanke s slovensko državno mejo v Bregani. Po odprtju tega odseka avtoceste je med Ljublkja-no in Bregano ostalo Se 83 kilometrov “navadnih" cest. Sicer pa so zadnji odsek avtoceste odprli leta 1989. zum BERLIN / DA SE NE BI PONOVIL WEIMAR Vojko Coua RIM / OTVORITEV AKADEMSKEGA LETA BERLIN - Tragični požar v sevemonemskem Moellnu je globoko presunil nemško javnost in končno predramil vladne politike in sodstvo. Zvezno državno pravdnistvo v Karlsruheju sedaj o krito govori, da gre za poskus »obnovitve nacionalsocialistične diktature v Nemčiji«. Predsednik republike Richard von VVeizsacker je med obiskom v Mehiki ogorčeno poudaril, da tako ni mogoče nadaljevati. V poslanici, ki jo je včeraj posredovala druga nemška televizija, je predsednik zahteval odločen poseg, ki naj prepreči nadaljnji obstoj desničarskih celic v nemškem telesu. Atentat v Moellnu je včeraj obsodil tudi spodnji dom nemškega parlamenta. Nemčija se v teh urah z zaprepadenostjo sprašuje, kam vodi sedanje nasilje. V Moellnu tragično prekinjena mlada življenja so predramila tudi tisto tiho večino, ki je upala, da je izbruh sovraštva proti tujcem in Zidom le odraz socialnih težav in stisk maloštevilnih izrinjencev. Sedaj je vsem jasno, da se nahajajo pred hujšim pojavom. Vodja nemške židovske skupnosti Ignatz Bubis je Se včeraj obnovil kritike nemškemu sodstvu, ki je skusalo zmanjšati razsežnosti tega pojava. Prav tako oster je bil do politikov, ki so s svojimi neskončnimi razpravami o pravici do azila v bistvu dali netiva desničarskim zločincem. »Ce demokratične stranke ne bodo hitro sklenile sporazuma in ne bodo prenehale z medsebojnim obtoževanjem, VVeimar ne bo tako daleč,« je dejal. Te Bubi-sove besede bijejo plat zvona nemški demokraciji in zahtevajo enako odločen poseg proti neonacistom kot ga je zvezno pravdnistvo v Karlsruheju sprejelo do teroristov iz vrst Rote Armee Fraktion. Da je zadeva skrajno resna, priča tudi bulvarski Bild, ki je včeraj zapisal, da desnih skrajnežev ni mogoče več samo »opazovati«, sedaj je napočil čas »prepovedi in aretacij«. Zgodovinar Golo Mann je v Bildu zahteval, naj politiki odločneje posežejo proti nasilju. Sodniki odločno zavračajo vse kritike in trdijo, da so njihove mile obsodbe rezultat do mladoletnih širokogrudne nemške zakonodaje, policiji pa očitajo, da je prijela le »nepomembne ribice«. Turški priseljenci so v Nemčiji množično demonstrirali zaradi trojnega umora (Tel. AP) 1BIE sli. Sl šilil Bš: • IS s S Sli ■ Stsi ašPtlt Qch ■nuSSQr)d2n T Opfar -T' vfefe £inde r t-t&Bon' v, oo n n wc Nemčija naj zatre svoj neonacizem V Karlsruheju odkrito govorijo o poskusu obnove nocionolsociolizmo v Nemčiji De Felice omilil nevarnost antisemitskih izpadov v Italiji Njegov poseg je večino prisotnih zadovoljil, ne pa glavnega rabina toaffa, ker je »pozabil« na fašistične rasistične zakone RIM - Zgodovinar Renzo De Felice je ob prisotnosti predsednika republike Scalfara ob otvoritvi akademskega leta na univerzi la Sapienza spregovoril o antisemitizmu. Njegov poseg je večino prisotnih zadovoljil, saj je ločeval rasizem od antisemitizma in razvil tezo, da se ta pojavlja ob gospodarskih in družbenih krizah, ko pomanjkanje perspektiv za bodočnost in strah dajejo netiva bednim reakcijam. Za sedanjim nasiljem po njegovem ni velikih teorij, temveč primitivna čustva kot sta negotovost in strah. Nič čudnega, da poseg ni navdušil glavnega rabina Toaffa, ker je De Felice pohvalno govoril o delni italijanski imunosti in je pozabil na rasistične fašistične zakone. Kasneje je De Felice povedal, da je v svojem posegu imel tudi fašistične rasistične zakone, Q J o to rial Artol no toV\Jo_ ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Prireditve v zamejstvu Primorski dnevnik objavlja danes posebno stran prireditev, ki se na Tržaškem vrstijo v teh dneh. Med temi je napoved razstave Jožeta Cesarja v TK galeriji in napoved koncerta Glasbene matice, ki bo kot dosedanji posvečen Mariju Kogoju, tokreat razpetemu med Trstom in Dunajem. .................stran 20. Transadria: severnojadranska pristanišča zaostajajo V Trstu se je včeraj končalo mednarodno zasedanje^ ki ga je odbor Transadrie, v katerem so zastopana Štiri severnojadranska pristanišča Italije, Slovenije in Hrvaške, posvetil južnoevropskim plovnim in pristaniškim problemom. Dvodnevno srečanje je Se enkrat potrdilo dejstvo, da južnoevropska in z njimi jadranska pristanišča izgubljajo tekmo s severnoevropskimi. ....................stran 4.. Videmski nadškof o Slovencih v Furlaniji »Dolžnost Države in Cerkve je, da pravico slovenske manjšine do obstoja priznata in udeja-nita«, je dejal videmski nadškof Battisti v špetru, kjer se je udeležil predstavitve aktov posveta o Slovencih in Furlanih v Furlaniji. »Kultura slovenske manjšine v Benečiji, je dodal, predstavlja dragoceno bocastvo za Furlanijo in SirSe okolje.« ....................stran 4.. Ivo Jevnikar novi deželni svetovalec SSk Ivo Jevnikar je od včeraj novi deželni svetovalec stranke Slovenske skupnosti. Zamenjal je Bojana Brezigarja. Jevnikar je tudi deželni tajnik svoje stranke. ....................stran 4.. Gorica: šola za financerje še buri duhove Problem Sole-vojaSnice za finančne stražnike Se buri duhove v goriškem občinskem svetu. Včeraj so na občini potrdili, da naj bi posebna tričlanska komisija že čez nekaj dni odločila, ali je občinski referendum o lokaciji vojašnice na letališču sploh izvedljiv. ...................stran 8.. IZŠLA JE TRETJA ŠTEVILKA REVIJE PEPITA KOMENTAR Ceste na i razpotju MileCuk Z včerajšnjim odprtjem novega odseka na “dolenjke“, na kateri je samo v zadnjem desetletju v številnih hudih nesrečah umrlo veC kot 600 ljudi, se bo vsekakor izboljšala prometna varnost, kolone bodo krajše, zastoji manjši. Kljub temu pa ni posebnih razlogov za pretirano slavje, Ce pomislimo na zelo slabo stanje celotne cestne mreže v Sloveniji. Treba bi bilo namreč obnoviti kar 1.500 kilometrov slabo vzdrževanih in neprimernih magistralnih in regionalnih cest, po katerih vozi skoraj 600 tisoC osebnih vozil. V cestnem gospodarstvu pa je denarja iz leta v leto manj. Pred tremi leti je denimo Slovenija tej gospodarski dejavnosti namenila 350 milijonov dolarjev, letos pa samo še 150 milijonov. Ce bi v naslednjih letih iz državnega proračuna cestam namenjali toliko denarja kot letos (11, 4 milijard tolarjev), bi nacionalni program, ki predvideva gradnjo t. i. cestnega križa in vzdrževanje že zgrajenih cest, izpeljali v 41 letih. Za to bi torej potrebovali 466 milijard tolarjev oziroma kar 5, 5 milijarde dolarjev. Ključno vprašanje ob tem je seveda, kako zagotoviti ta velikanski znesek. VeC kot očitno je, da bo treba vključiti vse možne vire - lastna sredstva, posojila, koncesije - ker nas bodo sicer hitre ceste obšle prek Italije, Avstrije in Madžarske.Tudi t. i. bencinskemu tolarju se verjetno ne bo mogoče ogniti. Ce bi denimo podražili liter bencina za 10 tolarjev bi nabrali 140 milijonov dolarjev na leto, kar je dovolj za graditev 20 kilometrov avtocest. Ob tem velja poudariti neresnost govoric o tem, da nam tujina velikodušno ponuja denar za ceste, mi pa ga noCemo ali ne znamo vzeti. Gre seveda za križanje t. i. germanskih in romanskih interesov, pri tem pa tuji investitorji, kolikor jih paC je, išCejo predvsem možnosti za lasten dobiček. Res pa je tudi, da se cestno gospodarstvo ni zmožno povezati in racionalizirati poslovanja, da bi tako le prišli do obetavnejšega premika. Zgovorno je dejstvo, da še sedemnajst let po podpisu osimskih sporazumov ni jasno, kako naj bi zgradili dva cestna kraka med mejo z Italijo pri Fernetičih oziroma pri Vrtojbi in avtocesto pri Razdrtem. Navsezadnje je dober primer tudi včeraj odprti odsek ato-ceste, saj je kilometer te ceste med najdražjimi doslej. Stal je namreč veC kot 10 milijonov dolarjev. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 e 12 13 • 14 15 • 16 e 17 18 19 • 20 21 22 • 23 24 • 25 26 27 • 28 29 e 30 31 32 S 33 34 • 35 36 37 38 39 KRIŽIŠČA Kdo se bo tolkel za >zaodbo o uspehu Kako razumeti skepso, ki je dočakala »zgodbo o uspehu«? Kot reakcijo utrujenih in vsega vajenih ljudi? Kot zavračanje možnosti, da bi bili prvaki Vzhoda ali Balkana? Ali kot izraz zoprnega čuta, da bodo drugi imeli veC vpliva na vsebino samostojnosti in suverenosti od nas samih? Delčki resnice so gotovo skriti v odgovorih na ta in na druga vprašanja, ki zaenkrat še niso zastavljena. Toda to, kar je »zgodba o uspehu« za eno stranko, je sto tisoC novih delovnih mest za drugo. Poceni hrana za tretjo in cenena država za Četrto. Vsem je skupno, da išCejo ekonomijo obsega. Za nas je povezana predvsem s trgom. Kako do njega? Po osi zahod-vzhod ali sever-jug? V tem, da se obe križata, ne vidim pretirane primerjalne prednosti. V našem podnebju primerjalne prednosti Neven Borak tako ali tako Čudno razumejo. V slogu reka: Tukaj smo, vaši smo. Lep primer tega je nekdanja Jugoslavija, za katero se razvoj zunanje trgovine nikakor ni dal razložiti s primerjalnimi prednostmi, temveč z delovanjem disparitet-nih razmerij med proizvodnimi stroški. Ali drugače povedano, kot posledico udejanjenja druge inačice omenjenega reka, zaradi katerega se je na gospodarstvo gledalo iz zornega kota zaprtega kmečkega gospodinjstva. Disparitete so jo raznesle. Dobesedno. Kot državo in kot gospodarstvo. Mednarodno menjavo sestavljajo tokovi blaga, storitev, informacij in kapitala, ki je z drugimi sestavinami tako prepleten, da ga je komaj mogoče posebej obravnavati. Gospodarsko-politič- ne intervencije posameznih držav so vse te oblike menjave povsem povezale z njihovimi notranjimi dogajanji. Zato lahko trenutno evropsko egeesovsko stanje označimo z odprtostjo kot posledico zaprtosti. Kdo potrebuje cesto od Barcelone do Kijeva? Kdo se bori za cesto Bratstva in enotnosti? Slovenci? Hrvati? Srbi? Za križišča se vedno tepejo. Tako kot za trge. Kdo se bo tolkel za »zgodbo o uspehu«, sto tisoC novih delovnih mest, poceni hrano in ceneno državo, ki potrebuje trge? Ni v naši naravi, da bi se tepli zanje. Razen... Razen, Ce se zaradi zakonov ekonomske geografije ne bodo drugi tepli zanje in se bo pri tem kaj našlo tudi za Dva dosedanja izida sta nam obakrat prinesla jugoslovanski gospodarski prostor. NiC drugega. GLOSA Volilni cirkus in politična kultura Televizijska soočenja strankarskih kandidatov so nedvomno izraz naivne dobrohotnosti tistih, ki se zavzemajo za enakovredno predstavitev vseh na volitvah sodelujočih strank, postavlja pa se vprašanje, ali takšne oddaje sploh lahko pomagajo še neopredeljenim volilcem pri izbiri njihovega poslanca. Pri tem seveda ne gre za dvom o postopku televizije, ki je soočenja organizirala, pač pa za sumljiv nivo politične kulture večine prisotnih, ki ne more prepričati sogledal-ca, kateremu Čutila vsaj še zadovoljivo funkcionirajo. Prisotne na soočenjih je bilo moc razdeliti v vsaj dve osnovni skupini: na tiste iz opozicije, ki pljuvajo, in tiste iz vladajoče koalicije, ki so praviloma vedno popljuvani. Seveda v obeh skupinah obstajajo izjeme, ki sicer potrjujejo pravilo. Jastrebom iz prve skupine ni zameriti samega dejanja - pljuvanja - paC pa gre za stil. Gregor Kozovinc Pljuniti je namreč mogoče tudi zelo eleganto in takšno dejanje praviloma požanje upravičen aplavz. Že zaradi načelne nevtralne drže je zelo nehvaležno poudarjati kvalitete politikov iz vladajoče koalicije in kritizirati tiste iz opozicije, vendar je očitno, da prvim raven politične kulture le ne dela takšnih preglavic kot drugim. Sicer pa je razpra-vljalcem, ki so se - in se verjetno še bodo - v oddajah srečevali, lastna predvsem neverjetna sposobnost obljubljanja. Vse skupaj je bilo res videti -kar je že v eni od oddaj ugotovil Jaša Zlobec - kot božični veCer, poln obljub, ki najverjetneje ne bodo nikoli izpolnjene. Težko je namreč verjeti v iskrenost »prosim-gospa-madžarska-narod-nostna-skupnost-privoš-Cite-si-še-minutko« izjave predstavnika stranke, ki se ji je na volilne plakate zapisalo sicer malce spremenjeno Hitlerjevo geslo o spreminjanju Slovenije. Našim bodočim - bog ne daj - parlamentarcem je lastno tudi nepoznavanje osnovnih socioloških izrazov, in prav komične so reakcije le-teh, ko jim omenite, da poleg homoseksualcev tudi ostareli predstavljajo specifično marginalno družbeno skupino. Sicer pa, volitve so kot cirkus. Nekateri z grozljivo lahkotnostjo izvajajo vaje na trapezu, drugi pa zaradi spodrsljaja obležijo v maneži in že naslednji dan njihovo ime izgine iz barvitih cirkuških plakatov. Vodoravno: 1. skupek, celota med seboj povezanih dogodkov, 6. moderen ples, 9. tempelj na atenski Akropoli, 11. mesto v Nevadi, znano po igralnicah (anagram NERO), 12. francoska pianistka in klavirska pedagoginja (Marguerite), 13. rimska boginja plodnosti, 14. širok trak kot znak odlikovanja, 15. zaCetnici slovenske sopranistke Ognjanovič, 16. igralna karta z enim ah veC znaki v obliki lista, 17. kemijski znak za erbij, 18. boginja neba v egipčanski mitologiji (anagram ROTA), 20. predmet pogovora, 22. ime igralke BegoviC, 23. oborožena tatvina, 24. turško mesto ob izlivu reke Marice, tudi Enez, 25. glavno mesto Norveške, 28. skrajni konec polotoka, 29. gora nad Kobaridom, 31. arabski žrebec, 32. ime ubitega egiptovskega predsednika Sadata, 34. ime makedonskega pesnika Sopova, 35. francoska filmska igralka (Magalli), 36. mesto v notranji Dalmaciji, 37. ustanovitev, 39. število z dvema ničlama, 40. skrivnostna dragocena posoda, za katero so se potegovali vitezi Okrogle mize. Navpično: 1. nežna mrena, ki obdaja notranje organe, 2. objestnost, ošabnost, 3. francosko mesto južno od Lillea, nedaleč od meje z Belgijo, 4. odmev, jek, 5. zaCetnici revolucionarja Tomšiča, 6. grič v Jeruzalemu, pozneje najsevernejši tempeljski hrib, 7. poglobljeno razmišljanje, 8. reka v Sibiriji, pritok Jeniseja, 10. najmanjši delec negativne elektrike, 14. kemijski znak za litij, 16. priprava za praskanje, 19. nekdanji japonski telovadec (Takiša), 21. grška boginja jutranje zarje, 24.velika pojedina v antični Grčiji, za katero so prispevali vsi udeleženci, 27. kvalitetno belo vino, 30. zaCetnici ameriškega igralca Redforda, 33. ime slikarja Pilona, 34. ime italijanske igralke Magnani, 36. starorimski naravoslovec, 38. zaCetnici slovenskega skladatelja Globokarja. Simon Bizjak IZBIRA Izid, ki ga ni mogoče napovedati Pravijo, da moški izbira, ženska izbere. In zdi se, da to spolno načelo oziroma spoznanje obvladuje tudi spolarizirani Cas pred volitvami in volitve same. Politiki, ki se imajo za moško potenco družbe, nam na debelo ponujajo svojo izbiro, volilci, ženski družbeni pol, pa bodo na koncu izbrali. Na drobno, seveda. Tako je, kot reCeno, v principu. So pa velike razlike v izvedbi. Med načini, kako se tega političnega rituala, brez katerega ni veC demokracije, lotevajo po svetu in pri nas; še Miha Naglic mogoCe vse: od javnih zborovanj prek bolj ali manj obrzdanih in »kulturnih« predstavitev v množičnih občilih do zakulisnih spletk (prisluškovalna afera) in nizkih udarcev. Nekateri se že zgražajo, ker so meje dobrega okusa prekoračene. Zadnjic sem se peljal z dežele v prestolnico in ko sem opazoval bolj ali manj okusno obdelane obraze politikov na velikih plakatih ob cesti, naši zdajšnji politiki v primerjavi s slavnimi očeti naroda prav pohlevni in nadvse omikani? Noži se še nikdar ne leskeCejo, politika je iz hlevov in svinjakov povzdignjena v TV studie in nekdanji komunisti so, kljub temu, boljši od Srbov. Časi so se spremenili, aufbiksanje na javnih shodih in po gostilnah se je uneslo, namesto njega pa smo priCa »nadmudri-vanju« v javnih občilih. Včasih se je vedelo: podeželje je klerikalno, Ljubljana liberalna, edino večja in nam samim manj znana razlika pa je med načini, kako s(m) o volili nekoč in danes. Volitve, kakršne smo poznali v Jugoslaviji, niso bile pravo volitve - ker ni bilo kaj izbirati; treba je bilo le potrditi že izbrano. Tudi za »prve demokratične volitve« aprila 1990 se je kmalu pokazalo, da so bile bolj izrekanje o tistem, kar je bilo 45 let pred njimi, kot izbira tistega, kar naj bo v prihodnje. Kampanja pred njimi pa si, v primerjavi z zdajšnjo, komaj zasluži to ime. Zdaj je drugače. Predvolilna gonja se iz dneva ' v dan bolj razplamteva in postaja vse bolj silna, tako med snubači kot do neveste. Je pravi lov na volilce. Cilj - »prave« demokratične volitve - posvečuje tako rekoC vsa sredstva. Stranke so že vedele, zakaj niso hotele sprejeti zakona o volilni kampa-niji; pravila igre niso določena, in tako je sem se sam pri sebi vprašal: kako pa so volili nekoC, denimo v stari Avstriji? Ker vem, da je dr.Vasilij Melik napisal knjigo volitve na Slovenskem, sem se namenil, da jo poiščem v eni od ljubljanskih knjižnic. A glej: povsod je izposojena! Tako se podam še v NUK in se lotim starih Časopisov. hi kaj odkrijem? Da je blagopokojni dr. Janez Ev.Krek svoj Cas klical volilce v »boj na nož« proti slovenskim liberalcem; da je dr. Ivan Šušteršič, prvak slovenskih klerikalcev izjavil dobesedno: »Rajše Nemca ko slovenskega liberalca!« Liberalni dr. Ivan Tavčar pa jima ni ostal dolžan; na nekem shodu v Črnomlju je predlagal, »naj se katoliške volilce odpošlje s krvavo glavo nazaj, to nečedno drhal v farovške hleve in farovške svinjake, iz kojih so na dan prihrumeli...« -- Kaj porečete na to? Mar niso v Idriji je bil že leta 1911 za župana socialdemokrat! Človeku sta njegov stan in kraj prebivanja tako rekoC narekovala, koga mora voliti in hude besede politikov niso bile namenjene le nasprotnikom in tistim, ki se še niso odločili; zadevale so tudi omahljivce v lastnih vrstah! Danes pa je veC kot polovica volilcev v Času, ko so volitve še daleC, neopredeljenih. Se zdaj je veliko takih, ki se bodo odločili šele zadnje dni ali kar na volišču. In prav za te gre; ti bodo odločili in izbrali med tistimi, ki izbirajo kakšen bo tedaj izid? Ne vem, Ce zaradi Česa, potem bodo te volitve »ta prave«, zato, ker ni mogoCe napovedati njihovega izida. Ker se ne ve, ali bodo volilci izbrali tako, kot se od njih pričakuje glede na njihov stan in poreklo ali pa se bodo odločili Cisto po svoje... Počakajmo in videli bomo. Pojasnilo V nedeljski številki nam je pri nagradni križanki zagodel računalniški škrat, tako da je popačil pisavo. Bralcem se iskreno opravičujemo. Uredništvo SANKCIJE Večja tveganja, zato so večji tudi zaslužki Miodrag Djurdjevič V zadnjih dneh pred sprejemom nove resolucije Varnostnega sveta OZN se je veliko pisalo o očitnih kršitvah sankcij proti ZRJ. Omenili so zlasti Črnogorska pristanišča ter famoznega Petriča v Bolgariji. Nihče pa ni pisal o tem, da so sankcije kršila tudi slovenska podjetja. Pravzaprav je to grda beseda in neutemeljena obtožba. Pravno namreč sankcij nihče (?) ne krši. Moralno? No ja... Morala je izrazito relativna zadevica, kar danes po zaslugi evropskih diplomatskih igric na svoji koži najbolj občutijo tisti, ki naj bi jim sankcije pomagale: bosan-sko-hercegovski civilisti. Nesreča tisoCev ljudi je lahko še tako huda, zmeraj se bodo našli (vojni) dobičkarji. Ljudje so paC taki in drugačni. Povsod in zmeraj. V vojnah, zlasti državljanskih, so tveganja najveCja, a so zato tudi zaslužki večji. »Money makes the world go round« ali »Denar je sveta vladar.« Tudi med Slovenci so se našli iznajdljivi podjet-neži: le zakaj ne poslati cisterne bencina v Bije-ljino (in celo v Banja Luko) ter pri tem zaslužiti Čistih 6 -10.000 mark. Bosna navsezadnje ni pod sankcijami (BiH kot celota namreč), zato je takšna dejavnost povsem legalna... Ce se ne motim, je eden od danes najpre-možnejših Slovencev na svetu obogatel z nakupom naftnih polj v Biafri, in to v Času, ko je bila nigerijska vojna v polnem razmahu in ko je bila vrednost teh polj v Londonu niCna. Možnosti je ogromno in Jugoslavija ni povsem odvisna od uvoza nafte in plina. V Vojvodini so Črpališča, ki zadoščajo za približno petino jugoslovanskih potreb. Kolesa so v Srbiji razprodali že pred meseci, konjev pa stoični srbski kmetje tako ali tako niso nikdar izključili iz spektra domačih živali. Le zakaj bi obsojali Srbe, ki poskušajo dobiti tekočino, tako nujno za preživetje v modernem svetu, na njim najugodnejši naCin: s pomočjo fiktivnih desti-nacij prevoznikov, tihotapljenja (ki je cvetelo tudi v Časih najrigoroz-nejšega komunizma) ali mednarodnih podjetij z aktivnimi podružnicami v tistih redkih Jugoslaviji prijateljskih državah in off-shore centrih, kjer se o izvoru denarja ne sprašuje. KonCno so tudi Slovenci in Hrvati pred dobrim letom kršili sankcije organa, ki nikdar ni uvedel sankcij proti ZDA (Vietnam, Granada) ali SZ (Afganistan) - na uvoz orožja, ki še zdaj velja za vse republike nekdanje Jugoslavije. Na papirju. Le kam so izginili tisti neprešteti zaboji pušk in nabojev, ki so bili do lani skriti v Kočevskem Rogu? Nujen zakon o lastninjenju Izvirna naloga in vloga politikov Se iz starih grških Časov je, da skrbijo in se osebno žrtvujejo za blaginjo in napredek svojega ljudstva. V ospredju jim torej ne smejo biti osebni ali strankarski cilji in koristi, temveč skupni, slovenski. Skupna želja vseh prebivalcev Slovenije je prav gotovo, da bi živeli na vseh podorCjih osebnega in družbenega življenja v »zdravi deželi«. Recept za izpolnitev takšne želje najdemo že v starih spisih Svetega pisma: »... pa se bo moje ljudstvo, ki se imenuje po mojem imenu, ponižalo in molilo in iskalo moje obličje ter se odvrnilo od svojih hudobnih potov, jih bom iz nebes uslišal, njih greh odpustil in ozdravil njih deželo« (2 Kron 7,14). V Sloveniji je Cez 70 odstotkov prebivalstva deklariranih kristjanov, ki se imenujejo po božjem imenu. Javno pozivam vse kristjane v pravoslavni, protestantski in katoliški cerkvi in vabim vse tiste, katerim je resnično do »zdrave dežele«, da si vzamejo pred volitvami vsaj en dan posta in molitve za našo deželo in za našo prihodnost. Za organiziranje vseljudske molitve in posta v istem dnevu je premalo Časa, zato si samoinciativno izberimo tisti dan, katerega bomo lahko Čimbolj izkoristili v ta namen. Mihael KuzmiC, pastor Binkoštna cerkev Ljubljana, Celovška 70 Recept v starih spisih Ugotavljamo, da večina vseh kandidatov ki se predstavljajo želijo razpravljati 0 našem novem zakonu 0 lastninjenju podjetij ‘0 da večina zelo mal° misli, kako boljše zag°'. spodariti. Večina zel\ ob tem zakonu delih neko premoženje, i*1 mogoCe tudi ob tek1 bogateti. Na splošna kozjanski volilci mišk', mo, da je bil omenjan1 lastninski zakon nujn° potreben in da ni slab’. Čeprav je bil prejsnl1 predlog tega lastninska' ga zakona boljši, ker f bil bolj gospodarski naravnan na ekonokj' ski razvoj Slovenija na delitve premožen)0’. \ ki ga ni. Omenjaj1 zakon, ki je bil sad°l pogojno sprejet, na)■ življenju zaživi 0 določeni spremembi1 sicer bi Kozjanci pje ,j lagali, da se razda ^ samo 20 odstotka predvidenega Pr'eg moženja in to sakj^ vsem redno zaposlen v našem gospodarst ali pa v negospodats\; ioJi vu, ker so isti ustvarja^ novo vrednost in ta osnovo za danaSn) UOllUVU Zi U -r predvideno delite' Ostalih 20 odstotkov F(, bi se lahko vložiH0 določeni Sklad 2° odprtje noveh delov0 mest kot neka stim°^ cija in naj bi po pre .,g gu vsak, ki odpira n°^ delovno mesto določen Cas spreje‘ imel v dobrem djjj0^ no vsoto, predvid0 ^ 50.000 tolarjev, k°j1 jff. dodatno obrtnike in tudi dro gospodarstvo. Franc Valeni V koprodukciji Kitchen Theatre, N.V., in TV Slovenija je ameriški režiser posnel film oNSK Michael Benson, filmski režiser iz New Yorka, je pred nedavnim končal snemanje dokumentarca 0 znanem slovenskem umetniškem kolektivu Neue Slovvenische Kunst. Film, ki se dogaja 8na Vzhodu, Zahodu in vmes« - natančneje v Moskvi, New Yorku, Ljubljani, Trbovljah in Atenah - nosi delovni naslov Predictions of Fi-re- Benson pravi, da namerava naslov spremeniti v toku montiranja filma. Na letališču v Miin-nfinu, kjer je ob »preveč kave« čakal na svoj let cez Atlantik, ga je sreCal Tycho Henderson. Kakšna je izkušnja injca, ki posname film v Sloveniji? - Snemanje filma v novi državi je podobno snovanju znotraj objekta, Se ni dograjen. Delavni plezajo gor in dol po stavbi. Kadar dežuje, postanejo tla v prostorih mokra. Novi izvodi novih Časopisov se nabirajo v kolu. Preprost, začasen denar nadomestijo skrbno načrtovani bankovci no-Vega Časa. Medtem se načrti in diagrami proizvodnje levijo v končen l2delek, ki je bolj Caso-Ven kot prostorski. In Vas cas, ko delavci zabilo žeblje in padajo ministri za kulturo in elek-nikarji polagajo kable, Vse za zunaji okvir dr-avne zgradbe, ves ta Cas Se ti zvoki in dogodki pešajo s hrupom delov-6 skupine, ki ustvarja °tranjo strukturo. Celo birokracija, ki so-emje pri realizaciji fil-a> se spreminja; me-fiska veriga, ki skrbi za Produkcijo in opremo, 6 mora ubadati s teža-ami, ki so sestavni del Postjugoslovanskega ob-obja: spremembe oseb-j, ’ Pomanjkljiva oprema, ^Vrednotenje valute v ^ kolikšni meri je ,sakodnevni razkroj jj^^i^ngoslavije vplival Odgovorim lahko z ta t°?' Clb koncu prve-do 6 . a silovitih napa-Bi . minulo pomlad sem Prek1 te,leviziiski prenos n , 2adnjega oddajnika v c civilnim nadzorom dn|araievu' Predvajali so snetkp Skorai lePe P°' Ski mesta s topnimi11 obstreljevanjem. Uiit? težko ie poiskati sW°-Vi ucinek; bilo je a) kot Antonionijev Na Vzhodu, Zahodu in vmes i4 j //1 '#! Tycho Henderson film; mesto v popolni tišini, z izjemo občasnih odmevajočih eksplozij in navidez prazno, če odmislimo tu in tam tavajočo zmedeno postavo,- ,i -in, , l„.- Posnetki so bili nekako razosebljeni - kar je redkost - deloma zato, ker so bili nekateri narejeni z daljinsko vodenimi kamerami na strehi vladnega poslopja. Težko je opisati neponovljiv učinek posnetega materiala, rečem lahko le, da je bil popolnoma drugačen od vseh televizijskih poročil iz vojne na Hrvaškem ali v Bosni, ki so običajno do konca subjektivna. Zmontiran je bil v skorajda naključnem zaporedju, ki pa je obdržalo neko notranjo logiko. Učinkovalo je skoraj kot pogled »božjega oCesa«. Televizijski signal je medtem postopoma slabel. Na zaslonu se je pojavil nanavadno miren napovedovalec in povedal, da je oddajnik TV Sarajevo tarča srb- skega napada in da gori. Signal lahko vsak trenutek zamre. Njegov obraz je zamenjala slika neskladno futurističnega oddajnika na hribu nad mestom. Granate so tolkle po vznožju stolpa, obenem pa je slika na zaslonu še naprej bledela in se razkrajala. Sarajevska televizija je dobesedno prenašala lastno smrt. Kako naj to ne bi vplivalo na moj film. Kaj vas je pripeljalo do odločitve, da naredite film o NSK? - NSK izhaja naravnost iz mikrozgodovinske izkušnje dežele, ki je bila dolga stoletja tako temeljito razpeta med Vzhod in Zahod, da je pravzaprav izginila. Natančneje, sploh se ni pojavila - do minulega leta, seveda. Ujetost Slovenije v to Vzhodno-Zahodno »območje somraka« je vplivala ne njeno podzavestno prilagodljivost zgodovinskim in ideološkim spremembam. NSK pa ima, po drugi strani, mo- čno zavest; je neke vrste zavestno politiziran estetski barometrer. Barometri merijo pritisk v atmosferi in omogočajo napoved prihajajočih razmer........... Ze Ce preučite samo uvodna poglavja fenomena NSK, začenši s pojavom Laibacha v začetku 80. let, lahko opazite neke vrste barometr-sko preciznost. Tomaž Hostnik se je na odru pojavil v uniformi in obmetavali so ga s steklenicami. Kasneje je naredil samomor. V Studiih NSK so izdelali plakat, ki se jim je zdel primeren za proslavo Titovega rojstnega dne - šest let po Titovi smrti - in plakat je bil, recimo temu tako, bolj primeren, kot so hoteli sodniki štafete mladosti. Končal je kot obeležje smrti. S takimi in drugačnimi incidenti so drobci preteklosti, preneseni kot metafore v sedanjost, prerokovali prihodnost. Prihodnost je - zdaj. Pravite torej, da je NSK »prerokoval ogenj« - vojno? - NSK je način, kako razumeti jugoslovansko katastrofo, kajti njegov retrogardizem je bil predspoznanje metode, ki je zbudila dremajoči nacionalizem. Kot zdaj vsi vemo, so zastave preteklosti po štiridesetih letih »na hladnem« spet zaplapolale v vakuumu moCi postkomunizma. Populistični reakcionarji nove svetovne ureditve (naci--stična parola, ki jo je oživel George Bush, kar je zanimiv primer podzavestnega retrogardiz-ma), so porabili prve mesece oblasti za premetavanje prej zaklenjenih kleti. Našli so stare kolute filmskih novic s posnetki zločinov. S pomočjo osrednjih televizijskih hiš (še vedno pod državno kontrolo) so s posnetki bombardirali lastna ljudstva v najudarnejših terminih. V dobi, ko televizijske podobe štejejo mnogo veC kot suhe besede govornikov in časopisja, so pretresljive slike del veCne sedanjosti. Kadarkoli jih gledamo, so tukaj in zdaj. Prvič so bili, denimo, po televiziji predvajani stari posnetki prisilnih prekršCevanj v Jasenovcu in Cetniških zločinov v Bosni leta 1943. Te podobe so živele; dogajale so se zdaj. Zato se je bilo treba maščevati - Zdaj. Posledice takih Čustvovanj se odigravajo nekoliko vzhodneje od tod, v »resničnem Času«. Toda, mar ne mislite, da se je NSK ukvarjal bolj z umetniškimi rituali kot pa s prerokovanjem prihodnosti? - Prav imate. Njegove prerokbe so bile nenamerne, kot del projekta z drugačno osredotočenostjo. Vendar je treba seči globlje. Hrvaška novinarka Vesna KesiC mi je rekla; »Laibach in NSK razkrivata, da imajo vojne, konformizem, nacionalizem in totalitarni rituali privlačno moC in sloves - vsebujejo nenavadno razsežnost. Ce simbolov, mitov in vseh starih ran preteklosti ne izživimo z umetniškimi in duhovnimi rituali, se morajo V okvirju: Uvodni prizor iz snemalne knjige (skica: M. Benson); IRWIN na Rdečem trgu v Moskvi (foto iz filma) izživeti v živo - v dejanskem življenju in družbi. Prav to se, seveda dogaja zdaj v bivši Jugoslaviji.« Ste pri svojem delu, v filmu, eksperimetirali s tako imenovanim retro-principom? - No, filmski medij je star skoraj natanko sto let. Dovolj dolgo je med nami - in dovolj je močan- da ga je mogoCe uporabiti kot politično orodje za oživljanje preteklosti. Posnetki obstajajo: zastave in pozdravi, arhaične uniforme, politični shodi - vse je še tu. Shranjeno je na celuloidu kot žuželke v jantarju. Razlika je v tem, da lahko te žuželke oživijo in se premaknejo Cez televizijski zaslon. Film je predhodnik in napovedovalec tehnologije CD, ki »sondira« Cas in ga pretvarja v digitalizirano informacijo. »Sondira tudi tako, da zgodovino razreže na 24 stališč v sekundi in jo ponovno sestavi v prihodnosti. In spet, prihodnost je - zdaj. Balkan je ujet v izdajalskem Časovnem stroju, ki pa mu tokrat pomaga tudi video. Ameriški pesnik Frank 0’Hara je napisal: film je neusmiljen / kakor Čudež. Niste mi odgovorili na vprašanje, ki se glasi: ste v svojem filmu uporabili retroprincip NSK? - Saj res. No, kar se ti-Ce eksperimentiranja z retroprincipom: - bistvo je razodevanje Časovnega ustroja, ki mu sledim v mehanizmu svojega filma. Ce se mi je to posrečilo, me lahko obtožite eksperimentiranja. Ena od zanimivejših izjav NSK je, da je vsaka umetnost predmet politične manipulacije, razen tiste, ki govori jezik te iste manipulacije. Ce skušate prevesti kakšno zgoraj navedenih trditev v filmski jezik, lahko vidite, da že »uporabljam jezik iste manipulacije«. Ce torej lahko razmeroma nerodno prenesem del metodologije filmskega subjekta v filmsko snov, prav. Obenem je to priložnost, da tako rekoC prispevam še eno plast zgodovine, s tem, da vstavim subjekt v zgodovino. Gre za naslednje: samo Ce rekonstrukcija preteklosti sama postane predmet preučevanja, jo lahko vidimo razločno. S temi besedami je Benson odložil svojo skodelico kave in odhitel proti vhodu v letalo, izginjajoč skozi dolg prehod v prihodnost. GLEDALIŠČE / OCENA Kaj pa Gmm? Uršula Cetinski Divje seksanje Hane in Freliha na zlati gori koruznega zrnja. Piknik v dvoje, ki ga Gapit ob žuborenju vodnih curkov iz starih umivalnikov priredi svoji ženski, po končani idili pa preprosto izpuli zamašek in ko vsa njena esenca izpuhti v zrak, si jo spravi v kovček, kjer ostaja veCno njegova. »Tako, tako -torej tudi vi, tudi vi! Potem nas je pa veC, veC nas je takih,« zaupa srhljivo grotesken Terezin obraz Hani, ko ta izdahne, kako neizrekljivo se ji gnusi vse tisto. To je le nekaj fascinantnih podob iz Goge, Čudovitega mesta, kakor ga je lani v mariborskih Minoritih postavil režiser in koreograf Damir Zlatar -Frey in tako nedvomno zaznamoval preteklo slovensko gledališke sezono. »Brž ko spregovorimo, nam nekaj v notranjosti pove, da so se nekje zaprla božja vrata,« je nekoC zapisal Maeterlink. Zato je Frey - po principu svojega režiserskega branja - Grumovim junakom marsikje zavezal jezike in jih prisilil, da spregovorijo s telesom, ter tako odškrtnil vrata sob, v katerih je hudo, Ce v njih bivajo ljudje. Ravno v Času, ko v slovenskem gledališču še vedno odzvanjajo njihovi nemi kriki, nam je pretekli konec tedna v Cankarjev domu trinajstclanska skupina The Genuine Arti-cle iz Essexa prikazala svojo Gogo; po prvem angleškem prevodu (Nikolaj David Jeffs) jo je zrežirala Barbara Pierson, skoreografira-la pa Susan Kozel. Igra je doživela deset repriz v gledališču Bedlam Theatre, prikazali pa so jo tudi na letošnjem festivalu Fringe, kjer se je (kar sploh ni brez pomena) enemu od recenzentov zapisalo, da je Grum »tipičen nemški ekspresionist«. Pri vsem skupaj je ta optika tudi najbolj zanimiva: kako Gruma, Cigar pero je v prvih desetletjih tega stoletja pisalo v kontekstu simbolističnih, naturalističnih in dekadenCnih tendenc, ki so zazna- movale avstrijsko, nemško, pa tudi slovensko »moderno«, doživljajo Angleži. Prav tisti OtoCani, ki si jih stereotipno predstavljamo po Čaju ob petih, zavezanosti, tradiciji in peripetijam njihove kraljevske družine, po genialnih avtoricah viktorijanskih romanov, v katerih revna dekleta prefinjeno in vztrajno lovijo potencialne zakonske druge, po anekdotičnem nasvetu angleške matere, ki hčeri na večer pred poročno nočjo svetuje, naj zapre oCi in misli na Anglijo, in, nenazadnje, po gledališču, zavezanem besedi, v katerem so do obisti izpilili Shake-spearea. Enega od možnih odgovorov na vprašanje, kaj lahko Anglež postori s tipičnimi »mittelevropskimi« travmami, ki so vpisane tudi v Grumovem tekstu, in zanj (glede na vpetost v popolnoma drugačen duhovni prostor) verjetno malce tuje in bizarne, nam je ponudila Barbara Pierson. Njena postavitev, ki zvesto sledi Grumovi besedi (med besedilo so verjetno zavoljo »ekspresionističnega feelinga« vrinjene posamezne pasaže v nemščini), se odigrava na sceni, na katero je postavljena ogromna kletka, na rampi pa ždi nekaj videoekranov, ki tudi tu (kot se v gledališču pogosto dogaja) ne upravičujejo svojega obstanka. Inscenacija z moCnim koreografskim momentom, ki so ga besedi vdani Angleži poimenovali physical theatre, ob spremljavi žive glasbe gradi nekakšno »ekspresionistično« atmosfero, prežeto s turobnostjo, mrakobnostjo, zapraše-nostjo in stisko. V spomin se nam bo zapisala predvsem po posameznih lucidnih režiserskih rešitvah, kot je, denimo, razpenjanje kletke, katere rešetke horizontalno zamejijo oder, in po vnosu tipično angleškega humorja. Angleži so, kot nam dokazuje njihova literatura, zmožni briljantne perverzije: ko Dickensovi dečki najbolj trpijo V obskurnih sirotišnicah, se v njihovo muko vedno vključi nekaj do obisti smešnih kreatur. Tudi Pier-sonovi je v Grumovo razbolenost uspelo nevsiljivo vpeljati komično gospo Prestopil, ki svoje življenjsko pomembne, Čustveno nabite pogovore s sinom izvaja sarkastično in popolnoma neprizadeto, ob vsem skupaj pa bere še didaskalije. Grum iz Essexa je za slovenskega gledalca pravzaprav Cisto (in predvsem) interesantna gledališka avantura. Režija: Barbara Peirson Koreografija: Susan Kozel Igrajo: Luise Eff, Vicky Girling, Christopher Holden, Susan Kozel, Mahfuz Mir, Anthony Roberts, Rupert Row-botham, Julie Robson, Jonathan Savage, Tina Strobel, Helen Terry. NAMIN 3x3 NAGRAJUJE Samo v Nami se zgodi, da vam, ob nakupu na označenem mestu, podarijo kartico 3x3. Vsak teden na JV izžrebajo po tri Mamine kupce in jih nagradijo z vrednostnimi boni za 5.000, 10.000 in 20.000 tolarjev. X. .. <^j| i| lil J Vse kupce s karticami 3 x 3 po čaka tudi glavna Namina nagrada: Renault 5 ki bo izžrebana 26. decembra 1992. Zatorej, shranite v Nami podarjeno kartico do konca leta. ^Hjj «4 i" 3 KDOR ISCE, TA NAJDE ________ V NAMI Sreda, 25. novembra 1992 NOVICE Na obzorju nova stavka avtoprevoznikov RIM - Vse kaže, da bodo avtoprevozniki spet stavkali, in to od 28. novembra do 6. decembra. Da bi stavko preprečili, je bilo včeraj v Palači Chigi srečanje podtajnika pri predsedstvu vlade Fabbrija in ministra za prevoze Tesinija z zastopniki kategorije, ki pa ni rodilo konkretnih rezultatov. Podobno srečanje so sklicali za jutri, vendar avtoprevozniki so dokaj skeptični in ne verjamejo, da bi se bila vlada pripravljena konkretno lotiti reševanja njihovih problemov. »Stavko bomo preklicali samo, če bo pripravljen zakonski ukrep, ki bo zadostil zahtevam kategorije,« je dejal Paolo Ugge, glavni tajnik UNA-TRAS. »Za zdaj pa smo slišali samo načelne izjave.« Predstavnik avtoprevoznikov je tudi poudaril, da je kategorija že pred dvema tednoma predstavila vladi razčlenjen predlog, vladni predstavniki pa so prišli na včerajšnji sestanek »nepripravljeni«. Za zdaj so vsekakor avtoprevozniki potrdili napovedano stavko. Srečanje o preustroju deželne birokracije TRST - Zakonski osnutek o reformi in preustroju deželne birokracije je bil včeraj v središču srečanja predsednika deželne vlade Turella, podpredsednika Sara ter odbornika Barnabe z zastopstvom deželne sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL, ki sta ga vodila Pattuanelli in Pasqual. Predsednik Turello je orisal vsebino osnutka in postavil poudarek na nujnosti racionalizacije deželnih struktur, kar bo pripomoglo k krčenju izdatkov in k zagotovitvi boljših storitev. Pri tem je omenil tudi krčenje izdatkov v zdravstvu in kmetijstvu, medtem ko bodo nekaterim deželnim strukturam odvzeli tajniške urade, avtomobile in šoferje. Ukinili bodo tudi Avtonomne inštitute za ljudska stanovanja, število Gorskih skupnosti pa bodo omejili na šest. Po splošnem orisu ukrepa se je šele začelo soočanje s sindikalnimi predstavniki, ki se bo nadaljevalo v prihodnjih dneh. Palermo še vedno brez župana PALERMO - Glavno mesto Sicilije je še vedno brez župana in to kljub temu, da so se nekatere stranke (socialisti, krščanski demokati in liberalci) že sporazumele za novo koalicijo. Do odložitve izvolitve župana je prišlo zaradi proceduralnih zapletov, zaradi katerih ni skupščina sprejela odstopa dosedanjih upraviteljev. Palermo je mesto brez miru, saj je pod hudim pritiskom mafije in kriminala. Dosedanji župan je bil bivši komunist Aldo Rizzo, kandidat za njegovega naslednika pa je socialist Manlio Oro-bello. V mestu vlada že nekaj Časa velika politična zmeda, posebno po umoru sodnikov Fal-coneja in Borsellina. Za župansko mesto se poteguje tudi poslanec Leoluca Orlando, ki je bil svojcas že župan in uživa med ljudmi zelo velik ugled. Kdaj izvolitev novega vodstva RAI? RIM - Upravni svet državne radiotelevizijske hiše RAI bo morda danes imenoval nekatere nove visoke funkcionarje ustanove, skoraj gotovo pa ne direktorjev televizijskih in radijskih poročil. Ostaja namreč še vedno odprto vprašanje, ali sodijo ta imenovanja v pristojnosti tega upravnega sveta, ki mu je zapadel mandat, ali pa novega, ki ga še ni videti na obzorju. Parlament se vsekakor še ni odločil za sestavo novega upravnega sveta. Nekateri so mnenja, da bi morala posebna parlamentarna komisija imenovati v upravno telo nadstrankarske osebnosti. Marsikdo je namreč prepričan, da je RAI preveč pod vplivom političnih strank, ki ovirajo njen razvoj. Ministrski predsednik Amato je pred nekaj dnevi celo rekel, da bi si televizijska hiša v teb pogojih zaslužila izredno komisarsko upravo. Italijansko-nemška akcija proti mafiji ENNA - Karabinjerji in policisti so s sodelovanjem nemških varnostnikov prišli na sled mafijski skupini, ki je na debelo kupovala vojno strelno orožje in razstrelivo, namenjeno atentatom v Italiji. Smrtonosni material so nabavljali v Grčiji, Turčiji in Poljski ter na tleh bivše Jugoslavije, ga pošiljali v Nemčijo, od tod pa dalje na Sicilijo. Preiskovalci, ki so se te operacije lotili aprila letos, so aretirali sedemnajst oseb, sicer elanov mafijske skupine Raspa, ki se je po krvavem obraCuvanju s sorodno skupino poleti 1989 (dvanajst mrtvih) zatekla v Nemčijo. V Barra-franci in Pietraperzii na Siciliji so poslali v preventivni pripor Angela Sesso, njegovega sina Saveria in bratrance Salvatoreja, Calogera ter Nicolo Raspo, Filippa Giuseppa Centonzeja in Pasqualeja Bongiovannija, v Kolnu pa Attilia Salvatoreja Centonzeja, Nicoloja Raspo, Saveria Sesso, Pietra Raspo, Alessandra Giuseppa Giun-to, Sebastiana Bongarraja in Nicoloja Raspo. Nadaljnja dva priporna naloga so naslovili že zaprtima Filippu Bongiovanniju in Pasqualeju Giunti, enemu osumljencu pa je uspelo pobegniti. Vsi skupaj so obtoženi mafijskega združevanja oziroma prekupčevanja z orožjem v aten-tatorske namene. Preiskovalci so odkrili, da so elani zločinske tolpe hoteli med drugim ubiti odvetnika Raffae-leja Bevilacquo, ki je bil pokrajinski tajnik KD v Enni, a se skriva neznano kje, ker so tudi nanj naslovili nalog o preventivnem priporu zaradi mafijskega delovanja. »Skesanec« Leonardo Messina iz San Catalda, ki je bistveno prispeval k najnovejši operaciji proti organiziranemu kriminalu pod geslom »leopardo«, je označil odvetnika kot »predstavnika mafijske družine v Barrafranci«. Državni tožilec v Enni Giovanni Marletta je na včerajšnji tiskovni konferenci izjavil, da utegne privesti nadaljnja preiskava do novih, odmevnih odkritij. ■ | ■ ITALIJA, FURLANI J A-JU LUSK A KRAJINA / ŠPETER / VIDEMSKI NADŠKOF BATTISTI Cerkev brani pravice manjšin »Slovenci imojo pravico do obstoja« _________TRST / MANJŠINSKA POLITIKA_/_ Ivo Jevnikar je novi deželni poslanec SSk Prevzel je mesto Bojana Brezigarja JOLE NAMOR Novoimenovani deželni svetovalec SSk Ivo Jevnikar je včeraj uradno prisegel zvestobo ustavi (foto Ferrari) SPETER - »Temeljna pravica človeka in manjšine je pravica do obstoja, ki ne prihaja niti od Države niti od Cerkve, paC pa od Boga. Dolžnost Države in Cerkve je, da to pravico spoznata, jo zaščitita in udejanita. Ob furlanski živi v Furlaniji tudi slovenska manjšina in obe šele čakata na zakonsko zaščito. Kultura slovenske manjšine v Benečiji predstavlja dragoceno bogastvo za Furlanijo in širše okolje, priznati pa ji je treba tudi pomembno vlogo v zbliževanju zahodne in vzhodne Evrope. Videmska Cerkev je pravico slovenske manjšine do obstoja, dostojanstva in zaščite priznala in v tej izbiri je našla podporo tudi s strani Papeža na njegovem nedavnem obisku pri nas. Kot nadškof potrjujem predlog o ustanovitvi pastoralnega telesa, ki naj usmerja delovanje Cerkve s poudarkom na vraščanje kulture v vero na območju dekanij v Spetru, Nemah, Centi in Možcu in tako prispeva k ohranjanju kulturnega bogastva, ki ga v sebi nosijo. V tem smislu smo si tudi prizadevali, da se je v Speter vrnil slovenski duhovnik Nisio Mateucig, sin beneške zemlje.