PFnmurtSKI DNEVNIK SSfS-ffi8r^pr,“ Cena 200 lir Lelo XXXV. Št. 6 (10.227) TRST, sreda, 10. januarja 1979 PRIMORSKI DNEVNIK le začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra iy43 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob, v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi V PHNOM PENHU NOVA VLADA REVOLUCIONARNEGA SVETA KAMPUČIJSKEGA LJUDSTVA VSA KAMPUČIJA SKORAJ DOCELA POD NADZORSTVOM FUNSK ALI JE BIVŠI PREDSEDNIK VLADE POL POT ZARES MRTEV? Rdeči hmcri sc branijo le še na severu države ob meji s Tajsko - Evakuacija tujih diplomatov - Ostre polemike med Sovjetsko zvezo in Kitajsko - Princ Sihanuk v Ncw Yorku BANGKOK — Ali jc dosedanji kampučijski voditelj Pol Pot mrtev? Se je zatekel na tuje? Je ostal na svoji zemlji na čelu svojih mož in organizira gverilo proti enotam Združene fronte nacionalne rešitve Kampučije? To so vprašanja, ki si jih je včeraj postavil domala ves svet, potem ko je iz dobro obveščenih krogov prišla vest, da je bivši Predsednik vlade umrl v še nepojasnjenih okoliščinah. Po drugi strani Pft je princ Sihanuk v Tokiu izjavii, da sta Pol Pot in bivši predsednik kampučijske vlade Icng Sary še popolnoma čila in zdrava ter priprav-'lata oboroženo vstajo proti «tujim zavojevalcem«. To izjavo potrjujejo tudi jugoslovanski diplomatski krogi v Bangkoku, medtem ko laoška tiskovna agencija «KPL» poroča, da 3e morala celotna Pol Potova «kii-ka» iskati zavetišče na tujem, po vsej verjetnosti na Kitajskem. Skratka, vse novice v tej zvezi so si moč-n° Protislovne in o usodi bivšega Predsednika vlade sc ni mogoče dokončno izreči. , Kaj pa je novega na bojišču? Ka-da so enote FUNSK zasedle že skoro celotno ozemlje Kampučije, Pr* čemer niso naletele na močan °dpor rdečih hmerov. Rdeči hmeri Se še odločno branijo, oziroma so Se umaknili na sever države ob J3*oji s Tajsko, vprašanje pa je, ali Podo lahko vzdržali pritisk. Na Tajskem so slišali grmenje topov, ki ■!e Prihajalo iz notranjosti Kampučiji6, približno 30 kilometrov od meje v smeri proti mestu Battanbang. fsdnja kampučijska obmejna postojanka Pipet je mirna, še vedno v rokah rdečih hmerov, čeprav vrh mesta ne plapola več zastava demokratične Kampučije. Pipet lo-f* °d tajskega mesta Aranyapra-met samo posušeni potok, sem pa “° se včeraj zatekli tuji diploma-ye' ki so zbežali v soboto iz Phnom yenha, med njimi tudi jugoslovanski m kitajski veleposlanik. Na Tajskem se sedaj bojijo, da ne bi eno-m nacionalne fronte na valu nav-dušenja vdrle tudi na njihovo oženje, vendar je treba to možnost zaenkrat popolnoma izključiti. Kljub ksemu povedanemu, je treba konec koncev pristaviti, da so novice o “djni sredi na moč fragmentarne in 81 je le težko ustvariti pravo sliko 0 resničnem stanju. Hanojski dnev-h*k »Nhan dan» poroča, da »revolucionarne čete nadzorujejo celotno dzemijg Kampučije« in pristavlja, s l8..'5* hotel pomiriti Tajsko, ki 0 boji bližanja Vietnamcev, da «sovražnika lovi in preganja samo muko let zatirano ljudstvo«. Takoj p0 padcu Phnom Penha so Predstavniki FUNSK ustanovili v 8 avnem mestu revolucionarni svet ampučijskega ljudstva, ki sestoji osmih članov in mu načeljuje Predsednik Ileng Samrin. Opazovgl-vn,v. Hanoju menijo, da je ta re-• ucionarni svet začasnega znača- vi _jln n*ma nobenih vezi s pravo ni® i-' Jut** v ustanoviteljski listi-ie’ kl. j° Je podpisal Heng Samrin i, rečeno, da «revolucionarn? o- ast pripada ljudstvu« in svet je t obnovljen le, da «upravlja no-žavef 'n zunanjeP°htične zadeve dr- , Novi predsednik Heng Samrin je trt tJ?htkomisur in komandant če-. divizije Pol Potove vojske. Ma-d««** 'ani je opustil svojo funk- x( ■ i —, se postavil na čelo upomi-‘ n, lilovietnamskih čet. V svojem .,,'uPem programu Heng Samrin volit ja- ')0 eimprej razpisal ‘ltVe za obnovitev ustave take zave, ki si izbrala pot sociala. FUNSK bo vsem zagotavljal ob°d° bivanja, premikanja, zdru-anja in religije, odpravil bo ob-Potn p P°roke, ki jih je zaukazal l Qt in spet uvedel bankovce. V zunanji politiki bo FUNSK »sledil strategiji miru in se pridružil gibanju neuvrščenih, bo odklonil vsakršno vojaško zavezništvo ter ne bo dovolil nikomur, da si postavi na ozemlju Kampučije svoje vojaške baze«. To so v bistvu glavne točke programa novega revolucionarnega sveta, ki jih na tem mestu ne kaže podrobneje komentirati. Princ Sihanuk je v nekem intervjuju predvčerajšnjem v Pekingu, in to je potrdii včeraj v Tokiju, dejal, da je revolucionarni svet kampučijskega ljudstva «lutka:ska vlada« in izrazil željo, da bi Kitajska nudila «rodoljubu Pol Potu« dovoljšnjo količino orožja, s katerim bi se zoperstavil okupatorjem. Sihanuk je včeraj odpotoval v New York, kjer bi moral danes ali jutri spregovoriti o nastalem položaju varnostnemu svetu OZN. Sihanuk je izrazil upanje, da OZN ne bo priznala sedanje «lutkarske vla-de», obenem pa je izrazil bojazen, da bi Sovjetska zveza prisilila nekatere članice OZN, da pritisnejo na varnostni svet. Posledica tega: varnostni svet OZN bi preklical svoje zasedanje, ali z drugimi besedami povedano, do zasedanja sploh ne bi prišlo. Tud* Kitajska ostro napada Vietnam in Sovjetsko zvezo, češ da nadaljujeta svojo zavojevalno in ekspanz’onistično politiko na daljnjem Vzhodu in poziva vse, da obsodijo vietnamsko »agresijo«. Tudi japonski zunanji minister Sunao Sonoda je izjavil, da Japonska ne bo priznala sedanjega režima. Po drugi strani pa moskovska »Pravda« navdušeno komentira padec Pol Potove vlade, ki jo je pri življenju držala Kitajska in pripominja, da »je to zares velika zmaga celotnega ljudstva Hmerov«. «Pravda» nadalje piše, da je »sovraštvo zatiranega ljudstva proti dosedanjemu režimu končno le pometlo z njegovimi voditelji, ki so si prizadevali samo, da zadostijo željam Pekinga«. Organ sovjetske KP tudi zavrača kitajska »natolcevanja«, da so bile v osvobodilnih bojih soudeležene tuje vojaške sile V prihodnjih dneh bo Hanoi obiskal tudi ameriški poslanec Lester Wolff, da bi preučil «realne cilje Vietnama«. Zaenkrat so vlado Hen Samima priznale Sovjetska zveza, Vietnam, Laos in NDR. (mč) Na svoji poti v New York, kjer bi moral spregovoriti varnostnemu svetu OZN, se je princ Sihanuk ustavil tudi v Tokiu, kjer ga vidimo na letališču v spremstvu japonskih političnih predstavnikov IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIllimillilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIHIHIHIHIIlillllHIIIIIIIIIIIIlllllllllllllllllIvlIlllllllllllIlliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia ŠKVADRISTIČNA DESNICA NEVARNO STOPNJUJE OFENZIVO ZLOČINSKI FAŠISTIČNI ATENTA TNA ZASEBNO RADIJSKO POSTAJO «CITTA FUTURA» V RIMU V Štirje teroristi so zažgali studio postaje in ranili pet urednic, od katerih je ena v življenjski nevarnosti - Odgovornost za napad si lastijo NAR RIM — »Mesec ognja proti komunistom«, ki so ga pred nekaj dnevi napovedale rimske škvadristične skupine je dosegel višek: štirje zakrinkani teroristi so včeraj zjutraj vlomili v uredništvo zasebne postaje »Radio citta futura« v Rimu, zažgali studio in oddajnik ter hudo ranili pet predstavnic feminističnega kolektiva. Ena od ranjenih žensk, Anna Attura. je v življenjski nevarnosti: fašistične krogle so J) zadele v trebuh in ji povzročile hude notranje krvavitve in med operacijo so ji zdravniki morali odstraniti maternico. Tudi ostale ženske so bile hudo ranjene (eni sta krogli nalomili stegnenico), vendar pa njihovo življenje ni v nevarnosti. Odgovornost za zločinski izpad si je prevzela fašistična skupina NAR. Po dosedanjih izsledkih preiskave kaže, da so škvadristi, ki so prispeli pred sedež radijske postaje s sve-tlozelenim fiatom 128, vdrli v uredništvo malo po 10. uri. Medtem ko je eden, ki je bil oborožen z brzostrelko, ostal v vhodu, so se ostali trije razpršili: dva sta vlomila v studio, tretji ’ i je odšel v bližnjo sobo, kjer je pravo uredništvo. Terorista, ki sta vlomila v studio, sta z orožjem v rokah najprej onesposobila urednice, nato pa sta polila pod in oddajnik z bencinom in za netila požar. Ženske so se le s te- .....................««...... Fašistični škvadrizem izvaja «mesec ognja» Cji s^hčni teroristi so prešli v ak-sec’ k .j° sam> označujejo za «mc-Delihf!!''8 ,)ro*i komunistom«. Požigu „„ n 'lnematografov v Rimu, bomb-ne|..11 a|entatu na knjigarno Fcltri-no 'i , “ombnemu napadu na skupi-Rimc, arsb*h mladincev vedno v de» 'd« r bombnemu atentatu na se-nii. „1-TV *n na uredništvo dnev-dil * . aese Sera« v Neaplju, je slc-i. .vceraj pri belem dnevu tako re-stio ■sre^i Rima pravcati škvadri-n !" P|>hod na sedež zasebne skrajni eyičarske radijske postaje «Ra-j a futura« s požigom sedeža im , a*i iz brzostrelk na pet usluž-Ue"k Postaje. amo golemu naključju je pripisa-v’ ,a doslej še ni bilo smrtne žrt-tnili ».L pa 'e Pri teh fašističnih a-*atih večje število huje ranjenih. . °t odmev so sledili atentati tu-Po drugih mestih Italije in pred-: enJ v Trstu. Fašistična organizaci-VjpI tta rivolucionaria« si je pre-■eia odgovornost za atentate na ko-unistični sedež na Pončani, na ko-»nističnj krožek «Pečar» na Kolo-t 'n z* včerajšnji atentat z molo-'Vkamj na levičarsko knjigarno v jri del Boseo. verjetno isti organizaciji je pripadala skupina škvadristov, ki je Predvčerajšnjim demonstrativno za-• cdla atrij tržaškega sedeža RAI in oenionstrirala P° tržaških ulicah proti Slovencem in njihovi zakonski globalni zaščiti, prav tako verjetno pripadajo isti fašistični organizaciji ljudje, ki vsak dan po telefonu grozijo slovenskim šolam in provoka-torsko najavljajo bombe v šolskih prostorih, povsem zanesljivo pa pripadajo tej organizaciji avtorji včerajšnjega telefonskega sporočila tržaškemu tedniku «11 Meridianov z napovedjo, da bo še ta mesec neka tržaška osebnost smrtna žrtev njihovih akcij. Očitno je, da gre za širokopotezno zasnovano teroristično dejavnost na novo reorganiziranih fašističnih skupin, ki so doslej vedrile pod raznimi imeni in siglami in ki zdaj nastopajo pretežno kot organizacija «NAR» (Nuciei armati rivoluziona-ri). Njihov strateški cilj jc z obnovitvijo napetosti v državi, vplivati prav v sedanjem obdobju na pomembne naprednejše odločitve v zvezi z morebitno vladno krizo, v našem krajevnem merilu pa mobilizirati vse desničarsk sile v boju proti pravicam Slovencev, mirnemu sožitju in sodelovanju ob meji. Prav zato jc antifašistična budnost v tem trenutku še toliko bolj potrebna in odločnost, demokratičnih sil pri uresničevanju politike sodelovanja še toliko večja. Varnostne sile pa morajo seveda tudi opraviti svojo dolžnos*! Centri fašističnega škvadrizma v Trstu so jim nedvomno predobro znani 1 žavo rešile iz goreče sobe (eni se je vnela obleka), vendar morilci še niso zadostili svojim sadističnim in nasilnim nagonom. Prisilili so urednice, da so se zbrale v sosednji sobi in tu, ne da bi spregovorili besede, začeli streljati. Šele ko so vse obležale okrvavljene in hudo ranjene na tleh so pobegnili. Daši je napad trajal vsega skupaj le tri ali štiri minute, so gost dim, ki se je valil iz studia radijske postaje, ter odmev strelov in ropot priklicali pozornost mimoidočih, ki so prvi pomagali ranjenim urednicam. Nekaj minut pozneje so pri speli tudi agenti letečega oddelka; -preiskava je že stekla, vendar doslej brez otipljivih rezultatov. Kot rečeno si je