st, a* mm m&ft&m te
i	r ---------" 1	'"
v

- 1» J
v Trstu, v srido «3. ftftruirii WM,
Posamezna Številka 20 cent.
Letnik XLIX
Hfo}* trama	^ sf«*«^ -	1
9L 3<k k	^ se po»)s|* t»«dcttr._
SM ipHfvn^ X, i '	in odgovorni w«4nfk
*ct»» ft*ri>** - U- <4/^- v Tisfc	Edinost. KnoMai
IZ <KMr L 4 8 l mtM&tC 5 k
-t
pol l«U L 82.—m c«lo leto L 80.—.
t<siefoo uradnlRva In uprav« It 11-87.
EDINOST
PoumuM Številke v Trstu in okolici po 20 c«nt — Oglati s« rataufe v iirokostl ta« kolon« <77 mm.) — Ogteti tfgovctv ta obrtnikov mm po 40 cen*, osmrtnic«* zahval«* poslanice ta vabila po L	oglati denarni* uvredo*
mm po L X — Mati oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi* naročnina In reklamacija s« poSH«J<> izključno opravi Edinosti, v Trstu, ulica s«. Ffan£4#ka AaHkega 9tev. 20, L nadatrop|e. — Telefon uredništva in uprave 11-87.
le ena avdllenca pri predsedniku Bllsonui
Od struni jugoslovenske delegacije na m*ro>vol konferenci v Parizu so začel« pri-a a joti viM*emiri£v« vesti glede Koroške. Sicer pa so, ko so italijanske čete zasedle lo ozemlje, prihajali tudi tolažilni glasovi, Češ: če že mora imeti ententa ozire na Italijo, svojo članico, potem pa morajo veljati enaki oziri v razmerju Jugoslavije napram Nemcem. V Jugoslaviji se je zdela taka razrešite\ sama ob sebi umevna, da drugačne niso mogli mislili. Stvari pa so se vendar zasukale drugače, Za za meto nad Mariborom je šla Jugoslaviji tak? trda, da bi bila težko
i	stala Drava kot meja, če no bi bil general Maister ustvaril dovršenoga Čina z ■ jiišenjem upora Nemcev v Aiariboru, V
pa je tudi Nemcem na Koroškem t.isiel pogum, ker so razni vplivi na mirovni konferenci delovali v prilog avstrijskim Nemcem, Porazno za Jugoslavijo je biio posebno tudi poslanstvo ameriškega iiiajorja Mtlesa, ki naj bi se na licu mesta uverii o stanju stvari. In mnenje, ki ga je « .dal tnajor Miles, ie bilo porazno za siv ar Jugoslavije, ker so ga znali Nemci popolnoma pridobiti na svojo stran. Slovensko narodno posest na Koroškem je ameriška komisija smatrala za opravičljivo kvečjemu do Drave, kot naravno mejo pa je označila Karavanke.
Ta informacija je imela služiti predsed-iku Wii«csnu za njegovo razsodbo. Ko-oško so razdelili v dve coni, A in B, pod
ii	nad Dravo, odloči pa naj plebiscit, fedaj je jugoalovenska delegacija v fa-
ji/Ai sklenila poklicati predstavnike Slovenije v Pariz, da bi kot narodovi pooblaščenci rešili, če se je sploh dalo še kaj rešiti. Jugaslovensko odposlanstvo je odšlo v Pariz v mesecu maju 1919. Tvorili so Ju: dr. Brejc, tedanji predsednik deželne (ade, kuezoskof dr. Jeglič, dr. Triller, Golouh, Prepeluh in dr. Ravni h ar, torej predstavniki raznih strank.
Odposlanstvu je šlo v prvi vrsti za to, da bi prišlo do najvplivnejše osebnosti vse pariške kcnierence, do Wilsona. Delegacija mu je hotela razložiti resnost položaja ?■-» Koroškem. In Wilson je res sprejel delegacijo.
Dr. Ravnihar pripoveduje o tej avdijenci v Narodnem Dnevniku*. Predsednik Wil-^n se je kazal dobro poučenega. Pred * ->oj »ia mizi je imel reliefno karta Ko-
roške ter je razkazoval odposlanstvu morebitne narodnostne meje, ki naj bi se, kolikor le možno, krile z naravnimi mejami. Ali predsednik Wilson je bil preopti-mistično informiran. Kajti smatral je jugo-slovensko zmago v coni A kot Čisto gotovo, v coni B pa kot zelo verjetno. Dr. Ravnihar je dobil vtis, da je ta informacija vplivala na \Vilsona za odločitev v smeri plebiscita.
Člani delegacije so ga pa opozarjali na nevarnost plebiscita^ zlasti v coni B. Predočili so mu demoralizujoči vpliv stoletne germanizacije ter razne činitelje, ki i^ajo v psihologiji mase tako važno vlogo. Wu-senu se je videlo, da razume te pomisleke in očitna je bila iskrenost njegovega prijateljstva do Jugoslovenov. V hipu mu je postal položaj jasen. Zato je pustil, naj odposlanstvo govori svobodno in da pojasni resnične razmere, vladajoče na Koroškem. Za nekaj trenutkov je premišljeval, kakor da bi študiral težavno potezo na šahovi deski. Poznalo se mu je, da hoče Jugoslo-venoin dobro, da sočustvuje ž njimi in da išče, kako bi našel najugodnejšo rešitev za Jugoslovene. Toda iz njegovega odgovora je bilo jasno, da se je — sicer prezgodaj in v najboljši veri — bil že vezal na rešitev potom plebiscita ter da ne more več nazaj.
Avdijenca je trajala skoro eno uro. Wil-son se je poslovil od odposlanstva kar najprijaznejše. Vsakemu je podal roko. Še enkrat jim je želel najboljših uspehov —-na plebiscitu. (Kako žalostno je prišlo, je znano. Uspeh plebiscita je pokazal, kako utemeljene so bile bojazni odnoslanstva. In prav gotovo je, da bi se bilo koroško vprašanje drugsće rešilo, če bi bil predsednik Wilson drugače informiran in če bi ga ne bila zavedla rečena ameriška komisija).
Dr. Ravnihar zaključuje svoje poročilo:
«Odhajali smo v prijetni in ponosni zavesti, da smo mogli od obličja do obličja spoznati velikega državnika, pa še večjega pravičnika in poštenjaka ter resničnega prijatelja malega slovenskega naroda, ki mu je bil do pred kratkim še čisto nepoznan. Da s svojo dobro voljo ni uspel, ni bila njegova krivda. Bodi mu v tem narodu ohranjen blag, trajen, velik in hvaležen spomin!
Iz volilne borbe
Gnip^c^a strank proti iaiizmu — Sporazum med liberalci in soc. demokrati in *a«sU — Popola ri
RIM, 12, Bližnji dnevi bod:> priuesli po-rolno razjasnitev smeri, v katerih se bo gibala volilna borba. Posamezne stranke, hi še tega niw> storile, bodo morale v najkrajšem času zavzeti jasno stališče na-»ram fašizmu, oziroma vladni listi; kajti tega stališča jo odvisno vprašanje, s katerimi kandidati boda Šle posamezne strank v volilni boj. Tako ni n. pr. položaj v popolarski stranki še vedno razčiščen, ker ni vodstvo stranke zavzelo še iiončno vel javnega 3iališča glede vprašanja, aH naj gre stranka v boj s popolnoma opo-▼icijonainim aH fašistom prijaznim programom ali naj krene po srednji poti. O tem vprašaji ju bo triumvirat, ki vodi popolar-sko stranko, sklepal v četrtek. Obenem bo istega dne rešena zadeva posl. Meda, ki je izjavil, da ne bo kandidiral, ako bo popolarska stranka nastopila pri volitvah strogo prolifašistovskim programom. Vsa kaže, da bo dem Sturzo ubral srednjo pot. Da r.e namerava kreniti popolnoma na levo, je pokazal z izključitvijo levičarja on. Migiiolija iz kandidatne lir te; pri tem ho bržkone ludi vztrajal kljub temu, da so volilci v pokrajini Cremona sklenili, da bodo voiiU Migltolija, četudi ne bo to po volji vodstvu rtranke. Da pa ostane don -Sturzo še vedno v opoziciji proti fašizmu, irazvidno iz njegovih izjav dopisniku li:4a «Stampa», v katerih je označil faši-Movsko postopanje za nekrščansko in ki ^e ne da spravili v sklad s programom po-polarske stranke.