« Tako je zaključil svoj poseg videmski nadškof Alfredo Battisti v Spetru, na predstavitvi aktov posveta "Slovenci in Furlani v Furlaniji Soočanje dveh narodov o vraščanju kulture v vero”, ki ga je videmska Cerkev priredila lani spomladi v Čedadu in sta se ga med drugim udeležila nadškofa Šuštar in Battisti. Njegove jasne in odločne besede, ki bodo prav gotovo pozitivno vplivale na življenje slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini in še zlasti bodo odmevale v Spetru, ki je bil do prihoda novega župnika skrajno zaprt, je številna publika v občinski dvorani sprejela z navdušenjem. Se bolj je s svojim posegom "užgal” msgr. Marino Qualizza, ki je s konkretnimi predlogi nakazal smer, po kateri se mora celotna slovenska skupnost in v prvi vrsti cerkev premikati, Ce hoče uresničiti nakazana naCela. Po uvodnih besedah, v katerih je ugotavljal, da je potrebna revizija preteklosti in napak, ki jih sama Cerkev zagrešila, je Qua-lizza najprej predlagal Slovencem videmske pokrajine spravo z lastno zgodovino, na kateri temelji tudi priznanje in ovrednotenje lastne kulture. Predsodki in kon-trapozicije, je poudaril, pa se lahko premostijo le s poznavanjem, z znanjem in intelektualno poštenostjo. Drugi korak je, da se ponovno uvede v Cerkev slovensko besedo, slovensko molitev in pesem, saj je nerazumljivo, da je to možno v stolnici v Vidmu in Čedadu, v Spetru pa ne. Tretjič je treba globoko doživljati vero in sprejeti drugačnega, ob tem pa odkriti vrednote, ki izginjajo. S tem v zvezi se je msgr. Qualizza zaustavil ob vprašanje dvojezične šole v Spetru, ki predstavlja veliko vrednoto že sama po sebi in bi morala biti vzorec za vse šole v Nadiških dolinah. Sel je še dlje. Dvojezične šole po Nadiških dolinah, je dejal, bi morali ustanoviti že po letu 1948 beneški župani in to na predlog samega De Gasperija. Na pomembnem posvetu, ki so ga odprli s svojimi dvojezičnimi pozdravi župan Marinig in nov špetrski dekan Mateucig ter predsednik gorske skupnosti Chiabu-dini, je uvodoma spregovoril ravnatelj ISIG Gasparini, nato pa še dekan iz Nem Rizieri De Tina. Sandor Tence TRST - Ivo Jevnikar je od vCeraj novi deželni svetovalec stranke Slovenske skupnosti. Prevzel je mesto Bojana Brezigarja, ki je odstopil po imenovanju za odgovornega urednika obnovljenega Primorskega dnevnika in Republike. Jevnikar, ki je star 39 let, je doma iz Trsta in je zaposlen kot Časnikar na slovenskem Radiu Trst A, je deželni tajnik svoje stranke in pripada notranji katoliški komponenti. Predsednik deželne skupščine Nemo Gonano se je zahvalil Brezigarju za opravljeno delo, novoimenovani svetovalec pa je takoj po uradnem prevzemu mesta v italijanščini in v slovenščini prisegel zvestobo republiški ustavi in statutu dežele Furla-nije-Julijske kajine. Jevnikar je Četrti deželni svetovalec SSk po Jožetu Skerku, ki je bil prvi, Dragu Stoki in Brezigarju. Slednji je bil v deželni svet izvoljen leta 1988. Jevnikar nam je povedal, da bo v deželni supšCini nadaljeval s splošno politično akcijo v korist slovenske manjšino, ki jo je dosledno vodil dosedanji svetovalec Brezigar. »Deželni svet je naj- višji izraz volje prebivalstva Furlanije-Julijske krajine, saj v njem odmevajo vsi najbolj aktualni politični in družbeni problemi. Tukaj se tudi ustvarja politično razpoloženje, ki bo, vsaj upam, v bodoče ugodnejše za našo narodnostno skupnost. V mislih imam predvsem polemike o Osimskem sporazumu. Deželni odbor je glede tega nakazal pravilno pot sodelovanja s Slovenijo in zavrnil vse jalove in nepotrebne polemike o meji. O teh vprašanjih vlada na deželni ravni neko konstruktivno vzdušje, ki bo nedvomno ugodno vplivalo za uveljavitev naših temeljnih narodnostnih pravic. Pri tem računamo na bližnjo sklenitev dogovora med Italijo in Slovenijo o manjšinah, pri katerem bodo važno vlogo igrala vsa izvoljena telesa«. Veliko pozornost bo svetovalec SSk namenil tudi napovedanim deželnim zakonom za razvoj in zaščito kraškega teritorija. Novi deželni volilni zakon predstavlja za SSk velik politični problem, saj se bo morala za izvolitev svojega deželnega poslanca najbrž povezati s kako drugo stranko. Jevnikar je prepričan, da bo to za stranko v vsakem primeru zelo težka odločitev. SSk bo še dalje vztrajala na znanem predlogu po oblikovanju skupne nadstrankarske volilne liste, ta projekt pa do tega trenutka žal ni žel med Slovenci velikega navdušenja. V zelo strogih pogojih, ki jih postavlja spremenjena volilna zakonodaja, nam je potrdil Jevnikar, SSk nima možnosti, da bi sama znova izvolila svojega deželnega predstavnika. Jevnikar bo do spomladanskih upravnih volitev skoraj gotovo ostal tudi deželni tajnik svoje stranke. »Po statutu je to dovoljeno, ni pa priporočljivo. Stranka je sicer komaj naCela to vprašanje in ga bo v prihodnjih dneh morala še ustrezno poglobiti. Mnenje številnih prijateljev v stranki pa je, da v pričakovanju zelo težke volilne preizkušnje ne kaže zamenjati deželnega tajnika. O tem pa bo na svoji prvi seji odločalo deželno tajništvo SSk«. TRANSADRIA / GRENKI ZAKLJUČKI MEDNARODNEGA ZASEDANJA RIM / DELO DVODOMNE KOMISIJE Za večjo konkurenčnost je treba od besed k dejanjem Severnojadronska pristanišča izgubljajo tekmo s Severom TRST - Geografija sicer uCi, da mora blago na poti med Evropo in Čezoceanskimi deželami preko sredozemskih pristanišč, in torej tudi severnojadranskih, ker je ta pot za vec kot 1.800 milj krajša od drugih, toda resničnost je drugačna. Severnojadranski mednarodni pristaniški sistem namreč moCno obremenjujejo ne samo infrastrukturne, ampak tudi organizacijske in Človeške pomanjkljivosti, ki tako zavirajo poln razvoj njegovih prednosti in potencialnih možnosti. Kot kaže, se tega dobro zavedajo tudi pristanišča v Benetkah, Trstu, Kopru in Reki, ki so se za sodelovanje in koordinacijo dela že pred Časom združila v odbor Transadria, a so v veliki meri žal še vedno samo po besedah. To je prišlo znova do izraza na mednarodnem zasedanju o sredozemskih pristaniščih in plovbi, ki se je vCeraj zaključilo v Trstu in ki je sicer pokazalo na veliko dobro voljo neposredno prizadetih za uveljavitev severnojadranskih luk v funkciji pridobivanja prometa iz konkurenčnih severnoevropskih pristanišč. Toda naloga je titanska, kot je brez ovinkarjenja povedal predsednik velike izraelske ladjarske družbe ZIM Israel Navigation, Matty Morgenstern. Postregel je z nekaj zgovornimi podatki, ki kažejo, kako sredozemska in z njimi še zlasti severnojadran- ska pristanišča kljub daljinskim prednostim izgubljajo bitko s severnoevropskimi. Razlog ni nobena skrivnost, saj so druga ekonomsko neprimerno zanimivejša: njihove tarife so tudi do 50 odstotkov nižje od sredozemskih, pohvalijo se lahko z mnogo višjo proizvodnostjo, veliko manj je stavk in težav z delovno silo, vozni redi so zanesljivejši, hitrost pretovarjanja pa mnogo večja, da o kakovosti in cenah suhozemskega prevoza niti ne govorimo. Izraelsko lekcijo je dopolnil tudi glavni direktor koprskega pristanišča Rudi Dujc, ki je analiziral obnašanje srednjeevropskega zaledja severnojadran- skih pristanišč, in torej Avstrije, Madžarske in Češkoslovaške. Čeprav je pot iz teh držav do severnoevropskih pristanišč dvakrat daljša - je opozoril - sprejmejo severnoja-dranske luke komaj tretjino prekomorskega prometa teh držav, pri Čemer igrajo posebno negativno vlogo tudi slabe prometne povezave, brez katerih o konkurenčnosti pristanišč ne moremo niti govoriti. Od sposobnosti povečanja konkurenčnosti vsakega pristanišča posebej in vseh skupaj in - so se strinjali udeleženci tržaškega srečanja - pa bo nedvomno usodno odvisna prihodnost pristaniških dejavnosti v Severnem Jadranu nasploh. VIDEM / TOBAKA NI NIKJER VEČ Lastniki trafik protestirajo VIDEM - Lastniki trafik, v katerih so se police s tobakom že zdavnaj izpraznile, so se vCeraj odločili za vsedržavno stavko. V naši deželi je bila osrednja protestna manifestacija v Vidmu, kjer so sicer izrazili solidarnost uslužbencem državnega monopola, vendar se niso strinjali s tem, da samo 86 od skupno 13 tisoč teh uslužbencev zavira vso distribucijo. Poleg tega so opozorili, da je v naši deželi položaj še težji, saj se kadilci oskrbujejo tudi onstran meje. Spor med vlado, ki trdi, da bi privatizacija odpravila številne privilegije, in uslužbenci monopola, ki branijo svoja delovna mesta, pa se medtem nadaljuje v veliko veselje tihotapcev, Čeprav nimajo vedno sreCe: finančna straža je že prijavila 650 oseb in zaplenila 70 tisoč kg cigaret ter številna vozila in plovila. Kaže pa, da se zastopniki trafik in sindikati monopola menijo o tem, da bi v zameno za ponovno odprtje distribucije zaustavili prodajo drugih artiklov (znamke, koleki, itd.). Razočaranje ob koncu pravcate kriminalke Napetost med razpravo o večji avtonomiji dežel Bossi ni uresničil groženj, da bo zapustil komisijo Vomr Tavčar RIM - Dvodomna parlamentarna komisija za ustavne reforme je vCasih kot napeta kriminalka, v kateri do zadnje strani ne zveš za ime morilca. Tako v komisiji do zadnje minute ni bilo jasno, ali bo Liga ostala ali ne. In Člani komisije so kot dobri igralci stopnjevali napetost s tem, da so svoja mnenja razvijali na dolgo, stopnjevali pričakovanje še zlasti novinarjev. Konec pa ni bil na višini pričakovanj: komisija je v bistvu potrdila veljavnost 132. člena. Liga pa je, kot kaže, to baje sprejela navzlic grožnjam, da bodo v takem primeru njeni predstavniki hipoma vstali in odšli. Včerajšnja seja dvodomne komisije je skoraj v celoti ustrezala napovedim predvečera: na rešeto je prišel eden od ključnih vozlov odnosa med državo in deželami, predvsem pa možnost, da bi severnoitalijanske dežele tudi pod vplivom severne lige težile k združitvi in še večji avtonomiji kot prvemu koraku federativne države, za katero se zavzemajo Bossi in njegovi. Pričakovanju ustrezne so bile tudi nedeljske in ponedeljkove napovedi, anticipacije, signali med politiki. Medtem ko je jutro minilo v dokaj umirjenem vzdušju, saj so bili problemi na dnevnem redu manj žgoCi, se je napetost zaCela večati popoldne, ko je prišel na vrsto 132. člen ustave, tisti, ki omogoča spremembe mej italijanskih dežel. Ideolog Severne lige Miglio je predlagal, naj bi komisija zavezala pododbor, da spremeni besedilo ustavnega člena in moCno poenostavi postopek za spreminjanje deželnih mej. Manj zavezujoča popravka pa sta predlagala Migliov somišljenik Speroni in zeleni Boato. Miglio se je skušal izogniti spopadu in dejal, da se zadovolji s tem, da komisija obveže pododbor, naj preuči možnost nove formulacije člena. Toda s tem ni soglašal skoraj nihče. Pa ne zato, ker bi se zastopniki ostalih strank krčevito oklepali sedanje formulacije 132. člena, paC pa zato, ker so se bali, da bi s sprejemanjem morebitnih popravkov dali dodatnega vetra v jadra secesio-nizma, ker prihaja do zahteve po spremembi v Času, ko so lokalistiCne težnje zelo močne. In v tem pogledu so vse tradicionalne stranke govorile isti jezik: od demokristjanov do DSL, od socialistov do SKP. Problem so drugače zastavili le zeleni, predstavnik valdo-stanske stranke Craveri in južnotirolske SVP Ritz. Po njihovi oceni se je problema treba lotiti, Čeprav ne z logiko lige. Pa najdlje se je v možnosti kompromisa pomaknil Martinazzoli, ki je predlagal, naj bi o amandmajih ne glasovali in naj bi zadolžili pododbor za vprašanje odnosov med državo in deželami, naj o celotni stvari spet premisli, toda s predpo- stavko, da velika večin3 komisije ne soglaša z US0 in njenimi predlogi. Ze se je nakazoval3 možnost kompromisa, Pa se je ta znatno zmanjšal3, ko je pozno popoldn6 prišel v komisijo Umber' to Bossi. Se preden r prestopil prag »volkulj^ dvorane« je vodja H8/ novinarjem, ki so na ho3 niku silili vanj, p°vzefl nedeljske grožnje 1 dejal, da »Ce ne bo sprel® ta sprememba 132. člen3. a apiciiiciiiuci loa. . iodo vsi plačali vis°.e :eno«, Dodal je, da J reba dati veC pristojno5 ^ leželam in ne samo tapirju. j: Kot kaže, pa je vodi1 ^ ige najbrž bolj odločen lesedah kot v dejanj1* co je komisija ob kon^ reč kot triurne razpra ^ ;lasovala o usodi am3® naja in je, Čeprav ne P™ reč odkrito, sprejel3^, )istvu stališče, da se p° li 132. Člen, liga ni z3P,e tila komisije. In raze11^, redno možnih novih r . iletov, bodo njeni Pr itavniki sedeli v konV udi danes. Uvod v razpravo ko1 g lije je bila polemik^, ntervjuju, ki ga je P* ednik De Mita dal clI‘ liku L’Unita in v kate'• -e e predlagal oblikovpg istavodajne vlade- . dita je dejal, da sicer ,a nikoli rekel . da je prepričajo idanje labilno P°. vl}0 ivnovesje nega1 ,-e, pliva na delo korn ujt-prostil se je za mo ^ d napako in s tem J alemika »ad aeta«- _raye^ itervjuja. Pripom11^ isniku ni dal pra.-, ),a ITALIJA, FURLAN1JA-JULIJSKA KRAJINA Sreda, 25. novembra 1992 TRST / SKGZ PRI PREDSEDNIKU DEŽELNE VLADE Manjšini gre zagotoviti sredstva za sam obstoj Nejevoljo zaradi odlašanja z ukrepi v korist Krasa - Turello zagotovil pozornost do vprašanj slovenske manjšine Delegacija SKGZ med pogovorom s predsednikom Dežele Turellom (foto Ferrari) Dušan Udovič TRST - Delegacija SKGZ, ki jo je vodil predsednik Klavdij Palčič, se je vCeraj na sedežu deželnega sveta sestala s predsednikom deželne vlade Viniciom Turellom. Predstavniki Slovenske kulturno gospodarske zveze so za srečanje s predsednikom Dežele vprašali zato, da bi opozorili na mnoga nerešena vprašanja naše skupnosti, za katero je že vec let značilno stanje »začasnosti«, kajti obljubljenih zaščitnih ukrepov Se ni, kar zlasti velja za državno raven. Resnici na ljubo je treba povedati, da je bilo v zvezi s potrebami manjšine storjenih nekaj konkretnih korakov, predvsem z zakonom obmejnih območij, v okviru katerega se podeljujejo sredstva za nekatere ustanove Slovencev v Italiji. Delegacija SKGZ je v zvezi s tem opozorila, da se zakonski ukrep izteCe z letom 1993, trenutno pa ne obstaja nobeno jamstvo, da bo tudi za naprej obnovljen. Samoumevna je torej zaskrbljenost slovenskih inštitucij, da ne bi tako ali drugače usahnil vir javnih prispevkov, ki jim je neobhodno Potreben že zgolj za Preživetje. Gre zlasti za življenjsko pomembne ustanove kot so dvojezična šola v videmski pokrajini, SLORI, Glasbena matica, Narodna in študijska knjižnica in druge. Predstavniki SKGZ so predsedniku predlagali, naj se namenjena deželna sredstva usmerjajo predvsem za delovanje in manj za investicije, kot je trenutno predvideno v mehanizmu finansiranja. Na dnevnem redu srečanja je bil tudi zakon o Krasu, glede katerega niso bila izpolnjena pričakovanja, zaradi Cesar je med kraškim prebivalstvom veliko nejevolje. Kot je znano, je Dežela ob razlastitvah za sinhrotron s Tržaško občino in osrednjimi organizacijami Slovencev podpisala sporazum, ki jasno predvideva izredne posege v korist kraškega teritorija, zlasti kmetijstva. O tem bi morala Dežela podpisati programski sporazum s Tržaško občino, slednja pa je dano besedo požrla in sedaj o tem noCe nic slišati. Predsednik Turello je predloge SKGZ vzel na znanje in dejal, da bo dežela v bodoče vsekakor pozorna do konkretnih problemov manjšine. Glede zaščitnega zakona je deželni odbor opozoril rimsko vlado, naj Cimprej ukrepa, predsednik pa si bo prizadeval, da se bo finansiranje slovenskih ustanov iz zakona za obmejna območja ohranilo. Turello tudi ne vidi težav, da bi se sredstva razporejala tako kot manjšini ustreza, vendar je potreben dogovor z zadolženim odbornikom in komisijo, v kateri so prisotni tudi slovenski predstavniki. Pri-pravlje-nost, da se prisluhne potrebam Slovencev, pa je predsednik izrazil tudi glede vprašanja zakona o Krasu. ODPRTA TRIBUNA mmm Nova občina: naglica utegne biti nevarna Stojan Spetič Verjemite mi, da razumem gnev Kraševcev zaradi ponižanj, ki so jih morali utrpeti, od zaničevanja do razlastitev. Mislim, da bi se morala jeza Kraševcev slišati tudi v občinskem svetu, kjer je zadnja leta opozicija utišala svoj glas in se šele sedaj postavlja na noge. Čeprav je zbiranje podpisov za novo občino na Krasu vabljiv način protesta, se moramo tudi vprašati, ali nas ne potiskajo z dežja pod kap? Sploh ne dvomim, da so pobudnikom oblikovanja nove občine pri srcu predvsem koristi prebivalcev, domačinov in priseljencev. Toda vprašati se moram, ali so pomislili prav na vse posledice? Nihče ne more zanikati, da ima zaničevalni odnos mestne uprave do Krasa v prvi vrsti protislovenski predznak. Kras je bil zaledje, iz katerega so tudi slovenski mešCani Črpali življensko silo in podmladek. Zato bi nas nasprotniki najraje zaprli v "indijanski rezervat”, Cim dlje od mesta. Ze Maccanico nas je zapiral v kletko kraških rajonov, da bi nam v mestu ne priznali pravice do obstoja. V "Rimskih mlinih” sem opisal, kako so nam pred desetimi leti v Cassandrovi komisiji ponujali kraško občino, Ce bi se odpovedali priznanju nase prisotnosti v mestu in torej v Bar ko vij ah, Rojanu, pri Piščancih, v Skednju, Rocolu, Rovtah, Kolonkovcu. Se pred kratkim so naši nasprotniki v občinskem statutu najprej zanikali naš obstoj, nato pa v svojem političnem programu proglasili "boj za italijanst-vo”. In mislite, da je golo naključje, Ce je londonski memorandum izrecno prepovedal spreminjanje upravnih meja na škodo manjšin? Kraška občina bi torej bila predvsem udarec boju Slovencev v Trstu za svoje pravice. In kaj bi imeli v zameno? Bridko se vara, kdor misli, da bi "kraška občina” imela celo napredno upravo s slovenskim županom na Čelu. Prej bi spominjala na devinsko-nabrežinsko občino, kot pa na Dolino ali Zgonik. Ali ni dovolj zgovorno dejstvo, da vzhod-nokraški rajonski svet že deset let vodita italijanska predsednika iz vrst vladnih, Slovencem nenaklonjenih strank? Za nedavno izvolitev demokri-stjanke Morave je bila potrebna prava medijska kampanja proti “slovenski nevarnosti”! Sramotno je, da je bila vnaprejšnja diskriminacija Slovencev sprejeta tako ravnodušno. In to še ni vse. V kratkem bomo imeli nov občinski volilni sistem, začenši z neposredno izvolitvijo župana. Na Krasu bi veljal absolutni večinski sistem, kar pomeni nujno oblikovanje vsaj dveh nasprotnih političnih blokov. Kako preprečiti, s takimi pre-cedensi, da bi se kampanja za neposredno izvolitev župana ne izrodila spet v bitko za "italijanskega župana” z vsem, kar bi taka etnična kontrapozicija prinesla s seboj, vključno z rovarjenjem fašistov. Skratka, oblikovanje nove občine ni protestna bližnjica, temveč odgovorno politično dejanje, o katerem bi se morali zelo resno pogovoriti ter preveriti vse posledice, dobre in slabe. Naglica je v teh primerih nevarna, zato smo komunisti poudarili potrebo po resni predhodni razpravi in objektivni informaciji. Da bi se pozneje ne kesali. ________RIM / NERESNIČNI STEREOTIPI_____ Javni uslužbenci so upravičeno frustrirani Zanimivi izsledki ankete rimske univerze, ki jo je vodila tržaško sociologinja Tatjana Pipan Vojmir Tavčar RIM - V predstava Uporabnikov so i talij ar javni uslužbenc °kaj »grdi ljudje« redvsem ne delaje Mislijo samo na plaCc Uirnajo velikega čut °dgovornosti in bo u^alo zavesti, da so slUžbi družbe. Toda v teh stereotipi leLne zrcali resnice • ° trdijo raziskovale Hnske univerze, ki s P°o vodstvom sociolc *n)e Tatjane Pipan da sa analizirali stvarne I 1 Javnih uslužbencem u zaklucke potrjuje tuc ga raziskava, ki so j Pripravili v Turinu, kje tj rafclenili predvsei L: e )avne uslužbence So vpisani v ustrezn strokovno vejo CGIL. Raziskavi so predstavili v Rimu na pobudo instituta CGIL, ki se ukvarja z raziskovanjem javnou-pravnega dela. Delo Tatjane Pipan in njenih sodelavcev ni ekstenzivno in statistično, paC pa želi iti v globino. Raziskovalci so analizirali tri med sabo različne stvarnosti, kot so specializirani odsek neke majhne rimske bolnišnice, periferne urade anagrafske službe in univerzitetno tajništvo, namenjeno študentom. Raziskovalci so dolgo intervjuvali okoli osemdeset javnih uslužbencev, analizirali in računalniško obdelali odgo- XlDEM / DEŽELNO VODSTVO Januarja kongres PSI ra korenito prenovo stranke Socialistično deželno vodstvo je z veliko večino glasov (26 za in 7 vzdržanih) odobrilo dokument, ki se zavzema za korenito obnovo vodilnih kadrov, za regionalizacijo stranke in za uvedbo novega volilnega zakona v večinskem smislu, ki naj bo osnova reformi sedanjega strankarskega sistema. PaC pa ni vodstvo PSI Se ničesar sklenilo o odstopu odbornika Carboneja iz deželne vlade in o njegovi morebitni zamenjavi s tržaškim deželnim svetovalcem PSI Dariom Tersarjem. vore, se spet sreCali z anketiranci, da bi preverjali svoje prve vtise in nato obdelali odgovore tudi s psihološkega vidika. Kakšen je lik javnega uslužbenca, kot izhaja iz te raziskave? Odnos do službe je paC odvisen od vloge, ki jo vsakdo ima v upravi (odnos zdravnika je različen od odnosa bolničarja in od odnosa uradnika anagrafskega urada), nekatere poteze pa so skupne. Vsem je javna služba jamstvo za gotovost, saj ni nevarnosti, da bi bili ob zaposlitev. Toda to je eden od redkih pozitivnih aspektov. Javni uslužbenec ima precej jasno predstavo o tem, kakšna naj bi bila njegova služba in kakšen odnos z uporabnikom. Zaradi tega med vsemi prevladuje frustracija, ker jim struktura, v kateri delajo ne omogoča, da bi ovrednotili sebe in svoj odnos z uporabniki. In to je eden od aspektov, ki so ga raziskovalci poudarjali največ: kako dati javnemu uslužbencu novo motivacijo, da bo njihovo delo kakovostnejše? Država po mnenju uslužbencev zaenkrat na ta izziv ni znala odgovoriti. A tega ni znal niti sindikat, vsaj tisti konfederalni ne, saj mu javni uslužbenci očitajo, da je postal predvsem center oblasti, ki pa ni znal iztržiti za javne uslužbence vsaj ustrezne plaCe. _____PISMO UREDNIŠTVU_ Forum različno mislecih ljudi Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika. Očitno je globoko ukoreninjen predsodek o Slovencih videmske pokrajine, Ceš da se samo kregajo med sabo. Ker se to poudarja in ponavlja že preveč Časa na različnih ravneh, kar nam kot skupnosti vse bolj škodi, ni mogoCe veC molčati. Stvarnost slovenske narodnostne skupnosti v videmski pokrajini je kompleksna in v marsičem tudi protislovna. Toda je nedopustno, da organizacije ali drugi politični dejavniki tako površno, popačeno in krivično podobo Benečije le naprej vlečejo na dan, še zlasti je to nerazumljivo, Ce želijo resnično delati v korist Slovencev na Videmskem. V resnici je beneška Slovenija, še posebno v zadnjih dvajsetih letih, politično in vsestransko dinamična. Sooča pa se z najbolj težko družbeno-ekonomsko situacijo v deželi Furlaniji - Julijski krajini, podvržena je najmočnejšim pritiskom asimilacije, ni priznana in torej ne uživa nobenih pravic. Logično je (in tudi zdravo), da prihaja do različnih ocen in pogledov, celo do razhajanj še zlasti ko gre za strateško pomembna vprašanja. Ce očitamo enoumje drugim realnostim, ga ne moremo pričakovati v Beneški Sloveniji. Nesporno pa je, da tudi v Časih najveejih napetosti smo našli v videmski pokrajini skupni jezik in enotno nastopili bodisi na kulturni, bodisi na politični ravni. Takih primerov iz preteklosti je vec, naj omenim konferenco o manjšinah na Pokrajini v Vidmu ali Kulturne dneve v Cankarjevem domu v Ljubljani, ne da bi naštevala vseh političnih nastopov in srečanj. In tudi v tem trenutku imamo v pripravi nekaj takih skupnih pobud. Zato moram izraziti globoko ogorčenje, ki ga delijo z mano tudi drugi elani deželnega odbora Slovenskega Svetovnega kongresa iz videmske pokrajine, ob tiskovnem sporočilu, iz katerega izhaja, da je na srečanju predsednika tega kongresa, Janeza Povšeta, s konzulom Sušmeljem in nato Se z ministrom za Slovence Jankom Prunkom beseda tekla o tem, da je potrebno "narediti vse potrebno za zbližanje različno mislecih Slovencev v Benečiji”. Ce vlada mnenje, da je to vprašanje tako kočljivo, zakaj ni bilo prej sproženo v samem deželnem odboru Svetovnega slovenskega kongresa? In zakaj je to zbližanje tako nujno v Benečiji in ne tudi v Trstu in Gorici? Ze štirideset let smo Slovenci iz videmske pokrajine prišli do besede in bili vedno prisotni na skupnih zastopstvih, vsakič ko je šlo za srečanja na vladni in drugih ravneh. Kulturna društva videmske pokrajine so zastopali izmenično od profesorja do župnika in župana, predstavniki vseh barv in različnih svetovnih nazorov. Vsakega od njih smo vsi pri-zanli kot našega predstavnika, zato ne moremo sprejeti, da namesto nas v našem imenu, nastopajo drugi, ki našo stvarnost očitno premalo poznajo. Prepričana sem bila, da je Svetovni slovenski kongres forum različno mislecih ljudi in prostor, kjer se spoštuje vsako idejo in vsako razmišljanje, predvsem pa trenutek združevanja, povezovanja in gradnje. Samo tako bo ta organizem - menim- predstavljal vse duše slovenstva, zaradi Cesar sem k njemu tudi pristopila. Jole Namor Članica Slovenskega svetovnega kongresa iz dežele Furlanije - Julijske krajine Kmalu vFJK borza lesa VIDEM - V Furlaniji - Julijski krajini naj bi v kratkem ustanovili “borzo lesa”. Predlog je dal deželni odbornik za parke in gozdove Adino Cisilino na sestanku deželnega odbora za gozdove, ki združuje predstavnike zainteresiranih kategorij. “Borza lesa” naj bi bila nekakšen observatorij s stalno ažurniranimi podatki o razpoložljivosti lesa za industrijske in obrtniške potrebe, in to bodisi onega z javnih površin kot z zasebnih. Z novo borzo naj bi operaterji imeli vedno na razpolago podatke o produkciji lesa za celo leto, tako da bi lahko programirali lastno produkcijo. K pobudi naj bi poleg deželnega odborništva oziroma deželnega ravnateljstva za gozdove prispevali še Mednarodni lesni center, Gozdno podjetje, Državno podjetje iz Trbiža, zasebni gozdni konzorciji, občinske uprave in lastniki večjih gozdnih površin. Komplementarn a tej pobudi naj bi bila ustanovitev konzorcija med zasebnimi in javnimi lastniki pogoz-dovanih površin ter podjetij za predelovanje lesa. NOVICE Danes v Krminu manifestacija proti rasizmu KRMIN - Tudi v Krminu bo danes velika manifestacija proti rasizmu, ki se je bo udeležila tudi podpredsednica deželnega sveta Augusta De Piero Barbina. Manifestacijo prireja občinska uprava in je naperjena, kot je poudaril župan Ferruccio Colombi, proti vsem oblikam rasizma, Se posebno pa proti antisemitizmu. Predvideni so tudi obiski na bližnje židovsko pokopališče v Gradišču ob SoCi, kamor se bodo podali predstavniki oblasti, borčevskih združenj, pa tudi šolska mladina in posamezniki. Na pokopališču bo tudi vpisna knjiga za obiskovalce. Manifestacija pa bo dosegla višek ob 17. uri, ko bo po ulicah Krmina baklada. Pomembna grafična razstava v Pordenonu PORDENON - Sto grafičnih del umetnikov iz Časov dunajske secesije, padca habsburškega imperija in dveh svetovnih vojn, je. na ogled v Galeriji Sagittaria v Pordenonu. Slike so last salzburškega Muzeja moderne umetnosti, avtorji pa so Kollvvitz, Barlach, Kubin, Beckmann, Kokoschka, Masereel, Rossing in Fronius. Razstavo, ki bo odprta do 7. februarja prihodnjega leta, je organiziral pordenonski Center za kulturne pobude v sodelovanju s salzburškim muzejem in pod pokroviteljstvom Dežele Furlanije - Julijske krajine. Naslov razstave je “Vizije iz Evrope”, na otvoritvi pa so spregovorili tržaški zgodovinar Gustavo Corni, umetnostni kritik Giancarlo Paluetto in predstavnica salzburškega muzeja Ines Hollivarth. Dragocena pomoč helikopterja TRST - Služba za hitro pomoC s helikopterjem deluje v Furlaniji - Julijski krajini komaj tri mesece in pol, v tem Času pa je posegla že v 260 primerih. Deželni odbornik za zdravstvo Brancati je v svetovalski komisiji, ki se ukvarja z vprašanji zdravstva in ji predseduje Aldo Ariis, je opravil prvi in Se nepopoln obračun učinkovitosti te vsekakor dragocene službe. Za uporabo helikopterja je Dežela sklenila konvencijo z družbo Elifriulia, ki bo veljala do leta 1993 in za katero Dežela plaCuje 960 milijonov lir na leto. Helikopter ima svojo bazo pri videmski bolnici Santa Maria della Misericordia, njegova uporaba pa stane 9.000 lir na minuto, lahko pa opravi kakih 400 ur poleta na leto. Osebje je bilo izbrano po strogih kriterijih strokovnosti, sestavlja pa ga kakih aO zdravnikov in 25 bolničarjev. Helikopter vrste Ecureil AS 355 lahko nudi hitro pomoC, saj preleti razdaljo od Vidma do Trsta v 18 minutah. Toda to ni niti prvenstvena posebnost te službe, kot je poudaril zdravstveni direktor službe Giuseppe Nardi. Njegova prednost je predvsem v tem, da razpolaga z najboljšimi možnimi aparaturami in z visoko kvalificiranimi operaterji, tako da bi ga lahko označili kot majhno letečo bolnico, ki se premika po vsem deželnem ozemlju. Helikopterja se poslužujejo v vseh primerih, ko pride do prometnih nesreč na avtocesti, na drugih cestah pa samo takrat, ko gre za posebno hude primere, kot so Čelna trčenja ali ko ostanenjo ponesrečenci vklenjeni v razbitinah avtomobilov, pa tudi, ko so v incident vpletena težka vozila. Prav tako helikopter poseže v primeru nesreč v krajih, ki so težko dosegljivi z drugimi sredstvi. Drzen rop v videmski banki VIDEM - Trije oboroženi in zamaskirani roparji so vCeraj zjutraj vdrli v videmsko podružnico Banco Ambrosiano in iz nje odnesli še neznano vsoto denarja. Akcija je bila zares bliskovita, nihče od prisotnih v banki - 16 uslužbencev in več klientov - ni reagiral. Neznanci so se po akciji odpeljali z motorčki in nato z manjšim ukradenim avtomobilom, ki so ga preiskovalci našli samo nekaj minut pozneje v Ul. Europa Unita v bližini železniške postaje. Kljub spretno izvedenemu roparskemu podvigu so preiskovalci mnenja, da ne gre za “profesionalne” roparje, paC pa za “amaterje”. Primorski dnemik Lastnik: ŽTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax: 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-533382, fax: 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax: 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax: 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel: 0463-318510, fax: 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel: 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel: 0481-535725 fax: 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel: 040-7796611, fax: 040-768697 Italija: podružnice SPI Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena; 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo - mesečna 23.000 LIT letna 276.000 LIT za Slovenijo: meseCna 1.200 SIT Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6.-12-1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FTEG TRST Sreda, 25. novembra 1992 NOVICE Smrtna nesreča na državni cesti nad Montebellom Na državni cesti 202, približno 200, 300 m pred predorom nad hipodromom Montebello, se je vCeraj popoldne pripetila huda prometna nesreča, ki je terjala življenje 91-letne Leonide Marcon. Nesrečnica, ki je stanovala v bližini, je prečkala cesto, ko je z avtomobilom ford escort privozil mimo 53-letni Tullio Bolzich iz Ul. Gornici 10. Kljub zaviranju se ji ni mogel izogniti. Marconovo so z reSilcem Rdečega križa nemudoma odpeljali v bolnišnico na Katinaro, kjer so si pridržali prognozo. Kljub prizadevanju zdravnikov pa je kmalu zatem podlegla poškodbam. Občina bo priredila ekonomsko konferenco Tržaška občinska uprava bo v kratkem priredila konferenco o gospodarstvu, na kateri bodo podrobno proučili krizo, ki pesti tukajšnjo ekonomsko stvarnost. Tako je sklenil občinski svet po maratonski razpravi, v kateri so se oglasili predstavniki vseh strank. Razprava je znova dokazala, da so odnosi med zavezniki (LpT, PSI in KD) zelo napeti in da ne gre izključiti tudi krize Staffierije-vega odbora. Kritični do odbora so bili posebno nekateri demokristjani, še zlasti pokajinski tajnik Tripani. O političnem položaju je tekla beseda na sinočnjem zasedanju tržaškega vodstva KD. Tržaška PSI kritična do furlanske stranke Ce bo deželna PSI vztrajala na načrtu po federalistični ureditvi stranke bodo v Trstu ustanovili samostojno stranko. Tako so včeraj izjavili tržaški člani deželnega komiteja PSI, ki odločno kontesti-rajo usmeritev furlanskih somišljenikov. Trst je glavno mesto Furlanije-Julijske krajine in mora to svojo vlogo odigrati tudi v okviru socialistične stranke. Don Vatta povabljen na sejo tržaškega občinskega sveta Tržaški občinski svet bo na eni svojih prihodnjih sej razpravljal o problemu mamil. Za to priložnost se bo seje udeležil duhovnik Mario Vatta, ki se že leta in leta ukvarja s to problematiko in vodi skupnost San Martino al Čampo za reintegracijo mamilašev v družbo. Za tržaški občinski svet je to novost, saj ni bila doslej praksa, da bi se njegovih sej neposredno udeleževali ljudje, ki niso občinski svetovalci. Gre pa vsekakor za pomembno pobudo, za katero gre zasluga predstavniku zelenih Paolu Ghersini. Njegov predlog, ki se uokvirja v proslavljanje evropskega tedna za boj proti mamilom, je bil soglasno sprejet na ponedeljkovi skupščini. Svoj predlog je Ghersina utemeljil z željo, da bi uradna prisotnost don Vatte na občinski skupščini izzvenela ne le kot pomemben prispevek k lečenju te dramatične družbene rane, temveč tudi v priznanje za duhovnikovo dolgoletno nesebično in požrtvovalno delo na področju reševanja mladih iz zasvojenosti z mamili. Karitas Šturje se zahvaljuje tržaškim darovalcem Konec oktobra in v začetku novembra so predstavniki Slovenskega dobrodelnega društva iz Trsta ponovno obiskali Medžupnijsko Karitas Sturje, ki pomaga pri oskrbi beguncev na območju občine Ajdovščina in pripeljali konkretno pomoč. Pripravili so stvari, ki jih nesrečni ljudje iz Bosne in Hercegovine najbolj potrebujejo, in sicer od pralnih praškov, do otroških plenic, obleke in obutve pa tudi sladkarij za otroke. Na ajdovskem območju je preko 1000 beguncev, od tega je 60% otrok. Predstavnice dobrodelnega društva so obiskale tudi zbirni center in iskreno sočustovale z begunci in tistimi, ki se z vsemi močmi trudijo, da bi jim olajšali tragedijo. Karitas se zato zahvaljuje vsem darovalcem. Kdor je pripravljen še kaj darovati, naj pripelje na SDD v Trstu Ulica Machiavelli 22 (tel. 65612). Drevi zgoniški v petek pa dolinski občinski svet Za krajevne uprave je nastopil čas proračunov. Po sinočnji seji repentabrskega občinskega sveta, ki se je spoprijel z upravnimi računi za prihodnje leto, bo drevi o istih zadevah razpravljal zgoniški občinski svet. Poleg proračuna za finančno leto 1993 in programskega poročila za triletje 1993-95 ter večletnega proračuna bodo zgoniški občinski možje razpravljali o določitvi tarif in prispevkov za prihodnje leto ter odstotne mere skupnih izdatkov javnih storitev na podlagi prošenj zasebnikov. Na dnevnem redu bo tudi vprašanje razpusta tehničnega konzorcija med občinama Zgonik in Repentabor. S proračunskim načrtovanjem se bo v petek ob 18.30 spoprijel tudi dolinski občinski svet, ki bo med drugim obravnaval tudi vprašanja kanalizacije in prevozov. Danes in jutri delno brez openskega tramvaja Zaradi vzdrževalnih in kontrolnih del na progi bodo danes in jutri do 13.30 prekinili vožnje openskega tramvaja. Njegove vožnje tako z Opčin kot z Oberdankovega trga bo nadomestila avtobusna služba. Novo priznanje za Burlo Garofolo Znanstveni institut Burlo Garofolo bo kmalu razširil svojo dejavnost. O tem bodo danes spregovorili na tiskovni konferenci (ob 11.30, na sedežu deželnega odbora na Trgu Unita) deželni odbornik za zdravstvo Brancati, predsednik instituta Burlo Garofolo Berce in predsednik Raziskovalnega centra Romeo. NOVOST / STOPNJA ONESNAŽENOSTI V MESTU PREVISOKA Tržaško središče bo danes zjutraj in zvečer prepovedano za promet z osebnimi vozili Če bo prinesel ukrep zaželjene učinke, ga bo občinska uprava po vsej verjetnosti še večkrat obnovila Avtomobilisti so seveda šokirani Jezni pa so tudi v številni h trgovinah, češ da jim pojdejo posli po zlu Stopnja onesnaženosti je zadnje čase v mestu večkrat krepko presegla najvišjo dovoljeno stopnjo, česar je krivo tudi vreme, saj vlaga in brezvetrje zadržujeta strupene ogljikove okside, medtem ko jih burja razpršuje. Zato je tržaška občinska uprava sklenila, da na podlagi podatkov, ki jih je dobila od Krajevne zdravstvene enote, danes prepove vožnjo z avtomobili v najbolj prometnih delih Trsta. Prepoved ne bo sicer celodnevna, ampak bo veljala samo za čas med 7. in 9. uro zjutraj ter med 18. in 20.30, prav to pa bo povzročilo nemalo preglavic vsem, ki se ravno tedaj vozijo v službo oziroma vračajo domov. Prepoved vožnje, ki predvideva sicer gotove izjeme, zadeva dve natančno opredeljeni območji - A in B. Eno in drugo bomo zaokrožili z imeni ulic in trgov, katerih prvo in zadnje se združita in tako opredeljujeta voznikom prepovedano cono: OBMOČJE A leži znotraj mestnih predelov, ki jih razmejujejo Korzo Cavour (od križišča z Ulico Valdirivo), Trg Duca degli Abruzzi, Nabrežje 3. novembra, Nabrežje Mandracchio, Drago Gašperlin Nabrežje N. Sauro, ulice Venezian, S. Michele in S. Giusto, Trg Cattedrale, Ul. Capitolina, trga Vico in Sansovino, ulice Madonnina, Molino a Vapore in Pondares, Trg Stare mitnice (Barriera Vecchia), Ul. Carducci in spet Ulica Valdirivo; OBMOČJE B pa je znotraj predelov, ki jih razmejujejo Ul. Oriani, Trg Stare mitnice, ulice Carducci, Battisti, Polonio, Brunner, Stuparich, Gat-teri in Foscolo tja do Ul. Oriani. Obe območji sta zarisani na karti tu desno, ulice in trgi, ki smo jih navedli, pa so prevozni po že ustaljenih predpisih. Prepovedi so oproščeni: vozniki avtomobilov, ki so opremljeni z očiščujočimi napravami oziroma uporabljajo kot pogonsko gorivo metan ipd., dalje motociklov, motornih koles, avtobusov, taksijev, državnih, policijskih in bolnišničnih avtomobilov; telesno prizadete osebe, ki upravljajo ustrezno prilagojena vozila, oziroma šoferji avtov, namenjenih prevozu invalidov; šoferji avtomobilov za v najem, dostavnih vozil (s spremno ali enakovredno listino), avtomobilov z evidenčno tablico in druge pokrajine in iz tujine oziroma z oznako CC (konzularni zbor) in CD (diplomatski zbor); vozniki avtomobilov, ki so last časopisnega in radiotelevizijskega podjetja; zdravniki, ki morajo z avtom nujno k bolniku, ter avtošolski inštruktorji. V nekaterih primerih (vozila s protione-snažujočimi aparaturami, za handikapirane ter invalide, za najem in za avtošole) je treba imeti pooblastilo na kolkova-nem papirju za 15.000 lir s podpisom voznika, ki ga overovijo v občinski izpostavi. Kršitelji občinske odredbe bodo plačali globo in morali pustiti vozilo na najbližjem parkirnem prostoru! Občinski ukrep ne navdušuje avtomobilistov, a tudi trgovcev ne: »Ponavljanje takšnih prepovedi nam bo spraznilo blagajne, le madžarskih kupcev ne bo zmanjkalo, ker že itak pešačijo...