odgovornost za teroristični izpad, prvi atentat, v katerem se fašisti poslužujejo teli- I nike rdečih brigad, prevzela skupi-1 na NAR. Gre za skupinico, ki se je pojavila šele pred poldrugim letom na odru desničarskega terorizma, vendar je v kratkem postala ena od najbolj nevarnih in krvoločnih. Poleg odgovornosti za kopico bombnih atentatov si je namreč prilastila tudi odgovornost za umor Iva Zinija, mladega levičarja, ki je bil j ubit lani, ko je pred neko sekcijo! KPI bral »Unita«. V zadnjem mesecu so NAR sprožili v Rimu novo ofenzivo s požigom petih kinodvoran in z atentatom na knjigarno «Feltrinelli«, da bi tako maščevali smrt treh misovcev, ki so bili pred enim letom ubiti pred sekcijo MSI v Ul. Acca Larentia. NAR so nastali na pobudo skupine pretepačev, ki so se oddaljili od drugih skrajnodesničarskih skupin. Njihov cilj je ustvariti neke vrste agregacijski pol ne za teroriste, pač pa tudi za vse tiste misovce in skrajne desničarje, ki jih linija stranke utesnjuje in ki v pouličnem nasilju ter v ilegalni prevratniški dejavnosti vodijo temelje, na katerih graditi svoj «politični načrt«. Skratka NAR skušajo oživiti, čeprav z drugačnim imenom «ordine nuovo«, skupino, ki jo je bivši notranji minister Taviani razpustil na osnovi zakona Scelba. Ofenziva zadnjih dni, zločinska odločnost teroristov, ki so napadli «Radao Citta futura«, delovanje NAR so znaki, ki vzbujajo občutek, da so se po daljšem premoru tudi na skrajni desnici začele združevati sile, ki skušajo prevzeti dediščino strategov napetosti in terorja. Ta občutek potrjuje tudi dejstvo, da so si fašisti upali naoasti radijsko postajo v središču ljudske «rdeče» četrti San Lorenzo, kamor sj fašisti niso upali niti v dvajsetih letih, ko je bilo škvadristično nasilje na višku. Podli zločinski atentat so odločno obsodile vse rimske demokratične sile, ki so obenem izrazile žrtvam nasilja . svojo solidarnost. Obenem so te sile pozvale organe pregona, naj napnejo vse sile, da izsledijo storilce in preprečijo stopnjevanje nasilja. Med vrsticami raznih sporočil je -mogoče razbrati tudi obču- tek, ko ne gre za izrecno obtožbo, da policija, vendarle ni naredila vsega, da bi preprečila včerajšnji atentat in zopetno porajanje črnega terorja, (vt) RIM — Jutrišnje srečanje v palači Chigi med vlado in sindikati o specifičnih vprašanjih Juga, ki je v širšem smislu povezano tudi s triletnim načrtom, predstavlja za enotno federacijo CGIL, CISL in UIL resno preizkušnjo, saj bodo morala tajništva pokazati politično voljo za ustrezno rešitev vprašanj italijanskega juga. To sta poudarila včeraj tajnik CGIL Mario Dido in tajnik CISL Roberto Romei, ki sta obenem spomnila na datum štiriur-ne stavke, ki se je bodo 15. t.m. u- NEVAREN ZAPLET IRANSKE KRIZE Poleg opozicije tudi vojska nasprotuje Baktiarovi vladi CGeneral Freidun zavrnil obrambno ministrstvo, visoki častniki pa zahtevajo, naj šah obdrži oblast (Poseben dopis) TEHERAN — Kot mora so včeraj legle na Teherančane govorice o vojaškem puču, ki bi še poslabšal težko krizo v državi. Časopisi v tujih jezikih so brez slepomišenja pisali o možnosti vojaškega državnega u-dara. Govorice pa odražajo le dejstva, saj vojska odkrito nasprotuje Baktiarovi vladi. V pismu, ki ga je poveljnik elitnih rangersov gen. Kros-vorad izročil šahu, visoki častniki zahtevajo, naj šah obdrži vodstvo v državi, «saj predstavlja edini jez, ki lahko zaustavi razpad države in prepreči komunistom prevzem oblasti«. Prav zato poveljniki generalštabov ne spoštujejo ukazov nove vlade. Iz istega razloga ni general Freidun sprejel obrambnega ministrstva in se je odpovedal funkciji v vladi, ki ni bila še sestavljena. Ko mu je Baktiar predlagal obrambno ministrstvo, je obenem pristavil, da bodo vojaki odslej sprejemali u-kaze samo od obrambnega ministra. Za starega generala, šahovega zeta in najvplivnejšega častnika je bilo to preveč. Verjetno je bil prav general Rreidun tisti adut v Baktiaro-vem vladnem »koktajlu«, ki naj bi omogočil civilni vladi vsaj premostitev začetnih težav, in pod tem pogojem naj bi Baktiar tudi sprejel mandat. Sedaj pa se računi ne ujemajo, novi predsednik iranske vlade je celo za dva dni odložil razpravo v parlamentu o svojem programu, kar pomeni, da bo morebitni šahov »oddih« prišel v poštev šele prihodnji teden. Medtem so vsi naperili svoje sile v brzdanje vojaškega avtoritatizma. Kot kaže, so med njimi najaktivnejši prav Američani: «ZDA se nočejo vmešavati v iranske notranje zadeve, a vsestransko podpiramo predsednika vlade,« je diplomatski jezik, ki veje iz teheranskega ameriškega veleposlaništva. Najbolj delaven je general ameriškega letalstva Robert Huyšer, ki so ga poslaff'V Iran, da bi prepričal najbolj trmaste nasprotnike civilne vlade. Govorice o državnem udaru so kot sekira padle na državo, ki je še daleč do »normalizacije«, štiriindvajset mrtvih in več sto ranjenih oseb je težak obračun nedeljskih in po-nedeljskih manifestacij proti Baktia-ru in šahu. Demonstracije pa so bile tudi včeraj v številnih mestih. Ne mine dan, da ne bi zagorelo kako mesto. Opozicijsko gibanje se iz deležili kmečki delavci, 18. t.m. ke- ^ ^ _ ____ ______^ miki. 19. t.m. jestvinarji, medtem v jan bolj radikalizira kljub ko bodo delavci tekstilnega sektorja represiji. A tudi vojri-i je kos svoji stavkali 17. t.m. O datumu stavke kovinarjev se morajo še domeniti, kar bodo naredili kovinarji sami na seji svojega vodstva, ki bo v prihodnjih dneh. nalogi, vojaki nadzorujejo demon stracije hladnokrvno in disciplinirano, le v Kumu je prišlo do primerov bratenja z manifestanti. Končna slika vsega je nevaren po- novo demokratičn- in ljudsko vlado. »Živimo v revolucionarnem položaju. kar narekuje tudi revo'ucioname rešitve,« je zaključil S žabi, ne da bi pojasnil, kako bodo rešili problem monarhije. Nedvomno pa je bila tiskovna konferenca namenjena predvsem Američanom, ki naj bi se zoperstavili vojaškemu puču, ki bi pahnil Iran v državljansko vojno. ROBERTO LIVI litičen zastoj, prava slepa ulica, iz katere bo težko najti izhod. Včeraj je na tiskovni konferenci vodja laične opozicije Sandžabi ponovil nasprotovanje svojega gibanja in šiitske verske opozicije kakršnemu koli vladnemu kompromisu z monarhijo. Nacionalna fronta in verski voditelji se složno borijo za uresničitev nacionalne vlade «v spoštovanju naukov islama, načel demokracije in svobode«. Sandžabi je torej ponovil skupne tri točke sporazuma z voditeljem verske opozicije, ajtula-hom Homeinijem. In prav voditelju nacionalne fronte je Baktiar predlagal predsedstvo v regentskem svetu, v organu, ki naj bi nadomestil šaha med svojim «oddihom». Mnogi so celo mislili, da je Baktiar le lutka v Sandžabijevih rokah. Včeraj pa je priletni vodja iranske opozicije izjavil, da je že v teku prikrit vojaški državni udar, ki hoče obdržati na oblasti šaha in normalizirati državo s pomočjo vojaške represije. «To bi bila tragična napaka — je dejal Sandžabi — ki ne bi služila ne pobudnikom in ne tistim, ki bi jih morebitno podpirali.« Namig na A-meričane je bil jasen. Nacionalna fronta pa si zamišlja izhod iz težkega položaja z ustanovitvijo nacionalnega sveta, ki bi mu predsedoval sam Sandžabi in bi ga podpirali Homeinijevi pristaši. Svet naj bi pripravil splošne volitve in ■iiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniuiiiimHiiHiiuuHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V INTERVJUJU REVIJI I/ASTR0LABI0 Ribičič sprejel deželnega tajnika KD Paola Braido LJUBLJANA — Včeraj sta se sestala v Ljubljani deželni tajnik Krščanske demokracije za Furlani jo-Julijsko krajino Paolo Braida in predsednik Socialistične zveze delovnega ljudst\a Slovenije Mitja Ribičič. V pogovorih, ki so jim prisostvovali tudi Sergio Coloni in Jurij Slama za KD in Jože Hartman za SZDL, so si posredovali informacije in izmenjali mnenja o najvažnejših skupnih problemih. Po plodnem in odprtem pogovoru je predsednik Ribičič ponovil demekri-stjaaskim predstavnikom povabilo, da uradno obiščejo Socialistično zvezo delavnega ljudstva Slovenije. Andreotti odločno nasprotuje spremembi vladne formule Edina alternativa enobarvni vladi naj bi bile predčasne volitve Požgani studio radijske postaje »Citta futura« (Telefoto ANSA) RIM — Včerajšnja seja vodstva KD ni privedla do nobene novosti glede možnosti za spremembo An-dreottijeve vlade, pač pa bodo v prihodnjih dneh oči političnih komentatorjev uprte v nekatere intervjuje vidnih predstavnikov vladne stranke. Tako je predsednik vlade Andreotti v intervjuju reviji L'Astrolabio dejal, da sedaj ni alternativ enobarvni vladi in da mu ni znano, da bi katerakoli stranka, ki sestavlja večino, predložila resolucijo o nezaupnici. Andreotti dodaja. da se nikakor ne bo upiral, če se bodo pojavile resne možnosti za sestavo drugačne vlade. Neki rimski večemik je to izjavo tolmačil s trditvijo, da je vladni predsednik pripravljen na sestavo vlade, v kateri bi bili tudi strokovnjaki. Dejansko je tajnik PSDI Longo, morda zaradi površena branja intervjuja, takoj govoril o «odprtju» predsednika vlade in ocenil intervju kot pozitiven nov element, ki »ustreza potrebi socialdemokratov, da se čim-prej sestavi nova vlada, ki bo v največji meri predstavljala stranke večine z morebitno prisotnostjo političnih osebnosti in strokovnjakov iz vrst drugih strank«. V palači Chigi pa so drugače tolmačili Andreottijeve izjave. Izhajali so iz trditve, da ni nihče postavil nezaupnice vladi in s tem dokazali, da Andreotti ne upošteva v veliki meri izjav, tako Longa kot tudi socialistov, ampak vidi pot do krize le po parlamentarnem postopku, kar pomeni, da bi bila kriza dolga in bi jo bilo težko rešiti. Skratka. Andreotti naj bi vztrajal pri stališču, da so edina alternativa njegovi vladi predčasne volitve. Tudi Carlo Donat Cattin, ki je bil do pred kratkim odločen Andreottijev sovražnik, je istega mnenja. Podtajnik KD je v intervjuju ted- V Bruslju kongres zveze evropskih socialističnih strank RIM — Od danes do petka se bodo v Bruslju sestali najvidnejši predstavniki evropskih socialističnih in socialdemokratskih strank. V belgijskem glavnem mestu bo namreč kongres zveze evropskih socialističnih strank, ki se ga bodo med drugimi udeležili Willy Brandt, Fran-cois Mitterrand, Bettino Craxi, James Callaghan in Joop Den Uyl. Po vseh predvidevanjih bodo ob zaključku izdali »poziv« evropskim volivcem. V treh dneh bodo predvsem razpravljali o pravici do dela, o gospodarski demokraciji, in o Evropi v službi prebivalstva in miru. Na kongresu bodo tudi preverili stališča raznih socialističnih strank v perspektivi vloge bodočega evropskega parlamenta glede na možnost, da bi prav socialistične stranke zma gale volitve v evropski parlament. Delegacijo italijanske socialistične stranke bo vodil Bettino Craxi, sestavljali pa jo bodo Zagari, Ajello, Lezzi in -Cafagna. VČERAJ DOPOLDNE V MADRIDU S STRELI IZ SAMOKRESOV Sodnik žrtev baskovskih teroristov Desničarski dnevnik hujska k «samoobrambi» 'iii Madridski sodnik Miguel Cruz Cuen-ca, ki so ga ubili teroristi ETA MADRID — Niti 500 m od kraja, kjer je 3. januarja letos padel pod streli komandosa baskovske separatistične skupine ETA madridski vojaški guverner gen. Ortin Gil, je včeraj dvojica teroristov izpraznila saržerje samokresov na predsednika šestega odskega španskega vrhovnega sodišča Miguela Cruza Cuen-ce, ki se je mrtev zgrudil na tlak. Miguel Cruz Cuenca ]e pred vrati stavbe, kjer stanuje, čakal na avto, ki bi ga odpeljal na sodišče, ko sta se mu približala dva neznanca, ga ubila in se z vso hitrostjo odpeljala s kraja z avtom bele barve. Policija je nemudoma postavila cestne bloke, vendar zaman. Sumijo, da se v Madridu skrivata vsaj dva moderno oborožena in spretna komandosa vojaškega oddelka ETA, ki sta sposobna, po zgledu teroristov italijanskih rdečih brigad, kot so iz- javili policijski funkcionarji, likvidirati najbolj vidne španske osebnosti. Novi umor je ponovno sprožil val protestov in nezadovoljstva in skoraj odkrit odpor v vrstah oboroženih sil, medtem ko desničarski dnevnik hujska Špance na samoobrambo. Medtem ko so umorjenega sodnika položili na mrtvaški oder v sodni palači, se je predsednik vlade Adolfo Suarez sestal z notranjim ministrom Rodolfom Martinom Villo in njegovimi sodelavci. Razpravljali so o ukrepih za ohranitev javnega reda v Španiji. S smrtjo Miguela Cruza Cuence, ki ni pripadal nobeni politični skupini in niti v preteklosti ni imel o-pravka s političnimi procesi, se je število žrtev terorizma v Španiji v tem letu povečalo na 6 mrtvih in 1 ranjenega, (md) niku Gente arogantno potrdil »odločni n«» vsaki možnosti vstopa komunistov v vlado. »V preteklosti smo vladali skupaj, pravi Donat Cattin, in možno je, da bomo vladali skupaj tudi v bodoče, sedaj pa ni ne pogojev, ne nujnosti zato.