G^ede nastopa liberalcev in soc. demokratov je pač ztuao, da je liberalna stranka pustila popolno prostost posameznim kandidatom, ki se torej lahko dajo vklju-cili v fašisu-sko Usto ali pa ne. Večina liberalnih veljakov je takoj po znanem govoru ministrskega predsednika Mussolinija na fašistovskem zborovanju izjavila, da se ne bo udeležila volitev. Kakor znano, se je v nedeljo on. Orlando vdal pritisku fašistov in sprejel njihovo ponudbo, da kandidira na vladni listi. Njemu so sledili on. De Nava, Fera in še par drugih; toda on. De JNicola vztraja Še vedno pri svojem sklepu, da se ne udeleži volitev. Seveda ga skušajo zaupniki fašistov še vedno pregovoriti. Včeraj jih je zlovoljen zavrnil, češ da se na eni strani pogajajo z njim, na dtugi pa ga blatijo.
Izmed socijalnih demokratov se je do-Kgdaj vdal le on, Fera, medtem ko stoji on Di Cesard na stališču, naj soc. demokrati nastopijo s paralelnimi listami, A zdi se. da tudi Di Cesard ne bo dolgo vztrajal, nakar bodo soc. demokrati krenili na isto pot kakor liberalci.
Precej bojevitosti kaže Demokratska zveza pod vodstvom bivšega ministrskega predsednika Bonomija, Značilno je, da si je /veza izbrala na zborovanju v Milanu isti ?nak (pelerožarno zvezdo) za volilno iisto
kakor skupina on, Amendola, ki bo nastopila na jugu. ciMondot», glasilo on. Amen-dole, pravi, da se vršijo pogajanja, da bi te opozictjonstlne skupine nastopile
skupno.
Volilni odbor fašiatovske stranke je takoj, kakor je Orlando sprejel fašistovsko ponudbo, izbral kandidate za južne kraje. Orlando ter še par drugih liberalcev in soc. demokratov bo kandidiralo na Siciliji, De Nava in soc. demokrat Fera pa v Kalabriji, Veliko preglavic povzroča odboru izbera kandidatov za Napol j, ker je on De Nicola zavrnil njegovo ponudbo.
Odbor Udruženje bojevnikov je ime! danes sejo, nakar je izdal poročilo o seji. Poročilo pravi, da se Udruženje kot tako ne bo udeležilo volitev; kajti Udruženje je bilo ustanovljeno, da brani idealno premoženje, ki izhaja iz vojne in ki živi v prenovljenem duhu nacije. Sicer Udruženje priznava neminljive zasluge Mussoliniju za blagor domovine in poživlja svoje Člane, naj se tega zavedajo, ko pojdejo na vo-lišče.	_____
Znižanje potnih pristojbin o priliki volitev
RIM, 12. Komisar za trgovsko mornarico je odredil, da se dovoli 15% znižanje potnih pristojbin onim, ki se podajo na volišča, oziroma vrnejo. Volilci bodo deležni tega znižanja na parnikih teh-le paro-plovnih družb: ltalia, Italiana di Servizi Marittimi, Llovd Triestino, Marittima Italiana, Puglia, Adria, Navigazione To s ca na, Siciliana, La Insulare, Istria-Trieste, Mon-falconese, Costiera, Anonima Industrie Mariti ime, Dalla, Compagnia Napoletana di Navigazione, Tripcovich in Francesco Lacava. Volilci bodo morali imeti s seboj volilno potrdilo, za povratek bodo morali obdržati isto potrdilo s pečatom volilne sekcije. Mesto tega potrdila je veljavno tudi potrdilo konzula. Volilci se bodo morali vrniti tekom 5. maja.
Otvoritev natečaja za sprejem ▼ kr. pomorsko akademijo •RIM, 11, Kr. pomorska akademija razpisuje natečaj za sprejem 100 gojencev krovnih pomorskih častnikov in 40 gojencev strojnih častnikov v prvi xedni tečaj šolskega leta 1924-25. Pri natečaju pridejo v poštev mladeniči, ki so fizično sposobni za pomorsko vojaško službo in ki 1. aprila 1924 niso prekoračili 16, leto starosti, Če se nameravajo vpisati kot gojenci za krovne častnike, kot gojenci za strojne častnike pa 17, leto starosti Natečaja se morejo udeležiti le oni aspiranti, ki so pri kaki državni ali enakovredni šoli položili izpit za sprejem v 1. razred klasičnega liceja, v 2. razred znanstvenega liceja, ali kake druge enakovredne srednje šole. Sprejemni izpiti obstojijo iz pismene po-skušnje v italijanščini in pismene in ust-mene poskušoje v računstvu. Natančnejša navodila in pojasnila je mogoče dobiti pri ravnateljstvu kr. pomorske akademije, na kr. prefekturah in pri drugih pomorskih oblastvih.
Brafta prtutata Kromskego v Km
odločena a* ukas i iMfrifln poslaništva
RIM, IX »Ud prvimi čial pridanega ruskega poslaništva }« bila edfodfttev prodaje na dražbi premi&aia in toaet&m pokojnega poslanika Krupea^tefa, katara, se je imela pričeti danes v moderni galerij aa trgu Spagna. Na odredbo cunanfaga ministrstva je zastražila kvestura dohode v galerijo. Rusko poslaništvo se je hotelo tako-le prepričati, da-li se nahajajo med predmeti, Id se se imeli prodati na dražbi kot privatna last poslanika stare vladavine, tudi stvari, Id so last države. Najbrže bo pa že jutri to vprašanje rešeno in se bo tedaj dražba lahko začela, aH pa bo končno-vcljavno ustavljena.
Grof Honzofl! — itmiionsM poslanik
v Moskvi
RIM, 12. Sovjetska vlada je Izr iziia svoje zadoščenje radi . imenovanja grofa Manzonija za poslanik* Vel. italijanskega kralja v Moskvi. Grof Manzoni odpotuje nocoj na svoje novo mesto.
Kakor znano, Je vodil grof Manzoni par let italijansko poslaništvo v Beogradu, kjer je ostal do leta 1921., t. j. leto dni po sklenitvi rapallsko, mirovne pogodbe.
Zrn rtitttv vinska krize
Znižanje prevoznik pristojbin sa pošiljatev polnih vagonov.
RIM, 12» Z namenom, da bi s« pospešilo rešitev vinske kriz«, je visoki koanisar za Železnice on. Toare, sporazumno s finančnim ministrom in z ministrom za javna dela odredil, da se za dobo od 16. februarja, do 31. marca znižajo za 20 odst obstoječe prevozne pristojbine za poii^atv« polno naloženih vagonov domačih vin v vsako železniško postajo kraljestva. Ta koflkcesrija j« omejena le do 31. marca, da a« bo mogla trfovma razvijati z vnemo, ki j« potrebna za nujno rešitev vinske krize.
škof mou. Fogar pri Mussoliniju
RIM, 12. Ministrski predsednik Musstv Kni je sprejel danes v palači Chigi novega tržaško-koprskega škofa mom. Alojzija Fogar, ki mu ga je predstavil on. Dudan. V dolgem prijaznem pogovoru je mons. Fogar predočil Mussoliniju položaj svoje dijoceze, posebno pa razmere tukajšnje duhovščine.	"
ftndieeod pojdejo o Beosrad ?