«. V resnici je to prvi poskus, kot nam je pojasnila občinska odbornica za okolje Rossana Poletti; če se bo namreč izkazalo, da bo zredčitev prometa blažilno vplivala na stopnjo onesnaženosti, potem bo kazalo prepoved obnavljati. UL. FOSCOLO UL. GATTERI UL. BRUNNER UL. BATTISTI UL. ORIANI UL. PONDARES UL. CARDUCCI UL. MADONNINA UL. CAPITOLINA UL. VALDIRIVO UL. S. GIUSTO UL. S. MICHELE CORSO CAVOUR RIVA MANDRACCHIO UL. VENEZIAN AVTOCESTA / STALIŠČE DE2ELE SODIŠČE / NENAPOVEDAN OBISK Avtocestni ovinek pri Drašci je še vedno predmet spora Odprto ostaja tudi vprašanje načrtovane in sporne avtoceste med Ključem in mednarodnim mejnim prehodom na Pesku Tržaška uprava bo morala revidirati načrt za avtocestni odsek med Drašco in Ključem, od koder naj bi speljali novo cesto do mejnega prehoda na Pesku. To je na včerajšnji seji deželnega sveta povedal odbornik za prevoze Cruder v odgovoru na interpelacijo svetovalcev Luše, Budina in Folija. Predstavniki DSL so ga vprašali, kako potekajo dela za avtocesto, ki beležijo precejšnje zamude. Kamen spotike je še vedno sporni ovinek pri Drašci. Prvotni načrt je naletel na ostra nasprotovanja predvsem naravovarstvenikov. Odprto ostaja tudi vprašanje cestne povezave do Peska, za katero je poleg Dežele pristojna Občina Dolina. Nova avtocesta med Opčinami in Padičami (foto Križmančič9 KULTURA / NOVA POBUDA KULTURA / VČERAJ PODPIS Arhiv in dokumentacijski center za kulturo v deželi Formalno ustanovljen Festival operete v Trstu S svojo pobudo nočejo konkurirati obstoječim ustanovam, temveč prispevati k prepletanju vezi ter bogatenju skupnega dela med univerzitetnimi docenti, tehniki in izvedenci z raznih področij deželne kulture. To je med drugim poudaril prof. Elvio Guagnini s tukajšnje univerze na predstavitvi zanimive pobude, ustanovitve »Arhiva in dokumentacijskega centra za deželno kulturo«. V arhivu bodo z ene strani zbirali in hranili rokopise, redke tekste, material, ki se nanaša na kulturno, umetnostno, literarno življenje s posebnim ozirom na F-JK, na drugi pa bodo uredili knjižnico (doslej že razpolagajo s knjižnico Slataper ter drugimi zapuščinami). Ob tem se bodo posvečali raziskovalni in študijski dejavnosti, publikacijam in seminarjem. Arhiv, ki je odprt vsej deželni stvarnosti, bo imel sedež na oddelku za italijanski jezik na fakulteti za literaturo in filozofijo, njegov cilj pa je, da bi se ekonomsko osamosvojil, saj v njem ni samo univerzitetno osebje. S podpisom ustanovnega akta med Deželo, tržaško Občino in Pokrajino so včeraj tudi formalno ustanovili »Združenje mednarodni festival operete« s sedežem v Trstu. Ustanovni akt so podpisali predsednik deželnega odbora Vinicio Turello, tržaški župan Giulio Staffieri ter komisar Pokrajine Mario Mar-rosu.Prisoten pa je bil tudi Giorgio Vidussi v zastopstvu gledališča Verdi, ki je eden od privilegiranih partnerjev združenja. Kot je poudaril predsednik Turello, ustanovi- tev združenja sodi med tiste kulturne pobude mednarodnega značaja, ki naj bi jih uresničili v okviru programov o sodelovanju, predvidenih v »pobudi pentagonale«. Mednarodni festival operete (ki ima na razpolago skoraj dve milijardi lir, Dežela pa prispeva 100 milijonov) predvideva, da bodo sedeži v Trstu, Budimpešti in na Dunaju, ki bodo izmenično skrbeli za organizacijo. Trst bo vsekakor vsako leto gostil tradicionalni festival operete, a vsaka tri leta izvedbo na mednarodni ravni. Sodnik Casson zaman prišel v naše mesto Obtoženec Vincento Vinciguerra se ni predstavil na procesu na tržaškem kazenskem sodišču Sandor Tence Včeraj dopoldne se je mudil v našem mestu znani beneški sodnik Felice Casson. Priložnost za obisk, če ga lahko tako imenujemo, je bil proces proti črnemu teroristu Vincenzu Vin-ciguerri, ki so ga beneški sodniki obtožili, da je javno obrekoval Casso-na. Vinciguerra je bil svojčas obsojen na dosmrtno ječo zaradi izvedbe pokola pri Petovljah, za sodno obravnavo proti njemu pa je pristojno tukajšnje sodišče. In to ne zaradi obtoženca, ampak zaradi sodnika, ki ne more sodelovati na obravnavah na sodišču, pri katerem je sam zaposlen. Casson je prišel v Trst ob izrednih varnostnih ukrepih, tako da je bil za novinarje dejansko nedosegljiv. V naše mesto je pravzaprav prišel zaman, saj so proces takoj odložili. Vinciguerra, ki je zaprt v Parmi, je namreč ostal v zaporu in poslal sodnemu zboru le krajšo brzojavko. Ne morem priti v Trst, ker nimam primerne obleke in ker se ne morem obriti, je napisal sodnikom, ki so po krajšem posvetu seveda odložili proces. Sodnemu zboru je predsedoval Trampuš. Vinciguerra je Cassona označil kot šakala, kot sodnika, ki ga namerno preganja in ki stalno krši preiskovalno tajnost. Za mladega beneškega sodnika je bilo to očitno preveč, zato je Vinci-guerro prijavil sodišču zaradi obrekovanja. V pokolu pri Petovljah med Zagrajem in Sovodnjami so leta 1972 umrli trije karabinjerji. Anonimni telefonski klic jih je opozoril na parkirani avtomobil, ki je ob natančnejšem pregledu eksplodiral in, kot rečeno, ubil tri nesrečne karabinjerje. Preiskovalci so v začetku osumili za pokol rdeče teroriste, kmalu pa so se se preusmerili v skupino Goričanov, ki so bili čez nekaj dni obtoženi, da so organizirali in izvedli atentat. Zaradi tega so preživeli več mesecev v zaporu, kasneje pa se je izkazalo, da so popolnoma nedolžni. Sele čez nekaj let se je izvedelo, da so petovelj-ski pokol izvedli fašisti oziroma neka videmska teroristična skupina, katere glavni člani so bili Ivano Boccaccio, Vincenzo Vinciguerra 1° Carlo Cicuttini. Prvi je bil ubit na letališču 'j Ronkah, kjer je skuš3 preusmeriti neko letal0’ drugi je bil obsojen ua dosmrtno ječo, Cicuttini’ ki je bil tudi obsojen °a najstrožjo zaporno k3^ zen, pa se skriva nekje Španiji. .. V afero so bili direktno vpletene tajne sluZ in karabinjerska častni Chirico in Mingarellfi sta namerno obtoži nedolžne Gori-čane i bila zaradi tega tu obsojena. , v Izkazalo se je, da je pokol vpletena tudi w na organizacija Gladi ’ ki je skrivala orožje 1 ^ razstrelivo tudi . DSI / GLASBENI VEČER Za razumevanje Kogojeve glasbe Posegla skladatelja Fabio Nieder in Pavle Merku Spominu glasbenega umetnika Marija Kogoja ob 100-letnici njegovega rojstva so se v ponedeljek oddolžili tudi prireditelji rednih srečanj v Društvu slovenskih izobražencev. Zamislili so si pester večer za boljše razumevanje Kogojeve glasbe; o njem sta spregovorila skladatelja Fabio Neider in Pavle Merku, nekaj odlomkov iz njegovih del pa je izvedlo šest mlajših tržaških izvajalcev. Goste je občinstvu predstavil Tomaž Simčič. Fabio Neider je poslušalcem v DSI opisal dobo, v kateri je Marij Kogoj ustvarjal, okolje, v katerem se je izoblikoval, njegovo glasbeno zvrst in najpomembnejša dela. Pri tem je seveda omenil tudi predhodnike in sodobnike, ki so vplivali na umetniško izražanje tega tržaškega skladatelja: F. Schrecker, Kogojev učitelj na Dunaju, Richard Strauss, C. Debussy, G. Mahler, A. von Zemlinsky in A. Schonberg. Občinstvo je prisluhnilo nekaterim odlomkom na traku posnetih del teh skladateljev, nato pa še izsekom iz Kogojeve opere »Črne maske« in iz »Malenkosti«. Tako se je lahko samo prepričalo, v čem se tržaški glasbeni umetnik razlikuje in v čem je podoben svojim vzornikom. Fabio Nieder je ob koncu svojega posega predstavil občinstvu v DSI svoje predelave štirih »Malenkosti« Marija Kogoja. Igrali so: Catarina Da Rienzo (flavta), Nicola Bulfone (klarinet), Davide Prelaz (viola), Nicoletta Sancin (harfa), Mara Grion (violončelo) in Livio Laurenti (tolkala). Nekaj besed je ob koncu povedal tudi Pavle Merku, ki si je že dolga leta prizadeval za uveljavitev Marija Kogoja, za časa življenja po krivem zapostavljenega umetnika. Med drugim je poudaril, da ne gre za »ljudskega« skladatelja, ampak da so njegova dela dostopna samo tistim, ki se na glasbo spoznajo in jo ljubijo.(hj) Predstava v teatru Rossetti V gledališču Rossetti bo od nocoj dalje na sporedu že četrta predstava, ki so jo uvrstili v abonmajsko ponudbo Stalnega gledališča FJK. Gre za produkcijo deželnega gledališča, ki je za uresničitev tega projekta sodelovalo s skupino Nuo-va Scena/Teatro Testoni/interActio n na sporedu bo delo Vittpria Fran-ceschija Jack lo Sventratore so pripravili za 35. izvedbo festivala Dveh svetovv Spoletu. Delo bo na sporedu do 6. decembra. S Ponedeljkovega večera v Društvu slovenskih izobražencev (foto Ferrari) SLAŠČIČARNE / SAINT HONORE NA OPČINAH Čokoladne pialine v obliki openskega tramvaja Posrečena zamisel slaščičarja Roberta Mosenicha . V torek, 3. novembra, ie Robert Mosenich, lastnik slaščičarne Saint oonore na Opčinah Predstavil svojo najno-Vejšo zamisel - višek siasciCarstva ob 90-let-lci drzne tramvajske P^oge Trst - Opčine je klenil oblikovati čoko-adno delikateso v obliki openskega tramvaja, ki j!al bi predstavljal Trst i Opčine v svetu, tako °i predstavlja gondola enetke in Mozartov Profil Salzburg. »Sest mesecev sem ti ZnVSljal’ kako napravi-nekaj izjemnega. Imeti n m°ralo izvrstni okus, vovrstno sestavino in rigmalno obliko, v pri-a ®rni konfekciji, z s p stoPno ceno in nujno S6da bi moral biti dno svež obrtniški Proizvod.« DrAlSPecialitete, kot je L™ “Carte de Visite" 2e^]deš zlahka drugod, sem jSeSa začetka, ko odprl slaščičarno Sanit Honore, sem si zadal cilj, da bom svoji klienteli nudil samo prvovrstno blago. Začel sem sam učiti svoje pomočnike, kajti v bližini ni ne šol, ne drugih podobnih stuktur, kjer bi se mladi lahko izučili. Trenutno imam 8 uslužbencev, od katerih sta 2 prodajalki, ostali pa so slaščičarji. Sam sem se dolgih 20 let učil po svetu v najboljših hotelih, najprej kot hukar in nato kot šef kuhinje. Izvrsten slaščičar je bil Med najvišjimi donosi na tržišču ■ Možnost odbitka pri davkih ■ Maksimalna prilagodljivost ■ To se nekatere značilnosti zavarovanja p»raim Nov način varčevanja z zavarovanjem Pojasnila in osebne predračune dobite v agenciji NORICUM VITA v Trstu - Ul. Valdirivo 21 - Tel. (040) 367700 v Gorici - Ul. Morelli 36/38 - Tel. (0481) 536360 moj brat, s katerim sva načrtovala slaščičarno na Opčinah, toda žal se je pred leti v cestni nesreči smrtno ponesrečil in me pustil da najino zamisel nadaljujem sam. Sam uporabljam njegove recepte, profesionalno se izpopolnjujem ob svetovno znanih slaščičarjih, šolam se kjerkoli se mi ponudi priložnost, dopisujem si in izmenjujem nasvete z bivšimi kolegi. Poslužujem se tudi navodil francoskega mojstra, ki je na svetovnem natečaju zasedel 6. mesto med najboljšimi slaščičarji.« Pri tem Mosenich ne zanemarja opreme. Nabavil si je najboljše stroje, pastorizatorje in mešalce, s katerimi lajša delo sebi in svojim sodelavcem. Med temi je tudi stroj, trenutno najboljši na svetu, s katerim izdeluje praline “Carte de Visiste". Seveda pa stroj sam na sebi ne more zagotavljati dobrote produkta: za vsako svojo slaščico uporablja samo najkvalitetnejše sestavine, najfinejšo čokolado, jagode prve sorte itd. Ničesar ne pušča slučaju, dosledno sledi celotnemu poteku in rezultat je tako zagotovljen. Robert želi poudariti, da gre zasluga za ta uspeh tudi vsem, ki delajo z njim. »Opčinam in Trstu posvečam svojo pralino v obliki tramvaja “Carte de Visite", ki naj v svetu predstavlja naše kraje.« Razgovor zabeležila Bojana Daneu Don Seminar glasbene vzgoje Prireja ga ZSKD v Trstu Nives Košuta V sklopu glasbenih izobraževalnih seminarjev, ki jih ZSKD redno prireja že vrsto let, bo naslednji teden stekla nova in nadvse privlačna pobuda. Tokratni seminar bo namreč uvod v zanimivo in nedvomno še premalo poznano in razširjeno metodiko glasbene vzgoje Emila Jaquesa Dalcroza, skladatelja in gledališčnika, ki se je rodil na Dunaju leta 1865 in plodno ustvarjal oz. deloval do leta 1950 Svoje pedagoško in didaktično delo je osnoval na pojmu, da se glasbe ne moremo »naučiti«; glasbo je predvsem potrebno čutiti in doživljati. Ta princip je izhajal med drugim tudi iz globoke kritike, ki jo je Dal-croze utemeljeval proti tradicionalnemu gla-sbeno-vzgojnemu sistemu. Dalcroze je pri svojem raziskovanju in študiju tesno sodeloval z gledališkim igralcem Adolfom Appio, s katerim je med drugim tudi soustanovil pravo glasbeno-gledališko šolo. V središče svojih študijev je Dalcroze postavil odnos med rit- mično zavestjo in telesno kretnjo. Njegova metoda sloni zato na temeljnem načelu, da je ritem najbolj naravni element glasbene vzgoje otrok. Njegova teza, da je elementaren odgovor na ritem fizičen, in da je telo otrok prvi instrument, ga nedvomno uvršča tudi med začetnike sodobne gledališke misli. Dalcrozeva metoda zagovarja še zlasti idejo o muzikalnosti telesa, do katere privede izostritev in zavest ritmičnega čuta, ki je človeku že prirojen in ki urejuje njegove življenjske ritme. Seminar, ki bo potekal v Gregorčičevi dvorani v Trstu v sredo, 2. in 9. decembra, od 17, 15 do 20, 30 ter v soboto 12. decembra od 15. do 19. ure, bo vodila prof. Claudia Mattiotto, pianistka, ki je opravila specializacijo o Dalcrozevi metodi. Seminar je namenjen odraslim, ki se udejstvujejo na glasbe-no-vzgojnem področju. Za informacije in prijave lahko interesenti telefonirajo na ZSKD - tel. 635-626 vsak dan, razen ob sobotah. Ul. sv. Frančiška 20 Vas vabi jutri, 26. t. m., ob 17.30 na odprtje antološke razstave JOŽETA CESARJA Za ciklus literarnih srečanj: Juan Octavio Prenz ZSKD priredi SEMINAR O GLASBENI VZGOJI E. J. DALCROZA namenjen vzgojiteljem, učiteljem, glasbenim pedagogom... Gregorčičeva dvorana, 2., 9. in 12. decembra 1992 Informacije in prijave do 26. novembra na ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 635626, vsak dan, razen ob sobotah, ob uradnih urah. alineja SLOVENSKOSTALNO GLEDALIŠČE Štiridesetletnica gledališkega dela Mite Sardoč Anton Pavlovič Cehov ČEŠNJEV VRT Režija Boris Kobal PREMIERA v petek, 27. novembra, ob 20.30 - Abonma red A PONOVITVI v soboto, 28. novembra, ob 20.30 - Abonma red B v nedeljo, 29. novembra, ob 16.00 - Abonma red C Glasbena matica koncertna abonmajska sezona Trst 1992/93 jutri, 26. L m., ob 20.30 gledališču Miela Trg Duca degli Abruzzi 3 KOGOJ MED TRSTOM IN DUNAJEM Stelia Doz, sopran; Neva Merlak, klavir Kogoj, Grbec, Merku, Schonberg, Berg Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta v Mieli Narodna in studijska knjižnica v Trstu vas vljudno vabi na predstavitev knjige Dimitrija Rupla SKRIVNOST DRŽAVE Spomini na domače in zunanje zadeve 1989-1992 Jutri, 26. novembra, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, II. nadstr. Ob prisotnosti avtorja bo knjigo predstavil prof. Jože Pirjevec. OBVESTILO Obveščamo oglaševalce, da zaradi tehničnih razlogov sprejemamo vse objave proti plačilu (oglase, čestitke itd.) za NEDELJSKO ŠTEVILKO DNEVNIKA najkasneje do vključno ČETRTKA. PUBLIEST • tel. 7796611 KINO ARISTON - 16.00-18.05-20.10-22.15 »Un’estranea tra noi«, r. Sidney Lumet, i. Mellany Griffith. EXCELSIOR - 18.20-20.10-22.15 »Anni novan-ta«, i. Ezio Greggio, Christian De Sica in Massimo Boldi. EXCELSIOR AZZURRA - 18.00-20.00-22.00 »Mariti e mogli«, r. Woody Alton, i. Blithe Danner in Mia Farrow. NAZIONALE 1-16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Pomodori verdi fritti alla fermata del treno«, i. Katty Bates, Jessica Tandy. NAZIONALE II - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Guai in famiglia«, i. Tom Selleck. NAZIONALE IH - 16.30, 18.20, 20.15 »Drago d’acciaio«, i. Brandon Lee. NAZIONALE IV - 16.30, 19.00, 21.45 »Časa Howard«, i. Anthony Hopkins, Vanessa, Redgrave. GRATTACIELO - 18.00-20.00-22.00 »II principe delle donne«, i. Eddie Murphy. MIGNON - 16.00, 18.00, 20.00, 22.15 »Arma letale 3«, i. Mel Gibson. EDEN - 15.30, 22.15 »Nera, calda e dolce...«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00-22.00 »Le avventure di Peter Pan«, Walt Disney. LUMIERE - 18.00, 20.00, 22.00 »Quattro figli uniči«. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Nel continen-te nero«, r. Marco Risi, i. Diego Abatantuono. RADIO - 15.30, 21.30 »Perversioni bestiali al Peep show«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 25 novembra 1992 KATARINA Sonce vzide ob 7.18 in zatone ob 16.26 - Dolžina dneva 9.08 - Luna vzide ob 8.25 in zatone ob 17.15. Jutri, ČETRTEK, 26. novembra 1992 PETER VREME VČERAJ: temperatura zraka 12 stopinj, zračni tlak 1027,4 mb narašča, brezvetrje, vlaga 80-odstotna, nebo oblačno s slabo vidljivostjo, morje mirno, temperatura morja 15 stopinj. PLIMOVANJE JUTRI: ob 4.25najnižja -5 cm, ob 9.57 najvišja 40 cm, ob 17.04 najnižja - 58 cm . ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Simone Romano, Giacomo Poti, Riccardo Zei, Efrem Lange in Isabella Tarlao. UMRLI SO: 45-letna Licia Bertoz, 73-letna Anna Godina, 73- letna Anna Pregarz, 91-letna Filomena Giugovaz, 75-letni Giuseppe Brezar, 54-letni Luciano Lukan, 82-letna Stefania Jančar. [] LEKARNE Od ponedeljka, 23.,do nedelje, 29. novembra 1992 Normalen urnik lekarn : od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2 (tel. 764441), Miramarski drevored 117 (Barkovlje). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Trg cavana 1. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere,- NOCNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (tel. 300940) Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. il PRIREDITVE BRISCIKI - V galeriji Pavla Hrovatina je na ogled razstava umetnin in obrti iz kraškega kamna. Urnik: vsak dan, razen ponedeljka, od 11.30 do 19.00. ZSKD priredi Seminar o glasbeni vzgoji E. J. Dalcroza, namenjen vzgojiteljem, učiteljem in glasbenim pedagogom v Gregorčičevi dvorani 2., 9. in 12. decembra letos. Informacije in prijave do 26. novembra na ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 635626, vsak dan, razen ob sobotah, ob uradnih urah. KD ROVTE-KOLONKO-VEC, Ul. Monte Sernio 27, vabi na večer z dramsko skupino Kraški dom, v soboto, 28. 11., ob 20.30. Na sporedu je igra Kdo je kriv? SKD TABOR - KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom - V petek, 27. t. m., ob 20:30 Večer poezije in slike z umetnicama: pesnico NEŽO MAURER in slikarko STANO SLUGO - PUDOL-SKO. Cikel akvarelov in pesmi na temo MLADOSTNA HREPENENJA. Pesnico bo predstavil dr. Denis Poniž. Sodelujejo domači recitatorji, pri klavirju KATJA GRANIER. KD KRAŠKI DOM prireja v nedeljo, 29. novembra, ob 11. uri v Bubničevem domu v Repnu MIKLAVŽEV ANJE, na katerem bodo nastopile animatorke skupine Lupusinfabula. Ob tej priložnosti bo odprt tudi sejem knjig od 10: do 12. ure. Vabljeni otroci in ctnvči KD PRIMORSKO in podružnica SPDT ZLATA KRONA prirejata večer diapozitivov o Kilimandžaru z Lojzetom Abramom v Srenjski hiši v Mačkoljah v soboto, 28. 11., ob 20. uri. SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, prireja v soboto, 28. novembra, večer posvečen spominu na pisatelja PAVLETA ZIDARJA. Oblikovali ga bodo znana kritičarka JOLKA MILIC ter člani RADIJSKEGA ODRA z recitalom odlomkov iz Zidarjevih del. Začetek ob 18.30. Prisrčno vabljeni! SKD TABOR - OPČINE - Prosvetni dom - Ob 25-let-nici društva v soboto, 28. novembra, ob 20.30 predstavitev glasbene kasete: Miran Košuta - Nevio Miklavčič ODRČEK POJE. Ob prisotnosti avtorjev bodo mladi igralci prikazali nekaj glasbenih točk iz iger: Kekec in Mojca, Zmajčkov rojstni dan, Ni lahko biti pes, Geniji v kratkih hlačah. Pridite! FOTO TRST 80 prireja projekcijo najboljših diapozitivov idrijskega ex tempere v petek, 27. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20. OBVESTILA SKD CEROVLJE- MAVHINJE obvešča vse pridne otroke, da nas bo obiskal sv. Miklavž v soboto, 5. decembra, ob 18. uri na osnovni šoli Miroslav Vilhar v Cerovljah. Angelčki bodo zbirali darila v ponedeljek, 30. t. m., od 20.30 dalje na društvenem sedežu v Mavhinjah in v petek, 4. decembra, od 18. do 21. ure v OS v Cerovljah. Pohitite po darila! SD ZARJA BAZOVICA vabi na SILVESTROVANJE v Motelu Kozina. Igral bo ansambel Happy Day. Vpisovanje in informacije v krožku društva vsak večer, razen ob sredah, od 18.30 do 20.00. SRENJA BOLJUNEC obvešča, da napovedana javna seja zaradih tehničnih razlogov odpade. PRI IZPOLNJEVANJU formularjev za davčne prijave (IRPEF, ILOR, IFI), bo pod okriljem Kluba prijateljstva brezplačno nudil pomoč Edi Žerjal jutri, 26. t. m., ob 16. uri v Ul. Donizetti 3. Po kratkem predavanju o davčnem socialnem vprašanju bo na razpolago občinstvu, zato kdor želi pomoč, naj prinese s seboj dokumentacijo in formular svoje banke. SLOVENSKI KLUB V TRSTU, Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstr., sklicuje v torek, 1. 12., ob 20. uri v prvem sklicanju ter ob 20.30 v drugem sklicanju IZREDNI OBČNI ZBOR. KD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca vabi na občni zbor, ki bo v petek, 27. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. ŽS IZLETI SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGIL iz Devina-Nabrežine, v sodelovanju s turistično agencijo Nord-Est prireja v torek, 8. decembra izlet na kmetijo s kmečkim turizmom Old River v kraju Chiesa Nuova sni Piave. Informacije na tel. St. 200007 ali 200036. KRIŠKA ZVEZA UPOKOJENCEV SPI-CGIL prireja 8. decembra v sodelovanju z ETLI izlet v Chiesa Nuova del Piave -Old River. Cena izleta 50.000 lir. Vpisuje M. Turel -tel. 220266. GODBENO DRUŠTVO PROSEK organizira silvestrovanje v zdravilišču Dobrna od 31. 12. do 2. 1. 93. Na razpolago je še nekaj mest. Za vpisovanje in informacije vsak delavnik od 18. do 19. ure v Soščevi hiši na Proseku do 27. t. m. H ČESTITKE Danes praznuje svoj 2 rojstni dan naša TALITA. Vse najboljše ji Želijo mama Gabrijela, očka Luciano, sestra Maja in brat Nikolaj. MALI OGLASI OSMICO je odprl Milič v Zagradcu. OSMICO je odprl Jožko Colja, Samatorca 21. OSMICO je odprl Just Škerlj, Salež 44. OSMICO je odprl Zahar v Borštu. OSMICO je odprla Sonja Strain, Mačkolje Križpot 84. BERTO TONKIC, Tržaška ulica 25, Doberdob, je odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. VINOGRADNIK Aleš Komjanc iz Steverjana obvešča, da je odprl maloprodajno trgovino v Tržiču ob trgu sadja in zelenjave v Ul. XXV aprila 41. Tu lahko z brezplačno pokušnjo kupite po ugodni ceni 14 različnih vrst ustekleničenih in 4 vrste točenih kakovostnih briških vin. IZREDNA PRILOŽNOST! Smo pred odprtjem novih prodajnih prostorov v Gorici (mali in veliki gospodinjski stroji, kristal, igrače itd.). Trgovina je velika, zato rabimo pomoč. Iščemo torej dekle ali mlajši par z znanjem slovenskega jezika (tudi part-time). Možnost soudeležbe za ustanovitev zadruge. Telefonirati na št. (0481) 82770 med 13.30 in 15. uro. ZAZIDLJIVO zemljišče v Mavhinjah prodamo, 1.600 kv. m. Tel. na št. 366901. FIAT 131, supermirafiori, letnik 1982, v odličnem stanju, vedno v garaži, prodam za 1.500.000 lir. Tel. na št. (040) 416770. GOLF GTI H. 1800, letnik 1986, v odličnem stanju, prodam po ugodni ceni. Tel. na št. (040) 212810 po 20. uri. PRODAM renault 5, 5 vrat, letnik 81, v zelo dobrem stanju. Tel. na št. 815151 ob urah obedov. PRODAM domač krompir. Tel. ob uri obedov na št. 200882. PRODAM majhno trgovino konfekcije v dolinski občini. Tel. na St. 228390. KUPIM samostojno hišo z vrtom na Opčinah, pri Sv. Ivanu ali Kjadinu. Tel. na št. 722872. ODDAM prostor, primeren za skladišče, v centru Trsta ter prodam motorno žago, sekalnico in poltovornjak aermacchi. Tel. na št. 574395. NUDIM lekcije iz nemščine, tel. na št. 228658. IŠČEMO osebje z univerzitetno diplomo, materin jezik slovenščina, srbohrvaščina ali nemščina za skupinske in individualne tečaje slovenščine, srbohrvaščine in nemščine ali za prevajanje. Začetek dela v najkrajšem času. Tel. 368977 od 17. do 19. ure ali pisati na AUNON, C. P. 184, Trieste Centrale. IŠČEM delo kot hišna pomočnica, tel. na št. 003866/83214 ali 040/396326. NUJNO iščem varuško trikrat tedensko v popoldanskih urah. Zglasite se na tel. št. 228005 ob večernih urah. PODARIM ljubeznivega tigrastega mucka, mesec dni starega, ljubitelju živali. Tel. na St. 212119 (tel. tajnica). GORICA Sreda, 25. novembra 1992 NOVICE GORICA / OBČINSKI SVET REFERENDUM JAMARJI / DRUŠTVO JE NASTALO LETA 1972 Župani bodo razpravljali o pokrajinskem načrtu za uničevanje odpadkov Zupani vseh občin na Goriškem bodo danes popoldne ob 18. uri spet razpravljali o pokrajinskem načrtu za pobiranje, odvažanje in uničevanje odpadkov. Pravzaprav bo današnje srečanje, ki ga sklicuje pokrajinska odbornica Rosaria Di Dato, namenjeno umestitvi komisije, ki naj v dokončni fazi izbere lokacije za odlagališča. Na sestanku naj bi tudi določili izhodiščne kriterije, ki naj se upoštevajo pri določanju lokacij. Poleg županov in predstavnikov občin in pokrajinske uprave se bodo srečanja udeležili tudi strokovnjaki in raziskovalci Tržaške univerze. Po sporočilu pristojnega pokrajinskega odborništva, naj bi lokacije za odlagališča določili do konca januarja. V Gradišču bo posvet javnih podjetij za storitve Združenje CISPEL (združuje javna podjetja, ki skrbijo za razne storitve) prireja v petek, 27. t.m., v Gradišču javno razpravo na temo Statut in statuti - prizadevanja krajevnih uprav za družbeni in gospodarski razvoj skupnosti. Razprava se bo odvijala v prostorih deželne enoteke “La Serenissima” v Gradišču. Začela se bo ob 15.30. Po prvi fazi odobravanja in uvajanja občinskih statutov, se zdaj začenja obdobje velikih sprememb glede vloge, organiziranosti in delovanja javnih podjetij za storitve. Razprave se bo predvidoma udeležil tudi deželni odbornik za krajevne ustanove Dario Barnaba. Predavanje o zgodovini italijanskoovstrijskih odnosov Institut za mittelevropska kulturna srečanja je v ponedeljek priredil zanimivo predavanje na zgodovinsko temo. Profesor Franz Pesendorfer je govoril o avstrijski politiki v lombardsko-venetskem kraljestvu v obdobju od leta 1814 do leta 1859/66. Prof. Pesendorfer, ki velja za strokovnjaka s področja italijansko-avstrijskih odnosov, je propad načrta, da bi pod avstrijsko krono združili dobršen del italijanskih dežel pripisal dejstvu, da na Dunaju niso upoštevali predlogov in priporočil, ki so prihajale iz posameznih dežel. Ko je Maksimilijan skušal spremeniti dotedanjo politiko, je bilo že prepozno in je bil odstavljen, preden je uspel popraviti napake iz preteklosti. Protest upraviteljev tobakarn Tudi v Gorici so včeraj lastniki oz. upravitelji tobakarn z zaporo svojih prodajaln protestirali zaradi težav, ki jim jih povzroča sindikalni boj osebja državnih monopolov. Zaradi protesta je namreč na prodajnih policah vse manj sort cigaret, prodajalci pa imajo zaradi tega občutno izgubo. Na srečo tukajšnjih kadilcev je čez mejo še vedno mogoče najti vsakovrstne cigarete, prodajalci pa se seveda hudujejo tudi zaradi konkurence “duty-freejev”. Natečaj za delovni mesti v državni zakladniški službi V Uradnem listu št. 87 (četrta posebna serija -natečaji in izpiti) je bil objavljen natečaj za prosta delovna mesta pri pokrajinskih uradih državne zakladniške službe. Natečaj je razpisan za dve mesti uradnika šeste stopnje pri pokrajinskem uradu za Goriško in eno mesto pri pokrajinskem uradu za Videm. Lahko se ga udeležijo italijanski državljani starejši od 18 in mlajši od 40 let, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Prošnje na navadnem papirju, sestavljene po vzorcu, ki je nakazan v razpisu natečaja, je treba dostaviti do 3. decembra 1992 na naslov Ministero del Tesoro - Direzione Generale dei servizi periferici - via 20 settembre, 97 Roma, mogoče pa jih je predložiti tudi pri pokrajinskih ravnateljstvih omenjene službe. Pojasnila nudi pokrajinski urad zakladniške službe, Verdijev Korzo 52, ob delavnikih od 9. do 12. ure. Praznovanje 35-letnikov iz sovodenjske občine Za skupno praznovanje življenjskega jubileja so se sicer že pred časom odločili letošnji 35-letniki iz sovodenjske občine. V sovodenjski cerkvi so sledili verskemu obredu, dan pa so sklenili s prijetno družabnostjo, kjer ni manjkalo niti podeljevanje “častnih” diplom in spominčkov. Na sliki: jubilanti pred cerkvijo v Sovodnjah. lil i g : Ul Kompromis o denarju za ceste Osimska sredstva šla za financarsko šolo Marko Marinčič Dvajsetletnica Kraških krtov Bogat obračun jamarske dejavnosti Stiki in sodelovanje na mednarodni ravni Koča jamarskega kluba Kraških krtov na Vrhu Predsinočnja seja goriškega občinskega sveta je ponovno dokazala, da še vedno nerešeno vprašanje financarske šole razdvaja goriške politične sile in v bistvu paralizira upravno dejavnost. Res je občinski svet prav v ponedeljek brez težav izvolil občinskega pravobranilca in s tem omogočil nadaljevanje postopka za razpis’občinskega referenduma, toda le nekaj ur kasneje so se svetovalci spet ostro spopadli prav v zvezi s tem problemom. Jabolko spora je bila Luigi Genovese premisa v resoluciji, ki je v sklepnem delu obvezovala upravo, naj se na pristojnih ministrstvih zavzame za dodelitev ti. osimskih finansiranj za gradnjo cest na Goriškem. Ta del resolucije je bil sprejemjiv tudi za upravo, kot je poudaril župan Tuzzi, pač pa so se mnenja močno razhajala glede premise. Svetovalci, ki nasprotujejo gradnji financarske šole-vojašnice, so namreč v premisi trdili, da če danes denarja za ceste ni več, je to zato, ker je bil preusmerjen za gradnjo vojašnice. Uprava in večinska dela KD in PSI so močno nasprotovali tej premisi in so hteli problem cest ločiti od polemike o financarski šoli. Po drugi strani so Bratina (DSL), Fornasir (KD) in drugi ugotovili, da je prav izbira med financarsko šolo in cestami bistvo vprašanja. Iz nekdanjih osimskih sredstev je na razpolago še okrog 60 milijard lir. Občinski svet mora zato izbrati, katere posege naj zagovarja v stikih z vladnimi oblastmi oz. ali naj se da prednost cestam ali vojašnici. Podobnega mnenja so bili tudi Genovese (zeleni), Peco- (SSk), Cocianni (La rete) in še nekaj svetovalcev. Genovese je tudi prebral pismo z dne 15.12.1989 direktorja ANAS Mancinija ministrstvu za javna dela, iz katerega jasno izhaja, da so podjetju za ceste odvzeli 94 milijard lir za ceste na Goriškem in Tržaškem ter denar namenili za gradnjo financarske vojašnice. Kljub temu neizpodbitnemu dejstvu pa so člani večine vztrajali pri zahtevi, da se iz resolucije črta vsak namig na financarsko šolo. Tako se je tudi zgodilo, ko so po večurni razpravi prekinili sejo in načelnikom svetovalskih skupin omogočili dogovor o skupnem, kompromisnem besedilu. Črtali so omembo finančne vojašnice, kar je zadovoljilo člane večine, opozicija pa se lahko tolaži z delom, ki pravi, da mora finasiranje cest “imeti prednost” (ni pa navedeno pred čim). Kompromisno besedilo so podprli vsi navzoči z izjemo Cociannija. Na seji so svetovalci v uvodnem delu na predlog Komela (DSL) počastili žrtve nacizma ob 49. obletnici deportacije goriških Zidov, ki je potekala prav v ponedeljek. Sklep v roku desetih dni Do prvih dni decembra bomo izvedeli, ali bomo v Gorici na referendumu odločali o vprašanju, ali naj se šola-vojašnica za finančne stražnike zida na letališču. Občinski tajnik dr. Fabbro nam je včeraj potrdil, da bo pristojna komisija v roku desetih dni od ponedeljka, ko je občinski svet izvolil dr. Francesca Ientileja za občanovega pravobranilca, odločala, ali je referendum sprejemljiv. Nasprotniki gradnje na letališču so že avgusta zbrali potrebih 1500 podpisov (kasneje se je to število več kot podvojilo) za razpis referenduma. To pa še ni dovolj, ker mora tričlanska komisija (občinski tajnik, predsednik preglednikov računov in pravobranilec) preveriti, ali je referendum sprejemljiv. Komisija mora odločiti v roku 10 dni od predložitve podpisov, doslej pa to ni bilo mogoče, ker je manjkal pravobranilec. Odločitev ne bo lahka. Zagovorniki vojašnice trdijo, da odločitev o gradnji ni v pristojnosti občine temveč države, zato o tem ni mogoče odločati na referendumu, po drugi strani pa pobudniki referenduma trdijo, je občina vsekakor za nekatere sklepe v zvezi z gradnjo na svojem ozemlju. Člani jamarskega kluba »Kraški krti« so te dni obeležili dvajsetletnico delovanja. Klub, ki danes združuje skoraj osemdeset članov in ki ima svojo dejavnost osredotočeno na območju Goriškega krasa, so ustanovili maja leta 1972. Odločilno za nastanek jamarskega društva je bilo odkritje "Kraljice krasa” za goriški kras razmeroma dolge in lepo zakapane kraške jame, ki so jo "krti” ohranili skorajda nedotaknjeno, v njeni bližini pa zgradili prijazen jamarski dom. Bistvene mejnike v delovanju društva, ki deluje kot odsek SPD -Gorica je na večeru, združenim z družabnostjo, osvetlil predsednik kluba, Stanko Kosič, ki se je najprej spomnil ustanovitelja in prvega predsednika Slavka Rebca in zaslužnih članov. Z obračunom dvajsetletnega delovanja so Kraški krti zadovoljni in nanj tudi ponosni. Najbolj viden znak njihove aktivnosti je nedvomno jamarski dom na Vrhu. S stalno in razvejano dejavnostjo so se vpisali med najbolj aktivna jamarska društva v deželnem okviru, uspešen je obračun tudi na področju publicistike. Znali pa so v vseh teh letih vzpostaviti in utrje- vati številne stike na meddeželni in celo mednarodni ravni. Ob vsem tem pa so priskočili na pomoč, tako s svojim strokovnim znanjem, organizacijskimi izkušnjami in tudi z nudenjem opreme jamarski družini na Banjšicah, kjer je lani potekala zanimiva raziskovalna akcija, ki se bo predvidoma nadaljevala prihodnje leto. Okroglo obletnico so "Kraški krti” obeležili tudi s sprejemom in krstom novih članov in z imenovanjem dveh častnih članov društva. Za častna člana so imenovali Renata Devetaka in Vlada Klemšeta. □ OBVESTILA rari (PRI), Špacapan ZDRAVSTVO / DR. GEAT ODPOVEDAL GLADOVNO STAVKO UNICEF / POMOČ ZA OTROKE KZE že rešuje najbolj pereča vprašanja Bolniki v hodniku oddelka (foto Studio Reportage) Protest, ki ga je zdravnik dr. Mario Geat napovedal v začetku meseca je bil uspešen. Krajevna zdravstvena ustanova je ugodila glavnim zahtevam, ki jih je zdravnik postavil. Za danes napovedanega začetka gladovne stavke zato ne bo. To nam je po telefonu potrdil tudi dr. Geat, ki je z odprtim pismom izrednemu upravitelju goriške KZE dr. Piši, zelo odmevno opozoril na vrsto nerešenih vprašanj in težav v goriški splošni bolnišnici in posebej na drugem medicinskem oddelku. S sklepom, ki so ga sprejeli te dni bodo na razpolago drugemu medicinskemu oddelku tudi prostori, ki so do zdaj bili namenjeni der- matološkemu oddelku. Do 1. novembra 1993 naj bi dermatološki oddelek dokončno namestili v prvem nadstropju levega krila nekdanje bolnišnice za pljučne bolezni, ki ga bodo primerno uredili, dela pa naj bi se začela že takoj po novem letu. V vmesnem obdobju bodo za potrebe akutnih primerov dermatologije zagotavljali največ šest bolniških postelj. Po zagotovilih izrednega upravitelja KZE je v teku postopek za zaposlitev petnajstih bolničarjev. Sredstva za selitev dermatološkega oddelka in druge posege bodo pridobili iz proračuna, s tem da bodo odgodili že predviden nakup opreme. Solidarnost in prijateljstvo Večer ljudske kulture Pobuda Skupaj za UNICEF, ki ima osnovni namen zbiranje pomoči za otroke v najbolj prizadetih območjih sveta, pa tudi utrjevanje občečloveške solidarnosti, prijateljstva in sodelovanja, se bo letos odvijala že tretjič. V soboto, 28. t.m. bo v dvorani goriškega telovadnega društva (UGG) večer namenjen predstavitvi pevskega, glasbenega in nasploh ljudskega izročila Sicilije, Sardinije, Puglie, Lukanije, Piemonta. Predstavili pa bodo, tako kakor že na dosedanjih dveh prireditvah, tudi del goriške slovenske stvarnosti. Uvodni nastop bodo imeli gojenci plesne in baletne šole Tersicore, zaključili pa člani gla- sbene skupine Campa-niassieme. Vmes bodo nastopile druge skupine, za prijetno vzdušje pa bo poskrbela tudi pihalna godba. Prireditelji so potek in namen manifestacije predstavili v soboto in posebej podčrtali globok humanitarni pomen. Zbran denar v obliki prostovoljnih prispevkov, bodo namenili po vojni in drugih grozotah prizadetim otrokom, zlasti beguncem iz Bosne, ki so našli zavetje v Sloveniji. Drugi nič manj pomemben namen manifestacije pa je preseganje nesmiselnih in večkrat umetno postavljenih pregrad med različnimi skupnostmi, ki sestavljajo goriško stvarnost. TRŽIČ / OBRAČUN V LOKALU Hudo ranjen 37-letni portugalski pomorščak Sprla sta se menda za prazen nič, posledice pa so tragične za oba pomorščaka portugalske narodnosti. 37-letni Costantino Lima Ramos je na zdravljenju v bolnišnici v Tržiču, 41-letni Carlos Albert Del Gado pa v priporu, zaradi poskusa umora. Pomorščaka, ki sta bila vkrcana na ladji Petra, ki je v tržiško pristanišče Portorosega pripeljala tovor celuloze in bo predvidoma danes odplula proti Benetkam, sta ponedeljkov večer preživela v baru Gisella, nedaleč od pristanišča. Zabavala sta se ob biljardnih mizah in sta menda vmes tudi nekaj popila. Nekaj pred 23. uro naj bi se hudo sporekla. Beseda je dala besedo, kakor se v takih okoliščinah rado zgodi. Del Gado naj bi naenkrat izvlekel nož in in z njim hudo ranil Ramosa v spodnji del trebuha. Napadalca sta najprej pridržala varnostnika in ga zatem izročila policiji. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico, kjer so ga takoj operirali. Menda ni v življenjski nevarnosti. MODELARSTVO / TROFEJA MESTA GORICE Orožje tokrat le kot konjiček Nagrado Giocolandia prejel kar 85-letni Raffele Budau Okrog šestdeset modelarjev se je v Socialnem središču v Ul. Baiamonti udeležilo slovesnosti ob podelitvi trofej “Mesta Gorice” in “Giocolandia”, ki ga je priredil tukajšnji modelarski klub. Na ogled so bile reprodukcije letal, tankov in celo miniature bojišč iz prve svetovne, iz napoleonskih in drugih vojn. Trofejo mesta Gorice je osvojilo Združenje tržaških modelarjev, nagrado Giocolandia pa je prejel nič manj kot 85 letni Raffaele Budau za vestno rekonstrukcijo zgodovinskih okolij. Ogled modelov na razstavi (foto Studio Reportage) si____PRIREDITVE KD SOVODNJE vabi v nedeljo, 29. t.m., ob 17. uri na gostovanje dramske skupine Delavskega prosvetnega društva Svoboda iz Ruš. Predstavili bodo komedijo Branislava Nušiča Človek na položaju. NA POKRAJINI bo danes ob 16. uri drugo predavanje iz ciklusa o Soči. Govorila bosta Francesco Giorgetti (o hidrogeologiji) in Nevio Pugliese (o paleonto-loških najdbah v porečju Soče). Naslednje predavanje bo 30. novembra. MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE vabi na ogled diapozitivov na temo Potovanje v Ameriko, nocoj ob 20.30 v Kulturnem domu v SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO obvešča, da bo 28. t.im od 15. do 17. ure sejeiD rabljene smučarske opreme. Sejem bo na društvenem sedežu. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE vabi šolsko osebje (tudi bivše), na večerjo in družabnost' kjer bodo izrekli priznanje letošnjim upokojencem. Večerja z družabnostjo bo v petek-4. decembra, ob 19.47 pri Francetu v Sovodnjah. Prijave sprejemaj0 odborniki SSS najka sneje do 1. decembra. KINO GORICA VITTORIA 20.0°-22.00 »Mariti e moghf' Igrajo Woody Allen, M1 Farrow in Juliette LeWi®-CORSO 17.45- 22.0° »Prosciutto, prosciuttOj Prepovedan mladini p° 14. letom. TRZIC „n COMUNALE 20-4 gledališka predsta »Una solitudine tropP rumorosa«. pS EKCELSIOR Dan® zaprto. Jutri 1^-22.00»Bocca su bocc ^ Prepovedan mladim P 18. letom. LEKARtič lekae1^ Danes v Gorici uri Renato Bais iz sp v ne bolnišnice v ce g na Rojcah in na gta pokopališče. PRIMORSKA Sreda, 25. novembra 1992 AJDOVŠČINA, HUM / KANOMLJA / 2IVLJENJE SE NE UTRUDI Ne sejte vetra!!! Tomaž Dimic, Artur Lipovž Na Ajdovskem in Goriškem je imel v ponedeljek, 23. novembra, predvolilna shoda tudi Zmago Jelinčič. Dvorana kulturnega doma na Humu je bila skoraj pretesna za vse Brice, ki so prišli na shod Slovenske nacionalne stranke. Jelinčiča so burno pozdravljali, navdušeno ploskali njegovi »analizi »glavnega vzroka za ogroženost Slovenije. Manjkal ni niti pristen»heil«. Prvak nacionalne stranke je v goreči skrbi za usodo slovenskega naroda kot običajno obtožil sedanjo vlado, komuniste in krščanske demokrate veleizdaje. Takšni so namreč zakon o državljanstvu, lastninjenju in drugi, ki omogočajo, da nam juznjaki še naprej pijejo kri in jedo žulje. Slovenijo bo Jelinčič po 6. decembru očistil in v nekaj letih bomo živeli kot v Švici. Glede slovenskih meja je povedal, da Primorci dobro poznajo krivico, ko sta Tito in Kardelj prodala Trst in Gorico za 300.000 domobrancev, da sta jih lahko pobila. Jelinčič je dobesedno dejal, naj»KuCan podarja svoje gate, ne pa slovenske zemlje.»Istra pa tako ali tako ni bila nikoli hrvaška in z Istrskim demokratskim zborom se nacionalna stranka že pogovarja o referendumski odločitvi, da bi Istra postala avtonomna pokrajina. Posebno gorki so bili na teritorialno obrambo, Ceš da v njej še vedno poveljuje večina južnjakov. Nic boljša ni policija, saj se vsaj tretjini, ki je ostala ista kot prej, kolca po komunistični partiji in beograjskih gospodarjih. Tudi večina beguncev je zgolj ekonomskih emigrantov. O Ruplovem in Bavčarjevem nabiranju glasov s sarajevskimi»Slovenci«najzgovor-neje pričajo njihovi priimki in avtobus, ki je ostal v Beogradu. Le dva Brica sta si upala shod primerjati s munchensko pivnico. So ju nagnali. Podoben nastop je imel Jelinčič v Ajdovščini, v Domu kulture.»Jug je treba odpisati, kajti Slovenci smo Evropejci in tam nismo nič izgubili, »je zatrdil vodja, ki je tudi dejal, da je železarne treba potopiti, ker je 92 odstotkov tu zaposlenih tujerodnih južnjakov. Da njegove besede padajo na plodna tla, dokazujejo med občinstvo pomešani mladeniči, °blečeni v zelene ali črne puloverje in usnje ter pokriti z baretkami, uniformo ki spominja na dogajanje teh dni v Nemčiji. Ceste, ceste in še enkrat ceste - potem pride drugo Za krajane gorske doline je prometnica kot žila in kri v njej Roman Bric So kraji v tej naši lepi Sloveniji, ki bi jih moral človek neprestano obiskovati. Ne le zaradi prelepe narave, ki je tam, ali zaradi ljudi, ki so prijazni in gostoljubni. V odmaknjenih krajih so ljudje bolj kot drugje povezani med seboj. Tako lažje zmorejo težave, ki jim jih življenje postavlja nasproti. Nič jim ni podarjeno, nič na krožniku prineseno. Za vsako stvar se morejo zanesti le nase. Tudi v hriboviti Kanomlji v idrijski občini ni nič drugače. Pa bi družba le morala gledati drugače... O tem, kako živijo ljudje v krajevni skupnosti Kanomlja, kaj jih tare in kako razrešiti največje probleme v teh odmaknjenih krajih, se je na nedavnih skupnih pogovorih s krajani podrobneje seznanilo idrijsko občinsko vodstvo, za katero so tovrstni obiski krajevnih skupnosti že ustaljena praksa. »Z rezultati tovrstnih srečanj smo lahko zadovoljni«, je ugotovil idrijski župan, dr. Janez Podobnik,»saj so si problemi v posameznih krajih včasih podobni, s pravim pristopom, skupno pomočjo in seveda predvsem lastnim trudom pa se marsikje hitreje rešujejo.« Tako kot smo že vajeni, pa so tudi v teh krajih glavni problem slabe cestne povezave in telefonija. Skozi 14 km dolgo kanomeljsko dolino od Spodnje Idrije do Oblakovega vrha in naprej proti Trebuši, vodi regionalna cesta, ki povezuje Spodnjo in Gorenjo Kanomljo. Večji del ceste je sicer asfaltiran, vendar pa je v zelo slabem stanju. Potrebna bi bila temeljita rekonstrukcija, 4 km dolg odsek pred Oblakovim vrhom pa je še neasfalti-ran. Zadnja vodna ujma je na odseku v Srednji Kanomlji cesto tako poškodovala, da je onemogočen avtobusni in tovorni promet. Kanomeljčani se zavzemajo, da bi to cestno povezavo uvrstili v program modernizacije v okviru Republiške cestne uprave. Drugi problem, ki tare krajane pa je njeno vzdrževanje, za kar očitno ni več denarja. Zaskrbljujoče je tudi stanje dovoznih poti do posameznih domačij, ki so v celoti prepuščena krajanom. Kanomeljska krajevna skupnost, ki se je leta 1981 izločila iz spodnjeidrijske, spada med večje v idrijski občini. Večina Kanomeljčanov se vozi na delo v Spodnjo Idrijo v tamkajšnjo Rotomatiko in lesno industrijo, otroci od 3. razreda dalje pa v šolo. Sicer pa se Kanomeljčani radi pohvalijo, da je bilo to območje poseljeno že pred odkritjem idrijskega rudnika živega srebra, ki je kasneje vplival tudi na močnejše priseljevanje v te kraje. Čeprav je industrija danes glavni vir zaslužka tukajšnjega prebivalstva, ima pomembno vlogo tudi kmetijstvo in živinoreja ter gozdarstvo, odkoder se je idrijski rudnik v času svojeg delovanja preskrboval z lesom. Tako so bile že leta 1813 na pritoku Kanomljice zgrajene Kanomeljske klavže, odkoder so do sotočja Kanomljice z Idrijco spravljali jamski les. Klavže, ki spadajo med redke znamenitosti, bodo brez ustrezne skrbi kmalu razpadle, je občinske predstavnike opozoril domačin Peter Rejc. Po zagotovilih predsednika idrijske vlade Milana Božiča že pripravljajo ustrezne rešitve zanje. Prebivalci kanomeljske doline bi radi pridobili še 20 telefonov, za kar imajo, kot je zatrdil predsednik krajevnega sveta, Franc Troha, material že nabavljen, le s poštarji še niso našli skupnega jezika. Pri tem jim je vso pomoč zagotovil načelnik za gospodarstvo, Miran Vončina, ki meni, da se z načrtovano razširitvijo telefonskih central v Spodnji Idriji in Idriji tudi Kanomeljčanom že prihodnje leto odpirajo boljše možnosti. Središče Kanomlje je gostilna domačina Stefana Piriha, daleč naokoli poznana po dobrih žlikrofih. V njej se pretresajo vse krajevne skrbi, in sprejemajo za kraj pomembne odločitve. (Foto: R. Bric) KINO DESKLE: Razjarjeni Harlem, ob 20. uri J PRIREDITVE DOBROVO V BRDIH: Galerija Zorana Mušiča: Otvoritev razstave del AJberta Estrade Vilarrasa 1 Katalonija) v četrtek 26. Novembra ob 18. uri. Koncert Andreja Grafenauerja (kitara). Dobrovo v brdih: Galerija Zorana Mušiča: Hitove muze na gradu uobrovo v petek, 27. £?vembra, ob 20. uri. lerpaolo Levi- klavir-rst (za abonma in izven) RAZSTAVE SVETA tr°nta; si Petek od II Nedeljah oc 7 SOLKA1 zanago P( vanje v gli, nSOLKA dartolomr Košarica -stava Q Nova fokrajins Mojmir M P)6 od io. akvarel (otvorite Kos, Ciril£ Razsl Sandi Gumi 1o, . GORICA: 2 1 » v e »h *w!