« Dcnat Cattin zavrača tudi možnost, da bi v vlado vključili strokovnjake in poudarja, da začetek krize predstavlja resno nevarnost, da pride do takih nasprotij, da bi moral predsednik republike resno vzeti v poštev možnost, da predčasno razpusti parlament. Sicer pa po mnenju voditelja skupine Forze nuo-ve niti KPI ne starta na takojšnjo krizo, kot tudj vsaj zaenkrat noče predčasnih volitev. Donat Cattin poudarja, da bi predčasne volitve ne rešile ničesar, ker bi ne mogle posredovati alternativne političre slike države. Bolje je torej, da se ohrani Andreottijeva vlada, o kateri doslej ni mogoče trditi, da ni izpolnila obvez, ki jih je sprejela. Bežen namig Guida Bodrata izpred dveh dni o možnosti vlade, kakršno so predlagal, Longo in socialisti, je torej splahnel. Vsekakor se bo vodstvo KD ponovno sestalo v prihodnjih dneh na izrecno zahtevo Luigija Granellija, vendar, vsaj uradno, le za razpravo o triletnem načrtu. V kratkem pa je predvidena tudi seja vsedržavnega strankinega sveta. Sicer pa so včeraj razpravljali o političnih vprašanjih le poldrugo uro, nato pa so govorili o kampanji za zbiranje članov. Pomembna politična vprašanja bodo na dnevnem redu šele po povratku Zaceagninija, ki bo danes odpotoval na krajš, obisk v ZDA V zvezi z včerajšnjo sejo pa je treba vsekakor omeniti tudi odločno stališče Andreottija do tistih parlamentarcev, ki so napovedali, da bodo glasovali proti enemu od kandidatov zadnjih predlaganih imenovani. Mazzantiju. Andreotti je mislil na pet parlamentarcev, od katerih pa se štirje v intervjuju tednika II Mondo dejali, da niso nikoli sprejeli tega stališča. Senator Grassi-ni, kj je govoril v imenu peterice, je torej dejansko zastopal le samega sebe. Danes se ponovno sestane vlada, ki bo med drugim razpravljala o triletki. O tem vprašanju je baje zakladni minister Pandolfi precei pesimist, kajti izjavil je. da se je vzdušje v koaliciji v zadnjem času spremenilo in dodal, da bi ne dvomil o odobritvi triletke, če bi jo predložili spomladi. Sedaj Pandolfi m gotov, če bo zaradi spremenjenega političnega stanja večina soglašala s predlagano triletko. P. P. RIM — Včeraj je prispe] na nekajurni obisk v Ruti generalni tajnik francoskega predsedstva republike Jacques Wahl. ki je poročal italijanskemu predsedniku vlade Andreottiju o vrhu na Guadalupu. TIRANA — Italijanski minister za zunanjo trgovino Ossola je med svojim obiskov v Albaniji povabil v Italijo svojega albanskega »kolega«. Zunanji minister Nedin Hodža bo prispel v Italijo pred koncem letošnjega leta. TRŽAŠKI DNEVNIK 10. januarja 1975 PO PORAZU ODBOROVE POLITIKE 0 MESTNI ČISTOČI Smetarsko službo v mestnem središču bodo za pol leta zaupali zasebnikom Predlog o «minizakupu» odobren z vzdrzanjem KD, PSDl, PRI in SSk - Proti so glasovali predstavniki KPIf PSI in PR - Župan obsodil zločinske atentate zadnjih dni Po fašističnem napadu USPEL VEČER V SLOVENSKEM KLUBU pu» ter obtožil demokristjane, da so popustili pred lastno desnico. Na začetku včerajšnje seje je župan Cecovini izrazil v imenu celotnega občinskega sveta ogorčenje zaradi atentatov na krožek »Pečar*, na sekcijo KPI na Pončani in na knjigarno *Utopia». Dejal je, da je namen teh kriminalnih dejanj u-stvariti tudi v našem mestu napetost in nered, in poudaril, da je treba avtorje osamiti, identificirati in kaznovati. Pri tem je zanimivo, da v izjavi, dolgi pol tipkane strani, ni župan Cecovini nikoli u-porabil besede »fašizem*, kot da bj bombe podstavili marsovci. Morda zato, da si ne bi odtujil podpore MSI? Cecovini se je spomnil tudi tragedije beguncev iz Vietnama in pozval italijansko vlado, naj nudi zatočišče tem nesrečnikom. O fašističnih atentatih je spregovoril tudi komunist Monfalcon, ki jih je povezal z «antikomunistiČnim Potem ko je bil na zadnji seji občinskega sveta poražen poskus melonarskega odbora, da bi rešil problem mestne čistoče tako. da bi skrb zanjo enostavno prepustil nekemu zasebnemu podjetju, je bil na sinočnji seji vendarle odobren predlog. da bi vsaj za kratko dobo šestih mesecev smetarsko službo v mestnem centru poverili nekemu zasebnemu podjetju ali zadrugi, to pa z izrecnim poudarkom, da gre za izreden ukrep, ki naj pripomore k izhodu iz sedanjega nevzdržnega položaja. Predlog odbora je bil odobren, ker so se demokristjani vzdržali glasovanja, z njimi pa še predstavniki PSDI, PRI in Slovenske skupnosti. Za predlog so glasovali predstavniki Liste za Trst in mi-sovci, proti pa komunisti, socialisti in radikalci. Takoj nato je bila odobrena tudi resolucija strank u-stavnega loka, ki nakazuje smernice za globalno reševanje problemov mestne čistoče in ki je župan Cecovini na zadnji seji občinskega sveta ni hotel dati na glasovanje. Predlog, ki so ga sinoči odobrili, se v nekaterih točkah razlikuje od predloga o «minizakupu», ki ga je občinski odbor predstavil na zadnji seji. Predvsem je rok trajanja zakupa zvišan na šest mesecev, poleg tega je izključena vsakršna povezava z »velikim zakupom*, ki je bil na zadnji seji zavrnjen. Novi predlog izrecno poudarja izrednost in začasnost ukrepa ter določa kot najvišji izdatek v ta namen 187 milijonov lir. V razmeroma dolgi razpravi pred glasovanjem je socialdemokrat Lan-za dejal, da se bo vzdržal glasovanja, da bi dokazal, da nima predsodkov do politike odbora. Komunist Monfalcon je predvsem poudaril, da je bila politika, ki jo je nameraval voditi občinski odbor glede mestne čistoče poražena in da je novi u-krep izredne narave in omejenega trajanja. Kljub temu pa je izrazil nasprotovanje komunistov, ker bi denar za zakup lahko bolje uporabili, končno pa je še poudaril nujnost, da se odbor loti na globalen način vprašanja mestne čistoče, tako da bi ga ob zapadu zakupa lahko učinkovito reševala z lastnimi močmi. Radikalec Ercrolessi je ponovil predlog, po katerem naj bi za mestno čistočo vsaj delno skrbeli tisti mladeniči, ki bi iz moralnih vzrokov ne hoteli obleči vojaške suknje, in dodal, da bo glasoval proti «mi-nizakupu*, če ne bo občinski odbor osvojil njegovega predloga. Predstavnik Slovenske skupnosti-je orisal stališče svoje stranke; ki načelno ne nasprotuje zakupom, demokristjan Richetti pa je izrazil «nena-sprotovanje* predlogu občinskega odbora, toda s pogojem, da se istočasno začne z reorganizacijo smetarske službe. Po posegih republikanca Pa-corja, ki je napovedal, da se bo vzdržal, in demokristjanov Favotti-ja in Zaninija, je končno socialist D’Amore izrazil nasprotovanje svoje stranke tudi predlogu o «minizaku- mtiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiii ii ii mi ii iiiiii n m m iiiisiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiii n iniiii h milili 111111111111111111111111111111(111 NADALJUJE SE POLEMIKA 0 SPLAVU tednom» zloglasnega »Fronte della Gioventu* in ugotovil, da fašisti u-pajo s tem sprožiti nekakšno mestno gverilo. Ves osrednji del včerajšnje seje je bil posvečen vprašanju rajonskih svetov, ki jim občinski odbor še ni dal možnosti, da bi polno zaživeli in opravljali svoje funkcije. Stranke ustavnega loka so v tej zvezi odobrile resolucijo, ki obsoja pasivnost odbora v tem pogledu. Zaradi pozne ure in pomanjkanja prostora bomo o razpravi in o vsebini odobrene resolucije izčrpneje poročali v jutrišnji številki. Na koncu še napol zabavna nota: sredi seje se je s stropa občinske dvorane odtrgala žarnica in padla prav na glavo svetovalca Liste za Trst Giuricina, ki se je močno prestrašil, na srečo pa ni bil resneje poškodoval. Nekdo med občinstvom je hudomušno pripomnil, da je verjetno tudi žarnica pripadala «u-stavnemu loku*... (tm) Notranjost knjigarne «l)topia 3» po eksploziji zažlgalnih steklenic ...........................................n...........................................................Imun.........................n,,..,,,,..,,,,................................................ PREDSTAVA «BAZOVICA» ŽIV PRIKAZ NAŠE BOLEČE A SLAVNE PRETEKLOSTI Pred premiersko predstavo, je bilo odprtje razstave portretov, ki jih je izdelal slikar Božidar Jakac Včeraj je bila v Slovenskem klubu premierska predstavitev dokumentarne lepljenke «Bazovica». Pred predstavo pa je bilo odprtje razstave portretov iz časov NOB, ki jih je z grafično tehniko izdelal znani slovenski slikar Božidar Jakac. Uvodne besede je ob razstavi, ki je posvečena 60-letnici Jakčeve umetniške poti, spregovoril slikarjev prijatelj, umetnostni kritik in slikar Milko Bambič. Bambič je poudaril, da je bil Jakac vezan na Primorsko, njegov oče je bil istrski Kraševec, veliko sorodnikov pa je imel Jakac v Trstu. Nato je Bambič govoril o nastanku Jakčevih portretov. Slikar je želel že med drugo svetovno vojno izdati grafično mapo portretov. Na osvobojenem o-zemlju, v Črnomlju, je imel umetnik samostojno razstavo, portretov pa niso mogli izdati v mapi zaradi pomanjkanja papirja in zaradi drugih težav. Vsekakor je Jakčevo u-metniško delo ponoven dokaz, da je imela v NOB kultura osrednjo vlogo in pomen. Grafično mapo je izdala založba h tekmovalcev, tako da je vrh skupne lestvice dejansko ostal tak, »ot je bil prej. Posebno poglavje so predstavljali včeraj italijanski tekmovalci. V prvi vožnji so se odrezali zelo dobro * Gros je imel celo najboljši čas. v drugi pa jim je, z izjemo presenetljivega Trojerja, šlo vse narobe •n so se morali zadovoljiti z nižjimi Uvrstitvami, Gros pa je nazadoval na šesto mesto. Velik podvig je o-Pfavil skoraj 30-letni Neureuther, ki J® Bolgaru Popangelovu odvzel že skoraj zanesljivo zmago. Med Jugoslovani, ki niso izpadli, J® bil tokrat najboljši Kuralt, ki je usvojil s časom 1’52” 16. mesto. LESTVICA SLALOMA: L Neureuther (ZRN) 105”27 “• Popangelov (Bol.) 105”49 Trojer (It.) 105”90 ’• Donnet (Švi.) 105”92 5- P. Mahre (ZDA) 105”96 u- Gros (It.) in Wenzel (Liech.) 106"09 Frommelt (Liech.) 