ZAGREB, 12. Na zadnji seji HRSS sta poročala dr. Krnjević in dr. Maček. Poseben komunike ni bil izdan. Kakor pa se je izvedelo, je bilo sklenjeno sledeče: 1. da hrvatski narodni zastopniki odidejo v Beograd v tolikem Stefilu, kakor bo potrebno, da se vrte vlada in ustvari nov političen položaj. Za HRSS vprašanje odhoda v Beograd ni več načelno, temveč samo Še taktične narave; 2. hrvatski zastopniki ne bodo šK v opozicijo kot stranka, ki bi po padcu vlade bila obvezana prevzeti oblast in skleniti za dališo dobo sporazum; 3. rok za prihod poslancev v Beograd se bo določil po razmerah v samem parlamentu. Pripravljeno je pa vse, da v slučaju potrebe odpotuje določeno število poslancev v Beograd. V razgovorih z voditelji opozicijskega bloka je bilo razčiščeno vprašanje sodelovanja v opoziciji Ob tej priliki so se dotaknili tudi vprašanja delovnega programa za slučaj, da bi vlada takoj demisijonirala. Ta delovni program bi bil lahko tudi prav kratek. O tem se bosta dalje pogajala dr. Korošec in dr. Spaho.
Kar se tiče verifikacije mandatov poslancev Hrvatske Republikanske Seljačke Stranke, ki b« glasovali proti vladi in ki bi imeli vreči sedanji režim, so nekateri listi izvedeti, da do verifikacije ne bo tako lahko prišla, ker »o bili pred kratkim časom odposlan! vsi volilni zapisniki skupno z volilnimi spiski, ki so bili preje shranjeni v predsedniŠtvu narodne skupščine, z vsem materijalom posameznim oblastem. Ko bo verifikacijski odbor pričel z delom, najbrže ne bo mogel delati, ker mu bodo manjkala poročila osrednjih volilnih komisij ter zapisniki o izvriitvi volitev.
Obtožba proti HnkovUs
Bivši minister Marković ne pride pred
BEOGRAD, 12. Zadeva obtožbe proti dr. Lazi Markoviću se približuje koncu. Dr. Marković bo v smislu poslovnika prihodnji teden odgovoril na obtožbo. Vlada je odločena, da dr. Markovića brani Zanimivo je, da je tudi Mihajlo Ranković za izročitev Markovića sodišču samo pod pogojem, če se obtožijo tudi nekateri demokratski ministri. Ce opozicija tega ne sprejme, Ranković ne bo glasoval za obtožbo. Rankovićevi prijatelji izjavljajo, da ne bodo glasovali za obtožbo, ker bi jo opozicija politično in strankarsko izkoristila. Ugledni radikaK sicer niso proti izročitvi Markovića sodišču; ker bi pa opozicija to Izrabila, hočejo tudi oni braniti Markovića. __
Trgovsk« pogodba med Italijo i« Jugo* slavijo
BEOGRAD, 12. Minister za trgovino je danes sprejel Italijansko delegacijo, ki bo sodelovala pri sklepanju trgovske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo. Minister je izrazil nado, 'da bo vprašanje pogodbe u-godno rešeno. Rešitev finančnih vprašanj bo omogočilo vzpostavitev normalnih gospodarskih odnoiajev med obema državama. Ministru je odgovoril ter se mu zahvalil v imenu italijanske delegacije coram. BellL Prva «eja italijanske in jugoslovenske delegacije se bo vršila najbrž prihodnji četrtek.
Komisija u razneitto pr! Roki ~
REKA, 12. Tu-sem in v bližnji Suiak so dospeli nekateri člani jugoslorvenske in italijanske komisije za določitev mej po sklepu najnovejše italijansko-jugoslovenske pogodbe.
Za predsednika jugoslovenske komisije je bil določen general Ljuba MiliČ, razen njega jo tvorijo general Jehmenič, vojaški ataše na poslaništvu v Rimu, fregat ni kapitan Klobučar in Stjepan Ridcič ter izvedenci prof. Silovič, ravnatelj De Rocco za železnico, Cedonia, Dedović za carine in kapitan Albin Celigoj za pristanišče.
Italijanski komisiji predseduje sen, Quartieri; sestavljajo jo sen. conte Casati, general conte Barbarich in prof. Attilio DepoK ter izvedenci inž. Tessadori za železnico, dr. De Luca za carine in poveljnik polkovnik Politi za pristanišče. Tajnik te koimisije je cap. Palmieri.
Zal enkrat se je jugoslovenske komisija nasianila na Sušaku, italijanska pa v Opatiji; v kratkem se bosta pa obe komisiji sestali za izvršitev razmejitve,
napetost med Bolgarsko In Grfijo
BEOGRAD, 12. Iz Sofije so dospele sen-zacijonalne vesti o nastalih nasprotstvih med Malinovom, predsednikom demokratske stranke, ki je zastopana v vladi, in med predsednikom sofijske vlade Can-kovom. Cankov je za nepomirljivo ooli-tiko proti Jugoslaviji oziroma proti Srbiji in zahteva sploh brezobzirno nastopanje v upanju na velike uspehe v bodočnosti, h katerim naj bi mu pripomogla tuja podpora. Malinov pa čuti nevarnost, ki preti bolgarski vladi in bolgarskemu narodu od akcije makedonatvujuščih v južni Srbiji, ki se pričakuje za prihodnjo spomlad. Pod tem more trpeti samo Bolgarija; kajti Jugoslavija je pripravljena «a vse. Bolgari bi radi v južni Srbiji povzročili nekaj, zaradi česar bi tožili Jugoslavijo pri Dr. narodov za nered in to stvar tako spravili pred mednarodni forum. Bolgarsko časopisje je izgubilo ravnotežje. Govori se, da bi prišel car Boris z vojsko v Beograd. Jugosl. vlada prav resno pazi na dogodke in je pripravljena z vsemi sredstvi, ki bi jih zahteval dani moment, preprečiti vsako akcijo Bolgarov in iti, če bi bilo treba, tudi nad Sofijo.
ATENE, 12. Listi prinašajo obširna poročila o bolgarskih pripravah na grški in jugoslavenski meji. Na podlagi teh vesti je grška vlada poizvedovala in dobila obširne informacije o tem, da Bolgarska namerava na poletje navaliti na Makedonijo. Zaradi tega se je grška vlada sporazumela z Beogradom za skupen nastop.
BEOGRAD, 12. Iz Soluna javljajo, da je inspektor turške vojske v Trakiji Kera Bekir imel te dni sestanek s šefoma bolgarske komitske tolpe Jovanovim in Ha-rovim. Na tem sestanku je bil izdelan natančen sporazum o novi akciji vpada na grško ozemlje, ki bi se imel pričeti prve dni meseca marca.
GrikI odsavor m Izftue Kolfova
BEOGRAD, 12. Na govor, ki ga je imel bolgarski zunanji minister Kalfov, je podal Kafan-daris izjavo, ki je slična oni, ki jo je priobčil grški poslanik v Sofiji bolgarsk vlad. V tej izjavi je rečeno, da navedbe Kalfova o žalostnem položaju bolgarskega življa' v Grški niso točne, ker žive Bolgari na grškem ozemlju v popolnoma normalnih prilikah in se jim ne gode m-kake krivico. Kalfov bi bil boljše starti, če bi bil govoril o položaju grškega prebivalstva na Bolgarskem, ki je izpostavljeno preganjanju, proti čemur je Grilca že morala večkrat protestirati, Ako Bolgarska Želi živeti z nami v dobrih odnošajih, potem mora tudi naše želje upoštevati. Kar se tiče Ege-jskega morja, ve Bolgarska prav dobro, da je Grški odločena doseči z Bolgari sporazum v mejah, kakor to določa neuillyska pogodba.