°r?inica Triglav 18-un (SKD) PrS»A: V motelu: hladim'V-teV Kandidata in NDs) Ja MljaCa (SGS VIPAVA / O DNEVU TO Podelili značke evTO Ob letošnjem dnevu Teritorialne obrambe Slovenije so v vipavski vojašnici v petek, 20. novembra, podelili značke in priznanja vsem, ki so sodelovali v lanski junijski vojni. Prejeli so jih pripadniki TO in UNZ za zasluge v bojih z nekdanjo JA pri Črničah in Novi vasi. To dejanje je opravil načelnik republiškega štaba teritorialne obrambe general Janez Slapar (na sliki med podelitvijo). Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki občinskih upravnih organov in krajevnih skupnosti. Odprli so priložnostno razstavo o prvi svetovni vojni, ki jo je pripravil Mitja Močnik iz Nove Gorice. (Foto: 0’Hara) SEŽANA / PLANINSTVO Nad tisoč članov PD Olga Knez Stojkovič 20. novembra letos je minilo 40 let od ustanovitve sežanskega planinskega društva. Od takratnih 68 ljubiteljev planin danes društvo šteje blizu 1000 članov, kar je 4 odstotke prebivalstva občine. Izletništvo prevladuje še danes. Veliko skrb namenjajo vzgoji, leta 1964 so ustanovili mladinski odsek, ki danes združuje mlade planince po vseh osnovnih šolah, srednji šoli in celo v vrtcih. Letos so po dvajsetih letih zopet organizirali mladinski tabor v Logu pod Mangartom, ki se ga je udeležilo 50 sežanskih planincev. Uspešno deluje alpinistični odsek, ki dosega vidne uspehe v stenah domčih in tujih gora. V skrbi za svoj podmladek postavljajo umetno steno v telovadnici v Divači. Zgledno sodelujejo s planinskimi društvi in planinci iz zamejstva. Planinsko društvo Sežana je eno redkih, ki nima svoje planinske koče, vendar vse kaže, da bodo preuredili stražnico na Jermancu na Kokoški v svoj planinski dom, je dejal predsednik društva Bogdan Rojc. Visoki jubilej so v društvu počastili s priložnostno proslavo, na kateri so najzaslužnejšim posameznikom in podjetjem podelili nagrade. IL. BISTRICA Ultimat kmetov občini Ilirskobistriška občinska oblast mora v desetih dneh zagotoviti, da bodo kmetje dobili plačano mleko in druge pridelke, ki so jih oddali zadrugi v obdobju, ko je imela ta blokiran račun, in še pred tem. Če njihove zahteve ne bodo izpolnjene, bo njihov stavkovni odbor (ki je nastal ob organizacijski pomoči Kmečke zveze oziroma SLS) v času pred volitvami organiziral blokado zgradbe občinske skupščine in zadruge. Kmetje očitajo občinski vladi, da ni dovolj resno pristopila k reševanju problemov kmetijske zadruge. Na to so prizadeti kmetje opozarjali dovolj dolgo, a se odgovorni niso zmenili POSTOJNA / URBANIZEM Upokojenci ne dovolijo rušenja balinišča Osnutek ureditvenega načrta»šola-vrtec«, po katerem naj bi v Postojni uredili širše območje med osnovno šolo A. Globočnika, vrtcem in nekdanjim dijaškim domom, je bil ponovno tema včerajšnjega (torek, 24. novembra) sestanka med postojnskimi upokojenci in predsednikom IS Bogdanom Biščakom. Dokument namreč z gradnjo nove ceste predvideva tudi poseg na rekreacijske površine Društva upokojencev, čemur prizadeti odločno nasprotujejo. Svoje mnenje o tem so že povedali na javni razpravi ob razgrnitvi osnutka pred dvema mesecema, na včerajšnjem sestanku pa so jim kljub takratnemu dogovoru, da ceste ne bo, ponudili nekakšen kompromis. Predlagali so, da cesta v načrtu ostane kot rezervat (kar pomeni, da jo bodo gradili šele čez kakih 20 ali več let), njena izgradnja pa bi bila možna le s privolitvijo Društva upokojencev. Takšna rešitev pa upokojencem ni všeč, saj menijo, da sekanja preko dvesto let starih dreves in rušenja pokritega balinišča, četudi v daljni prihodnosti, ne morejo dopustiti. (MG) __________________DOBROVO V GORIŠKIH BRDIH____________________________ Primorski pesniki, člani literarnega kluba Nova Gorica so se poklonili Gradnikovemu spominu Poročali smo že o prireditvah, posvečenih spominu na pesnika dr. Alojza Gradnika v gradu Dobrovo. Svojemu vzorniku so se poklonili primorski pesniki, člani Liternega kluba Nova Gorica. Na literanem večeru so prebirali pesmi, nastale v zadnjem času, vsak je napisal več pesmi, posvečenih Gradniku. Na sliki: pesniki med nastopom v gradu Dobrovo. Z leve: Nevin Birsa, Vida Mokrin- Pauer, Darko Komac, Franc Černigoj, Vita Mavrič in Aleksander Peršolja. (Foto: 0’Hara) NOVICE Policija se pripravlja na praznike Bližajo se božični in novoletni prazniki in vsako leto ob tem času ljudi zajame evforija. Mnogi hitijo po nakupih, da bi z darili razveselili svoje bližnje. Marsikdo pa svoje veselje do novega, še nepokvarjenega leta izraža s tem, da razgraja in išče načine, kako bi ga drugi opazili. Komandir Izolske policije nam je povedal, da so se pri njih odločili, da bodo nekolilo poostrili nadzor nad tistimi predeli mesta kjer večkrat prihaja do izgredov (Trg 20. novembra, Lonka in Simonov zaliv). Za vse ki pri veseljačenju ne bodo poznali prave mere, imajo varuhi reda in miru pripravljene sankcije. (RM) Posvet za učitelje begunskih otrok v Kopru Približno 60 učiteljem begunskih otrok iz 6 juž-noprimorskih občin sta na enodnevnem posvetu v Kopru govorili pedagoški svetovalki Dragica Motik s slovenskega in mag. Mira Topič z ministrstva za šolstvo Bosne in Hercegovine. Osnovni namen tega šolanja je dati življenju smisel in ohraniti duševno zdravje otrok, ki so pribežali iz vojnih krajev, sta dejali. Predstavnici izvršnih svetov treh obalnih občin sta povedali, da se je pouk za begunske otroke iz izolske in piranske občine že začel prejšnji teden v sredo v osnovni šoli Cirila Kosmača v Piranu. V teh dveh občinah je šoloobveznih otrok 144, v koprski pa okrog 200. Po zapletih s svetom staršev na osnovni šoli Pinka Tomažiča v Kopru so se odločili, da za otroke iz koprske občine organizirajo pouk v italijanski osnovni šoli v Kopru (za učence od 1. do 3. razreda) in v šoli Janka Premrla Vojka (od 4. do 8. razreda). (FO) Zaključek humanitarne akcije S posebno prireditvijo bodo danes, v sredo, 25. novembra, ob 14.uri v veliki dvorani novogoriškega kulturnega doma, begunskim otrokom razdelili šolske potrebščine, igrače in toaletni pribor. Humanitarno akcijo z imenom Medvedek in barvice za prijatelje brez doma, je vodil poseben koordinacijski odbor pri Zvezi prijateljev mladine. Potekala je v prvem tednu novembra - ob Tednu miru na obeh straneh meja. Na njej so sodelovali predšolski in šolski otroci, srednješolci in odrasli občani iz novogoriške občine, krvodajalci in šolarji iz Doberdoba in gojenci slovenskega dijaškega doma v Gorici. Na prireditev je povabljeno vseh 256 predšolskih in šoloobveznih otrok, ki bivajo pri sorodnikih, in zbirnih centrih v Cepovanu in Desklah. Sprejeli jih bodo učenci OS Milojke Štrukelj iz Nove Gorice, Pozdravil jih bo župan Sergij Pelhan, igralci PDG pa im bodo zaigrali igrico Čudežni kamen. Zapišimo še, da se je v ponedeljek, 23. novembra, začel tudi pouk za begunske otroke, in sicer na OS Milojka Štrukelj in v Zbirnem centru v Desklah. Poučuje jih 19 učiteljev. Možnosti gospodarskega razvoja Goriške Novogoriški občinski odbor Zelenih Slovenije bo jutri v četrtek, 26. novembra ob 18. uri pripravil pogovor o možnostih gospodarskega razvoja Goriške. Pogovor bo potekal v sejni dvorani Zavarovalnice Triglav, prisoten bo tudi slovenski minister za znanost in tehnologijo dr. Peter Tancig. Volilcem se bo predstavil novogoriški kandidat Zelenih za DZ Viktor Humar. Predstavitev strank in kandidatov na Sežanskem V petek, 27. novembra, s pričetkom ob 20.uri se bodo v kulturnem centru Srečka Kosovela v Sežani na okrogli mizi predstavile politične stranke sežanske občine, ki kandidirajo na bližnjih volitvah. Oddajo bo snemala sežanska televizija. Vsaka stranka bo imela po 2 minuti časa, da predstavi svoj program in kandidate za državni zbor oziroma državni svet, nakar bodo sledila kratka vprašanja in odgovori. Tudi obiskovalci bodo imeli možnost zastavljanja vprašanj. (OKS) Razstava Petra Reharja V mali galeriji v Sežani bodo v petek, 27. novembra, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del domačega slikarja Petra Reharja iz Kobjeglave. Mladi slikar se bo predstavil s prodajno rastavo svojih risb, slik in skulptur. Razstava bo na ogled do konca leta 1992. (OKS) Milovan Valič v Sežani V kulturnem centru Srečka Kosovela bodo v četrtek, 26. novembra, odprli razstavo likovnih del slikarja Milovana Valiča iz Nove Gorice. Na otvoritvi, ki se bo pričela ob 18.uri, bo slikarja in njegov umetniški opus predstavila likovna kritika Nives Marvin in Enzo San teše. Razstava bo odprta do 15. decembra. (OKS) Predstavitev kandidatov Slovensko gospodarska stranka in narodno demokratska stranka prirejata v teh dneh predstavitev svojega skupnega kandidata g. Vladimirja Mljača za volitve v državni zbor. Predstavitev bo v sredo, 25.novembra, v Motelu na Kozini, Naslednji dan v Lokvi, v soboto (28. novembra) pa bodo ob 19. uri v dvorani občinske skupščine v Sežani sodelovali še z Ljudsko stranko, Krščanskimi demokrati in Liberalno stranko. (OKS) GOSPODARSTVO Sreda, 25. novembra 1992 NOVICE LJUBLJANA / POGOVORI $ HRVAŠKO ZAGREB / BORZA Sloveniji gre na bolje CELJE - »Javnosti so dobri rezultati slovenskega gospodarstva v zadnjih nekaj mesecih premalo znani,« je v včerajšnjem pogovoru s celjskimi poslovneži dejal finančni minister Mitja Gaspari. V pogovoru so sodelovali Se predsednik vlade Janez Drnovšek, podpredsednik za gospodarstvo Herman Rigelnik in minister za planiranje Davorin Kračun. Govorili so o gospodarski strategiji, kakršno bi morala Slovenija ubrati v prihodnje, z njihovo ali morebitno novo vlado, in večinoma izrekli že znana stališča Drnovškove vlade. Mitja Gaspari je dejal, da je bil slovenski sep-temberski izvoz rekorden, presežek v izvozno-uvozni bilanci pa eden najvišjih v zadnjem obdobju. S tem so se bistveno povečale tudi devizne rezerve Slovenije. Na odzivanje zdravega ela gospodarstva, ki je sposobno izvažati, kaže tudi podatek, da je slovenska industrijska proizvodnja septembra za lansko zaostajala za 19 odstotkov. Gaspari je dodal, da bo vlada prihodnji teden v skupščinski postopek poslala temelje ekonomske politike in osnutek proračuna za leto 1993. (B. P.) Evropski parlamentarci na obisku v GZS LJUBLJANA, 24. novembra - Člani delegacije Evropskega parlamenta za odnose ž republikami nekdanje Jugoslavije so se včeraj na GZS s podpredsednikom in njegovimi sodelavci pogovarjali o gospodarskih razmerah v Sloveniji in možnostih za bodoče gospodarsko sodelovanje Republike Slovenije z državami nekdanje Jugoslavije ter z novimi državami v Vzhodni Evropi. Goste so v pogovoru zanimale predvsem možnosti za tuja vlaganja, zakon o privatizaciji ter zbornična ocena o tem, kakšno ekonomsko politiko bi Slovenija v sedanjih razmerah potrebovala. (L. P.) Fudapest 92 LJUBLJANA - V Budimpešti se danes začenja prvi mednarodni sejem živil, pijač in opreme za živilsko industrijo Fudapest 1992. Nanj so se pripravljali več let, postal pa naj bi največja tovrstna prireditev na območju srednje in vzhodne Evrope. Na sejmu se bo predstavilo 715 razstavljalcev iz 20 držav, med njimi tudi 27 podjetij iz Slovenije. Sejma se bo udeležil tudi minister Jože Protner, kjer se bo sestal z madžarskim ministrom za kmetijstvo. Pogovarjala se bosta o kmetijskih vprašanjih v obeh državah. (N.P) Vedno bliže dogovorom Obe strani za več sodelovanja Na včerajšnji tiskovni konferenci je minister za trgovino Davor Valentinčič spregovoril o petkovem sestanku s svojim ministrskim kolegom s Hrvaške Brankom Mikšo. V interesu obeh strani je, da bi ohranili in pospešili blagovno menjavo. Ta je aprila in junija znašala med 80 in 100 milijoni ameriških dolarjev v vsako stran, sedaj pa le od 50 do 60 milijonov dolarjev. Hrvaška je v posameznih mesecih izkazovala tudi suficit, vse to pa je seveda posledica hrvaškega sprejetja izvenca-rinske uvozne obremenitve in povračilniih ukrepov Slovenije nanjo, saj smo uvedli za Hrvaško enake uvozne dajatve kot za vse ostale države. Hrvati potrebujejo v proračunu prilive iz davčnih uvoznih omejitev, ki bi se jim le težko odrekli. Inflacija na Hrvaškem znaša 30 odstotkov, neskladje med položajem slovenskega tolarja in hrvaškega dinarja je zato zelo pereče. Minister Valentinčič je govoril tudi o konkretnih primerih sodelovanja med obema državama: "Slovenija želi uvoziti iz Hrvaške, denim, koruzo, celulozni les, umetna gnojila in svinjsko meso, izvoziti pa sokove, mineralne vode in mlečne iz- Irena Pirman delke. Pri slednjih pogojuje slovenska stran izvoz le v odstotkih, ne želimo si namreč sprostitve večje možnosti plasiranja mleka v predelavo (na Hrvaškem), s čimer bi proizvodnja hrvaških mlečnih izdelkov prišla na slovenski trg.” Na petkovem sestanku, do katerega je prišlo po obojestranski po budi, so se dogovorili za ponovni sestanek v roku 14 dni. Takrat se bodo dogovorili tudi o varovanju slovenskih izvoznikov in kako se izogniti izvoznemu tveganju. Nerešeno pa je ostalo vprašanje pravne varnosti slovenskih gospodarskih subjektov, ker se je hrvaška stran sklicevala na dejstvo, da ministrstvo za trgovino ne more vplivati na družbeno lastnino, in da se predpis, tak, kot je, izvaja, kot je bil sprejet. Minister Davor Valentinčič (Foto: J. Suhadolnik/TRIO) Končno prve prave delnice Po 52 letih se od ponedeljka tudi na Zagrebški borzi začelo trgovanje s pravimi (ne samo internimi) delnicami. Osem mesecev potem, ko je bila vnovič odprta, bo Zagrebška borza (in po premoru, ki je trajal pol stoletja) v ponedeljek, 23. t.m., točno ob 10. uri dopoldne dala v obtok prvo pravo (ne lažno in ne interno) delnico - v tem primeru papirje zagrebškega avtoprevoznika Croatia Airlinesa, ki so bile v tretji emisiji do sedaj prodane v vrednosti 17 milijonov dolarjev. V tem dejstvu je veliko simbolike in najboljših namenov, čeprav - v pomanjkanju drugih delnic in obveznic - ostaja Zagrebška borza še naprej »tržnica brez zelenjave«. Potem ko je bila 30. marca 1992 svečano odprta, je Zagrebška borza do sedaj v primarni emisiji omogočila prodajo obveznic turi-sitčnih podjetij: Jadranke z Malega Lošinja in Arenaturista iz Pule in kasneje odprla svoja vrata tudi trgovini z obveznicami Republike Hrvaške za obnovo (ki jih v borznem krogu zaenkrat še ni). Od 17. Avgusta potekajo na Zagrbeški borzi dvakrat ali trikrat na teden javne dražbe, na katerih pro- Bodo Hrvati kupovali delnice ali kruh? (Foto: Srdan Zivulovič/TRIO) no vij eno že leta 1989 in je do zdaj izdalo tri serije delnic. Glavni delničarji so Ina (z 32, 3 odstotka), Aerodrom Zagreb (15, 7 odstotka), Enikon (8, 9 odstotka) in Coning (8, 4 odstotka). V prvih devetih mesecih tega leta in v skladu z metodologijo obračuna, ki jo je nadzorovalo tudi tuje revizorsko podjetje Arthur Anderson, je Croatia Airlains ustvarila dobiček 400 tisoč dolarjev. Delnice tretje emisije se glasijo na pri-nesitelja in jih je mogoče kupiti v apoenih po 100, 500 in 1000 dolarjev. Ivo Jakovljevič dajajo kvazi-delnice Hrvaškega sklada za razvoj, se pravi papirji, ki so prešli v last države po prvi fazi lastninskega preoblikovanja nekdanje družbene lastnine. Do zdaj so bolj ali manj uspešno trgovali z delnicami manjših, toda uspešnešnih podjetij iz Zagreba oziroma zagrebškega področja. Glavni kupci teh delnic so bile banke in posamezne borzno posredniške hiše, ki so zastopale zainteresirane zasebne investitorje. Tako bo v zgodovi- no Zagrebške borze mogoče zapisano tudi, da je zagrebško podjetje Grič prvo bivše družbeno podjetje, katerega polovica premoženja je bila prejšnji torek uspešno prodana zasebnemu investitorju (Janku Hera-ku, hrvaškemu izseljencu iz Kanade) prav na borznem sestanku, druga polovica pa je bila - s popusti - prodana zaposlenim delavcem in menedžerjem. Croatia Airlines je prvo delničarsko podjetje, ki je bilo usta- DAVKI / NOVEMBRSKA OBVEZNOST ZA PODJETJA IN ZASEBNIKE PORTRET / SLOVENSKA UMETNOSTNA OBRTNICA SILVA BOGATEČ Do konca meseca poravnali predujem na dohodke 1992 Vladni manever prinesel novo privitje davčnega vijaka Boris Simoneta Davčne obveznosti se vrstijo brez premora in vztrajno tanjšajo denarnice davčnih zavezancev. Se nismo dobro pozabili na izredni davek ISI (zamudniki ga sicer lahko poravnajo do 15. decembra z doplačilom 3-odstotnega obrestnega deleža), pa nas že preganja sicer običajni novembrski predujem, ki bremeni tako podjetja kot zasebnike. Do 30. t.m. bodo davkoplačevalci z višjimi dohodki plačali že drugi, večina pa prvi predujem na račun dohodkov za tekoče leto. Zakonodajalec je spet poskrbel, da ne bi bilo izračunavanje preveč preprosto in postregel z novostjo, ki nas bo dodatno denarno prizadela in še zmedla povrhu. Ama-tov manever je v prizadevanjih za sanacijo javnega primanjkljaja privil davčni vijak in vnovič revidiral količnike IRPEF, seveda z zaostritvijo pritiska. Zato se je standardni predujem v višini 98 odstotkov še povečal, saj mu je treba prišteti 3 odstotke obdavčljive osnove vseh ustvarjenih dohodkov, z izjemo sproti obdavčenih (plača, pokojnina). Tako bo predujem v nekaterih primerih presegel 100-odstotno stopnjo že pred dokončno odmero ob davčni prijavi maja 1993. Kdo plača predujem: davčni zavezanec, ki je na dohodke iz leta 1991 plačal več kot 100.000 lir davka IRPEF (vrsta N21 na prijavi 740 oziroma 48 na obrazcu 101) oziroma več kot 40.000 lir davka ILOR (vrsta 04 ali 55). Kdo ne plača: kdor v letu 1991 ni plačal prej omenjenih zneskov (najmanj 100.000 oziroma 40.000 lir), ali pa predvideva, da bo imel v letu 1992 nižji dohodek in ne bo presegel tega davčnega praga. Plačila predujma so oproščeni tudi odvisni delavci, ki so v letu 1991 prijavili le dohodek od zaposlitve (plačo), in tisti, ki so začeli ali prekinili dejavnost v teku leta 1992. Izzvzeti so tudi dediči, če je svojec preminil v letu 1992. Koliko plačamo davka IRPEF: najprej moramo izračunati dodatno 3-odstotno davščino na dohodek, ki presega 14.400.000 lir (oproščena forfetarna osnova). Pri tem se lahko pojavijo v glavnem trije primeri: a) če je bil dohodek iz katerega koli vira nižji od 14.400.000 lir, se ne aplicira dodatni davek in izračunamo, kot je veljalo že doslej, 98-odstotni delež zneska v vrsti N21; b) kdor je imel "mešane” dohodke, mora od skupnega dohodka odšteti delež od odvisnega dela oziroma pokojnine (če je višji od 14.400.000 lir) ali pa forfetami znesek 14.400.000. Na to razliko izračunamo 3-odstotke in znesek prištejemo davku v vrsti N21 v junijski prijavi: na to skupno vrednost končno apliciramo kvoto 98%; c) osebe, ki so v letu 1991 imele le dohodek od samostojne dejavnosti in je presegal 14.400.000 lir, ugotovijo vrednost 3-odstotnega dodatka na razliko med skupnim dohodkom in osnovo 14.400.000 lir. Ta znesek prištejemo davku v vrsti N21 in izračunamo 98-odstotni delež, ki ga dolgujemo finančni upravi. Vsi tisti davkoplačevalci z višjimi dohodki, ki so že junija plačali prvi predujem, morajo do konca novembra poravnati še razliko do vrednosti 98%. Od dolgovanega predujma seveda odbijejo morebitni davčni kredit iz zadnje prijave. Zakonca, ki sta izbrala skupno davčno prijavo, morata vsak zase izračunati dodatek 3 odstotkov na lastne dohodke in nato oba dodatka prišteti znesku v vrsti N21. Davek ILOR: ostaja pri starem, vendar bo tokrat ta davščina bremenila davkoplačevalce zadnjič pred ukinitvijo. Izračunati moramo 98% vsote v vrsti 04, od tega zneska pa odštejeti morebitno vrednost prvega predujma oziroma davčnega pribitka (kredita, ki ga imamo do države). Kje plačamo: davčno obveznost lahko tako kot doslej poravnamo na banki ali na pošti. Sankcije: kdor predujma ne bo plačal, ga bodo doletele dokaj slane denarne kazni. Na neplačani davek bodo namreč aplicirali 40-odstotno dodatno obremenitev in 9-odstotno obrestno mero, tako da se bo do zapadlosti maja 1993 davek povečal na 44, 5 odstotka. ■H SDGZ / SKUPNA PRIREDITEV h Praznični čas z razstavo umetnostnih obrtnikov V predbožičnem času si bomo lahko spet ogledali prodajno razstavo izdelkov umetnostne obrti, ki jo pod pokroviteljstvom ustanove ESA, Dežele FJK, tržaške Trgovinske zbornice in hranilnice CRT tokrat že enajstič prirejajo Slovensko deželno gospodarsko združenje in obe italijanski organizaciji tržaških obrtnikov. Poleg domačih, bodo razstavljali tudi obrtniki iz drugih pokrajin dežele, medtem ko bodo SDGZ zastopali znani ustvarjalci, kot so Oz- bičeva s svojo keramiko, Doljakovi z lesenimi izdelki, Pavel Hrovatin, ki oblikuje kamen, in Malalanovi z žlahtnim nakitom. Izbira je torej zagotovljena in priročna za nakup izvirnega darila. Razstava bo letos v galeriji, ki so jo uredili v prostorih bivše pivovarne Dreher, sedaj v sklopu trgovskega centra II Giulia. Odprli jo bodo v petek, 11. decembra, ogledali pa si jo bomo lahko še obe naslednji soboti in nedelji med 9. in 20. uro. (E.F.) Po prepričanju znane oblikovalke usnja je skrivnost ustvarjalnega uspeha v geslu da lahko vedno stopiš še stopničko više Slovenski zamejski obrtni ustvarjalci in oblikovalci se vse izraziteje uveljavljajo v širšem prostoru, tako da ob številčni in kakovostni rasti že lahko govorimo o slovenski šoli umetnostne obrti, ki se je znala povzdigniti nad povprečje in si utira pot kot pristna izrazna oblika ustvarjalnih in seveda gospodarskih prizadevanj. Ena najmarkantnejših figur iz tega kroga je Silva Bogateč iz Križa, ki se je umetnostni obrti v celoti zapisala pred enajstimi leti. Potem ko je bila deset let tajnica obrtniške sekcije pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju in ko že vrsto let aktivno sodeluje v deželnem konzorciju La Torre v Vili Manin pri Passarianu, jo je prav te dni doletela častna in prijetna zadolžitev: postala je predsednica pokrajinskega odbora za spodbujanje umetnostne obrti v Trstu. V tej novi funkciji se bo prvič javno predstavila 11. decembra na razstavi izdelkov umetnostnih obrtnikov, ki se je bodo seveda udeležili tudi vsi naši ustvarjalci. Kako se je Silva Bogateč sploh odločila za to dejavnost in se povzpela na tako zavidljivo raven? Po razgovoru in intervjuju, ki smo ga imeli z umetnico, smo se prepričali, da ni nič prepuščeno naključju. Tisto, kar najbolj izstopa, pa je njena bogata notranja izraznost, ki izžareva iz njenega pogleda in navdušenega pripovedovanja. V njenih očeh kot v zrcalu odsevajo duhov- ni vzgibi. »Ključ do uspeha mora vsakdo poiskati sam v sebi, kultivirati mora zanimanja in nagnjenja, ki jih nosi v duši, dokler se ne udeja-nijo. Uresničitev vse višjih ciljev, ki niso nikoli izčrpani in dokončni, je vse prej kot lahka zadeva. Veliko moraš potrpeti, požreti grenke zalogaje, toda če imaš dobra ramena in voljo, premostiš vse ovire in težave. Misel mora biti vedno uprta naprej, težiti moraš po vedno višji stopnji ustvarjalnosti in na osnovi na novo pridobljenega znanja odkrivati še obširnejša obzorja.« Kako in kdaj ste pravzaprav odkrili to svoje umetniško nagnjenje in notranjo duhovno potrebo? »Pri petnajstih letih sem se učila risanja in ko mi je profesor naročil, naj na papirju oblikujem velike začetnice neke pesmi v gotskem stilu, se mi je podzavestno porodila želja, da bi bila kdaj sposobna oblikovati veliko črko na inkunabo-li. To je bil tedanji mladostni sen, ki sem si ga postavila za življenjski cilj. Umetnostne obrti sem se sicer zavestno lotila pred enajstimi leti. Pred dvema letoma sem končala s poglabljanjem tehnike oblikovanja usnjenih izdelkov (obleke in ovojnice za knjige), nato pa sem se predala nabožni umetnosti. Vpisala sem se v šolo ikonopisja, da bi si pridobila strokovno osnovo in sedaj sem edina, ki ikonopisje aplicira na usnje.« Ves ta napor, vsa ta ustvarjalna vnema je poplačana, ko s svojimi rokami ustvarite umetnino, ki ste si jo sami zamislili. Prav gotovo ste v tem smislu imeli že veliko zadoščenj in priznanj? »Svoje izdelke redno razstavljam na tržaškem velesejmu, v Kraški hiši v Repnu, na Pomorski postaji, v Vili Manin, v dolinski Torkli, v go-riškem Kulturnem domu in v domu Alberta Sirka v Križu. Sodelovala sem tudi na razstavah v Rimu in Firencah, pa tudi v inozemstvu, kot na primer v slovitem St. Jacob centru v New Yorku, v Kolnu in na Dunaju. Deležna sem bila kar nekaj laskavih priznanj. Leta 1989 sem za rimsko škofijo izdelala 21 ovojnic za brevir s Kristusovo podobo, leta 1990 sem za tržaško škofijo izdelala v usnju z ikonografsko tehniko ovojnico mašne knjige z materjo božjo v miniaturi, ki jo uporabljajo v katedrali sv. Justa v Trstu. Presenetili so me tudi z naročilom za izdelavo darila, ki sem ga oblikovala za papeža Janeza Pavla II. ob njegovem nedavnem obisku v našem mestu.« In vendar se ne zadovoljujete z doseženim in še vedno izpopolnjujete svoje strokovno znanje in se specializirate v novi umetniški usmeritvi. »Umetniški obrtnik mora delati vsak dan, kot bi živel večno, ne glede, ali je veren ali ateist. Izostriti si mora čut in pridobiti znanje, čeprav je bolj malo strokovnjakov, ki radi učijo. Zato se moraš izuriti, da povsod ponižno ”kradeš z očmi”. Spominjam se, kako sem v Firencah vsak dan hodila v Monastero di Santa Croce, kjer sem se naučila tehnike upodabljanja zlatih motivov na usnje. Sedaj pa se dvakrat letno udeležujem 14-dnevnih tečajev v Parizu in Publieru v Franciji, kjer po 12 ur dnevno ob na-svetih največjega zahodnega ikonopisca, prof. Egona Sendlerja, poglabljamo in odkrivamo skrivnosti te svojevrstne tehnike.« Bi priporočili mlademu rodu, naj se posveti umetnostni obrti? »Sto odstotno verjamem v mlade, ki si morajo ob pomoči družine izostriti čut odgovornosti in si utrditi hrbteni- co. Bistvo je v duš ' Duška moraš dati sV°J..: mu navdihu, sledi ^ moraš svoji poti. J? gotovo vsaj na začet pri tej dejavnosti ni PnC-.: ni zaslužka in torej ni prostora za lagod dobičkarje. Vsekakor umetnostni obrtnik sme zapirati v svojo trg vino in se naslajafJ občutku samozadost sti. Pogledati mora tu čez prag in širiti s v obzorja.« j> Silva Bogateč je ne vomno umetnica, . znala v sebi poiskati .. varjalni naboj in ga uresničiti. Vendar J . »vedno stopiš se ,g pničko više«. In v te; Je-pntnvn tudi skrivnos MENJALNIŠKI TEČAJI BANKA SLOVENIJE Dom - Kaffe* Eros Ljubljana* Eros Kranj* Eroservis d.o.o. Sežana Eurofours International* Feniks d.o.o. Portorož* Fiba Flradas d.o.o. Idrija Golfturlst Kida Hipo Domžale* Hipotekarska banka Koper Hram Rožice Hranilno kreditna služba Ulrika Ilirska Bistrica Ulrika Slovenj Gradec Ulrika Postojna Invest Italdesign* Klub Slovenijales Komercialna banka Triglav d.d Kom.banka Nova Gorica d.d. Kompas Hertz Bled* Kompas Hertz Idrija* Kompas Velenje* Kompas Hertz Celje* Kompas Hertz Krško* Kompas Hertz Tolmin* Kompas Hertz Novo Mesto* Kompas Holidays Kompas Fintrade Kreditna banka Maribor d.d.* Ubertas Koper* Ljubljanska banka d.d. MA Medla* Mercator Turist O.M.D.B. Otok Bled Petrol* Pionir Avtohiša Novo Mesto Poštna banka Slovenije* Publikum Ljubljana ^ublikum Kranj Publikum Maribor Publikum Piran Publikum Celje ublikum Dobova Publikum Krško Publikum Metlika Publikum Mozirje ublikum Novo Mesto Publikum Šentilj p^Hkum Šentjur pri Celju Publikum Trebnje Publikum Žalec Publikum Sevnica 61,60 61,60 61,60 61,55 61,65 61,40 61,32 61,80 61,30 61,75 61,55 61,50 61,70 61,40 61,40 61,70 61,75 61,50 61,70 61,80 61.45 61,21 61,60 61,80 61,40 61,70 61,60 61,80 61.50 61,40 61,20 61,05 61,60 60.50 61,60 61,70 61.50 61,60 61,50 61,55 61,50 61,00 61,50 61,60 61.46 61,50 61,40 61,50 61,50 61,60 61,50 61,55 61,46 61,60 61,20 61,50 61,50 61,85 62,45 8,73 62,20 61,98 Roja 61,60 Simot™.kadd'L|ubl|ono‘ 61,77 61,50 am««,LnJ!s"3ska bank°* 61,40 er|tjaturist Ljubljana 61,71 SZKB Sonce 61,40 hranilnic ... , 61,50 ,,,n,ca m posojilnica 61,50 P'0§nQ hritvlz/"« iz_ ,, ^ošnabaninnT* 61,49 "u oanka Celje 61,30 S&n5^nkaobrtiin podj' jatunst žel. post. Maribor 61,65 61,60 wusPos,°ina 61,51 To.„i iS Dom2ale °Ur st servira * 61,55 vice Portorož tori Trias* 61,40 61,60 uPirno valuta* T6Cai Ve|JQ danes: * 61,70 61,75 61,40 62,30 62,92 62.98 62,00 62,80 61,80 62,10 62,10 62,80 62,00 62,10 61.99 62,20 62,15 62,00 62,10 62,20 62,20 62,00 62,11 62,00 62,00 61,99 61.89 62,29 61,99 62,50 61,95 62,50 62,50 62,10 62.19 62.20 61,99 62.09 62.49 62.19 62,60 61.90 62,35 62,00 62,15 62,04 61,98 62.10 62,10 62.91 62,00 62,00 62.50 62,61 62,00 62.20 62,00 62,00 61,95 62,00 8,80 8,70 8,70 8,85 8,85 7,00 7,00 8,65 8,80 7,11 8,60 8,80 7,00 8,56 8,88 7,00 8,54 8,78 7,07 8,60 8,90 7,00 8,60 8,86 7,00 8,72 8,80 7,07 8,70 8,60 8,85 8,85 7,10 7,10 8,60 8,90 7,00 8,53 8,79 7,12 8,40 8,84 6,95 8,6/ 8,76 7,11 8,74 8,84 7,13 8,70 8,88 7,00 8,70 8,80 7,12 8,70 8,90 7,10 8,64 8,94 7,02 8,48 8,90 6,66 8,70 8,80 7,00 8,60 8,80 7,10 8,65 8,80 7,00 8,65 8,80 7,00 8,60 8,80 7,00 8,60 8,60 8,80 7,10 8,80 7,00 8,65 8,80 7,10 8,65 8,79 7,05 8,65 8,80 6,70 8,65 8,78 7,00 8,55 8,81 6,89 8,65 8,85 7,05 8,65 8,80 7,00 8,55 8,80 6,95 8,65 8,85 7,05 8,70 8,79 7,15 8,65 8,80 7,05 8,65 8,81 6,89 8,11 8,79 6,50 8,60 8,73 7,05 8,70 8,85 7,00 8,69 8,60 8.79 8.80 7,10 6,95 8,65 8,80 7,00 8,61 8,93 7,01 8,61 8,93 7,01 8,60 8,80 7,00 8,60 8,50 8,80 8,80 6,90 7,00 8,69 8,79 7,10 8,65 8,80 6,20 8,55 8,85 6,85 8,60 8,78 6,98 8,55 8,85 6,85 8,70 8,80 7,00 8,77 8,86 7,15 8,65 8,80 7,10 . 8,45 8,80 6,78 8,71 8,79 7,09 8,53 8,65 8,79 8,82 7,12 6,90 8,70 8,80 7,10 8,41 8,84 6,84 8,70 8,82 6,93 8,70 8,80 6,90 8,70 8,82 6,80 8,42 8,81 6,85 8,65 8,85 7,10 8,53 8,72 7,05 8,70 8,85 7,00 8,65 8,80 7,10 8,73 8,79 7,08 8,60 8,85 7,00 7,25 7,20 7,20 7,18 7,25 7.16 7.17 7,20 7,20 7,15 7,30 7,28 7,50 7,20 7,25 7,20 7,20 7,20 24. novembra 1992 Tečajna lista št. 229 z dne 24. novembra 1992 — Tečaji veljajo od 25.11.1992 od 00.00 ure dalje menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) ZA DEVIZE nakupni prodajni nakupni prodajn nakupni prodajn država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni A Banka 61,55 62,10 8,64 8,75 7,03 7,15 Avstralija 036 avstr, dolar 1 65,7028 65,9005 66,0982 Akont no. 1 61,00 62,00 8,65 8,85 6,95 7,20 Avstrija 040 šiling 100 851,2016 853,7629 856,3242 ' Belgija 056 frank 100 290,9610 291,8365 292,7120 AvTonisa LjuDijana 61,50 62,20 8,69 8,95 /,U5 7,28 Kanada 124 dolar 1 74,1178 74,3408 74,5638 Banka Vipa.Nova Gorica 61,72 62,33 8,70 8,79 7,05 7,17 Danska Finska 208 246 krona 100 TOD 1537,7570 1 A^7 0911 1542,3842 1547,0114 Franclja 250 frank 100 1762,6558 1767,9597 1000,4040 1773,2636 Banka Zasavje 61,30 62,50 8,71 8,88 6,90 7,40 Nemčija 280 marka 100 5989,3165 6007,3385 6025,3605 oeia vrrnica 61,40 62,10 8,6b 8,85 7,00 7,25 Grčija 300 drahma 100 46,0763 46 2145 Irska 372 funt 1 157,6326 158,1055 Door irzin 61,60 62,00 8,70 8,85 7,00 7,20 Italija 380 lira 100 6,8997 6,9209 6,9413 61,60 62,00 8,70 8,85 7,00 7,20 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 16,0000 DTP /4 /4 1 !■ i L—v 11 m h —^ BiBlBI Japonska 392 jen 100 77,2622 77,4947 77,7272 Div a.a. LjuDijana 61,50 62,40 8,60 8,85 7,00 7,30 Nizozemska 528 gulden 100 5324,8018 5340,8243 5356,8468 div Terminal vezana 61,00 62,00 8,65 8,80 7,05 7,15 Norveška 578 krona 100 1466,1847 1470,5965 1475,0083 Portugalska 620 escudo 100 67,6793 67,8829 68,0865 Bunn 61,60 62,10 8,55 8,83 6,95 7,30 švedska 752 krona 100 1430,2487 1434,5524 1438,8561 Cnnitnl mnrkotinn Vrhnil/n Al 'Jfl 8,65 8,80 n on 7,00 7,20 Švica 756 frank 100 6655,9274 6675,9553 6695,9832 vupiiui 11 iui ivciij viiiiHKU C'omo 9 1 k* 0 i, vU 61,50 62,00 ao i n Velika Britanija 826 funt šterling 1 145,5404 145,9783 146,4162 wl 1 It? Z Uo Cmditnnstnlt Nawi Pnnl/rt Oz, 10 8,65 8,80 7,00 7,25 ZDA 840 dolar 1 95,8290 96,1174 96,4058 vltUIIUI IdlUII INUVU DUNKU 61,00 61,75 8,60 8,80 7,10 7,40 Evropska Skupnost 955 ECU 1 117,3307 117,6838 118,0369 t Španija 995 peseta 100 82,8323 83,0815 83,3307 Dolenjska banka 61,00 62,30 8,55 8,81 7,00 7,25 lllllllllllllllilill 7,20 7,25 7.16 7.24 7.17 7,10 7.25 7,31 7,31 7,20 7,25 7,22 7,17 7,00 7,19 7,15 7,20 7,25 7,30 7,19 7.19 7,22 7.25 7.20 7,15 7,17 7,30 7,20 7.11 7,35 7,19 7,30 7.26 7.12 7,30 B . | 1 24. NOVEMBRA 1992 v URAH | 1 valuta nakupni prodajni [ ameriški dolar 1365 1400 nemška marka 865 875 francoski frank 251 259,50 holandski gulden 760 783 li belgijski frank 41,60 42,80 funt šterling 2080 2140 irski šterling 2235 2300 danska krona 218 225 grška drahma 6 6,80 kanadski dolar 1058 1090 japonski jen 11 11,40 švicarski frank 955 978 avstrijski šiling 121,50 125,30 norveška krona 208,50 215,20 švedska krona 202 209 portugalski escudo 9 10 1 španska pezeta 11,50 12,25 avstralski dolar 940 965 madžarski florint 11 15,50 slovenski tolar 13,25 14,25 hrvaški dinar 1,25 2,00 Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. j j j Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov _______________ Banke Slovenije na dan 25. NOVEMBRA 1992 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za I DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (A) tolarski del (B) devizni skupaj del 1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10. 12. 1992 (prodajaukinjena): 60,0734 115,0865% 119,7684% 117,4275% 2) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 15.MARCA. 1993: 110 60,0734 1.12,1919% 117,3996% 114,7958% APOEN 1,000,000 100,000 1,000,000 100,000 tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) (A) tolarski del 575,433 57,543 560,959 56,096 (B) devizni del 598,842 59,884 586,998 58,700 skupaj 1,174,275 117,427 1,147,958 114,796 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 24. NOVEMBRA 1992 v SLT za 100 HRD || menjalnica nakupni prodajni Banka Zasavje 15,00 21,00 Bela vrtnica 14,00 18,00 Hida 15,00 17,00 Sonce 15,00 18,00 llirika Postojna 14,50 19,00 llirika Ilirska Bistrica 14,50 20,00 Tentours 14,00 19,00 Libertas* 13,00 18,00 Splošna banka Celje 14,00 17,00 MA 14,00 22,00 TORI Tečaj velja danes: 13,00 20,00 ZVEZA BANK CELOVEC 23. NOVEMBRA 1992 v ŠILI NGIH valuta nakupni prodajni! ameriški dolar 10,9500 11,4500 kanadski dolar 8,5500 8,9500 funt šterling 16,7500 17,5500 švicarski frank 766,0000 796,0000 belgijski frank 33,5000 34,7000 francoski frank holandski gulden nemška marka 204,0000 611,5000 690,6000 212,0000 635,5000 714,6000 Italijanska lira 0,7920 0,8320 danska krona 176,0000 183,0000 norveška krona 167,5000 174,5000 švedska krona 161,5000 168,5000 finska marka portugalski escudo 213,5000 7,8000 224,5000 8,2000 španska peseta 9,6500 10,1500 japonski jen 8,8000 9,1000 slovenski tolar 11,0000 11,8000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot valute, Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu 1,5000 2,3000 24. NOVEMBRA 1992 vLI RAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1370 1410 nemška marka 862 876 francoski frank 252 258 holandski gulden 761 781 belgijski frank 41 42 funt šterling 2077 2127 irski šterling 2235 2285 danska krona 216 226 grška drahma 5,80 6,80 kanadski dolar 1060 1090 švicarski frank 955 970 avstrijski šiling 120 123,50 slovenski tolar 13 13,80 1 MEDPODJETNIŠKI TRG Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 25. novembra 1992 od 00.00 ure dalje država valuta enota nakupni prodajni Avstrija šiling 100 867,7847 870,6271 Francija frank 100 1796,9958 1802,8818 Nemčija marka 100 6106,0000 6126,0000 Italija lira 100 7,0341 7,0572 V.Britanija funt 1 148,3758 148,8618 ZDA dolar 1 97,6960 98,0160 Opomba: Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je možno odstopanje glede na trenutne tečaje na trgu deviz oz, poseben dogovor. ZA DEVIZE banka valuta nakupni prodajni SKB Banka d.d. DEM 61,06 61,25 Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih le možno odstopanje. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 25. novembra 1992 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditansfalt- Nova banka DEM 61,00 61,30 Bank Austria DEM 61,00 61,26 UBK banka DEM 61,00 61,30 SZKB DEM 61,05 61,30 Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in CHF so določeni na podlagi srednjih tečajev po trenutno veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih valutah pa je razmerje Banke Slovenije povečano oziroma zmanjšano za 0,25-odstotne točke. Tečaji veljajo za odkup prilivov in prodajo deviz do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih in nakupih se tečaj določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezujemo kupovati in prodajati tujo valuto po objavljenem tečaju in v skladu s tekstom, ki dopolnjuje pogoje nakupa ali prodaje. 24.NOVEMBRA 1992 v LIRAH 1 valuta (*) nakupni srednji prodajn ameriški dolar - 1390,130 ECU - 1699,850 - nemška marka - 867,750 - francoski frank - 255,350 - funt šterling - 2108,130 MMMM holandski gulden - 771,350 - belgijski frank - 42,150 - španska pezeta - 11,993 - danska krona - 222,850 irski šterling * 2277,030 - grška drahma - 6,658 - portugalski escudo - 9,717 - kanadski dolar - 1074,870 - japonski jen - 11,192 - švicarski frank - 962,360 avstrijski šiling - 123,330 - norveška krona - 212,100 - švedska krona - 206,360 - finska marka - 269,930 - avstralski dolar - 951,540 - 1 O indikativne kotaciie zavoda Banca d'lta!ia 24. NOVEMBRA 1992 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1,600 » francoski frank - 29,430 ■■■■■ nizozemski gulden - 88,905 - belgijski frank - 4,858 - španska peseta - 1,383 - danska krona - 25,675 - kanadski dolar - 1,237 - japonski jen - 1,290 MMMM švicarski frank - 111,130 -» ■■ avstrijski šiling - 14,212 italijanska lira - 1,155 - švedska krona - 23,880 ■■■■ 1 24. NOVEMBRA 1992 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 10,00 11,00 i Avstrija Posojilnica Železna Kapla 11,00 11,80 Avstrija Posojilnica Borovlje 10,50 12,00 Avstrija Posojilnica Šentjakob 11,00 11,80 Avstrija Posojilnica Ločilo 11,00 12,00 Italija Kmečka banka Gorica 13,00 13,80 Italija Tržaška kreditna banka 13,25 14,25 - -• NARODNA BANKA HRVAŠKE 24, NOVEMBRA 1992 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 5002,3486 5017,4008 5032,4530 Kanada dolar 1 440,5245 441,8501 443,1757 Francija frank 100 10405,9803 10437,2922 10468,6041 Nemčija marka 100 35194,1000 35300,0000 35405,9000 Italija lira 100 40,6844 40,8068 40,9292 Japonska jen 100 456,0100 457,3821 458,7542 Švica frank 100 38957,9682 39075,1938 39192,4194 Velika Britanija funt 1 857,6098 860,1904 862,7710 Slovenija tolar 100 550,0000 ZDA TeCaj HRD velja za ob dolar račun carir 1 i in starega 566,4490 deviznega varče 568,1535 vanja. 569,8588 NARODNA BANKA MAKEDONIJE DEVIZNI TRG BEOGRAD 24. NOVEMBRA 1992 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 6604,3836 6624,2564 6644,1292 Francija frank 100 13722,6700 13763,9620 13805,2540 Nemčija marka 100 46495,9770 46635,8850 46775,7930 Italija lira 100 53,7948 53,9567 54,1186 Švica frank 100 51469,4600 51624,3330 51779,2060 ZDA dolar 1 747,7500 750,0000 752,2500 V.Britanija funt 1 1129,4738 1132,8724 1136,2710 opombe Tečaji veljajo za jugoslovanski dinar. ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 5095,22 5110,55 5125,88 Kanada dolar 1 414,73 415,97 417,22 Francija frank 100 10620,43 10652,90 10648,35 Nemčija marka 100 35892,00 36000,00 36108,00 Italija lira 100 42,56 42,69 42,82 Švica frank 100 40974,30 41097,59 41220,88 R. Hrvaška dinar 100 — 213,00 — Jugoslavija dinar 100 — 150,00 — R. Slovenija tolar 100 — 689,00 — ZDA dolar 1 511,64 513,18 514,74 SVET Sreda, 25. novembra 1992 NOVICE Iračani ne bodo zapustili Kurdistana BAGDAD - Iraška vojska ne bo zapustila Kurdistana, je povedal predsednik Sadam Husein. »Zemlja pripada Iraku, ljudstvo pa je naše,« poroča iraška agencija INA. »Čutimo odgovornost do svoje zemlje in svojih ljudi, da bi ponovno imeli spoštovanja vredno življenje,« je dejal Hui-sein na srečanju s predstavniki vladajoče stranke Baas. Opozoril je na težave, ki jih ima Irak zaradi »nepravičnega embarga«, ki ga je proti državi uvedel Varnostni svet OZN. (STA) Mednarodno srečanje neonacistov STOCKHOLM - Prihodnji konec tedna nameravajo neonacisti v bližini švedske prestolnice pri- J praviti mednarodno srečanje svojih privržencev. Vodja lokalne policije Hjalmroth je dejal, da policija tega srečanja ne more prepovedati, vendar pa bodo poskušali nekaterim osebam preprečiti vstop v državo. (STA) Češka in slovaška vojska delita premoženje PRAGA - Potem, ko so se Cehi in Slovaki dogovorili o mirni, sporazumni ločitvi, so dosegli tudi sporazum o delitvi orožja dosedanje skupne vojske. Slovaški vojaki so na Češkem že zaceli natovarjati oklepna vozila, ki jih bodo odpeljli v Bratislavo. (HINA) Zadnji ameriški vojak zapustil Filipine MANILA - V torek so vojaško bazo v Šubic Bayu zapustili zadnji ameriški vojaki. ZDA so imele v tem pristanišču, 80 kilometrov oddaljenem od Manile, svojo vojsko 93 let. Oporišče je bila naj-vecja zracno-pomorska vojaška postojanka ZDA zunaj njenega ozemlja. S tem se je končala dolgoletna navzočnost ameriške vojske na Filipinih. Ze lani je filipinski senat zavrnil ameriško prošnjo za podaljšanje svoje navzočnosti v Šubic Bayu za prihodnjih deset let. (Hina) Teroristični napad na Korziki AJACCIO - Zakrinkani napadalci so v noči od ponedeljeka na torek v turističnem naselju, ki ga še gradijo, podtaknili veC bomb in uničili približno 50 stanovanj italijanskega naselja Marina Corsa. Oblasti menijo, da so teroristi elani gverilskega separatističnega gibanja Fronta za narodno osvoboditev Korzike (FLNC), ki so doslej izvedli že veC podobnih akcij. (Hina) Spopadi med Tamilci in vladno vojsko COLOMBO - V spopadu med vladnimi silami in tamilskimi uporniki je bilo po poročilih šri-lanške vojske ubitih najmanj 42 upornikov in 37 pripadnikov vladnih sil. Gverilci so napadli obrambne položaje vladne vojske na polotoku Džafna, spopadi pa so potekali vse do zgodnjih jutranjih ur. Tamilski uporniki se bojujejo za samostojno državo na severu in vzhodu Sri- p lanke. (Hina) Švicarji proti Evropskemu gospodarskemu prostoru ZiiRICH - Zadnja javnomnenjska raziskava v Švici, ki jo je izvedla neodvisna agencija Link, je pokazala, da je 41 odstotkov Švicarjev proti vstopu države v Evropski gospodarski prostor, ki ga bosta sestavljali ES in Efta. Vstop Švice podpira kar 57 frankofonskih Švicarjev. Kot določa švicarska ustava, se lahko država v skupni evropski gospodarski prostor vključi le, Ce se za to na referendumu odloči veC kot polovica vseh volivcev iz 23 kantonov. (Hina) Niču Ceaucescu na prostosti BUKAREŠTA - Nicuja Ceausesca, sina nekdanjega romunskega predsednika Nicolaja Ceausesca, so v torek zaradi bolezni izpustili iz zapora. Niču je bil v zaporu od decembra leta 1989, ko so v Bukarešti izvedli državni udar. Sprva je bil obsojen zaradi sodelovanja v množičnem pobijanju demonstrantov, kasneje pa so obtožnico spremenili, tako da je moral petletno zaporno kazen prestajati zaradi nezakonitega lastništva orožja. (Hina) Papež bo obiskal Litvo VILNA - Papež Janez Pavel II. bo prihodnje leto obiskal Litvo, je v ponedeljek zvečer sporočilo predstavništvo za tisk litovske cerkve. V Litvi se bo mudil med 4. in 7. septembrom. Poglavar katoliške cerkve bo maševal v litovski prestolnici in v mestecu Siauliai na severu države. Papež bo kasneje obiskal tudi Letonsko in Estonijo. Njegova turneja hkrati pomeni prvi obisk katere izmed držav nekdanje Sovjetske zveze. (Hina) ALBANIJA / BREZ PREMOGA EVROPA / MAASTRICHT Huda zima in politika Nato menda pripravljen sprejeti Tirano v svoje vrste Biserka Povse-Tasič TIRANA - Večina Albancev v državi Salija Beriša se kljub diplomatskim uspehom ministra SeroCija sprašuje, ali bodo odpiranje v svet in približevanje zvezi Nato preživeli z ozeblinami ali brez njih. Albanija je uvozila sto tisoč ton premoga iz Grčije, vendar to ni dovolj za potrebe države, ki s svojim električnim omrežjem prebivalstvo oskrbuje z razsvetljavo le deloma, pa še to nekakovostno. Prostor med vsakdanjikom in visoko politiko so v minulih dneh zapolnile tudi poplave v severnem delu države. Pod vodo se je znašlo več tisoC hektarov zemlje, poplavljenih pa je tudi več sto domov. Ob takih težavah in boju za preživetje tudi ljudje v Albaniji praviloma ne pripisujejo velikega pomena uradnim številkam o uspehu reform. Če bi jih, bi verjeli, da je vendarle nekaj razloga za optimizem, Čeprav so uspehi na diplomatskem področju vidnejši od notranjih, ekonomskih učinkov. Po uradnih podatkih se postopek privatizacije v trgovini in javnih storitvah bliža koncu. Kar 924 od skupaj 1109 trgovinskih enot naj bi že prešlo v zasebne roke. Zasebniki so oktobra uvozili veC kot država, pri izvozu, predvsem pri prodaji surovin pa še zmeraj prednjači država. Zaskrbljenost ljudi pred ostro zimo ne postavlja pod vprašaj le tovrstnih kazalcev, temveč tudi vidne diplomatske uspehe. Mednje sodi vse očitnejše približevanje Albanije zvezi Nato, kar je pred kratkim na delovnem zajtrku pri predsedniku države Baliju Berišu napovedal tudi generalni sekretar te vojaške zveze Manfred VVerner, rekoC, da je sprejem Albanije povsem možen. Toda tudi takšne in podobne diplomatske podvige preprosto ljudstvo meri z želodcem. Vlada Aleksandra Mek-sija, ki se zaveda, da brez notranje podpore ne bo veC uspevala v zunanji politiki, se prav zato loteva nekaterih sprememb v domačem gospodarstvu. Prioriteto je namenila kmetijstvu, saj se zaveda, da je velik del prebilvalstva neposredno odvisen od predelave hrane. V albanskem Časopisju poleg naslova Prihodnost Albanije je Evropa lahko zasledimo tudi sporočilo: albanskega kmetijstva ne smemo zanemariti. Bunkerji so menda preteklost, prihodnosti pa ni videti. (Foto: S. ŽivuloviO - TRIO) Stara celina držav in regij Pogovor z bavarskim ministrom Kurtom Schelterjem Barbara Kramžar MiiNCHEN - Evropa ima velike težave z združevanjem. Ste kljub temu optimistični? - Evropska skupnost se je zmeraj razvijala po korakih. Ze večkrat so nastopili težavni dnevi in leta in Maastricht je samo en primer takšnih izkušenj. Toda prepričan sem, da bomo rešili problem Maastrichta in monetarne zveze in da bomo ljudem vrnili zaupanje v idejo Evrope. Res pa je, da bomo potrebovali nekaj mesecev za preboj pogodbe iz Maastrichta, še posebej na Danskem, kjer morajo izvesti še en referendum, tokrat za združevanje. Bo razviti del Evrope ob vseh teh težavah sploh lahko pomagal svojemu vzhodnemu delu? - Države vzhodne in jugovzhodne Evrope se motijo, Ce mislijo, da bodo vse svoje težave rešile s pridruženjem Evropski skupnosti. Res se soočajo s hudimi gospodarskimi težavami, toda boljša rešitev bi bilo oblikovanje nekakšne gospodarske skupnosti med njimi. Evropska skupnost ne stoji ob strani, vzhodnim državam in gospodarstvom pomaga z milijardami ecujev, predvsem v okviru programa Phare. Pomembno je, da dobijo »know how« o spremembi planskega v socialno-tržno gospodarstvo. Samo pri druženj e Evropski skupnosti jim ne bi pomagalo. Kaj bi svetovali Sloveniji? - Položaja v Sloveniji ne poznam dovolj dobro, toda slišal sem o monetarnih in gospodarskih težavah. Nisem prepričan, da jih lahko rešite sami; morda bi veljalo poiskati sodelovanje z drugimi državami. Zelo blizu ste z Avstrijo, morda vam bodo lahko po svoji združitvi z Evropsko skupnostjo pomagali Avstrijci. Zastava združene Evrope _____IRSKA / VOLITVE__ Nov parlament in abortus Nihče nima prednosti Alja Košak LONDON - Irci so v torek na splošnih volitvah izbirali novo vlado, poleg tega pa so s tremi referendumi odgovarjali tudi na tri vprašanja v zvezi z abortusom. Tako se odločajo o pravici potovanja in abortusa v drugih državah Evropske skupnosti, o prostem dostopu do vseh informacij o abortusu in o dovoljenju za abortus v izrednih oko-lišCinahna Irskem. Kako se bodo Irci odločili glede abortusa, ni jasno. Predvidljivejši je položaj političnih strank: po vsej verjetnosti nobena stranka ne bo dobila potrebne parlamentarne večine in Irci se bodo spet morali sprijazniti s koalicijsko vlado. Ce verjamemo javnomnenjskim raziskavam, priljubljenost najmočnejše stranke Fianne Fail (s približno 40 odstotki glasov) in njenega voditelja premiera Alberta Reynoldsa pada, zato bo stranka na današnjih volitvah najbrž zgubila nekaj poslanskih sedežev. Razpis splošnih volitev je postal nujen pred dobrimi tremi tedni, ko je koalicija Fianne Fail s progresivnimi demokrati razpadla. Reynolds je namreč obtožil svojega ministra za industrijo, progresivnega demokrata Desmonda 0’Malleya, nepoštenosti, ogorčeni progresivni demokrati pa so zato izstopili iz vlade. Če se javnomnenjske raziskave ne motijo, Rey-noldsu ne bo preostalo nic drugega, kot da poskusi skleniti koalicijo z irsko laburistično stranko, katere priljubljenost (trenutno z 19 odstotki glasov) raste. Politični opazovalci napovedujejo, da bo voditelj irskih labiuristov Dick Spring imel konec tedna glavno besedo pri oblikovanju nove irske vlade. Druga najpomembnejša irska politična stranka je sicer Fine Gail (s približno 25 odstotki glasov), ki pa je že pet let v opoziciji; njen voditelj John Burton bi lahko postal premier le, Ce bi se mu posrečilo skleniti koalicijo z irskimi laburisti in progresivnimi demokrati. Kot kažejo pregledi javnih mnenj, pa priljubljenost laburistične stranke raste predvsem zaradi gospodarskih težav, v katerih je trenutno republika Irska. Irska vlada je sicer zmanjšala inflacijo (letna inflacija se giblje med 2-3 odstotki), toda brezposelnost je 20-odstotna in tudi irski funt je trenutno pod hudim pritiskom. Centralna irska banka je pred dvema dnevoma sicer dvignila minimalno dnevno obrestno mero na 30 odstotkov, a irski ekonomisti niso prepričani, da bo ta ukrep zadoščal in preprečil grozečo devalvacijo irskega funta. Politične razmere na Irskem so nestabilne, zato verjetno nobena stranka ne bo dobila potrebne večine, pogajanja o novih koalicijah pa se utegnejo zavleči v prihodnje leto. Prihodnji mesec se bodo morali Evropejci še topleje obleci. Kot nezaželen gost bo natančno 21. decembra prišla zima, ki bo prinesla mraz, veter, dež in sneg. Na južni polobli bo povsem drugače. Ko bodo evropske matere potegnile na dan tople obleke in otrokom pripravile jopice in šale, se bodo tu pojavila pisana in lahka oblačila, ki živahno napovedujejo" poletje. Poletje je vesel, sproščen in mladosten letni Cas, od Vivaldije-vih Štirih letnih Časov najbolj živ in razigran. Pri nas poletje vključuje celo božic in seveda počitniški Car. Znano je, da se užitek potovanja začne mnogo pred odhodom -z načrtovanjem. Ze novembra se srečujemo z goro prospektov, zemljevidov, potovalnih načrtov, prijateljskih nasvetov, s cenami in z vznemirljivim raziskovanjem, ki nam bo pokazalo, kako najbolje preživeti dopust. Kam gredo Argentinci na počitnice? Dežela ima vse: obale, planine, jezera. Mir in samoto je mogoCe najti v Valle de la Luna (Lunini dolini), hrupne množice v Mar del Plati. Narava ponuja sneg v BariloCah in veličino slapov v Iguazuju. Skratka: Argentina se s turizmom res lahko preživlja. Kljub temu pa - morda zaradi nekega patološkega človeškega nezadovoljstva - Čedalje veC Argentincev raje zahaja v tujino. Brazi- PISMO IZ BUENOS AIRESA Zakaj moramo vsi Argentinci vsako poletje v Brazilijo? lija, Urugvaj in Čile (po tem vrstnem redu) so za Argentince najprivlaC-nejše turistične dežele. Statistike kažejo, da se bo polovica vseh januarskih in februarskih popotnikov podala v Brazilijo. Globoko potopljeni v institucionalno in gospodarsko krizo bodo Brazilci s širokim nasmehom sprejeli odrešiteljski val. Postavlja pa se vprašanje: kaj ponuja Brazilija, Cesar ne bi mogli najti v Argentini? Prvi odgovor je: zlato in toplo sonce. Brazilsko sonce je prav legendar- Alejandro Birner no; a kdor je že bil v Braziliji, lahko potrdi, da redkokdaj minejo veC kot trije dnevi, ne da bi deževalo. Drugi odgovor so "garotas”. Reklame, ki bruhajo iz naših televizorjev in preplavljajo Časopise, kažejo zlate deklice, ki komaj s Cim pokrivajo svoja razkošna telesa. A tudi to je laž, saj se večina turistov, ko prehodijo kilometrske obale, sprašuje, kam so se skrile tiste "garote” s fotografij. Podobno lahko ovržemo tudi druge neutemeljene argumente in končno pridemo do bolečega zaključka: ljudje gredo, kamor gredo drugi ljudje. Hočeš nočeš - žrtev mode smo. Skoraj nezavedno si žvižgamo popevko, ki je, trenutno v modi, kupimo stvar, ki je ne potrebujemo, ali uporabljamo najbolj vsakdanje pogovorne izraze. Družba nas okuži, da se nalezemo njenih pomanjkljivosti. Zakaj je treba prepotovati, dva tisoč kilometrov, da se sprehodimo po obali, ki sploh ni tako lepa kot tista, ki jo imamo tristo kilometrov od doma? Letos gredo vsi v Brazilijo. In mi z njimi. Psihoanalitiki danes govorijo o negotovosti, s katero mora človek živeti, o njegovi bolestni potrebi, da ga obkrožajo množice. Vedno je bolj preprosto in manj tvegano prehoditi pot, ki so jo prehodili že drugi. Redkokdo se spominja verza Antonia Machada: Se hace ca-mino al andar (pot delamo, ko hodimo). Ce pa se ga še kdo spomni, skomigne z rameni in nadaljuje pot, za katero ne ve, kam ga bo pripeljala. Tako ravnanje pri počitniškem izletu niti ni tragično, postane pa nevarno, ko gre za pomembnejše življenjske odločitve, recimo za politično usmeritev. Tu se prižge rdeča luC. Ce je res, da gre večina ljudi raje z večino, bo "pravočasna objava ankete, bodisi resnične ali lažne, lahko spremenila odločitev volilcev. Skoraj ni dvoma o tem, da se mnogi državljani ne glede na svoje prepričanje odločajo v skladu z miselnostjo tistega, ki stavi na konjskih dirkah. Tako je paC, da tisti, ki delajo ankete, in tisti, ki javnosti predstavljajo njihove rezultate, lahko napovedujejo ravnanje ljudi in tudi odločilno vplivajo na družbeno vedenje. Ko spozna nevarnost takega vplivanja, posameznik morda ubere pravi korak na poti zahtevnega pisanja resnične zgodovine. VOJVODINA / SRBISLAVCI Konec sveta... Beg z bogate zemlje Žarko Rajkovič NOVI SAD - Po Vojvodini lahko potujete več dni, pa se vam bo vendarle zdelo, da ste nenehno na istem mestu. Neskončne ravnine, enake hiše, samo ljudje se razlikujejo med seboj. Vse glasnejše so zahteve za samostojnost pokrajine. Vendar pa hočejo predstavniki oblasti etnično raznoliko Vojvodino očistiti vsega, kar ni srbsko. Najbolj očiten primer za to je vas Hrtkovci, ki se zdaj imenuje Srbislavci in leži 100 kilometrov severozahodno od Beograda. Pred nekaj meseci so bili Hrtkovci nenehno na straneh tujega časopisja. Pisali so o preganjanju Hrvatov in vseh prebivalcev, ki niso srbske narodnosti. Po ukazu premiera ZRJ Paniča je zvezno notranje ministrstvo priprlo vse kolovodje etničnega čiščenja. Vendar pa miru kljub vsemu ni. V ponedeljek so Šešljev! radikalci spet grozili nesrbskim prebivalcem in Srbom, ki se po njihovem mnenju ne vedejo dovolj srbsko. Prišlo je do spopada med meščani in Predstavniki oblasti. V torek je bilo mimo. Toda kdaj bo plamen nezadovoljstva ponovno izbruhati, ne ve nihče. Razdeljena je skoraj vsa Vojvodina. Vse več je tistih, ki so bili še nedavno proti avtonomiji, zdaj pa trdijo, da so tudi sami za samostojnost pokrajine. »Ne bežimo iz Srbije, ker tu živijo skoraj sami Srbi. Bežimo od nore Mi-loševičeve politike. Bogata pokrajina je po petih letih njegove vladavine prišla na beraško palico, kar Beogradu očitno povsem ustreza,« je za Republiko povedal Nenad Canak, eden od opozicijskih voditeljev. Največja etnična manjšina v Vojvodini so Madžari. Dnevnik Magyar Szo je že moral nehati izhajati. Madžarov na pomembnejših položajih praktično ni. Tisti, ki pa so, so prodani in predani srbskemu režimu. Razdeljeni so tudi novinarji: na združenji svobodnih in državnih novinarjev. Novosadski televizijski dnevnik preganjajo celo ekologi. Vendar pa je v Vojvodini ob vseh razhajanjih kraj, ki se imenuje - Konec sveta. Nekaj deset kilometrov južno od Novega Sada se konča pot, kjer ni vode ne elektrike. Kavarna, imenovana Konec sveta, pa je le odprta. Cigani igrajo, z njimi pa prepevajo avtonomaši in unitaristi, rdeči in beli, stari in novi stolčkarji... Tako enotnost pa lahko vidimo le na - Koncu sveta. KOSOVO / OPOZICIJA Albanci za protektorat Voditelji kosovskih Albancev nasprotujejo delitvi Draško Draskovič BEOGRAD - Miloševič, srbska opozicija, pa tudi Panič, vsak na svoj način razumejo reševanje kosovskega vprašanja, soglasni pa so v tem, da bo Kosovo ostalo v Srbiji. Medtem pa Albanci možnost za ureditev svojega statusa vidijo samo zunaj Srbije, kar se je pokazalo tudi na srečanju najpomembnejših predstavnikov opozicije v Beogradu. Skelzen Maliqi je v beograjskem Mladinskem domu opozoril, da bi na vrata potrkala vojna, če ne bi razveljavili že tako slabega zakona. Po zatrdilih Maliqija, Antona Beriša in Lulete Beqiri, predsednice Socialdemokratske stranke Kosova, Albanci niti ne razmišljajo o tem, da bi sodelovali na prihodnjih volitvah. Vodja kosovskih Albancev Ibrahim Rugova je že začel kampanjo proti volitvam, čeprav se bo s tem zanesljivo zameril mednarodni skupnosti. Kosovo lahko ostane v Srbiji le s silo, Miloševič pa si ne upa začeti še ene vojne. Prav zato bodo Albanci vztrajali pri “protektoratu" nad Kosovom oziroma pri tako imenovanem “švedskem modelu". Celoten proces naj bi nadzorovale OZN, K VSE in ES, da Kosova ne bi bilo mogoče anektirati. Takšen položaj Kosova bi v Srbiji ustvarjal občutek varnosti, posebej v zvezi z vprašanjem Srbov in srbskih nacionalnih spomenikov na Kosovu. Srbiji bi bilo zajamčeno, da bo Kosovo ostalo neodvisno, demilitarizirano in nevtralno. Albanci se seveda dobro zavedajo, da Miloševičev! pristaši in srbska opozija niti ne razmišljajo o morebitnem sprejemu takšne opcije, pač pa v predvolilnem času molčijo tudi tisti vodje opozicije, ki so se svojčas zavzemali za razdelitev Kosova. Dobriča Cosič je pred štirimi leti prvi spregovoril o razdelitvi Kosova kot edini rešitvi. Vendar pa tudi vtrajanje nekaterih Albancev, ki imajo čez glavo pasivnega odpora, pomeni poziv na vojno, ki bi bila daleč širša kot tista v Bosni in ki bi jo Srbija s tako malo prijatelji in zmeraj večjim številom sovražnikov zelo težko prenesla. Astrid Slihu, predstavnica kosovske meščanske opozicije, pa vendarle meni, da bo Miloševič v vsakem primeru začel vojno na Kosovu, ker ne bo našel niti enega samega razloga za mir. Dve časovni obdobji na enem mestu - Priština 1992 ( Foto: S. Živulovič - TRIO) Na granatah, ki že osmi mesec trgajo na kose sarajevske meščane, se še poznajo prstni odtisi Miloševičevega režima, toda ubijanje Celega polmilijonskega mesta poteka tudi brez Prstnih odtisov, sledov m sramu... Ne vem, če ste si v enem tistih redkih večerov, ko smo imeli v Sarajevu elektriko, ogleda-1 tildi televizijski dnevnik na tistem kanalu, ,. or se sam imenuje, a.!.v umazani kanaliza-mji resnice gozdne telečje na Palah. V nje-ih poročilih je »surovo Pobitih« na desetine še «mh, zdravih in ugled-mn sarajevskih Srbov, e niška »osvobodilna liv i a<< l)a )e že ničko-£«*rat osvojila zgrad- B-T?slob°djenja, RTV «iH m Trg Pera Koso-a-" vsa mestna »srb-tim-026!11^* in menda v tv,1 >>srbske institucije« zrl eslu’ inko da se je že aynaj udomačila pri-java: laže kot srna . rp„n fe,stp ta poročila žaoru edali’ ste v njih prflt0V° 0PaziH še en nacTsti? omraCenega r acistmnega uma, tv ki-, am° »srbske repu-uPo e<<' Prizore razkoš- že&ŽSnia PrelePih Up J* m bogato oblože-iz rylze kot v prizorih ^Dinastije. Hkrati pa zarjah8 ne"ehno opo-prj ’ »kako zelo vam lenihan)kuje vseh teh zoP4n,e=b v.m prika. au prizore vojaških ea) ahtnih ameriških jih J poročali »Nikar bodr>6 Cakajte, ker ne k vam«. opažih6 Z,at0’ da ne bi - k, v kakšno pošast se je prelevil celo durmitorski Mengele ob sliki dveh zmesarjenih in mrtvih sirot, ki so ju pobili iz četniške barikade v Nedžaričih. Sledi grožnja: »Ce pa pridejo, vam bodo prinesli samo smrt« in potem happy end po scenariju esesovskega (srbsko-str ankarskega) duha v smislu predloga »Razdelimo se po nacionalnostih, saj je vse življenje še pred nami«! Takšna je torej podoba, ki jo sama o sebi, brez prikrivanja razmesarjenih teles svojih najbolj nedolžnih žrtev, otrok iz sirotišnice Ljubica Ivezič, razširja »republika« poblaznele politične, akademske, četniške in novinarkse zverjadi na Palah. Cesar se pametni sramuje, s tistim se bedak hvali. Toda »politika«, ki jo zastopajo oni, res nima nobenega razloga, da bi zamolčala gnusni umor teh dveh otrok, pa tudi umora še treh tiso-čev sarajevskih meščanov ne, saj je njen načrt - če se omejimo samo na glavno mesto države BiH in če se niti ne spomnimo še bolj zverinskih prizorov etničnega čiščenja celotnih mest in pokrajin -naravnan k popolnemu izginotju muslimanskega naroda, kot je izza skupščinskega pulta grozil Miloševičev tukajšnji vojvoda Karad-žič. V Sarajevu pa se je specializal tudi na brezhibno ubijanje celega polmilijonskega mesta. Od takrat, ko so ubili dubrovniško študentko Suado Dilbe- Brezhibno nas ubijajo - ne samo z orožjem, tudi z lakoto in mrazom rovič na mostu, ki zdaj nosi njeno ime, Sarajeva ne ubijajo samo z minometalci, tanki, ostrostrelci, protitankovskim in protiletalskim orožjem, z granatami in kroglami, na katerih se še poznajo prstni odtisi Miloševičevega krvavega veliko-državnega načrta in režima, ampak tudi na številne druge načine, ki za seboj ne puščajo nobenih znamenj. Ubijajo nas z lakoto: kajti vso pomlad in poletje v vsem Sarajevu niste mogli najti prav nobene sezonske zelenjave ali sadja, niti kapljice mleka in niti Kemal Kurspahič grama mesa. S praznimi vrečkami in cekarji ste lahko obhodili dve tržnici ali tri in se pri tem izpostavljali ubijalskemu pogledu ostrostrelca, našli pa niste nič. Se skorjice kruha ne. Ubijajo nas z žejo: preprosto zaprejo ventile na slavnih sarajevskih izvirih in potem ni vode dneve in tedne dolgo, celo v bolnišnicah ne, ki so prepolne njihovih razmesarjenih žrtev in drugih ljudi iz tega polmilijonskega mesta, ki je imelo vodovod prej kot številne evropske prestolnice. Zdaj ljudje kot v puščavi preživljajo ure in prekolovratijo kilometre v iskanju kakega nepre-sahlega vodnjaka ali cisterne, kjer s kantico v roki čakajo v dolgih vrstah s svojimi sotrpini samo zato, da bi si ovlažili usta in si mogoče skuhali kakšno kavo, če jo sploh še kdo ima. Ubijajo tudi z umazanijo: le kako je mogoče brez vode in brez najmanjše varnosti pri delu komunalcev ohraniti higieno v tako velikem mestu, tudi če v njem sploh ne bi bilo toliko ranjencev? Ubijajo tudi s temo: že dolge mesece sta voda in elektrika zlorabljeni za uničevanje življenja in v Sarajevu ni elektrike ne za to, da bi se kaj ohranilo v zmr-zovalnih skrinjah, ne za to, da bi se kaj skuhalo in speklo, če je sploh še kaj ostalo od predvojnih zalog. In tako se odvija vse življenje po hodnikih, kleteh, vlažnih zakloniščih, v soju svetlobe, ki prihaja od sveč. Ubijajo tudi z žalostjo: s skrbjo za daljne sorodnike in druge najbližje, h katerim ni mogoče odpotovati. Pa tudi oni ne morejo priti, celo na pogrebe ne, da bi si med seboj izmenjali najbolj običajna sporočila in izrekli besede tolažbe, ker že od začetka aprila pošte ne delujejo, prav tako pa ni mogoče vzpostaviti nobene telefonske zveze Sarajeva s katerimkoli drugim mestom. Ubijajo tudi z nerojenimi: ne vem, če ste opazili podatek, da je bilo od začetka vojne do konca septembra več kot tisoč tristo abortusov, skoraj osem na dan, več, kot je bilo rojstev. Tako ob vsakdanjih ubojih in krvi mesto tudi na ta način umira. Ubijajo tudi z nespečnostjo: v tem mestu ni nikogar, ki bi se bil od prvih aprilskih dni pošteno naspal. Ne samo zato, ker se zgradbe po cele noči tresejo in okna pokajo od granat in »občasnih streljanj«, ampak tudi od skrbi. Kaj dati jutri otroku za zajtrk, ko ni ničesar več za golo preživetje. Ubijali nas bodo tudi z zimo: že prihaja, s prvim snegom, ki je pobelil vrhove Bjelašni-ce, s prvimi jutranjimi meglami in ohladitvami, hiše pa so bombardirane, strehe so preluknjane, okna gledajo v prazno in vsi dobro vedo, kakšno je Sarajevo pozimi. Cetniški zlikovci so mestu namenili res strahotno usodo in se iz njega za zmeraj umaknili v hribe, kamor je to mesto, dokler ga niso tako strahotno zaznamovali z zločini, odhajalo na svež zrak. Tako je temu brezhibnemu ubijanju polmilijonske bosansk-hercegovske prestolnice v Karadži-čevem mengelejevskem receptu preostal samo še eden, najbolj smrtonosen način: sovraštvo. Samo še tega niso mogli zasejati med nas, da bi nas ponižali v nacionalistične zveri in nas naščuvali druge proti drugim, vse Srbe zoper vse Muslimane, vse Muslimane zoper vse Srbe in vse zoper Hrvate, preprosto zato, ker smo vsi mi tukaj enako na milost in nemilost prepuščeni temu sistematičnemu ubijanju - in smo zaradi tega veliko bolj kot pred začetkom tega norega uničevanja BiH navezani drug na drugega in drug drugemu blizu. Karadžičevo etnično čiščenje je prineslo tudi etično čiščenje in tako so vsi pravi ljudje ostali skupaj. Ravno zato Gob-belsovi vnuki iz Pal čutijo potrebo po tisti grozljivi reklami, v kateri nas strašijo tudi s pokolom do zadnjega, če se ne bomo »lepo kot ljudje ločili po narodnostnem ključu«. A vsaj z njimi smo opravili za zmeraj... NOVICE Jutri odhod konvojev Rdečega križa v Gorazde in Srebrenico SARAJEVO - Dva konvoja s humanitarno pomočjo naj bi v sredo odpotovala v Goražde in Srebrenico, je sporočil posebni odposlanec Visokega komisariata Združenih narodov za begunce Mendiluce. Prvi konvoj, v katerem bo 17 tovornjakov s 130 tonami pomoči, bodo do Srebrenice spremljali ukrajinski pripadniki modrih čelad. Med potjo se bo ustavil v Bratuncu, ki ga nadzorujejo Srbi, in tam odložil del pomoči. Drugi konvoj z 8 tovornjaki in 80 tonami pomoči pa bo do Gorazda spremljal francoski bataljon. (STA) ZN opozarjajo na možnost ekološke katastrofe ŽENEVA - ZN so znova opozorili na nevarnost ekološke katastrofe, ki bi lahko prizadela Črno goro, BiH, Srbijo in Podonavje. Zaradi nedavnega močnega deževja v Cmi gori bi se lahko bazen s strupenimi snovmi v bližini Mojkovca izlil v Taro. Gre za 3, 5 milijona kubičnih metrov strupenih snovi, ki bi poleg Tare lahko zastrupile tudi Drino, Savo in Donavo. (STA/AFP) Karadžič zahteva pomoč Rusije in Japonske BEOGRAD - Voditelj bosanskohercegovskih Srbov Radovan Karadžič je v intervjuju za agencijo Tanjug dejal, da bo zahteval pomoč Rusije in Japonske, če si bodo Hrvatje in Muslimani prizadevali za dokončno vojaško zmago v BiH. Po Karadžičevem mnenju je hrvaško-muslimanska koalicija številnejša od Srbov v BiH. »Tudi ZDA morajo končno razumeti, da so Srbi nedolžni, izjema so samo nekateri skrajneži,« pravi Karadžič. Konferenco o BiH, ki na pobudo Turčije danes poteka v Carigradu, je voditelj bosanskih Srbov označil za farso in poskus obnovitve Berlinskega kongresa iz leta 1878. »Razmere so skoraj enake. Srbija in Cma gora nista mednarodno priznani, Sandžak in Kosovo pa sta turško oziroma avstroo-grsko interesno območje,« je še dodal Radovan Karadžič. (STA/AFP) Srbske sile uporabljajo izstrelke Luna SARAJEVO - V zadnjih napadih na Gradačac so srbske sile že uporabljale raketne izstrelke vrste Luna, ki so jih 19. novembra iz Banjaluke odpeljali proti osrednji Bosni in Posavini. Informativni center vojske BiH je sporočil, da so opaziti novo zalogo tovrstnih izstrelkov, ki so jih Srbi pripeljati iz Bijeljine in so jih že začeti uporabljati v napadih na posavsko mesto Orašje v bližini Brčkega na meji s Hrvaško. (STA) V Zurichu 154 beguncev iz BiH BERN - Prva skupina 154 beguncev iz BiH je iz zbirnega centra v Karlovcu prispela v Ziirich. Tam bodo ostati nekaj tednov, nato pa bodo odpotovati v države, ki jih bodo pripravljene sprejeti, so sporočiti iz urada za begunce. V Švico naj bi do konca tedna prišlo okrog 1.500 beguncev, ki so biti zaprti v srbskem taborišču Tmopolje. Švica je pripravljena sprejeti begunce iz Bosne in Hercegovine samo začasno, do zdaj pa je za pomoč zanje nakazal 45 milijonov švicarskih frankov. (STA/AFP) V Jadranu ustavili črnogorsko ladjo RIM - Ladje zahodnih držav, ki v Jadranu poostreno nadzirajo ladje, ki bi kršile pomorski embargo | proti Cmi gori in Srbiji, so včeraj ustavile neko črnogorsko trgovsko ladjo in jo potem, ko so jo pregledati, izpustiti. Od nedelje, odkar velja poostren nadzor, so ladje Zahodnoevropske unije in zveze Nata v Jadranu ustavile šest ladij, na njih pa doslej niso našli nič posebnega. (Reuter) Tudman gradi Belo hišo ZAGREB - Vse kaže, da bo Juvaški predsednik Franjo Tudman posekal vse svetovne rekorde po številu rezidenc, v katerih je bival. Zagrebški arhitekt Boris Magaš namreč končuje načrt za hrvaško Belo hišo, ki naj bi jo graditi v neposredni bližini sedanje predsedniške palače, znane pod imenom vila Zagorje. Arhitekt nove predsednikove rezidence je avtor Hajdukovega stadiona na splitskem Poljudu, zasnoval pa je tudi sarajevski muzej revolucije, šibeniško hotelsko naselje Solaris in naselje Haludovo na Krku. Predsednik Tudman je doslej najprej bival v stari rezidenci v Visoki utici, nato se je preselil v Banske dvore na Radičevem trgu v neposredni bližini sabora, po raketiranju Banskih dvorov pa se je naselil v viti Zagorje. (G. M.) Trgovina z ženskami na albansko-makedonski meji SKOPJE - Policija iz Debra je sporočila, da v zadnjih mesecih na albansko-makedonski meji j cveti trgovina z ženskami. Makedonska policija je namreč izvedela, da je od julija iz Albanije nezakonito prišlo 92 žensk, večinoma iz okolice Tirane in Drača, ki se v Makedoniji nameravajo poročiti in tam tudi ostati. Od 92 žensk si jih je zakonskega tovariša v Makedoniji našlo 26, druge pa so se vrnile domov. Policija trdi, da prekupčevalci v zahodni Makedoniji za eno žensko zahtevajo 6.000 nemških mark. (STA/Tiker) Lord Owen predsednik Zdravnikov brez meja LONDON - Lord Owen, sopredsedujoči mirovne konference o Jugoslaviji, po poklicu zdravnik, je postal predsednik mednarodne dobrodelne organizacije Zdravniki brez meja. V intervjuju za londonski BBC je izjavil, da se je za to funkcijo odločil, še preden je postal posrednik ES. Ze dolgo občuduje, kako ta organizacija pridobiva zdravnike za delo v hudih razmerah. Pri svojih človekoljubnih akcijah se zavidljivo prebija skozi vse ovire, ki jih njenemu delovanju postavljata birokracija in previdnost posameznih vlad. (A.K.) SLOVENIJA Sreda, 25. novembra 1992 NOVICE SKUPŠČINA / PRED ZASEDANJEM OBČINSKE SKUPŠČINE /ZMEDA Jožica Puhar v Trbovljah TRBOVLJE - Ministrica za delo Jožica Puhar se je včeraj udeležila pogovora v Trbovljah, ki ga je organizirala tamkajšnja Združena lista. Osrednja tema pogovora je bila reševanje brezposelnosti v Zasavju. Puharjeva je poudarila, da se bo moralo gospodarstvo prestrukturirati. Le tako naj bi v Zasavju dobiti nova delovna mesta, večjo podporo pa bo moral dobiti tudi razvoj drobnega gospodarstva. Socialni pakt bo mogoče skleniti, je dejala Puharjeva, ko bo urejen celoten načrt reševanja problematike brezposelnosti in iskanja novih zaposlitev. (R.S.-E.L.M.) Lojze Peterle in Ivan Bizjak v Tržiču TRZIC - Lojze Peterle in Ivan Bizjak sta v Tržiču obiskala Dom ostarelih Petra Uzarja in bila navzoča tudi pri ustanovitvi kluba Senior. Upokojenci se bodo zdaj, ko so organizirani, veliko bolj uspešno boriti za svoje socialne in zdravstvene pravice, je dejal Lojze Peterle. Bizjak in Peterle sta obiskala tudi tovarno obutve Peko in obnovljeno cerkev v Lomu. V Škofji Loki pa so se predstaviti kandidati tiste Krščanski socialisti-DS Naprej-Svobodna stranka. (B.P.) SKD še ne da svojega podpisa LJUBLJANA - Predstavniki ljubljanskih parlamentarnih strank so se včeraj spet srečali v prostorih ljubljanskega magistrata, da bi podpisati sporazum o predčasnih volitvah. To se ni zgodilo, ker je predstavnik krščanskih demokratov zahteval, da druga stran zagotovi sprejem proračuna, tudi če bi iz objektivnih vzrokov prišlo do odloga volitev. Opozicijske stranke so odgovorile, da bodo v takšnem primem odmrznile zahtevo po nezaupnici. O tem bo zdaj odločal svet krščansko demokratske stranke, pogajalci pa se bo spet sestati čez teden dni.JM.J.) Zveza združenj borcev NOV o volitvah MARIBOR - Predsednik republiškega odbora Zveze združenj borcev Slovenije Ivan Dolničar je včeraj na srečanju v Mariboru med drugim dejal, da bodo borci podprti tiste kandidate in stranke, ki se bodo zavzemati za hitrejši gospodarski, politični in kulturni razvoj Slovenije ter bodo imeti pozitiven odnos do NOB, njegovih vrednot, socialnoz-dravstvenih in pokojninskih problemov borcev. Vsem članom Zveze borcev so priporočiti, naj glasujejo za sedanjega predsednika republike Milana Kučana. Pozitiven odnos do NOB so pokazale Delavska stranka, Demokratska stranka upokojencev, Socialdemokratska unija in SDP Slovenije, meni izvršni odbor ZZB, med tiste, ki omalovažujejo NOB, pa šteje SKD, SLS, NDS. (STA) V četrtek javno o prisluškovanju? Jutri bo družbenopolitični zbor odločal o sanaciji bank- V četrtek o ustavni obtožbi? Ivanka Mihelčič, Tanja Starič Poslanci vseh treh zborov slovenskega parlamenta bodo danes in jutri nadaljevali z doslej nedokončanimi točkami pravtako še povsem neusklajenih dnevnih redov svojih sej. Za nekatere teme je mogoče reči, da so tik pred sprejetjem, za druge pa, da je njihova usoda še popolnoma negotova. Prva ugotovitev se gotovo nanaša na bančni sanacijski paket, saj do njegovega sprejetja manjkajo le še sklepi družbenopolitičnega zbora. Ta je namreč razpravo o bankah opravil že pred štirinajstimi dnevi, do sklepanja pa se zaradi nesklepčnosti še ni dokopal. Negotova pa je še vedno usoda prisluškovalne afere.Zbor občin in družbenopolitični zbor sta zadevo uvrstila na dnevne rede svojih sej, zbor združenega dela pa o tem še niti ni spregovoril. Usklajevalna medzbo-rovska skupina je sicer pri tej proceduralni zagati nekoliko zamižala in je že vnaprej predlagala tudi temu zboru, da zadevo prioritetno obravnava. Po kakšnem scenariju naj bi to storiti, pa je še vedno veliko vprašanje. Zadevo bo mogoče obravanavati na ločenih sejah zborov, na skupni seji ali na skupnem zasedanju vseh treh zborov. Problem zase pa so strogo zaupni dokumenti, ki morajo poslancem biti na voljo, ni pa povsem jasno, kako naj bi prebiranje teh dokumentov sploh potekalo. Koordinacija navlad-nih strank je sicer včeraj napovedala, da bo v četrtek zahtevala obravnavo prisluškovalne afere in ustavnih obtožb zoper Cirila Zlobca in Milana Kučana na skupni seji. Štiri opozicijske stranke bodo tudi predlagale, da se z gradiv umakne oznaka strogo zaupno. Menijo namreč, da je prisluškovalna afera tako pomembna in bo imela tako daljnosežne posledice na volitve, da tega par: lamentarnega zasedanja ne bi smeli končati z nejasnimi stališči. Predsednik narodnih demokratov Rajko Pirnat je ob tem dejal, da je izdaja državne skrivnosti med osamosvajanjem mnogo hujši problem kot prisluškovanje, ki je bilo v tistem času razmljivo. Liberalec Daniel Malenšek pa celo meni, da bi bilo treba volitve odložiti, če afera ne bo pravočasno razčiščena. Liberalci tudi zahtevajo, naj Kučan še pred volitvami odgovori na nepojasnjena vprašanja o procesu proti četverici. Med drugimi točkami skupščinskega zasedanja, velja omeniti tudi predlog za spremembo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Sodeč po razpravah, ki smo jim bili priče že glede uvrstitve te točke na dnevni red zlasti zbora združenega dela, kaže pričakovati dejansko vročo razmenja-vo mnenj tako med samo razpravo kot tudi ob sklepanju. Gre za dva različna predloga: po enem naj bi začetek izvajanja prostovoljnega zavarovanja preložili za tri do šest mesecev, po drugem pa naj bi obveljal začetek izvajanja tega zavarovanja s prvim januarjem, toda hkrati naj bi pri Zavodu za zdravstveno varstvo oblikovali poseben sklad, namenjen pokrivanju povečanih stroškov zdravljenja za tiste osebe, ki ne bodo prostovoljno zavarovane. Današnje in jutrišnje zasedanje naj bi sicer bilo običajno nadaljevanje dela zborov. Po nekaterih neuradnih napovedih pa naj bi četrtek bil hkrati dan, ko se bodo poslanci zadnjič pred volitvami sedli v poslanske klupi. VOLITVE / SE 11 DNI Volitve preložiti? LS:Volilna komisija kršila zakon! SLS:Vlada bo kriva za nemire! ______SLOVENIJA / 2ENSKE_ Podjetnice Tudi podjetnice se ubadajo s podobnimi težavami kot pestijo njihove moške kolege Koordinacija nevladne koalicije je sporočila, da bo zahtevala pojasnilo vlade o nenavadnih okoliščinah ob reševanju Slovencev iz Sarajeva. Opozicija hoče vedeti, ali je bil sklenjen sporazum s Srbi, ali je res nekaj beguncev ostalo v Beogradu, ter kdo in po kakšnih merilih je določal, kdo je Slovenec. Predvsem liberalci namreč menijo, da je šlo zgolj za pretvezo vlade, da je lahko pripeljala nove begunce. Tiskovno konferenco je sklicala Liberalna stranka, ki predlaga preložitev volitev v državni svet. Liberalci so navedli vrsto primerov, ki postavljajo pod vprašaj legitimnost volitev. Republiška komisija je, na primer, samovoljno spremenila obliko in vsebino ključnega volilnega instrumenta, volilne glasovnice. Prav tako je nesprejemljivo, da je izključena iz volilnega procesa Demos-Kram-bergerjeva združena lista. Tako je ustavno pravico do volilne udeležbe izgubil izjemno velik del volilnega telesa, je poudaril Danijel Malenšek. Izrecno je poudaril, da namen LS ni rušenje volitev, ampak le doseči odpravo napak in zagotoviti, da bodo legalne in legitimne. Slovenska ljudska stranka je povedala, kaj se je o olajšavah v zvezi z dohodnino na sestanku s predstavniki vlade pogovarjala delegacija njihove Delavske zveze. Čeprav je vlada odobrila možnost trimesečnega brezobrestnega odloga plačevanja davščin, je Slovenska ljudska stranka ponedeljkov pogovor označila kot »dialog gluhih«, saj problem davščin po njenem mnenju še vedno ni resen. Poudarili so. da se vlada, namesto da bi se pravilno lotila reševanja tega vprašanja, sklicuje na to, da zakon o dohodnini upošteva tudi socialne elemente in da je težišče socialne politike na različnih oblikah prejemkov, pri katerih se upošteva tudi socialni položaj družine. Ti prejemki naj bi potemtakem delavcu omogočili povrnitev dela denarja. Dejansko pa je tak odnos vlade do nižjih dohodkovnih skupin prebivalstva skrajno neprimeren in ponižujoč, je menila predsednica Delavske zveze Metka Karner-Lukač. Namesto reševanja socialne problematike prebivalstva si posamezna ministrstva in birokratski aparat neupravičeno prisvajajo velike vsote denarja za razkošno opremljanje vojašnic in policije ter za plačevanje dragega državnega birokratskega aparata, je dejal Marjan Podobnik. Slej ko prej lahko pride do incidentov, za katere bo odgovorna le vlada, pravijo v Slovenski ljudski stranki. Tudi letos bodo poslovneži, zbrani pri časopisu Barometer, ob podpori ministrstva za malo gospodarstvo in Urada za žensko politiko pripravili razpis za podjetnico leta. Razglasili jo bodo na mednarodni razstavi ženskih podjetniških dejavnosti v Ljubljani v začetku prihodnjega leta. V razvitem svetu so se začele ženske podjetnice bolj odločno uveljavljati v osemdesetih letih, pri nas pa je njihov čas napočil v devetdesetih. Med približno 2000 dejavnimi podjetji naj bi jih 150 vodile ženske. Za slovenske podjetnice je značilno, da so ženske zrelih let, praviloma starejše od 38 let. V podjetništvo so se Majda Juvan podale, ker so pred tem izgubile službo, druge pa zaradi svojih ne več rosnih let niso dobile. Dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo, so tipično Zenske. Pogosto se poskušajo v trgovini, svetovanju, izobraževanju, marketingu, propagandi in turizmu, v proizvodno dejavnost zaidejo le izjemoma. Težave podjetnic se od tistih, ki jih imajo podjetniki, ne razlikujejo precej. Vsi pogrešajo poceni posojila. Letos se je pojavilo nekaj novih možnosti pri Skladu za pospeševanje drobnega gospodarstva, ki nudi podjetnikom najcenejša posojila, vendar pa tudi tu terjajo trdno jamstvo za vračilo teh sredstev. Podjetnice bodo skušale ustanoviti rizični sklad za kratkoročna posojila. Za osnovni kapital bi uporabile sredstva tako imenovanih spečih podjetij, ki so sicer ustanovljena, vendar ne opravljajo poslov. Takih je menda na Slovenskem okoli 1000. Z vezavo njihovega ustanovnega kapitala bi zbrale nekaj milijonov mark, sredstva pa bi bila namenjena podjetnikom in podjetnicam. Konec tega tedna se bodo podjetnice sestale v Medijskih toplicah. Tja so povabile tudi predstavnike vlade, gospodarskih in obrtnih zbornic ter podjetniških združenj Slovenije. SLOVENIJA / REGIONALIZEM Združena lista bo namesto državnega sveta predlagala zbor pokrajin Brane Piano Predstavniki strank in nekateri kandidati Združene liste so na tiskovni konferenci v Celju včeraj sporočili, da bodo takoj po konstituiranju prihodnjega slovenskega parlamenta zahtevali spremembo ustave. Z njo naj bi opredelili pokrajine kot obvezne sestavine ustavne ureditve, razširili pristojnosti občin in namesto državnega sveta uvedli zbor pokrajin. Tudi evropski razvoj naj bi krepil lokalne pristojnosti. Kot je dejal Ciril Ribičič iz SDP, je njihova stranka že ob spreje- manju ustave predlagala podobne spremembe, vendar so bile proti njim celo stranke, ki zdaj v predvolilnem boju tako rade poudarjajo pomen policentrizma. Po njegovih besedah smo v Sloveniji priča popolni razlastitvi občin in pretirani krepitvi centralne birokracije. Posledica tega je, da se lokalni dohodki stekajo v integralni proračun, občine pa niso več odgovorne za lasten razvoj. Željko Cigler je dodal, da se posledice centralizacije politične in razvojne moči kažejo tudi v tem, da vse več občinskih parlamentov deluje le destruktivno, pametnejših odločitev pa niso več sposobni sprejeti (na primer tudi v Ljubljani in Celju). Miran Potrč je opozoril na položaj zasavskih občin, ki so ekološko onesnažene in kadrovsko osiromašene, denarja za izboljšavo razmer pa nimajo, ker ga morajo več kot devet desetin pošiljati v Ljubljano. Jože Jagodnik pa je naštel mariborske težave. Urejena država le pri vrhu, spodaj nič Kaj bo z občinskimi skupščinami, se še ne ve Majda Vukelič Lokalna samouprava: Da ali ne? (foto: S.Zivulovič/TRIO) ŠOLSTVO / HOTELIRSKA SOLA Bodo hotelirje šolali v Izoli? Programi za šolo so nared, še vedno pa se zatika pri lokaciji. Tanja Urdih, Boštjan Lajovic Zgodba o višji hotelirski šoli se vleče že vsaj deset let in še ji ni videti konca. Ni sporno, da takšno šolo nujno potrebujemo, če želimo biti resna turistična država, spopadi so se vneli okrog lokacije, kjer naj bi stala. Predlogi so trije: Izola, Bled in Ljubljana, vsaj pri prvih dveh pa je zraven lokalnih želja najti tudi ščepec strankarskih interesov, kar morda obeta hitrejši razplet. Za hotelirsko šolo si močno prizadeva Gospodarska zbornica Slovenije oziroma Združenje za gostinstvo in turizem, ki je oblikovalo program skupaj z univerzitetnimi strokovnjaki, šola pa naj bi delovala v sklopu Biotehnične fakultete v Ljubljani, pri čemer ne postavljajo pogojev glede lokacije. Vse pa kaže, da bo višja hotelirska šola v Izoli, na Bledu bo le poseben oddelek, ki bo šolal študente za potrebe gorenjskega turizma. Tako sklepamo iz pogovorov z izolskim poslancem Danijelom Božičem (LDS) in predsednikom radovljiške LDS Jožetom Dežmanom, predsednik radovljiškega izvršnega sveta Jože Resman pa nam je še dejal, da naj bi iz blejskega oddelka postopoma nastala samostojna šola. Da imajo Gorenjci resne namene dokazuje tudi za prihodnje leto načrtovana gradnja srednje turistične šole v Radovljici. Na včerajšnji seji skupščinskega odbora za visoko šolstvo so razpravljali o predlogu za izdajo zakona o hotelirski šoli na Bledu in modro sklenili, da o lokaciji še ne gre govoriti. V skupščinski proceduri je namreč tudi izolski predlog za izdajo zakona, zaenkrat pa so se le poslanci zbora občin odločili na dnevni red uvrstiti oba predloga, medtem, ko Ljubljana še ni tako daleč, da bi predložila vse potrebno. In kakšni so argumenti Izolanov, da je ravno njihovo mesto najprimernejše za višjo hotelirsko šolo? Ravnatelj tamkajšnje srednje šole za turizem Marjan Tkalčič pravi, da vse države gradijo takšne šole v turističnih krajih, ker to omogoča strokovno prakso študentov, poslanec Danijel Božič pa meni, da bi brez te šole še povečali že tako množične odhode mladih Primorcev v sosednjo italijo, menda pa tudi Hrvatje ob naši meji pripravljajo univerzitetno središče, izolani so že ustanovili tudi kulturno-pedagoški svet, ki naj bi zbral strokovno močno ekipo profesorjev iz Slovenije in tujine. Na koncu še argument, ki ga naši sogovorniki niso navedli, vendar se o njem že nekaj časa govori. Ustanovitev višje hotelirske šole v Izoli bi gotovo pospešila prizadevanja za ustanovitev tretje slovenske univerze na Obali. V času, ko je vsa pozornost javnosti usmerjena v ugibanja in pričakovanja, kdo bo v prihodnjih štirih letih (če ne pride do izjemnih razmer) sedel v parlamentarnih klopeh, se zdi, kot da se za tiste, ki zdaj sedijo v občinskih skupščinah (mimogrede, teh je 62) nihče ne zmeni. In res je tako. Nihče ne ve natančnega odgovora, kako bo sistem deloval potem, ko bomo že imeli državni zbor in državni svet, se pravi povsem novo ustavno ureditev. V občinah pa bodo še vedno tridomne skupščine (sestavljene iz zbora krajevnih skupnosti, zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora), ki bodo sprejemale odločitve, katere ne bodo imele komu sporočati, če bodo namenjene tistim na »višji ravni«, pa še kdo bo utegnil vprašati po njihovi legitimnosti. Da bo prišlo do tega nenormalnega stanja, se je lahko pričakovalo, saj je že nekaj časa jasno, s kakšno »hitrostjo« slovenska skupščina sprejema različne zakone. Okoli sto jih bo ostalo v postopku, čeprav skupščine čez dobrih deset dni ne bo več in se bo moral državni zbor odločiti, kaj naj stori z njimi. Enako usodo doživlja predlog za izdajo zakona o lokalni samoupravi z osnutkom. Skupščinski odbor za lokalno samoupravo ga je po dobrih dveh letih dela konec septembra dal v proceduro, do njega se je že opredelila vlada, na dnevne rede zborov pa ni prišel. Gre za zakon, s katerim naj bi nadomestili sedanjo komunalno ureditev, ki jo imamo že od leta 1955 in ki je pripeljala do tega, da so občine prek tri tisoč nalog opravljale za državo, kar 85 odstotkov dela občinskih organov pa je bilo namenjenega le državi. Po sprejemu zakona o lokalni samoupravi naj bi še vedno imeli občine (predvidoma več kot 200), vendar ne več kot »države prve stopnje«. Pri delu občinskih skupščin, ki so po razmerju političnih sil povsem nekaj drugega kot republiški parlament, pa ne gre le za to, da bo zaradi sistemskih sprememb prišlo do nenavadnih razmer, ampak da so že zdaj marsikatere onemogočene pri svojem delu. Primer za to sta ljubljanska in mariborska Z naraščanjem socialne krize se stopnjujejo pritiski na ženske, ki pogosto dosežejo vrh v fizičnem nasilju in spolnih zlorabah. Podatki kažejo, da ženske najpogosteje postanejo žrtve nasilja v družini. Obravnavanje nasilja v družini kot strogo zasebnega problema, sodni postopki, ki žensko, žrtev nasilja, izpostavljajo nevarnosti dodatnega zaznamovanja in poniževalnega ravnanja in jo s tem silijo k molku, zatiskanje oči pred (prisilno) prostitucijo, pomenijo tiho pristajanje na nasilje nad ženskami. Med nami pa se poleg tega neskončno zapletajo še usode deset- skupščina, kjer je delo blokirano že nekaj časa, in to zaradi političnih nesoglasij, ki imajo za posledico stalno nesklepčnost. Kaj bo torej z občinskimi skupščinami po 6. decembru, torej po tem, ko bodo opravljene volitve v nov slovenski parlament? Po mnenju sekretarja odbora za lokalno samoupravo Staneta Vlaja so tri možnosti. Po prvi naj bi državni zbor sprejel ustavni zakon, s katerim bi sedanje tridomne občinske skupščine preoblikovali v enodomne občinske svete (sveti naj bi bili po novi ureditvi najvišji organi odločanja), s čimer bi predvsem razrešili problem, da lahko eden od zborov blokira delo drugih dveh. Druga možnost je, da bi državni zbor čimprej sprejel zelo kratek zakon, ki bi zadeval volitve občinskih in mestnih svetov. S tem zakonom bi določili, da občinske skupščine izpeljejo volitve v nove občinske organe, ki bi delali le toliko časa, dokler ne bi bil sprejet zakon o lokalni samoupravi in dokler ne bi dokončno izpeljali sedanje transformacije komun v občine. To pomeni, da bi imeli omejen mandat. Tretja rešitev, ki se sklicuje na lokalno avtonomijo, pa je, da bi se občinske skupščine same odločile, ali izpeljejo preoblikovanje skupščin v enodomne svete, kar bi gotovo povzročilo določeno zmedo. Ivan Bizjak, predsednik zbora občin slovenske skupščine, sodi, da bi morali v vseh občinah enotno predvideti neko prehodno preoblikovanje sedanjih skupščin, ki jin1 sicer mandat poteče aprila leta 1994. Toda edina možnost za to je ustava, saj nimamo nobene dr*1' ge veljavne zakonodaj6 (če pa ta obstaja, je v neskladju z ustavo). Veljavna zakonodaja ne daj6 odgovora, kako občinsk6 skupščine spremeniti v občinske svete. Opr6' deljuje le lokalno sainoO' pravo in ne govori o nO' beni posebni korespoB' denci med državni*1? zborom in občinski*1*1 skupščinami. Zato po mnenju Ivan? Bizjaka prihodnji položaj v občinah in republi? sam po sebi ne bo pr**11 sloven, vprašanje h samo, če bo smiseln- 1 odgovor že zdaj je, da n bo. tisočih begunk, civilnih žrtev vojne, oropanih pravice do telesne in duševne integritete, do osebnega dostojanstva-Komisija Skupščine Rh za žensko politiko in Urad za žensko politiko Vlade RS podpirata poziv komisije Skup' ščine RS za človekove pravice, naj Slovenija ta koj sprejme resoluci) medparlamentarne nr*6 že za človekove pravice, ki zahteva priznanje, da imajo ženske pravico d uživanja in varstva vse človekovih pravic * temeljnih svoboščin-vključno s pravico ^ nemučenja in varst pred drugimi oblika krutega, nečloveškega poniževalnega riščanja. NASILJE NAD ŽENSKAMI AVSTRIJA, KOROŠKA Sreda, 25. novembra 1992 DUNAJ / VVIESENTHAL O REFERENDUMU Nevarnost za Avstrijo Ivan Lukan DUNAJ - Svetovno znani lovec na nacistične zločince Simon VViesenthal v zvezi z Haiderjevim referendumom o tujcih v Avstriji svari pred nevarnostjo destabilizacije avstrijske demokracije. Vodja Židovskega dokumentacijskega centra na Dunaju je dalje izjavil, da bo referendum povzročil »manipulacijo s strahom ljudi, katerega doslej niso poznali«. »To pa ni dobro za Avstrijo, ne za njen ugled v inozemstvu. To je katastrofa!