106”73 ,1- Mally (It.) 1’47”94 10- Thoni (It.) 1’48”05 JL S. Mahre (ZDA) 1’49”32 Šorli (Nor.) r49”46 «. Strand (šve.) 1’50”57 N- Steiner (Av.) 1’50”77 Skupna lestvica se na vrhu ni bistveno spremenila, pri tem pa mo-camo omeniti, da je žirija v ponedeljek zvečer odvzela Kanadčanu Beadu zmago v smuku, katero si je v soboto priboril v Morzineu. Odvzeli so mu jo, ker njegov kombine-200 ni bil v skladu s pravili. Z njegovo kaznijo se je okoristil zlasti Jugoslovan Križaj, ki je zdaj na odličnem tretjem mestu skupne lestvice za svetovni pokal. LESTVICA SP: L Liischer (Švi.) 2- Stenmark (šve.) 3- Križaj (Jug.) 4- Miiller (Švi.) 5- Read (Kan.) in Neureuther (ZRN) l- Planik (It.) 8. Donnet (Švi.) L Gros (It.) 10- David (It.) 105 100 49 . 42 40 38 37 36 34 SMUČARSKI TEK 30 kilometrov, veljaven za svetovni pokal. Škoda, da v Oroden niso dopotovali sovjetski tekači in Francoz Pierrat, sicer bi bilo tekmovanje na najvišji kakovostni ravni. Lestvica včerajšnje štafete 4x10 kilometrov: 1. Švedska A 2.7’48”9 2. Švica 2.8’45”5 3. Italija 2.8’54”7 4. Finska 2.9’24”3 5. Švedska B 2.10’29”9 NOGOMET MADRID - Madridski Real bo v spomin na nedavno umrlega klubskega predsednika Santiaga Berna-bea organiziral spomladi turnir evropskih nogometnih klubskih prvakov, kjer bodo sodelovali poleg Real Madrida tudi Ajax (Nizozemska), Liverpool (Velika Britanija) in miinchenski Bayern (ZRN). AVTOMOBILIZEM JOHANNESBURG - Kot lani, i-majo tudi letos organizatorji VN Južne Afrike precej težav z organizacijo te avtomobilske dirke. Problemi so predvsem denarnega značaja, saj morajo do petka zbrati še 147.750 dolarjev: imajo jih namreč le 201.250. Odgovorni za finančni sektor organizacije velikih nagrad, Robin Binkes, je izjavil, da bi v primeru pomanjkanja denarja VN Južne Afrike odpovedali. Dirka bi'■ morala biti po koledarju tretja po VN Argentine tor Brazilije in sicer 3. marca, na dirkališču v Kyalamiju. Športnik leta PARIZ — Francoski športni dnevnik l’Equipe je za športnika leta zbral svetovnega rekorderja v teku na dolge proge Henryja Ronoja (Kenija), na drugo mesto se je uvrstil svetovni nogometni prvak Mario Kempes, tretji pa je svetovni rekorder v skoku v višino Vladimir Jaščenko (SZ). SMUČANJE LAKE PLACID - Po smrti predsednika Ronalda McKenzieja bo Art Devlin začasno vodi1 organizacijski komite za olimpijske igre leta 1980 v Lake Placidu (ZDA). Devlin, ki je v komiteju doslej opravljal funkcijo podpredsednika, je bivši reprezentant ZDA na olimpijskih igrah, nastopal pa je v skoku v višino NOGOMET Coutinho RIO DE JANEIRO - Claudio Coutinho bo še vnaprej zvezni selektor brazilske nogometne reprezentance. MLADINCI Alabarda — Jadran 74:90 (32:42) JADRAN: Prašelj 13 (5:9), Ban 21 (9:13), Vitez 18 (4:4), Starc 15 (1:2), Ambrožič 12 (2:2), Perini 6 (2:6), Sosič 2 (0:4), Danev 3 (3:10), Volpi, Piccini. SODNIKA: Allegretto in Zucchi iz Trsta. V nadaljevanju mladinskega prvenstva je še nepremagana vrsta Jadrana nadaljevala s serijo zmag, tokrat proti precej okrnjeni tržaški Alabardi. Jadranovci se lahko pohvalijo le s tem, da so osvojili pomembni točki, vsekakor pa ne s prikazano igro, ki je bila veliko izpod običajne ravni. Vsi običajno najboljši strelci so tokrat bili zelo netočni in, kar še bolj zaskrbljuje, so «plavi» naredili veliko napak prav v prenosu žoge v napad, kar ni bil do sedaj noben problem za Jadra-nove zunanje igralce. K sreči je velika premoč v skokih pod košema in presenetljivo dobra igra Davida Perinija ter Igorja Ambrožiča (ki običajno bolj malo igrata, zato pa sta se tokrat tem bolj izkazala), kljub vsemu omogočila, da se je Jadran, po zelo slabem prvem polčasu, uspel odlepiti od nasprotnikov sredi drugega polčasa in tako doseči predvideno visoko zmago. ..................m,,umni......................................................................iiiimm«.........m* ODBOJKA V PRVENSTVU 1. ŽENSKE DIVIZIJE Trije porazi naših šesterk V MCL jc tudi Kras položil orožje - Kontov«! v prvenstvu deklic pobral ves izkupiček V GR6DNU Zmaga Švedov CASTELROTTO - VAL GARDENA — v Vallungi, nedaleč od Grod-na. se je začel teden tekmovanj v smučarskih tekih. Včeraj je bila na sporedu moška štafeta, katere rezultat je vsekakor zelo pomenj-tov. Na startu so bile namreč zelo kakovostne ekipe začenši s svetov-n,lrn> prvaki Švedi, ki so se predstavili v najboljši postavi. Fovsem gotova je bila njihova zrriaga že pred startom, kasneje pa Se je izkazalo, da so bili hudi nasprotniki Finci, ki so se s Švedi bo-, za končno zmago tri četrtine tekmovanja. Na vsak način pa je ta tek pripravil dve večji presenečenji. Švi-®arji, peti na svetovnem prvenstvu ’ Lahtiju, so prišli celo db druge-8a mesta, z minuto zaostanka za zmagovalci. Za še večje presenečenj® pa so poskrbeli Italijani, odličji tretji, ki so z včerajšnjo preiz-kušnjo dokazali, da so uspešno pre-? * globoko krizo, v katero je ta l^rtna disciplina zadnja leta zadrugo zanimivo tekmovanje bo v Grodnu v četrtek, ko bo tek na 1. ŽENSKA DIVIZIJA Breg — Prata 0:3 (6:15, 5:15, 3:15) BREG: Slavec, Žerjal, Cej, Stepančič, Olenik, Trenta, Kofol, Pre-molin, Komar, Korošec. PRATA: Bernardin, Bigaran, Pa-squal, Rossetto I. in N., Bottos, Ber-tacche, Tantin. SODNIKA: Magris in Crozzoli, oba iz Trsta. Že v prvi tekmi prvenstva 1. divizije so morale Brežanke prepustiti celoten izkupiček ekipi Prata iz Pordenona. Naj takoj omenimo, da je sicer ta ekipa novinec v tem prvenstvu, ker si je šele v zadnji sezoni priborila pravico do nastopanja v 1. diviziji.' Vendar tejfa 'ife. bi mogli soditi po prikazani igri na dolinskem..igrišču, saj, so dekleta iz Pordenona vseskozi prikazala izredno zanesljivo ip učinkovito odbojko. Vsekakor pa moramo še omeniti, da se je ta ekipa v letošnji sezoni še precej okrepila, saj nastopata tudi dve igralki, ki sta v lanski sezoni igrali v prvi italijanski ligi. Če govorimo o tekmi sami je treba takoj omeniti, da predstavnice iz Doline niso mogle nasprotnicam nikoli priti do živega. Slednje pa so se odlikovale predvsem z zelo močnimi ih zanesljivimi servisi, ki so bili nerešljiva uganka za naša dekleta. Poleg tega pa se Brežanke s svojo igro niso ravno odlikovale. Predvsem moramo zabeležiti veliko število zgrešenih servisov. Čeprav so dolinska dekleta to tekmo gladko izgubile, smo prepričani, da bo v bodoče prišlo do izraza njihovo intenzivno delo in požtrvovalnost, tako da bodo svojim navijačem pripravile še kako prijetno presenečenje. M. V. Hrast — Rivignano 1:3 (7:15, 6:15, 15:10, 5:15) HRAST: Luisa in Silvana Gergo-let, Rosana in Lauretta Lavrenčič, Marija, Franka in Susanna Jarc, Lo-redana, Anita in Lucia Marušič. RIVIGNANO: Gigante, Toppan, Mella, Tonizzo, Biancotto, Mauro, Della Bianca, Fabello, Pigmin, Pi-lutti in Farrin. SODNIKI: glavni: Alletto iz Vidma; stranski: Sosič iz Gorice; zapisnikar: Aleksander Marušič iz Doberdoba. Hrastu ni uspelo v prvem prvenstvenem nastopu zbrati prvega para točk, saj je bil Rivignano (čeprav tudi on novinec v ligi), boljši nasprotnik in je zasluženo pospravil prvo zmago. Proti Rivignanu so Do-berdobke nastopale že v lanskem prvenstvu 2. ženske divizije, varovanke trenerja Gergoleta pa so morale obakrat položiti orožje pred nasprotnicami, ki so na končni lestvici zasedle drugo mesto. Poleg tega velja omeniti, da Hrast trenira v telovadnici v Doberdobu, ki je skrajno neprimerna za odbojko, saj tu sploh ni mogoče postaviti odbojkarske mreže. Tako je prišla na dan neuigranost igralk, ki bodo po vsej verjetnosti prišle v pravo formo- šele proti polovici prvega dela prvenstva. Premoč, domačink je bila očitna že v prvih dveh setih. V tretjem setu so se Kraševke le «zbudile» in tudi osvojile set, potem ko so vodile celo z 11:4. Izgledalo je, da je prišlo do preobrata, takrat pa je prišlo na dan pomanjkanje treninga Doberdobk, ki niso vzdržale ritma in so tako poražene zapustile igrišče. (fg) Kontovel — San Luigi 1:3 (16:18, 8:15, 15:12, 8:15) KONTOVEL: Cibic, Rupel, Ban, Denis Daneu, Nataša Štoka, Černja-va, Prašelj, Malalan, Marisa Daneu, Elviana Štoka. Startala je prva ženska divizija in Kontovelke so v svoji otvoritveni tekmi sprejele v goste tržaško ekipo San Luigi. Naj omenim, da igrajo zopet v domačih vrstah kar tri igralke in sicer Rupel, Štoka in Čer-njava, ki so lansko sezono uspešno nastopale s Sokolom v B ligi. Kontovelke so torej zopet zaigrale v popolni postavi. Ekipa je startala z večjimi ambicijami, saj so se dekleta pod vodstvom Edija Starca dva meseca pridno pripravljale na prvenstvo. Že v prvi tekmi pa zabeležimo spodrsljaj Kontovelk in to na domačem igrišču z ekipo, ki ne spada v krog najboljših. Vzrokov za tako slab start domačink je več. V prvi vrsti gre tu za nepotrebno napetost in živčnost. Poleg tega pa je ostala ekipa v zadnjem trenutku brez trenerja. Če k temu dodamo še zelo slabo igro nekaterih igralk je očitno in razumljivo, da je bil poraz neizbežen. Edina svetla točka tega srečanja je bila igra Banove in Prašljeve, ostale pa so razočarale. H. L. MOŠKA C LIGA CUS Benetke — Kras 3:0 (15:9, 15:8, 15:12) KRAS: Grilanc, Milič L. in B., Budin I. S. in V., Milič R„ Marušič, Vesna ver. Kras je odigral svojo prvo prvenstveno tekmo v Benetkah, proti tamkajšnjim vseučiliščnikom. Ta e-kipa je lani nastopala v B ligi in zato je bila za naše predstavnike prava neznanka. Grilanc in tovariši so se podali na prvo gostovanje brez Živca, ki je zapustil odbojkarska i-grišča. Za nameček je imel Grilanc bolečine v hrbtu in je bila zato njegova «rentabilnost» precej zmanjšana. Na splošno pa moramo povedati, da je ekipa zaigrala kar v redu, predvsem se^jj* odlikovala obramba. Nekoliko'je'pešal servis in napad. ker naši igralci niso navajeni igrati v tako velikih telovadnicah kot je Palasport in prav to je bilo vzrok poraza v prvih dveh setih. V tretjem setu je Kras že vodil z 8:4 in nato z 10:8. Pri tem rezultatu pa so se vseučiliščniki »razgreli* in so z res odlično igro strli odpor gostov, katerim je uspelo zadeti v črno le še dvakrat. V soooto se bodo Kraševci predstavili domači publiki v slovenskem derbiju proti goriški 01ympii M. I. DEKLICE OMA — Kontovel 0:3 (13:15, 10:15, 13:15) KONTOVEL: Cibic Valnea, Mene-gatti, Viviana Daneu, Vesna Daneu, Černjava, Malalan, Prašelj, Tatjana Cibic, Marisa Daneu, Husu. Sodnik: Marcon. V kategoriji deklic se je začelo povratno kolo. Kontovelke so tokrat vrnile obisk Tržačankam, ki so v tej skupini prav gotovo najslabša ekipa. Torej Kontovelke so imele v tej tekmi lahko delo, saj so brez večjih težav odpravile nasprotnice z gladkim 3:0. Da so se Tržačanke kar v dveh setih približale Kontovclkam ra 13 točk je krivo to, da so jih naša dekleta podcenjevala. Torej, kljub temu, da so Kontovelke osvojile zmago in ostajajo edina neporažena ekipa B skupine, niso s prikazano igro zadovoljile. H. L. Tekma sama je bila precej groba in sodnika sta imela veliko dela, saj sta žvižgala kar 63 (!) osebnih napak in s tem je bila seveda igra večkrat prekinjena. Sergij Tavčar Bor — Servolana 69:66 (32:28; 61:61) BOR: Trevisan 17 (3:6), Dovgan 9 (1:3), Kneipp 18 (6:8), Mesesnel, Udovič 14, Slobec, Race 11 (1:3), Pegan, Koren. PON: Trevisan (40) Kneipp (45). Po daljšem premoru se prvenstvo mladincev končno le nadaljuje in v soboto smo imeli tudi prva srečanja. Bor se je srečal z ekipo Servolane, ki jo je premagal že v prvem delu prvenstva. Uspeh je ponovil tudi tokrat, vendar pa je zmago žel le po dolgem, izenačenem boju, v katerem ni blestela nobena izmed obeh ekip. Pomanjkanje treninga je bilo očitno pri vseh igralcih, ki so igrali pod svojimi sposobnostmi skoraj vso tekmo. Le občasno so pokazali svoje prave igralske sposobnosti. »Plavi* so se izkazali v prvih minutah, ko so odlično branili in bili točni v napadu; nasprotniki pa so bili boljši v drugi polovici prvega polčasa. Sicer pa je bila tekma na zelo nizki tehnični ravni. Tudi borbenosti ni bilo veliko in nazadnje je zmagala tista ekipa, ki je imela več sreče. Meko KADETI SABA - Kontovel 31:115 (9:67) KONTOVEL: Bukavec 27, Ukmar 6, Slavec 4, Ban 18, Daneu 16, Ker-pan 20, Piccini 12, Bratož 12, Benčina. PON: v 2. min. d.p. Benčina, v 14. min. d.p. Bratož. PM: Kontovel 5:11. SODNIK: Fomasari. V prvi prvenstveni tekmi so Kon-tovelovi kadeti z lahkoto odpravili zelo skromno postavo Sabe. Konto-velci so začeli prvenstvo temeljito pripravljeni, saj so pred njim odigrali že precej prijateljskih tekem. Poleg tega pa igrajo letos v Kon-tovelovih vrstah štirje predstavniki openskega Poleta, to so: Kerpan, Piccini, Bratož in Benčina, torej povsem popolna in homogena ekipa, ki lahko upravičeno meri na višja mesta končne razpredelnice. To so naši fantje v nedeljski tekmi tudi dokazali, čeprav tekma sama ni pokazala njihove konkretne moči, kajti razlika med ekipama je bila prevelika. r hi>» .. '* 'J? 