Zo proglas-teo republike no Grikem
Kalandaris proti monarhiji — Hude obtožbe proti prejšnji dinastiji — Pred plebiscitom
ATENE, 12. Včeraj se je spet sestala narodna skupščina Zanimanje za to sejo je bilo veliko, ker je bilo znano, da bo vlada stavila predlog glede vladavine. In res, ministrski predsednik JKafandaris je prečital vladno izjavo, v kateri po v dar-ja, da bodo ostale smernice sedanje vlade iste, kakor jih je začrtal Venizelos, dasi je moral le-ta radi svoje bolezni zapustiti politično življenje. Vlada je trdno prepričana, da edino na podlagi načel takega programa, je zagotovljena izpolnitev narodovih želj&. Izjava našteva dalje nekatere glavne točke vladnega programa, med temi vzdrževanje javnega reda, popolno enakost v agrarni reformi, decentracija in ureditev odnošajev med kapitalom in delom.
«Državno silo bomo obrnili proti državnim nasprotnikom, nadaljuje izjava, in šli bomo v boj v popolni enakopravnosti z drugimi strankami*. Dalje povdarja izjava, da se bo vlada brigala tudi za usodo beguncev. »Vlada je že dolgo časa prepričana, da je dinastija odgovorna za vse moralno in materijalno troljenje, ki je zadelo grški narod. Ravno tako veliko odgovornost nosijo monarhistične ustanove in edino radikalna menjava vladavine more odpraviti to gorje. Zvesti temu načelu in prepričanju, da more Grčijo obvarovati pred zopetno povrnitvijo " despotizma in novih nesreč edino republikanski režim, vztrajamo na stališču, da more o menjanju vladavine s polno pravico odločati Ie narod. Katerostkoli pridržanje a strani skup-
ščine r t«m o tiru bi izpostavljalo repub* H ko k vednira napadom, ki bi ovirali razvoj republike in povzročali velike nevarw no iti za mir v deželi in za novo vladavino*
Predlog, ki ga je stavila vlada narodni skupščini, Dravi, da se je dinastija poka* zala nevreano domovine, t tem da je pod^ redila idejo Velike Grčije lastnim interesom in s tem, da je napravila iz raonar* hične institucije simbol narodne delitve in ognjišče meščanske vojne. Na ta način je dinastija postala izvir vseh državnih nesreč, ki jih ni mogoče več popraviti. Povratek dinastije bi mogel zopet ogrožati življenske interese dežele. Na drugi strani je narodna skupščina neemajano prepričana, da more edino republikanska vladavina, edina, ki odgovarja značaju grškega naroda, tvoriti trdno podlago, na kateri se bo mogel grški narod spet dvigniti. Narodna skupščina proglaša brezpogojno svojo vero v republikansko idejo, toda obenem se zaveda, da je edino spontana manifestacija narodne volje poklicana, da z neovrgijivo avtoriteto potrdi odločitev glede teh osnovnih vprašanj. Radi tega sklene narodna skupščina, da se raz* piše plebiscit, potom katerega se bo grški narod mogel izreči o odstavitvi ali ohranitvi dinastije ter o obliki vladavine, ki jo bo smatral za pravo. Glasovanje se bo vršilo potom glasovnic; datum in jamstva, potrebna za vzdrževanje reda, kakor tudi vse druge podrobnosti o p4ebis.citu, bo določil poseben odlok.
* Po prečitanju vladnega predloga se je vnela v zbornici precej živahna debata« Govorniki republikanske stranke so zavzeli stališče, da je plebiscit sploh nepotreben, naj se torej enostavno proglasi republika.	_
Pred otvoritvijo franosko-nercikl!! posojam
PARIZ, 12. Povodom izročitve svojega po-verilnega. pisma Potncareju je nemški poslanik von Hocsch raziožil nekatere točke v odgovor na francosko noto od 11. januarja z ozirom na položaj v porenskih pokrajinah ter je izročil francoskemu ministrskemu predsedniku tozadevno spomenico. Nato sta Poincare in vem Hoesch govorila o repa racijskeui vprašanju. Agencija «Ha vas* meni, da so bile izjave von Hoesch a. Poincarčju o odškodninah zelo splošnega značaja. Von Hoeach ni stavil pri tem ni-kakih točnih predlogov za ureditev lega vprašanja ter se je omejil le na opozoritev na včerajšnje izjave nemškega kanclerja Manca, zastopnika švedskega Rdečega križa. Poincarš jc izjavil, da ne izključuje možnosti za nadaljevanje pogovorov o rcparacijali med Francijo in Nemčijo in ie naprosil poslanika, da bi mu pismeno izročil predloga, ki jih hoče Numčija tozadevno staviti Franciji
Francija za takojšnjo spruifo z ilnsiljo
in za delno izprazni I Pori»ria.
LONDON, 12. Franc o ' p ManiV ur i Saint-Aulaire je bil včeraj	■•...-■• •h iu
ministrstvu od ministrska ■	i k,-. Vi^c
Donakla ter mu razložil . . • .a. ;; • t ozirom na skupni nastop z	politiki
vojnih odškodnin.
Francoska vlada je mnenja, da je truba takoj poizkusiti, da pride do sporazuma med Francijo in Anglijo, ako bi bil tak sporazum sploh dobrodošel m ako je njega sklenitev 5e možna. Podanik je tudi izjavil MacDonaldu, cia mora priti pred morebitnim sklicanjem mednarodne konference do pregovorov med prizadetimi ve-levlastmi za dosego predhodnega sporazuma v temeljnih točkah. Francoska vlada hoče vzeti v pretres tudi možnost mednarodne garancije za varnost Francije pod vodstvom Društva narodov.
Poslanik Saint-Aulaire je tudi sporiji s**, gleškemu ministrskemu prcdscdnilč-j. da S* francoska vlada skoro ne nasprotovala dt-izpraznitvi Porurja ter se tako pridruž\* liŠČu Anglije, ki pravi, da p-ejuJ^'r '	k
zasedba angleikim interes* n	-i
obnovi Evrope.
V londonski polit^r'1*	p;c/!aduje
mnenje, da bo ta ko■ / F	- '.ade spre-
menil v svojem bistvu	dieške vlade,
ki je hotela odložit" a; >ja za sporazum s Francijo na čas po i ^iicoskih volitvah. Vendar se za enkrat ne da pove lati nič gotovega.
Delavska kriza na češkem
PRAGA, 12. V tekstilni in kovinarski industriji je nastala kriza. Več obratov je izprlo odnosno odpustilo veliko število delavcev. V Podmoklih jc iz obratov odpuščenih 13.000 delavcev. V Tannwaldu so tekstilne tovarne izprle 3000 delavcev.
Konferenca med Poljsko in baltiškimi državami
VARŠAVA, 12. Konferenca med Poljsko in baltiškimi državami se bo otvorila 15. t. m.; konference se bodo udeležili ministri za zunanje zadeve prizadetih držav.
Kraljica Marija odpotovala v Rim
BUKAREST, 12. Kraljica Marija je včeraj s simplom-ekspresom odpotovala v Rim. Temu potovanju pripisujejo izredno važen značaj. Iz dvorskih krogov priob-čuje orAdeverul* informacijo, po kateri je kraljičina pot v Rim v zvezi s poroko romunskega princa Nikole z italijansko prin-ceso#MafaIdo. _
Finančna stiska Madžarske
BUDIMPEŠTA, 12. V gospodarskih krogih je nastala velika panika radi ponovnega padca madžarske krone. Ta padec je po mnenju finančnikov v zvezi z madžarskim zunanjim posojilom, katerega realizacija je v zadnjem momentu postala zelo vprašljiva, Pogajanja v Londonu in Parizu so prispela na mrtvo točko. Veliko je vprašanje, če bo Madžarski dovoljeno posojilo in če bo tedaj pod zelo strogimi in težkimi pogoji. Pogajanja so trenotno odložena.