«, je dejal VViesenthal. V pogovoru za avstrijsko tiskovno agencijo APA je tem izjavam Se dodal, da ne verjame, da Propaganda za referendum proti tujcem ne bo povzročila nobenih emocij med avstrijskim prebivalstvom, kot je to zatrdil Haider. »Tudi Ce se osebno ne bo angažiral, bodo to naredili Haiderjevi pristaši,« je menil Wiesenthal. Od koalicijske vlade pa )e vodja Zidovskega dokumentacijskega centra zatheval, naj si za odgovor na grozeči referendum »nekaj izmisli«, Oa primer široko objektivno informacijsko kampanjo v prid sožitja in strpnosti. Simon VViesenthal (Telefoto AP) KOROŠKA / ALTERNATIVNI KONCEPT? V Celovcu boj za obstoj univeize Dokončno odločitev bodo sprejeli šele spomladi prihodnjega leta Ivan Lukan CELOVEC -Razprava o grozeči demontaži celovške univerze za izobraževalne vede, kot na osnovi neke študije predvideva ministrstvo za znanost in raziskovanje, je stopila v novo, odločilno fazo. Zastopniki univerze, na Čelu z rektorjem Albertom Bergerjem, so izdelali tako imenovani »koroški koncept«, ki naj bi bil protiutež dunajskim načrtom. Ti predvidevajo ukinitev nekaterih študijskih smeri. Z načrtovano preusmeritvijo v strokovno univerzo za gospodarska področja bi bile najbolj ogrožene socialne in filozofske vede ter v naslednjem desetletju še filologija. Alternativni predlog, ki ga podpira večina, toda ne vsi oddelki uni-veze, predvideva poleg ohrantive obstoječih študijskih smeri, razširitev gospodarskih znanosti. Nov je predlog, po katerem se naj univerza razdeli na tri fakultete, ki bi zajele področja humanističnih ved, kulturnih ved ter gospodarskih ved in matematiko. »Koroški koncept« zagovarjata v bistvu tudi socialdemokratska stranka in ljudska stranka, svobodnjaki pa so se - po prvotnem soglašanju - spet distancirali. Proti konceptu se je izrekla Zelena alternativa, ki meni, da predlog ni dozorel, ter da nima podpore vseh, predvsem tistih, ki bi jih novi konc-pet negativno prizadel. Pristojni minister Erhard Busek je v soboto ob robu deželnega kongresa Ljudske stranke v Celovcu za »Republiko« povedal, da bo dokončna odločitev o »Koroškem konceptu« (in s tem tudi o nadaljnji usodi celovške univerze - prip. ured.) padla po 15. januarju 1993. Tak imenovani »Koroški kon- CELOVEC - Letošnja katastrofalna suša je kmetijstvu na Koroškem povzročila škodo, ki je presegla pol milijarde šilingov. Odškodnine pa kmetje še niso prejeli. Vzrok, zakaj se izplačevanje odškodnine zav-lečuje, je pojasnil zbornični svetnik Skupnosti južnokoroških kmetov v koroški kmetijski zbornici Stefan Domej. »Izplačilo iz fonda za cept« pristojnemu ministru v detajlu še ni poznan, slišal pa je, da vsebuje tudi nekatere predloge, ki so ga dokaj presenetili, in to ne v pozitivnem smislu (ukinitev srbohrvaščine itd.). Obstoj in izgraditev celvoške unvierze podpirajo vse pomembne inštitucije na Kroškem, od delavske zbornice preko sindikata in trgovske zbornice do zveze industrialcev. Celo deželni glavar Zernatto se je svojemu strankarskemu predsedniku Buseku v tej zadevi postavil po robu. naravne katastrofe, je pričakovati še decembra in januarja, ker pa zadevo obdelujeta dve ministrstva, se je stvar očitno zavlekla. Tudi predvidena vsota 70 milijonov šilingov iz deželnega proračuna je na razpolago. Takoj, ko bo finančno ministrstvo začelo z izplačevanjem odškodnine, bo tudi Koroška poravnala svoje obveznosti,« je dejal Domej. Krška škofija zavrača obtožbe KHD CELOVEC -Ordinariat Krške škofije je hitro reagiral na obtožbe nemških skrajnežev na sobotnem zborovanju koroškega "Heimatdiensta” (KHD) in jih ostro zavrnil. V tiskovni izjavi je rečeno, da imajo vsi verniki na Koroškem možnost, da s svojimi željami in tuai pritožbami direktno seznanijo vodstvo škofije, »da pa ne bodo uspešnejši, če se bodo pri tem posluževali političnih in drugih združenj, ki stoje izven cerkvenih struktur«. Ordinariat v izjavi dalje poudarja, da je pri uporabi jezika pri liturgiji v preteklosti sicer prišlo do nesoglasij v nekaterih župnijah, da pa so v vseh primerih našli pravično rešitev. Splošne obtožbe, kot so bile izrečene na sobotnem zborovanju KHD, ne prispevajo k reševanju problemov in izboljšanju sožitja znotraj cerkve, je še zapisano v izjavi Krške škofije. KOROŠKA /NEZADOVOLJSTVO Odškodnine za sušo: kmetje žrtev birokracije NOVICE Manj smrtnih nesreč na avstrijskih cestah DUNAJ - Po podatkih avstrijskega statističnega centralnega urada se je število smrtnih nesreč na avstrijskih cestah v mesecu oktobru v primerjavi z oktobrom 1991 zmanjšalo. Pri 3565 nesrečah je izgubilo življenje 145 oseb oz. 6, 6 odstotka manj kot v istem mesecu lani. 4554 oseb pa je bilo ranjenih (-13, 7 odstotka). Zal se je trend v prvi polovici meseca novembra spet obrnil. Število nesreč in mrtvih je spet naraslo. Ugrabiteljem grozi 10 do 20 let zapora CELOVEC - Na celovškem deželnem sodišču se je včeraj začelo sojenje trem ugrabiteljem Giintherja Raggerja, svaka nemškega milijarderja Flicka. Obtoženim grozi zaporna kazen med 10 in 20 let. Ugrabitelji, avstrijski državljan iz Gradca ter dva Bosanca, so pred letom dni na Koroškem ugrabili Raggerja in za njegovo izpustitev zahtevali 70 milijonov šilingov. Ugrabitev je spodletela, avstrijska policija je storilce pri predaji denarja aretirala. Na Koroškem trenutno 3042 vojnih beguncev CELOVEC - Na Koroškem je z včerajšnjim dnem bilo nastanjenih 3042 vojnih beguncev iz bivše Jugoslavije. To število je sporočil pristojni uradnik pri koroški deželni vladi, Gemot Steiner. Največ beguncev pa je bilo letos poleti na Koroškem in to preko 4000. Kot zelo pozitivno je Steiner izpostavil dejstvo, da so samo štirje begunci bili vpleteni v kriminalna dejanja (krajo). Protesti proti previsokim cenam v smučarskih središčih CELOVEC - Predsednica socialdemokratskih žena na Koroškem, deželna poslanka Melitta Trunk, je na tiskovni konferenci označila nove cene za dnevne karte za vlečnice oz. žičnice v koroških smučarskih centrih za previsoke. »Cene so za prebivalstvo, predvsem pa za družine z večjim številom otrok, nesprejemljive,« je dejala Trunk. Hkrati je napovedala akcijo proti visokim cenam ter zahtevala, da se cene dnevnih kart prilagodijo povprečnim osebnim mesečnim dohodkom koroškega delojemalca. DUNAJ / EVROPSKO MIROVNO GIBANJE Treba je zopet ustvariti prostor za dialog v bivši Jugoslaviji Gradiščanska Hrvatica Marijana Grandič o svojem potovanju v Makedonijo in na Kosovo - Priprave na zasedanje Foruma Igor Schellander Dun> ^Forumi vanj e : Jugoslav Jeseni °rganiz: P ° kr o Hib, Pobud Pod n rnir in Tud Gradiščanska Hrvatica Marijana Grandič DUNAJ / USPEH POLICIJE Jugoslovan na čelu tolpe prekupčevalcev z mamili cilja. Vtisi Grandičeve so: Zlasti v Makedoniji in na Kosovu so se evropski misiji pokazale razmere, »ki močno utemeljujejo zaskrbljenost nad tem, da bo do prihodnje pomladi eksplodiral naslednji sod smodnika.« V Srbiji opozicija nima na razpolago tiskarskega papirja, tako da se bo v skrajnem primem morala nema podati v volilni boj proti Miloševiču in njemu podrvženim medijem. Mnogi se bojijo državnega udara v primeru Miloševičevega poraza. Na Hrvaškem še vedno kaže slabo za demokratizacijo v notranjih odnosih. »In v Sloveniji«, tako je dejala avstrijska parlamentarka v pikri pripombi, »žalibog samo še težko najdeš koga, ki bi ga o vsem tem kaj več zanimalo kot pa hrvaško-sloven-ski mejni prepir.« DUNAJ - Dunajski policiji je uspel najhujši udarec proti trgovcem mamil. V avstrijski zvezni metropoli so pretekli teden zaprli kar 144 prekupčevalcev z mamili, 60 jih je na begu, med njimi glava skupine, 37-letni Bogdan Dasič iz Srbije. Dobro organizirana skupina, v kateri so poleg skupine prodajalcev iz bivše Jugoslavije sodelovali tudi Egipčani, je na avstrijskem črnem trgu prodala 50 kilogramov heroina in hašiša v vrednosti skoraj 200 milijonov šilingov. Mreža pa je zajela vso Avstrijo, sodelovalo pa je po podatkih policije okoli 400 prodajalcev. Avstrijska policija je trgovce mamil opazovala skoraj pol leta, preden je v koncertiram akciji skupino razbila. Odločilne informacije je dobila od avstrijskega trgovca mamil, ki je bil aretiran na Dunaju. Od njega je izvedela, da je skupina, organizirana po načelu piramide, imela kar 31 distribucijskih krogov. "Glava” skupine, ki je trgovala tudi z orožjem, je prodajo mamil in orožja vodila Z ozemlja bivše Jugoslavije. Prvi slovenski dnevnik s koroško stranjo časopis lahko kupite v naslednjih krajih na Koroškem: * Celovec *Grabštanj * Podklošter * Šmohor * Beljak * Hodiše * Podgorje * Šmihel/Pliberk * Bekštanj * Kotmara vas * Ruda * Št. Primož * Brnca * Kriva Vrba * Selo pri Škocijanu * Struga * Borovlje * Labot * Svatne * Tinje * Galicija * Podrožca * Št. lij * Velikovec * Globasnica * Podgorje * Škocijan * Vrba * Goselna vas Od danes * Psinja vas * Šmarjeta v Rožu * Železna Kapla * Loče * Bistrica ob Žili. * Ločilo dalje tudi v: * Šteben * Miklavčevo * Šentilj * Čajna * Rožek * Vernberk NOVICE PEKING / NA PROGI KANTON GUILIN MILAN / TE2AVE V PROMETU Priprli 9 upraviteljev iz Guidonie pri Rimu RIM - Sodna policija je v Guidonii pri Rimu priprla devet oseb, med katerimi župana Giovannija Riccija (PSI) in nekaj odbornikov. Obtožujejo jih izkoriščanja javne funkcije in nepravilnosti pri dodeljevanju zakupov. Osumljenci naj bi omogočili tudi izdanje gradbenih dovoljenj za ljudke hiše raznim zadrugam. Padlo kitajsko letalo: umrlo vseh 141 oseb Za zapahi 20 goljufov: mleko za krmo prodajali prehrambeni industriji RIM - Mleko v prahu, ki rabi za krmo živine, so v sirarnah in v prehrambeni industriji uporabili za Človeško prehrano. To goljufijo so odkrili pripadniki posebnega oddelka karabinjerjev za boj proti živilskim poneverbam NAS v sodelovanju s finančnimi stražniki. Bolonjsko sodstvo je izdalo 23 zapornih nalogov, za zapahi pa se je do sedaj znašlo 20 goljufov. Kot sta včeraj navedla minister za zdravstvo Francesco De Lorenzo in poveljnik NAS general Giovanni Rossetti so osumljenci iz Francije in Nemčije uvažali s podporo Evropske skupnosti mleko v prahu za živinsko krmo. Nalepke na embalaži so v Italiji zamenjali, tako da so lahko to mleko prodajali sirarnam in prehrambeni industriji kot neoporečno mleko za človeško prehrano. Prve sledove te goljufije so karabinjerji odkrili februarja letos, v vseh teh mesecih pa jim je uspelo razkriti razvejeno mrežo goljufov v Tra-paniju, Bologni, Catanii, Palermu in Padovi. Goljufi so uresničili ogromne dobičke, saj je razlika v ceni med mlekom za krmo in za prehrano trikrat večja. Ministrstvo za zdravstvo je že napovedalo, da bo skrbno proučilo Živila, ki so jih izdelali iz tega mleka, saj obstaja upravičen sum, da bi bilo lahko oporečna. Mleko v prahu za živilsko krmo pripravljajo namreč manj skrbno kot mleko namenjeno človeški prehrani. Za sedaj pa oblasti niso še odredile zaplembe proizvodov, ki vsebujejo to sporno mleko. Papež Janez Pavel II. prihodnje leto obišče Litvo, Latvijo in Estonijo RIM - Papež Janez Pavel H. bo napovedan obisk v nekdanjih sovjetskih pribaltskih republikah Litvi, Latviji in Estoniji zaCel septembra prihodnje leto. Najprej je 4. septembra predvidena maša na prostem v Vilniusu, nato srečanje z mladimi v Kaunasu. Jenez Pavel II. bo v Litvi ostal vse do 6. septembra, 7. bo odpotoval v Latvijo in nato v Estonijo. Med potniki tudi dvo Španca in dva Kanadčana 1! i ■ PEKING - Med 133 potniki in 8 elani posadke kitajskega boeinga 737, ki je včeraj dopoldne strmoglavil v južnokitajski pokrajini Guangxi, ni preživelih. To je včeraj pozno popoldne sporočila kitajska agencija Xinhua. Vec ur je torej trajala negotovost o usodi potnikov in elanov posadke, ker je agencija Xinhua prvotno le sporočila kratko vest o strmoglavljenju, ne da bi navedla podrobnosti. Po tem prvem sporočilu je boeing 737 letalske družbe CAAC strmoglavil pred pristankom v turističnem Guilinu, in sicer 60 kilometrov od tega svetovno znanega mesta. Letalska družba CAAC pa je navajala, da je letalo strmoglavilo v težko dostopnem hribovitem območju Yang-shuo, tako da bo potrebno vec ur preden se bodo reševalci prebili do kraja nesreče. Že nekaj ur po nesreči pa je bilo vsem jasno, da strmoglavljenja bržkone ni preživel nihče. Uslužbenci kontrolnega stolpa v Guilinu so namreč pred nesrečo pilotu sporočili, da se prehitro spušCa in da je letališče oddaljeno še 60 kilometrov, a niso dobili odgovora. Sporočilo je prišlo prepozno, tako da je letalo silovito treščilo v kako pobočje. Kitajske oblasti so prvotno sporočile, da je bila večina potnikov kitajskih državljanov, med njimi pa naj bi bila skoraj gotovo dva Spanca, kasneje pa so navedli, da sta bila v letalu tudi dva Kanadčana, devet Kitajcev iz Tajvana in eden iz Makaa. Kot običajno ob takih nesrečah je na Kitajskem pretok infromacij do skrajnosti počasen in protisloven. Ameriška televizijska mreža CNN je namreč zgrešeno sporočila, da je letalo strmoglavilo le 15 kilometrov od Guilina in ne 60 kilometrov, kot so to navaja- li Kitajci. Kitajske krajevne radijske postaje pa sploh niso omenile včerajšnje letalske nesreče, kar še dodatno potrjuje odnos kitajskih oblasti do takih tragedij. Po skoraj 15 urah pa je reševalcem vCeraj končno uspelo Povsem razumljivo se o vzrokih včerajšnje letalske nesreče le ugiba. Glasnik Boeinga je za televizijsko mrežo CNN povedal, da je bilo letalo skoraj novo, saj so ga Kitajcem izročili pred osemnajstimi meseci. Strmoglavljenja naj ne bi torej povzročila dotrajanost letalskih struktur, kot se je zgodilo za boeing izraelske letalske družbe EL Al v Amsterdamu, ki je izgubil enega od motorjev, temveč človeška napaka. Agencija Xinhua pa je sinoči posredovala pričevanja očividcev, ki trdijo, da je iz letala uhajal dim preden je trčilo v pobočje hriba. Za Kitajsko je to že tretja letalska nesreča v zadnjih štirih mesecih, tako da ni nic Čudnega, Če hočejo okvaro pripisati kaki tehnični okvari. V obeh prejšnjih nesrečah je življenje izgubilo 120 oseb. Xinhua pa je poudarila, da bodo kitajske oblasti storile vse kar je v njihovi moči, da bi ugotovile toCne vzroke nesreCe. Arhivski posnetek potniškega letala boeing 737, ki je strmoglavil včeraj (Telefoto AP) Megla je ovila vso Padsko nižino V prihodnjih dneh bo položaj še slabši Danes prve prometne omejitve v Turinu Gosta megla na milanski obvoznici v smeri proti Benetkam (Telefoto AP) MILAN - Kot napovedano je gosta megla prekrila v noCi na torek vso Padsko nižino in se je šele v osrednjih urah nekoliko dvignila, tako da je bila zjutraj v Lombardiji, Piemontu, Emilij i-Romagni in v Venetu zmanjšana vidljivost na vseh avtocestah. Pri Milanu je bila vidljivost na avtocesti Sonca in Milan-Genova le dvajset metrov, trideset metrov v smeri proti Turinu in petdeset metrov na Sere-nissimi. Prometna policija odsvetuje vsem, da bi se v zgodnjih in poznih nočnih urah podali na pot.Z meglo in nevšečnostmi v prometu (za nekaj ur so morali zapreti letalski promet na milanski Malpensi in bolonjskem Marconi) pa se dviguje tudi koncentracija strupenih snovi v ozračju. V Turinu stopi danes v veljavo prepoved vožnje za vsa vozila s sodo končno številko na evidentenih tablicah, jutri bo ta prepoved veljala za liha števila. Že štiri dni so namreč v Turinu koncentracije dušikovega dioksina in ogljikovega monoksida preko dovoljene meje, tako da omejitev stopi avtomatično v veljavo. V Milanu in v drugih mestih Padske nižine bi se to lahko zgodilo v kratkem.V Milanu so že stopile v veljavo prve restrikcije, ki pa se za sedaj omejujejo na ogrevalno obdobje in temperaturo v stanovanjih, že jutri pa bi lahko sprejeli konkretnejše ukrepe, ki bodo kot običajno prizadele avtomobiliste. Meteorološke napovedi niso namreč najboljše, saj bo nad Padsko nižino vztrajalo območje visokega zračnega pritiska . Frontalne atlantske motnje naj bi se pomikale severno od Alp, tako da bodo še poslabšale položaj v Padski nižini, saj ne izključujejo, da bi se megli pridružilo še pršenje. Proti koncu tedna naj bi se nekoliko ohladilo. Dolgoročne napovedi ne napovedujejo namreč, da bi prišlo do bistvenih vremenskih sprememb, tako da vsaj do torka ne moremo pričakovati, da bi močnejši veter premešal zračne plasti nad Padsko nižino. V takih vremenskih pogojih smo priCa temperaturni inverziji, ki še dodatno veCa koncentracijo strupenih snovi, ker toplejši zrak v višjih plasteh kot pokrov preprečuje, da bi se onesnažen zrak dvignil. Dnevnik, ki ga bereš, je bil v celoti pripravljen s tiskarsko-redakcijskim sistemom Apple Computer prodaja, montaža in servis PELLEGRINI integrirani sistemi za urade Computer - Copying - Telefax - Telefoni - Softvvare - Oprema Filiala: TRST - Ul. Radovan 4 - Tel. 040/948460 MESTRE: 041/5310122 - BENETKE: 041/5225004 - RIM: 06/5180732 - PADOVA: 049/8072288 - VICENZA: 0444/511688 RAČUNALNIŠTVO LJUBLJANA - Na otvoritvi letošnje prireditve INFOS 92, že enajste po vrsti, ki je bila včeraj, so bili navzoči nekateri najvišji predstavniki Republike Slo- niško izobraževanje in multimedijsko računalništvo oziroma informatika. Zaradi vse večjega zanimanja tako med razstavljale! kot med obi- ■! : ' - f s venije. Slavnostna govornika sta bila Janez Drnovšek, predsednik vlade, in Peter Tancig, minister za znanost in tehnologijo. Na prireditvi v Cankarjevem domu sodeluje 69 razstavljal-cev. "Računalništvo, sestavina sodobne družbe” -to je geslo letošnjega srečanja. Organizatorji (Zveza organizacij za tehnično kulturo, Cankarjev dom in Imelda 8000) želijo z letošnjo prireditvijo opozoriti predvsem na to, da računalništvo ni namenjeno zgolj ozkim strokovnim krogom, ampak je to lahko koristen in nujno potreben Pripomoček za marsikaterega človeka. Na tem srečanju se Predstavlja devetinšest-deset večjih ali manjših razstavljalcev iz vse Slovenije in tudi iz tujine. Organizatorjem je tako uspelo pritegniti k sodelovanju bistveno več razstavljalcev kot v Prejšnjih letih, še posebej pa so lahko zadovoljil, ker je na prireditvi iročno zastopana tudi slovenska uprava. skovalci organizatorji že razmišljajo o tem, da bodo podobne predstavitve v prihodnje, kot nekakšen Infos po Infosu, pripravili tudi po drugih krajih v Sloveniji in jo tako še bolj približali najširšim plastem prebivalstva. Govorniki na včerajšnji otvoritvi so izrazili zadovoljstvo nad dosežki na področju računalništva, ki nas vendarle približujejo Evropi in evropskim standardom. Vlada pripisuje tem procesom velik pomen. Tudi predsednik programskega sVeta Infos je zadovoljen s pozitivnimi premiki proti višjim ravnem razstavljenih predmetov in z bogatim programom predavanj, ki pa so letos bolj kot doslej namenjeni zgolj strokovni javnosti. Teh se bo zvrstilo toliko, da se marsikdo ne bo mogel udeležiti vseh tistih, ki si jih želi. Razstavljale! prikazujejo oziroma demonstrirajo najrazličnejšo strojno in programsko opremo, od priljubljenih PS do zapletenih sistemov in vrhunskih izdelkov podjetja Hevvlett- za statistiko, 2ad» rStV0 za notranje znanVe' Ministrstvo za Mil,r *n tehnologijo, Tp^ trstvo za šolstvo in drugi še nekateri UCne se iaZujejo nairaz' PonuL mo2nosti, ki jih nalnisk]0 nilllovi raču-Uikomk temi uPorab- Preda?kai° tudi Številna ze in nanJaLokr°Sle mi-ve jP.ndobne priredit- diteljev^H23 Žel’° Prelezi cim da Se Sih ude-cev. Vec °biskoval- cije a^° ietos ni kotiza- liajociK Se,bo sPrem-ndelezp P^^ebitev lahko valec leherni obisko- reditveS^remlia)0Ce Pri-Stiri razl^raZdeliene v Ske sklope Pr°gram" P«i sistem’ n Slcer: od-komunikan"POdatkovne acije, računal- Packard. Prikazane so tudi novosti najbolj znanih svetovnih softvverskih hiš in domačih programov, npr. slovnično popravljanje besedil. Obiskovalci si lahko ogledajo uporabo sistema GIS (Prostorski informacijski sistem) Ministrstva za notranje zadeve. Ob ogledovanju razstave obiskovalec dobi vtis, da se stvari vendarle premikajo na bolje (nov razvojni ciklus), da Slovenija postopoma postaja "dežela softvve-ra”, česar ne kaže prezreti. Vendar pa bo potrebno za dosego tega cilja postoriti še marsikaj, saj odziv Ljubljane na to prireditev še vedno ni sorazmeren vloženim naporom in prizadevanjem organizatorjem. D. M. RAČUNALNIŠKE MREŽE / REŠITEV NI MOGOČE PRELAGATI NA KASNEJŠI CAS Hitrost komuniciranja kot moč strokovnosti Slovenska rojaka John F. Sitar, predsednik COR-STAR Business Compu-ting Go. iz New Yorka, in prof. dr. Anton Mavretič, ugledni raziskovalec na Boston University, se v teh dneh zadržujeta na krajšem poslovnem obisku v Sloveniji. Odzvala sta se povabilu Ministrstva za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, ki je obema Američanoma posredovalo številne poslovne pogovore. Interesi CORSTAR/EZH Joint Venture so blizu dolgoročni strategiji znanstvenega in tehnološkega razvoja Slovenije, še posebej v smeri informacijskega povezovanja v enovit sistem, ki mora naši državi zagotoviti primerjalne prednosti na področju prenosa znanja med Zahodom in Vzhodom. Kot strokovnjaka si prizadevata pospešiti proces promoviranja slovenskega znanja v Evropi, soustvariti pogoje za uveljavitev na tržišču znanja in čim prejšnje doseganje evropske ravni na teh področjih. Vsaka zamujena minuta lahko povzroči kronično zaostajanje, ki ga ni več mogoče nadomestiti. Zavedata se kritičnosti položaja, vendar z optimizmom ocenjujeta možnosti za primerne in kompleksne rešitve, pri katerih sta pripravljena na dolgoročno sodelovanje. John F. Sitar je prepričan, da pomen računalniških mrež, vozlišč in perifernih naprav stalno narašča. Na tem področju ima mnogo izkušenj. Zato je pripravljen na tesno sodelovanje pri načrtovanju in gradnji računal-nic, povezav, mrežnih naprav in lokalnih mrež (LAN) za razvejane in pisarniške sisteme. Na voljo ima rešitve za industrijske sisteme, prilagojene potrebam dejavnosti, ki tvorijo natančno opre-dejeno tržišče. Recimo za tako imenovane vertikalne trge, od oglaševalnih agencij, elektrogospodarstva, dobaviteljev zdravniške opreme in zdravil, pa vse do trgovin z živili. Njegovi sodelavci so dobri poznavalci posameznih delov tržišča, kar pomeni, da lahko ponudi celostne rešitve. Za manjša podjetja je učinkovita računalniška povezava vsaj toliko pomembna kot za velika. Tudi v primeru, če najem celotnega sistema za obdelavo podatkov ni primeren, je mogoče najti druge rešitve. V Sloveniji ocenjuje kot zelo perspektivne velike sisteme, multime-dialne komunikacije, povezave z optičnimi fibri, poštna omrežja in druga področja. Svoj softvvare prilagaja posameznim razvojnim projektom in sistemom za vertikalne aplikacije. Seveda je od slovenskih sogovornikov in partnerjev odvisno, koliko bodo neprofitna prizadevanja Sitarja in Mavretiča tudi v dejanjih uspešna. Pravita, da sta doslej naletela na razumevanje. Prof. dr. Anton Mavretič je prispel kot Sitarjev svetovalec. Ima dragocene raziskovalne izkušnje, saj je deloval na MIT in drugih uglednih ameriških inštitutih. Sodeluje pri projektu merjenja solarnega vetra, ki ga bodo v okviru NASE uresničili v prihodnjem letu. Program testirajo, kar pomeni, da je v zaključni fazi. VOJAŠKA TEHNOLOGIJA / POSTOPNO RAZKRIVANJE RUSKIH NAČRTOV Zgodnji razvoj velikih raket križark je navduševal Ruse Nekdanja Sovjetska zveza je že sredi petdesetih let razvijala in tudi preskušala vliko nadzvočno raketo križarko, toda program je bil pozneje opuščen v korist razvoja medcelinskih balističnih raket (ICBM), ki so jih začeli razvijati nekako v istem času. Nedavno so izvedenci ruske industrije (ne glede na dejstvo, da je bilo to orožje odpovedano), - je za Sovjetsko zvezo predstavljalo močno tehnološko bazo in izkušnje pri razvoju posebnih pogonskih motorjev (ramjet), hitrem letenju in ostalih tehnologijah, ki so povezane z nadzvočnimi hitrostmi. Podrobnosti o tej raketi križarki ali izstrelku, imenovanem Vihar, se sedaj prišle v javnost kot del prizadevanj Rusije, da sporoča javnosti svoje vojaške podatke. Intenzivna prizadevanja, da bi zgradili raketo križarko, ki naj bi letele s trikratno zvočno hitrostjo, so se začela v letu 1954, preskusni poleti pa so se vrstili v letu 1957. Raketa križarka je bila izstreljena ob pomoči dveh rekat nosilk na tekoče gorivo, nato pa je nadaljevala svoje letenje s posbnim reakivnim motorjem. Pogonski motor rakete križarke (ramjet) je zasnoval M.M. Bond-arjuk, narejen je bil iz nerjavečega jekla, odpornega proti ognju. Kerozin je bil shranjen v obročasto oblikovanem rezervoarju; gorivo je predstavljalo 71 odstotka celotne teže tega orožja, kot izhaja iz sovjetskih podatkov. Sam izstrelek je imal suho težo 22 odstotkov, medtem ko je preostalih 70dstotkov predstavljala teža bojne konice.Preskušanja so se začela leta 1957, ko naj bi ovrednotili razmerje med startnimi raketami in raketno križarko. Ti testi so pokazali, da so mogoči dolgi poleti in v juniju 1957 so uvedli polete od delte reke Volge do vzhodnih obal Kamčatke. Med prvim dolgim preskusom je bila opravljena lSOOkilometrov dolga pot, nato pa so po radijskih zvezah ukazali raketi križarki, naj se obrne in vrne po isti poti. Med tem testom je leteča naprava opravila 4000 kilometrom dolgo pot. Ze ta uspešen polet je utrl pot še naslednjim, ko naj bi, vsaj kot navajajo inženirji, orožje doseglo svoj polni domet ali akcijski radij. Za Vihar je bil razvit dvojni navigacijski sistem, kar je bilo nujno že zato, ker je imel tolikšen doseg. Inercijski sistem za vodenje je uporabljal žiro-skopsko ploščad in akce-lometr, podobne tistim, ki so jih razvili za sovjetske balistične rakete. Dodatno je zvezdni navigacijski sistem dejal morebitne popravke smeri. Enota je imela žiroskopsko ploščad, na kateri je bila na- meščena naprava, ki je sledila zvezdam druge magnitude ali celo še svetlejšim. Inženirji, seznanjeni s programom Vihar, pravijo, da so Sovjeti začeli preučevati zvezdno navigacijo že leta 1947; kar med poletom so preskušali različne operacijske sisteme na različnih vrstah letal. Ta testiranja so se začela v zgodnjih petdesetih letih.Prve štiri polete dolgega dosega so opravili ponoči, takrat so preveriti delovanje zvezdne navigacije. Peti in zadnji polet rakete križarke pa je bil podnevi, ob tej priložnosti so delovanje te naprave tudi v dnevnih razmerah.Ena od tehničnih težav, ki jo je bilo treba rešiti, je zahtevala razvoj izredno kakovostnega stekla, ki naj bi dajalo dovolj dobro zaščito zvezdnemu navigacijskemu sistemu pri trikratni zvočni hitrosti. Posebne ploščate steklene plošče so bile rezultat preučevanj in operativnih zahtev, poudarjajo inženirji. Kljub uspešnim poletom je bil program Vihar končan v začetku leta 1958, preostali izstrelki pa so bili uničeni, saj je tako ukazala vlada. Vladni izvedenci in strokovnjaki pravijo, da se je to zgodilo zaradi več vzrokov, med katerimi je seveda poglavitni uspešen razvoj medcelinske balistične rakete R7, ki jo je konstruiral sovjetski inženir Sergej Koroljev. Za Vihar so tudi menili, da naj bi bil ranljiv s protirakatnim orožjem, pa tudi, da je bilo njegovo letenje do cilja prepočasno v primerjavi z balističnimi raketami. Inženirji tudi pristavlljajo, da se je razvoj Viharja začel v Koroljjevem konstrukcijskemu biroju, nato pa je bil prenesen v biro, ki ga je vodil S.A. Lavoč-ki, saj je imela skupina Koroljeva polne roke dela pri razvijanju balistične rakete. V tem času so skušale tudi ZDA razviti hitro raketo križarko. Firma North American Avia-tion je sprejela program Navaho, ki je predstavljal veliko medcelinsko raketno križarko, ki so jo prav tako izstrelili z nosilnimi raketami in je dosegla trikratno hitrost zvoka. Prva uspešna izstrelitev XDSM-64 Navaho je bila v marcu 1957, toda različni problemi so bili vzrok, da so program odpovedali že po nekaj mesecih. Obe raketi križarki - in Vihar tudi ameriški Navaho -sta obogatili znanost z izkušnjami glede konstrukcije in delovanja hitrega orožja in letal. Risba; Vihar je imel na vrhu trupa posebne steklene plošče, da so tako zaščitili zvezdni navigacijski sistem med letenjem s trikratno zvočno hitrostjo, je imel na vrhu trupa posebne steklene ploSče, da so tako zaščitili zvezdni navigacijski sistem med letenjem s trikratno zvočno hitrostjo. RAČUNALNIŠTVO Moje mesto za program Windows Dušan Mernik Moje mesto za program Windows, ki bo ogrel tudi tiste, ki jim računalnik še ni blizu. Zmogljiva strojna oprema ter grafično orientirano operacijsko okolje sta temelj na katerem programerji gradijo novo generacijo programov. Z njimi si bodo uporabniki lahko izdatno pomagali tudi pri »drob- jenje razdalj med posameznimi točkami oz. ugotavljanje celotne poti izvede na zelo enostaven način. Prednost elektronskega zapisa podatkov se pokaže tudi pri podrobnejšem opazovanju določenega področja, kamor lahko premaknemo okno in opazujemo povečano sliko, pride pa do izraza nih« vsakodnevnih opravilih, ki večini jemljejo preveč dragocenega časa. Večina kajpak ne piše samo dopisov ali preračunava preglednic, temveč jih veliko preživi dobršen del dneva tudi na poti, kjer bi pomoč računalnika potrebovali v drugi obliki. Določenim skupinam poklicev je npr. hitro iskanje ulic, trgov, istitu-cij idr. bolj pomembo kot avtomatizacija pisarniškega poslovanja, saj lahko vsakodnevno na lastni koži občutijo okornost papirjev in izgubo časa, ki je povezana z dosedanjim načinom dela. Takšnemu nadležnemu in zamudnemu iskanju ulic ali objektov po karti mesta Ljubljane so zato pri Marandu narediti konec. Z računalniškim zemljevidom Moje mesto za Windows, ki vsebuje informacije o več kot 2.000 uticah in značil- tudi pri selekcioniranju posameznih značilnosti mesta (parki, hoteti, šole, cerkve, knjižnice idr.). Struktura uporabnikov bo prav gotovo zelo pestra: od menedžerjev in zdravnikov do šoferjev in prodajalcev knjig. Prodajalec programa pa vidi njegovo uporabnost posebno za turistične agencije, kurirske službe, za dostavo pošiljk in hrane na dom, komunalna in servisna podjetja, prodajo na domu, službe za informacije idr. Program Moje mesto bo lahko dobro služil tako uporabnikom namiznih osebnih račnal-nikov kot tudi zmogljivejših notebookov. Slednji bodo s tem programom povečali uporabnost svojih prenosnikov, posebno kasneje, ko bodo na razpolago tudi programi za druga slovenska mesta, ki so v pripravi. nostih mesta, ki so spremenjeni v 5600 krat 4400 slikovnih barvnih točk, željeni podatek najdemo takoj, brez branja koordinat, prepogibanja in zlaganja karte. Program iskano ulico z utripanjem »oživi«, tako pa jo na zaslonu lahko hitro najdejo tudi tisti z manj ostrim vidom. Uporaba programa je zaradi okolja Windows zelo enostavna in praktično ne zahteva drhgega kot nekaj spretnosti za klikanje z miško. Tako se tudi hitro mer- Za delo z Mojim mestom za VVindovvs potrebujemo standardno opremo za to operacijsko okolje, to je osebni računalnik s 386 SX mikroprocesorjem ali boljšim, DOS 3.3 ali višjo verzijo, MS VVindovvs s slovenskimi znaki. Priporočeno: 2 MB ati več RAM, trdi disk z vsaj 5 MB razpolžljivega prostora, disketni pogon, VGA grafični podsistem, miška. Informacije: Marand Ljubljana, tel. 061/182-401, fax. 061/342-757. ŠPORT Sreda, 25. novembra 1992 NOGOMET o LOKOSTRELSTVO / VI. MEDNARODNI DVORANSKI TURNIR V V GORICI KOŠARKA / DEŽELNI MLADINCI NAJMLAJŠI Mladost - Gradese 6:1 (6:1) STRELCI: Florenin (3), M. FerletiC, Jelen, D. Fer-letič. MLADOST: D. Devetak, Saigo, Prinčič, Mk. Jarc, Petejan, Gorjan, M. Devetak, D. FerletiC, Jelen, M. FerletiC, Florenin (Mt. Jarc, Dav. Devetak, Cotič) Tekma se je za domaCe zaCela precej slabo. Že v 2. min. so namreč gostje povedli z enajstmetrovko, ki jo je sodnik dosodil zaradi igranja z roko enega od domačih branilcev v kazenskem prostoru. To pa domačega moštva ni zmedlo in do izenačenja je prišlo že čez kako minuto, nakar so s prodorno in učinkovito igro nasprotnike dobesedno zmleli, saj so dodobra napolnili mrežo ne preveC kvalitetnih gostov. Tudi v dragem polčasu so naši imeli stalno pobudo v svojih rokah in si ustvarili veliko število priložnosti, vendar rezultat se do konca ni menjal. V soboto je na sporedu 11. kolo. Mladost bo tokrat gostovala v Staranzanu pri istoimenski ekipi. Tekma se bo pričela ob 15. mri. (Vili Prinčič) OSTALI IZIDI 10. KOLA: Pro Romans - Romana 4:0, Lucinico - Sanrocchese 2:2, Como - Mossa 0:4, S. Sergio - Pieris 0:2, Opicina - Staranzano 11:0, San marco - Aris 1:2, Isontina - Monfalco-ne 2:0. LESTVICA: Mladost 17, Mossa 15, Isontina in Opicina 14, Pieris 11, Pro Romans 10, MOnfal-cone 9, Como 8, S. sergio 7, San Marco u, Staranzano, Gradese in Lucinico 5, Aris 4, Sanrocchese 3, Romana 1. ZAČETNIKI Sovodnje - Sanrocchese 1:1 (0:0) STRELEC ZA SOVODNJE: Bagon v 45. min. SOVODNJE: Gergolet, Mauri, Cotič, Pavšič, Figelj, Zanier, Bagon, S. Tomšič, Todde (Brani), D. Tomšič (R. Tomšič), Monti (Pema). Sovodenjci so tokrat zelo dobro igrali in se požrtvovalno borili. V prvem polčasu sta bili ekipi enakovredni, v nadaljevanju pa so gostitelji pokazali boljšo igro in povedli. Kljub požrtvovalnosti vseh igralcev pa so nasprotniki v zadnjih minutah izenačili. (A. Pavšič) MLAJŠI CICIBANI Primorje - Junior Casarsa 6:0 (3:0) STRELCI: Švara 4, Kante 1, Pilat 1. PRIMORJE: Furlan, Antonini, Milic, Tomizza, Kante, Švara, Pipan, Emili, Pilat, Stoka, Suc. Trije zadetki na polčas so omogočili našim malim igralcem, da so zmagali zasluženo tekmo. Nasprotnik je bil šibkejši in je samo dvakrat streljal na vrata. RdeCe-rumeni so prikazali dobro skupinsko igro, si lepo podajali, tako da so imeli mnogo priložnosti za gol. V prvem delu sta gole dosegla Kante in dvakrat Švara, v drugem polčasu pa smo videli ponovno dva zadetka Švare in zadetek Pilata. Med primorjaši lahko pohvalimo Švaro, ki je bil najboljši na igrišču. (Gorazd) MLADINSKE IGRE NSSI. Trinko - NSS »Locchi« 4:1 (2:0) STRELCA: Florenin (3), Cemic. SOLA TRINKO: D. Devetak, PrinCiC, Moro, Jarc, Petejan, D. FerletiC, M. Devetak, Jelen, Dav. Devetak, Gorjan, Mažgon, Morgut, Cemic. Enajsterica NSS »I. Trinko« iz Gorice je na najboljši naCin pričela pokrajinski del Mladinskih iger. Čeprav naši predstavniki niso igrali najbolje, so razmeroma brez večjih težav ugnali sovrstnike goriške šole »Locchi«. Naj omenimo, da ekipo šole Trinko sestavljajo v glavnem igralci Mladosti iz Doberdoba, katerim so se pridružili še nekateri, ki igrajo v dragih goriških klubih. S to zmago so si zastopniki naše šole priborili pravico za vstop v drago fazo, kjer se bodo srečali s šolo Ascoli, prav tako iz Gorice. Tekma bo ponovno na igrišCu v Podgori in sicer v ponedeljk 30.11.92 s pričetkom ob 14.15. (Vili Prinčič) Na zelo uspeli prireditvi padla tudi dva rekorda Predstavnika Zarje Metlika in Ražmova osvojila drugo mesto V nedeljo je bil v Gorici VI. turnir indoor v lokostrelstvu. Prireditev so zelo dobro organizirali elani LK Naš Prapor in je odlično uspela, saj sta bila dosežena dva rekorda. V telovadnici Kulturnega doma v Gorici je nastopilo 78 lokostrelcev, ki so predstavljali številna društva. Iz Slovenije so prišli Kamnik, Muta, Tolmin, Ljubljana, Bistrica, Moste in Ankaran. Iz Furlanije julijske krajine so nastopali klubi iz Humina, Maniaga, Vidma, Gorice, Krmina, Tolmeca, Tržiča in Trsta. Turnirja so se udeležili tudi lokostrelci Ciliensi iz Ceggie v Venetu. Slovenske barve je branila bazoviška Zarja, lokostrelci Našega prapora pa niso nastopili, saj so bili zaposleni z organizacijo. Kot smo že prej omenili sta bila dosežena dva rekorda. Slovenski rekord je padel v kategoriji deklic, kjer je Darja Rosa, Članica LK Ankaran, dosegla zavidljiv uspeh. Drugi rekord je dosegla vrsta veteranov LK Isonzo iz Gorice, ki je s 1570 doseženimi točkami postavila nov italijanski rekord v svoji kategoriji v ekipnem nastopu. Glede na rezultate lahko rečemo, da so si slovenski in italijanski lokostrelci delili prva mesta. Pri posameznikih je v kategoriji senior zasedel prvo mesto Kamničan Mitja Dolinšek (instinktivno moški), v isti kategoriji pri ženskah, vendar v compuondu, pa je bila najboljša Irena Rosa iz Ankarana, pri moških Klemen Dušan Klemen iz Mute, pri veteranih pa Novogoričan BauCar. V prostem slogu v mladinskih kategorijah so prišle do izraza italijanske ekipe. Pri narašCajnicah je zmagala Krmincanka Mauro, pri moških Bisiani iz Gorice. Pri najmlajših je bil prvi Visintini iz Krmina. V kategoriji junior jev je bila pri ženskah prva Facchinijeva iz Vidma, pri moških pa Krumpe-star iz Kamnika. Pri deklicah, kot že omenjeno, je bil dosežen slovenski rekord. Pri seniorjih je pri ženskah slavila TržiCanka Vončina, pri moških VidemCan Nar-duzzi, pri moških veteranih pa Codispoti iz Gorice. Ekipno vzeto je bila v skupnem seštevku prva ekipa iz Vidma, draga iz Trsta, tretja iz Gorice, pri mlajših pa vrsta iz Krmina. Kamničani in Ankarančani so zasedli prva mesta pri tekmovanju instinktivno in compound. Predstavniki Zarje v celoti niso posegli po najvišjih mestih, vendar so se v nekaterih primerih približali najvišji stopnički. Treba je omeniti 2. mesto Metlike v prostem slogu in 2. mesto Katje Ražem v ženski kategoriji proštov kateri je ekipa Zarje zasedla 4. mesto. (MJ) PLAVANJE / V TR2ISKEM OBČINSKEM BAZENU_ Mladi borovi tekmovalci izpolnili vsa pričakovanja Najbolj se je med začetnicami izkazala Mojca Kovačič TENIS / DEŽELNE KATEGORIJE Vrsta predstavnikov Gaje odslej v višjih kategorijah Mladi Borovi plavalci so v nedeljo sodelovali na mednarodnem plava-lem tekmovanju v TržiCu, veljavnem za 5. hitrostno trofejo. Tekmovanje je bilo izredno množično, saj je startalo skoraj 150 deklet in 160 fantov iz vse naše dežele ter iz Slovenije in Hrvaške. V tako številni in moCni konkurenci, seveda mladi borovci niso imeli večjih možnosti za vidnejše dosežke, kljub temu pa smo lahko z njihovimi nastopi zadovoljni. Vedeti je namreč treba, da so se pomerili z vrstniki iz višjih kategorij, šlo pa je tudi za prvi letošnji tekmovalni preizkus. Čeprav po najvidnejših mestih niso mogli poseči, je bilo tehnično vodstvo Borovih plavalcev zadovoljno zlasti s tistimi plavalkami, ki trenirajo že vec Časa, saj so v celoti izpolnile pričakovanja. Najuspešnejša med njimi je bila Jasna SimCiC, ki je v svoji kategoriji zasedla zelo dobro 25. mesto, z minimalno razliko pa se je za njo uvrstila na 27. mesto Nicoletta Coros-sez. V začetniški kategoriji pa je bila med našimi dekleti najboljša Mojca KovaCiC, z uvrstitvijo na odlično 14. mesto. Mojca je bila tudi edina naša plavalka, ki je (na progi 50 metrov prosto) prinesla društvu 3 točke, veljavne za skupno ekipno lestvico. Med dečki se je najbolje odrezal Miloš Kalc, saj je bil med našimi plavalci kar na treh progah najhitrejši. Na skupni lestvici začetnikov je bil sicer šele 30., upoštevati pa moramo, da je plaval v konkurenci tudi precej starejših tekmecev. Poleg omenjenih so Borove barve branili še Rosa Micol, Elisa Komar, Jana Ban, Biserka Cesar, Patrizia Flego, Alejandra Glavi-na, Eva Sancin, Matteo Feruglio, Mitja Malalan, Walter Bullo, Cristian Chirani, Oskar Perosa in Marko Zupan. Naši plavalci so nastopili tudi v obeh štafetah 4x50 m mešano. Na obeh progah so popravili dosedanja društvena rekorda. Na tem tekmovanju je Bor prvič sodeloval kar s 17 tekmovalci, kar dokazuje, da postaja tudi tekmovalno plavanje med našimi najmlajšimi vedno bolj priljubljeno. -boj- Deželni odbor teniške zveze je ob koncu tekmovalne sezone že sestavil razpredelnice klasificira-nih igralcev, ki bodo veljale za prihodnje leto. Med številnimi napredovanji in novimi vstopi lahko letos z zadovoljstvom beležimo tudi napredovanja predstavnikov teniške sekcije gro-pajsko-padriške Gaje. Med moškimi se je tako Dorjan Gomizelj povzpel od C4 do C2, medtem ko sta v skupino C4 zdaj napredovala brata Aleš in Borat Plesničar, skupaj z njima pa tudi Alberto Prelec. Velja poudariti, da v ženski razpredelnici ostaja Cirila Devetti še naprej v skupini Cl. Nedvomno so ti preskoki iz nižje v višjo kategorijo lepo priznanje za tekmovalce same in za društvo. Po večletnem delovanju in prizadevanju se tako kažejo otipljivi znaki napredka našega edinega teniškega kluba, ki bo lahko prihodnje leto nastopil v moškem prvenstvu C lige z lastno ekipo. Zadoščenje ob doseženem pa bo istočasno spodbuda k nadaljevaju in izboljšanju dosedanjega dela. Konec tedna Madžari obiskali Trst V soboto in nedeljo se je mudila v Trstu številna skupina mladih športnikov z Madžarske, ki se je odzvala vabilu odbora Trieste 2000, ki ga sestavljajo tržaška občina in pokrajina, CONI, tržaška trgovinska zbornica ter krajevna turistična in sejemska ustanova. Madžari so se s tržaškimi vrstniki pomerili v judu, sabljanju, lahki atletiki, tenisu, nogometu, pen-tatlonu ter streljanju. KonCni izkupiček je bil 5:2 v korist gostov. V teniški ekipi, ki je slavila z rezultatom 3:1, je bil tudi gaje-vec Borut Plesničar, ki je s 6:3, 6:1 premagal Jozse-fa Kleina. V soboto je v dvorani Ginna-stice Triestine potekala slovesnost, med katero so toplo pozdravili vodjo madžarske delegacije Gyulo Zsivotzkega, ki je v metu kladiva na rimski olimpiadi osvojil srebrno medaljo, na mehiški pa celo zlato. Ob isti priložnosti so tudi podelili priznanja tržaškim olimpijcem in mednarodnim sodnikom iz Barcelone. Med nagrajenimi je bila tudi Sirenina jadralka Arianna Bogateč. Borovci osvojili dve novi točki na račun SGT Nov poraz Cicibone (- 32) Bor Radenska - SGT 88:82 (39:39) BOR: Simonič 19 (4:4), Vidali, Verri NV, Bandi NV, Palmisano NV, Giacomini 12 (2:4), Samec 16, Gallopin 9 (1:2), Debeljuh 16 (8:8), Cupin 4, Grbec 12 (1:1); trener Martini. PM: 16:19. SON: 22. 