'L Breg — Servolana 83:40 / iA wll al uDDO (42:12) BREG: Slavec 14, Meneghetti 10, Debemardi 4, Barut 21 (1:2), Cor-batti 8, Pertot 26 (2:3). PM: Breg 3:5. SODNIK: Klamert iz Trsta. V prvem kolu prvenstva kadetov so Brežani doma brez vsakršne težave odpravili peterko Servolane, ki je igrala s pomlajeno postavo. Že iz uvodnih potez je bilo jasno, da bodo Bregovi kadeti slavili visoko zmago, saj jim mlajši košarkarji škedenjske ekipe niso bili kos. Kljub izdatni zmagi pa so Brežani igrali poprečno in s prikazano igro niso zadovoljili. (bi) DEČKI 29:91 Sokol — Servolana (“9:41) SOKOL: Klanjšček, Kobal 10 (2:5), Niko Pertot, Peric, Kojanec, Žbogar, Busan, Devetak 3 (1:3), Ušaj 16 (2:5). PM: Sokol 5:13, Servolana 14:36. PON: Devetak (36). SODNIK: Lenardon iz Trsta. Sokol je po predvidevanju izgubil tekmo s Servolano, ki je bila tehnično, a predvsem telesno boljši tekmec. Nabrežinci so začeli zelo dobro ter vse do 16. minute prvega polčasa bili tik za petami nasprotniku, ki se je slabo znašel na spolzkem nabrežinskem igrišču. Tedaj pa se je pri Sokolu poznala utrujenost in pomanjkanje enakovrednih menjav (kar trije standardni igralci InlrMni. nnO^Anlli) f Q Ir rl O nasprotniki lahko zanesljivo povedli. Tekme je bilo tedaj praktično konec. V Sokolovih vrstah bi omenili dober nastop Kobala in Ušaja. Marko NARAŠČAJNIKI Don Bosco — Kontovel 85:78 (37:35) KONTOVEL: Vasallo 29, Pupis 3, Milič 16, Čuk, Starc, Gulič 11, Daneu 5, Štoka, Terčon 14, Kojanec. PON: v 14. min. d.p. Pupis. PM: Kontovel 10:25. SODNIK: Fomasaro. V nedeljo se je začelo naraščajni-ško prvenstvo, v katerem nastopajo tudi Kontovelovi atleti. Že v prvem kolu trd oreh za Kontovelce, ki so gostovali pri Don Boscu. Tekma je potekala v stalnem ravnovesju, tako da sta se moštvi večkrat izmenjavali v vodstvu. Še v 16. min. d. p. zabeležimo zadnje izenačenje in to pri rezultatu 72:72. Kontovelci so v teh odločilnih minutah slabo reagirali, kar je seveda Don Bosco takoj izkoristil in zmagovito povedel. Poleg tega, da so naši fantje tokrat igrali dokaj boječe in raztreseno, so biil netočni pri izvajanju prostih metov, kjer so imeli 40-odstotno realizacijo. Najboljše sta zaigrala Vasallo in Milič, ostali so bili poprečni. H. L. Za Pagnossin bo ta in prihodnji teden izredno važen, kar zadeva nadaljevanje prvenstva ter uvrstitve med najboljše v Koračevem pokalu. V nedeljo bodo namreč McGregor-jevi mladi varovanci odigrali v Rimu ključno tekmo s tamkajšnjim Eldoradom, ki je trenutno sam na vrhu lestvice A-2 lige. V torek pa bodo Goričani pred lastnim občinstvom odigrali prvo tekmo za Kora-čev pokal z beograjskim Partizanom, trenutno najboljšo peterko v jugoslovanskem prvenstvu. Kičano-vič in tovariši bodo brez dvoma naleteli (ob 21. uri v Gorici) na trd oreh. saj so Pagnossinovi igralci pokazali prav v zadnjih tekmah, da znajo igrati na kakovostni ravni. Drugo važno dejstvo pa je, da bo v ekioi končno igral doslej, ^poškodovani Claudio Soro, najboljši italijanski igralec v goriški ekipi. Soro je namreči Rred .dlteVL.N), v Rimu, kjer so ga pregledali zdravniki košarkarske federacije in u-gotovili, da je poškodba na nogi v bistvu ozdravela. To pomeni, da bo McGregor v nedeljo prvič razoola-gal s popolno postavo, saj se bo v ekipo vrnil tudi drugi poškodovanec, Bruni, zato lahko pričakujemo, da bo Pagnossin imel velike možnosti na zmago tudi proti vodečemu Eldoradu. Kar zadeva srečanja s Partizanom, vlada v mestu ter v kraiih onkraj meje veliko zanimanje. Pri vodstvu goriške ekipe pričakujejo, da bo v torek zvečer športna palača polna, saj bodo na tekmo prišli številni navijači Partizana z onkraj mete. Tudi srečanje se obeta zelo borbeno in zelo težko je predvideti, kdo bo zmagal. (pr) ♦ * * Prvo kolo Koračevega pokala so igrali že sinoči, od ostalih evropskih pokalov pa bo prvo kolo četrtfinalnega dela pokala pokalnih prvakov danes, prvo kolo finalnega dela pokala državnih prvakov pa jutri. V pokalu pokalnih prvakov igrajo jugoslovanski predstavniki Radnič-kega LMK iz Beograda z UBSC iz Dunaja. V drugi tekmi A skupine se pomerita Barcelona in bolonjski Sinudyne. V B skupini sta na sporedu srečanji Den Bosch - Gabetti in Villeurbanne - Slask. Italijanska predstavnika in Radnički LMK torej ne čakajo posebno nevarni nasprotniki. Samo Barcelona bi lahko \ povzročila preglavice čošičevi peterki. V soboto se je v Brazzaccu pri Vidmu zaključila letošnja kolesarska manifestacija v ciklokrosu za drugo trofejo Al Fogolar. Kakšno popularnost je dosegla ta športna zvrst tudi v naši deželi, dokazuje dejstvo, da se je devetih dirk udeležilo preko štiristo kolesarjev vseh kategorij, od mladincev do najstarejših cikloamaterjev, s poprečjem do štirideset tekmovalcev i dirko. Po lanskoletni prvi izvedbi te trofeje se je izkazalo, da je ciklokros izredno važen tudi kot priprava za cestne nastope in prav zaradi tega se je vrsta cestnih dirkačev udeležila te naporne discipline, kjer so se borili z izrazitimi specialisti v tej športni zvrsti, kot so razni državni reprezentanti, ki so prispeli v Furlanijo - Julijsko krajino, kljub temu, da so bili vabljeni na razne bolj znane in klasične dirke. Deželni kolesarji in pa kolesarji iz Veneta so imeli tako možnost, da so se pomerili z najboljšimi specialisti in pokazali, da imamo tudi v naši deželi dobre elemente za ciklokros, ki se prav lahko merijo z raznimi Paccagnellami, Benati in podobno. Vsekakor je bila letošnja manifestacija res na višku, predvsem v zadnjem delu nastopov, ko so bile proge res naporne in posrečno izbrane za nastope. V prvem delu trofeje pa je bila tekmovalna steza V prvem kolu finalnega dela pokala državnih prvakov igra sarajevska Bosna zelo važno srečanje. Spopadla se bo namreč z evropskim prvakom Realom iz Madrida. To bo za Delibašiča in tovariše zelo pomemben izpit. Italijanske prvake E-mersona iz Vareseja čaka tudi težek dvoboj s Slavničevim Juventu-dom iz Badalone. V tretji tekmi, anticipirani na današnji dan, pa se pomerita atenski 01ympiakos in Maccabi iz Tel Aviva. Danes in jutri bodo igrale tudi ženske. Pokal Ronchetti bo na sporedu danes: tu ne igra nobene jugoslovanska ekipa, nasprotno, pa nastopajo ker trije italijanski klubi. Tekme pokala državnih prvakov pa bodo jutri. Beograjska Crvena zvezda igra zelo važno srečanje s Clermontom - Ferrantom iz Francije. Evropski prvak Geas iz Šesta San Giovanni pa dastopa v Poznanju. NOGOMET V 2. AMATERSKI LIGI Danes Opieina-Gaja Danes bo na Opčinah ob 14.30 zaostalo prvenstveno nogometno srečanje 2. amaterske lige med Opicino in Gajo. To tekmo bi morali odigrati že pred prazaniki, a so jo zaradi slabega vremena že dvakrat odgodili. TENIS CARACAS — Na petem in zadnjem turnirju mladinskega svetovnega prvenstva od danes dalje v Caracasu bodo nastopili tudi štirje 1-talijani in sicer: Claudio Panatta (brat Adriana Panatte), Marco Al-ciati, Fauste Criscuolo in Luca Bot-tazzi, kapetan ekipe bo Gaetano di Maso, ki pa ne bo nastopal. Na turnirju, ki bo odigran v italo -venezuelskem teniškem centru, bodo nastopili le tekmovalci pod 18. letom, sodelovalo pa bo 75 tekmovalcev iz 35 držav. Pri posameznikih bo zmagovalec dobil «Pokal Fiat*, pri parih pa »Pokal italijanskega centra*. Pred tem turnirjem so ti igralci odigrali še več turnirjev in sicer: »Sunshine Cup», «Orange Bowl», International Casablanca* v mehiški predstolnici in še turnir v Pem-broke Lakes v Floridi. preveč položna in primerna bolj za hitrostne vozače kot pa za krosiste. Zmagal pa je absolutno najboljši, Franco Novelli, ki je bil stalno v prvih pozicijah in je po začetni prevladi Giannija Giacominija trdno prevzel vodstvo v svoje roke in ga branil pred svojim najhujšim nasprotnikom, Barattinom, ki je že lani zasedel drugo mesto na končni lestvici (za Del Biancom). Nasploh pa je Novelli dokazal, da je absolutno najboljš ne le v deželi, ko je zmagal na deželnem prvenstvu v organizaciji lonjerske Adrie, pač pa tudi v Venetu, saj je pustil za sabo specialiste, ket je že omenjeni Ea-rattin, pa Fontana in Moro. Izredno zanimiv pa je bil boj ne le na absolutni lestvici, ampak tudi (in predvsem) med juniorji, kjer so se vse do zadnje dirke kar v treh potegovali za prvo mesto. Med trojico je bil tudi član lonjerskega kolesarskega kluba Adria Sandro Čok, ki pa je prav v zadnji in o-dločilni preizkušnji popustil in se je moral zadovo'jiti s tretjim mestom, tudi zaradi posebnega, dvojnega točkovanja v zadnji dirki. Vendar pa je bil njegov nastop več 1 !; pozitiven, saj je bilo prvič, da se je udeležil ciklokrosa, pa še tu je začel v prvih dirkah tekmovati brez vsake ambicije. Nazadnje pa se je izkazalo, da lahko poseže v svoji kategoriji tudi po najboljših mestih. Upajmo ,da mu bo to uspelo v prihodnji sezoni, ko bo že imel za sabo precej izkušenj. V kategoriji amaterjev je barve Adrie branil Petelin, ki pa se ni mogel povzpeti na višja mesta, ker se zaradi delovnih obveznosti ni mogel udeležiti vseh dirk. Posebno v zadnjih nastopih pa je bilo opazno, da mu tak način dirkanja leži, saj se je v zadnjih štirih dirkah vedno uvrstil med trinajst najboljših. Med cikloamaterji pa rta letos nastopala v dveh: Cerasari, ki je po lanskoletnem uspehu v svoji kategoriji, ko je zmagal, naletel na izredno ostro konkurenco mnogo mlajših cik' jamaterjev, ki so mu logično odvzeli vrsto točk in na izredno razboritega italijanskega prvaka v ciklokrosu Mora, ter Ruzzier, ki je začel v tej panogi nastopati bolj zaradi treninga v zimskih mesecih kot pa zaradi začetnega navdušenja za kros. Nato pa se je iz dirke v dirko izboljševal in dosegel dobre rezultate. Vendar pa se tudi on, tako kot Petelin, ni udeležil nekaterih dirk in se je moral zadovoljiti z enajstim mestom v svoji kategoriji, potem ko bi bil le z dirko več lahko sedmi. V nedeljo pa čaka