KafL&ftro£ai&a padcc oemSke rentnc marke
BERLIN, iz Rentna marka je katastrofalno padati. Reiitno marko po Bmefl$u finančnikov čaka ista. vModa kot papirnato. Padec rentae marke je zadel pajšrrfte sloje, ki 90 to začeli odklanjati led plačano sredstvo. Mednarodni devizni ic vakrtfii Spekulanti so na trtfn nakupit velikanske mnahne rentne roaHte. V prvi vrsti smatrajo, da so akcijo za padec mar* fee angažirali francoski agenti kot revanš© za nemške špekulacije 5 frankom. V Berftno so zadnje dneve strahovito poskočile cene nafnttjnejiim potrebščinam m fivfi«n.	_
Kritičen položaj radi gibanja prlsUnigkfh delavcev v Angliji
LOM) ' 12. Zastopniki pristaniških
delavcem so na sestanku z delodajalci zavrnil? prisdlotf teh poslettafih za zvišanje mezd za 1 frUiftjg na dan in za preiskavo sredstev, ki bi mogla zagotoviti redno delo vs«n organisriranim delavcem.
Med /aMopoiki obeh strank se ni skle-*f}<> ničesar za novo sejo, radi- *esar se rje poioćaj znatno poostri! vsied omenjene iodkvčitve pristan? šk i h delavcev. Zelo ver* jetftc je, tla bodo pristaniški delavci pri-Geii stavkati že t. ra. Vendru se poga- ; janja niso popolnoma pretrgala. Poroča se. j da bo danes minister za delo sprejel za- j •♦optsŽke delavcev in gospodarjev.
Fakovski povabil en t Moskvo.
LONDON. 12. Ljtsdski	za jmnanie
»tvari Čičerii; jv porabi! Ra»oviktjfa. ruskega odpravnike	v l.cmdonu, v Moskvo, kjer j
bo dobil nova navodila, ki #0 postala po-4jtrbna po priznanju de iure botjše viske vlade s strani Anglije.
Prodava oblet/iice kronanja papeža Ptfa XI.
t Parizu,	*
PARIZ. 12. Ob priliki druge obktnice kro- i a&Cfa papeia Pija XI. je pariški nadškof Du- ; bois pel v metropolitanski baziliki Notre Dame ; slavnostni *Te Deum-. Med drugimi je bil tudi navzoč apostolski aimcij mons. Cervttr.
Združene države bi odstopile od tirjatve vojnih
dolgov Francije?
W AS^TINCf ON. 11. Časopisi so ponatisnili 1 vetii. na podlagi kaiere bi bila vlada Združenih i držav baie pripravljena odpustiti Franciji njene *
dolgov« nroti odstopit vi francoski AntaJfskih
otokov. Ministrstvo vnanjih zadev Združenih držav zanika "io vest s pripombo, da ni nikoti mislilo oa sliCen predlog. Uradna osebnost driamc zakladnice je izjavila, da bi ne bilo < - tioče uresničiti t«ga predloga. Kakor znano, jc predsednik Hardiag podal podobno izjavo BSMC&	1923.
Ttu£ Avstrija bo priznala sovjete.
DUNAJ, 12. »Nfcoe Freie Presse» poroča iz dobro poučenega vka, da bo Avstrija v najkrajšem času priznala rusko sovjetsko vlado. Poga+anjt«.	obema državama sc bodo pri-
čela v najkrajiem času. Isto vest prinaša tudi ^Neucs Wimer Journal«, ki dostavfja. da bo futri pomota! o tem zunanji minister Gruenber-ger ▼ poslanci zbornici med svojim ekspoai-fe«n o zunanjepolitičnem po4oiaju Avstrije.
Mehikanski vstaSi deiiniirvno poraženi
MEHIKO, 12. V zadnji bifki so vstaji izgubili 1000 mož. General Martinez je zopet zasedel Vera Cruz, ne da bi pri tem naletel na kak odpor. Izdavit je, da so zvezne čete zasedle tudi Orizabo, Cor-dobo in Soledad.
Novi španski poslanik v Rima
MADRID 11. Grof De La Lina za je bil imenovan za španskega poslanika pri kralju Viktorju Ejnanuehi III., na mesto poslanika Revnosa, ki je podal ostavko.
SPORED OLIMPIJSKIH IGER
PARIZ. 10. Spored različnih točk za osmć olimpijado je bfi d cenitivno. dolžen, iz-vzemši točk nogometa in sRuby-e*. AUetičuc tekme *c bodo vršile od 5. do 13, jtfiija na vladnim« v CcJombea«, kolesarske tekme od 16. do 27. juljja na občinskem dirkaašiu mesta Vrucennes. telovadne Wkine od 17, do 24. julija na siadiumu v Coiombesu in tekiae dviganja uteži od 21. do 24. julija v pariškem cirkusu. Raznovrstne aabljaške tekme se bodo vršile od 28. junije do 1. jtf&ja v Parazu in v Coiombesu. Od 6. do 9. julija in cd 10. do 13. julija ter od 15. do 20, julija se bodo rriik; v pariškem cirkusu metalne in rokoborske tekme. V taerčo se bo streljalo od 21. do 29. jun*;_ v Chakmt. sur Marne in v Rcimsu, 1 .u jls. lovsko streljanje pa se bo vršila v Versaiflesu ;n v lssv le MouHneau od 2. do 10. juliga. Veslacske tekme se bodo vršile od 13. do, 17. jultja v Argenteuil-u, plavabie tekme od 13. do 20. fti&ja. v Colombe&u in v Pisoin« de TourcISesu, jezdne dirke in poloigr« sc bode pa vršile v Colonnes-u in S. Ck>t»d-<i.
'iiSIINIE VESTI
i Prav ima torei češki d^toinat, če pravi z j oairom u« ta pok*žaj. da je bilo v totejresu
Pciiflčno tiružtuo „Edmost"«Trsta
sklicuje za danes popoldne ob 31/2 sesla- j Jtigoslavl^e £lcdc Reke, da se rapallska po-nek odbornikov in zaupnikov radi važnega J	oupru\
fc nujnega posvetovanja j«ledi
___ _	_	se je Pafriču posredno. Re#il
volitev!	dalo-: rešiJ je za avojo dr-
i tr *	nL lLn M	a.
cr ■ i	»	* f»i .i „ «_ liavo Bar o i. Delto »n 'bank in o,
Sesisnek |C bo vršil v uredniških prosto- Seve<Ja ^ ^ _ kiAor M ^ ^
nc bitij <E.dmosU.	vsekega težkega problema — brez žrtve tudi
o»d »trani Jugoslavije. Žrtev je bila samostojna refeka država.
. ,	-i-	i Vsa tu navedena dejstva naj bi irvaževati
1 ukajsma kr. prelekiura nam >avha: > li^ti neizprosni kritiki, ki zahteva-jo veljavnost
Slovanske zadruge {Le easse Rurali e rapallske pogodbe, kakor šiiok v Bervežkem di rp&parrnio siave), ki jim svoj čas niso' trgovcu* svej funt mesa. Pomislijo naj, da bile	krone, kaiere imaio nalo- i zahtevajo dvojno, kar «e »ključisje metke-
izffltnjasHi zadružnega denarja
*oto kicn, ki se ima izmenjati. To svoto | valijo vso krivdo na Srbe in na Pašiča. Ta je
I, ori saldo cd 3. novembra 1918., povečaš j moral !e jKipravljati pogieSke in zamude dru-- obrestmi do 9. aprila 1919,, aH pa sedanji , — Slednjič je treba uvaževati neugodni re-^it ako znaša mani nego prejšnja svo- ^»"i1 položaj <iržitve — zlasti napram šota. f
prošnji naj s« priloži bilanca od 31.
sednim nepri«a4eH*tkim državam — in pa zelo
i	• . t - i - * i - ^ verjetno dejstvo, da so tudi na Pašiča delovali
cr rjbra 1923. m izvleček iz tekočega	od strflni	Vsaj iz pisave
E ki ga izda aol^u-oca zavod m ki j čeških listov se da sklepati, da so odločilni
na, vsebuje ves promet na podlagi tega krogi v Čehoslovaški žeieii, da «e re^ko vpra-
lačuna cd 3, novembra 1918. do 31. de-1 Sanje likvidira. _
cemora 1923. --Pojevflo. Prejeli smo sledeče pismo: P, n.
Sporazum glede Reke
V nedelisko številki smo priobčili razmo-
Urednižtvu dnevnika *Bdinost» v Trstu.