3 T: Simonič 1:3, Grbec 1:1, Debeljuh 0:3, Gallopin 0:1, Giacomini 0:1. Ekipi sta bili enakovredni, ves Cas pa sta igrali tudi izredno nepazljivo. Veliko sta zgrešili, predvsem veliko je bilo izgubljenih žog. Borovci sO že v samem prvem delu srečanja zabeležili kar 18 izgubljenih žog. Nasprotnika sta se vseskozi izmenjavala v vodstvu, devet minut pred koncem tekme so gostje vodili s štirimi točkami prednosti 60:64, nato so domačini pospešili tempo igre in s protinapadi najprej izenačili, nato pa še povedli. SGT je nato ponovno nadoknadil zamujeno (v 38’ 80:80), a prav v zadnji minuti so bili borovci bolj prisebni in slavili tesno zmago. Belozeleni morajo absolutno izboljšati skupinsko igro, obenem pa v igri niso konstantni. Tokrat je vreden omembe le Giacomini. (U.A.) Santos - Cicibona Radenska 76:42 (37:21) CICIBONA: Filipčič 8 (1:1), Punis 3 (0:2), Korošic, Rudež 6, Križ-manCiC 3 (1:3), Barini 1 (1:2), Bajc 19 (9:12), Umer 2, Škabar (0:2); Trener Jogan. PM: 12:22. SON: 15. 3 T: Punis 1, Filipčič 1. Mladinci Cicibone so kljub novemu visokemu porazu tokrat prikazali nekoliko boljšo igro, zlasti v obrambi in v bitkah za odbite žoge. Proti sicer skromni postavi Santosa so se belozeleni enakovredno upirali prvih deset minut tekme (15:14), zatem pa so proti agresivni conski postavi domačinov pričeli napadati brezglavo, s celo vrsto osnovnih napak in zgrešenih podaj, ki so Santosu omogočile, da s hitrimi protinapadih poviša prednost. Drugi polčas je bil podoben prvemu z vidno premočjo domačih košarkarjev, le občasno pa smo bili priča akcijam naše peterke, ki so bile vsaj na videz podobne košarkarskim gibom. Ob spodbudnemu napredku v obrambi je žal sledila totalna neučinkovitost v napadu, kjer je le Iztok Bajc nekajkrat prelisičil domaCe igralce. V obrambi sta največ zagrizenosti pokazala Barini in KrižmanCiC. (V.J.) Obvestila NAMIZNOTENIŠKI ODSEK ŠPORTNEGA ZDRUŽENJA BOR sporoča, da sprejema v društveni pisarni prijat® za vadbo rekreativcev vsak dan v uradnih ura od 17.00 do 20.00. Tel: 51377. SMUČARSKI KLUB BRDINA sporoča, da je sedež kluba odprt vsak ponedelj® . od 19.30 do 20.30. Prosimo vse, ki so Prin®m smučarsko opremo za sejem in je niso še prl dvigniti, naj se zglasijo na sedežu kluba. SD BREG ODBOJKARSKA SEKCIJA obvešča, da so treningi za dekleta letnikov 1980 in in 1981 ob ponedeljkih od 17.45 do 19' ^ ob sredah od 18.00 do 19:30 in ob Četrtkih 18.00 do 19.15. p Treninga minivoIleyja za deklice letnikov 198 ^ 1983 so ob ponedeljkih od 17.00 do 17.45 sredah od 17. do 18. ure. Hud poraz Smelta pri Efes Pilsnu Efes Pilsen : Smelt Olimpija 69:52 (35:20) ISTANBUL Dvorana Abdi Behtci, gledalcev 3000, sodnika Ivanov (Bolgarija) in Strelcov (Rusija). EFES PILSEN: Kome 13, Naumovski 13 (3:4), Aydin 7 (4:4), Richard 21 (4:9), Oyguc 10 (2:2), Sarica 5. SMELT OLIMPIJA: Horvat 2, Daneu 3, Cooper 8 (2:2), Langston 10, Hauptman 8, Vilfan 3, Gorenc 5 (1:2), Djurišič 13 (2:2). Košarkarji Smelta Olimpije so v prvi tekmi pokala pokalnih zmagovalcev nepričakovano (pre) visoko izgubili s turškim moštvom Efes Pilsen, in sicer kar z 17 točkami razlike. Ljubljančani so igrali brez najboljšega igralca, centra Slavka Kotnika, ki bi bil prav v mednarodnem tekmovanju najbolj potreben. Pred številnimi gledalci so turški košarkarji predvsem v zaključku tekme naše povsem nadigrali, najboljši pri gostiteljih pa je bil American Larry Richard, ki je dosegel tudi 21 točk. Smelt Olimpija je igral slabo, brez pravih idej, napravili pa so preveč napak. V drugem polčasu so tivolski košarkarji izid le zmanjšali na osem točk razlike, nekaj minut pred koncem je bilo 51:43, potem pa so ponovno popustili in zelo slabo zaključili uvodno tekmo v evropskem pokalu. Turki so igrali hitro, dobro v obrambi, izvedli pa so tudi precej protinapadov. Kljub slabemu sojenju so domači zmagali zasluženo. (A.V.) Danes in jutri italijanske ekipe RIM - Medtem ko je milanski Philips že včeraj zvečer proti atenskemu Peristeriju začel svojo pot v KoraCevem pokalu, bodo danes igrali še Phonola, ki se bo pomerila s solunskim Iraklisom, Messaggero, njegov nasprotnik bo atenski Panionios, in Clear iz Cantuja, ki bo igral v Zagrebu z istoimenskim moštvom. Jutri pa bodo v evropski ligi nastopili še Knorr, Scavolini in Benetton. Predvsem Knorr in Benetton bosta proti Limogesu in Malinesu skušala popraviti slab vtis iz prvih dveh kol, Čeprav igrata oba v gosteh, Scavolini pa se bo doma pomeril s Juventudom iz Badalone. NOGOMETNI POKALI / CAPELLO NE ZAUPA GULLITU, SAVICEV1Č 2E ODPISAN Goteborg naj bi ukrotila dvojica Van BasteivPapin Pokal prvakov privilegiran - Danes Se tri tekme v pokalu UEFA RIM - Lani vpeljani tekmovalni sistem s Četrtfinalnimi skupinami se je v nogometnem pokalu prvakov obnesel, zato je od letos dobil značaj stalnosti, prvo kolo v sezoni 92/93 pa je na sporedu že drevi. Vodstvo UEFA privilegira to tekmovanje tudi tako, da mu namenja najustreznejše urnike (20.30) za televizijske prenose. Tekmam pokala UEFA in pokala pokalnih zmagovalcev pa trda prede. Tem so namenjene popoldanske in pozne večerne ure ali pa torki oziroma Četrtki. Uradni sponzorji pokala prvakov so znane multinacionalke Olivetti, Philips, Mars, Nike in Ford Evropa. Za uvrstitev na finalno fazo tekmovanja bo vsak klub prejel skoraj dve milijardi lir nagrade, vsaka osvojena točka pa velja 440 milijonov lir. Favorit za končno zmago Milan bo za uvod na stadionu Meazza igral proti švedskemu IFK Goteborg. Trener Capello je že določil, da se bo v začetno postavo vrnil francoski napadalec Jean Papin (na sliki v progastem dresu) , igral pa bo namesto Gullita. Ostala tujca bosta Rijkaard in Van Basten, Boban sploh ni bil kandidat, a SaviCeviča so v klubu de faeto že odpi- sali. Zanimivo je, da bo v vratih spet igral elan mlade reprezentance do 21. leta Antonioli, ki je na nedeljskem mestnem derbiju z Interjem z neverjetno napako prikrajšal svoje moštvo za točko. V pokalu UEFA so na sporedu tekme osmine finale. Včeraj so jih odigrali štiri, danes bodo tri, v dveh od teh pa igrajo italijanska moštva. Juventus bo igral v Olomucu na Moravskem proti neugodni domači enajsterici. Olomuc je v prejšnjih dveh kolih izločil romunsko Universitateo in turški Fenerbahce. Trapattoni bo poslal na igrišče enajsterico, ki je v nedeljo premagala Torino. Seveda računa na uspeh, že opomnjeni Dino Baggio, Carrera, Kohler, Moller in Vialli se bodo morali izogniti rumenim kartonom in posledični diskvalifikaciji. Roma bo gostila turški Galatasaray, ki se lahko ponaša z izločitvijo nemškega Eintrachta. Boško v bo lahko tokrat spet računal na doprinos nekdanjega dirigenta reprezentance Gianninija, ni pa še gotovo nastop Caniggie. Galatasaray napoveduje spremstvo veC kot pet tisoč turških navijačev, ki bodo prišli iz vse Evrope. Nasprotnik ni slab, zato pa bo Boškov spet pred težko preizkušnjo. Znano je, da mnogi v klubu le Čakajo na nov spodrsljaj moštva za odslovitev trenerja. »Trenerja Galatasaraya, Nemca Feldkampa, sem že premagal s Feyenoordomin Sampdorio, ko je on treniral Kaiserslautern«, je pred tekmo opozoril Boškov. VČERAJŠNJA IZIDA Pokal UEFA Ajax - Kasiserslautem 2:0 (1:0) Standard Liege Auxerre 2:2 (1:0) DANAŠNJI SPORED Pokal prvakov Skupina A: Bruges -CSKA Moskva; Rangers Glasgovv - 01ympique Marseille. Skupina B: Porto -PSV Eindhoven; Milan -IFK Goteborg. Pokal UEFA Dinamo Moskva -Benfica; Roma Galatasaray; Sigma Olomouc; Vitesse Arnherm - Real Madrid (jutri). HRVAŠKA / Z ABSOLUTISTIČNIMI METODAMI SE VMEŠAVA V DELO REPREZENTANC Predsednik olimpijskega odbora Vrduljak bi rad vedril in oblačil v hrvaškem športu Daleč najbolj priljubljen športnik je Goran Ivaniševič, ki ima velike zasluge za promocijo Hrvaške v svetu - * n E Draži rovie nima težav z uveljavitvijo med najboljšimi košarkarji sveta Prišel je Cas za izbor T ,r. Antonom Vrdoljakom. športnika leta, a tokrat je ________________JURE ZORCIC__________________ NajveCji problem je to za zmagovalec znan, žago- BlaževiCa, ki ga Vrdoljak tovo bolj prepričljivo kot Novoselu in selektorju namesto Mršiča, ne glede ne prenese. Vrdoljak kdajkoli. Goran Petru Skansiju, se je na to, ali je ta pred tem zaradi tega tišči naprej Ivaniševič je tisto Vrdoljak odločil, da bo to dosegel tri ali trideset svojega intimusa Vlatka hrvaško podjetje, ki tre- idilo pokvaril, košev«, Tako Čakajo le Markoviča, človeka, ki se nutno posluje najbolje. Napovedal je že, da bo na prvi ugoden trenutek mu je v rekordnem Času In Čeprav sredstva iz nje- Skansija zamenjal in na za prestop, da bi rešili posrečilo spremeniti govih bajnih zaslužkov selektorsko mesto ime- vsaj nekaj denarja. Dinamo v balkansko konCajo na pultih banke noval Željka PavličeviCa, Evropsko tržišče pa je kremo, v kateri se ni Monte Carla, saj bi po tistega, s katerim Mirko hudo zasičeno in Ce nisi vedelo, kdo pije in kdo hrvaškem zakonu o pro- Novosel ne govori. Alibi American ali Dražen plača. Spomnimo se, da gresivnem obdavčenju za to Čistko je raCun, ki Petrovič, obeti za pogod- je HASK Gradjanski v od njegovih milijonskih ga je Novosel predložil bo niso najboljši. Anton pretekli sezoni ob zaslužkov ostalo komaj Hrvaškemu olimpijske- Vrdoljak se verjetno ne velikanskih zgrešenih za kavo in sendvič, je mu odboru, s predsed- bo pomiril toliko Časa, investicijah in sumljivih Ivaniševič vendarle heroj nikom Vrdoljakom. Z dokler ne bo zamenjal vlaganjih poražen in promocije Hrvaške v dnevnicami, ki so znaša- selektorja teniške repre- osramočen pristal na svetu. Bistveno je, da le trideset ameriških zentance Bruna Orešarja. petem mestu hrvaške lahko govoriš, in četrti dolarjev na dan, naj bi Vrdoljak je določil, da nogometne lige. lopar sveta izrabi zares košarkarji izpraznili bla- mora to biti Željko Nedvomno legendarna je vsako priložnost, da gajno HOO. Priprave so FranuloviC, s tem pa so Vrdoljakova nedavna resnica o hrvaškem boju namreč trajale veC kot sto Orešarjevo delo in izjava: »Doslej se nisem prodre v svet. Njegove dni, spremljevalna ekipa uspehi popolnoma zble- vmešaval, odslej pa bom zasluge po pravici pri- pa je bila zares številna. deli. In da bo stvar še jaz odločal, kdo bo selek- merjajo z deležem vrhov- Drugi nerešeni primer hujša, je karizmo, za tor«, nih politikov. v košarki pa je Ivo Nakič. katero Vrdoljak misli, da Trenutno najsvetlejša Seveda pa ima V Giboni so nekoliko je edini, ki jo ima, tema v hrvaškem športu Hrvaška tudi svojega precenili lastne moči, »porušil« sam Orešar, je dogodek za petdeset antijunaka, ki je na žalost podcenili pa posledice ker si je kar nekajkrat tisoC gledalcev na vodja hrvaškega športa, vojnih strahot in se zale- drznil ugovarjati Maksimirju na tekmi Antuna Vrdoljaka. On je teli pri nekem prestopu, Vrdoljaku. Hašk Gradjanski-Hajduk vsekakor najbolj oso- ki se je pokazal kot Da je oblast ena naj- in na tekmi Hrvaška-vraženi«frontman« zmota. Menda je sto tisoC bolj opojnih drog, Mehika, ko je bil stadion Hrvaške, ki se vCasih nemških mark stala samo potrjuje tudi Vrdoljakov prav tako poln. Ljudje se vede tako nasilno, kot Nakičeva izpisnica iz poseg v nogomet. Tudi vračajo na stadione, kak odvisnež, ki so mu Partizana, dečko pa je pri najbolj popularnem nogomet je ponovno popustila pomirjevala. imel tudi neke osebne hrvaškem športu je ta dobil svojo karizmo. Njegovo geslo pri delu je: zahteve, saj se je v prvem hip akutno vprašanje Samo Hrvaško vznemirja »Ni važno, kakšna je nastopu predstavil »kot selektorja. Ciro BlaževiC drug problem: kdaj bo odločitev, važno je, da je revež, ki je na Hrvaško ponuja kandidaturo konec embarga za nasto-moja«. Oblast človeka, ki prišel z enim samim glede na svojo popular- pe hrvaških klubov in zmeraj diši po predsed- kovčkom«. Nakič zdaj v nost, ki jo nedvomno reprezentanc v Evropi? nikovi vodici po britju, glavnem ne igra, v Zadar uživa na Hrvaškem. Ocenjujejo, da vsak klub pa je na žalost neomeje- in Split na primer sploh Aduta Josipa Skoblarja s prepovedjo nastopa na na. ni odpotoval, ker se je pa sta njegovo ime, ki v evropskih prvenstvih V zraku je tudi afera v bal, da bi se navijači Evropi še vedno veliko izgubi vsaj milijon zvezi s tistim hrvaških maščevali človeku, ki je pomeni, saj se ga spo- nemških mark zaradi športom, ki ima največ bil v Času najhujših spo- minjajo kot igralca in odsotnosti gledalcev, trofej - košarko. Ker je padov na napaCni strani, njegova sistematičnost marketinga in prestopov ljubosumen na uspehe z Narcisoidni trener pri delu. Kot tihi kandi- igralcev. Vendar pa olimpiade (srebro), ljubo- Gibone Aco Petrovič dat se pojavlja tudi zaenkrat še nihče ne sumen zaradi tega, ker vsakokrat najde Tomislav Ivic. Seveda pa more ponuditi nikakrš- zasluge v glavnem pripi- nekakšen kompromis in imajo vsi ti kandidati nih zagotovil o tem, da sujejo direktorju repre- Nakiča vpelje v igro zme- veliko napako: niso bo veto umaknjen že v zentance Mirku raj »v deseti minuti neločljivo povezani z prihodnji sezoni. NOVICE Sainz praktično že prvak CHESTER - Čeprav do konca 47. relija Anglije, ki velja kot zadnja dirka za svetovno prvenstvo, manjka še tretjina hitrostnih preizkušenj, je boj za osvojitev naslova prvaka v bistvu že odločen. Potem, ko je vodilni na skupnem vrstnem redu Spanec Carlos Sainz (toyota) po drugem dnevu prevzel vodstvo, se mu je njegov najnevarnejši konkurent za prvo mesto Francoz Didier Auriol (lancia delta integrale) vCeraj približal na samih 20 sekund zaostanka, vendar pa je v eni od večernih hitrostnih preizkušnjah zapeljal s ceste in tako ostaja na tej dirki praznih rok. Končni uspeh Sainza lahko ogrozi še Finec Juha Kankkunen (lancia delta integrale), ki pa ima že 1:09 zaostanka. Lahka zmaga Misure RAVENNA - V prvem dnevu kvalifikacijskega dela odbojkarskega klubskega svetovnega prvenstva je milanska Misura z gladkim 3:0 (15:11, 15:11, 15:5) premagala brazilskega prvaka Banespo. Moštvo iz Sao Paolo je razočaralo. Ilič postal rekorder BEOGRAD - Kapetan KK Crvena zvezde, Nebojša nič, je postal novi rekorder rdeCe - belih v številu doseženih košev na prvenstvenih tekmah. Beograjski strelec je na tekmi zadnjega kola proti Privredni banki v Novem Sadu »prerešetal« koš domačih, saj je dosegel kar 71 točk. Poseben pečat tej zanimivosti daje »resnost« tekme, ki se je končala s tesno zmago Zvezde oziroma Nebojše Iliča. (TANJUG) Cincinnati: Optimizem 101:60 (50:32) CINCINNATI (OHIO) - V osmi, predzadnji, tekmi na ameriški turneji so postojnski košarkarji še enkrat visoko izgubili, tokrat proti zelo dobrim študentom znane univerze, za katero je preje igral tudi Mike Reichneker. Tekmo si je ogledalo rekordnih 10.000 gledalcev, praznih mest je bilo tako le še 3.500. Najboljši so bili Jelnikar, Tiringer in Pakiž. (T.S.) Paloma Branik: Eger 3:2 (7,10,-9,-11,10) MARIBOR - Odbojkarice Palome Branike so v srednjeevropski super ligi drugič zmagale, tokrat proti solidnim madžarskim igralkam, ki so sicer osvojile dva niza. Pred 100 gledalci so gostiteljice prikazale najboljšo igro v tej sezoni, hitro so povedle, nato popustile, na koncu pa kljub vsemu osvojile točki. (M.L.) Menotti »naj« selektor BUENOS AIRES - Po anketi med 109 argentinskimi nogometnimi strokovnjaki, ki jo je pripravil športni tednik »El Grafico«, je Cesar Luis Menotti najboljši argentinski selektor državne reprezentance vseh Časov. Prejel je 39 glasov, njegov tradicionalni tekmec Carlos Bilardo pa le pet, kar ga postavlja šele na šesto po priljubljenosti. Pred njim so, poleg Menottija, še Zubeldia (14), Reanto Cesarini (13), Adolfo Pedeernera (8) in Angel Labruna (7). Devetdeset odstotkov istih anketirancev je tudi odgovorilo, da je Maradona najboljši igralec, kar so jih kdaj koli videli igrati, na lestvici popularnosti aktivnih argentinskih nogometašev pa vodi Caniggia (76 točk) pred Redondom (66), Batistuto (65), Maradono (57) in Acosto (26). Messina in reprezentanca BOLOGNA - Kdo bo nasledil Gambo za krmilom italijanske košarkarske reprezentance? Ob izteku mandata zdajšnjemu selektorju je ugibanj vse veC, posebno odkar je iz košarkarske zveze pronicnila vest, da bo bodoči trener azzurrov lahko hkrati treniral tudi v klubu. V zadnjih dneh se je pogostokrat pojavljalo tudi ime trenerja bolonjskega Knorra Ettora Messine, ki pa je včeraj z izjavo, da trenira »močno ekipo odličnega kluba« dal razumeti, da ga reprezentance ne mika. Poznavalci omenjajo tudi Tanjeviča, a njegova kandidatura bi verjetno naletela na odpor združenja italijanskih košarkarskih trenerjev. Despaigne igra le za slavo in Fidela HAVANA - Kubanski odbojkar Joel Despaigne, za katerega se že nekaj let potegujejo domala vsi najbolj premožni italijanski prvoligaški klubi, je demantiral vest, objavljeno v italijanskem tisku, da mu je kubanski predsednik Fidel Castro izrecno prepovedal oditi v tujino. »Čeprav priznam, da bi se rad preizkusil v profesionalnem svetu, bi to storil edinole zaradi ponosa, nikoli pa zavoljo denarja. Nikoli nisem izjavil, da Fidel Castro našim športnikom prepoveduje profesionalizem. Temu se odpovedujemo zaradi principa. Doma imamo vse pogoje za življenje in treniranje, zato nam svoje nadarjenosti ni potrebno prodajati v tujini«, je poudaril »pravoverni« Despaigne. Smrt z bele točke BUENOS AIRES - Vratar nekega argentinskega amaterskega nogometnega moštva je umrl zaradi infarkta, potem ko je s prsmi ubranil silovit strel z bele točke. Žrtev je 23-letni Vicente Vasquez. Športni podvig vratarja se je po nekaj sekundah spremenil v tragedijo, saj Vasquez ni imel niti Časa, da bi objel soigralce, ko se je zgrudil na tla in izdihnil, ne da bi mu lahko kdor koli pomagal. FISA o VVilliamsu molči PARIZ - Mednarodna avtomobilistična zveza FISA ni hotela komentirati vesti nekega dnevnika, da hiša formule ena VVilliams Renault zaradi zamude pri vpisovanju tvega izključitev iz prihodnjega svetovnega prvenstva v formuli ena. Pri FISA so le dejali, da bodo seznam vpisanih moštev objavili 75 dni po zaključku zadnje letošnje dirke, se pravi Gez približno dva meseca. Do tedaj bo skrivnost ostala, Čeprav pri VVilliamsu pravijo, da se nimajo Česa bati. PRIREDITVE Sreda, 25. novembra 1992 Jože Cesar - Tihožitje Vživljanje v dušo posameznika Jutri bo v prostorih TK Galerije odprtje antološke razstave del tržaškega slikarja Jožeta Cesarja. Med umetnikovimi stvaritvami so ostali vsem najbolj v spominu prav gotovo portreti, krajine in scenografije. Številni so portreti, ki jih hranijo tako zasebniki, kot muzejske zbirke in ki izpričujejo Cesarjevo vživljanje v dušo posameznika. OdloCno nizanje potez s čopičem in živi barvni kontrasti so v vsakem portretu avtonomno zaživeli, stvarno, a obenem prodorno orisali temperament portretiranca. Letnik 1907 je že v zgodnji mladosti izkazal talent za likovni izraz, vendar mu niso bile razmere vojnega obdobja najbolj naklonjene, da bi lahko svoj študij izpopolnil. Po Ciril-Metodovi šoli v Trstu je obiskoval tečaje figure pri mestnem muzeju Revoltella ter vseskozi veliko ustvarjal. Po vojni je bil med soustanovitelji tržaškega Slovenskega narodnega gledališča, kjer je tudi deloval kot scenograf vse do upokojitve. Kulise je dosledno izdeloval in tudi sam barval, prav zato hranijo popolno izraznost njegovega likovnega temperamenta. Gleda- Jasna Merku liški muzej hrani še izvirne makete in seveda fotografsko dokumentacijo. Po Cesarjevi smrti leta 1980 smo pred leti doživeli razstavo manjših formatov v prostorih Kulturnega društva Tabor na Opčinah. Razstava v TK galeriji predstavlja obenem spomin na ustvarjalca, ki je s svojo doslednostjo in živim slikarskim temperamentom, predvsem pa z nenehnim delovnim zagonom oplemenitil tržaško likovno dogajanje, obenem bo pa jutrišnja razstava pravi likovni dogodek: tokrat bo na ogled vrsta akvarelov, nekaj risb in temper, ki ostajajo še nepoznane, saj jih ni še umetnik javno razstavljal. Malokdo dejansko ve, da je Cesar dosledno gojil tehniko akvarela: razstava nam nudi tako priložnost, da spoznamo vsaj izbor te obširnejše umetnikove dejavnosti. Tematsko bomo v tej likovni produkciji, ki sega od zgodnjih 30 let do razdobja med leti 1950 - 1960, spoznali istrske in kraške krajine. Kot se je znal Cesar vživeti v dušo portretiranca in ujeti bistvene poteze in duhovni izraz, tako je znal v krajini ujeti preko barv- ne izraznosti oblikovno sintezo posameznih form in posredovati gledalcu v vsej svoji svežini ljubezen do krajine, ki jo je sam umetnik globoko občutil. Ob odprtju razstave bo spregovoril umetnostni kritik dr. Giulio Monte-nero, ki je napisal tudi uvodni tekst kataloga. Med drugim v predstavitvi utemeljuje modernost tega ustvarjalca, ko pravi, da»nujna in vztrajna moralnost Cesarja priča namreč o neki bistveno moderni realnosti, ki se zato predstavlja samo v bodoči obliki, bodisi v načinih predstavitve. Cesarju je tuja vsaka bežeCa iluzija, celo iskanja, ki se naslanjajo na novost formalnih izumov, so mu tuja, najde smisel figuralno-sti le v neusmiljeni analizi realnega. Instrumente za to analizo išče v sodobnem jeziku in, Ce je potrebno, tudi v avantgardi. »Vsekakor pa je po njegovem mnenju ta razstava samo sinteza Cesarjevega slikarstva. Med pomembnejšimi razstavami, na katerih je Cesar sodeloval, velja omeniti trienalo v Milanu, predvsem pa prvo veliko razstavo slovenskih zamejskih slikarjev, ki je bila v Ljubljani leta 1954. TRST / GOSTOVALA STA MLADA RUSKA SOLISTA Prepričljiv nastop dua Jože Koren DUO KULEŠOV—BERLIN MED NASTOPOM NA OPČINAH (FOTO FERRARI) V Trstu sta se v teh dneh mudila ruska koncertanta iz Sankt-Peter-burga (bivšega Leningrada), violinist Viktor Kulešov in violinist Aleksander Berlin. Oba sta elana petersburškega Simfoničnega orkestra, prvi kot koncertni mojster, drugi kot prva viola. Za seboj imata že vec gostovanj v duu tako doma kot po Evropi, na turneji po Italiji pa sta zdaj drugič. Snemala sta tudi za radio in posnela plošCo. Do njunega gostovanja v Trstu je prišlo tudi po zaslugi našega violinskega solista Crtomira SiškoviCa. Gosta sta najprej v nedeljo dopoldne nastopila v openskem Prosvetnem domu v okviru« Openskih glasbenih srečanj«v priredbi SKD Tabor, v ponedeljek popoldan pa je njuno prisotnost v našem mestu izkoristila Glasbena matica in ju povabila na»Pegadoško uro«za gojence svoje godalske šole in tudi druge. Mojstra sta v Gallusovi dvorani gojencem zaigrala Mozartov duo v G-duru za violino in violo ter Pleyelov Duo v C-duru. Izvedbi je sledil pogovor med gojenci, pedagogi CM in izvajalcema o interpretativnem pristopu in drugih značilnostih izvajanja v duu vio-lina-viola. Prevajalsko vlogo je imel prof. Žarko Hrvatic, sedaj violinski pedagog na konservatoriju Tartini in violinist glasbenega kvarteta CM. Nedeljski koncert obeh mladih ruskih koncertantov na Opčinah je privabil v Prosvetni dom lepo število poslušalcev, ki so bili deležni res prvovrstnega muziciranja v izvajanju Mozartovega Dua v G-duru, I Boccherinijevega Dua v F-molu in Pleyelovega Dua v C-duru, za nameček pa še stavka Largo iz Boccherinijevega Dua. Viktor Kulešov in Aleksander Berlin sta i se predstavila kot odlično uigran duo z izdelano individualno tehniko in velikim smislom za stilno interpretiranje del, ki so le redko pojavljajo na koncertnih programih. Se posebej je bil užitek poslušati topel zvok viole v vseh legah in violinistovo zvocn o Čistost. NOVICE Nocoj v gledališču Mlela večer velikega jazza Pianist Ralph Sutton in skupina Luisiana Jazz Band sta nocojšnja gosta tržaškega jazzovskega krožka, ki je med redkimi tržaškimi organizatorji jazzovskih koncertov. Ralph Sutton je že večkrat nastopil v Trstu, vendar pretežno kot solist, medtem ko ga bo tokrat spremljala skupina, ki je povzela ime po znanem lokalu v Genovi, ki ga vodi Gior-gio Lombardi. Tako lokal kot nocojšnji izvajalci so se zapisali tako imenovanemu tradicionalnemu jazzu, zvrsti, v kateri Sutton že dolgo kraljuje kot eden najbolj priznanih pianistov. Vrsto let je Sutton nastopal z najbolj priznanimi orkestri in skupinami, igral je v znanih lokalih, istočasno pa je posnel veliko plpšC. Zadnja leta pa nastopa predvsem kor free-lance, in sicer kot solist ali pa z manjšimi sestavi. Tokrat ga spremlja skupina, ki jo sestavljajo Egidio Colombo, Roberto Colombo, Carlo Casabona, Giampaolo Casati in Filibert Puz-zengluber. Zaključuje se niz cerkvenih koncertov orkestra in zbora Verdi Z jutrišnjim koncertom v cerkvi sv. Frančiška se zaključuje kratek niz, ki ga je gledališče Verdi namenilo »spiritualni glasbi«. Koncert bo na sporedu jutri in ne v petek, kot je bilo prvotno napovedano, zaCel pa se bo ob 21. uri. V celoti bo namenjen skladatelju Franzu Josephu Haydnu, orkester in zbor gledališča Verdi bo vodil Carl Melles. V soboto bosta orkester in zbor odpotovala v Celovec, kjer bodo v Mestnem gledališču izvajali Rossi-nijevo»Messo Solennelle«. V Celovcu bo orkester in zbor vodil Lii Jia, kot solisti pa bodo nastopih Francesca Pedaci (sopran), Nicoletta Curiel (mezzosopran), Francesco Piccoli ( tenor) in Enzo Capuano (bas). Priznani slikarji v galeriji Cartesius Danes popoldne ob 18. uri bodo v galeriji Cartesius (Ul. Marconi 16) odprli razstavo del priznanih umetnikov Emilia Greca, Concetta Pozzatija, Lojzeta Spacala in Giuseppa Zigaine. Razstava je zamišljena predvsem kot majhen prerez ustvarjalnosti štirih mojstrov, ki se tokrat predstavljajo občinstvu z maloštevilnimi deli v različnih tehnikah. Razstava bo odprta do 10. decembra, in sicer ob delavnikih od 11. do 12.30 in od 16.30 do 19.30, ob praznikih pa samo dopoldne od 11. do 13. ure. Danes še zadnji film iz niza srečanj z Evropo V kinodvorani Lumiere (Ul. Flavia 9) se danes zaključuje prireditev, ki so jo posvetih Evropi oziroma filmskim ustvarjalcem iz raznih evropskih držav. Danes bo na sporedu italijanski film»Quat-tro figli uniči«, ki ga bodo vrteli ob 18., 20. in 22. uri. Pobudo na vsedržavni ravni prireja Media Sal-les iz Milana z namenom, da bi Cim širša publika spoznala dosežke evropskih režiserjev. _____GLEDALIŠČE / LA CONTRADA_ Duhovit musical v Cristallu Bojana Vatovec i "1!i// |i4jW umg %-'* Prizor iz musicala La Cage aux Folles Lahkotna igrivost, neustavljiv ritem, elegantna duhovitost, razkošna scenografija in bogati kostumi ter seveda dobra glasba, zanimiva koreografija in soliden tekst, ob vsem tem pa še resna profesionalnost in blesteča izvedba - skratka edinstveni, nenadkriljivi, sanjski broadwayski musical, kakršnega so v domišljiji neamericanov zgradili hollywoodski filmi. Morda pa to ni le sen, temveč resničnost, Ce le sodimo po odličnih dosežkih tolentinske skupine Compagnia della Rancia, ki ta teden gostuje v tržaškem gledališču Cristallo z musical om La cage aux folles. Predstava sloni na uspešni komediji Jeana Poirota z istim naslovom, po kateri je povzet libreto Harveyja Fierstei- na. Avtor glasbe je Jerry Herman. Režiser Saverio Marconi je ponovil Čudež, ki mu je uspel lani s postavitvijo slovitega Chours Line, in s tem dokončno presadil tipično ameriško gledališko zvrst na italijanske gledališke deske. Predstava je skratka navdušujoča, vsaki plesni ah peti točki sledi spontan aplavz, smeha ob duhovitih domislicah sploh ni konca. Odlična sta Carlo Reali in Ales-sandro Fontana, Georges in Albin, ljubezenski par, ki vodi najuspešnejši noCni bar na Ažurni obali, v katerem nastopajo izključno transvestiti. Ganljiva sta Georgesov sin Jean Michel (igra ga Andrea Spina) in njegova zaročenka Anne Dindon (Ilaria Amaldi). Izredno duhovit je Kevin Butler v vlogi butlerja Jacoba, ki bi rad bil sobarica, še raje pa bi nastopal v nočnem klubu svojih delodajalcev. Občudovanja vredne so tudi ”Le Cagelle” - plesalci-ple-salke, zvezde v nočnem baru, ki neutrudno plešejo, pojejo in igrajo, poleg tega pa se tudi neverjetno hitro preoblačijo. Lepa je tudi koreografija Baayork Lee, medtem ko iz funcionalne scene Alda De Lorenza in stopetdesetih razkošnih kostumov Zaire De Vincentiis naravnost izžareva bogatost postavitve, ki je baje stala milijardo lir. Preveč za predstavo, ki je predvsem ali samo igra? Morda, toda to je profesionalno nadvse resna in izpiljena igra, za katero je veliko poštenega truda. TRST / TRETJI ABONMAJSKI KONCERT GLASBENE MATICE "Ekspresionizem! V njem gre za Človeka, ki izpoveduje svojo resnico. Ne gre torej za snov samo, za njene estetske probleme, temveč za izraz lastnih, posebnih doživetij. Na umetnika tu ne delujejo zunanji pojavi, ki bi jih umetnik doživljal in potem podajal v prefinjenih barvah, gre marveč za njegove osebne probleme, ki jih je v njem sprožilo doživetje” (Marjan Lipovšek 1956). Leta 1914 je bilo Kogoju 22 let: za sabo je imel že vsaj štiri leta skladateljskih poskusov, saj je prva znana skladba Ko poje zvon... iz leta 1910. ZnaCaj mladega ustvarjalca, ki nam ga Loparnikova študija Kogojevi ustvarjalni začetki iz leta 1984 zelo jasno predstavlja, je bil že formiran: bil je samouk, prepričan v svoje sposobnosti in se je ukvarjal tudi s pesništvom. Močna samozavest je tega mladega skladatelja spodbudila, da je odšel na Dunaj. Tu se Kogoj sreča s posebnim konceptom estetike ali bolj preprosto razmišljanja o umetnosti. Ko je zahodna civilizacija prišla do spoznanja, da ni tonalni sistem niC bolj naraven kot druge neevropske glasbene kodifikacije, ja nastala zmeda. Kriza in negotovosti, ki so zajele umetnost na začetku XX. stoletja postavijo zahtevo po novem pojmovanju kreativnosti. Arnold Schonberg ima za sabo strogo klasično tradicijo, harmonski sistem tonalnih funkcij, ki naj bi po mnenju ilu-ministov temeljila na naravnih zakonih. Leta 1912 izide v Miinchnu almanah Der blaue Rei-ter z uredništvom Vasilija Kandinskega in na Dunaju Harmonielehre Arnolda Schtinberga, ki predstavlja v nemško govorečem kulturnem prostoru tehtrn odgovor na takratna umetniška vprašanja. Avtorja živita dve vzporedni izkustvi: Arnold Schonberg je bil tudi slikar in Vasilij Kandinsky je igral violino, gojila sta medsebojno korespondenco in se ukvarjala z istimi umetniškimi problemi, ki sta jih skušala razrešiti na podoben naCin. Rešitev iz krize se je nahajala za sodobne umetnike v človekovi notranjosti, v iskanju izvirnosti, Ur-grunda. Oba umetnika postavljata v navedenih knjigah bistvo umetnosti v»notranji potrebi«. Ta pojem je zelo pomemben pri tolmačenju pojma umetnosti v ekspresionizmu: Vasilij Kandin-sky se večkrat dotakne tega pojma v svojih Člankih, ki jih je izdal v almanahu Der blaue Rei-ter. Notranja potreba nam ponuja merilo za razlikovanje med tvarino, ki izhaja iz notranjosti, torej umetnost in med delom, ki ne izjaha iz iste nujnosti, kar pa ni umetnost. Obenem pa pomeni umetniško delo tudi»stik s Človekovo dušo«. Ko je mladi Kogoj prišel na Dunaj, je prišel v stik s Schonbergovimi teorijami in zelo verjetno na posreden način tudi s teorijo Kandinskega; Čeprav ga verjetno miin-chenska različica ekspresionizma ni posebno zanimala.. Ta učna doba pomeni za skladatelja stik z najnovejšimi težnjami glasbe in obenem notranjo obogatitev. Ko se leta 1918 preseli v Ljubljano, postane korepetitor Opere Narodnega Gledališča in se angažira kot glasbeni kritik in koncertist. To obdobje je po mnenju I. Klemenčiča v knjigi Slovenski g ^ sbeni ekspresioni26^, prvi Kogojev glasbe^ ustvarjalni višek, njeg^j vo ustvarjanje pa»zaC* zdaj, po dunajskem 5 .j diju razumljivo 5J j kompozicijsko tehn1., okvir in se iz svoje °s^-ve tudi slogovno * vije...toda ostaja neg ^ na spoznani evrop ve razvoj, zlasti duna^0 šole, zvest sebi«! j®.-zli reCemo pa tudi ^v0ji Schonbergu, ko v s ^ harmonielehre pis?^a2' je za umetnika nejša zmožnost pos sebe in gledati gl° vase. GLEDALIŠČE Slovenija LJUBLJANA OPERA SNG Ob 19.30 Strauss: Netopir. Dirigent: Marko Gašperšič; pojejo: Jeric, Reja, Jerasa, F. Radovan, Kores, TrCek, Breznik, VVabra, MoraCa, SPruk, Gorenc. Blagajna je odprta vsak dan od 11. do 13. ter od 16. do 19. ure, rezervacije po telefonu 331-950 samo med 9. in 11. uro. SLOVENSKO KOMORNO GLEDALIŠČE Ob 19.30 uri v Vodnikovi domačiji (Vodnikova 65) -tragikomedija Evalda Flisarja Jutri bo lepSe. Predstavo je zrežiral avtor, igrajo: Bojan Emeršič, SreCo Špik, Boris KerC in Iztok Jereb. Cena vstopnic je 400 SIT, za dijake, študente in upokojence 200 SIT. Vstopnice so naprodaj uro pred predstavo.. Rezervacije na tel. 061/ 193-395. ZAGORJE KULTURNI DOM Ob 10. in 12. uri Sue Tovmsend: Skrivni dnevnik Jadrana Krta, gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča Celje, predstava v režiji Duške Škof. Furlanija Julijska krajina TRST KULTURNI DOM SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE NAPOVEDUJEMO: A. P. Cehov, Češnjev vrt. Premiera 27. t. m., ob 20.30 Abonma Red A. Ob 40-letnici umetniškega dela Mire Sardoč. Ob jubilantki nastopajo: Maja Blagovic, Lučka Počkaj, Adrijan Rustja, Vladimir Jurc, Alojz Svete, Stojan Colja, Lidija Kozlovič, Gojmir Lešnjak, Anton Petje, Tone Gogala, Alojz Milic, Minu Kjuder in Vesna Hro-vatin.Režija Boris Kobal. Ponovitve: v soboto, 28.t.m., ob 20.30 za abonma Red B; v nedeljo, 29. t.m., ob 16. uri za abonma Red C; v torek, 1. decembra , ob 16. uri za abonma Red H in v sredo, 2. decembra, ob 20.30 za abonma Red D. V nedeljo, 29. t.m., ob 11. uri ponovitev pravljice «Ptice nočnega vrta« pisateljice Zore TavCar. Nastopajo: Primož Ekart, Franko Korošec in Alda Sosič. Režija Mario Uršič. GLEDALIŠČE ROSSETTI Stalno gledališče FJK DANES.: ob 20.30 premierska predstava Jack lo sventra-tore, Vittoria Franceschija.. Izvaja Stalno gledališče FJK v sodelovanju z Nuova Scena Teatro Testoni in InterAction. Režija Nanni Garella. V glavni vlogi Alessandro Flaber. Predstava v abonmaju, odrezek št. 4. Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti. GLEDALIŠČE CRISTALLO DANES: ob 20.30 ponovitev predstave gledališke skupine Compagnia della Rancia z musicalom »La cage aux fol-les«.Rezija Saverio Marconi. V glavnih vlogah Carlo Reali, Alessandro Fontana in Renato Scarpa. Ponovitve do vključno 29. novembra. GORICA KULTURNI DOM GORICA V PRIHODNJIH DNEH: 15. decembra bo predstava SSG, P.A. Čehova, Češnjev vrt. 22. decembra: B. Slade, Ob letu osorej. Gostovanje Cankarjevega doma iz Ljubljane. Predstave se bodo odvijale v teatru G. Verdi v Gorici (ul. Garibaldi 4), s pričetkom ob 20.30. Informacije v uradu Kulturnega doma v Gorici (ul. I. Brass 20) tel.: (0481) 33288. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE DANES ob 20.30 gostovanje Stalnega gledališča FJK: Bohumil Hrabal - Una solitudine troppo rumorosa. Režija Giorgio Pressburger. Nastopajo Paolo Bonacelli, Paolo Meloni, Franco Noe. Ponovitev jutri ob 20.30. ČEDAD GLEDALIŠČE RISTORI NAPOVEDUJEMO: v torek, 1. decembra, ob 20.30 , Ala-ska. Izvajajo gledališki skupini Contemporranea 83 in Acc. d‘arte drammatica Silvio d’Amico. Režija in glavna vloga: Patrizio Cigliano. Koroška CELOVEC mestno gledališče . DANES: ob 19.30 Franz von Suppe - Boccaccio. Jutri ob isti uri ponovitev. mladinski dom ssd JUTRI: ob 11.30 in 19.30 - Hrup za odrom, gostuje Mest-110 gledališče iz Ljubljane. mladinski center point DANES: ob 20. uri Mlada kultura - scensko branje. Alpe-Jadran Zagreb hrvatsko narodno kazaliste Danes, jutri in pojutrišnjem ob 18.30 - Ivan Gundulič: gledališki spektakel v režiji Georgija Para, nastopa Članov drame, opere in baleta. glasba UUBLJANA Cankarjev dom koncp^t° v° ur' (Gallusova dvorana) Odean Pop Trio - jazz Brovvnk ,se(lba: Odean Pope, tenorsaksofon, Tyrone ten saV ( *n Thomas Webb, bobni. Odean Pope je briljan-sbenik' °n!iSt’ ^ )e sodeloval tudi z mnogimi znanimi gla-Roarhe ’ met* drugim tudi s slovitim bobnarjem Maxom zabnih m,"v osemdesetih letih sta skupaj izdala nekaj nepolnih plošč... Vstopnice 700 in 500 SIt' P domačija Koncerti v1* koncert Tria Unico iz Ljubljane (iz cikla Mini Vstopnine ni. Informacije tel. 061/193-395. ^llonjja Julijska krajina TRST----------------1— AVDTTnPTT A /TT Tr»nr * ___ cital' DNEH: v nedeljo, 29. t. m., ob Beethoven 6 ^eane De Luca. Na programu Dnita°fn’v wt°PnitJpri blagajni gledališča Vere certa. zeju Revoltella eno uro pred priče ro™^s,vLFR™asKA JUTRI- ?R t • rRAJNUSKA sbe. poci t , L j m-, ob 21. uri zadnji koncert m zbor gledal;Ink°„Ca^la MeHesa bosta nastopila Ho,^°ledallsCa Verdi. r,rL,„ «°Ucals? VerdinaaTZgk°nc®Jt iahko dvignete pri blagajn gu Umtžl m v župniji v Ul. Giulia 70. GLEDALIŠČE MIELA DANES: ob 20.45: koncert pianista Ralpha Suttona - organizira Tržaški jazzovski krožek. V Četrtek, 17. decembra, ob 17. uri: koncert dua Kenny Drew in Niels O. Pedersen. GLEDALIŠČE ROSSETTI NAPOVEDUJEMO: v sredo, 2. decembra, ob 21. uri koncert kantavtorja Mimma Locasciullija z naslovom “Delitti perfetti". Predstava izven abonmaja. Predprodaja vstopnic in rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti. 25. januarja 1993 koncert Francesca De Gregorija; 26. in 28. marca musical My fair lady s Sandram Massiminijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE NAPOVEDUJEMO: v petek, 27. t. m., ob 20.30 celovečerni koncert pianista Stanislava Bunina. Na programu Bach, Schumann in Chopin. RAZNE PRIREDITVE Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM Do 28. t.m. bo v vseh prostorih CD in v sprejemni dvorani Ljubljanske banke potekal INFOS ’92 z naslovom Računalništvo - sestavina sodobne družbe (seminarji, predavanja, okrogle mize itd). Vstopnina 250 SIT, študentje 150 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. Ob 10. uri in 13. uri (Kosovelova dvorana) predavanja v okviru sejma INFOS ’92 - ob 10. uri RACAL DATACOM, ob 13. uri UNISVS. Predavanja je pripravil Metalka - MDS informacijski inženiring. Ob 20. uri (Linhartova dvorana) slovesna premiera ameriškega filma Bob Roberts, ki ga je režiral Tim Robbins. Igrajo: Susan Saradon, Alan Rickman, John Cusack, Gian-carlo Esposito... PoltiCna fantastika na temo volilnega boja, bolj resnična od same stvarnosti! Cena vstopnic 350 SIT. Ob 20.00 uri (Kosovelova dvorana) ameriški film Noe na zemlji, režiserja Jima Jarmuscha (iz programa letošnjega Fil-mArtFesta). Film bodo predvajali do 27.t. m. Vstopnina 250 SIT. KUD FRANCE PREŠEREN Ob 21. uri (v prostorih na Karunovi 14) bo predavanje Irene Sumiz naslovom Kolumbovo leto: pogled ameriških staroselcev (v okviru ciklusa predavanj Vesele znanosti, posvečenega 500-letnici odkritja Amerike). Predavateljica bo obravnavala fenomen ameriških staroselcev, ki imajo obsežno tradicijo - v glavnem gre za konfliktne odnose z dominantno belo družbo. Informacije na tel. 061/33 22 88. DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATELJEV Ob 11. uri bo (v prostorih društva v Tomšičevi 12) Državna založba Slovenije predstavila jesensko bero svojih izdaj, ki jo sestavljajo naslednji naslovi: Markao Kravos: Obzorje in sledi (pesniška zbirka), Jpže Hudeček: Odvezane misli (izbrani komentarji iz dnevnikov TV Slovenije), Viki Grošelj: Bela obzorja (knjiga o dosežkih slovenskega ekstremnega smučanja), Peter Jambrek: Ustavna demokracija. Furlanija Julijska krajina TRST KNJIGARNA COOPERATIVA ERA SERVI Dl PIAZZA JUTRI: ob 20. uri okrogla miza o mladinskih poljudnoznanstvenih izdajah. Knjige založbe Editoriale scienza. Govorili bodo Helene Stavro (založnica), Silvia Blezza Picher-le (podpredsednica Studijskega centra A. Alberti) in Paola Rodari (orgovorna za didaktični odsek Znanstvenega imagi-narija). Koroška CELOVEC TRGOVSKA ZBORNICA DANES: ob 19. uri Podijska diskusija: Pozdravljena literatura Alpe-Jadran DUNAJ KULTURNI CENTER KOROTAN Albertgasse 48 - 8. okraj JUTRI: ob 19. uri Literarni večer s slovenskim pesnikom Ervinom Fritzem. V glasbenem programu nastopata Patricija Mihelač (flavta) in Elena Misirkova (klavir). ZA NAJMLAJSE Slovenija SEŽANA KULTURNI DOM SREČKA KOSOVELA V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 28. t. m., ob 10.30 lutkovna pravljica v anomaciji Jane Stražinar Mala morjanka. Vstopnica 100 SIT. MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 29. t. m., ob 10. uri in ob 11.30 Svetlana Makarovič - Sapramiška, gostovanje Luk-tovnega gledališča iz Ljubljane. Na voljo je še nekaj vstopnic. Informacije in rezervacije na tel. 062/26748. Furlanija-Julijska krajina GORICA PO SLOVENSKIH ŠOLAH Do 30. novembra gostovanje Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta z otroško predstavo Zore TavCar »Ptice nočnega vrta« DANES: ob 10.00 v Gorici (Ul. Bralo) in ob 11.30 v Stan-drežu. V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 29. t.m.,ob 11.00 v Kulturnem domu v Trstu; v ponedeljek, 30. t.m., ob 10.00 v Doberdobu, ob 11.30 v Romjanu in ob 14.00 v Spetru. Koroška CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE Napoleonstadl DANES: ob 9.30 premiera otroške predstave O tem se ne govori (Daruber spricht man nicht) avtorskega kolektiva Rote Griitze. Jutri ob 8.30 in ob 11. uri ponovitev istega dela. BELJAK KONGRESNA HIŠA JUTRI: ob 15.30 - Otroški teater - kitajska zgodba Liao Ran. V Ljubljanski Mestni galeriji je od včeraj na ogled kiparska razstava trinajstih avstrijskih avtorjev z naslovom Transformacije. Mestna galerija je razstavo pripravila v sodelovanju s Neue Galerie iz Gradca in bo na ogled do 16. decembra. Na sliki reprodukcija Cristhe Sommerer - Phyllologia 1991/92 RAZSTAVE Slovenija LJUBLJANA NARODNA GALERIJA DANES: ob 16. uri bodo predvajali film z naslovom Modeliranje v glini (v okviru videoprojektcij o kiparskih tehnikah). Do 31. decembra je odprta razstava Metamorfoze. Razstava otroških glinastih kipcev, ki so nastali po vzgledu gotske plastike iz stalne zbirke Narodne galerije.Galerija je odprta od torka do sobote odprta od 10. do 18., v nedeljo pa od 10. do 13. ure. Vstopnina je 100 SIT, za študente, dijake in upokojence 60 SIT, za uCen-ce v skupinah pa 30 SIT. Informacije: tel. 061/219-716. MALA GALERIJA Do 13. decembra je odprta razstava slikarja Mitja Tuška. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 18.uro, ter v nedeljo med 10. in 13. uro. Vstopnine ni. Tel. 061/214-106. GALERIJA TIVOLI -MEDNARODNI GRAFIČNI LIKOVNI CENTER Do 12. decembra je na ogled razstava slik in instalacij korejske umetnice Baik Soon-Shil. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 16. uro, v nedeljo med 10. in 13. uro. Vstopnina je 40 SIT, za študente in upokojence 20 SIT. Tel. 061/225-632. CANKARJEV DOM V galeriji CD bo do 12. decembra na ogled razstava slik seulskega slikarja Cho-Boo-Sooa. Odprto od 12. do 20. ure, v nedeljo od 15. do 18. ure. Vstopnina 100 SIT, študentje in dijaki 50 SIT. Tel. 061/158-121. JAKOPIČEVA GALERIJA Na ogled je razstava slik Lojzeta Logarja. Razstava bo odprta do 2. decembra. Galerija je odprta od torka do sobote med 10. in 14. uro ter med 15. in 18.uro, v nedeljah pa od 10. do 13. ure. Vstopnina je 100 SIT, za študente, upokojence in vojake 50 SIT. Tel. 061/223-340. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Do 13. decembra je odprta razstava lutk Marjana Mančka Od skice do skice. Razstava je odprta od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 ure in od 16.00 do 19.00 ure, ob sobotah pa od 10.00 do 13. ure, ob nedeljah je galerija zaprta. Vstopnine ni. Informacije na tel. 061/313-648. VODNIKOVA DOMAČIJA Do 2. decembra je na ogled razstava slik Leona Koporca. Galerija je odprta vsak dan razen ponedeljka od 10. do 14. ure in od 16. do 19. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 13. ure. Vstopnine ni. Informacije na tel.: 061/558-973. kd Španski borci Do 3.12 bo odprta fotografska razstava Kunst Freunde iz Avstrije. Odprto vsak dan od 9. do 13. ure in od 16. do 19. ure, v soboto in nedeljo zaprto. Vstopnine ni. Informacije na tel. 061/448-920. GALERIJA KAPELICA Do 3.12. bo na ogled razstava Sweet Surrender. Nakit: Lara Bohinc, fotografija: Miha Skrlep; videospot Lara Bohinc vam predstavlja, sladke obleke: Leo-nora Mark; fotografije: Rajko Bizjak; oblikovanje razstave: Jurij V. Krpan. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, od 11. do 17. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/113-282. GALERIJA INSULA Na ogled je razstava risb Vladimirja Makuca.Galerija je odprta od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure, v soboto in nedeljo zaprto. Vstopnine ni. Tel. 061/221-794. GALERIJA PIC LEK Do 11. 12. bo na ogled razstava Slovenija. Denarništvo - zgodovina, ki jo prirejata Lek in Numizmatični kabinet Narodnega muzeja.. Razstava je odprta vsak dan, tudi v soboto in nedeljo, od 15. do 1). ure. Vstopnine ni. Informacije na tel.; 061/182-161. GALERIJA ILIRIJA -VEDROG Do 26. 11. je odprta razstava akademskega slikarja Domna Slane. Razstava je odprta od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure. Vstopnine ni. Informacije: tel. 061/226-461. GALERIJA KRKA Do 6. januarja je na ogled razstava slik akademskega slikarja Mireta Cetina. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote in nedelje, od 8. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel. : 061/114-333. GALERIJA KUD FRANCE PREŠEREN Do 5.decembra bo na ogled razstava slik akademske slikarke Nives PalmiC. Vstopnine ni. Informacije na tel. 061/33 22 88. GALERIJA KOMPAS Do 15. decembra je odprta prodajna razstava grafik Bojana Klančarja Podobe Cerkniškega jezera. Informacije na tel. 061/331-444. MARIBOR MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE Samo še danes je odprta razstava Maribor skozi C as -na razglednicah in predmetih. Razstava je odprta od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Cena vstopnice za odrasle je 50, za otroke 30 SIT. Informacije na tel.: 062/211-671. FOTOGALERIJA STOLP Na ogled je razstava fotografij Božidarja Dolenca. Galerija je odprta v torek in Četrtek od 18. do 20.ure, v sredo in petek od 17. do 19. ure, ter v soboto od 10. do 12. ure. CELJE LIKOVNI SALON Do 13.12. bo na ogled razstava likovnih del Vladimirja Makuca. STARA GROFIJA Na ogled je razstava Staro steklo in keramika s celjskega področja, ki sta jo pripravila Štajerski center za umetniško steklo in Muzej stekla Barnbach. KOPER GALERIJA LOŽA Na ogled je razstava del slikarja Jorga Immerdorfa. POKRAJINSKI MUZEJ Razstavlja zadarski arheološki muzej: Rimsko steklo Argeramtuma. RAZSTAVNI PROSTOR A-BANKE Razstava Zaščitna arheološka izkopavanja pri Velikih vratih. PIRAN MESTNA GALERIJA Na ogled so dela iz ribniške likovne zbirke (platna, skulpture, fotografije). GALERIJA SV. DO-NAT Na ogled so gvaši angleškega slikarja Denissa Bravvna. GALERIJA MEDUZA n V galeriji si lahko ogledate razstavo designa Tea and Coffee. IZOLA GALERIJA INSULA Do 15. decembra je odprta razstava grafik in slik Erika Lovka. GALERIJA ALGA Samo Se danes je odprta razstava fotografij Vlada Bemetiča. SEŽANA KULTURNI CENTER S. KOSOVEL Jutri, 26. t.m., ob 18. uri bodo odprli razstavo slikarja Milovana Valiča. Umetnika bosta predstavila likovna kritika Nives Mar-vin in Enzo Santese. Razstava bo na ogled do 15. decembra ŠKOFJA LOKA GALERIJA IVANA GROHARJA Na ogled je razstava slik Iva PranCiCa. IDRIJA MESTNA GALERIJA Na ogled je skupinska razstava ustvarjalcev iz Beneške Slovenije, ki delujejo na področjih slikarstva, grafike, kiparstva, tapiserije in designa. V Idriji razstavljajo Gianni Salusa, Giovanni Carlig, Brunetta Di Lenardo, Loretta Dorbolo, Hijacint Jussa, Teresa Lendaro, Sandro in Paolo Manzini, Gianni Osgnag, Alessio, Alvaro in Paolo Petricig, Claudia Raza, Luisa Tomasetig in Rosina Zufferli. ILIRSKA BISTRICA GALERIJA BALADUR Na ogled je stalna razstava del akademskega slikarja Franceta Slane. MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA Do 13. 12. je na ogled mednarodna likovna razstava Pannonia 92’. FJK TRST TK GALERIJA Ul. sv. Frančiška 20 Jutri ob 17.30 odprtje antološke razstave Jožeta Cesarja. Za ciklus literarnih srečanj: Juan Octavio Prenz. GALERIJA STUDIO TOMMASEO Do 8. decembra je na ogled antološka razstava Emanuele Marassi. Na ogled so izbrana dela od 1967 do 1992. Razstava je na ogled ob torkih in sobotah od 17. do 20. ure. GALERIJA CARTE-SIUS Danes, ob 18. uri odprtje skupinske razstave. Do 10. decembra bodo razstavljali izbrana dela Emilio Greco, Concetto Pozzati, Lojze Spacal in Giuseppe Zigaina. GALERIJA NADIA BASSANESE Do 31. decembra je na ogled razstava z naslovom Erevvhon. Razstavljajo Odi-nea Pajniči, Barbara Strath-dee in Giorgio Valvassori. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 17. do 20. GLEDALIŠČE MIELA Na ogled je razstava Erewhon. Razstavljaljo Odi-nea Pamici, Barbara Strath-dee in Giorgio Valvasori. MILJE DVORANA TURISTIČNE USTANOVE Do 28. t. m. je na ogled razstava sodobne umetnosti. Razstavljajo Franco Vec-chiet, Carlo Casetti, Roberto Tigelli, Gianni Mantovani in Franco Rosselli. Razstava je na ogled od ponedeljka do sobote od 9. do 14. ure. ŽPETER BENEŠKA GALERIJA Do 28. t. m. bo na ogled razstava Claudia Colaoneja vsak dan razen nedelj od 17. do 19. ure. PASSARIANO VILLA MANIN Do 30. t. m. si lahko ogledate razstavo Ori e tesori d’Europa. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 18. ure. VIDEM MESTNI MUZEJ - UL. ZANON 24 Do 29. t.m. je odprta IV. bienala mednarodne likovne umetnosti, ki jo prireja Furlanski odbor DARS pod pokroviteljstvom dežele F-Jk, videmske pokrajine, občine ter direkcije Umetnostnih galerij in muzejev iz Vidma. Koroška CELOVEC HIŠA UMETNIKOV -MALA GALERIJA Odprta je razstava Erhar-da Stiiberja. BELJAK DELAVSKA ZBORNICA Odprta je razstava Ludvviga VVallnerja. Alpe -Jadran ZAGREB MUZEJ MIMARA Do 30. t. m., je odprta razstava Zagrebacki kolek-cionari, razstava umetnin iz privatnih zbirk. Razstava je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 19. ure, v ponedeljek od 14. do 19. url. GALERIJA NOVA Na ogled je razstava Ad-hoc Dream Team - dela mal-dih hrvaških slikarjev in kiparjev: Petra Barišiča, Zlata-na Vrkljana, Zoltana Novaka, Dorda JandriCa, Vatro-slava Kulisa, PeruSka Bog-daniCa in Hrvoja Sercara.Vastrija DUNAJ WIENER SECESSION Razstava slik in skulptur Oskarja Putza in VVernerja VVuertingerja. bo odprta do 13. decembra, vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16. ure. Ob 18. uri (v grafičnem kabinetu) otvoritev Mouli-nex, instalacija Eva Afuhs, VValter Bohatsch, Jochen Traar. Razstava bo odprta vsak delovnik, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16.ure. Braco Zavrnik Admirala znova splavljajo V Mariboru bi nekateri častili admirala Tegetthoffa, nadvojvodo Janeza in celo cesarja Franca Jožefa — Admirala naj bi spomeniško rekonstruirali v vsej nekdanji petmetrski veličini nekaj desetletij | se bo morda kdo V_Jdomislil, da bi v pohorski vasici Josip-dol postavil spomenik admiralu Stanetu Brovetu. Ker se je pač tam rodil, pa Čeprav po prvih dveh letih življenja ne z Jospidolom ne z bližnjo Ribnico ni imel nikakršnega stika veC. Pa seveda zato, ker je bil admiral, jugoslovanski sicer, a slovenske narodnosti. Admiral VVilhem von Tegetthoff je bil udarnejši poveljnik od Broveta. V 19. stoletju je cesarski mornarici izbojeval pomembni zmagi: nad Italijani v bitki za Vis oziroma Dalmacijo in pri Helgo-landu v Severnem morju, kjer je potolkel dansko floto. Za razliko od Broveta ni bil Slovenec, a ga z njim zbližujeta dve pomembni biografski dejstvi. Tudi Tegetthoff se je rodil tako rekoč na obronkih Pohorja, namreč v Mariboru, leta 1827, in kot Brovet v svoji drži avstrijskega aristokrata in veliko-nemško usmerjenega militarista ni bil Slovencem nič kaj naklonjen. Tako je Marjan Matjašič, predsednik Zgodovinskega društva v Mariboru, objavil del pisma, ki ga je admiral leta 1870, v Času fran-cosko-pruske vojne, pisal prijatelju in ka-snejšemiu trgovskemu ministru VViillerstorfu: »Skoda, da ne moremo udariti in si vojaško pridobiti Nemčije tostran Maine. To bi si želel, ne toliko zaradi povečanja naše vojaške in politične moCi navzven kot zato, da bi lahko stisnil ob zid oziroma vtaknil v prisilni jopic Slovence, Cehe, Romune itd.« Tegetthoff je umrl že pred 121 leti, a so se nekateri v Mariboru zdaj domislili, da bi nesmrtnemu admiralu znova postavili veC kot pet metrov visok spomenik, ki se lahko meri s tistim, kakršnega so mu postavili Dunajčani. Tega so z današnjega Leninovega trga odstranili leta 1919. Odtlej 180 centimerov visoko bronasto admiralovo poprsje hranijo v mariborskem Pokrajinskem muzeju, deli podstavka pa so na veC straneh. Nekateri, menda gre za razmeroma malo sorodnih duš, med katrimi je večina anonimnih, bi von Tegetthoffa spomeniško reinkarnirali v vsej nekdanji petmetrski veličini. Kot možno lokacijo omenjajo tudi Trg revolucije, eno od osrednjih in najprometnejših mestnih ploščadi. Drugi bi se zadovoljili že s tem, da bi postavili vsaj bronasto poprsje, najraje v hipotetično »alejo spomenikov« sredi mestnega parka. »Aleja« naj bi bila kompenzacija za prekinitev »spomeniško-zgodovin-ske kontinuitete« Maribora, potem ko se je mesto prelevilo iz av-stroogrskega v jugoslovansko oziroma slovensko. Po tej analogiji bi se lahko tisti, ki jim je do tega, že v kratkem odkrili ne le pred admiralom, marveč tudi pred takšnimi veličinami, kot so cesarja Jožef II. in Franc Jožef ali nadvojvoda Janez. Resnici na ljubo, slednjemu je vendar treba priznati nekatere povsem konkretne zasluge za razvoj Maribora oziroma spodnje Štajerske, zlasti njenega kmetijstva in vinogradništva. V aleji bi bili tudi nekateri slovansko-slovenski junaki iz Časa Crno-žol-te monarhije, kot sta desetnik Karlik in Ludvik Jan, ter spomenik padlim vojakom 47. pešpolka. Pa vendar... Razprava o mariborski spomeniški renesansi se počasi a zanesljivo segreva. Tamkajšnji Kulturni forum je pred dnevi pripravil javno tribuno, ki so ji nekateri gostje, denimo prof. dr. Nace Sumi z ljubljanske filozofske fakultete in Mitja Ferenc z ljubljanskega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, vtisnili peCat obče nacionalne problematike. Simpozij je znova pokazal, da je ideja o Tegetthoffovem vnovičnem vplutju na mariborsko javno sceno najbolj živa na regionalnem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine. Njegov ravnatelj Janez Mikuž se je znova zavzel za to, da bi spomenik »kazalo postaviti na pravo mesto« in sicer »brez kompleksov pred bivšo državo, ki smo jo tudi sami tvorno ustvarjali«. Tako naj bi storili predvsem v imenu zgodovinsko pričevalne vrednosti spomenika, ki ima tudi znana avtorja: kiparja Fussa in arhitekta Biicherja. Mimogrede omenimo, da so nekateri ob tem ravnatelja Mikuža spomnili na še nedokončano zasebno novogradnjo na Zidovskem trgu. To je tam, kjer je še edini res dobro ohranjen del srednjeveškega mestnega obzidja z Zidovskim stolpom in sinagogo. Predvsem zavoljo tega najnovejšega onesnaženja mariborskega spomeniško-zgodovin-skega prostora se je ravnatelj Mikuž s svojim zavodom vred že z mastnimi Črkami vpisal v knjigo »varovanja« naše kulturne dediščine. Med za in proti (slednjega je bilo veC) izpostavimo sicer zelo niansirano, a jasno sporočilo profesorja Šumija, ki ga je mogoče strniti v naslednji aforizem: »Prav je, da se nobenega spomenika, Ce ima umetniško vrednost, ne vrže proC. Bojim pa se, da bo, Ce bodo tu stali tudi cesarji, kralji in nadvojvode, to kmalu postal del Avstrije, ki je kot monarhija propadla.« Pričakovati je, da apologeti »spomeniško-zgodovinske kontinuitete« ne bodo popustili kar tako. Morda bodo dejali, da ima tudi Maribor pravico počastiti svojega »velikega tujca«, kot sta to storila Slovenj Gradec s Hu-gom Wolfom in Piran z Guissepejem Tartinijem. Ze, vendar sta bila omenjena moža kulturnika, glasbenika. Kultura pa je vendar last vseh. Tudi, Ce se kulturnik ne vede politično lepo, kot naj bi bilo s Henrikon Ibsnom ali Ezro Poundom. Samo specialiste zanima- jo njuni politični pogledi, za vse druge je pomembno njuno pisanje. VVihhem von Tegetthoff pa je bil - kot njegov kolega, ki je s stoletnim generacijskim zamikom privekal na dan v Josip-dolu - samo admiral in nic drugega. Razen Ce imamo temno modre mornariške uniforme, ki jih je na cesarskih topovnjaCah vpeljal Tegetthoff, ko je postal urhovni poveljnik flote, za kulturni dosežek. Naš admiral ima z Mariborom skupnega le toliko, da se je tam rodil priseljenim staršem in je mesto po 13 letih dokončno zapustil. Kljub temu so mu velikonemški mestni veljaki, ki so imeli v rokah vse vzvode lokalne oblasti, še za življenja podarili tudi danes osrednjo mariborsko cesto, Partizansko. Ko je ta po prvi vojni prenehala biti Tegetthoffova, je postala Aleksandrova. Leta 1941 je znova postala Teget-thoffstrasse, potem Partizanska; kmalu bo le še Slovenska cesta. Tagetthoff v Mariboru le ni povsem brez »spomenika«. Tam, kjer je bila njegova rojstna hiša, že več let deluje bistro »Admiral Tegetthoff«. Tudi če admirala spomeniško ne bodo reinkarnirali, bo omenjeni lokal neke vrste nadomestek za ta segment mariborske »spomeniško-zgodovinske kontinuitete«. RECEPT Rulade iz rdečega zelja SESTAVINE: rdeče zelje (približno 1 kg), sol, 2 čebuli, 2 rezini toasta, 150 g prešane šunke, 150 g suhih marelic, timijan, 1 jajce, poper, 2 žlici olja, 1/2 I juhe iz zelenjavne kocke, 75 g kisle smetane, 1 žlica moke, peteršilj CAS PRIPRAVE: z dušenjem 45 minut Rdeče zelje očistimo, 4 liste pustimo cele. Ostale zeljne liste v slani vroči vodi blanširamo 2 minuti. Nato jih odcedimo. Nasekljamo čebulo, prav tako rezine toasta (brez skorje), Šunko in marelice. Dodamo Se timijan, zmešamo z jajcem, soljo in poprom. S tem nadevom nadevamo zeljne liste, jih povijemo v rulade in zvežemo. V ponvi segrejemo olje in opečemo rulade z vseh strani. Dodamo Se čisto zelenjavno juho in pokrito dušimo približno 15 minut. Nato vzamemo rulade iz ponve in jih damo na toplo. Kislo smetano zmešamo z moko in zgostimo omako. Dodamo sol in poper po potrebi. V to omako damo rulade. Serviramo s peteršiljevim krompirjem. (Slavko Adamlje) ZELENI RECEPT Sojina majoneza SESTAVINE: 2 žlici sojine moke, 3 - 4 žlice vode, 2 dl olja, sol, limonin sok, pehtran, 1 žlička gorčice Sojino moko gladko zmeSamo z vodo in kuhamo, da se zgosti. Odstavimo, ohladimo in postopoma vtepamo olje. Ko je majoneza dovolj gosta, jo solimo in začinimo. (Neva Miklavčič Predan) Lavantinski škof Anton Martin Slomšek pfav gotovo ne sodi v sam vrh slovenske Iiteraturne zgodovine. Nedvomno pa je velik mož in borec za slovenstvo. V času njegovega delovanja so se zgrinjali nad naš narod temni oblaki ekonomske krize in raznarodovanja. Močni nemški kapital je neusmiljeno gradil zvezo med Severnim morjem in Jadranom. Napoti mu je bil mali slovenski narod. Da bi ohranil slovenski jezik med svojim ljudstvom, je Slomšek neumorno delal, pisal in učil zlasti mladino. Svojo veliko politično modrost je pokazal, ko je preselil sedež lavantinske škofije iz St. Andraža v Maribor. Tako je ohranil slovensko skoraj vso južno Štajersko, ki je bila zlasti v mestnih naseljih že močno ponemčena. Njegovo delo se ni omejevalo le na govorjeno besedo. Spodbujal je, zlati po šolah, tudi petje in izdal prvo slovensko mladinsko pesmarico. Mnogo napevov je prav njegovih. Anton Martin Slomšek se je rodil leta 1800, študiral bogoslovje v Celovcu, postal duhovnik in lavantinski škof in umrl v Mariboru 26. novembra leta 1862. Verni Slovenci vidijo v njem svetnika, v Rimu pa že teče postopek za tako razglasitev. Nova slovenska znamka V petek, 27. novembra, bo izšla zadnja slovenska priložnostna znamka v tem letu. Posvečena bo Hermanu Potočniku, pomembnemu teoretiku in pionirju raketnih ter vesoljskih poletov, ki se je pred sto leti rodil slovenskim staršem v Pulju. Njegovo življenjsko «'TM delo, »Problem vožnje po vesolju«, je bilo temelj za izvedbo vseh dosedanjih vesoljskih projektov. Njegova idejna zasnova vesoljske postaje je upodobljena tudi na znamki. Znamko je oblikoval arhitekt Grega Košak, izdali pa jo bodo v nakladi 150.000 kosov. S.L. SLOVENIJA JE MLADA. VOLI ZANJO! ZDRUŽENA USTA Delavska stranka Demokratska stranka upokojencev Socialdemokratska unija SDP Slovenije dr. Rado Bohinc, predsednik glavnega odbora Socialdemokratske unije Slovenije in predsednik Slovenskega instituta za management "S spodbujanjem podjetništva, pospešenim razvojem prometne in telekomunikacijske infrastrukture, z odpiranjem novih tržišč, s tujimi vlaganji in sanacijo bančnega sistema lahko ponovno spodbudimo gospodarski vzpon v Sloveniji, in v štirih letih bo ustvarjenih okrog 100.000 novih delovnih mest." Aurelio Juri, koprski župan "Vzvodi oblasti ne smejo biti osredotočeni zgolj v republiškem središču. Usklajen razvoj slovenskih pokrajin pomeni, da si bodo te s svojimi zgodovinskimi, kulturnimi, prostorskimi, človeškimi in drugimi posebnostmi ter razvojnimi zmogljivostmi lahko ustvarile svoje mesto v naši skupni državi. dr. Dušan Bavdek, zdravnik specialist splošne medicine "Zdravje ni blago, ki ga lahko kupujemo na trgu. Zato moramo zagotoviti čim višje .zdravstveno varstvo za vse, ne glede na to, ali so premožni ali ne." mag. Janez Kocijančič, poslanec in direktor Adrie Airways "Varno in lepo jesen življenja lahko zagotovi samo razvojno uspešna in socialno pravična družba. To prav gotovo ni in ne more biti družba podivjanega kapitalizma, ki izvrže vse, ki niso v vsakem trenutku sposobni tržne tekme. Družba ustvarjalnih ravnotežij mora odpirati mladim široke možnosti za delo in strokovno uveljavitev, hkrati pa omogočiti, da bodo starejši uživali lepo, prijazno in zadovoljno življenjsko jesen." Rina Klinac, predsednica Izvršnega sveta občine Jesenice "V tretjem tisočletju potrebujemo izobražene, podjetne in delavne prebivalce. Zato so brezskrbno otroštvo, enake možnosti vseh za vstop v življenje in izobraževanje, starši, ki imajo delo in stanovanje, naši temeljni cilji." Dare Ravnikar, upokojeni pedagog "Znanje naj bo izraz duševnih in ne materialnih možnosti. Zato zagotovimo šolanje brez omejevanja vpisa. Znanje je drago, še veliko dražja pa je nevednost." RADIO TV Sreda, 25. novembra 1992 23 ODDAJE V SLOVENŠČIN fr1 SLOVENIJA 1 Denver, poslednji dinozaver - ponovitev 4, dela ameriške risane nadaljevanke Po belih in črnih tipkah, ponovitev 7. dela glasbene serije Prava Charlotte, ponovitev 4.. zadnjega dela angleške nadaljevanke Poslovna borza, ponovitev Poročila TV dnevnik i Klub klobuk TV dnevnik H Film tedna: Filozof, nemški film Sprehodi po Stari Ljubljani. 7/9 oddaja TV dnevnik HI, VPS 2200 SOVA: Radio FM, 9. del ameriške humoristične nanizanke, VPS 2230 Beverlv Mills. 90210, 15/22 del ameriško nadaljevanke, VPS 2255 IT SLOVENIJA 2 ® RAI 1 Aktualno: Unomatti-ha, vmes dnevnik in gospodarstvo Nad.: Appuntamento a Trieste, vmes vesti: Vremenska napoved Variete: Servizio a do-micilio, vmes (12.30) dnevnik 1 Dnevnik in Tri minute Variete: Prove e provi-ni a Scommettiamo che..? Italijanska kronika Film: Bobby il cuccio-lo di Edimburgo (*61) Mladinski variete: Big V Parlamentu in vesti Aktualno: Italija, navodila za uporabo Variete: Ci siamo? Vreme in dnevnik Film: Qualcosa di tra-volgente (kom., 1986) Aktualno: Caffe italia-no, vmes dnevnik Dnevnik, vreme in iz Parlamenta Filmske novosti Osmi dan, ponovitev Sova, ponovitev Haggard H, 5. del ameriške nanizanke Beverly Hills, 90210,14/22 del ameriške nadaljevanke Slovenska kronika Regionalni programi - Maribor Psiho TV dnevnik: HTV Športna sreda Recital D, Sgourosa, 2. oddaja Video strani KANALA Astrološka napoved Ris, risanke in spoti Drugačen svet, ponovitev 37, dela am. nadaljevanke Volitve 92: Strankarski dvoboj, ponovitev Male živali Kult-ura, pol ure kul ture Spricanje, ameriška komedija Volitve '92: Predsedniška soočenja Dnevnoinformativni program Drugačen svet, 38. del ameriške nadaljevanke Vreme Poročila v angleščini: Deutsche Welle MCM 1 | RAI 2 Metropolitan Police Otroški variete Ristorante Italia Film: La stangata 2 Nan.: Lassie Kratke vesti Variete: I fatti vostri Dnevnik, Gospodarstvo in vreme Politična tribuna Nad;: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo: Detto tra noi Vesti in iz Parlamenta Nan.: Poliziotti alle hawaii, nato šport Nan.: Hunter Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Nogomet: Roma-Gala-tasaray (pokal UEFA) Aktualno: Mixer Dnevnik Nogomet: o pokalih, 0.05 Dinamo-Benflca koper h Primorska kronika Studio 2 mladi Jk RAI 3 V kioskih, Televideo Drobci Kratke vesti iz Milana Proza; Gallina vecchia Deželne vesti Popoldanski dnevnik Sola Se posodablja Samo za šport Športna rubrika Derby Vojne pesmi Dok. oddaja: Geo D. Raffai odgovarja Vreme in dnevnik Deželne vesti Telegiomale Zero Variete: Blob Una cartolina Mi man da Lubrano Dnevnik ob 22.30 Milano, Italia Nanizanka g? RETE 4 Aktualno: Telesveglia, vmes od 7.00 dalje vsakih 30 min. vesti Nan.: Mister Ed Nad.: Marcellina, 10.35 Ines, Celeste Variete: A časa nostra Kratke vesti Nad.; Sentieri TG 4vesti Variete: Buon pome-riggio Nad.: Sentieri, Maria Rubrika o lepoti Nad.: Amanda, Febbre d’ amore TG 4vesti Aktualno: C’ eravamo tanto amati Kviz: La cena e servita TG 4 vesti Kviz: Azzeccagol Nad.: Gloria Variete: Questo e amore (vodi S. Vicario) Kviz: Io, tu e mamma TG 4 nočne vesti Nan.: Kojak @ CANALE5 Na prvi strani Variete: Maurizio Co-stanzo Show (pon.) Nan.: La časa nella prateria (i. M. Landon) Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Variete: Non e la RAI Aktualno: Forum, 15.15 Agenzia matri-moniale, 15,45 Ti amo parliamone Otroški variete Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Nogomet: Milan-IFK Goteborg Aktualno: Spazio 5 Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) TG 5 vesti Nočni spored S> ITALIA 1 Pregled tiska Otroški variete Nanizanke Odprti studio Nan.: La bella e la be-stia Otroški variete Variete: Unomania Nan.: Happy Days Varieteji: E’ pericoloso šport, Twin Clips, 17.25 Mitico Film Variete: Karaoke Film: Una vedova alle-gra, ma non troppo (kom., ZDA 1988) Nogomet: o Pokalu prvakov, 23.30 Porto-PSV Eindhoven, vmes, Odprti studio, pregled tiska in Studio šport ® TMC i Tečaj angleščine m Nad.: Doppio imbro-glio, 9.30 Potere Rubrika: Zenska TV Nan.: Doris Day Show - Buon Natale, Doris Variete: Kosilo z Wil-mo TMC News - Šport Film: Frutto proibito (kom., ZDA 1942, r. Billy Wilder, i. Ginger Rogers, Ray Milland) Risanke: Snack Variete: Arniči moštri Rubrika: Ženska TV Vesti: TMCNevvs Pravljica Nan.: Maguy - Una corda e una crisi, 20.40 Matlock - La fo- tomodella Variete: T’ amo TV (vodi Fabio Fazio) Športna oddaja: Mon-docalcio TMC News in vreme Nan.: Ai confini delVArizona - Il cales-se di Vittoria Aktualno: CNN News §| Koper DtO Hrvaška 1 Rayanovi, ameriška Poročila nadaljevanka TV koledar Zdravniki s krili, av- Zgodbe iz Monticella, stralska nadaljevanka 8. del Zadnji kondor, ame- Poročila riški film, ponovitev TV šola Glasbeni vrtiljak Al- Ameriška angleščina freda Lacosegliaza Zgodbe o lisici, 7. in Novice 8. del Čarobna svetilka, Poročila otroški program Ko se svet vrti,8.del Robin Hood iz vesolja, ameriške nadaljev. risana serija Monofon Deček Dominic, 5. del H Poročila angleške nadaljevanke IM Slika na sliko Skupna informativna S klovni so prišle solze, pon. 2. dela oddaja italofonske skupnosti nemške nad. Primorska kronika B Poročila Vse danes - TV dnev- Bin Divji svet otrok, 8. del nik Poročila Rayanovi, ameriška y Santa Barbara, 258. nanizanka del ameriške nadalje- Zdravniki s krili, av- vanke stralska nadaljevanka Dnevnik Bersaglio Daleč od doma(Miles Sok modeme umetno- from home - ameriški sti barvni fiim); igrajo Ri- TV dnevnik chard Cere, Kevin An- Dr. Jekyll in sestra Hy- derson; režija: Gary Si- de, angl. grozljivka niše Z® ITALIA 7 EMEF Avstrija 1 m Textvision Risanke Jutranji spored, pono- H Nad.: Čara čara vitve raznih oddaj m Nan.: I ČampbeIPs Sedem let skomin, H USA Today News ameriški barvni film z Nad.: Aspettando il Marylin Monroe, pon. domani, Il tempo della Sluha Moča, 52. del nostra vita Lorentz in sinovi: Ne- Deželni programi m red v hiši, nadalj. Risanke ikfim Jaz in ti, otroški pro- Nan.: I ČampbeIPs, gram Diamonds Niklaas - deček iz Film: Zorro, il domi- Flandrije, risana serija natore (pust., It. 1969, Čudežni cvet, lutkov- i. Charles Quiney) na igrica News Line - Vesti Mini leksikon Variete: Colpo grosso Mini Cas v sliki story VVurlitzer Film: Al di Ih Čas v sliki delTodio (vestem, It. Sedem brez, serija 1972, i. Jeff Cameron) Maigret in vohun, News Line franc./nemška krimi- Variete: Colpo grosso nalka ' Harold in Maude, am. Slika na sliko Poročila v angleščini Poročila Sanje brez meja © TELEFRIULI Kratke vesti Starlandia Nanizanka Nad.: Destini Večerne vesti Rubrika o obrtništvu Ena rastlinama dan Film: Moše (zgod., It. 1976,1. del) Rubrika Nočne vesti V srcu Divjega zahoda, am. komedija M Hrvaška 2 Odbojka-superliga: Mladost-Kaposvar, prenos Dnevnik Nogometna sreda S klovni so prišle solze, 3/6 del nemške nadaljevanke po romanu J. M. • Simmla: Zmešnjava s truplom: V Nici Norman in Jan Barski vlomita v pisarno dr. Sasakija, da bi našla dokaze o njegovih stikih s firmo Ge-nesis 2.... Glasbeni večer Horoskop Video strani EMF Avstrija 2 S TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi Cas v sliki Leksikon umetnikov Skupaj vami Zemlja in ljudje Lokalni spored Harry in Hendersono-vi Zarjovi lev, igra Čas v sliki, vreme Kultura V znamenju Iris, avstrijsko/nemški tv film Cas v sliki Šport John Scofield Quartet, z dunajskega jazz festivala 1991 Poročila, Tisoč moj- strovin @ Madžarska Dobro jutro Čez dan Na konju smo, 30. del nemške serije Nikoli se ne vrni, 1. del angl. serije, pon. Igra Poročila Pregled dnevnih dogodkov Kupil bom to žensko, 106. del mehiške serije Svet denarja Ogledalo in maska Za boljši jezik Igra Risanke Dnevnik, telešport Sosedje, 146. del Central Express Nogomet, pokal EU-FA, pregled TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 20.05 Film tedna: Filozof Nemški barvni film režiserja Rudolfa Thomea z Jonannesom Herschmannom v glavni vlogi Nocojšnji film tedna | pilozof Sr bernski 'iojfThe,ien®racije Ru' režiral režiser R=sufFhf‘l= film FiiozP0rfedstavi1 prav Fiim Filozof ijv tist0 jv kot l ° form°- Thome se vpi-tradicijo Jop* Uia Vefiklh°- ne ,^ernatizira Svetovnm8°dovinskih' locab n1 tT’ ki bi °d- pek drnK SOdl SVeta> am' Pe tremnvej individuai-sreca tke kot ^bezen, Filmski junak je filozof Georg Hermes, ki živi kot pušCavnik v svojem enosobnem stanovanju v Berlinu. Poštar mu prinese dva izvoda njegove prve knjige Ljubezen modrosti: uvod v mišljenje. Stoičen tridesetletnik je kljub svoji naravi nekoliko vznemirjen, na literarnem večni naj bi predstavil svojo tezo o Heraklito- vem fragmentu. Ob tej priložnosti želi kupiti novo obleko, zato obišče butik, ki ga upravljajo tri mlade ženske. Sramežljivi mladenič si ne more privoščiti drage obleke, zato si jo sposodi zgolj za en večer. Literarnega večera se udeležijo tudi njegove tri znanke iz butika, ki jih zanima, kako mladi filozof pravzaprav razume ljubezen. Georg mirno pove, da tega ču-stvani ni doživel vse od materine smrti. Počasi, nezadržno se med zadržanim, sramežljivim, neizukušenim filozofom in samozavestnimi, privlačnimi ženskami plete nežno, očarljivo razmerje. RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 19.00.21.00.23.00,Poročila; 6,50 Dobro jutro, otroci; 8,05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Radijska tribuna; 17,05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odskočna deska; 20.20 Glasbena panorama; 21.05 The Philippine Madrigal Singers; 22.30 Znane melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30,10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.30 Dopoldne na valu 202; 8.40 Prireditve; 9.45 Kje vas čevelj žuli; 10.40 Primorski val; 11.00 Moped Show; 12.00 ^Opoldne; 12.10 Avtomobilizem; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 14.55 Borzni nasveti; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.25 Politične reklame; 17.50 Šport; 19.30 Melodije po pošti; 21.30 Metalna glasba; 22.20 Rock-n'roli radio. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19,30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Umetniška beseda; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasbenih revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Iz sporedov EBU; 16.45 Naši umetniki; 17.00 Rossinijeve opere; 19.35 Intermezzo; 20.00 Uroš Krek; 21.30 Ars anti-qua; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasba pripoveduje...; 23.55 Lirični utrinek; 24.00 Zaključek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6- 104,3- 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.00 Iz odvetniške pisarne; 10.30 Primorski val 202; 11.30 Hladno...toplo... vroče; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18,00 Glasbene aktualnosti; 19.00 Večerni dnevnik, prenos RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30.16.30.17.30.18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7,50 Astrološki kotiček; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8,45 Uganka; 9.00 Glasbene turneje; 9,35 Glasbene Zelje; 10.00 Pregled tiska; 10,40 Svet družine; 11.00 Iz kulturnega sveta; 12.00 Glasba po željah; 13,35 Pesem tedna; 13,45 Edig Galletti; 14.00 Zelja po glasbi; 14.45 Od komične popevke do demencialnega rocka; 16.00 Ob štirih popoldne; 16,20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock slovar; 17.20 Single tednna; 17.35 Zgodovina rocka; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Novi glasbeni tokovi; 19.20 New Age; 20.00 Nočni program. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev; 8,40 Slov, glasba; 9.15 New Age, 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga; 11.45 Kantav-torji; 12.40 Oktet Vrtnica; 13.20 Krajevne stvarnosti; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Instrumentalni solisti; 15.30 Mladi val; 17,00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Po poteh slovenskega gledališča; 18.30 Spirituals; 19.20 Zaključek sporedov. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 21.00 Pogovor z odvetnikom; 22.30 Drugi Trst. Radio Koroška 18.10 - 19.00 Obzornik, Glasbena sreda, Poročila. H SATELIT SUPER 5.30 Victory, poslovne novice, The Mix; 12,30 Finančne novice; 12.40 Media Europe; 13.30 Novice; 14.00 Inside edition; 14.30 Se-rie Noire, 16.00 The Mix; 17.00 On the Air; 18.30 Bonanza; 19.30 Se-rie Noire; 20.00 I Spy; 21.00 Inside Edition; 21.30 Focus; 22.00 Novice, reportaže; 22,45 US Market WRA; 23.00 Dempsey (ZDA 1983, i. Treat VVilliams); 0.40 News Wat-ch; 1.20 Focus, The Mix ali Night. SKY ONE 6.00 DJ Kat Show; 9.40 Mrs Pep-perpot; 9,55 Playabout; 10,30 The pyramid game; 11.00 Let,s make a deal; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Mladi in nemirni; 13.00 St. Elsewhere; 14.00 E Street; 14.30 Geraldo; 15.30 Drugi svet; 16.15 The Brady Bunch; 16.45 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; The next generation; 19,00 Rescue; 19.30 E Street; 20.00 Družinske vezi 20.30 S.I.B.S.; 21.00 The Heights 22.00 Melrose Plače; 23.00 Studs. 23.30 Star Trek. EUROSPORT 9.00 Aerobika: 9.30 Ritmična gimnastika; 11.30 Aerobika 12.00 Motošport: SP v rallyju 12.30 Evrogoli; 13.30 Pool biljard. 14.30 Hitrostno drsanje; 16.30 Motošport: SP v rallyju; 17,00 Motošport: Nemški rally; 18.00 Triatlon Ironman; 19,30 Nogomet; 21,00 Motošport: SP v rallyju; 21.30 Športne novice.; 22.00 Eurotop Event; 24,00 Motošport: SP v ral-lyju; 0.30 Športne novice SCREENSPORT 8.00 Košarka; 8.30 Tenis; 9,00 Nogomet; 10.00 Kickboks; 11.00 Golf; 12,00 Motošport; 12.30 Kegljanje; 13.30 Ameriški nogomet; 15.30 Boks; 17.30 Powersport 18.30 Kegljanje; 19.30 Kickboks 20.30 Kolesarstvo; 21,30 Revs 22.00 Košarka; 0.20 Nogomet Brazilija-Urugvaj. MTV 7.30 Unplugged; 8.00 Awake On The Wild Side; 10.00 Video; 16.00 Greatest Hits; 17,15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 The Real VVorld; 18,30 MTV Prime; 20.00 Dial MTV, 20.30 Most VVanted; 21.30 Unplugged; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00 Post Modern; 2.00 Video; 3,00 Vol; 3,30 Nočni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 9.40 En-tertainment Tonight; 11.00 She'll Take Romance; 13,00 Blue; 15.00 Portret in Black; 17,00 Come Next Spring; 19,00 Shell Take Romance; 20.40 Entertainment To-night;21,00 Bethune - The Making of a Hero; 23.00 VVhispers; 0.35 Talking VValls; 2.00 Buy and Celi; 3.40 Re-Animator 2 - The Bride of Re-Animator; 5.15 Where The Heart Is. MOVIE CHANNEL 7.15 Conduct Unbecoming; 9.15 Davy Crockett. Indian Scout; 10,35 The King of Jazz; 11.45 Co-coanuts; 15,00 The VVorld of Suzie Wong; 17.15 Nobody's Boy; 19.15 G h ost Dad; 21,15 Imme-diate Family; 23.05 Q and A; 1.20 The 10 Million Dollar Getaway; 2.55 Bloodline; 4.55 Man of Pas-sion. PRO 7 5.30 Serije: Agencija Maxwell; 6.15 Vicky, 6.40 Risanke, 8.15 Neizprosna a prisrčna, 9.05 Agentka s srcem; 10.05 Vladar brez krone (zgod., Nem. 1956, i. Odile Versois); 12.00 Ulice San Francisca; 12.55 Show Billa Co-sbyja; 13.25 Neizprosna, a prisrčna; 14.20 Beli somrak (pust,, ZDA 1974, i. VVarren Oates); 15.50 Neizprosna a prisrčna; 16.40 Risanke; 18.30 Show Billa Cosbyja; 19.00 Ulice San Francisca; 20.00 Poročila; 20.15 Perry Mason; 22.05 Jake in McCabe: Božiček pred sodiščem; 23.10 Enkratno zadovoljstvo; 23,55 Rakov povratnik (ZDA 1969, i. Rip Torn); 1.25 Poročila; 1.35 E.N.G., 2.30 Poročila, 2.40 Lady Diamond; 4,10 Poročila; 4.20 Harry Fox. 6.00 Jutranji program; 8.45 Serije: Owen Marshall, 9.45 Bogati in lepi; 10.05 Marcus Welby; 11.00 Vi-va, 11.30 Družinski dvoboj; 12.00 Točno opoldne; 12.30 Mladi in strastni; 13.20 Kalifornijski klan 14.15 Springfieldova zgodba 15.00 Quincy; 16.00 Hans Meiser; 17.00 Nagradne igre; 18,00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19.15 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Nogomet; 22.15 TV Štern, magazin; 22.45 Evropski pokal prvakov; 23.15 Nočni show Gott-schalk; 24.00 Sunset Beat; 1.00 Strašno prijazna družina; 1,30 Ponovitve in serije: Quincy: Vso srečo na Zemlji, 2,30 Marcus Welby, 3.30 Hans Meiser, 4,30 Eksplozivno, 5.10 Enajst 99. SATI 5.30 Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8.30 Ponovitve: Sosedi, 9.05 Drops; 9.30 Pod kalifornijskim soncem; 10.20 Colbyjevi; 11.00 Hit Lestvica domače glasbe; 12,00 Kolo sreče; 12.45 TV Borza; 13.35 Pod kalifornijskim soncem; 14.30 Sosedi; 15.05 Colbyjevi; 16.00 MacGyver: Morilski nameni; 17.05 Pojdi na vse; 17.45 Regionalna poročila; 18,15 Bingo; 18.45 Poročila; 19.00 Šport; 19.20 kolo sreče; 20.15 Salzburške zgodbe (kom.. Nem. 1956); 21.55 Žgoče; 23.35 Mefisto (Madž,-Nem.-Avstrija 1980); 2.05 MacGyver; 2.55 Pregled programa, Videotext. TELE 5 6.35 Vrhunski model; 7.00 Bim Bam Bino; 9,20 Sosedov primer; 9.50 Evening Shode; 10.15 Umik; 10.45 Hop ali Top; 11.25 Vrhunski model; 12.00 Divji zahod; 12.35 S prizorišča; 16.10 VVildcat; 16,35 Igra z ognjem; 17.00 Sosedov primer; 17.25 Evening Shade; 17.55 Zakon orožja; 18.45 Pazit; 19.00 Umik; 19.35 Hop ali top; 20.15 Zabloda srca (ZDA 1988, i. Helen Shaver);22.45 Sam proti mafiji; 23.40 Julina čudežna vrnitev; 1.15 Worldnews Tonight; 1.45 Bradburyjev kabaret groze, EVROPA / V SREDOZEMLJU SONČNO VČERAJ TEMPERATURE OB 13. URI Jpod -20 C' -20/-10C’ -10/0 C‘ □o/io c* Dl 0/20 c«l la 20/30 C*|___|nad 30 C O Jasno poloblačno oblačno f nevihta A dež sneg 5555 megla topla hladna fronta fronta okluzija VREMENSKA SLIKA Nad Sredozemljem je območje visokega zračnega pritiska, frontalni val se iznad zahodne VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE Evrope bliža Alpam. Nad naše kraje bo z višinskim zahodnikom pritekal topel in nekoliko bolj vlažen zrak. TEMPERATURE PO SVETU HELSINKI..-10/-16 OSLO....... -21-2 STOCKHOLM.. -5/-5 K0BENHAVN.... 7/5 MOSKVA...... -7/0 BERLIN....... 3/4 VARŠAVA.......... 0/3 LONDON...... 7/14 AMSTERDAM... 9/12 BRUSELJ.....10/12 BONN........ 5/13 FRANKFURT... 1/13 PARIZ....... 8/15 DUNAJ........ 3/3 MUNCHEN.....-1/14 ZORICH...... 5/11 ŽENEVA....... 4/7 RIM......... 8/17 MILAN....... 3/13 BEOGRAD.......... 5/5 NICA./......12/17 BARCELONA... 8/20 CARIGRAD......... 4/9 MADRID...... 0/17 LIZBONA.....12/17 ATENE.......11/20 LARNAKA..... 7/18 TUNIS.......11/22 AL2IR....... 6/23 MALTA.......12/21 JERUZALEM.... 7/15 KAIRO........16/22 BUKAREŠTA.... -4/9 središče ciklona središče anticiklona DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 07.17 in zašlo ob 16.22. Dan bo dolg 9 ur 05 minut. Luna bo vzšla ob 08. uri 25 minut in zašla ob 17. uri 10 minut. ALPE-JADRAN / TOPLO, PO NEKATERIH NIŽINAH ZAMEGLJENO TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA TRST.... CELOVEC BRNIK... MARIBOR. CELJE... NOVO MESTO NOVA GORICA 2/13 MUR. SOBOTA 3/3 PORTOROŽ. POSTOJNA . IL. BISTRICA. KOČEVJE.... ČRNOMELJ. SL. GRADEC BOVEC.... RATEČE... VOGEL.... KREDARICA VIDEM.... GRADEC... MONOŠTER. ZAGREB... REKA..... DANES V SLOVENIJI: Pretežno jasno bo, proti večeru se bo v zahodnih krajih pooblačilo. Po nižinah in na Primorskem se bo zadrževala megla ali nizka oblačnost, ki se bo postopoma razkrojila. OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan 4 * j pod 10% pod 5 44** SOSEDNJE POKRAJINE: Precej jasno bo, del dopoldneva se bo po nižinah zadrževala megla. Popoldne se bo v sosednjih krajih Italije In na avstrijskem Koroškem postopno pooblačilo. JUTRI o SALZBURG O GRAZ □ . 4 GORNJI SENIK O o BEUAK O TRBIŽ O q KRANJSKA GORA J ČEDAD1 O MARIBOR y-\ .O’ f 4®. O CELOVEC