kolesarje Adrie nova preizkušnja: Čok med juniorji in Petelin med člani se bot ta namreč udeležila italijanskega državnega prvenstva v ciklokrosu v Sacco-longu pri Padovi na prizorišču svetovnega prvenstva, ki bo v tem kraju konec meseca. Končna lestvica Trofeje Al Fogolar: 1. Franco Novelli (VC Cividale Valnatisone) točk 81 2. Barattin (Chiesavecchia) 75 3. Fontana (Cansiglio) 61 4. Moro (Silvellese) 41 5. Candusso (Pol. Bujese) 37 Juniorji: 1. Zaupa (Sorgente Pradipozzo) 20 2. Belfio (GS Marino Rossi) 18 3. Čok (Adria) 10 4. Nadalutti (GS Marino Rossi) 10 5. Del Fabbro (GS Libertas) 1 Mladinci: 1. Dal Grande (LA Pujese) 24 2. Polentarutti (GS Milanu Ass.) 16 3. Monticolo (Varianese) 10 Cikloamaterji: 1. Moro (Silvellese) 42 2. Fantin (Scandolara) 30 3. Fattorel (Cansiglio) 25 4. Valerio (Sanvitese) 18 5. Bellussi (Sidi) 11 6. Cerasari (Adria) 10 R. Pečar NOGOMET FIRENCE — Mladinska italijanska nogometna reprezentanca je že začela s pripravami na turnir UE FA. Svoj krstni nastop bo imela 28. februarja v Lecceju, ko se bo srečala z mladinsko reprezentanco Anglije. •itiiiiitiiimiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiHMiiitHumimmiHnumtiiniiiiiiiMiiiiiimiitiiimiiiiiiiMiMmmtHmmn KOŠARKA V GORICI ZA K0RACEV POKAL V torek Pagnossin - Partizan McGregor bo končno razpolagal s popolno postavo svoje ekipe -----MIŠKO KRANJEC ( Nekoč bo lepše - (Dve povesti) 88. N Začel je bil po «politični liniji* na okraju. Aktivist je tekal po terenu, govoril, prepričeval, obljubljal, se boril, skrbel, da so volitve dobro izpadle, skrbel, da je šla oddaja, da so ljudje dobivali blago — skratka, Leo Komar te mnogo delal na terenu in imel uspehe. Ko so ga postavili v trgovino, se je te oprijel z vso silo. Še več: z vso strastjo! Trgovina je Komarja počasi vsega prevzela V trgovini je ustvarjal svojevrstne teorije, ki so se raztegnile tudi na politiko in ki z «okrajnimi» teorijami niso imele nie skupnega. Ljudje iz frontnih organizacij in iz Partije So se radi z njim prerekali in pobijali razna njegova •sektaštva*. Bili pa so preslabi, da bi v teh »trgovinskih* teorijah videli kaj nevarnega. Tem manj, ker je Leo Komar dobro delal, vsaj kakor so bili prepričani. Komar je znal vteči denar iz kmetov, razpredel je svoje mreže po okraju, držal vasi v svojih rokah, obvladal je položaj. Komar je presegel vsak plan! če se je kdaj kdo spotaknil obenj, so ®a ljudje iz Partije in iž Fronte branili, ko so zmigali 2 rameni: «že res, Komar vedno kakšno svojo skuha. Na trgovino pa se razumel*. Okraj je v tem vedno popustil. In lahko: pred Komarjem so tri ravnatelje magazina zaprli. Za Komarja pa si vedno lahko rekel: «Pošten je! Za sebe ne bo nikdar ničesar vzel.* Bilo je res: kadar se je že Komar ozrl po svojem življenju, si v tem pogledu ni mogel ničesar očitati. Ničesar se ni dotaknil. Milijoni, ki so šli skoz njegove roke, se niso pri njem niti za trenutek ustavili. Tudi blaga se ni dotaknil, niti v tistih časih, ko je bilo težko za količkaj boljše stvari. Leo Komar si je ustvaril v podjetju tak ugled, da se ga ne bi nihče lotil. Tudi ljudje z Okraja se ga niso. Ne, ni bilo vzroka. In vendar — ko je zdaj Komar obstal pri oknu in se zagledal na dvorišče, se je nehote zamislil v neke stvari, ki so se mu do zdaj zdele popolnoma v redu: ob Majdinem primeru se je nehote vprašal — ali ni bil tudi sam kriv, da je tako zgledna dekle zdrsnila? »Ali bi ji spodletelo, če bi bila ostala v politiki, na Okraju?* se je vprašal. Čez čas si je dejal: »Nekaj z nami ni v redu, ne, ni v redu. Ker kako bi sicer takšna mlada dekle mogla tako naglo zdrkniti v prepad? Še včeraj tako blesteča, danes pa že vsa v — blatu! Včeraj zgled dobrega, lepega, danes zgled slabega, grdega!* Pletlo se mu je v mislih. Spet se je vrnil na svojo trgovino in zdaj tudi na svoje «teorije*. Mislil je: »Trgovina ... mogoče s to trgovino vendarle ni vse v redu, ker ni v redu z nami. Vedno sem jim govoril: trgovina je trgovina. Trgovina ne pozna sentimentalnosti. Socialistične trgovine ni* Komar se je nasmehnil. »To so nevarne ideje!* je mislil dalje. «Če je socialistično gospodarstvo v na- sprotju s kapitalističnim, tedaj bi tudi trgovina morala poznati te razlike. Trgovina je vendar samo način izmenjave dobrin v gospodarstvu. V socialističnem gospodarstvu bi se trgovina morala podrejati idejam tega gospodarstva. Mi v trgovini pa mislimo samo na profit. Iztisniti čim več iz ljudi, iztisniti na kakršenkoli način, držati ljudi v rokah, jim tako vladati. In ko se ti nabere prvi dinar previška, že misliš, kako bi ga zadržal podjetju, ga pomnožil. Zaslužiti milijone... Saj ne zase! Komar zase ne potrebuje ničesar. Se pravi: Komar ve, da to ni njegovo. Skrivaj pa se tudi ne bo ničesar dotaknil. Že ima toliko zavesti in tudi toliko pameti. Toda Komarju nihče ne more prehraniti, da ga ne bi navdajala sla po kopičenju, sla po profitu, čeprav osebno nima nič od njih. Govorimo o kmetih... tam da je še vedno doma kapitalistična miselnost. Vidimo jo le na kmetih!* Spet se je nasmehnil samemu sebi in nato mislil: »Kapitalistična miselnost je doma v človeku... v slehernem nas. Če ni pogojev, če ni možnosti, se ta miselnost ne more razrasti ... človek okrni. Postane birokrat ali vrag ga vedi kaj, pač nekakšen izrodek. Birokrat bi ne bil birdkrat. če bi se mogel razrasti v kapitalista! Le da kmet ima največ teh drobnih možnosti, Komar pa jih ima. In ker jih mi nimamo, se borimo proti njim, ki jih imajo!* Nato je prešel na drugo stvar v svojem razmišljanju, na človeka: «Kaj s tem našim človekom?* se je vprašal. »Nekaj se dogaja z njim. Govorimo o socialističnem, novem, delovnem človeku? A kje je ta? Kdo od nas je tak človek? Ali je to Leo Komar? Ni. Leo Komar je trgovec s svojimi teorijami, ki so prej sumljive kakor pravilne. Ali so to ljudje iz moje trgovine? Niso! Nekateri napravijo zgolj toliko, za kolikor so plačani. Drugi bi bili voljni vsakogar ogoljufati, četudi ne bi imeli od tega nikake koristi. Najboljši med njimi pa se mi nazadnje lepo' spridijo. Kaj se je zgodilo z Majdo Suhadolc? Misliš, da imaš v podjetju nekoga, ki se lahko zaneseš nanj. Pa spoznaš, da si se prevaral. Ali je torej Majda Suhadolc ta novi, socialistični človek? Ni, ni in ne more biti. Nekoč sem mislil: »Ta bo, rodila se je tako rekoč po vojni, v novem družbenem redu, brez sleherne meščanske navlake je. A zdaj? Ni to prav ta malomeščanska navlaka začela gniti v njej in jo skoraj zadušila? Misliš si: To je zgleden komunist, ali vsaj to bo! Ona pa, kakor da nosi v sebi vse naše grehe. In ker je neizkušena, ker ne gleda v globino, začne toniti, še preden jo opaziš. Kje je potemtakem ta novi, socialistični človek: So to ljudje z Okraja? Kdo od njih? Sekretar? Ta komandira... njegov položaj je tak, da se mu nima kaj zgoditi, ne živi sredi nevarnih okoliščin. Če ga pa postaviš v podjetje, se bo razrasel kakor vsi drugi- mislil bo na profit! — Predsednik- Podpredsednik? Uradniki? Aktivisti? — Dokler je na Okraju, se zdi, da je dober, če ga pa pelješ domov, je kakor vsi drugi, še k maši hodi. če ga pošlješ v podjetje, začne s profiti kakor mi vsi, nazadnje si začne še zidati hišo...» Spet se mu je misel vrnila k Majdi. Ko je bil odkril, kaj dela, ga je pograbila taka jeza nanjo, da bi jo najraje predal sodišču. Ko pa se je pomiril in vse premislil, ga je obšla žalost, kakor da se je nesreča zgodila njegovemu otroku. Ni bil prvi primer, da so v njegovem podjetju kradli; večinoma mladi ljudje. Zbira! je nalašč mlade ljudi, ker je mislil, da bo z njimi laže delal; da se bo lahko zanesel nanje. Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchl 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačana celotna 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din Poštni tekoči račun za Italiio Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 10. januarja 1979 Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljana. Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. , . . 1 l__ član italijanskeI: _ , _ ... . ■7c,aia^,c^ZTT zveze časopisnih Odgovorni urednik Gorazd Vesel in t««ka^^Trst 2aio2nikov fieg1 AVSTRIJSKA ZVEZNA VLADA BO JUTRI POTRDILA DOMNEVE Preložitev parlamentarnih volitev l jeseni na eno od majskih nedelj Kancler Kreisky je skušal ustvariti takšno politično vzdušje, ki naj bi socialistom prineslo čim več glasov (Od našega dopisnika) DUNAJ — Avstrijska zvezna vlada bo na jutrišnji klavzurni seji razpravljala med drugim tudi o preložitvi parlamentarnih volitev, ki bi morale biti jeseni letos, na eno od majskih nedelj. O tej možnosti, ki bi vladajoči socialistični stranki v prid skrajšala predvolilno kampanjo, je bil govor že po referendumu o usodi prve avstrijske jedrske elektrarne 4. novembra lani. Dober teden pred koncem leta je kancler Kreisky povedal, da o tej preložitvi razpravljajo v vodstvu socialistične stranke, po vrnitvi z novoletnih počitnic pa je izjavil, da se za preložitev volitev na majski termin zavzema tudi sam. Sklep o tem naj bi jutri sprejela vlada, zadnja beseda pa gre seveda parlamentu, ki ne bo delal težav, ker ima vladajoča socialistična stranka v njem večino. Preložitev ni gotova samo zato, ker imajo v tem primeru platno in škarje v rokah socialisti, marveč tudi zato, ker se je praktično docela iztekel politični ciklus, v okviru katerega se je kancler Kreisky že zelo zgodaj začel pripravljati na volitve in katerega cilj je bil ustvariti takšno politično klimo, kj bo avstrijskim socialistom prinesla največ glasov. Poučen z izkušnjami avstrijskih volilnih obračunov po letu 1974 in pa s katastrofo, ki je na volitvah leta 1976 doletela švedsko socialno demokracijo, je kancler Kreisky vse od leta 1975 ravnal tako, da je sleherno pomembno odločitev vlade ali stranke ocenjeval v luči prihodnjega spopada za večino v avstrijskem parlamentu. Da v tem času v avstrijskem političnem razvoju Kreisky ni naredil vtisa človeka, kj z odločno roko seka gordijske vozle, je pač logična posledica takšnega taktičnega koncepta. Kreisky in njegova e-kipa So v tem duhu leta 1976 dosegli, da so zakon o narodnih skupinah podpisale vse tri avstrijske stranke. S tem se je Kreisky zavaroval pred možnostjo, da bi si o-pozicija nasproti socialistom delala politični kapital s šovinističnimi gesli. Cena, kj jo je plačal za to, pa je že znana: zakon so narekovale šovinistične sile, zaradi česar ostaja manjšinsko vprašanje slej ko prej nerešeno. Jedrskega vprašanja, ki je imelo leta 1978 velik delež pri hudem porazu švedskih socialnih demokratov, se je Kreisky znebil tako, da je odločitev o usodi prve avstrijske jedrske centrale 4. novembra lani prepustil volji ljudstva, ki je resda glasovalo proti volji socialistične vlade in Kreiskega — ki sta bila za pogon jedrske centrale —. vendar pa je ta referendum izpred volilnega boja odstranil tudi nesrečno jedrsko temo. Problem privilegijev visokih političnih funkcionarjev — tudi to je bila ena od švedskih volilnih tem — je Kreisky rešil tako, da je kampanjo, ki jo je ob začetku jeseni bolj po nesreči kot nalašč, sprožila opozicijska ljudska stranka proti finančnemu ministru Androschu zastran njegove zasebne finančne posvetovalnice, obrnil proti opoziciji sami, ki ima veliko več masla na glavi in veliko več težav pri razmejevanju med javno