V 30. štev. Vašeg« c. lista z daie 3, t, m. je g, dr, L. Čertnel} v pismu, ki je naslovljeno
tri - če&kegu diplomaia I. V. Pcvolnega o ; na uredništvo "Jadran. Almanaha , zagrešil — -ii1 ki so zakrivili, da rapuiiska pogodba | preprrčaiii smo. da je storil nehoie — neko ne-ni p 'iT -sla (ejia, kar se je pričakovalo: raz- . točnost, ki se tiče ustaaovitve Zvese prosvet-čiTieri; t r<hv > .jev med Italijo in Jugoslavijo- nih društev v Gorici, češ da je bila ta usta-Vzrok je inl v medsebojnem nezaupanju, ki je j novije na *kot nekak proiutež pro^i »Prosvetni c»e>tr.u izbruhnilo po znanem spopadu med ' Zvezi» v Gorici. Nasprotno ugotavlja podpi-Jtaifji'nNkimi mornarji in jugoslovenskimi orož- : sano, da se je pripravljala ustanovitev 7.. P, D. n«ki v Šibeniku.	predno «e bilo sploh kaj elišati o '<P. Z.» Pri-
Razmotrivuaja češkega diplomata pa naj bi! pravljalni odbor je naznanil ustanovitev že tnia v pouk Ludi vsem tistim, ki tako ostro ! 30. IH. 1922., ko je priobčil proglas m nrav^la obsojaj * st-daj iikje-njeni sporazum glede Reke, | v - P^ve-ti* (4 Štev. I922J, m in pričel tako? ozirfnna, ki valijo rso odgovornost na Srbe in ; z dejanskim delovanjem (gUfiom g 25. zvernih J^Hiča,	i pravil, ki slove: Zveza prične svoje delovanje,

Kapalisko pogodbo je podpisal v imenu Ju ?ko 'J,'* P^T vsa, 5 d^tev) čeprav se slavije Trumbič, torej Krvat! Ta »c za- | V* rad. tehničnH, ovir vrfal občni zbor Sele ja-grcsil pogreško, da sc je zanesel na glasovito S nuai^ 192°'	^S1111
pisnKi jjrofa Sforze, ki je določalo dcnarkacij- i }cv	l922\F*l ^^n
sko črto med Peko in Jugoslavijo in ki je;*mel*	~ Vodstvo Z. P. D
hila povoijnejSa za to poslednjo. (Priznati pa- Popravek. V včerajšnjem poročilu pod naslo-bodirao pra\"jčni — da je bil Trum- vom -Pokojnine ljudskošolskib učiteljev^ je na
Kz tržaškega življenja
Panr v Trebčah. Predpreteklo noč oko« 23. ure je »bruhnil iz neznanih vzrokov ogenj v seniku, spadajočem k posestvu kmeta Viktorja Kralj, stanujočega v Trebčah ŠL 110. Ogenj sta prva zapazila dva vaika fanta, ki sta te nemudoma podal* na Op>čxae ter obvestila o dogodku tamošnje orožnike. Iz orožniške postaje so bili tclef<Hiično poklicani na pomoč tržaški gasilci. Čeprav so ti kmalu prihiteli na lice mesta, vendar je ogenj, ki so ga vaščani zaman skužafi pogasiti s sredstvi, ki so fili imeli na razpolago, prodrl že skozi streho in skoro popolnoma uničil večjo množino sena in slame, 1 ki je bila spravljena v seniku. Delo gasilcev , je bilo zelo otefkočeno radi vetra, ki je ogenj : pospeševal. Sele po večumem delu se je gasilcem posrečilo ud uši ti požar.
Škoda se ceni aa približno 12000 te", a j« I pokrita z zavarovalnino.
Z vagona je padel. Pretaogar Matej Iscra« ! star 40 let, stanujoč v ul. L4oyd ZL 12, je vče-i raj popoldne pri razkladanja premoga na glav-nem kolodvoru padal z vagona ter se pri tem pobil po prsih. Na iice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje je dogaai da kna mož dve rebri zlomljeni. Ponesrečenec k bil prepeljan v mestno bokuioico. Okreval bo v 1 mesecu.
Samomor visokega n radnika kr. javnih skla-| diše. Na iaiosten^ način je končal «yoj« živ-. ljenje nadzornik kr. javnih skladišč Jurij Sca-brn, star 56 let, stanujoč sa korzu C a vem r št. 6. Včeraj popoldne je vrM! skifbo v s\x>jem uradu v prosti loki V. E. III. Bil fe videti ' slabe volje m aamrSljen. Drugi uradniki so si-: cer to opazili, vendar nobenemu ni niti prifclo j na um, da stoji mož na pragu obupnega ko-' raka. Okoli 15.45 je Sca bini šel iz urada. Par | minut potem so zadoneli iz stranišča trije
•	poki. Uradniki so hiteli presenečeni v strani-i 5Čc gleda*, kaj se je zgodilo. Nudil se jim je : žalosten prlaor; v straniftču jc ležal na tleh
s prestreljcaao glavo Scabini; nesrečni mož je ti^ča! v desnici samokres in ni kazal nobenega znaka živijenia. Navzoči ljudje so ga prenesli v njegov urad ter obvestili nemudoma rešilno postajo o dogodku. Na Kce mesta je prihitel , zdravnik, ki pa je takoj uvideJ, da je nesrečni ! mož že mrtev; krogla mu je prebila glavo v ; »encih, zato je bik. smrt hipna.
Pozneje se je podala na Kce mesta sodna komisija ki je dala truplo prepeljati v mestoo i bolnišnico.
Vzroki, ki so Scabiniia gnali v smrt, niso i znani. Zdi se pa, da je možu zagrenila veselje j do življenja huda. nevragtenija, ki ga je že del; : časa trpinčila.
[ Tragičen ob mladega pomorskega kapetana: [pred očmi svoje žene « pognal kroglo v srce.
V stanovanju družin e Vaupotich, v ulici
•	Torre bianca Si. 20, ss je sinoči v dramatičnih 1 okoM^činah vrel. življenje pomorski kapetan ] Nikolaj Mailabotich, star 29 let, stanujoč v ul, | Domoaico Rossetti št, 41, Vzroki njegovega
obupnega čina niso Še nataočao znani; najbrž tičijo v nesrečnem zakonu. Mladi mož je bil namreč Jočen od svofe soproge, ki je živela s Vvojem eoomesečnhn: otrokom pot Vaapotiche-vih — njenih starisifi. Vsled ločitve je moral jM&Iabotich očividno zelo trpeti duševno, kajti sinoči je prišel k Vaupotichevim, ruenda z naavenom, da bi ee zopet »pravil s svojo ženo. ! Zdi se pa, da sia tm mlada zaJumca še ostrejše tprid. Pred odimdcu — bilo je okoB 22. ure — : »e je Malabotich še enkrat skušal sporazumeti j s soprogov kar se mu pa ni posrećio. ' eda^ je mladega moža premagal obup. P redno so navzoči slutili, kaj namerava, Je potegnil iz j žepa samokres, ga nastavil »a prsa ter sprožil. Z&donei je strel, mož je omahnil ter telebnil | na tla. Navzočih se je za hip polastila strašna zmeda. Končno jc nekdo bite! na fešilno po-i s lato proaii zdravniške pomoči. Par minut pole m fc bdi zdravnik na Hcu mesta, a prišel
□ □
jo □ .
□
a □
□
d: □
□
D □
□ j □
D! O
!ai
fe Taman: ne«rečni inoi m dihal veČ{ krogla mu fe predrla srce.
Truplo je bilo prepeljano v mrtvašnico me« eine bomišnice.
Nesreča pri delu. Žrtev težke nesreče je b£l včeraj popoldne kamnosek Martin Gasič, star 38 let, stannjoč na Prošeka št. 125. Za^ poslen pri gradnji nove ceste med Golfanotn in TržiČem, je pripravljal mino, ki se Je pa predčasno vžgala. Kamenje se je razkropilo s silo naokrog ier moža hudo poškodovalo po obeh rokah in ga-ranilo po obrazu. Ponesrečencu so na iicu mesta za silo obvezali rane, potem so ga spremili v tukajšnjo mestne bolnišnico. Sprejeli so ga v kirurgični oddelek.
ZLATO, srebro, briljante, plača po naJviSph cenak, Pertot. Via S. Franceaoo 15, II.
26
HIŠA, na novo dozidana, pritličij vestni pru tikh'ntmj v lepi legi« oddaljena 20 minut od Gorice, se proda. Zraven je oiširen rbk^ grad in vrt- Nardov pri f^ravnišl-,x>. 1S3
VesH a Goriškega
Na Japonskem le niste bili? Ne? No nič ne de. V soboto si lahko ogledate to lepo deželo. In veste kje? V Trgovskem domu. Pridite vsi: Goričana, Brka, Vipavci, Gorjani in še vsi drugi, ki ste željni predpustnih zabav ob zvokih najlepših plesnih komadov. Pridite, da boste strmeli in se čudili, kajti dežela ki se vam odpre v soboto v Trgov, domu, je več kot japonska dežela. Ona je nekaka idealizirana Japonska, je Indija Koromandija... Kako: Tudi Indije Korora&ndije Še ne poznate? Pridite, videli boste, kako se v njej pretaka najboljše mleko vipavskih in briških trt. Pa prav gotovo! Kajti k e sanje je vselej bridko in — prepozno. Prepozno! to besedo si zapišite globoko v srce. Naj ne hodi nikdo v pondeljek vpraševat po Japonski! Pridite torej v soboto. Pa pišite prej, da vam po&ljemo vabilo in da vas bomo znali pričakovati. Naš naslov fe: <Pevski zbor Pevskega in glasben, društva v Gorici*,
PRODAJALKA z večletno prakso, tznrjeca 4 mešeni stroki, želi mesta za takoj ali po* zneje, na dežeh ali v mestu. Cerfefts- ponudbe pod *Marljiva» na upravništvo. 154
BANČNI uradnik išče primernega -nest* tu aH v Jugoslaviji. Gre tudi k privatnemu podle t ju. Naslov pri upravnfštvu.
SKLADIŠČE z dvorišiem In stanovale m aa j takoj odda v via Tesu 33. (Novo pogreba« podjetje) Trst, Corso V. E. HL,	16*
DAROVI
Iz zapuščine pok. g, društvo* prejelo L 60. daruje L 50 «£ol, dr.*, izročil -SoL društvu L Petra Parovel iz Preb, društvu daruje g. G. T. cem srčna hvala!
Agate Jerič ie * Šolsko Gospa Neimenovana Gosp. Peter Parovel 50 kot volilo pok, očeta ulica št. 50. — Istemu L 10. — Vsem daroval-
15-LETNO pridno deklico iščn gostilna VU S. Lazijo 7.	169
v sredini mesta, na lepem prostoru popobvi opremi je.* *t, * lepim, velikiro. praha ptostb:j vrtom, električno razsvetljavo, zraven Irivr in veliko stanovanje, se n: zdravstvenih orir,>v proda. Cena 1,000.000 Kron. Porrudbe tu/ 2igart, Kavarna Žigart, Maribor (Slovenj«
Borzna porotila,
ogrske krone • • • • •	•	*	•	•	•	« 0.07	0-09
avstrijske krone . . .	•	•	•	•	•	.0.08 JO	0.0326
češkoslovaške brone #	•	•	•	•	•		67.—
dinarji	•	•	•	•	•	• 27,40	27 KO
leji ••••• • • • •	•	•	*	»	•	. 11.«o	11.75
marke ........	•		•	•	*	• —	—.—
dolarji	•	•	*	•	•	• $2*7	22.97
francoski franki » • •	•	*	•	•	•	. 103 75	104.25
švicarski franki • • •	•	•	•	•	*	♦ 807 —	400,—
angleški funti papirnati	•	•	•	•	•	• V«,50	98.75
ali oslasi
STARA KROJAČNICA Jakob Semeri, prej v Skednju, sedaj pri Sv, Jakobu, se priporoča vsem starim in novim odjemalcem ter častiti duhovščini za cerkvena dela.	172
BABICA diplomirana; sprejme noseče. Govori slovensko. Največja snaga. Najstrožja tajnost. Ljubezniva oskrba. Na željo zdravniška pomoč. Corso Garibaldi 23, I.	174
TROPINOVEC, domač, prodaja Anton- Delia Scbiava, Sveto pri Komnu.	68
KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46.	25
Odlikovana krojačnfca ra ženske obieke
L. VALCINI
Trst, Vir Ireneo delia Croce 16, pritličja <\ bližini gledališča Rossettf)
posojuje
nove Kostume za m&t
lastnega izdelka	X
za gospod In gospode,
Sprejemajo ae naroČila za pksre in navadne obK:-■ Tekom plesnih prireditev odprto do 6. ure £futn: .
Zobozdravnik
dr. Lojz KroiS
specialist za Solm\ v oslih In na zoiicL
m\mi za m zetaz£ravoi& ip zstetefcalska opravil«
v Gorici, na Travnata 20 (Plazza delia flttcria
wd 9-12 In od 3-5.
PREKSAME CENE
plačujem za
v
kun, zlstic, lisic«
dihurjev, vider, jazbecev, maćkr veveric« krtov, divjih in doma?«* zajcev«
PreSno prodate kože, gpraiajie mt
hGU.I
25-LETEN uradnik, zmožen knjigovodstva, strojepisja in geometričnega risanja, govori in piše slovensko, italijansko in nemško, išče primerne službe na deželi. Cenjene ponudbe pod Šifro * Sposoben > na upravništvo.
144
D. WINDSPAC
Trst, Wta Cesar« Bat*isfi&*. 10 15. Eiatist., vrata 13
Sprejemajo se pošiljatve po pošt
Ustanovljena leta 1905. DelnlSka glavnica Lift. 15.000.000-— popolnoma vplačana. Glavni sedei s Trst, Via S« Nicold 9 (Lastna palača). Podružnici: A&BA23A,
ZA
moramo
bič \ težkc;.M položaju: pod pritiskom mogočni!! — zaveznikov). Dr. i rurobič je pri tem
več mestih pomoloma izostalo po par vrst. Tako v IrHjS vršit, kjer naj se pravilno čHa
i : a
liai
jo! 11
Olajšuje vsako trgovsko operacijo z Jugoslavijo in z vzhodnimi deželami
Daje subvencije na blago, efekte Iti vrednotil
Otvarja akreditiv« za nakup blaga. — InMasi afektov In računov. Informacij«. — Kupuju In prodaja tflnarja In druge valute. Jamstvena plama In druge operacije po najugodnejših pogojih.
vlogo v Ural« na hranilno knJISIca In Jih obrestuje po 4°/, letno netto, a vloge na tukofi račun po 4S vezan« vloga proti odpovedi obrestuj« najbolje pe dogovoru.