in zasebno koristjo. K temu velja še povedati, da so kazalci gospodarskega stanja ob koncu leta pokazali zadovoljivo sliko, ki se lahko v desetih mesecih le še pokvari, razen tega pa bi socialistom najbolj ustrezalo če bi prišlo do volitev na hitro, kajti avstrijska javna občila so prislovično konservativna in v predvoliv-nem obdobju ne bodo delala za socialiste. Le za eno od švedskih ugank se zdi, da Kreisky ni našel pravega odgovora nanjo: gre za problem vse-večjega prepada med delavsko bazo in pa vodstvi delavskih strank in sindikatov. Na zadnjem kongresu avstrijske socialistične stranke se je Kreisky potrudil postaviti v ospredje novega programa prav vprašanje demokratizacije, ki naj bi potekala kot boj zoper monopole pri «odločanju in upravljanju*. Vendar pa je ostalo pri praznih besedah in najlepša praktična podoba nevarnosti, ki izvira iz te odtujitve delavske baze in zbirokratiziranega sindikalnega ter strankarskega vodstva, so bile jesenske volitve v socialistični trdnjavi Dunaju, kjer so socialistični volivci kljub obupnim pozivom strankinega vodstva izkoristili lepo nedeljo ne za reševanje pozicij svoje stranke, marveč za lep nedeljski izlet; stranko so skratka pustili na cedilu. Ob vseh pripravah, ki jih je Kreisky tako skrbno vodil skozi dolgo obdobje, ostaja problem volilnih dezerterjev največja volilna neznanka. MARJAN SEDMAK V Se vedno nepojasnjeni vzroki smrti 33 neapeljskih otrok LETOS ŽE ŠESTIČ ZAPORED Benečanski kulturni dnevi bodo stekli čez deset dni Ciklus predavanj prirejata študijski center Nediia in SLORI iz Čedada - Kulturni dnevi se bodo letos odvijali v Podbonescu NESREČNI DNEVI ZA PETROLEJSKE LADJE Plameni uničujejo preostalo nafto v cisternah francoske «Betelgeuse» Črno gorivo, ki je izteklo iz grškega tankerja, onesnažilo 100 km španske obale BANTRY - Vlačilci protipožarne službe so bili celo noč v stalni pripravljenosti okoli še gorečega tankerja «Betelgeuse». Vsaka sprememba vetra in tudi plima bi lahko povzročila novo katastrofo, še po 24 urah od dvojne eksplozije, ki je preklala petrolejsko ladjo in vrgla v gorečo nafto na morski gladini v neposredni bližini terminala Whiddy Islanda člane posadke ni uslužbence Gulf Oila, ki so nadzorovali pretakanje goriva, se je dvigal visoko pod nebo temen dim, medtem ko so plameni uničevali kar je še ostalo v ladijskih cisternah. Obračun je tragičen: 50 smrtnih žrtev in sicer 42 članov posadke, žena ladijskega kuharja in 7 u-službencev družbe, ki upravlja su-hozemni terminal v Bantry Bayu. Do sedaj so našli pod debelo plastjo goste nafte, ki pokriva morje okoli ladje, šele 18 trupel. Tako preiskovalci kot gasilci so se morali ustaviti 200 m od ladje, zaradi česar so sklenili nadzorovati položaj in prepustiti plamenom, MliilliuiiiiiiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiMiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiMliiiiiiiiiiiiiimiiiiililliiil PRISLUŽIL NAJ BI MILIJARDO UR v Častnik finančnih straž vpleten v davčno utajo V daljšem obdobju naj bi dve družbi, ki delujeta na področju petroleja in petrolejskih derivatov, osleparili državo za 16 milijard lir TREVISO — Polkovnik finančnih stražnikov, poveljnik oddelka davčne policije za deželo Veneto Pa-squaie Ausiello je vpleten v velikopotezno davčno utajo. Vest je prodrla v javnost včeraj, ko je preiskovalni sodnik iz Trevisa dr. Na-politano poslal polkovniku sodno obvestilo zaradi osebnih interesov pri opravljanju javnih poslov in zaradi osebnih interesov pri nadzorstvu nad davki. Preiskava zadeva tihopastvo o-gromnih količin goriva in dejavnost velikega podjetja, ki predeluje goriva, podjetja «Brunello» iz kraja Castagnole di Paese pri Trevisu. Lastniki tega podjetja naj bi z davčno utajo osleparili državo za 16 milijard lir. S preiskavo se že dalj časa ukvarja sodstvo v Trevisu. Že pred časom so sodniki posumili, da z dejavnostjo finančnih stražnikov nekaj ni v redu in so poverili preiskavo karabinjerjem. V tem času so Ugotovili, da so se pri podjetju «Brunello» posluževali dokaj enostavnega načina davčne utaje. Petrolejske derivate so tovorili v nekem skritem skladišču, baje v Lombardiji in vozniki cistern so razpolagali s ponarejenimi potnimi dokumenti Zadevo so odkrili že pred časom in tedaj so aretirali poverjenega u-pravnika podjetja «Brunello», 37-letnega Silvia Brunella, ki pa so ga kasneje izpustili na začasno > svobodo. Njegov najtesnejši sodelavec, Augusto Grava, pa se je pravočasno umaknil v Nemčijo; slednji je zastopal podjetje »Idrocarburi* iz San-driga pri Vicenzi in vse kupoprodajne operacije so formalno potekale med tema dvema podjetjima. V preiskavo je vpletenih več oseb in domnevajo, da je prav kdo izmed osumljencev opozoril sodnike na sodelovanje visokega častnika finančnih stražnikov. Prav tu pa se vesti prenehajo, kajti o resnični vsebini obtožnice ni bilo mogoče izvedeti ničesar. Vsekakor pa je potrjena vest, da je bil polkovnik osebno vpleten v dejavnost skupine davčnih utajevalcev in širijo se govorice, da je s tem «zaslužil» približno milijardo lir. Na vest je takoj reagiralo tudi vrhovno poveljstvo finančnih stražnikov, ki je polk. Ausiella takoj rezrešilo funkcij in ga odpoklicalo v Rim. da nadaljujejo z uničevalnim delom. šele ko bo izgorela nafta, ki je ostala še v cisternah, kar bo lahko trajalo nekaj dni, bedo lahko stopili na ladjo in skušali ugotoviti vzroke eksplozij. Vsekakor so padle že prve kritike. Načelnik reševalnih ekip družbe Gulf Oil na Irskem Bill Finnigan je namreč potrdil, da «Betelgeuse* ni imela, kot vse modeme ladje, naprav za spuščanje neaktivnega plina v izpraznjene cisterne. Isti funkciona. je mnenja, da nafta, predvsem, ker je zgorela ne bo preplavila krasne obale Whiddy Islanda, ki je pravcata turistična atrakcija Irske. Prav tako so pravočasno preprečili plamenom, ki so uničili dobršen del pomola terminala, da bi zajeli su-hozemske hranilnike, kjer je trenutno nad 4 milijone in pol sodov nafte. V Bantryju, majhnem mestecu, komaj tri kilometre od ogromnega terminala žalujejo vsi in objokujejo smrt sedmih meščanov. Na pomolu je bilo sedem ljudi in vsi so našli kruto smrt. šest je imelo družine in žena enega je celo v ponedeljek zjutraj rodila sedmega otroka. Zadnjih 10 dni lahko štejemo med črne dneve za tankerje: eksplozija na «Betelgeuse» je namreč že tretja v tem obdobju. Zadnji dan prejšnjega leta je požar izbruhnil na grški ladji «Andros Patria*. ko je z iransko nafto plula ob španski obali. Smrtnih žrtev je bilo 27, medtem ko je pred tednom dni izgubilo življenje med potopom ameriške ladje «Master Michael* v Karibskem morju 30 članov posadke. «Andros Patrio*, ki je pustila za seboj 30 km dolgo sled razlite nafte, so rešili z vlačilci, vendar zaradi razburkanega morja niso mogli vkrcati nanjo novo 6-člansko posadko. Predstavniki grške brodarske družbe in portugalske mornarice so proučili možnost pretakanja nafte na drugo ladjo, kar bi bil tvegan podvig. Zato so opustili to misel in ladja se bo lahko zatekla za popravila v kako portugalsko pristanišče samo, ko ne bo imela v cisternah več nafte. Prav zaradi tega bo morala ostati 200 milj od portugalske obale. Iz San Cipriana v Španiji poročajo, da je z grške ladje razlita nafta že onesnažila 100 km plaž in obale na področju Galicije. Medtem ko enote španske mornarice sipa- jo detergente na ogromen črn madež, so prebivalci obalnega področja začeli s čiščenjem plaž. Vsekakor kaže, da bo ta akcija stala ogromno in da bo škoda, posebno še, ker so na tem področju velika gojišča mehkužcev, neprecenljiva. (md) SPOR MED ARGENTINO IN ČILOM Prvi uspeli papeževega posredovalca MONTEVIDEO — Papežev poslanik, kardinal Samore je dosegel prvi uspeh v posredovalni misiji med Argentino in Čilom glede spora za preliv Beagle. Zunanja ministra obeh držav sta v Montevideu podpisala formalno prošnjo za posredovanje Vatikana in se obenen tudi obvezala, da državi ne bosta reševali spora 's silo. ČEDAD — Z mladinskim seminarjem Stara Lipa se je začel novi ciklus Benečanskih kulturnih dnevov, ki jih že šestič zapored prireja študijski center Nediža. Benečanski kulturni dnevi, ki potekajo po načinu mesečnih predavanj, pomenijo velik doprinos k poznavanju beneške problematike, saj pri njih sodelujejo znanstveniki, ki se ukvarjajo s to specifično problematiko. Do danes je bilo v okviru Benečanskih kulturnih dnevov okrog 30 predavanj, ki so zbrana v dveh ličnih knjigah. Letošnje kulturne dneve, ki jih organizirata študijski center Nediža in SLORI iz Čedada, bo odprl načelnik tega inštituta dr. Ferruccio Clavora s predavanjem, ki ga bo imel 19. t.m. Clavora bo govoril o «Gospodarski krizi in načrtovanju razvoja ob obmejnem pasu*. Letošnji Benečanski kulturni dnevi se bo do odvijali v Podbonescu v dvorani «A1 Vescovo*. RIM — V zvezi s tolikimi nepojas-njenimi smrtnimi primeri med neapeljskimi ctroki je minister • zdravstvo Tina Anselmi imenovala posebno zdravstveno komisijo, katere naloga je poglobiti vprašanja v zvezi s temi smrtnimi primeri do najmanjših podrobnosti Sporočilo ministra za zdravstvo nadalje pojasnjuje, da sestavljajo komisijo, ustanovljeno pri višjem zdravstvenem svetu, izvedenci za epidemiološke, serološke, klinične, anatomo - patološke in higienske raziskave in da se je že lotila sprejemov ukrepov za javno zdravstvo. Minister Anselmi je že v preteklem oktobru dala nalog višjemu zdravstvenemu zavodu, naj sodeluje z deželo Kampanijo, da se tako raziščejo s tehnično - znanstvenega vidika nepojasnjeni smrtni primeri otrok. V novembru je nato generalna direkcija za javno zdravstvo odposlala vsem odbornikom za zdravstvo okrožnico in sicer z namenom, da si ustvari splošno pregledno sliko celotnega državnega območja ter da obenem pospeši epidemir riške raziskave v zvezi z redkimi nalezljivimi boleznimi v prvi otroški dobi in to predvsem z zbiranjem podatkov po bolnicah, tako bi tudi podatki bili enotnejši in objektivnejši. Predsednik zdravstvene komisije poslanske zbornice, Giacinto Ursq, je izjavil, da bo komisija čimprej pregledala vse podatke, da bo tako lahko čimhitreje ukrepala o javnem zdravstvu in razčistila skrivnostne vzroke smrti neapeljskih otrok, (ml) Na sliki: pediatrični oddelek neapeljske bolnice «Santobono», kjer je umrlo vseh 33 otrok. PO KRATKOTRAJNEM IZBOLJŠANJU Ponovno močno sneži nad severno Italijo Nevšečnosti v Emiliji-Romagni in v Furlaniji Slabi vremenski obeti za prihodnje dni RIM — Po tolikem mrazu je Italijo zajel val atlantskih motenj, ki so zvišale temperaturo, obenem so povzročile in še povzročajo obilno sneženje predvsem v višje ležečih območjih severne Italije. Že od predsinočnjim sneži v Aosti in Piemontu, kjer je prometna policija pozvala avtomobiliste, naj se podajo na ceste le v nujnih primerih. Padavine so se v noči razširile na ves alpski lok, da 80 v včerajšnjih jutranjih urah že dosegle Furlanijo - Julijsko krajino. Po dosedanjih podatkih je novo poslabšanje vremena povzročilo nevšečnosti predvsem v naši deželi, kjer je poleg sneženja v hribovitem območju padala tudi zmrzal v severni Furlaniji. Videmski obvoz so včeraj zaprli za tri ure, saj je na poledenelem cestišču zaneslo številne tovornjake in prikoličarje. V videmski pokrajini so bile tudi številne prometne nesreče brez hujših posledic, kljub