Sprejema vloge v Dinarjih ter jih obrestuje najbolje po dogovoru. Izvršuje nakazila v lirah In dinarjih za Jugoslavijo
□ □ j
i
□
iD jc
: O
i n i □
! □
• □
i □ <
pravi J. V. Povolsi — pozabil, du mednarodne : odlok pae«o»tavi)enju postopanju v zadevi pojjrfdbe dobijo veljavo še le po ratifikaciji. ; pokojnin Jjudskošofekih ucileljev.s Froii koncu Dejstvo pa je, da jc bila le rapallska pogodba - poročila naj ne Mz: Učileljeni, ki čakajo na predložena obema parlamentoma v ratifika- i upakiifitev, »e bo izplačevala tudi drajjrnjsfca cijc, pismo grotu Sforze pa ne. Tako je ob- doklada v zneska 1S0 lir na mesec. Ta doklada VcH«t!a ra-paihtka pogodba, ne- ugodnejia za Ju-
□ O
DODDDOnODDODDDaODD D- □ □□□ □□□ □□□□□ □□□□DUDnanDn
o
iD
DI jO
D □
□
□
D
P:Q P il S T E K
Paul Boarfet:
goslavijo! Po tej pogodbi sta biia Delta in B«hros z bankino izgubljena za Jugoslavijo, če bi se rapallska pogodba ne spremenila.
pa »e ne iio izplačevala tistim, iti uživajo na račun državne uprave plačo ali pokojnino v znesku, ki prekaša gorn^ znesek ali mu ie vsaj enak. V talcJli slučapii bo znašala dravinjska
PovoJni ugotavlja nadalje, da ni Pašić — doklada mani, i- samo 50 lir na mesec. ne ob času po£a>anj z Italijo, ne povodom ra- , NalezlpTe bolezni ▼ našem mestu, V tednu iifikacije v parlamentu — zavzemal nikakega i od 2, II, do 9. II, 1924. so bili v naScm me si u vladnega mesta, da torej ne pada sanj nikaka sledeči slučaji nalezljivih bolezni; davica 9, odgovornost za minulost!! Se več: minister škrlatica 17, trebušni Iegar 1, porodna mrzlica Ninčič je ugotovil v skupščini --r povodom ' 1, trahom 45, ošpice 79, norice 3, pljučna )eiika razprave o imenovanju generala Giordano za j 27, influenca 9, — Umrlo je: vsied Skrlatice guvernerja Relte — <!a Pašič nikakor ni nav-j 2, pljučne jetike 17 in vsled ošpk in influence
dušen za rapalbko pogodbo.	j po ena oseba. _
Pa Žic je torej prevzel težko dedičino po i	»»mM^m UA«ti
ociii, ki so sklenili rapallsko pogodbo! Potem- j	DrUKVenC VeS?f
takem ie bfto razumlfrvo, če je hotel z od- Nocoj ob 29. uri odborora «G1. M.» pravo rapalske pogodbe rešiti kar se rešiti] šentjakobska Čitalnica javlja, da bo imela da za Jugoslavijo na Kek: ter da ]e iskal do- ; n- a p]Cf0a ^ plcsne vaje pod vodstvom
rivor z Mu&sotenijem izven rapal ske pogodbe, j ^^ priljubljenega prof. Pertata redno v»k d ,e - kakor naglaša češki arplomat — med j četrlejj (začetek ob 20.) m vsako nedeljo fza-jugosrovenskami diplomati edini, ki Je v skup- Uetek ob 10 prerfp.) v dvorani VKD pri Sv. ?lc.m opozorH na nevarnost razsodila z oz«- ; jakob|f fCampo S. Giacomo St. 5). Kdor sc rom na de1sivo, da ,e neugodna rapallska po-■ ^ nRXičiil slafih ^ ^^ pJesov. ima lepo godba v veljavi, pismo groia oforze na ne:! }•crililco"-'
Razsodnik, ki je imel biti predsednik	'	r
bi bi! moral uvaževati to dejstvo in razMiditi | - Dnr D1	* pccii ara niin nas>
nepovoljno za Jugoslavijo glede Baroša, Delte i	PLAČAJ * SfcM, Ki UAJU U AR
in ban kine.	i	MLADINI. DOMU NA ALTAR!
JEČA
(La Gedfce) Poslovenil F« P*
(51)
Kaj naj se sklepa iz tega? In kaj naj se sklepa ravncrtaJco iz njeae£«t vpnAanja gl«dc svojega moža, s katerim je hotela japcKhiniti njegovo odposlanko in postavati na njeno mesto njega samega? Ali bi se Sabina obnašala drugače, Če bi bila nedolžna? Ali bo ta poizvedba. ki jo je poveril sin svofi materi s toliko sUasii in boli, ostala brez »sakega uspeha? Gospe Vialis je stopil tu pred oči njen sin in načrt aa naskok, ki ji ga fe bil oo začrtal. Začrtal ji ga je bil z bistro vir! nos t jo moža, ki je radi svoje žene že mnogo trpel in je vsled iega spoznal nedostatek njenega, oklepa, t. j. ono živ^ensko točko, Mer ?o bilo treba udariti.
— V prvi vrsti Saintenoisova zadeva!...» je rekel. Tudi je bil ponovil: prvi vrsti!...»
O tej zadevi, o njegovi goljufiji, Sabina očividno ai še ničesar vedela. Ivan-Marija jc imel p*av: če se ji pove brez rsake priprave in na brezobziren način, bo natjbolj gotovo, da se ji izvije oni krik priznavanja, «Za vašo snaho — nož,- ie rekel ludi zdravnik. Toda
ona, ki je imela s tem nožem rokovati, je bila žena. Tudi ona je nekdaj ljubila. Proti njeni volji se je vzbudilo v njej nekako usmiljenje do te grešne žene, če je zares ljubavnica tega podleža, o katerem ji bo povedala vse. Ln nato je rekla:	•
—	-tPopolnoma naravno je, da ne razumete mojega koraka. Morda sem se nerodno izrazila. Ker sem vam le hotela napraviti uslugo, sem morala postaviti vprašanje, kakor sem ga postavila- Smatrala sem za potrebno vas opo-
j zoriti, da se govori o gospodu Saintenoisu in j o vas, da se boste znala zadržati, kakor je i treba spričo okoliščin, v katerih se bo kmalu | nahajal ta človek. In te okoliščine niso samo zelo neprijetne, temveč Še mnogo hujže.»
—	* Stvar za v zemlje zopet skrivnostno lice...» je odgovorila Sabina. Presenečenje, ki ga je predvideval Ivan-Marija, se je to pot pojavilo in ji ni dalo, da bi obvladala svojo nerv oz-nos t. Vzdržnost svoje tašče, katera jo je sicer bila takoj spomnila nanjo, je dobro poznala Vsled tega sc je zavedala že pri prvih besedah, da je imel ta nenavadni korak svoj zelo resni razlog. A kakšen drugi razlog, ako ne ta, da je napadla njenega moža ljubosumnost in ji je potem poslal to odposlanko? Instinktivno se je pomaknila naprej. Poudarek, s katerim je tašča izgovorila besede «zeio —prijetne» in «ia človek«, ji je napovedoval nov incident. A kakšen bo?
■— -Škandal, ki v asa ga hočem povedati.»
I je zopet povzela tašča, «res ni le javen, tod ' jutri bo govoril o njem ves Pariz, ves vaS j Parizs, je poudarila. «1edaj boste najprej sam * spoznala, da je ženi sicer dovoljeno imeti p' • jatelje, da pa ni n»k-^ar dovolj previdna v n1 izberi..
—	«škandal?,.. In ki se	na gospe-a j Saintcnois7... Kai hočete s tem podtikat?,
i mama?.,.»
Ni se imela več \ oblasti. Od začetka ou. va tedna je bila vsak dan pri svojem !Hibavnik'J na njegovem stanovanju, kar j«- b:lo zeln r -previdno. In topo zahtevi Saintcnoiia sameg i. dasi je bil navadno mnogo bo!j v skrbe' ' nevarnosti, v kaiero bi lahko r.pravil > ljubavnico. Ti sestanki so p	v Sabir ; *
d en, nerazločen, toda ncdvon.fr- v ob« ) Nikdar £e ni kazal Safnten; is tat,*	?
tako zaljubljenega. Toda ta njegev	je »
veselil, temveč jo je skoraj prestrašil. \r rogovih poljubih je bilo neKaj neznan - div^ -, v in kupnega, kakor ko se Človek vei'no ■ poslavlja. Ona je to čutila, ne da bi razumel, zakaj je bil žalosten v svojem vesc'ju. Ni <1 ga upala vprašati. Čustvena, mehkužnost je H ta zoprna obema. Na zadnjem sestanku, ko so i® poslavljala od njega, se ji je zdel $e boli mračen in tedaj ee mu je na vratih njej,ove ^ot>« vendar upala pripomniti:
—	«AJi nimaš kake neprilike, moj predi a n »
1	Dalje. !