temu pa se je v videmsko aiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|Mm„||||||imii||||f|IM|M||,l||M||,|l„,|n,l,,,,,,nillllllll,lulll,llllllll,|ll|m|lll,IIMIII,lll,l||lll|l|l,ll|||in|||||||| ŠESTNAJST DNI PO NESREČI PRI LETALIŠČU PUNTA RAISl Z morskega dna so včeraj dvignili tudi osrednji del trupa letala DC9 Začelo se je razbiranje podatkov «črne škatle» - V kratkem bo parlament razpravljal o nesreči ■ Nove varnostne naprave na letališču v Palermu PALERMO T- Sinoči so tehnične ekipe, s sodelovanjem potapljačev in enot vojne mornarice, dvignile z morskega dna osrednji del trupa letala DC 9 družbe Alitalia, ki je strmoglavilo nekaj kilometrov pred pristankom na letališču Punta Raisi v Palermu. Delo je bilo izredno težavno, saj so morali trup privezati z jeklenimi vrvmi, tako, da ni bilo nobene nevarnosti, da bi vezi popustile. Pri tem so naleteli potapljači na številne težave predvsem zaradi izredno slabega stanja, v katerem se nahaja ta del trupa letala, predvsem na konicah,- kjer skrotovičena pločevina in razbitine notra- Prednji del trupa letala DC-9 še vedno leži na morskem dnu; danes ga bodo verjetno dvignili z morskega dna. Domnevajo, da so v njem trupla 70 oseb, 66 potnikov in 4 elanov posadke nje opreme niso dopuščale potapljačem, da se približajo in da v notranjosti letala pritrdijo vezi. Celotna operacija je tako potekala i-zredno počasi: začela se je že dopoldne, trup pa so potegnili na morsko gladino šele nekaj pred 16. uro. Potapljači so ves čas pazili, da bi vezi ne popustile. Pontonska ladja, na katero so z žerjavom položili del letala, je priplula v pristanišče v večernih u-rah; okoli 20.30 so tako trup raztovorili in ga položili na pomol, kjer je na razpolago sodnim oblastem. Zaenkrat še ne vedo, če je v notranjosti kako truplo. Vsekakor kaže, da ga ni, vendar pa bodo morali verjetno uporabiti varilne a-parate, da se prebijejo v notranjost in natančno pregledajo vsebino. Trenutno manjka še 70 trupel, med katerimi so tudi trupla štirih članov posadke in domnevajo, da so ta trupla v prednjem delu letala, ki je še vedno na morskem dnu. Dvigovanje tega dela bo mnogo težavnejše, kajti gre za mnogo težjo in večjo gmoto. Zato je včeraj priplula v Palermo posebna ladja Rialto, ki bo sodelovala pri dviganju letala. Ladja Rialto je o-premljena z 200-tonskim žerjavom in z vsemi napravami, ki so potrebne v teh primerih. Z letalom Helcgles C 130 pa so včeraj pripeljali v Palermo tudi žepno podmornico, kj je potrebna za oporo potapljačem in za nadzorstvo nad delom na morskem dnu. Morda bodo prednji del letala dvignili že danes, seveda če bo vreme dopuščalo, kajti sinoči so se vremenske razmere znatno poslabšale in zapihal je močan veter. V Rimu pa se je včeraj začelo razbiranje vsebine «črne škatle*, naprave, ki registrira vse podatke zadnjih ur letenja. Naprava je odporna proti morski vodi uradno le 36 ur, vendar1 pa so že s precej- šnjo natančnostjo razbrali «črno škatlo*, ki je ležala v vodi več kot mesec dni. Kot kaže, je tudi «črna škatla* DC 9 družbe Alitalia nepoškodovana, saj so na tehničnem središču Alitalia na rimskem letališču Fiumicino začeli razbirati njeno vsebino ob 10.30 in je ostala komisija, ki jo sestavljajo tehnično o sebje in preiskovalci, ostala na delu ves dan. Seveda pa to še ne pomeni, da bddo lahko zagotovo u-gotovili, kaj se je zgodilo v tistih zadnjih tragičnih trenutkih poleta Rim - Palermo. Registrirane podatke, ki jih vsebuje «črna škatla* bo treba namreč šele proučiti, kajti naprava registrira v kodeksu, ki ga je, če je morebiti prišlo do o-kvare zaradi dolgega ležanja v morski vodi, precej težko razbrati in raztolmačiti. To delo pa bodo o-pravili v elektronskem središču družbe Alitalia v rimskem predmestju Magliana. O letalski nesreči pri Palermu bo v kratkem razpravljal tudi parlament. Tak6 je napovedal predsednik komisije za prevoze pri poslanski zbornici posl. Libertini, ki je tudi dejal, da bo komisiji o tem poročal minister Vittorino Colombo. Sicer pa bo o nesreči govora tudi na drugačni parlamentarni ravni. Socialistični poslanec Accame in komunistični senator Bertone sta namreč naslovila na obrambno in notranje ministrstvo vprašanji z zahtevo po pojasnilu, zakaj niso sodelovali pri reševalnih akcijah tudi policijski potapljači iz La Spezie, kj so se baje sami ponudili, a njihove ponudbe pristojne oblasti niso spreiele. Ob koncu pa naj še povemo da bodo v kratkem namestili na letališču Punta Raisi dve novi napravi: gre za močnejši radar in za napravo ILS, ki omogoča pristajanje tudi v slabih vremenskih pogojih. ,(bbr) bolnišnico zateklo nad dvajset oseb zaradi lažjih prask in ran. Kot o-bičajno je gmotna škoda na razbitih avtomobilih precejšnja. Dež se je ob dotiku s hladnim asfaltom spreminjal v led, vozniki pa so za nevarnost opazili prepozno, ko so že pritiskali na zavore. Podoben položaj kot v Furlaniji je bil tudi v Emilii - Romagni. Zaradi ledu so zaprli za štiri ure državni cesti pri Imoll in pri Ceseni, GOVORI SE O SABOTAŽI Mrtvi in ranjeni v dveh železniških nesrečah v Turčiji ANKARA — V nekaj dneh sta se v Turčiji, in to v bližini glavnega mesta, pripetili kar dve hudi železniški nesreči. V prvi nesreči, ko sta dva vlaka silovito trčila 50 km od Ankare, 4. januarja, je izgubilo življenje nad 20 ljudi, ranjencev pa je bilo nad 100. Včerajšnja nesreča na postaji Behicbev, ki je od Ankare oddaljena kakih 20 kilometrov, je zahtevala 32 smrtnih žrtev, ranjenih oseb pa je bilo tudi tokrat nad 100. Kaže, da eden izmed vlakov bi opazil rdeče luči, ki je opozarjala, da je na tiru ustavljen vlak zaradi okvare. Taso .je prišlo do strahovitega trčenja, nakar se je vnel požar. Slabo vreme in sneg sta precej ovirala delo gasilcev in o-stalih reševalcev. Ministrski predsednik Boulent Ecevit, je izjavil, da bodo uvedb strogo preiskavo o obeh nesrečah, kajti širijo se vesti, da gre za sabotažo. KPI sklicuje kongres o vprašanjih Slovencev in Furlanov VIDEM — Na pobudo pokrajinske federacije KPI bo v Vidmu 20. t.m. javno zborovanje o položaju in pobudah, ki so bile doslej storjene za zaščito kulture in jezika furlanskega naroda in slovenske narodnostne skupnosti, ki živi v videmski pokrajini. Po mnenju komunistov je treba prav sedaj, ko sta bila v parlamentu predstavljena dva zakonska o-snutka KPI o valorizaciji furlanskega jezika, oziroma o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, seznaniti široke množice in zahtevati od vseh demokratičnih, političnih, kulturnih in ljudskih sil, da se zavzamejo, da bo parlament čimprej sprejel oba omenjena zakonska osnutka. Š tem se bo končno vendarle uresničil duh italijanske ustave in posebnega statuta F-Jk, ki predvidevata, da mora država, ki je nastala iz odporniškega gibanja, popolnoma zavarovati vse italijanske državljane in njihove demokratične in civilne pravice. Na kongresu bodo videmski komunisti dali predlog za enoten nastop demokratičnih pobtičnih sil, ljudskih množic in kulturnikov, kajti edinole s takim nastopom je upanje, da bosta zakonska osnutka KPI v kratkem odobrena. Zato pa pokrajinska federacija KPI vabi vse politične predstavnike, predstavnike kulturnih demokratičnih in progre-sističnih društev ter ostale posameznike, naj se polnoštevilno udeležijo kongresa. Pobuda za valorizacijo furlanskega jezika in globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v I-taliji je obenem tudi pogoj, ki je neobhodno potreben za poraz vseli tistih, ki zagovarjajo suverenost furlanskega jezika na reakcionarnih in škodljivih stališčih, ki se zapirajo v strogo provinciabstične kroge in ki sejejo razdor med narodom, poleg tega pa razbijajo tudi enoten nastop pobtičnih sil glede tega vprašanja. RIM — Ustavno sodišče je včeraj ocenilo kot umesten priziv radikalcev proti razsodbi ustavnega sodišča, ki je lani sklenilo, da ne bo ljudskih glasovanj o parlamentarni preiskovalni komisiji in o splavu, ker da je zakonodajalec že temeljito spremenil oba zadevna zakona. Sedaj pa bo moralo ustavno sodišče še preučiti vsebino obeh zakonov in ugotoviti, ali je kasačijsko sodišče ravnalo pravilno, ali pa je zgrešeno tolmačilo zakon o referendumih kot trdijo radikalci. kjer je prišlo do verižnih trčenj. Kot običajno sta led in sneg presenetila cestarje in prometnike v noč nih urah, ki so s posipanjem pričeli prepozno, promet pa prepovedali šele po nesrečah. Nad petsto metrov nadmorske višine je na vseh sever-noitabjanskih cestah potrebna zim ska oprema, padavine se postopo ma širijo tudi proti jugu. V Genovi pa so snežne padavine povzročile izpa' električnega toka ob 20.40, ki je še trajal medtem ko smo zaključevali redakcijo. P~ .kini-tev električne energije je povzročila težave v otroški bolnišn' ! «Gian-nino Gaslini*, kjer niso bili genera torji kos zahtevam. V raznih orede-lih mesta je zavladal kaos, saj so odpovedali tudi semafori. Dolgoročne napovedi meteorološke službe vojne mornarice in letalstva niso nič kaj obetajoče. V prvi polovici januarja bodo nad Italijo vztrajala območja nizkega zračnega pritiska, ki bodo priklicala nad Apeninski polotok vlažen atlantski zrak, ali pa hladne vzhodnoevropske zračne gmote. Vreme naj bi se nekoliko izboljšalo šele po 15. januarju, vseeno pa bodo med enim in drugim poslabšanjem občasne kratkotrajne razjasnitve. Temperatura pa bo ves čas pod običajnim januarskim poprečjem. Uresničila se bo torej domneva o najhladnejši zimi v zadnjem tridesetletju. (voc) LONDON — V prejšnjem letu se je prodaja tujih avtomobil / v Veliki Britaniji povečala za pribbžno 50 od sto. 2 mrtva in 3 ranjeni med premikom vagonov na (iburtinski postaji ~ Pri sestavljanju tovorne kompozicije se je sinoči na ranžirnem odseku tiburtinske železniške postaje pripetila nesreča, pri kateri sta izgubila življenje dva železničarja, trije pa so bili na srečo le laže ranjeni. Nesrečo je po prvih ugotovitvah preiskave sodeč zakrivil strojevodja vlečne lokomotive, ki je spregledal stop in trčil v kompozicijo, s katero bi se moral po zaključnem manevru združiti na mrtvem tiru. Strojevodja Massimo Mazzarocchi, ki se je po nesreči, verjetno pod šokom, oddaljil s postaje, je tako treščil s strojem v vagone, kjer sta na stopnici stala 41-letni Fernando Giu’:ani in 32-letni Cesare Cecca-glia, ki sta s signalnimi lučmi opozarjala delovne tovariše na premik v teku. Za slednja, ki ju je stroj stisnil ob steno vagonov druge kompozicije, ni bilo več pomoči, drugi delavci, ki so se poškodovali med trčenjem in tudi, ker so nekateri vagoni iztirili, pa so se zatekli le po prvo pomoč. Na Švedskem nič več igrač-orožja STOCKHOLM - Švedski izdelovalci in razdeljevalci igrač-orožja so se prostovoljno' obvezali, da s prvim decembrom tega leta ne bodo več zalagali tržišča s temi igračami. Datum so izbrali namenoma, saj zaznamuje pričetek božičnih praznikov. Švedski parlament, ki v preteklem letu ni hotel kar vsiliti tem igračam svoj veto, je izdelovalce nekako privedel do tega, da so zmanjšali produkcijo na tem področju, ki na Švedskem zavezama le 0,5 odstotkov vseh igrač. NANCY Sinoči je v mestni porodniški kliniki 20-letna Marie Helene Guidon povila peterčke — štiri fante in eno punčko. Samo dva sta zaradi težav pri dihanju potrebovala zdravniško pomoč. Mož plodne matere ima 21 let in je po poklicu cvetličar.